^ 1 All. 'jy$
UeadM vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0771
Leto: XXVI
Ptuj, I. decembra 1989
Številka: 33
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
167.	Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za območje P 1 —K I Pesniška dolina, Trnovski potok (melioracija Biš—Trnovska vas)
168.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Biš—Trnovska vas in Trnovska vas—Desenci
169.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območii in snomenikov narave v občini Ptui
171.	Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Agrotransport Ptuj
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
172.	Sklep o povišanju stanarin v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI
173.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Ormož
174.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1990 do 1995 na območju KS Podgorci
SKUŠČINA OBČINE PTUJ 167.
| Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in I drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 44. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 165. člena | Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in J Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji J Zbora združenega dela, dne 25. julija 1989 in seji I Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra in 21. novembra 1989 sprejela
ODLOK
n sprejemu ureditvenega načrta za območje P I — K 1 Pesniška dolina. Trnovski potok (melioracija Biš — Trnovska vas)
1.	člen
Sprejme se ureditveni načrt za melioracijo območja Biš — Trnovska vas, ki določa pogoje za urejanje območja P I — K I Pesniška dolina, Trnovski potok in ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod štev.
; Projekta 1723-1/88 v juniju 1989.
2.	člen
S tem ureditvenim načrtom se ureja melioracija 300 ha velikega območja, ki leži na obeh straneh ceste Ptuj— Lanari med Bišem in Trnovsko vasjo.
Z odlokom se določijo:
—	opis meje območja po pare. mejah
—	funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
—	pogoji za urbanistično oblikovanje območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju
-- pogoji glede komunalnega urejanja območja
—	drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor.
3.	člen
Opis meje območja po pare. mejah:
Meja območja se prične na cesti Ptuj—Biš štev. 1128/1 pri mostu na meji k. o. Trnovska vas—Biš — poteka po severni meji potoka pare. štev. 1136/1 do pare. štev. 1088/1, nato po njenem vzhodnem robu do pare. štev. 1087/2, do pare. štev. 1987/1 in po njeni vzhodni, severni in zahodni meji nazaj do potoka pare. štev. 1136/1, po zahodni meji pare. štev. 1064/1, nadalje po vzhodni meji pare. štev. 1067 (ob gozdu), se obrne proti zahodu do pare. štev. 1024 in poteka po njeni vzhodni in severni (gozdni) meji do meje k.
o.	Bišečki vrh, se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji pare. štev. 1024 in 1069 do severne meje pare. štev. 612 k. o. Bišečki vrh, ki jo omejuje potok pare. štev. 1031, seka pare. štev. 673/7 do potoka ob severni meji pare. štev. 614 nadalje po meji potoka do vzhodne meje pare. štev. 990/5, se obrne proti vzhodu do meje potoka pare. štev. 1031 ob južni meji pare. štev. 615/2, se obrne proti jugozahodu in poteka po severni meji potoka, ki ga seka v skrajni vzhodni toč-
ki parcele 580, nadaljuje po njeni vzhodni meji, kjer se naveže na pare. štev. 581/2 (vratnik) do severovzhodnega dela parcele štev. 577/1 (gozd) in po njeni vzhodni in severni meji pare. štev. 1021 (cesta) in po njenem severnem robu proti vzhodu, do pare. štev. 217/1, kjer jo prečka do jugovzhodne točke pare štev. 214/1, nadalje po njeni južni meji do pare. štev. 210, po severni meji parac. štev. 210 do vzhodne meje 187/2, jo prečka do severovzhodne točke pare. štev. 186, poteka po njeni severni meji proti zahodu do stičišča pare. štev. 187/1, 187/2 in 185, nato prečka v severozahodni smeri pare. štev. 179, 180/2, potok pare. štev. 1030/2, pare. štev. 902/3 do južnega roba cesta 1935 (100 m zahodno od meje med pare. štev. 902/3 in 913/1), poteka po južnem robu pare. štev. 1035 proti vzhodu do ceste pare. štev. 1020, nadalje po njenem severnem robu do južnega roba pare. štev. 648 prečka cesto, nadalje po severnem in vzhodnem robu pare. štev. 984 se obrne proti vzhodu in seka pare. štev. 992 in 995/1, do ceste pare. štev. 1000 in poteka po njej proti severu do ceste pare. štev. 1002 in po njenem južnem robu do meje s k. o. Biš, nadaljuje po cesti pare. štev. 1130/1, se obrne proti severozahodu in poteka po severozahodnih mejah pare. štev. 1014/1, 1012, 1008, 1006 do meje s k. o. Bišečki vrh po zahodnem robu pare. štev. 1005, 1004, (k. o. Biš), nadaljuje po vzhodnem in severozahodnem robu pare. štev. 700, se obrne proti zahodu, poteka po meji pare. štev. 704 proti jugozahodu v dolžini cca 35 m, se obrne proti severu in seka pare. štev. 704, 703/6, dalje poteka proti vzhodu po meji pare. štev. 728 do meje s k. o. Biš, poteka po jugozahodni meji pare. štev. 818 do stičišča s pare. štev. 817, kjer se obrne proti jugovzhodu in seka pare. štev. 825 in 829, poteka po južni meji pare. štev. 830/1 in 830/2, se obrne proti severovzhodu in poteka po meji pare. štev. 830/1 in 830/2, se obrne proti severovzhodu in poteka po meji pare. štev. 839/2, nadaljuje po severozahodni meji pare. štev. 820, 824, se obrne proti severovzhodu in poteka po meji pare. štev. 820, seka pare. štev. 808, nadaljuje do južnega roba ceste pare. štev. 1144, poteka po cesti proti vzhodu po pare. štev. 807 in nadaljuje po južni gozdni meji parcel štev. 807, 806. 805, 802, 801, 798, nadaljuje po vzhodni in severni meji pare. štev. 798 in vzhodni meji parcel 800/1 in 800/2 do ceste 1144, jo prečka in poteka po južni in vzhodni in severozahodni meji pare. štev. 790, po severozahodni meji pare. štev. 787 in nadaljuje po severovzhodni meji pare. štev. 788 do ceste 1128/1 in poteka po njenem jugozahodnem robu proti severu do parac. štev. 718, nadaljuje po njeni jugozahodni meji do pare. št. 716 in poteka po njeni severni meji do pare. štev. 786 in nadaljuje do ceste pare. štev. 1142 in poteka po meji ceste proti severu do ceste pare. štev. 1128/1, nadaljuje po zahodnem robu ceste proti severu do meje med parcelama 670/1 in 672/2, kjer prečka cesto in poteka po jugozahodni meji pare. štev. 670/1 do JOJ pare. štev. 1147. Od tu poteka proti vzhodu po robu JUJ do vzhodnega roba ceste 1140/2 in nadaljuje po meji ceste proti jugu do pare. štev. 473/1 (gozdna meja) po njenem severovzhodnem robu do ceste štev. 1138/4, se obrne proti severovozhodu in poteka po severnem robu ceste do JOJ, ga prečka, se obrne proti jugovzhodu in nadaljuje po severni meji JOJ, medtem seka mejo k. o. Trnovska vas in poteka dalje po meji
JOJ pare. štev. 1048 do ceste pare. štev. 1023/2, se obrne proti jugozahodu in poteka po severnem robu ceste pare. štev. 1023/2, se pri pare. št. 472/1 proti zahodu in prečka pare, štev. 472/1 na stičišče pare. štev. 473 in 474, nato poteka ob severni gozdni meji pare. štev. 474, 475, 494, 496, nadaljuje po južnem robu pare. štev. 493/2 do ceste pare. štev. 1032/2, jo prečka in poteka dalje proti zahodu po severni meji parcel 528/1, 503/2, stavbena 31/3, 503/4, 498/ 498/4, se obrne proti jugo po gozdnih mejah parcel 498/4, 509/5, 509/2, nato se obrne proli zahodu in poteka po južnih mejah parcel 509/9 in 509/7 do meje s k. o. Biš, kjer se obrne proti jugu in poteka po cesti pare. št. 1128/1, kjer se meja melioracijskega območja sklene.
Stanovanjske in gospodarske stavbe s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči so izvzete iz območja ureditvenega načrta.
4.	člen
Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor:
Večina zemljišč območja se nameni intenzivni kmetijski obdelavi. Del zemljišč se nameni odprtim jarkom. Trnovski potok in obstoječi južni obrobni jarek se ohranita, Biški potok se regulira. Izvede se več novih prometnic, obstoječe prometnice se modernizirajo in delno se jim spremenijo trase. Urede se propusti in mostovi nad novimi vodotoki. Ohranijo se neregulira-ni del Trnovskega potoka v dolini Crmlje z obrobno vegetacijo, gozdiči, živice ter posamezna drevesa in na več lokacijah se zasade nove živice. Kapelice in križi se ohranijo in manjše površine ob njih se name nijo za zelenice. V primerih najdb arheoloških spomenikov ali rastišč zaščitenih rastlin o funkcijah zemljišč, kjer se nahajajo, odloči Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko olikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor:
Drenažne cevi se polože na delu zemljišč kot je določeno na grafični prilogi. Površinske in drenažne vode zbirajo melioracijski, obrobni in obcestni jarki, vse vode nato odvajajo Trnovski in Biški potok ter južno obrobni jarek.
Biški potok se enostransko regulira s poglobitvijo dna tako, da se na eni strani ohrani naravna zarast, kjer to ni mogoče se regulira dvostransko.
Vtoki jarkov v potoka in južni obrobni jarek se zavarujejo z lomljencem ali kamnometom. Izkopani material iz jarkov se uporabi za izravnave in zasipe.
Značilni gozdiči, živice ter posamezna drevesa se ohranijo in nove živice se zasede na lokacijah kot je prikazano v grafični prilogi ureditvena situacija. Nove živice se urede iz vrbovih dreves, ki se zasede v takih razdaljah, da ostajajo prosti prehodi za kmetijske stroje, to je 5 m.
Zelenice okoli kapelic in križev se zatravijo oz. zasede z drevjem ali grmovjem.
6.	člen
Pogoji glede komunalnega urejanja območja:
Dvosmernce ceste se dovoljujejo ožje od 5.50 m.
vendar ne ožje od 3.00 m, tako imajo razširjene vse nepregledne krivine in izogibališča na preglednih mestih. Spodnji ustroj cestišč mora biti najmanj 0.40 m nad najvišjimi predvidenimi nivoji bližnjih vodotokov.
20 kV daljnovodi in glavni vovodov Ptuj —Lenart se ohranijo. Vsi ostali komunalni vodi se prilagode melioracijskim objektom in napravam ter praviloma morajo potekati po cestnem svetu, ki mora biti v ta namen ustrezno dimenzioniran,
7.	člen
Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor:
Zaščita rastlinskih sestojev in oblikovanosti terena, ki se ohranijo, zasaditev novih živic ter obnova kulturne dediščine z ureditvijo pripadajočih zemljišč se morajo izvajati po navodilih in pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
V času od aprila do junija se v bližini gnezdišča sivih čapelj pri Bišu ne dopusti izvajanje del, ki jih predvideva ureditveni načrt.
Vsi posegi razen modernizacije cest in graditve nekaterih komunalnih vodov se izvedejo v eni etapi.
Odstopanja od v ureditvenem načrtu začrtanih lokacij posameznih drenažnih cevi in kmetijskih cest so dopustna.
8.	člen
Ureditveni načrt je na vpogled občanom in organizacijam na Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-4/89 Datum: 21/11-1989
Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r.
168.
Na podlagi 105. člena žakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, dne 25. julija 1989 in Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra in 21. novembra 1989 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Biš—Trnovska vas in Trnovska vas—Desencl
I.	člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek na melioracijskem območju Biš—Trnovska vas in Trnovska vas—Desenci.
2.	člen
Melioracijsko območje Biš—Trnovska vas in Trnovska vas —Desenci, obsega dela katastrskih občin: Biš, Bišečki vrh, Desenci, Ločič in Trnovsko vas, po tehnični zasnovi za območje Biš—Trnovska vas, št. 112/5-1989 in za območje Trnovska vas—Desenci, št. 118/5-1989, ki jo je izdelalo Vodno gospodarsko podjetje Maribor in sprejela Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, dne 15/3-1989.
Melioracijski območji bosta izvedeni v skladu z odlokom o sprejemu ureditvenega načrta melioracijskih območij (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/89).
3.	člen
Opis meje območja po pare. št. Biš—Trnovska vas:
Meja območja se prične na cesti Ptuj—Biš štev. 1128/1 pri mostu na meji k. o. Trnovska vas—Biš — poteka po severni meji potoka pare. št. 1136/1 do pare. št. 1088/1, nato po njenem vzhodnem robu do pare. št. 1087/2, do pare. št. 1087/1 in po njeni vzhodni, severni in zahodni meji nazaj do potoka pare. št. 1136/1, po zahodni meji pare. št. 1064/1, nadalje po vzhodni meji pare. št. 1067 (ob gozdu), se obrne proti zahodu do pare. št. 1024 in poteka po njeni vzhodni in severni (gozdni) meji do meje k. o. Bišečki vrh, se obrne proti jugu in poteka po njeni vzhodni in severni (gozdni) meji do meje k. o. Bišečki vrh, se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji pare. št. 1024 in 1069 do severne meje pare. št. 612 k.
o.	Bišečki vrh, ki jo omejuje potok pare. št. 1031, seka pare. št. 673/7 do potoka ob severni meji pare. št. 614,
nadalje po meji potoka do vzhodne meje pare. št. 990/5, se obme proti vzhodu do meje potoka pare. št. 1031 ob južni meji pare. št. 615/2, se obrne proti jugozahodu in poteka po severni meji potoka, ki ga seka v skrajni vzhodni točki pare. 580, nadaljuje po njeni vzhodni meji, kjer se naveže na pare. št. 581/2 (vratnik) do severovzhodnega dela pare. št. 577/1 (gozd) in po njeni vzhodni in severni meji pare. št. 1021 (cesta) in po njenem severnem robu proti vzhodu, do pare. št. 217/1, kjer jo prečka do jugovzhodne točke pare. št. 214/1, nadalje po njeni južni meji do pare. št. 210, po severni meji pare. št. 210 do vzhodne meje 187/2, jo prečka do severovzhodne točke pare. št. 186, poteka po njeni severni meji proti zahodu do stičišča pare. št. 187/1, 187/2 in 185, nato prečka v severozahodni smeri pare. št. 179, 180/2, potok pare. št. 1030/2, pare. št. 902/3 do južnega roba cesta 1035 (100 m zahodno od meje med pare. št. 902/3 in 913/1), poteka po južnem robu pare. št. 1035 proti vzhodu do ceste pare. št. 1020, nadalje po njenem severnem robu do južnega roba pare. št. 648, prečka cesto, nadalje po severnem in vzhodnem robu pare. št. 984, se obme proti vzhodu in seka pare. št. 992 in 995/1, do ceste pare. št. 1000 in poteka po njej proti severu do ceste pare. št. 1002 in po njenem južnem robu do meje s k. o. Biš, nadaljuje po cesti pare. št.
1130/1, se obrne proti severozahodu in poteka po severozahodnih mejah pare. št. 1014/1, 1012, 1008, 1006, do meje s k. o. Bišečki vrh po zahodnem robu
so vzhod-se obme
proti zahodu, poteka po meji pare. št. 704 proti jugozahodu v dolžini cca 35 m, se obrne proti severu m seka pare. št. 704, 703/6, dalje poteka proti vzhodu po meji pare. št. 728 do meje s k. o. Biš, poteka po jugozahodni meji pare. št. 818, do stičišča s pare. št. 817, kjer se obrne proti jugovzhodu in seka pare. št. 825 in 829, poteka po južni meji pare. št. 830/1 in 830/2, se obrne proti severovzhodu in poteka po pare. št. 839/2, nadaljuje po severozahodni meji pare. št. 830, 823, 824, se obrne proti severovzhodu in poteka po meji pare. št. 820, seka pare. št. 808, nadaljuje do južnega roba ceste pare. št. 1144, poteka po cesti proti vzhodu po pare. št. 807 in nadaljuje po južni gozdni meji pare. št. 807, 806, 805, 802, 801,798, nadaljuje po vzhodni in severni meji pare. št. 798 in vzhodni meji pare. št. 800/1 in 800/2 do ceste 1144, jo prečka in poteka po južni in vzhodni in severozahodni meji pare. št. 790, po severozahodni meji pare. št. 787 in nadaljuje po severovzhodni meji pare. št. 788 do ceste 1128/1 in poteka po njenem jugozahodnem robu proti severu do pare. št. 718, nadaljuje po njeni jugozahodni meji do pare. št. 716 in poteka po njeni severni meji do pare. št. 786 in nadaljuje do ceste pare. št. 1142 in poteka po meji ceste proti severu do ceste pare. št. 1128/1, nadaljuje po zahodnem robu ceste proti severu do meje med parcelama 670/1 in 672/2, kjer prečka cesto in poteka po jugozahodni meji pare.
pare. št. 1005, 1004, (k. o. Biš), nadaljuje po nem in severozahodnem robu pare. št. 700, se
št. 670/1 do JOJ pare. št. 1147. Od tu poteka proti vzhodu po robu JUJ do vzhodnega roba ceste 1140/2 in nadaljuje po meji ceste proti jugu do pare. št. 473/1 (gozdna meja) po njenem severovzhodnem robu do ceste štev. 1138/4, se obrne proti severovzhodu in poteka po severnem robu ceste do JOJ, ga prečka, se obrne proti jugovzhodu in nadaljuje po severni meji JOJ, medtem seka mejo k. o. Trnovska vas in poteka dalje po meji JOJ pare. št. 1048 do ceste pare. št. 1023/2, se obrne proti jugozahodu in poteka po severnem robu ceste pare. št. 1023/2, se pri pare. št. 472/1 proti zahodu in prečka pare. št. 472/1 na stičišče pare. št. 473 in 474, nato poteka ob severni gozdni meji pare. št. 474, 475, 494, 496, nadaljuje po južnem robu pare. št. 493/2 do ceste pare. št. 1032/2, jo prečka in poteka dalje proti zahodu po severni meji parcel 528/1, 503/2, stavbena 31/3, 503/1, 498/7, 498/4, se obrne proti jugu po gozdnih mejah pare. 498/4, 509/5, 509/2, nato se obrne proti zahodu in poteka po južnih mejah parcel 509/9 in 509/7, do meje s k. o. Biš, kjer se obrne proti jugu in poteka po cesti pare. št. 1128/1, kjer se meja melioracijskega območja sklene.
Opis meje območja Trnovska vas—Desenci:
Meja MO Trnovska vas—Desenci se prične v k.‘o. Svetinci ob križišču ceste, ki vodi od Trnovske vasi v Desence in poljske ceste pare. št. 837/2, ki se odcepi na južnem robu zahodne meje pare. št. 389/1. Meja poteka nato proti severu pb cesti pare. št. 834/3, do severne meje pare. št. 394/4, po njej na vzhod do ceste pare. št. 935/2, po cesti na sever do vzhodne meje pare. št. 583/1, po njej proti severu v k. o. Ločič do južne meje pare. št. 90, nato po jugovzhodni meji
pare. St. 90, 89, 88, 87, 86, 85, 84/2, do republiške ceste pare. št. 529/1, po tej cesti proti severu v k. o. Trnovska vas na vzhodno mejo pare. št. 1022/1, po njej na sever pare. št. 1023/1 na sever, kjer mejo prečka cesta proti zahodu na južni rob pare. št. 794/4, po njej na zahod do vzhodne meje pare. št. 796/6, po njej na jugozahod do jugovzhodne meje pare. št. 815, po njej na severozahod do vzhodne meje pare. št.
784/1, 800/1, 800/3, po njej na severovzhodno mejo pare. št. 812/1, po njej na jug, na jugovzhodno mejo pare. št. 812/1, 811/1, 810, 807, 805, na vzhodno mejo republiške ceste pare. št. 1022/1, po njej na sever do severne meje pare. št. 755, po njej na vzhodno mejo pare. št. 754/2, 748/1, 747/1, po njeni južni, zahodni in severni meji na severni del pare. št. 1054, do zahodne meje pare. št. 682, po njeni severni meji do zahodne meje pare. št. 679, 681, do južne meje ceste pare. št. 1027, na vzhod preko pare. št. 1023/1, po njeni vzhodni meji na severni del pare. št. 541, 544, po južnem delu pare. št. 1030/7, 1047/1, in jo prečka na zahodni rob pare. št. 445/4, 447/2, 447/1, 445/9, proti zahodu na severni rob parcele 452, seka pare. 453, 458/2, na južni rob pare. št. 460, 469 seka pare. št. 465/1, na vzhodni rob pare. št. 1023/2, po njej na zahodni rob pare. št. 1048, na jug do pare. št. 1047/1, po njej na vzhod do pare. št. 1047/2, po zahodni meji pare. št. 1050, proti jugu, kjer seka pare. št. 1050 in preide v k. o. Ločič po zahodnem robu južnega obrobnega jarka pare. št. 547, proti jugu do severne meje pare. št. 249/1, po njej na zahod in jug v k. o. Svetince, nato proti jugu po vzhodni meji pare. St. 603/2, 602/2, 604, 601, 618/2, se obrne proti vzhodu, poteka po severni meji pare. št. 621, nato po severnem robu pare. št. 618/3 in po njenem vzhodnem robu proti jugu do pare. št. 622/2, nadaljuje po severnem robu pare. št. 616/3, se obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu pare. št. 616/1, se obrne proti vzhodu in poteka po južnem robu pare. št. 613, se obrne proti jugu in poteka po zahodnem robu pare. št. 694, 690, 686 do ceste pare. št. 837/2 in po njej proti zahodu do križišča s cesto 834/3, ter po njej proti jugu do meje s k. o. Desenci, kjer se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu pare. št. (v k. o. Svetinci) 352/2, 350, 348/2, 346, 342/1, 332/2, 329/2, kjer se obrne proti severu in poteka po cesti pare. št. 834/2 do ceste 837/1, kjer se območje zaključi.
4.	člen
Kmetijska zemljišča melioracijskega območja Biš— Trnovska vas in Trnovska vas—Desenci, so v prostorskem delu družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 razvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjeni kmetijski proizvodnji.
5.	člen
Investitor melioracije je Kmetijska zadruga Ptuj.
Investitor je dolžan opraviti vsa melioracijska dela do maja 1992. Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov in naprav.
6.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju, so dolžni v skladu s projektom sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju.
Roki za izvršitev del po prejšnjem odstavku so določeni v programu izvedbe melioracijskih del, ki ga sprejme investitor melioracije. Investitor je dolžan o rokih izvedbe del pravočasno obvestiti lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v roku iz prejšnjega odstavka ne izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo v smislu s 113. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oz. uporabnika kmetijskega zemljišča.
7.	člen
Sredstva za melioracijo zagotovi investitor v skladu s predpisano finančno konstrukcijo o zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje melioracij v SR Sloveniji.
Investitor ima nasproti lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju pravico izterjati stroške melioracij, v skladu s sprejetim finančnim načrtom in v sorazmerju s površino njihovih zemljišč.
8.	člen
Za dela se uporabi tudi del sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki se zbirajo na osnovi 125., 126.,
149.,	150. in 151. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990.
Za višino teh sredstev se zmanjša lastna udeležba investitorja, kmetov in organizacij združenega dela v višini, ki izhaja iz finančnega načrta in je določena v pogodbi, sklenjeni med investitorjem in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije.
9.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati melioracij-
ske objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni in funkcionalni. Za skupna vzdrževalna dela melioracijskih objektov in naprav skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki zemljišč, so dolžni prispevati za skupna vzdrževalna dela po odloku o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/86).
10.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedbi hidro in agromelioracijskih del rabo zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu melioracije, sredstvom vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine.
11.	člen
Z uvedbo melioracijskega postopka je na melioracijskem območju prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če gre za zmanjševanje števila lastnikov, za dokončanje že začetih pogodb in, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano pa je tudi parceliranje zemljišč, graditev vseh vrst objektov ter spreminjanje kultur.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 355-13/89 Datum: 21/11-1989
Predsednik Skupščine občine Ptuj ,	Gorazd ŽMAVC, s. r.
169.
Na osnovi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1-3/81 z dne 13/1-1981) in 21. alineje 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. novembra 1989 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj	,
I.	člen
V odloku o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86) se črtajo 7. in 9. točka L člena.
2.	člen
Doda se 19. točka 1. člena, ki glasi:
»19. Naravni rezervat Ribniki Podvinci, ki ga omejujejo zunanje meje parcelnih številk k. o. Podvinci: 302/1, 328, 327, 338, 325/2, 325/1, 322/1, 321, 323, 1083-2, 343, 344, 348, 350/1, 351/2, 351/1, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 359, 360, 361, 373/1, 373/3, 374 del, 3477, 378, 381/1, 382, 386/3, 386/1, 388, 390/2, 389/1, 391/5, 391/1 del, 408 del, 406 del, 403 del, 402 del, 399 del, 401 del, 405 del, 393/2 del, 394/1 del, 398/3 del, 394/2 del, 92/9, 92/8, 92/7, 92/32, 92/31, 249/1, 251/1, 247/1, 246/1, 246/2, 241/2, 242/2, 243/2, 103 del, 105, 106/4, 106/1, 101, 100, 95, 94/2 del, 92/23, 92/26 del, 91, 90, 89/1, 88/1, 87/1, 84/2, 83/1, 82/5 del, 81/1 del, 80 del, 109/2, 110/2, 76, 75/6, 75/5, 75/9, 75/8, 75/7, 112/1, 193/1, 193/7, 192/2, 191/3, 199/6, 199/1, 200/3, 205/6, 205/1, 204/2, 208/2, 208/1, 197, 224, 221/1, 222, 223, 228, 227/2, 229, 234/1, 234/2, 270, 275, 271, 286/1, 287/1, 290/1, 291/1, 293.«
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 23-2/76-13 Datum: 21/11-1989
Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r.
171.
Na podlagi L odstavka 616. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 11/88 p. b., 6/88, 19/88 in 38/88) ter 167. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj na seji, dne 21. novembra 1989 na predlog Izvršnega sveta SO Ptuj sprejel
SKLEP
O PRENEHANJU ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI AGROTRANSPORT PTUJ
I.
Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so prenehali razlogi, zaradi katerih so bili s sklepom št. 428-4/88-2 dne 31/1-1989 sprejeti začasni ukrepi družbenega varstva v delovni organizaciji Agrotransport Ptuj, zato začasni ukrepi prenehajo s 30/11-1989.
II.
S tem dnem se razreši začasni organ upravljanja delovne organizacije v sestavi:
L Drago KREPFL, gr. ing. — predsednik
2.	Štefan KIRBIŠ, str. ing. — član
3.	Milan HEBAR, prav. — član
4.	Radenko MILIClC, dipl. ing. prometa — član in
5.	Franc LAŠIČ, dipl. oec. — član.
III.
Z dnem uveljavitve tega sklepa se v sodni register vpiše prenehanje mandata začasnega organa upravljanja delovne organizacije in njegovih pooblastil.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 428-4/88-2 Datum: 21/11-1989
Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc, s. r.
172.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ
SKLEP O POVIŠANJU STANARIN
Na osnovi 17. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82, 12/83 in 37/86) je Predsedstvo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na svoji seji dne 23/10-1989 sprejelo naslednji
SKLEP
Stanarine v občini Ptuj se s l. decembrom 1989 povečajo za 53 %.
V skladu z Odredbo o dajanju soglasja k cenam (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/89) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj izdal soglasje k povečanju stanarine št. 38-27/87-3 z dne 16/11-1989.
Številka: 102/5-78-BJ Datum: 23/10-1989
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Ptuj
Čeh Jože, s. r.
173.
Po 8. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 43. člen statuta Krajevne skupnosti Ormož je Skupščina Krajevne skupnosti Ormož na 4. redni seji, dne 17. novembra 1989 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Ormož
L
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za celotno območje Krajevne skupnosti Ormož.
2.
S samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja osnovnošolskega prostora (telovadnice) in drugih skupnih potreb ter programi cestne, komunalne in druge infrastrukture v Krajevni skupnosti Ormož.
3.
Program uporabe sredstev samoprispevka po posameznih postavkah je bil usklajen na zborih krajanov na območju celotne Krajevne skupnosti Ormož in je sestavni del tega sklepa.
Vrstni red aktiviranja posamezne postavke po programu bo določal Svet krajevne skupnosti Ormož z letnimi programi dela.
4.
Skupna vrednost programa znaša po cenah iz septembra 1989 32.090,000.000,- din.
S samoprispevkom se bo zbralo 24.000,000.000,— din. Poleg sredstev samoprispevka bodo sredstva prispevali krajani po pogodbah za asfaltiranje v višini 1/3 od vrednosti posameznega programa. Vsi programi pa se bodo dopolnjevali s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti, skladov in delovnih organizacij.
5.
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od [.februarja 1990 do 31. januarja 1995.
6.
Referendum bo v nedeljo dne 17. decembra 1989 od 7. do 19. ure.
Volišče in volilne odbore določi volilna komisija na predlog vaških svetov.
7.
Samoprispevek v denarju bodo plačevali delavci, delovni ljudje in krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Ormož in sicer:
—	delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov, oziroma od nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu po stopnji 2 % mesečno,
—	upokojenci od pokojnin po stopnji 1,7% mesečno,
—	delovni ljudje in krajani, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku od gospodarskih, poklicnih dejavnosti avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav, od neto zavarovalne osnove in od davčne osnove po stopnji 2 %,
—	delovni ljudje in krajani, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku od samostojnega opravljanja gospodarskih, poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav, od davčne osnove po stopnji 2 %
—	delovni ljudje in krajani, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po stopnji 3 % od katasterskega dohodka negozdnih zemljišč in vrednosti lesa. odkaza-nega za posek,
—	osebe, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Ormož, po stopnji 2 % od izplačanega povprečnega netto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto.
8.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in dohodkov, ki so navedeni v 12. členu zakona o samoprispevku.
9.
Krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Ormož, dosegajo pa dohodek izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo Uprave za družbene prihodke občine Ormož predložiti podatke o dohodkih od katerih se plačuje samoprispevek.
10.
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu.
Zavezancem od kmetijske dejavnosti, obrtnikom in osebam, ki so na začasnem delu v tujini, bo samoprispevek odmerjala in pobirala Uprava za družbene prihodke občine Ormož.
11.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na zbirnem računu pri Krajevni skupnosti Ormož št. 52410-842-038-82502. Organ, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in za izvajanje del po programu bo Svet Krajevne skupnosti Ormož.
12.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva in Uprava za družbene prihodke občine Ormož.
13.
Referendum bo vodila volilna komisija Krajevne skupnosti Ormož, ki bo tudi ugotavljala rezultate in izdelala zaključno poročilo o izidu referenduma.
Izid referenduma se bo objavil v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in Uradnem listu SRS.
14.
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in krajani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku Krajevne skupnosti Ormož ter vsi zaposleni krajani, ki še niso vpisani so pa zaposleni v temeljnih organizacijah'združenega dela in delovnih skupnostih.
15.
Po izteku zbiranja samoprispevka mora Svet krajevne skupnosti Ormož napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme Skupščina krajevne skupnosti Ormož.
Skupščina krajevne skupnosti bo odločala tudi o uporabi sredstev, ki bi morebiti ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
Vrednost programa se sprotno valorizira v skladu s povečanimi oz. zmanjšanimi prilivi.
16.
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in krajani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je besedilo:
Krajevna skupnost Ormož GLASOVNICA
Na referendumu dne 17. decembra 1989 za uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in krajanov v denarju, za dobo 5 let od 1.2. 1990 do 31. 1. 1995 za območje Krajevne skupnosti Ormož za sofinanciranje gradnje osnovnošolskega prostora (telovadnice) in drugih skupnih potreb ter programov cestne, komunalne in druge infrastrukture v Krajevni skupnosti Ormož, v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 17. novembra 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 32/89).
GLASUJEM
ZA	(žig)	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
:! Skupščina krajevne skupnosti Ormož sprejme sklep !• o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravi-| čenih glasovalcev na območju Krajevne skupnosti Ormož na referendumu izjavila za uvedbo samoprispev-
ka.
Pri ugotavljanju rezultatov se ne štejejo tisti delav-! ci, delovni ljudje in krajani, za katere organ za izved-; bo referenduma na posameznem glasovalnem mestu : uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi > služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasova-1 nja na referendumu.
18.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
St. 23/89
Ormož, 17. novembra 1989
Predsednica Skupščine krajevne skupnosti Ormož
Vida Topolovec, s. r.
174.
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI Skupščina KS Številka: 609/89 Datum: 17. II. 1989
Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu (UL SRS, št. 23/77), Zakona o samoprispevku UL SRS, št. 35/85) in 37. člena Statuta krajevne skupnosti Podgorci je skupščina na 5. seji dne 17. novembra 1989 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1990 do 1995 na območju krajevne skupnosti Podgorci.
1.
Za območje krajevne skupnosti Podgorci, ki zajema naselja: Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Predava, Ritmerk in Strjanci se razpiše referendum za uvedbo 4. krajevnega samoprispevka.
2.
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju in delu za dobo petih let in sicer od L februarja 1990 do 31. januarja 1995 za sofinanciranje in uresničitev naslednjega programa. Program se deli na 4 dele.
3.
A.	PROGRAM
Modernizacija in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest
—	cesta v Podgorcih
—	cesta v Cvetkovcih
—	cesta v Bresnici
—	cesta v Strjancih in Ritmerku
—	cesta v Osluševcih
—	fine prevleke
—	gramoziranje krajevnih makadamskih cest
B.	PROGRAM
Ostale komunalne dejavnosti
—	vzdrževanje mostov in propustov
—	sofinanciranje izgradnje avtobusnih postaj ob magistralni cesti
—	sofinanciranje vzdrževanja in dograditev vaški razsvetljav
—	vzdrževanje mrliške vežice in pokopališča
—	vzdrževanje krajevnega smetišča
—	sofinanciranje izgradnje kanalizacije v strnjenih naseljih
—	sofinaciranje izgradnje TP postaj
—	finaciranje zimske službe
—	vzdrževanje prometne signalizacije ob krajevnih cestah
—	sofinaciranje izgradnje pločnika ob magistralni cesti
—	širitev telefonskega omrežja
C.	PROGRAM
Krajevna samouprava in družbene dejavnosti
—	financiranje funkcionalnih in materialnihs troskov za skupne potrebe KS, krajevne samouprave in delegatskega sistema
—	sofinaciranje potreb na področju SLO in DS
—	sofinaciranje krajevnega praznika, dan ostarelih in novoletne jelke
—	sofinaciranje vzdrževanja društvenih domov (dotacije)
—	sofinaciranje kulturnozgodovinskih spomenikov
—	sofinaciranje drobnega gospodarstva
—	sofinaciranje dokumentacije večnamenskega prostora
—	sofinaciranje izgradnje trgovine
D.	PROGRAM Druge naloge
—	nerazporejena sredstva
Višina sredstev, ki bodo zbrana s tem samoprispevkom po cenah iz leta 1989 znašajo po oceni
9.700,000.000,— din. Sredstva se bodo uporabila za planske naloge po naslednjem ključu:
A.	program — modernizacija in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest 5.700,000.000,— ali 59%
B.	program — ostale komunalne dejavnosti
2.450,000.000,- din ali 25 %
C.	program — krajevna samouprava in družbene dejavnosti 1.500,000.000,- ali 15,5%
D.	program — druge naloge 50,000.000,— ali 0,5 %
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo
stalno prebivališče na območju KS Podgorci in sicer:
—	2 % od neto OD delovnega razmerja
—	2 % občani, ki imajo dohodek od obrti oz. drugih gospodarskih dejavnosti (od davčne osnove)
—	2 % upokojenci od neto pokojnin
—	10 % občani in delovni ljudje, ki imajo dohodek od kmetijstva oziroma kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka
—	občani oz. delovni ljudje zaposleni v tujini 100 DM v dinarjih po tečaju tekočega leta
—	letno po gospodinjstvu v denarju enodnevni zaslužek delavca za pokopališče
4.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Podgorci.
5.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Podgorci in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Podgorci.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA.
6.
Referendum bo v nedeljo 17. decembra, 1989 od 7. do 17. ure na glasovalnih mestih, ki jih odloči z odločbo volilna komisija pri krajevni skupnosti Pod-sorci.
7.
Na referendumu glasujemo krajani neposredno s tajno glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI, GLASOVNICA za referendum dne 17. decembra 1989, GLASUJEM — ZA — PROTI uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za naslednje petletno obdobje. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. PROTI pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
Vse glasovnice so uverjene s štampiljko krajevne skupnosti Podgorci.
9.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanje delegatov v skupščino. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Podgorci. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije skupščina krajevne skupnosti Podgorci.	^
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in ga odvajale na žiro račun krajevne skupnosti Podgorci št. 52410-842-038—82518, delovne organizacije, skupnosti, zasebni delodajalci, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugi ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, opravljajo samostojno obrt ali intelektualne storitve, odmerja in dovaja davčna uprava Skupščine občine Ormož v imenu krajevne skupnosti Podgorci.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati krajani, ki so na začasnem delu v tujini in denarna protivrednost za neopravljeno delo po točki 2. tega sklepa, se vsako leto plačuje na blagajni krajevne skupnosti ali na žiro račun.
11.
Za pravilno uporabo krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Podgorci.
12.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Podgorci. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOST PODGORCI Jože OZMEC, s. r.
i Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s ; Tednikom Izdaiatelj Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska CGP
Večer, Tržaška 14, Maribor.