CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 29. SEPTEMBRA 1934 štev. 51 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH V DRUGO LETO S pričujočo številko stopa Novi list v drugo leto svojega življenja. Ozrli smo se ob tej priliki nazaj na pot, ki smo jo prehodili. Ni tila zmerom 'lahka; marsi-kak trn je bil na njej in marsikatere ovire so bile, ki so jo zapirale. Začeli smo s Novim listom v času, ko ne cvete jo rožice; gospodarsko krizo, ki jo preživljamo, občuti skoro vsak posameznik, vsako podjetje, torej tudi vsak list. In tem bolj jo mora občutiti skromen tednik, posebno še, oko je mlad. S temi slabimi časi smo računali; če smo se njim v kljub odločili, da pričnemo izdajati nov list, je to samo dokaz, da nas pri tem ni vodila nobena kupčijska špekulacija, nobena želja po dobičku. Ni treba mnogo uvedevnosti, 4a človek razume, da list takšne izseljenske skupnosti, kot je naša v Argentiniji, ne more biti dobičkonosno podjetje v časih krize, kakršna je sedanja. Ob ustanovitvi lista nas torej ni vodila nobena špekulacija, marveč edino le želja, da damo izseljencem v Južni Ameriki glasilo, ki naj jim bo v korist in naj jim ne de -la sramote. Da smo mogli premagati to prvo in najhujšo oviro, gre zahvala nesebični požrt-vovalnosti našega rojaka in prijatelja arh. Viktorja Sulčiča. In naj še omenimo, da si tudi u-rednik ni od Novega lista nikoli obetal paradiža in niti potic ne. .. Druga ovira, s katero smo tudi računali že od samega začetka, je bilo nezaupanje. Nezaupanje, ki je bilo povsem razumljivo in močno utemeljeno spri čo raznih nesrečnih in izjalovljenih poizkusov na polju našega izseljenskega tiska v teh krajih. Zavedali smo se, da so čas, vztrajnost in poštenje najboljši leki proti nezaupanju. Ker smo bili zatrdno odloženi vztrajati in ker smo imeli le poštene namene, je čas zrušil tudi to oviro. Danes se moremo pohvaliti, da uživa Novi list popolno zaupanje svojih svak dan bolj številnih naročnikov. Bile so še druge .ovire, ki niso vzrastle iz krize in tudi ne is utemeljenega nezaupanja, marveč iz človeške zlobe — včasih razumljive, a nikoli opravičljive. Nočemo tu globlje drezati v to žalostno poglavje; danes nas samo veseli, da smo se od samega začetka znali opirati prigovarjanju prijateljev, in izhu-šnjavi, da nismo vračali nemilega za ncdrago, dasi so nam silili v roke prav debela .polena. * Nismo naredili čudežev v tem prvem letu izhajanja Novega lista. Nikoli si nismo prizadevali, da bi jih delali, in tudi obetali jih nismo 1— ako nočemo smatrati za čudež dejstvo, da je pomirjevalno pisanje Novega lista ustvarilo v naši tukajšnji naselbini popolnoma drugačno ozračje, ublažilo jeze in jezice, ublažilo stare spore. Ustvarili pa smo list, ki nt prinašal samo informativnega in zabavnega štiva, marveč tudi koristnega in pddučnega; list, ki se je prav močno priljubil našim izseljencem, razkropljenim po Južni Ameriki, in ki tvori trdno vez med njimi ter našim narodom v starih krajih. Na stotine pisem imamo, ki nam izpričujejo, da smo na pravi poti; med temi pismi jih je ogromna večina takšnih, ki so jih pisale žulja ve roke izseljencev. Priznanja so, ki jih znamo ceniti in ki so nam v vzpodbudo pri ne vedno hvaležnem delu. So pa med njimi tudi laskava pisma kompe-tentnili mož; cenimo njihovo pohvalo s prav takšno iskrenostjo, kakor jim bomo vselej iskreno hvaležni za kritiko. Delo, ki ga je izvršilo uredništvo Novega lista pa ni vsebovano popolnoma na onih 4(30 in toliko straneh, ki jih obsega prvi letnik. Nikjer ni zapisano, da so šli uredniku včasih po ce ■ li dnevi v tednu, ko so se nanj obračali izseljenci za informacije, za posredovanja, za pisanje priporočil, za pismena posredovanja pri Delovnem uradu in celo za pisanje zasebnih, družin skih, pisem takšnim, ki so se v kočljivejših zadevah obračali nanj s pojasnilom: "Znate, jaz ne vem, kako bi to dopovedal, kako bi napisal, da bi doma napačno ne razumeli. . ." Od tega dela ni v javnosti nobenega sledu in edini hasek, ki ga je urednik imel, je bilo zadoščenje, ki ga je čutil, ko je videl, da, je rojak-izseljencc vesel, ker mu je pomagal pri iskanju službe, pri zaščiti njegovih pravic napram nepoštenemu delodajalcu itd. Naloga izseljenskega novinarja ni samo ta, da napolni vsak teden toliko in toliko strani Usta — katerega ur eduje — marveč je njegova dolžnost, da skuša tudi informirati javnost dežele, v kateri živi, o svojem narodu in njegovih problemih, saj s tem koristi, posredno, tudi izseljencem samim. Ako nismo te naloge izvršili v takšnem obsegu, kakor smo sami želeli, je nismo izvršili, ker nam tega . ni puščal čas, ki smo ga morali uporabljati tudi za to, da rešimo problem svoje skromne eksistencat Storili pa smo tudi v tem pogledu marsikaj in mnogo ur smo posvetili pisanju pisem in poročil, ki niso bila namenjena za Novi list, marveč so romala na druga uredništva. T udi od tega ni imel Novi list in ni imel njegov uradnik nobenega drugega liaska nego zadoščenje, ki ga rodi zavest, da je, v mejah možnosti, izvršil vsaj deloma tu di ta del svoje dolžnosti. * Danes, ko stopa Novi list v drugo leto svojega življenja, gledamo z zaupanjem v bodočnost; z zaupanjem, ki ga v človeku rodi prepričanje, da je na pravi poti ter 'da ga bo na tej poti podpirala vsa naša poštena izseljenska javnost. Tajfun opusto-šil Zapadno J a p o n s k o Strašna katastrofa, ki je najhujša izmed vseh, kar se jih je dogodilo po hudi potresni nesreči iz leta 1923 je zade'la pretekli petek japonskf cesarstvo. Silovit tajfun, vihar, je opustošil velik del dežele. Vzburka-lo se je obenem tudi morje tako, da je ponekod poplavilo suho zemljo ter podiralo hiše in odnašalo na stotine prebivalcev. Najhuje so prizadeta mesta Osaka, Kobe in Kyoto. V Osaki je vihar uniči'1 144 šol in so ruševine pokopale na stotine učencev; zrušilo se je 3.900 stanovanjskih hiš in 3212 tovarn je bilo razdejanih, preko 8000 hiš pa je tajfun poškodoval. V Kyotu je vihar zrušil 1657 hiš in 20 šol. V Kobi se je zrušilo 9200 hiš, 648 pa jih je odnesla morska poplava. Glasom poslednjih poročil znaša število mrtvih 2419, ranjenih je 8399, 568 oseb pa še pogrešajo. Kakor je razumljivo, je tajfun povzročil tudi ogromno materialno škodo. Japoncem so že iz raznih krajev ponudili pomoč za ublažitev bede. Ruski Rdeči križ je v to svrho daroval 100.000 jenov. o—o—o Velik požar v angleškem premogokopu V Cresfordu pri Wexhamu na An gleškem, kjer se nahaja premogo-kop, v katerem je delalo kakšnih 1800 rudarjev, se je dogodila huda nesreča. Ko je bilo na delu preko 400 delavcev, je v premogokopu nastala eksplozija premogovnega plina ter je izbruhnil silen požar. Samo en del zaposlenih rudarjev se je utegnil rešiti še pravočasno, preko dve sto petdesetim pa so plameni zaprli pot na prosto. Organizirala se je takoj reševalna akcija, a vsi poskusi prodreti do ponesrečencev ter jih rešiti, so bi'li brezuspešni. Plameni, gost dim in strupeni plini so spravljali v vedno večjo življensko nevarnost tudi re ševalce same, dasi so bili opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, ki se uporabljajajo v takšnjih žalostnih slučajih. Ker požar ni hotel pojemavati, je vodstvo premogokopa, sporazumno z oblastmi, sklenilo zazidati oziroma zasuti vse vhode. V premogokopu, ki je sedaj zaprt, je ostalo 264 rudarjev, ki so podlegli strašni smrti v ognju pod zemljo. Kralj Aleksander in kraljica Marija v Sofiji Svečen sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice v bolgarski prestolnici — Pomen poseta za nadaljnji razvoj prijateljskih odnošajev med bratskima narodoma V četrtek popoldne sta se pripeljala v Sofijo jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Ma rija. Na kolodvoru, kjer so bili v zadnjih dneh zaposleni mnogi delavci, da so ga primerno okrasili ter postavili slavoloke, sta ju sprejela kralj Boris in kraljica Ivana. Občinska uprava je bila vse pripravila za čim veličastnejši sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice in poročila, ki prav kar prihajajo iz bolgarske prestolnice, pravijo, da je ogromna množica pozdravljala sprevod, ko je s postaje krenil proti kraljevski palači. Tu je kralj Aleksander pregledal častne čete, nakar sta se obe kraljevski dvojici odpeljali na poletni dvorec bolgarskega vladarja v Branjo, kjer bosta ostali tri dni. V programu so mnoge slovesnosti v počastitev visokih gostov. V evropskih političnih krogih pripisujejo posetu kralja Aleksandra v Sofiji dalekosežen politični pomen in prav gotovo ni nobenega dvoma, da bo to potovanje pomenilo odložilen korak naprej na poti do popolnega spo razuma in prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko. Odkar se je v Bolgariji spremenil režim, so se odnosa ji začeli boljšati v hitrejšem tempu, ker je vlada gen. Georgijeva odločno nastopila proti revilucio-narnim makedonstvujuščim, ki so sistematičnd povzročali neljube incidente ob meji. To zbližanje so začelo vneto podpirati tudi razna udruženja v obeh državah; mnoga izmed njih so se ustanovila z izrecnim namenom, da bodo skrbela za medsebojno vpoznavanje ter go spodarsko in kulturno sodelovanje. Vse to je pomagalo ustvariti ozračje medsebojnega zau- panja i^i spoštovanja, ki je sedaj omogočilo, da se vladarja obeh jugoslovanskih držav se-staneta ter pomenita o važnih vprašanjih, ki so v zvezi z nadaljnjim razvojem odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo. RAZNE VESTI Enega izmed zločincev, ki so v zvezi z ugrabitvijo Lindberghovega sina, so prijeli, ker je razpečaval bankovce, ki jih je bil letalec dal za odkupnino. Imenuje se Richard Hauptmann in je prišel po vojni iz Nemčije v Ameriko. Pred sodnik3 je prišel zaradi izsiljevanja, ker mu direktne soudeležbe pri ugrabitvi ali usmrtitvi otroka ne morejo dokazati. Ameriški tekstilni delavci so v po nedeljek prenehali s „štrajkom. Vodja stavkujočih Gorman je izjavil, da so delavci zmagali v polni meri glede vseh svojih zahtev. "Naša zmaga je tako velika", je dejal, "da se ji še mi kar čudimo". Štrajk je trajal tri tedne in ni potekel mirno; v spopadih je bilo 14 oseb ubitih in 200 ranjenih. Španska vlada je proglasila alarmno stanje v vsej deželi, ker so levičarji, kakor zatrjujejo oblasti, pri pravljali revolucijo, za katero so se bili že prav močno oborožili. Glede prodaje .kitajske .vzhodne železnice sta se Rusija dn Japonsko končno vendarle domenili. Rusija jo odstopi Mančukuu za 170 milijonov jenov. S tem izgine eden izmed vzrokov sta'lnega vznemirjenja na Daljnem vzhodu. Dvesto potnikov je utonilo v reki Krishna pri Nauriju, v Indiji, ko se je potopila ladja, na kateri so se vo žili. V Londonu so se prvi krat zbrali na kongresu takšni ljudje, ki bi v Evropi radi uvedli budhistično vero. In tej naši javnosti, ki je s simpatijo pozdravila Novi list ter ga podpirala tako, da je postal najbolj razširjen jugoslovanski časnik v Južni Ameriki, se danes iskreno zahvaljujemo za njeno naklonjenost ter jo pro simo, naj nam tudi v bodoče pomaga pri našem delu, z nasveti in dejanji. V. K. Tudi berlinski ognjegasci so morali priseči zvestobo "Fuehrerju" Nove zakonske določbe o pravicah in dolžnostih trgov, nameščencev Nekateri naái naročniki so izrazili že ljo, naj bi obrazložili ponovno zakon štev. 11.729, ki uvaja važne spremembe v one določbe trgovinskega zakonika argentinske republike, ki se nanašajo na pravice trgov, nameščencev. Ker je ta želja popolnoma upravičena spričo važnosti, ki jo imajo te nove določbe za velik del naših izseljencev, ji prav radi ustrežemo. Zakonski predpisi, o katerih bomo t» govorili, veljajo za uradnike, nameščence, trg. potnike, poverjenike in de'avce. kateri izvršujejo posle, ki so v zvezi s trgovino (empleados de comercio, factores, dependientes, viajantes, encargados u obreros que realizan tarcas inherentes al comercio). Odgovornost za povzročeno škodo Vsak nameščenec je svojemu delto-dajalcu odgovoren za škodo,katero mu je povzročil nemenoma, ali pa po lastni krivdi, v izvrševanju svoje službe. Nezgode in bolezen Če nameščenec zboli ali pa postane žrtev nezgode, in če bolezni oziroma nezgode ni pripisovati njegovi krivdi, ga delodajalec ne more odsloviti, marveč: a) ako obolelo ni več ko deset let uslužben pri delodajalcu, mu mora ia dajati še tri mesece po nastopu bo-leaii plačo; bolni nameščenec ima še cel'o leto po preteku teh treh mesecev pravico do svoje službe; ako bi ga pa delodajalec v tem času hotel odsloviti, mu mora izplačati odpravnino (indemnización de despido); b) ako pa zboli uslužbenec, ki je že več ko deset let zaposlen pri delodajalcu, mu mora ta dajati plačo še celih šest mesecev po nastopu bolezni oziroma nezgode; tekom enega leta no preteku teh šest mesecev se uslužbenec lahko spet povrne na delb in ga delodajalec mora sprejeti; če bi ga ne l.otel več zaposliti, mu mora izplačat': odpravnino. Nameščenec ne prejema svoje plače vselej v denarju, ali samo v denarju; včasih ima poleg plače še hrano stanovanje, obleko itd. Tega mu delodajalec seveda ne daje več, ako mo ra nameščenec v bolnišnico. Kako je treba torej računati plačo, ki jo ima prejemati bolnik tekom treh, oziroma šest mesecev po nastopu bolezni? Pla «'•a se računa tako l'e: sešteje se vrednost vsega, kar je nameščenec prejel za svoje delo v posljednjih 6 mesecih nred nastopom bolezni (v denarju, kot pla^o ali provizije in gratifikaci-Je; v blagu, stanovanju in podobnem) ter se dobljena vsota deli s številom nesecev (šest). Nameščenec nima pravice do zgo-rsj omenjenih ugodnosti, ako mu v «lučaju nezgode ali bolezni, ki izvira iz izvrševanja njegovega poklica, pri-tiče višja odškodnina na podlagi določb zakona o nezgodah na delu in o :>oklicnil. boleznih (Ley de accidentes del trabajo y enfermedades pro-'esimale.'). Sploh velja pravilo, da nameščcnec ne sme prejeti dvojne odškodnine za svojo bolezen ali nezgodo. Če je nameščenec pozvan pod o-rožje, ga delodajalec ne sme odpustiti, dokler ni preteklo trideset dni, odkar je bil odpuščen od vojakov. Letni dopust Nameščenec ima pravico do plačanega in nepretrganega letnega dopu-s'a, ki ie tem daljši, čim več let služIte ima. Namreč: 10 dni dopusta, če ni v službi več ko deset let; 20 dni za več ko deset in ne več ko dvajset let službe; 30 dni za več ko dvajset let. O tem, kdaj sme nastopiti dopust, odloča delodajalec. Odpoved Toliko delodajalec, kolikor nameščenec, morata, če hočeta odpovedati delovno pogodbo, spoštovati naslednji odpovedni rok: en mesec, če nameščenec nima več ko pet let službe; dva meseca, če je bil uslužben več ko pet let. Odpoved, ki mora biti pisana, se šteje od zadnjega dne onega meseca, v katerem se je služba odpovedala. Tekom odpovednega roka ima nameščenec \ sak dan pravico do dveh ur prostosti; to seveda, zategadelj, da si Irhko išče drugo službo. Teh dveh ur na dan mu delodajalec ne sme odtrgati od plače. Če bi delodajalec hotel takoj odsloviti nameščenca in ne bi hotel čakati, da poteče odpovedni rok, mu bo moral plačati odgovarjajoči čas: torej en mesec oziroma dva. Odgovarja jočo odškodnino v višini enega ali Jveh mesecev plače bo moral1 dati delodajalcu nameščenec, če noče čaka ti, da i loteče odpovedni rok. Odpravnina Ako delodajalec odpusti nameščenca samovoljno, mu mora plačati odpravnino: a) za vsako leto službe (in za odlomek leta od več ko treh mesecev) mu mora dati pol meseca plače, in sicer se v ta namen izračuna srednja plača poslednjih pet let, ako je uslužbenec vsaj toliko časa že nameščen, če ne, pa se izračuna srednja plača vseh let njegovega službovanja; kot plača se vštejeto tudi provizije, hrana, stanovanje, blago itd. b) ta odpravina ne sme biti nižja od enomesečne plače in tudi ne sme znašati več ko 500 pesov za vsako leto službe. Če je delodajalec pustil nemeščen-ca brez dela več ko tri mesece v enem letu, se nameščenec lahko smatra za odslovljenega ter ima pravico do odpravnine. Pravico smatrati se za odslovljenega ter zahtevati izplačilo od-pravine ima nameščenec tudi tedaj ako bi delodajalec .neupravičeno hotel znižati plačo, provizijo itd. Če preide podjetje v druge roke in ni prejšnji gospodar odpovedal službe svojim nameščencem, kakor določa postava, preidejo zadevne obveznosti na novega gospodarja. Če delodajalec umre, ima nameščenec pravico do odpravnine zaradi odpovedi. Uslužbenec, ki sam odpove službo, nima pravice do odpravnine, marveč mora, kakor smo videli prej, celo sam plačati odškodnino delodajalcu v slučaj u, da bi hotel takoj pustiti službo. Za odškodnine in odpravnine, do katerih imajo nameščenci pravico, ni dovoljen moratorij in tudi zasega (em bargo) ne, ter imajo te vsote privilegij v slučaju falimenta. Če nameščenec umre, imajo pravico do odpravnine njegovi sorodniki. Vsem onim, ki so bili uslužbeni še preden je prišel novi zakon, se prizna glede odpravnine največ pet let službe. Dram. odsek Izseljenskega društva "TABOR" uprizori 27. oktobra POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v dvorani "Garibaldi", ulica Sarmiento 2419. Odpustitev brez odpravnine Brez odpravnine sme delodajalec odpustiti nameščenca v naslednjih «lučajih: a) če je nameščenec namenoma ali no svoji krivdi povzročil delodajalcu sirodo tekom izvrševanja svoje službe, če je kaj poneveril ali na drugačen način zlorabil njegovo zaupanje ter je bila njegova krivda sodnijsko ugotovljena; b) če je nameščenec nesposoben za izvrševanje službe in ni ta nesposobnost nastopila šele pozneje, ko je že del j časa bil zaposlen; c) če je nameščenec brez delodajalčevega dovoljenja delal kupčije za svoj lastni ali za tuj račun ter je od tega imel1 delodajalec škodo. Delovno spričevalo Nameščencu, ki je bil odpuščen ali na je sem odpovedal službo, mora delodajalec izstaviti spričevalo, v katerem mora navesti, koliko časa je nameščenec služboval pri njem in kakšne posle je izvrševal. Seznam nameščencev Delodajalec ¡mora voditi poseben seznam, v katerega bo zapisoval vse, kar je v zvezi s službovanjem, plačami itd., svojih nameščencev. Ta seznam mora vpisati pri državnem delovnem departamentu (Departamento Nacional del Trabajo). Plavalne tekme za evropsko prvenstvo v Magdeburgu Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje , U. T. 31 Retiro — 1619 M*? mm«™ Zavarovanje Obveznosti v zvezi z novimi določbami, bo delodajalec smel prenesti na družbe o; ajda je vsa polomljena in zbita v zemljo, koruzo pa je kar lomilo. Voda je stala več dni v vsej oko lici in je bil pogled kakor na veliko jezero. Vkljub visoki vodi ob železniš ki progi proti Novemu mestu, je bil železniški promet normalen, mnogo škode pa je voda povzročila na cestah. Nekaj kilometrov na okoli je vihar opustošil vsa polja huje ko debe-'a toča. Prizadete so vasi Grosuplje, Brezje, Cikava, Brvace, Stranska vas, Stara vas, Jerova vas, Prapreče, Gatina, Ve !iko in Malo Mlačevo in Račna. Hudo je bilo tudi okoli Turjaka in Pijave gorice. Barje od Pijave gorice tja do Blatno gorice in Germesa je bilo takoj pod vodo: Ljubljanica sama je močno narasla, zlasti pri Lipah, kjer je bila zvrhana do bregov. Narasli so tudi razni Ljubljaničini pritoki, zlasti Iška in Ižica, ki so jo zadnje dni začeli snažiti raznih alg in drugih vodnih rastlin. jajo brezplačno vsi zdravniki v javni službi, okrajni in občinski. Morajo pa biti kolekovana z drž. takso od 20 Din. Razne nesreče V začetku avgusta je izginil 10 in no I letni Slavko Hartman, sin strojnika Jugoslovanske tiskarne. Domnevajo, da je padel v Savo pri Kamni gorici. Njegovega trupla še niso našli. V kamnolomu med Krškim in cesto je kamenje zasulo učenca Draga Ovsenjaka; podlegel je poškodbam. Zemeljski usad je zasul potniški vlak blizu Sarajeva. Po 8 urah dela so progo spet očistili in rešili potnike strahu. Ranjen ni bil nihče. V kamniških planinah se je smrtno ponesrečila Zagrebčanka Tilda Kolm. Od njenih spremljevalcev so bili trije težko, trije pa lahko ranjeni. Nesrečo je povzročil blok skalovja, ki se je utrgal nad njimi. Pri nabiranju planink v Hudem prašku pod Mrzlo goro se je smrtno nenesrečil abiturient mariborske gimnazije Franc Kropej iz Konjic. Pri delu se je smrtno ponesrečil Franc Kamernik iz Preskve, zaposlen v papirnici pri Medvodah. Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok. i* * * * ♦ * * i= * * VESTI S PRIMORSKEGA Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista £ Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * ŠKOF MARGOTTI PRISPEL V GORICO Pretekli ponedeljek, 24. t. m., je novi vladika goriške nadškofije mons. Cario M argot t i prevzel skrb za višje dušno pastirstvo iz rok dosedanjega škofijskega administratorja Sirottija. Izvršila se je ob tej priliki tradicionalna slovesna ceremonija škofovega prihoda v mesto. Oblasti, duhovščina ter katoliške organizacije goriške nad škofije so spremljale novega vladiko po mestu do stolne cerkve, kjer se je darovala slovesna pontifikalna cna-ša. Tudi slovensko prebivalstvo gleda v novega vladiko z upanjem, da se ie za vselej zaključila doba samovoljnega in nekrščanskega postopanja napram slovenskim vernikom, ki jo je bil uvedel administrator Sirotti. DISCIPLINA SEPA V kraškem fašizmu ni vse v redu. Tržaški pokrajinski tajnik je odvzel fašistično izkaznico Francu Schwan-bergerju iz Bazovice, ker da "nima niti trohice fašističnega duha". Prav tako je izključen iz fašja Josip Ce-rar iz Lokve. Za nedoločen čas so bili suspendirani v Št. Petru na Krasu Nico Gabelotto, Ugo Gabelotto in Gi-ovanni Tomasi. Nadzorovanje trgovcev z živili Po sklepu ministsstva za socialno nolitiko in narodno zdravje ee izdajajo zdravstvena spričevala o zdravju lastnikov in voditeljev trgovin z živili vsakih šest meeecev. Spričevala izda- Po enem letu najdeni trupli dveh samomorilcev Lani 18. avgusta sta izginila od doma dva mlada zaljubljenca: 20-letni zobotehniški praktikant Dušan Jel čič in 19-letna študentka Danila Fa gánelo va, doma iz Dravelj nad Lju bij ano oz. iz Zgornje Šiške. Oba sta se imela zelo rada, a sta lani pobegnila od doma. Ni znano, ali so star ši nje ali njega branili in preganjali to ljubezen, ali pa sta mlada člo veka čutila pomanjkanje moči za nadaljnje življenje. Zapustila sta pismi, kjer pravita, da odhajata iz življenja. Iskali so ju, a niso našli. Šele zdaj so po najključju našli njuni trupli. Pri Podutiku nad Ljubljano je več brezen, globokih jam. Največja je tako imenovana Breza-rjeva jama, ki je široka 10 metrov, globoka pa 25 metrov. V to jamo se vsako leto enkrat ali dvakrat spustijo tamkajšnji fantje, da jo pregledajo. Ko so se v nedeljo 5. avgusta spet spustili po vrvi v jamo, so našli dve trupli: po obleki so presodili takoj, da gre za žensko in moškega. Obvestili so o najdbi orožnike v Št. Vidu Domislili so se izginulega para Fa-ganelove in Jelčiča, obvestili o tem Faganelovo sestro, ki je takoj prišla k breznu, kjer so ji pokazali sandale, ki so jih našli v jami ob ženskem truplu. Sestra je takoj spoznala v njili čevlje svoje sestre. Tako je bilo pojasnjeno, da sta v tej jami našla smrt Jelčič in Faganelova. Truplo Jelčiča je bilo še precej ohranjeno, ker je ležalo pod neko slamnjačo, ki so jo vrgli pred meseci v jamo, truplo Faganelove pa je bilo že zelo razpadlo Na nekem drevesu ob breznu so našli vrezani črki F J. začetnici rodbinskega imena. Izvršila sta samomor tako, da je Dušan na robu brezna ustrelil najprej Danilo v glavo ter je stitnoglavila s kroglo v glavi v brezno, nakar si je pognal kroglo v glavo tudi Jelčič. Ostanke njenega trupla so položili v krsto skupaj s truplom Jelčiča ter krsto pokopali v Dravljah. Skupina severnoameriških letal nad gorovjem Aljaske 'ABiiiiitiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiTiiitiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiTiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiin if ■imiiimif iiiiifiimTTn^^ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO { Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ( V VSAKEM SLUČAJU = KO ČUTITE, PA VAM ZDRAVJEF. ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJSE ZDRAVSTV ENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. IIMIUnnUIIIIIIIIMIIUIIUIIIIIUIIIMIIHim GRAŠČAK MAYER UMRL V Ložah pri Vipavi je preminul' grašcak Karol Mayer, star 74 let. Podlegel je bolezni, ki ga je bila za dolgo časa priklenila v posteljo. Pokopali so ga 26. avgusta popoldne v Vipavi. LETALIŠČE V AJDOVŠČINI Zasilno vojaško letališče, ki se razširja na desni strani ceste Ajdovščina— Gorica, bodo razširili. Do sedaj je letališče zavzemalo velik kompleks ravnega polja med ajdovskim pokopališčem in prvim potokom. — Pred kratkim so prišli inženirji in so premerili teren od konca letališča, do drugega potoka, v dolžini od 400 do 500 m. Kot zgleda, bo letališče dobilo še a.ikrat tolikšen obseg kot ga je imelo do zdaj. Oba potoka bodo poglobili in uredili ter ju pokrili. S tem so vzeli našim ljudem spet velike komplekse rodovitnega polja. Najbolj bo prizadet veleposetnik Repič iz Ajdovščine, več posestnikov in Dornber-ga, zlasti pa mali posestniki iz oko-lišnih vasi, kot iz Lokavca in Kraja. Za sedaj odvzeto zemljišče, ki ga last niki ne uživajo že kakšnih šest let, danes izplačujejo odškodnino. Ta bo zelo nizka, in sicer 0.70 do 0.90 lir za kvadratni meter. Ves ta čas so morali posestniki, kljub iemu, da niso prejemali za svoja zemljišča nikakršne odškodnine ali najemnine, niti kaj drugega, plačevati redno zemljiške u druge davke. MANEVRI TUDI PRI TRBIŽU V Trbižu je bilo za času zmed v Avstriji 7.000 vojakov v stalni pripra vljenosti za napad. Od vojaških oblasti je bilo istočasno razglašeno, da morajo domačini do 28. julija t. 1. pokositi vso travo, ker bosta imeli po tem dnevu dve diviziji vojaštva stalno manevre. Trbiž je letos brez vsakršnih leto-viščarjev, ki so leto za« letom v velikem številu obiskovali naše kraje. S tem so domačini, ki so druga leta vsaj nekaj zaslužili, zelo oškodovani. "KRUH" ZA OTROKE Na Reki so proslavljali desetletnico dAnnunzijevega puča, ki je to mesto spravil pod savojsko krono. Ob tej priliki jo posetil Neko državni podtajnik za telesno vzgojo Ricci in je; izročil mladini dečkom, ki še trgajo svoje hlačke ob šolsko klop osnovne šole, puške, radi česar to fašistično mladinsko organizacijo imenujejo "mušketirje" (ruoschettieri). Za človeka krščanske omike je moral biti to kaj žalosten prizor. Puške so časih večje od fantka samega, ki se že v nežni dobi uči, kako bo ubijal sočloveka, in se navzema slepega sovraštva do drugih narodov, pred-oredvsem seveda do Jugoslovanov. — "Piccolo", ki to slavnost opisuje * najvznesenejšimi frazami, pišo, da so te puške "kruh, s katerim danes Italija hrani svoje otroke!" — Pisec tega barbarskega stavka se pač ni zavedal, kako se je s temi besodami nehote narogal Mussolinijcvi Italiji, ki res nima danes zadosti kruha za svoje sinove, zlasti na Reki, kjor ni več nobenega poštenega zaslužka. 00234823485353020102010102025323482348230002010000020000020200010102020001020202000053480202482302020000010201000102005348484823485353234823485323485391532348485348532353235353484802 02020201530102000102000123010101000102000153234848532348235348532348480100020100020200000100010000020202010101010200000248484823532348235323482348480132010100020202000000020101010000 NOVI LIST Stian S Manevri pod Snežnikom Poleg velikih manevrov, ki jili je ¡tríela italijanska vojska v Apeninih so imeli posebne manevre tudi oni da je italijanska vojska ob meji "pripravljena za vsak slučaj". Obmejni polki so imeli nalogo pokaza- Inozemski vojaški atašeji v razgovoru z Mussolinijem tekom poslednjih velikih manevrov v Apeninih polki, ki imajo svoj sedež v Trstu, Puli in Reki. Manevri so se vršili vzdolž jugoslovanske meje, središče pa jim je bil Snežnik. Krajevni italijanski listi so priobčevali obširna poročila, katerih očividni namen, je bil ustvariti v čitateljih prepričanje, ISTRSKI VODOVOD Na mnogih mestih v Istri so ob ce-etah postavili vodovodne cevi, zgradili napajališča za živino in slično. Namen teh vodovodnih naprav je čisto vojaški. Na posameznih krajih, kjer so postavljene te cevi, lahko v najkrajšem času napolnijo rezervoarje celi koloni vojaških avtomobilov in napoje celo čredo konj. Cevi ki so namenjene za poljnjenje avtomobilov in štrle ob cesti, so dobro maskirane. I)ela v tej smeri se nadaljujejo in so sedaj v največjem razmahu. "POPOLOVO" ZALETAVANJE Tržaško fašistično glasilo "Popolo di Trieste" se nikakor ne more rešiti Iz slabih finančnih vod, v katerih životari že od svojega rojstva dalje. Od časa do časa si katero izmisli, da bi povečal pičle dohodke. Tako so pred nedavnim razposlali celi vrsti Trža- ti, kako bi se preprečil vpad sovražne vojske v Julijsko krajino. Poročevalci tržaških listov so silno navdušeni, ker je vojska to nalogo — seveda na manevrih — imenitno rešila. Vežbanj so se udeležile tudi številne čete milice. čanov list s prošnjo, naj se nanj naročijo. Pa se niso vsi. Mnogi so ga vrnili in med njimi je bil slikar prof. Noulian; nesel ga je do redakcije in ga tam kar vrgel skozi vrata. "Popolo" se je radi tega tako raztogotil, da je naslednjega dne objavil strašen napad na prof. Nouliana. Očital mu je, da so njegove slike navadne pac-karije. Pa to naj bi še bilo! "Popolo pa se ni s tem zadovoljil, marveč je nesrečnega profesorja narisal kot hudega antifašista, sovražnika Italijanov, ter ga celo vcporedila z Bidov-cem. Kakor Bidovc z bombo, tako da je Noulian hotel manifestirati svoje protifašistično razpoloženje s tem, da je vrgel v redakcijo... list. Tri dni pozneje pa se je ta hud napad spremenil v velik slavospev. "Popolo" je spet polizal vse eno, kar je bil izbljuval, ter je prof. Nauliana naslikal kot velikega patriota, ki da je dika in ponos tržaškega fašizma... 0 KRITIKAH IN KRITIKIH V zadnjem času je opaziti precejšnje zanimanje za naš izseljenski dile-tantski oder ne samo v ožjem krogu igralcev in društvenikov, marveč tudi med našim občinstvom, v naši širši javnosti. Morda je to zanimanje pripisovati v znatni meri dejstvu, da je slov. časopisje začelo posvečati prireditvam naših društev večjo pažnjo ier je objavilo o zadnjih uprizoritvah precej obsežne kritike. Čital sem te kritike, in ker sem se poslednjih prireditev tudi sam udeležil, menim, da smem tudi jaz neko->iko povedati svoje mnenje o igrah in igralcih ter o kritikah in kritikih. Naj predvsem podčrtam dejstvo, da je dobra kritika nad vse važna tudi za naš diletantski oder ter da je celo neobhodno potrebna, ako hočemo v resnici doseči vsaj kolikor toliko zadovoljive uspehe na tem polju prosvetnega udejstvovanja. Kritika pa je Konstruktivna in doseže namen, kateremu mora služiti — ako hoče biti dobra — le tedaj, ako opazarja na nedostatke pri uprizoritvah ter tako s svoje strani prispeva izpopolnjevanju igralcev in režiserjev. Zato se nisem nikoli strinjal z onimi poročili o naših prireditvah, ki so bila še do pred nedavnim v navadi in ki so vsebovala same slavospeve na račun .seh, ki so kakorkoli sodelovali pri nastopih. Takšna poročila ne zaslužijo ime kritike; nikomur nič ne koristijo, marveč kvečjemu ustrezajo le domišljavosti kratkovidnega diletan-ta. Med nami ni niti enega poklicno izšolanega igralca, marveč imamo v naših društvih le bolj in manj spretne ter nadarjene diletante. Tudi najboljši in najbolj sposobni med njimi, ako je dovolj pameten in uvideven, bo_ razumel, da bo težko najti vlogo, v kateri bo tako brezhibno nastopil, da bolje ni mogoče. In ako mu ni samo za takozvano "čast", marveč čuti v sebi nagnjenje do oderske umetnosti, bo samo hvaležen onemu, ki ga bo opozoril na napake, ki jih sani ni videl in katerim se samo radi tega ni izognil. Z dobro kritiko se bom vedno strinjal; in to tem bolj, čim bolj bo ostra. Posameznega diletanta bi sploh ne smeli nikomu hvaliti, čeprav bi včasih zaslužil pohvalo. Kritikova nalo- ga je, da kaže igralcu pogreške, ne pa, da mu kadi. V dram. odsekih naših društev ni še vse v redu. O tem se prav lahko prepričamo^ ako primerjamo na pr. "Verigo" s "Hlapcem Jernejem", ki ju je da! "Ljudski oder", ali pa "Kri-voprisežnika" z "Brati", ki jih je u-nrizorila "Prosveta"; dejstvo, da je bila ena izmed teh iger slabo podana in druga dobro, ter obratno, dasi je v obeh slučajih nastopilo isto društvo, in celo v precej kratkem presledku, priča, da je gornja trditev utemeljena ter da je ono, kar pri naših društvih šepa — režija, ne pa igralci. Režija namreč ni bila v obeh slučajih v istih rokah. Da je način igranja odvisen od režije ter da je mogoče z našimi diletanti doseči prav lepe uspehe, o tem nas je prepričal tudi "Tabor", ki je izvrstno podal Schoenherrjevo "Zemljo"; nastopili so v njej pravcati tipi, kot jih zahteva igra. Dovolil si bom nekoliko kritizirati tudi naše kritike. Videli smo v zadnjem času uprizoritev Cankarjevega "Hlapca Jerneja", naše prve kolektivne drame. To delo spada k največjim, kar jih je bilo doslej podanih na naših tukajšnjih odrih. Pri trditvi nikakor nočem pozabiti na težko "Anfiso" od Andrejeva. ki pa ni zahtevala toliko tehničnih priprav kakor "Hlapec Jernej", Niti prva, niti druga niso naredile na gledalce posebnega vtisa. Občinstvo jih ni razumelo. Tu je bila dolžnost kritikov, da nekoliko posvetijo v temo, in tudi igra sama je zaslužila, da U ji bili posvetili nekoliko večjo pažnjo O uprizoritvi lahko rečem, da je vsak, ki Cankarjevo delo pozna, moral odnesti s prireditve dober vtis. S kritiko, ki jo je objavil "Novi list", se deloma strinjam; v toliko namreč, ker je kritik dovolj razločno povedal, zakaj ni prišla Jernejeva zahteva do prave veljave. O Delako-vi dramatizaciji sami »pa sem pričakoval, da kritik napiše kaj več. In tudi bi bil lahko opozoril, da je manjkalo pred uprizoritvijo kratko predavanje, ki naj bi bilo pojasnilo občinstvu Cankarjevo misel. Nikogar, razen "kritika" samega, pa ni mogla zadovoljiti ocena, ki jo je priobčil "Slov. Tednik"; preveč se ji je poznalo, da se kritik prav malo razume na igranje ter da tudi Cankarja razumeva prav toliko, ali pa nič. Gd. S. S. piše, da je bil Jernej dober, a gospodar proti koncu šibak ter BRANITE SE! .. .proti hudim posledicam, ki jih more imeti kapavec za Vas in Vaše potomce! Vpoštevajte svetovna izkustva! Vzemite SALVAGON (kroglice), proizvod "The Salvagon Chemical Co". SALVAGON (kroglice) ni eno zdravilo več, marveč je zdravilo, ki z gotovostjo učinkuje. SALVAGON (kroglice) je znanstveni izum, ki je v zadnjih letih vzbudil največjo pozornost v Evropi in Severni Ameriki, kjer se je, po vestnih študijah in temeljitih izkustvih, izkazal kot najboljše zdravilo proti K A P A V C U in njegovim zapletljajem: cistitis, prostatitis, orquitis itd. SALVAGON (kroglice) učinkuje z gotovostjo toliko pri začetni, kolikor pri zastareli ali kronični blenoragiji, pri obeh spolih. Uberite najkrajšo in najbolj sigurno pot: vzemite še danes SALVAGON (kroglice), pa se izognete dolgotranjemu, dragemu, neprijetnemu in brezuspešnemu zdravljenju. S SALVAGONOM (kroglicami) se lahko sami zdravite doma in na rezerviran način. clobllo/H ALVAGON » Prodaja se v lekarnah po vsej deželi po $ 5.— steklenica; lahko pa ga tudi sami naročite s pismom, naslovljenim na CASILLA CORREO NO. 2222, kateremu priložite $ 5.—. Zdravilo prejmete z obratno pošto. t» Oš M> t» OB n o g O o ss M da "zato ni prišlo do veljave". Do kakíne veljave pa naj pride gospodar oz. gosposka? Takšno otepanje z besedami, ki jim je samo namen, napolniti nekaj vrstic, ne more biti naloga kritike. C.lovek, ki se na te stvari ne razume, je bolje, da vanje ne dreza; stvari sami in svojemu ugledu, če ga uživa, bo storil uslugo. Tega mnenja o S. S.-ovi kritiki je moral biti tudi urednik lista sam, da je v naslednji številki v uvodniku skušal' stvar popraviti. Udeležil sem se tudi zadnje prireditve "Prosvete" in čital pozneje v Novem listu kritiko o njej. Tudi ta me ni zadovoljila radi svoje površnosti. Mislim namreč, da je bolje nič ne napisati, nego le površno — in radi tega netočno — oceno. Ker "Bratov" nisem poznal, sem sledil reklami, ki se je delala za to igro, ter bil prepričan da je to kakšna krasna socialna drama. To pa ni res, kajti, če izvzamemo par govorov, se v njej dela \amo propaganda za vojno. Že takoj v začetku je bilo opaziti pomanjkanje režije. Dolgočasen pogovor na Mirkovem domu je dal povod, da občinstvo ni začelo slediti drami. Dr. Tratnik je bil dober v glasu, ne pa tako v gestah. Brat Tine, čeprav dober, je pri vajah več obetal. Pavel ■ne odgovarja odru. Jana nam je v prejšnjih vlogah več pokazala. Posebno slab je bil prizor, kjer pade ona smrtno zadeta od krogle. Splošno pa je vladala na odru neka monotonost m igralci, izvzemši Tineta, se niso razigrali. Šminka pri moških še precej dobra, ne tako pa pri ženskah, 1 ri katerih sploh ni bilo videti razlike med materami in otroki. Šmin-kanje je umetnost in šminka naj samo kdor zna! Po igri sem govoril z nekaterimi člani dram. odseka, ki so mi potožili, da režije sploh ni bilo; drugi pa so mi zatrjevali, da so jo kar trikrat menjali. "Ljubitelj slov. kulture" se je v 'Tedniku" strašno raztogotil, ker je kritik "Novega lista" pisal, da igra ni bila dobro uprizorjena, pa napo-, veduje spet hudo vojno med društvi itd. Rekel sem, da se ne strinjam s kritiko ga. "-r", ker je bila le površna. a nihče ne more trditi, da. so bili "Bratje" dobro uprizorjeni; in tega ne trde niti prizadeti igralci sami. Do kaz je nedeljska debata v Prosvetnem društvu. In bilo bi res žalostno, ko bi igralci "Prosvete" bili istega mnenja kakor "Ljubitelj kulture", ker bi mi v takšnem slučaju ne imeli nobenega upanja več, da nam kdaj podajo še tako dobro uprizorjene igre, •'akor je bila "Krivoprisežnik". In to '>i bilo res žalostno, ker bi pomenilo trajno nazadovanje. "Ljubitelj kulture" pa naj ne dreza v takšne stvari, na katere se ne razume, da ga ne bomo morali smatra-'i za "ljubitelja... nekulture"! —ko. KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. • Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEB AN Avda. del Campo 1080 U. T. 69-3102 Buenos Aire» IZ CORDOBE VABILO ROJAKOM Podpisani odbor D. K. D. "Lskra" vabi tern potom one rojakinje in rojake, ki imajo veselje do petja in dramatike. naj pristopijo v naše vrste. Čim več nas bo zbranih pri skupnem delu, tem lepši bodo naši uspehi. Društvena vrata so odprta vsem našim delavcem, ne glede na politična noziranja posameznikov in ne gle de na poklic. Delavci! Pokažite, da se zavedate svojih dolžnosti napram delavskemu društvu, ki je bilo ustanovljeno z na-menem, da goji prava delavsko kulturo v naši naselbini. Res je, da so naši dosedanji pozivi želi že 'epe uspehe med našim delavstvom. Mnogo se jih je odzvalo našemu pozivu. Res pa je tudi, da je še veliko takih, ki sploh ne vedo, da obstoji v Córdobi društvo z izrazito delavskim programom. Tovariši, delavci!)! Združimo .svoje delavske sile v skupnem in složnem delovanju! JUGOSLOVANSKO PODPORNO DRUŠTVO V CORDOBI priredi v soboto, 6. oktobra, PLESNO ZABAVO v društvenih prostorih v nlici Avellaneda 248. Začetek ob 9. nri zvečer, trajala pa bo do ranega jutra. — K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. D. K. D. "ISKRA" V CORDOBI VABI vabi vse rojake in rojakinje na ponovitev društvene prireditve, ki se bo vršila v nedeljo, 21. oktobra t. 1. v dvorani "Ukrajina", ulica 82, štev. 1533, Barrio Inglés. Začela bo točno ob 4. pjpoldne. SPORED: 1. Otvoritev (godba). 2. Dekiimacija. 3. Pogled v nedolžno oko (oklet). 4. Plani.iska roža (oklet). 5. Deklamacija. •i. Veseloigra s petjem v treh dejanjih: MOČ UNIFORME. Po sporedu plesna zabava. — Vstopnina i .oičajna. — Prireditev se bo všila ob vsakem vremenu. K številni udeležbi vabi Odbor. VILA POD VODO Potapljači navadno dobro služijo, a morajo kmalu v pokoj, ker je njih delo prenaporno za zdravje. Navadno se naselijo ob domači obali, si zgradijo hišo, vrtnarijo in ribarijo. A potapljač Giovanetti iz Messine se ni mogel ločiti od morskega dna. Zdaj se je preselil v podvodno vilo, ki je zasidrana v globini devetih metrov blizu obale. Hišica je zgrajena iz debelega stekla. Posebno dvigalo, ki o-bratuje v navpičnem cilindru, jo veže z mostičkom in obalo. Giovanetti .nora imeti denar, ker si je sijajno opremil svojo kolibo s centralno kurjavo, močo vodo, električno razsvetljavo in z idealno prezračevalno napravo. Močni žarometi mu omogočajo opazovanje življenja na morskem 'Inu, kar je njegovo največje veselje. "HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA" Pri zadnji uprizoritvi te Cankarjeve drame se je zbralo v dvorani "Ga-ribaldi" lepo število občinstva, ker vsakega je ta nova kolektivna drama zanimala in ako so mu le sredstva dopuščala, in čas, se je vabilu odzval. Mnogi pa drame niso prav razumeli in ji zato tudi niso pozorno sledili. Vendar so gledalce presenečale tehnične priprave (diapozitivi, reflektorji luči in drugo), ki so bile nekaj novega za naš oder. Dasi niso vsi razumeli Cankarjevo misel, in morda zato, ker je niso razumeli, je bilo še po uprizoritvi "Hlapca Jerne" ja" mnogo zanimanja in razprav o prireditvi. Marsikateremu je žal, da se predstave ni udeležil, mnogi, ki so jo že videli, bi jo pa radi še en krat v svr-ho boljšega tolmačenja. Odbor Ljudskega odra je prejel po prireditvi več dopisov, večinoma iz okolice Buenos Airesa, s prošnjami, naj bi se igra ponovila. Posebno zanima "Hlapec Jernej" tovariše od društva "Iskre" v Córdobi, ki so ponudili tudi svoje sodelovanje pri prireditvi. Zato je odbor Ljudskega odra sklenil, da se igra penovi 13. oktobra ob 9. zvečer, ker bo v pr. mesecu tudi voznina na železnicah znatno znižana. Vsak rojak, ki biva izven mesta, ima torej najlepšo priliko, da se z ma limi stroški udeleži prireditve. "Hlapec Jernej" se ponovi v dvorani "Centro Armenio", ul. Acevedo 1303, višina Rivere 800, poldrugo kva-dro proti Palermu, s sledečim sporedom: Otvoritev (godba): 1. Deklamacija "Pozdrav iz Córdo-be", deklamira 9-Ietna deklica D. K. D. "Iskre". 2. Ferjančič: "Venček", meš. zbor. 3. Prelovec: "Škrjančku", moški zbor. 4. Kuplet. 5. "Nezakonska mati", sopran dr. "Iskre". 6. Dvospev.t 7. I. Cankar — F. Delak: "Hlapec Jernej in njegova pravica". Po sporedu plesna zabava. Splošna vstopnina: $ 1.—. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. TZUM PROTI STRUPENIM PLINOM! Kakor se vojaški izvedenci zanimajo za vsa1o novo vrsto strupenega plina, tako jih je iznenadila vest, da je v Lausanni nekdo izumil pripravo, s katero bo mogoče razkrojiti strupene pline in tako paralizirati njihov pogubonosni učinek. Aparat je podoben avtomobilski .črpalki in se da z Uihkoto prenašati iz kraja v kraj. V eni uri atomizira 20 tisoč kubičnih metrov plina. Poleg tega ima pripravo, s katero je mogoče nevtralizirati strupene pline tudi v zaprtih prostorih. Poskusom s tem aparatom sledi /. veliko radovednostjo vsa Švica. Za aparat, se je pričela takoj zanimati vlada sama, kakor tudi predstavniki inozemskih vlad. 99 PRIPOROČAJTE Novi list! Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. "Pohujšanje v dolini šentflorjanski Kakor smo že na kratko javili v pretekli številki našega lista, se pripravlja dram. odsek Izseljenskega društva "Tabor" na uprizoritev Cankarjevega "Pohujšanja v dolini šentflorjanski", sijajne farse-trode-janke, mojstersko pisano odersko delo našega največjega pisatelja, ki je v "Pohujšanje" lizlil mnogo svoje1 hudomušnosti, pa tudi bridkosti. Ta Cankarjeva ustvaritev doslej še ni bila uprizorjena v Južni Ameriki in je to zelo razumljivo že zaradi tega, ker je igra težka in zahteva vsaka posamezna vloga skrbno izbran tip. Še v dram. odseku "Tabora", ki se je ¡v zadnjem času ojačil z mnogimi novimi igralskimi močmi, ni bilo mogoče najti vseh tipov, kot so potrebni za uprizoritev "Pohujšanja", in je moral režiser iskati pomoči tudi pri nekem drugem našem društvu. Vprizoritev te Cankarjeve farse bo gotovo vzbudila največje zanimanje ;v naši koloniji in to ne samo pri takšnih, ki "Pohujšanja" še ¡ne poznajo, marveč, in še bolj, tudi pri onih, ki so to igro že videli pred leti na odrih v domovini. Kot rečeno, se je "Tabor" lotil že pred tedni z vso marljivostjo in z največjo skrbnostjo študiranja te težke igre ter upa, da jo čim bolje uprizori. Podrobnejše o vlogah, igralcih in o "Pohujšanju" samem, objavimo v prihodnji številki Novega lista. Igra se uprizori v soboto, 27. ok tobra zvečer, ¡v dvorani Garibaldi, ul. Sarmiento štev. 2419. o—o—o DOPIS Dragi urednik! Zmerom sem Ti zatrjeval, da se človeku nikakor ne izplača biti gledališki kritikavzar. Še prav posebno se mu to ne izplača, če ima pisati kri tike za prazen 'boglonaj". Strašno nehvaležen je ta posel. Sedaj se je to moje mnenje (in ne samo mnenje, marveč tudi globoko prepričanje) — spet potrdilo. Ti veš, da nisem velik prijatelj časnikov, ampak nesreča nikoli ne počiva. In nesreča je nanesla, da mi je nekdo pokazal zadnjo številko Slov. tednika. Ves sem obupan in že dve noči ne spim. Gotovo veš, zakaj in kako; saj je tvoj poklic, da se zanimaš za časnikarske modrosti in nič te ne zavidam — pri moji veri!) — torej veš, da so me strašno napadli radi one presnete kritike, ki je nisem hotel napisati. Trmast si, pa je morala tudi tedaj Tvoja obveljati. Napisal sem jo. (Da bi je nikoli no b:l!)Še dobro, da je Tvoje previdno pero mojo kritiko tako omililo in zmrcvarilo, da je skoro spoznal ¡¡sem, ko sem jo čital v listu. Takrat sem bil hud nate, sedaj Ti odpuščam. Vkljub temu pa ponavljam, la bi bilo bolje, ko bi bila moja obveljala in bi kritike sploh ne bil' spisal Ne bilo bi sedaj teb hudih za-nletljajev, ki meni spati ne puste. Poznaš me za človeka, ki je miroljuben. In sem tudi prijatelj resnice. Pa je Rog človeško srce že tako ustvaril, da je ljubezen močnejša od prijateljstva. Zavoljo miru, ki ga ljubim, se torej rad odpovedujem resnici, ki mi je samo prijateljica, in Te rotim, da prav za gotovo in z ma-.s.nitrii črkami objaviš naslednje: IZJAVA IN PREKLIC Spodaj podpisani skesano izjavJ lfam, da se prav nič ne razumem na ¡•»re. ki jih je uprizorila in ki jih v Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorre&o 931, vi-Sina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Procesija na praznik sv. Štefana v Budimpešti. Na levi nadvojvodi Albreht in Jožef; na desni svete relikvije nosijo v procesiji bodoče še uprizori neko društvo, katero mi je strašno zamerilo radi ocene, objavljene v Novem listu štev. 49 (če se ne motim). Zamera je torej povzročila samo moja nevednost, nikakor pa ne hudobija, ki je nimam. Izjavljam namreč, da sem spodoben človek, skromen in ponižen. Preklicujem vse, kar je utegnilo biti nevšečnega v oni nesrečni kritiki, ter sem pripravljen vsakomur zagotoviti, da tako dovršeno podane igre svoj živ dan videl nisem. V pričakovanju, da bodo tem mojim besedam verjeli vsi cenjeni čita-telji, posebno pa oni, ki so prisostvovali uprizoritvi "Bratov", beležim z odličnim spoštovanjem: Tako. In mirna Bosna! Ti me pa nikar ne lovi več, da Ti bom pisaril' kritike tudi tedaj, kadar nočem. U-pam, da bo sedaj vse potolaženo ter da bom nocoj — in to me še najbolj zanima — mirno spal. S to željo v srcu, Te hvaležno pozdravljam. Tvoj.. Ne! Mak! Podpišem se pa ne, da ne bi pomotoma objavil celega pisma, na mesto izjave same. Da si mi zdrav! In jaz tudi! DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 H Tu boste našli najbolj- j ; šo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo Banco Argentino de Ahorro y Edificaciones DIR E K T O RIJ PREDSEDNIK: Sr. José Félix Ratto veleposestnik, bivši ravnatelj zavoda "Banco de Córdoba" Podpredsednik: Tajnik: Sr. Facundo Escalera Dr. Carlos Ernesto Deheza Bivši preds. zav. 'Banco deCór- Pravni svetnik zavoda "Banco doba', predsed. d.d. "El Comer- Alemán Transatlántico", pred-cio de Córdoba0 in drž. poslanec sednik d. d. "El País" RAVNATELJ I: Sr. Fermín V. Yñarra Kontreadmiral Alfredo G. upravitelj zav. 'Banco Español Malbrán , . .. predsednik Pokojninske blagaj- del Rio de la Plata v. p. bivsi no (Caja ()c Jubilaciones y Pen. podpreds. zav. 'Bco. de Córdol>a' siones) Dr. Aquiles ViUalba Profesor medicinske fakultete RAVNATELJI-NAMESTNIKI: Ing. Eduardo Deheza Sr Arturo Bouquet Minister javnih del pokrajmc Córdobo estanciero Dr. Fernando García Montaño Ravnatelj zavarovalno družbe "San Francisco" Pregledov, računov: Pregledn. namestnik: Sr. Tristan A. Malbrán, notar Sr. Mariano Goicoechea CENTRALA: CORDOBA, í) de Julio 7« PODRUŽNICE: ROSARIO BUENOS AIRES SANTA FE Santa Fe 072 Corrientes 5ti2 San Girólamo 2024 Opomba: Ravnatelj-namestnik inž. Eduardo Deheza bo na dopustu, dokler traja njegov mandat ministra za javna . dela v pokr. Córdobi. # Vodja inozemskega oddelka ter kreditne sekcije: G. Luka Aljinovič SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je 'dobrodošel - NOVI LIST Stran 7 ŽENSKI KOTIČEK ZDRAVILO PROTI STRAŠNI OTROŠKI BOLEZNI Otroška paraliza, pred katero so bili zdravniki še nedavno brez moči, ie infekeiozna bolezen, ki se začenja večinoma v hrbtenici in napada skoraj samo otroke. Tudi otroci, ki ji uidejo, ostanejo večinoma za vse živ-ienje pohabljeni in se brez tuje pomoči ne morejo niti gibati naprej. Kakor poročajo sedaj, pa je prof. Pettit s pariškega Pasteurjevega zavoda po petletnem delu odkril serum, ki je, pravočasni uporabi, po vsem videzu zelo učinkovito sredstvo zoper ♦o bolezen. (Pettit se je naslonil na dve važni opazovanji, ki jim pa znanost ni verjela popolnoma. Prvo opazovanje je velelo, da se virus otroške paralize nevtralizira s krvo opice, ki je uspeš no prebila infekcijo. Drugo spoznanje pravi, da je virus otroške parali-ie, kakor virusi sploh, tako silno majhen mikroorganizem, da ga ne more dobro oboroženo človeško oko in gre brez nadaljnjega skozi tako zvani Chamberlainov filter, ki zadrži drugače vsako bakterijo. Že Levaditi in Netter sta skušala na podlagi prvega opazovanja dobiti iz krvi bolnikov, ki so prebili otroško paralizo, serum, s katerim bi to bolezen ozdravljala. Toda tega seruma je nilo vedno premalo na razpolago in poleg tega je obstajala nevarnost, da se z njim brez najstrožjega zdravniškega nadzorstva prenesejo na bolnike še kakšne druge bolezni. Te težave je prof. Pettit premagal tem, da je začel serum pridobivati iz krvi tako zvanih pasjih opic, ki se dado zlahka inficirat s strupom otroške paralize in niso posebno drage. Seruma je bilo dovolj. Prvotno pa so bili v krvi teh opic virusi in nasprot-io učinkujoče snovi istočasno ter jih je bilo težko in predrago izolirati. Veliko koljše uspehe je dosegel s tem, da je istočasno vcepil bolniku tudi konjskega seruma, kajti konji so bolj odporni zoper virus in po njihovem serumu se je tudi opičja kri neprimerno močneje imunizirala. Pettitovo metodo so preizkusili na dveh skupinah primerov otroške paralize. Prvo skupino 14 pacientov so zdravili brez seruma, drugo skupino 13 pacientov pa z njim. Od prve skupine je 1 pacient popolnoma ozdravil, 7 jih je umrlo, 6 so ostali hudi znaki mrtvouda Iz druge skupine je umrl 1 sani pacient, 11 jih je popolnoma ozdravelo, 1 so ostale manjše posledice obolenja. Podobne zelo ugodne uspehe so i-meli s Pettitovim serumom tudi drugod in tako ni dvoma, da je otroška paraliza prenehala biti tista strašna .'.olezen, ki so se je nekoč tako bali. TURKINJE SE UPIRAJO NOVOTARIJAM Med najbolj drastične reforme, ki lih je Kumal paša uvedel v novi Turčiji, spada evropeizacija obleke. Pri moških stvar ni bila tako težka, tu so se vladne odredbe omejile bolj na prepoved turbanov in fesov, ki so jih nadomestili klobuki in čepice. — Ženske pa so se silno nerade ločile od svojih starodavnih oblačil, čeprav so bila ta oblačila po zapadnem pojmovanju viden izraz podrejene naloge ki so jo imele v javnem, kakor zaseb nem ži\!jenju. Če človek proučuje sedaj njih odpor proti evropski modi, hi skoraj dejal, da jim ta podrejena vloga v starih časih nikakor ni bila proti volji — ali pa da je bila manj podrejena, nego si običajno mislimo. Na vsak način so s pasivnim, toda trdovratnim odporom nasprotovale najstrožjim vladnim odredbam, ki so zaman skušale uvesti evropsko žensko mo.lo v večjem obsegu. Črna ko-prena, ki jim je prej zakrivala obraz, je sicer izginjala čedalje bolj, a to je bil tudi skoraj ves uspeh Kemalovih prizadevanj. Še ta uspeh je sedaj v resni nevarnosti pred pravo revolto, ki so jo za-I očele Turkinje solidarno proti pre- Wmtí> -V lir nagljenim in nestrpnim odredbam ne kega kemalističnega župana. V Mursini je ta župan dal nabiti na zidove lepak, ki je pod pretnjo strogih kazni prepovedal ženskam no šnjo črne koprene preko obraza in proslule^a "čarčafca", vrečastega oblačila, ki zakriva staromodno musli-manko na ulici od pet do glave. Njegova zapoved pa je imela nepričakovan uspeh: vse Mursinke so začele na mah nositi ta prepovedana dela obleke in ženske po vsej Anatoliji in v Carigiadu so se solidarizirale z njimi ter jih začele posnemati. Vršijo «e veliki shodi in sprevodi, na katerih prihaja do izraza trdovraten odpor p rol i evropski modi, tudi moški se že pridružujejo njihovim protestom. Oblasti še niso zavzele svojega stališča pr .ti temu gibanju, a zdi se, da bodo končno le nekaj popustile. Saj so v zadnjem času že v marsikakš-nem ozi--u uvidele, da ne gre kar tako in brez ozira na individualnost svojega ljudstva odpravljati stare o-bičaje in navade. Tudi evropski narodi sami se v novejšem času branijo v tem pogledu brezglavih in brezbarvnih internacionalizacij in skušajo rešiti mnogo lepega, kar je ustvaril v prošlih časih njih nacionalni duh. Sem spada tudi propaganda za ohranitev narodnih noš. Turški re-íim, ki rad posnema to, kar je pri evropskih narodih dobrega, čeprav u-porablja pri tem često malo nasilne metode, bo opazil nedvomno tudi to tendenco dežel. Naj bo, kakor hoče, turške ženske «e hočejo za sedaj povrniti spet k čar čafu in črni kopreni. Pri tem gotovo ne mislijo na to, da bi se podredile "gospodom stvarstva" tako, kakor so jim bile vsaj na zunaj podrejene v starih, dobrih časih. Morda se pri tem celo prav dobro zavedajo, da imajo v čarčafu in črni kopreni močno o-rožje, s katerim jim bo lažje premagovati za romantiko in mistično vna-njost vneta moške srca... Severnoameriška igralka tenisa Miss Palfrey se je izkazala kot (izvrstna igralka na tekmovanju v Angliji PAZITE NA ZOBE! Danes že tudi široki sloji vedo, kako velike važnosti je, da pazimo na svoje zobe in jih pravilno negujemo. To pa ne samo zato, ker so zobje brezpogojno važni organi za prebavo in ker so zdravi zobje prepotreben del lepote, marveč tudi zato, ker bolni zobje lahko povzročajo tudi razna druga obolenja. Zobe si ohranimo samo, ako jih pravilno negujemo. Zobe treba dnevno vsaj 2—3krat očistiti, najbolje po vsaki jedi. Za čiščenje uporabljamo srednjetrdo ščetko. Drgnemo pa s ščetko po zobeh odv-zgor navzdol, ne na desno in levo. In ne samo na sprednji strani zob, marveč tudi zadaj in znotraj; torej čistiti treba kočnike prav tako kakor spre dnje zobe. Prav notranje čiščenje zob je posebno važno, ker ostane sicer mnogo ostankov jedi v zobeh in se nabira na njih zobni kamen, ki je sovražnik zdravih zob. Poleg čiščenja je vaino masiranje zoLnega mesa, ki se izvaja istočasno s ščetko, katero uporabljamo za čiščenje zob. Poleg tega moramo vsaj dvakrat v letu k zobozdravniku, da pregleda zobe. popravi, kar treba in odstrani zobni ka- Raziskovalec Južnega tečaja Byrd s svojim sinom pred odhodom na ekspedicijo \ men. Vedno je ceneje, ako storimo to večkrat, ko so poškodovanja na zobeh še neznatna. Zato ne odlašajmo, da se ne pojavijo velika obolenja, ki zahtevajo dolgotrajnega zdravljenja — zlatih kron, celih novih zob itd. Migljali za hišne gospodinje Od jedkih tekočin umazani nami-?ni pribor ter kuhinjske nože umivaj ali vsaj zbrisuj takoj sproti. Pomisli, za koliko različnih stvari uporabljaš nož pri kuhi! Ako bi za vsako uporabo jemala drug nož, koliko umazanega orodja bi se ti nabralo, preden skuhaš obed! Mnogokrat že zadošča, da si nož obrišeš s papirjem, pa ga zopet lahko uporabljaš za kaj drugega. Ako res ne utegneš sproti čediti oribora, kar je pa pri vešči gospodinji neverjetno, vtikaj rabljene nože in vilice v kako pločevinasto škatljo, na polnjeno z drobnim peskom. Kakor hitro utegneš, si pribor obrišeš s papirjem, nato ga umiješ in takoj osušiš. Tako si prihraniš dosti truda. ZA NAŠE KUHARICE ENOSTAVNO PECIVO Umešaj 4 cela jajca, prideni 22 dek sladkorja; ko se začne peniti, dode-vaj polagoma .še 18 dek moke in končno primešaj še 8 dek rozin in 8 dek bolj debelo zrezanih orehov, lešnikov ali mandljev. Speci v podolgovatem in ozkem pekaču, namazanem s presnim maslom in posipanem z moko. To pecivo je dovolj izdatno in ostane dolgo časa sveže. Namesto podolgovatega pekača vzameš tudi lahko obod í a torte. ♦ DOBRO PECIVO. 1|4 kg moke, 1 žlico trde masti 2% žlice sladkorja, 1 jajce, sok in olupke pol limone, prav malo soli in pol pe-civnega praška zgneti v testo, da bo gladko. Razdeli testo na dva dela. Razvaljaj enega in ga položi na namazan pekač. Pomaži ga z marmelado ali s kravjim sirom, pomešanim z jajcem, smetano in sladkorjem ali s praženimi oslajenimi jabolki. Pokrij z ostalo polovico, pomaži z mlekom ali jajcem in peci v pečici počasi pol ure. Zelo izdatno. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragri ln Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De., luje že 26 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández FILOMENA BENEŠ BILEK Calle Lima 1217, 3 kvadre od Placa Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 FOTQ "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud .illlUIUIIIlllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllU ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefri prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM' HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ALBERT BELTRAMi priporoča cenj. rojakem svojo* trgovino črevljev, šolskih po-* trebščin in tobakarno. Ima ve-* liko izbero copat in nudi naj-* bolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. TreHes J DARUJEM povečano (liko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalj*. Na» atelj* je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martin 608, Buenos Aires IZŽAREVANJA UMIRAJO, ČIH STANIČ Okulistična literatura je polna primerov, <'a so se bližnjim sorodnikom n!i dobrim prijateljem prikazovali u-mirajoče ali jim dali na kakšen drug način spoznati, da odhajajo na "oni svet." Okulisti razlagajo takšne pojave s tem. da ostavlja telo v trenutku «mrti neka emaracija, nekakšno as-iralno tele ali brezžičnim valovom po ilobno izžarevanje, ki je tudi vzrok takšnim skrivnostnim sporočilom na daljavo Znanost se je tej razlagi doslej u-pirala z vsemi štirimi, kajti takšnega izžarevanja ni mogla dognati. Naj bo pa z okultnimi sporočili umirajočih k.".korkoli, kar se tiče njih iz-"ajevanja, ga mora znanost sedaj priklati. Odkril ga je namreč ruski razisko-valec Lcspeškin in mu dal ime "nekro-botiočno izžarevanje." Navidezno pro tislovje v imenu se da pojasniti s tem da ne m ira to izžarevanje niti iz popolnoma zdrave in žive protoplazme, niti iz popolnoma mrtve, temveč da nastajajo v njej baš v kratkem razdobju, ko protoplazma odmira.Dokaz ('a ti žarki v umirajoči stanici v resnici nastajajo, je podal Lepeškin s kemičnimi poskusi, s poskusi s kemi čilimi snovmi, ki so se v bližini, torej v neposrednem dotiku umirajočega tkiva spreminjale. Ugotovil je tudi njin značaj in valovno dolžino. Prav za prav niso nobeni novi žarki, ker spadajo v območje za človeško oko nevidnih ultravioletnih žarkov. Po lastnostih so zelo slični življenjskim žarkom, ki jih je odkrli prof. Guvrič in ki pospešujejo delitev sta-nic ali z drugimi besedami rast organizma. Razlika je le v tem, da delu jejo Gurvičevi žarki ves čas, ko organizem rase, Lepeškinovi pa samo med umiranjem. Prav za prav bi jih bilo pričakovati. Organizem oziroma njegove stanice sprejemajo od zunaj žarke vse svoje življenje, naravno je, da jih v trenutku smrti spet oddajo. Prav tako je umljivo, da nastopajo takšni žarki tudi v ranah, kjer jih je T.epeškin tudi najprej odkril. Tu je dosti sianic, ki umirajo in potrebno je nekaj, kar bi v okolici rane pospeševalo nastanek novih stanic, njih delitev, njih rast. To nalogo imajo — kakcr Gurvičevi žarki — baš ne-krobiotični žarki. Iz tega je razviden niih pomen za vsa živa bitja. Nekro-biotični žarki nimajo tedaj nič skrivnostnega na sebi. Če so tora j oni, ki povzročajo te pojave, o tem pa znanost danes še ne more soditi. MALI OGLASI ANDREJ BENCINA krojaški mojster naznanja svojim spošt. klijentom, da se je preselil v ul. Blanco Encalada 2127 (višina Cabildo 2300). Obenem se priporoča cenj. rojakom ter jih opozarja, da ima veliko izbero blaga ter izvršuje delo prvostno. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od ul. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. ti * lir * & POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers). ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-terry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 ZA KRATEK CAS Pri zobarju Neki km t iz Sait Christolyla, v Južni Franciji, je našel y drevesu, ki ga jc posekal star zaklad: 5.000 novcev iz 3. stoletja TIENDA "SAN JORGE ' Lastnik: J. ABDELNOR Star prijatelj naše kolektivitete. Ugodne cene in pogoji. Obiščite nas in sklicujte se na ta oglas. Dobite popust. TI NOGA STA 5550, esq. Feo. Bauza. # * # * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) "Za diet je zoba začunate 50 Din? Saj jih v treh sekundah zaslužite!" "Če želite, vam ga lahko tudi po-iasneje izderem!" V restavraciji "Gospod natakar, zobotrebec!" "Takoj bo prost — ravno je v rokah!" Koga? Oficir je bil strasten kadilec, vsled česar mu soproga nekega dne reče: "Za božjo voljo, Karel smradu tvoje pipe ne morem več prenašati!" "Jože, nesi jo ven!" ukaže (oficir svojemu slugi. "Slušam gospod polkovnik," reče sluga. ' Gospo ali pipo?" * ti * ti * ti PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V oktobru:.. 5. High. Brigade 6. Massilia, Madrid in Campana 8. Oceania, Monte Rosa in Flan-dria 9. Alcántara, Cbo. San Augustin in Conté Grande Proti Evropi odplovejo V oktobru: 1. Mendoza 2. Augustus, Cbo. Quilates 3. Almanzora, Almeda Star 4. H. Princess, G. Osorio, C. S. Tome in Groix 8. España VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 8.75 32.85 70.75 153.20 18.85 25.35 15.65 380.80 Ljubezniv mož "Pravkar berem, dragi mož,' da črnci prodajajo svoje žene. Ali bi tudi ti tako storil, če bi bila pri nas navada? "Kaj še! Jaz bi te dal zastonj. * * lir * & * Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1.50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 cemtavov, za dve pa 40. '•< * ' ti' + 'ti * ti NAROČITE SE NA "Novi list" MULJAVSKI: Višnjegorski janičar Zgodovinska povest. (Nadaljevanje) V roki je držal samokres. Ker se je njegova spalnica nahajala v bližini, jc Friderik takoj ugotovil, kje je počil strel. Bliskoma je skočil iz postelje, vrgel nase nekaj obleke in odhitel, da so prepriča, kaj se je zgodilo. Tako je prišel prvi na lice mesta, čeprav je nenadni strel alarmiral vse v gradu. "Očka, ti tukaj!" je kriknil mladenič in ni verjel svojim očem. "Gospa Helena? Kaj je z njo? Kaj se je zgodilo, kdo je streljal? Selim aga ves okrvavljen. Ali je mrtev? Očka, kaj vse to pomeni?" Stari Višnjegorski se je zakrohotal in odgovoril s hripavim glasom in odgovoril: "No, ali ne razumeš, kaj pomeni, ako vidiš omoženo ženo v sobi drugega moža?" Mladenič je izbuljil oči. Šele zdaj mu je prišlo na um, kaj bi moglo vs< to pomeniti. "Ali si našel mojo mačeho v naročju Selima age?" "l)a, tako je bilo", je odvrnil starec bolestno. "Ljubil sem Heleno, a ona me je podlo varala, blatila mojo čast, delala sramoto našemu slavnemu grbu. Vsako noč je prihajala k temu psu. S tem poganom je nameravala pobegniti". "Sramota!" je kriknil Friderik. "Go- tovo si jo že sodil. Ti si ustrelil no in njega." "Ne", je odvrnil starec mračno. "Ne njemu, ne njej nisem pognal krogle v glavo. Nisem streljal jaz nanjo, ampak ona name. Hitra smrt bi bila premila kazen zanjo. Mnogo je grešila, naj se še mnogo pokori". "Kaj nameravaš napraviti?" je vpra. šal mladenič nemirno. "Očka, krut ne smeš biti. Usmrti jo, a mučiti je ne sineš. Pomisli, da je tvoja žena!" in rekel strastno: — — "Trd Vitez Zigismund je mahnil z roko in neusmiljen hočem biti, čeprav mi poči srce. Čuj, sin! Od danes dalje je ta nezvesta žena zame mrtva in pokopana. Nimam več žene. Idi, Friderik, ter privedi par hlapcev! Saj že gredo." Zunaj, na hodniku, so se začuli gla sovi in številni koraki. Strel je spravil na noge vse ljudi v gradu. Hlap-si so tekali sem ter tja. Vitez Zigismund je stopil na prag in poklical ljudi. Takoj je prihitelo nekoliko o-borožnih mož, od katerih je eden nosil svetiljko. Opazivši vlomljena vrata in 11a pragu stoječega viteza, so se hlapci glasno začudili. "Vi tukaj, milostljivi gospod?" je vzkliknil star služabnik. "Culi smo strel. Ali je Vaša milost streljala?" "Stopite noter!" je mrko velel stari Višnjegorski. Vsi so se zgnetli v sobo. Ko so zagledali na tleh ležati mladega Os mana in nedaleč proč gospo Višnjegor- sko, so obstrmeli. Začeli so se spogledovati. Stari Višnjegorski je pokazal na o-nesveščenca in velel s trdim glasom: "Spravite Turka in to žensko v pod zemsko ječo ter ju priklenite, oba v eno celico, a tako, da ne bosta skupaj. Hrane ne smeta dobiti in tudi vode ne. Obsojena sta na smrt od lakote in žeje. Odnesite ju dol in pozabite nanju. Ključ njune ječe prinesite meni!" IX. poglavje. Živa v grobu. Globoko nekje pod zemljo so se na-najale ječe Višnjegorskega gradu. — Bili so to kameniti, vlažni, nizki in štirioglati prostori brez vsake odprti-te v stenah ali stropu. Neprodirna, gosta tema je noč in dan kraljevala v teb smradljivih luknjah, poleg nesnage in golazni. V eni teh celic ždi dvoje človeških bitij, Helena, lepa soproga viteza Zi-gismunda, in njen ljubček, janičar-ski poveljnik Selim aga. Obupen je njun položaj. Roke in noge jima tiče v okovih. Priklenjena sta vsak v enem kotu. Ne vidita drug drugega, čeprav se nahajata tako blizu skupaj, da čutita medsebojno dihanje na svojih licih. Ze dvoje dolgih, mukepolnih dni je minilo, odkar se nahajata v tem straš nem položaju, trepečeta od mraza, u-;iiirata od gladu, žeje in obupa. Dva dni že nista zavžila ničesar, dva dni sta že priklenjena v ta grob. Skoro ves ta čas ni prišla niti ena beseda iz njunih ust. Onemogla čepita vsak na svojecn mestu. Le včasih sta se zganila, le zdaj pa zdaj so zarožljali okovi in se je slišalo srdito škripanje ter renčanje Selim age. Le včasih je vzdihnila Helena in zapla: Kala krčevito* Verige so napolnile prostor s svojim počasnim, zamolklim rožljanjem. A le hip, dva, in /.nova sta se potopila v otrplost in zopet so motili smrtno tišino le cvi-leči glasovi podgan. Mahoma dvigne Helena glavo in reče z ubitim glasom: "Vem, Selim, da me sovražiš, kajti no moji krivdi si prišel v ta grozen položaj Zaradi mene boš moFal u-mreti strašne smrti. Odpusti mi! Lju bila sem te in te še ljubim!" Zganilo se je v nasprotnem kotu, zarožljale so verige in Selimov hri-puvi glas jc strahotno odmeval po kameniti celici. "Še vedno si mi draga in ljubil te bom za vedno. Vse moje telo hrepeni po tebi, hrepeni po tvojih poljubih. Alah, ne trpim jaz zaradi tebe, temveč ti zaradi mene. Jaz sem bil tvoja zla usoda. Preklet naj bo oni stari pes. Grozno se boni maščeval nad njim!" Divje je škripal z zobmi in stresel na glavo starega Višnjegorskega kopico psovk in kletvic. "Hadoveden sem, kako je ta prekleti stari izvohal, da zahajaš ponoči \ meni!" je zarenčal srdito. "Prepričana sem, da mu je. to povedala moja strežnica Ana, ki je vse vedela," odgovori Helena mračno. "Alah, izdajalka bo čutila mojo je-■'.0!" je kriknil Selim. "Ko jo dobim v roke, ji izrujem jezik in iztaknem oči!" Helena je vzdihnila in rekla s čud-i'0 mirnim glasom: "Selim, ne misli 11a svobodo in maščevanje, kajti to so prazni upi. Oba jva zapisana smrti., Čez par dni bova visela na verigah mrzla in trda. Iz le luknje ne predeva več, tukaj je najih grob!" ' Neumnost to, kar-govoriš!" je za-klical Selim strahoma in nadaljeval nekam hlastno: "Upam, da ne bo še konca najinega življenja. Mlada sva še in <\zraeí, angel smrti, nama bo prizanesel. Pogum! Alah je gospodar čez najino življenje. Preko noči se ■ nnogo spremeni. Mogoče nama še današnji dan prinese rešitev." "Ila, ne opajaj se z upi, Selim!" zakliče mlada žena bolestno. "Za naju ni rešitve. Višnjegorski naju ne bo pomilostil. Njegovo srce je i 1. železa!" "Mogoče dospejo ljudje mojega 0-četa Mehmed bega ter me odkupijo-Potem boš tudi ti rešena. Vrnil bi sc ponoči, ko bi že vsi spali, in te otel ter odvedel s seboj. Gotovo te osvobodim, srce moje. Upaj kakor jaz, dtt .0 kmalu konec trpljenja. Se nama bo sijalo solncel" Grenko, prisiljeno se je nasaieja'a in vzdihnila tožno: "To so prazne sanje, Selim!" 'Upam na rešitev!" vzklikne Turek strastno. (Dalje.) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.