Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo no nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na 11, strani 300 K, na '/, strani 150 K, na >/« strani 100 K, na '/S4 strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 <. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolieni le tedaj, če se navede vir ^irijub^ Obseg: Kaj uči vinogradnike letošnja suša? — Nov način obdelovanja. — Precejanje ali filtriranje vina. — Glavna skupsčina in kongres Glavnega zadružnega saveza v Liubljani. — Vprašanja ln ide™«". Kmetiisie novice Uradne vesti. — Konjerejec. - Pregled konjereje v letu 1921. r- Vprašanje državne kobilarne. — Naša mrzlokrvna konjereja. — Liruzoenc vesti. — Inserati. Kaj uči vinogradnike letošnja suša? (Piše B. Skalicky, Novo mesto.) Letošnje leto je bilo po značaju vremena nekaj izrednega. Izredno visoka poletna toplota in pomanjkanje vlage sta vplivala tudi na razvoj in zoritev grozdja in s tem tudi na sestavino mošta. Kjer je zemlja močna, dovolj globoko prerigolana, dobro zagnojena ter tudi dobro obdelana (okopana), tam grozdje ni trpelo vsled suše nič ali le malo, nasprotno pa je v plitvi, revni in slabo obdelani zemlji trta sušo zelo občutila, grozdje je vsled pomanjkanja vlage in redilnih snovi ovelo in le za silo dozorelo, pri tem pa je ostalo kislo. Zato bo letošnji pridelek tudi zelo različen, njega kvantiteta, zlasti pa njega kvaliteta zelo odvisna od zemlje, lege, načina obdelovanja, dalje tudi od vrste (sorte) grozdja in samoobsebi umevno tudi od časa trgatve. Vpliv zemlje in redilnih snovi na pridelek je umljiv. Močna (težka) zemlja, drži vlago bolje nego lahka, peščena ali puhla zemlja in zato v njej najde trta tudi v suši več vlage nego v lahki zemlji. Ako pa je zemlja dovolj globoko prerigolana, gredo korenine v globokejše plasti in dobe tam več vlage nego v višjih, solčnim žarkom izpostavljenih plasteh. Zelo dobro je storil letos tisti vinogradnik, ki je zemljo vkljub suši v tretjič okopa 1. Zemlja z rahlo, s plevelom nezaraščeno površino se manj suši nego zemlja s strnjeno zgornjo plastjo in opleveljena zemlja. O tem se je, kakor me uče izkušnje, letos marsikateri vinogradnik zadostno prepričal. Ao je zemlja na površini zrahljana, osahne sicer njena površina hitro, a v globočini drži vlago bolje, kakor če je njena površina poteptana in trda. Nauk o lasovitosti (kapilariteti) nas namreč uči, da grobejši (večji) kanalčki (cevke), ki nastanejo med drobci zrahijane zemlje, ne morejo drobnejšim cevkam v spodnjih plasteh zemlje vlago odvajati na površje. Ako pa je zemlja poteptana, je razmerje med temi kanalčki ali cevkami, ki se nahajajo med posameznimi drobci zemlje, obratno, na vrhu so tanjši (finejši) nego v globočini, vsled tega stopa vlaga po njih na površje, izhlapuje in zemlja se suši tudi v globočini. Še huje je, če je ta poteptana trda vrhnja plast zemlje obraščena s plevelom, ki zemlji še huje odteguje vlago, ker jo plevel hitro izhlapuje po svojem zelenju. Nasprotno pa je bilo napačno, da so nekateri vinogradniki prezgodaj in premočno skrajševali trtne vršičke. Skrajševanje trtnih vršičkov je potrebno, a se ne sme vršiti prezgodaj in brezglavno. V normalnih letih naj se skrajšuje tedaj, ko prične les (mladike) spodaj zoreti, torej ne pred drugo polovico meseca avgusta, navadno šele v prvi polovici meseca septembra. Pri tem se odvzame kvečjemu ena tretjina dolžine izrastlih mladik. Letos se je pa videlo po vinogradih že meseca julija prikrajšane trte; v Srbiji sem videl v tem času trte prikrajšane tako močno, da so še enkrat odgnale in še enkrat cvetele. Da tako zgodnje in močno skrajševanje trti zelo škoduje, je jasno. V suhih letih je skrajševati trto čim pozneje in čim manj, da je zemlja obsenčena, v mokrih letih pa poprej in nekoliko bolj, da zemlja lahko osahne. Še slabše je pa storil tisti, ki je po slabi stari navadi, ki je žal v nekaterih krajih še vedno razširjena, o s k u -bil liste okoli grozdja, da pride solnce do grozdja in da grozdje bolje dozori, kakor pravijo. Ta na- vada je naravnost bedasta. Listje, ki stoji okoli grozdja, je grozdju nujno potrebno, ker prebavlja iz korenin došlo zemeljsko hranivo in ker se v njem s pomočjo solnčnih žarkov tvorijo organske spojine, predvsem škrob, iz katerega nastane sladkor, ki grozdje in trto rede. List ima torej za trto isti pomen, kakor za človeka ali žival pljuča in želodec. Kdor odvzame trti v najbolj kritičnem času, v dobi zorenja grozdja, te najvažnejše organe, ji vzame naravnost možnost, da grozdje pravilno dozori. Poleg tega je pa še znano, da dobe jagode na hudem, pekočem solncu debelo kožico in postanejo manj sočne. Letos je pa tako grozdje vsled hude vročine kar ovenelo in ni dozorelo. Gotovo je bila to za vsakega vinogradnika, ki je tako nespametno ravnal, huda šola in sem uverjen, da se nikdar več ne podstopi, da bi še kdaj listje na trti skubil. Spraviti grozdje na zrak, je nujno potrebno, da ne gnije, skrajšati zalistnike, odstraniti rumeno ali ranjeno listje, ki trti nič ne koristi, to je umestno, ne pa oskubiti zdravo listje in ji s tem vzeti pljuča in želodec. Gotovo najbolj nespametno je pa ravnal letos oni, ki je grozdje prezgodaj potrgal. Zgodnja trgatev je v nekaterih naših občinah nalezljiva bolezen. Strah pred gnilobo, pred žuželkami, pred tiči, pred tatovi in morda tudi huda žeja, so njeni povzročitelji. Naravnost sam sebe .okrade vinogradnik, ki prezgodaj trga. To velia za vsako leto, posebno pa v časih s tako krasnim jesenskim vremenom, kakor >smo ga doživeli letos in tudi lani. Ali ni to naravnost greh, potrgati ob takem vremenu grozdje le napol zrelo, dostikrat le iz praznega strahu, da bo grozdja manj. Naj pomisli tisti, ki tako nespametno ravna, da bo dosegel ravno nasprotno, to je najbrže manj, gotovo pa slabši pridelek, ako trga prezgodaj. Grozdje prične zoreti takrat, ko se jagode omehčajo in se prično-barvati. Zoritev pa napreduje toliko časa, dokler je list trte zelen. V listnem zelenilu se tvori sladkor, ki prehaja v grozd. Šele ko izgubi list zeleno barvo, preneha tvorjenje sladkorja, v tem času pa tudi pecelj grozdja oleseni in barva takih jagod postane svitla, prosojna. Takrat pa postane jagoda tudi najbolj debela, mehka in sočna ter jagodna kožica tenka, zato da popolnoma zrelo grozdje dosti več mošta, nego le navidez zrelo. V tem času pa tudi kislina, ki se nevtralizuje iz zemlje do-šlim kalijem na vinski kamen, doseže najnižjo stopnjo. Ta stadij zoritve grozdja imenujemo popolno zorite v in ideal vsakega vinogradnika mora biti, da jo dočaka, kajti le iz takega grozdja se pridela vina fine kakovosti v največji množini. Napol zrelo grozdje je ne le kislo, temveč tudi bolj trdo, mesnato in manj sočno, iz njega se pridela torej manj vina in slabše kakovosti. Zato naj, če le vremenske razmere količkaj dopuščajo, vinogradniki dočakajo popolne zoritve. Proti raznim škodljivcem in zlasti proti tatovom naj bi se vinogradniki skupno branili. Naj se posestniki v posameznih vinskih goricah organizujejo in vpeljejo skupne, redne straže in se jim ne bo treba bati tatov. Tako so organizirani vinogradniki v Češkoslovaški, Nemčiji, Avstriji, na Tirolskem in drugod, treba jih je v tem posnemati. Bojazen pred tatvino ne sme biti nikdar izgovor za prerano trgatev. Z letošnjim vinom bo treba tudi nekoliko drugače ravnati nego v drugih letih. Doslej se opaža, da je letošnji mošt pričel sicer bujno kipeti, da pa je kipenje preje ponehalo, preden se je razkrojil ves sladkor. Najbrže je to prištevati pomanjkanju zadosti čvrstih kipelnih glivic, ker je koncentracija letošnjega mošta drugačna, kakor v običajnih letih. Zelo dobro se je obnesla uporaba čistih, krepkih drož in je svetovati vinogradnikom, da se jih v bodočem vobče poslužujejo. Čiste drože se dobe pri kmetijskih poskuševališčih in strokovnih šolah; isto-tako navodilo, kako se jih uporablja. Uporaba je lahka in poplača trud stotero. Mošt s čistimi drožmi gladkeje po-kipi, vino se hitreje učisti in se odlikuje po čistem, gladkem okusu. Nagel preobrat v toploti dne 23. t. m. bo na pol po-kipel mošt slabo vplival, Nezadostno pokipelo vino se čisti, kaže blaten okus, je podvrženo raznim boleznim kakor vlačljivosti,-ciku itd. Zato moramo skrbeti, da nam mošt oziioma vino pravilno pokipi. Toploto v kleti je zvišati na normalno kipelno toploto (17—20° C). Prenaglo na dno polegle drože je z vinom premešati in, ako niso dovolj krepke, je pridejati primerno množino čistih drož. Nekatera letošnja vina bodo kazala razne napake, tako bo predvsem povsod tam, kjer se je grozdje pozno žveplalo, vino dišalo po žveplovem vodiku. Tako vino kaže zgodaj pretočiti, ako je na razpolago, preko snažnega bakrenega lija ali pa druge bakrene posode. Pri tem je vino dobro prezračiti in v novem sodu nekoliko zažveplati. S tem se hitro odstrani neprijeten duh po žveplovem vodiku. H koncu še nekaj glede .zdravja vinopivcev. Mnogi vinopivci si letos domišljujejo, da se bodo zastrupili z modro galico. Ker je bilo vreme suho in dež ni galice raz grozdje odpral, si domišljujejo, da se je galica raztopila v moštu in jim bo škodovala na zdravju. Ta domišljija je pa popolnoma neutemeljena. Množina galice, ki je prišla z grozdjem v mošt, je tako majhna, da se od te ni treba bati zastrupljenja. V vino pa galice oziroma bakra ne pride skoro nič, kajti znano je, da se pri kipenju galica (bakren sulfat) iz-preminja. Njena bistvena spojina, bakren oksid, se namreč vsled delovanja glivic (kipenja), ki je desoksidačni (kisik odtegujoči) kemični proces, preustroji v bakrov oksidul. Bakrov oksidul ali bakrov podokis je pa neraz-topljiv in se v obliki finega rdečega praška izloča ter pada na dno med drože. Slično se pretvarja galica pri kipenju tudi v neraztopljiv žveplov baker. Tako se torej ves baker, to je ves strupeni del modre galice iz vina izloči in v vinu ostanejo komaj sledi po njem. Vsak pomislek vinopivcev proti letošnjemu vinu je torej neutemeljen. Nov način obdelovanja.* V zadnji številki »Kmetijskega Lista" je priporočil narodni poslanec Ivan Mermolja v članku „0 obdelovanju polja z ozirom na prihod Srbov" nov način pridelovanja turščice, ki sicer ni nov, ker se po nekaterih krajih že izvaja, ki je pa vreden upoštevanja tudi po drugih krajih in ki kaže, da je g. Mermolja praktičen kmetovalec, ki razmišlja, in kateremu je mnogo na tem, da se izboljša dosedaj običajen način pridelovanja nekaterih naših oko-pavin. On priporoča za turščico tak način pridelovanja, kakor je običajen v okolici Gorice in kakor je običajen po nekaterih krajih tudi za krompir. Namreč, da se za setev turščice obdela njiva na dvobrazdne „lehe" kakor jih imenujejo Goričani) ali na »grebene", tako da izgleda površje njive, kakor pri nas potem, ko je v vrsto sejana turščica že osuta. Turščica naj se po tako nastalih jarkih (razorih) gnoji, na ta gnoj posadi seme in nazadnje naj se gnoj in seme zagrneta s tem, da se grebeni razorjejo. Na ta način 4 Glej št. 40. ..Kmetijskega iista" z dne 6. oktobra t. 1. nastanejo iz prejšnjih grebenov novi jarki (razori) in iz prejšnjih jarkov pa novi grebeni. Kakor znano, obdelujejo Goričani s takim menjajočim se razoravanjem grebenov (jarkanjem) sploh vse svoje njive in za vse sadeže enako. Goričani se poslužujejo v to posebnega pluga, ki ima, kakor naš osipalnik, deske na obe strani in močan dvo-krilnat lemež. Torej ta goriški način obdelovanja naj bi se tudi pri nas vpeljal, in sicer za turščico in za okopavine sploh. Pripomniti moram že tukaj, da se v ljubljanski okolici podobno obdeluje zemlja za razne sadeže, samo s to razliko, da delajo tukaj štiri brazdne lehe ali takoimeno-vane „ogone". Za obdelovanje se poslužujejo dveh plugov, najprej „samca", potem pa „toplarja", kakor ga tukaj imenujejo. S samcem odrežejo brazdo in jo vržejo z obeh strani v razor, vmes ostale osredke pa razorjejo s „toplarjem", ki ni nič drugega, kakor goriški plug, s katerim se orje na grebene ali dvobrazdne lehe. V tem slučaju dela toplar razore in pomaga delati tudi' takim ogo-nom potrebna hrbtišča. Toliko mimogrede zaradi pluga „toplarja", ki ga rabijo tudi v ljubljanski okolici. Goriški način obdelovanja priporoča g. Mermolja na naših težkih zemljah za turščico in druge okopavine. To utemeljuje s tem, da se na ta način zemlja bolj rahla, bolj razkraja, plevel pa bolj zatira, zlasti pirnica. Dalje se z gnojem tudi bolj varčuje. In slednjič je vse poznejše delo, kakor okopavanje in osipavanje, olajšano in s tem tudi pocenjeno. Res je to in zato se ta način obdelovanja tudi že izvaja tu in tain pri krompirju. Poskusiti ga pa kaže tudi pri turščici, da se sami prepričamo, kakšne prednosti ima za nas v tem slučaju. Na kmetijski šoli na Grmu se je že dolgo časa sem poskušal n. pr. ta način saditve pri krompirju, pri turščice pa ne, ker se je turščica sadila z najboljšim uspehom redno po detelji brez vsakega gnojenja. Če bi jo sadili po jarkih, bi prišla pregloboko v zemljo. V ostalem se je pa na Grmu dosedanji način saditve v vrste s pomočjo merkerja ali razčrtalnika ali pa s pomočjo se-jalnega stroja vrlo dobro sponašal. Na večjih posestvih pridejo sploh razni načini saditve krompirja in turščice v poštev, ki imajo vsak zase svoje prednosti. Ravna se to po velikosti njiv, po množini gnoja, po kakovosti zemlje in njenih plasti, po podnebju in vlažnostnih razmerah zemlje, po uporabnosti poljedelskih strojev, po draginji dela in po razpoložnih delovnih močeh. Na težki zemlji je treba za tako pridelovanje turščice dvojnega obdelovanja v primeri z obdelovanjem v goriški okolici. Najpreje je treba zemljo po navadnem načinu zorati, kar je najbolje jeseni storiti, da se zemlja zrahlja, na to jo je spomladi povlačiti in na grebene (dvobrazdne lehe) zorati ali „zjarkati", in potem po izvršenem gnojenju in sajenju zopet obdelati z razoravanjem grebenov, da se zakrijeta gnoj in seme, Naravno, da se rabi za tako temeljito obdelovanje več vprežnega in ročnega dela, da je pa zato vse poznejše delo okopavanja in ogre-banja veliko lažje in zato tudi ceneje. Za tako Jarkanje" po izvršenem oranju pa ni treba pluga „toplarja", ampak zadostuje osipalnik, kakršnega rabimo za ogrebanje turščice in krompirja. Kakor rečeno, se sadi pri nas tu in tam krompir z najboljšim uspehom. Naj se poskusi sedaj še s turščico! Na ta način bomo prišli tudi na našem malem posestvu vsaj do tega, da se bo začela tudi turščica saditi v vrste, kar je v tem primeru edino pametno in tudi lahko izvedljivo. Vprašanje je le, ako bo po raznih naših krajih z ozirom na posestvo, krajevne in gospodarske razmere ta način sajenja turščice res najbolj uspešen. O tem naj pa vsak-sam presoja in dela poskuse, kajti kmetija.je vezana na razne pogoje in ne pozna receptov, ki bi bili splošno veljavni. Za poskušnje so poklicane predvsem tudi naše kmetijske šole, ki bodo lahko in rade dajale vsa potrebna navodila za tako pridelovanje turščice. Poklicani so pa tudi vsi drugi, ki se zanimajo za svoj napredek. Navedel sem danes ta izboljšani način za pridelovanje turščice, o katerem bo pa treba še izpregovoriti, da ga popolnoma ocenimo za naše razmere. O tem pa pri-hodnjič- _____________ V. Rohrmann. Precejanje aH filtriranje vina. (Dalje) Precejanje z azbestnimi cedili, izvzemši „Zenit", se vpelje takole: Od tvornice določena množina azbestne volne se odtehta in pomeša v kakem škafu v določeno množino kalnega, to je za preceditev namenjenega vina. Azbest se mora z vinom temeljito premešati, enako kakor čistilo pri čiščenju vina. Za velika cedila se dobe posebne mešalne priprave, za manjša zadostuje metlica. Medtem se vse cedilo napolni s kalnim vinom. Ko smo vino z azbestom v škafu dobro premešali, ga vlivamo polagoma v cedilo in pri tem odpremo odvajalno cev cedila, tako da kalno vino iz njega v enaki meri lahko odteka. Pri malih cedilih se doliva vino s škafom, pri velikih se v cedilo pumpa. Odtekajoče kalno vino se vliva ali pumpa zopet nazaj v cedilo. To se ponavlja toliko časa, da je ves v vino pomešan azbest obvisel na cedilovih sitih in jih je toliko zagostil, da ne prepuščajo več kaleža. Ko se je to zgodilo, priteče pri odvajalni pipi cedila čisto vino, in precejanje je vpeljano. S prelivanjem se potem preneha in se čisto vino napelje v snažen, prej pripravljen sod, v cedilo se pa dotaka vedno toliko kalnega vira, kolikor pri odtoku iz cedila čistega odteka. To se pri odprtih malih cedilih godi z dolivanjem ali pa, če leži posoda s kalnim vinom više, z dovajalno pripravo. Pri' zaprtih cedilih, ki delujejo vselej s pritiskom, se pa vino pumpa v cedilo, oziroma doteka vanj iz više ležečega soda (glej podobo 9.). V zadnjem slučaju deluje cedilo s pritiskom teže vina v sodu, v prvem s pritiskom sesalke. Kadar vina zmanjka, se pumpa pri zaprtih cedilih zrak v cedilo, ki potisne vino vun skoraj do zadnjih par litrov. Če precejamo več vina, je treba azbest večkrat premeniti. Kolikokrat, to je odvisno od kalnosti vina in nam pove cedilo samo, kdaj je treba azbest premeniti. Kada!" se namreč azbest s kaležem vina že toliko za-maže,, da ne prepušča nič ali le malo vina, kadar torej čisto vino že zelo počasi odteka, premenimo azbest, to se pravi kalno vino izpustimo, mrežo (ozir. sito) osna-žimo in precejanje vpeljemo iznova s svežim azbestom, kar gre tudi pri velikih cedilih zelo hitro. Že vsa ravnokar popisana manipulacija je pri azbestnih cedilih veliko bolj prikupljiva in preprosta kakor pri celuloznih cedilih. Pri teh se namreč Vprecejevalna masa (celuloza) najprej razmeša v vodi, nato se z njo cedilo napolni in potem se šele pumpa vino vanj. Pri odtoku najprej priteče voda, potem voda, zmešana z vinom, in nazadnje šele samo vino, Enako je tudi pri zaključku precejanja treba zopet pumpati vodo v cedilo, da potisne voda vino iz mase. Kdor dela vestno, ta, veliko vina pri tem potrati, kdor pa ni vesten in pusti, da voda teče v vino, ta pride lahko z vinsko postavo navzkriž. Že iz tega vzroka celulozna cedila niso priporočljiva. Še preprostejše je pa snaženje azbestnih cedil. Majhna cedila se enostavno poveznjena pogreznejo v vodo, iz katere se nato naglo vzdignejo. Skozi sito v filter deroči zunanji zrak odtrga azbestovo plast, ki pade v vodo. Nato se še filtrova mreža od zunaj na znotraj izbrizga z vodnim curkom vodovoda, brizgalne ali pod. Z rokami se nikdar ne sme azbesta na sitih prijemati, ker se sicer na njih razmaže in se jih prime, nakar se pa ne da več odstraniti. Jako lepo je snaženje pri velikih cedilih. Tu se na posameznih okvirnih sitih potegne kratkomalo onesnaženi azbest nalik kakemu blagu z mreže (glej pod. 11.). Če se preceja naprej, potem se sita takoj nazaj vložijo v cedilo in se z novim azbestom vpelje novo~ precejanje na že popisani način. Če se pa s precejanjem preneha, je treba mreže z vodo dobro oprati, najbolje z vodnim curkom vodovoda, da ne ostane na njih nič azbesta. Kjer tega ni, se priporoča za veliko cedilo nabava v pod. 13. naslikane iz- piralne pumpe, ki nam dobro služi obenem tudi za pomivanje sodov. Za mala cedila zadostuje trtna škropilnica ali pa padec vode iz višje ležeče posode skozi cev (čevo). Če se pa vkljub pazljivemu snaženju sčasoma ce-dilna sita zamašijo, se najlažje osnažijo na ta način, da se izkuhajo v 4% raztopini jedkega natrona ali sode in se nato z vodo temeljito operejo (izbrizgajo). Vsako vino, če je še tako kalno, se da s precejanjem lepo učistiti. Vendar se pa včasih zgodi, da se vino po preceditvi skali, čeprav ne več toliko kolikor je bilo poprej. Če se vino po preceditvi skali, je to znamenje, da ni bilo za precejanje zrelo (godno). Zlasti rada se po preceditvi skale nepokipela vina in vina. ki so podvržena rjavenju ali kaki vinski bolezni. V takih slučajih začnejo glivice in kvasila, ki jih sicer cedilo veliko zadrži, v čistem vihti zopet delovati in ga zopet skale. Če pa hočemo doseči trajno čistost vina, moramo taVa vina najprej napraviti stanovitna in zrela za precejanje. Vino, kl še ni pokipelo, je treba spraviti v gorkejšo klet, oziroma mu dodati nekaj čistih zdravih drož, da se kipenje dovrši. Če je vino bolno, ga je treba prej s pravilnim ravnanjem ozdraviti. Če pa ni časa za to, zlasti če se bojimo, da bi se vino medtem že popolnoma pokvarilo (n. pr. pri zavrelki), ga precedimo ne glede na njegovo stanovitnost in ga spravimo v močno zažveplano posodo; ako se potem skali, ga precedimo čez 14 dni drugič. Cedilna masa zadrži veliko škodljivih glivic, ostale pa uniči povečini žveplanje, in vino na ta način rešimo gotove pogube. Še bolje in pravilneje je seveda, da škodljive glivice v vinu popolnoma zatremo, preden ga precedimo. To se zgodi najbolj popolno s pasteriziranjem (segrevanjem vina v zaprtih ceveh na 70° C). Kakor je bilo že rečeno, ni zlasti vino, ki je podvrženo rjavenju, nikakor godno za precejanje. Treba je najprej to napako odpraviti, kar se zgodi z žveplanjem, najbolje s pomočjo natrijevega bisulfita (5 kg na 1 hI), ki se teden dni poprej pomeša v vino. Vsak naj torej pred precejanjem najprej vino preskusi v odprtem kozarcu, da vidi ali ni podvrženo rjavenju. V odprtem kozarcu postane tako vino v 24 do 48 urah rjavo in gosto. Po preceditvi je treba tako vino zopet nekoliko za-žveplati, to se pravi prazen sod, kamor čisto vino teče, nekoliko z gorečim žveplom podkaditi (1 azbestni trak žvepla na 2—3 hI vina). Sicer se pa priporoča, da se tudi zdravo vino po preceditvi nekoliko (zmerno) zažvepla (l trak na 3—4 hI). S tem dosežemo, da ostane vino čisto in stanovitno. Kdaj je vino sicer godno za precejanje je različno. Dobro pokipelo vino, ki že dlje časa, 2—3 mesece, leži na drožah, se lahko precedi kar od drož. Navadno pa gre to precejanje zelo počasi, zato se priporoča mlado poprej pretočiti in šele 3—4 tedne pozneje. ali vsaj 14 dni po pretakanju filtrirati. TaVoi po pretakanju se ne sme nobenega vina pre-cejati, kajti po vsakem pretakanju se vsled vpliva zraka izločujejo iz vina razne snovi (beljakovine, vinski kamen itd.), ki bi precejeno vino zopet skalile. Zato naj po pretakanju vino najprej vsaj 14 dni miruje. Vrednost precejanja je, kakor že rečeno, za vsakega kletarja velika. S pomočjo preceianja se vino da hitro očistiti in izšolati, tako. da je več mesecev prej pripravno za prodajo, zlasti pa za izvoz, kjer se zahtevajo zrela in popolnoma čista vina. Če le kje, ima tukaj pregovor „čas je denar" svoj pravi pomen. Nekatera naša vina imajo dolgo časa neko tenko meglico v sebi, ki se po vinu v kozarcu vali kakor oblak. Taka vina je treba navadno večkrat pretakati in žvep'ati, preden izgube to meglico. S pretakanjem se meglica takoj odstrani, vino se lepo učisti in se tudi njegov okus bolj ugladi. Precejena bela vina postaneio tudi svetlejše barve in ravno taka barva se pri belih vinih danes najbolj zahtpva. Č^no ali rdeč* vino dobi po preceditvi krasno, iskrno barvo in čisteiši, milejši okus. Iz vseh tukaj naštetih in drueih morda še ne ome-nienih prednosti preceiania sledi, da bi n»» smelo biti nri nas kraja, kjer bi ne bilo vsaj enega vehkeea cedila. Ker ie velik in dober aparat drag. so z'a«ti vinarske in dnige kmetiiske zadruge in društva pokarana, da si nabav''o take aparate in iih proti zmerni odškodnini izročalo svoiim udom, oziroma zvršujejo pri njih prece-iani'1 na niih račun. Kier ni takih društev, tam se lahko združiio triie ali štlrie večji posestniki in si nabavijo potrebno cedilo, ki ga enako izposojujejo kakor društva in s tem kmalu pokrijejo stroške nabave. Na ta način posluje že danes na Kranjskem kakih 15 društev oziroma združenj z najboljšim uspehom. , , , Bohuslav Skahcky, kmetijski svetnik v Novem mestu. Glavna skupščina in kongres Glavnega zadružnega saveza v Ljubljani. Koncem septembra t. 1., in sicer 29. in 30., se je v Akademskem domu v Ljubljani vršila glavna skupščina s kongresom Glavnega zadružnega saveza, na katerem so se sešli zastopniki zadrug iz cele Jugoslavije. To skupno zborovanje zadrugarjev znači, da se ti zavedajo važnosti skupnega delovanja na polju zadrugarstva, vsled česar so se strnili v eno organizacijo, ki bo tem uspešneje in povsod lahko zastopala zadružno misel in delovala v korist zadrugarjev. Skupščino je otvoril predsednik ljubljanske Zadružne zveze, dr. Anton Korošec, ki je pozdravil zbrane za-drugarje, približno 100, zastopnike češkoslovaškega zadružništva, šefa kmetijskega ministra, g. Miloša Štibler-ja, in razne druge odlične osebnosti. Nadalje so se pre-čitali razni brzojavni pozdravi, ki so bili doposlani skupščini. Tajnik Glavnega zadružnega saveza, g. dr. Ljudevit Prohaska, je prečital poročilo o dosedanjem delovanju saveza, ki je bilo brez ugovora sprejeto. Po blagajniškem poročilu g. Nikoliča je skupščina na predlog revizorja, prof. Glaviniča, odobrila obračune in podelila centralnemu odboru absolutorij. Pri predlogih je g. dr. Frangeš govoril o pomanjkljivosti naših železnic in neurejenosti prometa ter predložil resolucijo proti povišanju železniških tarifov in za znižanje prevoznin pri kmetijskih potrebščinah. Ravnatelj Saveza hrvatskih seljačkih zadruga, g. Rudolf Galjer, je zahteval, da se vprašanje obdačenja kmetijskih zadrug čimprej povoljno reši in je predlagal resolucijo proti previsokemu obdačenju zadrug na Hrvatskem in v Slavoniji. Dr. Rudolf Horvat, odbornik Saveza hrvatskih seljačkih zadrug, je poročal o slabih prometnih razmerah v Pri-morju z ozirom na dostop do morja. Predlagal je resolucijo za zgraditev proge Gospič-Knin in Bakar-Senj. Gospod Jurič, ravnatelj Osješkega gospodarskega društva je predlagal za prihodnji, t. j. četrti kongres mesto Split, kar se je sprejelo. (Dalje prihodnjič.) m VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki prihajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašan a se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na- vprašanja, ki so podpisana » celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,.Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne na isne vprašalčeva imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodirsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetij-sko-gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priloženo 4 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zeio važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 99. Svoje tri orale velike vinograde sem letos škropil proti peronospori edinole z bosnapasto ter sem imel nepričakovano dober uspeh. Predkratkim je bil v mojih vinogradih nek gospod od »Gospodarske zveze", kateremu sem pokazal ta uspeh. Odsvetoval ml je v bodoče proti perono- spori na trtah še rabiti bosnapasto, češ, da je ona le nekako „vojno nadomestilo", ki je samo letos pokazalo vsled ugodnega vremena tako dober uspeh, ki bi se bil pa dosegel tudi brez vsakega škropljenja. Prosim Vas, v prihodnji številki »Kmetovalca" pojasniti, kaj je na tej trditvi resnice, ker sem vsled besedi imenovanega gospoda izgubil veselje prihodnje leto škropiti trte z bosnapasto. (J. K. pri Sv. K.) Odgovor: Iz Vašega vprašanja je prvič posneti, da ste imeli letos z bosnapasto pri zatiranju peronospore popoln uspeh in drugič, da Vas je nek gospod od »Gospodarske zveze" svaril v bodočnosti še rabiti to sredstvo. Prvemu dejstvu nimamo ničesar pripomniti, kajti bosnapasta ali klorov baker je kot zanesljivo, cenejše in boljše učinkujoče sredstvo nego modra galica, že davno preizkušeno. Na svarilo dotičnega gospoda od »Gospodarske zveze" pa ne smete ničesar dati, saj njegova trditev, da bi se letos zaradi ugodnega vremena dalo ravnotako dobro izhajati brez škropljenja, dovolj osvetljuje njegovo nevednost o strokovnih vprašanjih, ki se mu je pa seveda ne sme zameriti, kajti »Gospodarska zveza" je le stanovska organizacija za nakup in prodajo in nima v odboru in ne med svojimi potniki strokovno naobraženih oseb, ki bi znale o takih zadevah izrekati pravo strokovno mnenje. »Gospodarska zveza" je pri nas le »k m e t s k o" stanovska organizacijat dočim naša Kmetijska družba pa ni »kmetska" stanovska organizacija, ampak je »kmetijsko strokovna in prosvetna" ter je odgovorna za vse kmetijske novosti, ki jih priporoča. Kmetijska družba jamči, če priporoča bosnapasto, za najmanj enako dober uspeh pri njeni rabi, kakor pri modri galici, odločno zanika, da bi se dalo letos zaradi ugodnega vremena izhajati brez vsakega škropljenja in končno izjavi, da bosnapasta ni nikako vojno nadomestilo za modro galico, kajti bosnapasto so izumili že davno pred vojno, je popolnoma preizkušeno sredstvo, ki je ravnotako kakor modra galica tudi spojina bakra, ki je priznano izborno sredstvo za zatiranje gliv, a ima vrhutega v sebi namesto žveplene kisline klor, ki sam-nasebi tudi razkužuje. Klorov baker se pa more delati le elek-trokemičnim potom, torej le tam, kjer je poceni vodna sila za proizvajanje elektrike na razpolaganje in to je poglavitni vzrok, da je klorovega apna, t. j. bosnapaste še tako malo na trgu. Da pa bosnapasta pri nas še ni izpodrinila modre galice, je pa vzrok tudi starokopitno razpoloženje naših vinogradnikov, ki se silno težko in počasi poprimejo kaj novega, če je še tako dobro. S stališča oddaje gospodarskih potrebščin, če se postavi družba zgolj na trgovsko stališče, je njej tudi ljubša oddaja modre galice, toda s strokovnega stališča, je družba naravnost dolžna -vinogradnikom ponujati boljšo in cenejšo bosnapasto. Preroki nismo, a zgodi se pa lahko, da bo prihodnjo pomlad stal kilogram modre galice morda 30 K in družba bi slabo izpolnjevala svojo strokovno prosvetno dolžnost, če bi vinogradnikov ne opozarjala na tretjino cenejšo in boljše učinkujočo bosnapasto. Družbi je vseeno, ona izpolnjuje svojo dolžnost, če pa vinogradnik ponepotrebnem izda 30 K namesto 10 K, je pa to potem njegova zasebna zadeva. Neumnost je najdražja stvar na svetu. tk> 53 Vprašanje 100. Ali bom prav ravnal, če bom ozimno pšenico meseca januarja, ko bo zapadel sneg, potrosil z mešanico superfosfata in kalijeve soli? Ali pride umetni gnoj do veljave pri trošenju na rastoče rastline? (A. P. v Z.) Odgovor: Trošenje tistih umetnih gnojil, ki so lahko raz-stopne v vodi, po rastočih rastlinah je ravnotako uspešno, kakor podoranje takih gnojil. Taka gnojila so posebno čilski soliter, superfosfat, kajnit, kalijeva sol, Tomasova žlindra, kostna moka itd. Glavno pri takem načinu gnojenja je, da se ne trosi na rosne ali od dežja mokre rastline, ker so navadno ta gnojila jedka in osmodijo mlade poganjke. Najboljše je trošenje ob suhem vremenu ob popoldanskih urah ali pred dežjem. Naj- bolj uspešno pa je na sveži sneg, ki gnojilo polagoma raztopi in spravi v zemljo, ne da bi rastline pri tem kaj trpele. Mešanje superfosfata s kalijevo soljo je dopustno in se sme to delo izvršiti takoj ali pa tudi že prej, ne da bi učinek gnojil pri tem trpel. Vprašanje 101. Lansko leto in tudi letos sem imel pri prosu nad polovico pridelka snetjavega, četudi sem sejal lepo seme. Ali je morda gnojnica vzrok snetjavosti? Kako naj zdravim snetjavost pri prosu? (F. P. v Ž.) Odgovor: Snetjavost na prosu provzroča gliva z imenom Ustilago panici miliacei Wtr. Bolezen se največkrat pojavi v spodnjih cvetih lati, medtem ko so višji deli videti navidezno zdravi, vendar se cveti ne morejo prav razvijati. Črni prah, ki nastopi pri tej vrsti sneti, je rahel in se hitro razpraši. Ta prah so trosi, ki tvorijo nekako seme te glive. Ce pride tak tros do prosenega zrna, se ga drži, dokler ne pride v zemljo s semenom. Ob primerni vlagi tros vzkali v nekaj dneh v obliki tako-zvanih kličnih cevk, na konceh katerih se razvijajo nitkasti poganjki ali popki, v katerih dozori silno tanki nitkasti kalček, ki se zarase v nežne dele prosenega kaliča. Snet se razvija v prosenem zrnu dalje in napravlja v zrnu ob času zorenja oni či ni prah. Zdravljenje sneti se vrši na ta način, da se proseno seme, ki ga hočemo posejati, namaka skozi 16 ur v 'A % raztopini modre galice (A kg na 100 litrov vode). Priporoča se tudi namakanje semenskega prosa skozi 15 minut v 1% forma-linovi raztopini, ali v Yt% raztopini skozi eno uro. Pri nas nekateri kmetovalci snetjavo proso pred setvijo opalijo. To se pa priporoča le onim, ki so tega dela že vajeni. S takim zdravljenjem se uničijo trosi na semenu in vsled tega smemo upravičeno pričakovati, da od tako pripravljenega semenskega prosa dobimo tudi zdrav pridelek. Gnojnica pa nima nikakega vpliva na snetjavost, kajti ta vpliva samo na bujno raščo rastline. Vprašanje 102. Sem varuh nekega posestva in osmerih otrok. To posestvo pa je čez eno uro hoda oddaljeno od mojega doma, tako da izgubim mnogo časa za ta posel. Ker me lastno posestvo močno obremenjuje z delom, vprašam, kakšne korake mi je storiti, da oddam varuštvo drugemu? (J. K. v P.) Odgovor: Glede odložitve varuštva, se morate obrniti s prošnjo na okrajno sodišče, ki Vas je postavilo za varuha posestva in otrok. V tej prošnji natančno navedite vse vzroke, ki Vas silijo, da odložite to opravilo. Okr. sodišče bo v slučaju, da se prepriča o upravičenosti navedenih vzrokov, Vas razrešilo teh dolžnosti in na to mesto imenovalo drugega varuha. P-J. Vprašanje 103. V moji hiši, oziroma v hišni kamri ima moja tašča glasom zapuščinske obravnave dosmrtno stanovanje. Omenjena soba pa prehaja vedno v slabejši stan. Vprašam, ako sem dolžan Jaz nositi stroške za popravo njene sobe in strehe nad njo ali jih mora plačati tašča? (V. K. v D.) Odgovor: Po zapuščinskem pravu je dolžan skrbeti obremenjeni dedič, to ste Vi, da ostane testirano dosmrtno stanovanje v takem stanju, ki dovoljuje sposobnost prebivanja v njem. Skratka, dolžni ste obdržati sobo v onem stanju, kakor je bila ob smrti zapuščnika. Streha ne spada k stanovanju in je samoobsebi umevno, da je dolžnost obremenjenca jo na svoje stroške popravljati. P—j. Vprašanje 104. Moj sosed pomoči vsakokrat pred krmljenjem pokladano porcijo rezanice v vodo. Ali je priporočljivo močiti rezanlco pred krmljenjem z vodo? (C. L. v T.) Odgovor: Namakanje suhih krmil z vodo, kakor sena, rezanice itd. neposredno pred pokladanjem se priporoča, ker takč namočena slabookusna in trda krmila živina rada do čistega požre. Taka vodna namoča izpere tudi prah iz krmil, ki lahko v dihalih občutno živino nadleguje. Tudi je mešanje mokre rezanice z drugimi krmili boljše in popolnejše. Da bi kratko pred pokladanjem namočena rezanica imela na prebavljanje kak viden učinek, so mnogi praktični poizkusi to trditev ovrgli. Drugače pa je, ako krmila namakamo dalje časa (več dni) v vodi in jih s tem mehčamo. V tem slučaju pa se opazi pri prebavljanju slabejše izkoriščanje beljakovin v po-kladanih krmilih. Preobilo uživanje vode pa ima na drugi strani to slabo stran, da se voda zbira v mesnem vlaknu, ki postane ohlapno, vsled česar je odpornost proti vplivu škodljivih učinkov veliko manjša. Ne priporoča pa se namakanja krme za konje, kajti pri teh je potrebno, ker niso prežvekovalci, da krmo dobro prežvečijo in naslinijo. P—j. Vprašanje 105. Imam 1 in pol leta staro žrebieo, pri kateri sem opazil, da ji pri skakanju na prostem škripljejo kosti v kolenih. To škripanje v kolenčnih sklepih pa ji ne napravlja dosedaj nikakih bolečin, ker skače vedno vesela naokrog. Ali je to škripanje kosti v kolenčenih sklepih nevarna bolezen in s čim bi se jo odpravilo? (T. K. v R.) Odgovor: Po našem mnenju bo bržkone izvirala ta napaka od ohlapnosti sklepne vezi. V konjskem kolenčnem sklepu leži 6 koščic, od katerih vrhnja je vzbočena in se stika z izdolbeno bederno kostjo. Sklepna vez, ki veže omenjene kosti, da ne spadejo iz sklepa, je v tem slučaju ohlapna ali pa je pretrda, vsled česar povzroča ta napaka škripanje po sklepih. Vsekako ni ta napaka bolezen, ki bi znala postati nevarna in navadno pozneje, ko žrebica odraste, izgine. P—j. Vprašanje 106. Ker nameravam v svojem gospodarstvu nekaj dozidavati in napraviti gnojnično jamo in vodnjak, prosim za pojasnilo, v kakšnem razmerju se mfeša beton. (S. P. v C.) ^ Odgovor: Pri betonskih zidovih mešamo portlandcement s peskom in z gramozom v velikosti do 1 lešnika. Razmerje med cementom, peskom oz. gramozom je različno. Pri funda-mentnih zidovih je običajno razmerje 1 :8, pri navadnih zidovih 1:6, pri železobetonskih konstrukcijah 1:4, pri cementni strešni opeki 1:3. — Pri mešanju v razmerju: 1 :8 pride na 180 kg cementa 1 m3 gramoza in peska, ali na 1 vrečo cementa 0.28 m3 gramoza in peska. 1 :6 na 230 kg cementa 1 m3 gi amoza in peska, ali na 1 vrečo 0.22 m3 gramoza in peska. 1 :4 na 360 kg cementa 1 m3 gramoza in peska, ali na 1 vrečo cementa 0.14 m3 gramoza in peska. 1 : 3 na 460 kg cementa i m3 gramoza in peska, ali na i vrečo cementa 0.11 m3 gramoza in peska. Za mešanje betona se zbije iz desk pod, na katerega se položi primerno visoki okvir z notranjo odprtino 1 m2. Ako se vzame pri mešanju 1 vrečo cementa, se nasuje pri razmerju 1:8 v okvir gramoza in peska 28 cm visoko; pri 1:6 22 cm visoko; pri 1:4 14 cm visoko; pri 1:3 11 cm visoko. Cement je treba z gramozom in s peskom najprej v suhem in nato še v mokrem stanju premešati. V fundamente se lahko zabetonira tudi večje kamenje. Vendar mora biti vsak kamen obdan z betonom, tako da ne nastanejo v zidu nobene odprtine. Vprašanje 107. Spomladi so se zvalili purčki iz dveh gnezdov. Kmalu pa sem opazil, da je bilo več purčkov iz enega gnezda slepih ter sem jih pokončal. Ostali so bili na videz dobri. Poleti pa sta pričeli dvema purčkoma zopet glavci otekati in postajati repeči. Iz oči jima je tekla nekaka voda. Ker nista videli jesti, sta postajali zanikarni in slednjič sem opazil, da jima je izginjalo na več krajih telesa perje, ter postajalo meso kakor gnilo. Ker se mi je žival smilila, sem jo pokončal. Značilni znak bolezni sem opazil nalezljivost. Ostale pure so zdrave, le grozno zanikarne. Kakšno očesno bolezen imajo purčki? (J. C. v K.) Odgovor: Po našem mnenju bo bržkone ta bolezen nalezljivo difteritično vnetje oči, ki ne ostane le na očeh, temveč se razširja najprej po celi glavi in slednjič preide v ostalo telo. Pravi vzrok te nalezljive bolezni samnasebi še ni povsem razjasnjen, gotovo pa je, da jo povzroča vrsta bakterijev, ki jih do danes še niso imeli priliko spoznati. Difteritično vnetje oči, se pričenja z vodeno solzavostjo, z zjutrajšnjo popolno zalep- ljenostjo oči, ki lahko vede tako daleč, da, ako se umetno ne odpira oči, trepalnice popolnoma zarasejo. Posledica tega je, da se celo očesno jabolko popolnoma ognoji in razpade. Večkrat nastopi tudi driska. Razni znak'i vnetja se pokažejo proti \oncu bolezni tudi po telesu. Žival prične hirati, se skubi in slednjič pogine. Takoj, ko se bolezen opazi, je najboljše, da se vsako jutro spira oči s toplo vodo 'in večkrat čez dan čisti oči z 1—2% lizolovo ali kreolinovo raztopino. Živali je dobro krmiti, da ne hujšajo in paziti je posebno na snažnost. Da se pri Vas ne nalezejo še ostale pure te nalezljive bolezni, Vam svetujemo, takoj razkužiti kurnjak, kjer se držijo pure, s 3% lizolovo raztopino. Le s popolnim razkuženjem prostorov lahko za'trete bolezen. P—j. Vprašanje 108. Moj konj in teleta so dobila uši. Prosim navodila, kako naj rabim tobakov izvleček za pokončevanje uši pri živini? (I. M. v Z.) Odgovor: Prav uspešno sredstvo proti ušem je 2% raztopina tobakovega izvlečka. Da dobimo to, vzamemo 1 liter najbolje mlačne vode, s katero dobro zmešamo poldrugo žlico tobakovega izvlečka, da postane tekočina enakomerna. S to raztopino mažemo ušiva mesta pri živini, s čemur zamorimo uši, nikakor pa ne gnid, iz katerih se po preteku petih dni izležejo nove uši. Zato moramo to mazanje ponavljati vsakih pet dni, dokler uši popolnoma ne izginejo. En dan po vsakem mazanju s tobakovo raztopino, moramo z mlačno vodo in milom temeljito umiti umazana mesta ter jih dobro posušiti, da se živali ne prehladijo. Ker se uši razležejo tudi po stelji, zato jo je treba večkrat menjati ter sploh zadostno snažiti v hlevu. Vprašanje 109. 1917. leta so bili pri nas nastanjeni vojaki, ki so zanesli uši v hišo, da jih je vse polno v perilu in obleki. Snaženje malo izda, ker imamo v podstrešju stare obleke, v kateri se ta golazen nahaja. Kako zatrem uši v perilu in obleki? (F. K. v S.) Odgovor: Za uničevanje uši v obleki in perilu je najboljša suha vročina. V to svrho je ušivo obleko narahlo zložiti v toliko vročo krušno peč, da se blago ne osmodi ali celo zažge. Vroč zrak mora prešiniti vso obleko. Pri 70° Celzija poginejo v 10 minutah vse uši in gnide. Po potrebi je tako segrevanje večkrat ponavljati. Prav izborno sredstvo za zatiranje uši je tudi bencin. V to svrho se vzame kak zaboj ali skrinja, v kateri se prelepijo vse špranje s papirjem. Najprej se dno skrinje ali zaboja poškropi z bencinom in potem posebej znotraj in zunaj vsak kos obleke in končno se skrinja ali zaboj s pokrovom tako zapreta, da bencinov par ne more izpuhtevati. Bencinov par v kratkem času umori vse uši in gnide. Ker pa gnid ni mogoče vedno popolnoma pokončati, je potrebno to delo ponavljati vsakih pet dni, dokler nismo popolnoma gotovi, da ni več uši v obleki. Iz gnid se namreč po petih dneh izležejo mlade uši, ki jih moramo tudi uničiti. Pri ravnanju z bencinom ie potrebna največja pozornost, ker je zelo vnetljiv. Torej vsako luč ali ogenj je odstraniti od bencina. KMETIJSKE NOVICE Slava Srbskega Poljoprlvrednega Društva v Beogradu. Srbsko Poljoprivredno Društvo je dne 12. novembra praznovalo svojo Slavo, t. j. krstno ime Sv. Kralja Milutina, na katero slavnost je pozvala vse svoje člane in tudi Kmetijsko družbo. Na tej slavnosti je predsednik po pozdravu gostov na-kratko očrtal delovanje te srbske Kmetijske družbe v tem letu. Potem je sledila pogostitev gostov in na to ogledovanje razstav v Štipu in Aleksandrovcu. Poleg je bila tudi razstava kmečkih mladinskih klubov. Popoldne se je vršilo predavanje drž. ekonoma, g. Andrije Zorča, „o novih metodah gojenja koruze". A Drugi veliki semenj vzorcev v Ljubljani. V letu 1922. v jeseni se priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev. Otvo- ritveni in zaključni dan sicer še nista natanko določena, na vsak način pa se vrši semenj ali v drugi polovici meseca avgusta ali pa v prvi septembra. Natančni termin se bo v svrho, da se zamore javnost že sedaj po tem ravnati, v kratkem objavil. Zanimanje za prihodnjeletni ljubljanski veliki semenj vzorcev je že sedaj zelo veliko in po vsem soditi bo ta prireditev mnogo večja in obširnejša od letošnje. Dober sloves .katerega si je veliki semenj ob svoji prvi otvoritvi tako v notranjosti države kakortudi v inozemstvu priboril, jamči razstav-ljalcem in nakupovalcem tudi v prihodnjem letu za najboljše trgovske uspehe. Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu je javilo dne 27. t. m., št. 7758, da zahtevajo italijanske oblasti na potrdilih o zdravstvenosti, s katerimi so krite živalske surovine in tudi meso, bodisi sveže ali predelano in za izvoz v Italijo določeno, vizum italijanskega konzulata. URADNE VESTI. Tiskovna pomota. V zapisniku seje glavnega odbora Kmetijske družbe, objavljenem v zadnji številki „Kmetovalca", na strani 195., v drugi koloni, se je v peti vrsti od spodaj zgodila tiskovna pomota s tem, da je bilo tiskano „eden uslužbencev"; pravilno se mora glasiti „eden udeležencev", kar naj blagovoli vsak či-tatelj v svojem iztisu popraviti. VABILA k občnemu zboru Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Središče, v nedeljo, 27. novembra 1921. ob treh popoldne v šoli. Gorje pri Bledu, v nedeljo, 4. decembra 1921. ob treh popoldne v dvorani; Metlika, v nedeljo, 4. decembra 1921. ob enajstih dopoldne v prostorih „Obrtnega doma". RAZGLAS glede oddaje vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. S tem se daje vinogradnikom na znanje, da se bodo spomladi leta 1922. oddajale trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji. (Vinarsko nadzorništvo v Mariboru ima na razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in pa 200.000 ključev; vinarsko nadzorništvo v Novem mestu pa 20.000 cepljenk, 86.000 korenjakov in 400.000 ključev po sledečih cenah in sicer: 1. cepljenke I a, za 100 komadov........ 350 K; II a, „ 100 „ ........150 „ ; 2. korenjaki I a, „ 100 „ ........70 „ ; II a, „ 100 ..........35 „ ; 3. ključi I a, „100 „ . .......20 „ ; » II a, „100 ..........10 „ ; Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Vsem drugim naročnikom se bodo trte zaračunile za 75 odstotkov dražje.' Nasprotncf se cena v slučajih dokazane revščine izjemoma zniža za 25 odstotkov. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni državni trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se zaračuni posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo, in ki doprinesejo tozadevna potrdila pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri drž. trtnih nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzorništvu (v Mariboru ali Novem mestu) in sicer najkasneje do 15. novembra 1921. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse upravičene naročnike, katerim /se dostavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je ob-yezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati, i Ljubljana, dne 8. novembra 1921. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, šef: Sancin 1. r. Trošarina na vino. V zadnjem času se je toliko slišalo in čitalo o prestopkih proti naredbi o trošarini za vino, da se iz vsega razvidi, da naši vinogradniki niso še dobro poučeni o predpisih te naredbe. V zadnjih dveh številkah ..Kmetovalca" je bila nakratko orisana ta naredba, iz katere so bile posnete glavne točke, ki jih morajo vinogradniki upoštevati. Da bodo popolnoma na jasnem glede določb tega zakona, je potrebno, da se še enkrat opozorijo na najvažnejše predpise pravilnika k tej naredbi. Po tem pravilniku mora vsak vinogradnik pristojnemu oddelku finančne kontrole prijaviti svoj letošnji vinski pridelek. Vinogradniki, ki prodajajo vino na drobno, in gostilničarji morajo prijaviti vino 24 ur pred vkletenjem, drugi vinogradniki pa 24 u r po v k 1 e t e n j u. Kdor tega ne stori, mora plačati pet- do desetkratno trošarino in poleg tega se mu zapleni v korist države vse vino s posodo vred. Prijaviti je treba tudi vsako oddajo vina. Pri tem se mora navesti, komu, kdaj in koliko vina je bilo prodanega. Če vinogradnik ne prijavi vsega pridelka, se smatra to za tihotapljenje in se mu vse vino zapleni. Mošt in novo vino, ki se rado pokvari, se smeta z vinogradnikovim privoljenjem prodati na javni dražbi, izkupiček pa ostane na davčnem uradu do pravOmočnosti razsodbe. Ker večina vinogradnikov tega ni vedela, se je dosedaj postopalo z vso obzirnostjo. Odslej pa nameravajo oblastva proti vsem, ki se ne bi ravnali po pravilniku, postopati z vso strogostjo. Opozarjamo vse vinogradnike tudi na sledeče člene pravilnika: Po členu 88. novega trošarinskega pravilnika se ustavi nadaljnje kazensko postopanje samo tedaj, če plača obdolženec poleg navadne trošarine še petkratno trošarino kot kazen (torej skupno 840 K za hektoliter), da se odpove pritožbi in da plača takso po tarifni postavki 229. Toda tudi v tem slučaju se mu vino zapleni. Vsako znižanje ali vsaka odpustitev kazni je po zakonu prepovedana. Opozarjajo se vsi vinogradniki, da se ravnajo po teh določilih, ker se na ta način izognejo vsem kaznim, ki so izredno stroge. Zatorej, ravnajte se po zakonu! Žganjekuha — davka prosta. Dodatno k članku »Trošarina na žganje" v 19. številki »Kmetovalca" na strani 185. je treba opozoriti kmetovalce še na sledeče določilo pravilnika: Količino žganja je treba prijaviti občinskemu uradu. Za izposojevanje kotla se sme plačati najemnina z žganjem le tedaj, če je bila za to žganje plačana državna trošarina. Uvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Italijanska vlada je dvignila uvozno prepoved na jugoslovansko živino, vsled česar je izvoz živine v Italijo zopet do- voljen; vendar je za vsak izvoz živine, mesa ali mesnih izdelkov, ki se uvažajo v Italijo, potreben vizum italijanskega konzulata, ki mora potrditi, da je živina zdrava. Italija nam skuša povsod nagajati in delati zapreke pri izvozu, pri čemur pa seveda kolikor mogoče podpira italijanske mešetarje, da bi sčasoma ti dobili monopol za izvoz živine. Za enkrat ne moremo drugače, kakor da se podvržemo tej odredbi. Kmetovalce pa opozarjamo, da se nikakor ne puste ogoljufati od izvozničarjev, ki bi morda hoteli stroške za ta vizum naprtiti prodajalcu živine, kakortudi naj pazijo, da ne bodo prodajali živine pod ceno. Klanje živine in sekanje mesa po kmetovalcih. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani je vsem okrajnim glavarstvom izdal navodilo z dne 24. oktobra t. 1., štev. 7378., v katerem opozarja na določbe, ki veljajo za klanje živine in sekanje mesa po kmetovalcih. Iz tega navodila je razvidno, da je klanje živine in sekanje mesa po obstoječih zakonitih predpisih pod gotovimi pogoji vsekakor dopustno. Klanje živine in sekanje mesa, ki spada sicer v delokrog rokodelskega obrta mesarjev, ne tvori namreč v zmislu določil čl. V. a razglas, pat. k o. r. obrtnih poslov, ako se izvršuje samo v obsegu poljedelskega postranskega obrta in ne obrtoma (čl. IV. cit. pat.). - Praviloma je torej dopustno le klanje in sekanje mesa lastne, t. j. doma vzrejene živine, nič manj pa mora biti dopustno sedaj tudi morebitno klanje dokupljene delovne živine. Nadalje se ne sme izvrševati v takem obsegu, ki bi presegalo meje poljedeljskega postranskega obrta, tako da bi postalo že samostojen, preko okvira običajnega poljedelskega gospodarstva segajoč pridobiten posel. Nedopustno je vsled tega klanje izrecno v to svrho nabavljene živine ali pa, ako se izvršuje kot popolnoma samostojna pridobitna panoga. Zanesljiv znak za na poslednji način izvrše-vanega klanja je med drugimi zlasti ta, da se poslužujejo kmetovalci posebnih, v rednem gospodarstvu sicer nezaposlenih ali pa celo kvalificiranih pomožnih oseb ter posebnih obratnih naprav. Ker se bodo brezdvomno dogajale zlorabe ter se bo izvrševalo klanje obrtoma, se vsem podrejenim oblastvom naroča, da take zlorabe v zaščito prizadetega obrtnega stanu preprečijo. Končno se opominja, da veljajo tudi za klanje, izvrševano v predstoječem zmislu, določila § 13. zak. z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177» in drugi tozadevni zakoniti predpisi. (Ogled mesa, naznanilo občini in plačanje pristojbin, če se meso prodaja drugim osebam.) Ponudniki in kupci plemenske živine. Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati ln vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašatl je nakup in ponudbo vseh vrst moških in žen-sklh plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število I. t. d. NAPRODAJ SO: Kobilo, stara dveinpol leti, mrzlokrvnega žlahtnega plemena, lepe rasti in žrebico, šest mesecev staro, dobre pasme, lepe rasti, z lepimi znaki ima naprodaj Marija Rozman, Nemški Rovt, št. 3, p. Boh. Bistrica. 4 enoletne telice in 1 enoletnega bika, vse simentalske pasme kupi J. Vilar, posestnik, Dob pri Domžalah. Plemensko svinjo še ne brejo Hesch-Mayerjeve pasme, 8 mesecev staro, ima naprodaj Jožef Podobnikar, posestnik v Dobrovi št. 48. pri Ljubljani. 1 enoletnega bika pincgavske pasme ima naprodaj Jožef Rant, posestnik, Ljubno, št. 63., p. Podnart. a KONJEREJEC. Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. UrednISka priloga 21. Stev. »Kmetovalca" I. 1§21. Pregled konjereje v letu 1921 V h 1920. je bilo zaskočenih 12.810 kobil, 1. 1921. pa le 11.462, torej 1348 kobil manj. Vzroki, da je število zaskočenih kobil letos manjše, so različni. Med njimi je najvažnejši ta, da se je izvoz konj prepozno dovolil. Marsikateri kmetovalec ni vodil svoje kobile k žrebcu, ker je imel doma še žrebeta, ki jih nikakor ni mogel odprodati. Sedaj je sicer izvoz konj dovoljen, navzlic temu se je pa bati, da bo konjereja tudi v prihodnjem letu nazadovala, ker splošno primanjkuje krme. Drugi vzrok je tudi ta, ker so cene konj padle tudi v inozemstvu, tako da bo težko cdprodajati žrebeta. Kot nadaljnji vzrok se nSvaja, da so se kmetje v nekaterih krajih začeli pečati s prevozom lesa, vsled česar opuščajo konjerejo, ker ne morejo brejih kobil pri tem delu tako uporabljati. Mnogo malih posestnikov je po prevratu dobilo vojaške kobile,, ki so jih hoteli dobičkanosno izkoriščati in so jih pustili zaskočiti. Ko so pa uvideli, da vzrejevanje konj ni tako lahka stvar in da je treba tudi kobilo in žrebe primerno krmiti, so se zbali teh stroškov in so kobile kar naprej prodali. S tem pa za konjerejo ni nastala nikaka izguba..Ker je odprodanih veliko vojaških kobil, je pričakovati, da v nekaj letih zopet dosežemo krajem primeren tip gospodarskega konja. Vzrediti kraju primernega gospodarskega konja, mora biti stremljenje domačih konjerejcev in vseh mero-dajnih činiteljev. Vse drugo se lahko smatra kot nekak „sport". K temu moramo tudi računiti postavljanje toplokrvnih žrebcev na Bledu. Ne smemo se izgovarjati, da je bila ta nastavitev domači konjereji potrebna. S tem se je le ugodilo želji nekaterih posestnikov toplokrvnih konj, ker je bilo dovolj žrebcev take vrste na razpolaganje. Strogo se je pazilo, da se k njim ni pripuščalo mrzlokrvnih kobil, ker bi se s takim ravnanjem domačo konjerejo le pokvarilo. Gorenjski športniki, oziroma ljubitelji toplokrvnega konja, so pa lahko zadovoljni, ker je bilo k tem žrebcem pripuščenih 75 kobil. Po., mnenju ta-mošnjega postajevodje pa ni bilo mnogo prvovrstnih ple-menjač. Tak šport se torej vsekakor sme podpirati, če ni to v škodo domače konjereje. Glavne postojanke toplokrvnega konja so ostale Ljutomer in Št. Jernej. Lepo se pa v zadnjem času razvija reja toplokrvnega konja v okrajih Mokronog in Velika Loka. V Št. Jerneju bi bilo opozoriti na to napako, da so skoraj že vse dveletne kobilice podkovane, znak da se že tako mlade uporabljajo za delo, s čemur izgube čilost. O tem se je gospod predsednik II. Konjerejskega odseka izrazil takole: „Pri teh konjih se ne vidi več deviškega lica." Na Dolenjskem se opaža, da želijo konjerejci višje in težke žrebce, s čemur je izražena težnja po večjem konju. Sedaj se nahajajo v tem okolišu večinoma lepi, živahni, trdni in ne preveliki Arabci, ki ne potrebujejo mnogo krme in vendar opravljajo vsa gospodarska dela popolnoma zadovoljivo. Vprašanje pa je, če bo nov rod, ki se ga bo sčasoma ustvarilo na Dolenjskem, podedoval tudi vse te vrline, ki jih izkazuje sedanji konj in če si po- zneje konjerejci ne bodo zopet zaželeli konja s sedanjimi lastnostmi. Spoznanje bo morda prišlo prepozno, kajti izpremeniti konjerejo v posameznih okrajih, ni tako težko, toda spraviti jo zopet v star tir, traja pač nekaj generacij. V ljutomerskem okraju je bilo že nekdaj stremljenje po Amerikancih. Pri tamošnji konjereji se pa opaža posebno ta napaka, da merodajni činitelji mnogo več gledajo na rekord žrebcev-dirkačev, kakor bi bilo potrebno, pri tem pa pozabljajo na važnost dobrega in močnega okostja, itd. Kakor je že v pričetku omenjeno, bo naši konjereji v veliko škodo tudi dejstvo, da so se v nekaterih krajih kmetje začeli preveč pečati s prevažanjem lesa, vsled česar se bo sčasoma v mrzlokrvnih krajih uničilo mnogo dobrih kobil. Uničevalno za konjerejo pa je, če kmetje v izrecno toplokrvnih krajih žele mrzlokrvne konje. Ti kraji ne bodo toliko časa prišli v poštev za smotreno konjerejo, dokler se sedanji konj ne nadomesti z onim, ki si ga kmetje žele. Tako izpremembo je pa mogoče izvršiti šele tekom mnogih let. Mrzlokrvna pasma je zaenkrat najlepša v ormožkem okraju, četudi je tam popolnoma drug tip konja, kakor v sosednjem ptujskem okraju ali na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Ormožki konj ni pretirano visok, ni pre-težak, je živahen in se odlikuje z izvrstno hojo. Na Gorenjskem je ostala konjereja na svoji dosedanji višini. Paziti bo pa treba, da se jo tudi vzdrži na tej stopnji. V Savinjski dolini napravljajo konjerejci pri vzreje-vanju konj to veliko napako, da preobilo krmijo svoje konje. Posledica takega krmljenja je izguba lepe in dobre hoje, ker je telo pretežko. Vpliv tečnega in dovoljnega krmljenja se zelo razlikuje od vpliva preobile krme. Bohinjski konj, ki ga stari strokovnjaki ne morejo dovolj prehvaliti, je izginil. Na premovaniu ni bilo videti niti enega več. Povod za to je dala svetovna vojna, ki je prisilila posestnike, da so prodali svoje kobile. V Prekmurju je mnogo konj; lepi so pa pravzaprav samo žrebci. Če bi teh ne bilo, bi se videlo primeroma le malo stasitih živali. Pri večini tamošnjih konjev opažamo previsoke noge za njih težko telo in kost v golenici je v primeri s težkim konjem mnogokrat pretanka. Pohvaliti bi bilo oskrbnike državnih in posestnike licenciranih žrebcev. Z malimi izjemami so oskrbniki izvrstno oskrbovali državne žrebce, kar je gotovo v prid konjereji. Na drugi strani morajo konjerejci biti hvaležni požrtvovalnim posestnikom, ki so prevzeli žrebce v svojo oskrbo. Za svoj trud nimajo posefjnega dobička, če se tudi vračuni delo, ki jim ga žrebci opravljajo na niih posestvu. Žal, da je v nekaterih krajih težko dobiti dobrih oskrbnikov, ki bi se posvetili tej nalogi. Tako je n. pr. ravno v Središču, t. j. v najboljšem konjerejskem okraju težko dobiti posestnika, ki bi prevzel žrebca, vsled česar se je moralo postaviti plemenilne postaje za mrzlokrvne žrebce, kar nikakor ni v prid tamošnji konjereji. Najboljše žrebce, kar jih ima žrebčarna, oddaja v zasebno oskrbo, medtem ko gre ostali material, torej najslabši, ali pa mladi, še ne preizkušeni žrebci na plemenilne postaje. V 1. 1920. je bilo zaskočenih 12.810 kobil. Od teh se je ubrejilo 6694, žrebetilo jih je pa 5623. Kolikor je bilo mogoče dognati, je poginilo ali bilo izvrženih 1032 žrebet. V Nemčiji, kjer je morebiti konjereja najracionelnejša, ra-čunijo, da se ubreji približno 50 odstotkov zaskočenih kobil. V tem oziru je torej pri nas uspeh zelo zadovoljiv. Napaka pa leži v tem, da pogine preveč žrebet. O vzrokih ne bom razmotrival, ker so strokovnjaki o tem že mnogo pisali in če se kdo zanima ter se hoče obvarovati škode, naj čita letnike „Konjerejca" in knjigo: „Soseda Razumnika konjereja". Izmed glavnih vžrokov je pa gotovo ta, da konjerejci premalo pazijo na žrebetne- kobile, jih premalo krmijo ter preveč izrabljajo, kar se je žal opažalo pri premovanju v enem najboljših konjerejskih okrajev, i_ _ Znatno se je omejila kužna bolezen „mehurčasti izpuščaj" (mozoljevost na spolovilih). Lansko leto je bilo okuženih 26 žrebcev, letos pa le 20. Na vsak način je to znamenje, da so postajevodje in oskrbniki pri plemenitvi bolje pazili. V času plemenilne dobe 1. 1921. je plodilo v Sloveniji 88 toplokrvnih in 163 mrzlokrvnih žrebcev ter 3 Huculi. Od teh je bilp nastavljenih: Pri I. Konjerejskem odseku: od licenciranih 1 mrzlokrvnih 5 žrebcev na plem. postajah . . | toplokrvnih . . . 53 žrebcev j Huculov . . . 3 žrebci 1 mrzlokrvnih . 35 žrebcev v zasebni oskrbi . . I toplokrvnih . — žrebcev 1 Huculov . . . . — žrebcev licenciranih . . . ( mrzlokrvnih 2 žrebca ' t toplokrvnih . — žrebcev Skupaj I. Konjerejski odsek . . 98 žrebcev Pri II. Konjerejskem odseku: mrzlokrvnih toplokrvnih mrzlokrvnih na plem. postajah . . j v zasebni, oskrbi . . | licenciranih toplokrvnih mrzlokrvnih toplokrvnih Skupaj II. Konjerejski odsek Skupaj 1. Konjerejski odsek Skupaj v Sloveniji . . 256 žrebcev V plemenilni dobi 1921. je bilo zaskočenih 11.621 kobil, in sicer: Pri I. Konjerejskem odseku: mrzlokrvnih in križanih . . . toplokrvnih . . huculskih . . . mrzlokrvnih in križanih . . toplokrvnih 156 kobil — kobil 13 žrebcev 32 žrebcev 72 žrebcev — žrebcev 38 žrebcev 3 žrebci 158 žrebcev 98 žrebcev od žrebcev . . na plem. postajah zasebni oskrbi Skupaj mrzlokrvnih in križanih . . ■ toplokrvnih huculskih . *._ Skupaj 466 kobil 1369 kobil 48 kobil Skupaj . 156 kobil I. Konjerejski odsek skupaj . 3804 kobil Pri II. Konjerejskem odseku: mrzlokrvnih in na plem. postajah . . križanih . . . 669 kobil toplokrvnih . 1017 kobil huculskih . . 9 kobil Skupaj . 1695 kobil ■ ... mrzlokrvnih in v zasebni oskrbi . . križanih . . . .3113 kobil toplokrvnih . . 131 kobil Skupaj . . 3244 kobil ■ : ' S mrzlokrvnih in od licenciranih . . . križanih . . . . 2577 kobil 1 toplokrvnih . . . 142 kobil Skupaj . .2719 kobil II. Konjerejski odsek skupaj . . 7658 kobil I. Konjerejski odsek skupaj . . 3804 kobil Skupaj v Sloveniji kakor zgoraj . .11462 kobil Po plemenilni dobi leta 1920. je . imela žrebčarna žrebcev: toplokrvnih 95: polnokrvnih ..,-„,... 3 polnokrvnih . . ......92 Skupaj . . 95 mrzlokrvnih 123: Belgijcev .........24 Noričanov.........98 malih Ardencev........1 Skupaj (od teh jih je bilo v zaseebni oskrbi 105.) Križanih ............... Huculov .............. 123 . 2 3 1883 kobil 1696 kobil 69 kobil — kobil 1765 kobil Skupni stalež . . 223 Do 10. sept. t 1. je prešlo v zasebno last mrzlokrvnih......... .. 11 žrebcev Izločilo se je toplokrvnih......18 žrebcev ,'i'j , mrzlokrvnih......10 žrebcev Nakupilo se je mrzlokrvnih......4 žrebcev toplokrvnih......11 žrebcev Premestilo se je iz žrebetišča križanih . . 1 žrebec mrzlokrvnih ......2 žrebca S 15. sept. 1921. ima žrebčarna sledeči stalež: toplokrvnih žrebcev 83, in sicer polnokrvnih 3 žrebci polkrvnih . 80 žrebcev Skupaj . . 83 žrebcev od teh Angležev..........39 žrebcev Arabcev . . . . , • • ■ • .27 žrebcev Lipicancev.....". ' 4 žrebci Noniusev........< . 9 žrebcev Amerikancev ........4 žrebci mrzlokrvnih žrebcev. 115, .- od teh Belgijcev........... 24 žrebcev Noričanov ..........90 žrebcev malih Ardencev .... ■ ■ ■ ■ 1 žrebec Skupaj . .115 žrebcev v zasebni oskrbi.........96 žrebcev križancev.......2, in sicer: po amerikanskem žrebcu iz mrzlokrvne kobile . . 1 po Gidranu iz mrzlokrvne kobile \.......1 Huculov.................3 (Dalje prih.) Skupni stalež žrebeev . . 203 Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo „Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki jo je spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobiti vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetjski družbi in stane 45 K. Vprašanje državne kobilarne. Po prevratu je nastalo važno vprašanje za našo konjerejo, kako naj se dobivajo v bodoče za naše kraje potrebni žrebci plemenjaki. -Pred prevratom dovoljevalo je žrebčarsko poveljstvo v Gradcu za konjerejske potrebe v naših krajih državne žrebce; žrebce mrzlokrvnih pasem nabavljala je država potom nakupa večinoma iz krajev, kjer se goji z dobrim uspehom čisto noriško pleme, torej iz Zg. Štajerske, Zg. Avstrije in Solnograške, žrebce toplokrvnih pasem je pa dobivala iz znanih av-stroogrskih državnih kobilarn. Po prevratu je skušala deželna vlada za Slovenijo dobivati žrebce iz istih krajev, kakor prejšnja država. Tako je nakupila prvo leto po prevratu precej mrzlokrvnih žrebeev v avstrijskih alpskih deželah, toda pokazalo se je, da ti novi žrebci niso ravno prvovrstni, kar nam je pa razumljivo, ako pomislimo, da je trpela med vojno tudi vzreja žrebeev, potem, da so si pridržali Avstrijci najboljše plemenjake za svojo državo in kar je ostalo, so pa prodali v prvi vrsti Češkoslovaški in potem šele nam, kot zadnjim. Naši konjerejski odseki so uvideli, da tako ne bo šlo ter so na-svetovali, da naj se poskusi vzrejati potrebne žrebce-ple-menjake doma in se tako iznebiti odvisnosti od inozemstva. Z ozirom na ta predlog, se je ustanovilo državno žrebetišče za vzrejo mrzlokrvnih žrebčkov, ki je bilo v pričetku na Črnučah pri Ljubljani, pozneje se je pa premestilo na. Brdo pri Kranju. Za to žrebetišče nakupuje država od domačih konjerejcev prvovrstne žrebičke, ki se jih vzreja po pravilih umne konjereje, z dobrim in močnim krmljenjem, posebno pa s prostim gibanjem na pašnikih in tekališčih, za žrebce-plemenjake. Ako sodimo po dosedanjih uspehih, trdimo lahko, da se je poizkus z žrebetiščem posrečil. Skoro vsi žrebički se razvijajo v žrebetišču izvrstno, dobivajo močno okostje, globoka prsa, ravne, brezhibne ude itd., tako da je že sedaj gotovo, da ne bomo imeli v bližnjih letih nikakih težav zaradi dobave mrzlokrvnih žrebeev. Že prihodnje leto se bodo dodelili prvi žrebci noriške in belgijske pasme iz žrebetišča na plemenilno postaje, po končani prvi pleme-nilni dobi se bodo oddali pa v zasebno oskrbo. Vspodbu-jeno vsled uspeha pri vzreji mrzlokrvnih žrebet, poskusilo je žrebetišče vzrejevati tudi toplokrvna žrebeta, katera je nakupila država istotako od domačih konjerejcev. Toplokrvnih žrebet je sedaj v žrebetišču sedem in tudi ta se razvijajo prav povoljno. Za gospodarje, ki se pečajo z rejo mrzlokrvnih koni. bi bilo torej poskrbljeno, za rejo toplokrvnih konj se pa zdi, da je stvar težja; reči pa moram, da se to samo zdi na prvi hip, da pa po rpnenju mnogih priznanih konjerejcev tudi tukaj ne bomo imeli resnih in nepremagljivih težav. Zaenkrat ima državna žrebčarna dovolj toplokrvnih žrebeev; seveda odpade vsako leto nekaj žrebeev, bodisi vsled starosti ali pa vsled raznih nezgod in za te odpadle, oziroma izločene žrebce, treba bo nadomestila. Da bi dobivali plemenjake kakor poprej iz avstrijskih, ogrskih ali drugih inozemskih kobilarn, je vsaj za dogle-den čas skoro izključeno in vsled tega si moramo sami pomagati. V mnogih pokrajinah naše države so preskrbljeni z žrebci še vse slabše, kakor pri nas; Srbija je bila po končani vojni takorekoč brez žrebeev, in to je dalo povod, da je sklenila vlada ustanavljati lastne državne kobilarne. V ta namen je izdalo ministrstvo za kmetijstvo „Uredbo o ustroju državnih kobilarn (ergel)"; in kmalu nato se je ustanovilo nekaj kobilarn, med temi eno v Ljubičevu pri Požarevcu in eno v Karadjordjevu blizu Novega Sada. Kakšne uspehe bodo imele te kobilarne, se sedaj še ne ve, ker uspehe kobilarn je mogoče pravilno presoditi šele po desetletjih. Za procvit in pravilen razvoj vsake kobilarne je potrebno predvsem dobro strokovno vodstvo, ki zna vsekdar poiskati prava pota in prava sredstva, da doseže kobilarna tisti rejski cilj, zaradi katerega je bila ustanovljena. Zato je napačno mnenje, da je za vodjo in organizatorja kobilarne sposoben, kdor je morda mojster v izdelovanju veterinarskih spisov ali pa mojster v rezanju žrebet ali pa velik športnik. Vodja kobilarne mora biti vsestransko izobražen veščak v hipologiji in kobilarništvu, poznati pa mora tudi vse poti ebe in zahteve na dotični kobilarni interesiranih konjerejcev in ljudi, ki bi vse to znali in razumeli, je pa pri nas prav malo, ker tistih, ki so se dosedaj skazali na polju ko-bilarniške konjereje, ne bi bilo mogoče pridobiti za tako mesto. Kobilarna pa, ki je enkrat zavožena in prišla s pravega tira, more popraviti storjene napake šele po letih; o tem nas uči zgodovina mnogih velikih kobilarn, med temi celo takih, ki so imele za svoj obrat vsa sredstva na razpolago, tako da so lahko menjavale in izločevale konjski material, kakor se jim je poljubilo. Ko je izdalo ministrstvo „Uredbo o ustroju državnih kobilarn", je pozvalo deželno vlado za Slovenijo, da se izjavi, ako ne kaže ustanoviti državne kobilarne tudi v Sloveniji. Konjerejski odseki, katere se je vprašalo za mnenje, se sicer niso strinjali z vsemi določili v imenovani uredbi, vendar so še pa v splošnem izrekli za ustanovitev kobilarne in označili so tudi veleposestvo v Račjem kot najbolj primeren kraj za nastanitev kobilarne. Pri izbiranju kraja za kobilarno so se pojavile razne težkoče; v Prekmurju bi bila morda primerna posestva, toda tu bi bila kobilarna preblizu državne meje. Na drugih posestvih bi manjkalo zopet to in ono, posebno ž ozirom na določbo v imenovani uredbi, da mora kobilarna pridelati na svojem posestvu večino hrane in krme. ki jo,potrebuje za svoj obrat. Naposled se je določilo veleposestvo v Račjem, kot za najbolj primerno, in vsled tega se je vršila komisionelna obravnava zaradi ekspropriacije tega veleposestva. Pri tej obravnavi je pa protestiralo vse prebivalstvo v Račjem-in okolici, brez razlike strank, vele-industrijci kakor komunisti, proti nastavitvi kobilarne v Račjem. Zastopniki prebivalstva in zasebnikov so trdili, da bo vsled ustanovitve kobilarne uničena industrija v Račjem, da bodo oškodovani kmetje, ki imajo sedaj velik del posestva v zakupu, da bo uničena govedoreja in da bo vsled tega trpel Maribor, ki bo imel težave zaradi preskrbe z mlekom. Vsled tega protesta je nastalo vprašanje, če bo mogoče premagati ta strnjen odpor in da se ne bi zamudilo preveč časa, iskalo se je še drugod primerno posestvo. Ker se je od več strani nasvetovalo posestvo v Turnišču, se je ogledalo tudi to posestvo. Turnišče pri Ptuju je veleposestvo in last Rudolfa Lippika, ki ima tam že trideset let lastno zasebno kobilarno, v kateri se vzre-jajo amerikanski konji dirkači. Proti ustanovitvi kobilarne v Turnišču se je pa izjavil takoj štajerski konjerejski od- sek, ki trdi čisto pravilno, da ne kaže uničevati privatne kobilarne, ki ne obtežuje državo nič in ki je potrebna za rejce amerikanskih konjev dirkačev, na njeno mesto pa postavljati drugo kobilarno, ki bi stala državo ogromne svote in katere uspehi vise še v zraku. Ker so nastale tolike ovire, mislim, da ni neumestno, če se še enkrat pretrese vprašanje: ako je ustanovitev kobilarne res tako nujno potrebna? Da se to ugotovi, je pred vsem potrebno, da se dožene, kako velika je pri nas potreba po toplokrvnih žrebcih. V Sloveniji je bilo za-skočenih v 1. 1921. vsega skupaj 11.462 kobil, od teh je bilo 8677 mrzlokrvnih in 2785 toplokrvnih. Iz teh številk je razvidno, da so rejci mrzlokrvnih konj v veliki večini in teh konjerejcev ne zanima vprašanje kobilarne, ker je za prigoj mrzlokrvnih žrebcev poskrbljeno. Za plemeni-tev toplokrvnih kobil ima državna žrebčarna za sedaj dovolj žrebcev, vendar se mora računiti s tem, da jih bo odpadlo vsako leto nekaj, bodisi vsled starosti ali vsled nezgod, tako da bo potrebno povprečno vsako leto šest novih žrebcev. Za prigoj šestih žrebcev na leto, bila bi potrebna kobilarna s 40 plemenskimi kobilami, od katerih bi se dobilo po preteku 5 let prvih 6, morda tudi enega ali dva več toplokrvnih plemenjakov. Poleg žrebcev dobilo bi se letno tudi približno 15 kobil, ki bi imele tudi znaten vpliv na razvoj toplokrvne konjereje.. Za prigoj teh živali bi bil pa potreben ves kobilarniški aparat z ogromnimi ustanovnimi stroški, s številnimi uradniki in uslužbenci, kakor je to predvideno v uredbi o ustroju kobilarn. Ker bi bila s prigojem žrebcev v kobilarni pokrita potreba toplokrvnih žrebcev, nastane vprašanje, kaj bodo storili naši konjerejci s tistimi svojimi žrebički, ki so jih sami vzredili in ki so sposobni za pleme. Omenil sem že poprej, da je sedaj v žrebetišču na Brdu 7 toplokrvnih žrebet, od katerih se jih je nakupilo v letošnjem letu pet; prepričan sem, da bi se dobilo od naših konjerejcev vsako leto vsaj toliko žrebet, ker kmet, ki bi upal, da bo prodal svoje žrebe za pleme, bi ga bolje vzrejeval, bolje krmil in posebno skrbel za primerno gibanje. Ako bi se pa ne dobilo vseh potrebnih žrebcev doma, mislim, da bi prav nič ne škodilo naši konjereji, ako bi se jih nekaj nakupilo v inozemstvu; ako bodo sredstva na razpolago, bo ne le umestno, temveč tudi potrebno, da se nakupi zaradi zboljšanja in osveženja krvi kak polnokrven žrebec.. Znano je, da so ravno najboljše kobilarne nakupovale plemenske živali v najbolj oddaljenih krajih, v Arabiji in Siriji, z namenom, da zboljšajo svoje pasme in preprečijo degene-racijo. Ce bo hotela kobilarna pričeti svoje delo, bo potrebovala predvsem prvovrstne plemenske kobile in kje se bodo te dobile? Govoril sern z priznanimi strokovnjaki o konjereji in ti so mi rekli, da zanesljivo dobrih kobil, kakršne bi morala imeti kobilarna, ne bo dobiti tudi za drag denar ne. Ta trditev je zelo verjetna, vsaj je znano, da pameten konjerejec dobre plemenske kobile sploh ne proda. Pripovedujejo, da se od Arabca dobre in plemenite kobile ne dobi drugače, kakor da se mu jo ukrade ali pa, da se ga zanjo na kak način ogoljufa. Znani konjerejski veščak, grof Wrangel, pripoveduje v svoji knjigi „Konjske pasme", da ni mogel dobiti v Pincgau-u, kjer so doma najboljši noriški konji, za noben denar dobre plemenske kobile. Gotovo je torej, da je nevarnost, da se nabavijo za kobilarno kobile, ki bi ne bile to, kar bi morale biti in ki bi ne odgovarjale potrebam naše toplokrvne konjereje. Napisal sem te vrste z namenom, da izzovem o vprašanju kobilarne resen razgovor, da se ne bo tožilo pozneje, da se je stvar premalo premislila in vsled tega prenaglila in zavozila. Fr. Č. Naša mrzlokrvna konjereja. Kdor ima zmisel za konjerejo in opazuje delo premo-valne komisije, je gotovo prepričan, kako težko delo ima komisija, ako hoče nepristransko in brez ozira na posamezne konjerejce, izvršiti svoje delo v korist konjereje. Večina konjerejcev je ponosna na svoje kobile in žrebeta, ter jih je brez žaljenja težko prepričati o nesposobnosti njih kobil za pleme, oziroma o nezmožnosti nakupa njih žrebet za plemenjake. Ako strokovnjak opazuje k premovanju pripeljane kobile, mora priti do zaključka, da več kakor 50% teh kobil ne odgovarja najenostavnejšim zahtevam dobre plemenske kobile. Glavne napake obstoje v tem, da so nekatere kobile previsoke, t. j. visokonožne, katerim manjka globočina života, imajo premalo široke prsi, prsi za komolcem so preploščnate;.večina ima tudi pobit križ in sloke zadnje noge. Od takih plemenic se ne more pričakovati, da bi rodile dobra in lepa žrebeta, kajti žrebec ne more vsega popraviti. Kakšna mora biti stoja in hoja dobro ustvarjene, za konjerejo sposobne kobile, je prav dobro razvidno iz knjige "Podkovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, slika 21,—24. Mogoče, da naši hriboviti gorenjski kraji in slaba strma gozdna pota pripomorejo k nepravilnim stojam, posebno če se konje premlade vprega. Zato bi se moralo tembolj zahtevati, da se kobil z omenjenimi napakami pri premovanju ne upošteva. Naloga premovalne komisije'bi morala obstati v tem, da se kobile z neskladno vnanjostjo, nepravilno stojo in hojo od podelitve premije kolikor mogcfče izključijo in da se vzre-' jevalcem dobrih plemenskih kobil prizna njih trud in napredek bodisi v obliki lepih diplom, bodisi v obliki z n a t-n i h denarnih daril. Živahno zanimanje naših konjerejcev za zboljšanje mrzlokrvnega konjskega plemena, bi se mogoče tudi s tem pospeševalo, da bi se lastnike najboljših in najlepših kobil obdarilo z lepimi konjskimi slikami, na katerih bi se označilo ime posestnika, ime kobile in čas premovanja. Tako sliko, ki bi nazorno kazala krasoto dobro narejenega konja, bi gotovo vsak konjerejec doma v svoji sobi vsa-krat ponosno in s samozavestjo ogledoval. Slike sufolske pasme bi bile za našo mrzlokrvno pasmo najbolj primerne. Tako premovane kobile bi se morale tudi takoj v matično knjigo vpisati ter bi se jim morala z izkaznicami, izpostavljenimi od komisije, priznati prednost, da se morajo brezplačno, ali vsaj za polovično takso zaskočiti. Pri oddelitvi naših doma nakupljenih žrebičkov za plemenjake, bo pa potrebno na to paziti, da se ne plemeni v sorodstvu. Zato bi bilo priporočljivo, da se žrebetom, ki bodo nakupljena za žrebetišče Brdo za poznejšo rabo kot plemenjaki, dajo taka imena, iz katerih bo vsakemu preprostemu človeku takoj razvidno, kje je bil nakupljen ozir. rojen. Najbolj prikladna bi bila imena rojstnega ali vsaj v bližini ležečega kraja, na pr. Radoljčan, Leščan, Blejec, Zalčan, Vojničan itd. —, da se ti žrebci potem v take kraje oddelijo, kjer je plemenjenje v sorodstvu izključeno. Vsaj ni izključeno, da je nekateri naših mrzlokrvnih plemenjakov kot žrebček prišel v Zgornjo Avstrijo, se tam pri dobrem krmljenju za plemenjaka razvil in kot tak od naše države nakupljen nazaj prišel, ter mogoče v svojem rojstnem kraju svojo mater ali pa vsaj sestre plemenil. Vpeljava navedenih imen bi take zmešnjave popolnoma izključila. Pa tudi naša uporaba na štajerskem nakupljenih žrebičkov za plemenjake in obratno bi bilo s konjerejskih ozirov le pozdraviti, ker bi bilo s takim postopanjem vsako plemenjenje v sorodstvu že v naprej izključeno. Knaflič, žzdr. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na strani 300 K, na i/, strani 150 K, na strani 100 K, na V« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Pala naznanila. Za -.-»slo besedo Je naprej plačati dve kroni v dena 1 sil znamkah najmanj pa skupaj K 20-— sicer si naznanila ne objavijo. Up »vniStvo n> prevzame posredovanja. Hlode in frame ^S^l^&S: Kralja Petra trg 8, (pred sodnito). 380 tiiinsHB mm, fMfrasr« do '00 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujčn zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno gara icijo. Leskovšek Anton, posestnik in kannosr k, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju. 60 Priporoča selvrdba ^U^a^Ž Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. 104 Ponudite ZZ, zlato pestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1. 293 Pnhičtlin za vse sl°ie dovršeno, trpežno In ceno rillllaivu kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 13. (Kolizej). 300 trte naprodaj sledečih vrst: Beli-Ra-. _ lof, Trunta, Kraljernia, Gutedl in Veiš Rizling. Prodam tudi več tisoč vkorerinjemh šmarnic in vkorerinjenih div|akov Golte, G. Mati-cola in Rip. Portalis Znamke aH dopisnice za odgovor se moraio priložili. Franc Zelenko, posestnik in trtničar. Juršinci pri Ptuju (Slovenija). 356 PSenično moko, otrobe, oves in Ho- DIIVII se dobi vedno po ugodni ceni v trgovini llliU Jernej Kranjc, (pri ceravi) Vrhnika. 370 Ambrož 2 Grošlčar. SaKSa^SaR: niča, Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna poprav la kakor tudi delno lova narofila in SiCer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in točno. 371 Breshovi grmiči Gpsalba za globoke vodnjake z močnim pogon. UGallinn skim stojalom z litim ležiščem, pogonskim kolesom, dvojno učlnkujočo sesalko, s cilindrom na pritisk, sesalno In dvigalno cevjo za globino 20—25 m izvrstno delujoča, je kompletna na prodaj. Ponudb-: na Rihard Ogriseg, Sturmberg, p. Pesnica pri Mariboru. 373 domačih žlahtnih vrst 10 do 15 kron komad iz semena vzgojene, 1 do 2 m visoke, 3 ....-..,. do 4 krone komad, pošilja povzetno: drevesnica Dolinšek, St, Ilj - Velenje. 374 Smrekovih drogov ^th LitfsŽŠŽ nov. Josip Koščak, Znojile št. i, pošta Krka, Dolenjsko. 375 Sarina rinmpcra 30 naprodaj, kakor: jabolka, uaillla UrEVKabO hruške, orehi, češnje Cešnlje, divji kostanji, jabolčni in hr škovi prttlikovci. Csna po dogovoru pismeno ali ustmeno. Jakob Pintar, sadjere,ec, Sv. Tomaž p. Školialoka, Gorenjsko. ______378 Unftin lahhko, eno- ali dvovprežno prodam. nUblJIl, Jurij Oblak, Suhidol 10 pri Lučnah, pošta Gorenja vas. 381 Srenshi odseh v Hrašah pri Lescah naznanja, da je ost»la na planini Bevš ca ena ovca; zato se opozarja lastnika, la, takoj pošlje po ovco, ker drugače bode po 14 dneh ovca na dražbi prodana. Ivan Ažman, načelnik odseka. Delovodjo in delavce ^iTo^Vv0^ mladi 1922 išče Valjevska Pivovarna v Valjevem, Srbija. (Natačne ponudbe je poslati na pivovarno v Valjevo.)__ 382 7 nnn kfl iahnlb zdravih, lepili, če mogoče L.UUII lty jauuin, .mešanega je« se kupi. Ponudbe je staviti na upravništvo .Kmetovalca". _______383 l/nfig nncpetnn se odda v najem poštenemu, VfibJG (JliacalVU kavcije zmožnemu najemniku z večjo družino. Plači 60% pridelka, nastop po dogovoru. Naslov v upravi lista. Ivan Steh, žel. postaja Dobrepolje, pošta Videm-Dobrepolje. 384 Kupujemo suhe gobe, priporočamo pa vse vrste semenj za poletje in jesen! Sever <£ Komp, Ljubljana Woliova ulica štev, 15. 231 Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Ilustrovan gospodarski list. Tržne cene za deželne pridelke na Novosadski in Zagrebški borzi. 100 kg Od do Žita. « k Pšenica (Sombor)..... 1285-- 1300'- Rž (slavonska in bačka) . . . 1060'— 1080 — ječmen, parit. Bf ograd ... Oves (bački)....... Ajda, parit. Ljubljana . . . . Proso (Zagreb) ...... Koruza (bačka, stara) .... Koruza, nova, banarska za no- vemberd* cember..... Grahorica, brez vreče, parit. Zagreb. . . ... . . . Grah beli, novi ...... Goved. Odrasla goved, Ia težki voli. . krave in biki . . • Drobnica. Plemenske svinje .... kg Prašiči, 4 tedne stari . komad . 6 tednov , . . „ odrasli j . .' , . Ovce....... „ Koze . . .... . . . Perutnina...... Fižol. Ribničan, rdeči....... HrvMski, rdeči...... Prepelicar (koks)...... Mandalon ........ Krompir. Onelda ......:.. Druge vrste od Slavonske postaje ......... Moka. Bela banaika, ) . , z vrečami } Jral?k° .-. za kuho . . f Novisad t ajdova . ,. . . . . . . . otrobi iz Banata .... Seno, gorska, stisnjeno, Skoplje 820"— 830'- 860'— 880'- 720*— 740'- 990'- 1000-— 870 - 880'- 1280-— 1290"— 100 kg žive teže 1900'— _ 800'- 1200 — 26'- 28'- 80- 100'- . 160- — 200'- 800"— 900'- 200'— 400'— 1300-— 1400-— 1250'- 1350'- 1400'- 1450'- 1400'- 1480-— 403*— 450 - 380'— ' 401- 1750'— 1780'- 1600 - 1620-— 14 J0'- 146)'- 1420*— 1460'- 650'— 670'- 450'— 500'- Cepljene trte .jffis1 amerikanskih podlagah, dobro vkoreničene in zaraščene je dobiti pri I. štajerski trtorejski zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale. U Iptllfl fanhiln ruiav°, pinegavske pasme, za-■ IBIIIU I1UUIIU, skočeno, privajeno vsaki vož-nji, proda Viako Zupan, Sp. Gorje nad Bledom. II nnaii^bii P° 8 tednov stare, za reio, odda T |Jraaltnii Anton Hočevar. Zgornja SiSka li. Iščem dva hlapca in eno deblo. kontih mora znati vsa dela in vzgajati mlade konje. Pri goveji živini starejša moč. Dekla, vaifna vzgajati praiiče. Plača po dogovoru. Pisma nasloviti na: J. Vilar, Dob pri Domžalah.___401 kmetskih staršev, močan, «t ki ima veselje do trgovine mešanega blaga, se spiejme pri J. Zurcu v Semiču. — Istotum se proda več rejenih ovnov jezerske pasme.______402 ¥00 lig ajdovih plev HT&J.lttS mačo deteljo). Albin Koman, posestnik, Vižmarje št. 33, p. st. Vid nad Ljubljano. _ _ 404 OiltiFania 8 tremi družinskimi člani išče Jožef MIHIbarja Klinar, posestnik v Tresterniči št. 11, Trgovski učenec, pošta Maribor. 405 Kletarja ali viničarja, sadjevca dobi stalno s užbo s hrano in stanovanjem pri hotelirju Dr?go Sekullč, Va jevo (Srbija). Pošljite takoj naslov in koliko zahtevate mesečne plače razen hrane in stanovanja. 406 Kobila, ŽPBljICa, 6 mesecev stara, dobre pasme, lepe rasti, na oro-daj pri Mariji Rorman, Nemški Rovt Stev. 3 pošta Bohinjska Bis'rica. 407 rDnllvnP tlite Ve{ tisič prvovrstnih cepljeiih UGUljGlIlS IPIt. trt na Rip. Port., čistih in mešanih sort ima zi prodati posestnik Franc Horvat. Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju. Cena po dogo-voru. Tudi vkoreninjene šmarnice ima v zalogi. akacije, hruške domačih vrst, krvave, bele, žlahtne in sivke, I. vrste komad po 12 K. III. vrste po 8 K, visoke 80—130cm, krasno vzgojene, pošilja po povzetju Vincenc Štrmljan, Tenetija št. 1, p. Litija. __409 Imam na prodaj ohranjeno ledeno omaro za četrt hektolitra pive. F. Bevc, Boh. Bela. 410 Kmetovalci!! Blasnikova |/ELIHB PHflTiHfl za leto 1922. je izšla,! Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino; zato si je štela „Pratika" v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. Tudi letošnja izdaja stane K —. 71 Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo. PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi Je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12. Gospodarja zveza v Ljubljani Dunajska eesta — Bavarski dvo.\ Vellfca sa loga vsa tovrstnih poljedelskih stro l«» (S) iz najslovitrjiih tovarn. Zastopstvo zi uri« kotli zinil tiinli ,Wilsli'; Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva kupila znano veletrgovino in posestvo Oskarja Reitterja v Slovenjgradcu, katero bova ravno v istih strokah, kakor specerija, železnina, manufak-. tura in deželni pridelki, vodila naprej ter se priporočava slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem Oskar Reitter, 72 nasl. brata Kopač. j Ppjgaaažag krmi PEastaačTj V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljuolifni z dne 18. julija 1899., M. 10.595, ki ml ga je mestni magistrat ijublj. izporočii dne :8. ju.ija 1899.. št. 25.255, smejo dletično sredstvo MjastHn, redilo! prašek za prašiče in za vsako živino, tovarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3 st-gusta 1900., mag. opr. št. 28.201. Ako se /Aastiu pri Vas v lekarn&o še trgovinah ue dobi, potera ga naročit« ;>(? poiti. b zavojev Mastina K 50 poštni«' prosto na dom. iS) Meusii© ssop&r geurj& (naftomaz