Posamezna Številka Din 1« k 204. V Ljubljani, v četrtek 11. septembra 1924. « ^oitnlua ? gmovini. Leto I« | Izhaja vsak dan popoldne. 1 • Mesečna naročnina: t | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \ 0 Neodvisen političen list. --------------o-------------- Uredništvo fn upravništvo: IVolfova ulica it. 1/1. Telefon 213. { Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? { Račun pri poštnem ček. uradu št. 13-633. i □ - - ................................................ Stanovska politika Ker je samostojna demokratska stranka, takozvana medstanovska stranka brez pravega gospodarskega programa, zato je »Slovenski Narod« kot glasilo SDS odločno proti stanovskim strankam in sicer vsled tega, ker da povzročujejo stanovske stranke samo pokolje med stanovi. Ce bi bila politika tako enostavna in življenje tako priprosto, kakor je navaden argurneut »Slovenskega Naroda«, Potem bi morali podpisati izvajanja »Slovenskega Naroda« tudi mi. Toda žalibože ni stvar tako enostavna in s kratko potezo se ne da stanovske politike kratkomalo odkloniti. Kakor vsaka stvar, tako tudi stanovska politika nima samo slabih strani. More sicer stanovska politika, če je razumljiva ozkosrčno, povzročiti nezdravo poostritev odnošajev med posameznimi stanovi, toda na drugi strani je zasluga stanovske politike ta, da razširja političen krog in da uvaja v življenje nove komponente in nove či-nitelje. To zlasti dokazuje delavsko gibanje pri vseh narodih. Pri delavcih more uspevati samo stanovska politika in kdor tega načela ne vpošteva, ta je lahko že naprej prepričan, da bo vse njegovo delo zaman. Šele stanovska politika je združila -delavstvo in šele vsled stanovske politike je postalo delavstvo političen faktor. Da je bilo to človeštvu le v prid, dokazujejo vse so-cijalne pridobitve človeštva, ki so bile uveljavljene predvsem zaradi politiČ-' nega udejstvovanja delavstva. In enako je agrarno stanovsko gibanje prineslo človeštvu vse polno koristi, pa čeprav je danes šele na pričetku svojega razvoja. Popolnoma napačno in zmotno je mnenje, da pomeni agrarno ali delavsko gibanje nepomirljivo nasprotje do drugih stanov. Tako stališče zastopajo samo demagogi stanovskih strank, ne pa resni politiki. Prava stanovska politika ima samo ta cilj. da pribori svojemu stanu njemu pripadajoč vpliv in da doseže potem pravo ravnovesje med stanovi. Pokolje med stanovi ie v direktnem nasprotju s stanovsko politiko in mogoče samo tam, kjer uživa kak stan tako velike privilegije, da ogroža druge stanove, ki so vsled samoobrambe prisiljeni v najhujšo opozicijo. In da govorimo specijelno o agrarnem gibanju. Svetovna vojna je dokazala, da vlada silovita dispariteta med kmetijstvom in industrijo. Ta dispariteta pomeni vedno vojno nevarnost in ubija blagostanje narodov. Doseči harmonijo med razvojem kmetijstva in industrije, preprečiti prebohoten razcvit ene panoge na škodo druge, je poleg drugega namen stanovske politike. To pa je v interesu naroda in vsega človeštva. Vsaka stanovska politika je nujno gospodarska. Kdor zastopa kak stan, mora v prvi vrsti gledati, da mu pribori materijelne koristi, da izboljša njegov gmotni položaj. Zato državnoprav-ne teorije ne bodo nikdar zanimale stanovske politike v prvi vrsti, temveč v ospredju bodo stala gospodarska vprašanja. Kakšne koristi bi bilo za Jugoslavijo, če bi se delalo manj državrioprav-ne politike in več realne gospodarske, ve vsakdo. Medstanovske stranke imajo vedno le prehoden pomen in uspevajo samo tako dolgo, dokler je kakšno politično, versko ali nacijonalno vprašanje v ospredju vsega zanimanja. Pa tudi tedaj se vrši v okrilju medstanovske stranke same huda strankarska politika in zato zbirajo tudi medstanovske stranke same huda stanovska politi- tudi drugače biti ne more, ker najmočnejša politična vez so skupni interesi. Ti pa niso nikjer tako .vidni, ko v skupnih težnjah vsakega stanu. . v naših medstanovskih strankah se !e stan°vsko stališče celo pretiravalo j -s?0, se je postavljalo celo uradniške kandidate! In vendar sme sloneti prava stanovska politika samo na principu gospodarskega pridobivanja in ne borbe poklicov. Naravno je, da niso bili vsi zastopniki stanovske politike idealni in da se je n. pr. v Sloveniji dostikrat grešilo, ko se je mislilo, da ie Za oolitično življenje Nove kombinacije. Beograd, 10. septembra. Včeraj popoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca ministrov, ki je bila posvečena politični situaciji po prihodu kralja. Kakor doznavajo politični krogi, so na konferenci govorili o izpopolnitvi vlade, o nameščenju državnih podtajnikov in o drugih težkih vprašanjih. Končnih odločitev ni bilo sklenjenih. Ministri so na konferenci tudi poročali o svojih avdijencah pri kralju. Beograd, 10. septembra. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade konferenca šefov strank vladnega bloka. Na tej konferenci so govorili o situaciji, o vstopu Radiča v vlado in o sporazumu z Jovanovičem. To je zelo težko in komplicirano vprašanje. Vlada se mora po mišljenju političnih krogov opredeliti na eno ali na drugo stran. Ali se sporazume z Jovanovičem in izgubi Radiča, ali pa bo v nasprotnem slučaju morala pasti, ker ne bo Jovanovič več pripravljen vstopiti v koalicijo. Ljuba Davidovii o nali notranji in zunanji politiki. Beograd, 10. septembra. Ljuba Davidovič je podal dopisniku zemljorad-niških »Novosti« naslednjo zanimivo izjavo o notranjem in zunanjem položaju naše države: Očividno, da se naš notranje-politi-čni položaj zboljšuje. Vsak dan prejema vlada o tem dokazila. Jasno je, da vlada nezadovoljstvo v onih krajih, kamor še ni posegla vladna roka, da bi počistila in popravila. Ni lahko čistiti in popravljati. Povojnega nasledstva ni lahko likvidirati, zlasti, ker se je to nasledstvo hotelo zadnje leto s silo obdržati in ohraniti. Velika ovira naglemu čiščenju in izboljševanju notranjega položaja so bili državni uradniki sami, ki so se v mnogih slučajih pokazali pri-stranke in ne zadržavne. V nekaterih krajih je državno uradništvo celo sabotiralo delo vlade in pripravljalo neke stvari, ki jih bo preiskava obelodanila. Vse take uradnike bo vlada odslovila in jih citirala pred sodišče. Delo vlade javnost pričakuje. Javnost zahteva, da vlada dela. Vlada pa hoče, da najpopreje ugotovi stanje po raznih resorih in da se to čim prej doseže, se dela neprestano in neumorno. Velik del svojega dela posvečajo ministri preiskovanju. Lahko se trdi, da je dobljeno stanje po ministrstvih nezadovoljivo. Pregledovanje dela v pravosodnem ministrstvu in v prometnem ministstvu je izkazalo zelo žalostno stanje. V prvem slučaju, zlasti v pogledu sekvestrov, a v drugem glede nabav za železniški promet Vse to se bo razpravljalo v Narodni skupščini. Vlada hoče pokazati narodu, kaj in kako se je delalo v 18 ministrstvih, poiskati hoče krivce in zahtevati za nje kazen. Prihodnja seja Narodne skupščine bo sklicana, kakor hitro bodo gotovi zakonski predlogi in kakor hitro bodo skupščinski odbori gotovi z razpravami o zakonskih predlogih. Na proračunu se dela veliko in ži vahno. Bodoči budžet bo stvaren. Narod mora vedeti, kako stoje državne finance, Narod mora videti, koliko je ostalo od prejšnje vlade v blagajnah. Ko bo skupščina sklicana, tedaj se ne bo prekinilo z delom tako dolgo, dokler ne bo izglasovan proračun. Budžet bo sedaj prvikrat realen in skrbeli bomo, da bo varčevanje njegov poglavitni princip. Mednarodni položaj se je znatno poboljšal, odkar je v Londonu dosežen sporazum med Nemčijo in Francijo. Ugled države in kralja raste na znotraj in na zunaj. — Vprašanje sv. Nauma pa je posebno vprašanje. Odnošaji med političnimi grupami, ki podpirajo vlado, še niso bili izmenjani. Glede radikalov se je izrazil min. predsednik, da se morajo radikali sami o sebi izraziti. Pripominja, da so radikali napravili veliko napako tedaj, ko je bil od glavnega odbora radikalne stranke sprejet znani sklep z dne 25. julija t. 1. Do tega dne je bil Davido-vičev blok pripravljen pomagati pri sestavi koncentracijske vlade z Ljubo Jovanovičem na čelu, kakor tudi kombinacijo Ljube Jovanoviča z grupo iz’ Jugoslovanskega kluba in sploh vsako, ki bi se postavila po robu korupciji in ki bi bila za sporazum med Srbi in Hrvati. KRALJEVO POTOVANJE. Beograd, 10. septembra. Kralj namerava napraviti sledeče potovanje: Beograd, Novi Sad, Belje, Bosna, Ilidže, Cetinje. Tu bo kralj oficijelno pose til črnogorski narod in se bo po istem potu zopet vrnil v Beograd. PRED VELIKIMI IZPREMEMBAMl V ZUNANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 10. septembra. Doznavajo, da bo vlada upokojila sledeče predstavnike našega diplomatskega kora v inozemstvu: Milutin Jovanovič, polnomočni minister v Bernu, dalje poslanik v Atenah Jovan Markovič, poslanik v Rimu Vojislav Antonijevič, poslanik v Parizu Miroslav Spalajkovič, poslanik vPešti Popovič, naš poslanik v Washingtonu Tresič-Pavičič, poslanik na Dunaju Milojevič in poslanik v Bukarešti Selak Antič. Njih namestniki še niso imenovani. Začasno pa bodo mesto njih upravljali posle odpravniki poslov. merodajno samo 85% kmetskega prebivalstva. Kljub splošni in enaki volilni pravici odločuje v politiki še vedno tudi inčeligent in zato ima pravi inteli-gent ».ajmanj vzroka, da bi s« bal stanovske politike. Pravi inteligent bo pa izprevidel tudi to, da mu demokratična doba daje polno možnosti, da s svojo inteligenco vpliva na celoto, da pa mu je vzela pravico, da bi diktiral drugim. V tem pa je bila bistvena napaka naše napredne medstanovske politike m zato danes propada na vseh koncih in krajih in zato je danes tu kriza naprednih strank. Izhod iz krize pa je v objektivnem presojanju položaja, ne pa v aprioristič-nem odklanjanju. To velja tudi glede vprašanja stanovska politike. SKLICANJE OKROŽNIH SKUPŠČIN V SRBIJL Beograd, 10. septembra. Sinoči so bili podpisani ukazi o sklicanju okrožnih skupščin na ozemlju Srbije in Črne gore. Opozicijonalni listi proti temu najostrejše protestirajo, ker to zna-či zopet revizijo ustave. Prejšnja vlada je okrožne skupščine razpustila, današnja vlada pa jih zopet sklicuje. To znači revizijo ustave, keT se morajo vršiti volitve za oblastne skupščine in so bile okrožne skupščine ukinjene. UKAZNI KOMITET DELA. Beograd, 10. septembra. Ukazni komitet ministrov je imel včeraj popoldne sejo. Na seji so pretresali ukaze prosvetnega, notranjega in socijalnega ministra. Kakor trdijo, bodo ysi gimnazijski ravnatelji v Beogradu upokojeni. AVDIJENCE PRI KRALJU. Beograd, 10. septembra. Doznavajo, da želi kralj pred svojim odhodom iz Beograda sprejeti v avdijenco Ljubo Jovanoviča ter voditelja nacijonalnega bloka Pašiča in Pribičeviča, da Cuje njih mišljenje o situaciji. HADŽIČ IN PETROVIČ PRI KRALJU. Beograd, 10. septembra. Včeraj je bil v avdijenci pri kralju general Hadžič. Vojni minister je nato odšel v predsedništvo vlade in poročal Davi-doviču o svoji avdijenci. Nato se je vršila kratka konferenca vlade. Konferenca ni počakala Nastasa Petroviča, ki je bil v avdijenci pri kralju od 12. do 3. ure, marveč se je preje razšla. Nastas Petrovič, ki je bil v dvoru povabljen na kosilo, se ie s kraljem razgovarjal o položaju. Odbijal je obtožbe radikalov. Pri tej priliki je kralj podpisal tudi nekoliko maniših ukazov. Novi spopadi v Osijeku. En orožnik in en Orjunaš težko ranjena. Osijek, 10. septembra. Sinoči je prišlo tu do ponovnih spopadov med Orjuno in Hanao. Okrog polnoči so ha-naovci skušali udreti v kavarno, kjer je bilo nekaj orjunašev. Orjunaši so zaprli vrata. Hanaovci so vrata razbili in udrli v kavarno, kjer se je pričela prava bitka s kozarci, stoli in steklenicami. Boj se je nato nadaljeval na ulici in kasneje v mestnem parku, ki ležj zelo blizu kavarne. Hanaovci so za drevesi stoječ pričeli streljati z revolverji, nakar so jim orjunaši seveda odgovorili. Slednjič je prišla žandarmerija, ki je ustrelila najprej salvo v zrak, potem pa razgnala bojevnike. En orožnik in en orjunaš sta težko ranjena, drugih po* drobnosti ni znano. Po ovinkih do samostojne Hrvatske. Beograd, 10. septembra. Politični in dobro obveščeni krogi trdijo, da dela Radič sedaj na to, kako bo stvoril posebno hrvatsko vlado v Zagrebu, ne da bi pri tem prišel v nasprotje z ustavo. Radič zahteva dalje za Hrvatsko svojega ministra in nekoliko državnih podtajnikov pri važnih ministrstvih za DELO ZA NOVI PRORAČUN. Beograd, 10. septembra. Finančni minister je s svojimi referenti včeraj pričel razpravljati o proračunu vseh ministrstev za 1. 1925-26. Včeraj je bil pregledan proračun vojnega ministrstva. Delo bo v glavnem gotovo v teku tega tedna. V RADIKALNEM l(LUBlP^ Beograd, 10. septembra. Včeraj so v radikalnem klubu razpravljali o velikem radikalnem mitingu, katerega se bo udeležilo preko 100.000 oseb. Pa-šič o mitingu še ni podal točnega odgovora. Poslanci so Pašiču poročali^ da je narod zelo dobro razpoložen za miting in da so vsi pripravljeni kakor za vojno, da^zavzamejo Beograd. ODGOVOR NA RADIČEVE KLEVETE. Beograd, 10. septembra. Današnja »Politika« objavlja odgovor To-dora Aleksandrova na Radičevo pismo v »Balkanski federaciji«. V tem odgovoru razlaga Todor Aleksandrov od-nošaje med HRSS in notranjo makedonsko organizacijo. Pravi, da je makedonska organizacija bila vedno za iskrene zveze s HRSS, ker je bila prepričana, da mora le skupno s HRSS in z vsemi narodi, ki so nezadovoljni s surovo in krvavo diktaturo Beograda, uspeti v boju proti hegemonističnemu Beogradu za federativno Jugoslavijo. Dalje trdi Aleksandrov, da je Radič sam izdal te medsebojne zveze javnorti v pogovoru z ruskim novinarjem Nehaje-vim, dočim je na drugi strani zopet agitiral za enotno fronto proti beograjskim satrapom. Na koncu Todor Aleksandrov še v kratkih obrisih govori o delu in programu makedonske organizacije. NAGOVOR PAPEŽA AKADEMIKOM. Rim, 10. septembra. V političnih krogih je vzbudil veliko pozornost papežev nagovor na akademsko mladino, ki se je vračala s kongresa v Palermu. Papež je v tem govoru šel preko navadnih, običajnih formul popolnoma v podrobnosti. Popolare papež opominja, naj se nikar ne bratijo z opozicijo. Izgovor, da sodelujejo v drugih državah krščanske stranke z drugimi strankami, ne drži. V teh državah so namreč krščanski elementi na krmilu. V Italiji pa gre zato, da bi mogla popolarska stranka spraviti socijaliste na vlado. Na drugi strani pa opominja papež tudi takozv. katoliške nacijonalce, da ne podpirajo za vsako ceno sedanjega režima. Politični krogi komentirajo popežev nagovor na najrazličnejše načine. Fašistovski listi povdar-jajo, da smatrajo papežev nagovor v prvi vrsti kot opomin popolarom, katere da papež vsled njih protifašistov-skega stališča graja. PRED VOLILNIM BOJEM V ANGLIJL London, 10. septembra. Konservativci so se pričeli pripravljati na volilno borbo. Pričakujejo, da pride Še letos do volitev. Vzrok novih volitev bi bil v tem, ker so se angleške trgovske zbornice izrekle proti trgovinski pogodbi s sovjetsko Rusijo in bi vsled tega glasovali tako liberalci ko tudi konservativci proti vladu posle, ki zadevajo Hrvatsko. Ti funkci-jonarji bodo delovali največ v Zagrebu, tako da se bo izpolnila Radičeva želja, da bo imel Zagreb zasebno, avtonomno vlado. Ta vest" je vzbudila pri opoziciji veliko ogorčenje, ker da je to le izigravanje ustavnih odredb. ŽENE DEMONSTRIRAJO PROTI NEMIROM. R i m, 10. septembra. Včeraj so se vršile pred vladno palačo demonstracije, ki so jih uprizorile ženske, ki stanujejo v oddelku mesta Torta Metronia. Žene so protestirale proti vednim nemirom, ki se pojavljajo v onem delu mesta. Vladni komisar jim je sicer zagotovil, da bo skrbel za red, ITALIJANSKO-FINSKA TRGOVINSKA POGODBA. Rim, 10. septembra. Jutri se bodo pričela pogajanja v Rimu za sklenitev trgovske pogodbe med Finsko in Italijo. Finsko zastopa ministrski predsednik Venuola, ki je prispel v nedeljo v Rim. Italijane pa zastopa senator Con-tarinl NOVAKOVIČ OBSOJEN. Beograd, 10. septembra. Včeral je beograjsko sodišče obsodilo komunističnega poslanca Kosta Novakoviča radi brošure »Makedonija Makedoncem« na 6 mesecev ječe po zakonu o zaščiti države. Faktor A. Š. a. d. Nikola Stefanovič pa je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Borzna poročila. Ljubljanska borza, dne 10. septembra. Vrednote: Srečke: 2 in pol % drž. renta M voj. škodo, deti. 117, blago 122. — Delni-c e: Ljubi], kred. banka, denar 225; Merkan-tilna banka, denar 118, blago 122; I Hrvat-ska štedionica, denar 918; Slav. banka, denar 103, blago 108; Celjska pos., denar 210. — Podjetja: Strojne tovarne in livarne, blago 164; Trboveljska premogokopna druf-ba, denar 480, blago 500; Združene papirnice, denar 123, blago 128. — Založnice Itd: 4 in pol % kom. zad. dež. banke, blag« 93. Produkti: Škurete 13 mm I. II. III. frko vag. Kranj, blago 800; deske 20 mm I. II. III. frko meja blago 690; retneljni 70/70 I. II. III. frko vag. naklad, post. Gorenj, blago 625; letve 20/40 1, 2, 3, m frko naklad, post. Kranj blago 500; lipa plohi 54 mm od 14 cm lir. media 28 era Irko meja blago 900; hruška plohi od 1.50 ra napr. dolž. od 14 cm šir. na deb. 26, 30, 40, 60 in 80 mm medla 30 cm frko meja blago 1100; oreh plohi od 1.50 m dolž. napr. deb. 30, 40, 50, 60, 70 mm od 14 cm napr. media 28 cm frko meja blago 2100; hrast okrogel les od 2.50 m dolž. napr. od 30 cm premera frko nakl. post. blago 400; drva suha bukova 1 m dolž. frko nakl. post. Slov. kol. 3 vag. denar 28 blago 29 zaklj.; oglje la vilano frko meja denar 123; pšenica dom. irko Lj, denar 375; pšenica bačka, Bačka post. blago 365; oves bački frko Bačka post. blago 275; koruza bačka frko Bačka post. blago 295; krompir uzančnl frko gorenj, post. koL 1 Vag, denar 110 blago 116.25 zaklj.; laneno seme par. Lj. denar 675; suhe gobe Po kakovosti denar 46—52; fižol ribničan frko Lj. denar 570; fižol prepellčar denar 500; fižol mandaloni denar 440; vino belo, dolenj. Staj, hrv. po vz. frko nakl. post. denar 700. Zagreb, 10. septembra. Italija 331.50 —334.50, London 337—340, New York 75.75 —76.75, Pariz 400-405, Praga 226.50— 229.50, Dunaj 10.65—10.85, Curih 14.25— 14.35. Trst, 10. septembra. (Predborza.) Beograd 29.90—30.10, London 101.80—101.85, New York 22.80-22.90, Pariz 119.75—120.50. Praga 68.50—68.80, Curlh 429-430. Curih, 10. septembra. Beograd 6 Praga 15.95, New York 5.33, London 23.70. .'ari* 28.17, Berlin 1.265, Dutuij 0.007525 Razgovor s češkoslovaškim poslancem Marchom. Ob priliki kongresa slovan. agrarne ©mladine je obiskal naš sotrudnik češkoslovaškega poslanca Jarosl. Marcha, ki je znan moravski pisatelj in publicist. Gospod poslanec je sprejel našega so-trudnika zelo ljubeznivo in mu podal zanimiv interview o češkoslov. agrarni stranki. Na prvo vprašanje: Kaka je vaša podeželska organizacija? je odgovoril gospod poslanec: Naša organizacija, katere predstavi-telj je ministrski predsednik Švehla, je dobra. Pri zadnjih občinskih volitvah smo prejeli 1,100.000 glasov. V nekaterih okrajih smo prejeli od 70 do 80 odstotkov županov. Način naše organizacije je sledeči: Politična organizacija je ustanovljena za vsako občino. Te krajevne organizacije so združene v okrajnih organizacijah, okrajne pa tvorijo zopet župne organizacije. Krajevnih organizacij imamo več tisoč. Posebne strokovne organizacije so takozvane »Domovine«, ki se bavijo z agrarno reformo. Znano je, da imamo najbolj precizno izdelano agrarno reformo. V ta namen imamo široko zasnovano zakonodajo, katere namen je vrniti poljedelskemu ljudstvu zemljo, ki nam je bila odvzeta po bitki na Beli gori. Predsednik agrarno reformnega urada je dr. Vyškovsky, član naše stranke, v upravnem odboru tega urada pa zastopajo našo stranko poslanec Vrany in inšpektor Mackovik. V vladi je naša stranka dobro zastopana. Poljedelski minister je naš pristaš dr. Milan Hodža, ki je predaval tudi na tukajšnjem kongresu, notranji minister je Malypetr, vojni minister pa poslanec Udržal. Ministrski predsednik sedanje vlade je naš predsednik Švehla, eden najboljših državnikov, kar jih je dal narod republiki. Predsednik senata je naš Donat, podpredsednik parlamenta pa naš poslanec inž. Botto. Predsednik našega poslanskega kluba, ki šteje 42 poslancev, je posl. František Stanek, bivši minister poljedelstva, javnih del in pošt, nekdanji predsednik češke delegacije v dunajskem parlamentu. Politično in gospodarsko smo najmočnejša stranka na Češkoslovaškem. Imamo krajevne organizacije vseh vrst, ustanovili smo velike zveze in koncerne sladkornih tovaren in veležganjarii in drugih panog kmetijske industrije. Na vprašanje: kakšni so vaši politični cilji, je odgovoril gospod poslanec: Politično hočemo doseči upliv, ki pripada kmetovalcu po njegovi fizični in nravstveni sili. Smo na stališču dela in reda, na stališču države, kateri smo prinesli znatne žrtve. Smo narodna delegacija in na državo nismo pozabili niti v dobi porevolucijske krize, ko sta dr. Kramaf in dr. Hruban s svojimi strankami, narodno demokratično in klerikalno, pobegnila iz vsenarodne koalicije. Mi pa smo ostali tedaj zvesti dr- žavi in stvorih koalicijo z ostalimi strankami, ker je bilo potrebno prenesti državo čez pečine tedanje dobe. Zakaj tedaj nismo imeli še niti trdnih mej, niti redne vojske, niti mednarodnih pogodb. Vzeli smo na sebe odij nepopularnih odredb, ki pa so bile za ohranitev države in njeno utTditev neizogibne. Zato se nas je napadalo z največjo demagogijo. Vsi ti napadi pa nikakor niso mogli omajati trdnih temeljev stranke. V notranji politiki branimo dosledno zahteve poljedelskega ljudstva vseh vrst in stremimo za tem, da te zahteve v okviru države uveljavimo. V kolikor gre za zunanjo politiko, je dan naš program z idejo slovanskega agrarizma. Verujemo, da spadajo jugo-slovenski, ruski, poljski in češkoslovaški poljedelci pod edinstven prapor skupnega prizadevanja in da bodo trdna opora konsolidacije v Evropi. V nasprotju s socialističnimi internacionalami hočemo doseči skupno delovanje vseh mirnih živi je v, ki ne streme za stavkami, prevrati in puči, temveč ki hočejo z ustvarjanjem gospodarskih vrednot zasigurati blagostanje. Ti mirni poljedelski življi so jamstvo, da ne bo bojevite irredente, pač pa gospodarski mir in delo. Na vprašanje o gospodarski politiki je odgovoril gospod poslanec sledeče: Naš gospodarski program je zelo obsežen in ga je težko podati v kratkem razgovoru. Predvsem se trudimo, da bo agrarna reforma sigurno, brezpogojno in v polnem obsegu izvedena, ker damo s tem stotisočem poljedelcev možnost obstoja in menjamo poleg tega posestnike latifundij, ki so sedaj v rokah ljudi, ki negirajo našo državo. S tem pa končno izpolnimo tudi zmisel naše narodne revolucije, ki je razgrnila te naloge. Dalje hočemo odstraniti dispariteto med našim kmetijstvom in industrijo. Ta dispariteta je nastala vsled sistematičnega protežiranja industrije na škodo kmetijske produkcije. Naš cilj je nova uprava in korektura kmetijske zakonodaje. Stremimo za tem, da bi prišla kmetijska industrija v roke kmetovalcev, tam pa, kjer je to nedosegljivo, da bi bila dosežena vsaj pariteta. To naše stremljenje velja predvsem pose-ljačenju sladkornih tovaren. In to se nam je tudi posrečilo. Tako smo na primer v zadnjem času dosegli pariteto v velikem sladkornem konfcernu hodonin-skem in ravnotako smo dosegli pariteto na Češkem v nekaterih sladkornih tovarnah, ki so bile dosedaj last posameznih kapitalistov. V gospodarskem oziru nas čakajo kljub našim znatnim uspehom, za katere se imamo zahvaliti v prvi vrsti sili naših zadružnih in gospodarskih organizacij ter globokemu zadružnemu čutu naših članov, še velike naloge, o katerih pa iz lahko razumljivih vzrokov ne morem podrobneje govoriti. Vodilni moile e ženevskih zaključkih MAC DONALD. Pred svojim odhodom iz Ženeve je dejal Mac Donald časnikarjem, da so njegovi utisi o ženevski konferenci kar najbolji. Veselim se, je nadaljeval angleški ministrski predsednik, da dobim malo oddiha. Po rešitvi svojih poslov nameravam prebiti dopust s svojo rodbino. Bojim se pa, da dopust ne bo dosti dolg, kajti v Londonu je treba dovršiti obilico poslov. Pred svojim odhodom pa bi še rad izrazil svoje veliko veselje nad bistvenimi rezultati preteklega Po mojem mnenju smo položili temelje za bodoči svetovni mir in zadali ogabnosti vojne odločilni udarec. V kolikor so bili doseženi uspehi, so neposredno zvezani z izvrstnim delom, ki ga je dovršil moj prijatelj Herriot. Her-riot je bil sijajen. Najino mnenje se ni nikoli čisto ujemalo, toda vrgla sva različne nazore v en klobuk, da jih predelata dva odbora Zveze narodov v miru. Ko bosta ta dva odbora dovršila svoje delo, potem smatram, da bo mogoče sklicati mednarodno razorožitve-no konferenco. Važno je, da se stvar zagrabi na pravem koncu, toda veliko odvisi tudi od javnega mnenja, ki bo, kakor upam, naša prizadevanja stalno podpiralo. Kajti to briga ves svet. Tako velikem delu ne morejo izvesti voditelji ali poslanci narodov, temveč potrebna je pomoč hrabrega javnega mnenja, da se more pričeto delo uspešno zaključiti in ustvariti novo dobo razsodišča in razorožitve. HERRIOT: Ženevski zaključki opravičujejo veselo zadoščenje. Upam, da se bodo komisije hitro sporazumele glede bodoče mednarodne razorožitvene konference za besedilo, ki ga bo zasedanje Zveze narodov soglasno odobrilo. Preuranje-na konferenca ne bi miru pospešila, temveč nasprotno gotova stališča še potemnila. Samo Zveza narodov je kvalificirana za sklicanje take konference, ker kaj bi bilo nevarnejše, kakor spraviti organizme miru medsebojno v vojno? Komisije bodo šle sedaj na delo in morebiti že do konca meseca oprostile teren. Na vsak način pa pomeni skupna resolucija korak h končnemu sporazumu. Mislili smo tudi na praktične odredbe, da uveljavimo mir in da ga zasiguramo. Na vseh univerzah in šolah se mora poučevati, da si je treba mir želeti. In po tem duhu bo treba vzgojiti bodočo generacijo, ki bo živela po ženevskem dogovoru, ki je zgrajen na angleško-francoskem sporazumu. BENEŠ: Bilanca dela Zveze narodov v zadnjem tednu se da sestaviti sledeče: Prvič je Zveza narodov jasno izrazila medsebojno odvisnost treh velikih načel: sigurnosti, razsodišča in razorožitve. Drugič je Zveza narodov določila svojo metodo dela in bo pred vsem izdelala učinkovit sistem za uveljavljanje sigurnosti. Na tej podlagi more potem Zveza narodov zgraditi sistem razsodišča in praktičen načrt za zmanjšanje oboroževanja. Kakor hitro so ta dela dovršena, more Zveza narodov sklicati mednarodno razorožitveno konferenco. Tudi dr. Beneš je Herritovega mnenja, da je mrtva točka premagana. Zveza narodov ni dosedaj imela nobene politike. Sedaj, po izjavah zveznih ministrskih predsednikov, je politična smer Zveze narodov drugačna. Zasedanje Zveze narodov. Vsled odhoda Mac Donalda in Her-riota je zanimanje za seje Zveze narodov zelo padlo. Dvorana je le slabo zasedena. Kot prvi je govoril v torek madžarski delegat grof Apponyi. Nastopil je za pravice narodnih manjšin, ki jih Madžari niso nekdaj nikoli pripoznali. (Op. ured.) Izjavil je dalje, da je Madžarska pripravljena sprejeti klavzulo o obveznem razsodišču, toda predpogoj je, da se bo to vprašanje obravnavalo za vse narode enako. Grof Apponyi je povdar-jal, da je Madžarska izpolnila vse obveznosti, ki jih jej nalaga trianonska mirovna pogodba in da je zato treba, da tudi druge države izpolnijo svoje obveznosti. Končno je nastopil grof Ap-ponyi proti uporabi kemičnih sredstev v vojni. Po govoru norveškega delegata Lan-geja, ki je izrazil željo, da bi se zopet izdajali izvlečki iz svetovnega časopisja, je povzel besedo angleški delegat Henderson. Njegova izvajanja so bila mirna in stvarna. Povdarjal je ogromne uspehe, ki jih je Zveza narodov že dosegla. Zlasti mora biti bodoča naloga Zveze narodov, da se bori proti vojni in da uredi manjšinsko vprašanje,- Na vsak način je storjen velik korak, da se je Zveza narodov pričela baviti z vprašanjem mednarodnega razsodišča. Vso pažnost pa je treba posvetiti tudi mednarodni zbornici dela, ki je ena najbolj pomembnih sestavnih delov Zveze narodov. Henderson upa, da bo delo komisij uspešno in da bo svet Zveze na- rodov imel v kratkem v rokah izčrpno poročilo o doseženih uspehih. Razorožitvena komisija je imela včeraj svojo prvo sejo. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Predsednik komisije romunski zunanji minister Du-ca je predlagal, da se postavi kot prva točka dnevnega reda osnutek o garancijski pogodbi. Njegov predlog je bil sprejet. Nato se je razvila živahna debata o poslovniku. Angleški delegat lord Parmoor je predlagal, da se najprej razpravlja o mednarodnem razsodišču, potem o vprašanju sigurnosti in končno o razorožitvi. Grški zunanji minister Polltls je bil mnenja, da je treba najprej razpravljati o garancijskem paktu, o odgovorih posameznih vlad in nato šele o vprašanju sigurnosti. Obveljal pa je predlog italijanskega delegata Schanzerja, da se prične najprej s splošno debato. Nato je kot prvi govoril italijanski delegat Schanzer. Izrekel se je proti ženevskim določbam. Garancijski pakt je nesprejemljiv, ker ne nudi niti zadostne sigurnosti, niti ne pomeni uresničenja razoroževanja. Napačrio je tudi to, da daje garancijski pakt preveliko moč svetu Zveze narodov. To nasprotuje suverenosti posameznih narodov. Pri tem pa se ne nudi narodom dovoljne sigurnosti. Schanzer se je izjavil tudi proti ameriškemu predlogu generala Bliesa. Varnostno vprašanje se da rešiti samo na ta način, da se izdelajo posebne pogodbe. Komisija je bila nato odgodena. Politične vesti. = Boj! v Maroku. Primo de Rivera je prispel* v Tetuan. Po njegovih izjavah se je položaj za Špance poboljšal. Angleška poročila pa govore nasprotno In pravilo, da so izgube Špancev zelo težke in da je ogroženo že mesto Tetuan. Listi zatrjujejo, da se Je po zadnjih, za Špance neugodnih bojih, položaj Špancev tako poslabšal, da dela Primo de Rivera samo na tem, kako bi dosegel časten umik španskih čet. = Kitajska državljanska vojna. Bitka za Šangaj se nadaljuje. V varstvo Evropejcev so zavezniške bojne ladje izkrcale vnovič 1200 mornarjev. Fronta se Je približala mestu Šangaju že na deset kilometrov. Dnevno se zatd pričakuje, da pade odločitev. = Kontrolna komisija, ki bo postavljena v zmislu ženevskega protokola o sanaciji Madžarske, bo sestavljena iz zastopnikov Anglije, Francije, Italije, Rumunije, Jugoslavije in Cehoslovaške. = Stavka v kovinski industriji na Dunaju. Vsled nameravane odprave osem-urnika in pa iz mezdnih ozirov je izbruhnila na Dunaju stavka kovinskih delavcev, ki se vedno bolj širi. Danes stavka že 24.000 delavcev. Ni izključeno, da se pridružijo kovinskim delavcem tudi drugi delavci, ker agitirajo socijalni demokrati za splošno stavko, kot protest na poskus odprave osem-urnika. LJUBLJANSKI SOKOL nabira za polhograjske poplavijence in za Pogorelce Sokole v Strumnici. SokoSst vo. Bratje in sestre! Zvesto svoji ideji, si je Sokolstvo vedno prizadevalo, da razširi svoje delovanje po celem narodu, za ves narod. Ustanovilo je na stotine sokolskih društev in odsekov, ki uspešno delujejo, izvršujoč pri tem sokolski program telesne in nravstvene vzgoje naroda. Vedno jačja je naša sokolska rodbna, vedno več je bratov in sester, ki hočejo sokolsko delati in sokolsko živeti. — Z radostjo naznanjamo članstvu naše župe in vsem bratom in sestram, da se ustanovi dne 14. t. m. na Grosupljem novo sokolsko društvo, ki vse prav bratski vabi na svojo slavnost, kjer prvikrat nastopi pri javni telovadbi s svojimi oddelki. — Bratsko vabimo in poživljamo brate in sestre vseh naših okrožij, osobito pa iz Ljubljane, Most, St. Vida, Ribnice, Velikih Lašč, Kočevja, Sodražice in Višnje gore, da se udeleže v slavnostnem kroju slavja našega najmlajšega društva ter da s svojimi telovadci in telovadkami povečajo uspeh sokolske misli na Grosupljem. Bratsko pa vabimo tudi članstvo ostalih sokolskih društev sosednih žup, da si ob svidenju na Grosupljem stisnemo naše desnice. Zdravo! — Župno starešinstvo. Sokolska župa Ljubljana I. Pri javni telovadbi na Grosupljem dne 14. t. m. nastopi članstvo z zagrebškimi vežbarnl I — III, članice pa z zagrebškimi prostimi vajami. Skušnje za nastop se vrše ob pol 11. uri. Sodeluje godba dravske divizijske' oblasti. Zveze železniške so ugodne ter je dovoljena na podlagi Saveznih izkaznic polovična vožnja. Ljubljanska društva se odpeljejo lahko ob 9. uri 35 minut (telovadeči) in ob 13. uri 15 minut. Dolenjska društva zjutraj telovadeči in opoldne ostali. Povratek ob 7. uri zvečer in proti Ljubljani tudi s ponočnim vlakom. Ljubljanski Sokol se udeleži ustanovne svečanosti Sokolskega društva v Grosupljem dne 14. t. m. korporativno in sicer se zbirajo člani v kroju točno ob 7. uti pri Karlovškem mostu, od koder odkorakajo peš v Grosuplje. Člani, ki so zjutraj zadržani in članice se odpeljejo z opoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane (glavni kolodvor) ob 13.15. Sp®rft. Kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije. V nedeljski dirki za prvenstvo Jugoslavije je zmagal že tretjič Dukanovlč (Sokol, Zagreb), pred Trubanom OsrečkI In Kosmatinom našim favoritom, ki le postal žrtev pravcatega kompiota. O celi prireditvi, ki Je končala s precejšnjo disonanco, borno še poročali. S. K. Slovan : S. K. Korotan (Kranj) 8:1. Prva prvenstvena tekma med navedenima kluboma je izpadla s sigurno zmago Slovana, ki razpolaga z dobro napadalno vrsto in močno linijo halfov, ki jo vodi agilni Volkar. Obramba je kolikor toliko zadovoljevala. Sodil g. Strnad komaj zadovoljivo. Najboljše se kupi brez dvoma ti Pri nizki ceni" Ipc Žopjji, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 3 nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na-kite, trese, svile, vezenin itd. Znižane cene! Znižane cene r— .......................... J. Srakoper: Prva zmaga svete vojske. Poteklo je že uekaj vode po naših slovenskih rekah, odkar ni naša javnost ničesar slišala o meni. Morda si je kdo že mislil, da sem postal minister ali vsaj podtajnik v sedanji novi vladi, pa se je motil. Nasprotno, odkar ste zadnjič slišali o meni In o mojih političnih dogodivščinah, sem se čisto izpremenil. Politiko sem popolnoma na klin obesil in usmeril svoje javno delovanje v docela drugo smer. Zgodilo se je pa takole: Moja žena je — Bog ji daj mir na letovišču, kjer se sedaj nahaja — izvedela, da pri nas minister ne dobi penzije, če ne sedi tako in tako dolgo na ministrskem stolu in da se pri nas vlade tako menjujejo kakor figure v vremenski hišici In takoj jo je minilo veselje postati »gospa ministrova«. »Janez«, je rekla, »bolje Je, da postaneš pošten ministrant, kakor pa SHS - minister brez penzije. Le pusti politiko in nade visoko leteče, kajti ne bi hotela biti gospa na razpoloženju, da bi vsak kravji pastir lahko kaj rekel za mano. Našli ti bomo drug laven posel.« Potem so razpravljali v »Društvu za varstvo Čistosti služkinj in natakaric«, kaj bi počeli z menoj. Sprva so hoteli, da bi postal odbornik samega niihovega društva, potem so se pa premislili, češ, da nisem popolnoma čist, kar se tega tače, že radi znane afere z natakarico Ančko ne ln da bi moja navzočnost v odboru ne delala posebne časti tel častitljivi korporaciji. Nekaj časa niso vedeli kam bi me vtaknili, nazadnje so J6 pa le stuhtali. Kandidirati sem moral v odbor »Svete vojske« In sem bil vsled zvez. ki iib ima moja žena s to bra- tovščino seveda tudi enoglasno izvoljen. Tako sem torej postal kar čez noč vojščak svete vojske. Kot bivši rezervni lnfanterist z znakom enoletnega neprostovoljnega prostovoljstva se spoznam tudi malo na strategijo, zato mi to udejstvovanje tudi spočetka ni delalo bogve kakih preglavic. Že s prvim govorom na otvoritveni seji odbora sem si pridobil splošno spoštovanje, ko sem nagla-šal, da mora biti naša prva dolžnost, da kot protialkoholni vojščaki napovemo neizprosen boj alkoholu in ga uničimo, kolikor se le da Navdušenje vsled te moje hrabrosti je bilo tako veliko, da smo jo po seji takoj m*linilt h »Kravjemu stegnu« na literček JeTuzalemca. Držali smo se že v tem prvem spopadu z alkoholom precej hrabro ln ga precej pokončali, toda ker rabi vsaka vojska denar, denar in zopet denar, mi ga pa nismo imeli veliko, ker Je bil datum že precej visok, smo morali bojevanje do popolne zmage zaenkrat opustiti ln napraviti previden umik proti domu. Naslednjega dne smo spravili zopet skupaj vse svoje pare, bilo pa je zopet premalo in tako je umik sledil umiku. Tako smo se nekega dne zopet posvetovali pri »Krvavem stegnu« o novih strateglčnlh načrtih, ko je naenkrat vstopila sama gostilničarka Polona in nas povabila za prihodnji četrtek v gorice, kamor gre po novo vino. Situacija je bila rešena. Podpora je Mia tu in s tem tudi prilika, da vstopimo enkrat v odločilno bitko s svojim največjim sovragom alkoholom. Po kratkem bojnem posvetovanju, h kateremu smo pritegnili tudi gostilničarko Polono kot poznavateljieo terena, na katerem bi se Imela vršiti bitka, smo Izdelali popoln ta v vseh podrobnostih preštudiran načrt. V našem taboru je zavladalo nepopisno bojevito razpoloženje. V tem razpoloženju smo dočakali usodni dan odločilne bitke. Biki le zaodaj popol- dan, ko se je napotila naša hrabra četa na bojno polje tem sred vinskih gričev, kjer je dost fantičev, k’ se za nas vojskujejo... Previdno smo lezli, zakriti po gostem sadnem drevju, po strmih stezah mimo strmih prepadov na strme vrhe. Potili smo se, toda v silni bojažeJjnosti smo prenašali vse na-ptfre molče in tako smo končno srečno dospeli do postojanke, v kateri se je skrival sovražnik. Naš nanad ie bil tako oprezen in nagel, da se sovražnik niti ni imel časa skriti. Razvila se je takoj borba kar iz obličja v obličje, iz oči v oči. »Smrt alkoholu!« je zadonelo od nekod in se potem razlegalo unisono iz vseh grl male, a hrabre čete. »Smri alkoholu I« In vnel se je boj, kaj boi — goltanje. Hudo je bito; večkrat sem čutil, da mi že pošteno pešajo moči, toda ostal sem vendar vedno v prvi vrsti. Pravi junak mora zatailti vse bolečine in molče trpeti in če treba — tudi umreti. Boj je trajal ves popoldan do večera in včasih se je že zdelo, da bo naša četa omagala in da ostane alkohol zmagovalec, toda potem so se naši 1 v-gledi ztfpet popravili in predno Je padla noč na bojne poljane, je bil boj končan, ž njim Pa je bil pokončan tudi alkohol. Sveta vojska je zmagala. Strašni glasovi zmagoslavja so se oglasili v nastopajočo noč. Vedel sem, da v vojni ljudje posurove, toda da zamore boj človeka tako spremeniti in ga oropati vse kulture in civilizacije, nisem vedel do tega usodnega dne. Jaz sem za svojo osebo izgubil v tem boju toliko kulture in civilizacije, da sem se vrnil za tisočletja nazaj in postal zopet opica. Skakal sem semtertje čisto po predpisih pragozdnih četverorokcev. Toda to še ni bil višek odvoja. Prijatelja Brkač in Nosač sta se vrnila še dalje v preteklost in postala četveronožca. Opustila sta svojo pokončno hojo — ponos homo sapiensa — in se spustila na vse štiri in tako ubirala pot proti domu. Prijate ti Uhač je postal merjasec, za- ril se je v nek grm In med divjim kruljenjem končno mirno zaspal in se do jutra ni več prebudil. Trije drugi od naše družbe so se vrnili v stanje mladih medvedov, preko-picavali so se preko glave po strmih pobočjih, da je bilo veselje, dokler se niso ohladili spodaj nekje v nekein potoku. Junak Črepinja se sicer ni vrnil nazaj za tisočletja, izgubil pa je vendar vseh svojih 50 let in se vrnil v stanje novorojenčka. Zaman so ga postavljali na noge, pozabil je hoditi in morali so ga vzeti v naročje in pestovati. Ker nas je ta strašna bitka popolnoma oropala človeškega razvoja tisočletij se v stanju, v katerega smo se vrnili, nismo mogli držati skupaj. Kako pa naj bi tudi opica hodila z mrjascem, pes z medvedom, m;ja-sec z novorojenčkom itd.? Razkropili smo se, vsak svojemu plemenu primerno. Eden v gozd, drugi v travo, tretji v vodo in še kdo ve vse kam. Samo o sebi vem, da sc-m se po raznih veleskokih, s katerimi bi dosegel na olimpijadi gotovo prvaštvo prvakov, instinktivno približal svojemu domu in po ponovnih veleskokih preko neštetih plotov in dvorišč prispel končno po čisto neobičajni poti v svojo zakonsko sobo, ki pa ie slučajno in hvala Bogu zaenkrat bre2 boljše polovice. Ponoči se mi je sanjalo o vseh mogoč j n ^tvareh, kakor se pač sanja človeku, ki ima — opico. ' Bilo ie treba precej časa, da smo vsi aopet toliko napredovali v kulturi in civiM-zacijl, da smo se lahko zopet zbrali na se*’ kot odborniki »Svete vojske« ter konit Hirali, da smo eno soviažnikovo postojanko pač pokončali, da jih je pa še \eliko in dj nas čakajo še novi in nudi boji. Kako bomo opraviii v prihodnji b ikt. bom pravočasno poročal, da bo tudi javnos: poučena n stanju bojnih operacij in izaieuov. Prosveta. Ljubljanska drama. Povodom 1. slov. marijanskega kongresa v Ljubljani je uprizorila stolna dijaška kongregacija »Macbeth-a« v dramskem gledališču. Predstava je pokazala resno hotenje. Dejanja so bila seveda okrnjena, Izmed maloštev. ženskih vlog drame (lady Macduff, hekata, sobarica) je bila zasedena le ona lady Macbethove. Režija je dokazala talent, dialog je tekel gladko, a mnogokrat s priokusom naučenostl. kar se pa 6 vlogi Macbetha ne da trditi. Igralec sicer še nima dozorelega čustvenega izraza in močnejših registrov, presenetljivo lahno pa se že kreta na odru, ima prijeten organ, lep nastop ter kaže mnogo obetajoče zmožnosti. V tretjem dejanju je bil kar dober. Kočljivo vlogo lady Macbethove, ženskega demona je predstavitelj, ki ie imel kot moški dvojno težko nalogo, zlasti v tiho zastrtih tonih rešil zadovoljivo, naraščajoče linije pa ni mogel pogoditi. Krepko figuro pa je pokazal Macduff, plemič - vojščak, inteligentno Igro Fleance, Banauov sin. Tudi skupina -vešč je uspela. Čeprav je bila predstava le dobro prirejen poizkus — eno Je gotovo: nekaj nadarjenih in za višje naloge v življenju poklicanih mladih ljudi je v tem dijaškem ansamblu. Hočejo hoditi lepšo pot kot Jo v splošnem hodi današnja mladež. In to je prav. Iz teh razlogov se seveda gleda n* uprizoritev »dTaine častihlepja« ali bolje drame »Zakoncev Macbeth« — s simpatijami. —1. Ljubljanska opera. V nedejo zvečer so peli »Prodano nevesto« baje v napol praznem gledališču. V vlogi Janka Je gostova! tenorist Jifanek Iz Prage. Ker smo bHi zadržani na koncertu Ljubljane, sl pridržimo sodbo o njem po »Onjeginu«. Culi pa smo c-d merodajna strani, da se je novi »tv« štev- 204- >NARODNI DNEVNIK«, i r^i a (ti ii ■ m ■ — — _. — . _ __ _ _ _ __ _ 11. sep. 1934. Stran 3. Dnevne vesti. — Pomoč poplavljenemu. Ljudska posojilnica v Ljubljani je sledila vzgledu Ljub- « Danske kreditne banke in darovala za polhograjske ter škofjeloške poplavljence 20 tisoč dinarjev. — Ukinjeni honorarji srednješolskim Profesorjem za nadure. Za časa prejšnie vlade je prosvetni minister Pribičevič zvišal honorarje srednješolskim profesorjem za nadure od 25 na 50 Din. Ker za te honorarje, ki znašajo letno 20 do 25 milijonov Din v budžetu ni predbeleženega nobenega kritja, so sedaj ti honorarji ukinjeni. Pri sestavi novega budžeta pride zadeva zopet v Pretres. — Madžari zahtevajo gimnazijo v Jugoslaviji. Ko se je mudil prosvetni minister v Velikem Bečkereku, se je razgovarjal tudi s predstavniki tamošnjih šolskih in kulturnih oblasti in zastopniki vojvodinskih Madžarov, ki so dr. Korošcu izrazili željo za ustanovitev madžarske gimnazije v Jugoslaviji. Gimnazija naj bi se po njihovih željah zgradila v Velikem Bečkereku. — Raskava Proti ravnatelju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banjaluki. Vsled številnih tožb, ki jih je prejelo ministrstvo socijalne politike proti ravnatelju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kanja luki Krekiču, je minister za socijalno Politiko poveril inšpektorju Stefanoviču na-u.f°’ S? Izvrši revizijo dela ravnatelja Kre- Revizija je dognala, da je Krekič zagrešil veliko zlouporab, vsled česar Je uve-uena proti njemu preiskava. „ - Kaj je 2 izplačilom povlšice plač mo- li,e2a delavstva? Monopolna uprava i®, ?S*tako pred enim mesecem odobrila iztočilo razlike pri povišanju plače mono-PoIškemu delavstvu, vendar do danes uslužbenci ljublj. tobačne tovarne niso prejeli toti Pare od te povlšice. Delavstvo se pritožuje in postaja ogorčeno vsled te indo-tence od strani monopolske uprave. Težko i® Pravzaprav dognati, kdo zadržuje izplako tistih borih 4 dinarjev, kajti ravnateljstvo dolži monopolno upravo, ta zopet fi-načnega ministra itd. Vse je podpisano. odobreno, le izplačila ni. In če vprašajo ««avcl ravnateljstvo, kako to, da še vedno “i nič, se jim enostavno pove, da naj podrezajo svoje štiri ministre, ki so sedaj na tladii, pa bo šlo. Položaj tobačnega delavcu? .pa P°staia od dne do dne nezrrosnejši. skrajni čas je, da se od merodajne strani odredi takojšnje izplačilo razlike, na katero delavstvo že tako dolgo nestrpno čaka. — Iz Cecinja poročajo, da se tam mudi * svojo rodbino Edvard BoyIa, član balkanskega komiteta. Iz Cetinja bo Boyla odpotoval v Albanijo in odtam v južno Srbijo in nrvatsko. Cilj njegovega potovanja je, da ?p°z.na razmere na Balkanu, zlasti pa v lužni Srbiji. — z bolgarskimi četaši V c„ komitska^četa Skk-°?!ia' *e. "aha« bolgarska Naše oblasti CL .L1? ,v Lazar Divljanac. , \ kongres ženske male antante ■Ohr S ,K0D,'?rJeS Se PTične dne 29 ■ ok-tak I« ^aja* 0 2- novembra t. 1. Prvi tt,, v gres iev ^ lansko jesen v Bukarešto. Kongresu bedo prisostvovale uradne re-Prezentantinje feminističnih organizacij iz yseh držav male antante. Na dnevnem redu le: letno poročilo, pokrajinska poročila, poročilo o delovanju lige za mir in svobodo na kongresih v Londonu in Washirigtonu, poročilo o stanju nezakonskih otrok, sredstva za povzdigo zavesti za državljanske pravi- dolžnosti žene, poročilo o najvažnejših vprašanjih zunanje politike v vsaki na kongresu zastopani državi, administrativna organizacija ženske male antante, kandidate za mednarodno zvezo, revija male an-jante, predlogi k delu prihodnjega leta, volitev predsednice. — Streljanje na brzovlake. V mirotvor-“I oovječanski republiki Radičevi se dogajajo vedno lepše reči. Dne 8. t. m. se je “ v a krat streljalo na brzovlak, ki vori med Zagrebom ta Ljubljano i. s. obakrat približno na istem mestu. Prvikrat se je streljalo na dopoldanski brzovlak, ki odhaja iz i-jubljane ob 8. uri 36 minut ta v ZagTeb ob Jb uri 32 minut, drugič pa na popoldanski brzovlak, ki odhaja Iz Zagreba (Sava) ob šj. uri 56 min. Projektil pri slednjem brzo-vlaku je prebil šipo v jedilnem vozu, Ta dogodek je napravil naravno na tujce zelo slab utls. — Obsojen Nazarenec. Pred beograj-?kim vojnim sodiščem je bil te dni zopet obsojen redov Žarko Radak iz Brdanovceg Bački. Radak ni hotel položiti prisege kralju in se je tudi branil nositi orožje, češ, «a mu to njegova vera prepoveduje. Vojno Ljubljana, 10 septembra. sodišče je zato obsodilo Radaka radi nepokorščine na 9 let in 10 mesecev ječe in radi pripadnosti k nazarenski sekti na 1 leto zapora. — Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu je praznovalo v nedeljo in ponedeljek 50 letnico svojega obstoja. Na jubilejno slavnost so pohiteli tudi naši planinci z župnikom Jakobom Aljažem na čelu. Ob tej priliki je bil imenovan župnik Aljaž častnim članom Hrvatskega planinskega društva. — Zahvala. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem (trgovcem obrtnikom in drugim), ki so s svojimi darovi pripomogli k bogatemu srečolovu na društveni veselici dne 7. t. m. Nadalje čuti podpisano društvo še posebno dolžnost izreči tvrdki »Slograd« javno zahvalo za velikodušno materijelno pomoč. Konečno izreka podpisani odbor zahvalo vsem na veselici sodelujočim sestram in bratom ter jim kliče na poti vstrajnega društvenega delovanja sokolski Zdravo! — Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. — Ponesrečen beg iz zapora. V tržaških zaporih je sedel že 4 mesece neki na 18 mesecev težke ječe obsojeni Alojzij Ce-sareto. Pred nekaj dnevi je bij Tadi nekega prestopka disciplinarno kaznovan in so ga premestili v temnico, ki leži nekoliko metrov pod zemljo. Mrežasto okno vodi iz temnice na hodnik. Cesareto je s kosom neke žage prežagal močno omrežje in se nato popel na hodnik, kjer je našel neko odprtino, ki je vodila v kanal, speljan v morje. Vsled deževja pa je bil kanal poln različne gošče in vode, tako, da ni mogel begunec ne naprej, ne nazaj. Ker ic voda vsak trenutek bolj naraščala, je bil Cesareto v nevarnosti, da obtiči v kanalu, kjer ga bo zadušila voda. Pričel je klicati na pomoč, na kar so prihiteli pazniki, ki pa niso mogli Ce-sareta rešiti poprej, dokler niso prišli poklicni gasilci, ki so potegnili nesrečneža iz kanala. Cesareto je bil na pol mrtev prepeljan v mestno bolnico. Damonstraclje bojevnikov. Pred Banca commerciale d’ Itaia so se vršile v pondeljek velike demonstracije, ki so jih uprizorili bivši bojevniki. Bojevniki so protestirali pri banki, ker je ravnateljstvo odpustilo svoj čas nekega bojevnika in ga ni hotelo več vnovič sprejeti. Komisija, ki se je podala k ravnateljstvu, je zahtevala, da bojevnika takoj sprejme ter da od danes naprej ne sprejme več v službo nobenega uradnika razen bojevnikov. — Letalska nesreča. V Liegnitzu blizu Berlina se je dogodila zopet letalska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ko se je letalec Gnadig spustil s svojim letalom na zemljo, je prednji konec letala udaril z veliko silo ob tla, kar je povzročilo eksplozijo lakozvanih »Benzinhalterjev« in je bilo takoj celo letalo v plamenu. Nesrečni letalec je popolnoma zgorel. — Nož v glavi. Iz Budimpešte poročajo naslednji zanimivi slučaj: 42letni koči-jaž Jožef Staller se je pred “desetimi leti stepel v neki gostilni. Med pretepom je neki Stallerjev nasprotnik potegnil žepni nož in ga z močnim zamahom zarinil kočijažu v glavo. Pri tej priliki pa se je odlomila klina od ročaja in ostala v Stallerjevi glavi. Ta ni začutil posebnih bolečin in še manj je slutil, da mu tiči noževa klina v glavi. Po dobljenem udarcu si je lepo pogladil frizuro in odšel domov. Po desetih letih pa je začutil v glavi neke bolečine, katerih ni mogel odpraviti. Odšel je tedaj v bolnico in prosil, naj ga preiščejo. Zdravniki so mu operirali glavo in našli v bližini senc 5 cm dolgo in 3 cm široko noževo klino, s katero je vrli Staller nad devet let kočiral po svetu. Operacija je uspela in danes se počuti »trdoglavi« kočijaž zopet popolnoma dobro. — Pričetek šole je pred durmi. Skrbne starše preveva samo ena velika skrb, kako ohraniti svoje otroke zdrave, poštene in pridne. List »Mladi junak« hoče v tem stra-še podpirati. Zahtevajte eno številko tega lepega lista brezplačno na ogied. Upravni-štvo »Mladega junaka«. Ljubljana, Poljanski nasip 10. Ljubljana., 1— »Vzorna mati«. Ločena je od svojega moža in mati šestero otrok je. Na policiji ni nepoznana, prav tako ne po raznih zakotnih beznicah. Zena srednje starosti, še danes se ji poznajo sledovi nekdanje brhkosti. Ljudje, ki so jo poznali še v prejšnjih letih, so govorili o njej, da je lepa. Pa je prišla vojna in z njo toliko stvari, ki so zapustile zle posledice. Vojaki so jo baje navadili na pijačo, ki je za nesrečnico postala usodepolna. Usodepolna materina strast je pahnila vseh šestero otrok v bedo. In tako so izgubili nedolžni malčki mlado mamo, ki ne pozna več materinske ljubezni. Po zakajenih nočnih lokalih poseda v družbi razuzdanih pohotnežev, ki mamijo mater šestero otrok z alkoholom, dokler ne prikipi podivjana strast do vrha. Tako se je zgodilo tudi sinoči. — Ogabna slika: Upadel obraz, skuštrane lase, povaljana obleka, krvave oči. Za njo pa človek, preprosto oblečen, še mlad, očivldno delavec. Napila se je do onemoglosti On je bil previdnejši. Njej je nudil žganja, sam pa je pil vodo. Slednjič je ukazal: Pojdiva! In brez besede se je dvignila ter se pognala z napol odprtimi usti proti izhodu. Pri vratih je za trenutek postala, se ozrla in skoro omahnila. Dvoje črnih rok jo je prijelo pod pazduho in oba sta utonila v temi... D orna pa, pri njej in pri njem? In tako gre dan za dnem, noč za nočjo. 1— Ponočnjak! p-.ed seboj. Natakar Ferdo S. in pek Ignacij P. sta se srečala dne 10. t. m. ob 1. uri ponoči na Pražakovi cesti. Nace je vprašal Nandeta,, kam gre. Nande je odgovoril: »Za nosom«. Ta neprijazni odgovor je Naceta tako razljutil, da se je Nandeta dejansko lotil. Naflde je odnesel par lahkih poškodb, večinoma prask iz boja. Službujoči stražnik, ki je prišel slučajno mimo je naredil ataki konec ter odvedel oba možakarja na stražnico, kjer so jih legitimirali. Zadnjo besedo pa bo izpregovorilo sodišče. 1— Tatvine. M. Lipovš je prijavila, da ji je dne 7. t. m. neznan stoTilec ukradel iz nezaklenjenega stanovanja skoro novo moško obleko in nov klobuk, last njenega moža. Vrednost 1500 Din. Tat je pustil na licu mesta kot odškodnino svoj lastni stari klobuk. — Josipu Valavšku iz Lok pri Št Jur-ju ob Taboru, je bila dne 7. t. m. Iz stojnice na vogalu Miklošičeve ceste ukradena denarnica z vsebino 900 Din. Položil je denarnico za trenutek na mizo, se obrnil proč in izginila je. 1— Policijske prijave. Tatvine 2, kaljenje nočnega miru 2, prest, cestno-policijskega reda 8, prekoračenje policijske ure 1, pobeg dveh gosk 1, poškodba tuje lastnine 1, ogrožanje osebne varnosti 1, nedostojno vedenje 2, lahka telesna poškodba 1. 1— Aretacije. Radi krošnjarenja brez licence 1, radi tajne prostitucije 1, radi požiga 1, radi beračenja 1, radi postopanja 1, radi telesne poškodbe 1. 1— Umrii so v Ljubljani: Josip Sušnik, zasebni uradnik, 72 let. — Amalija Kranjc, služkinja, 17 let. — Ivan Terček, železn. sprevodnik, 52 let. — Špindler Andrej, skladiščnik, 84 let. — Pahler Jožefa, obč. uboga, 45 let. — Lavrič Marija, kmetica, 57 let. 1— Mestna Or-ju-na Ljubljana opozarja vse svoje člane in članice na članski sestanek, spojen s predavanjem, ki se vrši v četrtek ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma. Vabijo se vsi člani sosednjih bratskih Orjun! 1— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V sredo, dne 10. t. m. ob 20. uri sestanek vsega zbora. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. — Odbor. I— Kavarna Jadran vsak večer damski koncert. Zima, kavarnar, Breg - Turjaški trg. 1— Kavarna Central, Sv. Petra nasip. Vsak večer koncert ruske damske kapele. Za obilen obisk se priporoča Štefan Miholič, kavarnar. Maribor. Mariborske prireditve. V soboto se je vršila bakljada in serenada v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika. V nedeljo so sc vršile razne športne prireditve, zvečer pa veselica »SSK Maribor« pri Gčtzu, veselica citrašev pri Gambrinusu, Bratstva v Jadranu in Orjuno v Narodnem domu. Včeraj so se športne tekme nadaljevale in bomo on njih še poročali. Sirote. Včeraj je našel nek stražnik na cesti 10 letnega Štefana Viderška in dva njegova brata 6 letnega Cirila in 3 ta pol letnega Joška, ki so navedli, da so doma iz Račjega, kjer jim je pred nekaj časa umrl oče. Otroci so nato odšli od doma ta so prišli tako v mesto. Na policiji so otrokom pripravili prenočišče in jih nato danes oddali v Dečji dom. Nepreviden motociklist. Šofer Franc Trampuš je včeraj zvečer privozil preko državnega mostu na glavni trg tako naglo, da se ni mogel okreniti. Zaletel se je v izložbeno okno trgovine Trpin, razbil šipo in se poškodoval. Tatvina. Ivanu C., sprevodniku živine, stanujočemu na Meljski cesti je nek navidezni znanec, ki je pri njem prenočeval, odnesel v nedeljo zjutraj en par čevljev, gamaše in 100 dinarski bankovec. Radi ljubosumnosti sta se stepla sinoči na Aleksandrovi cesti kjučavničar Yiktcr Pezdišek in Avgust Rostohar. Ohladila ju je policija. Honlfka dirka na Bledu V pondeljek popoldne se je povodom kmetskega praznika na Bledu vršila na slavnostnem prostoru na Zaki konjska dirka, ki je zelo dožlTala zlogov. Drugače je in- iS b^z^d^311'"3 Tk\ki-b0 v htevam večin, ma us?rezala najtežjim za-&k,j ’» vLstvo v rokah 2- kapelnika Balatke, kLae . ^?I potrudi za dokaj točno ™ iin^^^DopoIlK)tna v redu, ni 52? rSter- včasih zbor ma- to domač ta ležeren (posebno ob nedeljah n praznik.h). V režiji je marsikaj, kar bi se dalo najboljše popraviti. V torek zvečer se je poslovil Vasilij oevestjanov od ljubljanske opere In Publike z benefičnim koncertom, na katerem so sodelovali solisti in soluttaje, I»- sebno z uspehom seveda najodličnejši, ki jih poznamo iz oper. Splošno se nam zdi, da so koncerti v operi vsi nesrečni; prvič operne arije ne spadajo v koncertni program, drugič pa imajo v operi za spremljevanje solo-spevov neko staro škatljo, ki je godna za penzjon in ne spada na koncertni oder. Na adreso naših najboljših pevcev ta pevk smo že ponovno naslovili prošnjo, naj se blagohotno ozro na slovenski moderni solospev (Lajovic, Kogoj, Škerjanc in drugi) in naj ne nastopajo vedno le z opernimi arijami. Žalibog dosedaj skoro brezuspešno. Narodno gledališče. Opera. V četrtek, dne 11. septembra se poje opera Evgen Gnjegin. V vlogi Lenskega nastopi kot gost tenorist gospod J. Jiranek iz Prage, ki je v tej vlogi na mnogih čeških glediščih žel priznanje. Vlogo Tatjane poje prvič na našem odru novo angažovana dramatična pevka gospodična Vanečkova. Naslovno vlogo Onjegina poje gospod Popov, ki šteje to partijo med svoje najboljše. Vlogo kneza Gremina poje pri tej predstavi gospod Betetto. Pozneje bosta nastopala v tej partiji tudi gospoda Zathey in Zupan. Ostale vloge pojejo: Gna Sfillgojeva, Ropasova, ga Smolenskaja, gg. Mohorič, Subelj in Perko. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Na čast udeležencem agrarnega kongresa je v soboto zvečer na vrtu »Zvezde« koncertiral pevski zboT »Ljubljanski Zvon«, ki je zapel v splošno zadovoljstvo gostvo in domačinov — vrt že dolgo ni bil tako poln — celo vrsto slovenskih umetnih in jugoslovanskih narodnih pesmi v moškem in mešanem zboru. Marijin oratorij. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je ob priliki Marijanskega kongresa priredilo v nedeljo zvečer v ljubljanski stolici koncert z vsebino »Razvoj slovenske Marijine pesmi«, ki ie nudila lepo Izbiro skladb naših najznačilnejših zastop- nikov cerkvene glasbene literature iz starejše dobe (M. Kastelic, L. Dolinar, Gr. Rihar) preko p. A. Hribarja, Foersterja, Ger-biča, Hladnika. Sattnerja do reprezentantov novejše naše musicae sacrae Hochrei-terja, Klemenčiča, dr. Kimovca in Premrla. Slovenska nabožna glasbena literatura je bogata; mnogo je seveda zloženega zgolj za uporabo na cerkven :h korih, mnogo pa se je v njej tudi glasbenih biserov, ki bi nam jih mogla baš vešči zborovodja Ljubljane g. dr. Kimovec in stolni regensehori ter organist g. St. Premrl podajati v sličnih Stiliziranih' koncertnih vzporedih. Seveda pa je imel nedeljski oratorij v delu starejših skladb znak enoličnosti, ker je večina skladb komponirana v cblik: kitičnih pesmi, z mehko in čustveno melodiko, s precej pri-prosto harmonično obleko, kakoršna je znana v narodno liričnih pesmih med starejšimi posvetnimi erotičnimi teksti. Novejše skladbe nedeljskega vzporeda pa očitujejo poleg skladnosti muzikalnega občutja z nabožnim tonom besedila prostejše melodične postope glasovnih lirij in smelejšo harmonično stavo. Naj omenimo le izborno Hoch-reiterjevo »Smeji se maj..., dr. Kimovčev »Večerni zvon« z zanimivo peljavo glasov, dalje priprosto, a polnozvenečo Klemenčičevo »Za majnik« ter PremiTovo »Z glasnim šumom s kora«, ki je sicer starejšega datuma. (Natisnjena je bila v pokojni Gerbičevi »Glasbeni zori«.) Izvajanje vokalnega dela pod taktiko g. dr. Kimovca oratorija je bilo dobro. Ljubljana se je zadnje čase dvignila. Ima prijeten, dovolj uravnan glasovni materijah zbor nepresiljeno sledi svojemu vodji, intonacija je precej čista, le v dinamičnih stopnjevanjih v višjhi legah gredo nekateri glasovi radi enakomernega sozvožja. Skladbe so bile skrbno naštudirane in podane z dinamičnim: in agozičnimi finesami. Morda je ta način strogega koncertnega prednašanja s miselno akcentuacljo besedila odvzel nekaterim starejšim skladbam s primitivno melodično črto nekaj obiležja cerkvene pesmi kot jo poje narod. Operni pevec g. Banovec je v treh pesmi zapel lepo občuteno tenorske solovske partije. Jasna, lirična barva njegovega zelo se razvijajočega glasu in mirno, smiselno prednašanje sta dala skladbam izraz resnične plemenite pobožnosti. Pri dr. Schwabovi »Zdrava Marija« je bil zbor občutno premočan. Gospoda Banovca bi radi slišali kot solista v večjem OTatorijskem delu. — Za orgijami je sedel S. St. Premrl, ki nam je že znan iz prejšnjih cerkvenih koncertov kot mojster izrednih umetniških vrlin. Zaigral je tri or-geljske skladbe z virtuozno točnostjo, škoda, da nobena ljubljanska koncertna dvorana nima orgelj ,da bi g. Premrl večkrat lahko seznanjal koncertno publiko z or-geljsko glasbeno literaturo. — Stolnica Je bla pri Marijinem oratoriju natlačeno polna Marijinih častilcev in častilk ter Uubiteljev nabožnega petja. S. P. — Skladatelj Fran Ser. Vilhar se je te dni mudil v Ljubljani. Njegovo sedemdesetletnico smo Slovenci skoro prezrli. Uprava Narodnega gledališča si je nadala nalogo — tako je vsaj svoječasno objavila — uprizarjati predvsem domača, slovenska in jugoslovanska operna dela ta je bila vzela ie lansko leto v repertoar tudi Vilharjevo opero »Lopudska sirotica«. Iz pogovora s skladateljem izvemo, da so bile vloge ze razdeljene in je bil on obveščen, da se delo že študira. Ce »Lopudska sirotica« zasluži uprizoritev, zakaj bi je v spoštovanju do zasluženega skladatelja je ne uprizorili? L. Lipovec: »Roka roko.,.«, druga enodejanka iz ciklusa »Sposobna ljudje«. Splošna knjižnica št 31. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna ta knjigarna. Strani 40. Cena broš. Din 6.—. Kakor Je znano, je pisatelj L. Lipovec (pseudonim) priredil pod skupnim naslovom »Sposobni ljudje* ciklus petero enodejank, katerih zadnja predstavlja epilog k ciklusu. Druga enodejanka v tej vrsti »Roka roko...« je pravkar izšla kot 31. zvezek »Splošne knjižnice*. — Ta enodejanka je kaj drastična slika slavohlepja, salonske osladnosti, ple-menitaškega birokratizma in malomeščanske intrige iz predvojne dobe. Trgovec t deželnimi pridelki na sedežu okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča je odlikovan z naslovom cesarskega svetnika. Za svod* in čegave zasluge? Po čegavem prizadevanju? Problemi enodejanke: odlikovane« ta njegova žena, cesarska svetnica — manija za naslovi — ta vsak po svoje globoko občutita doseženo počeščenje, posebno na solncu plemenite gospe glavarjeve in visoko — nizkotnega gospoda glavarja, ki pa v senci tega odlikovanja črpat* materljelna sredstva za svoje noblese in extravagance. Vse v vsem Je enodejanka konkavno zrcalo, iz katerega odsevajo zadeti in dobro kaTakterizirani tipi Iz predvojne dobe, ki pa tudi danes ntso izginHL — Ta Igrica, kakor sploh vse druge tega ciklusa »Spodobni ljudje bo kakor nalašč primerna za uprizarjanje na naših odrih ot raznih prilikah, zlasti po deželi ..Stenico!” najboljše sreditvo proti stenicam. Glavna zaloga Drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 7 Ljubljanska porota. UBO.I. Kakor *mo včeraj na kratko poročali, se Je ctvorilo takratno porotno zasedanje $ procesom zoper Franceta Ježeka, ki je obtožen uboja Ivana Porente in lahke t*lesne poškodbe Petra Snoja. Iz obtožnico. Franc Ježek, posestnik v Slapali pri M. D. v Polju, oženjen, predkazuovan enkrat radi hudodelstva težke in dvakrat radi prestopka lahke telesne poškodbe. Je pijači vdan in v pijanosti nasilen človek. — Dne 29. maja ie izpil, kakor zatrjuje, že dopoldne v Kuharjevi gostilni tri sestjiajstinke špvritovega žganja. Popoldne sta si napravila i Ivanom Leskovšekom iz pol litra špirita in 1 in pol litra vode dva litra šplritovega žganja, ki sta ga v družbi dveh žensk popila. Večino sta izpila seveda sama. Okoli poldevetih zvečer sta se podala pivska tovariša v vinotoč Marije Blaž, kjer sta naročila tri litre vina. Pol litra se je slučajno Izlilo, en liter sta izpili dve ženski, ostali poldrugi liter pa Ježek ta Leskovšek. Med tem ]e prišlo v gostilno več fantov, ki so Izpili liter vina in se pri tem obnašali popolnoma mirno in dostojno. Brez vsakega povoda je pristopil naenkrat obtoženec In pozval Porento, ki se je tudi nahajal nied fanti, da naj se gre ž njim za stavo in sicer za Štefan vina — metat. Porenta se je sprva branil; slednjič pa sta se le sprijela in zmagal je Porenta. To je Ježka hudo ujezilo. Dejal je. da se mora rokoborba še enkrat ponovit^ češ, to pot bo Porento vrgel, če le hudič ni, enga tacga bajtarja bo vendar vrgel! Porenta ni hotel več In je zahteval od Ježka Štefan vina. — Tudi ostali fantje so Porenti odsvetovali, da naj se ne spušča z Ježekom v nobeno rokoborbo več, ker postaja Ježek srdit in posega že v zadnji hlačni žep. Ker pa je Ježek le silil in silil v Porento, sta se končno vendar še enkrat sprijela. Topot ni nihče več padel, ampak sta se satno par minut po dvorišču sem ter tja metala. — Nenadoma je Porenta vzkliknil: »Fantje bežimo, jaz imam že 15 Štihov,« ter je zbežal proti Hribarjevi hiši. Kakor on. so zbežali tudi vsi ostali fantje, le Petra Snoja je Ježek dohitel. Zavihtel je nož proti njemu ter mti prerezal nad desnim komolcem suknjič iti kožo. Znoj se niu je postavil v brati. Sprijela sta sc, Snoj je vrgel Ježeka na tla in pričel klicati na pomoč. Prihitel je sosed Andrej Hribar, ki je izvil obtožencu nož iz roke. — Ježek je šel nato k orožnikom ter jim je javil, »da je enga zaklov... še ni mrtu, ampak bo kmal crknu.* — Porenta je dobil šest sunkov, od katerih je bii prvi tako močan, da je prerezal deseto rebro, deveto pa napol presekal in ranfl vranico, radi česar je Porenta čez dva dni umrL Zagovor: Predsednik: »No, Ježek, kako je bilo tistega dne.« — Obtoženec: »Že dopoldne sem izpil tri šestnajstinke žganja.« — Predsednik: »No, in kaj je bilo potem?« — Obtoženec: »Opoldne sem šel h kosilu.« — Predsednik: »Takrat je bil praznik, ste dobro jedli?« — Obtoženec: »Nekoliko mesa, mal župce pa mal kofeta. Po kosilu sem šel spat. Ob šestih sva si naredila z Leskovšekom dva litra špiritovega žganja.« (Slede detajli, ki so znani iz obtožnice.) Pila sva do mraka, nakar sva šla v Kuharjevo gostilno.« — Predsednik: »Koliko sta izpila?« — Obtoženec: »Ne vem, na 1 liter se spominjam ... Potem me je zavest zapustila. Ziher prec tuki oslepim, če ni res!« — Predsednik: »Vse druge priče pa pravijo, da niste bili ravno hudo pijani...« —Obtoženec: »Gespud, sej so vsi čezme!« — Predsednik: »Bežite, bežite, zakaj naj bodo vsi čez vas — še Jernej Hribar, ki ima vašo sestrično za ženo pravi, da niste bili hudo pijani...« — Obtoženec: »Nč na vem, pa je. Ce b’ na biv pijan, b’ se tud metat na biv šov. Se na grem nkol z nobenm!« — Predsednik: »Priče pa pravijo drugače!« — Obtoženec: »Odkar sem bil v vojski ranjen, tako malo prenesem — takoj sem ves zmešan in na-umen!« — Predsednik: »Torej malo prenesete? — Koliko pa?« — Obtoženec: »Ne vem.» — Predsednik: »Boste vendar vedeli! — En liter, dva ali pet?« — Obtoženec: »Nič ne vem!« — Predsednik: »Z ubitim nista bila posebna prijatelja?« — Obtožene: »Enkrat me je okol norišnice podiv, okol in okol!« — Predsednik: »To je pa precej daleč!« — Državni pravdnik: »Kdai ste šli spat? — Ali ste bili dolgo pokonci?« — Obtoženec: »Nč na vem!« — Državni pravdnik; »Ravno poprei ste pa še vedeli. Samo če vas jaz vprašam, ne veste nič!« (Smeh.) — Državni pravdnik: »Ali ste bili že takrat tako pijani, ko ste prvi liter vina naročili?!« — Obtoženec: »Nč na vem!« — (Smeh.) — Predsednik: »Proti orožnikom ste se zagovarjali, da ste ravnali v silobranu...« — Obtoženec: »Nč na vem.« — Zagovornik: »Vas večkrat glava boli, ■ kajneda?« — Obtoženec: »Oh pa kolikokrat!« — Zagovornik: »Zakaj?« — Obtoženec: »Tega pa ne vem.« — Državni pravdnik: »Mogoče od šnopsa? Ali ste se kaj kuri-rali?« — Obtoženec: »Sem se. Pa ni nič po-, magalo!« — Državni pravdnik: »Samo špirit vam pomaga...« — Zastopnik privatnega udeleženca, starega Porente: »Ali ste bili radi glavobola kdaj pri kakem zdravniku? — Kaj vam je svetoval? Da pijte, ali ne?« — Obtoženec: »Nč na vem!« (Smeh.) — Zagovornik: »Ali ni bilo v vaši rodbini več umobolnih?« — Obtoženec: »Da. En bratranec se je obesil, drugi se je ustrelil, neka teta je umrla v hiralnici Sv. Jožefa.« Dokazovanje. Zaslišanih je bilo dvajset prič. — Nobena izmed teh prič ni mogla potrditi, da je bil obtoženec usodnega dne tako pijan, da hi se ne zavedal, kaj dela. Rabile so izraze: »Bil je nekoliko vinjen«; »toliko da je bil«; »en mal je že biv. pa ne dost«; »ni biv hudo«. Dogodek sam so opisale priče popolnoma v soglasju z obtožnico. Nobenega protislovja ni bilo med njihovimi izpovedbami. Zato naj omenimo samo nekaj karakterističnih detajlov iz izpovedb teh prič, ki iz obtožnice niso znani. Peter Snoj izpove, da mu je obtoženec, potem ko mu je Andrej Hribar izvil nož na očitek: »Poglej, tu si pa mene vrezal!« odgovoril: »Prav je, da sem te; zakaj si bil poleg?! Se vrat bi tl prerezal, če bi te dobil!« - Orožnik potrdi, da je bil obtoženec »precej pijan, vendar nikakor ne do popolne nezavednosti.« Govoril je pametno ter je jokal. Trdil je, da je ravnal v silobranu. (Prve besede, ki jih je Izpregovoril na orožniški stanici so znane iz obtožnice.) Tako je govoril obtoženec neposredno po uboju. Ko ga je pa orožnik zaslišal drugi dan Še en- krat je izjavil, da se spominja samo, da so se nekaj tepli.« Orožnik je slednjič potrdil, da obtožencu včasih »malo v glavo udari«. Originelna priča je bil obtoženčev oče Franc Ježek, edina, priča, ki si je očividno prizadevala, da podčrta stvari, ki naj bi govorile obtožencu v prilog, na čim najbolj drastičen in efekten način, priča, ki pa o dogodku samem ničesar ne ve. »Kokr je kej piv, se je kar ves tresu... pa zmešan je biv tud, kokr cela negova žlahta... tie-gova mat je bla, če se je kej ujezila, kokr zmešana. — Izvedenec: »Ali je bil v mladosti božjasten?« —. Priča: »O tud, tud en mal.« — Izvedenec: »Kako pa gospodari?« — Priča: »E, kaj bo... skor vse morm jest napravt!« — Zastopnik privatnega udeleženca: »Kako pa, da ste mu potem posestvo »čez dali«, če ste vedeli, da je tako nesposoben?« — Priča: »Kua sm pa tov? A ga ura ta mlajšm dav, k’ je u Amerik? Posestvo gre starejšemu.« — Zastopnik privatnega udeleženca: »No, in sedaj morate sami delati?« — Priča: »Delov bom pa dokler bom živ, kokr vi!« — Predsednik: »Ali ste se ga vi tudi že kedaj pošteno napili?« — Priča: »O, tudi jaz ga rad pijem, dostikrat sem se ga nalezel, ko sem bil mlad.« — Predsednik: »Pa kaj je bilo potem?« — Priča: »Nč. Eno uro sem šov spat, pol pa spet delat?« — Predsednik: »Ali ste bili tudi vi že kdaj na Studencu?« — Priča: »Ja, mem sm šov!« — Konečno se obrne možiček proti sodnemu dvoru in porotnikom: »Ja, tako je gospodje: Ce mi ga vzamete ga vzemite, ampak potem bo šlo vse »h konc« — jest na morm več delat, sm že prestar!« (Smeh, posebno, ko ga opozorijo na to, da je par trenutkov preje trdil, da »večino napravi sam«.) Izvedeniško mnenje. Vsaka Izmed šestih ran je bila sama na sebi težka. Vsaka pomoč je bila izključena. Vzrok smrti: »Akutno vnetje trebušne mrene.« Psihljater ugotovi, da je obtoženec dedno precej težko obremenjen. Glede članov njegove rodbine pa se nikakor ne more reči, da bi bili blazni, kakor je to trdil obtoženec in njegov oče, pač pa, da so duševno manj vredni. Mož je bil kritičnega dne alkoholiziran, vendar ni verjetno, da bi se ne spominjal na dogodek. Iz njegovega obnašanja sledi, da je bil nekoliko pijan, motiv dejanja pa je maščevalnost Po dejanju J« nastopila »alkoholna beda«, zato je jokal In se obtožil. Vse pa je napravi! smotrena Duševna zmedenost ni podana. Vprašanja stavljena porotnikom. Dve glavni: 1. uboj; 2. lahka telesna poškodba; eventuelna: 3. in 4. za slučaja sub 1. in 2. duševna zmednost; 5. in 6. popolna pijanost za oba slučaja; 7. če se K spravil namenoma v popolno pijanost; 8. ali je vedel, da je podvržen v pijanosti hu« dim strastem. Drž. pravdnik ugotovi, da je obtoženec pijanost prespal, da je Porento preganjaj in »metanje« uprizoril namenoma, da I** zove pretep. Zagovornik zas. udeleženca, ugotovi, da o duševni zmedenosti ne ve nobeden Izmed vaščanov. Zagovornik dr. Frlan je imel jako težko stališče. V vnemepolnem govoru je apeliral na pamet, skušnjo in vest porotnikov. Izjavil je, da ne išče milosti, pač pa pravico. Naglašal je obtoženčevo patologično pijanost in dejstvo, da je obtoženec hTereal* tarno obremenjen itd. Krivdorek 1 porotnikov. Porotniki so prvo in drugo vprašanje potrdili z 12 glasovi, torej so ga spoznali soglasno krivim hudodelstva uboja in postopka lahke telesne poškodbe. Vprašanja 3 do 6 so soglasno zanikali, vprašanja 7 U 8 so seveda odpadla. t' Sodba. Franc Ježek je kriv hudodelstva uboja ta prestopka lahke telesne poškodbe In se kaznuje z dveletno težko ječo, poostreno vsako leto dne 29. maja s temnico, postom in trdim ležiščem. Odškodninski zahtevki se zavrnejo na civilno pravdno pot, prizna se samo 200 Din zdravniških stroškov 28 umorjenega in 100 Din za Snoja. ?■ § 127 K. Z. Predmet včerajšnje druge porotne obravnave je bil slučaj posilstva po § 127 k. fak. Obtožen je bil 14 letni Florijan Rusjan, majhen in slaboten dečko, ki niit poldrugi mete mi visok, da se je pregrešil nad pet" letno deklico. BI je oproščen. 100 EDGMMff BURROUGHS! TARZAN IN SVET »Vpitje!« je kričal Spider, »Vpitje! To ie hujše kakor krik. To ie smrt! Konzerva je polna bencina!« Hlastno sta odprla Clayton in Thuran tudi svoje konzerve in našla v njih v svoje veliko razočaranje, tudi bencin. Odprli so potem vse konzerve — povsod isto razočaranje. Torej niso imele v čolnu riti grama živeža. »Hvala bogu, da imamo vsaj vodo!« je kliknil Tompkins. »Brez jedi se lažje vzdrži kakor pa brez vode. Ce ni drugače, bomo pojedli svoje čevlje; toda popiti jih ne moremo.« Dočim je govoril, ie Wilson navrtal sodček in Spider je nastavil kozarec, da ujame dragoceno tekočino. Toda mesto vode se je vsul iz sodčka tenak curek majhnih črnih zrnc. WDson je zaklel, vrgel sodček na tla in z grozo strmel v kozarec. »Sodčki so polni smodnika,« je javil Spider s topim glasom. Navrtali so še drugi sodček in tudi v tem so našli le smodnik. »Bencin in smodnik!« je kliknil Thuran. »Za vraga, to naj bo hrana ponesrečencev!« Odkar so vedeli, da nimajo ne jedi ne pijače, sta se žeja in glad hitrejše glasila in trpljenje je pričelo že prvi dan po tragičnem dogodku. Tekom dni so postale razmere še strašnejše. S trpečimi očmi so motrili vsi noč in dan obzorje, dokler se niso trudni in izčrpani zgrudili na dno čolna in se s težkim sanj polnim snom vsaj malo opomngli od grozot resničnosti. Mornarji so od gladu razrezali In pojedli svoje usnjene pasove, in čevlje, dasi sta jih Clayton in Thurati na vso moč odvračala od tega, ker povejte le bolečine. Slabi in brezupni so ležali na žgočem tropič-nem solncu z izsušenimi ustnicami in oteklimi jeziki, ln čakali smrti, ki so jo vsi želeli. Trije potniki so v bolečinah prvih dni, ko niso ničesar jedli, že otopeli, toda smrtni' boj mornarjev je bil strašen, ko je njihov slabotni želodec poskušal prebaviti kose usnja. Tompkins ie prvi podlegel svojim bolečinam. Baš teden dni po koncu »Lady Aliče« Je umrl v Strašnih krčih. Več ur je ležalo truplo z ostudno spačenim obrazom zadaj v čolnu, dokler ni Jane Porter mogla več prenašati tega pogleda. »Kaj lahko vržete truplo čez krov, William?« je vprašala. Clayton je vstal in se opotekel proti truplu. Oba še živa mornarja sta ga opazovala s čudno pretečimi očmi. Anglež ie poskušal dvigniti truplo do roba čolna, pa je bil preslab. »Prosim, pomagajte mi malo,« je dejal Wilso-nu, ki je ležal najbližie njega. »Kaj pa hočete pravzaprav?« je jezno vprašal mornar. »Preslab sem, da bi sam dvignil truplo in ga vrgel v morje. Saj ga ne moremo pustiti tu na žge čem solncu.« »L«* pustite ga,« je godrnjal Wilson. »Potrebovali ga bomo jutri.« Le počasi je razumel Clayton te besede. Oba mornarja nista hotela svojega tovariša vreči v morje; hotela sta ga torej... »O bog!« ie šepetal boječe, »saj vendar ne mislite...« »Zakaj ne?« je godel Wilson. »Od česa naj živimo? Ta je mrtev. Ta ne čuti več.« »Pojdite sem, Thuran!« se je Clayton obrnil k Rusu. »Doživeli bomo še kaj hujšega od smrti, če ne vržemo tega trupla pred nočjo v morje.« VVilson je hotel vstati in jima braniti, ko pa je videl, de se je tovariš Spider pridružil Claytonu in Thuranu, je opustil svojo namero in zrl le z lačnimi očmi za truplom, ki so ga trije možje vrgli čez krov. Do večera je sedel potem Wilson na istem mestu in nepremično zijal v Claytona. Imel je oči norca. Proti večeru, ko je padalo solnce v morje, ie pričel nerazločno govoriti sam s seboj, toda oči ni odvrnil od Claytona. Ko se je stemnilo, je Clayton še zmirom čutil te vase uprte strašne oči. Ni se upal zaspati, in vendar je bil tako utrujen, da je napenjal vse sile, da je ohranil zavest. Po zanj brezkončnem času trpljenja ie klonil z glavo na deske in zaspal. Koliko časa ie ležal brez zavesti, ni vedel, toda naenkrat ga Je prebudil šum opotekajočih se korakov v njegovi bližini. Mesec je medtem vzšel in ko je Clayton prestrašen odprl oči, je videl Wilsoria, kako se počasi plazi k njemu, iz odprtih ust mu je visel otekli jezik. Ta šum je prebudil tudi Jano Porter. Ko je zagledala ostudni prizor, ie zakričala na pomoč in v istem hipu je mornar napadel Claytona. Kakor divja žival mu je poskušal pregrizniti vrat, toda Claytonu se je — dasi je bil slab — posrečilo odvrniti zobovje pobesnelega mornarja od sebe. ‘Krik Jane Porter je prebudil tudi Thurana in Spidera. Ko sta videla kaj se godi, sta prišla Clay-tonu na pomoč in z združenim naporom vseh treh se je posrečilo, da so vrgli Wilsona na dno čolna. Pai minut je ležal tam, govoril sam s seboj In se smejal, potem pa je s strašno kletvijo skočil po- konci in se vrgel v morje, še predno ga je mo2*J kdo zadržati. Ostali so se vsi tresli od strašnega razburjenja. Bili so vsi potrti. Spider se je zgrudil in jokal Ja0* Porter je molila, Clayton je tiho govoril pred **< Thuran pa ie naslonil glavo v dlani in mislil. Zjutraj je Rus naznanil rezultate svojega raz* mišljanja. »Vsi veste, kakšna usoda nas zadene, če danes ali jutri ne najde kakšna ladja. Upanja je Pa malo, da se to zgodi, ker nismo videli vse te dni, kar smo v čolnu, nobenega dima in nobenega jadra na obzorju. »Nekako bi že še šlo, če bi imeli kaj živeža. Toda brez hrane* ni nobenega upanja. Preostaja nam torej le dvoje možnosti in odločiti se moramo za eno od njih. Ali umremo prihodnje dni ali se pa eden od nas žrtvuje, da ostanejo drugi živi Me razumete, kaj mislim?« Jane Porter, ki ie tudi poslušala, se je zgrozila. Ce bi to predlagal ubog, neizobražen človek, bi se ne čudila posebno; da je pa storil to mož, ki je igral gentlemana, tega ni mogla razumeti. »Potem je boljše, da umremo vsi skupaj,« i« dejal Clayton. »Večina mora odločiti,« je odvrnil Thuraij-»Glasovali bomo, ali naj žrtvujemo enega od nas^ ne, Mis Porter se ne udeleži glasovanja, ker ni nevarnosti.« »Kakšen razloček 1“ zakliče presenečen ki pokusi isto juho ali prikuho brez „Juhana‘' in z ..Juhanoml" MALI OGLASI Najboljša kolesa in Šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, znamke Gritznerin Adler Uubliana ob vodi polog Prešernovega spomenika. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod ,,In-kasant" na upravo lista. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Tako}“. Pozori i Najnovejše knjige Zvezne tiskane in knjigarne v Ljubljani, Marijin trg St. 1. 0. ZUPANČIČ. Veronika Detenlika. tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — Vez. Din 32'—, bros. Din 25 —, finejša Izdaja celo platno Din 60' pol platno Din 60-—, broi. Din 52—. luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130*—. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrb* Stva I« brezposelne, 80 str. — »splošna knjižnica* štev 27 — Vez. Din 17'— broi. Din 12’—. 1. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjlž.« It, 26 — Ve*. Din 17'—, br. Din 12'— Zahtevajte cenik! E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica* št. 24—25 — I, del voz Din 39‘—, broš. Din 80’—. H. del (v tisku). u N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva sonata, rom. »tr. i3e ►Spl. knjlŽ.« St 22 — Ve*. Din 20, broš. Din 14. J. ZEYER, Gompitl In komurasakl. japonski rom., str. 154. »Spl. knj.* it. 20. Ve*. Din 20, broš. Din 14. A. SIČ, ICmeike hlle In njih oprava na Gorenj Skem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140. Zahtevajte cenik! -.t y _____________ Manufakturna trgovina IVAN TRPIN MARIBOR, Glavni trg 17 tr„ lep, trn premog s4—5000kalorij, franlco Ormož tona & Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica Stev. 1. Sveže mleko dobe dnevno državni uslužbenci na knjižico proti naknadnemu mesečnemu plačilu. Na veliko se dobro pasterizirano mleko predprodajal-cem dostavlja, ter se razpošilja na vse strani. Mlekarna KOS, Maribor, Jenkova ul. 6. za znamke „IUrija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220. je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim aa kavarna Bristol, Maribor. Tigevec, mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženia Le resne ponudbe s sliko pod „Srečna bodočnost" na upravo Usta. visoke kategorije, komeroijelno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g Ace Kulmer Ruše pri Mariboru. najcenejši domači iz- OtroSki vozički delkl. Dnokoiesa: Motorji kanskega tipa ..Evans", „D. K. W.", „Per»ch“, ,,Vironette“, „Motorelle“. Pmnunatika: ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa In šivalne stroje vedno v zalogi. Predprodajalci In mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila, emajliranje In poniklja-nje. ,.TRIBUNA'*, F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška seita it«v. 4, le zi legitimacije. kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. _____________ došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana. ___________________________ Ha pdai je, športni družinski breg in kočija. Naslov pove uprava lista. la spali nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno oroda. Naslov pove uprava lista. se nekaj vagonov oglja iz trdega lese Več se poizve pri Andrel Lieniii, Št J sol v Meži Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda s* lahko vsak dan. Dolenjska c. 53 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana. Sprejme se mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vstop 15. sep' tembra 1.1. Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4. Poni teni aa prodaj, je posestvo, obstoječe Iz hiš< s 4 sobami, 2*/s oralov vinograda, 4 oralov gozda, 2 oralov njiv in sadonosnlka, .pripravno it vsako obrt ali trgovino Ponudbe osebno dne 7. in 8. sept, pri Žullč v Krškem al'-, pismeno na dr. Rostohar, pro fesor v Mariboru . samski, želi primernega mesta. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na podružnico ..Narodnega Dnevnika'' v Mariboru pod ..Poštenost*' isa oospoamia želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri sumuu, vdovcu z enim ali dvema otrokoma, ali pa Pr‘ bolj priletnem gospodu. Po*, nudbe pod J. V. Poštno ležeče št. 40. Celje._______ s kuhinjo in 2 malimi sob*o» ali 1 veliko se iiče v Ljubljani ali okolici. P1»S» »• mesečno d« 1600— K. Cenjene ponudb* n* upr. litta pod „Cimprej»“. \