Poštnina (riaga&fl Leto LXI. m 99. u soboto 28. aprila 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema nedelje in praznike. — in sera ti do 80 petit a 2_ Dio, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. In se ratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo 420.— Din. Upravoišrvo: Knaflova ulica It 6, pritličje. — Telefon 2354. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Današnja seja Narodne skupščine Zahvala bolgarskega sobranja« — Malomarnost vladne večine. — Opozicija in celo en radikal proti vladnemu osnutku stanovanjskega zakona. — Beograd, 28. aprila. Na današnji seji Narodne skupščine je bil definitiv* no sprejet novi stanovanjski zakon, ka* kor ga je predložila vlada in odobril skupščinski odbor. Za sejo pa poslanci vladne večine niso kazali posebnega zanimanja in skupščina v začetku niti ni imela kvoruma. Pred prihodom na dnevni red je predsedujoči prečital brzojavko, ki jo je poslal predsednik bolgarskega sobra» nja in ki se glasi: Hitim, da izrazim iskreno zahvalo za izkazano sočustvovanje in pomoč vam in Narodni skup-ščini Kraljevine SHS tako v svojem, kakor v imenu vsega bolgarskega nas roda. Radikal Tiča Popovič je zahteval besedo in protestiral proti malomar* nosti poslancev vladne večine, ki ne* redno prihajajo k sejam, tako da skup* ščina ni niti sklepčna. Šele pol ure po* tem, ko je Narodna skupščina že rešila razne formalnosti in razpravljala o ne* katerih manj važnih zadevah, se je zbralo toliko poslancev, da je bil podan kvorum. Radikal Milenkovič je prote* stiral proti zavlačevanju zakona o likvi* daciji kmetskih dolgov in je ostro kri* tiziral postopanje vlade, ki se briga za vse drugo samo za najbolj pereče in* terese prebivalstva ne. Končno je narodna skupščina pre* šla na dnevni red in pričela razpravo o stanovanjskem zakonu. Poročevalec posl. Jevremovič je prečital besedilo zakonskega načrta, kakor smo ga ob* javili včeraj. Prvi je povzel besedo posl. Pctejan, ki je svojčas stavil nujni predlog glede podaljšanja stanovanj* ske zaščite in predložil tudi tozadevni zakonski osnutek. V svojem govoru je protestiral proti postopanju vlade, ki je šla preko tega osnutka, dasi ga je odobrila Narodna skupščina in je bil v skupščinskem odboru soglasno v na* čelu sprejet. Izjavlja, da vladni pred* log nc odgovarja faktičnim potrebam in je zato nesprejemljiv. Vladni pred* log je popolnoma različen od predloga, ki ga je stavil govornik. Absolutno ne* sprejemljiva je določba glede poviša* nja najemnine, ker določa mnogo višjo najemnino, kakor pa so jo zahtevali hišni posestniki. V nadaljnih izvaja* njih se je govornik podrobno pečal s stanovanjskim vprašanjem ter kritizi* ral postopanje hišnih posestnikov, ki hočejo zavzemati nekako izjemno sta* lišče. Zamerja vladi, da se pusti tero* rizirati od hišnih lastnikov, ki so celo zagrozili, da ne bodo plačevali davkov, če ne bo stanovanjsko vprašanje rese* no tako, kakor zahtevajo oni. Če bi si* romašni delavci nastopili na sličen na* čin, bi jih vlada takoj obtožila po za* konu o zaščiti države. Govornik izjav« Ija, da bo glasoval proti zakonu. Nato je povzel besedo poslanec dr. Maček, ki je v svojem govoru nagla* šal, da se je postavila vlada pri rese* vanju stanovanjskega vprašanja na po* polnoma napačno stališče. Ogromna večina hišnih posestnikov in stanovanj* skih najemnikov se je izjavila za to, da sc maksimirajo najemnine na pod* lagi zlate paritete. Vlada pa je šla pre* ko tega in je določila mnogo višjo na* jelnino. Govornik priznava da so tako med hišnimi posestniki, kakor med na* jemniki ekstremisti, ki gredo do skraj* nosti, vendar pa se na te ne sme ozi* rati, marveč bi bilo treba upoštevati mnenje ogromne večine. Nepravilno pa je tudi postopanje vlade, ki je stavila popolnoma nov predlog šele potem, ko je bil v odboru že soglasno sprejet predlog, ki je izšel iz Narodne skup* ščine. Največjo krivico pa dela vlada s svojim zakonom ogromni večini onih malih hišnih posestnikov, ki so že do* slej nosili vsa bremena stanovanjske zaščite. Dočim bodo tudi v bodoče po* polnoma svobodni posestniki velikih palač z luksuznimi stanovanji, bodo mali hišni posestniki še nadalje izpo* stavljeni vsem v zakonu predvidenim omejitvam. Govornik predlaga, naj se zakon vrne odboru, da ga temeljito predela. Malo senzacijo je tvoril nastop ra* dikala Puniše Račiča, ki je edini izmed poslancev vladne večine zahteval bese* do in se odločno izjavil proti vladnemu predlogu. Vladni predlog ne znači za* Ščite privatne svojine, marveč pospešu* je komunizem. Stanovanjsko vprašanje s tem ne bo rešeno, marveč le še po* slabšano. Izjavlja, da bo glasoval proti. Pri glasovanju je bil stanovanjski zakon s 119 proti 56 glasovom v načelu sprejet. Nato je sledila še podrobna razpra* va, v kateri je med drugimi poslanec dr. Maček zahteval, da se ukine določ* ba, po kateri lahko hišni posestnik za* brani najemniku oddajo delov stano* vanja v podnajem. Vladna večina je ta predlog odklonila, ter je nato s 119 proti 56 glasovom definitivno sprejela stanovanjski zakon. Zakon bo že jutri objavljen v ^Službenih Novinah» in stopi s 1. majem v vet javo. Državljani dveh kategorij Druga točka dnevnega reda je bila razprava o tolmačenju člena 108 invalidskega zakona. Vlada je zahtevala, da se tolmačijo določbe tega zakona tako, da se prevedejo na penzije po novem zakonu samo oficirji - invalidi bivše srbske vojske,, dočim bi prejemali invalidi bivše avstroogrske vojske še naprej prejemke po starem zakonu. Opozicija je proti temu energično nastopila in je zlasti poslanec SDS g. Vilder protestiral proti takemu zakonskemu sankefijoniranju neenakosti. Naglasa! je, da so bili srbski oficirji oškodovani že s tem, da so napredovali in prejemajo tako avtomatično višje pokojnine odnosno invalidnine, kakor pa njihovi tovariši iz bivše avstroogrske vojske in zato ni nobenega razloga, da bi se še nadalje delala med obema skupinama tako občutna razlika. Vrhu tega pa plačujejo prečanski kraji toliko invalidskega davka, da ne le krijejo vse izdatke za invalide svojega teritorija, marveč tudi velik del za srbske invalide. Samo Hrvatska plača okrog 50 milijonov invalidskega davka, a invalidnina, ki jo prejemajo Hrvati, znaša jedva 12 milijonov. Če se vsi hrvatski invalidi prevedejo na prejemke po novem zakonu, znaša to povišanje izdatkov za okroglo 5 milijonov. Najbolj pa se čudi slovenskim klerikalcem, ki jim je bedni položaj kronskih penzijonistov iz bivše avstroogrske vojske dobro znan, da so podpisali ta predlog. Med govorom poslanca Vilderja je prišlo do ostrega prerekanja med vlad* no večino in opozicijo. Klerikalci so v zadregi molčali in svojega izdajalskega početja niti niso upali braniti. Poslanec Vilder je končno zahteval, naj se predlog vrne odboru, da ga spremeni tako, da se prevedejo po no* vem zakonu vsi oficirji * invalidi brez razlike, v kateri vojski so prej služili. Na splošno presenečenje je minister socijalne politike Čeda Radovič izjavil, da svoj predlog, ki so ga podpirati tudi klerikalci, umakne in da sprejme pred* log poslanca Vilderja. Seja je bila na* to zaključena. NOBILE HOČE STARTATl" JUTRI — Stolp, 28. aprila. Če bo vreme količkaj ugodno, namerava general Nobile jutri zjutraj startati k svojemu poletu na severni tečaj. PRVOMAJSKE PROSLAVE TUDI V FRANCIJI PREPOVEDANE — Pariz, 28. parila. Ker se vlada boij komunističnih izgredov, je prepovedala vse prvomajske obhode. Dovoljena so samo zborovanja v zaprtih prostorih. najboljše, aajtrainejše. zato najceneje! Češkoslovaški železničarji v Ljubljani Jutri, 29. t. in., poseti Ljubljano okrog 100 češkoslovaških železniških uradnikov. Pripeljejo se z vlakom ob 16.46 na tukajšnji kolodvor, kjer jim prirede njihovi j u gos I o venski tovariši svečan sprejem. Pozivamo narodno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema in tudi pri tej priliki manifestira bratske vezi, ki družijo Jugoslovene in Čehoslovake._ Vlada ščiti korupcijoniste — Beograd, 28. aprila. Danes je imel sejo anketni odbor, ki je bil izvoljen na včerajšnji seji Narodne skupščine, da preišče razne nepravilnosti in zlorabe v kurilnici v Brodu. Radikali so tudi danes poskušali vso zadevo potlačiti ter so predlagali, naj anketni odbor počaka na izid preiskave, ki jo je odredil prometni minister. Poslanci KDK so se temu odločno uprli. Vršila se je dolgotrajna in mestoma zelo ostra debata, vendar pa ni bil storjen noben sklep. Odbor se bo ponovno sestal v pondeljek E. GANGL UPOKOJEN — Beograd, 28. aprila. Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim je vpokojen nadzornik osnovnih šol v ljubljanski oblasti in znani sokolski delavec g. Engelbert Gangl. Na njegovo mesto je imenovan g. Andrej Skulj. SHOD KDK V SUBOTICI — Beograd, 28. aprila. G. Stepan Radič je snoči odpotoval v Osijek, kjer je imel predavanje na zborovanju tamošnje napredne omladine. Danes odpotuje v Subo-tico, kjer se vrši jutri velik shod KDK. Shoda se udeleži tudi okrog 30 poslancev, ki odpotujejo danes zvečer iz Beograda. Posojila ne morejo razdeliti — Beograd, 28. aprila. V političnih krogih živahno komentirajo spor, ki je nastal v vladi radi razdelitve inozemskega posojila, glede katerega so v teku pogajanja z angleško - ameriško finančno skupino. Poseben ministrski odbor je imel nalogo, da določi, katera dela naj se najprje izvrše. Vsi ministri so stavili svoje zahteve, pri čemer je seveda vsak gledal na to, da se najprej oddolži svojim voliheni. Iz načina razdelitve se je jasno zrcalilo, da gre vladi pred vsem za to, da si s posojilom »kupi«: naklonjenost volilcev. Ker pa je vsak minister hotel kar največ pobasati, je nastal med njimi spor. tako da se je včeraj ministrski odbor po hudi debati razšel, ugotavljajoč, da posojila ni mogče razdeliti. V vladnih krogih vlada silno mučno razpoloženje, ker je ta spor za medvedjo kožo vplival v gotovi meri demoralizujoče na javnost. Sedaj namerava vlada izvoliti nov odbor, ki naj še enkrat skuša najti način, da se posojilo razdeli tako, da bo vsem prav. Zagonetna smrt italijanskega generala — Milan, 28. aprila. Včeraj se ie smrtno ponesrečil general Gvidoni. komandant milanske letalske eksadrile. O njegovi smrti so razširjene različne verzije. V nekaterih krogih se zatrjuje, da gre za dobro insceniran samomor. Gvidoni je baie izdal razne tajnosti vojaškega značaja angleškim letalskim oficirjem in bi se moral radi tega zagovarjati pred vojnim sodiščem. Zato so mu dali priliko, da je izvršil samomor. Dvignil se je sam z letalom in se z višine 1000 metrov s pokvarjenim padobranom spustil na tla. Obležal je mrtev. PAKT PROTI VOJNI — Berlin, 28. aprila. Zunanji minister je danes dopoldne sprejel ameriškega poslanika in mu izročil noto kot odgovor nemške vlade na ameriško ponudbo glede sklenitve protrvomega pakta. Nota bo v prihodnjih dneh objavljena. Borzna poročila. LJUBJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 799.50, Berlin 13.5975. London 277.40, Newyork 56.82, Pariz 223.75, Praga 168.40, Curih 10.95. ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 799.50, Berlin 13.5975, Milan 299.25, London 277.40, Newyork 56.82, Pariz 223.75, Praga 16S.40, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 436—A37. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13125, Dunai 73, Berlin 134.10, Milan 27.36, London 25.3275, Newyark 518.90, Pariz 30.425. Praga 15.3775. Naša visoka šola kuharske umetnosti V gospodinjski šoli »Mladika« pri naših bodočih gospodinjah, — Me kuhamo in če skazimo, od jeze puhamo. >Ljubezen gre skozi želodec,« pravijo izkušeni in zrelejši ljudje in našemu uredniku se je zdelo, da ta prislovica, ki je stara kakor svet, ni brez podlage. In ko je pred dnevi po slabi večerji sedel v kavarni in premišljeval o ljubezni in želodcu, se je domislil, da bi bilo zanimivo ogledati si visoko šolo kuharske umetnosti v gospodinjski šoli in internatu »Mladiki«, kjer se naša dekleta uče vseh znanosti in spretnosti, ki so potrebne, da zadovolje tudi največjega gurmana. »Mladika« je najmodernejše dekliško vzgojevališče ne samo v Sloveniji, temveč tudi v vsej Jugoslaviji. To ie res visoka šola kuharske umetnosti in dekliški internat, ki vzgaja naša in tuja dekleta po najmodernejših pedagoških načelih. Poslopje je zgrajeno moderno in ima nad vse srečno lego ob našem prelepem ^Tivolijur. Poslopje obdaja krasen vrt z angleškim parkom. NOTRANJOST »MLADIKE«. Z dovoljenjem g. direktorja A. Juga in ravnateljice ge. Jerice Zemljanove, je naš urednik prebil nekaj ur v ^Mladikic. Ravnateljica in gospodična nadzornica sta ga vodili po poslopju in mu razkazali notranjost zavoda. V »Mladiki« je nameščena tudi osnovna šola tako, da zavod ne razpolaga z vsemi sobami. Prvo, kar opaziš, je velika snažnost in vzoren red povsod, kamor se czreš. Vse sobe so nenavadno svetle in zračne an solnč-ne. Lepe in higijenične prostore pa oživljajo gojenke, ki so vse polne življenja, z žvr-golenjem in petjem. Pomladno razpoloženje vlada povsod, sobe so vse okrašene s cvet-ljicami. In kjer je petje in kjer so cvetlice in cvetoča dekleta, je raj. V prvem nadstropju je velika obedni-ca in garderoba, kuhinja je v podzemlju, v drugem nadstropju so pa spalnice, šivalnica, kopalnica itd. Spalnice so moderno urejene. Na nočnih omaricah so priti jeni listki z imenom in številko gojenk. Po mizah vaze s prvimi pomladanskimi cvetlicami. Čeprav gojenke niso več »punčke:, vendar še vedno ljubijo punčke. Na omaricah in mizah so postavljene in se go:,enke z njimi igrajo. Dekleta zbudi iz sladkega sna v spalnicah točno ob 6. zjutraj zvonec Janeza, ki je sluga v ^Mladiki: in nosi take brke, kakor gospod direktor. Zadnje čase so nekatere začele vstajati že ob petih. In kaj mislite, kaj jih izvabi tako zgodaj pred predpisanim Časom iz mehke in tople postelje? Skrb za vitko linijo. Opazile so, da ob zdravi in tečni hrani zavoda izgubljajo moderno vitko linijo in to jim povzroča velikanske skrbi. Zato zgodaj vstajajo in se po vrtu igrajo z žogo. Za vitko linijo ni nobena žrtev prevelika. Gospo ravnateljico je tudi zaskrbelo in pri obedu je vprašala, katera bi rada postala vitka. Vstale so in ko jim je materinsko svetovala, naj ne jedo sladice (moenate jedi) so vse izjavile, da jim ni do vitke linije. Po zajtrku ob sedmih nastane pri pospravljanju v spalnicah pravcato tekmovanje. Gojenke pospravljajo in Čistijo same in ker imajo v zavodu samo dva stroja za likanje parketnega poda, nastane med njimi tekmovanje za stroj. Včasi je pa težko zapustiti toplo gnezdeče in vsaka minuta je dragocena. Kako lepo bi bilo, če bi bilo mogoče še malo poležati in bi ne bilo treba v šolo. Mala Tletna Zdenka si je neko jutro domislila, kako bi najlažje ostala v postelji. Ko se je tdramila in si je zaspano mela oči in zdehala tako, da bi človek mislil, da vso noč ni spala. In ni se ji dalo vstati. Ko jo je Rezika vprašala, zakaj ne vstane, se je odrezala, da premišljuje, če bi naročUa štorklji, da ji prinese punčko, da bi ji ne bilo treba iti v šolo. Spalnic je osem in vsaka ima svoje ime. Spalnica, kjer spe gojenke iz zelene Štajerske, so dekleta krstila za »Prlekijo«. Spalnico, kjer zelo nerade ugasnejo luč, imenujejo >Večna luč«. Potem je še »Pomladanska soba:, soba >Pri radiu«, cSeverna soba« itd. Na vratih ene spalnice je visel plakat, na katerem je bila narisana klobasa in mačka. Pod tem je pa bilo napisano, da je to soba št. 69 »Pri mačku in klobasi« in še: Ici on parle fran-gais! Ovdje se govori hrvatski! Itt magya-rul iz beszelnek! Hier spricht man deutsch! Nadzornica je pojasnila,, da so v internatu Slovenke, Hrvatice, Srbkinje, Madžarke, Čehinje in Nemke- V sobi št. 69 so združene štiri narodnosti vseh mogočih veroizpovedi. Ena med njimi posebno rada zavije na promenado in ker ji je nadzornica dejala, da ljubi promenado kakor mačka klobaso, je njena soba dobila ime >Pri mački in klobasi«. Poleg spalnic je še učna soba s klavirjem, kjer se gojenke uče in šivalnica s petimi šivalnimi stroji in klavirja seveda tudi ne manjka. Dekleta šivajo vsaka zase, delajo iz starih oblek nove, krpajo itd. Nekatere že pripravljajo oblekce in perilo za otroke. Šivalnica se. spremeni po končanem delu v »cirkusko sobo« in plesno dvorano. Tu plešejo in improvizirajo igre, cirkuške akrobacije in teaterske prizore. V KUHINJI. V podzemlju »Mladike i je veJika kuhinja, kjer se gojenke urijo v kulinarični umetnosti. Gojenke v predpisani ^uniformi«, z belo čepico in predpasnikom se vrte okoli štedilnika, mesijo in čistijo ribe 3Črnooke<. Na črni deski je napisan jedilnik. Ker je petek, je na redu fižolovo juha, postni risot s paradižnikovo omako, pehtianovi štruklji in ribe v marinadi ter polenta z mlekom za večerjo. Na deski je napisana >gospodinja«, ki mora skrbeti za red v kuhinji. Gospodična praktikantinja, ki je na redu, izračuna stroške obeda za 60 oseb dnevno. Mlade brhke kuhrice so razdeljene v oddelke. Ene kuhajo juho, druge drugo jed, tretje pa sladico. Pred kuhanjem imajo teoretični pouk o kuhanju. Uče se pa tudi zdravstva, tvarinoslovja, družabnih pravil itd. V štedilniku gori kakor v peklu. Dekleta mešajo in pokušajo. Včasi se kaj pri-smodi; kar se da še rešiti, dekleta rešijo, če pa tudi precejevanje ne pomaga, roma prismojena jed v ... (to se pa ne sme napisati, so zabičale kuharice, da gospa ravnateljica ne zve). Kakor sobe, imajo tudi kuharice vsaka svoje ime. Ene se je prijelo ime »Mokca«, druge »Vodka«. Potem so še »Jajček«, >Ocvirčekc, »Cmok« itd. V kuhinjo med odmori priskakajo »lačni kljun-Čki«, deklice internata, ki obiskujejo gimnazijo. Potolažijo glad s kruhom, maslom in Čajem, mlekom ali kavo. Kuharice se veselo pogovarjajo in šalijo, pa tudi napeto poslušajo navodila ge. nadzornice. Glavna stebra v kuhinji sta tudi služkinji Katra in Angelca, ki pomivata in opravljata težja dela. OBED. Ob 12.45 je ura obeda. Gojenke, ki so prejšnji dan kuhale juho, pripravljajo v obednici mizo. S cvetjem je okrašena in 52 krožnikov s priborom je na njej. V sredini je stol za go. ravnateljico in gdč. asistentke, na desni gojenke internata, na levi pa gospodinjske šole. Vsaka ima svoje določeno mesto. Glasno pogovarjanje pri obedu ni dovoljeno. Po obedu sledi »kritikat obeda, Gojenke kritizirajo po Trsti juho, drugo jed in sladico. Včasi je juha preslana ali pa nima prave barve. Ga. ravnateljica pojasnjuje, česa je bilo preveč, česa premalo itd. Navad no same pohvalijo, kar so skuhale. Po obedu odidejo najprvo gojenke internata, ki morajo v šolo. Te nadzoruje ga. prof. Virglerjeva. So učenke raznih šol, ki pojedo, kar dekleta gospodinjske šole skuhajo. VRT >MLADIKE«. Krasen je vrt »Mladike«, kjer se gojenke sprehajajo in igrajo. Dve sta sadili na gredah salato in kolerabo. Ob prostem času se gojenke mudijo največ na vrtu. Ko se zmrači, poslušajo radio in plešejo na vse melodije, tudi na »Garmenr. Ob tem Času se pojavijo tudi trubadurji pri ograjah, ki jih ima Janez z burkljami v evidenci. Dekleta zapojo narodne pesmi in na vrtu kakor v poslopju vlada po končanem delu razpoloženje mladega prekipevajočega življenja. Kadar so pa mlade kuharice prav dobro razpoložene, intonirajo svojo kuharsko himno z refrenom »me kuhamo in če skazimo kaj, od jeze puhamo; kuharija je poezija, pa ne za nas ...« VEČERNI GOSPODINJSKI TEČAJ. Od 17. do 21. zvečer se vrši v »Mladiki« večemi gospodinjski 3-meseČen tečaj, ki ga obiskujejo zunanja dekleta in žene večinoma mestnih uradnikov. Okoli velikega štedilnika se v tem času vrti 20 dam in go-spodičen, ki so spoznale globoko resničnost prislovice, da gre ljubezen tudi skozi želodec in ne samo skozi srce in so se prišle učit kuharske umetnosti. Tudi te imajo teoretičen pouk o kuhanju, nato pa v loncih in ponvah z mešanjem in prilivanjem ter odlivanjem pretvarjajo suho teorijo v okusne jedi« Večerni tečaji ne potekajo tako pestro, kakor oni drugi, vendar pa imajo tudi svojo privlačnost, ker se nadebudne gospodinje včasi sporeko zaradi ponve ali omake, ki je na enem štedilniku bolja, nego na drugem, ali pa hodijo k sosedam in jim izmikajo posodo. Rade se seveda pohvalijo s svojo kuharsko umetnostjo in ker so med njimi tudi take, ki znajo že od doma razmeroma dobro kuhati, grize druge zavist. Večerni gospodinjski tečaj je pravi kalejr doskop ženske družbe brez moških. Tu se opravlja in kritizira, obero se vse kosti ljubljanske družbe in vsaka družabna senzacija se temeljito premelje. Med kuho mora biti kajpak tudi zabava in zato poskrbe naše bodoče gosnodinjp že same. Pomagajte Bolgarom! 1 ^92502 35 TV - Ali bo 1 maj praznik poštenega dela SLS? Prepoved delavskih manifestacij i. maja. — Dvoje vrst upokojencev« — Kako j# dr« Gosar razbijal kapitalistično družbo in kako jo razbija seda) dr. Korošec s pendrekom. Iz Beograda poročajo, da jo notranje nrjmstrafcvo izdalo vsem podireiemrn organom navodil«, naj prepovedo vse zunanje delavske proslave 1. maja. Zlasti je treba prepovedati izobešanje delavskih zastav, shode na prostem in javne obhode. Prepoved velja tudi za Slove« nijo. N-otmaniji minister jo dr. Korošec, Id je izdal ta navodila bržkone v bojazni, da bi se 1. maja preveč očitno ne manifestiralo proti likvidaciji socijačega skrbstva, ki se je rjrfčekt v času so-deflovainja SLS v vtedi I>r. Gosatrjevo deta v min-istrstvu so-cijaftne poWlke $e zapms+i'lo žalostne sledove in bas včeraj je njegov naslednik in radiikakrt zaveznik, minister soci-JaHne oofcMke Čeda Radović ugotovil v Narodni skupščini, da je prevzel od njega 20.000 nerešenih invalidskih aktov. Upravičena je bojazen predstavnikov SLS, da bi delavstvo 1. maja ne iprote-sferalo tudi proti brezbrižnosti klerora-dik&lriega režama za socfjatoia vprašanja, proti delu dr. Gosarja, ki je 'likvi-dira1! oeV> vrsto sociaitnin ustamov ali pa prenesel izdatke zanje iz državne uprave na ustanove in fomde, ki so jih delavci ustanovili iz laskih sredstev. In zakaj trati bi končno tudi delavci meniifestiiraili 1. maja? AM morda zaiio, tor nm bo tega dne postak) bolti kakor kdaj prej jasno, da je sedanjja vlada re-58a stanovanjsko vprašanje na povsem neeadovoiljrv način, da ni o dr. Gosar-$evi akci'ji za zidanje stanovanjskih hiš ife fonda za brezposelne doslej doma ne sfcusha? Ali naj morda tisoči brezposelnih proslavljajo praznik dela, ko pa dela ne morejo dobiti in ko je sedanji režim tpoveoail brezposelnost z redukcijami v železniških delavnicah, odvzel že pridobTljnne pravice nižtfiim državnim uslužbencem, izvršil obširno redukcijo baš najnižjih in najsiromašnejšiih državnih uslužbencev, dočim imenuje arvoge Ujuibljenoe za posđanike v Moskvi, da jih istočasno aiirx>k«oje in jim lahko nakazujejo velike pokojnine? V glasku državnih upokojencev čitamo vse ipomo primerov takega socijja!-wega čustvovanja, da se sposobni in potrebni diržavni nameščenci reducirajo in pošiljajo z malenkostnimi ipokojnina-mi v pokoj, čeprav bi radi in še lahko deMi ter si shižili skromni kruh, dočim se na drugi strani tako »štedT« v državni upravi, da se na bogato plačana mesta nastavljajo pripadniki režima samo za en dan, nato pa upokoje, da lahko dobe visoko pokojnino. Da ne gre samo za radikal, korupcijo, ampak ruda za klerikalno, priča shičaij, ki ga navaja Hst »Državni upokojenec«: Neki duhovnik je stopil v državno sihižbo leta 1925 *n leta 1927 je bil upokojen, ker se mu je všteto 35 let žiuipnrkovanja v državno sjsjbo. Trenutnih urednikov imamo vedno več, piše omenjeni list, ti stopiu-o v državno s)u<žbo, se v m&i zasučejo na ipe-ti in gredo v pokoj. Kaj je treba praznovanja detla, oe »pa država tako lepo skrbi za svoje državfene? In da se more ta »skrb« izvaaati v č%n večjem obsegu, je sedanji režim obdavčil vse pokojnine, tudi najnižje, in ker novega irshižbenskega davka 1. aprila še niso odtegnili, bodo odtegnili 1. maja dvomesečni znesek naenkrat vsem upokojencem, celo kronskim, za katere nslužben-siki zakon ne pozna nobenih izjem. Kaj je treba praznovati 1. maij kot praznik dela, če pa se delo tako malo spoštuje in če se obdavčujejo skromni prejemki celio onim, ki po 401«trtam neprestanem delu umirajo prd teh prejemkih v največjem pomanjkanju? Dr. Korošec je že vedel, zakau je izdal podrejenim organom navodila, naj onemogočijo javne proslave 1. mada, Ali ni spričo vsega tega, kar je sedanji režim ob sodelovanju SLS zakrivil nad najbednejšimi in najsiromaš-nejšimi, gorostasna ironija, če piše zadnja krščansko - socijalna »Pravica« k proslavi 1. maja: Hočemo razbiti kapitalistično družbo. Zahtevamo pravico za vsakega in povsod. Hočemo ustvariti novega človeka, krščansko socijalistično družbo! Človek mora biti središče vsega življenja! Proletarijat kot ogromna veČina človeštva odločuj v kulturi, gospodarstvu in politiki!« Ali je res dr. Gosar kot vodja krščanskih socijalcev in minister socijal. politike razbijal v Beogradu kapitalistično družbo?! Ali je SLS res skrbe* la, da dobi vsakdo povsod svojo pravico?! Vprašajte tobačne delavce in delavke, vpokojence in vpokojenke, železničarje in nižje uslužbence! Vprašajte, koliko koruze so dobili lačni in potrebni od oblastnega odbora! Dr. Korošec dobro ve, kaj je resnica, in da bi se javno ne ugotavljalo, da so besede SLS in njenih voditeljev vse nekaj drugega, kakor pa njihova dejanja, je zamahnil s svojim blagoslovljenim pendrekom in izdal navo* dila policijskim organom, naj onemogočijo javne manifestacije za pošteno delo na dan 1. maja! Ugotavljamo dejstva, javnost pa naj sodi! Ptsane zgodbe iz naših krajev Strahovita letalska nesreča v Novem Sadu. — Žrtev lakote« — Senzacionalna aretacija v Osijeku. — Borba pastirja z volkom. -— Dva samomora v Novem Sadu. Grozna rodbinska tragedija Včeraj zjutraj se je pripetila v Novem Sadu velika letalska nesreča, ki je razburila vse mesto. Ob šestih zjutraj, ko je povsod še vladala jutranja tišina, sta se dvignila z novosadskega letališča dva pilota na šolskih avijonih. Eno letalo je bilo tipa »Henriot«, drugo pa »Breguet«. Ko sta bila v višini ka-» Irih 40 m, je opazil pilot v »Hemriotu«, da mu leti drugi letalec nasproti. Pilot se je hotel v zadnjem trenutku ogniti, toda bilo je že prepozno. Z vso silo sta se aeroplana zaletela drug v drugega, V zraku se je čula strašna detonacija in plamen je objel obe letali. Dvignil se je gost oblak dima in prvi hip ni nihče vedel, kaj se je zgodilo. V naslednjem hipu je treščilo eno letalo na zemljo in takoj nato še drugo. Letalo »Henriot« se je zarilo z vso silo v zemljo. Oba letalca sta ostala na mestu mrtva. V enem letalu je bil vojni pilot kapetan Peter Petrovič, rodom iz Moštanice v petrinjskem srezu. V drugem aparatu je pa bil narednik pilot Simon Jandrić iz Žirovnice v zagrebški okolici. Petrovič je imel globoke rane na glavi, truplo je pa bilo nepoškodovano, pilot Jandrić je pa po-popolnoma zgorel. Na kraj strašne nesreče je prihitelo mnogo Mudi in ura enega pilota je kazala ravno 6.45, Prijatelji ponesrečenega Petroviča so pripovedovali, da je imel kapetan navado, da se je pred startom vedno pokrili s tako zvano kaško, ki ščiti pilo-tovo glavo v slučaju nesreče. Ravno včeraj pa pilot ni vzel te varnostne naprave in ko so ga tovariši na to opozorili, je dejal, da se m« ne bo pripetila nesreča. Nesreča je hotela, da se je to zgodilo in je imel pilot smrtne rane baš na glavi. Takoj po nesreči se je sestavila komisija, da preišče vzroke. Nesrečo je menda zakrivil pilot, ki M pazil na drugo letalo. Oba ponesrečenca sta bila dobra in vestna pilota. ★ Iz Splita poročajo, da je oblastni odbor prejel vest iz sela Miška v splitski Zagori, da je tam umrl gladu 60-letni starec Mato Zoraja, ki je zapustil feno in 6 nepreskrbljenih otrok. Nesrečni starec je po informacijah oblastnega odbora živel že dolgo v veli-fc) bedi in Je končno umrl gladu, Gb-lsjrtm odbor je dobil ie druge informacije« zlasti iz drniške kraflne, kjer vla-4* stotin* beda tn glad. V vseh vaseh je videti starce, ki se vlečejo kakor međa po vaseh |n se onesveScajo. Pomit. Id 10 !• hlekah na učiteljsko službeno mesto. Vsi so bili pozvani, da vlože naknadno prošnje za učiteljsko službo* na ministrstvo presvete. Ker nekateri tejea niso sto-Tild, so dobili kratkojnale od ministrstva presvete uverenje, s katterim se jih naimešča kot učitelje v Macedoniiii. Najlepše pa je to, da morado učitelji učiti v Macedonijd j>o tamošnjih odredbah tudi vero-tiaiuk. in sieer deco pravoslavne vere, čeprav so suni Tianokatoliki in Jim je podrobno pravoslaven verski na.uk neznan. Lahko si mislimo, kako poučujejo tudi v srbohrvaškem učnem jeziku. V smislu čl. 4 aiL 5 čin. zak. ne more postati nihče državni uslužbenec, če je dovršil 21, leto, pa ne odslužil kadrskega roka oziroma če ni oproščen vodaške sJužbe. Po čl. 50 vojnega zakona so j>a oproščeni le začasno nesposobni, če ne postanejo sposobni do 25. leta ter stalno nesposobni in dijaki, ki pa morado prositi, da se jim preloži rok v ka danes zjutraj odšla v hlev. Med delom pa j« padla Uko nesrečno, da si je zlomila desno nogo. — Slična nesreča Je go- let ela 62-letnega poaeetpik* Josip« Klftfu-tarja iz Trije*. Ta je na domačem vrtu padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil desno nogo. Sport — Ljubljana—Celovec. Jutri v nedeljo s=e odigra medmestna tekma Ljubljana—Celovec. Za tekmo, ki se vrii v Celovcu, je podsavezni kapetan določil sledečo postavo: Miklavčič—Ples, Verovšek, Košenina, De-kleva, Lado—Siškn, Svetic, Zalokar, Škrajr nar, Doberlet. Kakor je torej videti, tvori gros moštva Ilirija, ki je ojačena s Herme-sovim triom. Postava v splošnem ni slabn, skeptični smo samo radi napada. Hermesov trio je sicpr kombinatorno prav dober, vprašanje je le, kako bo streljal. Ahilova peta sta obe krili, zlasti levo, ker je Doberlet letos nekako izven forme. Šiška utegne na krilu radi svoje prodornosti in močnega strela nevarno ogrožati Celovčane in smo mnenja, da pride v poštev tudi za medmestno tekmo Ljubljana—Gradec, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Jug od Primorja je sicer inteligenton igrač, tehnično tudi izvrsten, je pa za tako težko tekmo po našem mnenju premehak. Tudi Janez ne pride v poštev, dasi ni tajiti, da se v reprezentančnih tekmah nikoli ni obnesel slabo. Sicer bo imel podsavezni kapetan g. Birsa, ki potuje skupno z moštvom in tajnikom LNP £. Betettom v Celovec, priliko, da še natančno prouči to vprašanje. — Primorje—Slovan. Jutri ob 16. se odigra na igrišču Primorja prvenstvena tekma med Primorjem in Slovanom, ki utegne rešiti vprašanje okrožnega prvaka LNP. Tako Primorje kakor Ilirija sta odvisna od tega rezultata. Če Primorje Slovana odpravi v razmerju 4 : 0, mu je prvenstvo zasi-gurano, čim pa prejme od nasprotnika samo en gol, potem ga mora poraziti v rekordnem razmerju 11 : 0, kar pa je spričo razmeroma dobre forme Slovana skoraj nekaj nemogočega. Na vsak način pa se bo jutri Primorju prvič nudila prilika, da si izvojuje prvenstvo ljubljanskega okrožja LNP, odnosno tudi podsavezno prvenstvo. Zato bo tekma gotovo ena najbolj zanimivih v pomladni prvenstveni sezoni. Slovan bo pač napel vse sile, da doseže proti Primorju časten rezultat, nasprotno pa si bo Primorje na vsak način skušalo izvojevati prvenstvo LNP, Publika bo torej prišla na svoj račun. — S. K, Svoboda. Jutri v nedeljo dne 29. t. m. trening - tekma s S. K. Ilirijo na igrišču Ilirije ob 10 uri. Navedeni igralci naj bodo ob %X0 uri pri Kovaču. Papler, Zore, Habiht, Baltič, Zeman, Pasotti, Jereb, Sušteršič\ Gabr&ek, Slavko, Skazim in Zaje rez. Baggia- Načelnik. Postava L, ki igra v Cerknici je v Gradišču. — Sk SUvija, Danes ob 18. se naj javijo na igrišču Primorja sledeči igralci: Cerne, Mihelič, Pelicon, Maka, Petrič, Dečman, Gale, Uržič, Videmšek, SJmja, Prusnik, Kmetic, Gruber in Buh. Vsak ima prinesti opremo s seboj. — Predsednik. Gambettova smrt V veliki francoski revoluciji jic igral odlično vlogo ocd dmgifni ljudskimi tribuni in usta-novniiki toretijc republik« tudi Gaunbetta. Mož je bil vzor repu-bi^kaTioa in matnjota. BUl je predsednik vlade narodine ohrairrcbe in DOsrečBo se mu je spraviti pod svoj prapor vse Fran oaze, od reakcionar je v do onih, ki so drveli v rdeah sraijoah za rdečimi prapori. Possnejie so se pa razmere •iapneim-enjiil'e in G.a»mibet)fca je imel mnogo sovražnikov, kakor jih ima vsak politik. Niieao-v .kuhar Trcttrupeite, zlasti pa njegova (kopalnica s spehnno kad'jo je bila najboljši argument radika'tov in reaikcijonajrjev proti njemu. Res je, da se je mož .zadnja leta svojega življenja nekoliko odebelil, toda če bi ga primerjali s Herriotom ali Čičerinom, bi moral i priznati, da mu je delal njegov nasprotnik Henry Matet krivico, ko je dejail, da je postal iz Cezarja Viteltkrs. Srebrne kad'i sploh m iimel. kajti Mar-celin Pellet piše v svojih spominih na Gambetto, da ie imel preprosto kopalnico, v kateri ie sta'la navadna kad iz cinka. Glede kopaJnice so torej delaili Gam-betti krivioo. Pač pa je imel na vesti m-n-ogo grehov kot velik prijatelj nežnega spola. Pellet o tem poglavju molči in pravi samo diskretno, da so igrale ženske v GaimbeHovem življenju zelo važno vlogo. Gambetta je bH robusten, temiperamienten samec, in če se je včasi spozabil, mu pač ni zameriti, kajti ljubezen ne more škodovati demokraciji. Šele po smrti se je začelo govoriti o Gambettovih ljubavnih pustolovšči-naih. Izkazalo se je namreč, da je njegovo smrt zakrivila neka ženska. Gaim-befcra je bij Kjiubrjenec ženisk. Lepotice takratnih Časov so ga kar oMega'le. Gamberta .ie umrl 31. decembra 1882 v siromašni hišici v Vile d* Au»ray. Dva dni pred njegovo smrtjo so teti poročali, da se je pri manipulaciji z revol- verjem lahko raniil. Takoj drugi dan so pa poročali, da je njegovo stantje kritično in da ie malo verjetnosti, da bi okreval, 31, decembra ponoči je pa nenadoma umrl. Njegova smrt >e bila zagonetna. Dolgo francoska javnost ni vedela, kaj je bilo krivo, da je znameniti nevv>liuciionar tako nenadoma umrl. Zdaj je Gambettova smrt oojasn.vena. Garriibetta se je sestajal v hiši, kjer je umeri, s svojimi ljubicami. 28. no-vemibra je imel sestanek z neko mlad': daimo. Njegova prejšnja ljubica, ki je imela ključ od veznih vrat in ki je hišo dobro poznala, je prišla skrivaj v hiš^. da bi preprečila sestanek. Presenetila je nezvestega ljubčka v naročju druge in hotela je svojo rivaiMnjo ustreliti. V zadnjem hipu je skočil Gambetta med obe ljubici in skušal iztrgati prvi samokres iz rok. Počila sta dva strela, ena krogla je zadela Gambetto v roko, druga v trebuh. Drugi strel je bil usoden. Rana se je sicer zacelila, čreva so se pa začela gnojiti in Gambetta je čutil v trebuhu silne bolečine. KUub temu je zdravnik na pritisk političnih prijateljev dovolil, da se je odpeli aH v mesto, da bi se pokazali množici, ki se je bala za njiegovo življenje. S tem se je njegovo stanje še bolj poslabšalo. Ljubosumna žena, ki je zakrivila njegovo smrt, je dobila od Gambettovih političnih prijateljev bogato nagrado, da ni povedala« kaj se je zgodilo. žBetežnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 28. aprila 1928; katoličani: Pavel; pravoslavni: IS. aprila, Slavica. Jutri: Nedelja, 29. aprila 1928; katoličani: Peter; pravoslavni: 16. aprila, Tanko-slava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15. INRI. Opera: Zmagovalka oceana«. Kino Matica: »Dagfin«. Kino Ideal: »Eden proti vsem«. Šentjakobski gledališki oder: »Prinček«. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15. INRN; ob 20. »Ukročena trmoglavka«. Opera: Ob 15.: vBaletc. Kino Matica«: »Dagfin«. Kino Ideal: »Eden proti vsem*. Šentjakobski gledališki oder: »Prinček«. Sport: Primorje - Slovan ob 16. uri na igrišču »Primorja«. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Trnkoczy, Mstni trg; Ra-mor, Miklošičeva cesta. V vinu je sporazum Ze več mesecev se bije ogorčeni boj med opozicijo in vladno večino. Boji' šče je Narodna skupščina. Ni bilo sko* raj skupščinske seje brez prepirov in težkih izgredov. Kar je vladna večina trdila, je opozicija izpodbijala in na* sprotno. Svoje nazore so često doka* zovali z izrazi, ki se običajno ne pišejo, in sredstvi, od katerih navadno bole rebra. Na nobenem vprašanju se niso mogli sporazumeti, dasi so vprašanje sporazuma političnih strank bas člani skupščine proglasili za usodno vpra* sanje države. Tako je bilo doslej. Toda od četrU ka lahko gledamo z večjim zaupanjem v politično bodočnost. Na Četrtkovi skupščnski seji je na*mreč prišlo sled* njič do težko pričakovane solidarnosti narodnih poslancev. Katero vprašanje je z magično silo zedinlo vse narodne očete, da so poza* bili na medsebojne prepire in pretepe? Namesto odgovora naj navedemo toč* no zabeležen del četrtkove dopoldan* ske skupščinske seje. Predsednik g. Agaionovič: Gospo* da narodni poslanci, predlagam, da se odzovemo vabilu uprave vinskega sej* ma in odidemo skupno na razstavo, da spoznamo jugoslovenska vina. — Prima se! — se čuje jo klici od mnogih strani. — Je kdo proti? Nihče se ne oglasi. — Izjavljam, da je predlog soglasno sprejet. Viharno odobravanje v skupščini. Potem je bila seja takoj zaključena. In zato se v četrtek popoldnoe ni vrši* la. Po posetu narodnih poslancev je bil vinski sejem zaključen. V političnih krogih se je v četrtek govorilo, da so se izgledi za koncentra* cljo nenadoma znatno zboljšali. Po «Politiki». Kupujte srečke v korist ureditve »Županove jame«! Pomogajte društvu! v senzacionalnem velefMmu Ta najdrznejši filmski igralec-akrobat izvaja vratolomno« ti, da Vam zledeni kri v žilah. Senzacija nad senzacijo! Borba s krdelom volkov na življenje In smrt. — Skok iz aeroplana s padalom. — Boj z medvedom. — Pod drvečim vlakom. Danes velika premijera ob 4,, pol 8. in 9, uri. Predstave jutri v nedeljo ob: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. mi. KINO IDEAL KINO IDEAL Ljubljanska tobačna tovarna Pred vojno je bilo v tovarni do 2400 delavcev, zdaj jih je pa samo 1086. — Notranji ustroj tovarne in njena kapaciteta. — Vesti o demontaži naše tobačne tovarne so neutemeljene. — Jugoslavija je dežela tobaka. To velja zlasti Za naše južne pokrajine: Južuo Srbijo, Bosno in Hercegovino, Vojvodin jo in dnu goro. kjer se v veliki množini sadi in izvrstno uspeva tobak, ki po svoji kvaliteti slovi kot najboljši v Evropi. Zato je umlji-vo, da je pri nas tobačna industrija zelo razvita m da imamo v Jugoslaviji celo vrsto tovarn, ki ves tobak predelajo in pripravijo za konzum. Tobačnih tovarn je v Jugoslaviji osem in sicer v Zagrebu, Sarajevu, Mostarju, Senju, Banja Luki, Nišu in Travniku. Po svojem obsegu, po številu zaposlenega delavstva in svoji produkciji je največja ljubljanska. Ljubljanska tobačna tovarna je bila zgrajena že pod pokojno Avstrijo in je pred vojno zalagala s svojimi izdelki, zlasti s cigarami in viržinkami skoraj vse avstrijske dežele od Kranjske pa tja gori do prostrane Galicije. Po vojni se je seveda položaj bistveno izpremenil. Vse te pokrajine so večinoma odpadle in produkcija cigar je splošno nazadovala. Vzroki za to so bili pa še drugi. Upoštevati je namreč treba, da je nazadoval izvoz, konzum cigar v Jugoslaviji sami pa ni bil velik, kajti v naših južnih krajih cigar sploh ne kade. Poleg tega pa ljubljanska tobačna tovarna ni bila edina, ki je producirala cigare. Cigare namreč izdelujeta tudi tovarni v Zagrebu in Senju in tako pride na vsako teh treh tovarn ena tretjina celokupne jugoslovenske produkcije cigar. Pa še drug moment je pri tem igral važno vlogo. Povojpa psihoza je močno vplivala tudi na kadilce cigar. Povojna nervozna doba je kadilce odvrnila od cigare in jih še bolj navezala na cigarete. Vse to je seveda vplivalo na obrat tovarne, ki je morala v prvih povojnih letih stalež svojega delavstva večkrat reducirati. Dočim je bilo pred vojno v tobačni tovarni saposlenih okoli 2400 delavcev, jih je zdaj samo 1086, od teh 321 delavcev ie 765 delavk. Sicer se zadnje čase razmere zopet boljšajo in konzum cigare zopet narašča, pa tudi inozemstvo se zopet v večji meri zanima za naše cigare. Kakor smo že omenili, je ljubljanska tobačna tovarna po svojem obsegu in produkciji največja v naši državi in povdariti je, da izdeluje vse vrste tobaka: cigarete, cigare, klobase za žvečenje, tobak za nosla-nje in tobačni ekstrakt. Največja je produkcija cigaret, ki znaša okoli 70 milijonov letno. Ljubljanska tobačna tovarna izdeluje sledeče vrste cigaret: Vardar, Neretva, Morava, Zeta in Sava. Največ se producirata Vardar in Zeta, ker je njih konzum največji. Cigare so ljubljanska specijaliteta. Njih konzum v primeru s cigaretami ni tako velik in zato znaša celoletna produkcija okoli 12 milijonov komadov. V Ljubljani se izdelujejo sledeče vrste: Trabucas, Britani-ca, Operas, Kuba, Virginia, Porto Rico, Brazilke, Virginiosa, mešane inozemske in kratke domače ali >Susterkubet, kakor pravijo Ljubljančani. Poleg tega izdeluje tovarna mesečno tudi okoli 3000 kg tobaka za žvečenje, precejšnja je tudi produkcija tobaka za pipo in drugih tobačnih izdelkov, vštevši pridobivanje tobačnega ekstrakta. Tovarna sama je razdeljena na več oddelkov. Ves tobak, ki se uvozi, pride najprej v oddelek za sortiranje. Listje se tu zelo vestno sortira in pripravi za posamezne fabrikate. Sortiran tobak pride v rezal-nico, kjer se kvaliteti odgovarjajoče nareže in pripravi za nadaljno fabrikacijo. V drugih oddelkih se izdelujejo cigarete in cigare, potem so oddelki za pakovanje. Tovarna ima okoli 10 glavnih oddelkov in celo vrsto pomožnih oddelkov, tako oddelek za kar-tonažo, za strojno ključavničarstvo, mizarstvo, kurjačnico, lastni zidarski oddelek in oddelek za splošno manipulacijo. Zanimiv je zlasti pogled v oddelek za izdelovanje cigaret. G. direktor Tome je bil tako ljubezniv, da je dal našemu uredniku na razpolago vse potrebne informacije, obenem mu je pa tudi dovolil, da si ogleda tovarno samo. V oddelku za izdelovanje cigaret je 14 mogočnih, razmeroma Še zelo modernih, dasi ne najnovejših UM strojev (Universalmaschine). Iz prvega nadstropja prihaja po dolgih ceveh v stroje že narezan in pripravljen tobak, ki izginja v nenasitnem žrelu stroja. Na eni strani prihaja v stroj tobak, na drugi prihajajo iz njega že izgotovljene cigarete. Stroj opravi sam vse delo, pri njem stoji samo tehnični delavec, ki ga venomer kontrolira, na drugi strani na sedi delavka, ki sproti sortir* cigarete in jih oddaja v posebne okvirčke. Čim je okvir poln, pride drugi na vrsto. To se dogaja dan za dnem, uro za uro, večna pesem ... Potem so še vsakovrstni drugi stroji. Tako zvani >Kerstrasser«, stroji za cigarete in sicer 13 po številu, dalje 14 >perfekto<-strojev za cigare, 17 mogočnih strojev za rezanje tobaka, 5 >Andrewt-strojev, a najbolj so pač zanimivi tako zvani i>Rose-brothers« stroji za pakovanje tobaka. Pri vsakem teh strojev so zaposlene po štiri delavke, ki tobak sproti tehtajo in ga polagajo v nekake predalčke, skozi katere pade v male vagončke, ki ga spravijo v stroj. Vse ostalo: pakovanje in zapakovanje opravi stroj sam in iz njega prihajajo zavojčki tobaka. Stroj tudi sam natisne naslovno stran zavojčka, kakor tudi pri cigaretah, ki prihajajo iz stroja že z napisom Vardar ali Zeta in slično. Stroji za cigarete producirajo dnevno do 200.000 komadov cigaret in se njihova kapaciteta popolnoma izkorišča. Moderna tehnika je napravila celo stroje, ki lahfco dnevno producirajo do 300.000 ali pa celo 500.000 cigaret. Ljubljanska tobačna tovarna prejme v najkrajšem času dva nova stroja za cigarete z dnevno kapaciteto do 300.000 komadov. Cigar stroji ne izdelujejo, marveS samo vložke, tako zvane lutke, ki pridejo v cigaro. Cigare same so pa razen priprostih domačih, ki jih izdela stroj, ročno delo. DRUGE ZANIMIVOSTI. Naše čitatelje utegne zanimati, odkod dobivamo tobak za cigarete in cigare. Tobak za cigarete je ves domač in sicer večinoma iz Južne Srbije, Bosne Hercegovine, Banata in Dalmacije. Deloma, in to samo radi arome, se importira trakijski tobak, ki se nato primeša našemu tobaku. Naš tobak se deli v štiri kategorije, od katerih spada v prvo tobak iz Južne Srbije in deloma iz Hercegovine. Vse skupaj pa je v naši državi okoli 2000 vrst tobaka, kajti tobak je skoro z vsake njive drugačen. V zadnjem času se čujejo pogosto pritožbe, da so ljubljanske Vardar zelo slabe in da je med njimi in cigaretami, ki jih kade na našem jugu, velika razlika. V tej svari se je naš urednik obrnil za pojasnilo na samega direktorja g. Tomca. G. direktor je mnenja, da to ne drži. Morda so to le sporadični pojavi, vsekakor pa ljubljanske Vardar prav nič ne zaostajajo z onimi iz Niša ali iz Travnika. Kadilci si to večinoma sugerirajo in kakor drugod, tako tudi tu velja pregovor: Nemo propheta in pa tri a! Nasprotno je res, da se naše cigarete v Beogradu zelo upoštevajo in cenijo in so na glasu kot — prav dobre. O redukciji sami smo že govorili. Delavstvo je bilo deloma reducirano, deloma upokojeno, ker je padel konzum cigar, na drugi strani je pa delavstvo izpodrinil njegov najhujši sovražnik — stroj. Po prevratu je namreč tovarna na račun reparacij prejela več novih strojev in posledica je bila delna redukcija delavstva. Vesti, da so bili naši stroji demontirani in dirigirani v tovarne na jugu, so brez vsake podlage. Res je, da je tovarna posodila odnosno poslala tovarni v Senju več strojev, ki jih ni rabila in ki so ji bili tu samo v napoto. Na drugi strani pa ni prezreti dejstva, da dobi tovarna dva nova stroja in torej o demontaži ne more biti govora. Tovarna je v ostalem moderno opremljena in tudi v higijeni enem oziru odgovarja vsem predpisom in zahtevam. Poleg delavstva zaposluje 23 uradnikov in 9 poslovodij. Za delavstvo je uprava državnih monopolov že izdelala pravilnik, ki pa iz nerazumljivih vzrokov in v veliko nevoljo delavstva dosedaj še ni bil sprejet, dasi je to nujna potreba. Film Paul Wegener Paul \Vezener se je rodil leta 1874 v Biscbofs-dorfu na Pruskem. Po dovršenih 2kmnazij&kih študijah se je vpisal na filozofsko fakulteto, toda že z 20. leti se je skoro popolnoma posvetil igralskemu poklicu. Bil le angažiran na neštetih provincijakijih odrih, dokler ni končno dobil leta 1905 angažma v Berlinu. Od tega časa dalje dobiva njegova karijera in slava široan sveta. V tem ča-su se je namreč spoznal s slavnim nemškim režiserjem Reinhardtom in kmalu je postal Wegener eden najboljših in najpopularnejših igralcev njegove trupe. Postal je slaven po svojih dovršenih in o d Ličnih kreacijah klasičnih vlog (Jago, Moot, Meisto itd.) in patoloških študijah. Kakor je nemirne, nikdar zadovoljne narave v svojem privatnem življenju — sedaj ima že peto ženo — tako je iskal tudi v umetnosti vedno nova polja udejstvovanja in novih pot)ud We-gener je eden prvih pobomikov nemške filmske umetnosti in je kot tak tudi naši publiki dobro poznan iz neštevilnih njegovih odličnih vlog (Sijaj in beda Kurtizane, Alrauna, Svengaii. Praški študent, Golem Ltd.). Danes predvaja Kino Matica v čast njegovemu osebnemu posetu v Ljubljani ilm »Dagfin«, kjer pokaže zopet Wege-ner vso svojo igralsko moč in silo. — Natančnejšo oceno tega velefilma prinašamo na drugem mestu, zato se omejujemo tu le na pripombo, da je film izvrstno delo, ki zadovoljuje tudi naj-izbirčnejšo kinopubliko. Pripomniti je dalje treba, da je osnoval Paul VVegener tudi svoja lastna filmska podjetja, pri katerih je delal kot igralec m režiser, toda vsa ta podjetja so naravno po kratki dobi življenja propadla. V zadnjem času je kreiral VVegener v Berlinu pri Piseaitorju vlogo Rasputina in le njegovi osebnosti ima ta film pripisovatd o-gromen uspeh, ki ga je vsepovsod doživel. Nedavno tega se je seznanil VVegener z ru-munskim impresarijem g. Canaracheom, ki mu je predlagal turnejo po Balkanu in Orijentu, v kar je končno tudi pristal. In tako bo naši publiki dana prilika Občudovati in gledati tega odličnega umetnika v živi igri na našem odru. P. Dagfin (Premijera v Elitnem kinu Matica.) Ravno v času, ko bo naši publiki dama prilika spoznarii na odru, v živi igri enega največjih rep-rezentantov nemškega igralstva Paul Wegenerja, je postavilo vodstvo kina Matice na spored izredno krasen filmski umotvor, veJefitm >Dagfin«, kjer igra ta odlični umetnik eno glavnih vlog. Lidija Bovsen, soproga lahkomišljenega in razsipno živečega moža je v svojem zakonu zelo nesrečna. V nekem švicarskem zimskem letovišču spozna mladega gorskega vodnika Da«fina, v Katerega se mlada žena zaljubi. Njemu potoži svojo STČno bol in rmi izda tudi grozni nakflep svojega moža, ki jo noče darti na razpolago kot ljubico turškemu generalu Sabi Bevu, da bi iz te zveze vlekel korist in denarna sredstva za svoje udobno in razkošno življenje. Lidrja je seveda moževo zahtevo odločno odiklomila. Kmalu so pa našli njenega moža ustreljenega m Dagfin je bil osumljen tega zločina. Sabi Bey mu je sicer omogočili beg v inozemstvo, storil je pa to največ v sebčinem namenu, da bi si v Dagfinovi odsotnosti pridobi Lidijino ljubezen in srce. Slede" neštete prevare, velika razočaranja m pretresljivi prizori, veadaT se vse srečno konča v splošno zadovoljstvo. Vloga Da. Pisatelj imenuje to delo ljubezensko komedijo. Dejanje slika degeneriranost najvišjih aristokratskih krogov, ki ood firmo «patriiotstva» uganjajo svoje nečednosti. Komedija je precej pikantna in polna izbornega humorja. Vstopnice so v pred-predaji v trgovini gosp. Petra Šterka nasl. Miloš Kairičnik na Starem trgu. Sobotna predstava ie namenjena abonentom in drugemu občinstvu, nedeljska pa ie izven abonmaja. Desetič se vprizori danes zvečer v operi zabavna in melodijozna opereta >Zmagoval k a oceana«, katere komponist je Žiga Hirschler, znani zagrebški glasbenik in publicist. Da ta skromen jubilej ne gre kar tako mimo, je povabila uprava Narodnega gledališča komponista, da jubilejno predstavo sam dirigira, čemur se je gospod Hirschler drage volje odzval. V glavnih vlogah nastopajo ga Poličeva, gg. Drenovec, Peček in Povhe, kateri je obenem režiser te domače operete. Predstava je ljudska in se vrši izven abonmaja pri znižanih cenah. Nedelja v Narodnem gledališču, popoldne se vprizori v drami zadnjič v tej sezoni Gregorin-Tominčev Pasijon I.N.R.I. in je to obenem petnajsta predstava tega dela, kar priča o izredni priljubljenosti tega dela. Ker je moralo pri dosedanjih popoldanskih predstavah oditi nebroj občinstva zopet brez vstopnic domov, opozarjamo občinstvo, da izrabi to poslednjo priliko. V vlogi Kristusa nastopa g. Gregorin, v ostalih pa gg. Cesar, Rogoz, Jan, Skrbinšek, Danilo, Levar, Povhe, Plut, Kralj, Lipah in dame Marija Vera, Nablocka, Mira Danilova, Balatkova, Rakarjeva, Medvedova, Juvanova. Režijo vodi profesor Šest. Orkester pa dirigira kapelnik g. Svetel. Začetek predstave ob treh konec ob pol šestih. Ob osmih zvečer se ponavlja istotako poslednjič v tej sezoni nad vse priljubljena in ljubezniva Shakespearjeva komedija >Ukročena trmoglavka«, katera je dosegla pri publiki in kritiki ne-deljen uspeh in popolno priznanje. Ljubitelji duhovitega dialoga in klasične besede v prekrasnem prevodu dramaturga g. O. Zupančiča se opozarjajo, da ne zamude te prilike. Za predstavo veljajo izredno znižane cene od 15 Din navzdol. Ob tej priliki opozarjamo občinstvo, da so predstave p*» teh nizkih cenah vselej razprodane in je nujna potreba, da si interesenti omislijo vstopnice pri dnevni blagajni. — Opera vprizori popoldne ob treh baletni diverti-sment pod vodstvom koreografa g. Vlčka, kateri je v družbi s primabalerino gno. Wisiakovo in delom našega baletnega zbora pred dobrim mesecem slavil v inozemstvu triumfe. Ta predstava se vrši izven abonmaja pri znižanih cenah. Gostovanje Wegenerja. Uprava »poroča občinstvu, da so vstopnice za gostovanje slovitega \Vegenerja za ponedeljek zvečer 30. t. m. že vse razprodane. Danes se vprizori v dramskem gledališču kot dijaška predstava Gregorin-Tominčev Pasijon. Za to predstavo veljajo izredno znižane cene, na kar opozarjamo tudi one, ki doslej niso utegnili posetiti tega dela, ki je doseglo pri vseh reprizah vedno razprodano hišo. Pri predstavi sodeluje muzika Dravske divizije, ki izvaja Bachov Pasijon v prireditvi dr. Čerina. Zaposlen je celoten dramski ansambel. Začetek predstave ob treh popoludne, konec ob pol šesti uri. Drugo VVegenerievo gostovanje. Uprava Narodnega gledališča upa, da pridobi g. Wege-nerjaše za eno gostovanje, in sicer z dramo »Totentaraz«, ki bi se vršila 1. maja. V slučaju pozitivnega odgovora se prične s predprodajo vstopnic v nedeljo, dne 29. t. m. ~ Sokol IV. pokrajinski zlet JSS v Skoplju Obisk sokolskih žup JSS poedinim sokolskim društvom v Južni Srbiji.»— Pohod v Skoplje. — Ostali momenti zleta. Da občuti in zapopade ves narod Južne Srbije veličino sokolske misli v dneh pokrajinskega zleta v Skopi ju in ne samo prebivalci tega mesta, postavili so se v program zleta obiski sokolskih žup poedinim sokolskim društvom v Južni Srbiji. Starešinsttvo župe »Kraljevića Marka* v Skoplju je odredila za te obiske sledeči razpored: 1. Župa Banjaluka društvu Djevdjeliii. 2. 2upa Beograd društvu Novi Pazar. 3. 2upa Bjelovar društvu Pri-lep. 4. Župa Celje društvu Vučitrn. 5. Župa Kragudevac društvu Kičani. 6. Župa Kranj društvu Veles. 7. Župa Ljubljana društvu Prizsren. 8. Župa Maribor društvu Prištini. 9. • Župa Mostar društvu §tip. 10. Zupa Niš društvu Sv. Nikola. 11. Župa Novi Sad društvu Bitolj. 12. Župa Novo mesto društvu Gujilane. 13. Župa Osijek društvu Ohrid. 14. Župa Sušak društvu Ku-manovo. 15. Župa Sarajevo društvu Uro-ševac. 16. Župa Split Kosov. Mitrovica. 17. Župa Šibeniilc društvu Kumanovo. 18. Župa Tužila društvu Strumica. 19. Žup* Užice društvu Karadan. 20. Župa Vel. BeC-kerek društvu Kičevo. 31. Župa Zagreb društvu Peć. Vse župe morajo pravočasno javiti tehničnemu odboru JSS, kako mislijo organizirati te obiske, ki se morajo izvršiti pred glavnim zletnim dnevom v Skoplju. Zamišljeni so tako, da pridejo poedin© župe s članstvom, ki se udeleži pokrajinskega zleta in med katerim je 30—40 izbranih telovadcev oz. itelovadk v njim do- določeni kraj. Telovadci imajo pripravljene vzorne telovadne točke za javno telovadbo ali akademijo v dotičnem kraju. Pred telovadbo je govor o ideji Sokol-stva. Članstvo mora biti v odelu, disciplini, vedenju, prihodu v dotični kraj in odhodu itd. brezhibno. Ti obiski bodo nekaki mali pokrajinski zleti za imenovane kraje in tako se bo v vsej Južni Srbiji vzbudila duša naroda za sokolsko misel Po teh javnUi telovadbah ozn omu obiskih J. Srbije, ki bodo velikanskega pomena za Sokolstvo in J Srbijo, pride drugi važni moment in sicer pohod proti Skoplju, ki se bo izvršil na dan pr_>d Vidovim dnem. Tri kilometre pred Skop-ljem se bodo koncentrirale sokolske čete na odrejenih mestih in odkorakale na dani znak proti Skoplju. da ga sokolski) osvoje. Takoj nato sledi zbor vsega Sokolstva na trgu Kralja Petra. Ostali momenti zleta so: Kosovski predvečer 27. VL, ki ga prirede društva J. Srbije, da prikažejo življenje naroda J. Srbije, Vidovdanska proslava padlim junakom od Kosova do danes, proslava 10-Ietnice osvobojenja in ujedinjenja, 25-letnica osnovanja Slovanskega Sokolskega Saveza, nastop vojske, sokolov-seljakov, amsterdamske vrste itd Pokrajinski zlet v Skoplju bo veličastna prireditev jugoslovenskega Sokolstva. Bratje in sestre, pripravljajte se vestno in požrtvovalno za Skoplje! ★ Z aktom k. br. 1178 z dne 21. IV. 1928 je odobreno pokroviteljstvo zleta, ki ga prevzame N. V. prestolonaslednik Peter. Z odobrenjem zunanjega ministra bodo vsi inozemski udeleženci zleta (Čehoslo-vaki, Poljaki, Lužiški Srbi in Rusi) popolnoma oproščeni plaćanja vizuma. Z odlokom prometnega ministra z dne 23. III. 1928, M. S. br. 4849 je dovoljena na državnih železnicah in ladjah četrtin-ska vožnja (75% popust) za vse udele žence zleta. — Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo 29. t. m. ob 19.20 prispe v Ljubljano okoli 100 čehoslovaških železničarjev. Pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleže sprejema na kolodvoru v čim večjem številu. Zbiramo se ob 19. pred gl. kolodvorom v civilu z znakom. Istočasno pozivamo naše članstvo, da se udeleži v največjem številu njim na čast prirejenega družabnega večera, ki se vrši v ponedeljek 30. trn. ob 20. na Taboru s pestrim sporedom. Dolžnost naša je, da pokažemo tudi ob tej priliki našim severnim bratom iskreno gostoljubnost v znamenju »Zvestoba za zvestobo«! Zdravo! Župno starešinstvo. — Sokol I. vabi svoje članstvo, da pozdravi v bližnjih dneh pri sprejemu zastopnike osrednje organizacije čehoslovaških železničarjev in da se udeleži komerza na Taboru. Čehoslovaško sokolstvo se je udeležilo vseh slavnosti ob priliki obiska naših železničarjev na Češkem, storimo isto tudi mi in pokažimo topla čustva napram sinovom nam najbolj prijateljskega naroda. Pri komerzu na Taboru igra godba, izvajajo se pevske točke in po pozdravnih nagovorih sledi prosta zabava s plesom. Vstopi ne ni. .avajte i/ojj tepoto usm cuvute tnrojt lritfji Vlit ic? 's jj:u liv. oiuj&iio-/rit, o is ir »mele diieni-iiiaii CRČME SIMON csiavMetia po jttuuimiin joiazcih, ou-itrmi » hraaja lepoto ma«l*ow in voljnost orni. ii ^ tvorHe i^ibe Puder & milo Simon Pariz ^L'OV ENSKI NAROD* dne 28. april« 1028. Stev. yy Dnevne vesti. — Dr. Kramar o gospodarskih in političnih stikih 2 Jugoslavijo. Češkoslovaška skupina za medparlamentarno unijo je imela v četrtek sejo, na kateri je poročal dr. Kramar kot glavni referent o gospodarskih stikih Češkoslovaške in Jugoslavije o vseh problemih trgovske politike, ki jih je treba rešiti, da se gospodarsko sodelovanje obeh držav čim bolj razvije in poglobi. l*o njegovem mnenju je treba v prvi vrsti izpopolniti trgovinsko pogodbo glede tarifnih postavk- Ustanoviti bi bilo treba mešane trgovske družbe, urediti železniške tarife, odpraviti potne vizume itd. Posl. dr. Ublif je kot glavni referent o kulturnih stikih ugotovil, da je jugoslovensko prosvetno ministrstvo bas zadnje Čase ukrenilo vse potrebno, da se kulturni stiki med obema državama poglobe. Z Jugoslavijo bo treba skleniti pogodbe, nanašajoče se na ureditev stikov med šolstvom in znanstvenimi ustanovami obeh držav. — Letalski miting v Mariboru. Tajnik mariborskega Aerokluba major Lujo Mičić je prispel v četrtek v Novi Sad, da dobi od komandanta zrakoplovstva dovoljenje za jnireitev velikega letalskega mitinga v Mariboru. General Stanojlovič je letalski miting v Mariboru dovolil. Obenem je določil več najboljših pilotov, ki se bodo mitinga udeležili. Mariborskemu Aeroklubu je dal na razpolago več vojaških in civilnih letal. Program letalske prireditve obsega razstavo avijonov in paaažirsko letanje s privatnim avijonom, štafetno tekmo na zračni progi Maribor—Slovenka Bistrica — Ptuj — Maribor skupinsko letanje, borbo med vojaškimi avijoni, skakanje s padobranom, akrobacije, lov na balone te in zračno pošto. Za ta letalski miting je dovolilo prometno ministrstvo udeležencem polovično vožnjo. — Nekvalificirani učitelji. prosvetno ministrstvo je v načelu sklenilo, da bodo koncem tekočega šolskega leta odpušeni iz državne službe vsi nekvalificirani učitelji, ki nimajo potrebne izobrazbe pa so bili sprejeti v službo, ker ni bilo dovolj kvalificiranih učiteljev. — V Kamniku praznujeta jutri v ožjem krogu obcespoštovana zakonca Karol in Pranja Kumer srebrno poroko. Gosp. Kumer, ki je kremenit naprednjak, se je s svojo pridnostjo povspel do jako uglednega trgovca posestnika. Udej,stvoval se je v vseh naprednih institucijah ter je zlasti mnogo truda in dela posvetil meščanski korporaciji. Slavljencema iskreno čestitamo in jima želimo, da čvrsta in zdrava dočakata tudi še zlato poroko. — Ureditev šolske obveznosti v naši državi. V ministrstvu prosvete je pripravljen predlog zakona o osnovnih šolah, v katerega je poslednja komisija redigirala vprašanje šolske obveznosti sledeče: Ol. 9. al. 2.: «Reden pouk je obvezen naj-smanj v, štirih nižjih razredih. V višjih Štirih razredih se vrši reden ali skrajšan pouk. Kolike so olajšave za višje razrede pri skrajšanem pouku, to se odreja z ozi-rom na krajevne razmere, po predlogu krajevnega šolskega odbora in po odobrenju nadzornika.» (Redno osemletno šolanje v krajih, kjer že obstoja, je zagarantirano v prehodnih določbah). Kakor razvidno, je vzeta kot pravilno štiriletna šolska obveznost v naši državi in je le kot izjema osemletno obvezno šolanje. •Vkljub prehodnim določbam pomeni to degradacijo šolskega vprašanja k najnižjim razmeram. Ker je to Šele načrt, pričakujemo, da gg. poslanci ne bodo pustili pri definitivni redakciji zaostajati našega šolstva za šolstvom drugih držav. — Iz prosvetne službe. Na predlog prosvetnega ministra je s kraljevim ukazom vpokojen ravnatelj II. drž. realne gimnazije v Ljubljani dr. Josip P i pen h a c h e r. — Iz državne službe. V vršk) skupino so pomaknjeni politično - upravni uradniki v mariborski oblasti dr. Marko Ipavic, dr. Bronislav Fišer, dr. Stanko Maicen in Friderik Viher, arhivski uradniki mariborske oblasti Al. Fink, Karel Jue in Ivan &kof ter okoliški nadzorniki policijskih agentov Al. MohoriĆ, Janko Goršič in Peter Žlahtić; oblastni sanitetni referent v Mariboru Fr. Zajec ie premeščen v umobolnico v S-te-fiieveu. — Himen. Danes sta se poročila g. Stane Kosovel, slovenski pesnik in urednik »Jutra« in gdč. Franica Slatner m sicer v Lukovici. Nwo{WTočencema želimo obilo sreče! Svarilo pred Inozemskimi agenti. Ob avstrijski meji posečajo prebivalstvo razni inozemski agenti, ki ponujajo blago na obroke. Cene so običajno znatno nižje, kakor pri domačih trgovcih. Pri tem pa seveda zamolče, da mora kupec plačati tudi visoke carinske in poštne stroške tako, da je končno blago mnogo dražje, kakor pa če bi ga kupili pri domačih trgovcih. Oškodovani pa so kupci in trgovci. Prebivalstvo naj bo pri nakupu blaga od agentov previndo. — Ženska stranka v SubotlcI. V Subo-tici je bila nedavno osnovana ženska stranka, ki bo imela prihodnjo nedeljo svoj prvi javni shod. Na shodu bodo govorile voditeljice ženskega pokreta Iz cele države. Za zborovanje, ki je prvo te vrste v naši državi, vlada tudi v političnih krogih precejšnje zanimanje. — Poziv dedičev. Naš generalni konzul v Newyorku potrebuje točne podatke, kdaj in kje je umrl Marko Kos iz Razteza it. 6., si ez Brežice. Govori se, da je irrntl v Ralphton Pa. Vsi oni, ki vedo kaj o nJem, se naprošajo, da sporoče podatke izaelje-niškemu komisarijatu v Zagrebu. — Spor med premogovniki In državo poravnan. Generalna direkcija državnih železnic je odklonila izplačilo dogovorjenih cen j>rernogovTu1com za premog, dobavljen do 1. aprila t. 1., češ, da je bil slabše kakovosti. Lastniki premogovnikov so nato izjavili, d« D«4o s 1. majiifl uattvijf dobavo premoga drfavnim žele*nlea*n. Sedaj je glavni ravnatelj državnih železnic obvestil zastopnike premogovnikov, da bodo državne železnice plačale dogovorjeno ceno, s čemer je spor poravnan in ne obstoji več nevarnost, da se. bo v premogovnikih omejilo s 1. majem delo. — Sprejmite bolgarsko deco! Tisoči bolgarskih otrok so zaradi potresne katastrofe izpostavljeni vremenskim nezgodam in najhujšemu pomanjkanju! Premožnejše rodbine, sprejmite posamezne otroke nesrečnikov za nekoliko mesecev! Prijave sprejema Zupa Skavtov za Slovenijo v Ljubljani, poštni predal 178. — Dražba lova. 24. maja ob 9. dopoldne se bo vršila pri sreskem poglavarju za ljubljansko okolico v sobi št. 1. javna dražba lova občine Št. Jošt. Lov se bo oddajal v najem za dobo od I. julija 192S. do 31. marca 1933. — Razpisani sta pošti Šmarje pri Jelšah in Loka pri Zidanem mostu. Prošnje naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. — Hidrocentrala na Savi. Dne 2fr. t. m. se je vršila prva obravnava glede zgradbe hidrocentrale v Medvodah na Savi. Obravnava je imela samo informativen značaj. Zanimivo je, da se je pri tej obravnavi konstatiralo, s kako razmeroma malo vodno množino na tem kraju je mogoče disponirati. Ce bi se vevški papirnici priznalo 27 m3 sek. vodne množine, bi potem projekt bivšega deželnega odbora sploh ne mogel priti prakrtično do uresničenja. Zato je tembolj potrebno, da se ustvari sporazum z vsemi tremi projektanti, to je mestno občino, oblastnim odborom in vevško papirnico, ki bi dobili na ta način kot rezervo veliko kalorično centralo, ki jo ima mestna občina. Upamo, da bo tukaj zmagala pamet in da se bodo vsi trije interesenti zjedinili. — Stična. Dne 20. t. m. se je vršila licitacija poštne vožnje Stična (kolodvor)— Žužemberg. Dražiteljev ni bilo kaj prida, ker velja izlicitirana vožnja samo za eno leto. Kupovati konje in voz za tako kratko dobo pač malokoga mika. Čemu vsakoletne licitacije, ki stanejo državo drage denarje in so potrata časa? To ni v znamenju varčevanja v državnem gospodarstvu. V rajni Avstriji se je izlicitirala poštna vožnja in je ostala v veljavi do odpevedi, včasih 20 do 30 let. — Vreme je silno slabo. Poljsko delo se je zelo zakasnilo. — Hmelj, ki so ga nekateri jeseni pridelali, čaka kupcev. Sedanje cene so nizke, zato še ni šel v denar. Ali se bo hmeljarstvo v našem kraju izplačalo, bo pokazala bodočnost Stroški s hmeljem so veliki ter ni vse zlato, kar se sveti. _ Umrl je dne 25. aprila t. 1. v Pragi-Smihovu poštni višji kontrolor Bogdan Keil. Rajni je služboval več let v Ljubljani, kjer je bil med stanovskimi tovariši močno priljubljen. Naj v miru počiva v rojstni deželi! MODNI SALON STUCHLY-MASCHKE SE PRIPOROČA CENJENIM DAMAM. ZALOGA KRASMlti IN APART-N1H KLOBUČKOV, MODELOV IN SLAMNIKOV. LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. — Samomor lOIetnega dečka. V Stubii-nah pri Mostarju je izvršil samomor lOletni Mirko Sedlar. Starši so ga osumili, da je ukradel eden dinar. Zaman je zatrjeval, da je nedožen. Ko so ga kljub temu sumničili, je brez slovesa izginil in se v drvarnici obesil. — Poštni uradnik obsojen zaradi poneverbe. Pred okrožnim sodiščem v Novem S2du je bil obsojen na šest let ječe bivši poštni kontrolor Vladimir Bela ji ć, ki je bil obtožen falzificiranja in poneverbe 37.000 dinarjev. ^ — Ponovavas pri Grosupljem. Dne 13. maja t. 1. se vrši velika ljudska veselica na Taboru pri Grosupljem v obližju »Zupanove jame« s pestrim vsporedom. Izstopna železniška postaja Grosuplje. 359n — Vreme. Vse kaže, da dobimo letos pravo pomladansko vreme šele v maju. Danes se je nebo nekoliko zjasnilo, vendar pa ni upati, da bi ostalo čez nedeljo lepo. Barometer je kazal zjutraj 762 mm, temperatura je znašala 13 5. Včerai smo imeli v Ljubljani oblačno. V Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu je pa deževalo. Deloma oblačno Je bilo v Splitu in Dubrovniku Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Spltu in sicer 22. stopinj. V Zagrebu je bilo 19, v Mariboru 18, v Skrvplju in Dubrovniku 17, v Ljubljani 16, v Sarajevu 15, v Beogradu 14 stopinj. Zanimivo ie, da je zavladalo v Sloveniji razmeroma toplo vreme in da je temperatura približno ista, kakor v južnih krajih ali pa še celo višja. — Cenena potovanja na Dunaj. Zveza za tujski promet v Sloveniji prireja osem potovanj na Dunaj po zelo nizkih cenah, in sicer 4 dnevno potovanje za Din 1049, fri 7 dnevno potovanje za Din 1425. V teh cenah ie zapopadena vožnja na Dunaj in nazaj, brzovlak, udobno prenočišče, popolna prehrana, obisk gledališča, koneertov, muzejev, prosta vožnja po cestni železnici na Dunaju, prevoz prtljage Iz kolodvora in na kolodvor na Dunaju, napitnine, zavarovanje prtljage, itd. Potovanja se bodo vršila: od 26.5. do 3.©., od l*-6. do 24.6.. od 30.6. do 8.7., od 38.7. do 3.8-, od IM. do 36J., od 19.9 do 23.9., od 29.9. do 7.10., od 13.10 do 21.10. Podrobne informacije daje Tourist-Office (Ptrtnik), Ljubljana, ki sprejema tudi obvezne prijave najmanj 8 dnd pred vsakim potovanjem. 360-n Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. KRISTOF1Č-BUCAR. Stari trg. Iz Ljubljane —lj Zgraditev mrtvaške veže in mrtvašnice. Ena najnujnejših nalo« sedanjega občinskega sveta bode tudi zgraditev mrtvašnice. Kakor znano, se morajo mrliči (samomorilci in ponesrečenci) še vedno polagati v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Ta je stara, zanemarjena, brez električne razsvetljave, brez vsake priprave za ev. potrebne obdukcije itd. V stavbnem pogledu je tako zanemarjena, da vhajajo podgane v veliki meri vanjo in skrunijo mrliče. Drugo, česar moderna cbčina pogrešati ne more, je mrtvaška veža. Tudi to bo treba čimpreje sezidati. Najumest-neje bi bilo, če je mrtvašnica in mrtvaška veža v enem in istem poslopju združena. Kar se tiče mrtvašnice, so se vršila že pogajanja, ki pa niso prišla do zaželjene-ga uspeha. Mestna občina vztraja na stališču, da bi morala mrtvašnico sezidati uprava pokopališča pri Sv. Križu. Ta in knezoškcfijski ordinarijat pa sta mnenja, da je to stvar mestne občine kot sanitarne oblasti. Pripravljena pa je dati stavbi-šče pri Sv. Križu poleg cerkve, ki je nezazidano. Mi bi bili mnenja, da naj mestna občina ta predlog sprejme, posebno, ker je judikatura okrainega sodišča glede zidanja mrtvašnice zelo labilna. Kakor čujemo, se v prihodnjih dneh prično zopet pogajanja in želeti je, da sedaj pripelje do praktičnega uspeha. —lj 20 letnica tvrdke Stuchiv-Alaschke. Te dni proslavi 20 letnico svojega obstoja odlična ljubljanska tvrdka, najstarejši modni salon v Ljubljani Stuchlv-Maschke. Iz skromnih početkov se je tvrdka kmalu razvila v odličen salon in je prejela že dve leti po svojem obstoju odlično priznanje. Na pariški razstavi leta 1910 je prejela tvrdka Stuchlv-Maschke v znak priznanja za apartne in elegantne izdelke zlato kolajno, obenem pa častno diplomo. Zdaj je tvrdka Stuchly-Masohke gotovo eden najbolj renomiranih damskih salonov v Ljubljani in je vsa njena številna klijentela radi njenih lepih in apartnih vzorcev in modelov ter zmernih cen ž njo zadovoljna. —Ij Šikane klerikalnega pendreka. Delavsko društvo »Svoboda« je mislilo prirediti dne 1. maja v dramskem gledališču Golouhovo socijalno dramo »Kriza«. »Slovenec^, ki je vedel že vnaprej, da bo drama prepovedana, ves čas ni hotel objaviti o tem nobene beležke. Res je »Svoboda« dobila končno odlok iz Beograda, po katerem je prireditev omenjene drame prepovedana na podlagi nekega starega zakona iz leta 1850. Zato bi se namesto nje imela igrali 1. maja Cerkvenikova drama »Roka pravice«. Vsled intervencij in ker so Se iz Golouhove drame črtali nekateri odstavki, je bila končno dovoljena vprizori-tev »Krize«. —Ij Odsek nadzornikov progovne službe UJN2B ima v nedeljo dne 6. maja 1928 ob 15. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije Ljubljana gl. kol. rednni letni občni zbor. Vsi nadzorniki prog. službe se poživljajo, da se občnega zbora zanesljivo udeleie. Odbor. 344/n —lj Tombola Društva skrb za mladino se vrši nepreklicno jutri v nedeljo 29. t. m. na Kongresnem trgu. Segajte po tablicah in poskusite svojo srečo. Spalnica bo jutri ves dan na Kongresnem trgu razstavljena. Pomagajte graditi Dečji dom za revno in bolehno deco. Odbor 358/n —lj »Sloga«. Ker smo prepustili Društvu skrb za mladino za tombolo dneva 22. in 29. aprila, se vrši poštna tombola v nedeljo dne 6. maja t. I. ob 3. uri popoldne. Prj tomboli svira Železničarska godba. Segajte pridno po tablicah, predno zmanjka jo. Vsaka tablica stane 2 Din. Prodajajo jih vsi pismonoši in trafike. — Odbor. ■ 5, Dr. Tone Jamar j zopet ordinira i —1] Zadruga brivcev, frizerjev in lasni- čarjev v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, da bodo brivnice v torek L maj-nika samo do 12. ure odprte, popoldne pa zaprte. — Načelstvo. 357-n —Ij Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek, 3. maja, predavanje g. univ. prof. Vouka iz Zagreba v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob 20. Predavanje je vele-zanlmivo, vsebuje potopis g. prof. Vouka in obsega popise največjega ameriškega nacij. parka Yellowstone-Nationa!-Park. Old Faith-ful in teorijo Beehive-Geyser, Mamutovi izvori Cleopatra terasa. Je zanimivo in poučno tako iz turistovskega kakor tudi lz znanstvenega stališča. G. prof. Vouk nam bo pokazal tudi serijo lepih skioptičnih slik. —lj Lažna sramežljivost. Opozarjamo občinstvo na današnji filmski spored ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo izredno zanimiv In poučen film nravstveno vzgojne vsebine, ki vsebuje snov, kako je treba vzgajati današnjo mladino, da se izogne velikim nevaraostirn, zlasti v seksualnosti. To poglavje ie obdelano v drastičnih slikah, ki so za vsakogar poučne. Mladini izpod 16 let je vstop prepovedan. Današnja predstava se prične točno ob 14.30. Film se ponavlja še jutri ob 11. dopoldne kakor običajno. Na ta spored opozarjamo zlasti starše, šolske kroge in vse one v čigar rokah ie vzgoja naše mladina. —IJ Krasna birmanska darila najceneje kupit« pri PR. P. ZAJEC« trgovina ur in zlatnine, LJubljana, Stari trg 0. 36T —U Nogavice rasne vrsta v veliki iz-isrl kupite paktetiefe pri Debate«. Pred Škofija 35-T Kakšen naj bi bil zoološki vrt v Ljubljani Kako si je zamislil strokovnjak zoološki vrt v Ljubljani, ki bi nudil starim in mladim vpogled v skrivnostno snovanje matere __ . _ _ « narave. Društvo «ZOO» v Ljubljani, ki ima po svojih potrjenih pravilih ustanoviti in vzdr* zevati zoološki vrt, prirejati razstave in po* stavljati na ogled do realiziranja tega smo« tra nabrane živali, bo najbolje in v največji meri vzbujalo zanimanje za naravoslovje, poučevalo zlasti učečo se mladino in s tem pridobivalo bodoče prave naravoslovce. Iz lastne skušnje vemo vsi in bodimo odkritosrčni, da srednješolci v tem oziru s poukom v šoli ne dobe potrebne, zadostne podlage. Gotovo je najbrž res lepo, če ti pove so! ar ček razliko zobovja opic v pri* meri z onim polopic, zanimajo pa ga ne* dvomno brez izjeme vse bolj n. pr. žužel* ke. Malokdo mladih dijakov dela izjemo med svojimi sovrstniki, da namreč nima svoj zbirke metuljev ali hroščev. Toda, naj bo pouk tak ali tak, ne nauči pa le ne ukaželjnega, za prirodo vnetega dijaka pravega branja iz knjige prirode, ker mu ne nudi zadostnega navodila, ne poka* že življenja živalstva v prirodi v dejanski, resnični sliki, ne omogoči potrebnega opa* zovanja. Slučaj prinese mlademu človeku v roko lepega metulja,, krasnega hrošča. Kako ve* sel je to zanj -— želi si Se več, opazi pa tudi, da je ta krasna živalica tu ali tam pohab* ljena, dotaknjena. Kako mora biti lep brez* madežen eksemplar, kje, kako bi ga dobil, poraja se mu misel in želja. Malemu ljubi* telju narave niso znane preobrazbe žuŽel* ke, ne ve in si ne more misliti, da se more lahko in brez vsake zapreke izrediti pre* mnogo krasnih, povsem neomadeževanih njegovih ljubljencev. Mlad deček sem zaznal v gozdu drevesa, ki so iz ran ali odsekanih vej cedila svoj sok. Tu je bila pogrnjena bogata miza, piv* nica za žuželke: zbirali so se metulji, po* sebno admirali, pogrebci, sovke, rogači, sr* šeni, ose itd. Ta lovišča sem dan na dan pregledoval in opazoval — poznal pa nisem n. pr. gosenic, ličink teh gostov, še manj pa vedel, da bi si mogel izrediti sam sto* tine teh zaželjenih krasnih živalic. Zamislim si tu zoološki vrt ali predhod* ne razstave društva ZOO tako-le: Lani sem v Splitu na «Marianu», koder obstoja krasen zoološki vrt in naravski mu* zej, opazoval, da je stalo vedno največ, po* sebno mladine, pri malih razstavljenih ste* klenih posodah, v katerih je bilo v prvi na leski več južnoevropskih protov (Bacilius Rosii), v drugi kobilice sćlkc v razni pre* obrazbi in v tretji biologija zlatoritke. V drugi kletki se je med travo zibalo dvoje murnov, zadaj se je bolj v temi med ruše* vino skrivalo par bramorjev. Zasledovali so mali opazovalci vsako gibanje teh živa* lic enako zvesrto kot skakanje miši v ste* kljenjači, v kateri se je solnčilo par stru* penih kač. Živa podoba, prav kakor v naravi, vleče, zanima in zapušča vtise. Zdi se mi, da bi posebno tako oživo* tvorjenje naravnega življenja, posebno let* nemu Času primerno, imelo posebno pri* vlačno moč in trajen spomin. Steklena omarica, v kateri bi bil narav* ni borovi štor v prvi pomladni dobi ves pokrit z živimi tesarji, bi bila gotovo oble? gana od gledalcev, ki bi razločevali med skorjo vedno nove eksemplare in dobili s tem pojem o prispodobljenju ali mimikriji. V drugem okencu bi morda visele male hruškice, v resnici bube malega nočnega pavlinčka, poleg njih pa bi bili vidni že izlezli krasni popolni metulji. Opazovali bi člani društva in posetniki razliko med sam* ci in samico tega metulja, mnogi Hi opa* zovali potrpežljivo dobre pol ure, da se brez kril izlezli posamezni metulji popolno razvijejo kot se odvija zvita zastava. Razvoj v celoti bi kazala mala biologija tega lepega metulja v pridejani stekleni škatlji. Sosedna omara bi bila posvečena lepe* mu pogrebcu (Vanessa Antiopa). Napis bi prvi teden označeval: male gosenčice do prve levitve; drugi, tretji teden iste po drugi, tretji levitvi, dalje bi po preteku četrtega tedna že visele bube, potem bi na dan iz lezlo mnogo popolnih metuljev. Tako bi se moglo brez vsega izrediti do 100 eksemplarjev, ki bi se zastonj končno živi delili obiskovalcem. Poletje bi sliko iapre* menilo. Mal terarij, posejan z mivko in drobnim naravnim peskom, bi oživljalo ne* broj ličink volkeca ali mravodera ozir. obeh vrst brzecev. Vsak dan bi bile vidne v peščeni zemlji livku podobne jamice in lovilni rovi: spustile bi se v posodo prilično mravlje, muhe — opazovalci bi občudovali doslej neznani jim življenjski boj za ob* stanek. V naslednjem predelu bi bil prerezan smrekov porobek, naselbina črnega rogina (ergates faber) še z živimi ličinkami in že godnimi hrošči, čebelica bi se nudila v vpogled z vsebino, ki je sicer povsem prikrita vsakemu, ki ni že praktično izvežban nara* voslovec. Tu se bo mladina okoristila s tem razkritjem paravne tajnosti in marsikatero iskanje po enakem v prosti prirodi bo imelo lepe uspehe. Bogomolka je tudi zelo zanimiva, a manj znana, razmerno velika žuželka. Njej naj bi bil v poletju, ko je žival že preeej dera* še en a, odločena posebna izložbena škatlja. Način, kako lovi druge žuželke in premaga večjo kobilico ta požrešna roparica, kako obrača glavo in obira hrano kot opica, bi bila naravnost privlačnost enako kot bi to bilo tudi število suhih protov na zeleni vejici I Zelo zanimalo bi se občinstvo za iz rej o sedaj pri na« udomačene velike, rumene sviloprejfke antherea vamaraai. Vsa pre* obrazba bi bila z biologijo hvaležen pred* met za dva meseca; končno bi posebno lz* valjani krasni metulji, katerih razvoj se hhka posebno opasuje, privabili mnogo obi* skovalcev, katerim bi se v spomin in upo* rabo darovali posamezni cksemplarji, ki bodo nedvomno v zbirki naših dijakov pri* šli na prvo, častno mesto. Jesen bi nudila dru^c slike, svoje poseb* nosti. Kdo razven pravih entom-ologov po* zna rejo zanimivega smrto^lavca, ki velja za redkost. Kako ponosen je dijak prvih šol, če ga ima v svoji zbirki. Morda ve iz učne knjige, da živi gosenica na krompirju, pa je le ni videl nikoli. To je pa tudi vse in dobi metulja le slučajno kdo, če prileti na luč v razsvetljeno sobo in kuhinjo. Do« godilo se mi jc, da mi je odrasel dijak pri* nesel smrtoglavčevo gosenico v škatljici in zraven lepo narezan krompir, češ da se hrani, kakor se bere, gosenica s krompir* jem. V zoološki razstavi bi vzgojevalt par tednov prav lahko večjo množino teh orja* ških gosenic, ki bodo v veselje gledalcev pravno pridno žrle veliko množino krom* pirjevca — ne krompirja, — občudovali bi jajcu podobno votlino in zlepljeni omet, ki ga zgladi gosenica za mirno zavetišče svoji bubi in končno zopet videli množino izlezlih metuljev v svoji krasoti in neoma« deževani svoji deviški obleki. Tudi zima bi kazala svoje posebnosti v zoološkem vrtu, posebno poučljivo glede prezimovanja velikega dela živalstva. Naravo ljubeči član, pa tudi vsak obi* skovalec zoološkega vrta ali razstav bi dr>* bil, ozir. izpopolnil pojme o premodro in čudovito urejeni funkciji naravnih sil in na* gonov živali, da se nepretrgano ohrani zarod za prihodnjo generacijo, da nobena vr* sta ne pogine, da je vedno tu nekaka za* loga kljub tudi morebitnim izjemnim ele* mentarnim dogodkom. Člani društva «ZOO» bodo torej imeli vedno zadostne, preminjajoče se prilike in materijala, da bodo občudovali naravno le* poto, njen ustroj in njene gojence ter se vedno bolj ogrevali za prirodo in njeno varstvo. y Prepričani pa smo lahko tudi, da bo vsak posetnik zoološkega vrta ali razstave na* vdušeno postal takoj tudi član društva, saj mu daje tako nizka članarina pravico za brezplačno posečanje ter zavest, da s tem pomaga društvu uresničiti njega namen in prizadevanje. Anton Butovec. Gospodarstvo 48. redni občni zbor Kmetska posojilnice ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani se d e vršil dne 26. t. m. Iz pogročJIa ravnateljstva posnemamo sledeče: Upravno premoženje tega najstarejšega slovenskega zaivoda v Ljubljani je doseglo dne 31. decembra 1927 Din 158,920.680.73 Stalno naTaščajoče hranilne vloge inkaiztuijejo Din 151.990336.36. Prirastek v Ie«tu 1927 znaša Dji 25.154.714.05. Da&i je ostala obrestna mera hfajiiiniih vlog v preteklem letu neizpreimeinjena, je zavod v zaščito domačega trga in v svrha uhlažitve vladajoče gospodarske krize izdatno znrževaJ obrestno mero posojili, kar je tem lažje storil, ker je po uspešnem poslovanju malo ne petrh desetletni dovolj krepko fundiran in v vseh po Štev 99 •SLOVENSKI NAROD* dat 28. april* 1928. Stran 7 G. W. APPleton. Skrivnost stare vojvodinje Roman. — Da, vem marsikaj, kar ostane drugim prikrito, — je odgovoril Dick. Toda to je postranska stvar. Kolikor mi }e znano, je vaš mož pošten dečko, ki je slučajno zašel na kriva pota. — Da, slaba družba ga je žapelja-la, gospod. — Seveda .slaba družba. To je stara storijo, gospa Srmpkinsova. Če ga torej privedete sem in če odkrito pove vse, ne bo imel nobenih sitnosti. Razumete? — Da. — Če bi me pa hotel potegniti za nos-- — Tega ne stori, gospod Scnrbbs. Prepustite to meni. Takoj ga prive-deim. Od&la je iz sobe. in ko se je vrniila, je privedla postavnega moža, starega kakih 30 let. Ko je vstopi?, ni bil prav nič v zadregi. — Dober dan, gospoda, je dejal emeje. Moja žena mi je pravkar povedala, d« so vama znane vse podrobnost o moji kupčiji na Pontifex • Sqnaru in da ostane to med nami, če vama povem, kje je zdaij ona stara dama. — Res je, gospod Stapikins, — sem odgovoril. Povejte mama vse po pravi-ea in vaša udeležba pri terj aferi bo pozabi jena, obenem pa dobite za nagrado še 50 šterlingov. — Dobro, to so zelo paarietni pogoji. Toda, žail, vama ne morem povedati mnogo. Sam sem imel s to zadevo zelo ma!k> opraviti. Moja nailoga je biđa. prekopati zid in odmakniti pohištvo. In ni*i tedaj mi ni bilo povsem jasno, za kaj prav za prav gre. — Itn vendar ste morali slišati pogovor onih dveh gospodov, sem pripom-nail. — Da, deloma, — toda govorila sta večinoma v i ta 15 jamskem odnosno nekem drugem tujem jeziku. Tako učen pa nisem, da bi razumel ftutje jezike. Upam, da me razumete. — Seveda, kar nadaljujte. — OdJkrito rečeno, prvotno sem misMI, da gre za tatvino. Ko so mi naročili prekopati zid. sem bil prepričan, cjia jim ddse dragulji, skriti v sosedni hiši. Odmakni sem ponoči pohištvo, da bi mogla neznanca v sosedno hišo, A ko sta se vrnila s staro damo, sem biđ nemalo presenečen. Brcata je kakor irdad kond, in šele ko sta jo zvezala, se je pomirila. Govoriti ni mogla, ker sta ji zamašila usta. Zavila sta jo v kožuhe in preproge ter jo zopet odnesla v sosedno hišo. Šel sem za njima, toda oči-vidno ju fco ni morilo. Tam sem vJcMl, kaiko sta prebrskala vse omare in pre-dafčfae in kako sta dolgo nekaj iskala, pa nista mogla najti. Robaaifcilsa sta in škripala z zobmi, kar je pričalo, da se jezita. — Ali nista med brskanjem -po sobi nič govorila? — sem vpraša«!. — Niti besedice. Zdelo se je, da vesta, kaj hočeta najti, in ko nista našla, sta se vrnila in pustila vso sobo navi eceno. Ta čas, ko sta odnašata ono staro damo po stopnicah, sem posfcavil pohištvo na prejšmje mesto, in ko sem jima čez nekaj Časa sledil, sem slišal, da je govoril oni, ki se je naziva! Sal-viatl, z izvoščkom. Stara dama in drugi neznanec sta bila že v kočiji. Slišal sem tudi, kako je dejal »Purnev«. Pred tem je izgovoril še neko ime, katerega pa nisem razumel. Nato je skočil v kočije, ki )e naglo od dr dr a ia. — Ali ni navedel natančnega naslova? sem vprašal. — Saj sem že rekel, da nisem vsega razumel. Če se ne motim, le deial Mont-pelher ali nekaj slične ga. Ker me pa ta zadeva ni zanimala, se tudi za imena nisem zmenil. Zato tudi ne vem, ie-H Montjpetoer ali kako se že to imenuje, tam 4ofc v Putmeyu kaka ulica, adi (»t se imenuje tako skrivališče, kamor sta odnehate staro damo. Morda bi vama povedafli na pošti, če je v Putnevu kaka MontpeMerska aK sMčna uMca* To je vse. kar vama morem povedati. Mož je govoril tako odkrito, da sem biil trdno prepričan, da je povedal vse. Morda je imel na vesti še druge grehe, toda v tem primeru je nedvomno govoril čisto resnico. Obljubil sem mu torej, da mu v kratkem pošljem nagrado kot dokaz da mu zaupani. Nato sva s prida težjem zapustila hiSo Št 37 na Penelope Teras-se. Bila sva prepričana, da bo uboga stara voavodinjia kmafai iztrgana iz rok njenih sovražnikov. > Teko, drafli Diek, sem dejal, ko sva stopila na cesto, začetek je storjen in z uspehom sva lahko zadovoljna. — Da, morem ti Česitatj. Nisem pričakoval, da boš teufco imenitno opravil svoj posel. Ta Simpkins no% napačen mož. In vendar mu nisem nič kad posebno imponira!. Prepričan sem, da dobro ve, da nisem detektiv. In priznati moram, da je bil zelo korekten, da me ni blamirah — Ker sem bii istega mnenia. sem molčal in Dick je nadaljeval: — Zdaj sem še boli radoveden, dragi Perigord. in ker držim v tet igri eno karto v rokah, bi predlagal, da se takoi napotiva v Putnev in poiščeva ulico Montoelier. — Tudi jaz mislim, da bo najbolje kovati železo, dokler ie vroče, sem odgovoril. čez pol ure sva bila že v omenjenem predmestju. Na peronu sem vprašal vratarja: — Ali poznate Putnev dobro? — Seveda, saj stanuiem tu že 15 let. — Tako? Torej mi lahko poveste, je-li tu kak Montpelier. — Ne, gospod, hotela Montoelier tu ni. Mislim, da bi gospodoma bolj ustrezal hotel »Beli lev«. Drva ulica, desno, ! blizu mostu. * Zahvalil sem se vratarju in mu dal napitnino. Ko sva odhaiala s kolodvora, sem deial Dicku: — Slabo sva naletela. SimDkinsu bi se to ne bilo zgodilo. Moia samozavest je omajana. Stopiva na pošto. Vprašala sva redarja, kie ie pošta in ko sva stopila v urad. sva naletela na dražestno, prijazno gospodično. — Kolikor mi ie znano, sem ji dejal, je v Putnevu Montpelierska ulica, ki je pa ne moreva najti, ker ne ooznava tega okraja. — Montpelierska ulica? Ne, take ulice v Putnevu nI, — ie odgovorila gospodična. Montpelier? Montpelier? Bodite tako prijazni in počakaite trenutek. Ime se ml zdi znano. Takoi se informiram. Odšla je v sosedno sobo. od koder se je kmalu vrnila in povedala, da se imenuje Montpelier zelo stara hiša v Hollv Tree Lane. oddaljena dve ali tri minute od poštnega urada Dejala Je, da nama lahko vsak prebivalec okraja pokaže to hišo, ki pa ni obliudena. Ze nekaj let je zaprta in začela ie fe razpadati. Zahvalil sem se gospodični za prijaznost in ko sva bila z Dickom zopet na cesti, sem ga vprašal: — No. kaj porečeš na to? — Dražestna ie in prekrasne oči ima! V čast prihodu enega največjih predstavnikov nemških igralcev PAUL WEGENER - JA predvajamo danes preimijero monumentahiega veleHma D A 6 FIN Epopeja mogočne ljubezni, belih snežnikov in divnih naravnih krasot. V glavnih vlogah: PAUL WEGENER — MARCELLA ALBANI, PAUL RICHTER me^ied. junak iz >Nibehingc\r«. kot Dazfin. V tem velefllmu pokaže odlični umetnik Osebnost turškega generala Saby - Bey-a predstavlja PAUL WEGENER z Ie nJemu lastno silo t PAUL WEGENER vso svojo igralsko moč! Danes! Premijera! Danes! Vsled ogromne dolžine filma predstave: ob 4, pol 8 in 9.15 uri Krasna, pomnožena godba! • Preskrbi te si takoj potrebne vstopnice osebno ali telefonično! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Krasna in bogata izbira dunajskih modelov pri IDR ŠKOF U/ANEK naslednice. Ljubljana, Pod trančo. Lv novo gradeči se hiši na Miklošičevi cesti (poševno, vis* a* vis hotela «rUnion») za julij ali avguat — naj se javijo — KraljePetra trg 8, pritličje, levo. Kot sostanovalca in na domačo hran-o sprejmem gospoda. Glince cesta XIII., št. 9. 837 Čajno maslo najfinejša dopavJija po Din 35.— za kg po povzetju od < k: naprti Fran KoUerltsch, Apače pri Gornji Radgoni. 29~T Gospodična vešča slovenskega in nemškega Jezika, stara 20 let. :5če službe k enemu ali dvema otrokoma kot vzgojiteljica. Ponudbe na opravo tista pod »Zanesljiva 820«. Trgovino z mešanim blagom na prometnem in industrijskem krasu na deželi, ližem v najem e/vent. kupim a vsem inventarnim. Ponudbe na npr. lista pod »Dobro idoča trgovina 833«. jaiaiaEiisBKaF1 ^gj^L birmo ^Sir ČUDEN Ljubljana, PREŠERNOVA 1 Plačilni natakar z večletno prakso, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega Jezika, išče službo v veftjem ho* t^ln v Dalmaciji Nastop lahko s 1. malem. Dopise na upravo »SI. Nar.« pod »Siguren 807«. SBSG3SSE9BSE9 830 Kuharski večerni tečaj Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj 1. maja in traja do 28. junija t. L Zglasiti se je pri vodstvu dr. Krekove mešč. gospodinjske šofe v Zg. Šiški pri Ljubljani do 30 aprila- Dr. Schaeferja Epilepsan proti epilepsiji, krčem, padavičnosti že 15 let najbolje preizkušen. Vsak dan prihajajo primanja. Natančnejša pojasnila in razpoSUiava Apoteka Sv. Stapana Mr. M F«eter, Oshek III. Iščemo za takojšnjo dobavo večje in manjše količine tesanega lesa, deselc, latev in vagon okroglih drogov. Podrobne ponudbe na: Varqa i Račmanj, SUBOTICA. 833 iščemo firmo absolutno dobro, ki bi prevzela samoproJajo naših izdelkov čipk za vso Jugoslavijo in bi mogla za komisijsko zalogo nuditi primerno jamstvo. Ponudbe pod „Čipke 843" na upravo ,,Slov. Naroda44 800 Din nagrade dam tLstemu, ki mi preskrbi službo nočnega čuvaja ali inkasanta. Nastopi 1. maja. Ponudbe na upravo lista pod «Posten»/7°8. Gospodična a dveletno prakso, r.možna slov. ia nemškega jezika, iS5« službo v pisarni aH kot blazajničarka. Ponudbe na upravo Usta pod «Zve-st*»/796. 796 Prazno sobo s posebnim vhodom lo električno razsvetljavo 15 Se gospodična ga maj. Ponudbe na opravo Hsta pod ► Zračna soba 817«. Elegantno jedilnico kompletno, postavim na dom. LJubljana ali kolodvor, za 13-000 Din. Zaradi bogate in solidne Izdelave cena jako ugodna. Ogleda se lahko vsak dan pri Josipu štolfa, mizarstvo, KraSnJa, pošta Lukovica pri Domžalah. 822 Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno ter solidno Anton StiploSek, Ljubljana. Krakovska ulica št. 5. 811 KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — se je preselil — v Bohoričevo ulico št 33- — Izdeluje stroje zt rezance m klučavničarska dela. 52/T Meblovano sobo tračno, * električno raasvetUevo, 13 minut od glavne poite, oddam mirnemu gospodu al* vieokosolcu za 300 Dio mesečno, g zajtrkom. Ponudbe pa opravo lista pod •Svetla soba« 780«. Citr« koncertne, ugodno prodam- — Ponudbe na upra-vo Usta pod >Citxe 842«. Lauberger & Gloss — Verdi - Koncert-Piano se proda. Pojave se v trgovini Vohovec, Sv. riorijama uliea 5. 847 Zimska suknja črpa, dobro ohranjena, na prodaj. Ponudbe na opravo »Slov. Nar.« pod »Suknja 840«. Strojepisje dvo - trimesečni dnevni in večerni tečaj. Učna ura 4 Din. Vpisovanje 30. aprila in 1. maja. Christof-ov učni zavod* Domobranska cesta 7. 838 Asistent drogerije hite U 20 let star. Ceh. roden na Primorskem, išče radi pridobitve prakse mesta v drogeriji, lekarni aH kemični tovarni. Nastopi lahko 15. Julija. Cenjene ponudbe na naslov: Karo! Braon, N&meeky Brod na Češkem. 795 šivalni stroji ■ KOLESA iS ietng garancija 00 dOONll * ii najbolj znamke ORITZNEB in Adler a dom, obn in industrijo — Istoiam švicarski pletHtii STROJ O U BI i O Samo pr. JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi 9 3ouk v vezenju brezplačen Cene niske Zahvala. 834 O priliki smrti naše hčerke tf LADICE prejeli smo toliko izrazov sožalia. da nam je nemogoče vsakemu posebel izreči svojo zahvalo. Zato se tem potom prav iskreno zahvaljujemo vtem. ki «o se spomnili pokojne, zlasti z mnogobrojnim cvetjem in venci ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala! Rodbina dr. Klepca. pri vefetrfovcth dobro vpeljan, more dobiti zastopetvo velike inozemske tovaree. Ponudi)e z refe-reaeemi pod lilro »Jedilno olje 16105. na PabllcJte« D. D., Za-gr&b, Gomiulićeva 11. 844 ZAHVALA. Ob prebrrtki iggubi naše ljubljene, dobre mamica, goepe Frančiške Gorup za izraženo nam sožalje, kakor tudi M ite* vilne tolažiloe obuke pokojnice med boiez* ni j o, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem daroval* cem krasneaa cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so nafto blago pokojnico v tako čaatnem številu spremili na njeni zadnji poti, V Ljubljani, daa 36. aprila 1» ŽALUJOČI OSTALI. mm m m llMtai pogrebni zarod Zahvala Za izraze iskrenega sočutja, za obilno naklonjene vence in cvetje ter za mnogobrojno nadvse častno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne drage mamice, gospe Antonije Birolla izrekamo vsem svojo globoko in čustveno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. med. Zarniku, častiti bolniški sestri Suzani za njeno nadvse požrtvovalno skrb, kakor tudi vsem številnim prijateljem, prijateljicam in znancem, ki so našo nepozabno, blago pokojnico spremili na potu k večnemu počitku. Zagorje ob Savi, dne 28. aprila 1928. Žalujoči ostali. E9 21 PROMETNA BANKA d. d. v UUBUANI naznanja, da se je iz dosedanjih poslovnih prostorov v Prešernovi ulici 4 preselila v lastno hišo, Stritarjeva ulica 2 Pred ^ k nasproti magistrata, kjer prične dne 30. aprila 1928 s poslovanjem, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja. Nakup in prodata valut in deviz — borzna naročila — akreditivi — obrestovanie vlog na tek. računih in hran. knjižicah — trgovski krediti itd. najkulantneje. Originalne barve, Za ki o jače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A* KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige! Hrane si prebave, da vam minejo bolmi i Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksir jem «FL GOL», da premine bolezen. «FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje. «FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s poštnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIC, DUBOVNIK 2 Izvirni zaboj ček s 3 steklenicami, omotom m pošt. nmo Din 105—, z 8 stekl. 245 Din, 1 stekl. pa 40 Din. Številne zahvalnice o uspešnem delovanju » clospevajo dnevno. k ^»Tfvs- u «•» dobi vedno ia najceneje nr* Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 6-1 leieton 2980 l"IR07 IF# urowninfie. pištole ia strašenit- psov. *^ samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebšč in ter umetalni ogenj itd., puškama F. K. Kaiser. ielHnourg"ova ulisa 6 Ltubifana. Zelo znižane cene! Dvokolesa novi modeli 1&&, motorji, otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po niklanje dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke Ilustrovani ceniki franko. « TRIBUN A> P. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA., Karlov ska cesta št 4. •a NALOŽBA rAKTU UR j ZAHTEVAJTE CENOVNIKE P BOGDANOV 8 [0.. SISAK /hi • jUtttoiiši umski btagovi Zaiamčeoc ćistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — za - pomladno in letno sezijo razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEGEL - 4MH0F, — BRNO Palackeho tf. 12. Češkoslovaška Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene Najsolidnejša izvršitev vseb osročil \'a zahtevo vzorci zastonj in poštnine pre t to Za dom! Ca iivtllm, kroiačm. Čevljarje Ho ST0EWER šivalni stroj Le Ca Varu poleg šivanja enth (obšiva), veze (stika), krp« pe> rilo is nogavice. Brez vsakega premtnjanja plošč te drugo je strojr e minuti pripravljen ali zrn vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, Id jih za. *zema šivami stroj STOEWER te tudi nafcenmffl Ne zamudite ugodne prilike ir oglejte ti to izrednoat pri Lad. Baraga, Ljubljanm. selenburgova 6/1. brezplačen pouJt t vezenju, rabi aparatov itd. — Ugodni pla* eilni pogoji — 15letno Jamstvo Spominjajte se Tabora D.M.C. največje skladišče Sarajevo, Presto lonaslcdjika Petra 26 791 Zdravilišče Dobrna pri Celju. Izredni popusti od 15. aprila do 14. junija/ 20 dnevno zdravljenje 'dovoz stanovanje. hrana, zdravnik kopeli, odvoz): za državne, oblastne uslužbence m člane v«»eh bolniških blagajn 1.140 di* narjev. za vse druge 1.320 Din — Prospekti pri upravi zdra* vilišča in Tourist office, Ljub* iiaua. 731 !3Q[-0[iirari][3E[7 Mfc.feAHOVEC trn PLANINKA Ca 7. prenavlja, čisti in osvežuje krt izboljša slabo prebavo, slabotno delo* vanje čreves, napibova* vanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učim kuje pri arteriosklerozi — aPLANINKAa čaj Je pristen v plombiranih pa* lerih po Din 20.— z na« pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEG Ljubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah) Ocarinjenje v^eh uvoznih izvoznih in tranzitnih pošiljk j&fcrbi Hitro, skrbno in po najnižji tarifi KAJ KO TL RK. carinski posrcdV nik, LJUBLJANA. Masarvkov* cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T lastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke L ar. *eze najfinejše In najcenejš* mehanično ametro vezenie Matok & Mlkeš Ljubljana, Da Ima ti nov« uhes \b En ti an je, ažuriranje, p red tit-kan je ženskih ročnih del za trgo vino, šolo in dom. SSSHSSBBSrSSnnSBBSSSSe Kralj. ang. parobrod linija 8 T Royal jMail Sine za Jnžno Ameriko Erazilijo - Uraguay - Argentinijo in Chiie-Peru Informacije brezplačno pri podzasiopniku LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26 BAD-NAUHE1M MnmPfta Postaja D-vlaka proza Harabure — Berlin)— Kassel — Frankfurt a. M. — Basel. (lClllCIlfl mmmmmmmmm^mmm 45 minut od Frankfurta am Maln. Svetovnoznani ogljikove kisline bogate topli vrela kuhinjske soli (30, 5«j4, 4° C) Nedosežni Dri boleznih srca in arterij revmi, protinu, bronchltis, trpljenju hrbteničnega mozga in živčnem trpljenju. izbrane zabave. — Vseh vrst s d o r t. V 1obni zdravilni nomočki. — Lečo. prijetno okrevališče. Izborna nreskrba ob primernih cenah. Prospe] Hiška in zdraviliška uprava Bad - Nauheim in ootniška pisarna 1 Uugajt* Jon* ZopnaM — Zrn aNejodno Fran J mm Zrn apISTO. |a JnfOrai Oton 34 43