1	
p	
	
• M	
	
	
.'V"-/*;	
S M	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učitelj stva
¥se spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5*— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h a a a dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Maierjevci.
Resnico samo piši vestni zgodovinar!
A. Aškerc.
V.
Ošabnost in prepotenca Maierjeva še si iosegla viška predrznosti, njegova uradna »aebnost se še ni dovolj ujedla t pristranost jo kakor požrešna ptica gloje dalje, da se iinčno sne še samo sebe. Ce hoče — fiat!
Komaj smo končali poročilo o grajalnih dikretih, in še ni bilo črnilo tiska v listu suho, že smo zvedeli o novem takem uradne.» činu Maierjevem. Kdor hoče izkusiti, kako se ubija dandanes, ko živimo v XX. stoletju, duša učitelju od strani c. kr. okr. šolskega nadzornika, ta naj pride v Ljubljano, in najidealnejšemu učitelju garantujemo, da bo v dveh letih pod Maierjem moralno ubit in da se mu izpremeni res njegov idealizem do šole v goli mehani-jem. Kakor žival v klavnico bo hodil v šolo ter čakal trenutka, da se zasadi vanj nož smrti od strani gospodarja, katerega vlogo \j>i& sedaj v Ljubljani nad učiteljstvom e. kr. «krajni šolski nadzornik.
Sladko je maščevanje, a tem prijetnejše je, že ga človek uganja pod krinko uradnosti, ie ga uganja pod krinko objektivnosti, če zlorablja svojo uradno oblast.
Govorimo odkrito: To, da je v seji m. 5. sv. dne 4. septembra t. 1. c. kr. *kr. šol. »adiornik A. Maier predlagal zopet nove gra-jalne dekrete mestnemu učiteljstvu, ni ničesar togega nego golo maščevanje za našo odkrito besedo, in kakor gotovo je c. kr. okrajni Šolski nadzornik tedaj zlorabil uradno oblast, teko gotovo mu garantujemo, da ta z 1 o -'»ta uradne oblasti ne ostane fcrez posledic in brez kazni. Maier tira stvar do skrajnosti. Ker hoče — fiat!
To, kar uganja danes Maier nad podrejenim mu učiteljstvom v Ljubljani, to je anarhija, in tisti, ki ščitijo take ljudi, so sokrivi te anarhije, bodo odgovorni za posledice tega postopanja, in najsibo potem to c. kr. mestni šolski svet, najsibo potem to e. kr. dež. šol. 8Tet in najsibo c. kr. d«-ž. vlada. Korporacije, ki Ščitijo tako uradno inkvizicijo uradnih or-fanov, so sokrive teh dejanj in so sokrive, da naše šole izpreminjajo iz svetišč otroka v klavnice učiteljstva. Zakonolomstvo, ^ ga sejete, bo obrodilo sad irokletstva !
Zakaj je dal Maier po objavi naših člankov ^Pet nove grajalne dekrete še nekaterim uči-^'jera? To zato, da pred svetom zopet vnovič ^°baže, dajeresnica, kar smopi-
s»li.
Prvemu ga je dal zato, ker smo odkrili Pre<| javnostjo resnico in krivico, ki se mu je od strani c. kr. okr. šol. nadzornika; rugemu gaje dal zato, ker smo odkrili pred gostjo, kako c. kr. okr. šol. nadzornik A. Jaaier opravlja svojo službo površno in kako Jodlagi tega krivično obsoja učiteljstvo; 0,Jeinu gaje dal zato, ker smo pred svetom «h Maierja kot „pedagoškega pisatelja", umazanega kramarja, kot „srako s pavjim rei ' ^ Je učfle slike — spisane od pod-*rad^a u^te'Jst?a in pridobljene na podlagi lega vpliva — izdajal kot svoje blago in a| 1 njimi kupčijo.
Grdo maščevanje je to, nevredno moža, da zaradi tega sedaj izda še naknadno nove grajalne dekrete prizadetim učiteljem, da se e. kr. okr. šol. nadzornik, ki je po zakonu dolžan, ščititi podrejeno učiteljstvo, spozabi tako daleč, da v jasni luči pokaže svojo uradno pristranost in svojo uradno moč izrablja v osebno maščevanje 1
Učitelji, ki jih je še pred par leti kvali-fikov&l kot najboljše učne «sebe, kot idealne in vzorne učne osebe, so sedaj — kar v mo mentu — postali popolnoma nesposobni in so iz ekstrema uajboljših skočili r ekstrem najslabših.
Pač težko si mislimo, da je to sodba, ki se je izvršila v stadiju normalnosti.
Višek zakonolomstva je pa to, da c. kr okr. šol. nadzornik izda tako sodbo in obsodbo podrejenemu učitelju šele na koncu počitnic, ko se prizadeto učiteljstvo ne more več poslužiti pravomočnih sredstev, da bi se pritožilo na višjo instanco in zahtevalo deželno šolsko nadzorstvo I To je hudodelstvo in zakonolomstvo, ki bi imelo zanimati tudi državnega pravdnika, zakaj kakor hitro se prične zakonolomstvo od strani uiadnih oseb sistema-tiško gojiti, nam ni pričakovati le anarhije, temveč tudi revolucije.
C. kr. okr. šol. nadzornik A. Maier naj bo prepričan, da ta njegov proti-postavni čin ne ostane brez posledic, da bomo gnali stvar do skrajnosti, do najvišjih instanc in da se končno poslužimo tudi staršev, da tudi ti i z p r e -govore o tem svojo besedo!
Klicali ste vraga, mi ga vam pokažemo! Struna je napeta preko mere, zato naj — poči!
VI.
Po § 25. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. 1. bi se morala suplentska in provi-zorna učna mesta vedno razpisati. Toda ni fe toliko držati te formalnosti, ker pridejo slučaji, da je nujno potrebno nastaviti učno osebo, zato se tudi ne menimo v tem slučaju toliko za razpis in se tudi ne bomo z njim pečali.
Pač pa nas zanima reševanje personalnih zadev suplentov in prov. uč. oseb od strani Maierja, ker to reševanje je nekaj goro-stasno krivičnega, je nekaj protizakonitega, in je menda Maier specialiteta v reševanju personalnih zadev na ta način, kakor so se po Maierjevi iniciativi nasilno izvršila dne 4. sep. t. 1. v seji m. š. sv. ljubljanskega.
Maier ni samo krivično in nasilno postopal v tem slučaju s prosilci, temveč je tudi direktno preziral šolsko korporacijo in ji je kratil nje zakonodajne pravice in nje avtoriteto, ker si je avtokratsko prilastil neomejeno in samovoljno oblast nad njo.
O tem, da Maier kratkomalo dekretira svojo hčer za otroško vrtnarico in eno za vo-lonterko, niti besede ce rečemo, ker smo ljudje in privoščimo vsakomur mesto, če je zanje kvalifikovan. Ni pa vseeno to, da Maier zaradi kompetence svoje hčere prezira pri oddaji služb starejše in bolje kvalifikovane učne osebe; posebno krivično je pa to zategedelj, ker Maier prinese prošnjo svoje hčere
šele k seji v žepu, je ne da protokolirati in hoče iti na ta način preko vseh od šolske korporacije protokoliranih prošenj. To j* pre-ziranje šolske korporacije in protipostavna pot za oddajo služb, kibi si jo najmanj smel dovoliti c. kr. okr. šol. nadzornik. Taka oddaja služb je torej neveljavna, ker je protizakonita!
Danes vlada v Ljubljani lei Maier-Je-glič, to je oni nadučitelj, ki je napravil največ protipostavnosti izmed vseh kranjskih nad-učiteljev in Slomškarjev in ki je dobil sedaj zaslombo v c. kr. okr. šol. nadzorniku. Prej je ubijal suplente moralno Jeglič sam z zlorabo uradne moči, sedaj je stopil v službo k njemu še Maier. Par nobile fratrum.
Tudi tega, da je Maier zagotovil su-plentu, ki je služil že v Ljubljani, da ostane še na svojem mestu in da ga bo predlagal v seji m. š. sv., kar je ponovil še tri dni pred sejo; da pa je nastopil potem pri seji proti njemu, ne zamerimo Maierju, ker je to njegova zadeva in zasebno razpoloženje njegovih možganov. O tem slučaju izpregovorimo posebno besedo 1 Nemara tudi sodišče!
Ni pa nam vseeno, da Maier namenoma prezira kvalifikacijo kompetentov za suplentska mesta v Ljubljaui, da se ozira pri tem le na svoje subjektivne — osebne — simpatije do posameznih kompetentov in da pri tem namenoma spači ali pa namenoma prezre kvalifikacijo in kompetente.
Položaj je bil sledeči: Za suplenturo v Ljubljani so prosili štirje kompetenti. Od teh so trije že služili v Ljubljani in eden je bil izprašani uč. kandidat, ki je maturiral le iz dveh predmetov, je dovršil maturo skoro z odliko in je vložil prošnjo že začetkom avgusta.
Pri seji ni bila oddaja provizornih mest na dnevnem redu, zato Maier spravi to vprašanje na dnevni red — pri slučajnostih.
Maier imenuje dva že dosedaj službujoča pom. učitelja še nadalje za ista mesta — kar se sprejme, tretjega pa — odkloni. Na vprašanje, naj poda vzrok odklonitve, Maier molči .. .
Pričakovati je bilo, da Maier sedaj predlaga onega edinega prosilca, katerega prošnja je bila vložena že od začetka avgusta na m. š. sv. in ki je skoro z odličnim uspehom dovršil maturo.
Ne! Maier popolnoma — seveda namenoma ! — prezre to kompetenco in privleče iz žepa od m. š. sv. n e p r o t o k o 1 i r a n o prošnjo nekega učit. kandidata, ki sta ga par dni pred sejo slučajno ujela z Jegličem na ulici ter ga animirala za to m e s t o.
Na vprašanje o izpričevalu pravi Maier, da ga ni videl!
Ne gre nam za osebo, še manj, da bi bili osebni; govorimo resnico in podamo pravo kvalifikacijo tega Maierjevega-Jegličevega kom-petenta : Učiteljišče je študiral šest let, veselje in veselice so mu bile ideal, nastopa ni izdelal nobenega sam, domače naloge mu je delal neki profesor (ne z učiteljišča), maturo je komaj in komaj napravil po milosti.
Maierjeva pristranost je torej odkrita: zoper suplenta, ki ga je odrinil, ni imel pri inšpekcijski konferenci ničesar, tri dni pred sejo je bil še zanj, a kar v momentu ga odklanja; na prosilca, ki je vložil prošnjo na m. š. sv., ki je skoro z odliko dovršil maturo — se ne ozira; protežira pa popolnoma nezadostno kvalifikovano konkurenčno učno osebo, k i sploh prošnje ni vložila! T» služba je oddana protizake-n i t o, i n m o r a m e r t n i šolski svet imenovanje razveljaviti!
Tako se ubija ljudi, tako se ubija učiteljstvo, tako se od strani c. kr. okr. šol. nadzornika ubija šolstvo!
Pa ne samo to; c. kr. okr. šol. nadzornik, ki bi imel varovati avtoriteto šolske korporacije, jo pred svetom prezira in d i s k r ed i t u j e ; on, ki biimel čjvati zakon, ga prezira in dela proti njemu!
Za vse krivično, pristrano in protipostav-no postopanje, ki se je izvršilo od strani c. kr. okr. šol. nadzornika v tej seji, nosi odgovornost edini Maier, zategadelj mu povemo, da še nismo pri koncu!
S kritiko smo sicer končali, a sedaj stopimo z dejanji za korak višje!
Maierjevec.
Dne 24. avgusta t. 1. se je vršila pri c. kr. deželnem sodišču v Lincu razprava zaradi krive prisege. Ta razprava je bila zanimiva posebno še zaradi tega, ker je bila zapletena v njej in postavljena na pranger gospodujoča klerikalna stranka gornjeavstrij-ska, ki ji ni nobeno sredstvo preumazano in nobena pot preblatna, če gre za to, da do-žene svoj namen.
Neko dozdaj neznatno, plitvo človeče, neki meščanski učitelj v Urfaru, ki je zaradi bogate ženitve in bogatega sorodstva v višjih duhovskih krogih kar čez noč izpre-menil svoje radikalno prepričanje in uskočil v klerikalni tabor, je postal pomožni učitelj na takozvanem „katoliškem privatnem učiteljišču" v Lincu. Kmalo na to je postal ta mož, H u b e r po imenu, po prizadevanju vladajoče stranke c. kr. okr. šolski nadzornik! Ta plitvi možic je postal naslednik priznanega pedagoga H o d 1 a, ki je bil odlikovan za svoje 35 letno delovanje z zlatim zaslužnim križcem s krono! To, kar je Hodi z velikim trudom zgradil, to utegne nesposobnost in krivično postopanje tega človeka podreti prav kmalu.
Za prvo dolžnost svoje nove službe mu je veljalo načelo: iz principa ne nastaviti nobenega kandidata iz državnega učiteljišča — ampak e d i n o 1 e absolvente „katoliškega strankarskega zavoda", ki postanejo vsi ponižni člani katoliškega (klerikalnega) učiteljskega društva.') Neki absolvent „katoliškega" učiteljišča, ki je kot začasni učitelj izstopil iz „katoliškega" učiteljskega društva ter pristopil k naprednemu gornjeavstrijskemu učiteljskemu društvu, je
1 Tudi ljubljanski Maier daje zadnji čas prednost absolventinjam samostanskih učiteljišč.
U r e d n.
bil kratkomalo edinole zato odpuščen iz službe! Pa ne samo to. Priznani pedagogi, ki so bili na glasu kot vzor pridnosti in delavnosti, je ta strankarski apostel tako brezsrčno šikaniral in preganjal, da jim je popolnoma zagrenil njih poklic!
Ta mož, ki ni poznal niti najnavad-nejših zakonitih predpisov, je zidal svojo moč in veljavo na ovaduhih in denunciantih, ki jih je sam organizoval, čeprav je vedel, da s takim početjem demoralizuje učiteljstvo
Neki učitelj, ki ga je prejšnji nadzornik zaradi neumorne delavnosti in pridnosti vedno hvalil in bil dvakrat odlikovan z najvišjega mesta, ni našel milosti v očeh tega gornjeavstrijskega Lanovca, in sicer zaradi-tega ne, ker je sprejel mandat svobodomiselnega učiteljstva k VIII. gornjeavstrijski daželni učiteljski konferenci. Ker ni mogel pobiti drugega vzroka, mu je očital njegove kratke turistovske, oziroma bicikliške hlače. Opsoval ga je navzlic jasnim nadzorniškim predpisom (§ 4), pri lokalni (inšpekcijski; učiteljski konferenci, pri odprtem oknu tako sirovo in neotesano, da so se vsi spogledovali nad tem nadzornikovim nastopom. Ko se je hotel ta učitelj opravičiti, zagrmi nad njim, da mora molčati!') Na to je pa tožil učitelj nadzornika pri c. kr. okrajnem sodišču zaradi razžaljenja časti. A napravil je račun brez „značajnega" nadzornika! Ta je bil še pred razpravo v neprestani pismeni zvezi s pričami tožiteljevimi. Posledica te pismene zveze je bila: priče so postale pozabljive in se niso mogle več spominjati besedi, ki jih je rabil njih predstojnik, ki je bil zaradi-tega tudi oproščen.
Pri tej razpravi se je prečitalo tudi pismo vpokojenega nadučitelja Fürböcka, v katerem se dokazuje, kako sirovo, oblastno in nedostojno se je nadzornik Huber vedel tudi proti temu svobodomiselnemu učitelju. Nadzornik Huber je vse tajil, kar se mu je očitalo; da, še celo tako predrzen je bil, da je zagrozil Fürböcku s tožbo, ki je pa iz previdnosti ni vložil. Stvar je pa prišla potom časopisja v javnost, in gornjeavstrijski namestnik je kot predsednik deželnega šolskega sveta pozval Hubra, da takih očitkov ne sme kar mirno prezreti, ampak mora tožiti.**)
Na ta poziv je vložil Huber tožbo proti vpokojenemu nadučitelju Fürböcku zaradi žaljenja časti in zaradi razširjanja navidezno neresničnih dejanj. Razprava pri okrajnem sodišču v Urfaru se je končala s popolnim porazom Huberjevim: nadučitelj Fürböck je bil oproščen, ker je doprinesel dokaz resnice. Nadzornik Huber je v istini nehrulil naprednega nadučitelja, ki je osivel službi, tako-le:
„Preganjal Vas bom do krvi; pobil in upognil Vas bom tako, da bodete imeli dovolj, čeprav ste star mož; osramočeni in zaničevani boste morali od tu proč; niti vinarja pokojnine ne boste dobili; tako kazen tudi zaslužite. Vi, podel, zavržen človek! Imamo Vas še vedno v rokah, čeprav ste v penziji!"
Pri tej razpravi je navedel Huber, ki je do skrajnosti vse tajil, kot pričo predsednika krajnega šolskega sveta, kmeta Kral-lerja, ki je bil prisoten pri tem „razgovoru". Ta, seveda, izjavi, da ni ničesar slišal! Ker ga je pa postavila cela vrsta drugih prič na laž, je uvedlo državno pravdništvo zoper Krallerja kazensko preiskavo zaradi krive prisege! Razprava je bila dne 24. avgusta 1.1., in sicer pred deželnim sodiščem v Uncu. Kraller. deloma prizna in izjavi, da ga je nadzornik Huber takoj po „razgovoru" v Mattighofnu (dne 7. novembra 1910) pozval, naj ves „razgovor" s Flirböckem natančno zapiše... V popisu tega „razgovora" se pa nahajajo taki izrazi, ki so v protislovju z omiko tega krajnega šolskega predsednika.
Državno pravdništvo je na podstavi preiskave izjavilo, da je nadzornik Huber jako sumljiv, da je pri hudodelstvu Krallerjevem sode-ležen, da je pravzaprav pravi krivec in kot tak hujše obdolžen, kakor pa obtoženec Kraller.
2 Nadzornik Maier je tudi osorno zavrnil učitelja, ki je hotel dati pojasnilo na nadzornikovo poročilo z besedami: .Jaz si svojega poročila ne pustim kritikovati.'	U r e d n.
**) Radovedni smo, kdaj pozove deželni predsednik baron Schwarz našega Maierja, da mora tožiti naš list, da nam bo pred sodiščem mogoče nastopiti dokaz resnice in dokazati vse, kar smo o Maierju trdili.	U r e d n.
Nadzornik, ki je bil kot priča zaprisežen, ne more zdaj natančno povedati, kaj je govoril, prizna pa, da je mogoče, da je res rabil navedene besede proti nadučitelju Furbocku, čeprav je prej vse tajil! Izjavil je pa zopet pod prisego, da ni kriča in da ni bil nič razburjen! In vendar so štiri priče dokazale, da je Huber tako kričal, da so se razumele njegove besede celo na daljavo 60 metrov!...
Kraller, nadzornika Hubra glavna priča, je bil zaradi krive prisege obsojen na šest tednov težke ječe z enim postom in na poravnavo vseh stroškov. Tako je postal ta mož žrtev nadzornika Hubra, oziroma gornjeavstrijskih klerikalcev.
Z nadzornikom Hubrom, ki je s svojim terorizmom napram učiteljstvu oškodoval ugled učiteljstva in s to razsodbo pa ugled nadzorovalnih šolskih organov, bo pa v obliki plave pole obračunalo — naučno ministrstvo.*)
*) Ako naši Maierjevci sami tega ne store, bo naša skrb, da jim preskrbimo — penzion!
Uredništvo.
Učiteljica, žensko vprašanje in gibanje.
Referirala na II. zborovanju sloven. učiteljiščnih abitu-
rientov in abiturientk gdč. S t i c h o v a.
Žena v službi duševnega in telesnega dela.
Kakor hitro se je dovolil ženi dostop do najraznovrstnejših strok šolstva, se ji je s tem dovolil tudi dostop do najraznobarv-nejših služb.
Razen v službe, ki so specialno ženske, so: šivanje, pranje, likanje, izdelovanje perila, nakitja, cvetic, pletenje nogavic, kvačkanje čipk, vezenje, predilstvo itd., se je s strokovno in višjo izobrazbo dal tudi dostop v prej nedostopne službe.
Prvi poklici žene so bili malo obrtno delo. A naval kapitalizma je odtrga val ženo vedno bolj in bolj njenemu pravemu poklicu in jo je nagibal vedno boljinbolj v svet — na delo.
Celo omoženi ženi ni nič pomagalo sklicevanje na materinske dolžnosti, morala je tudi ona na delo v tvornico in je postala tako žrtev sedanje kapitalistične družbe — družbe izkoriščanja.
Toda ker je kapitalizem prisilil tudi meščansko ženo do pridobitnega dela, si je morala tudi ona poiskati poklic. Preponi-ževalno se je zdelo meščanski hčeri iti v delavnico, zato si je iskala meščanska žena v prvi vrsti dela v takozvanih višjih poklicih.
Iskala si je trgovske izobrazbe in šla je v trgovino.
Prešla je od telesnega dela, ki vsekakor često škoduje ženi v njenem pravem poklicu, do pol mehaniško-duševnega dela.
A ni dolgo trajalo, ko je žena na podlagi višje izobrazbe prodrla tudi v urade in danes jo vidimo v njih kot dobro duševno-mehaniško moč.
Izobrazba je ženi odprla pot, da jo danes vidimo že v marsikaterih ¡uradih, jo vidimo kot učiteljico, kot profesorico, da, vidimo jo kot zdravnico itd.
Tako vidimo, da je žena prešla od telesnega dela, ki je bilo njenemu razvoju često kvarno, do duševnega dela in je prodrla v duševnem delu in tozadevnih poklicih že precej daleč.
Prodira danes celo na polju vede in umetnosti. V tem oziru seveda ¡toliko kolikor je to njeni razvojni stopnji že primerno.
Ellen Keyeva piše v tem oziru sledeče:
»Kjer je potreba konstruktivnega daru, tam so se žene doslej malo odlikovale: niso ustvarile nekakega iilozofičnega sistema, ne velike religije, ne velike skladbe, ne raonu-mentalne stavbe, ne klasične drame, ne klasične epopeje. Odlikovale pa so se v eksakt-nih vedah, v katerih se jim je sposobnost odrekalo, n. pr. matematiki, astronomiji, fiziki.
Tudi na polju iznajdb, odkritij in stvarjenja so delavne, četudi se sedaj Še nobena ni izkazala s kako epohalno iznajdbo. - Če je bila današnja inferiornost na vsakem tem polju naravna usoda žene, to bo mogoče določiti šele tedaj, ko bodo žene že več rodov imele pravico do iste
izobrazbe kakor možje in isto izpodbudo od doma in družbe. — Morda je bila njena genialnost dosedaj ovirana ali pa je — in jaz mislim, da je to — posebne vrste, različna od moške*.
Tako poroča Ellen Keyeva o prodiranju žene do najvišjega duševnega dela.
Eno lahko trdimo: žena danes prodira — čeprav ne v masah — tudi v višje poklice!
Izmed vseh ženskih poklicev pa je po splošni sodbi ženi najbolj primeren in prikladen poklic učiteljice.
To je duševni poklic žene, v katerem lahko razvija žena vsa svojstva, potrebna k ženskemu razvitku, vsa materinska svojstva.
Je pa tudi poklic učiteljice najbolj soroden s poklicem materinstva, ker vrši nalogo matere: pouk in vzgojo mladine — otrok.
Če pridružimo poklicu učiteljice še narodno-socialno delo, je to najidealnejši del rešitve ženskega gibanja — za nas.
Z ozirom na državni ljudskošolski zakon, pa nam je pripomniti, da ima žena tu iste hibe v pravicah kakor pri drugih poklicih in da je zakonu pridajati in odvzeti še marsikaj — preden bo v soglasju s sodobnim ženskim gibanjem in zahtevami žene v tem poklicu.
Preosnova državnega ljudskošolskega zakona si mora vzeti tudi žensko vprašanje za podlago, če se hoče ta preosnova rešiti pravično!
'	(Konec.)
VIII. deželna učiteljska konferenca
se vrši v Gradcu v dneh 11., 12. in 13. septembra 1911.
Dnevni red razprav je sledeči:
1.	Revizija učnih načrtov za občne ljudske šole.
2.	Poročilo o imeniku za ljudsko šolo (eventualno meščansko šolo) potrebnih učil, ki se izda v smislu § 18. šol. in učnega reda. V zvezi s tem je: Poročilo o novi stenski karti Štajerske od Rothauga in Trunka.
3.	V koliko je ideja stvarilnega dela kot poučni princip vobče in v posameznih učnih predmetih ljudske in meščanske šole že sedaj izvedljiva.
4.	Poročilo o bistvu eksperimentalne didaktike in v koliko se ljudska šola lahko na eksperimentalnih poizkusih udeležuje.
5.	Osnutek službenega predpisa za učitelje in učiteljice na ljudskih in meščanskih šolah.
6.	Reforme uradnih konferenc.
*
Odposlanci k deželni učiteljski konferenci iz slovenskega Štajerja so:
1.	Šolski okraj Brežice: Knapič Ivan, nadučitelj v Vidmu.
2.	Šolski okraj Celje (okolica): Lju-devit Černej, šol. voditelj v Grižah in Ernest Slane, nadučitelj v Petrovčah.
3.	Šolski okraj Gornjigrad: Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu.
4.	Šolski okraj Konjice: Henrik S c h e 11, nadučitelj v Žrečah.
5.	Šolski okraj Kozje: Valentin Pulko, nadučitelj v Dobjem.
6.	Šolski okraj Laško: Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, in Hildegard Rieger, učitelj v Trbovljah-Vode.j
7.	Šolski okraj Ljutomer: Ivan Ro-bič, ravnatelj v Ljutomeru.
8.	Šolski okraj Mah r e n b er g: Franc Witzmann, nadučitelj v Ribnici.
9.	Šolski okraj Maribor (okolica): Matija Lichtenwallner, učitelj v Rušah, in Avgust Požegar, nadučitelj v Žiteški vasi.
10.	Šolski okraj Ormož: Josip Rajšp, nadučitelj v Ormožu.
11.	Šolski okraj Ptuj: Ivan Kaukler, nadučitell v Ptujski okolici, in Miha Vauh-nik, nadučitelj pri Sv. Marku.
12.	Šolski okraj Rogatec: Martin Sotošek, nadučitelj v Zetalah.
13.	Šolski okraj Sevnica: Josip Mešiček, nadučitelj v Sevnici.
14.	Šolski okraj Slovenjg radec: Franc Vrečko, ravnatelj v Slovenjgradcu.
15.	Šolski okraj Slovenska Bistrica: Josip Kokl, nadučitelj v Stude-nicah.
16.	Šolski okraj Sv. Lenart: Josip Maurič, nadučitelj pri Sv. Trojici.
17.	Šolski okraj Š m ar j e : Tomo Kur. bus, nadučitelj v Slivnici.
18.	Šolski okraj Šoštanj: Ivan Luk. man, učitelj v Šoštanju.
19.	Šolski okraj Vransko: Fran Lon ber, nadučitelj v Braslovčih.
20.	Šolski okraj Zgo r nj a Ra d g o na'
Josipina Kren, učiteljica v Št. Petru.*)
*
Adolf Bischofberger, nadučitelj v Deutschlandsbergu, je izdelal: Osnutek normalnega učnega načrta za obče ljudske šole na Štajerskem, ki ga je dal tiskati c. kr, deželni šolski svet in ki so ga dobili vsi odposlanci, ker bo služil za podlago posvetovanja in sklepanja o tem referatu.
*) Upamo, da nam kateri tovarišev delegatoi pošlje o konferenci natančnejše poročilo.
Uredn.
Zborovanje Slomškove Zveze.
V zadnji številki smo že nakratko po-ročali o zborovanju Slomškove Zveze, kise je vršilo dne 7. t. m. v Rokodelskem domu v Ljubljani. Obljubili smo tedaj, da priobčimo Jakličev in Lampetov govor doslovno, da bo mogoče našim čitateljem presoditi, s kakimi lažmi in s kako prazno slamo sta imenovana imenitnika krmila uboge poslušalce. Danes izpolnjujemo to obljubo in objavljamo oba govora natanko tako, kakor ju je natisnil „Slovenec" z dne 7. septembra (štev. 205), pridržujoč si seveda pravico, da napišemo o priliki tudi komentar.
„Slovenec" piše, da je občni zbor ot-voril predsednik SI. Zv. državni in deželni poslanec Jaklič, ki je pozdravil navzoče ter v kratkih potezah očrtal razmere kranjskega učiteljstva. Med drugim je izvajal sledeče: Naše vrste se množe! To so konsta-tirali nehote naši tovariši iz nasprotnega tabora, kajti oni jih izkazujejo v svojih vrstah čedalje manj. Vendar so še vedno v večini. Situacija je sledeča: Klika v Ljubljani ima v rokah učiteljska društva, tiskarno, vdovsko društvo itd. Kako je dobre preskrbljena! Ta klika identificira svoje interese z interesi učiteljskega stanu. Potem je na deželi nekaj njenih podrepnikov in priganjačev, ki izvršujejo delo mešetarjev. Klika se je zadnje čase nekoliko potuhnila, spustila pa je na delo tiste svoje podrep-nike. Ogromna večina liberalnega učiteljstva je pa s svojim vodstvom skrajno nezadovoljna. Čutijo, da jim škoduje politika njihovega vodstva. Toda ta večina ne pomeni ničesar, ker nima toliko poguma, da bi nastopila proti kliki. Ta ogromna večina liberalnega učiteljstva je samo za to tukaj, da izvoli in plača vsako leto nekaj delegatov, da ne gre Jelene sam na letno skupščino zaveze. Ta klika terorizira svoje ljudi in jih izkorišča. Kliki ni zadosti, da plačujejo učitelji obresti njihovih podjetij, vzdrževati morajo še „Učiteljskega Tovariša". Mnogi ga morebiti še čitato, a mislim da niste naročeni. Duh, ki vlada v njem, je kvarljiv. Uradno se je konstatiralo, da pri-občuje zasebna pisma. To se ni zgodilo enkrat, temveč večkrat, in s tem kaže le niz-kost svojega postopanja. Ta klika vodi nezavedno liberalno maso in jo terorizira, j" izkorišča, daje pa tudi navodila svojemu u-čiteljstvu, kako naj nastopa proti nam, narekuje mu psovke, ki naj jih uporablja proti nam. V „Učiteljskem Tovarišu" pade psovka in to morajo ponavljati vsa liberalna usta. Ne bom odgovarjal na vse psovke, ampak samo na „koritarje". Tistim gospo; dom, ki so pri koritih, je ta beseda najbolj na jeziku (Smeh. Pritrjevanje) in na srci Liberalci sami pa so najhujši koritarji. Zase hočejo vsa najboljša mesta, najboljše pl*' čane službe in največje podpore. Oni bi Pa naj zmerjali naš deželni zastop in deželn' šolski svet neovirano, naši učitelji bi M bili nastavljeni po hribih in samotah. Edino to naj bi bilo po njihovih nazorih čansko in pošteno, pravično in nekoritaf' sko! Toda mi se nismo zastonj borili toU" ko let; mi smo se organizirali, da sterem0 liberalni terorizem sploh. Naše koritarsW0 tiči le v tem, da zahtevamo pri enaki lifikaciji prednost članu „Slomškove zveze • Kjerkoli imajo naši ljudje kaj moči in ka)

pravice, so dolžni v prvi vrsti skrbeti za j naše ljudi, za Slomškarje. Če tega ne sto- ' re se jim bodo liberalni koritarji posmeho-vali. Nihče naj se ne razburja zaradi liberalnih psovk. Po 11 letih obstoja „Slomškove zveze" se ni treba bati nikomur biti član njen in zlasti dandanes ne. Vsi tisti, ki se nič ne bojite, dajte poguma tudi drugim, tako da bodo drugo leto ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani še številnejše naše vrste! (Živahno pritrjevanje.)
Nato je govoril, glasom „Slovenca" burno pozdravljen, deželni odbornik in član deželnega šolskega sveta dr. Evgen Lam-pe, sledeče: Nekoliko začuden je lahko vsak, kdor vidi to današnje številno zborovanje. Kdor bi sodil po vesteh liberalnega časopisja, ne bi mislil, da je „Slomškova zveza" družba tolikega števila krščansko mislečega učiteljstva. Pozdravljam „Slomškovo zvezo", ker v njej vidim edino organizacijo, ki odgovarja smislu sedanjega šolsk. zakona. (Pritrjevanje.) Številu članov sicer ne pripisujem posebne važnosti; ako jih je več, je bolje, ako pa ni nobenega, ki ni vreden biti član takega društva, je pa najboljše. (Živahno pritrjevanje). Vrednost organizacije leži na intelektualni in moralni vrednosti posameznika. Učitelji, ki so intelektualno in moralno najbolje kvalificirani, naj stoje na čelu vsemu učiteljstvu in zaslužijo najboljša mesta. Med raznimi očitanji od nasprotne strani, je tudi ono, da poznamo premalo krščanske ljubezni. Zlasti jih boli takozvani „politični bojkot". V vsaki upravi pa je prvo pravica, drugo pa ljubezen in milost. Vsaka uprava mora biti pravična tudi napram svojemu sovražniku in po tem načelu se tudi mi ravnamo, po katerem se niso ravnali liberalci, ko so imeli deželno upravo v rokah. (Pritrjevanje.) Gotovo je, da moramo ljubiti vsakega bližnjega, toda nekatere moramo bolj, druge manj. Ko se dele podpore in milosti, se mora gledati pri tem, da se doseže moralni efekt. Ako damo komu podporo, moramo vedeti pri tem, da ne bomo škodovali dobri stvari. Ako pa dajemo podporo celo iz javnih sredstev, moramo vedeti, ali bo to tudi koristno javnosti. Nekaj glede regulacije učiteljskih p\ač. Regulacija plač je odvisna od fi-nančno-tehnične podlage v deželni upravi. Do splošne reforme učiteljskih plač to zimo bržkone ne bo prišlo, pač pa do provizori-ja, ki bo mogoče bolje ustrezal namenu, kakor pa generalna reforma po šabloni. Mi vemo, kako težko žive učitelji in učiteljice, in proti temu ne moremo ostati gluhi. Po eni šabloni pa se zvišanje ne more izvesti. Vsak delavec je vreden svojega plačila, zato se mora predvsem gledati na uspeh in vrednost dela. Deželni šolski svet se mora ozirati vedno bolj na individuelnost posameznika, na uspeh učitelja. Pri pomoči učiteljstva se bomo morali ozirati na delo v korist ljudstvu, v kmečkih okrajih zlasti na delo v gospodarsko vzgojo mladine. Seveda tistim, ki lažejo, da deželni odbor siplje in zapravlja, ne bomo ničesar dali. Kajti, ravno onim, ki vpijejo, da zapravljamo, moramo pokazati, da znamo hraniti. Toliko lahko povem in upam, da se bomo prihodnje leto videli v tej zadevi veselejši kot letos. Ne obljubujem nikoli, kadar pride čas pa storim. Rajši izpeljem kot govorim. Taka je tudi naša stranka, ki še ni nikogar goljufala, kdor je vanjo zaupal. (Burno o-dobravanje.)
Prihodnji teden izide v Učiteljski tiskarni „Ročni zapisnik" letnik VIL, z imenikom ljudskih šol in učiteljskega csobja na Kranjskem, Južnem Koroškem, Južnem Šta-lerskem in Primorskem in z osebnim stanom kranjskega ljudskošolskega učiteljstva šolsko leto 1911 —1912.
Lično knjižico priporočamo slovenskemu učiteljstvu. Naroča se v Učiteljski tiskarni "ajpriličnejše s šolskimi tiskovinami.
Tako je s petletninami na
Goriškem in nič drugače!
Zadevo o petletninah na Goriškem sem ®v°ječasno pojasnil pri zborovanju Gor. učit. Ustva ter ponovno in ponovno ob raznih
Prilikah.
! Zadnji čas se je pričelo begati nčiteljstvo z neutemeljenimi dopisi in zbadati učiteljske zastopnike, kakor da niso tozadevno ničesar ukrenili.
Da bo vsakemu jasno, objavljam sledeče:
L. 1906. sem prosil za IV. petletnino na podlsgi zakona iz 1. 1901. 0. kr. okr. šolski svet za goriški okraj mi je v svoji seji dne 6. oktobra 1906 prošnjo zavrnil na podlagi zakona iz 1. 1906., češ, da mi priteče IV. pet-letnina 20 let po prestanem izpitu, t. j. 1. 1908.
Ker nisem bil zadovoljen z razsodilom c. kr. okr. šol. sveta, sem vložil ugovor na c. kr. dež. šol. svet, ki je ugodil v svoji seji dne 26. decembra 1906 mojemu rekurzu.
C. kr. okr. šol. svet za goriški okraj ni ugovarjal razsodilu dež. šol. sveta in priznal meni ter vsem tedanjim prosilcem petletnino po zakonu iz 1. 1901.
S tem bi bila ta zadeva učiteljstvu v prilog rešena.
Prišlo pa je drugače.
Istočasno je prosil za petletnino tovariš Josip Frauzot, učitelj v Gorici.
Kakor meni, zavrnil mu je prošnjo mestni šol. svet v Gorici ter kakor meni ugodil c. kr. dež. šol. svet njegovemu rekurzu.
Mestni šol. svet, ki mu je načeloval dež. odbornik in referent tega zakona v dež. zboru, se ni hotel vdati razsodilu c. kr. dež. šol. sveta in se je pritožil na c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje, ki je razsodilo z odlokom z dne 28. marca 1907, št. 7419, v prilog mestnemu šol. svetu.
Tovariš Franzot je ugovarjal temu razsodilu na upravno sodišče, ki je izreklo dne 17. oktobra 1908, št, 9870, končno razsodbo v prilog mestnemu šol. svetu.
S tem je bila usoda o petletninah zape-čaeena, ker ßoma locuta — causa finita.
Evo, kako utemeljuje upravno sodišče svoje razsodilo:
Odlok upravnega sodišča.
Nr. 9870 ex 1908.
V. G. H.
Im Namen Seiner Majestät des Kaisers!
Der k. k. Verwaltungsgerichtshof hat unter dem Vorsitze des k. k. Hofrates Truxa, in Gegenwart der Räte des k. k. Veiwaltungsgerichtshofes Ritter von Falser, Malnič, Freiherrn von Weiss und Dr. Pantucek, dann dem Schriftführer k. k. Ratsekretäradjunkten Rohrer, über die Besehwerde des Josef Franzot in Qörz gegen die Entscheidung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 28. März 1907, Z. 7419, betreffend eine Quinquennaizulage, nach der am 17. Oktober 1908 durchgeführten öffentlichen mündliehen Verhandlung und zwar nach Anhörung des Vortrages des Referenten sowie der Ausführungen des Dr. Napoleon Prister, Hof- und Gerichtsadvokaten in Wien, in Vertretung der Beschwerde und des k. k. Ministerial-sekretärs Dr. Grafen Hartig, als Vertreter des belangten k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht zu Recht eikannt:
Die Beschwerde wird als unbegründet abgewiesen.
Entscheidungsgründe:
Das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht hat mit dem Erlasse vom 26. März 1907, Z.7419 über den Rekurs der Stadtgemeinde Görz die Entscheidung des Landesschulrates in Görz vom 24. Oktober 1906, Z. 865, mit welcher die III. Dienstalterszulage dem Lehrer Josef Franzot in Görz ab 1. August 1906 zuerkannt wurde, dahin abgeändert, daß dem Genannten die III. Zulage unter den im § 9. des Gesetzes vom 14. Jänner 1906, L. G. Bl. Nr. 10, normierten besonderen Voraussetzungen erst 15 Jahre nach Abgang der Lehrbefähigucgspiüfung, das ist ab 1. Dezember 1908 gebühre, da im bezogenen Gesetze der Tag der Erlangung der Lehrbefähigung als der maßgebende Ausgangspunkt für alle Dienstalterszulagen aufgestellt sei, und alle nach dem Inslebentreten dieses Gesetzes anfallenden Zulagen sich nach diesem Zeitpunkte zu richten haben und weil von bereits früher erworbenen Rechten auf einen früheren Anfallstag nicht gesprochen werden könne, nachdem eine jede Zulage einen selbständig zu beurteilenden Anspruch bilde und zur Zeit des Insleben-tretens des mehrbezogenen Gesetzes der Rechtanspruch auf die III. Zulage noch nicht existent gewesen ist.
Der Gerichthof gelangte aus nachstehenden Erwägungen zur Abweisung der Beschwerde:
Josef Franzot erhielt mit Dekret des Bezirksschulrates in Gradisea vom 26. Juli 1891, Z. 1626, seine, erste Anstellung als provisorischer Unterlehrer in Perteole und trat diesen Dienst mit I.August 1891 an.
Nachdem er am 25. November 1893 seine Lehr-befähigungsprüfung abgelegt hatte, wurde er mit Erlaß des Landesschulrates in Görz vom 30. November 1897, Z. 1123, zum definitiven Lehrer in Campolongo ernannt. Die erste Quinquennaizulage wurde ihm ab 1. August 1896, die zweite ab 1. August 1901 angewiesen.
Streitig ist nun die Frage, ob ihm die in. Dienstalterszulage nach Ablauf von 5 Jahren seit Anfall der II. Zulage, das ist ab 1. August 1906 oder aber erst 15 Jahre nach abgelegter Lehrbefähigungsprüfung, das ist ab 1. Dezember 1908 gebühre.
Der Gerichtshof konnte diese letztere Auslegung, welche die belangte Behörde angenommen hat, nicht
als gesetzwidrig erkennen. Denn nach § 9 des Gesetzes vom 14. Jänner 1906, L G. Bl. Nr. 10, geht der Wille des Gesetzgebers dahin, daß für die Berechnung der Quinquennalzulagen der Tag der erlangten Lehrbefähigung den Ausgangspunkt zu bilden hat und daß die einzelnen Zulagen von diesem Tage angefangen von 5 zu 5 Jahren bis zur Erlangung der VI. Zulage unter der Voraussetzung ununterbrochener Dienstleistung und guten Erfolges gebühren.
Es wirkt also der Tag der eilangten Lehrbefähigung infolge dieser Berechnungsart von selbst auch auf den Anfallstag der II. bis VI. Zulage.
Zweifelhaft könnte nur sein, ob für eine I-ehr-person, welche die I. Zulage unter anderen gesetzlichen Bedingungen zeitlich früher erlangt hat, als sie ihr nach dem jezt geltenden Gesetze gebühren würde, berechtigterweise die weiteren Zulagen nach dem Anfallstage ihrer I. Zulage zu berechnen oder ob auch für sie die Berechnungsweise des neuen Gesetzes in Bezug auf die späteren Zulagen anzuwenden wären.
Der Gerichtshof hat sich für die zweite Auffassung entschieden, weil im Artikel V., Absatz 1, des bezogenen Gesetzes die von dem Inhalte desselben abweichenden Bestimmungen der früheren Gesetže ausdrücklich außer Kraft gesetz worden sind und im 2. Absätze nur die von Lehrpersonale kraft der früheren Gesetze erworbenen Rechte auf höhere Bezüge unberührt geblieben sind.
Dieser Schutz erworbener Rechte erstreckt sich aber nur auf die uuter der Herrschaft der früheren Gesetze bereits angefallener Zulagen, nicht aber auch auf Ansprüche, welche bei Fortbestand des alten Gesetzes unter den damaligen Bedingungen hätten geltend gemacht werden können.
Für die Richtigkeit dieser Auslegung spricht auch die Fassung des zitierten § 9, welcher für den Erwerb der II. bis VI. Zulage die gleichen Bedingungen aufgestellt, wie für die Erwerbung der I. Zulage (und so von 5 zu 5 Jahren), woraus gefolgert werden muß, daß bei Berechnung der späteren Zulagen ebenso vom Tage der Lehrbefähigungspiüfung auszugehen sei, wie bei der Zuerkennuug der I. Zulage.
Wien, am 17. Oktober 1908.
Čudim se, da ni znana ta razsodba tovarišu I. Štreklju.
Dopisniku —lj— v 85. št. „Ü. T." svetujem, da prihraui vse časti in „kruljenja želodcev", ker vodilni faktorji učiteljstva so storili vse mogoče v tem oziru in napravili tudi vse druge potrebne korake, da se izpremene tozadevni paragrafi in še kaj več.
Ugodne rešitve pričakujemo edino od dež. zbora, ker le-ta zamore izpremeniti zakon in nihče drugi.
Ako nočete škodovati stvari, opustite vso nepotrebno polemiko in beganje, ker vaši zastopniki bde.
Ignacij Križman.
Učiteljska tiskarna priporoča šolskim vodstvom in krajnlm šolskim svetom šolske tiskovine. Vse tiskovine so sestavljene po izvršilnih predpisih dokončnega šolskega In učnega reda, tiskane lepo na dobrem papirju.
Književnost in umetnost,
Koledar S. P. D. za 1. 1912. Sestavil Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. — Znani planinec in turistovski prijatelj, tovariš Fran Kocbek je tudi letos izdal koledar S. P. D., ki se po vsebini in obliki ujema s sličnim izdanjem preteklega leta. Vsebina mu je bogata in raznovrstna ter priča, da je delo dovršil znamenit turist, ki docela pozna gore in nezgode tega plemenitega športa. Planinci so tovarišu Kocbeku hvaležni, da jim je naklonil ta koledar.
Slovan, ki ga zdaj urejuje dr. Fran I 1 e š i č , je svojo 10 številko posvetil Jurčiču, proslavivši s tem na najlepši način tridesetletnico njegove smrti. Vsebina te Jurčičeve številke je nastopna: Anton Koder: Josip Jurčič. — Ivan Lah: V kraljestvu desetega brata. — Jo s. Premk: Josipu Jurčiču. — Dr. Pavel Turner: Jurčičeva osnova za roman iz srbsko turške vojske.
—	Ivo Grohovac-Riječanin: Narodni motivi u Jurčičevim djelima. — Sambo m : Na Jurčičevem grobu. — V a m -berger Mijo: „To je Jurčič moji duši".
—	Vamberger Mijo: „Resnobni, trdi in samozavestni rimski senator". — M. Ple-t e r š n i k : Jurčič in Davorin Trstenjak. — F r. G e r b i č : Moji spomini na Jos. Jurčiča. — Dr. Jos. V o š n j a k : Še nekaj spominov na J. Jurčiča. — Dr. Fr. Ilešič: Jurčič v Sisku. — Tudi vse slike v tej Jurčičevi številki se nanašajo na jubilej smrti našega slavnega romanopisca. — „Slovana" toplo priporočamo!
Zvonček objavlja v svoji 9. številki tole vsebino: 1. Cvetko Gorjančev: Pesemca o Jošku. Pesem. — 2. Kolesar-j a. Vinjeta. — 3. Ivo Trošt: Biserni grad. Povest. — 4. Dragotin Humek: Za naše risarje. Poučen spis s podobami. — 5. Van Rado: Crešnje. Basen. — 6. Silvester Košutnik: Premodre glave. Povest. — 7. Bohinjska Bistrica. Podoba v barvotisku. — 8. Dragotin Humek: Majka priroda pripoveduje. Bajka s 6 podobami. — 9. Pouk in zabava: Gustav
S t u p a r : Zastavica v podobah. — Rešitev Najdražja pipa. — Zrakoplov in orel. — Iz zgodovine kolere. — Zadnja Francozinja, kije govorila z Napoleonom. — Najstareji zvon v Dalmaciji. — Najstareji človek na svetu. — Ljudožrci. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — J. C.: Juhej, dokler smo mladi. Vinjeta.
Obrambni vestnik.
£ C. kr. anarhija. Reči, ki se dogajajo v zadnjem času nad naprednim učiteljstvom na Kranjskem, odgovarjajo popolni anarhiji državnega družabnega reda. Državni šolski zakoni nimajo več veljave, in c. kr. okr. šol. nadzorniki so postali orodje v rokah propaga-torjev anarhistične misli zoper zakonodajo; da — postali so neposredni propagatorji revolucije na šolskem polju; postajajo tirani in in-kvizitorji naprednega učiteljstva; postajajo gro-bokopi napredka v šolstvu. Trije c. kr. okr. šol. nadzorniki so na Kranjskem, s katerimi bo napredno učiteljstvo temeljito obračunalo! Tiranu boj na nož! Mi nismo zahtevali od nadzornikov več nego pravice, ki nam gre po zakonu. Zakonolomec je pa anarhist, ki je tembolj vreden obsodbe, če nosi pridevek c. kr.! In c. kr. deželna vlada, ki vzdržuje in podpira take ljudi in take razmere v šolstvu, kakršne so danes na Kranjskem, je sokriva te anarhistiške propagande v zakonodaji in zasluži, da se prične propaganda zoper njo, ker ni vredna in ne zasluži, da jo upoštevajo in čuvajo naši ljudje niti toliko, kolikor imajo še danes rešpekta pred njo!
| Niti eden izmed naš naj ne kupi ali uporablja slomškarskega zapisnika 1 Naj ga kupujejo oni, „ki se množe"; naj ga kupijo oni, „ki imajo že sedem podružnic"; naj ga kupijo oni, ki jih je — kakor pravijo — 300 ; naj plačajo deficit oni, katerih predsednik je zoper regulacijo učiteljskih plač, saj drugam itak nimajo dati denarja, ki ga „izkazujejo" vsako leto kot prebitek. Dan
nam pa ne dovoljuje, da bi mi imeli od tedaj naprej z njimi več kaj skupnega ali celo njihovega !
Politiški pregled.
*	Rekonstrukcija avstrijske vlade.
Iz dunajskih dobro poučenih politiških krogov prihaja vest, da se rekonstrukcija vlade izvrši koncem septembra. Pravijo, da pri konferencah, ki jih bo imel v kratkem baron Gautsch z voditelji parlamentarnih strank, ne bo samo govora o določitvi programa jesenskega državnozborskega zasedanja, temveč da pride na vrsto tudi vprašanje rekonstrukcije vlade.
*	Madjarizacija v Slavoniji. Po poročilu raznih hrvaških in madjarskih listov ustanove v Oseku madjarsko gimnazijo. Hrvaški listi pripominjajo popolnoma pravilno, da vse to kaže, da si Madjari nameravajo nekega lepega dne prisvojiti vso Slavonijo. Vsaka nova madjarska šola na slavonskih tleh je korak dalje k uresničenju teh madjarskih želja. Vzlic temu pa se hrvaška vlada ne zgane, a veliko premalo se brigajo za to tudi Hrvatje sami, ki so ne le preveč popustljivi napram madjarskim namenom in njihovo hipno navdušenje ali ogorčenje je preveč podobno slamnemu ognju, ki zgori z velikim plamenom, a ne pušča za seboj niti pepela.
*	Bosanski deželni zbor bo najbrž sklican meseca oktobra. Na dnevnem redu bo poleg deželnega proračuna še cela vrsta reformskih predlogov, zadevajočih predvsem šolstvo in justično upravo. Zlasti pa je treba preurediti dohodninski in zemljiščni davek. Proračun izkazuje skoro v vseh postavkah znatna zvišanja izdatkov, a pokritje se je našlo, ne da bi bilo treba nalagati prebivalstvu novih davkov. Ker je v večih predelih dežele j ako slaba letina, namerava vlada preskrbeti zaslužka ljudstvu z rečnimi regulacijami in zgradbo cest.
*	Papeževo zdravje se je po poročilih iz Rima zopet poslabšalo. Prijel se ga je namreč zopet protin v desnem kolenu, da ne more več na izprehod v vatikanske vrtove. Boje se, da bi se mu zdravje ne shujšalo še bolj, dasi trde zdravniki, da je ta protinov napad brez pomena. Papež je baje zaradi ponovitve bolezni jako potrt.
* Socialno-demokraška demonstracija proti vojni. Berlinski socialni demokrati so priredili v nedeljo opoldne v trep-tovskem parku javen ljudski shod pod milim nebom, katerega se je udeležilo okrog 100.000 ljudi, med njimi tudi veliko žensk in otrok. Množice so prihajale v skupinah po 200 do lOOO oseb, a vodili so jih v to določeni reditelji. Ob 1. uri popoldne so socialno-demokraški govorniki z desetih odrov govorili proti hujskanju na vojno in za mir med narodi.
Kranjske vesti.
—r— Za nadzornika nemških šol v kočevskem okraju je namesto ravnatelja Schrautzerja imenovan Matija P r i m o s c h , nadučitelj na dekliški šoli v Kočevju.
—r— Imenovanje. Ivan Petrov-6 i 6 , učitelj v Ljubljani, je imenovan za c. in kr. učitelja na mornariški šoli v Š i -b e n i k u.
—r— Vprašanje tov. Slapšaku. Na-kelskega P e t r i č a pozna tov. Slapšak gotovo, saj ve celo, da je dobil pohvalni dekret za krasno urejeni šolski vrt in celo zaradi tega dvakratno podporo, kljub temu, pa vrta sploh nima. Tov. Slapšaku je tudi znana lepa navada tega tov. napram svojim kolegom, da jih hodi okrog župnikov itd. opravljat in denuncirat, zaradi česar je bil tudi že obsojen z razpolaganjem zapora ali denarne kazni. Ta možakar je predsednik podružnice S 1 o m. Z v e z e. Po načelih tov. Slapšaka so Slomškarji poštenjaki, zato tedaj javno vprašamo tov. Slapšaka, če se on čuti pod predsedstvom P e t r i č a iz Nakla še poštenjaka? Ni pa s tem še konec lepih navad, ki jih ima ta predsednik podružnice Slomškove Zveze. Najbrže so umerjeni predsedniki podružnic Slom. Zveze po centralnem predsedniku te gmotno interesne organizacije učiteljstva ! Fiat:
I 14. X. 1909. I
—r— C. kr. dež. vlada je kriva propadanja šolstva na Kranjskem! Kdor podpira sistem oddajanja služb po današnjem načinu na Kranjskem, ta podpira demoraliza-cijo med učiteljstvom, ki je znak gnilobe in porok propadanja na šolskem polju. Kaka bodočnost se obeta še kranjskemu šolstvu, to nam kaže število moškega učiteljskega naraščaja, ki je padlo v prvem letniku na c. kr. moškem učiteljišču na 17 primeroma slabih moči, od katerih smemo v štirih fletih pričakovati največ 8 e d e m , da se posvetijo učiteljskemu stanu. Prepričani pa smo, da bo zaradi sedanjega režima pri oddaji učiteljskih služb padlo in padalo to število od leta do leta še vedno bolj in to ne samo po kvantiteti, temveč tudi kvalitativno. Po sedanjih znakih sodeč, nam je pričakovati, da pride na Kranjskem čas, ko se niti več absolventi osem-razrednih ljudskih šol ne bodo prijavljali za vstop v učiteljišče, zakaj že danes opažamo pri nas ta pojav, za katerega vrhovno odgovornost nosi c. kr. dež. vlada in nje predsednik baron Schvvarz.
—r— Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Kranju je imenoval bivšo suplentinjo v Eožnem dolu Marijo Sajovic za prov. učiteljico na enorazrednici v Trsteniku. — Okr. šolski svet v Kamniku je imenoval abs. učit. kandidata Maksa Komana za prov. učitelja na štirazrednici v Domžalah. — Okr. šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval abs. učit. kandidata Avguština Bergleza za prov. učitelja na šestrazrednici v Sp. Šiški. — Okr. šolski svet v Kranju je imenoval abs. učit. kandidata Ivana Kržišnika za prov. učitelja in voditelja enorazrednice v Št. Lenartu. — Okr. šolski svet v Kočevju je imenoval pom. učitelja Iv. Webra za prov. učitelja in voditelja v enorazrednice v Logu. — Okr. šolski svet v Črnomlju je prestavil dosedanjega prov. učitelja v Do-bličah Jožefa Goriška na lastno prošnjo na enorazrednico v Adlešičih ter imenoval abs, učit. kandidata Jožefa Goleta za prov. učitelja v Dobličah. — Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval abs. učit. kandidata Ivana Ste-novca za prov. učitelja na dvorazrednici v Št Vidu pri Cerknici. — Kranjski deželni šolski svet je upokojil definitivno učiteljico v Preddvoru Angelo Miklavčič na lastno prošnjo. — Okr. šolski svet v Logatcu je imenoval dosedanjega prov. učitelja in voditelja šole na Slapu Metoda Požarja za prov. učitelja šole v Eovtah. — Okr. šolski svet v Kamniku je imeuoval prov. učiteljico v Zg. Pirničah Pavlo Bergant za prov. učiteljico in voditeljico enorazrednice v Špitaliču. — Prov. učitelj v Krškem Martin Šterk je imenovan za prov. učitelja v Batečah, abs. učit. kand. Marija Pod-logar pa za prov. učiteljico v Svibnjah. Prov. učiteljica v Grahovem Gabriela Ažman je imenovana za prov. učiteljico v Iški vasi in izprašani učiteljski kandidat Pavel Podobnikar za prov. učitelja na Planini.
—r— Poročil se je tov. Edvard Mar-košek, učitelj v Ljubnem na Gorenjskem z gdč. Mici Prijatljevo iz Bakovnika na Dolenjskem. Bilo srečno!
—r— Pomožni razred za slaboumne otroke. V Ljubljani ustanove letos I. pomožni razred za vzgoji dostopne pa slaboumne otroke, ev. ustanove tudi paralelko k temu razredu. Ta pomožni razred se bo nahajal v prostorih IV. mestne deške ljudske šole na Prulah in bo tej šoli tudi podrejen.
Štajerske vesti.
—š— Nemške — svinje. Iz Ebersdor-fa na Srednjem Štajerskem poroča — da nas od nemške strani ne bodo dolžili lažnivosti — „Grazer Tagblat": Začetkom septembra se je poročil nadučiteli vv tej vasi s hčerko nekega meščana iz -Sp. Štajerske. Pred poroko si je uredil svoje malo stanovanje, obstoječe iz dveh sobic in kuhinje, popolnoma nanovo. Med drugim je kupil jako lepo novo pohištvo. Vse je bilo urejeno „kakor v škatlici" za sprejem mladega para. Dne 2. septembra se je odpeljal nadučitelj k poroki in se je 4. vrnil v E-
bersdorf. Pa kaj je našel! Celo stanovanje je bilo enako — stranišču. Stene, tla, preproge, pohištvo, vse je bilo popolnoma namazano in pokrito s človeškim blatom iz šolskih stranišč. To je bil sprejem za mladi parček! Stanovanje seveda ni za rabo in nadučitelj ima veliko škodo. — To je nemška kultura, katero bi menda „Schulverein" in „Südmarka" rada naselila tudi med nami. Značilno je, da „deluje" nemški župnik Otokar Kernstock, ki nam v istem listu (v pozdravu siidmarkovskim zborovalcem v Celju) očita, da krademo Nemcem imetje tudi v tisti blagoslovljeni okolici. Rajši naj bi svoje nemške svinje učil najnavadnejše dostojnosti kot se brigal zav protikulturno delo „Südmarke" na Spod. Štajerskem!
—š— Poslanec dr. Verovšek in u-čiteljstvo. V predzadnji številki „Sloge" či-tamo sledeče: „Naj tedaj g. poslanec (z o-zirom na svoje zadnje članke v „Straži") vzame na znanje, da ga slovensko štajersko učiteljstvo enkratzavselej odklanja in iz njegovih rok ne rabi nobene milosti. — Slovenski katoliški narodni učitelj.
—š— Iz Bizeljskega nam pišejo: V naši veliki občini imamo tri šole, izmed katerih je na šoli v Orešju popolniti učitelj-sko-voditeljsko mesto. To mesto je sedaj že drugikrat razpisano in morebiti se vendar kdo izmed učiteljev usmili jako črnega o-reškega okoliša — morebiti kak kranjski Slomškar. Bolj prebrisani možje pravijo namreč, da je Orešje „Bogu za hrbtom", in kak Slomškar bi vendar Orešljane milosti božji priporočil. Pa dosti je šale; govorimo o žalostni resnici! Ako bi bil kateri izmed učiteljev toliko pogumen, da bi prosil za to mesto, mu odkritosrčno povemo, da je Orešje 26 km od železniške postaje oddaljeno. V kraju se nič ne dobi, in 6 km. daleč si mora živež prinašati pustiti; stanovanje slabo, vrta nič, voda daleč od šole in ljudstvo pa jako ubogo; zato je pa tudi učiteljstvu tako naklonjeno, da je že vse (štiri v 25 letih) tamošnje učitelje spravilo pred sodnijo na zatožno klop in enega celo ob kruh; pa kakor sem šele te dni zvedel, popolnoma po nedolžnem. Sedanji učitelj je deloval tukaj celih deset let, in bil je po priznanju uradnih oseb vštet med zavedne in delavne učne osebe, kakršnih Orešje nikdar več ne dobi; pa Čudom čuda, tudi njega so hoteli po desetletnem trudapol-nem delu — obglaviti. Sami smo Bizeljani in spoštujemo učiteljski stan, zato pa tudi z lahka ne svetujemo, da bi zašel kateri u-čiteljev v to nevarno klerikalno gnezdo. — Če pa ima vendarle kateri od gospodov toliko poguma, mu pa enkrat za vselej svetujemo : Fünf Schritte vom Jedermanns — Leibe.	Stanovski prijatelji.
—š— Roditeljski sestanki v Čadra-mu pri Konjicah. V ravnokar zaključnem šolskem letu sta se priredila na čadramski šoli dva roditeljska sestanka; eden (štirinajsti na tej šoli) dne 21. januarja, drugi (petnajsti) pa 27. avgusta. — Prvi je bil dobro obiskan. Predaval je tov. nadučitelj A. B r u m e n, o odpisovanju zemljiškega davka od po trtni uši uničenih vinogradov in o brezobrestnih posojilih za novo nasa-janje vinogradov ter tov. učitelj Fr. Gole ž o pokorščini. Z obema predavanjema so bili starši vidno zadovoljni; s prvim zato, ker jih je poučilo, kako si morejo obnoviti po trtni uši uničene vinograde tudi v slučaju, da jim primanjkuje lastnih sredstev, z drugim pa zato, ker so uvideli, da je pokorščina pri vzgoji — doma in v šoli — neizogibno potrebna. In s tem si je šola dosti pridobila! — Na sestanku dne 27. avgusta je bil obisk prav dober; največji razred je bil natlačeno poln; prepozno došli so se morali zaradi pomanjkanja prostora vrniti. Privlačna sila je bilo predavanje „Nekaj o boleznih v poletnem času" na roditeljskih sestankih in prireditvah učiteljstva obče vrloznanega govornika gospoda dr. A. S c h w a b a iz Celja. Le-ta je v nad uro trajajočem poljudnem govoru tolmačil staršem poleti se javljajoče bolezni ter z njimi spojil nauk o prvi pomoči ponesrečencem in nalezljivih boleznih. Razpravljal je o solnčarici in solnčni kapi, o piku žuželk in kač, o streli in utopu; posebno pozornost je posvetil tudi bakterijam, provzro-čilkam nalezljivih bolezni. Vso to obširno tvarino pa je obdelal gospod govornik tako lahkoumevno in zanimivo, da si je ohranil pozornost poslušalcev do zadnje besede. — Ob koncu je zahvalil prireditelj roditeljskega sestanka, tov. nadučitelj Brumen, gospoda govornika za imenitno in aktualno predavanje, priporočal staršem ob sklepu šol. leta vpogled v šolska naznanila, proseč jih obenem, naj ne zanemarjajo dece v počitnicah, a je tudi naj ne izrabljajo za pretežka dela, ter zaključil v vsakem oziru dobro uspeli sestanek s ponovno zahvalo gospodu predavatelju, staršem in številnim gostom — tovarišem, ozir. tovarišicam.
—š— Zakaj smo proti delitvi deželnega šolskega sveta na Štajerskem? V „Slovenskem Narodu" čitamo: Na to vprašanje bomo dali docela odkritosrčen odgovor brez vsake bojazni, da nas klerikalci razkriče za „izdajalce slovenskega naroda". Proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta samo zato, ker nečemo, da
bi tudi na slovenskem Štajerskem zavladale na šolskem polju take razmere, ki tišče sedaj pod klerikalno vlado ob tla naše kranjsko šolstvo. Dejstvo je namreč, da je padlo kranjsko šolstvo pod klerikalnim gospodstvom na najnižjo stopnjo, da je nas lahko sram pred vsem kulturnim svetom. V šolstva odločuje pri nas zgolj politika in šopiri se najumazanejša korupcija. Pri nameščanju učnih oseb ni več me-rodajna sposobnost in kvalifikacija, marveč samo pripadnost h klerikalni stranki. Po deželi so večinoma povsod samo enorazrednice, a še te vodijo često nekvalificirane, ponajveč ženske učne osebe. Novo ustanovljene šole so pri nas prave bele vrane. A na Spodnjem Štajerskem ? Vsak, ki sodi pošteno in nepristransko, mora priznati, da se stori tam za slovensko šolstvo neprimerno mnogo več, kakor pri nas na Kranjskem, čeprav je tam deželni šolski svet v nemških, pri nas pa v slovenskih rokah. Na Štajerskem so inalodane že popolnoma izginile enorazrednice, zadnja gorska vas že ima najmanj dvorazredno, ako ne že trorazredno šolo, povsod se snujejo nove učilnice, a pri nastavljanju učiteljstva pa se gleda v prvi vrsti na sposobnost in kvalifikacijo, nikdar pa ne ali vsaj v toliki meri ne kakor pri nas na Kranjskem na po-litiško prepričanje. In šolska poslopja tam in pri nas — razločujejo se kakor dan in noč! Če smo vzpričo takih notoričnih dejstev proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta, je to nekaj povsem naravnega, ker pač nečemo, da bi slovensko šolstvo na Štajerskem padlo na tako nizek nivo, na katerem se nahaja sedaj, žal, naše kranjsko šolstvo.
—š— Pretresujoc zločin. Dne 25. avgusta t. 1. je bilo, ko se je pisec teh vrstic prestrašil tako, da mu razjarjeni živci še danes miru ne dado. Kaj se je pa vendar pripetilo? Poslušajte in strmite! Nekje daleč tamkaj na Goriškem se je zgodilo, kakor sem to čital v resnicoljubnem „Slovenskem Gospodarju", da je nek tamošnji učitelj najbrže naprednega mišljenja — sam Bog mu grehe odpusti — nehal jemati pri tamošnjem gostilničarju ter mesarju meso, in to sredi meseca. Škandal! — Ta vse obsodbe vreden dogodek je treba nemudoma razglasiti po vsej Sloveniji, zakaj zaradi tega škandala hočejo uprizoriti poslanci S. L. S. na Štajerskem politiški bojkot. Bojkotirati hočejo namreč vse, kar se tiče učiteljstva, v prvi vrsti seveda regulacijo učiteljskih plač. Ljudje, ki se upajo na Goriškem nehati jemati meso in to sredi meseca pri mesarju, ki je slučajno nevede pristaš S. L. S., tudi na Štajerskem niso vredni, da bi jedli meso, temveč naj le prazne želodce po svetu neso. — Vsem onim pa, ki bi se morebiti zgražali ali obsojali ta vele-pomenljiv ter dobro premišljen korak naših klerikalnih slovenskih poslancev, se bo pa odrekel pogreb po rimsko - katoliških obredih ter se jim kratko malo prepovedal vstop v nebeško kraljevstvo. Tovariši na Goriškem, kaj delate, kaj delate! — Sedaj pa še zaslišite besede v „Slovenskem Gospodarju" z dne 31. avgusta t. 1. Nemci ter štajerski deželni šolski svet namreč nimajo smisla za take ter enake pedagoške bojkote, temveč oni upoštevajo vrednost ljudske šole ter visoko cenijo učiteljstvo; zaradi tega seveda pa tudi vsestransko napredujejo. Zato pa hočejo nazadnjaški poslanci S. L. S. dvigniti svoj narodni prapor, slovensko učiteljstvo odcepiti od Gradca ter mu ustvariti svoj lastni deželni šolski svet po vzoru deželnega šolskega sveta za Vojvodino Kranjsko, v katerem pobožni Šušteršič uzda ter kroti požrtvovalne delavce na kulturnem polju narodovem. — Tovariši, ali se že kaj veselite one dobe, ko bodete poučevali našo slovensko mladino po zastarelih načelih ? Vam pa, lisjaki, povem še samo le-to: Tega grozdja ne bodete nikoli zo-bali, visi previsoko!
—š— Kokarje. Slavnemu uredništvu Učiteljskega Tovariša v Idriji. Sklicujoč se na določbe § 19. tiskovnega zakona, prosim za sprejem sledečega četudi ne zakonitim določbam točno ustrezajočega popravka o dopisu, ki je bil pod naslovom „Kokarje" v 34. broju „Učiteljskega Tovariša" priobčen: Ni res, da bi bili pri zadnjih občinskih volitvah zmagali pristaši „Kmetske zveze", temveč edino res je, da obstojite v občini Kokarje že od nekdaj vsled zemljepisne tvorbe njenega okoliša dve krajevni, po toku reke Savinje in Drete imenovani stranki namreč Savinjčani in Zadretčani. Kakih 12 let sem so pri občinskih volitvah zmagovali Zadretčani, letos pa so dobili večino Savinjčani. Volilci obeh strank so kmetje, ki se po večini pečajo tudi z lesno trgovino in kmetijstvom. Ni res, da bi radi tega občina Kokarje prenehala se bojevati za pravice slovenskega jezika, temveč res je, da se da iz mišljenja vseh izvoljenih občinskih odbornikov hipotetično sklepati, da se bode ta boj dobojeval pod novim občinskim odborom. Pod dosedanjim odborom se je v vsakem slučaju končaval z zmago. Letos je ta boj dospel do vojaških oblasti, znamenja napovedujejo tudi temu štadiju zmago. Kdor se za taktiko boja zanima, in ker je zbujanje narodne zavesti ter poznavanje naših jezi-
kovih pravic tudi za slovensko učiteljstvo izborne važnosti, naj blagovoli čitati v Ljubljani izhajajočo „Občinsko Upravo", v v kojej se slučaji tega boja strokovno opj. sujejo. (Vseletna naročnina 6 K.) Učiteljski Tovariš pa blagovoli iz tega lista najvažnejše posneti. Novemu občinskemn odboru bode torej treti najtrše orehe, kar jih meče država na slovenske občine v jezikovnem oziru (nemške pozivnice na orožne vaje, vojaške izkaznice „pas", vojaške vloge o begunih itd. itd.), Ako se ne zgodi kaj izrednega, bode tudi novi občinski odbor zdrobil vse orehe, ki se mu bodo zalučali pod noge v znamenju preziranja ravnopravnosti slovenskega jezika. Dopis, ki se tu popravlja, se torej nanaša več na neprimerna poročila „Slovenskega gospodarja", nego na dejstva v občini Kokarje ter ne pohaja izpod peresa nobene učiteljske osebe iz te občine, ni še torej podan utemeljen povod za re-signirani vzdih „Tužna nam majka"! — Na Gorici, dne 28. avgusta 1911. — Rado-slav Knaflič, nadučitelj in občinski tajnik.
Goriške vesti.
—g— Iz šolske službe. Za provjzo-rično učiteljico v Medani je imenovana Štefanija Jerman. Premeščena sta učitelja Josip Erzetič iz Mimika v Kožbano in Alojzij To-roš iz Kožbane v Mirnik. Za definitivno imenovanje je predložil deželnemu šolskemu svetu okrajni šolski svet v Sežani: Antona Merviča za nadučitelja v Povirju, Ivana Ben-kota za Stjak, Jos. Macarola za Tomačevco, Jos. Pahorja za Sežano, Val. Frčona za Volčji^ grad, Ivana Furlana za Temnico, Mileno Žagarjevo za Lokev, Ano Macarolovo za Sežano. Učitelj Stanko Vičič je dobil trimesečen dopust. Premeste se: Pečka August iz Branice v Sežano, Ipavec Herman iz Sežane v Štomaž, Fakin Vinko iz Nabrežine v Branico. Silvester Caharija je imenovan iz Orleka za prov. vodjo v Divači, Josip Štrekelj pa v Komnu. Na novo so nameščeni Sardoč v Komen, Pečenka v Nabre-žino in Mayer v Orlek.
—g— Proti slovenski šoli v Loč-niku blizu Gorice. Ločnik je pofurlanjena vas, vendar pa je ostal v njej slovenski živelj še toliko krepak, da obstoji v Ločniku slovenska šola Proti tej šoli pa uprizarjajo Lahi nesramno gonjo. Sedaj hodijo najeti ljudje okolo slovenskih staršev ter jih nagovarjajo, naj pošljejo svoje otroke v laško šolo. Obljubljajo jim vse mogoče reči, laskajo se jim, samo da bi jih prehvapili ter ujeli v laške mreže, da bi ne bilo za-, dostno število slovenskih učencev ter bi se morala slovenska šola zapreti. Doslej je bilo otrok vedno nad 60. Upamo, da ostane tudi vbodoče tako, da bo slovenska šola v Ločniku rastla in ne nazadovala. V gonji proti slovenski šoli v Ločniku se odlikuje posebno tamošnji laški nadučitelj Ceschia. Tega mora šolska oblast prijeti in poučiti, kaj je njegova dolžnost v Ločniku. Mislimo, da se pa tudi iz Gorice same, od strani Slovencev stori potrebno, da se laške nakane temeljito preprečijo.
—g— Südmarka v Primorju. Südmarka je določila 10.000 K za zidanje nemške šole v Istri. Nekemu nemškemu trgovcu je plačala vse stroške selitve v Istro. Izdala je oklic, da hoče izdatno podpirati nemške trgovce, obrtnike in delavce v Primorju.
—g— Razpisani štipendij. Od 1. tečaja šolskega leta 1911/12 dalje, se podeli štipendij ustanove Jožefa Mikuša letnih 260 K za dijake slovenskih staršev, ki obiskujejo državno ali s pravico javnosti oskrbljeno srednjo ali višjo šolo v avstro-ogrski monarhiji. Pravico do ustanove imajo: 1. V av-berski župniji rojeni dijaki; 2. V tomajskt dekaniji rojeni dijaki; 3. V kubedski ali dolinski župniji ali v tržaški okolici v Bazovici ali na Proseku rojeni dijaki; 4. Za slučaj, da bi se ne oglasil nobeden izmed ravno navedenih upravičencev, imajo pravico dijaki, ki so rojeni v sodnem okraju Sežanskem ali Koprskem. Pravico predlaganja i®a gosp. župnik v Avberju. Prosilci za ta štipendij morajo prošnjam priložiti krstni üst potrdilo o cepljenju koz, ubožno izpričevalo ter poslednji dve šolski izpričevali) i" iste vložiti najkasneje do 15. septembra t-1 potom predstojne šolske oblasti pri c. kr' namestništvu v Trstu.
Tržaške vesti.
— t — Revizija ljudskega štetja A Trstu se vrši te dm. Prišli ¡--o na sled razn'" sleparijam, ki dokazujejo, kako se je de'al) pri tržaškem magistratu. Razen mnogih gih falsifikacij se je dognalo, da so magi5tra tovci mnogo slovenskih naznanilnic sj
vili s sveta. Več Slovencev, ki so prišli te d v vladne revizijske urade, je z začudenjem d znalo, pa njihovih naznanilnic sploh ni. .
— t — Imenovanje. S 1 a v o j D 1 n i k , suplent na c. kr. pripravljalnici z» sr nje šole v Trstu, je imenovan definitivnim u teljem istotam ; Viljem Šušteršič:P provizornim učiteljem na istem zavodu.
— t— Stoje je umrl v močvirju pri
a ijah pri Trstu upokojeni realčni profesor iz
Solita- 65 letni Lovro B 0 r č ' Sodi se> - zašel v močvirje ter ostal v njem. Le s te-
'eyo s0 dobili truplo ven z močvirja. Najbrže j ;e hotel prikrajšati pot nazaj v Trst, pa je našel smrt v močvirju. Prišel je v Trst prejšnji dan s svojo ženo.
Istrske vesti.
—i— C. kr. okrajni šolski svet v Voloski je imenoval Pavlo Christofovo, izprašano učit. kandidatinjo ljubljanskega učiteljišča, za začasno učiteljico v Hrušici v Istri.
—i— Iz Pazina poročajo: Tukaj se je 6. avgusta otvoril kmetijski tečaj za uči-telje, ki so ga zaključili 7. septembra. Udeleženih je 21 učiteljev, to je 19 Hrvatov ter 2 Slovenca — vodji šole iz Boršta in Ric-JJ,anj. Minulo soboto so učitelji imeli izlet v Cerovlje, kjer so si ogledali vinograde in klet g- Mecera. G. Mecer je učitelje gostoljubno sprejel in pogostil. Po končanih predavanjih so priredili učitelji izlet na Brione.
—i— Krški škof Mahnič izdaje svoj list „Pučki prijatelj". Ta list se bo tiskal odslej v Pazinu, kjer je ustanovljena „Katoliška tiskarna". Tam hočejo izdajati tudi glasilo „hrvatskih katoliških učiteljev"!? Klerikalci so v Istri pridno na delu!
Splošni vestnik.
Schullerjev tintni izvleček je danes najboljše, najpripravnejše in najenostavnejše šolsko črnilo. Tekoči izvleček se zmeša z navadno vodo, in črnilo je gotovo. Te dni je razposlala tvrdka slovenske prospekte na vsa šol. vodstva. Naročila posreduje Učit. tiskarna. Več glej inserat v zadnji Številki!
Za Roseggerjev bojni sklad imajo Nemci nahraniti 2,846.000 K tako, da dosežejo 3 milijone. Posebno tekmujejo dijaki. Po 2000 K so nabrali solnograški in nižje-avstrijski srednješolci.
V času politiškega in gospodarskega bojkota kličemo vsemu zavednemu učitelj-stvu v spomin dan

Takrat je z večino dveh glasov padel v kranjskem deželnem zboru predlog o regulaciji učiteljskih plač, ker sta predsednik Franc Jaklič in odbornik Jernej Ravnikar — dva stebra Slomškove Zveze — glasovala proti regulaciji učiteljskih plač. — Kaj je slomškarski ročni zapisnik? Slomškarski katalog je javna marka stanovskega izdajstva in večno omadeževanje poštenega značaja. Kdor pa hoče biti sveto-hlinec, ta naj nosi to javno marko tako, da mu bo gledala na ulici iz žepa in takoj bomo vedeli, da pripada med stanovske Efialte, katerih znak je:
Boj zoper pristranost c. kr. okr. šol. nadzornikov. Vsemu temu, da se boljše izprašane učne osebe ne posvečajo učiteljskemu stanu, temveč beže od učiteljstva k drugim stanovom, ni vzrok le slabo gmotno stanje učiteljstva, temveč je krivo tudi postopanje c. kr. okr. šol. nadzornikov pri oddaji učiteljskih mest — posebno provi-zoričnih in suplentskih. Če c. kr. okr. šolski nadzornik odriva pri odaji suplentskih in provizoričnih mest dobro kvalificirane kandidate, jih namenoma odriva in nastavlja slabo kvalificirane osebe, potem ni vrag, da se sposobnejše učne osebe sploh več ne zmenijo za učiteljstvo, temveč gredo drugam, Kako se oddajajo suplentska mesta v ljubljanski okolici, nam izpričuje sledeči slučaj: Uobro kvalificirane učne osebe prihajajo k nadzorniku, naj jim da kako prazno mesto. Nadzornik jih zavrne in pravi: naj pridejo ?r"gič. Nasprotno se pa priporoči često brez izpričevala kaka klerikalna korifeja od strani J®gliča in Jakliča in on dobi mesto v Šiški ali v St. Vidu nad Ljubljano. Te dni je tako ne«i suplent šel k pevovodji .Ljubljane", "aJ mu preskrbi mesto blizu Ljubljane, češ, mu bo hodil ob nedeljah peti k „Ljubem«. Pevovodja se obrne na Štefeta, Štefe j. Jegliča in Jeglič na Jakliča — ni se vprašalo za kvalifikacijo, in imel je službo! ^vestno puščanje suplentov v dvomih,
kv rt tu v navad' •' 0 oziru na izpričevala in aiifikacijo ni govora. Ni li čuda, da se pri *etn postopanju posvečajo izprašane osebe JSe drugim stanovom nego učiteljstvu!
Iz slovanskih pokrajin.
v. O 261 tisoč rubljev za ruske uni-Ujjj j ■ Vdova Jazykova v Peterburgu, ki je ru»k"a • je zapustila vse svoje imetje del ^mUni?eriam. Vsaka univerza dobi enak P«r'ab rub'jev» za štipendije. Ostanek se
1 * znanstvene namene. Godin, KonSres slovaških dijakov. V grfi8 j1 na Slovaškem se je te dni vršil kon-°*aških dijakov. Prisostvovalo mu je
mnogo Slovakov iz Ogrske. Za zaključek je bila velika ljudska slavnost, na kateri se je govorilo o kulturnem napredovanju Slovakov. Poslanec Blaho je govoril o češko-slovaškem edinstvu.
O Velik legat ** narodne češke namene. „Narodni Listy" poročajo iz Solno-grada, da je tamkaj umrli posestnik Hubeš zapustil velikanske legate v češke narodne namene. Tako je zapustil 30.000 kron za ustanove češkim tehnikom, 30,000 K za ustanove Češkim enoletnim prostovoljcem, 24.000 kron razuim šolskim zavodom, 3000 kron praškemu mestu, 10.000 kron Češki Šolski Matici, 2000 kron Severočeškemu obrambnemu društvu, 2000 kron Južnočeškemu obrambnemu društvu in 6000 kron Komenskega društvu na Dunaju.
O O solskem zletu v Zagrebu pišejo v „Grazer Tagespost": V dneh, polnih šum-nih slavnosti je slavil Zagreb nezaslišan triumf vseslovanske misli: veliko sokolsko slavnost, ki je začela tu dne 13. t. m. V neskončnih vrstah, tisoči in tisoči, so stopali Sokoli mimo : rokodelci in akademični naobraženci, uradniki in trgovci — vseh je združila narodna id^ja pod svojo zastavo. V varstvo narodnih interesov je ves naraščaj — plodna misel — organiziran v telovadnih društvih. Tu ni nikake razlike stanu, naobrazbe in premoženja; vsakdo .je telovadec in boritelj za skupno stvar; v to ga vzgajajo telesno in duševno. Tako se je približal slavnostni izprevod — kakor zmagoslaven pohod zmagovalca. Vrste so stopale mimo: Hrvatje, Cehi, Bolgari, Slovenci, Poljaki, Malorusi, Srbi in Rusi. Vse Slovanstvo brez razlike plemena, stanov in posamičnih interesov. Ko so prišli v sprevodu Srbi, je bila radost še viharnejša; ploha cvetja se je vlila nanje . . . Spomnil sem se pomladi 1. 1909 . . . in priznati sem moral: vse prebivalstvo, in naj je sicer politično še tako razcepljeno v stranke, je tu prežeto od ene velike narodne ideje, prežeto od enotnosti vseh slovanskih narodov.
O Petropavlovsko trdnjavo v Petro-gradu izpremene, kakor poročajo ruski listi, ? velik narodni muzej, ki ima biti ogledalo ruske sile, misli in dela. To bo nekako narodni spomenik tristoletnega vladanja carske rodbine Romanov. V petropavlovski trdnjavi se polagoma uredi in opremi več muzejev, v katerih se predoči vse rusko življenje v minulosti in sedanjosti, a vse to bo uvrščeno v šest skupin in sicer: I. prirodoznanski muzej; II. tehniški muzeji; III. umetniški muzeji; IV. socialni muzeji; V. zgodovinski muzeji; VI. slovanski muzeji: poljski, češki, lužiško-polabski, slovaški, karpato-ruski, slovenski, hrvaški, srbski in bolgarski. Te muzeje uredi poseben odbor.
Eazgled po šolskem svetn.
—	Bosna in madjarske visoke šole.
Ogrski naučni minister je s posebno na-redbo dovolil, da se sprejmejo na vse ogrske visokošolske zavode dijaki bosenskih gimnazij in realk ter absolventi mohamedanske šeriatske sodniške šole v Sarajevu. S tem se bo zlasti mnogo mohamedanskih dijakov odtegnilo zagrebškemu vseučilišču.
—	Madjarska šola v Indiji. Karakterističen je slučaj, kako madjarske šole med Hrvati grabijo po Nemadjarih. V kraju Indjija prebivajo Nemci, Srbov je okolo 800, ki imajo svojo šolo, ali Madjarov, izvzemši železničarje, ni v tem kraju. Vendar pa obstoji v Indjiji madjarska šola s 6 razredi in 6 učitelji. Šola je prav moderno urejena. Najprej je bila dvo-razredna, za 4 leta šestrazredna! Nemška šola, ki je imela vsako leto v prvem razredu 80 do 95 učencev, jih ima sedaj največ 60. Kakor kaže poročilo madjarske šole, sta dve tretjini učencev Nemci, drugi Srbi in Madiari.
—	Prvo šolo bodoče Hrvaške Šolske Matice je otvoril v Krčedinu v Sremu «Klub Cirilo-Metodskih zidara".
—	Podružnico madjarskega šolskega društva snujejo že tudi v Zagrebu; pravila bo hrvaška vlada v kratkem potrdila.
—	Službena 30 letnica. Profesor Ant. Hladnik na višji osješki gimnaziji praznuje 301etnico svojega profesorskega delovanja.
—	Pouk češčine. Na nemških srednjih šolah na Češkem nameravajo uvesti obli-gatno poučevanje češčine. V seji nemške sekcije češkega deželnega šolskega sveta dne 12. t. m. je stavil ta predlog dež. šol. nadzornik Tauber. Predlog so sprejeli.
—	Izganjanje Židov iz Rusije. Iz Petrograda poročajo: V Nikolajevu so pričeli splošno izganjati Žide, ki so se naselili tamkaj po letu 1906. V ruskih južno-zapadnih okrajih sploh ne sprejemajo več židovskih otrok v elementarne šole.
—	Koliko je na Ruskem visokošol-cev. Po najnovejših statističnih podatkih je na Ruskem okolo 70.000 visokošolcev. En visokošolec prihaja na vsakih 2000 prebivalcev. Najbolje obiskana visoka šola je petrograjsko vseučilišče, ki ima 10.000 slušateljev.
—	Novo mohamedansko vseučilišče ustanovijo v kratkem v Damasku. Potrebna poslopja, ki bodo velikanska, zgradijo iz darov bogatih Arabcev. Novo vseučilišče bo delalo konkurenco islamitskim visokim šolam v Kairu, Tunisu in Fezu.
—	Danski dijaki v Sarajevem. V
Sarajevo je prišlo več danskih dijakov. Vodstvo izletnikov po mestu je prevzelo sarajevsko društvo esperantistov, ker je med Danci tudi znamenit esperantist Harald Hes.
—	Poneverba pri „Matici Srbski". Blagajnika .Matice Srbske" Lazarja Manoj-loviča iz Novega Sandeca so aretirali zaradi poneverbe društvenega denarja v znesku 400.000 K. Manojlovič je star 36 let in je bil na glasu, da je bogat.
—	Zarota v gimnaziji. Pred palerm-sko poroto je bila razprava zoper sedem gimnazijcev, ki so nepriljubljenega razrednika, prof. dr. Ghellija, obsodili na smrt. Profesorja Ghellija je dijak Lidonni vpričo vsega razreda ustrelil, na kar si je sam končal življenje. Porota je vse oprostila.
—	V Gradcu je umrl profesor meničnega prava na tamkajšnjem vseučilišču, prof. dr. baron Canstein.
—	Narodnost šolskih otrok na Hrvaškem je bila 1. 1908/1909 in 1909/1910 razdeljena takole: Hrvatov in Srbov 179.016 do 183.791, Slovencev 232 — 208, Čehov 3020—2997, Slovakov 2089—2052, Rusinov 867—852, Madjarov 8712-9342, Nemcev 12.916—13.222 in raznih drugih 227—208. Te številke so na prvi pogled zanimive, ker kažejo, da so poleg razmerno neznatnega prirastka hrvaških otrok znatno napredovali Nemci in Madjari, vse nedomače slovanske narodnosti pa odločno nazadovale. Šol je bilo 1. 1909/1910 1485 hrvaških, 4 slovaške, 24 nemških in 65 madjarskih!
—	Nova stolica na zagrebški univerzi. Cesar je z odlokom z dne 28. julija 1911 dovolil, da se na pravni fakulteti zagrebške univerze otvori stolica za hrvaško pravno zgodovino.
Eaznoterosti.
X Otroško truplo v kovčeku V Paul-heimu blizu Kelmoraina je policija prijela nekega prebivalca, ki je osumljen, da je umoril svoje štiri otroke. V njegovem stanovanju so našli kovček, v katerem je bilo že strohnelo truplo enega otroka.
X Bomba na železnici. Na turški progi Solun—Vodena so pri osmem tunelu zasačili nekega Bolgara tisti hip, ko je polagal dina-mitno bombo Da tir.
X Ruiniran poslanec. Ogrski državno-zborski poslanec Aleksij Pap, po starosti drugi član parlamenta, ki je imel nekoč kneževsko premoženje, je prišel tako na kant, da je moral poiskati pristrešja pri svojem bivšem slugi. Ker so ga dali v konkurz, mu bodo odrekli tudi mandat, če ga ne odloži prej sam.
X Umor v gledališču. V Nashvillu v Ameriki je neka Samuel, žena enega najbogatejših meščanov med predstavo v gledališču ustrelila poleg njenega moža sedečo gospodično Wist. V gledališču je nastala panika. Mnogo žensk je omedlelo. Morilka se je dala mirno prijeti in odpeljati v zapor.
X Nesreča na trasimenskem jezeru. V soboto popoldne se je zgodila na trasimenskem jezeru v pokrajini Perugia v srednji Italiji strašna nesreča. Večja družba se je hotela z motornim čolnom prepeljati čez jezero od Oastigliona. Naenkrat je zatulil veter. Ena izmed dam je v strahu vstala, druge so se je oklenile, čoln ie izgubil ravnotežje, se nagnil na stran in prekucnil. Ljudje, ki so se vozili v čolnih mimo, so videli nesrečo, ne da bi mogli pomagati, ker se je dvigalo silno va-lovje, sami pa so imeli le lahke čolniče. Osemnajst oseb se je obupno borilo z valovi. Nekaj časa so se slišali presunljivi klici na pomoč, potem je vse utihnilo. Čolnar in drugi trije moški so dobili tla pod noge in so se rešili. Ženskam je bilo v njih oblekah nemogoče plavati, pa je vseh štirinajst utonilo.
X Etna bluje. Na sicilijanskem vulkanu Etni so se pri vaseh Montnero in Monte-rosso Soprano odprle nove špranje, iz katerega se dviga gost dim, izpremešan z žarečimi iskrami, dočim teče po klancu lava. Gozdovi občin Lingua glossa in Castiglione so v nevarnosti. Podzemeljski sunki se ponavljajo. Ulice v Kataniji so pokrite s pepelom.
X Tragedija ljubezni. „Pester Lloyd" poroča iz Satoralja-Ujhely: Mlad kmet Andrej Kral se je pred leti izselil v Ameriko. Tam je dobil znanca, ki mu je povedal, da se mu je žena doma izneverila in da ima njegova žena ljubavno razmerje z njegovim nečakom. Slučaj je pripeljal Kraljevega nečaka v Ameriko. Drugi dan po prihodu pa so ga že našli mrtvega. Andrej Kral ga je zaklal. Morilca so tirali pred sodišče. Ko pa je njegova žena doma zvedela o žalostni usodi svojega moža, je takoj odpotovala v Novi Jork in se je obdolžila za-konolomstva, da bi tako rešila moža, ki je bil nato obsojen v kratko ječo. Po prestani kazni se je Kral vrnil domov. V nedeljo pa so našli Kraljevo ženo v hiši na tleh mrtvo s prebode-nim srcem. Mož jo je zaklal in pobegnil, ker ji ni verjel, da je samo zato po krivem prisegla, da ga reši smrti.
X Grozna zakonska tragedija. V ru-munski občini Dragašani je živel kmet Nikolaj Vladescu poldrugo leto v vednem prepiru s svojo ženo Ivano. Pred nekaj meseci mu je podarila hčerko; a mož ni hotel verjeti, da je oče otroku in je ženo neprestano nadlegoval,
da bi mu priznala svojo nezvestobo. A žena je skušala prepričati moža o svoji nedolžnosti. Zaman! Na moževem domu ji ni bilo več obstanka in vrnila se je k materi. Pretečeno nedeljo popoldne pa je prišel kmet s svojimi brati k tašči Evfrozini Popescu po ženo. Kratko in strogo je zahteval, da se vrne na njegov dom. Žena pa mu je prošnjo odbila. Nastal je prepir med obema zakoncema. Moževi bratje so potegnili iz žepov revolverje ter začeli streljati na navzoče. Po končanih strelih so hitro zbežali. V luži krvi pa so našli sosedje nesrečno ženo z otrokom, njeno mater in še dve ne-omoženi sestri. Vse so postale žrtve zakonske tragedije. Le devetleten deček, morilčev svak, je pravočasno skočil skozi okno in se otel gotove smrti.
Po sklepu lista.
Krščanska ljubezen do bližnjega. Ni dolgo od tedaj, kar se je vozil po Dolenjski železnici v družbi dveh duhovnikov znani Slomškar Fran P e t r i č iz Naklega, ki ga omenjamo v današnjem listu še na drugem mestu. Petrič, ki je imel na ravno isti vožnji s kondukterjem zaradi svojega otroka nekaj sitnosti, je pravil duhovnima gospodoma, da mu je pisal Jaklič, naj na vsak način kompetira za razpisano nad-učiteljsko mesto v Dolenji vasi, in sicer naj kompetira zato, da tistega mesta ne dobiPotokar, ki živivprognan-stvu vBanjaloki na Kočevskem!
—	Je li Petrič kompetiral ali ne — to je postranska stvar. Glavno je načelo, ki je izraženo v tem Jakličevem-dejanju: Ubij nasprotnika moralno in materialno! Z gnusom se moramo obrniti od tiste organizacije, ki ji načeluje človek, zmožen takih dejanj! — Opozarjamo deželni šolski svet na to dejstvo, da bo vedel zavzeti svoje stališče, ko pride oddaja imenovane službe na vrsto!
Izsiljevanje zaupnice. Po Ljubljani kroži vest, da pobira neka učiteljica podpise na zaupnico — nadzorniku Maierju!
—	Ako je to res, tedaj to ne bo nikaka zaupnica, temveč bo samo produkt terorizma od s t r a ni na dzo r n ika Maierja. Zakaj marsikdo bo dejal: Da se izognem šikanam in grajalnim dekretom, pa podpišem tisti papir! — No, bodi tako ali drugače, resnica je, da Maierju ne pomaga nobena zaupnica. Kar smo povedali o njem, je tako kričeče, da mora priti kazen! Maier ne miruje, pa naj bo prepričan, da ne bomo mirovali niti mi, nego bomo tirali zadevo do tistega mesta, kjer imajo v rokah tudi usodo nadzornikov! — Sicer pa: čemu zaupnica, ki je produkt terorizma? Če se čuti Maier nedolžnega, zakaj pa ne stori tega, kar smo mu narekovali: zakaj nas ne toži? Naši očitki so vendar tako izdatni, da nas čisto lahko spravi pred poroto! Ako pa mu teh očitkov še ni dovolj, lahko ponovimo zgodbo o prisluškavanju in o inšpekciji na cesti!
—	Ako pa nas ne toži, prizna s tem svojo krivdo, prizna, da je kot c. kr. nadzornik nemogoč, prizna, da mu je edina rešitev
—	penzion! Zatorej ga ne opere nobena zaupnica, zatorej ga niti 100 novih grajalnih dekretov ne odveže njegovih grehov — samo dve poti sta mogoči: ali z nami pred poroto — ali z njimi v penzijo!
Listnica uredništva.
V Istro: Prejeli «mo in porabimo prihodnjič.
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, karton ažno tovarno, knjigoveznico.
A. Skulj
v Ljubljani, Poljanska cesta 12
priporoča svojo trgovino papirja, pisalnih in šolskih potrebščin.
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
"»T
Gričar
ejač
t Ljubljani, Prešernova ulica 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode m dečke, pavrš-flike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih, Gg. učiteljem in učiteljicam popust za „Učiteljski konvikt".
■i!
t . I
Knjigoveznica
Anton Janežič
DPlorijanslsa ulical-St
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočlh
Prihranite
mnogo denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled

Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra c. 26,
nasproti «Zlate kaplje"
priporoča slav. šolskim vodstvom in cenj. učiteljstvu sploh svojo trgovino z vsemi
Cene najnižje!
Postrežba točna!
Izredno poceni!
Zavoji blaga
| za odpošiljatev pripravljeno za ceno
40 m — K 18-—
j Ti vsebujejo izbrane ostanke in odrezke v dolžinah od 1 do 8 m pristno barvanega s bombaževega sukna za obleke za poletje in zimo, bom-jbaževe flanele, blago za predpasnike, platnine itd. j Vzorcev ostankov ne razpošiljam. Pošilja se po povzetju.
Tkalnica in odpošiljalnica
Jan Škoda
Cerveny Kostelec,
Češko, Krkonoši, priporoča popolne in bogate
opreme,neveste
in druge tkalne izdelke. — Platno in posteljno perilo, rjuhe, bergate, damaste, julete, kanafas, barhente in flanele, brisače itd. Vzorce in cenike gratis in franko.
Posebno opozarjam!
Rjuhe
brez šiva, 150 cm široke, 225 cm dolge, uporabne za najfinejše nevestne opreme, že izgotovljene in zarobljene, garantirano brezhibne za ceno
K 2-80 1 kos. Pošiljam najmanj šest kosov
po povzetju. Važno: Manj vredno blago ne pošiljam in se za neugaja-joče denar takoj vrne.
Prosim poskusite!
M0
m am
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnlcah ali
od njih agentov!
Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev,
Ljubljana	Kranj	Kočevje	Novo mesto.
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
del.
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
J. J SIX
Ljubljana
Dunajnka centa
H I)
cS u
F*
0> X
fi
3
NZ2
M
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
u
cs
O ñ ^
> S
M c3 m
S S?
O
o -2
— "S
a
^ *
O)
Rezervai zaklad
nad pol miljona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovaaa zadrnga z neomejeno zavezo
▼ lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
a
S3
.a
<o
"S
»M
IÍ5
00
> © <*->
MB
S3 O
•M
"S H
obrestuje hranilne vloge po čistih = ^1|2°|o =---=
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p° 5,|A	amortt
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet
▼ letu 1910 K 100,000.000 —
Eskomptuj
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000'—
Učiteljska tiskarna pripo-^ roča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'80
Načela za obči načrt ponavl.jahie šole	—'25
Cesarska pesem, čvetereglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša iadsja	4'—
Adamič, Slava cesarju Franou Jež»fa I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri ...	—'10
Štupar, 0 prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—u29
Izvršilni predpis k dok. šol. in ač. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
®	Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini I. . . . . .*Y*7	Ir—
J. Slap&ak: Spisi M-išjakovega JuKka I.	t —
E. GangI: Zbrani spisi za mladino I. .	lr—
A. Bape: Dane....................1-—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, pri- | rejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Kazne mape za uradne spise, za šol. maticc iz posameznih listov, za zbirko normah» itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
mh
íJ t t- s.