Leto II._V Celju, dne 18. aprila 1907. _Št. 16.
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,Narodni List" * Celju. — Reklamacije so poštnine prost«. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Ptuj.
Zgodilo se je zadnjo nedeljo v Ptuju nekaj, kar se je pripravljalo v ptujsko-ormoškem okraju že dolga leta. o čemur so govorili sosedje med seboj, ko so po zimskih večerih sedeli pri peči in govorili o slabih časih ter še slabših poslancih na Dunaju: izbruhnila je z nepremagljivo silo ljudska volja na dan. želja po domačem, kmečkem zastopniku v državnem zboru.
Obsodila se je na shodu navidezno oseba dv. svetn. Ploja. a v resnici se je obsodila politična komanda in nazadnjaštvo. Obsodbo pa so govorili tudi oni možje, ki so že obupavali, da se rešijo Slovenci političnih jerobov in se vrgli nem-škutarst/u v naročje, ker se jih je vabilo t,je z zapeljivimi glasovi politične samostojnosti in napredka.
Pribijemo posledice volilnega shoda v Ptuju: politična komanda in jerobstvo v zvezi z nazad-njaštvom leže na tleh in z njimi je padel tudi dv. svetnik Ploj; kmetje, gotovo najodličnejši možje iz ptujskega in ormoškega okraja, pa so proglasili svojim kandidatom domačina
g. Jakoba Zadravca,
posestnika in paromlinarja v Središču.
Naj sledi kratko poročilo shoda samega.
Krog 11. ure se je zbralo v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju gotovo 250 mož, kateri so izvolili v predsedstvo shoda gg. Šinka, župana središkega, Baboseka, župana krčevinskega in Fr. Toplaka, veleposestnika v Krčevini pri Ptuju.
G. Šinko je kratko omenil, da se je prepustilo na velikem zaupnem shodu narodne stranke v Mariboru zaupnikom in volilcem ptujskega in ormoškega okraja, da postavijo po lastni sodbi in prepričanju kandidatom za prihodnji državni zbor moža iz svoje srede, katerega vsi poznajo in mu zaupajo. Želeti je tedaj, da bi se danes razpravljalo o tem mirno in stvarno.
Prvi se oglasi k besedi g. Babosek. S krepkimi. ostrimi besedami je obsodil slovensko »kmečko" politiko od Hermana do Ploja. »Slov. Gosp." piše v št. 10. letošnjega letnika, da se 40 let ni ničesar zgodilo za kmeta, tedaj tudi za časa Ploja ne, ki je tudi poslančeval v teh 40 letih; in vendar ga priporoča in hvali! Nato je obsodil postopanje duhovništva pri berah; kako iz srca je govoril navzočim, si more predstavljati le oni, ki je slišal te klice ogorčenosti! Komaj človek nabere v opustošenem vinogradu prvi polovnjak, pa pridejo po vrsti: meznar, organist, kaplan in nekod še župnik; vsakemu daj nekaj in nazadnje tebi ne ostane ničesar! Na to se je lotil osebe dvor. svetn. Ploja: da ne pozna ljudstva in njegovega jezika, ker ni nikoli obiskoval nobene javne ljudske šole in v gimnaziji še slovenščine ni obiskoval kot obvezen predmet. (Klici: To je slovenski poslanee! Sramota!) Njegova besede so bile jasna slika tega, kar naše ljudstvo misli o dvornem svetniku Ploju. Govorniku se je burno pritrjevalo.
G. filozof Vesenjak je liotel na to zagovarjati kandidaturo dvornega svetnika Ploja, a nastal je grozen hrušč po dvorani, ljudje so zahtevali, naj se govornik odstrani. G. Šinko je hotel obvarovati govorniku prosto besedo, pa ni mogel ničesar doseči.
Govorili so še za kandidaturo domačega kmečkega človeka gg. Voglar, Peter Zadravec, Pesek in Visenjak iz Slomov — nekdanji štajer-
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin.
cijanec! Nato pa je predlagal g. Babosek kmečkim kandidatom za ptujsko-ormoški okraj g. Jakoba Zadravca. (Živijo-klici in hrupno odobravanje. Živela narodna stranka! Takega kandidata hočemo!)
Nato je dal g. župan Šinko kandidaturo g. Zadravca na glasovanje. Glasovali so vsi za g. Zadravca, razun — petih.
G. kandidat je na to očrtal v kratkih, jedrnatih besedah brez nepotrebnega besedičenja svoj program. Kandidira na podlagi kmečkega programa narodne stranke. Omenil je na kratko zahteve tega programa: spremembo današnjega sistema v prid kmetom in majhnim posestnikom, gospodarsko izobrazbo v ljudskih strokovnih šolah, zadružništvo, dveletno vojaško službo, ločitev Avstrije od Ogrske. Zavzemal se bo za organizacijo malih obrtnikov in za delavstvo. On je za odkritosrčno, pošteno politiko, ne nasprotuje pošteni duhovščini, ostro pa je proti temu, da bi se nosilo politično blato v cerkev. Gospodje duhovniki naj skrbijo za večni blagor faranov, za začasnega pa si bomo skrbeli mi sami. On se ne vsiljuje in ne ponuja uikomur, volilna pravica je tajna, ostane tedaj vsakomur prosta volja. Ne more delati veliko in praznih obljub, a ravnal se bo po načelu: „Ne samo to, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!" (Viharno odobravanje.)
Govorila sta še gg. Pesek in Šinko, prvi o tem, da naj priredi g. kandidat tu in tam shode, drugi o agitaciji; priporočal je vsem, naj povedo vsem prijateljem in znancem, da je postavljen od kmetov kmečki kandidat in da naj vsi glasujejo 14. maja zanj. Na to je bil shod zaključen.
Zborovalci so se razšli z velikim navdušenjem.
Dosti smeha in zabave je vzbudilo dejstvo, da je sklical po končanem javnem shodu g. Vesenjak shod, da bi volilcem pihal na srce za Ploja: pa je ostalo le — pet mož, kateri so prej glasovali za Ploja.
Ostane pa vsem zborovalcem in vsem pristašem narodne stranke in kmečke misli častna naloga, da gredo 14. maja vsi na volišče za Zadravca. Naj se ne boje za zmago; saj govorijo vsa usta po obeh okrajih: Kmečkega človeka hočemo imeti za poslanca.
Shod v Ljutomeru.
Na minolo nedeljo dne 14. t. m. so bili sklicani napredni kmetje iz ljutomerskega okraja, da si izberejo in si postavijo neodvisnega, samostojno mislečega in naprednega kmetovalca za kandidata v okraju Maribor levi breg. Ker je bilo nemogoče sklicati zastopnike vseh 5 v tem volilnem okraju zastopanih sodnih okrajev, se je dosegel sporazum z zastopniki ostalih okrajev glede osebe in se je sklical za minolo nedeljo shod samo za ljutomerski okraj. Večja volilna shoda se vršita prihodnjo nedeljo v Št. Lenartu in pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
Dasi so bili lepaki nabiti šele v petek, ponekod celo šele v soboto, dasi so nasprotniki v svoji občudovanja vredni »oliki" strgali skoro vse lepake raz zidov, da jih je v nedeljo dopoldne le malo bilo videti, dasi je bilo vreme skrajno neugodno, ker je cel dan deževalo — se je zbralo vendar okoli 150 zastopnikov skoro vseh občin ljutomerskega okraja.
Oglasi se raCnnajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ..Narodni List"1 v Celju.
Navdušenje na shodu je bilo naravnost nepopisno. in zborovanje živahno, kakor smo jih videli le malo. Od :!. do 6. ure so vztrajali vrli napredni kmetje in še se je videlo, da bi bili še radi ostali, a delal se je večer.
Predsedovala sta shodu župan g. Lebar iz Vučjevasi in gosp. Joško Rajh z Mote. Urednik Spindler je naslikal zborovalcem gibanje zadnjega časa po spodnjem Štajerskem, orisal vesela znamenja probujajoče se ljudske volje in končno važno nalogo zbranih zastopnikov okraja, da postavijo nasproti človeku, ki je v vsem svojem ne-hauju in dejanju odvisen od vsemogočne volje dr. Korošca, moža s samostojnim mišljenjem, z zdravim razumom in odločno voljo.
G. Škrobar s Cvena predlaga zatem naprednega kandidata za volilni okraj Maribor levi breg in je bil
g. Josip Mursa,
kmetovalec na Krapju pri Ljutomeru
soglasno kandidatom proglašen.
G. dr. Chloupek z veseljem pozdravlja to kandidaturo. On pozna g. Mursa kot neumornega delavca za gospodarski in prosvetni napredek v okraju, kar je posebej pokazal kot bivši član okrajnega zastopa in kot strokovnjak v raznih kmetijskih društvih. Gosp. nadučitelj Schneider iz Cezanjevec povdarja. da je g. Mursa bil vedno vnet zagovornik ljudske izobrazbe in šolstva.
Urednik Spindler v imenu narodne stranke z iskrenim zadovoljstvom pozdravlja kandidatnro g. Mursa kot vrlega naprednjaka, kot odločnega narodnjaka in kot redkega strokovnjaka v gospodarskih, posebej kmetijskih zadevah.
G. Mursa. živahno pozdravljen, v daljšem govoru izvaja, da mu je neizmerno težko, se odpovedati želji ljudstva; nikdar še se mu ni stavilo tako vprašanje, kakor zdaj zaradi kandidature. Težko se mu je izpostaviti zasmehovanju in blatenju nasprotnikov, težko mu je prevzeti kandidaturo iz gospodarskih in rodbinskih ozirov. Zatem razpravlja z njemu lastno strokovno znanostjo o nekaterih kmetijskih vprašanjih, tičočih se ljutomerskega okraja. Govori o pomanjklivosti v kmetijstvu, o že davno prepotrebni regulaciji Ščavnice in o izsuševanju travnikov, o zimski kmetijski šoli in še marsikaj. Konečno poživlja narodno stranko, naj ona tudi v ljutomerskem okraju dela na vsestransko gospodarsko in splošno izobrazbo ljudstva.
Nato so Spindler, Schneider, dr. Chloupek, Karba in še drugi izpodbijali razloge, vsled katerih je g. Mursa izjavil, da ne more ta dan ničesar obljubiti. Konečno je vstal g. Mursa in izjavil, da sprejme kandidatnro. — Nepopisno navdušenje je zavladalo po tej izjavi Ljudem, ki so že mislili, da se bodo razšli brezuspešno, so se razjasnili obrazi in živahno se je zborovanje nadaljevalo. Oglašali so se k besedi še zopet gg. Schneider, Ki je govoril o šolstvu, urednik Spindler, ki je razjasnil stališče narodne stranke, da ima stroške za šolske stavbe prevzeti država in dežela. Rajh, ki je govoril o razmerju med kmetijstvom in delavstvom, Cvetko, ki je po-vdarjal posebej nekatere vrline gosp. kandidata. Oglasil se je tudi socijalnodemokratični kandidat Viktor Kukovec, ki je z jako modrim obrazom stavil na urednika Spindlerja dve vprašanji; 1. kako misli narodna stranka rešiti vprašanje narodne avtonomije (zedinjene Slovenije) in 2. kako misli izvajati svoj program glede velikega kmetijstva, dalje pa želarjev, viničarjev itd. Na obe
Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do soseda!
vprašanji mu je Spindler v splošno zadovoljnost odgovoril.
H koncu je pozival urednik Spindler vse navzoče, naj grejo od danes naprej ven kakor apostoli, naj z vsemi silami delajo na to, da prodre kandidat naprednih kmetov, da bo svet videl, da tudi v lepih Slov. Goricah in na krasnem Murskem polju začenja sijati solnce svobode in napredka.
Slovenski napredni kmetje ljutomerskega, gornjeradgonskega, šentlenarčkega, cmnreškega in mariborskega okraja! Vas zadene sedaj častna naloga! Delajte, idite od soseda do soseda, od vo-lilca do volilca, agitirajte neumorno, brez strahu in vstrajno in tudi v Slovenskih Goricah in na Murskem polju zmaga misel svobode in napredka nad mračnjaštvom in jerobstvom! Od danes naprej bodi naše geslo — boj!
Iz političnega sveta.
Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko.
Vkljub zbližanju, ki se je doseglo v marsikateri točki pri nagodbenih pogajanjih, je vendar še mnogo točk, glede katerih so nasprotstva še danes skoraj tako velika, kakor so bila v začetku pogajanja. Posebno velja to o železniških tarifih in železniških zvezah. Obe vladi si prizadevate, da pridete tudi v teh stvareh čim preje do sporazumljenja. V ta namen se bodo nadaljevala posvetovanja v Budimpešti, kakor hitro se vrne cesar iz Prage.
V vzhodni Galiciji
je že 576 ruskih občin sklenilo uradovati v rusin-skem jeziku. To je odgovor rusinskega naroda na na sklep gališkega deželnega zbora, da sme biti v Galiciji uradni jezik avtonomnih uradov samo poljščina. To gibanje se naglo širi po ruskem delu Galicije. V tisoči občini, katera sprejme ta sklep, bode postavljen spomenik v proslavo tega rusinsko-narodnega gibanja.
Nova šolska postava na Ogrskem,
po kateri se uvede v vse šole madžarščina in s katero se bodo nemadžarske narodnosti kruto pritisnile k tlom, je bila minoli torek sprejeta z glasovi vseh madžarskih proti glasovom vseh ne-madžarskih poslancev.
Ruska duma.
Sedaj šele je dognano, koliko članov šteje katera stranka v dumi. Izmed 501 poslanca je 64 socijalnih demokratov, 34 socijalnih revolucionarjev, 14 socijalističnih ljudskih strankarjev, 100 pristašev delavske stranke, agrarcev in Malo-rusov, 30 mohamedancev, 46 Poljakov, 91 kadetov, 17 kozakov, 31 oktobristov, 32 monarhistov in 50 divjakov. Stranka mirne obnovitve se je razpustila.
Dopisi.
Učiteljski izlet v Poljčane. Kakor smo že poročali, izleti „Slovenjebistriško učitelj-stvo" dne 2. maja t. 1. v Poljčane in sicer vsled ugodne lege tega kraja tudi v slučaju slabega vremena.
Redkokedaj se slovenskemu učiteljstvu spod-nještajerskemu nudi prilika tovariških sestankov v večjem obsegu. Zategadelj pa se toraj obračamo do vseh bratskih društev južnega Štajerja, zlasti pa do učiteljev v mariborskem, ptujskem, šmarskorogaškem, konjiškem in celjskem okraju, da prihite imenovanega dne v lepo Dravinsko dolino, k vznožju zelenega Boča! Zborovanje se vrši v šoli, ter se začne ob pol 10. uri predpoldnem.
G. dr. Ljudevit Pivko, c. kr. gimn. profesor v Mariboru, je na prošnjo društva blage volje obljubil ta dan predavati ter si v to svrho pripravil referat:
„Tisk prvih slovenskih knjig. Novi doneski k zgodovini slovenske književnosti."
Z veseljem pa smo sprejeli tudi vest, da se tovariši iz sosednjih okrajev kanijo zglasiti k besedi o času primernih zadevah.
Oglase za obed, ki naj se blagovolijo vpo-slati vsaj do 27. aprila, sprejemata: gosp. Ljudevit Vari, učitelj v Poljčanah ali pa gospod Boštjan Krot :y, učitelj v Studenicah pri Poljčanah.
Oglasu naj vsakdo dostavi, ali se udeleži tudi v slučaju slabega vremena.
Zborovanju sledi zabavni del s petjem itd. Vsak pevec naj prinese seboj „Moh. pesmarico,
II. del", ter naj pregleda poprej zbor št. 3, 7 in 24.
Tovarišice in tovariši, na veselo svidenje v Poljčanah!
Gregorčičeva slavnost v Mariboru. Na belo nedeljo je priredila „Slov. Čitalnica" v Mariboru s sodelovanjem narodnih društev krasen večer na čast Simonu Gregorčiču z umetniškim slavnostnim programom. Velika dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna. Slavnost je otvoril gosp. dr. Fr. Eosina kot slavnostni govornik, ki je z vznesenimi besedami orisal Gregorčičevo dobo, življenje in delo. Govor izide v tisku. Burno ploskanje je odobravalo in hvalilo slavnostni govor. Druga točka je bila apoteoza, živa slika, v kateri so se klanjali slovanski rodovi in vsi stanovi Gregorčičevemu geniju. Gdč. Stegnarjeva je ob tem krasnem prizoru deklamo-vale navdušene verze g. dr. A. Medveda in Ks. Meška. G. Stegnar. ki je aranžoval ta prizor, je narisal sam krasno transparentno pesnikovo sliko. Nato je sledila deklamacija Gregorčičevih pesmi, Gdč. Osane smo se opravičeno veselili, ker je znana izvrstna deklamatorka.
Tudi koncert (2. del slavnosti) je bil nenavadno lep, umetniško dovršen. Slišali smo spet po daljšem odmoru baritonista gosp. dr. Stuheca, milega ptujskega gosta. Velike moške in mešane zbore je vodil g. I. Zemljič, ki se je trudil z neizmerno požrtvovalnostjo za to slavnost. Uspehi so nam naj najlepše plačilo. Tudi godbene točke je poslušalo občinstvo z napetim zanimanjem. Kvintet (gg. Serajnik, Zemljič, Šerbinek. Medved in Beran) je igral krasne Mozartove skladbe, g. Serajnik da je nastopil posebej z Dvoršakovo „Mazurko". kjer je dokazal na novo svojo neizmerno dovršeno tehniko.
Slavnost je uspela izredno krasno in je bila vredna Gregorčičevega imena. Prepričani smo, da je dala tudi za Gregorčičev spomenik lep prebitek.
Iz ormoškega okraja. V zadnjem dopisu iz ormoškega okraja se mi nikakor nismo dotaknili osebe naslednika g. Ašiča. Nismo imeli tudi namena ga znabiti napadati ali žaliti, tembolj ker so nam znane njegove zasluge za okraja Šmarje in Rogatec. Tudi vemo, da je g. Stamberger za ta posel, jako sposoben. Tam se je le bičala zagrizenost dež. odbora, oziroma Stiglerja ter so se kritikovali dotični .odloki, ker se tukaj ne gre za osebo, ampak za nastop proti taki ali enaki nemški korupciji.
Dnevne novice.
Cenjeni somišljeniki! S prihodnjim tednom začnemo izdajati ,.Narodni List" do časa volitev dvakrat v tednu. Za današnjo številko se nam je nakopičilo gradiva, da bi ga bilo še za eno številko. Cenjene dopisnike prosimo, naj potrpe. Vsi naši somišljeniki pa naj stoie v polni meri svojo narodno in strankarsko dolžnost z razširjanjem lista. Cena lista ostane vkljub temu, da bo izhajal dvakrat v tednu, enaka. Somišljeniki, na delo!
Možje! Volilci! Kmetjel Prirejajte, kjer le morete, volilne shode za naše kandidate! Nastopajte kot govorniki in razpravljajte program naših kmečkih kandidatov! Pojdite v vsako vas! Volilnih shodov ni treba naznanjati oblasti. Možje! Volitve so pred durmi, zadnji čas na odločno delo!
Pred porotnim sodiščem v Celju se bodo v zasedanju, ki se začne 22. t. m. obravnavale sledeče zadeve: detomor (Jožefa Beznik), detomor (Marija Žičkar), požig (Franc Krumpak), uboj (Franc Fijavž).
Prememba posesti. Mesar Jakob Leskoscheg je kupil gostilno „pri zlatem angelju" v Celju.
Občinske volitve v celjski okolici, zoper katere so celjski mestni očetje vložili pritožbo, je namestnija potrdila.
S šole. Razpisana so: mesto nadučitelja na Hajdini, mesto šolskega vodje na enorazrednici v Skomarji pri Konjicah, mesto učitelja na dvoraz-rednici pri Sv. Kunigundi na Pohorju in troje učiteljskih mest na petrazrednici v Sv. Duhu pri Ločah.
Nesreča. G. Franc Jeraj, trgovec z lesom v Ljubnem, je v soboto dne 6. t. m. spravljal les po riži s Svetoprimoškega vrha. Pri tem je ponesrečil, da je bil na mestu mrtev.
Obesil se je pisarniški predstojnik c. kr. okr. sodnije v Konjicah, g. Martin Ermenc. Kaj je vzrok samomoru, je neznano.
Župnik Jakoii Krušič umri. V Sv. Andraža
pri Velenju je umrl pretekli petek obče priljubljeni župnik Jakob Krušič. Jakob Krušič je bil vzoren pušni pastir in plemenit prijatelj svojih župljanov v vseh zadevah. Ljudstvo ga je ljubilo in spoštovalo ter mu je bilo popolnoma udano, kar je v polni meri zaslužil.
Vransko. Dne 21. t. m. priredi nar. stranka shod obrtnikov za Vranski okraj ob 3. uri popoldne v dvorani g. Brinovca. O obrtniškem vprašanju in organizaciji govoril bode g. Iv. Rebek, obrtnik v Celju. Obrtniki! Udeležite se polnošte-vilno tega shoda, saj se gre za vaše stanovske in življenske koristi!
Zlato poroko sta obhajala dne 14. t. m. An in Matevž Vaupotič, doma iz Lancje vasi pri Sv. Vidu niže Ptuja. Gotovo redek slučaj. Dasiravno je žena 77 let stara in mož 80 let, vendar sta oba še čvrsta.
Podravska podružnica akadem. fer. društva „Prosveta" je ustanovila dne 12. t. m. svojo peto javno ljudsko knjižnico v Marenbergu. Pri tej priliki opozarjamo slovenske rodoljube, naj ravno tej podružnici posvetijo največjo pozornost in jo kolikor mogoče podpirajo, ker je velikanskega pomena za ohranitev slovenskega življa ob sloven-sko-nemški meji. Posojilnica v Mariboru je darovala imenovani podružnici 40 kron. Živeli darovalci!
.Ribnica na Pohorju. Dne 5. t. m. je umrl v Janževem vrhu posestnik Franc Vomer. Bil je spoštovan mož, 25 let občinski odbornik. — Njegova žena Jožefa je umrla dne 19. februarja, njena mati Apolonija Zgerm iz Arlice pa dne 14. februarja.
Nesreča. V četrtek 11. t. m. je prodajal 18 letni natakar Fr. Windisch pri poštnem vlaku na Pragerskem žganje italijanskim delavcem. Ker mu pa baje eden potnikov rii hotel plačati, se je peljal Windisch do sosednje postaje Rače. kjer je tako nesrečno iz vlaka skočil, da je prišel med kolesa in bil takoj mrtev. Prerezalo ga je črez prsa.
Slovenski kandidat v Mariboru. Ker je bil
na shodu mariborskih Slovencev dne 6. t. m. z večino sprejet predlog dr. Rosine, da Slovenci oddajo pri prihodnjih državnozborskih volitvah za mesto Maribor svoje glasove socijalnodemokratič-nemu kandidatu Resel-u, da se strmoglavi Wa-stiana, so nekateri Slovenci v zvezi s krščansko-socijalnimi Nemci postavili dne 14. t. m. slovenskega kandidata pasarja Kregarja. Dan volitve pokaže, je-li bi ne bilo bolje držati se prvotnega sklepa.
Občinske volitve v Ljutomeru se vrše dne 24. t. m. Slovenci, osebnosti na stran in slovensko zastavo kvišku!
Gornja Radgona — trg? Nemški „Tagblatt" v Gradcu je prinesel nedavno vest, da je Gornja Radgona postala trg in naši ljubi Nemci v Radgoni in pri nas so že kar plesali od veselja. Tem hujše je bilo njihovo razočaranje, ko so morali izvedeti, da so se prehitro veselili. Gornja Radgona še ni trg in še ue bo tako kmalo.
Dr. Rosina ni več v milosti. Vsak dan nam prinaša nove dokaze nestrpnosti dr. Korošca in ostalih ljudi okrog „Slov. Gospodarja". To nam tudi dokazujejo strupeni napadi zoper dr. Rosina izza zadnjih dni. Dr. Rosina je eden izmed onih miroljubnih Slovencev, ki je proti svojemu boljšemu prepričanju zadnja leta zmiraj zagovarjal priza-nesljivost nasproti ošabnemu dr. Korošcu in njega tovarišem duhovnikom. Na zaupnem shodu v Mariboru dne 7. svečana t. 1. je dr. Rosina nasproti narodni stranki zavzemal neizprosno stališče, ki je marsikoga osupnilo. Nočemo s tem dr. Rosini prav nič očitati, naj postopa pač vsakdo po svojem prepričanju. Omenimo pa vse to le z ozirora na nečuvene napade Koroščeve družbe zoper dr. Rosina izza zadnjih tednov. Dr. Korošec nima pač prav nič stvarnih razlogov za tako postopanje, moral bi biti dr. Rosini zaradi njegovega zatajevanja polnega obnašanja celo hvaležen, k čemur n. pr. mi nimamo povoda. Vendar pa brca po dr. Rosini, malo da ga še ni krstil za izdajalca Slovencev. Zakaj ? Iz gole ošabnosti in osebnega sovraštva. Če „Slov. Gospodar" že napada člane narodne stranke, zdi se nam to še razumljivo. Cela slovenska javnost pa mora ob slučaju dr. Rosina naravnost strmeti in s skrbjo vprašati, kam pridemo, če ne storimo konca dr. Koroščeve.mu rokovnjaštvu. Naj misli kdo o posameznikih kar hoče, toliko mora dr. Rosini vsakdo priznati, da je dober slovenski rodoljub in da ima za Slovence vendar precej zaslug ter da je eden izmed najsposobnejših mož med štajerskimi Slovenci. In
proti takemu možu se nastopa tako nesramno od strani duhovniškega časopisja! Ali se zdaj ljudem kaj svita, ali ni sveta dolžnost narodne stranke, samopašnosti dr. Korošca napraviti enkrat za vselej konec ?! Dr. Korošec je preveč na široko zinil in hoče preveč na enkrat požreti. Kakor vse kaže. se bo ravno iz ttga razloga — zadavil!
Knezoškofova sodba o dr. Korošcu. Nekega dne je poklical knezoškof Napotnik k sebi kandidata za šmarski okraj dr. Korošca. Ostro ga je okregal zaradi nekega napada v „Slov. Gosp.'1.
nazadnje mu je pa dejal: „Vaš nasprotnik je to in to in ste ga napadli. Zdaj pa povejte, kaj ste vi! Prvič nič, drugič nič in tretjič zopet nič! Zdaj pa pojdite!" To novico vemo iz ust odličnega duhovnika, in je ta govorica med duhovniki splošna. Šmarčani, Rogačani in Kozjanci, ne ozirajte se na obrekovanja, katera trosijo zoper Vinka Žur-mana Koroščevi pomagači. Škof bode svojega ne-pokornega duhovnika pač najbolj poznal. In vi hočete za poslanca človeka, ki je po škofovi sodbi nič. nič in nič!
V trgovini je ustrelil kmečki fant Metod Pongrac kočarjeveea sina Iv. Lubeja iz Juršinec, ko je ta 12. t. m. v tamošnji trgovini nakupoval. Ustrelil ga je iz revolverja od zadaj. Lnbeju je ostala krogla v plečih. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Grozna nenravnost. V Ljubnem na Gornjem Štajerskem je dne 11. t. m. porotna sodnija razvijala strašno sliko nravne propalosti. I. Krainer, 29 let stari tovarniški delavec, se je seznanil lansko leto z omoženo Ano Stiegler. Ta je odšla od moža in se preselila s 16 letnim sinom in 12 in polletno hčerjo h Krainerju kot priležnica. Ta je pa kmalu začel spolno občevati tudi z 12 in polletno hčerjo svoje priležnice, česar mu ta niti branila ni. Ona je namreč sama spolno občevala s svojim sinom, ta pa zopet s svojo sestro. Krainer je bil obsojen v dveletno ječo. Sin je oproščen, mati pa se bo morala zagovarjati zaradi krvoskrunstva.
Uganka. Narodna stranka prireja večinoma le javne shode, h katerim ima vsakdo pri.top, tudi nasprotniki. Narodna stranka da vsakomur besedo, kdor se oglasi. Narodna stranka nikjer ne nastavlja rediteljev. Takozvana kmečka zveza pa ima skoro same zaupne shode, h katerim se nasprotniki ne pripustijo. Kmečka zveza ima reditelje, ki izsuvajo vsakogar, ki ne kima s prireditelji. Pri shodih kmečke zveze pristaši narodne stranke ne dobijo besedo, če tudi se za njo oglasijo. In vendar se shodi narodne stranke povsod izvrstno obnesejo (Žalec, Mestinje itd.), shodi kmečke zveze so pa skrajno klaverni (v Celju na Jožefovo, Galicija, Dramlje itd.). Kako je*to? Volilci, rešite to čudno uganko!
Štajerski Slovenci še ne umirajo. Kolikokrat so naši časopisi v zadnjih letih pisali dolge članke o propadanju Slovencev na Štajerskem. Ti opisi so bili večinoma popolnoma nestrokovnjaški, pisani pod trenutnim utisom kake narodne izgube ali na podlagi površnih statističnih podatkov. Moč naroda se pa nikakor ne kaže samo v številkah in formelnih dogodkih, v izidu kake volitve ali podobno. Vsakemu rodoljubu mora srce veselja zaigrati v sedanjih dneh, ako ima priliko bodisi tudi kot nem poslušalec udeleževati se shodov, ki se zdaj vršijo širom spodnje Štajerske tako živahno in zanimivo, kakor v malokteri naprednejši deželi. Človek mora naravnost strmeti nad ono množino inteligence, ki se zdaj v našem ljudstvu tudi javno izraža. V kakem takorekoč že od Boga pozabljenem kotičku se priredi javen shod in na njem proti vsemu pričakovanju nastopajo izmed kmetskega ljudstva govorniki, ki razvijajo svoje nazore o perečih vprašanjih s temeljitostjo in ognjevitostjo, ktere si naši pesimisti in pismouki, ki med narod nikdar ne pridejo, niti sanjati ne morejo. Vzamimo le shode v Dramljah, v Lokarji, v Mestinju, v Galiciji. Na nekterih i^uuu dosedaj prirejenih shodov je nastopilo po pet kmečkih govornikov, ne da bi prireditelji shoda sploh bili sanjali, da se bode kdo za besedo priglasil. Naj izpadejo volitve, kakor hočejo, naj misli kdo o volilnem boju, kakor mu drago, mi imamo zadoščenje in polno plačilo za naš trud že danes, kajti naši shodi od dne do dne bolj vzbujajo v narodu speče in skrite obile duševne moči. Narod si pa postaja od dne do dne svoje moči bolj svest in gleda v svojo bodočnost z večjim zaupanjem. To ne pomeni, da umiramo, ampak da Slovenci vstajamo k novemu življenju.
Štajerčevci v Celju. Linhart napenja zadnjo sile. Zadnjo nedeljo je bil sklican „velik shod" Štajerčeve stranke iz okrajev Celje-Vransko, Bre-
žice-Sevnica - Laško in Gornjigrad-Šoštanj-Slov. Gradec-Marenberk. In prišlo je — čujte in strmite nekaj nad 40 ljudi in to po veliki večini celjski in iz sosednih trgov „purgarji". Predsedoval je shodu ,.kmet" dr. Ambroschitsch. Linhart je kvasil o zgodovini Slovencev, ki jo toliko pozna, kakor cesar Menelik v Afriki. Sklenilo se je postaviti kandidata za okraj Celje-Vransko. Menda Scheligo iz Polzele! Gospod Linhart, 14. majnik pokaže, ali ima narodna stranka res tako malo zaslombe, kakor Vi farbate.
„Štajerčeva" domišljavost. Ptujski Štajerc" piše: „Troje večjih strank stoji v naših pokrajinah v volilni borbi, klerikalni prvaki, nova narodna stranka in mi." Kdo se ne smeje? Pred kratkim pa še je „Štajerc" pisal, da narodna stranka ne pride v poštev. Stranka, ki pri bodočih volitvah ne pride v poštev — je ravno ,.Štajer-čeva stranka", kajti podgane zapuščajo trumoma potapljajočo se ladjo in kmalu bodo nemškutarji okoli „Štajerca" ostali „generali" brez vojske, ker tudi mi smo prepričani, da je blizu čas, ko požene ljudstvo z mokro cunjo vse svoje nem-škutarske izsesalce.
Tolilni boj.
Mestna skupina Celje-Ormož.
V tej skupini volijo sledeči kraji: Sobota, Muta, Gortina, Vuzenica, Marenberk, Zg. Vižinga, Sv. Lovrenc nad Mar., Studence pri Mariboru, Slov. Bistrica, Konjice, Vitanje, Slov. Gradec, Šoštanj, Vojnik. Celje, Laški trg, Sevnica, Brežice, Slatina, Rogatec, Ljutomer, Ormož.
Kandidat vseh Slovencev je:
g. Ivan Rebek,
ključavničarski mojster v Celju.
Shod volilcev v mestni skupini celjski preteklo nedeljo je bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. Shodu je predsedoval g. dr. Jos. Sernec. G. dr. Kukovec je podal na podlagi došlih mu poročil iz vseh okrajev volilnega okoliša precej natančno sliko o razmerju glasov, ki za nas ni neugodno. Ker v tej skupini ni bil doslej predlagan nikak kandidat, pozove g. predsednik, naj se naj-prvo izjavijo zastopniki zunanjih občin, za koga so volilci najbolj zavzeti. Iz njihovih izjav je bilo posneti, da je želja vseh slovenskih in onih nemških volilcev, ki so proti kandidaturi Marckhla kot zastopnika nemškega birokratizma, naj se postavi od slovenske strani kandidat iz vrst obrtnikov ali trgovcev, ki tvorijo vendar večino v tej volilni skupini. Predlagata se na to kandidatom gg. župan Starki in ključavničar Ivan Rebek. Oba sicer odklanjata kandidaturo, konečno pa se g. Rebek po odklonitvi g. Starkla, ki iz mnogih tehtnih vzrokov ne more prevzeti kandidature, podvrže narodni disciplini ter kandidaturo sprejme. Njegova izjava se je z velikanskim navdušenjem vzela na znanje in je bil g. Ivan Rebek med navdušenimi živijo-klici soglasno proglašen kandidatom ter v kratkih potezah očrtal svoj program. — Skrb in delo kot volilni odbor prevzame izvr-ševalni odbor narodne stranke in politično društvo „Naprej" v Celju, kamor se je torej v vseh, to volitev zadevajočih stvareh obračati. Pripomnimo, da se je določil g. Rebek kot skupni kandidat Slovencev obeh strank in da so zastopniki obeh strank zanj glasovali.
Volilni shod v Vojniku je priredil minoli torek 16. t m. ob 8. uri zvečer v Vrečerjevi gostilni naš slovenski kandidat g. Ivan Rebek. Shod je bil za tamošnje razmere lepo obiskan. Do 40 tržanov-volilcev je prišlo. G. Rebek je v daljšem govoru razvijal svoj program, ki so ga navzoči navdušeno odobravali. Njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta.
c Volilnega shoda g. Rebeka včeraj dne 17. t. m. v Laškem se je udeležilo do 50 oseb. Ob splošno: odobravanju je kandidat razvil svoj program.
c Volilni shod v Šoštanju priredi slovenski kandidat g. Rebek v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne. Slovenski volilci, pridite!
a) Celje-Vransko.
Naro<~ ' kmečki kandidat:
Roblek,
iovalec v Žalcu;
Dramlje (Konec.) Ko predsednik vpraša, če želi še kdo besedo, čulo se je, da bi neki Vrbič tudi rad nekaj povedal; po daljšem prigovaijaniu se mož pririne ao odra in začne: Zahvalim se, da
som bil toliko vreden, da sem smel stopiti na to mesto; — pohvali vse govornike, kateri so vsi prav dobro in vse resnično govorili; samo mu to ne gre v glavo, kako more ,.Narodni list" sovražno in protivno pisati proti naši veri in duhovščini. Na to nastane med zborovalci hrup in klici sečujejo: Lažnik, ni res, dokaze itd. Ubožec si ni vedel pomagati in je stal pred odrom, kakor grešnik, ko ga na smrt obsodijo. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik shod; zahvali se v prvi vrsti kandidatu Robleku za njegov obisk, da se ni zbal dolgega in slabega pota, zahvali se vsem gospodom govornikom ter vsem poslušalcem za vzorni red med shodom, ter obenem zagotavlja, da bode mu skrb kot odborniku c. k. kmetijske družbe naprositi gg. potovalne učitelje, kateri nas bodo poučevali o umnem gospodarstvu, živinoreji itd. ter bodemo večkrat tako skupno razgovarjali, ker danes ni zadostno, ako kmet nosi žuljave roke, ampak potrebno mu je izobrazbe. Konečno še pozivlje, naj se volilci izrazijo, če so zadovoljni s kandidatom Roblekom, na kar se enoglasno razlega: Živijo Roblek, on je naš, mi vsi bodemo mu oddali glasove! — Po shodu so pa govorili ljudje: Zdaj vidimo, kje je resnica in kje laž; kako nas hoče kdo farbati, a mi se pa ne damo več. Naš poslanec mora biti le Franc Roblek.
Zavedni Drameljčani.
Na volilnem shodu v Štorah je bilo nad 60 volilcev, med temi kakih 20 delavcev, ostali so bili kmetovalci iz bližnje okolice. Govoril je g. dr. Božič o kmečkem programu narodne stranke; govorilo se je tudi o starostnem zavarovanju. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli kandidaturo g. Robleka.
Volilnega shoda v Bukovemžlaku pri Celju
minolo nedeljo se je udeležilo do 80 volilcev; najboljši kmetje iz bližnje okolice so bili navzoči. Teharčani, ki se jim je reklo, da store „božji rop", če gredo na shod, niso prišli. Shod je bil jako živahen. Govorili so poleg kandidata g. Robleka še gg. dr. Božič, Jošt, dr. Stiker, Koštomaj, Lo-čičnik in drugi. Uspeh je bil lep.
„Božji rop". Nek duhovnik blizu Celja (za danes zamolčimo ime!) je nedavno rekel, da stori ,.božji rop", kdor se udeleži Roblekovega shoda. Pa naj še kdo reče, da se vera ne vlači v politično blato! Le tako naprej!
„Še v praznik Vstajenja polni sovraštva!" Z ozirom na to našo notico v št. 14. našega lista nam pošilja celjski kaplan Jakob Kosi sledeči popravek: 1. Ni res, da sem na Velikonočni pondeljek popoldne pri krščanskem nauku zlobno in podlo hujskal proti narodni stranki ter poživljal navzoče, da se uprejo vašemu brezboštvu, da za-trejo novo stranko; res je pa, da na Velikonočni pondeljek še v cerkvi nisem govoril. 2. Ni res, da sem sploh kedaj hujskal na prižnici proti narodni stranki; res je pa, da o narodni stranki nisem na prižnici nikdar zinil besedice. — „Kar-dinar, Pučnik in Kosi v Mariboru, Kušec odpuščen." Z ozirom na to notico v št. 14. našega lista nam pošiljata kaplana Jakob Kosi in Anton Pučnik sledeči popravek: 1. Ni res, da sem imel 2. t m. v Mariboru bojno posvetovanje z dr. Korošcem ; res je pa, da takega posvetovanja nikdar nisem imel z dr. Korošcem. 2. Ni res, da je od-puščenje tajnika celjskega okrajnega zastopa Kušca v zvezi s kakim mojim posvetovanjem z dr. Korošcem; res je pa, da odpuščenje tajnika celjskega okrajnega zastopa ni v nobeni zvezi s kakim mojim posvetovanjem z dr. Korošcem. — »Celjski kaplan Kosi." Z ozirom na to notico v štev. 15. našega lista, nam pošilja kaplan Jakob Kosi sledeči popravek: Ni res, da sem na Velikonočno nedeljo popoldne pri svoji pridigi prišel na to, da imamo pri nas razne stranke, da imamo tak brezversko stranko tudi v Celju in da ta strt ika tiska svoj časopis v tukajšnji tiskarni; res je pa, da v celi svoji pridigi nikdar nisem prišel na to, da imamo pri nas razne stranke, da iman j tako brezversko stranko tudi v Celju in da ta tranka tiska svoj časopis v tukajšnji tiskarni. —
Kakor razvidno, so se gospodje kakor blazni vsedli na popravljanje. Čudno je pri vsem le to, da se krčevito love za posamezne besede. Nas vse čimbolj utrja v prepričanju, da se je odpuščenje okr. tajnika Kušca doseglo z ovaduštvom, ki je izšlo iz Celja. Kaplan Kosi, ki piše v „Slov. Gospodarju" najneumnejše novice iz Celja, se lovi za besedo pondeljek. Resnica pa je in zato imamo nešteto prič, ki so njegovo pridigo slišale, da je na velikonočno nedeljo popoldne pridigal in omenjal stranko in list, da so vsi navzoči morali nehote misliti na narodno stranko in Narodni List.
Da ni imenoval stranko naravnost ..narodno stranko", to mu potrjujemo. Neumno je torej, če se lovi za besede. Sicer je pa za nas kaplan Kosi za nas vse preneznatna osebiea, da bi se ž njim pečali, in želimo le, da bi imel več ugleda, kakor ga ima kot ..politik"', vsaj kot duhovnik.
Neki Karba iz celjske okolice piše v nekem neslanem dopisu v ,.Slov, Gosp.", da ni na shodu v Teharjih imenoval nepoštenjakov tistih, ki so bili na shodu v Žalcu. Mi ostajemo pri svoji trditvi, ker imamo za to mnogo prič in imenovati moramo Karbo le strahopetca, ako svoje besede taji.
Dramlje. Zmotili smo se v našem župniku. Mislili smo, da bo ostal vedno pošten in miren, kakor se spodobi za Kristusovega naslednika. Zadnjo nedeljo je pa začel bljuvati žveplo in ogenj na narodno stranko. In pri tej priliki je župnik nesramno lagal. Pravil je namreč, da v brošuri „Štajerski Slovenci, kaj hočemo?" so sledeči »krivi nauki": 1. Nauki Zveličarja niso pravi nauki; 2. vsakega naj bo sram. ki še na pekel veruje; 3. nič ni nadnaravnega* — Ti krivi nauki — je rekel župnik — stoje v tej knjižici. Mi pa mu povemo še enkrat, da je s tem narodno stranko obrekoval in nesramno o njej lagal in ga pozivljemo javno, da se opere. Od danes naprej pa. gospodine župnik, ako mislite tako nadaljevati. Vam napovemo najostrejši boj. Pometati s seboj ne pustimo!
Iz Kalobja. Cenjeni gospod urednik, pripustite mi mali kotiček v Vašem listu, da Vam orišem tukajšnje razmere. Slučajno sem dobil v roke „Slov. Gosp." št. 15. in čital, da ni pri nas niti enega, kateri bi bil pri narodni stranki. Nevedni dopisnik, ali bolje rečeno lažnjivi, misli, da trobimo mi vsi v njegovo lažnjivo zvezo. Dopisnik „Slov. Gosp." misli, da bodemo volili enoglasno dr. Povaleja. Zgodilo se bode ravno nasprotno. Ne boš, Jaka! Saj pravijo, da še Tirolca v štiridesetih letih pamet sreča, čeravno je zelo v hribih, zakaj bi pa vendar nas, Kolobčane ne. Kmetje, vzdramimo se, vzdignimo se in stopimo 14. maja na volišče in oddajmo edino le našemu sotrpinu-kmetu Francu Robleku naše glasove, kateri se bo v resnici potegoval za naš zatirani kmečki stan. Mi kmetje ne potrebujemo nobenega financarja za poslanca, ker financarje že predobro poznamo, koliko za kmeta storijo. Mi bomo le tem oddali glasove, katere bode narodna stranka priporočala, ker so sami kmetje.
cv Shod narodne stranke se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 9. uri predpoldne v Novivasi v gostilni pri Polcu. Popoldan na Grobelnem ob 4. uri v gostilni pri Cmoku.
cv Shod dr. Povaleja v Št. Pavlu pri Preboldu minolo nedeljo je bil sijajni izraz ljudske volje za kmečkega kandidata Robleka. 500—600 kmetovalcev-volilcev se je zbralo in pokazali so dr. Povaleju odločno, da ga ne marajo. Dr. Po-valej je moral konečno uvideti — če ni popolnoma slep — da v Savinski dolini in sploh v celem volilnem okraju zanj ni in ne bo tal. Dasi so ga v Št. Pavlu kmetje pozivali, naj govori, vendar ni hotel iu jo je rajši odkuril. — Obširno poročilo prinesemo prihodnjič, ker nam danes žal primanjkuje prostora!
Kmetje, čujte! Možje iz Savinske doline, ki vas je prišlo nad 500 na Povalejev shod v Št. Pavel, čujte, kaj pravi o Vas ljubljanski duhovniški list „Slovenec", bratec »Slov, Gospodarja". V št. 85. z dne 15. aprila t. 1. piše ..Nameravani dr. Povalejev shod za nedeljo 14. t. m. v Št. Pavlu v Sav. dol. je preprečila zopet žalska faki-naža, katera je že dve uri pred določeno uro prostore zasedla in zato shod niti otvorjen ni bil. Sploh morajo ti kričači zelo dobro plačani biti od celjskih aranžerjev narodne stranke, ker dosedaj še ni bilo dr. Povalejevega shoda, kjer bi ti frkovci ne delali zgage." — Kmetje, tako Vas spoštuje krušni oče dr. Korošca, ljubljanski duhovniški list »Slovenec". Berite in — sodite!
Gospod kanonik Gregorec! Vi ste na dr. Po-valejevem ^hodu v Novicerkvi dejali, do ste povabili na shod 3 kandidate; odzval pa se je samo dr. Povalej, in edino on ima torej smisel za kmečke potrebe. Ker na shodu — dasi za to povprašam — niste povedali, katere tri kandidate ste povabili, zato stavimo na tem mestu na Vas tozadevno javno vprašanje in zahtevamo jasnega odgovora, ker bi Vas v nasprotnem slučaju morali smatrati za moža. ki v svoji strankarski strasti ljudstvo farba.
„Velike obljube". Dr. Povalej je v Novi cerkvi volilcem obljubljal, da bo delal na to, da se odpravi notarijat, advokatura. Delal bo tudi
na to, da se odpravijo gledališča, ker ta ljudstvo pohujšujejo! O ti čista nedolžnost dr. Povaleja! Kako sveto in vzgledno živi ta mož že od nekdaj! In njegovo nekdajno »zakonsko" življenje ni prav nič pohujševalo ljudstva. Kranjci, zdaj pa zaprite svojo budo tam spodaj v Ljubljani! Pa Prešernovo muzo zavijte v debel kožuh! Sicer Vam pri-lomasti financar in Vam jo zapečati! Ker takih po-hujšljivih reči ne prenese — ta nad vse vzgledni katoličan!
Dr. Povalejev shod v Novi cerkvi pri Vojniku se je tudi pošteno ponesrečil. Res se je oznanjalo dve nedelji iz prižnice, da pride »katoliški" kandidat. Govorilo se je po Novi cerkvi, da bo Povalej vse storil za nas, še zveličal nas bo, pa baje bo tudi minister. Koman-diral je g. kanonik dr. Gregorec, ki je vsakemu kmetu, ki je prosil besede, kratkomalo zabrusil v lice: »Tih bod, sromaček!" (Gospod kanonik je že menda z vsemi bratovščino pil!) V poldrugo uro trajajočem govoru je dr. Povalej pravil svoje »novice" in se pri vsakem drugem stavku trkal na prsa, kako je veren, tako da je že vsem navzočim presedalo. Omeniti še moramo, kaj je iznašel ta akademično naobražen človek v 20. stoletju! Povedal nam je, da so gledišča samo zato na svetu, da se ljudstvo pohujšuje in naša sveta vera blati! Čestitamo, gospod doktor! Ker ni dobil nobeden izmed kmetov besede, je postajalo razburjenje vedno večje. Gosp. visokošolec Prekoršek iz Vojnika je prosil trikrat besede, odgovorilo se mu je s »tih bod" in pa »vrzite ga ven". Nato je sklical g. Prekoršek samostojen shod, kateremu sta predsedovala dva posestnika domačina. Takoj se nam je pridružila tretjina navzočih. Govorili so gg.: Fridrich, Prekoršek, Golavšek, Jelen in drugi. Nato je pridrla za nami nahujskana mladina iz Dobrne in nas hotela z dežniki pobiti in gospodje duhovniki in dr. Povalej so bili veseli svojih ovčic in jim pritrjevali. — Razsodno, neodvisno kmečko ljndstvo pa je z navdušenjem sprejelo Roblekovo kandidaturo, se mirno razšlo in pustilo kričati in vpiti podivjane ljudi.
V začetku je bilo na Povalejevem shodu okoli 150 ljudi, za Robleka jih je bilo 50 odločnih. drugi so se bali kanonika in navzoči1! župnikov in kaplanov, pa so govorili bolj tiho med seboj: »seveda, kmeta hočemo, pa ne do-htarja". Ko je pa Dobrna zakomandiraia: Živijo Povalej, so pa še drugi pomagali, da bi še gospodom ne zamerili. Predsednik shoda, g. župan Pinter, nam je sam rekel, da je za Robleka, da pa ne more tega pokazati, ker se boji zamere. Imamo tudi priče, da je dr. Povalej ščuval svoje ljudi, da so pridrli na naš shod in s krikom in tuljenjem onemogočili nadaljno zborovanje. Vas krik in vse laži vam ne bodo pomagale, ker ljudstvo je začelo samo misliti!
Vse nič ne pomaga! Dr. Povalej je pisal posestniku Francu Kosmu v Grajski vasi pri Go-milskem pismo, v katerem mu ponuja 10 kron. če bo zanj agitiral. Priče za to dejstvo so na razpolago. — In vendar mu je tudi to izpodletelo. — Gospod financar, ali čutite že, kje je volja ljudstva? —
Volilni shod g. Robleka se vrši dne 21. t. m. v Novicerkvi ob 3. pop. pri Kuzmanu.
b) Brežice-Sevnica-Laško.
Narodni kmečki kandidat:
Ferdinand Roš,
kmetovalec v Hrastniku in župan trboveljski;
Laško. Preteklo nedeljo predstavil se je tukaj svojim volilcem g. Ferdo Roš. Shod je bil jako dobro obiskan. Predsednikom je bil voljen kmet Jakob Šipek. Gosp. kandidat je na kratko razvil svoj program, razložil vzroke propadanja kmetijskega stanu in kako bi bilo temu odpomoči. Po-vdarjal je, da se on nikomur ne vsiljuje za kandidata, vendar bode smatral v slučaju izvolitve za svojo sveto dolžnost, delovari z vsemi močmi na zboljšanje kmetijskega in obenem delavskega stanu. Nastop g. Roša je splošno ugajal in njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Nato je govoril g. dr. Zabukovšek in obširno razpravljal o kmetijskih težnjah in potrebah ter pojasnjeval, s kakimi sredstvi se bode istim v prihodnjem državnem zboru najbolje vstreglo. — Ljudstvo je njegovim izvajanjem pritrjevalo. Kandidatura g. Roša bila je končno z znatno večino sprejeta.
Marija Gradec nad Laškim trgom. Tudi pri nas se pridno gibljemo za kandidata gosp. Roša, Sicer imamo tudi nasprotnike, kateri z lažjo in hinavščino hočejo dobiti glasove za mladega, nam
nepoznanega dr. Benkoviča. Glavni agitatorji so župnika Kolarič in Časi ter župan Lapornik. Zadnji se javno hvali, da zato uboga Kolariča, ker se večkrat pri njem napije. Žalostno! Dobro smo si zapomnili surovo postopanje župana La-pornika na Benkovičevem shodu v Laškem trgu ko je ljudi skoz vrata suval in potem vrata zaprta držal tako dolgo, da ga je priprosti kmet opozoril, da je javni ljudski shod, ne pa pri zaprtih vratih. Pri prihodnjih občinskih volitvah pa bodemo njega tako skoz občinska vrata porinili. — Žalostno je to! Navadno duhovniki rohnijo zoper nezakonsko deco in njih starše, Ben-kovič pa je gotovo za svoje nezakonsko dete škofov blagoslov dobil. — Vstanite, svobodni kmetje, ne bodite sužnji vašim komandantom, volite 14. majnika našega kmečkega kandidata, kmeta, domačina Ferdo Roš-a!
Marij agraški kmet.
Obljubljeni shod na Blanci se ne more vršiti, ker je gosp. kandidat Roš za vse nedelje do 14. majnika napovedal shode po drugih krajih.
b Sromlje. Na zadnjem dr. Benkovičevem shodu 14. t. m. so zopet pristaši kmečke zveze pokazali svojo surovost po njihovi, že znani navadi. Za katere čutijo, da niso njihovi podvrženci. na tiste planejo kakor besni, ako hočejo govoriti. Kaj se je vse govorilo in predlagalo, mi ni treba ponavljati, saj so to same stare fraze. Da se pa v svojih listih ne bodo hvalili in poročali bogve kaj, objavljam, da jim moj govor, katerega so mi preprečili, ni bil nevaren. Hotel sem samo povedati zbranemu občinstvu, da se je pri vseh prejšnjih volitvah od kandidatov dokaj obljubovalo, storilo pa jako malo. Hotel sem oporekati surovim nastopom ter opomniti, naj se ljudstvu pusti prosta volja, da vsak po svojem prepričanju glasuje na dan volitve. K temu pa me je privedla izjava boljšega posestnika, ki je izustil: »Vem. da doktor ne bo delal za nas kmete, pa ker ima večino, bom ga volil tudi jaz!" Ali ni to nesmisel?
Shoda se je udeležilo okoli 100 volilcev, med katerimi pa je bilo dokaj nasprotnikov.
Pišečan.
b Volilna shoda priredi narodni kmečki kandidat g. Ferdo Roš v nedeljo dne 21. t. m. in sicer ob 9. uri dopoldne na Bizeljskem in ob 3. uri popoldne v Župelevcu. Svobodni možje-volilci, na shod!
Z Bizeljskega poročajo vsled dopisa »Posavske straže" št. 12. sledeče: Prvič: Dotični dopis v »Posavski straži" je brez našega vedenja v Brežicah ali kakem sosednem farovžu skovan od gospodov, s katerimi se naše misli in dela gotovo ne strinjajo. Drugič: Nesramna laž je, da mi Bizeljčani po shodih kmeske zveze hrepenimo, če smem besede dopisnika »Pos. str." rabiti — bi se zvezanci na takem shodu tukaj prekleto prevzeli. Tretjič: Še večja laž pa je trditev, da nas naši velikaši gonijo in za nos vodijo, kamor se njim ljubi. — Bizeljanca oiuika. trda odločnost je da-leko znana, mi nismo cape! Oziramo se radi po nasvetih še bolj izobraženih ter smo vsi kakor eden, če se gre za narodno stvar. Evo dokaz: pri zadnjih nadom. dež. volitvah je brez vsake agitacije, ko tretjina volilcev niti na volišče ni prišla, narodni kandidat 94 glasov dobil, med tem nasprotnik — klerikalec tri. akoravno se je nekaj dni poprej več dobro rejenih gospodov s svojimi ministranti v kočijah semkaj privleklo, seveda brez vspeha — ter smo tukaj sijajno zmagali — ali sosedne občine so nasprotno volile, za kar se je izkazal poraz. Toliko vam pa moramo danes povedati, da bodemo 14. majnika vsi v prid narodni stvari volili, tudi naši sosedi bodo tisto delali, ker se jim je začelo tudi svitati. Proč z hlapčevanjem, bodimo svobodni! Mi ne potrebujemo takih, če kaj za kmeta store, da na uro gledajo in minute štejejo, še manj pa takib, ki le za groše očenaše štejejo. Iz Brežic pa prosimo neke gospode, naj ne plazijo veliko tukaj po BizeljsKem; njih trud je zastonj; mi nočemo klerikalca, najmanj pa dr. Benkoviča. mi hočemo le kmeta in tudi ne vsiljenega, ampak tistega, ki si ga je masa prebivalcev sama izbrala. En klic: »Ferdinand Roš!" naj po posavski dolini odmeva, tukaj niso tla za dr. Benkoviča. Še pred kratkim se je en še precej miroljubni župnik v neki tukajšnji gostilni izrazil: »tega pa že jaz ne maram več"; — zakaj, mi ni treba razlagati, saj se je omenjeni sam na nekem shodku v brežiški okolici razkril. Ta namigljaj naj za danes zadostuje.
Bizeljani.
e) Šmarje-Kozje-Rogatec.
Narodni kmečki kandidat:
Vinko Žurman,
kmetovalec pri Sv. Križu tik Slatine.
Volilni shod na Ponikvi, ki ga je priredil minolo nedeljo na.š kmečki kandidat g. Vinko Žurman, se je prav dobro obnesel. Do 150 volilcev, najboljših kmetov, se je zbralo pri Podgoršku. Predsedoval je shodu g. župan Mlakar. Kandidat je v krasnih besedah razvijal svoj kmečki program in je bila njegova kandidatura soglasno (proti enemu glasu za Korošca!) sprejeta.
Volilni shod v Št Vidu pri Grobelnem minolo nedeljo se je istotako krasno obnesel. Navzočih je bilo okoli 130 volilcev-kmetov, od katerih se je nad tri četrt izreklo za kmečkega kandidata Žurmana.
Iz kozjanskega okraja. Ob priliki volilnega shoda na Mestinji rekel je neki volilec: Stavim groš, da bode tudi o tem shodu ,.Slov. Gosp." poročal „Na shodu v Mestinju liberalci grozno pogoreli, nekaj hujskajočih učiteljev in Štajerčijan-cev za Žurmana, vsi drugi navdušeno proglasili kandidatom Korošca!" In radovedni smo pričakovali „Slov. Gospodarja". Nisi se motil, prijatelj, groš bi bil dobil. — Da govorimo s „Slov. Gospodarjem". Shoda na Mestinjah 7. aprila se je udeležilo nad 600 volilcev. Za dr. Korošca ste bili gotovo dve tretjini, kdor drugače govori, laže. Tudi zvesti Kozjani so bili. Da. prijatelj Korošec, tudi zvesti Kozjani so bili in ravno eden glavnih matadorjev Koroščev je rekel dopisniku: ,.Dve tretjini bilo je gotovo Vaših pristašev; Korošcu se majejo tla!'1 Torej kdor tako zavija resnico, kakor jo zna edino le „Slov. Gospodar", laže. Res so sprva nahujskanci kričali, a ko so se začele množiti trume naših zavednih kmetov, morala je utihniti divjajoča garda in celo Vaši somišljeniki obsojali so to surovo razgrajanje pristašev Vaše laži-kmečke zveze, v kateri ne trpite dostojnih, samostojno mislečih kmetov, katera je bila tudi na tem shodu od kmetov samih obsojena. — Vam ni mar poštenega pozitivnega dela v dobrobit kmečkega stanu. Vi hočete v svoji zvezi le klerikalne zaveznike in politične agitatorje. Da, prihiteli so na ta shod svobodni možje prostovoljno in si iz lastnega nagiba postavili zastopnikom kmečkega stanu izobraženega moža, ki bode gotovo znal toliko zastopati kmečke koristi, kakor nekmet Korošec, in to tembolj, ker je sam kmetovalec in dobro pozna razmere tukajšnjega, od raznih vremenskih nezgod trpečega okraja. Žnr-manov mirni nastop, stvarno razvijanje njegovega kmečkega programa, s posebnim ozirom na tukajšnje krajevne razmere, kakor o regulaciji Sotle, o odškodnini po različnih ujimah prizadetih posestnikov. o krivični postavi z ozirom na kužne živinske bolezni, da je moral ubogi kmet. kateremu je poginilo troje glav živine, konečno še plačati kazen, o progresivnem davku, o razbremenitvi dolgov itd.; ves njegov mirni in popolnoma stvarni govor prepričal nas je, da mož praktično umeva kmetske težnje in ima gorko srce pomagati na pristojnem mestu zatiranemu sotrpinu-kmetu. Zato pa so mu tudi navzoči volilci vseh treh okrajev možato obljubili, delovati za uresničenje njegove izvolitve. Da pa "bodete znali, kako pridobivamo mi volilce za Žurmana, naj Vam zaupno povem. Dotično številko „Slov. Gospodarja" preskrbeli smo vsem soudeležnikom mestinjskega shoda, da so se na svoje lastne oči prepričali o resnicoljubnosti urednika dr. Korošca. In veste, kaj so rekli na to kmetje: „Moža, ki bi tako pačil in zavijal resnico, kakor dr. Korošec, nočemo nikdar imeti za svojega zastopnika; iz njegovega glasila se učimo, koliko je verjeti njegovim obljubam in poskrbeti hočemo tudi za to. da zvejo to resnico vsi naši sosedje in store isto kot mi. Pač pa .naj tu pripomnimo, da nikakor ne bodemo mirno prenašali več pritiska in trpeli takih nepostavnosti, kakršne so se dogajale ob priliki zadnje dopolnilne volitve med dr. Jankovičem in Kunejem, — ko se je naravnost Kunejeve volilce domov gonilo, a pristaše in terorizirance vpričo volilcev zastonj napajalo itd. — Tu nam je marsikaj na jeziku; — pa če ne bode pri bodočih volitvah v tem oziru drugače, porabili bodemo vsa sredstva zoper slično nasil-stvo nad volilci in pride marsikaj na dan, kar bode deialo sive lase. — Konečno še nekaj. „Slo-venski Gospodar"' poroča v eni prejšnjih številk: Za agitacijo proti dr. Korošču morajo plačevati tudi davkoplačevalci. Tajnik okr. zastopa Oroslav Kušec pošilja uradno in poštnine prosto itd. Tu
bi Gospodarjevce spomnil nemškega pregovora ki veli: „Der grOsste Schuft in ganzen Land ist der Denunziant!" Mi pa pribijemo dejstvo: Za agitacijo za dr. Korošca morajo plačevati tudi davkoplačevalci. Okrajni zastop kozjanski razpošiljal je uradno in poštnine prosto za zadnji Koroščev volilni shod v Kozjem vabila svojim somišljenikom tudi službeno; pa ne samo tedaj, tudi drugokrat k raznim katoliškim shodom itd. pošiljajo se vabila ravno tem načinom. Torej gospoda, le lepo pometite pred svojim pragom, sicer bodemo razkrili še marsikaj, kar Vam bo belilo slave. — Zavedni neodvisni volilci kozjansko-šmarskega-roga-škega okraja! Naš kandidat je in ostane Vinko Žurman, posestnik pri Sv. Križu poleg Slatine in naša^noška čast nas veže, da bode on tudi naš kmetski poslanec.
š Dr. Korošec na delu z obrekovanjem. Zoper narodnega kmečkega kandidata Vinka Žurmana delujejo dr. Koroščevi pomagači z nečuve-nim obrekovanjem. Vsi zavedni kmetje se pa tem pogumnejše potegujejo za Žurmana. Žurman je imel preteklo nedeljo dva dobro uspela shoda in ima prihodnjo soboto in nedeljo tri nadaljne shode v šmarskem in rogaškem okraju. Narodno misleči napredni kmetje, Vaša čast Vam veleva, da pridete vsi svojemu tovarišu kmetu Žurmanu na pomoč. Žurmanova zmaga je Vaša zmaga, Žurma-nov poraz bi pa bil poraz vseh narodnih in naprednih kmetov! Obrekovalce zadene primerna kazen drugje!
š Zibika. „Slov. Gosp " v svoji znani maniri sramoti vs«, kar mu brezpogojno ne parira, in naj si bodo to najboljši kmetje, saj je dr. Korošec ,.kmečki prijatelj". Tako se je spravil tudi nad našega občespoštovanega župana g. Ježovnika. Vemo, odkod izhaja vse to in o pravem času (gospodje bodo že spet prišli beračit!!) se jim bo to bridko povrnilo. Najnesramnejše na stvari je, da hočejo g. župana tudi gmotno oškodovati. No to se jim ne bo posrečilo. Pač pa bodo dosegli s svojo slepo strastjo to, da bodo spregledali še drugi zaslepljenci, kar jih imamo pri nas in obrnili hrbet tej lažnjivi in obrekljivi bandi. Zato le naprej na poti nepoštenosti in hinavstva, gospodje, nam to le koristi!
š Dr. Korošec in — kmetje. Mnogim kmetom v Št. Jurju ob Ščavnici je še danes prav dobro v spominu, kako je o neki priliki dr. Korošec govoril o kmečkem vprašanju. Bil je takrat seveda bogoslovec in ne general „slovenske kmečke zveze-' kakor zdaj. Takrat je med drugim omenil, (za to imamo nešteto prič!), da kmet lahko tisto je, kar v r a z g o n i raste. Kmetje tamkaj so še danes zaradi tega nad dr. Koroščem silno razburjeni. In Vi Rogačani, Šmarčani in Kozjani, — takega kmečkega laži-prijatelja hočete voliti?!
š Volilni shodi. Kmečki kandidat Vinko Žurman priredi v soboto dne 20. t. m. ob 6. uri zvečer pri g. županu Janezu Vehovarju v Pri-stovi. — V nedeljo, dne 21. t. m. ima ob 8. uri dopoldne volilni shod v Št. Petru pod Sv. Gorami pri g. Rajmundu Gabronu; istega dne ob 2. uri popoldne v Virštajnu pri g. J. Leskošeku. — Dne 28. t. m. se vrši volilni shod v Dobjem in v Št. Vidu pri Planini. O teh dveh shodih še natančneje poročamo. — Dne 29. t. m. bo volilni shod ob 6. uri zvečer v Rogaški Slatini v gostilni g. Konrada Rist (Leitner).
š Volilni shod v Žetalah bo v petek dne 26. t. m. ob 8. uri zjutraj pri Berlisgu. Kmetje, skoraj bo poteklo 40 let, odkar imamo poslance, a pri nas nismo videli ne kandidata, še manj pa poslanca, kajti ti so se dosedaj kaj malo brigali za nas, samo da smo jiin pri volitvah naše glasove oddali, potem pa mirna Bosna! — A sedaj je in bo drugače: Naš kmečki kandidat Vinko Žurman pride v petek 26. t. m. k nam, da se predstavi volilcem in da se pouči o naših težnjah in zahtevah, in če mu bo sreča mila, da bo izvoljen poslancem, videli ga bodemo prav pogosto v naši sredini, kajti Vinko Žurman je naš domačin, on živi in dela med nami. V petek 26. t. m. ob 8. uri zjutraj torej vsi na shod v Žetale in pokažimo, da se zavedamo, in da bomo stali na dan volitve vsi kakor skala za našega kmečkega kandidata Vinko Žurmana!
Iz kozjanskega okraja. Gotovo se mora vsemogočnemu generalu kmečkih zvezarjev dr. Korošcu zelo slaba goditi za njegov mandat v okraju, katerega si je sam izbral kot najbolj sigurnega, ker se sedaj z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi dela za njegovo izvolitev. Menda vendar ni bil shod v Mestinji v nedeljo tako brezpomemben, kakor piše o njem „Slov. Gospodar", češ, da je bila le ena tretjina zborovalcev za na-
rodnega kandidata. Kaj vnet agitator za kaplana dr. Korošca je zlasti tajnik kozjanskega okrajnega zastopa, Adolf Vončina, kateri pošilja zaupnikom zvezarjev neka navodila, v katerih se povzdiguje kaplan Korošec v deveta nebesa in v katerih se naštevajo vse mogoče stvari, katere je dr. Korošec storil in ne storil za kmete. Čudno je le to. da smejo zvezarji pošiljati svoje letake in navodila ^poštnine prosto" pod uradnimi z a vitki okra j -nega zastopa v Kozjem! Ali je mogoče dobil tajnik dovoljenje od zgoraj? Saj se uradne tiskovine vendar ne smejo uporabljati v agitacijske namene, ker prispeva zanje cel okraj, med njimi tudi oni davkoplačevalci, ki niso Koroščevi podrepniki kakor tajnik Vončina, kateri se je kaplanu Korošcu „udinjal" za agitatorja. Če že hočejo zvezarji agitirati za kaplana Korošca in če se zaupnikom pošiljajo navodila, tedaj naj tudi plačajo poštno pristojbino. Gotovo bode njihov vojskovodja, kaplan Korošec, toliko vreden, da se kupi neuraden zavitek in se na njega prilepi znamka za 10 vin. Agitacijski zaklad še menda ni usahnil!
6) Ptuj-Ormož.
Kandidat narodne stranke
Jakob Zadravec,
kmetovalec v Središča.
p Shod volilcev priredi narodni kmečki kandidat Jakob Zadravec v nedeljo dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Fr. Štamparja v Vuz-metincih med Sv. Miklavžem in Sv. Bolfankom. Volilci obeh teh far so vabljeni, da pridejo v velikem številu!
Ormož. Neverjetno naravnost je, o čem sem se nedavno prepričal. Naša slavna čitalnica nima naročenega ,.Narodnega lista", dasi ta izhaja že nad pol leta. Čitalnica je vendar v prvi vrsti izobraževalno društvo in bi torej svojim članom morala nuditi priliko, da se pouče o razmerah vsestransko, da čujejo oba zvona. Pa seveda, slavni odbor se morda boji, da bi potem ljudje videli, kako nesramno podlo „Slov. Gosp." laže. S tem kaže vso svojo golo pristranost. Govorili bomo še jasneje! r Vsako uro eno žlico."
d)	Maribor levi breg.
Narodni kmečki kandidat:
Josip Mursa,
kmetovalec na Krapju pri Ljutomeru.
Slovenski napredni kmetje, v nedeljo dne 21, t. m. v Št. Lenart v Slov. Goricah in v Št. Juri ob
Ščavnici! Kandidat neodvisnih, naprednih slovenskih kmetov, Josip Mursa, kmetovalec na Krapju pri Ljutomeru, priredi v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Sarničevi gostilni pri Sv. Lenartu v SI. Gor. javni volilni shod. Ob 3. uri popoldne se vrši enak shod pri Sv. Jurju ob Ščavnici v prostorih gospe Ivane Kreftove. Naprednjaki, vsi na shod!
e)	Maribor desni breg.
Narodni kmečki kandidat:
Viktor Glaser,
kmetovalec in lesotržec na Smolniku p. Rušah.
„Slovenski Gospodar" se jezi nad učiteljem Lesjakom, ker se je ta udeležil zaupnega shoda narodne stranke v Mariboru ter vpraša začudeno, če nima g. L. s šolskimi zadevami dovelj opraviti. — Mi pa vprašamo „Slov. Gosp.", kako pridejo gg. duhovniki vedno v tolikem številu na sliode; ali nimajo ti gospodje s cerkvenimi zadevami dovolj opraviti?
Jokali so se — namreč Piškovi volilci pri shodu v Makolah dne 7. t. m. „Slov. Gosp." poroča o tem shodu, da je Pišek prednašal tako, „da se je mnogim možakom utrnila gorka solza raz resnobnih lic." No, ta bode lepa, ako pride Pišek v državni zbor in se bodo vsi poslanci pri njegovih govorih jokali.
md Volilni shod v črešnjevcu minolo nedeljo je bil od obeh strank precej enakomerno obiskan. Kaplan je prignal svoje ljudi, ki so hoteli delati nemir. Glaser je v splošno zadovoljstvo razvijal svoj proirram.
md Volilni shod v Studenicah minolo nedeljo je bil obiskan od 200 volilcev. Kandidat Glaser je v krasnih besedah razvijal svoj kmečki program. Navdušenje med volilci je bilo veliko.
Volilni okraj Maribor desni breg-Slov. Bistrica-Konjice postaja za dr. Koroščevo kmečko zvezo vedno bolj vroč. Kandidat neodvisnih kmetov,
obrtnikov in delavcev, ki so že siti dosedanje mariborske politike, g. Viktor Glaser. veleposestnik na Smolniku pri Rušah, pridobiva vedno več tal. Celo nekatere gg. duhovnike smo že slišali, ki so priznali, da je Glaser mnogo bolj zmožen, nego Pišek. Zdi se nam. če prav sodimo po gotovih znamenjih, je tudi g. Pišek že prišel do prepričanja, da ga Glaser daleč nadkriljuje, kar se tiče zmožnosti. In če hoče g. Pišek dobro okraju, v katerem kandidira na programu kmečke zveze, mu pač ne more storiti večje dobrote, kakor to, da odstopi od kandidature in se potegnje za Glaser-jevo izvolitev. Tukaj naj pokaže g. Pišek, da se mu ne gre za mandat, temveč da se za volilni okraj stori kolikor mogoče mnogo dobrega.
Burna občinska seja je bila nedavno v neki severnopohorski občini. Občinski odborniki, sami vrli narodnjaki in nenavadno izobraženi gospodarji, so si skorej segli v lase. Zakaj pa? Dva izmed teh vrlih mož sta bila sila huda nad drugimi, ker so pristaši nove, napredne stranke. Še nikdar niso bili vsi ljudje istih misli in istega prepričanja in nikoli ne bodo. Zaraditega tudi ne smemo svojega bližnjega sovražiti, kajti to bi bilo zoper nauke naše svete vere. Vi vrli možakarji pa ste še zraven skoraj vsi iz enega gnezda, pa ste se postavili eden proti drugemu kakor Rusi in Japonci! Pozabite, kar je bilo, in se zaradi tega ne sovražite. Narodna stranka nikogar ne sili, da bi moral postati njen pristaš. Vsakdo ravnaj, kakor mu srce veleva! Kdor trdno veruje v »Gospodarja" in njegovega „birta" g. dr. Korošca, kdor je prepričan, da nam le ta gospod kaže pravo pot do boljše bodočnosti in da se le po »Gospodarjevih" naukih pride v nebesa, tistemu itak ni pomagati. Dozdeva pa se nam, da je zgoraj omenjenega prepira kriva neka osebnost Ko se vi, vrli možje, zopet snidete, zapojte si tisto pesem: mi pa ostanemo .. .
Nekdo, ki Vas vse rad ima in čisla.
Devica Marija v Puščavi. »SI. Gospodar" je lagal, da je g. V. Glaser v Slov. Bistrici priredil volilni shod v nemški gostilni in je širokoustno vprašal: Je li to narodno? Mi pa vprašamo: Je li to narodno, če delavsko društvo skliče volilni shod tudi v nemškutarsko Eiholcerjevo gostilno ? Zopet vprašamo: Je li to narodno, če kat. del. društvo, ki odobrava vsak korak dr. Korošca, prireja v že omenjeni nemškutarski gostilni svoje veselice? — Kakih 30 poslušalcev je bilo menda zbranih, ki so poslušali programni govor g. Piska! Morda bi se dalo ž njim še izhajati, ko bi znal iti svojo pot. Toda on bo moral delati tako, kakor bodo rekli dr. Korošec, dr. Šusteršič in drugi!
f) Nlarenberk - Slov. Gradec-Šoštanj-Gornji grad.
Narodni kmečki kandidat:
Vinko Ježovnik,
kmetovalec v Velenju in načelnik Šoštanj-
skega okrajnega odbora;
Dva volilna shoda ima prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. neodvisni kmečki kandidat g. Vinko Ježovnik in sicer ob 9. uri dopoldne v Vuhreda in ob pol 2. uri popoldne v Ribnici na Pohorju. Neodvisni kmetje, pridite v častnem številu!
Iz gornje Savinske doline. V zadnji številki »Slov. Gosp." se je »najnovejši" mozirski dopisnik zakadil kot divji v kmetskega kandidata g. Vinko Ježovnika ter njega in narodno stranko opsoval tako nesramno, da so se zgražali celo oni, ki so vneti pristaši »Gospodarja" — pa vendar veliko boljši katoličani kot novopečeni ao-pisun. Znan nam je ta dopisnik, izdal se je, in to si zapomnimo! Ker pa mi nismo njegove — ciganske — sorte, ki zna le psovati, proklinjati in lajati, zato mu tudi ne bomo tako surovo odgovarjali. Samo toliko mu povemo, naj se zjoče nad svojo otemnelostjo, kajti prav iz srca ga pomilu-jemo, da je zašel pri bc-?m dnevu, z odprtimi očmi v tabor psovalcev, iažnikov in obrekov.Jcev — kjer je(?) pravica in resnica(?!), kakor pravi sam. Bože pomiluj.	Karol.
Op.: Gospoda dopisnika namreč jez\ da niso njega postavili kandidatom, kajti, ta mož se hvali prar po receptu dr. Korošca. Le on, le on!
Volilni shod pri Sv. Frančišku Ksaveriju dne 14. t. m. se je vidjub si bemu vremenu sijajna obnesel. Zbralo se je nad 400 ljudi. Predsedni je bil g. Ručigaj, podpredsednik g. Kolenc,. tajnik g. Šijanec. Kmečki kandidat g. Vinko Ježovnik je v krasnih besedah razvijal svoj program, govoril o kmečkih težnjah mirno in stvarno. Burno so volilci njegov govor odobravali. Nastopili so še gg. Zavolovšek, Vivod, Ločičnik, Ručigaj in drugi. Z
mogočnim navdušenjem je bil Vinko Ježovnik soglasno proglašen kandidatom. Vsled pomanjkanja prostora prinesemo obširno poročilo o tem zna-meniteh shodu v torek.
Iz gornjegrajskega okraja. Lepe pojme o volilni svobodi ima župnik Lekše v Lučah. V nedeljo 14. t. m. se je bila vnela v neki lučki gostilni huda polemika med njim in tamošnjim učiteljem K., ker se slednji ne strinja z Robičevo kandidaturo. In tedaj vzklikne Lekše, proti kmetom obrnjen: »Možje, sedaj pa že vemo, kdo bo volil liberalnega kandidata v Lučah!" In, ko je učitelj na to izjavil, da se ne bo pustil ustrahovati in da bo tudi volil Ježovnika, zavpije zopet g. župnik: ,.Kako pa morete vi podpirati tisto stranko, koji so nasprotni stariši vaših otrok."— Kdor pozna tamošnje razmere, ve, da je to naravnost hujskanje ljudstva proti učitelju. — Kako že pravi volilna postava?
Občini Kapla in Gradišče v arveškem okraja imata skupno približno 800 volilcev. Narodni kmečki kandidat bo svoječasno tudi tamošnjim volilcem dal priliko, da ga spoznajo.
m Mozirje. Volilni shod g. Vinko Ježovnika 14. t. m. se je izborno obnesel. Nad vse pričakovanje se je zbralo nad 200 volilcev, čeprav je priredil Robič protishod v Nazarjih. Shodu je predsedoval g. Anton Vrabič, posestnik v Lepi njivi pri Mozirju. Naš neodvisni kmečki kandidat je razvil svoj kmečki program in navzoči so ga navdušeno pozdravljali. Oglašali so se k besedi sami kmetje, brez vsake priprave. Opisali so nam osebo profesorja Robiča, ki kandidira na podlagi kmečke zveze proti neodvisnemu kandidatu-kmetu Vinko Ježovniku. Ta profesor ima že dve mastno plačani službi. Deželni odbornik je in vleče 4000 na leto; profesor (brez dela) vleče 3000 na leto in sedaj še hoče biti državni poslanec. To je pač v resnici grdo, da sili kdo že z dvema mastno plačanima službama v starosti nad 60 let še v državni zbor. Mar nima e-. Robič dovolj dela kot deželni odbornik in deželni poslanec; že to je zanj preveč, a sedaj še hoče biti državni poslanec. Na shodu navzoči kmetje so se živo navduševali za Ježovnika; vsi ga hočejo voliti, ker je sam kmet, poštenjak, vrhutega pa p o š t e n kristjan, pa ne brezverec, kako* pravi »Slov. Gosp.", nad katerim so se vsi zborovalci zgražali. »Gospodar" koplje sam sebi grob, tako so dejali; sedaj brca z vsemi štirimi, ker čuti nož v goltancu. Veliko kmetov je shod zamudilo, ker v „Nar. Listu" ni bilo ure, plakatov pa vsi natanko videli niso. Pozneje je prišlo več kmetov iz okolice, ki so nameravali govoriti in obžalovali so, da so došli prepozno. Več jih je šlo v Nazarje poslušat, da bi potem na shodu v Mozirju poročali, a žal tudi ti so že zamudili. Povedali so nam pa, da SO tel aH grozno udrihali čez našega kandidata Ježovniku, ko smo mi v Mozirju mirno in spodobno zborovali brez vsakega psovanja in opravljanja. To je grdo in naravnost nesramno. Kaplan Goričar je prišel nalašč iz Velenja, da je lagal o Ježovniku, katerega naši kmetje vsi poznajo kot vzornega moža poštenjaka in vrlega katoličana. — Ves dan se je pozneje govorilo po Mozirju o neodvisnem kmečkem kandidatu Ježovniku in hvalili ga vsi, ter sklenili, da ga volijo vsi, ker je pristen kmet, ki ve, kje žuli kmeta in ki bi prišel vedno tudi med nje, povprašat, kako jim je in česar želijo, da stori zanje. Živel kmečki kandidat Ježovnik! Do zmage!
m „Domoljub" in kandidata dr. Ploj in Robič.
Poslušajte kmečki volilci, kako piše kranjski duhovniški list »Domoljub" v št. 15. z dne 11. t m. o dr. Ploju in profesorju Robiču. Piše tako: »Na Štajerskem sta bila dozdaj državna poslanca dr. Ploj in Robič. Ta dva moža nam nista posebno na srcu. Dr. Ploj se je v zadnjem zasedanju na Dnnaju zelo čudno obnašal in nesrečnih homatij zavoljo Koroškega (120.000 Slovencev prodal. Op. pisca) je samo on kriv. Robič je zanesljivejši, toda ene reči ne smemo zamolčati, dežtlni odbornik je. To pa povemo na cela usta, da j * grdo imeti dve plačani službi, ki se ob enem ne moreta opravljati. Kmečka zveza si bo na Štajerskem silno škodovala, če bo to še dalje trpela. Mi torej nimamo nič povoda ogrevati se za ta dva moža. . . Kmetje, tako piše kranjski duhovniški list. Tako govore o kandidatih laži-kmečke zveze ljudje, kateri ne trpe nobene škode, im niso po volji in jih ne bi volili, mi jih pa /amo, nam jih pa vsiljujejo. Ne, tako ne sme oiti; otresimo se, pustimo vladati lastno voljo ter pripnimo nezaupnico tem vsiljivcem na prsi, mesto da jim damo glas. Držimo se jekleno svojih neodvisnih, samostojnih kmečkih kandidatov.
Šmartno pri Slovenjem gradcu.
Tudi pri nas smo kandidaturo g. Vinka Ježovnika iz Velenja za državni zbor z veseljem pozdravili. Saj pa je g. Ježovnik tudi najbolje sposoben za kmečkega poslanem, kajti on pozna zadnjo vasico v celem volilnem okraju, je jako izobražen, Slovenec od nog do glave in kar je za nas še najbolje važno, obrtnik in kmetovalec, ki sam najbolje ve, kje nam je treba najnujnejše pomoči.
Kmet pa mora biti naš poslanec, kajti skušnje so nas poučile, da nas doktorji in profesorji ne znajo zastopati, kakor bi bilo želeti. Gospodje pa vedno le z gospodo potegujejo, — in kmet — uboga para, pa čakaj in čakaj odrešenja.
Ravno radi tega je vsak, ki je našemu kmečkemu kandidatu nasproten, tudi sovražnik kmečkega stanu. Kmečka zveza se je sama pokazala naša največja nasprotnica, kajti ravno ta kmečka zveza nam hoče izpodriniti našega kandidata g-Ježovnika in nam usiliti nekega profesorja iz Maribora, baje nekega Robiča. Kaj nam če profesor, pa če ima morda tudi sam kako majhno posestvo, o krvavih kmečkih žuljih on nič ne ve. ker obdelujejo njegovo posestvo plačani ljudje in je njemu posestvo sploh le za zabavo. Ta gospod profesor bi radi tega seveda tudi v državnem zboru na nas kmete le prerad pozabil in bi šel roka v roki z gospodi, kakor so to storili dozdaj naši poslanci. — Sicer si je pa delovanje tega profesorja samo dalo spričevalo, — kajti tega gospoda so v njegovem dosedanjem volilnem okraju — izbacnili. Ko bi bil profesor poslanec, kakršen bi moral biti poslanec za kmete, bi ga gotovo kandidirali v domačem okraju, — tam, kjer je bil poslanec do sedaj. — Kmečka zveza nas ne bode prevarila, četudi nam obljublja Bog zna kaj vse. Mi bodemo volili g. Ježovnika iz Velenja.
Toliko, gospodje od zveze, brez vsake razburjenosti, — ali govoriti imamo še nekaj! Vi hujskate proti g. Ježovniku na nesramen način in vlačite v blato pri vsaki priliki vero in cerkev, katere pri državnozborski volitvi vendar nimate ničesar za opraviti. Vi z vašimi lažmi o veri in cerkvi naravnost zlorabljate naša v otroških letih v srca nam cepljena čuvstva! Nikar ne imejte ljudi za norca, kajti spoznali vas bodo in potem vam gorje! Tudi se nikar ne zanašajte na vašo prirojeno vam komandiranje (rekli ste vendar, da bodete izdali parolo), s katerim ste dosedaj vedno vse dosegli. Časi, ko je bilo ljudstvo le glasovalni stroj, ki je deloval po vaši komandi za vaše prikrite namene, so že minuli; mi smo prosti kmetje in bodemo že volili, kakor se bode zdelo nam prav. Obdržite si le vašega profesorja lepo v Mariboru, nas pa pustite ž njim v miru. — Zagotavljamo vas tudi, da vas bodemo pri prvi priliki, ko bodete zopet lagali o novi veri itd. — že veste, kaj ste vse kvasili, — izročili brez usmiljenja oblastvom.	Več šmarskih kmetov.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Kranjsko.
Pri dopolnilnih občinskih volitvah v Ljubljani
je zmagala narodnonapredna stranka v III. in II. razredu. V I. razredu se vrše volitve jutri. Proti napredni stranki so nastopili socijalisti.
Grozna rodbinska žaloigra. V Rožni dolini pri Ljubljani je minulo soboto 43letni Ant. Škof, uslužbenec v tobačni tovarni, priden in varčen človek, ki je imel petero otrok, ki je pa zadnji čas hudo obolel in je moral iz službe, umoril dva otroka in sebe. Trije otroci so bili z doma, 21-mesečni Ciril in 161etna slaboumna in tudi telesno bolna hči Ema sta pa bila z ečetom v sobi. Mati je kuhala. Naenkrat je začula krik. Hoče v sobo, a je zaklenjena. Beži ven, kliče sosede. Ko pogledajo skozi okno, vidijo tri mrtva trupla. Vde-rejo v sobo. Na vsaki postelji leži en otrok v krvi z britvijo prerezanimi vratovi, Škof sam pa tudi s prerezanim vratom v zadnjih izdihljajih na tleh. Izvršil je čin v hipni blaznosti.
Detomor. Dne 8. oktobra lanskega leta je v Tržiču tovarniška delavka Marija Florjančič, ki živi ločena od moža, svoje novorojeno dete zavila tako v cunje, da se je zadušilo, potem ga pa vrgla v stranišče. 7. t. m. so otroka dobili, ko so snažili stranišče. Florjančič se je pa sama javila pri tuk. sodišču.
Nesreča. 23 letna M. V. iz Rakitnika na Dolenjskem je služila par leti v Trstu. Vedla se je vseskoz pošteno. Malo pred Veliko nočjo se je
vpisala v Marijino družbo. Ko je prišla nekega dne od spovedi, jo je gospodinja takoj spoznala, da revica ni več zdrava. Spravili so jo domov v Rakitnik. kjer fantazira le o kaplanih, ki o njej pridigajo, moli, poje litanije in cerkvene pesmi ter pridieuje. Denar je sproti oddajala duhovnikom.
Nagla smrt. Dne 8. t. m. je prišel 65 letni užitkar Franc Volk iz Sahorja pri Košani s svojo hčerjo in bodočim zetom k notarju v Postojno, da so napravili ženitovanjsko pismo. Ko so pismo podpisali, odšli so peš proti kolodvoru, da bi se peljali z večernjim brzovlakom do Št. Petra. Na poti proti kolodvoru se Franc Volk zgrudi na tla in je ostal na mestu mrtev. Prepeljali so ga v postojnsko mrtvašnico.
Ppimopsko.
Kandidatje narodnonapredne stranke na Goriškem. Iz seje izvrševalnega odbora narodno-iia-predne stranke v četrtek in po dogovorih se proglašajo ti-le kandidatje za državnozborske volitve:
1. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen in Sežana g. Alojzij Štrekelj, posestnik v Komnu in vino-gradarski nadzornik v Dalmaciji; 2. za goriški sodni okraj g. Miha Gabrijelčič, višesodni svetnik v Trstu; 3. za sodne okraje Tolmin. Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec g. dr. Rudolf Gruntar. odvetnik v Tolminu.
Slovenski kandidatje za državnozborske volitve v tržaškem mestu. Na zborovanju zaupnikov so bile proglašene v tržaškem mestu te-le kandidature: za I. okraj prof. Matko Mandič; za II. okraj dr. Gustav Gregorin, odvetnik; za III. okraj Josip Ulčakar, ravnatelj »Tržaške posojilnice in hraoilnice"; za IV. okraj Edvard Slavik, odvetnik,
Strašen umor in samoumor. V Izoli pri Kopru je 19 letni pekovski pomočnik Kristijan Dulčič, hčerko svojega mojstra, katero je zaman zasledoval, večkrat z nožem smrtno nevarno ranil, potem jo pa vrgel skozi okno na cesto. Nato je tudi sam sebi zadal več nevarn.h ran ter se vrgel skozi okno na cesto.
Trgovec s človeškim mesom. Orožniki v Za-grajti so aretovali nekega Josipa Pfau-a z Vir-temberškega in njegovega pomagača tolmača Antonija Giovetti iz Italije, ki sta hodila po Zdrav-ščini in tam okoli ter najemala dekleta za delo v nekem velikem podjetju na Virtemberškem. Nabrala sta bila že več deklet, ki so imela že odpotovati ž njima, kar je žandarmerija aretirala oba, ker sta na sumu. da nimata namena pripraviti d kletom službe v kaki tovarni, ampak da tržita s človeškim mesom ter bi bila oddala dekleta v kako hišo propasti.
Slovenski kandidat v Gorici. Goriški Slovenci so se zedinili, da postavite obe stranki skupaj kandidata. Za osebo se še niso mogli zediniti.
Gospodarski paberki.
Deževnica kot kurja piča. Pri obdelovanju vrtov najdemo večinoma polno deževnic (gliste), katere tvorijo za kokoši pravo sladčico. Kdor pri prekopavanju vrta ne mara imeti kokoši poleg sebe. ta naj nabira deževnice v napol s prstjo napolnjeno posodo, katero potem izprazni v kur-njak. Posebno kokošem v ograjenih prostorih izvrstno prija taka mesna hrana. Pripomniti pa je, da je pokladanje deževnic kokošim v mesecih maj do avgusta nevarno, ker se deževnice v teh mesecih plode in so take deževnice — kar je po mnogokratnem opazovanju in poskušnjah dognano — za kokoši strupene, ker te po obilnem zavžitju takih deževnic zelo rade poginejo. Torej paznost v imenovanih mesecih pri krmljenju kokoši z deževnicami.
Razne novosti.
Cesar v Pragi. Cesar je šel minoli ponedeljek na obisk v Prago. Na vseh postajah so čakale množice in ga navdušeno sprejemale.
Velikanski pogreb. Na Nemškem je umrl so-cijalnodemokratični državni poslanec Auer. Njegovega pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi.
Poljedelsko ministrstvo je črtalo vsako na-daljno podporo za streljanje proti toči. Preiskusi in znanstvene pieiskave so namreč končno dognale, da streljanje proti toči prav nič ne koristi in da ni sposobno zabraniti toče.
V norišnici v Dobržan na Češkem je neka blazna ponoči zadavila svojo tovarišico.
Nesreča na železnici. Blizu Segedina je zdrknil s tira brzovlak. Spalni voz je popolnoma razbit. Pet oseb je mrtvih, nad 40 pa ranjenih.
Rodbinska drama. V Evingu pri Dortmundu so našli celo rodbino rudarja Glaserja mrtvo. Mož in žena sta imela prerezane vratove, vseh 5 otrok pa je bilo zadavljenih.
Političnim listom ni treba plačati poštnine. Črnogorska narodna skupščina je sklenila pozvati vlado, naj izda naredbo, da' so politični listi vsivdržavi poštnine prosti. Vlada je ta predlog sprejela in politični listi se bodo v bodoče razpošiljali po poštah v Črni gori poštnine prosto, kar znači gotovo velik napredek. Kdaj pridemo v Avstriji do tega? Najbrže nikoli! Saj že nov tiskovni zakon kuhajo desetletja, a ga še sedaj niso izkuhali!
Strahovit vihar je razsajal 6. t. m. po ameriških državah Louisiana, Misisipi in Alabama. UDitih je bilo 25 oseb. hudo ranjenih pa nad 50.
Društvene vesti.
Gregorčičeva slavnost. Dne 28. t. m. ob 8.
uri zvečer priredita Slov. delavsko podporno društvo in Celjsko pevsko društvo v veliki dvorani Celjskega Narodnega doma »Gregorčičevo slavnost". Slavnostni govor bode imel g. prof. dr. Rudolf Mole. Svoje sodelovanje sta obljubila gdč. Erna Černovšekova iz Št. Jurja in g. dr. Gvidon Sernec s solo-točkami, gdč. Nikica Kosi in gosp. Rafko Salmič z deklamacijami, združena zbora delavskega in Celjskega pevskega društva zapojeta nekoliko mešanih in moških zborov. Druge točke bo izpolnila Celjska narodna godba. Na to vele-pomembno slavnost opozarjamo že danes, pri čemur se omenja, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.	Odbor.
Izobraževalno društvo v Št. Petru v Savinjski dolini uprizori na splošno željo v nedeljo, dne 21. aprila še enkrat narodno igro ,,Zaklad" v prostorih gosp. Šribarja v Doberteši vasi točno ob 3. uri popoldne.
Št. Vid-Grobelno. Dne 21. aprila se na tukajšnem odru vprizori narodni igrokaz s petjem v 4 dej. Finžgarjev »Divji lovec". Igra se vrši v prid revni šolski mladini. Svirajo tamburaši. Radi zveze vlakov je začetek še le ob pol 5 uri popoldne. Vstopnice — sedeži 1 K. stojišča 40 vin. — se že teden pred predstavo prodajajo v trgovini g. M. Miložič, kjer se vsak lahko pismeno ali ustmeno abonira. Osebna vabila se razpošljejo cenj. občinstvu pravočasno. K mnogo-brojni udeležbi vabijo narodni igralci in igralke.
Smar8ko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v Cet rtek dne 25. t. m. ob enih popoldne.,v Šmarju. Ker je zborovanje nujno, prosi obilne udeležbe '	Strmšek.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Tukajšno »Pevsko in bralno društvo .Zvon1" ima 21. t. m. svoj redni občni zbor ob 3. ari popoldne v šoli. Pridite v velikem številu!
Odbor »Slovanske Čitalnice" v Mariboru
izreka javno zahvalo vsem si. damam in gospodom, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pomagali h krasnemu uspehu Gregorčičeve slavnosti dne 7. t. m.
Lav. Koprivšek,	dr. Ljudevit Pivko,
t. č. predsednik,	t. č. tajnik.
Odbor »Slovanske Čitalnice" v Mariboru
zahvaljuje prisrčno gospoda dr. Fr. Rosina za krasen slavnostni govor na Gregorčičevi slavnosti dne 7. t. m., v katerem je prosljavljal Gregorčiča breidvomno edino le /, najpleme-
nitejšim namenom, da	bi vnel v poslušalcih ljubezen do slavnega pesnika.
Lav. Koprivšek,	dr. Ljudevit Pivko,
t. č. predsednik.	t. C. tajnik.
Gregorčičeva slavnost v Mariboru.
Z ozirom na neosnovane in naravnost zlobne napade v »Slovencu" in »Slovenskem Gospodarju" na g. dra. Fran ja R o s i n o kot slavnostnega govornika pri Gregorčičevi slavnosti dne 7. aprila t. 1. si šteje podpisano društvo, s sodelovanjem katerega se je vršila Gregorčičeva slavnost, v prijetno dolžnost, zahvaliti se najtopleje g. dru. F ran ju Rosi ni za njegovo požrtvovalnost in njegov krasni, slavnosti gotovo primerni govor in mn izraža tem potom svoje popolno zaupanje.
Bralno in pevsko društvo Maribor. Ivan Kejžar	Franc Pišek
t. C. predsednik.	t. č. tajnik.
Izjava.
Podpisani odločno zavraCamo nesramni in lažnjivi dopis pod naslovom »Gotovlje pri Žalcu" v Slov. Gospodarju z dne 5. t. m. ter s častno besedo izjavljamo, da ostanemo zvesti našemu neodvisnemu državnozborskemu kandidatu, veleposestniku g. Fr. Robleku.
Živel Roblek! Ta izjava, katero so podpisali skoraj vsi volilci gotoveljske obCine, se je izročila gospodu Robleku.
Slov. Gospodar, zdaj pa mir! Gotovljani nismo bedaki
Gotovlje. dne 14. aprila 1907.
Sledi 122 podpisov volilcev.
Poslano.
Ker je »Slov. Gospodar" na stvarno in resnično poročilo glede metanja križev iz šol zopet trdil, da je njegovo prvo poročilo vendar resnično, se ne bodem spuščal z do-tiCnim dopisunom v nadaljno polemiko, ampak ga imenujem javno navadnega lažnjivca in obrekovalca. Objavljam to šele danes, ker mi je 12. štev. omenjenega lista prišla šele pravkar v roke.
Jos. Armič, učitelj v Velenju
Listnica uredništva.
Hrastnik: Danes popolnoma nemogoče! V torek! — Sv. Križ nad M.: Ravno tako! — Nova Štifta: Istotako! — Zgornja Ponikva: Istotako! — Brezje: Zdi se nam neumestno, delati propagando za takega človeka. In imamo še za naš^j stvari premalo prostora. — Oobova: Za danes propozno!
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
lepo posestvo
;u mesta, 20 minut od kor. železnice, obstoječe iz 22 oral lepega smrekovega lesa, ki se ko takoj poseka, 17 oral travnikov in 12 oral njiv, kakor tudi lepa hiša z velikimi gosposkimi poslopji in pripravno žago za les. Ogled posestva, pogoji prodaje in vse drugo se - pri: J3. Kotzbek v Marenbergu ob Dravi. 55 3_i
f~ Regisfrirte
Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj le jeden del mojih snovij zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko.
Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušane od c. kr. preizkušovalnice hranil v Gradcu glede njih neškodljivosti; vsled izpričeval, katere imam v rokah od omenjene preizkušovalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarin, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Tsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebno na zgoraj stoječo, registrovano varstveno znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki.
Z odliCnim spoštovanjem udani
ANDREJ POLLAK.
58 3—1
trgovec s špecerijskim in drugim blagom ,.pri črnem psu" Gradec, Annenstrasse štev. 46. .».
| Staroznana krščanska tvrdka.
Kmetovalci pozor!
Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80°/0 ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina jako razširjena, sem v prijetnem položaju: da dajem za nizko ceno najboljše blago! Vsak ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode). Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj.	59 3—1
Xseja
Podpisani obžaljujeve, da sve o gospe j Berti Šribar iz Dobertešjevasi neresnične in žaljive govorice širile in se ji zahval ju je ve, da je nama na najno prošnjo pred sodiščem odpustila.
Celje, dne 8. aprila 1907.
Ana Dobriha, Frančiška Strmšek,
delavka.	krčmarica.
obe v Št. Pavlu ob Preboldu. 56
Poziv.
Člani in društveniki konsumnega društva v Šoštanju opominjajo se, da plačajo brez izjeme dolžne zneske za sprejeto blago do 1. maja 1907 v roke gospoda dr. Fran Mayer-ja, odvetnika v Šoštanju, kot zastopnika konzurnnega društva v likvidaciji, sicer bi se moralo sodnijskim potom iztirjevati.	57
V Šoštanju, dne 15. aprila 1907. Konsumno društvo v likvidaciji v Šoštanju.
V najem se da takoj
nova hiša
z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, pralno kuhinjo, kletmi, hlevom ter tri četrtinami orala zemlje na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Da se v najem tudi sama hiša brez zemlje. Več se
izve pri tamkajšnjem županu, g. M. Muzeku.
50 3-2
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam veliko zalogo
sVojcga Vina
črnega in belega; cena niaska. Nazahtevopošljem vzorec.
Jožef Logar, Dignano (Istra).
52 3—2
Občinskega tajnika
sprejme žalska občina s 1. majem t. 1. proti mesečni plači 80 kron. — 3-3	Ponudbe do 20. aprila 1.1.
v
na županstvo trga Žalec.
Pristnega vina
lastnega pridelka od zadnjih letnikov ponuja po nizkih cenah (21) 10 -10
Ivan Hočevar, velepos.
v Središču (Polstrau) ob južni železnici.
ta teden
velika prodaja ostankov v vsaki meri po čudovito nizkih cenah. Kdor ne more osebno priti, pošljem po pošti.
10 m. mešanih kambrikastih ostankov od I— 5 m. dolgosti
dobre vrste K 4'— boljše vrste K 4 80 zelo dobre vrste K 5'fiO
20 m. mešanih kambrikastih ostankov od 2—8 m. dolgosti
dobre vrste K 7"80 boljše vrste K 9.50 zelo dobre vrste K 11'—
Pošilja se po poštnem povzetju čez E 20 poštnine prosto.
Trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na drobno in debelo.
R. Stermecki,
v hiši slovenske posojilnice.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
mKm	priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčniKi peresa peresnimi radirKe KatnenčKi tablice gobice črttiio
Trgovske knjige v vseh velikostih črtane
--" z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi. aJi pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za obCinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitnin-ske zastope. hranilnioe. posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
£ajtna zaloga šot. zVezlfoV in risanj
Panirnate vrpčp vseh velikosti p° »"p rdfju iiciit; vreoe naJniht0VarniSkihcenah
Štambilie PeCatniii- vignete, (Siegelmarken) •I za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Donisnice umetne- pokrajinske in s cvetlicami ■	od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. l2) u
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki za ^kovine pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
NAJNO¥EJSA IZNAJDBA!
zamore se lahko in : naglo pogasiti le s
m
D

Velik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-======= spodarskih strojev ter motor-mlinov. =====
Odplačevanje na obroke EBEfl ^ 129 odlikovanj! m ggE^j
~	IS
jjij-U^/jV^rijTi^^irj^ii*. r j— rruTi/iru^j*!'"	'•"*•*' »	• ■ ■* — "' ^ ■ •

EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti in doživetja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenjapokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji:
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaja samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b)	zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet.
PRVA CESKA
Pojasnila daje in cenike razpošilja zastopnik A
S SPLOŠNA DELNIŠKA 5 DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
v Celju Schillerjeva cesta št. 3.