161. številka. Ljubljana, v torek 15. julija XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gleđalidka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbo administrativne stvari. V Belgiji in pri nas. Znano je, da v Belgiji bivati dve narodnosti: francoska in flamska. Prva je zelo razvita, njen jezik ima, kakor je obče znano, veliko svetovno literaturo, poaledoja se pa še ni toliko razvila, ker je omejena le na nekatere pokrajine. Flamci bivajo v provincijali Brabant, Antwerpen, Limburg, na vstočnem in zapadnem Flamskem, v Bruseljskem okraji so pa pomešani s Francozi. Da se flamskemu jeziku osigura veljava v uradih, katera mu gre, izdal se je leta 1878 poseben zakon o rabi flamskega jezika. Ta zakon določuje, da se v vseh ti ninskih okrajih morajo vsa naznanila in oklici objavljati v fiamščini, ali pa v fiamščini in francoščini. Z občinami in privatnimi OBobami pa uk&zuje dopisovati v fiamščini, ako te ne zahtevajo francoskega dopisovanja, ali se same ne poslužujejo v svojih uloghh francoščine. Samo za okraj Bruselj zaukazuje II unsko dopisovanje samo tedaj, ako je stranke zahtevajo ali se v svojih ulogu h poslužujejo tega jezika. Pod prejšnjim liberalnim ministerstvom so razni uradi te določbe prezirali in po svoje tolmačili. Liberalne vlade povsod zatirajo manj razvite narodnosti, to vidimo v Avstriji, na Ogerskem in tako je tudi bilo v Belgiji. Za časa liberalnega vladanja ae j&- gledalo na to, da se kolikor je mogoče, izpod-koplje veljavo flamskega jezika in to tako, da ne bi bilo treba prenarediti omenjenega zakona. Uradniki so povsod odločevali francoščini prvo mesto, kajti ložje je v jednem samem jeziku urado-vati kakor pa v dveh; ložje v bolj razvitem, kakor v manj. Poleg tega je pa baje veČina uradnikov odgojena bolj ali manj v francoskem duhu. Tako jo le prerado pravo flamskega jezika ostajalo le na papirji. Flamci sicer s tem neso bili zadovoljni, vsaj vsi ne; bolj inteligentni i/mej njih, ki sami znajo francoščino, sicer neso ugovarjali, kajti mislili so, da je veljavi flamščine že zadoščeno, ako so njene pravice na papirji zagotovljene, naj bo že potem v dejanji izvršujejo ali ne. To zanemarjenje flamskega jezika gotovo ni prikupilo vlade pri narodu in je morda pripomoglo, da je propala liberalna vlada pri volitvah. Novo konservativno ministerstvo pa hoče to popraviti, kar je prejšnje zagrešilo. Minister notranjih zadev in javnega pouka V. Jakoba obrnil se je s posebno okrožnico na vse provincijalne guvernerje, v katerej jih opominja, da naj gledajo na to, da se bodo določbe omenjenega zakona vestno iz-polnovale. Posebno pa jim zabičuje, da se ta zakon nikakor ne sme tako tolmačiti, da bi določba za Bruseljski okraj, ki le tedaj ukazuje Humsko urado-vanje, ako stranke to zahtevajo, veljala tudi za druge fiamske okraje in da se v vseh H.unskih pokrajinah morajo vsi oklici objavljati v fiamščini, naj se že potem objavijo v francoščini ali ne. Posebno važni se nam zde poslednji stavki one ministerske okrožnice, katere tedaj tu od besede do besede navedemo: »Pred vsem pa, gospod guverner, morate tega držati se, da se je zakon z 22. maja 1878 bil izdal zato, da varuje pravice prebivalstva, ne pa interesov oblastij; v vseh slučajih, ki se tičejo tega zakona imajo zmagati interesi prebivalstva, ako bi navstale kake dvojbe v njegovih določbah. Prosim Vas, gospod guverner, objavite to okrožnico vsem upravnim organom Vaše provincije in pazite na to, da se vestno izpolnuje omenjeni zakon. A ko bi pa vzlic Vašej pazljivosti kaki uradniki zanemarjali najtočnejše izvrševanje omenjenega zakona, prosim VaB, gOBpod guverner, mi to takoj objaviti.u Tako v Belgiji. Novo ministerstvo ni čakalo nikakih pritožeb poslancev v parlamentu, ampak kar iz lastnega nagiba izdalo je omenjeno okrožnico. Tudi pri naB, v Avstriji dobili smo pred leti novo, konservativno ministerstvo. Tudi to ministerstvo je sicer objavilo, da hoče izvesti jednakoprav-nost vseh avstrijskih narodnostij. A dogodki so nas kmalu poučili, da je ta obljuba se dala samo za to, ker je ministerstvo v državnem zboru potrebovalo slovanskih glasov. Pred vsem to ministerstvo v tem oziru ni ničesar storilo po lastnem nagibu, ampak vse le na pritisk poslancev, in kar se nam je na jedni strani dalo, se nam je na drugej strani odtegnilo. Res, da je vlada izdala neke jezikovne naredbe za Češko, Moravsko in Štirsko, pa še le na pritiskanje njih poslancev. Poleg tega pa premalo pazi, da bi se nje naredbe i/polnovale. Morda pri nas za to ni dovolj določnega zakona. To nel Devetnajsti član osnovnih zakonov dovolj jasno ukazuje ravnopravnost vseh narodnostij in njih jezikov. Ali ta član ostaja le na papirji, v dejanji se pa kaj malo ve o njem. Ta zakon izdan je tudi pred vsem v interesu prebivalstva, ne pa v interesu oblastij. Vsaj mi mislimo, da je tako. Zato bi se pa tudi njega določbe povsod imele v tem smislu tolr riti, vsako drugo tolmačenje je napačno in nasprotuje duhu zakona. Vlada je v vseh naredbab, ki jih je izdala v tem oziru, zlasti kolikor se tičejo nas Slovencev, povsod rabila besedico »po mogočnosti", katera jemlje njenim naredbam jako mnogo veljave, včasih pa tudi vso. Poleg tega je pa tudi povsod pri rokah z izgovorom, da uradniki nesu zmožni slovenskega uradovanja. Ta izgovor smo že čuli iz ust ministrov, čitali smo ga v predalih našega uradnega lista. Mi mislimo, da nam skoro ne treba dokazovati, da ta izgovor ni nič kij umesten. V Belgiji se je še le 1878 leta za stalno uvedla raba flamskega jezika, vender minister v Bvojej okrožnici ne rabi izraza „po mogočnosti", ampak kar naravnost nsans phrase" ukazuje izpolnovati omenjeni zakon. Naši osnovni zakoni so izdani leta 18G8, tedaj pred blizu IG leti. Večina uradnikov se je že od tistega časa zamenjala, in ta večina morala bi biti zmožna slovenščine, saj zakon to zahteva. Toliko se pa vender sme zahtevati, dn bodo uradniki, ki imajo paziti na vestno izpolnovanje vseh zakonov, jih sami najprej izpolnovali. To tem bolj, ker je ta zakon eminentne važnosti, in spada mej osnovne zakone, na katerih sloni ustava naše države. Starši uradniki so pa v dolgih IG letih tudi imeli dovolj časa, prisvojiti si znanje deželnih jezikov, ako jim le resne volje za to ni manjkalo. Poslednje pa nikakor manjkati ne sme, kadar gre za izvrševanje kakega zakona, če bi tudi ne bil take eminentne važnosti, kakor je ta. Kdo morda poreče, da bo v Belgiji že poprej kake določbe ukazovale rabo tiamščine, in je za tega delj omenjeni zakon sedaj lažje izvesti. Vse prav, možno, da je v Belgiji bilo mnogo tacih starejših določeb. A vendar primera z Belgijo LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. TolBtoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXXIX. Poglavje. Poslednje sviđanje. Nekaj dnij šel je Serebrjani s svojo četo. Na nekem prenočišči, od koder je peljal Btranski pot v nunski samostan, OBtavil je svoje ljudi in šel je naproti Mihejiču, kateri mu je; obljubil prinesti odgovor od bojarinje. Vbo noč je neprestano jezdil. Ko je napočila zora, približal se je k nekemu križempotu, zagledal že ugasujoč ogenj in zraven sedeti Mihejiča. Oba njegova konja pasla sta se osedlaua malo proč. Ko je Mihejič zaslišal ropot konjskih kopit, skočil je na nogi. — Milostljivi knez, Nikita Itomanovič! — za-klical je, ko je spoznal kneza: — Ne jezdi dalje! Vrni se nazaj! Tam nemaš nič iskati! — Kaj se je zgodilo? — vprašal je Serebrjani in Brce mu je otrpnelo. — Vse je končano, očka! — Bog nam že ni namenil Breče! Serebrjani je skočil na tla. — Povej l — rekel je: — kaj se je zgodilo z bojp.rinjo? Starec je molčal. — Kaj se je zgodilo s Heleno Dmitrijevno? — ponovil je prestrašen Serebrjani. — Heleno Dmitrijevne ni več, milostljivi gospod! — rekel je mračno Mihejič. — Zdaj je samo sestra Evdokija! Serebrjani se je opotekel in naslonil se na drevo. Mihejič ga je pogledal z britkostjo. — Kaj Be hoče, Nikita Itomanovič! — Že ni bila volja božja. Vidi se, da smo ae rodili nesrečno uro. — Povej vse! — rekel je Serebrjani, ko je zbral zopet vse moči. — Ne prizanašaj mi. Kdaj se je po-nunila bojarinja? Ko je zvedela o kazni Družine Andrejeviča, milostljivi gospod; ko so dobili v samostanu od carja zapisnik, z imeni vseh usmrtenib, in s poveljem moliti za njih dušni mir; jeden dan poprej, ko sem jaz prišel. — Ali si jo videl? — Videl, milostljivi gospod. Serebrjani hotel je nekaj reči, pa ni mogel. — Samo za jeden trenutek sem jo videl, — pristavil je Mihejič: — Sprva me ni hotela pustiti k sebi. — Kaj ti je ukazala, povedati mi ? — vprašal je s težavo Serebrjani. — Da bi zanjo molil, milostljivi gospod. — A nič druzega. — Nič, milostljivi gospod. — Mihejič! — rekel je knez po kratkem molčanji, — pelji me v aamoBtan, hočem se posloviti od nje. Starec je zmajal z glavo. — (Jemu boš hodil k njej, milostljivi gospod? Ne vznemirjuj je, ona je zdaj kakor sveta. Vrniva se rajši k četi in odiinimo naravnost v Žizdro. — Ne morem! — rekel je Serebrjani. Mihejič je zopet zmajal z glavo, in pripeljal je k njemu jednega svojih konj. nikakor ni ugodna za Avstrijo. Pri nas je cele kupe ukazov, naredeb in odlokov glede rabe slovenskega jezika, a pri nas .beseda ni meso postala", ukazi, naredbe in odloki, izdani so, kakor vse kaže, jedino v ta namen, da se zopet pozabijo in gre vsa državna, sodnijska in politična samokoinica vedna v starem izvoženem kolovozu naprej. Pri nas se v prvej vrsti gleda na uradnika. Za tem je dolg odmor, potem stoprav pride narod v ozir. In ker uradniki neso zmožni, zaradi tega je slovensko ura do van je nemogoče in tako naprej cum gratia ad intimnim, dokler bode ta smešni „circulus vitiosus* še dobil prislušnih ušes. Belgija sluje po svetu kot eminentno, kot uzorno ustavna država, in to po vsej pravici, kajti iz omenjene okrožnice vidimo razliko mej belgijskim ministrom V. Jacobsom in mej našim Pražakom, in Gonradom, ki pa slednjima nikakor ni v prid. Ja-cobs stori iz lastnega nagiba, kar se pri nas doseže še le po dolgem moledovanji in pritiskanji. V Bel* giji poudarjajo se pred vsem interesi državljanov, pri nas pa komoditeta uradnikov, v Bruselji velja jasna beseda zakona, katerej vsakdo pripoznava veljavo pri nas pa se od slučaja do slučaja zavlačuje to in ono vprašanje brez vsake odločnosti, brez pravih in stalnih načel in ko bi baron Pražak tudi izdal okrožnico, kakeršno minister Ja-cobs, bi se vender nihče po njej ne ravnal, kajti velika je razlika mej Belgijo in Avstrijo, še večja pa mej ministrom, ki iz lastnega nagiba izda tako okrožnico, in mej ministrom katerega treba vedno priganjati. Politični razgled. NotraiUe dežele. V L j ubij ani 15. julija. Jedva so volitve /.a moravski deželni zbor končane, že se govori o novih kompromisih. Nek moravski list, ki visi na vladno strun, že prigovarja, da bi srednja in nemško-liberalna stranka sklenili jednak kompromis za prihodnje volitve v državni zbor. Vlada hoče s tem pridobiti nekaj članov srednje stranke v državni zbor in tako pomnožiti Coroninijev klub, kateri bode potem po vladnej volji odločeval v \seh vprašanjih. — Včeraj zvečer je volila Brnska trgovska zbornica jednega poslanca v deželni zbor. Izvoljen je gotovo kandidat nemško-liberalne stranke Rudolf Auspitz. — V deželnem zboru ]e včeraj poročal dr. Sturm o predlogu deželnega odbora, da se za opravičeno spozua nnstav-ljerjc jednega deželnega koncipista extra statum. Proti tnmu predlogu je govoril dr. Ilelcelet, ker se je dotično mesto le zato ustanovilo, da bi se jed-nemu Nemcu, ki ne zna češčitie dala služba, ne pa iz potrebe. Pri glasovanji se je vsprejel predlog deželnega odbora z 8 glasovi večine. Proti so glasovali Čehi, mej njimi deželni namestnik in sovetnik namestništva Jauuška. Pokazalo se je tedaj, da bode tako imenovana srednja stranka podpirala nemške liberalce, da je bilo vladno veselje zaradi kompromisa malo prenagljeno. Ta teden so volitve v slezljsikl deželni zbor. Dozdaj so navadno bili skoro v vseh okrajih v tej kronovini izvoljeni nemški liberalci. Dosti boljšega izida tudi letos nemarno pričakovati. K večjemu utegnejo Čehi ali Poljaki v kmetskih občinah pridobiti kak mandat. Vitanje države. Kakor kaže odprava komisije za prošnje in' neka nova odločba ruskega senuta, začenja reajccija — Usedi se na tega, — rekel je vzdihujoč, — tvoj je jako truden. In molče sta jezdila proti samostanu. Pot je ves čas držal po gozdu. Kmalu se je zaslišalo šumljanje vode in pokazal potoček, ki se je vil mej trsjem in lesketal se mej gostim zelenjem. — Ali poznaš ti to mesto, knez? — vprašal je Mihejič. Serebrjani je pouzdignil glavo in zagledal sveže pogorišče. Zemlja je bila nedavno izrita, ter ostanki poslopja in vodnega kolesa so kazali, da je tu bil mlin. Ko so zgrabili mlinarja, — opomnil je Mihejič, — so tudi razdejali njegovo stanovanje; mislili bo najti kak zaklad, da bi jih pobral vrag. Serebrjani je razmišljen pogledal pogorišče in molče sta jezdila dalje. Čez nekaj ur začel je postajati gozd redkejši. Mej drevjem se je pokazala zidana ograja in na ravnej poljani videl se je samostan. Stal ni, kakor druga taka bivališča na vzvišenem mestu. Iz ozkih omreženih oken ni bilo videti obširnih samostanskih posestev in povsod so se videla samo golu debla in temno zelenje smrek, ki so stale okrog v Rusiji pojemati. Leta 1873. v reakcij on aru ej dobi prejšnje vlade, se je senat izrekel, da zemstva nemajo pravice prositi za Bpremembe zakonov, ki so v zvezi s krajnimi potrebami. Zdaj je pa senat odločil, (ia imajo zemstva to pravico, ter da imajo do* tične prošnje poslati na ministerstvo. Gubernstorji bodo vsled te odločbe prenehali b ti cenzorji mislij in želj zemstev. Do te odločbe se namreč ni smela nobena taka prošnja poslati na višje mesto brez dovoljenja dotičnega gubernatorja. Novo bolgarsko ministerstvo je sestavljeno. Karavelov je ministerski predsednik, finančni minister in vodja ministerstva javnih del, dokler se to ministerstvo ne odpravi; Canov, minister vnanjih zadev; Slavejkov, minister notranjih zadev; Rado-slavov pravosodni minister; Karolev, naučni minister. Stamburov postal je zbornični predsednik. IVIeJ narod nI zdravstveni kongres, ki se snide v oktobru v II mu, bavil se bode neki z vprašanjem, da bi se sklenila mejnarodna zdravstvena pogodba zaradi naredeb proti razširjenju ko lere in drugih nalezljivih boleznij in nastavila stalna mejnarodna komisija, ki bi imela preiskavati uzroke teh boleznij in iskati sredstev, kako jih zabraniti. Belgijska vlada je svetovala kralju, da bi razpustil vse občinske sovete. Temu se je pa neki kralj proti vil, vlada je vsled tega opustila to zahtevo. Angleški vladni in liberalni listi hudo napadajo zgornjo zbornico, oa je zavrgla volilno reformo. II kratu se pa mnoJe glasovi, ki zahtevajo, da se ta zbornica reformuje. Sedaj se še ne ve, ali bode vlada razpustila parlament, če bode zbornica zopet zavrgla jeseni volilno reformo, čuje se že, da hoče jej vlada tolikrat predložiti to novi volilni red, dokler se ne ud- javnemu mnenju. Veščaki egiptovske konference prišli so do prepričanja, da se za stalno sedaj finančne zadeve v Egiptu ne dajo urediti, ko tam vlada nered in anarhija. Žuto hočejo za zdaj nasvetovati mesto normalnega budgeta, katerega je priporočila Anglija, le nekak izreden budget, ki bode imel olaj • sati sedanja bremena državnega zakluda. Pozneje bi se pa moralo lina orno vprašanje obravnavati ob jed* nem s političnim. Ta nasvet vešćakov se neki od vseh vlastij odobiuje in pride v drugej skupnej seji konference na vrsto. Dopisi. Iz Celja 13. julija. [Izv. dop.] Proti koncu tega meseca bode torej druga volitev občinskega zastopa v naši okolici. Dne* 23., 24. in 25. t. m. bodo naši Celjani zopet širokoustili se okoličanom, da gre samo za mir z mestom. „Mir z mestom" pa pomeni v slovarji naših „Hboraleev", da imajo Celjani v okolici prvo besedo, okoličan pa plačuj in molči! Sploh imajo gospodujoči Celjani čuden slovar. Parlamentarizem n. pr. je v Celjskem mestnem zboru to, da župan prvosednik svoje mnenje pove in vsi mestni očetje prikimajo. Tako se „vodi" pri nas parlamentarno razpravljanje, taka je debata. O debati sploh v našem mestnem zboru ni sluha ne duha. Dr. Rieger, ki je baje jedenkrat v državnozborskem odseku rekel: ne besedujmo, ampak glasujmo! — imel bi s Celjani svoje veselje. Uradna tajnost, ki bi glede mnogih rečij dan današnji se bolje imenovala javna tajnost, je tudi nam razodela, kako se posvetovanja in ukrepi delajo navštric naše mestne hiše, v okrožnem sodišči. Aku gre za preiskavo proti kateri osobi, ki se le količkaj povzdiguje v javno življenje, tedaj preiskovalni sodnik vedno prijemlje za kljuko vrat prezidi- jalne sobane, predsednik se posvetuje z državnim pravduikotn, in temu se pravi .neodvisnost sodnikov". Celjska uradna tajnost je tudi vedeti dala našemu lokalnemu listu že 9. t. m., da bode 6. avgusta t. 1. pred porotniki glavna razprava proti dru. Gregorcu in Brožetu („Slov. Gosp.u). — Današnja „Sudst. Post" pa prinaša izjavo dra. Gregorca, da še nič nema v rokah o rečeni obravnavi. Pri takih dogodkih se ni čuditi, da ljudje pravijo, da ima jeden prvih sodelavcev Celjske „vahterce" sedež in uradnico v okrožnem sodišči. Obžalovali ste nas zadnjic, da imamo tako smolo pri izžreba nji porotnikov. Ni sicer misliti, da bi komisija, ki vlači imena porotnikov iz pušice, ne prepričala se, ali ao res imena vseh mož notri, ki so v letnem zapisniku porotnikov, m neso izključeni iz zakonitih razlogov. Čudno pa je vsakako, da se vsako drugo leto ponavljajo imena: Kada, Steyer, Tomscheg itd., drugih imen, u. pr. Schvvarzeuberg, pa do bližnjega zasedanja ni bilo na dan. „Mnogo jih je poklicanib, pa malo izvoljenih". Sv. Martin na Pohorji in hrum pred okoličan-sko šolo v Celji, porivata dve nemški glavi na obzorje. Pravijo, da se v Celjskem „kloštru" (okrožnem Bodišči) skrivnostno „posvetujejo" o preiskavi Slovensko-Bistriški in načinu, kako bi se najbolj temeljito, najbolj zakonito in najbolj stvarno vršila. Videli bomo v kratkem izid posvetovanja o tej preiskavi, katero baje prav za prav vodi — neki znani dosluženi tajni svetnik Nj. Veličanstva. — Zakaj pa so kamenje metali nemški nezreli dečki na slovensko šolo Celjske okolice? Pravijo, da so vedno mnogo občevali s pretiranim možem, ki še hoče dočakati, da bodo pruski regimenti v Celje primarširali. Sitni vpletek nemških glavačev v dogodek pri av. Martinu na Pohorji ne bode preglavice delal našemu državnemu pravdniku Duller-ji; on je namreč hitro po neljubem obnašanji „liberalnih kmetov" šel na odpust, prepustivši posel javnega tožnika svojim namestnikom, ki pa zato menda neso mnogo bolj mučeni. —. Izpod sv. Ane pri Ribnici, v juliji. [lav. dop.] Vroče je, gospod urednik, vroče! Solnce jelo je zadnje dni tako močno pripekati, da človeku ne kaže druzega, nego skočiti ali v vodo in se v njej prijetuo hladiti, ali pak poiskati si pod kakšno košato lipo primerne sence ter uživati hlad pred to m u."ero vročino. — Tako mislim jaz, gospod urednik; vsa druga bila bi, če bi bil jaz mežnar od sv. Ane, iu drugače bilo bi z „vročino", z vodo, senco in z — menoj, in vse skupaj bilo bi: smola in „žaifa"! Zakaj? Prvič bi ne imel nikjer sreče, in Če nema človek te, je jedna smola; drugič bi imel večjo plačo, kot bi mi „šla", pa bi si vse jedno še večjo hotel doseči, za to, ker, no, ker jo imajo drugi, ki so se ve da že davno pozabili, kar sem si n. pr. jaz kot „mežnar" stoprav v glavo utepel, to bi bila tudi smola, kajti Če človek sam seboj ni zadovoljen, potem mu pameti in možgan ne senca, ne voda in ne led ne ohladite, tedaj k večjemu par pijavk po kacem zdravniku na glavo stavljenih, ali pa naravnost oddelek na Studencu „fiir — Geisteskranke" ! Potem bi zopet reklo se: Nesrečni mežnar! —Da! In bila tudi to bi — smola! ograje. Okolica je bila tiha in žalostna; samostan 8e je prišteval, kakor se je videlo, k številu ubož-nejših. Jezdeca sta skočila s konj in potrkala na vratica. Minulo je nekaj minut; zaslišalo se je rožljanje ključev. — Slava gospodu Jezusu Kristu! — rekel je tiho Mihejič. — Na vekomaj, amen! — odgovorila je sestra vratarica in odprla je vratica. — Koga hočeta, gospoda? — Sestro Evdokijo, — rekel je poluglasno Mihejič, boječ se s tem imenom razdražiti duševno rano svojemu gospodu. Saj me poznaš, ljuba mati; ni dolgo, ko sem bil tukaj. — Ne, gospod, ne poznam te! še le danes sem postavljena k vratim, pred menoj je bila sestra Neža .... In nuna je previdno pogledala prišleca — Saj tudi ni treba, mati, — no'1 Mihejič, — pusti naji. Povej opatinji Nikif ■ Romanovič Serebrjani. i je bojazljivo pogledala b_ ^a, Btopl n zaprla za seboj vratica. Slišalo se je, da se je hitro oddaljila, in govorila sama seboj: „Gospod Jezus Kristus, usmili se nas!" „Kaj pa neki to pomenja?" pomislil je Mihejič : „čemu se neki boji mojega bojarja". Pogledal je kneza in spoznal, da so njegovo prašna t o orožje, obleka, raztrgana od trnovih grmov in nemirni izraz prestrašili vratarico. Poteze Nikite Romanoviča so se bile res tako spremenile, da ne bi ga bil poznal sam Mihejič, ko bi ne bil prijezdil vkupe ž njim. Čez nekaj časa zaslišali so se zopet koraki vratarice. — Ne m rekla je s spod-tikajočim zdaj vaju bo-jarin^ jUtri po jutranji eluftbi boi (i. - morem čakati! — zakričal je Serebr-.uaril z nogo v vratica; odjenjali so za« ai šel je v ograjo. Pred njim stala je opatinja ravno tako bleda, kakor on sam. — V imenu Jezusa Krista Odrešenika, — rekla je s tresočim glasom, — ustavi sel Jaz vem, Slednjič pa, z ozirom na to, da bi bil mežnar od sv. Ane, imel bi opraviti mnogo: sam se seboj, z zvonovi in v prostem času, kakor pravijo: bi mislil, mislil, mislil, kaj mislil bi — ne vem in bi tudi vedeti ne mogel. Mej druzimi opravki — kakor sem vam že zadnjič nekoliko citiral — bilo bi mi najbolj ljubo: potrkavanje s peresom — na papir, recimo najnovejšega slovenskega dnevnika! Tam bi .delal na vse kriplje", otepal okolu sebe, kakor krava z repom v tej vročini, in če bi družim to ne bilo všeč ter bi me bičali in mi dali, kar bi mi šlo — pa ne večjo plačo, kar Be samo po sebi umeje, — tedaj bi pa dejal sam pri sebi: Iiiiiikt zische mich Dor PObel aus; ich lache desto tnehr mir selbst Zu li.ii i sr, wenn ich mein Gesicbt i m Spiegel Betrachte. In: „bi-hi-hi l" — das ist gelungen! bi na glas zaupil! — Saj bi bil na Mali Gori „ergum"*) — varen! To bi bilo jedino, kar bi ne dalo se s smolo primerjati. Kaj bi k temu vsemu narodnjaški svet v Ribniški dolini dejal, sicer ni težko uganiti, ipak bi se povsem sramoval tacega mežnarja! S tacim in jednacim potrkavanjem v najnovejšem slovenskem dnevniku bi narodnosti slovenske v tej dolini nikakor ne obsojeval po pravici, temveč vbo bolj — utrjeval jo po mežnarsko. Ali kaj bi mežnarja od sv. Ane s prisvojenim si dekretom to motilo! In kaj mu škodovalo! Če bi se imel potiti od vročine zasramovanja druzib in onesnažiti se po prahu, katerega bi metali na moj mežnarsk život, vzel bi nekoliko poznate žajfe v roko in se šel odrgnit in očedit v „tuschbad" listnice uredniške najnovejšega slovenskega dnevnika, — češ: „Zu.ui Teufel ist der Spiritus —zdaj mi ostaje le še „žajfu", ker smole imam itak že dosta! Če bi vender kdo, ki je bolj ostroviden in predrzen, v obraz trdil mi, da je ta „žajfau slabega fabrikata, rekel bi mu naravnost tako-le: Le haut deTend le bas!.. . In zakaj tudi ne, gospod urednik, če človeka-mežnarja niti „žajfa" ne opere, potem si je treba pomagati s „peskom" (v oči) ali pak z njemu modernim „švin-delnom"! — Li ni pa tak mežnar vreden za svoje potrkavanje — rein par gew*»ltiger Schvvertstreiche" ? — bilo bi nepotrebno odgovarjati. Ergo: Menschlein! Menschleiu! — dein ist das Pech, — in tvoja je — «-ajfa! Mein Messner was willst du noch mehr! *) Najbolj znamenit izraz — za mežnarja od sv. Ane. _____Dop. Domače stvari. — (Knezoškof dr. Jakob Missia) prišel jo včeraj popoludne s poštnim vlakom v Ljubljano. Danes zjutraj je v stolni cerkvi maševal, potem pa šel na Grad, kjer si je ogledal okolico. Dopoludne odpeljal se je na Gorenjsko. — (Odlikovanje.) Ravnatelj kaznilnice v Kopru g. Rudolf Mahorič dobil je za mnogoletno izvrstno službovanje viteški križec Fran Josipovega reda. — (Osobne vesti.) Brzojavni ravnatelj g. Josip Kotalik v Trstu imenovan je stavbenim po kaj si prišel ... Pa gospod kaznuje ubojstvo in nedolžna kri naj pade na tvojo glavo! častita mati! odgovoril je Serebrjani, ki ni razumel njenega strahu, in je bil preveč vznemirjen, da bi mogel čuditi se: — častita mati, pusti me k sestri Evdokiji! Daj mi jo videti saj za jeden tre nutek! Pusti mi samo posloviti se od nje! — Posloviti se? — ponovila je opatinja: — Mi res hočeš samo posloviti se? — Daj mi samo posloviti se od nje, častita mati, in jaz vse svoje premoženje dam tvojemu samostanu. Opatinja ga je nezaupljivo pogledala. — Ti ai ulomil s silo, — rekla je: — imenuješ se kneza, a Bog ve kdo si, in Bog ve po kaj si prišel .. . Znano mi je, da zdaj stikajo opričniki po Bvetih samostanih in pobijajo žene in hčere onih pravičnih, ki so bili usmrteni v Moskvi! . . . SeBtra Evdokija bila je žena usmrtenega bojarja. . . — Jaz nesem opričnik, zakričal je Serebrjani : — jaz sam bi dal vso svojo kri za bojarja Mo-rozova! Pusti me k bojarinji, častita mati, puBti me k njej. Sti Be že morali pravica in resnica pokazati na obrazu Serebrjanega. Opatinja se je pomirila in pogledala je nanj s sočuvstvom. svetnikom pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. G. Fran G a b r š e k podučitelj na Zidanem mostu imenovan je stalnim učiteljem na trirazreduici v Ratečah. — (Pomiloščenje.) Presvetli cesar odpustil je z odloči lom z dne 10. t. m. 151 kaznencem ostalo kazen. Mej temi je pomiloščenih 10 v Ljubljani, 16 v Kopru, 7 v Gradiški, io 6 žensk v Begunjah. — (Vse ljudske in srednje šole v Ljubljani) končale so danes šolsko leto. — (Pasji dnevi) marsikoga zapeljejo, da použije kapljico bodi si vina ali piva, in nadomesti tako s potom izgubljeno vodo. Ker je pa zdravstveno stanje vsled vznemirjujočih poročil iz južne Fiancoske jako dvojbeno, in ker se zdravje spridi najraje po slabi jedi in pijači, usojamo si slavni magistrat oziroma zdravstveni svet opozarjati, da večkrat kemično da preiskati po raznih gostilnah, in to brez izjeme, pijačo, in to uradno preiskan je objavi v slovenskih in nemških časopisih, ter dostavi ime dotičnega krčmarja. Po tem potu se bo občin-Btvo obvarovalo slabih pijač, kajti krčmarji bodo gotovo skrbeli, da se njih vina ali pivo v javnih listih ne obsodi. Samo ob sebi ae razume, da bi to preiskovanje moralo priti nepričakovano. Upamo, da s temi vrsticami UBtrezamo slavnemu žejnemu občinstvu, ker dobra kapljica je dan danes bodi si v mestu, bodi si v okolici res „bela vrana". Ako ae hi to povsod zgodilo, zginilo bi umetno narejeno vino židovskih tovarn, in pivo bi ne tekmavalo včasih z „Bitterwassera. — (Zapomniti treba.) Povodom slavnosti v Vodmatu zabavljal je prav robato tudi neki Buz-zolini, ki na glavnem trgu salame in sir prodaja, ter mej drugim rabil izraze: „takih neumnostij še nesem videl — — rudečesrajčniki . . . kranjski osli itd." Ta možakar je menda tudi že našega kruha pijan, treba tedaj skrbeti, da postane trezen. — (Javna prošnja.) Gospod, ki vsak dan obišče grob Bvojih dragih pri sv. Krištofu, se nam pritožuje, da brezozirne roke trgajo in kvarijo cvetlice na ondotnih grobeh. Obžalovati je, da se sploh ču-jejo take pritožbe in želeti bi bilo, da bi se v bodoče pri miru pustile cvetlice, katere je zasadila pijeteta na grob svojih dragih pokojnikov, še bolj želeti bi pa bilo, da bi se takim osobam, ki skrunijo grobove, prišlo na sled in da bi se izročili v zasluženo kazen. — (Načelnik postaje) južne železnice v Ljubljani gospod Gustav Habit odide IG. t. m. na daljši odpust, nadomestoval ga bode g. ekspeditor Ivan Lisec. — (Domačega pešpolka) št 17. drugi batalijon, ki je nastanjen v Kopru, pride jutri k vojaškim vajam v Ljubljano. — (Išče se solo-tenor). Kolikorkrat javno nastopi moški zbor filharmoničnega društva, vselej je v zadregi za solo-tenorja. Tako je moral pred kratkim pri nekej serenadi pomagati iz zadrege nek tukajšnji učiteljsk kandidat in za „Liedertafelu, pri katerej bo se večinoma že znani zbori peli, izposodili ao si tenora iz Trbiža, moški zbor sam pa se — Pregrešila som se pred teboj, rekla je. — Pa slava Bogu in prečistej njegovej Materi, motila sem sem se zdaj. Slava Kristu, svetej trojici in vsem .svetnikom, da nesi opričnik! Prestrašila me je vratarica, in jaz sem že samo mislila, kako bi pridobila časa, in skrila sestro Evdokijo ! Hudi čaai bo nas zadeli, gospod! Še v božjih stanovališčih se ne morejo skriti, kateri so v carjevej nemilosti. Slava Bogu, da sem se motila! če si ti prijatelj ali sorodnik Morozova, popeljem te k Evdokiji. Pojdi za menoj, bojar semkaj mimo pokopališča; njena celica je prav na vrtu. Opatinja odpeljala je kneza čez vrt v samotno celico, gosto obsajeno z divjimi rožami in drugimi grmovi. Tam na klopici pred uhodom sedela je Helena v črnej obleki in v samostanskem pokrivalu. Poševni žarki zahajajočega solnca padali so na njo skoz gosto javorje in zlatih nad njo že vsahujoče veje. Poletje se je že bližalo h koncu; poslednje cvetke divjih rož so že obletevale; črna obleka nune bila je posuta z njih rudečimi listki. Žalostno je gledala Helena počasno in jednoobrazno padacje porumene-lega javorjevega listja, in le odmev približajočih se korakov izbudil jo je iz zamišljenja. Priuzdignila je glavo, Bpoznala opatinjo in ustala, da bi jej šla naproti, pa ko je nepričakovano ugledala Serebrjanega, sedaj popolojuje ne samo pri koncertih, ampak tudi pri „Lidertafel" — z dijaki! Kako pa dalje? — (Letno poročilo državne višje realke v Ljubljani) za šolsko leto 1884 odlikuje se letos po izredne; vsebini. Razen lične podobe slavnega J. A. Scopoli-ja ima namreč obširen sestavek „Versuch einer Geschichte der Botanik io Krain (1754 bis 1883)", katerega je spisal g. prof. Viljem Vosa in ž njim sigurno vsacemu ustregel, kdor se količkaj zanima za botaniko, ali kakor pravi g. pisatelj za Otlori*tikou Kranjske. Sestavek začne s Scopolijem, čegar življenje in znanstveno delovanje je na drobno io s posebno gorečnostjo popisano. Mej tekstom utisnena je podoba Idrijskega mesta in hiše, v katerej je Scopoli stanoval. Za njim pridejo na vrsto VVulfen, Baltazar Hacquet, Kari baron Cojz, Fran Hladnik, Josipina pl. Kvviatkovska, And. Fleišmann, Siegmund Graf, Henrik Frever, Jurij Dolinar, Valentin Plemel, Karol Dežman, potem pa botaniki, ki so na svojem potovanji obiskali tudi Kranjsko: kralj Saksonski, dr. David Henrik Hoppe, Muni vit. Tomasini, D. Štur, dr. A. Pokoruv in dr. A. vit. Kerner. Na 58 straneh je nabranega veliko in to interesantnega gradiva, žal, da nam je Čakati na konec sestavka do konca prihodnjega šolskega leta. Statistiki realke povzamemo, da je bilo začetkom leta upisauih 230 učencev, koncem leta bilo jih je še 211, mej temi 73 Ljubljančanov, 68 izven Ljubljane, 61 iz Cislitavije, po veroizpovedanji 240 katu 1'kov, 5 protestantov, 2 Žida, po narodnosti 90 Slovencev, 93 Nemcev, 2 Hrvata, 1 Čeh, 24 Italijauov, 1 Francoz. Višji razredi so jako slabo obiskovani. V 5. razredu je 8, v šestem 9, v sedmem 14 dijakov, številke, ki dade marsikaj misliti. Glede" starosti bili so trije po 21, trije po 20, 18 po 19 let, najmlajši 11 let (9). Šolnine se je plačalo 3217 gl., Vbprejemnine 178 gld. 50 kr., štipendistov je bilo 19, vkupna vsota štipendij 1577 gld. IG kr. Slovenščina je obligatna za Slovence v 1. do 4. razreda, relativno obligatna v 5. in 6. razredu, kjer se morajo dijaki učiti slovenski ali italijanski, in v 7. razredu, kjer se je isto tako odločiti za slovenščino ali francoščino. Podporno društvo imelo je 489 gld. 38 kr. dohodkov, iz katerih se je revnim dijakom za knjige pisala in risala izdalo 18G gld. 7 kr., v gotovini 134 gld. GO kr., za obleko 49 gld. 30 kr. — (Letno poročilo II. mestne petero-razredne deške ljudske šole v Ljubljani 1883/4) prinaša na prvem mestu slavnostni govor, katerega je govoril ravnatelj gosp. Leopold Belar, potem podrobnosti iz šolske kronike, naposled statistiko te šole in razvrstitev učencev. Vseh učencev bilo je 759, mej njimi 72G Slovencev, 33 Nemcev, od katerih je 450 za bližnji višji razred sposobnih, šolnine oproščenih bilo je 463, 145 plačevalo je vso, 151 pa samo pol šolnine. V pripravijalnici za obrt-nijsko šolo bilo je 140 učencev, po narodnosti vsi Slovenci. Ekskurendno šolo na Mahu obiskovalo je 85 slovenskih učencev, mej katerimi jih je 49 za bližnji razred sposobnih. Jako pičlo je število učencev v III. razredu te šole, namreč 9, jako močno pa so obiskovani deške ljudske šole razredi. .Paralelni razredi 1 a, 1 b, 2 a, 2 b, 3 a, 3 b brojili bo zakričala je, roki položila na srce in onemogla pala na klop. — Ne straši se, dete moje! rekla jej je prijazno opatinja: — to je bojar, ki ti je znan, prijatelj tvojega pokojnega moža, prišel je nalašč poslovit se od tebe. Helena ni mogla odgovoriti, samo tresla se je, in prestrašena gledala kneza; dolgo sta oba molčala. — Tako, — spregovoril je na zadnje Serebrjani, — tako tedaj se zopet vidiva. — Ni se nama bilo mogoče videti drugače! — rekla je Helena, da se je komaj slišalo. — Zakaj me nesi počakala, Heleua Dmitri-jevna? — rekel je Serebrjani. — Ko bi bila počakala, — zašepetala je, — ne b! bila imela dosti sile ... ti bi me ne bil pustil ... dosti je tako greha, Nikita Romanovič . . . Nastalo je zopet molčanje. Srce Serebrjanega je silno bilo. — Helena Dmitrijevna! — rekel je jecljajoč od razburjenosti: — za vselej se poslovim od tebe, za vselej, Helena Dmitrijevna .... Daj mi posled- njikrat pogledati te.....odkrij svoje pokrivalo, Helena' (Dalje pri h.) vai od 88 do 90 učencev, isto tako 4. razred z dvema oddelkoma 79 in 90 učencev. — (Program Novomeške gimnazije) obsega v prvem delu spis prof. Brežnik-a: Erziebung und Unterricht bei den Romern zur Zeit der Kooige und des Freistaates, v drugem delu javi šolske vesti. Iz druzega dela je razvidno, da je imela gimnazija koncem šolskega leta 132 učencev, izmej katerih je dobilo 8 odliko, 58 prvi, 17 drugi, 8 tretji red, lOtim se je dovolilo, da skušnjo po počitnicah ponovijo. V obče je tedaj uspeh jako ugoden. V prvi razred jih je v začetku leta 29 uatopilo, kar je jasen dokaz, da blagostanje na Dolenjskem zelo propada. Še pred šestimi leti je bilo v prvem razredu 54 učencev, a letos že skoraj polovico manj. Toča, slaba letina in letos Že tudi trtna uš spravljajo Dolence na beraško palico. Glavni faktor pa, ki bo na Dolenjskem vse vničil, je slaba komunikacija. Če ne pride kak deus ex machina z železnico, bodo Dolenjci, posebno Podgorci od gladu cepali. Kdor pa misli, da je to pretirano, naj vpraša g. Grazer-ja, davkarskega knjigovodjo v Rudolfovem, ki je pre-tečeno zimo z nabranimi milodari celo Podgorsko rodbino smrti vsled gladu rešil. Slednjič še omenimo, da je politični okraj Novomeški, kar se narodnih šol tiče, izmej vseh na Kranjskem najbolj zanemarjen. V tem okraji je namreč 16°/0 ljudij, ki ne znajo pisati ne brati. Če bo to Še pet let tako trajalo, se bo morala Novomeška gimnazija zapreti. Pa politični kričači v tem oziru ne morejo nič pomagati, ampak le pošteni in neutrudljivi pedagogi, ki imajo dosti vede in pa z dobrim izgledom pravi pot kažejo. Verba movent, exempla trahunt. — (S loven s ko-n e m ški abecednik.) Slovenisch-deutsche Fibel. Bearbeitet von Kari Pre schern Wien 1884. K. k. SchulbUcher-Verlag. Diese Fibel wird zum Lehrgebrauche an der slovenisch-deutschen Volksschulen KUrntens als zulassig er-klart. (Min. ErlaBs von 24. Mai 1884. Z. 9627.) — (Za s ta riše.) Na c. kr. pijonirskej ka-detnej šoli v Hamburgu pri Dunaji je še nekaj prostorov praznih za dijake od 4. do 8. gimnazijalnega ali realnega razreda. Prošnje 8 spričevali naj se v kratnem pošljejo na šolsko poveljništvo. — (Nag je letal) danes po Bregu okolu 10 uri zblazneli kovač s Potisk Štajerskega. Slekel se je pod sv. Jakoba mostom, obleko vrgel v vežo (Šantelnove hiše), potem pa čez Breg zavil v Salen-drove ulice, kjer ga je mestni služnik prijel in odvel v stružnico v deželni hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. julija. „Wiener Zeitung" : Cesar podelil je predsedniku državno-železno-cestnega obrata v priznanje izvrstnega službovanja komanderski križ Leopoldovega reda. Bukurešt 15. julija. Shod združene opozicije delil je proklamacije, v katerih se pozivlje ljudstvo k ustanku. Vernesco izrekel je več psovk proti kralju. Vsled večstranskega protesta pretep, pri katerem je množica pristaše opozicije, ker so rabili revolverje, hudo zdelala. Redarstvo napravilo je v kratkem red. London 15. julija. V spodnjej zbornici izjavil je Dilke, da niti v Londonu niti po vsej Angliji do sedaj ni niti jednega slučaja azijske kolere. Pariz 14. julija. Narodni praznik obhajal se je, kakor prejšnja leta. Opoludne pripetil se je neljub dogodek pred „Hotel Continental" : Dijaki ugledali so nemško zastavo in kri čaje zahtevali, da se odstrani; poulični de-čaki prileteli so, raztrgali zastavo, razbili okna in vrata hotela; redarstvo razgnalo je mladostne izgrednike. njen. Uzrok prepiru še ni znan. Tako piše v Titi isu izhajajoči časopis .Kavkaz". * (Postavo o tabačnem monopolu v Srbiji), katero je skupAčina sklenila, so v nedeljo 13. t. m. v Belemgradu razglasili. Nova postava pride v veljavo 1./13. septembra t. 1. * (540 učiteljev) pripelje se v kratkem iz Amerike v Hamburg, da si mej počitnicami ogle« dajo Nemčijo. * (Panama-kanal.) Prav žalostne reči je poročal častnik Brown pomorskemu tajuiku Ziedinje-nih držav o Panama kanalu. Polovico za vse delo dovoljenega denarja so že potrošili, skoro pol za delo določenega časa je Že prošlo, a dovršili so še le (0*3) tri desetinke vsega dela. Materijal v vrednosti 15 milijonov dolarjev so zapravili. Naloga, pri reki Cbagres, ki za časa deževja narašča in veliko Škode prouzročuje, napraviti jezove, neso izvršili. Da bi se kdaj Panama-kanal dozidal, je torej še vprašanje. * („Ar m e r i a" ), to je orožnica v Madridu je pogorela. Velik del dragocenih zbirk je pod raz-zalinami pokopan. V tej narodnoj orožnici bilo je mej drugim orožje in okl pi cesarja Karola V., oklep turškega v bitki pri Lepantu ubitega admirala A It -paše, meč zadnjega mavriškega kralja Boabdila, meč narodnega junaka Cida-Gompeadora, meč Ferdinanda Cortes-a in vojna oprava Krištofa Kolomba. * (Klasično.) Nemci so res učeni in modri možje. Ali ni to ironija, da so v Stuttgartu nad vrata tamošnje realke (kjer se uči francosko, nemško in realije, latinsko pa ne) napisali zlate črke: S. P. Q. S. (t. j. Senatus populus que Stuttgartien-sis) in hoteli s tem posnemati Rimljane, kateri so na državna poslopja pisali: Senatus populus que romanus. Zdaj morajo pa gimnazijalci realcem razlagati pomen onih zlatih Črk. Pa to še ni vse. Pred nekoliko dnevi se tudi nad vodnjak napisali: S. P. Q. S. Stavimo, da tretjina nemških mestnih odbornikov ne ve, da pomenjajo črke S. P. Q. S. senat in ljudstvo v Stuttgartu. Nemški listi sami se spodtikajo nad klasično smešnostjo Stuttgartskega mestnega starej-šinstva. * (Čudno usmiljenje do živali j,) Imenitna gospa, katera je k društvu zoper mučenje ži-valij pristopila, reče kmalu potem slugi: „Janez! vjerni, vjemi tistega sitnega hrenceljna, toda pazi, da mu kaj zalega ne storiš, in ga spusti skozi okno ven u Sluga vjame hrenceljna, odpre okno in premišlja, bi ga li spustil ven ali ne. Zato ga vpraša gospa: „No, kaj čakaš in ga ne izpustiš?a „Dežuje, milostljiva," odgovori Janez. „Tako ga pa ne3i v stransko sobo, da ondi počaka lepega vremena", ukaže preusmiljena gospodinja. * (Kratko, a dobro.) Lekarnar v nekem mestu na Nemškem je ponudil mladeniču službo v svoji lekarni in mu toraj pisal: „Plača 150 dolarjev na leto, prosta hrana in stanovanje v petem j nadstropji." Ta mu pa hrzojavi: „Berolin 10. ju-| lija. Hvala! Stanovanje previsoko, plačilo prenizko. Razne vesti. * (Letina v Srbiji.) Iz Belega grada se poroča: Akoravno smo imeli meseca junija t. 1. kakor tudi povsod po suhi zemlji v Evropi, slabo in izredno hladno vreme, se bo pri nas letos žetev vender srednje obnesla. Posebno lepo kažejo in dobro letino obetajo naši vinogradi. * (Umor ruskega kneza po policijskem predstojniku.) 23. junija t. 1. vršil se je na kolodvoru Samtredi v Transkavkaziji krvav boj. Policijski pristav Šgenti je ustrelil po hudem kregu in strašnem prepiru 3krat z revolverjem v kneza Mikeladse, ruskega častnika, moža plemenito min-grelske rodbine, kateri se je v zadnii ruski vojni zoper Turke posebno odlikoval in bil tudi težko ra- Dne 10. julija t 1. so se hmeljišča gospodov Koljšek in Zanier v Št. Pavlu pri Priboldu od ne-zuanih zločincev zelo pokvarila; nad 1200 najlepših hmeljskih rastlin se je podrezalo. Poškodovana gospoda imata torej vsled tega jako veliko zgubo. Da se zločinci zamorejo izročiti sodniji, sklenil je podpisani odbor, da tistemu, koji zamore o njih kaj gotovega in natančnega povedati, so Kol