KOPER — PETEK 27. JULIJA 1856 poštnina plačana v gotovini LETO V. — ŠTEV. 31 Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren ko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ul. 26, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun 65— KB-l-Z-181. Trgu Revolucije, je govoril sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar. Z živo besedo je orisal borbo slovenskega ljudstva za svobodo. Naslednjega dne pa je bila osrednja proslava koprske občine na Socerbu. Nastopil je 24-članski pevski zbor iz Ospa. Zapeli so več partizanskih, narodnih in umetnih pesmi, sodelovali sta godbi na pihala iz Ospa in Čežarjev-Pobegov, dva pripadnika JLA — graničarja pa sta recitirala Copičeve pesmi. O pomenu dneva je več stoglavi množi','i govoril nekdanji član oblastnega komiteja za Istro Ivan Cah-Iskra. Po svečanem delu so priredili okrajno strelsko množično tekmovanje, V Sežani so zvečer pred praznikom slavnostno okrasili mesto z zastavami. Na svečani akademiji je govoril predsednik občine, ljudski poslanec Alfonz Grmek, ki je v prisrčnem nagovoru obudil spomine na borbo slovenskega ljudstva za narodne in socialne pravice ter naše napore pri utrjevanju notranjepolitičnega in meddržavnega življenja. Po govoru je bil koncert orkestra DPD Svoboda, mešanega pevskega zbora ter recita-torjev. Ob Dnevu vstaje je bila v Sežani svečana komemoracija s polaganjem vencev na grob padlih partizanov. Prebivalci divaške občine so počastili 22. julij v Matavunu, Pričakali so partizanske patrulje, ki so se tej vasi približale s treh strani ■ in spotoma uprizorile napad na vas. Pri tej akciji je sodelovalo okrog 60 bivših borcev. Sledilo je polaganje vencev pred spomenikom padlih partizanov, nato pa nagovor •tajnika občinskega odbora ZB Milka Strajnerja. Dijaki - srednješolci iz Divačo in okolice so priredili kulturni program z zborno in solo recitacijami, desetina pionir j ev-gasil-cev v uniformah pa je izvedla vajo z ročno brizgalno. Na proslavi je sodeloval tudi mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Divače. Veličastna je bila tudi proslava Dneva vstaje v Ilirski Bistrici. Sekretar občinskega komiteja Anton Dovgan je v svojem govoru omenil velike žrtve, ki jih je ljudstvo ilirsko-bistriške občine dalo za osvoboditev. Obudil je spomin na številne fašistične požige in na ubijanja najboljših antifašistov te občine. Tudi Pirančani so počastili Dan vstaje. Na Tartinijevem trgu so priredili koncert;, na katerem sta sodelovala orkester in pevski zbor piranskega kulturno prosvetnega društva. drugam za njihov nadaljnji razvoj in hitrejše zraščanje v močne socialistične organizacije na vasi. 2e na ustanovnem kongresu Zveze ženskih društev Jugoslavije so si žene postavile kot najvažnejše vprašanje delo z ženami na vasi. Sprejele so sklep, da bodo v prvi vrsti delale z ženo — proizvajalko, ker je dejansko žena na vasi '/ prvi vrsti proizvajalka. Toda potrebno jo je vključiti v zadružne organizacije, kjer bo lahko sprostila vse svoje sile in znanje. Kmetijska vprašanja so kmečkim ženam pač najbližja, zato jih je možno prav na tem področju najbolj aktivizirati in preko teh dejavnosti vzbuditi pri njih zanimanje tudi za druga vprašanja. O-snovna naloga. Zveze zadružnic je torej splošno družbena in politična aktivizacija kmečkih žen. Razširiti je potrebno obzorje naših žena in vzbuditi pri njih zanimanje, kako bodo izboljšale kmetijsko proizvodnjo in si na ta način ustvarile gmotno osnovo za življenje doma in družine. Vzporedno s tem pa ji je potrebno vzbuditi tudi zanimanje za skupna vpraša-(Nadaljevanje na 6. strani) Proslave Dneva vstaje v Prestranku sc je udeležilo nad 3000 ljudi Ustanovni občni zbor Zveze zadružnic v Kopru Vloga žena * preobrazili »ga kmetijstva V torek dopoldne se je zbralo v Kopru 73 delegatk žen zadružnic iz vseh zadrug, ki so vključene v okrajno Zadružno zvezo v Kopru. Delegatke so se sestale na pobudo svojega iniciativnega odbora, da bi ustanovile svoj okrajni odbor. Razen delegatk so se udeležili občnega zbora še zastopnica republiškega Zavoda za napredek gospodinjstva, zastopnica goriške okrajne Zveze zadružnic, zastopnik OK ZKS, predsednik okrajne Zadružne zveze in drugi. Ustanovni občni zbor je otvorila predsednica iniciativnega odbora Penko Milojka, ki. je v kratkem nagovoru pozdravila delegatke, zastopnike oblasti, in javnega življenja. Nato je tov. Aljančič Marija podala poročilo iniciativnega odbora, v katerem se je dotaknila celotne problematike naših žena na vasi in njihove vloge, ki jo 'imajo pri graditvi socializma na vasi in pri preobrazbi našega kmetijstva. Predvsem je poudarila osnovno vlogo zadružništva, t. j. krepitev socialističnih pozicij na vasi, ki bodo postopoma spremenile gospodarsko strukturo naših delovnih ljudi ter jim pomagali ne samo do višje življenjske ravni, temveč tudi do socialističnih odnosov. ■ Novi ukrepi v gospodarstvu so postavili naše zadružništvo še pred večje odgovornosti. Ti ukrepi zahtevajo enotno gledanje in enotno obravnavanje nalog, ki jih je treba izvajati. Nujno je, da so si tudi žene na jasnem, da nove organizacijske oblike, ki se danes uvajajo v našem zadružništvu, se uvajajo zaradi tega, da bi žene s svojo dejavnostjo služile kmetijskim za- Mladina hrvatske Istre, na Brkinski cesti Te dni se je pridružila ljubljanski, mariborski in celjski mladinski delovni brigadi ter ilirsko-bi-striški četi, ki že nekaj dni gradijo Brkinsko cesto, še I. istrska brigada, V njej je G0 brigadirjev iz Pulja in okolice. Doslej so mladinci gradili usek v dolžini 200 metrov in izkopali več tisoč kubičnih metrov zemlje ter začeli s tlakovanjem. Brigade presegajo norme 70 do 80 odstotkov. Zaradi prekoračenja norme ter kvalitetnega tlakovanja je bila proglašena Celjska brigada za udarno, druge pa so bile pohvaljene. Okrog 50 brigadirjev je dobilo pismene diplome za uspešno delo na gradbišču in za dobro urejeno taborišče. (Naci. r.a 2. strani) Na večer pred Dnevom vstaje slovenskega ljudstva so zagoreli kresovi na Primorskem. Partizanske patrulje so krenile na pot — obiskale so grobove padlih borcev za svobodo in se sestale v krajih, kjer so bile veličastne proslave 22. julija. Postojnčane je v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah prebudila godba, ki jih je vabila na trg Padlih borcev. Tam je bil zbor partizanskih patrulj. Po zboru so položili vence pred spomenik padlih. Republiški poslanec Marijan Garza-roli je zbranim govoril o pomenu Dneva vstaje, četa garnizona JLA v Postojni pa je izstrelila častno salvo v počastitev njih, ki so padli za svobodo. Po končani svečanosti v Postojni so patrulje v spremstvu mladincev-pripadnikov predvojaške vzgoje s sodelovanjem partizanskih čet iz Postojne, Planine, Pivke, Hruševja in Podgore uprizorile partizanski napad na Prestranek. Ob 15. uri pa so vse patrulje, formirane v partizanski odred, krenile v Prestranek, kjer so prisostvovale odkritju spomenika. Godba JLA postojnskega garnizona je številni množici in predstavnikom oblasti, svojcem padlih borcev in članom mladinskih delovnih brigad iz Prema zaigrala pozdravno koračnico. Na častni tribuni so bili predsednik okrajnega odbora ZB in ljudski poslanec Anton Ukmar, Julij Titel, podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, zvezni poslanec zbora proizvajalcev Andrej Janežič, republiški poslanec Marijan Garzaroli, predsednika ObLO Postojne in Pivke Jože Baša ter Milan Zakraj-šek ter številni predstavniki družbenih organizacij, podjetij in ustanov. Slavnostni govor je imel predsednik ObLO Postojna Jože Baša, ki je omenil, da je v NOB sodelovalo 162 vaščanov, od teh pa je 34 darovalo življenje. Ob odkritju spomenika je četa garnizona JLA izstrelila častno salvo, navzoči pa so položile. 22 vencev. Veličastna proslava Dneva vstaje v Prestranku, ki je bil slavnostno okrašen, bo brez dvoma ostala v najlepšem spominu vsem udeležencem. Bilo jih je okrog 3000, med njimi 500 partizanskih borcev ter aktivistov, med katerimi je bilo večje število žena, ki so se udeležili partizanskega pohoda, V Kopru je na večer pred praznikom priredil koncert moški pevski zbor DPD Svoboda, pod vod-stv om Ivana Sčeka. Številnim udeležencem proslave, ki je bila na Spomenik padlim v Prestranku trl dneh fašistične okupacije širili med prebivalstvom slovensko besedo ter se po vseh svojih močeh trudili, da bi bil ta kos naše domovine priključen matični državi. V nadaljevanju je poudaril skrb ljudske oblasti za reševanje nekaterih njihovih problemov, posebno s področja socialnega zavarovanja in izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje našli polno razumevanje za svoje delo. V imenu okrajnega odbora SZDL in v imenu Okrajnega ljudskega odbora Koper je občni zbor pozdravil tajnik OLO Črtomir Koleno. Na kratko je orisal pomen naše revolucije in sedanje socialistične graditve domovine, politične in gospodarske uspehe, ki smo jih že dosegli, težnjo po mirnem sožitju z vsemi naprednimi silami na svetu, ter v tej zvezi poudaril pomen Ciril-Metodovega društva, ki s svojim delom lahko pomembno prispeva k splošnim naporom našega ljudstva za izgradnjo novih človečanskih, socialističnih odnosov v družbi in s tem k izboljšanju življenjske ravni. Zasavski pokrajinski pevski zbor CMD je nato zapel nekaj umetnih slovenskih pesmi, član društva Alojz Kocjančič, domačin iz Slovenske Istre, pa je recitiral svoje narodnostno občutene pesmi, posvečeni Istri, Zatem je govoril i deležu naprednih, narodnostno zavednih slovenskih duhovnikov za razvoj naše kulture, ki je bil " preteklosti pomemben, nato pa t? življenju in delu pesnikov Simona Gregorčiča in Antona Aškerca. . Po tem referatu so izvolili nov Pokrajinski odbor CMD. za področje sedanjega koprskega okraja, ker se je dosedanji Pokrajinski odbor, ki je bil za vso Primorsko zaradi boljšega načina dela razdelil v goriškega in koprskega Za predsednika koprskega pokrajinskega odbora so izvolili Alojza Kocjančiča. Ob zaključku lepo uspele proslave in občnega zbora so vsi udeleženci zapeli državno himno. V Kopru je bil v torek občni zbor Pokrajinskega odbora Ciril-Metodovega društva Slovenije, ki je bil združen s proslavo Dneva vstaje in s počastitvijo 50-letnice smrti Simona Gregorčiča ter 100-letnice rojstva Antona Aškerca. Prisostvovalo je veliko število duhovnikov iz koprskega okraja, članov CMD in predstavniki pokrajinskih odborov tega društva iz vseh krajev Slovenije. Uvodoma je predsednik okrajnega ,pdbora Ciril-Metodovega društva ^ Milko Margon govoril o zaslugah katoliških duhovnikov, ki so v Slovenskem Primorju in Istri v težkih Tudi v ICuprivi na Krasu so slovesno proslavili Dan vstaje. Ob tej priložnosti so otiprli novo vaško kopalnico in izročili prometu železniško postajališče, kjer so vaščani dočakali in pozdravili prvi vlak, ki se je tu ustavil. Slovesnost je začel predsednik vaškega odbora SZDL, nakar sta imela krajše govore predsednik Upravnega odbora železnic za Slovenijo Anton Bezjak in predsednik občinskega odbora SZDL Avgust Kodrič. Prebivalci Koprive so se nad 50 let potegovali za postajališče, vendar se jim je šele sedaj izpolnila ta želja. Tako kopalnico kot postajališče so vaščani uredili s prostovoljnim delom. Ob zaključku proslave so položili vence pred spomenik padlih v NOE, ob katerem jc spregovoril o pomenu praznika predsednik občine Sežana Alfonz Grmek. Predsednika Tita in njegovo soprogo so prisrčno sprejeli na grškem otoku Krfu. Tja sta prispela v torek na povabilo grškega kralja Pavla in kraljice Frederike, Razen kraljevskega para, članov kraljevske rodbine in predstavnikov oblasti je sprejela predsednika Tita in njegovo -soprogo tudi velika množica prebivalstva, ki je priredila jugoslovanskim gostom navdušene ovacije. Predsednik Tito je v Grčiji na privatnem obisku. Kljub temu predvidevajo, da bo imel na otoku razgovor z grškim ministrskim predsednikom in z zunanjim ministrom. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Kambodžo bo koristilo popuščanju napetosti v svetu. Tako je izjavil voditelj vladne delegacije Kambo-dže princ Sihanuk ob odhodu iz naše države, kjer se je mudil več dni. Razgovori s predsednikom Titom in z drugimi voditelji — je dejal princ Sihanuk — so me prepričali, da je potrebno vzdrževati čim tesnejše odnose med našima deželama. Vladna delegacija Kambodže se je razgovarjala v Jugoslaviji o utrditvi prijateljskega sodelovanja med obema državama ter o medsebojnih gospodarskih stikih. V zvezi s tem je Jugoslavija izrazila pripravljenost, da v mejah LONDON — Tednik »Empire News« piše, da je britanska kraljica prejela uradno povabilo, naj skupno z edinburškim vojvodom obišče Moskvo. Datum obiska še ni določen, vendar je sovjetska vlada sporočila, da bi bil ugoden čas sredi prihodnjega leta. BOMBAY — V noči od sobote na nedeljo je izredno močan potres prizadel več krajev zahodne Indije, zlasti ozemlje od Bomba-ya do Pakistana. Nekatera naselja so porušena do tal. Najbolj je bilo prizadeto mesto Aniar in okolica, kjer je prizadetih okoli 12.000 tisoč ljudi. Potresne sunke so čutili tudi v Grčiji. RIM — Italijanski železničarji so organizirali enodnevno stavko, ker vlada ni sprejela njihovih zahtev o večjih plačah in boljših delovnih pogojih. Od torka na sredo je bil za 24 ur ustavljen ves železniški promet. Sodijo, da je sodelovalo v stavki 1CO.OOO ljudi. WASHINGTON — Ameriški senat je sprejel osnutek resolucije, v kateri ZDA nasprotujejo spremembam kitajskega predstavnika v OZN. Predstavniški dom je predlog potrdil, NIKOZIA — Vrhovno britansko sodišče na Cipru je odklonilo prošnjo za pomilostitev na smrt obsojenih grških rodoljubov. TEHERAN — Po uradnih podatkih so velike poplave v Iranu terjale 31 smrtnih žrtev. Posebno prizadet je osrednji del dežele. Prebivalstvu ogroženih predelov pomaga tudi armada. HELSINKI — Na Finskem je imel sestanek evropski urad svetovne zdravstvene organizacije, Govorili so predvsem o oskrbi Evrope z vodo. Sestanka so so udeležili delegati iz 22 držav. WASHINGTON — Ameriška vlada je uradno sporočila, da je na Pacifiku končala vrsto letošnjih poskusov z jedrskim orožjem. Sporočilo poudarja, da so dosegli napredek v zmanjšanju nevarnosti zaradi smrtonosnega atomskega pepela. BEOGRAD — Skupina jugoslovanskih strokovnjakov za agrokemijo bo sodelovala na šestem kongresu mednarodnega centra za umetna gnojila v Parizu. PRAGA — Mednarodni gozdarski seminar, ki ga je organizirala FAO, bo trajal do 17. avgusta. Sodelujejo strokovnjaki Iz 11 držav, med njimi tudi Jugoslavija. možnosti pomaga pri gospodarski izgradnji Kambodže. Zahodna Nemčija pripravlja nov predlog o združitvi dežele in o vprašanju razorožitve. To je pred dnevi izjavil novinarjem zahodno-nemški kancler Adenauer. Pri tem je ponovil zahodno tezo, da je vprašanje združitve Nemčije tesno povezano z vprašanjem razorožitve. Kakšni naj bi bili ti novi predlogi, še ni znano, vendar je malo verjetno, da bi prišlo do sporazuma, če bo Nemčija vztrajala le na teh načelih. Sovjetska zveza zastopa namreč stališče, da je vprašanje razorožitve tako važno, da njegovo rešitev ne bi smeli pogojno vezati na nobeno pereče mednarodno vprašanje, vključno z združitvijo Nemčije. ZDA in Velika Britanija ne bosta pomagali Egiptu pri izgradnji asuanskega jezu. Sklep sta utemeljili z egiptovskimi gospodarskimi težavami, vendar v Egiptu menijo, da gre za politično represalijo na račun egiptovsko-češkoslovaške-ga sporazuma o pošiljkah orožja, Medtem se vse bolj širijo glasovi, da bo Egiptu pomagala Sovjetska zveza, v kolikor bo le-ta zaprosil za pomoč. Predstavnik Mednarodne banke pa je izjavil, da bodo Egiptu pomagali, ko bo napočil ugodnejši trenutek. Odstranjevanje posicdic kršitve zakonitosti na Madžarskem je že zelo napredovalo, Tako je rečeno med drugim v resoluciji, ki so jo sprejeli ob zaključku plenuma CK Partije madžarskih delovnih ljudi. Rehabilitirali so okrog 470 ljudi, med njimi več bivših članov in kandidatov CK. Pretežni del resolucije obravnava ideološka vprašanja. V zvezi s tem so poudarili zlasti sklepe XX. kongresa KP SZ, ki so prišli do izraza tudi na Madžarskem, kjer so začeli odločneje de-mokratizirati državno življenje. Odstranili bodo vse pojave pretiranega centralizma in vključili široke plasti delovnih ljudi v razpravo o načrtu drugega petletnega gospodarskega plana. Ta plan predvideva med drugim povečanje industrijske proizvodnje za okrog 50 odstotkov, kmetijske proizvodnje pa za okrog 27 odstotkov. Zelo pomemben je tudi sklep plenuma, da bodo predlagali vladi zmanjšanje madžarskih oboroženih sil za 15.000 oseb. Resolucija plenuma govori tudi o odnosih z Zvezo komunistov Ju- goslavije in poudarja željo, da bi se odnosi med obema partijama poglobili. Normalizacijo jugoslovan-sko-madžarskih meddržavniških odnosov pa označuje kot najpomembnejši dogodek zadnjih mesecev. O upostavitvi novih odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije so govorili tudi na Kongresu Kr Francije. Mi globoko obžalujemo napake in neupravičene obdolžitve — je rečeno med drugim v zaključni resoluciji — ki so spravile jugoslovanske tovariše, ves socialistični tabor in celotno mednarodno delavsko gibanje v težaven" položaj. CK KP Francije je že storil upravičene korake pri ZK Jugoslavije z namenom, da bi upostavili novo odnose v skladu z interesi mednarodnega delavskega gibanja in miru. Med najvažnejšimi sklepi kongresa je predlog o organizaciji komunistične mladine in odprto pismo vsem članom francoske socialistične stranke s pozivom na enotnost akcije in ustanovitev Ljudske fronte. Britanski predsednik vlade Eden je te dni podrobno obrazložil zunanjo politiko svoje vlade. Predvsem je poudaril, da se je nevarnost vojne zmanjšala in da Velika Britanija proučuje možnosti omejitve atomskih poskusov. Glede Nemčije in Cipra bo ostala britanska politika nespremenjena. V razpravi so sodelovali tudi laburistični poslanci, ki so zlasti poudarili nujnost sprejema LR Kitajske v Združene narode ter sklenitev evropskega varnostnega pakta. Sestanek treh državnikov na Brionih je bil dogodek, ld ga moremo s svetlimi črkami vpisati v stavbo mednarodnega prizadevanja za mir in mirno sodelovanje med narodi. Srečali so se trije državniki, ld jih povezujejo enaki pogledi na sedanji razvoj mednarodnih odnosov in prisrčno osebno prijateljstvo. Zato so lahko Tito, Naser in Nehru odkrito in podrobno razčlenili pereča mednarodna vprašanja in dodali k dosedanjim še eno veliko pobudo za boljše razumevanje med narodi. Miru ni mogoče doseči z razkosavanjem, marveč s težnjo po kolektivni varnosti v svetovnem obsegu in z razširitvijo področja svobode, kakor tudi z odpravo nadvlade ene dežele nad drugo — je rečeno v skupni izjavi, Ni pa dovolj samo z besedami zavzemati se za mir, marveč ga je treba tudi ustvarjalno graditi. Jugoslavija, Indija in Egipt so to že večkrat dokazale s svojo politiko aktivnega sožitja, kar že samo po sebi zanika »blokovstvo«. Nasprotniki take politike so namreč začeli trditi, da neke skupine držav hočejo vzpostaviti »tretji nevtralistični blok«. Ljudje s takimi pogledi si pač ne morejo predstavljati izvenblokov-skega sodelovanja držav. Skupna izjava Tito—Nehru—Naser je jasno povedala, da je namen treh držav le vsklajevati napore za utrditev miru v svetu. Taka načela pa ne Prejšnji četrtek in petek, 19. in 20. t. m., je bila nekje v Sloveniji večja skupna vaja pehotnih, tankovskih, artiljerijskih, avijacijskih in drugih enot JLA. Zanimivi vaji večjega obsega je prisostvovalo okoli 300 rezervnih oficirjev iz vse Slovenije na čelu s predsednikom republiškega odbora URO, Viktorjem Avbljem. V spremstvu generalnega podpolkovnika Nikole Karanoviča so posamezne faze te vaje opazovali tudi naši najvišji politični in oblastveni predstavniki Miha Marinko, Boris Kraigher, Ivan Maček in Niko Šilih. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGQPRESA ZA SLOVENSKI JADRAN Na kakšni osnovi naj se v prihodnje razvija atomsko sodelovanje med posameznimi deželami? To je zelo zanimiva politična tema, ki je zlasti zadnje čase prav pogostoma predmet žive razprave po vseh evropskih deželah. Za sedaj imamo tri predloge: »Evro-atom« ali Združenje šestih zahodnoevropskih držav za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, »Združene inštitute za jedrna raziskovanja« (Sovjetska zveza in še nekaj vzhodnoevropskih in azijskih držav) in najnovejši predlog sovjetske vlade o ustanovitvi občeevropslce organizacije za izkoriščanje atomske energije v nevojaške namene. Vsi trije predlogi imajo pečat časa, v katerem so se rodili, kakor tudi namenov, ki so jih želeli doseči z njimi. Prva dva predloga sta plod nezaupanja in ožine, značilna za dobo ostrih nesoglasij in napetosti med bloki, medtem ko tretji v glavnem izraža današnje mednarodne politične potrebe in težnje. Te razprave o osnovah sodelovanja na tem področju pa ne pomenijo, da doslej ni bilo nikakršnega sodelovanja. Nasprotno. Atomsko sodelovanje se je začelo že pred leti in -se vse bolj razvija, čeprav omejeno izključno le na izmenjavo teoretičnih izkušenj. Prišlo je tudi do precej velike izmenjave delegacij znanstvenikov med zahodnoevropskimi deželami in Sovjetsko zvezo, toda vse to, za začetek sicer velikega pomena, doslej ni pre- seglo okvirov, ki so jih narekovali politični in strateški interesi. Preizkusni teren za atomsko sodelovanje je bilo in je praktična uporaba atomske energije v proizvodnji, Toda prav tu gre najteže. Vzpostavitev širše ali ožje osnove za atomsko sodelovanje je namreč neposredno odvisno od politične in strateške orientacije neke dežele in od trenutnih potreb. Zato je tudi toliko predlogov in razpravljanja. Največ razprav je doslej izzval predlog o ustanovitvi »Evroatoma« in težave izhajajo predvsem od tega, ker ima ta organizacija namen zajeti le šest' evropskih držav in ne vse Evrope. Tako naj bi bil Evroatom nekakšen ostanek Evropske obrambne skupnosti, ki je kot zamisel propadla zaradi svoje ozkosti in zaradi svojih organov, ki omejujejo suvereniteto držav članic. Čeprav je bil »Evroatom« zamišljen kot organizacija, ld naj bi predvsem preprečil morebitno samovoljo Zahodne Nemčije na tem področju, ne daje dovolj jamstva, da to nalogo lahko izpolni. Vse te pripombe, skupaj s povezavo »Evroatoma« z določeno politično gru-pacijo govorijo o tem, da taka organizacija kot osnova za atomsko sodelovanje nima prihodnosti, ker ni v skladu s potrebami, ki jih narekuje težnja po premagovanju razdvojenosti v Evropi in v svetu sploh. Tudi »Združeni inštitut za jedrne raziskave« v Moskvi funkcionira bolj ali manj na isti podlagi kot je zamišljen »Evroatom«. Prav tako je njegova pomanjkljivost, da je vezan za določeno politično grupa-cijo. Novi sovjetski predlog o ustanovitvi občeevropske organizacije pa nima te negativne karakteristike. Glede na napore in težnje, da se omili blokovska izključnost, je zelo koristno, da se je s to sovjetsko potezo pojavil praktičen predlog, ki ne izhaja iz posameznih regionalnih političnih interesov, ampak upošteva vse evropske dežele ne glede na njihovo družbeno ureditev ali pripadnost tej ali drugi politični grupaciji. To je vsekakor ena ined osnovnimi značilnostmi sovjetskega predloga in zasluži, da jo upoštevamo. Toda čeprav je sovjetski predlog v bistvu pravilen in koristen, je povsem verjetno, da ne bo naletel na posebno razumevanje prav zaradi časa, v katerem se je pojavil. Lahko namreč trdimo, da ta predlog ne more biti deležen posebne pozornosti v času, ko je potrebno narediti vse, da se čim prej ustanovi in utrdi Mednarodna agencija za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene pri Združenih narodih. Z druge strani pa v Zahodni Evropi, ki ji je sovjetski predlog prvenstveno namenjen, že čutijo, da je predlog politično tempiran na diskusijo o Evroatomu«. Ta okoliščina lahko povzroči, da ostanejo hladni celo tisti, ki bi bili drugače razpoloženi da o njem razpravljajo. ustvarjajo, temveč rušijo blokovske pregraje. Izjava obravnava tista vprašanja, kjer je nevarnost zaostritve največja in kjer so doslej najmanj izkoristili možnosti za sporazumno rešitev. To velja zlasti za vprašanje razorožitve, za vprašanje združitve Nemčije, za položaj na Srednjem vzhodu in za sprejem LR Kitajske v Združene narode. Napredek v smeri razorožitve je nujno potreben — je rečeno v skupni izjavi — za zmanjšanje strahu pred spopadi. Ta napredek je treba predvsem doseči v okviru OZN in obsegati mora tako atomsko in ter-monuklearno orožje, kot tudi klasično oborožitev. Eksplozije orožja za množično uničevanje, celo tisto v poskusne namene, je treba prekiniti, ker vsebujejo možno nevarnost za človeštvo. Jedrsko energijo pa je treba v prihodnje uporabljati izključno v miroljubne namene. Glede Nemčije in Srednjega vzhoda so trije državniki ponovno zatrdili, da je treba vprašanje Nemčije rešiti v skladu z željami nemškega naroda prek sporazumov, doseženih na miroljubnih pogajanjih, vprašanje Srednjega vzhoda pa je treba urediti ob upoštevanju zakonitih gospodarskih koristi in na temelju svobode zainteresiranih narodov. Trije predstavniki vlad so tudi izrazili svoje prepričanje, da mora biti LR Kitajska zastopana v Združenih narodih in da brez njenega sodelovanja ni mogoče urediti vprašanj Daljnega vzhoda. Sodijo tudi, da je treba v Združene narode sprejeti vse dežele, ki so prosile za članstvo in imajo za to pogoje v smislu Ustanovne listine. Trije državniki so obravnavali tudi položaj v Alžiru. V svoji izjavi so izrazili simpatije do želje alžirskega ljudstva po svobodi. Čeprav živi v Alžiru pomembno število prebivalstva evropskega porekla, katerih koristi je treba zaščititi, ne bi smelo to preprečevati pripoznanja zakonitih pravic Alžir-cem. Trije predsedniki vlad so toplo pozdravili vse napore, da bi našli pravično in miroljubno ureditev, zlasti pa da bi prekinili srdite spopade na tem področju in da bi začeli pogajanja. Brionsko izjavo je pozdravilo vse svobodoljubno človeštvo in ves svetovni napredni tisk, kot nov prispevek k miroljubnim prizadevanjem v svetu. Le redki so bili, ki so hoteli pripisati brionskemu mirovnemu posvetu drug namen, kot ga je imel. Med nje sodijo tudi nekateri pariški krogi, ki jim ni všeč obsojanje kolonializma in ki pripisujejo izjavi, da hoče »in-ternacionalizirati« alžirsko vprašanje. MLADINA HRVAŠKE ISTRE NA BRKINSKI CESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Če bo ugodno vreme, bodo brigade presegle plan dela, ki sta ga predvidela strokovno vodstvo in štab brigad. Preseganje norm spodbuja tekmovanje za prehodno zastavico najboljše enote. Pri delu jim dela dokaj preglavic teren, vendar pa brigadirji, čeprav še neizkušeni z vso zagrizenostjo in delovnim poletom premagujejo vse težave. Delo mladinskih delovnih brigad, ki je bilo spočetka sprejeto pri nekaterih prebivalcih z nezaupanjem, dobiva iz dneva v dan vedno večji ugled. Vaščani spoznavajo, da je 260 mladih brigadirjev v tem . kratkem času napravilo več, kot so v istem časovnem sbdobju pred leti naredili delavci, ki so bili za delo plačani. Zato rade. volje dajo brezplačno na razpolago svoja zemljišča in dovoljujejo sekanje sadnega drevja tam, kjer je trasa nove ceste. Zavedajo se, da jim bo ta cesta nudila veliko korist v njihovem nadaljnjem gospodarskem razvoju. Predsednik vaškega odbora Ivan Seles pa je pohvalil tova-riške odnose med brigadirji in prebivalci. Vaščani pomagajo s preskrbo, s prehrano, brigadirji pa pri sušenju sena in pri drugih poljskih opravilih. V počastitev Dneva vstaje so priredili slavnostno akademijo. Po govoru komandanta Zdravka Trohe so izvedli kulturno-umetniški nastop, nato pa se zbrali ob tabornem ognju. TABORJENJE EN 0« l MLADINCEV v PREDVOJAŠKE v VZGOJE V DEKANIH E E Prve dni avgusta bo v Mariboru II. slovenski gasilski festival. Ko so se v preteklosti gasilci sestajali, so taki prireditvi rekli kongres, kjer so na telovadišču nastopali razen domačih tudi tuji gasilci. V tisti dobi so se v takrat najmočnejši gasilski organizaciji prerekali liberalci in klerikalci med seboj, kdo bo imel več vpliva, to je, kdo bo imel več glasov za utrditev svoje politične stranke. Danes smo s tem opravili. V naši deželi, kjer je politični in gospodarski sistem socialističen, ima gasilstvo svojo posebno važno vlogo, da obvaruje premoženje splošne ljudske imovine in lastnino naših državljanov in državljank. Razen tega pa so v mnogih vaseh gasilske organizacije ogromno naredile tudi na kulturno-prosvetnem polju. Vodstvo slovenskih gasilcev se je že lani odločilo, da organizira II. slovenski gasilski festival v Mariboru, to je v severnem delu naše dežele, kjer je gasilstvo najbolj množično razvito. V Maribor bo pohitelo iz raznih krajev Slovenije preko 20.000 slovenskih gasilcev. Na tem festivalu bodo gasilci pokazali v svojem obsežnem programu, kako se je razvijalo slovensko gasilstvo pred vojno, zlasti pa v povojni dobi. Ob tej priložnosti je treba omeniti velik porast gasilskih organizacij v povojni dobi, ko se je število gasilcev več kot podvojilo. Štajerska pokrajina je kar posuta z gasilskimi društvi. Zal ne moremo reči, da so vsa področja v naši deželi tako na gosto posejana z gasilskimi društvi in domovi kot na Štajerskem in na Gorenjskem. Če se ozremo na naše Notranjsko in Primorsko, vidimo, da kljub temu, da živimo že 11 let v svobodni državi, gasilstvo še ni dovolj napredovalo. Tako imamo na primer v koprskem okraju, kjer je nad 800 vasi in naselij, samo 38 gasilskih društev. Okrajni gasilski voditelji imajo težko nalogo pri organiziranju, kakor tudi pri političnem in kulturnem delu v gasilskih društvih. Potrebno bi bilo, da bi v bodoče na Koprskem Socialistična zveza pomagala okrajnemu gasilskemu vodstvu. Povsod tam, kjer še ni zajeta kmečka mladina, bi bilo treba organizirati gasilska društva in jim pomagati iz začetnih težav z nasveti glede organizacije, dela itd. Precejšnje razumevanje za gasilstvo sta pokazala občinska odbora v Ilirski Bistrici in Pivki. Upajmo, da bodo pokazali več razumevanja tudi drugi občinski odbori. Potrebno bi bilo, da bi tudi Okrajni ljudski odbor v Kopru včasih razpravljal o tem, kajti ravno na Koprskem bo treba v bodoče dati več sredstev za nabavo prepotrebnega materiala, kakor tudi za gradnjo gasilskih domov. Razumljivo je, da se koprski okraj bori z raznimi gospodarskimi težavami kot gospodarsko zaostali okraj. Vendar je treba razumeti, da so potrebna določena sredstva, če hočemo imeti obvarovano ljudsko premoženje in dobro preventivno službo. Potrebno bo tudi večje sodelovanje Rdečega križa, Protiletalske zaščite, posebno z RK pri saniteti, pri malih asanacijah na vasi. Ravno koprski okraj mora narediti še mnogo. Razen gasilskih domov so tu še orodje, vodni rezervoarji, asanacije in kanalizacije, to se pravi, da ima gasilstvo na Koprskem za vrsto let dela, preden bo dohitelo druga, bolj razvita področja. To pa upamo, da se bo zgodilo s pomočjo Socialistične zvezo, Okrajnega ljudskega odbora in občin v koprskem okraju. Naj bo II. gasilski festival, kjer se bo pokazala moč slovenskega gasilstva, za zgled in spodbudo koprskemu in goriškemu okraju, da se bosta dvignila na tisto stopnjo, ki jo zahteva gospodarski, industrijski in splošni razvoj naše dežele. MATEVŽ HACE Za šolskim poslopjem v Dekanih je čez noč zraslo platneno naselje, več kot 70 šotorov je tam. Kogar ob 5. zjutraj zanese pot po glavni cesti, lahko vidi nenavadno vrvenje mladincev, ki goli do pasu in z brisačami v rokah hitijo proti bližnji rečici. Vsako jutro ob tej uri zaživi dekanska cesta: kakih 300 mladincev predvojaške vzgoje koprskega okraja je začelo delovni dan. Življenje v taborišču poteka prav po vojaško: umivanje, jutranja telovadba, zajtrk, pregled čet .in dviganje zastave; dopoldne teoretični pouk in praktične vaje; po kosilu počitek, nato pa kulturno-prosvet-no in fi7.kulturno delo. Po večerji je družabno življenje. Sledi zbor čet, spuščanje zastave, ob 21. uri pa »spavanje«. Oblečeni v uniforme in s puškami na ramah se seznanijo mladinci pod vodstvom rezervnih oficirjev z ravnanjem z orožjem, z osnovami napada ter obrambe, z obvladovanjem zaprek in s številnimi drugimi vojaškimi veščinami. »Prve dni nam je bilo težko, še korakati nismo znali in nismo bili vajeni vojaške discipline,« sta dejala Jože Pegan iz Ilirske Bistrice in Emil Orel iz Avberja pri Sežani, »danes, po štirinajstih dneh, pa smo že kar dobri .vojaki'. V jeseni, ko bomo nastopili službo v JLA, bomo lahko to znanje s pridom uporabili... Emil Orel je še dodal: ■»Najrajši bi služil kadrovski rok pri motoriziranih enotah. Prepričan sem, da bi si svoje strokovno znanje tu dobro izpopolnil in to bi mi zelo koristilo pri mojem poklicu v civilnem življenju.« Da bi jih videli, kako pozorno poslušajo navodila svojih komandirjev! Marsikateri se pri vaji na terenu tako vživi v vlogo branilca ali napadalca, kot da bi šlo zares. Rezervni kapetan Ivan Mitar pravi, da takega zanimanja in discipline ni pričakoval. Najbolj ga je presenetilo, da mladinci v prostem času ponavljajo vaje in proučujejo sestavo orožja in njegovo uporabo. Učna ura traja 45 minut. V odmoru so se zbrali okrog rezervnega kapetana prve klase, komandirja II. voda I. čete, Slobodana Kezu-noviča. Govorili so o pravkar izvajani vaji, nato pa so ga poprosili, naj bi jim pripovedoval o svojih spominih iz narodnoosvobodilne vojne. Z velikim zanimanjem so mladinci, ki so bili v času naše borbe za svobodo še otroci, poslušali pripovedovanje tovariša Kezu-noviča o partizanskih bojih v Dolomitih, na Kordunu, na Kozari, na sremski fronti; o borbi za osvoboditev Beograda in Trsta »Veliko smo se naučili,« je dejal Prane Tomšič iz Ilirske Bistrice, »rečem pa, da je želja vsakega mladinca, ki je že bil letos na tem taborjenju, da bi naša mladinska organizacija, pa tudi druge, lahko nudile poJoben način vzgajanja. Taborišče mladincev Tega si želi predvsem kmečka mladina, žal pa je bilo na tem področju doslej zelo malo storjenega. O prizadevnosti mladincev pa nekaj besed komandanta taborjenja, kapetana I. klase JLA Milana Zdr-nje: »Zelo sem zadovoljen z vsemi tremi skupinami in upam, da tudi pri skupini, ki je prišla včeraj, uspeh ne bo nič manjši. Opazil sem, da taborjenje ne usposablja mladine samo v ravnanju z orožjem, z disciplino in politično orientacijo, da jo pripravlja za lažje vživljanje v vojaško življenje, marveč v veliki meri ustvarja zavest skupnosti in s tem težnjo po vključevanju v družbeno življenje tako na vasi kot v mestu. Veseli me, da si je naša mladina svesta borbenih tradicij jugoslovanskih narodov in se trudi, da jih bo nadaljevala. Vzljubila je ravnanje z orožjem za obrambo domovine in prepričan sem, da se bodo strelske družine v koprskem okraju v kratkem številčno okrepile. Omeniti moram še, da je dobilo okrog 30 mladincev značke za najboljše mladince predvojaške vzgoje, prav toliko jih je pa dobilo pohvale.« » Na taborjenju sodelujejo tudi zastopniki civilne oblasti. Njim je zaupano politično, ljudsko-prosvet-no in telesno-vzgojno delo. Vsako popoldne imajo predavanja, športne prireditve, debatne večere, če- ji , Ocvirkovo igro »Srečno, ljudje« in Držič-Ruplovo komedijo »Boter Andraž«. Po kosilu je počitek, nato pa fiz-kultura. Prejšnji teden je nogometna enajstorica Ilirske Bistrice premagala moštvo Divače s 3:2. V orientacijskem krosu okoli Dekanov so se pri iskanju predmetov ter opisu hiše najbolje izkazali mladinci II. čete II. voda komandirja rezervnega kapetana Bjelice. Fizkul-turni referent Marijan Zerjal je odigral šahovsko simultanko s petnajstimi šahisti. Ko bi jih videli, s kakšnim navdušenjem mečejo kroglo, izvajajo skoke, igrajo odbojko; za mali rokomet so skoraj bolj navdušeni kot za nogomet! Razumljivo pa je, da je največ smeha in šal pri kopanju ob ankaranski obali. »Zdravi so kot dren,« je dejal sanitetni referent Hugo Rues. »Kljub maršem, ki so večkrat naporni, in vročini nihče ne zboli. Kakšen žulj ali manjša infekcija, to je vse. Vesel sem, da imam izmed vseh funkcionarjev pred vojaškega taborjenja najmanj dela. To je pač znamenje, da je naša mladina zdrava.« Tovariš Stane Majcen, inšpektor za predvojaško vzgojo pri Okrajnem tajništvu za prosveto in kulturo v Kopru prireja ob večernih urah večkrat na teden debatne večere, na katerih povedo mladinci svoje želje in pripombe v zvezi s stokrat pa tudi gledališke in filmske predstave. Številni predavatelji seznanjajo mladince o važnih zunanjih in notranje političnih vprašanjih, o družbeni ureditvi naše države, v prvi vrsti o delavskem upravljanju, o nalogah kmetijstva, o zdravstvu, o socialistični morali, o vlogi ljudske prosvete v naši družbi, o delu ljudske mladine, o ljudski tehniki itd. V okviru tega učnega načrta so si mladinci ogledali predstave Gledališča Slovenskega Primorja, ki je nastopilo z Brealovimi »Napoleonovimi huzar- taborjenjem. Le-te so prav skromne. Udeleženci predvojaškega taborjenja jih skoraj nimajo. Veseli so, da v teh kratkih štirinajstih dneh družijo prijetno s koristnim. Najbolj pa so zadovoljni s hrano. Če jih vprašate, koga izmed »predpostavljenih« imajo najrajši, vam bodo soglasno odgovorili: Staneta Mlinarja, našega glavnega kuharja ... Tako živijo mladinci našega okraja v Dekanih in se pripravljajo na služenje kadrovskega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Mladinci pozorno poslušajo predavatelja Članek Franceta Magajne v Slovenskem Jadranu z dne 13. VII. »Ali poznate Gornji Timav?«, mi daje pobudo, da se o naših krajevnih imenih na Slovenskem Krasu obširneje razpišem. To storim tem raje, ker avtor izrecno vabi domače geografe, da povedo svoje stališče. Ker zadnji čas v dnevnem tisku večkrat beremo, da teče v Škocjanske jame Timav (primerjaj n, pr. vse vesti o nedavnem uspelem reševanju jamarjev v tistem delu podzemeljske Reke, ki turistom ni dostopen), je skrajni čas, da ime Gornjega Timava oziroma Reke dokončno načelno rešimo. Pisatelj Magajna iz Vrem pravilno poudarja, da poznajo domačini le Reko. Vendar se iz bojazni, da bi Slovence, ki te pokrajine ne poznajo, ime Reke in Reške doline zmedlo, zavzema za novo ime Gornji Timav in Timavsko dolino. Našemu knjižnemu jeziku je podlaga živa slovenska beseda, V kolikor se je sčasoma ta beseda po-izgubila, ker jo je izpodrinila druga tuja, je naša dolžnost, da ji po možnosti zopet pripomoremo do veljave. Zgodovinsko društvo v Kopru, posebej njegov agilni predsednik Srečko Vilhar, je iz starih arhivov na obmorskem koprskem področju dognal že marsikatero pozabljeno slovensko krajevno ime in o tem večkrat poročal v Slovenskem Jadranu. V primeru Reke stari in novi, tako domači kot tuji viri soglašajo s še živim ljudskim poimenovanjem. Vsi zemljevidi navajajo le ime Reka. To ime ima Mercator-jeva karta iz 10. stoletja, ima ga naš Janez Ludvik Schoenleben v svoji latinsko pisani zgodovini Kranjske, nadalje Valvasor in kasneje vsi spisi in zemljevidi do danes. Prav tako so si vsi viri, od najstarejših rimskih in grških, edini v poimenovanju Timava za kratko in močno kraško reko, ki prihaja na dan pri Stivanu, Izjema so le novejši italijanski pisci in kartografi. Ti so ime naše Reke zatajili in uporabljajo dosledno imeni Timavo superiore in Timavo infe-riore za Timav. Tem tujim in nam neprijaznim virom, ki so izmali-čili nič koliko naših krajevnih imen, pa seveda ne moremo slediti in žrtvovati naše Reke; saj je to ljudsko ime na Krasu, kjer skoraj ni večjih površinskih vodotokov. tako svojsko, da so to domači in tuji raziskovalci nič kolikokrat posebej poudarili. Reka je tu postala ime za določeno reko. Naj v tej zvezi omenim, da v Dolanah in še kje drugod - ta velik vodotok še bolj poznajo pod imenom Velika voda. Vendar ni na Krasu en sam primer Reke. Pri nas teče Reka tudi po Osapski dolini in pri Dubrovniku prihaja na dan mogočna Ri-jeka. Da ne bi bilo med temi Rekami zmede — med domačini je ni, ker so preveč narazen — jih v knjižnem govoru in tisku ločimo tako, da jih poimenujemo po on-' dotnih krajih. Rijeka je Dubrovač-ka Rijeka, ona pri Ospu je Osap-ska Reka, naša pri Vremah pa je Notranjska Reka. Na enak način se razpoznavamo v vseh primerih, kjer gre za isto poimenovanje vodotoka ali kraja. V Sloveniji je nič koliko Bistric, pa jih med seboj ločimo v Kamniško, Tržiško itd., na kraškem svetu je vse polno obrhov in ponikev, ki so v ljudskem po-poimenovanju postala lastna imena, podobno je s krajevnimi imeni (n. pr. Laze, Breg itd.) in tudi z imeni gora (Stol- Kobariški Stol, Snežnik- Goteniški Snežnik itd.). Gornji Timav torej nima domovinske pravice in ga je treba iz našega časnikarskega jezika nemu- doma odstraniti, preden bi prevpil še živo ime Reka. Rešiti je sedaj še vprašanje, kako se naj imenuje dolina ob Reki. V knjižnem jeziku je večkrat v rabi naziv Reška dolina, kdaj tudi naziv dolina ob Notranjski Reki. Živo ljudsko ime je Vremska dolina, toda le za spodnji del doline. Morda bi kazalo to živo ime raztegniti kar na vso dolino ob Reki? Imamo namreč lepe primere, da se rečne doline imenujejo ne samo po vodotokih, temveč tudi po krajih. Tako sloje industrijske Ravne ob Meži v Mežiški dolini, ki se imenuje po rudarskem naselju Mežici daleč od Raven. Kotlina ob srednjem toku Pake se imenuje Šaleška dolina po nekdanjem gradu Saleku, ki je komaj še kup razvalin itd. Reka, ki izgine v Škocjanskih jamah. se ponovno pojavi v podzemlju v Labodnici (Magajna imenuje to imenitno brezno jama pri Treb-čah) in končno v mogočnih kraških izvirih, ki se združijo v Timav ali Timavo. Tu smo zopet v dvomu; katera oblika je pravilnejša, moška ali ženska. Slovenci, ki tam prebivajo, poznajo domača imena za posamezne rokave Timava, preden se ti združijo v enoten vodotok, zanj pa nimajo imena. V domačem slovstvu sta bila doslej v rabi oba naziva, zdaj Timav, zdaj Timava. Zadnji čas prevladuje Timav. Toda ali je to v duhu našega jezika? Vsekakor so vsa imena naših rek ženskega spola in hi bil potem Timav izjema. Domači jezikoslovci so poklicani, da povedo o tem svoje mnenje. Primer Reke oziroma Gornjega Timava pa na Slovenskem krasu ni edini, ki ustvarja anarhijo. Podobnih primerov je vse polno in ker gre često za poimenovanja turistično zelo pomembnih krajev, je prav, da tudi nanje opozorim. Jamski grad ali Predjamski grad? Valvasor pozna vas Jamo in ne Predjamo. To ime izpričujejo tudi kasnejši viri; vendar je že pred 200 leti prodrlo ime Predjama, ki je zmagalo tudi v živem govoru. Drugače pa je z gradom. Ta je pač v vasi Prcdjami, toda je pomaknjen v jamo. Zato srečamo v našem starejšem tisku tja do 80 let 10, stoletja stalno obliko Jamski grad in Erazma Jamskega. Zato je umestno, da pripomoremo do zmage Jamskemu gradu, kar je tudi v skladu z njegovo lego. Reka Unec ali Unica? Prebivalci Planinskega polja dobro ločijo Unec od Unice. Unec je naselje, reka je Unica. V našem strokovnem slovstvu uporabljamo obe imeni. Pravilno ime je le tisto, ki se skla-(Nadaljcvanje na 4. strani) Ti (¿¿J Za letošnji praznik Dneva vstaje je dobila Izola lepo urejeno čitalnico, ki bo prevzela važno mesto v razvoju kulturno-prosvctne-ga izobraževanja. V preurejenem prostoru nekdanje skrajno zanemarjene točilnice, je našla dostojen prostor tudi knjižnica Svobode, ki so jo preselili iz prvega nadstropja Sindikalnega doma. Stroške za preureditvena dela je krilo DPD Svoboda iz lastnih sredstev in iz skromnih dotacij; veliko dela pa so člani opravili s prostovljnim delom, nekateri celo v času lastnega letnega dopusta (Največ zaslug imajo: Franjo Sor-nik, Ivan Urlep, Tilica Felzer, Anion Juriševič, Breda Savrin, Vi- manje za branje knjig še zdaleč ne zadošča, saj je izposodila v enajstih mesecih 467 bralcem 10.918 knjig. Knjižnici so nudili pomoč Občinski ljudski odbor, tovarna Ex-Arrigoni, trgovski podjetji De-lamarls in Mavrica ter drugi. Več bi lahko pomagale sindikalne podružnice, ki imajo sredstva za kul-turnoprosvetno delo. Čitalnica bo imela vse domače časopise in revije, ki jih bo lahko prebiral vsakdo, ki se zanima za politična, gospodarska, literarna in znanstvena vprašanja, V dosedanjem prostoru knjižnice bodo uredili sobo za pevske vaje. Za praznik vstaje so preuredili tudi šahovsko sobo, ki ima 12 miz BARKA Prebivalci Barke z veseljem pričakujemo dan, ko bo skoz vas napeljana telefonska zveza med Vremskim Briitofom in Misličami, Dela dobro napredujejo. Doslej smo že pripravili les za drogove, v kratkem pa bomo začeli s kopanjem jam. Vs'a dela, v kolikor niso izključno strokovnega značaja, bomo o-pravili sami z udarniškim delom Ned-vomino bo vzpostavitev .telefonske zveze v našem kraju za nas vaščane velika pridobitev, saj nam bo omogočila, da bomo lahko opravili marsikateri opravek, ne da bi nam bilo treba pešačiti vieč kilometrov daleč. POSTOJNA V .nedeljo si je ogledala Postojnsko jamo skupina inozemskih filmskih delavcev, ki je te dni prisostvovala III, jugoslovanskemu filmskemu festivalu v Pulju. V tej skupini je bilo pet Madžarov, štirje Kitajci, dva Poljaka in en Američan ter Bolgar, med njimi pa znani madžarski režiser Mariaszy in načelnik poljske kinomatograiije Hager. V popoldanskih urah so obiskati jamo tudi člamii indonezijske folklorne skupine, ki s'o te dni nastopali na ljubljanskem iesdvalu. IZ DELA MLADINSKIH ORGANIZACIJ Otvoritev nove čitalnice v Izoli ljem Tomšič in Bruno Klančič). Knjižnica, ki je imela ob otvoritvi pred dobrim letom 1065 knjig, razpolaga trenutno z 2232 knjigami; kar pa glede na veliko zani- (Nadaljevanje s 3. strani) TIMAV ALI REKA? da z živim govorom in je vsako zagovarjanje reke Unca, češ v starih časih so jo menda domačini tako imenovali, zelo medlo. Naše ljudstvo namreč ima za prirodo zelo tenak posluh. To kaže primer Bistrice, bistrega potoka, ki se izteka v Reko pod Ilirsko Bistrico. Starejši Bistričani zelo jasno ločijo naselje od potoka. Potok nazivajo Bistrico, kraj pa Bisterc, saj ge-vore »grem v Bisterc, bivam v Bi-stercu, sem iz Bisterea«. Po pripovedovanju moje matere se je njen oče, rojen Bistričan, ki je umrl pred m°jim rojstvom, vedno raz-hudil, če je kdo rekel Bistrica, češ, kakšna Bistrica, to je voda, naš kraj pa je Bisterc! Sli bi seveda predaleč, če bi skušali sedaj to ime uveljaviti, kajti Ilirska Bistrica si je v družbi drugih naših Bistric že davno priborila pravico obstoja. Rakova dolina, Rakova kotlina aH Škocjan? Domačini poznajo le Skocjan in sta prvi dve obliki umetni. Pojavili sta se zato, da bi ne bilo nejasnosti. Skočjanov je namreč na Slovenskem več in vrh tega sta dva Škocjana svetovno-znana po jamah. Prav zato ne kaže imen izpreminjati, ker sta prodrli že pred mnogimi desetletji v tuje slovstvo. Da se prepreči med njimi zamenjava, je umestna le po-bližja označba. Tako se navaja vas, pod katero izginja Reka, Skocjan pri Divači, za Škocjan med Rakekom in Postojno pa bi bilo morda najbolj primerno ime Rakov Skocjan, imenovan tako po kratki znani ponikalnici, ki premeri to kraško dolino. Ime ni novo, ker ga že ponekod srečujemo v našem tisku. Teh nekaj primerov kaže, da je na Krasu naše imenoslovje v književni rabi še zelo zmedeno. O tem bo treba mnogo razmišljati, preden se odločimo. V svarilo naj nam bo ponesrečeno uradno preimenovanje St. Petra na Krasu v Pivko (postaja stoji v vasi Iirastje!), ki pomeni lahko reko, dolino in končno še železniško križišče in bližnje naselje Dr. ROMAN SAVNIK ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-Jran«, ki Vas izčrpno obvešča o vseh važnejših dogodkih s šahovskimi garniturami. Med 65 člani je precej mladincev. Po otvoritvi čitalnice so odšli ljudje z godbo na prostor novega otroškega igrišča, ki je bilo po kratkem nagovoru izročeno otrokom. Društvu prijateljev mladine je tako uspelo, da je od predvidenih igrišč s pomočjo podjetij, ki so darovala gugalnice, vrtiljake, lestve in druge naprave igrišča, uredilo vsaj eno. Za otroke so pokazali največ razumevanja v tovarni Ex-Arrigoni, Ex-Ampelea, pri mizarskem podjetju Nanos, v podjetju Obnova in v občinskem komunalnem podjetju. Največ zaslug pa ima agilna predsednica DPM Nada Majcen. Pomoč so obljubila tudi nekatera druga podjetja, zato upamo, da bo Izola dobila kmalu vsaj še dve igrišči (pri svetilniku in v parku tovarne Arrigoni). Društvo bo po možnosti nastavilo upokojenca, ki bo čuval naprave igrišča in na željo staršev za majhen honorar pazil na otroke. — K SPET KARAMBOL NA OVINKU V torek zjutraj sta trčila na nepreglednem ovinku pri tovarni Ex Arrigoni v Izoli avtobusa podjetja Primorje iz Pirana in podjetja Slavnik iz Kopra. Oba voznika »D« kategorije, Stanko Juren in Bruno Skok, ki jima je zaupan prevoz ljudi ter upravljanje z avtobusi velike materialne vrednosti, nista novinca na tej progi, zato je brez dvoma bila trčenju kriva nepazljivost in neprevidnost. Poškodovan ni bil nihče, škode je za okrog 65.000 dinarjev. Na avtobusu podjetja Primorje je škoda večja zato, ker je pri trčenju zadel s sprednjo stranjo v bližnji telefonski drog. TREBA JE VEC PREVIDNOSTI V nedeljo zvečer je prišlo v okolici Pobegov pri Kopru do težje prometne nesreče. Voznik-amater Oreste Brajnik je vozil osebni avtomobil Občinskega ljudskega odbora Koper. Nasproti mu je pri peljal z vozom, v katerega sta bila vprežena mlad konj in osel, kmetovalec Anton Bertok iz Pobegov. Konj se je splašil, potegnil za seboj osla in zdirjal po desni strani proti avtomobilu. Okrog 20 metrov pred vozilom pa sta živali krenili v levo, prečkali cesto in nadaljevali dir proti domu. Ta nepriča- Minuli teden sem se kar precej zadrževal v Postojni. Tam so mi med drugim povedali, da so prav lepo zaključili svoj Turistični teden, in sicer z občim pretepom v Jamski restavraciji. Tega sicer n: bilo v časopisju, saj je celo naš dopisnik vso zadevo obzirno zamolčal. Jaz pa nočem, da bi bil kdo prikrajšan, zato sem, kakor vidite, poročilo dopolnil z informacijami iz posebnega vira, ker ne bi bilo prav, da ne omenimo prav vseh, ki so sodelovali pri tako pomembni prireditvi. Če bi radi prišli do zavarovalnine, obrnite se na postojnskega mestnega dimnikarja. Morda se bo tudi pri vas tako odrezal, kot se je pri mojem znancu Jožetu v Postojni. ko mu je opoldne zažgal dimnik in se nato mirno odpravil h kosilu. Prava sreča, da je Jože gasilec, sicer bi ne bil morda niti opazil, da se je vnelo tudi podstrešje. Sodim, da je dimnikar imel namen temeljito omesti, tako da bi imel mir, vsai dokler si Jože ne postavi nove hiše. Tudi v postojnski kino sem se zaletel. Prišel sem tja malce nre-pozno, kar ni moja navada. Vendar se je izplačalo, saj sem marsikaj slišal, ko so se obiskovalci prerekali z biljeterjem, ki jih ni pustil v dvorano. Zaradi tega, da ne motijo predstave. To se mi je zdelo prav, ni pa pravi da pušča v dvorano otroke, ki se med predstavo cmerijo in uganjajo takšen direndaj, daje groza. Miroljubni po-stonjski kinoobiskovalci so me tudi naprosili, naj apeliram na postojnske mamice, da bi v prihodnje puščale otroke doma, vsaj najmlajše, ki še ne razumejo, kaj se dogaja na platnu. Se to sem videl v kinu, kako so »odlikovanci« po-"stali »odlikovalci«, nakar se je film »srečno končal — pa ne za vse«. 'Nazaj grede sem se ustavil v Pre-stranku, kjer sem zvedel, da namerava tamkajšnje prosvetno društvo razpisati javno dražbo, na kateri bodo prodali knjige iz javne' knjižnice. Za te knjige so se namreč zadolžili, zdaj pa je treba poravnati dolg. ne glede na to, kaj bo s knjižnico. Priporočam vam, da se dražbe udeležite. Morda se vam bo posrečilo, da kupite razen knjig tudi dober društveni odbor po izjemoma ugodni ceni, O pomanjkanju drobiža pri nas sem že pisal. Medtem pa je prišla do izraza inciativa nekaterih podjetij. Tako lahko pri Delikatesi v V nedeljo je bil v Cerknici I. festival mladinske organizacije cerkniške občine. Svečani otvoritvi so med drugim prisostvovali član predsedstva CK LMS Marijan Lah, sekretar OK LMS Ljubljane Anton Polak, predsednica OK LMS Kope r Marija Vogričeva in predstavniki ljudske oblasti ter družbenih organizacij, V svečanem sprevodu je v dopoldanskih urah nastopilo nad 400 mladink in mladincev, ki so po položitvi vencev pred spomenikom padlih borcev priredili vrsto kulturnih, telesnovzgojnih in športnih prireditev. Člani TVD Partizana iz Nove vasi, Rakeka in Starega trga so nastopili s prostimi vajami in vajami na drogu. Cerkniška nogometna enajstorica je odigrala svojo prvo tekmo z moštvom Rakeka; nastopile so tudi ekipe odbojkar-jev, med katerimi je zmagalo moštvo iz Starega trga. V okviru festivala so priredili šahovsko tekmovanje. Na telovadnem nastopu so sodelovali tudi člani TVD Partizan Nova vas z vrsto, v kateri so nastopili starejši vaščani. Brez dvoma je to eden izmed redkih primerov, da aktivno sodelujejo v kovani manever je zmedel šoferja Brajnika tako, da je zavil v desno, trčil z vozilom v odsek ceste in se prevrnil. Pri tem je voznik dobil težje telesne poškodbe zaradi katerih je bil prepeljan v izolsko bolnišnico, potnik Ernest Vatovec iz Semedele pa je ostal nepoškodovan. Na avtomobilu je za okrog 50.000 dinarjev škode. Za nesrečo sta kriva oba. Anton Bertok bi moral vedeti, da je mlad konj plašljiv in muhast, zato bi ga moral voditi za povodec, Oreste Brajnik pa bi moral pokazati več strokovne spretnosti pri upravljanju vozila. Izkušen šofer bi brez dvoma nesrečo lahko preprečil. Pripomniti je tudi, da so bile pneu-matike na vseh kolesih močno izrabljene, kar je čestokrat vzrok zanašanja vozila in večja možnost nezgod. • TRČENJE DVEH TOVORNJAKOV V torek popoldne sta se zaletela na ostrem ovinku v Podgorju tovorna avtomobila, eden last podjetja »Gradiš« iz Ljubljane, drugi pa last »Triglav-filma« prav tako iz _ Ljubljane. Materialna škoda znaša po prvi ocenitvi 180.000 dinarjev. Nesrečo sta zakrivila oba voznika Tomo Pršjef in Stane Ur-bič, ker sta na ovinku vozila prehitro. Torej zopet — neprevidnosti Piranu plačate s tisočakom brez strahu, da bi vam ne mogli menjati. Vrnejo vam lepo drobiž v bonih, s katerimi lahko še nadalje kupujete v tej trgovini. Čeprav vas s tem nekako pri vežejo, je vseeno pohvalno, da so se tega domislili in na ta način olajšali dro-bižno krizo, dokler ne bo obče godrnjanje državljanov omečilo Narodne banke, da da v promet več bankovcev nižje nominalne vrednosti. , Ondan sem povabil Juco v neki znameniti gostinski lokal na mali-novec. Sam sem pa naročil sladoled. Pa se Juca zmisli, da bi tudi ona pokusila in seveda tudi naročila, če bi ji ugajal. Leno sem prosil natakarja, da prinese še eno žličko. »To je tako, kot če bi naročili golaž in šest krožnikov!« se je odrezal. Pozneje sem zvedel, da je isti natakar nekega drugega gosta, ki ga je prosil, naj mu zamenja mešano solato za solato brez pese, še boli na kratko odpravil, »Nimam časa!« je rekel. In časa res ni imel, saj je bilo v restavraciji več kot dvajset gostov in samo štirie natakarji. Iz teh in takih dogodkov vidimo, da naše gostin-. stvo sicer polagoma, vendar pa vztrajno napreduje, zlasti glede izboljšanja postrežbe, kar je izredno razveseljivo dejstvo in daje upanie, da se bodo gostinci v prihodnji sezoni še mnogo bolje odrezali, kot so se letos, S tem prepričanjem tudi zaključujem in vas pozdravljam Vaš Vane, telesnovzgojni organizaciji tudi ljudje, stari nad 40 let. Na festivalu je nastopila v okviru kulturno umetniškega sporede» mladinska folklorna skupina podjetja »Brest« iz Cerknice, nadalje plesna skupina mladink iz Begunj in mladinski pevski zbor nižje gimnazije iz Cerknice. o Te dni je opravilo devet mladincev iz koprskega okraja seminar za predsednike in sekretarje občinskih komitejev mladinske organizacije, ki ga je v Bohinju priredil CK LMS. Odprtega seminarja za ideološko vzgojo in seminarja za delavsko samoupravljanje se je udeležilo osem mladincev, prav toliko čla-,nov osnovnih mladinskih organizacij pa je v sredo odpotovalo v" Bohinj na seminar za srednješolske mladinske voditelje. V avgustu bo CK LMS priredil seminar za predsednike osnovnih mladinskih organizacij iz nekaterih največjih podjetij, predvidoma se bo tega seminarja udeležilo pet tovarišev iz koprskega okraja. Občinski komiteji ljudske mladine v Sežani, Divači, .Postojni, Hrpeljah in Ilirski Bistrici bodo te dni organizirali brigado za gradnjo Brkinske ceste. V drugi izmeni, ki bo začela z delom 4. avgusta, bo sodelovalo okoli 50 brigadirjev koprskega okraja, uA&dfoi&im CENE IN REKLAMA V 29. številki Vašega cenjenega časopisa od 13. 7. 195G je bila objavljena slika izložbe neke trgovine v Mariboru. Na tej sliki se vidi znižanje cen masti. bučnemu olju in rižu, in sicer: mast od 350.— din na 335.— din bučno olje od 420.— din na 100.— din riž domači od 230.— din na 170.— din Pod sliko je vprašanje: »Kdaj bo to tudi v Kopru?« Dovoljujemo si tovarišu, ki je objavil omenjeno sliko in vprašanje, postaviti sledeča vprašanja: Ali je nameraval s to sliko opozoriti trgovska podjetja na način reklame v izložbenih oknih? Ali je s tem hotel prikazati na znižanje cen v Mariboru? Ako je hotel opozoriti koprska podjetja na način reklame, ki bi naj po njegovem mišljenju bila učinkovita, potem lahko tolmačimo koprskim potrošnikom, da je tak način reklame zastarel in po vsej verjetnosti neučinkovit, ker zavaja potrošnika v umestno vprašanje: koliko potemtakem trgovina sploh zasluži, da lahko tako zniža cene pri življenjsko važnih artiklih? Tak način reklame je uporaben iu učinkovit le pri sezonskih artiklih industrijskega in kratkega blaga v kapitalistični trgovini, kjer pa je zaslužek mnogo višji kot pa pri nas, kjer naj marža v trgovini zadošča le za kritje stroškov, ne pa za ustvarjanje dobička. Ce je pa z objavo omenjene slike in vprašanja opozoril potrošnike in trgovska podjetja na nove cene teh artiklov v Mariboru, potem ugotavljamo, da pisec ni informiran o prodajnih cenah v Kopru, ker se v naših trgovinah prodaja: mast po 328.— din za kg, riž po 145.— in 165.— din za kg. Razlika v ceni je le pri bučnem olju, vendar je cena tega olja mišljena v Mariboru za en liter in ne za en kilogram, malenkostna razlika v Kopru pa se nanaša na visoke prevozne stroške, katerih mariborska trgovina nima, ker je tovarna blizu. Po podatkih Trgovinske zbornice za okraj Koper je povprečna marža za trgovska podjetja koprskega okraja preliranbene stroke znašala .9.50 odstotka vrednosti blaga, v Mariboru pa za istovrstna podjetja 10.60 odstotka, torej so bila mariborska podjetja dražja, čeprav imajo nižji plačili sklad, koprska podjetja pa imajo razen lega, zaradi oddaljenosti od železniške postaje, še izredno višje prevozne stroške, ki občutno vplivajo na formiranje cen. Prosimo Vas, da v interesu trgovskih podjetij in pojasnila potrošnikom objavite gornji članek. Kolektiv trgovskega podjetja »Klase, v Kopru. (Bib ma&foßssii is g® greife® V okviru proslav ob Dnevu vstaje slovenskega naroda je v soboto 21. julija nastopil na Trgu Revolucijo v Kopru moški pevski zbor DPD Svoboda. Po uspeli turneji v Bovcu, Kobaridu in Vipavi je zbor pod vodstvom dirigenta Ivana Ščeka priredil tudi doma samostojni, celovečerni koncert. Naše občinstvo že dobro pozna koprski moški pevski zbor, saj deluje že štiri leta. V tem času je priredil celo vrsto koncertov in manjših nastopov, ki so vsi dokazali nenehen napredek in visoko pevsko kulturo. Brez dvoma sodi ta skupina med najboljše na Primorskem, za Slovensko Isfro in za Koper pa ima njeno delovanje še poseben pomen. Vsekakor je celo v Sloveniji malo zborov, ki bi vsako leto naštudirali nov spored in obenem dosegali tako zadovoljivo umetniško raven, kot jo dosega koprski zbor. Njegovo tiho in neopazno, a zato tembolj požrtvovalno delo zasluži vse priznanje. Sobotni koncert, na katerem je zapel zbor 18 pesmi, je bil razdeljen na dva dela: prvi je obsegal partizanske in umetne pesmi, drugi pa narodne, med njimi tudi rusko, irsko in črnsko pesem. Zbor odlikuje predvsem toplo in iskreno podajanje, zelo dobra intonacija in kar lepa izgovorjava. Zaradi neprimernega prostora — koncert je bil na prostem — se je' izgubila marsikatera podrobnost, ki bi imela v zaprti dvorani popolnoma drugačen učinek. Kljub temu pa je bila to prireditev, ki je zadovoljila slehernega ljubitelja petja. Po vseh naših republikah imamo folklorne ¿kupine, katerih naloga je nabirati ljudsko plesno gradivo in ga posredovati na odru občinstvu. •Domačemu; pa >i>udii 'tujemu. Pri tem sta dve možnosti: prva je oživljanje in ohranjevanje pristnosti pri prenosu na oder, druga pa je hikarije inove umetniške smeri na podlagi lolklomih elementov. Prve smeri se puslužuje naša slovenska folklorna skupina «France Marolt«, druge pa zagrebški ansambel »Lado«, fci smo ga videli v ponedeljek na Trgu Revolucije v Kopru. Okusno-vpadljivi lepaki so nas o-pozarjali na nastop te renomirane folklorne skupine, ki j:e imela od vseh jugoslovanskih tovrstnih ansamblov v tujini največ uspeha. Ker druga dva znamenita folklorna ansambla, srbsko »Kolo« in makedonski »Tanec«, že poznamo, smo z velikim zanimanjem pričakovali nastop Zagrebčanov. Velik koprski glavni 'trg, poln občinstva, je bil zgovoren dokaz, da je pri nas dovolj zanimanja in navdušenja za laike prireditve in da ubira organizator -gostovanj, Turistično-olepševal-no društvo, pravilno pot: za vsakogar nekaj. Razen tega gre ongainiizailorjem vse priznanje, da so nam omogočili .spoznali posredovalce ljudske u-metnosti bratske republike, ki nam je najbližja. Zagrebški gostje, folklorni ansam- CANKARJA SPOZNAVAJO IZVEN NAŠE DOMOVINE Prevodi del našega velikega pisatelja Ivana Cankarja so bili kaj redki in ni jih bilo malo, ki so celo trdili, da so Cankarjeva dela tako zelo slovenska, da jih tujci ne bt razumeli. Vendar so se našli ljudje, ki so se prevodov lotili in — uspeli so. Ko je pred kratkim ljubljanska Drama gostovala v Parizu s »Hlapci«, so Cankarja »odkrili« tudi Francozi. Zdaj so prevedli »Hlapce« v jezik hindu in tako jih bodo spoznali na stotine ljudi v Indiji. V Kanadi pa pripravljajo »Hlapce« za televizijo. SARAJEVSKA UMETNIKA V SALZBURGU Sarajevska likovna umetnika Radenko Miševič in Marijan Koc-kovič sta prejela povabilo Umetnostne galerije v Salzburgu, naj sodelujeta pri veliki razstavi portretov, odprtih v dneh Mozartovega festivala. Na tej razstavi bodo sodelovali še umetniki iz ZDA, Francije, Italije, Norveške, Romunije, Avstrije, Anglije, Švice, švedske in Jugoslavije. PRIPRAVE ZA PROSLAVO OBLETNICE ROJSTVA MATEJA HUBADA Glasbena Matica v Ljubljani je dala pobudo za proslavo UO-letnice rojstva svojega dolgoletnega nekdanjega pevovodje Mateja Hu-bada. V pripravljalnem odboru so predstavniki slovenskih reproduk-tivnih glasbenih umetnikov, društva skladateljev, glasbene akademije, opere, srednje glasbene šole in Glasbene Matice. V oktobru nameravajo svečano odkriti spominsko ploščo na slavljenčevi rojstni hiši v Skaručni pri Ljubljani, III. JUGOSLOVANSKI RADIJSKI FESTIVAL V prvi polovici avgusta bo v Cetinju XII. jugoslovanski radijski festival. Na njem bodo sodelovale vse naše radijske postaje z izbranimi glasbenimi točkami. USPEH SLIKARJA BOGDANA GROMA Po italijanskih mestih, kjer ima svoje podružnice USIS, potuje zdaj razstava ilustracij z raznimi ameriškimi mladinskimi knjigami slikarja Bogdana Groma, Slišati je tudi. da bo Grom v okviru izmenjave kulturnih stikov verjetno odpotoval na obisk v ZDA, RUDOLF FRANCL V SOVJETSKI ZVEZI Prvak zagrebške Opere, slovenski rojak Rudolf Franci jc gostoval v Sovjetski zvezi, in sicer Je nastopal v operah Traviata, Trubadur in Carmen. Priredil jc tudi samostojen koncert. Sovjetski tisk je objavil zelo pohvalne ocene o kvalitetah znanega jugoslovanskega pevca. Po treh tednih je bil zaključen IV. ljubljanski festival in do pričetka nove sezone bo vladalo v Ljubljani poletno kulturno mrtvilo. Zdaj, ko so ugasnili reflektorji v Križankah, ko so se dokončno zaprla vrata Opere in Filharmonije ter so sneli slavnostne zastave, se zbirajo novi vtisi v skupek plodnih spoznanj, prireditelji pa pretehtavajo nove možnosti za boljšo organizacijo in za še večji uspeh. Kratka bilanca bi bila takale: nastopi beograjske in zagrebške folklorne skupine so navdušili festivalsko občinstvo. Narodni plesi in pesmi so postale nepogrešljiva točka festivalskega sporeda, pri čemer pa so Ljubljančani zamerili prirediteljem, da niso povabili tudi domače folklorne skupine »France Marolt«, ki je pred kratkim žela v Franciji velike uspehe. Posebno občutno je to bilo že zaradi nastopa indonezijske folklorne skupine, ki ni dosegla niti solidnega povprečja. Brez dvoma so se letos posebno izkazali in odlikovali v Ljubljani Beograjčani. že njihova folklora je bila veliko boljša in bolj izvirna od zagrebškega »Lada«, uveljavil se je tudi balet beograjske Opere, nedvomno prvo mesto med vsemi uprizoritvami pa je zavzela beograjska Opera z uprizoritvijo sodobne Menottijeve opere »Konzul«. Ljubljanska Opera je pripravila uspešno uprizoritev »Prodane neveste«, ki jc trikrat napolnila poletno gledališče pri Križankah, Vsekakor uspeh in v prihodnje bo treba misliti tudi na dramski spektakel v velikem stilu. Predlagali so »Bunda Maroja«, s katerim je letos Jugoslovansko dramsko gledališče uspešno gostovalo po Evropi, v Ljubljani pa ga še niso videli. Edina drama, ki jo jc bilo videti na letošnjem festivalu, je bila Be-govičeva »Brez tretjega« v uprizoritvi SNG iz Trsta. Izvajali so jo v eksperimentalnem gledališču v krogu v Viteški dvorani pri Križankah in želi veliko priznanje. Tudi koncertni program je bil izbran posebno skrbno. Poslušalce so prireditelji navdušili z izbiro Rotov-škega dvorišča za komorne koncerte, simfonični pa so bili v Križankah ali v Filharmoniji, kjer pa so prišli na svoj račun žal samo redni abonenti. Kljub vsem obrobnim pomislekom, ki jih imajo obiskovalci ljubljanskih festivalskih iger. je splošno mnenje, da je treba letos priznati prirediteljem lepo umetniško in organizacijsko raven, Poletne prireditve v Ljub- bel »Lado« (tako je bilo po nepotrjenih podatkih ime starosiovanski boginji plodnosti), nam je pokazal vnslto narodnih plesov in pesmi: ba-ran.jske, šopske in makedonske ple-plese, bunjevačko momačko kolo. srbske plese, posavske narodne pesmi in p!ese, makedonske pesmi, bansitsko momačko nadigravanje, dalmaj! ms'ki ples »lindjo« 17. okolice Dubrovnika in pnigorske pesmi in plese in okolice Zagreba. Dognanost izvajanja, lahkotnost, ki jo lahko zavidajo poklicni baletniki, jim brez dvoma moramo priznati, kljub slabemu odru. Toda z ljudskim plesom, ki naj bi ga posredovali, nima to nobene zveze. Koreografska kompozicija, smisel za linijo, kontak1 s soigralcem, ansambelska uglaše-nost, individualna svoboda in suverenost, to so izrazi, ki jih rabimo pni poklicnih baletnih ansamblih. Veljajo pa tudi za folklorni ansambel »Lado«. Ce k .tem lastnostim prištejemo še eksodčnost Balkana, kot to radi imenujejo tujci, potem so uslpehi v tujini popolnoma razumljivi. Zagrebški folkloristi so spretno /izrabili privlačnost in posebnost naših bogatih pkisov, noš in pesmi. Vse skupaj so stilno in koreografsko o-pi-emili Itako, da je za okus mednarodnega občinstva zanimivo in privlačno. Kljub vsem superlativom in pohvalam, ki jih je dosegel folklorni ansambel »Lado« doma in v tujini, ne moremo uporabiti največjega: iz-vinnosit. V tem pred njim brez dvoma prednjaeiita beograjsko »Kolo« in makendonski »Tanec«, pa tudi .naša slovenska folklorna skuDina »F ranče MaroLt«, ki bi jo želeli .spoznati in pozdrav;.i v svoji s're-di. Naj bi bila to sugestija Tuni-sCično-olepševalnemu društvu. Tistim, ki jim je uspeh v tujimi merilo, pa še to: folklorna skupina »France Marolt« se je pred kratkim vrnila s .turneje po Franciji, Zahodni Nemčiji, Avstriji in Italija, 'kjer je dobila laskava priznanja, Z. L. ljani imajo zdaj že trdne temelje in tudi izvenljubljanski sloves, kar je potrdil precejšen obisk tujcev, kljub temu, da prav letos ni pri nas preveč tujih gostov. Vendar pravijo, da je problematika udeležbe na festivalskih prireditvah vezana še vedno 90-odstotno na Ljubljano, kar je vsekakor spoznati tudi po dejstvu, da je bilo dobiti vstopnico vedno še tik pred prireditvijo, pa čeprav je bila še tako kvalitetna in privlačna. Prireditelji pa še tožijo, da »na prodor v vnanji svet« še ne morejo niti računati, dokler niso v sami Ljubljani ustvarjeni turistični pogoji: zadostna hotelska kapaciteta. O teh težavah bi morali razmisliti tudi tisti, ki se zavzemajo za festivalske prireditve v manjših krajih, ki imajo še veliko manjšo kapaciteto domačega občinstva in drugih pogojev, kot Ljubljana. In še nekaj: celo v Ljubljani so še mnenja, da se kljub IV. festivalu še niso dokopali do standardnih predstav in zadovoljive oblike. Hndersenov spomenik v ZDA Solslci otroci New Yorka so na lastno pobudo priredili zbirno akcijo za postavitev spomenika velikemu pisatelju pravljic I-Iansu Christianu Andersenu. Spomenik bo stal v newyorskem Centralnem parku, naredil pa ga bo danski kipar, ki živi v Ameriki, George Lober. Odkritje spomenika bo v avgustu. Pri nabiralni akciji so se odlikovali zlasti otroci danskih priseljencev. .vv - * . s "t1 < i Posavski plesi v izvedbi folklorne skupine »Lado« iz Zagreba aš@ p(as@mn s© raawci&aseti© w iaajioii ski pevski zbor nastopa ob pravem času, zato vas bo gledalo in poslušalo sedaj približno 10 milijonov ljudi . . .« je dejal ravnatelj oddajne postaje potem, ko je pohvalil UPZ za njegovo izvajanje pri generalki. Za organizacijo tega največjega nastopa UPZ s tako velikim številom poslušalstva se mora UPZ zahvaliti dr. Danilu Svari, dirigentu Opere v Ljubljani, ki je spremljal pevski zbor kot gost. Prepoln vtisov je UPZ krenil iz Pariza v Zürich. Koliko vtisov so nosili naši pevci s seboj, Švica je priložila še svoje. Mesto ob prekrasnem, kot morje širokem jezeru je člane UPZ poživelo, zato je nastop v radijski pos.aji tega lepega mesta zelo uspel. Pevski zbor je odpel celovečerni program ob pohvali vsega osebja radijske postaje. Sedem nastopov v devetih dneh, nastopov sredi toliko novih doživetij je za vse člane UPZ velik uspeh, uspeh pa tudi za našo pesem v tujini. Vinko Rupnik Detajl iz pir;w!'ega Mestnega muzeja. Tokrat je ponesel našo pesem v tujino učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«. Pred nekaj dnevi se je vrnil 7. uspele koncertne turneje po Švici in Franciji, kjer je imel pet zelo uspelih koncertov in nekaj televizijskih in radijskih nastopov. ' Po svečani proslavi 30. obletnice ustanovitve tega za slovensko glasbeno in ljudsko-prosvetno dejavnost pomembnega pevskega korpusa, katerega predhodnik je bil »Pevski zbor slovanskega uči-teljstva v Trstu«, so pevci pod vodstvom dirigenta prof. Jožeta Gregorca odpotovali dne 6. julija na svojo prvo pevsko pot izven naše države. Na dolgi poti iz Ljubljane so nastopali v Strassburgu, Parizu in Ztirichu. V Strassburgu so imeli radijsko snemanje, nastop na zaključnem šolskem festivalu in samostojen javni koncert. Za vsak nastop je bil pripravljen poseben koncertni program. Hvaležno občinstvo je imel UPZ na šolskem festivalu, ki mu je prisostvovalo okoli 10.000 poslušalcev, šolske mladine in njihovih staršev, Partizanska »Kozara« in »Pesem mladinskih brigad« sta osvojili navdušeno poslušalstvo, ki je z aplavzi dajalo glasno priznanje slovenskim prosvetnim delavcem. Podobno je bilo na koncertu v nedeljo 8. julija. Vsako pesem so sprejeli navdušeno. Zbor jc moral ponoviti več partizanskih in narodnih pesmi, Glasbeni kritiki so pisali c tem nastopu UPZ zelo laskavo. Pariz, Sicer so velikost, promet nad in pod zemljo ter življenje tega večmilijonskega mesta pevce in pevke UPZ utrujali, vendar so le-ti stali 10. t. m. v koncertnih oblekah dobro pripravljeni v prostorih velike stavbe pariške televizijske oddajne postaje, Kratki predvaji je sledil nastop. »Sloven- SODOBNA POTA, št. 5 Stane Kavčič: Nekaj pripomb k delu društev, Federico Gareia Lorea-reter Leveč: Slovo. Serenada, Mala balada o treh rekah. Kitara; J"nez Voljč: Zadnja nada Vatikana, Crt Nu-čič: Bistvo in sestava snovi, Vinko Možlna: Bogate tradicije, Zdenka Smole: Misli o mladinskem knjižničarstvu, Peter Domik: Skladi za pro-sveto in kulturo pri zadrugah, Nena Jamnik: Ljudska univerza v Naklem, Jelisava Čopič: Pozna renesansa slovenskega kiparstva, Stanka Gotlnič: »Znate igrali na flavto?«, Božidar Horvat: Krožni in kupolnl horizont, Vinko Trinkaus: Na dobri poti, Po-menek z dirigentom Radom Simo-nitijem, Repertoarni svetovalec. Dušan Moravče: Ivan Cankar — Martin Kačur, Lojze Slandeker: Mirko Božič — Umik, Dušan Moravec: Bert Breclit — Dobri človek iz Sečuann; Beležke iz organizacije, Utrinki iz društva; Radovan Gobec — Miha Kli-nar: Skladba »Vihar«. o ga z ene v preoBrazDi našega kmetijstva Ustanovni občni zbor okrajne Zveze zadružnic v Kopru (Nadaljevanje s 1. strani) nja, za delo v zadrugi na vasi, v občini, v raznih društvih itd. Ko bo naša žena spoznala, da je izboljšanje njenih razmer tesno povezano z dobrim delom kmetijske zadruge, se bo v še večji meri zanimala za delo raznih pospeševalnih odsekov v zadrugi, za delo Zveze zadružnic in za druge dejavnosti, ki so tesno povezane z vsesplošnim napredkom. Od sodelovanja in udejstvovanja žena v delu kmetijskih zadrug je v veliki meri odvisno, v kakšnem tempu se bo življenje sploh in s tem tudi življenje njihovih družin in njih samih izboljšalo. To bi bila osnovna naloga Zveze zadružnic, ki pa seveda ni lahka. Za vroče dni in za popoldne, pravijo temu v modnih žurnalih. Vsekakor dve lepi obleki, ki bi ju bili veseli, če bi viseli v naši omari. Delovanje bo potrebno prilagoditi razmeram in zanimanju žena v posameznih vaseh in zadrugah. Pokazalo se je, da so razni gospodinjski in kmetijski tečaji in predavanja za začetek najbolj uspešna oblika za reševanje konkretnih vprašanj. Seveda se mora to delovanje vključiti v okvir splošnih kmetijskih zadrug, da bi lahko dosegle konkretne rezultate. Zena se mora uveljaviti kot proizvajalka' in v tem svojstvu zgraditi svojo enakopravnost v družbi. Z drugimi besedami, žene morajo postati aktivne članice zadruge. V svojem konkretnem delu pri pospeševanju drobnih kmetijskih panog ne smejo zadružnice nikoli izgubiti izpred oči dejstva, da vzporedno s svojim udejstvovanjem skrbijo tudi za krepitev zadruge kot. celote. Vse delo mora biti usmerjeno v to, da jačajo zadrugo in skupna zadružna sredstva, ker le na ta način ustvarjajo mo-nosti, da bo šla vsa vas kot celota k izboljšanju,_kar je končni cilj vsega našega dela na vasi. Ce se bo organizacija zadružnic v tem delu izkazala, bo brez dvoma odigrala na vasi tisto vlogo, ki ji pripada. Doslej je bil zelo majhen odstotek žena članic v zadrugah, čeprav predstavljajo ravno ženske na vasi več kot 50% kmečke delovne sile. Tov. Aljančičeva je poudarila, da bo vse prizadevanie žena ostalo še naprej na majavih nogah, če se žene ne bodo v večji meri vključevale v zadruge in če se ne bodo zavedale, da imajo vso pravico v zadrugah razpravljati ne samo o perutninarstvu, vrtnarstvu, prašič-jereji in mlekarstvu, ki jih imajo one že od nekdaj na skrbi, temveč o vseh zadevah, ki se tičejo zadruge. Zato mora biti eden najvažnejših sklepov, da se žene v vse večji meri vključijo v članstvo kmetijske zadruge. Za to imajo danes .večje možnosti, ker je upravni odbor glavne Zadružne zveze sprejel sklep, da je družinski delež za žene in mladino v zadrugi 250 dinarjev ne glede na to, če je kdo iz družine že vključen kot glavni Vzroki nespečnosti so različni. Preden se poslu-žimo uspaval, vprašajmo za svet zdravnika Dolga je vrsta vzrokov za nespečnost. Ze pri otrocih je to lah-Iko znak za najrazličnejše polipe v moanucaih in žrel«, za nabrekle mandilje, za glistavccll in različna druge telesne motnje. Pri otrocih na je ta nespečnost- lahko tudi posledica nepravilne vzgoje, pripovedovanja strašnih ¿godb o strahovih, neprijetnih prizorov, ki Če le mogoče, skušajmo zdraviti nespečnost brez uspavil, s tem da poiščemo in odpravimo vzroke (te-ilesne bolečine, zunanje motnje, nervbzo £>'rca itd.), da spremenimo mačm, življenja, prehrane, da odložimo zvečer duševno delo, da gremo na sprehod, da skrbimo, da spalnica ni preveč vroča, ne presuha, da pa 'ae sicer v primer- u allu v 111, in,yj.ijvvi*<" a—— j , , jih vidi otrok v družini itd. Pri no lempenranem prodoru umije-Lrcih je precej redno, da ni njih mo ali frotiramo v hladni vod., spanje ttako dolgotrajno kot poprej, čeprav nekateri drem-ijejo ob vsaki priliki. Na splošno jemljejo spanje najrazličnejše ski-'b.i. pofcUcn.-, maiteriatoe, velika odgovorno1;!, pričakovanje večjih dogodkov: odhod k. vojakom, po- roka, pričakovanje smrti kakega ljubljenega svojca zaradi težje bo-leani itd., nesrečna ljubezen, sovraštvo, zlasti med svojci, zakonski prepiri, initrigiranje sovražnikov, strah pred sodnim postopkom, pred predstoječo op^raci.o itd. Vsaka otožno-lt, težja žalost rada jemlje spanje, pa najsi bo o:ožnos* zaradi zunanjih vzrokov, še bolj pa zaradi notranjih. Nespečnost je pogosl; pojav mansikakih oblik psi-honervoz, ki jih analizira in jim skuša odpraviti vzioke zdravnik za duševne in živčne bolezni. Spanec jemlje (tudi pretežko duševno in telesno delo. Spanje ovira nezmerno "uživanje prave kave, ruskega čaja, nikotina ali nekaterih zdravil, ki preprečujejo spanje, Preobilne in pozne večerje, zla-i:|'.i jedila, ki napenjajo, so močna ovira za trdno spanje. Zato je boljše večerjati že mskaj ur preden ležemo in to bolj lahko prebavljive jc-di. da s organizacij. To so telesna vzgoja (telovadba), šport in turizem (taborništvo, izleti, alipnizem). Zanimivo je omeniti, da ima njihova športna organizacija kar 3!i različnih sekcij oziroma panog! Ker je pri nas včasih slišati pripombe, da je metoda naše organizacije PARTIZAN za današnji čas »zastarela in preživela«, da je obvezna splošna vadba, ki jo zahteva od svojih članov, dolgočasna, in da zato ni v njenih vrstah toliko mladine, predvsem delavske in vajenske, kot bi želeli, smo dr. šterca seveda povprašali, kako je s tem v njihovi telesnovzgojnl organizaciji. Odgovoril je kratko in jasno, da je njen glavni in osnovni namen SPLOŠNA VADBA To pomeni, da v njenem okviru ne goje specializacije v športnih panogah. Vendar pa pripisujejo velik pomen tudi posebnim vadbam, ker tudi v telesnovzgojni organizaciji gojijo vneto in množično razne športne discipline, ki so za mladino posebno zdrave in privlačne, kot odbojko, košarko, lahko atletiko, plavanje, smučanje in "druge. Vendar ne za tekmovanje, ker je to stvar športne organizacije, in brez posebnih sekcij! V telovadni organizaciji poznajo le eno specializacijo — v vrhunski telovadbi, do katere pa vodi pot edino preko predhodnega popolnega obvladanja obvezne splošne vadbo. Kakor torej vidite, so načela in cilji češkoslovaške telesnovzgojne organizacije zelo sorodni, lahko skoraj rečemo — identični — s cilji naše TVD »Partizan«. Zato bo bodoča vse tesnejša medsebojna prijateljska izmenjava izkušenj še toliko bolj dragocena za obe strani. (Konec prihodnjič) 4X100 metrov mešano, moški: 1, Rudar 5:50,3. 100 metrov prosto, moški: 1. Slavko Končnik (Neptun) 1:11,2, 50 metrov prsno, ženske: 1. Vesna Breskvar (Celuloza) 45,4. 200 metrov prsno, moški: 1. Zvone Dragan (Celuloza) 3:16,4. 100 metrov prosto, ženske: 1. Branka Grozina (Celuloza) 1:28,3. 100 metrov hrbtno, moški: 1. Jože Zelenček (Rudar) 1:27,3. 4X50 mešano, ženske: 1. Celuloza 3:02,2. 4X100 metrov prosto, moški: 1. Rudar 4:57,4. Organizacija tekmovanja je bila odlična in je torej treba tudi v tem pogledu prireditelju čestitati. VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! Obrtna delavnica »KROJASTVOa Koper, Ratova ulliea št. -1 (nasproti slovenske gimnaaije) je pričela poslovaiti 'dne 10. julija 1956. Izdeluje vse vrste moških oblek, vojaške in druge uniforme, ženske plašče in kostime po najnovejših krojih, Vabimo vse cenjene interesente, da. se poslužijo naših uslug. Naš cilj je, da vs;akogar zadovoljimo s' kvalitetno in ceneno postrežbo. DVOKOLESA, MOTORNA KOLESA ter vse nadomestne dele po naročilu pošiljamo v vse kraje. Posebni popust za podjetja. COTTUR, ulica Crispi 8, Trst DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Pietši št. 3. — Oglejte si naše zaloge! vsem gospodarskim organizacijam, uradom in ustanovam Da se omogoči upravičencem do otroškega dodatka, ki menjajo svoja delovna mesta, redno in neprekinjeno izplačevanje otroškega dodatka na novem službenem mestu, posebno pa tedaj, ko se zaposlijo na območju drugega Zavoda za socialno zavarovanje, dajemo vsem gospodarskim organizacijam, uradom in ustanovam, ki zaposlujejo upravičence do otroškega dodatka, naslednja navodila: 1) Ko upravičenec do otroškega dodatka menja delodajalca na območju tukajšnjega Zavoda za socialno zavarovanje oziroma na območju posameznih zavodovih podružnic (Koper, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica), mu bo delodajalec izstavil v dvojniku potrdilo za otroški dodatek na obrazcu RZ 168, ki ga dobi pri pristojnem zavodu oziroma podružnici in se bo ravnal po navodilih na tem' obrazcu. 2) Ko upravičenec zapušča območje tukajšnjega Zavoda za socialno zavarovanje in se zaposli na območju drugega zavoda, mu bo delodajalec izstavil v dvojniku potrdilo kakor pod štev. 1) in ga bo napotil na tukajšnji zavod oziroma na pristojno podružnico. Ob predložitvi potrdila svojega delodajalca (potrdila RZ 168) bo zavod oziroma pristojna podružnica odhajajočemu upravičencu izročila v zaprti kuverti njegove dokumente za otroški dodatek. Tako bo upravičenec na svojem novem delovnem mestu lahko osebno izročil svoje dokumente naravnost pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje oziroma podružnici. S tem novim postopkom hoče tukajšnji Zavod navedenim upravičencem omogočiti čim rednejše izplačevanje otroškega dodatka tudi na njihovih novih službenih mestih izven svojega območja. Okr. zavod za soo. zavarovanja Koper Najmanjša repMhSika Menda le malokdo pozna najmanjšo državo na svetu — Asen-Holmen- Leži na severnem Švedskem; meri 40 akrov zemlje in ima vsega skupaj le 40 prebivalcev, U-stanovilo jo je nekaj pose-isilinikov kmaiu po prvi svetovni vojni, ko so v časopisih čitali o Versaillski konferenci, da nekateri državniki kar po svoje' krojijo zemljevide in ustanavljajo nove republike. Ti 'kmetje so združili svoja posestva in ustanovili republiko. Vlada ima Slini ministrstva: zunanjih in Ta fotografija se je posrečila nekemu prisebnemu ameriškemu novinarju. Na stezi ob železniških tirih je vodila neka deklica konja. Nenadoma se je začulo hru-menje prihajajočega vlaka in konj se je splašil. Kljub temu, da je skočil deset metrov jloboko se ni poškodoval. R se ti je avto pokvaril? (ndtranjih zadev, finance in (šefa admiral «leite. Na mejah te čudne države ■Stoje napisi v šestih jezikih, (ki opozarjajo potnike, da morajo imati potne liste s podpisom predsednika, če hočejo obiskati Asen-Holmen. Da ibi bi.la iburka še bolj vesela, stoje na mejah leserui, a uniformirani vojaki, republika ¿t namreč ne more privoščiti živih obmejnih sil. To armado izdeluje zunanji minister, ki je po poklicu likovni umetnik. Predsednik republike je sedemdesetletni kmet Gustav Valfnidus. Vlada ima svoje seje enkrat na mesec. Na te seje prihajajo ministri v frakih, cilindrih in z umetnimi bradami. Pravijo, da je pred leti. poslal preds'ednik Valfridus švedski vladi noto, v kateri je zahteval, da prizna republiko, obenem je it udi sporočil, da republika ne bo več plačevala Švedski davkov. Za rto noto se ni nihče zmenil; švedska vlada republike ni priznala, njeni pobiralci dav-|kov pa še zmerom prihajajo v Asen-Holmen, V Asen-Holmenu imajo en sam državni praznik, karneval. na kälterem se zabava vseh 40 državljanov. Vendar pa življenje v republiki ni več tako veselo, kot je bilo ■svoje dni. Mlade ljudi vleče v mesto lin zmerom več jih »emigrira« na Švedsko. V Asen-Holmenu je tako zmerom manj mladih ljudi Predsednik Valfridus se boji. da ga po njegovi smrti ne bi mogel nihče nadomestiti. Tako bi sama po sebi izsinila ta vsekakor zelo zanimiva in nenavadna »državica«. Vespa ni pravzaprav nič drugega kot osa, vendar je pa postala popularna šele na asfaltu. Pred časom so izdelali Vespo za po vodi, šele pred nedavnim so se pa spomnili, da bi jo spustili v zrak. V ZSSR so naredili »zračni motorček«. To je majhen helikopter, ki leti s hitrostjo 120 km na uro in se more povzpeti do višine 2800 m. Na 100 km porabi 15 litrov bencina. Do jame .so prišli v jeepih. Tu so se slekli In. se odeli v ovčja runa, kakršne so menda nosili tedaj jamski ljudje. Vsakdo od njih si je našel svoj kotiček, kjer bo spal in živel, Kar iniso prinesli s seboj nič drugega, kakor ovčje kožuhe, jim je bila prva skrb, da si poiščejo hrano. Porazgubili, so ise v gozdu in iskali trave, ki .so baje užitne, polže in tako dalje, V bližini je bila reka. Sli- so tja in brez kakršnega koli pribora, z golimi rokami, lov.ili ribe. Rezultat prvega dne je bil precej klavrn, Našli, so kakih deteet polžev .in ulovili eno samo ribico. Med item sta dva izmed e-najsitih »jamskih ljudi« drgnila kamen ob kamen, da bi izvabila iskro, s katei-o bi zanetila ogeinj i.n spekla polže in ribico. In tako naj bi živeli polne tri dedne . . . E-dem izmed njih se je že drugega dne skesal in se odločil za dvajseto stoletje. V svojem ovčjem kožuhu je prišel na žandarmerijško postajo in rekel, da mu je bilo hladno, da je lačen ,in da ne more več vzdržali. Ostalih deseti obsoja dezer-terja in namerava nadaljevati s poskusom do konca. To naj bi koristilo znanosti. Z anteno, ki jo vidite na naši sliki, so pred nedavnim ujeli signale, ki so prihajali z Venere; bili so ritmični in sestavljeni iz krajših in daljših znakov, kakor Morsoeova abeceda. Je torej na Veneri življenje, je tam tudi civilizacija? To so vprašanja, ki se nam vsiljujejo sama po sebi. SLOKE ŽENSKE Neki francoski advokat, ki is služi kruli z ločitvenimi pravdami, je naredil zanimivo statistiko. Po njej je razvidno, da so skoraj vse razvezane ženske suhe in visoke rasti, torej ... Koncem junija letos je bila v Haagu, na Holpndskem, premiera prvega elektronskega baleta. Seveda je vladalo za to predstavo veliko zanimanje. Elektronska glasba ni niti najmanj podobna vokalni ali instrumentalni. Zvočni izvori, s katerimi ustvarja močne, sugestivne in zastrašujoče učinke, so generatorji, transformatorji in razni elektronski ter električni stroji. Mnogi kritiki pravijo, da se s tem odpirajo nove možnosti za ritmično izražanje. Temu baletu priznavajo umetniško vrednost, vendar naglašajo, da je ta glasba preoej mučno delovala na živce večine poslušalcev. Zmrmjeia® |©M® Vse kaže, da bo stari, klasični način, s katerim s'o pridobivali visokokvaliletno j:e-Iklo, kmalu .izginil. Bili so razni tehnološki postopki; železu so dodajali plemenite kovine, kot volfram, krom, nikelj, kobalt itd., vendar brez ognja ni šlo. V Ameriki so začeli visokokvalitetne vrste jekla proizvajati na nov in povsem nasproten način ■— z zmrzovanjem. Postopek je v tem, da jeklo, ki ima krom, nikelj ali druge plemenite kovine potopijo v tekoči o-gljikov dioksid in aceton. Takšno jeklo je dvakrat trše od drugih vrst jekla in je kljub temu zelo prožno in u-pogljivo. Znano je, da je jeklo zelo težko obdelovati, to pa ine velja za to jeklo, ki so miu vzdeli ime »AM 350«. Proizvodnja je mnogo cenejša od dosedanje. Le redkokatero prometno sredstvo je tako vsestranska uporabljivo kot helikopter. Najbolj primeren je pa menda, za reševanje. Pred nedavnim je ob angleški obali doživel nek ribič majhen brodolom in še rešil na samotno čer. Na srečo ga je opazila patrulja mornariških helikopterjev, spustili so mu vrvnato lestev in ga potegnili na varno. Prebivalci južne Amerike so znani vročekrvneži. Ko so v Peruju pred kratkim povišali tarife na tramvajskem in železniškem prometu, so šli ljudje na ulice. Razjarjeni množici ni bilo dovolj, da je ustavila promet, prevrnila je nekaj tramvajev in jih zažgala. V spopadu med policijo in demonstranti je bilo 50 ljudi ranjenih, 200 so jih pa aretirali. Nekatere čudne in drzne pustolovščine imajo zgolj znanstvene namene. Takšna pustolovščina je bila Kon-Tiki in potovanje francoskega zdravnika Bombarda, ki se je odpravi L na ocean brez vode in brez hrane; trdil je namreč, da nudi morje človeku dovolj hrane in da je prava ineumnošt umreti od la-Ikote sredi tolikšnega izobilja. To je sam tiudi dokazal. Na področju Carennac. v Franciji, je globoka podzemeljska jama, Pred nekaj dnevi je prišla tja slkupina enajstih ljudi, ki so s'e odločili, da bodo živeli v njej prav tako, kot so živeli jamski ljudje v kameni dobi, pred več desettisočleltji. To skupino vodi speleolog Clau-de Chapeau, ERNEST HEMINGWAY n POSLOVENIL RADO BORDON —MMM ■ »Na kateri strani?« »Tukaj.« Začutil sem jo. »Kašljaj!« sem rekel. »Bojim se, da bo potem še večja. Je že dvakrat večja, kot je bila zjutraj.« »Sedi!« sem rekel. »Brž ko zberem papirje teh ranjencev, te bom vzel v avto in te bom zapeljal k tvojemu bataljonskemu zdravniku.« »Rekel bo, da sem to napravil nalašč.« »Ničesar ti ne morejo storiti,« sem odvrnil. »To ni rana. Saj si jo imel že poprej, ali ne?« »Toda izgubil sem pas.« »Poslali te bodo v bolnišnico.« »Ali ne bi mogel ostati tu, tenente?« »Ne. Niman tvojih dokumentov.« Pri vratih se je prikazal šofer z napotnicami za ranjence, ki so bili v avtomobilu. »Štirje za 105. Dva za 132,« sem rekel. To sta bili bolnišnici onkraj reke. »Šofiraj ti,« sem velel. Pomagal sem vojaku, ki je imel kilo, da se je povzpel na sedež poleg naju. »Govorite angleško?« je vprašal. »Seveda.« »Kaj pravite o tej prokleti vojni?« »Svinjarija.« »Tudi jaz pravim, da je svinjarija. Jezus Kristus, zares je svinjarija.« »Si bil v Združenih državah?« »Kaj pa drugega. V Pittsburgu. Vedel sem, da ste Američan.« »Mar ne govorim dovolj dobro italijansko?« »Vseeno sem takoj vedel, da ste Američan.« »Še en Američan,« je rekel šofer italijansko in opazoval vojaka, ki je imel kilo. »Poslušajte, poročnik! Ali me morate prav zares peljati k tistemu regimentu?« »Da.« »Zdravnik-kapetan namreč ve, da sem imel kilo. Tisti prekleti pas sem zabrisal proč, da se mi je poslabšalo in mi ne bi bilo treba nazaj na fronto.« »Razumem.« »Ali me ne bi mogli peljati kam drugam?« »Ce bi bila fronta bliže, bi te lahko zapeljal v prvo pre-vijališče. Toda tu, v zaledju, moraš imeti dokumente.« »Ce se vrnem, me bodo operirali, potem pa me bodo ves čas držali na fronti. Razmišljal sem. »Menda ne bi hoteli biti ves čas v prvih linijah, kajne?« je vprašal. »Ne.« »Jezus Kristus, ali ni ta vojna prekleta?« »Poslušaj,« sem rekel. »Ko stopiš ven, se zvrni po tleli, da boš dobil na glavi bulo. Ko se bom vračal, te bom pobral in odpeljal v kakšno bolnišnico. Ustaviva tu ob cesti, Aldo!« Ustavili smo se na robu ceste. Pomagal sem mu stopiti ven. »Čakal bom prav tu, poročnik,« je rekel. »Na svidenje,« sem dejal. Odpeljala sva se in za kako miljo prehitela polk, potem pa sva prekoračila reko, ki je bila vsa motna od snežene vode in ki je hitela med stebri mosta, potem pa sva peljala dalje po dolini in odložila ranjence v dveh bolnišnicah. Nazaj grede sem sam šofiral in sem hitel s praznim avtomobilom, da bi našel možakarja iz Pittsburga. Najprej sva peljala mimo regimenta, ki jo bil bolj razgret in počasen kot kdaj koli, nato pa sva srečala zamudnike. Zatem sva videla bolniški voz, Iti so ga vlekli konj» in se je ustavil po cesti. Dva moža sta dvigala vojaka s kilo, da bi ga naložila na voz. Vrnili so se ponj. Ko me je zagledal, je zmajal z glavo. Bil je brez čelade in izpod las na čelu mu je tekla kri. Nos je imel odrt in na krvavi rani je bil prah; tudi lase je imel vse prašne. »Poglejte bulo, poročnik!« je zakričal. »Ni pomoči. Vrnili so se pome.« Ko sem se vrnil v vilo, je bilo nra pet, in odpravil sem se tja, kjer smo čistili avtomobile, da bi se umil. Potem sem v sobi, sedeč v hlačah in v srajci pri odprtem oknu, napisal poročilo. Nekako čez dva dni bi se morala pričeti ofenziva, jaz pa bi moral z avtomobili proti Plavam. Že dolgo nisem bil pisal v Združene države; vedel sem, da bi moral pisati, toda tako dolgo sem bil odlašal, da mi je bilo zdaj skoraj nemogoče pisati. Ničesar ni, o čemer naj bi pisal. Odposlal sem nekaj vojaških razglednic Zona d i Guerra in sem prečrtal vse drugo razen besed: Imam se dobro. To jih bo nekoliko zamotilo. Te razglednice jim bodo. v Ameriki zelo povšeči, saj so nenavadne in skrivnostne» Tudi ta vojna je nenavadna in skrivnostna, toda mislil semv da je vendarle kar v redu vojskovana in grozna v primerjavi z drugimi vojnami proti Avstrijcem. Avstrijska vojska je prav ustvarjena za to, da bi imel Napoleon koga premagovati; kateri koli Napoleon... Želel sem si, da bi tudi mi imeli kakega Napoleona; toda namesto njega imamo H Generale Cadorno, ki je debel in ves zadovoljen sam s seboj» in Vittoria Emmanuela, malega človeka z dolgim, tenkim vratom in kozjo bradico. Tam čez, na drugi strani imamo, vojvodo iz Aaoste. Nemara je prelep, da bi mogel biti velik general, vendar ima videz moža. Mnogi bi radi videli, da bi bil on kralj. Dela namreč vtis kralja. Je kraljev stric in poveljuje Tretji armadi. Mi smo v Drugi armadi. Pri Tretji armadi je tudi nekaj; britanskih baterij. Srečal sem dva britanska topničarja is te armade, in siccr v Milanu. Bila sta prav prijetna človeka, in skupaj smo preživeli lep večer. Bila sta velika, boječa in in sta skupaj mnogo razmišljala o vsem, kar se je dogajalo» Zaželel sem si, da bi bil skupaj z Angleži. Bilo bi dosli boli preprosto. Po vsej priliki bi bil že ubit. Ne v tem bolničar-skem poslu. Da, pa čeprav v bolničarskem poslu. Tudi britanski šofcrji-bolničarji so bili včasih ubiti. Vendar sem vedel, da jaz ne bi bil ujet. V tej vojni ne. Ničesar nima opraviti z mano.