Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gU. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklli ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6 uri popoldne. Štev. 28. V Ljubljani, v ponedeljek 5. februvarija 1894. Letnilt XXII Vojaška slavnost. Jutri dne 6. februvarija priredi v Ljubljani garnizujoči polk št. 27. kralj Belgijcev primerno vojaško slavnost v spomin tridesetletnice na zmagovito bitko pri Oeversee v dan 6. febr. 1. 1864. v Schleswig-Holsteinu. V tej bitki palo je Dancev 1000 mož; Avstrijci so pa izgubili 7 častnikov, 71 mož; 21 častnikov in 305 mož bilo je ranjenih; polk kralj belgijski izgubil je 20 častnikov in 231 mož, trije so pali na bojnem polju. Tedaj je ta polk pred vso Evropo osvedočil svojo hrabrost, da v njegovi sredi še teče stara junaška kri z bojišč na pr.: Fontana Predda, Magenta in Solferino. Po snežnih poljanah pri Oeversee in BiII-schau so vrli Štajerci iznova pripeli lavoriko na svojo polkovno zastavo. Moštvo je bilo tedaj odlikovano s 3 zlatimi, 7 srebrnimi hrabrostuimi sveti-tinjami prvega in z 42 druzega razreda. Vojvoda Viljem Wiirttemberški prejel je komanderski križ Leopoldovega reda, in dne 8. febr. bil je povišan za generalmajorja. Viteški križ istega roda prejela sta še major baron Haugvvitz in stotnik Eder. Polkovnik Ilešič, ki je umrl due 13. junija za ranami v Berolinu, major Eutner in 4 častniki prejeli so red železne krone 3. razreda, 7 častnikov vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. V 30letni spomin te bitke na daljnem severu odpotovalo je iz Gradca odposlanstvo I. gražkega veteranskega kora vojvoda Henrik pod vodstvom svojega kornega poveljnika g. Guggy-ja v Schleswit;-Holstein, ter dospelo včeraj v Flensburg, da ovenča povodom 30-letnice gomile ondi pokopanih in palih rojakov. — Vsako leto se spomin na bitko pri Oeversee v belgijskem polku slavnostno proslavlja, spominjaje se ponosno še dandanašnji hrabrih junakov, a bolestno drazih umrših dne 6. febr. 1. 1864, ki so kri in življenje žrtvovali v službi za svojega cesarja pod geslom: »Dulce et decorum est, pro patria mori!" — Kakor smo zvedeli, se bo letos v ta namen vršila slovesna služba božja v uršulinski cerkvi. Iz sabora hrvatskega. Iz Zagreba 30. jan. Odkar je v našem saboru sprejet proračun za tekoče leto, prenehalo je vsako živahno razpravljanje ter se predložene zakonske osuove po navadi en bloc sprejemajo. Tako se je dogodilo z osnovo, po ka-terej se je kazenski zakon od 1. 1875 v nekih točkah spremenil. Tudi nova lekarniška postava, po katerej si je vlada pridržala popolno prave za podeljevanje koncesij ter zabranilo prodavanje apotek kot osebno pravo, je sprejet z malimi spremembami po vladnej osnovi. Malo živahneje je bilo v saboru, ko je inter-pelova! vlado dr. Frank radi časopisa »Hrvatske", kateremu je bilo nekaj dnij zabranjeno izhajati, ker ni položil dostatne kavcije o pravem času. Ta časopis se je v poslednjem času hudo preganjal ter bil obsojen dvakrat po 1000, a enkrat na 1500 gld. zgube pri kavciji. Sodilo se pa ni po postavi, namreč po porotnikih, nego je urednika sodnik sam obsodil, a deželna sodnija je obsodbo potrdila, samo je znižala kazen v denarjih. Zavoljo takega nepostavnega ravnanja interpelira dr. Frank bana. Omenil je, da se je javno tako ravnalo pred 16 leti. Takrat se je interpelant obrnil do Nj. Veličanstva ter se potožil radi zloporabe postav v tem pogledu. Po milosti vladarjevej so se morale predati že vse izrečene ob- sodbe na iznovično razpravo banskemu stolu, ki je te obsodbe tudi zavrgel, ker so bile protipostavno izrečene. Današnje ravnanje sodbenih oblastij ni najbolje spričevalo sedanje vlade in uprave ter pričakuje od bana, da bode naložil državnemu nadod-vetniku, kako se ima naproti tem obsodbam ravnati ter braniti postavo. Mi dvojimo, da bode [dobil dr. Frank povoljen odgovor, kajti današnji zistem je mnogo bezobzirneji naproti opoziciji, nego je bil oni pred 12 leti. Kar je bilo še takrat mogoče, o tem se zdaj ne da niti razpravljati. Le s složnim delovanjem vseh domoljubnih strank dalo bi se sčasoma morda tudi v tem pogledu kaj doseči. Brodski poslanec Kumičie se je oglasil z interpelacijo, ki naše gmotne odnošaje prikazuje v prav žalostnej sliki. Tiče se pa interpelacija znane zloglasne točarine. V onih občinah, ki se niso odkupile ali pa same prevzele pobiranja državne točarine, iznajmila je ogerska vlada pobiranje točarine privatnim osebam, po navadi Židom, ki narod strašno odirajo. Tako se je dogodilo v nekih občinah brod-skega kotara, da se morali gostači zapreti gostilnice, ko jim je bila odmerjena tako velika točarina (od litre vina 15 kr. a od slivovice 20—30 kr.), da niso mogli shajati. To pa ni zguba samo za dotične go-stače nego tudi za občine, kajti tako propadajo dohodki občinski. Postava o točarini velja za vso Hrvatsko in vendar se ne ravna povsodi'enako. V nekih krajih posebno po selskih občinah se narod kar odira, za druge pa so se deželni poslanci zavzeli ter imajo od tega vsaj poprejšnji dohodek obvarovan. Kakšna je tedaj uprava hrvatske vlade, ki dopušča, da se po tistej postavi ne ravna enako v celej zemlji. Bode li ta interpelacija kaj pomogla, je zelo neverjetno, ker ima pri tem poslu govoriti tudi ogerska LESTEK Palestrina. Življenjepisna črtica. — V spomin njegove 3001etnice na-* pisal —k. (Dalje.) Prvo svoje glasbeno delo izda Palestrina leta 1554, zvezek 4., in 5 glasnih maš, katere pokloni v znak hvaležnosti svojemu velikemu dobrotniku, papežu Juliju III. Ta ga zato pokliče 13. januvarija 1555 mej pevce papeževe kapele. Po dveh poprej izdanih postavah pa so smeli biti udje te papeževe kapele le kleriki, torej neoženjeni pevci, kateri so ob vsprejemu morali napraviti zelo težko skušnjo glede glasu in pevskih zmožnostij. A dasi je bil Palestrina oženjen, dasi tudi ni imel ravno posebnega glasu, vsprejel ga je vendar Julij III. maj svoje pevce, sluteč njegovo veliko prihodnjost. Vendar te velike čas"ti Palestrina ni dolgo vžival, le nekaj mesecev. Še to leto mamreč umrje Julij III. Tudi njegov naslednik Marcel II, ki mu je že kot kardinal bil posebno naklonjen, umrje že po 21-dnevnem vladanji. Sedaj pa zasede sveti prestol Pavel IV. (1555—1559) in zopet obnovi stare postave za pevce papeževe kapele, katere je Julij III. prezrl ravno iz ljubezni do Palestrine. Trije pevci, mej njimi Palestrina, morajo sedaj zapustiti to odlično službo. Razven borne penzije 6 skudov na mesec ni imel sedaj Palestrina nič zaslužka; službo kapelnika ^ I u >v Vi je moral itak pustiti, predno je bil vsprejet v papeževo kapelo. V žalosti nad bridkimi izkušnjami nevarno zboli. Ko pa po dveh mesecih zopet okreva, poitane še isto leto 1555 v oktobru kapelnik cerkve S. Giovanni v Lateranu, kjer ostane do leta 1561. V tej dobi se začne njegov veliki genij še le prav lepo razvijati; cele vrsto skladb izda kar po vrsti jedno za drugo. Leta 1555 so izšli njegovi madrigali, ki so ljudem tako ugajali, da so mu nadeli častni naslov »veliki posnemalec narave". V tej dobi je izdal zlasti lamentacije proroka Jeremije, magnificat in še več drugih del, posebno pa svoje prvo epohalno delo, slavnoznane »Improperia". V tej svoji skladbi je umetnik sijajno pokazal, kaj da ravno pravi cerkveni duh, pravo zatopljenje v svete besede napravi. Skrajno priprosta v svoji sestavi, v svojih akordih, naredi vendar na poslušalca nepopisljiv vtis. »V njej ni praznega umetni-čenja, tu so le toni čuta, toni srca", pravi Brendel. Celo Gothe je bil ves prevzet od te skladbe, ki jo je na veliki petek poslušal v siktinski kapeli. Papežu Piju IV. namreč, nasledniku Pavla IV., je le-ta skladba tako ugajala, da si preskrbi od skladatelja prepis za svojo kapelo in od tedaj se tu poje še dandanes redno vsako leto na veliki petek. Ta skladba je tudi, kakor bomo pozneje slišali, provzro-čila, da je Palestrina postal na poziv očetov triden-tinskega cerkvenega zbora preosnovatelj cerkvene glasbe. Pij IV, je skladatelja močno podpiral. Palestrina mu zato hvaležnim srcem posveti novo skladbo za njegovo kapelo: mašo heksakord ut, re, mi, fa, sol, la, ki je vzbudila veliko pozornost. V priznanje njegovih velikih zaslug za cerkveno glasbo imenuje ga ta papež skladateljem svoje kapele (maestro compo-siture della capella Sixtina), katero častno službo je ta sveti oče navlašč za-nj ustanovil. Za njim je doletela tolika čast le še jednega skladatelja, Felice-ja Anerio! Leta 1561 postane Palestrina kapelnik liberi-janske cerkve St. Maria Maggiore, kjer ostane do leta 1571. In ta leta, čas od 1561—1571, obsegajo njegovo najslavnejšo dobo. Leta 1563 izda zbirko motetov za vse praznike celega leta in posveti to delo kardinalu Piju Har-pijskenau. Iu sedaj pridemo k najslavnejšemu delu tega mojstra, k njegovi »Missa papae Marcelli". Kakor znano, zboroval je ob tem časa slavni cerkveni zbor tridentinski, ki je tolikega pomena za reformo verskega diha in verskega življenja. Kakor pa vse drugo, kar se tiče božje službe, tako je ta slavni zbor tudi cerkveno glasbo hotel spraviti v boljši tir, hotel jo reformirati. In potreba temu je bila res velika. Petje pri službi božji je prišlo tedaj že tako daleč, da so pred 22. sejo tega zbora dne 10. septembra 1561 hoteli nekateri kar naravnost za to glasovati, da se večglasno pelje iz cerkve do cela izključi in se poje zopet jedino le koral. (Dalje sledi.) vlada, a le tej je ležeče, da dobi čim veče dohodke, naj si bo že kakorkoli. V kratkem bode predložena saboru na razpravo novela k vseučiliščnemu zakonu. Po tej noveli se ima deloma spremeniti red o juridiČnih izpitih, kar pa ne bode obligatorično za vseučiliščnike. Dozvo-ljeno bo namreč, da se more pravnik podvrči izpitu že na koncu prvega leta iz „občue pravne zgodovine" in iz „kanoničnega prava". Ta izpit pa ne bode obligatoričen iz obzira na izpitni red ua avstri-janskih vseučiliščih, posebno glede Dalmatincev, ki prehajajo iz zagrebškega na druga vseučilišča, pa jim morda izpit nebi vredil. Polagal bode tedaj izpit oni, ki si bo hotel zlajšati sploh učenje. Za marljive dijake je taka vredba gotovo od velike vrednosti. Tudi en novi predmet se bode uvel namreč nauk o upravi, ki je gotovo potreben za upravne či-novnike. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. februvarija. Nasledki dvoboja. Vojno ministerstvo je, ne da bi kaj vprašalo cerkveno oblast, prestavilo vojaškega kurata Skacela iz Inomosta v Brno, ker je odrekel pogreb nekemu polkovnemu zdravniku, ki je pal v dvoboju. Tirolski katoliški listi poživljajo poslance, da naj to stvar pokličejo vojnemu ministru v spomin, kadar bode zopet kaj zahteval za vojaštvo. Propad ogerske vladne stranke. Po poročilih iz Budimpešte, ima vladna stranka le še tri glasove večine, pa še te tri glasove utegne v kratkem zgubiti. Seveda za cerkvene predloge utegne večina biti nekoliko večja, ker bodo z vlado glasovali nekateri opozicijonalci. Sicer je pa skrajna opozicija že močno zgubila veselje glasovati za vlado. Posebno to jej ne ugaja, da je pravosodni minister izjavil, da v zadevah, ki se tičejo ženitve, vlada zmatra Hrvate za inozemce. Nevolja v Italiji. Po poročilih iz Italije v pokrajini Massa-Carrara še vedno vre. Neka tajna anarhistična agitacija pripravlja vstajo. V Sargani so nameravali s silo osvoboditi zaprte delavce. Oblastva so pa izvedela, kaj se namerava in so odposlala vojaško podkrepljenje.^Odvetnika Molinarija, kateri je moraličen prouzročitelj nemirov pri Carrari zaprli so in obsodili v 231etno ječo, poostreno prva tri leta z osamelim zaporom. Nekaterim listom se ta obsodba zdi prehuda, in tudi ni pametno tako anarhistov delati za mučenike in jim tako pridobivati še popularnost. Čudno je pač, da sedanja italijanska kraljevina tako postopa z vstajniki, ko je vendar sama nastala le revolucijonarnim potom. Sicer pa mi tudi dvomimo, da bi se samo s silo dolgo dal ohranjevati red. Volilna reforma v Franciji. V francoski zbornici je predlagal poslanec Rose, da naj se volilni kraji na novo razdele. Sedaj so volilni okraji jako različni in imajo od 15 do 133.000 prebival- Čarovnik. Spisal J. V. IV. Drugo jutro je gnal Matevž nekaj zgodnjeje, nego sicer svojo lačno brav proti Srnjakom. A za njo ni stopal sam, kakor sicer — imel je pomagača. Da si vprašal doli v vasi rudečeličnega poglavca sedečega v umazani srajci na hišnem pragu ali pa sivega starca sedečega na klopi pred hišo, kdo li je ta, ki stopa z Jedovcem za ovčjim tropom, vsak bi bil vedel povedati, da je to — mežnarček. Bil je to majhen nasajen možic, širokega, šaljivega obraza, drobnih očij — in kar mu je morda delalo v življenju največ preglavice — vedno žejnega grla. Opravljal je v vasi službo cerkovnika pri podružni cerkvi sv. Andreja, kakor so gospodje rekali naši cerkvi. A ker naš znanec niti vsako nedeljo ni imel časti prižigati sveč na altarju in ker se je le redko zgodilo, da je imel kakega za smrt .namočenega" v vasi in ker je bil zopet strogo natančen v tem, da ni pustil nikoli, da bi se mu posušilo grlo, — je umevno, da ga služba sama ni mogla živiti. To je tudi on sam že zdavnej sprevidel, zatorej je poleg prve imenitne službe opravljal še drugo v svoji bajti poleg cerkve: ono vaškega čevljarja. Sicer so dejali vaščanje, da zna cerkovnik še celo tri „&nt-verhe": svojega, čevljarskega in pa — pijanskega, zadnjega pa da umč še najbolj. No, pa to so go- cev. Poslanec Rose predlaga, da naj bi vsi okraji imeli po 30 000 prebivalcev. Razdelitev volilnih okrajev naj bi se prepustila generalnim svetom. Če se vsprejme ta predlog, pomanjša se Število volilnih okrajev od 581 na 536. Predlog sam na sebi je sicer pravičen, ali baš zaradi pomanjšanja števila poslancev utegne zadeti na upor v zbornici, ker bi potem mnogi sedanjih poslancev več ne prišli v zbornico. Kateri stranki bi pa nova razdelitev okrajev koristila, pa ni lahko presoditi. Cerkveni letopis. Katoliiki Poljaki na Baskom. (Izviren dopis iz Poljske.) (Konec.) Mnogo ljudij je pridrlo v cerkev in izgnalo orožnike iz nje. Gubernator je ostal sam na koru izgnanih redovnic. Ljudje so šli n&denj in so ga znova prosili, naj jim ne razruši cerkve in naj napiše ž njimi zapisnik o tem, kar se je godilo, in prošnjo do carja. Zalega se mu ni nič zgodilo. Gubernator jim je vse obljubil in tudi pisal je, kakor so mu velevali, a poslal je bil že v mesto po kozake. Kozaki so prišli nekako ob 8. uri zjutraj; zaprli pota, da bi več ne mogli ljudje do cerkve. Kakor jim je bilo ukazano, so se vrgli na ljudstvo s puškami in streljali med nje. Plačoč so umirali ljudje za svojo vero in klicali so: „Ce ne bomo imeli več cerkve, če nam jemljo vero, naj nam vzamejo še življenje!" Kozaki so po njihovih truplih jahali v cerkev in ondi so s sabljami planili na ljudstvo; v cerkvi so lomili križe iu bandera, in rušili, kar so mogli. Ljudstvo so izgnali iz cerkve, trupla pa pometali ven in jih zagrebli. Množica se je valila proti reki in kozaki za njo; bežali so preko reke, in več jih je pri tem utonilo. Ujeli se jih tudi mnogo; te so pripeljali na prostor, koder je že stal gubernator in zdravnik. Svlekli so moške in ženske in jih bili z biči, dokler je zdravnik trdil, da še predržč. Nekaj žen, ki so imele postati v kratkem matere, je na mestn umrlo. To se je godilo skoraj do večera. Gubernator je smijoč se in s smotko v ustih gledal te krutosti in ubogim, mučeniškim žrtvam klical: „Tu imate svojo cerkev, tu imate katoličanstvo, uporniki poljski. S svojimi vlastnimi rokami morate podreti cerkev, sicer vas dam vse pobiti, ali vam pa poberem premoženje in vas pošljem v Sibirijo." Nad 100 oseb so zaprli. Vse židovske hiše so spremenili v ječe, nekaj so jih pa vlekli v sosednja mesta. Drugi dan je šel gubernator v šolo in tam je daroval 10 rubljev za sladkarije otrokom in jim je prepovedal, da ne smejo govoriti o tem, kar so videli, sicer jim je zagrozil s kozaki. Ravno to je ukazal tudi drugemu prebivalstvu. Kozakom je dovolil „poguljat" in vojaki so s slastjo odvedli iz hleva nekaj prešičev in krav in si napravili pojedino. Lahko trdimo, da se ni v Kini, vorili le hudobni jeziki. — Pa tudi kako reč zapisati je umel cerkovnik, čeravno ne bogve kako lepo, toliko pa že, da je znal narediti na kako pismo .potres". Le branje, tisto mu pa ni šlo prav od — ust. A vkljub temu so ga imeli v celi vasi za najbolj „zbrihtanega". Pri njem tedaj se je oglasil ono jutro tudi Jedovec, ko je gnal svoje ovce skozi vas, ter ga poprosil, naj bi šel danes ž njim gori na Srnjake, češ, da mu ima nekaj prav imenitnega povedati. In cerkovnik, je ravno jutro precej bolehal za tisto nedležno boleznijo, ki se imenuje latinski „genitus felis", slovenski pa .mačji stok", — tudi ni dolgo pomišljal. Vrgel je v kot tisti škrpet, ki ga je bil stisnil med noge, da bi ga jel nabijati in nabadati ter odšel z Jedovcem. Že radovednost, kaj bi mu imel povedati ta .copernik" — kakor je nazival Jedovca — že ta bi ga ne bila držala doma. Počasi sta potem stopala za ovčjim tropom proti Srnjakom. Med tem pa je v dnu Srnjakov stal Pavle pred svojo bajto ter obsekaval smrekov kolec, da bi ž njim kako podprl oni brun tam ob gabru, ki ni hotel .dobro storiti". Celo kopo kamenja je bil revež že nabil pod njega, — pa le ne, da bi .pošteno stal po koncu. Ako je Pavle hot^č ga vrhu vsega zagozdovanja še s kolcem podpreti pri tem podpiranju menda le preveč robantil krog bajtinih oglov, — sesedla se mu je cela domačija na bližnji ni v Afriki ne godi tako hudo kristijanom, kakor se je godilo v tem slučaju, ki je v najgorjo sramoto krščanskemu narodu. Sovraštvo ruske birokracije do katoličanstva presega vse meje in je hujše, nego pri divjakih. To sovraštvo se pa ne kaže samo v tem, da podirajo cerkve in mučijo ljudstvo, marveč s posebnim veseljem preganjajo tudi duhovnike. Udari pastirja in razkrope se ovce. Ko ne bo več katoli-liških duhovnikov, — ne bo več katoličanov. Zato ne podirajo Rusi samo katoliških cerkva, marveč zapirajo tudi duhovnike in jih izganjajo v Sibirijo, češ, da so nepokorni gubernatorjom. Ker so guber-natorji za to , da morejo bolj nagajati , izdali mnogo ukazov, jih pač lahko marsikdo prestopi nevede in nehote. Ukazano je n. pr., da duhovnik ne sme obiskati sosednjega duhovnika, če nima zato dovoljenja gu-bernatorjevega. Če gre v posete, mora imeti sprevodni list (pašport), če gre na dopust, mora imeti sprevodni list, če se hoče pri sosedu spovedati, potrebuj e sprevodnega lista. Dalje ni dovoljeno niti krstiti, niti spovedati bivših zjedinjencev. Rusija je pred 20 leti vse zjedinjence zapisala mej razkolnike. Vendar se mnogo teh skrivaj spoveduje pri katoliških duhovnikih. Odkod pa more duhovnik vedeti, da je ta Poljak, drugi pa zjedinjenec. Na čelu tega nima zapisanega in obleka je pri vseh jednaka. Tako spove lahko duhovnik popolnoma nevede takega reveža. Toda Rusi imajo tudi v cerkvah dobro plačane vohune. Ko vohun ovadi, da je kak duhovnik spovedal zjedinjenca, ga kar brez preiskave, brez obravnave zapro ali pa izženo v Sibirijo. Koncem minolega leta so bili kaznovani zato ti-Ie duhovniki: Debski iz Skule, Poplavski iz Pov-sin, Sebkovski iz Dobrovke, Sacubovski iz Brozova, Cjemnjevski iz Malavagore. Zaprli so še: Tomaše-skega za jedno leto, Vaškjeviča, Pjotrovskega in Ukrenja za pol leta. Iz Vilne pišejo, da je č. g. Enrik dobil 5 let ječe, ker je krstil unijatsko dete. Izgnali so ga z javnimi lupeži vred, z roparji in tatovi. S temi hudodelci je moral prenočevati na vsaki postaji v jedni izbi. Tu omenjamo tudi neko novo idejo, katera se je jela par let sem razmotravati po ruskih 1 stih in katera se je že tudi jela vpoštevati pri vladi. Po ruskih postavah je neveljaven zakon tistega, ki ima ali svečano redovniško obljubo ali pa višje redove; tudi če prestopi iz katoliške vere v pravoslavno ali katerokoli si bodi. Primeril se je tak slučaj. Dotičnik je iskal pomoči pri gubernatorju, da bi mu dovolil zakon. Listi so ga seveda branili in ko se mu je po postavi zakon zabranil, so jeli posebno strastveno obravnavati vprašanje o duhovenskem celibatu. Denj je n. pr. v tisti dobi na dolgo in široko dokazoval, da Rusija sicer mora se držati načela, da se ne meša v notranje zadeve posamnih ver, toda celibat se ne tiče verskih resnic, marveč je le neko soci- gaber. — Težko je bilo Pavleta pripraviti v jezo, a ta bajtina šala se mu je zdela pa vendar malo prerobata. „No, kaj pa meniš?" zagodrnjal je nad njo in že je menil še enkrat v svoji pravični jezi udariti po oglu, da bi se vsaj popolnoma sesula — ko je pa stopil malo krog bajtinih oglov, uvidil je, da to bajtino počenjanje vendar ni tako do cela brezumno. Tudi znotraj ni bila bajtina podoba kaj posebno napačna. Ves prostor bil je le podoben precej nepravilnemu in neveličastnemu čveterokotu. A na lepoto Pavle ni gledal mnogo I Prenesel je le tisti kup cunj, kar je skupaj imenoval .postelj" v drug kot bajte, kjer bi bilo — kakor je dejal — bolj varno, ko bi znabiti bajta še kaj — .mislila". In tako je potem tudi ostalo. Mirno je počivalo bajtino ogrodje naslonjeno na starem gabru — ob jednem koncu, druga dva pa sta tako naivno-ponosuo gledala v božji svet, kakor bi hotela vprašati memogredočega: Zdaj naj pa cesarost povtS, Kje nam jednaki se dobž? — — Solnce pa, ki je bilo ravnokar prilezlo izza gora, sevalo je čez hrib in plan in — jednako pomilovalno zrlo na Pavletovo bajto, kakor na Jedov-čevo pomandrano zelje. A Pavle se ni menil niti za ljubo solnce, niti za Jedovčevo pomandrano zelje, — vzel je iz bajte star žakelj, vrgel ga čez ramo, prislonil bajtine duri ter odšel proti — vasi. (Dalje sledi.) L> C jalno stanje. In ker je škodljiv celibat državi in društvenemu življenju sploh, in dalje, ker se mora država brigati, da varuje osebno svobodo svojih pod-ložnikov, zato je popolnoma upravičena, da prepove celibat katoliškemu duhovstvu. Pripravljal se je že načrt zakona v tem obziru, toda hvala Bogu, razpadel je sam po sebi, če%a morda kedaj ne obnovi brezvestna birokracija. Kam teži tak načrt, je popolnoma jasno. Svoboda katoliškega duhovništva ima uprav v ti blagodejni in modri laredbi sv. cerkve svoj najboljši temelj. A ravno svobodnega duhovstva katoliškega se razkol najbolj boji. Slabo je tedaj katoličanstvu na Ruskem. Toda Sanguis martyrum, semen christianorum. Tako je bilo, tako ostane. Dalje vstraja katoličanstvo, nego tirani in njihova uasilstva. Umevno je pa tudi za vsacega, zakaj so Poljaci tako nasprotni Rusiji in zakaj nasprotujejo vsaki smčri, ki teži tija. I. A. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. februvarija. (Osebne vesti.) Minister za notranja dela imenoval je vladnega tajnika Rudolfa grofa Marghe-rija okrajnim glavarjem in okrajnega komisarja Josipa Riharja vladnim tajnikom na Kranjskem. (Gencralmajor Heyrowski t ) Komandant 94. infant. brigade v Kotoru v Dalmaciji in bivši polkovnik v Ljubljani, obče znana in priljubljena oseba, preminul je 3. t. m. za srčno kapjo na nekem lovskem izletu. (Umrl) je v Strebersdorfu pri šolskih bratih g. I. V o n b a n k, znan tudi pri nas, ker je bil nekaj časa profesor na ljubljanski gimnaziji. — V Ljubljani je včeraj zjutraj umrl in bil danes pokopan g. Anton Franzl, mnogoletni gimnazijski sluga, v 93. letu starosti. Izvestno je v dobrem spominu mnogim uašim čitateljem ta ljubeznjivi starček, katerega so radi imeli profesorji in dijaki. Bil ie odlikovan tudi z zaslužnim križcem. N. v m. p.! (Slovensko gledališče.) 8. in 10. t. m. igra na slovenskem odru gost iz sosednega Zagreba gosp. Vaclav Anton, jeden izmed prvih članov hrvatskega n&rodnega kazališta; nastopil bode pri nas v dveh najboljših svojih vlogah: .Jednajsta zapoved" in »Ugrabljene Sabinke". G. Anton je zelo popularen igralec v Zagrebu. On ni samo izvrsten komik, temveč tudi dober buffo, ki je že nastopal v operi in opereti. — Veseli nas, da se je z gostovanjem g. Borštnika v Zagrebu in g. Antona v Ljubljani pričela zveza mej bratskimi odri, katera naj se vedno bolj razvija. G. Antou je tudi profesor dramatike in mimike na hrvatskem dež. glasbenem zavodu. (Nemški profesorji na goriški gimnaziji) O tirjanju nemških profesorjev na goriški gimnaziji čujejo se neprestano pritožbe. Pisala je .,Soča" že raarsikaterikrat, da slovenski dijaki omagujejo iu se gubijo vsled presilnih tirjatev znanja nemščine. Pro-' fesorji-Nemci zahtevajo toliko znanja nemščine od dijakov-Slovencev, kolikor od dijakov-Nemcev kje gori v »rajhu". Za dijake-Italijaue povzdignila je glas goriška »Eco", po zasluženju bičala pretirano strogost nemških profesorjev, in prosila poslance, naj vprašajo merodajue gospode na Dunaju, kako dolgo bodo še trajale te nezdrave razmere na goriški gimnaziji. Vsekako strogo je obsojati, da si morajo vtepati dijaki v glavo vse malenkosti nemškega slovstva, zanemarjati pa prisvojitev svojega jezika. Je-li možno pravično klasifikovauje Nemcev-dijakov, pa recimo, Slovencev-dijakov, ako ne izpregledajo poslednjim vsaj nekaj nemški profesorji V Naravno I Ako se naši dijaki ne morejo izšolati, ne bomo imeli svojih izobražencev, sposobnih nastopiti razuih služb v domovini, iu preplavili bodo tujci domovino, jedli naš kruh, šopirili se po vseh boljših službah, širili germauizacijo, prezirali naš jezik, netili ne-voljo naroda, ker mu bodo rezali pravico in uk ljudje, ki ga ne bodo umeli, ne bodo hoteli, ne bodo mogli umeti. Vsekako pomijleka vredne zadeve, ker segajo globočje v razvoj uaroda slovenskega,. kakor je možno uvideti na mah. Uverjeni, da se tudi »Slovenec" pridruži po pravici tožečim Primorcem, napisali smo te-le vrstice v opravičeni nadi, da obvestijo opozorjeni zastopniki ljudstva s podatki iu dokazi višjo gospddo o neznosnih odno-šajth na goriški gimnazji iu izposlujejo goriškim dijakom uaravnejše iu pravičnejše bodočnosti. (Utok zavrnjen.) Znano je »Šlovenčevitn" čitateljem, da je mestui šolski svet goriški otvoril s šolskim letom 1893/94 dve laški šoli v Gorici, predno je bil rešen priziv goriških Slovencev proti laškima šolama. To je dalo povod Slovencem, pritožiti se na deželni šolski svet ter ga nujno prositi, naj veli takoj zapreti omenjeni nezakonito odprti šoli. Pritožbo vpoznal je deželni šolski svet opravičeno, ugodil prošnji in zapovedal zapreti takoj šoli. Pokorni (?!) mestni šolski svet se ni brigal za višje povelje, šol ni zatvoril, ampak spisal utok proti odredbi deželnega šolskega sveta na ministerstvo, ute-meljevaje trditev, da je deželni Šolski svet s tem ukazom prekoračil svoj delokrog. Ministerstvo je utok zavrnilo. Deželni šolski svet pa je dovolil, da smeti poslovati omenjeni šoli do konca šolskega leta. Tako imajo Lahi vkljub nezakonitosti in nepotrebi šol odveč, Sloveuci pa vkljub zakonitosti in nujni potrebi nikakih. Ta resnica očitno priča, da je le na papirju toliko hvalisana ravnopravnost. (Z Dunaja) se nam poroča: V torek, 6. t. m., ob polu 8. uri zjutraj služil bode prečast. drd. theol. Josip Debevec v avguštinski cerkvi sv. mašo zaduš-nico za rajnega člana osnovalnega odbora »Danice", Josipa Jakliča. Na Dunaju bivajoči Slovenci se vabijo. (Nemška zagrizenost.) ZDoberlevesi se nam piše: Du3 28. januvarija se je vršilo zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda »na pošti" v Doberlivesi pod navzočnostjo g. okrajnega komisarja Kremenšeka. Shod je bil jako dobro obiskan. Kot govorniki so nastopili čč. gg.: Bayer, Lenz in Kandut. Slavno pevsko društvo »Gorotan" iz Št. Mihela je še posebno povzdignilo navdušenje vrlih rodoljubov. S trikratnim »živio" na cesarja iu papeža se je zaključilo zborovanje. Vse to pa ni bilo po volji zagrizenega nasprotnika Slovencev, okrožnega zdravnika g. Gassla, ki biva že nad dvajset let med samimi Slovenci in med katerimi je nabral svoje premoženje. Drugi dan je rekel, da še vse diši po Slovencih. V ueki gostilni, kjer so omenjeni pevci zapeli par poštenih pesem, je zahteval, da naj se odpro okna, da se bo odpravil smrad, katerega je prouzročila slovenska pesem. Zopet lep dokaz nemške spravljivosti. Škoda, da on Bam ni kaj svojega finega karbola seboj prinesel. (Nova posojilnica.) V Ajdovščini (Goriško) snujejo novo posojilnico. Srečna misel 1 Da le ne ostane nada! Odslej ne bode treba Ajdovcem posojila potrebnim trkati na vrata bogatih Židov,, ampak brat bo pomogel bratu. Tudi obrestij ne bode treba šteti tolikih, kakor pri denarja lačnih Abrahamovičih. Slovenec, pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal I (Himen.) Poročil se je dne 5. februvarija v Ormožu gospod Ivan Knop, c. kr. davkarski kontrolor, z gspdč. Tilko Kaudričevo, poznate narodne hiše v Ormožu. — Poročil se je tudi gospod Mato Zidarič, kr. okrajni zdravnik v Pregradu na Hrvatskem, z gspdč. MarijoŽnidaršič, hčerko lekarja v Gradcu. (Za repertoar) prihodnje slovensko-gledališke sezone je pripravljenih okolu 15 prevedenih iger, kojih število se bode pa tekom tega polu leta še pomnožilo. (Iz Železnikov) se nam piše: Dasi ne mislim Bog zna kaj poročati, vendar Vas prosim, gospod vrednik, da mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu. Splošna govorica je tu zdaj o tem, odkar je župnija razpisana, zakaj da nas obče priljubljeni č. g. župnik J. Mrak zapuščajo, ko so toliko let bivali med natni. Katerega dušnega pastirja sedaj dobimo itd. No, saj znate, kako se ugiblje in modruje v takih slučajih! A kakor pravim, splošno mnenje je, da boljšega, za blagor župljanov, dušen i telesen skrbečega, za čast božjo vnetega in slednjič tako odločnega g. župnika bodemo težko dobili, kakor so sedanji. Da so imeli pri tako velikem podjetju, kakor je bilo zidanje nove cerkve, marsikaj preslišati, je umevno in žalostna resnica, tudi poznejše pri raznih priložnostih bilo jim je marsikaj pretrpeti, a minolo je in vemo, da nasprotnikom velikodušno odpuščajo! Mi pa jim za njih skrb za časa njihovega bivanja med nami kličemo: Bog jih živi in ohrani še mnoga letal — Kar zadeva politično življenje, sta, seveda, tudi v Železnikih dve stranki, ki se pri raznih priložnostih grizete in ščipljete. Ne znači pa to nič hudega, ker je pri nas že »stara" reč, torej potrebna. — Pri takih okoliščinah se jedni veselijo, drugi pa — jezijo, torej tudi navadno! — Pretečeno jesen imeli smo nove občinske volitve, tedaj bilo Vam je hru- menje, »ravs in kavs" za glasove, tako da se je izvolitev občinskega sveta i njega predstojnika zavlekla do sedaj, ter še le pred malo dnevi tedanja volitev pravokrepna postala. Gosp. občinski predstojnik opravljal je svoj, v tukajšnjih razmerah težaven posel, obče pohvalno! če se pa kedaj kaj spodtakne, se temu ni čuditi, saj smo vsi ljudje. — Pregovor veli: »Niti Bog ne ustreže vsem prav." Zatorej večina občanov izraža željo: da bi ostal dosedanji župan na svojem mestu. — O predpustnih veselicah Vam ne morem ničesar poročati, ker jih ni. »Slovensko bralno društvo" je malo mlačno za napravljanje veselic, pa tudi udov je malo, drugih društev pa ni. Kakor več drugih, tudi jaz mislim, da jim niso ugodna tla. — Gasilno društvo se je že večkrat snovalo, pa se kljubu temu, da imamo gasilno orodje, ni nič sklenilo. (Ogenj.) Iz Trnovega pri II. Bistrici. Soboto v noč pripravil nas je rudeč petelin v velik strah. Krog 10. ure, ko so že ljudje pospali, dvigne plat zvona vse vasi v krog po koncu. Sosedna vas To-polec žari se v ognju in velikansk zubelj vali se proti nočnemu nebu, čarobno osvitljujoč okolico. Trnovci, Bistričani in okoličani od vseh stranij hiteli so na kraj nesreče. V silnem plamenu gorela je visoka lopa ali šupa s pičo in slamo založena in čez kratko vnela se je tudi že sosedna lopa in bližnji hlev. — Le vsestranski pomoči se je zahvaliti, da so se obvarovale hiše in sploh rešila vas. — Dobrosrčni okoličani zaslužijo zatorej vso pohvalo. Zlasti pa Bistričanom čast, ki so v kratkem na mestu bili z brizgalnico in požaru konec storili. Krivdo te nesreče in nočnega strahu zvračajo na otroke, ki so v noči palili cigarl jfiiii vešč vsemu kovaškemu delu. — Natančneje pove upravništvo tega lista. 80 3—1 V jako pošteno hišo na deželi išče se za specerijsko prodajalnico. Deček naj bode star 13 do 15 let in nemščine vsaj deloma zmožen. 71 5—2 Več pove upravništvo „Slovenca". farnej o>er i ^ I STežiha Ser/s/i roj. JSindtner •i poročena. Ljubljana, dne svečana 1894. m- ter t * ■ ■m Mm c)lieil"o dcii: eqa na:Ham i Ca. 75 1 ______.=,:*" ,,.„,......r...,,..,,..,,.,.,..,..,,,.......,.......,..........i.-..........................................„,,„„„........„....., m 11 6°|0no bolgarsko hipotekarno posojilo. V ZhltU obrestljivo in povračljivo. Ilinntoll'11'lin zagotovljeno s prvo hi-liapilbi^Kdl I1U poteko na železnici Ru- ščuk-Varna in Kaspičan-Soflja-Klstendil in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti,^// 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin in za vso prihod- je prosto šjoStsedai Donaša po sedanjem stotka. menjarnični delniški družbi Po dnevnem kurzu dobi se pri ,Mercur', L kurzu okolu 61,, od- 58 40—1 Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. I> \\ 11 a. j 1k a 1> o i" 55 a,. Dn6 5. februvarija. Pipirna renta 5*, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . , avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld. .... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Casarski cekini ...... • Nemških mark 100...... 97 gld. 80 kr. 97 „ 65 , . 120 „ 45 „ , 97 „ 40 „ . 1020 „ — „ . 357 . 75 „ 125 . 90 „ 9 „ 98 „ 5 r 93 „ 61 „ 47 V,- »ue 3. februvarija. Ogerska ziata. renta 4 •(. . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5% državne srečke 1. 1H60.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 «t 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 gid. 117 /Id. 95 147 . 35 kr, ! 190 98 97 194 67 40 60 50 srečke dunajske parobrodne družbe . . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . Rudolfove srečka, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ Waldsteinove srečke.. 20 gld. ... Ljubljanske srečke......... Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v Akcije južne žele/.nice. 200 gld. sr. . . . Papirnih rubeljev 100...... 145 gld. 18 „ 23 . 72 „ 48 . 24 . 1P5 . 2925 „ 110 „ 186 „ — kr. 75 „ 50 , 75 75 25 Star Nakup ln prodaja TgAS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, deaarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarniina delniika družba „M E H C U iS" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. ifcjt Pojasnila"žas v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svtti za dosego kolikor je mogoče visocega obrsstovanja pri popolni varnosti gf nnložcnih glavnic.