ISSN 0351-6407 mlnlcom d.o.o., v.gov« 13, m. sobot«, t.l.: 06S 32 ?3S, t«x: 31 #54 v — 6 let tradicije — Microsoft Office za 42.600 sit ‘ cena je brez PD in velja za nadgradnjo lastnikom SLOVENSKIH WIND0WS0V 95. RAČUNALNIK 486 -1OO | 8 MB, 850 HDD 139.900,00 SIT+P d | Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, tel.: 22 162 M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 Potepuhi OUALIFIED DEALER n« mm * CESTNIK VES ^VESTNIK vts CREDITANSTALT Banka uspešnih . Leteči potepuhi Murska Sobota, 7. marca 1996, leto XLVIII, št. 10, cena 150 SIT z biciklom RAČUNALNIKI, KI LETIJO! VREME Ob koncu tedna bo večinoma sončno vreme, mraz bo nekoliko popustil. Vestnikov koledar 7. marec, četrtek, Veselko 8. marec, petek, dan žena 9. marec, sobota, Frančiška 10. marec, nedelja, Viktor 11. marec, ponedeljek, Krištof 12. marec, torek, Dora 13. marec, sreda, Kristina Pregovor Če breskve pred svetim Gregorjem (12. marec) cvetijo, trije eno pojedo. Ti na fotografiji še najbolj spo-h posl?- 'e,°’v katerem bodo politiki na vsak , ® a ' P”** na °blast, če bo treba tudi skozi ati pa se v pozah, lepi, pokončni drži ’ tam obdržati. Ceste in mostovi, kjer ni varnosti? Intervju z arhitektoma Andrejem Kalamarjem in Iztokom Zrinskijem Centralizem še v bolnišnice Ustanovitelj si je v svetu s svojimi člani zagotovil večino in zagotovo lahko * napovemo, da se bo to postopoma zgodilo tudi v vseh drugih slovenskih bolnišnicah, katerih ustanoviteljica je država. Prekmurski gozdovi dobivajo znane lastnike Bežite! Lastniki prihajajo! Nas bodo v prihodnje iz gozdov preganjali poleg klopov tudi lastniki? Potekajo prodaje res povsem po predpisih? Je že tako, da politika in realnost velikokrat ne gresta skupaj, saj politiki skušajo stvari vedno zastaviti tako, da bi jim bile v kar največjo korist, pri tem pa največkrat ne izbirajo poti in sredstev za dosego svojih političnih ciljev. V praksi poznamo dve vrsti politikov, ki sta si v nenehnem nasprotju, zato bi obe lahko poimenovali s političnimi nasprotniki. V različnih časovnih obdobjih prihajajo ta nasprotja na dan z različno intenzivnostjo, krepiti pa se začnejo takrat, ko se začenjajo priprave na volitve. In zdaj je že takšen čas, ko lahko pričakujemo, da se bodo takšne aktivnosti stopnjevale, zato moramo biti pripravljeni tudi na to, da bodo prišle na dan takšne ali drugačne »resnice«. Kameleoni so med nami Navadni smrtniki smo na to, kar so nam obljubljale posamezne politične stranke pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, že rahlo pozabili, ^so pa pozabili njihovi politični nasprotniki, ki so že začeli opozarjati na neure-sničitev danih obljub. Tisto, kar je od obljubljenega bilo tudi uresničeno, politični nasprotniki najraje kar spregledajo ali pa skušajo predstaviti v povsem drugačni luči. Priložnosti za potrditev takšne trditve bo vse tja do prihodnjih volitev še veliko. Tudi pri nas v Pomurju - ali Prekmurju in Prlekiji, če je nekaterim tako ljubše! Ne nazadnje ima tudi takšno ali drugačno poimenovanje pokrajine na levem in desnem bregu Mure svoje politične korenine. Nemalokrat pa prihajamo v položaj, ko ne vemo, kaj bi sploh radi. Zahtevamo eno, ko so stvari tako daleč, da bi to lahko uresničili, pa začnemo kar na lepem svoji zahtevi nasprotovati. In to največkrat prav tisti, ki so prvotno zahtevo včasih najbolj vneto zagovarjali. Še ne tako dolgo nazaj so nas bila polna usta zahtev, da Pomurci potrebujemo avtocesto, saj če nas bo ta obšla, bomo ostali še naprej odrezani in odrinjeni, prav tako smo zahtevali, da mora železniška povezava proti Madžarski teči čez Goričko. Zdaj, ko naj bi se naše želje in zahteve začele uresničevati, smo temu začeli nasprotovali in prav nič nenavadno se nam ne bo zdelo, če bomo začeli vsev prek obsojati poslance, da jim je uspelo izbojevati naše zahteve. Mar takšnega obnašanja ne bi mogli poimenovati s političnim kameleonstvom? In to kameleonstvo znajo vselej najbolje izkoristiti prav tisti, ki v tem vidijo le svojo politično priložnost in jim je kaj malo mar za realnost. Zdaj je pač čas za to, da diskreditirajo svoje politične tekmece, za to, kako se bodo obnašali po volitvah, pa je časa za premislek še veliko. Posledice, kijih bodo imeli zaradi takšnega obnašanja tukajšnji ljudje in tukajšnje gospodarstvo, jih v tem trenutku najmanj skrbijo. LUDVIK KOVAČ vestnik, 7. marca^; Aktualno okoli nas PO SLOVENIJI I LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thalerje na tiskovni ____I konferenci predstavil poročilo zunanjega ministrstva za preteklo leto, vnovič zavrnil očitke, navedene v interpelaciji o svojem delu, pojasnjeval španski predlog za podpis pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo in napovedal bližnji izid »bele knjige«. I LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite so v pro-____I štorih vlade podelili priznanja posameznikom in organizacijam, ki so se v preteklem letu posebej izkazali. ----1 LJUBLJANA - Državni zbor je po nekajurnem zaprtem zase- J danju sprejel zakon o prevzemu dela dolga po novem finančnem sporazumu iz leta 1988 in o izdaji obveznic Republike Slovenije zanj. | LJUBLJANA - Predlog skupine opozicijskih poslancev za ____I razrešitev Jožefa Školča s funkcije predsednika državnega zbora ni dobil zadostne podpore. Na tajnem glasovanju je sodelovalo 65 poslancev. Školč je dobil podporo 38 poslancev, 19 pa jih je glasovalo za njegovo razrešitev. Neveljavnih je bilo 8 glasovnic. I LJUBLJANA - Vladaje podražila naftne derivate in ceno ____I električne energije. S 1. marcem so derivati dražji za 0,8 do 6,9 odstotka, elektrika pa za 8,6 odstotka, vendar poslej ne bo več nižje in višje sezone. Meja na Hotizi Uradno nenormalno življenje Recimo, da je prav takrat hotiški mizar Bratkovič na vaškem zboru pripovedoval svojo čudno zgodbo. Bilo je minulo nedeljo popoldne: nekaj časa je sijalo sonce, potem je iz visokih kopastih oblakov, nič več zimskih, marveč že z vijoličastim pomladnim nadihom, zaplesal sneg in je snežilo in sijalo sonce obenem. V murskem logu so skozi sneg mnogokje kljuvali zvončki. PO SVETU "I BEOGRAD - Na kongresu srbskih socialistov so potrdili ----1 privrženost vodji Slobodanu Miloševiču, ki je bil že tretjič zapored izvoljen za predsednika vladajoče SPS. Shoda, kije potekal v znamenju demagoških načrtov o hitrem gospodarskem napredku Srbije, se je udeležilo okoli 1800 delegatov, med gosti pa so bile delegacije 71 levo usmerjenih stranik iz 40 držav. ■ BAMUT - Ruske enote so s topništvom in iz zraka večkrat napadle zahodnačečensko mesto Bamut. Ruski viri poročajo, da je v Bamutu še okoli 300 čečenskih upornikov, skoraj vsi prebivalci pa so pobegnili. I STRASBOURG - Rusija je postala 39. članica Sveta Evro-pe. Zunanji minister Primakov je podpisal slovesno izjavo o pristopu vzhodne velesile, evropsko konvencijo o človekovih pravicah in še 13 drugih dokumentov. ■ RIM - Italijanski premier v odstopu Lamberto Dini je predstavil svojo novo stranko - imenuje se Lista Dini - italijanska obnova. To bo »sredinska, zmerna in reformistična stranka«, ki želi privabiti sile katoliškega in laičnega centra. To potrjuje tudi njen simbol - 15 zvezdic v krogu. ■ HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obtožilo generala Dorda Dukiča. Obtožnica ga bremeni vojnih zločinov, storjenih med obleganjem Sarajeva. Dorde Dukič, kije dopolnil 61 let, je skupaj z Aleksom Krsmanovičem v zaporu v Haagu. ■ WASHINGTON - Tu so podpisali prvi sporazum med Svetovno banko ter Republiko Bosno in Hercegovino. Za obnovo BiH je namenjenih 160 milijonov dolarjev, od teh 45 milijonov za takojšnjo oživitev proizvodnje, pomladansko setev in nakup govedi. ■ MOSKVA - V Rusiji so končali postopek evidentiranja kandidatov za predsedniške volitve, ko se morajo osrednji volilni komisiji prijaviti vse iniciativne skupine, ki predlagajo posameznega predsedniškega kandidata. Teh je kar 49, ni pa rečeno, da jih bo večina zares kandidirala. Predvidevajo, da jih bo med pomembnejšimi ruskimi politiki v kandidaturo privolilo in za to zbralo milijon podpisov podpore kakšnih 12 do 15. Med njimi tudi zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. | WASHINGTON - Štiri države, naslednice Jugoslavije: BiH, ____I Hrvaška, Makedonija in Slovenija, so podpisale skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da bodo zahtevale odškodnino od vsakogar, ki bi v procesu sproščanja lastnine SFRJ oškodoval njihove interese in pravice iz naslova nasledstva. ■ MADRID - Aznarje’vi konservativci so zmagali na parlamentarnih volitvah v Španiji, s čimer so porazili socialiste premiera Gonzaleza. I JERUZALEM - Močna eksplozija v neposredni bližini gla-____| vne pošte je ubila 19 ljudi, deset pa jih je ranila. Odgovornost je prevzelo oboroženo krilo palestinske verske organizacije Hamas, Predsednik Weizman je izjavil, da je »Izrael v vojni«, in vlado pozval, naj dobro razmisli o položaju. ■ KAIRO - Slovenski zunanji minister Zoran Thalerje bil na uradnem obisku v Egiptu. Med drugim se je sešel tudi z generalnim sekretarjem Arabske lige in mu predstavil slovenska stališča. ANKARA - Voditeljica turške začasne vlade Tansu Ciller in njen ■ konservativni kolega Mesut Yilmaz sta dosegla sporazum o ustanovitvi manjšinske vlade. Tako se končuje petmesečna politična paraliza države. ■ TELA AVIV - Palestinski samomorilski skrajnež je pred banko v Tela Avivu sprožil eksplozijo v torbah in povzročil pravi pokol. Umrlo je dvjset ljudi,69 pa je ranjenih, med njimi jih je več v kritičnem stanju. Bomba je eksplodirala pred banko, kjer so Eno in drugo je nenavadno -zvončki v snegu manj, sneženje in sonce bolj -, toda zdaleč ne tako kakor Bratkovičeva zgodba, ki jo je pripovedoval Hotižancem. Ko se pelješ s Hotize proti ho-tiškemu brodil, se pot po nekaj sto metrih razcepi, asfaltiran desni krak gre na desno proti zaselku Mirišče, levi makadamski pa proti brodu. Mirišče je slovenski zaselek na levem bregu Mure, ki uradno leži na Hrvaškem; hotiški hrod je v slovenski zasebni lasti na uradno v celoti hrvaški Muri. Kolonija čapljinih gnezd na jagnedih pred Miriščem, ki jo ornitologi štejejo za eno od večjih slovenskih ornito-loških znamenitosti, je uradno na Hrvaškem. Uradno in normalno sta si v teh krajih izredno daleč narazen. Ribič je stal na v vodo podrti vrbi, v vrečki je imel kot partjača veliko babuško. »Dve večji pa sta mi ušli.« Hrvaški orožniki ga ne nadlegujejo, ker ga poznajo, sploh pa ima tudi hrvaško ribolovno dovolilnico. Ko sva s spremljevalcem prišla do Mure, je bil brod na drugi strani, na desnem bregu, ki je normalno in naravno hrvaški. Na brodu je stal moški, in ko naju je zagledal, je proti brodarski lopi zavpil zateglo po markovsko: »Joško, naj ide n po jiva?« Kričala sva mu, da ne greva čez, ker nimava pašošev. Uradno pa sva bila že čez, nekaj sto metrov globoko na Hrvaškem! • Če bi se primerilo, da bi bilo potrebno posredovanje prisilne oblasti, bi morala poklicati hrvaško policijo. Tako, kakor je moral storiti mizar Bratkovič, ki ima gozd na levem bregu, v hrvaški katastrski občini Martin na Muri, pa mu je neki hotiški rojak posekal drevo in ga je šel prijavit na lendavsko policijo. Kjer so mu rekli, da to ni njihov teritorij, in je možak stopil na policijsko postajo v Murskem Središču, kjer so primer prevzeli. Hotižanci na vaškem zboru se zgodbi nemara niti niso preveč čudili, ker jih tovrstnih poznajo veliko. Neki drug Hotižanec je bil z motiko na polju dober lučaj za vasjo, na tem istem območju, kajpada na levem bregu Mure. Kot bogve kolikokrat v svojem življenju pred. tem. Pa je pristopil k njemu hrvaški orožnik in ga vprašal, če ima dovolilnico. Drugič da naj ga ne zaloti več brez nje, ker je njegova njiva na hrvaškem katastrskem območju! Kadar se hrvaškim orožnikom zahoče, se malo pozabavajo. Kakega kmeta naženejo iz lastnega loga, kakega ribiča odpeljejo na policijsko postajo v Čakovec, spet kakega kmeta ne pustijo naprej na njegovo lastno njivo. Uradno teče državna meja po katastrski meji. Meja med katastr- ne bi umaknila svojih policistov od hotiškega broda. Odtlej živijo prebivalci Hotize, Mirišča, Kota nenormalno: čim bolj je uradno, tem bolj je nenormalno. Lastniki vse zemlje tja do Mure so Slovenci, v glavnem hotiški do- skima občinama Martin na Muri in Hotiza poteka po strugi potoka Jedro, ki je bil nekoč Murin rokav, še prej pa je najbrž tam tekla glavna Murina struga. Na to mejo očitno uradno, vendar ne javno, pristaja tudi Slovenija, sicer leta 1992 r Iz Zagreba piše = mačini. » V naši zavesti je meja Mura,« pravi Štefan Kolman s Hotize, »na Muri je bila meja tudi po terezijanskem katastru.« Zadnjič jo je hotiški domačin Šomen, ki živi v Lenartu, čebele pa pase v domačem Mirišču, hudo razdiral na račun ekologov"1 nih, češ, »za Muro sept"^ gornjem toku, v spodnjem P11. jo polovico že izgubili, kerf11 Hrvati«. .# Predsednik hotiški skupnosti Viktor Bogdan: lepo urejenem Mirišču, ie več napenjal teh reči. s slovenskimi očmi " logih in bom še naprej.^ « Kolman ve povedati, ^ j bila zadeva okrog ločena, Mirišče bo sl^L Hrvati čez Muro ne Ijevali elektrike. Vse drtg" pa ostaja v igri. »Morda. W pri pogajanju s Hrvati Z« J morju, kdo ve.« On ijatelji so po tistih takratnega ministra Ba neje Toša in Simonittij"' drugim so jim rekli, dM^ preveč čustveni. »K"" . .f nam kdaj tako mitnogf1 naj se nikar preveč ne M ker so naše hiše zelo mu ozemlju in bi lahko ko rela.« $ Nekateri menijo, aaj |(: ozemeljski problem l" 'razlog za skrb v širšem " nem kontekstu, pa naj: čustvena ali diplomatsko rana. Ker se jim zdi, daj stvo v lendavskem koneiD Z ene strani so Hrvati. Madžarsko af piše, kakor smo lahko P tkim prebrali, da so na koč živeli samo Hrvat' i" Hrvati pa hočejo svojo '"v ti čim bližje Madžarski- Kakor da bi se te M* malce zapirale? Jsl Eh, da, kaj pa, čeJ^M samo normalna med" M-ljudska dinamika! V"aS',. zameri, ker ni dobil sl"« okrivi Hrvate, drugič nos, ker na proslavi kulturnega praznika nega Madžara. V teh kM potrebno živeti pozorno kakor je tam starožitn"1 ljudje dvigali denar. M. J. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatico Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. B O R 2 N O POSREDNIŠKA DRUŽBAtt.d. BREŽICE Trg izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 LJUBLJANA Dunajska 20, tel. S61J33-11-55 UARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 te£ 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnidaričevo n. 11 tel. 064 211 -644 tel. 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 Stari časi se vračajo Tistega dne, ko se je češki premier Vaclav Klaus mudil na enodnevnem obisku v Zagrebu, so v Bosni dva pripadnika češkega bataljona Iforja osumili, da sta posilila neko ameriško pripadnico mirovnih sil. Ne glede na. opisani incident si kaže zapomniti izjavo premiera Klausa, ki je ni sposobna dojeti nobena sprta stran, »če se Cehi in Slovaki ne bi bili sposobni dogovoriti o ločitvi, bi nam mir vsilili od zunaj, z njim pa ne bi bili zadovoljni ne v Pragi ne v Bratislavi,« je v torek zvečer v Zagrebu izjavil Vaclav Klaus, ki je svojim gostiteljem tudi podrobno opisal, kako sta si Češka in.Slovaška pred ločitvijo razdelili skupno premoženje, »od stola do omare v določeni pisarni, do obveznosti preživljanja skupnih otrok, kajti država je pravzaprav le neko-likanj večja družina.« Ta v bistvu sila preprosta ugotovitev pa ne velja le za premoženjske in pravne zadeve, ki se običajno rešujejo ob razpadu določene družine (ali države), ampak tudi za delovanje novih družin, ki so nastale po padcu berlinskega zidu, t. i. pokomunističnih držav. Sicer je že Platon zapisal, daje država (ali družina) urejena, če vsi njeni udje delujejo brezhibno, kajti vsak njen član ima ne le obveznosti in dolžnosti, temveč tudi pravice, ki so zavarovane znotraj in zunaj družinskega praga ali državne meje. Problem namreč ni v tem, da vodilna politična elita na Hrvaškem svojo mlado državo obravnava kot svojo družino, v njej pa predsednik dr. Franjo Tudman nastopa kot oče vseh Hrvatov, temveč v tem, da bi morali vsi delati in živeti po enem kopitu, kdor pa misli drugače, pa po ne-preživetem boljševiškem pravilu spada v herbarij sovražnikov sistema in tudi države. Zato pa je v ljudeh in njihovi miselnosti čutiti nekakšno praznoverje, arhaičnost, ki se meša z dogodki izpred 25 let, ko so po likvidaciji hrvaške pomladi '71 obmolknili razumniki, ker jim je strah dobesedno segel do kosti. Starejši zagrebški znanec, ki mu življenje zares ni bilo naklonjeno, je v prejšnjem režimu med prvimi sedel v zaporu, pravzaprav je več tednov stal do kolen v vodi, z njim in drugimi zaporniki pa so delali tudi druge poskuse vzdržljivosti. Kot najstnik je prišel na prostost s popolnoma osivelo glavo, o tem pa mi je brez najmanjšega znamenja maščevalnosti pripovedoval šele sredi leta 1990. Tedaj so ga nagovarjali, da se vključi v HDZ in mu ponujali visok položaj na oblasti, vendar je vse ponudbe odklonil in ohranil pokončno držo. Kot razumnik P kmalu po ustanovitvi Demokratičnega m splošnega sabora DEHOS, ki so ga usta"0 vaški in nemški intelektualci pred er""' vključil v to družbo. Spomnim se, kako zadnjem božiču pripovedoval, kako so nem DEHOS-a od začetka vojne zbirali človek0^ pomoč in jo pošiljali hrvaškim in bosa"', ^r-guncem in pregnancem, predvsem pa, kak mišljali o ogrožanju demokracije v P°^l>"l/er pti1 nih državah, zlasti človekovih pravic ipd bila združba DEHOS na nedavnem P^^L V1 mu glavnega odbora HDZ zaznamov" državni sovražnik št. I (Tudman je DEnu ltjižagm^ In diln da Se bo tn° 'abk° naP°ve-skih hUdi v VsehdStopoma zg°-vitefo Anicah v™8111 sloven-šp; Caje dr?- ’ katerih ustano-bod’ki®rjil a' Statuti bolni-°dPrlPOpraVljenVTdu Ze imaj°’ or£'Vratau^ tako’ da bodo ste ?u sveta 7?noviteliu, da siv ki^T^n0' Ti‘ k statum x drzavno so-med Msan ^bhe, ko sk°soboska, ga nNDrKaj torej na‘ s te? J1 0 načrtova- bo v c Ustanovitelj si člani doh?tU bolnišnic s Nu, Utrjuie J Večino glasov, ^viNiraznišNN0 Pozicijo. ^ Najejo tudi ^ko: to Nt^Ne dolžn an?vitelju usta- S,rani tega°dStL Pa vendar. C1ia °Se trdno / Wnja ln spre’ no drzi centraliza- še v bolnišnice vili razpredeno mrežo medseboj- , - Ni prih ■ Nh ® v to veindJa centralizem XnSk|ep k°Javne službe. Sda 'telia’ na?v bo po vo|j' \ Orne bo m„o y®tu javnega N tako n8e biti izglaso-ntru ^tor, 'menovan no-Nljiia^ati je tim' bil P°vkeči P Ne va2rnišljaj0 .dl’ da ustanovi svet • da bi kot svoje SihNejavnihVlli na Pr'mer N To”6 bi Pošiiv .Zav°dov, torej bodo vzposta- nega odločanja pa tudi nadziranja, kontroliranja. Lahko, da bo v tem prednost, saj bodo člani ustanovitelja, ki sami delajo v zdravstvu, tako dobri poznavalci razmer. Pri vsem pa bo vendarle pomembno, koliko bodo člani sveta, ki jih bo imenoval ustanovitelj, pri svojem delu lahko odločali po svoji glavi ali pa bodo morali kot marionete odigrati igro pod taktirko iz centra. Še nekaj je, o čemer lahko razmišljamo. Na vseh vejah javnih služb ali dejavnosti sedijo politične stranke. Tako kot se pogajajo ali si delijo ministrske stolčke, si delijo tudi dejavnosti javnih služb. Tudi na vejo javnega zdravstva si bo stranka, kateri bo pripadlo to mesto, lahko postavila svoje ljudi, ne le na ministrskem vrhu, ampak vse tja do zadnjega direktorskega mesta v najmanjši bolnišnici. Obvladovanje sistema bo tako popolnejše. po končani'seji sveta podal k vsem vodjem oddelkov, tema pogovora pa je bila kajpak preseganje programov. In njegov nasvet: naj bo zapisan obseg storitev za zdravstveno zavarovalnico kot sveta listina vseh zaposlenih, naj bo povsod, tudi ob postelji na nočni omarici predstojnika oddelka. In upoštevanje nasveta, da bi bolnišnico izvlekli iz rdečih številk, ne pomeni nič drugega kot skrajševanje oskrbnih dni v bolnišnici ter podaljševanje čakalnih dob za bolnike, zavarovance. Pa si povejmo naravnost: mar ni najbistvenejše poseganje v pravice zavarovancev, da se v javnem zdravstvu podaljšujejo čakalne dobe na nekaj mesecev, celo leto in več, daje zavarovancu, bolniku omejena pravica priti do zdravnika, specialista, ko ima zdravstvene težave, ki se lahko končajo celo s smrtjo? Za takšno odvzemanje pravic ni potrebno prav nobeno soglasje v parlamentu, nobeno spreminjanje zdravstvene zakonodaje. Je torej tista stranska pot, ki zaobide pot kon-frontiranja države, politike in javnosti na polju zdravstvenih pravic. MAJDA HORVAT Za prejšnjega sistema so bila spisana pravila za zaščito svetih imen, za varovanje nedotakljivosti tedanje nomenklature. Po enem takem pravilu je bil časopis Vestnik, sicer še nedokončno, obsojen na plačilo odškodnine. »Čast je osebni občutek vrednosti, dobro ime ali ugled pa vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi... Za razžalitev ni treba namena, dovolj je zavest, da je dejanje objektivno žaljivi ali sposobno, da žali čast in dobro ime, in volja storiti to dejanje ...« pravi to sakrosanktno pravilo. Po njem si lahko spoznan za krivega onečaščenja dobrega imena v vsakem primeru. Tudi če je »resnična trditev izrečena na žaljiv način«. Kaj pa je za koga žaljivo, je odvisno od njegovega »osebnega občutka vrednosti«! Krog je sklenjen, kadija te toži in sodi! Ne pravimo, da so bili vsi sodniki na teritorju mariborske sodne oblasti vzgajani na mariborski pravni fakulteti. Niti gornje blodne definicije človekovega dostojanstva, kolikor vemo, ni spisal predavatelj tamkajšnje fakultete. Obstaja pa nekaj, čemur bi lahko rekli »sodna navada« in ta navada je, nekaj tudi po značilni interferenci med jurisdikcijo in jurisprudenco, na tem območju železna. Nižje soboško in višje mariborsko sodišče v Vestnikovi zadevi nista odločali po dejstvih, temveč po meglenem in koristoljubnem »občutku vrednosti« tožitelja in njegovega advokata. Nadškof iz nemške Fulde Johannes Dyba je pred frankfurtskim deželnim sodiščem pred časom tožil satirični časopis, ki ga je na montirani fotografiji prikazoval kot »skrunilca otrok«. Vsekakor kruta šala. Deželno sodišče je satirika obsodilo, naddeželno pa je sodilo, da je potrebno šalo postaviti v odnos z dejstvi. Nadškof pa je, tako višja sodna instanca, vsekakor znan po skrajnih izjavah o splavu. Satirika so oprostili.V našem primeru sodišči dejstva niso zanimala. Niti tožiteljeva ne, ker niso preverjali, če je zaradi žalitve v resnici »začel več piti in kaditi«. Za razsojo jim je bil dovolj njihov in njegov (komunistični) »občutek vrednosti«. To je, pregovorno rečeno, kavbojsko in župan Križman je v obtožbi sodišča imenoval dejstva! S. S. Seja Občinskega sveta Beltinci Račun pod streho Na tokratni 19. seji Občinskega sveta Beltinci so največ pozornosti namenili sprejemanju zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1995. Iz poročila nadzornega odbora, ki ga vodi Jožef Tivadar, je razvidno, da so temeljito prevetrili predloženo gradivo, predvsem realizacijo prihodkov in odhodkov, z vsemi obrazložitvami o fi-nančno-materialnem poslovanju Občine Beltinci v minulem letu, hkrati pa so tudi pregledali popis premoženja. Sicer pa je tudi sedaj, ko ima ustanovitelj, torej država, v svetu murskosoboške bolnišnice le enega svojega člana, v njegovi pristojnosti več kot le samo en glas. Murskosoboška bolnišnica je zaradi preseženega programa v vseh dejavnostih, česar jim zdravstvena zavarovalnica ni plačala, lani izgubila 254,5 milijona tolarjev. Član sveta, ki ga je imenoval ustanovitelj, se je zaradi tega Na osnovi teh podatkov so ugotovili, daje bila poraba proračunskega denarja v skladu s sprejetimi sklepi občinskega sveta, zato so župana pooblastili, da občinskemu svetu predloži zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 1995. Taje bil v razpravi med svetniki sprejet brez kakih bistvenih pripomb. Še posebej zato, ker so tudi člani odbora za proračun, finance in davčno politiko pod predsedstvom Ivana Mesariča menili, da postavke zaključnega računa ne odstopajo bistveno od rebalansa proračuna. Zato je razumljivo, da so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli tudi odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1995. Tako znašajo skupni prihodki in odhodki v minulem letu dobrih 339 milijonov 401 tisoč tolarjev. Največji delež prihodkov odpade na zagotovljeno porabo, in sicer nekaj čez 311,1 milijona SIT. Med odhodki pa so največ denarja porabili za tekočo porabo (dobrih 208,9 milijona tolarjev), za naložbe pa je šlo čez 76,1 milijona SIT. Na seji pa so sprejeli tudi spremembe občinskega statuta, ki se nanašajo na razvojni sklad. V nadaljevanju seje Občinskega sveta Beltinci pa so obravnavali še vprašanja in pobude svetnikov. Pri tem velja omeniti pripombo svetnika Branka Žižka, ki je spomnil na predvolilne obljube nekdanjega vodjo SKD-ja v Murski Soboti Ivana Obala, češ da bo do leta 1997 za- gotovil gradnjo čistilne naprave za svinjsko farmo Nem-ščak v Ižakovcih. Ob tem je župan Jožef Kavaš pripomnil, da za izjave drugih ne more odgovarjati. Omenil pa je, da načrti za omenjeno čistilno napravo še vedno niso izdelani, čeprav bi farma to že morala storiti. Zato so se svetniki strinjali, da eno od prihodnjih sej v celoti namenijo obravnavi tega problema, pri čemer bodo na sejo povabili tudi direktorja KG Rakičan in farme Nemščak ter predstavnike inšpekcijskih služb. Posebej zato, ker je farma ’ ■ Nemščak plačala državi za onesnaženje okolja že 28 milijonov tolarjev, iz Ljubljane pa doslej še niso prejeli niti tolarja, ki bi jih v Občini Beltinci lahko porabili za sanacijo onesnaženega okolja. MILAN JERŠE 4 ospodarstvo Seja vlade Ukrepi za tekstilno in usnjarsko industrijo Dražja elektrika in bencin (super 82,20 tolarja) in s tem za 0,34 odstotka večja inflacija - Zemeljski plin iz Rusije v Italijo prek Slovenije in Prekmurja - Trinajst kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji - Vrnjenih je bilo 25.500 hektarjev kmetijskih zemljišč Na svoji zadnji seji je slovenska vlada povečala ceno električnega toka in cene naftnih derivatov. Cene naftnih derivatov se bodo po osmih mesecih povečale, in sicer s 1. 3.1996 od 0,8 do 6,9 odstotka. Odobreno povečanje drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, predvsem zaradi izredno nizkega deleža prometnega davka. Kljub povečanju pa stopnje prometnega davka pri večini naftnih derivatov še vedno ne bodo dosegle z zakonom o prometnem davku dovoljenih stopenj. Sprejeta korekcija stopenj davka na promet z naftnimi derivati je bila predvidena, saj predstavlja osnovo za oblikovanje izhodišč proračuna 1996. Pri predvidenem obsegu prodaje naftnih derivatov bo v proračun prispevala do 8 miljard tolarjev. Cene pogonskih goriv so se s 1. marcem povečale povprečno za 6,9 odstotka in so take: cena litra super bencina je 82,20 tolarjev, neosvinčenega bencina 95 je 74,50 tolarja, navadnega bencina 70,20 tolarja, liter dizelskega goriva D-l je 74,30 tolarja in dizelskega goriva D-2 69,40 tolarja. Povečale so se tudi drobnoprodaj-ne cene kurilnih olj od 5,88 do 6,93 odstotka, cene utekočinjenega naftnega plina do 7,9 odstotka ter cene mazutov do 0,8 odstotka. Električna energija seje 1. marca podražila za 8,6 odstotka. To je prva podražitev po osmih mesecih, ker je vlada vse zahteve do sedaj zavrnila. Pri tem nas je državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Davor Valentinčič obvestil, da so bili zahtevki za 9,5-odstotno povečanje s 1. 3. in 9,8-odstotno povečanje cen s 1. 5. Po temeljitem preudarku je bila sprejeta odločitev, da se po preteku enajstih mesecev odobri 8,6-odstotno povečanje cen električne energije in odločitev, da se cene električne energije za porabnike nizkonapetosne energije (gospodinjstva) v prihodnje glede na sezono ne bodo več spreminjale. Obe odločitvi skupaj pomenita, da seje 1. 3. cena porabljene kilovatne ure znižala za 9,5 odstotka in se v tem letu ne bo več spreminjala. Sprejete odločitve Vlade Republike Slovenije o povečanju cen naftnih derivatov in električne energije bodo vplivale na inflacijo v marcu 0,34-odstotno. Predvideva se, da bodo podražitve predvsem v prvi polovici letošnjega leta, v drugi manj, vse to pa bo vplivalo, da bo vlada lahko kontrolirala inflacijo. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je povedal, daje vlada govorila tudi o energijski bilanci v letošnjem letu. Poraba primarne energije bo predvidoma narasla za 1,3 odstotka, povečala pa se bo tudi energijska odvisnost države na 73,5 odstotka, lani pa je bila 72,8-odstotna. V Sloveniji porabimo največ tekočih goriv, zdaj upada delež trdih goriv. Na tekoče gorivo odpade 53 odstotkov porabe, 14 odstotkov je plinastih goriv, 9 odstotkov je trdih goriv, 19 odstotkov pa električne energije. Tretjino energije porabijo gospodinjstva, tretjino pa tudi gospodarstvo. Edine težave se lahko pojavijo v poletnih mesecih pri uvozu električne energije, ko bodo elektrarne v remontu, predvsem Nuklearna elektrarna Krško. V letu 1996 seje v NEK proizvedlo 15,9 odstoka naše primarne energije. Lani je industrijska proizvodnja narasla za 2 odstotka, poraba energije pa za 1,2 odstotka; s tem pa se počasi približujemo razvitim državam. Država bo nadaljevala z ekološko sanacijo predvsem v Šoštanju, saj predvidevajo, da bodo emisije žveplovega dioksida upadle za šestino. Plinovod čez Slovenijo je gospodarsko zanimiv Vlada je potrdila načrte o prenovi hidroelektrarn in termoelektrarn, obravnavala pa je tudi informacijo o dolgoročnem sodelovanju pri gradnji in izkoriščanju tranzitnega plinovoda. Gre za plinovod za zemeljski ruski plin proti Italiji in Franciji. Projekt je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ker s plinovodom nismo povezani prek Madžarske, ampak lahko pridemo do dodatnih količin plina, to bi bilo plačilo za plinovod prek našega ozemlja, pa tudi gradnja plinovoda bi zahtevala sodelovanje slovenskih gospodarskih podjetij. Predlog je, da bi dobava zemeljskega plina potekala prek Slovaške, Madžarske, Slovenije do Italije in južne Francije. Slovenijo bo v pogovorih zastopalo podjetje Geoplin, d.o.o.; v zvezi s projektom so bile pripravljene prostorske podlage za tranzitni plinovod v Prekmurju in posredovane Ministrstvu za okolje in prostor. Skupaj z drugimi možnimi infrastruk-turninimi objekti bo zamisel o tranzitnem plinovodu tudi obravnavana v okviru arhitekturne delavnice. Novi ministwer za gospodarstvo Metod Dragonja je na tiskovni konferenci predstavil vrsto kratkoročnih ukrepov, ki jih je obravnavala in sprejela vlada, da bi delovno intenzivnim gospodarskim panogam pomagala iz krize, predvsem tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. Podrobnejša merila bodo objavili v javnih razpisih. Ukrepi so selektivni, osnovni namen pa je, izboljšati položaj gospodarstva in njegovo konkurenčno sposobnost. Program obsega trinajst ukrepov, med njimi subvencioniranje obrestnih*mer, prestrukturiranje dolgov, različne oblike poroštev, odlog plačila davkov do pol leta in brez obresti (dohodnina), razvojne spodbude v obliki vlaganja privatizacijskh kupnin prek razpisov, prekvalifikacija delovne sile, pomoč pri trženju, necarinske omejitve in drugo. Podjetja, ki se bodo odločila za odlog plačila davkov, bodo morala dati zagotovila, da bodo davke tudi plačala. Pomoč vlade je vredna 15 milijard tolarjev, za subvencije pa bo šla milijarda tolarjev. Vlada proučuje tudi dodatne možnosti za znižanje skupne prispevne stopnje za celotno gospodarstvo. Odločanje o njem je zaenkrat odložila in bo odvisno od socialnega sporazuma za letos. Vsak odsotek znižanja prispevne stopnje pomeni deset milijard tolarjev. 41 tisoč denacionalizacijskih zahtevkov ■ Vladaje obravnavala tudi deseto poročilo o uresničevanju denacionalizacijskega zakona. V njem so vsi podatki od začetka uveljavitve zakona do konca lanskega leta. V tem času je bilo vloženihh več kot 41 tisoč denacionalizacijskih zahtev, od katerih je bilo 63 odstotkov popolnih vlog. Izdanih je bilo 18:400 odločb, med njimi je bilo dobrih 12 tisoč takih, ki so zahtevam v celoti ali delno ugodile. Vrnjenih je bilo 25.500 hektarov kmetijskih zemljišč, 63.000 hektarjev gozdov, 148 kmečkih gopodarskih poslopij, 2859 stanovanj, 605 hiš in za 1.318 milijard tolarjev vrednosti podjetij. Po podatkih upravnih enot je končanih 9700 zadev, od katerih je 8500 pravnomočnih. Denacionalizacija poteka počasi zaradi kadrovskih težav in pravnih problemov. M. H. Kako bo vključevanje v Evropsko unijo vplivalo na slovensko kmetijstvo? Dodatni stroški manjši od povečanih prihodkov Prilagajanje liberalnejšim razmeram v svetovni trgovini bi bilo potrebno tudi brez vključevanja v evropske integracije Pred Slovenijo sta v letih, ki so pred nami, dve možnosti. Ali se bo vključevala v evropske integracijske tokove ali pa bo ostala zunaj teh povezav. Slovensko gospodarstvo si slednjega verjetno ne bo moglo privoščiti, je pa dejstvo, da bo tudi povezovanje terjalo določene žrtve. Kmetijstvo je prav gotovo panoga, ki je v državah, ki so se v zadnjem času vključevale v Evropsko unijo, doživljalo največje pretrese, zato mu tudi pri nas posvečamo posebno skrb. Posebna raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za ekonomska raziskovanja je pred dobrim mesecem predstavila ciljni raziskovalni program Zemlja, ki ga financirata ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v njem pa so prve ocene posledic, ki bi jih imelo to vključevanje za slovensko kmetijstvo. Pod povprečjem Evropske unije Slovenija z morebitno vključitvijo v Evropsko unijo pomembnejše vloge v tej zvezi ne bo igrala, saj predstavlja s svojim potencialom zelo majhen delež. Slovenija zavzema le 0,6 odstotka površine in ima 0,5 odstotka prebivalstva Evropske unije, medtem ko je po nekaterih drugih kazalcih ta delež še manjši. Tako vrednost bruto domačega proizvoda predstavlja le 0,2 odstotka celot- ne višine BDP Evropske unije, bruto domači proizvod na prebivalca pa je pri nas 2,5-krat manjši od povprečja omenjene zveze. Po stopnji brezposelnosti sodi Slovenija med države z največjo stopnjo v Evropi in je ta celo večja od povprečja v državah CEFTE. In kakšno je stanje v kmetijstvu? Delež kmetijske zemlje v skupni površini je v Sloveniji za več kot 13 odstotkov nižji od povprečja v Evropski uniji, poleg tega pa je 70 odstotkov naše kmetijske zemlje na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo in po tem sodi Slovenija med države z najtežjimi pridelovalnimi razmerami. Imamo pa več kmetijske zemlje na prebivalca in zato spadamo med redkeje naseljene države. S 7,6 odstotki kmečkega prebivalstva presegamo povprečje Evropske unije, kjer je ta delež le 5,8-odstotni, delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu je v Sloveniji dvakrat večji od povprečja Evropske unije, medtem ko je naša produktivnost v kmetijstvu kar trikrat manjša. Tudi velikostna sestava slovenskih kmetij je neugodna, saj so le-te štirikrat manjše od povprečja v Evropski uniji, pri nas se bistveno ne spreminjajo, medtem ko so se v EU v desetih letih povprečno povečale za 13,5 odstotka. Povprečna slovenska kmetija meri le nekaj več kot 3 hektarje, povprečna kmetija v Evropski uniji pa ima 15 hektarjev zemlje. Neugodna velikostna sestava se kaže tudi v socioekonomski sestavi, saj je v Sloveniji le 20 odstotkov čistih kmetij, medtem ko je takšnih kmetij v Evropski uniji skoraj tretjina. Tudi delež zaposlenih v kmetijstvu je v Sloveniji izredno neugoden, saj je dvakrat večji od povprečja Evropske unije, pri nas pa je na kmetijo zaposlenih tudi 10 odstotkov več delovnih moči. Še bolj neugodno pa je stanje pri številu polnovrednih delovnih moči na hektar kmetijske zemlje, saj je v Sloveniji na hektar kmetijske zemlje zaposlenih štirikrat več polnovrednih delovnih moči, kot znaša povprečje v Evropski uniji. Ob tem velja zapisati, da imajo najmanjšo porabo dela na hektar države z največjo velikostno sestavo kmetij (Danska in Anglija le 2 PDM na 100 hektarjev kmetijske zemlje), zaradi neugodne velikostne sestave kmetij pa je zato produktivnost slovenskega kmetijstva izredno nizka. Bistvenih razlik že zdaj ni Evropska unija sodi pri vseh najpomembnejših kmetijskih pridelkih med tri največje svetovne proizvajalce, pri večini pridelava presega domače potrebe, medtem ko v Sloveniji pri večini kmetijskih pridelkov ne zagotavljamo samooskrbe. Primerjava slovenske kmetijske politike s politiko v Evropski uniji kaže, da se slovenska razvojna strategija ne razlikuje bistveno od evropske, se bo pa morala Slovenija z vstopom v Evropsko unijo odpovedati sa- mostojni kmetijski politiki. enja o tem, ali bo s tem večPj' dobila ali več izgubila, šota* na, je pa dejstvo, da bodo po* dice tako pozitivne kotanj ne. Dobri poznavalci pravil0' i bomo z vstopom več P^.'': vse pa je seveda odvisno od S . ko naj bi se polnopravno vMM v to zvezo. Ker se pripravi forma skupne kmetijske poli® ’ v EU, je seveda težko napo’e ’ ti, kakšne bodo sprememb ■ žnje pa so, da bi se bistveno^, njšala proračunska sredstva3 za intervencije v kmetijstvo. Če bi Slovenija stopila v® v razmerah, kakršne so pridobila možnosti za doda podporo strukturnih spre®e. in razvoja podeželja. kmetijske politike v okvi®*। pske unije bi seveda zahte podvojitev skupnih Prora^!'.((i sredstev za kmetijstvo, veti® to povečanje v celoti žaga a proračun unije. at Vstop Slovenije v unijo bi se poznal tudi pPc„ kmetijskih proizvodov. ki sojih pripravili v razi sk° j skupini, kažejo, da bi P. tiste dejavnosti, ki so zdaj liko slabšem položaju, in tiste, kjer je položaj ugoo" L kjer je intervencioniz«® , fj liko višji. Kot smo že zap'531^ je vse to najbolj odvisno o vstopa Slovenije v EU. _ V raziskovalni skup® vijo, da bil bil z vidikak®3^ pridelave najugodnejši/0^ vstopa do leta 1999 P01^ nem triletnem pripra™3^; obdobju, vendar pa je W® J po letu 2000 le navidez"0 j ugoden. Slovenija se bo"3 morala z Evropsko unijo ® nje prilagoditi liberalneJSI meram v svetovni trgov®1' LUDVIK^ Pošta v korak s časom »Minilo je dobro leto dni, odkar obstaja Pošta Slovenije kot samostojna gospodarska družba. V tem času smo število poštnih enot povečali za deset. S tem smo sicer dosegli načrtovane cilje v minulem letu, nismo pa še dosegli predvidene gostote poštnega omrežja. Tudi na tem področju se želimo čimbolj približati normam in dosežkom poštnih uprav razvitih držav Evropske unije. Da bi namreč ustvarili razmere za samostojno gospodarsko poslovanje, moramo obnoviti proizvodne prostore, torej naše pošte, in povečati število pošt, kjer to narekujejo potrebe zaradi povečanega obsega poštnih storitev. Na ta način bomo poštne storitve čim bolj približali našim uporabnikom,« zvemo od direktorja Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgorelca. S posodobitvijo poslovanja in povečanjem števila delovnih mest želijo tudi zmanjšati stroške storitev, zlasti v t. i. fazi »predelave« poštnih pošiljk. Zato bodo še letos posodobili tehnološki proces poštnih centrov v Mariboru, v Ljubljani pa bodo zgradili povsem nov poštni center. »Za oba centra bomo kupili avtomatske, računalniško vodene naprave za sortiranje navadnih pisemskih pošiljk z vso opremo, ki jo tak sodoben center potrebuje, vključno s sodobnimi transportnimi sredstvi. Ob sedanjih cenah prenosa pisem in dopisnic se bodo vlaganja v te sodobne naprave povrnila v sedmih letih. Vlaganja v zgradbo poštnega centra v Ljubljani, ki je velik infrastrukturni objekt, se bodo ob zdajšnjih neekonomskih cenah povrnila v 21 letih, sicer pa veliko prej. Naj ob tem omenim, da je Pošta Slovenije v preteklem letu vlagala finančna sredstva pretežno v nakup opreme za posodobitev poštnega prometa oziroma našega poslovanja. V ta namen je bilo vloženih približno 62 odstotkov razpoložljivega denarja, drugih 38 odstotkov pa je bilo namenjenih za gradnjo in obftovo zgradb.« V letošnjem letu bo delež na- ložb, namenjenih za zgradbe, višji zaradi gradnje že omenjenega poštnega centra v Ljubljani. Slovenska poštna dejavnost se bolj kot telekomunikacijska dejavnost srečuje s konkurenco, zato predstavljata ustrezno urejen poštni lokal in delovni prostor pomembno konkurenčno prednost ali vsaj stopanje v korak s konkurenti. »Moram poudariti, da Pošta Slovenije že sedaj ustvari na konkurenčnem trgu približno 70 odstotkov vsega prometa. Letos načrtujemo, da bomo v Sloveniji odprli 13 novih pošt. Naš cilj pa je ena pošta na 10.000 prebivalcev. Zato bomo v Ljubljani in Mariboru ter v nekaterih manjših krajih odprli nekaj novih pošt, pri čemer ne bomo pozabili tudi na Pomurje. Podobno kot v preteklem letu, bodo imele tudi letos prednost pri vlaganju gmotnih sredstev pošte v turističnih krajih. Tu gre tako za naš poslovni interes kot za željo, da tudi pošta prispeva k urejenosti in lepšemu videzu turističnih krajev.« »Ko omenjam posodobitev naših tehnoloških postopkov, ne morem mimo tako rekoč zgodovinskega dejanja Pošte Slovenije. 1, marca smo namreč spremenili obstoječo poštno števi- lko. Z brisanjem začetne šestice bo številka le štirimestna in enostavnejša, zlasti v večjih mestih, kjer ne bo treba v naslovih navajati poštnih številk. Za to spr- gajamo novemu, sodob^^j) načinu obdelave poštni1 z uvedbo avtomatskih naprav,« poudarja Podgorelec, direktor P°s emembo je več razlogov, najpomembnejši pa je ta, da z novim sistemom poštne številke prila- venije. NUJNOST POSODABLJANJA POŠTNIH STORITEV večjem prometu s poštnimi pošiljkami so razmišljanja o u sortirnih naprav povsem umestna. ^stnik^?. marca 1996 Slovenija (Evropa) gradi avtoceste ospodarstvo Pomurske »avtoceste ne bo pred volitvami Letos sedem novih odsekov avtoceste in 28 milijonov dolarjev tujih posojil _ Gradnja slovenskih avtocest poteka ze od 1994‘ l®*aJ Skupni pogod-oddanih v gradnjo že čez 131 kilometrov novih av do_ beni vrednosti čez 40,1 milijarde tolarjev, v lans bo gra končanih in za promet odprtih 34 km štiripasovni . potekala na dnja nadaljevala na sedmih novih odsekih, tako da za promet skupno 97,5 kilometra novih cest, do konca le a P domačega odprli 47 km novih avtocest. Letos se tudi končuje >> . na;eti tudi “arja, torej bo potrebno za nemoteno nadaljevanj skupno pa do ^posojila - v letu 1996 okrog 28 milijonov do^ev skupno-p^ konca gradnje skoraj 600 milijonov dolarjev posojil, kj doUrjcv) Rodnosti projekta. Poleg tujih posojilodajalcev ( . bančni kon- so ugodna sredstva ponudili še drugi tuji bančniki i torcij. Začetek gradnje avtoceste s Pomočjo posojil lahko pomeni ra Pomurje prej slabo kot dobro. Resda je državni zbor 15. novembra 1995 končno le sprejel nacio-Palni program gradnje slovenskih avtocest (mnogi se upraviče-no sprašujejo, kaj je z njegovo objavo in kakšne »spremembe« je Prinesel čistopis, tako v številkah v kilometrih?), vendar smo kred kratkim so za »pomiritev duhov v Pomurju« predstavniki ana DDc_ja Ufada m prostorsko pianiranje ter ljubljanskih in sarin k ur^an‘s,ov organizirali razprave o gradnji avtoceste v lomu ■ Pravzaprav to niso bile razprave, kajti gostje vodstvom občin pri ni'lriJU’ Blincih, M. Soboti in Turnišču niso povedali nič novega, r Pokazali dokončnih načrtov, ampak jih »podraži l« le z tud ^' kantami, s kakršnimi mahajo že skoraj eno leto. Pa novi„'a ra^rava je bila to, če o tem nikogar ne obvestijo, niti (ki sploh niso bili zaželjeni), in poteka skorajda skrivoma. do seda; -^jist^^Hšali, da pri 17,1 Posojili štejejo fn Sl’ !°rej Zad50^1^3 uPraviče-bankci°nalnost°rtn0 Števil° vozil> Sredstev p ln smotrna upora-kriterijih pa Prek<^Steod Maribora ***s>*^.. 0 rneje z Madža ^ražji bencin za polnjenje proračuna Savska Nafta napoveduje Ustavitev rafinerije Pa dod^e8a mardevskega dne so mediji naslovili Val podražitev in , Podnaslov? Dražji bencin za polnjenje proračunske ^d^Mražitvi naftnih derivatov rafineriji m trgovcem"c ne * steče V nStotin’ves denar od dražjega bencina pa ‘ . = *sSvJ PBračun. Naftarji in elektrikarji so ob vsem dobili It poduk, J ln P1* zahtevami za povišanje cen nekoliko »ohladijo« da prav kmalu zg-''^odne °do »ohladile« tudi ^'^riie 7Zmo8'j'vosti lendavske i? naarad’ v's°k'h cen suro-teč SVetovnem trgu in viso ter nespre-la derivat ° nabavne cene naft-v V lendavski Nafti na- i S?"Ja Prometnega davka za naftne derivate je s tem za-I tQrni , °Prnvljanjem dosegla bajno višino. Tako znaš. 164 MB 86 nekaj manj kot 178 odstotov za MB >8 kar nP^čem motorni bencin NMB 91 125 e ‘ . „a davka n 28 odstotkov. Pred tem je vlada stopnjo Prometnega J^jala junija lanskega leta in še pred tem konec C*' Aprila ,ani so bil> zadnj'č pOpraV Ja^ S nabavna cena naftnih derivatov in stroski g rafinerijsko-^odu.“aprav- Rafinerija J1 "^orazm0^^83 jnnnnri3 za‘ S in J^med cenami su-cenami po p? na rekord ?otem 'ahko poza-91?^s Pred j ^.so.8a dosegli ja-^•°Venaftpanvlmi 50 tisoč tona‘ Večia k ’ več bodo Pre‘ AHbod° t finenjimorali Hi tafln„ .. načrtovano poso-ne Je odločila za Trgate ? Ctni davek na naft-la« namreč s Petrolom n>k Nafte Lendava. rsko menda sploh ni upravičena. Isto trdi tudi dr. Marko Breznik v Sobotni prilogi Dela (2.marca 1996, Tuja posojila, tuja gradbena podjetja in ta hip še nepotrebne avtoceste). Vsekakor bo bolj upravičena gradnja proti meji z Italijo ter dodatnih 113 km avtoceste med Karavankami in Obrežjem - to upravičenost bodo lahko dokazali kadarkoli, kadar bo pač načrtovalcem ustrezalo. Toda trenutno jim ustreza, da še vedno govorijo o »pospešenih predhodnih delih« za gradnjo avtoceste v treh odsekih Mari-bor-Lenart, Lenart-Cogetinci in Cogetinci-Beltinci, saj imajo tako opravičilo, da jim ni potrebno In kot lastnik je sprejela tudi strategijo razvoja Nafte, s katero je jasno določeno, daje posodobitev rafinerije nujno potrebna. Modernizacijo načrtuje tudi Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel državni zbor. V njej je zapisan tudi cilj: približevanje Evropski zvezi tudi s cenami naftnih derivatov in njihovo zmanjšano obdavčitvijo. Kakšno igro potem igra vlada? Mar računa s tem, da bo v lendavsko rafinerijo, če hoče ostati kot naftna družba, tako ali tako moral vlagati Petrol? Ali načrtno pritiska na lendavsko podjetje, da se to s svojimi zahtevami po višji ceni predelave obrne na trgovca? Vodstvo lendavskega podjetja, ki s svojimi dopisi o nujnosti zvišanja nabavne cene naftnih derivatov vlade ni prepričalo, bo pod vsem vendarle moralo povleči odločilno potezo. In to prav kmalu, kajti izguba raste. M. H. « obljubljati rekonstrukcije uničenih cest in mostov, prek katerih poteka ves tovorni promet med Vzhodom in Zahodom. Pomagalo pa jim bo tudi v predvolilnem času: če bodo rezultati volitev ne- Finančni viri za realizacijo letošnjega programa dela Darsa (Družbe za avtoceste Republike Slovenije) bencinski tolar cestnine tuja posojila finančna posojila skupaj Za nadaljevanje gradnje avtocestnih dosekov iz leta 1994 in 1995 bodo od zbranega denarja namenili 22,9 milijarde, za nove odseke 9,7 milijarde, za druga dela 2,8 milijarde in za vzdrževanje ter upravljanje avtocest 4,6 milijarde SIT. primerni, ne bo cest! Predhodna dela oziroma izdelava prostorske in projektno-teh-nične dokumentacije, geotehnič-ne raziskave in investicijski programi ter začetki gradnje naj bi letos potekali na 16 odsekih v skupni dolžini 185,3 kilometra prihodnjih avtocest. Pod prvo točko, imenovano predhodna dela, spadajo že omenjeni trije odseki (torej do projektno-tehnične dokumentacije, ne pa tudi odkupi), pod drugo točko spadajo predhodna dela in odkupi nepremičnin na šestih odsekih: Pesnica-Slivnica, obvoznica Lendave (dvopasovnica dolžine 6 km, del odseka Beltinci-Genterovci dolžine 24,4 km - kaj to pomeni, ni znano, kajti doslej se je govorijo le o obvoznici Lendave, vendar bo nekdo moral pojasniti!), Kozi-na-Klanec, Klanec-Ankaran, Razdrto-Vipava in Višnja gora- Konkurenčnost se ne povečuje Konkurenčnost gospodarstva na tujih trgih najpogosteje ocenjujemo s produktivnostjo dela, tečajem valute, ceno in kvaliteto delovne sile in dajatvami, kar se kaže tudi v stroških na enoto izdelka in storitev. V zadnji decembrski anketi službe SKEP, ki je bila opravljena z direktorji podjetij o konkurenčnosti, se kažejo pesimistične zaznave. V primerjavi s partnerji iz srednje-in zahodnoevropskih držav se konkurenčnost slabša. Splošna ocena konkurenčnosti do tujih trgov je bila v decembru ocenjena s 5,3 od desetih možnih točk. Primerjalni podatki o oceni konkurenčnosti od leta 1992 do 1995 so nihali in ne kažejo bistvenega ■izboljšanja. Glede na navedene tri skupine trgov imajo največji negativni vpliv na konkurenčnost stroški na enoto učinka, dajatve podjetij in dostopnost do prodajnih trgov, kakor tudi neustreznost industrijske politike. Glede na postopno zniževanje še vedno visokih obrestnih mer in glede na dostopnost kapitala je položaj ocenjen nekoliko manj kritično. Spremljani so podatki za osem poslovnih bank, ki ponujajo večino kreditnega potenciala gospodarstvu. Izhodiščne realne obrestne mere za kratkoročne kredite za najboljše komitente v teh bankah so se v decembru 1993 gibale med 12,5 in 17 %, v januarju 1995 med 10 in 14%, v januarju 1996 pa med 9 in 12 %, kar kaže na pocenitev kapitala in zaostrovanje konkurenčnosti med poslovnimi bankami, na kar je imela vpliv tudi denarna politika Ba Bič. Pod tretjo točko letošnjih novih odsekov spada sedem takih odsekov, kjer bodo ne le opravili predhodna dela in odkupili nepremičnine, ampak tudi začeli gradnjo: mariborska vzhodna obvoznica, obvoznica Ormoža, Vra-nsko-Blagovica, Blagovica-Šen-tjakob, priključek v Slovenski Bistrici, Divača-Kozina in Vipava-Selo. Sedem avtocestnih odsekov naj bi gradili s pomočjo tujih posojil, med njimi je tudi obvoznica Ormoža. Zdaj je znana tudi dokončna investicijska vrednost največjega slovenskega gospodarskega projekta: 2,2 milijarde do 23 milijard SIT 7 milijard SIT 6 milijard SIT 4 milijarde SIT 40 milijard SIT larjev za 499 kilometrov avtocest do leta 2000 oziroma 2004. Pa vendar lahko malce dvomimo, še posebej, če upoštevamo, da so pred časom na Darsu še zanikali kasnitve na gradbiščih, pritiske izvajalcev po dodatnih sredstvih, vedno večje pomanjkanje denarja in tudi vpliv politike, letos pa Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPl A) je bil objavljen šele pred nekaj dnevi in sicer v 13.številki Uradnega lista Republike Slovenije, 1. marca 1996. strokovnjaki že napovedujejo, da je nadaljnje uresničevanje odvisno od rezultatov na volitvah. Torej so določene zakasnitve načrtovali zelo zelo natančno. BERNARDA B. PEČEK nke Slovenije. Podoben trend velja tudi za realne obrestne mere za prvovrstne komitente za dolgoročne kredite. Bistveno izboljšanje v zaznavah o konkurenčnosti ima tečaj tolarja do tujih valut. 46,6 % anketiranih še vedno meni, daje tečaj tolarja »manj ugoden«. Pri presoji dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost v primerjavi z zahodnoevropskimi trgi, so bili direktorji tudi v zadnji anketi najbolj kritični do vseh stroškovnih parametrov. Kot negativni parametri vpliva na konkurenčnost so bili ocenjeni: produktivnost dela, izraba delovnega časa, poslovna klima, dostopnost do prodajnih trgov in kvaliteta infrastrukture. Tako se znižuje število dejavnikov (parametrov) s pozitivnim vplivom na konkurenčnost. Bogdan VunjaM V Tovarni sladkorja Ormož skrbijo za izobraževanje Z več znanja do boljših rezultatov Z morebitnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo bi se položa. pridelovalcev sladkorne pese nekoliko poslabšal Sladkorna pesa sodi v Sloveniji med najmlajše poljščine, saj si je šele pred kakšnim poldrugim desetletjem začela utirati pot v njivski kolobar, v zadnjem času pa ji pridelovalci namenjajo vedno več površin. To tudi ne preseneča, saj je pesa dohodkovno izredno zanimiva poljščina, zaradi skromne samooskrbe s sladkorjem pa so vse aktivnosti naravnane v povečanje površin te kulture. Velja pa poudariti, daje pridelava sladkorne pese tehnološko zahtevna, zato namenjajo v ormoški tovarni sladkorja posebno skrb usposabljanju pridelovalcev in vseh, ki so vključeni v pridelovalni proces. Znanstveno strokovno posvetovanje o sladkorni pesi, ki ga je pripravila za poljedelske tehnologe v kombinatih in zadrugah, za kmetijsko svetovalno službo ter za sejalce in kombajniste konec minulega tedna v Radencih Tovarna sladkorja Ormož v sodelovanju z republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, postaja zato tradicionalno, saj so ga tokrat pripravili že šestnajstih. Osrednja pozornost na letošnjem posvetu je veljala vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, predvsem posledicam, ki bi jih z morebitno vključitvijo čutilo slovensko kmetijstvo. Po prvih analizah, ki jih je pripravila posebna raziskovalna skupina, se slovensko kmetijstvo v mnogo-čem razlikuje od kmetijstva v državah Evropske unije. Pogoji pridelave so pri nas težji, posestna sestava je veliko bolj neugodna, delež kmečkega prebivalstva je v Sloveniji dvakrat večji kot znaša povprečje omenjene zveze, produktivnost v kmetijstvu pa je v Evropski uniji trikrat večja od slovenske. In kakšne bi bile po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo posledice za pridelovalce sladkorne pese? Po besedah Mojce Golež s Kmetijskega inštituta Slovenije bo kmetijska pridelava pri nas potekala v težavnejših razmerah, največjo oviro pa vsekakor predstavlja neugodna velikostna sestava naših kmetij, saj odpade na kmetijo v državah Evropske unije v povprečju 15 hektarjev kmetijske zemlje, povprečna slovenska kmetija pa ima le nekaj čez 3 hektarje. Tudi v pridelavi sladkorne pese smo v manj ugodnem položaju, saj pri nas kmetija prideluje v povprečju sladkorno peso pa 0,9 hektarja, povprečje v Ev LUDVIK KOVAČ ropski uniji pa znaša 6 hektarjev na kmetijo. Posledica slovenske razdrobljenosti je slabša produktivnost, onemogočena pa je tudi izkoriščenost kmetijske mehanizacije. Po pridelku korenov zaostajamo za povprečjem v Evropski uniji le za 15 odstotkov, veliko bolj pa zaostajamo s pridelkom belega sladkorja. V letu 1994 smo v Sloveniji pridelali 4,6 tone belega sladkorja na hektar, povprečje Evropske unije je znašalo okoli 8 ton, v Franciji, ki je največji pridelovalec sladkorja, pa so ga pridelali čez 10 ton na hektar. Delež njivskih površin za sladkorno peso je pri nas in v Evropski uniji približno enak in znaša od dva do tri odstotke, stopnja samooskrbe s sladkorjem je pri nas okoli 35-pdstotna, medtem ko imajo države omenjene zveze v povprečju okoli 25 odstotkov presežkov. Vse to se seveda kaže v delovanju tržnega reda za sladkor, ki ščiti domačega pridelovalca. Po zbranih podatkih je pri nas v pridelavi sladkorne pese stopnja inter-vencionizma višja, primerjava v letu 1994 pa je pokazala, da so bile tudi odkupne cene za deset odstotkov višje od povprečja v Evropski uniji. Ker bi se po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo zmanjšale intervencije (ukinitev regresa za seme), hkrati pa bi se povečali tudi stroški, bi bili slovenski pridelovalci y manj ugodnem položaju, kot so zdaj. Znižale bi se namreč tudi odkupne cene, zato bi bila razlika med prihodki in stroški precej manjša, vendar bi pridelovalci kljub vsemu še vedno dosegli ustrezno neto dodano vrednost. Po trditvah Mojce Golež bi kmet pri sladkorni pesi zaslužil vsaj toliko kot delavec v industriji. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so pri vseh teh izračunih upoštevali nadpovprečno intenzivnost in produktivnost, pridelek pa bo moral dosegati tudi standardno kakovost. Če bo kakovost manjša, se bo neto dodana vrednost močno zmanjšala. Kot zatrjuje dr. Terezija Štefančič iz tovarne sladkorja v Ormožu, so največje rezerve v znanju, kar nam najbolj zgovorno potrjujejo pridelovalni rezultati. Ti so od pridelovalca do pridelovalca različni, tudi tovrstni strokovni posveti pa naj bi prispevali k usposabljanju pridelovalcev in doseganju boljših rezultatov. vestnik, 7. marca IjjS ntervju Intervju z arhitektoma Andrejem Kalamarjem in Iztokom Zrinskijem »Tii je nej fiido voter« Poznata se že dolgo, osebno in strokovno. Andrej se je z mestnim jedrom Sobote ukvarjal že pred dobrim letom; konec prejšnjega leta sta se z Iztokom dogovorila, da se bosta prijavila na natečaj. Posla sta se lotila neobremenjeno, saj je Andrej Kalamar zaposlen kot arhitekt v IZTR-ju INTERNATIONAL v Ljubljani (tačas končuje podzemno garažno hišo in ureditev dvorišča ob Plečnikovi stavbi, v kateri je Zavarovalnica Triglav v Ljubljani), Iztok Zrinski pa v podjetju CDA Miinchen, kjer trenutno dela EEC, nov velik kulturni center na 6000 kvadratnih metrih. Čeprav sta v velikih mestih zelo cenjena in iskana, čutita do Sobote neko posebno pripadnost in tudi dolžnost. Zagovarjata odprtost, zračnost mesta z veliko urejenimi javnimi površinami ter premišljenim programom dejavnosti, ki naredijo mesto in mu dajo življenje. Želita si pestrosti idej, razsodnosti in hkrati različnosti kakovostnih idej. Sicer pa smo bili po večurnem zanimivem pogovoru enotnega mnenja: prihaja čas arhitektov, vedno več ljudi išče njihovo pomoč. Ali prihaja tudi čas razmišljajočih ljudi? »Velki varaš« brez »veikih kuč« Kaj potrebuje mesto, da bo postalo zares mesto -to Sobota še ni, ne po ljudeh in ne po zgradbah? ZRINSKI: »Nič novega si nisva izmislila, ampak le povedala, kaj bi morala Sobota v svojem nadaljevanju dobiti. Tukaj ni nobene potrebe zidati preveč v višino. Potrebno je najti in določiti mastni gabarit, kar pa je že naredil arhitekt Novak. Drugo: Sobota je znana po tem, da ima veliko zelenja in tako naj bi bilo tudi v prihodnje - mesta ne smemo prenatrpati z zgradbami, ampak naj bo to zračno mesto z zelenjem. S tem lahko pokažemo, da je vezano na krajino, na zaledje. Tako bi Sobota tudi imela neki »panonski videz«, čeprav se jaz tega izraza izogibam - v terminologiji arhitekture'ne obstaja, ker za mesta težko rečemo, da imajo panonski videz. Panonskost ne pomeni, da so zgradbe nizke, ampak da ima značaj odprtega mesta.« Andrej Kalamar Kaj lahko poleg »veikih kuč« haredi »velki varaš«? KALAMAR: »Javne površine, ulice, parki, trgi, bogastvo programa in ponudba mesta, česar na vasi ni, najsi gre za banke, kavarne, knjižnice, uprave, kulturo, umetnost. Javno življenje. To je stvar mesta. Zato mora mesto dati pravo obliko, pravo formo za opravljanje teh dejavnosti, ki jih v vasi ni. Zato smo tudi v naših rešitvah največjo pozornost namenili javnim površinam in ne toliko zgradbam. Zgradbe so le nosilec programov, ki pa jih mora mesto v središču zelo natančno definirati.« In potem morata priti dva »od zunaj«, da to povesta prek natečajne naloge! Ali pa sta to odkrila šele ob delu v velikih mestih? ZRINSKI: »Ne. Težko je povedati, zakaj. Midva nisva od tukaj pobegnila. Izhajava od tukaj, vendar sva življenjsko pot našla tam, kjer se nekaj dogaja. Najini strokovni problemi so veliko večji, kot je tale soboški. Midva se počutiva Sobočana in delava to z veseljem. Torej: zakaj, če že imava svoje pozicije? Pri obema obstajajo neke ideje o vračanju. Jasno, to se ne zgodi čez noč, odvisno je tudi od tega, kako se bodo stvari po tem natečaju razvijale. Imava pa željo in interes, pomagati temu prostoru. In imava kaj povedati, ogromno svežih idej, izkušenj.« Bi dosegla enak uspeh, kot sta ga očitno že do sedaj v Miinchnu in Ljubljani, če bi ostala po študiju doma v majhnem mestecu Soboti? KALAMAR: »Verjetno ne, ker tam, kjer delava, sva v določenem sistemu pretoka informacij. Bolj sva na prepihu. Res pa je, da se informacije čedalje enostavneje in hitreje pretakajo. Mogoče se bo zgodilo, da bo tudi v Soboti takšen prepih, da ne bo več take razlike med Soboto in Ljubljano ter Soboto in Miinch-nom. To se bo zgodilo. Toda v času, ko sva se midva odločala za domicil svojega poslovnega življenja, tukaj veter ni pihal (»tu je nej fiudo voter«). Torej sva šla tja, kjer so se misli in dela lahko dogajala, kjer dobivaš naročila, kjer nekdo tvoje delo tudi ceni.« > Čez nekaj let bo torej vseeno, kje bosta živela, pa bosta vseeno dobivala velika naročila? KALAMAR: »Hja, to je stvar ki »grata ali ne gra-ta«. To se ne da prognozirati. Kljub temu pa, če pogledamo danes najbolj slavne arhitekte, ta obrazec vsekakor velja. Mario Botta je znan po vsem svetu, živi v neki samotni dolinici v Švici, dobiva pa naročila iz vsega sveta, ker je pač on Mario Botta.« ZRINSKI: »Ne gre samo za to, da bi moral biti tako slaven, to smo že nekako prešli. Verjetno bo kdo, ki bo hotel izkoristiti te najine izkušnje, kjerkoli bova že živela. Nazadnje pa si vsakdo kljub vsemu želi neki svoj mir. Ne misliva prerezati stikov, kjer delava, ampak morebiti prenesti center delovanja sem, kjer smo kot ljudje bolj doma, kjer se »duša boukše počuti«. Tukaj si napolniva akomulatorje in duša ponovno poleti, da lahko potem vsak ponedeljek ponovno odrineva.« Je bil tale natečaj prelomnica v odnosu mesta in ljudi do arhitekture in urbanizma? ZRINSKI: »Prelomnica je prav gotovo, če bo prišlo do uresničitve predlaganega, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov. Celotna skupnost mora biti za to, da se to zgodi. Torej če ne bo metanja polen pod noge, konkurenčne klavzule ali drugih nevščeno-sti - kar pa je v Soboti seveda mogoče -, se lahko v Soboti zgodijo prelomne stvari.« KALAMAR: »Sobota doživlja neko renesanso. Še pred petimi leti se je, če si rekel, da si arhitekt, to slišalo kot neka kletvica: »Tou ste tisti, ka ste vse tou napravili?!« Sedaj pa imam občutek, da se zadeve izboljšujejo, že to je velik napredek, da je mestna občina zmogla energijo za izvedbo tega natečaja.« Mogoče še bolj, ker je od vseh umetnosti - rekli smo, da je umetnost - najbolj politična. Mesto ima takšne arhitekte, kot si jih zasluži Koliko je pomembno, da se arhitekt druži z drugimi razmišljajočimi ljudmi, nasji bodo s tehnoloških ali humanističnih področjih, z umetniki? ZRINSKI: »Zelo veliko. Arhitekt naj bi bil kot švicarski sir. To pomeni: izredno veliko lukenj v znanju, ki jih zapolnjuje z drugimi strokami, sir pa kljub temu drži skupaj arhitekt. Po eni strani je to umetniški poklic, izhaja iz estetike, iz socioloških in družbenih pojavov, po drugi strani pa izhaja iz tehničnih znanj, ki zadevajo samo gradnjo. To pomeni, da bi moral arhitekt v prvi vrsti izhajati iz povsem pomenskih stvari: gradnja za ljudi in ne za arhitekte. Delati morajo estetiko v tem smislu, da dajo mestnim prostorom in predvsem ljudem nekaj, kar jim pomeni toliko, da se s tem sami identificirajo.« KALAMAR: »Naš profesor je arhitekturo zelo dobro okarakteriziral: to je lepa, elegantna in visoka dama, ki hodi zadnja v vrsti vseh dam - znanosti. Na vse druge pred sabo gleda, jih vidi, pozna in razume. Tiste v prvi vrsti pa zadnje ne vidijo. Prva je matematika. No, po drugi strani pa sta arhitektura in tudi arhitekt vedno tudi refleks. Mesto ima vedno takšne arhitekte, kot si jih zasluži. Mesto se razvija evolucijsko in del njega so tudi arhitekti, ki skrbijo za njegovo obliko - to pa je refleksija tistega, kar tam vidijo. Arhitekt poleg strokovnih druženj nujno potrebuje tudi informacijo oziroma bolje občutenje o slikarstvu, smereh filozofije in drugem. V vsakem smislu je arhitektura vedno odsev določenega danega trenutka v dani družbi. Zato pravim, da ima mesto takšne arhitekte, kot si jih zasluži.« ZRINSKI: »Neko določeno mesto ali družba je pač naklonjena eni vrsti arhitektov, težko pa je poenostaviti, da so potem tam samo »takšni« arhitekti. »Takšnim« so v tistem času in družbi naklonjeni. In to je tudi fenomen Sobote. Drugi ne dobijo priložnosti, da bi se izkazali. Gre tudi za neke vrste lobiranje arhitektov; če vemo, da se bo tam na vogalu nekaj zidalo, že vnaprej vemo, da bodo posel dobili trije ali dva ali celo en arhitekt. Pa ne zato, da bi bil ta arhitekt tako dober, ampak ker ima določene reference, ki investiroju zagotavljajo, da bo nekaj dobro narejeno - da bodo načrti tehnično dobri.« KALAMAR: »In to je dogajanje v družbi, to so ljudje, meščani, ki spletajo fino mrežo odnosov. Tudi arhitektura je vpletena v to mrežo dogajanj. Mogoče še bolj, ker je od vseh umetnosti - rekli smo, da je umetnost - najbolj politična. Pa naj se sliši še tako nasprotujoče si! Arhitektura je za izvedbo odvisna od investitorjev, povzroča ogromne stroške in trajne posledice v okolju, tu se tudi obrača veliko denarja. Zato je tudi gospodarsko zanimiva dejavnost in interes zanjo je bil vedno velik. Veliki državniki so imeli svoje velike arhitekte; to je tudi izkazovanje prestiža z arhitekturo.« Zahteve po čim cenejši gradnji arhitekte verjetno močno omejujejo v ustvarjanosti? ZRINSKI: »Če gre za brezdušne stvari, je res, da arhitektov ne potrebujemo. In naša družba, predvsem severovzhodni konec Slovenije, in mentaliteta ljudi sta dejansko tako usmerjani, da arhitekta ne potrebujeta kot nekoga, ki dela estetiko in humanejši bivalni prostor, ampak potrebujeta nekoga, ki zna držati ravnilo in svinčnik in zna narisati tehnično dokumentacijo s pravilnimi merami. To zna skoraj vsak. Mi smo znana »nacija,ezermeštrov«. V večini projektov manjka bistveni del arhitekta: da bi dal bivalnemu okolju dušo glede na želje ljudi, ki bodo tam notri. Tudi v Soboti se vsi razumejo na vse. Vendar pa se najina pasivna navzočnost v tem prostoru že čuti - upava, da se bo čedalje bolj, tudi pri teh, ki tukaj že delajo. Informacije se širijo. Misel se širi. In to je dobro.« Najprej se moraš zgraditi kot arhitekt. Arhitekti pišejo zgodbe v prostoru Kakšni materiali so tačas v svetu v modi? ZRINSKI: »Predvsem steklo, kovina in steklo. Čeprav tudi to že počasi mineva, na mojo srečo, ker jaz nisem za ta High-Tech (visoko tehnologijo, op.a.), samo steklene stvari. Mi zadnje čase delamo samo s steklom in samo z Edellstahlom (plemenitimi kovinami, op. a.) in vse to me močno spominja na nekakšen maksimalni tehnični videz, kjer pa se navaden človek ne počuti ravno dobro. Zdaj je torej v Evropi na pohodu ta »hajteh«, ogromno stekla, ogromno luči, ogromno tehničnih stvari, arhitektura izgublja dušo, človeka premaguje, prerašča. Vse je v smislu nekega trenda tehnike. Mi imamo zdaj vsi še strah pred računalniki, modemi in drugim, toliko je tega, da več ne moreš slediti. Enako se dogaja v arhitekturi. Toliko nekih zapletenih, tehničnih detajlov... Ne govorim zdaj o arhitektih, ampak o navadnih ljudeh: ko se soočijo z neko tako hišo, ko morajo iti mimo nje, ga ta hiša res fascinira kot nekakšen tehnični dogodek. Uooaau! Vedno te navdaja tudi s strahom, jaz pa mislim, da ni nujno cilj arhitekture, da deluje zastrašujoče. Jaz sem pač bolj humanist, meni so bolj všeč principi, da dajo nekemu človeku občutek identifikacije z okoljem. Vsak človek bi se moral v svojem okolju dobro počutiti, najti svoj odnos do zgradbe. Mi temu pravimo genius loči, duh prostora. To pomeni, da s tem odraščaš, to te spremlja.« To verjetno ne pomeni, da lahko v Soboti gradijo le z opeko? KALAMAR: »Ne, nisva za uniformiranost. Svet je tako na prepihu, da se bo prav gotovo postavilo tudi kaj stekla. Sva za raznovrstnost izbire različnih arhitektov in različnih materialov. To je to, kar bogati mesto. Ti moraš imeti samo dobre arhitekte, ki pa so lahko različno razmišljajoči. Tudi midva se v marsičem ne strinjava, ampak se znava pogovoriti. Predpisovanje kakršnih koli receptov glede materialov ni nikoli obrodilo kakšnih pozitivnih rezultatov. Po vsakem obdobju, ko je veljala ostra regulativa, ostaja neki pečat, ki ni nujno lep! Pe še o strahu, o katerem je govoril Iztok. Hiša, ki vzbuja strah! Jaz bi rekel: hiša mora dati vtis! Mora vzbuditi neke občutke. Trudimo se, da pozitivne. Na primer - spoštovanje.« Kakšne želje, cilje imata: ne ^elita si slave posebneža, kot je Hundertwasser, ne denarja in ogromno naročil kot številni povprečneži. Kaj torej? KALAMAR: »To so stvari, ki si jih človek nekako niti ne more želeti, ker so to stvari, ki pridejo same od sebe. To je stvar, ki pride od znotraj ven. Eni jo imajo, drugi je nimajo! Eni si ustvarijo svoj osebni stil. Najprej se moraš ti zgraditi kot arhitekt. To traja. Skozi celo življenje se izgrajuješ, to te bogati in zaradi tega postajaš boljši in samosvoj. Včasih vidiš hišo in veš: aha, to je pa ta arhitekt. Zgradil je svoj osebni odnos do sveta. Vendar to nastaja nezavedno, ti svojega stila ne izbereš, bolje: stil izbere tebe oziroma v tebi čedalje bolj raste!« ZRINSKI: »Mi pišemo zgodbe, vsaka arhitektura, hiša je nekakšna zgodba. Tako kot pisatelji lahko pišejo različne stvari, roman, kaj veselega ali žalostnega, tako je tudi pri nas. Vsak nov objekt je vezan najprej na okolje in ti kot arhitekt moraš skozi to hišo povedati svojo zgodbo. To zgodbo pa govoriš ljudem. To je bistvo našega dela. Arhitekt poskuša na primer s formo in funkcijo »zgrabiti« dušo naročnika hiše; če se z njo identificira, če ga prostori animirajo, budijo njegovo lastno domišljijo oblikovanja prostora, je svoje delo dobro opravil. Koliko je v tem uspešen, najbolje vedo tisti, ki v stavbi bivajo. EN* velja tudi za vse javne zgradbe, za mestni ptos^ tudi za urbanizem. Če skozi tisto nastalo formo tv ljudje nekaj svojega in razumejo stvar, če je tomi^ poznavno, je stvar končana.« KALAMAR: »Arhitekt mora v začetku prej veliko vhodnih podatkov, gre za lokacijo, W informacije o odzivanju okolja na novo stvat-f^ v načinu odzivanja arhitektov na te interakcijep zgodba, ki je vsakemu arhitektu lastna. On iahk° eno drevo na parceli reagira na ta način, jat P1 drugačen; hiša lahko drevo ovije ali pa indifed11 stoji ob njem! Arhitektura je vedno vzpostavita ga odnosa do okolice, prostora. Naš besednjak1 črke, naš besednjak so prostorski odnosi. Eni im naraven dar, da to čutijo, drugi pa ne. Toda 11° s vedno obstaja.« j ZRINSKI: »Zato pa moramo tudi v arhitt tako kot pri pisanju, najprej poznati črke, Pra besede, nato tvorimo stavke in na koncu pišemo dbe. Problem pa je, da se je veliko arhitektov le črke, pisati besede, potem pa napišejo sta^j'^ nes je zunaj modro sijalo sonce. Veliko p sčasoma izgubi tudi rutino za delanje pomeni, čedalje manj vedo iz besednjaka, kija ladajo, pa tudi ta besednjak se sčasoma krci' Ti svojega stila ne izbereš, bolje, izbere tebe, J i v J h * n< m sl ji k; ni sl Pi k: Potem jim ostane le prepisovanje zgodb? ZRINSKI: »Tudi to je mogoče, da asociiM^ neke druge zgodbe, da ni originalna stvar ) cenim tiste arhitekte, ki znajo dobro prepih stvar, kot tiste, ki znajo slabo prepisovati ah P slabo pisati.« KALAMAR: »Biti slab avtor ali doberP05^ valeč? Vse te stvari kažejo na to, da je arhiv lt umetnost. Velikokrat so jo v bližnji ali d. S( k. V Vi le ti li as C bi n st jr h. S( bi la R »J Pi k Si 0. It, k. JI n, 5 Iztok Zrinski teklosti razumeli kot graditeljstvo. Biti pomeni obvladati znanost in biti umetnik- W arhitekture pa je v delanju krasnih zgodb, ses iz črk in besed, ki so lahko popolnoma -na značaja. Hiša ima svojo statiko, svoje Pref , # osvetlitev. Vse to pa potem nekdo bolj ali m c šno združi v neko zgodbo. Kratka črtica je' Kratka črtica je lahko včasih zanimiva in majhne hiše so Ion* včasih strašno lepe. sih strašno zanimiva in majhne hiše so 1°^ strašno lepe.« Al Kakšen pomen pa dajate barvam? ZRINSKI: »Jaz vsaj dajem barvam pomen, vendar ne v smislu ko lori tov, ) ji mer ta rumena hiša. Nisem prepričan, ipfN$ sploh »paše«. Izbrati pravo barvo, pomel arhitekturi zelo veliko. Forma sama m°ra . j tako povedati dovolj, barva pa naj potidf stvari. Vendar ne v tem smislu, da te graditeljstvu pri nas bi težko rekli, da je? y fi)11 j tov asociirala na neko raščeno stvar.' zidana struktura naj deluje nevtralno ) m krajinsko barvo, ker šele potem ta pokra)1 bolj izstopi ali pa obratno.« , KALAMAR: »Ne moremo zdaj gleaa bi skozi barvo pokrajine nastajala ima neke svoje razloge. Barva v arhiv* j malen faktor v primerjavi z barvo vrA kakorkoli ga pobarvamo, če ga po^j^11 J leč, nima barve, pokrajina pa jo ^ir,a'.IOfjtt'l'J razmišljam le kot o enem delu, enem fak su oblikovanja. Nikoli se z barvo vseSa nikoli se z barvo vsega ne skrije!« A * B BERNARDKI# FOTOGRAFIJI: JURE ta Pt Ai h o| k< h: bt 0( se Pc m bc ni Pr Pc bc ta Ul Pc V| ki »e 11 »d ds de da »n de ku *k ko Pr M Pl, !Pi »d sta s' ''o ^nik. 7. marca 1996 bčine basovska občina, cestarji in Kugla Kamnolom kot prekmurski »zlatokop ^casno ali hitro zniževanje najvišjega a Prekmurja - Kamnolom v Sotini žuli rogašovsko občino - Kam JL° ^žili 880 tisočakov? ne zarad^n m Vedno ne da spati marsikomu v rogašovski občini, pa ®aeinenaib6!™^11'*1 de.t°naciL temveč zaradi želje po zaslužku. Do-ska Sobota daje upravljalec kamnoloma Cestno podjetje Mur-jim Avstrijci sam* odločati o razvoju in izkoriščanju. Očitno kakšna je VjJ ena.ri.e® vedno mahajo pred nosom. Ali kdo sploh ve, 110 razporejen”” a Prekmurskih hribov, ki so skorajda enakomer-sk°-madžarsk' °” Zaboda Proti vzhodu ob slovensko-avstrijski in sloven-Porneni preveflT^' 'n obkrožajo Prekmurje kot naravna zaščita in kaj kam»„i e ' o poseganje v naravno podobo pokrajine, najsi.gre za ’ vodna zajetja, nasipe, hale in drugo? ^ok detonacije0?'6'5 tako moteče Seni 1995’ akor na primer je-k°rektno ’ Sa- 'e natančno in Vrabiča dir?aSnil° Otmarja yrtanJe in mi -tOrja Podjetja za e^°- Ne m niyanJe> očitno za-c’da svojih°'ki'0 nit* očita-asfaltira];- rf> ° do kantnoloma l tnega Je’ da direktor b°ta Vit0 r -etja Murska So-nika, da bi h ?rek vztrajno za-?tanka Cest 'la ureditev preo-do me-h°vi Pristnidaz Ostrijo v nji-k°del°vanju ok-l' (°b večjem Ln?ristaLa^?e bodo more-pge!)- Tokrat na ureditev pod-0ČHek Občine j"0 zaim,.,. .anaša na prem- s s*ranost Cestnega amnolo^^ta za naložbe v 0/)V-Sp°rOČainV enem °d d0p’-mn-110Presenp-Ces?arjem. »da l 2f,bsti ra. Ca va^e stališče do s^n°lofna v°ia eksPl°atacije n .Perfnane„, S°tlni' Občinski C'J0 °z- spira,0 P°tencira redeji-^^P‘0h ^‘atus koncesije SVeta Mestne občine Murska Sobota remoženje občine ni razdeljeno ^ih *n bilan 3 03 dnevnem redu obravnava in sprejem zaključnega ^dr • sejo p Stania PreJšnje soboške občine, so ju preložili na ^erenčer t Sedn'k nadzornega odbora Janez Stoti in župan občj® '‘^ej Sp • poudarila, da si bodo prizadevali, da se zaključni ^°riM ^Alti st-’ ker 1,0 osnova za delitveno bilanco prejšnje llPorab r blokirano ogromno premoženje, ki se ne more bof„e tud' *’ P°*eg tega pa izgublja vrednost. Sprejetja pa si ^Ioč^^Uo, j*.Vsc novonastale občine, kajti dokler premoženje ne Za Možk ° do'go se občine ne bodo mogle zadolževati in se ^v^-Gerenčer je tudi obljubil, da bodo čim prej sklicali č, 4uPanov. Podal „ Mot] j« „ 11 ti naročilo n , nadaljevanju ^ta^una obZaključnem raču- So-^Pl ^hodkii^-^dalje, da ^'hod1?0^ ve j^^°dki v okvi-Postav^ b°lj držat” FSe moraj° v S5Vintem, “Popisanih ■3 rea|ihteva. nai nadzornega od-Zaci)o prihrmvajveč naredi ^bn am’ kjer • dkov ter naJ se V s4lhPri naje'Jne potrebno, še 6lstra U vendar ne Nalije nekaeakcije' Po dru’ Prcsežkov ter 'J°hov tol!”1 V vrednosti Js,% 2aktevava /Jev- V imenu % vslVseh podr — porab° sre-pr; h Planot ?ČJlh’ predvsem ihv?VesticiiaLn,Zavodov- ven' uekaterpSt’rati« n to ne pomeni Postavkg8°tav>jajo, da so °li|(Q a hi po različne posta-.dia^ Zato ^lasre'J80tavljai!;ed0 k°mpletna Hrskdstva zam?Udi’ daso šla S^ih nPr0|neta nnega odloka o % na Javnih pro. 11 naseljjh Jnestu Murska na območju te za izrabo naravne kamenine in zahteva rešitev zadeve. Opozarjam vas, da tako vaše stališče, kot je v odgovoru na anketo, lahko situacijo še bistveno oteži. Ne glede na zapisamo menimo, da je naše sodelovanje v obojestranskem interesu.« Tako torej predsednik Občine Rogašovci Janko Halb. Ne vemo sicer, na kakšno »obojestransko korist« je mislil: gre za koristi občine in občanov ali Prekmurje obkrožajo vrhovi ali bregi: Rakov vrh (365 m), Beli breg (346 m), Rdeči breg (416 m), Sotinski breg - Kugla (418 m), Činčev breg (376 m), Vreje (381 m), Tromejhi k (388 m) Srebrni breg (404 m), Velki breg (370 m), Gorički breg (363 m), Bejčin breg (344 m), Soški vrh (323 m), Novi vrh (326 m). bolj za koristi Pomgrada, katerega direktorje? Le zakaj Cestno podjetje z njimi noče »sodelovati«, če pa so se lotili sku- občine. Odlok ureja parkiranje, cestnoprometno signalizacijo, avtobusna postajališča, nadzor nad izvajanjem določenih del odloka, kazenske določbe in drugo. V Murski Soboti naj bi uvedli tudi parkirnino za določena parkirna mesta. Med drugim so predlagali, da bi bil v mestu Murska Sobota prepovedan promet vozil avtošol od ponedeljka do sobote od 5.30 do 7.00 zjutraj in od 13.30 do 15.30. V odlok niso posebej vnesli omejitev hitrosti, saj se na republiški ravni pripravlja nov zakon, kjer bo omejitev 50 kilometrov na uro. Alojz Sraka pa je vprašal, če je segment o avtošolah v skladu z zakonom. Ludvika Škaperja je zanimalo, kdo skrbi za ceste, ki jih kmetje umažejo z blatom, saj je to lahko tudi nevarno, ker jih nihče ne spere, ampak čakajo dež. Blato na cestah bi morali nadzirati policisti. Dr. Antona Trčka je zanimalo, kakšen bo režim na parkirnih površinah blokov v bližini parkirišč, ki jih je potrebno plačevati. Toroko-va je pojasnila, da bo potrebno pri stanovanjskih blokih čim prej določiti funkcionalno zemljišče. Na karti so ta zemljišča že narisana, karte pa bodo obesili na javnih mestih. Na seji so obravnavali in sprejeli pne naložbe v novo asfaltno bazo (s finančno udeležbo sodeluje tudi ljubljansko cestno podjetje, ki menda računa na velik dobiček ob morebitni gradnji avtoceste)? Soboško cestno podjetje noče izpustiti iz rok kamnoloma; za podjetje s tovrstno dejavnostjo je to ne le kamnolom, ampak kar »zlatokop«. Gospodu Halbu so ponovno odpisali, da so njihove načrtovane investicije v kamnolo mu prostorsko-prometna ureditev kamnoloma, zamenjava opreme, elektrifikacija, nabava dodatnih drobilnikov in montaža elektronske tehtnice. Te naložbe bodo zmogli sami, zato »ne potrebujemo nobenega tujega vlaganja niti tujih kreditov niti ne nameravamo vključiti v la stništvo tujega partnerja. 'Anketa, ki ste nam jo poslali, pa se nanaša na zgoraj navedena vprašanja.« Nihče ni lastnik kamno- predlog odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Murska Sobota, kajti samo z ustanovitvijo le-tega bodo lahko konkurirali za posojila z ugodno obrestno mero za graditev neprofitnih stanovanj. Brigita Bavčarje predstavila tudi stanovanjski program v Mestni občini Murska Sobota. Povedala je, da je porazno, da Republika Slovenija nima nacionalnega programa stanovanjske politike. Po njenem mnenju se je potrebno posebno osredotočiti na štiri točke: nakup starih stanovanj, nadzidava blokov, ker je to najcenejša možnost, problem Cesta Terbegovci-Kutinci Ceste povzročajo v vseh novonastalih občinah največje težave in tako je tudi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Nekatere bi bilo potrebno vzdrževati, druge asfaltirati, denarja za vse ceste pa ni, zato je potrebno dobro proučiti, kakšen bo prednostni vrstni red. Tudi o tem so govorili na zadnji seji v tej občini, kajti precejšen delež sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje bodo namenili cestam. Na sejo so povabili tudi Slavico Toplak iz Centra za socialno delo, ki je spregovorila o socialnem skrbstvu in položaju občanov v tej občini. Povedala je, da živijo mnogi občani v tej občini zelo skromno in da jih veliko potrebuje pomoč. Veliko občanov je že prišlo na Rdeči križ v Gornji Radgoni po pakete s hrano, pralnimi sredstvi in hrano za otroke, nekaterim pa pomagajo tudi z enkratno denarno pomočjo. Dodala je tudi, da paketov ne delijo kar tako, ampak gre vse prek loma, dodeljena je le pravica do uporabe naravnega bogastva, katerega lastnik je država. Kako bi lahko bil »tujec solastnik kamnoloma«? Kdo bo v prihodnje dodeljeval koncesije (glede rudnin je skoraj gotovo to država) oziroma kakšna bo delitev sredstev, zbranih s plačevanjem koncesije, med občino in državo, zaenkrat še ni znano. Zaenkrat plačujejo koristniki kamnoloma le davek od rudnin, vendar se je delež za minulo leto doslej nakazoval skupni Občini Murska Sobota. Davek za leto 1995 bo Občina Rogašovci že prejela na svoj žiro račun, in sicer je znesek 885.161,50 tolarjev. Kako jih bodo uporabili, bodo okoliški vaščani dobili cesto, kakšne druge ugodnosti? BERNARDA B. PEČEK rešitve Pušče - celostna in urbanistična ureditev, ko bo sprejeta finančna bilanca nadaljevanja gradnje v Razlagovi ulici. Letos nameravajo nadzidati dve dvosobni stanovanji, v Slovenski 37 in Staneta Rozmana 6. V razpravo se je vključil tudi Janez Šarkezi, ki je povedal, da je imela komisija za romska vprašanja sejo in ugotovila, daje potrebno zagotoviti vsaj 10 milijonov tolarjev za rešitev stanovanjskih problemov na Pušči. S tem denarjem bi se rešil stanovanjski problem kakšnim desetim, dvanajstim družinam. Bavčarjeva je odgovorila, da romsko vprašanje ni samo problem te občine, ampak vse države, ter da ga je potrebno obravnavati celostno, ne pa parcialno. A. N. R. socialnih delavcev, ki jim dajo potrdila. Obravnavali in sprejeli so tudi predlok odloka proračuna za letošnje leto, ki znaša 121 milijonov 281 500 tisoč. Odločili so se, da bodo najprej gradili cesto Terbegovci-Kutinci z začetkom pri glavni cesti, potem pa bo prišla na vrsto cesta v Kupetincih, omenjeni pa sta še cesti Kokolanjščak in Kra-Ijevci, ki pa bosta prišli v poštev kasneje. Rdečemu križu bodo namenili 400 tisoč tolarjev in Karitas 100 tisoč tolarjev. Dvesto tisoč tolarjev so namenili tudi za t. i. laično pomoč na domu (kuhanje, pospravljanje in podobno) tistim občanom, ki zaradi bolezni ali drugega vzroka ne zmorejo osnovnih opravil. Omenili so tudi vprašanje odvoza odpadkov, saj so svetniki povedali, daje iz nekaterih predelov vasi nemogoče odvažati smeti. Aleksandra Nana Rituper V Ljutomeru so se občinski svetniki spet precej »udarili« Mirna županova vest ali kazenski pregon? Razčistiti, ali je bilo pri gradnji Mestne hiše res marsikaj narobe, enako pa storiti tudi v primeru zadeve Posedi - Poročilo nadzornega odbora sprejeli, zaključnega računa za leto 1995 pa ne Potem ko je v ljutomerski občini spet završalo zaradi Mestne hiše (še najbolj je razburaklo javnost pisanje v našem Vestniku z naslovom Marmornato razkošje ljutomerskega županata), smo slutili, da bo »vroče« tudi na zadnji seji Občinskega sveta. In res je bilo. Poleg Mestne hiše je bila na tapeti tudi zadeva Posedi, nazadnje pa je svetnike precej »segrelo« še poročilo nadzornega odbora o »poslovanju« Občine Ljutomer v lanskem letu. Temperatura se je začela postopoma dvigati pri točki o vprašanjih, pobudah in predlogih članov občinskega sveta. Tomi Nemec ni bil zadovoljen z odgovorom o sanaciji plazu na Kameščaku in izrazil dvom, ali je res pripravljena tehnična dokumentacija. Drago Škrlec je spet »dregnil« v odpiralni čas Pomurskih lekarn in se nikakoPTie strinja, da je dežurna služba samo v Murski Soboti (dvakrat mesečno naj bi bila tudi v Ljutomeru). Ivo Šumak je bil mnenja, da je vmešavanje občine v poslovanje javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer nesprejemljivo in povedal, da so lansko leto končali brez izgube. Janez Kuharje za začetek svojih dokaj številnih pripomb in predlogov povedal, da ne verjame, da bi bilo za odlagališče odpadkov porabljeno tako malo denarja, kot je navedeno v gradivu. Poleg tega je kritiziral občinsko upravo, ker še vedno ni poskrbela za odgovor na njegovi vprašanji, ki ju je postavil lani julija in oktobra. Vlado Potočnik je seznanil občinski svet z zahtevami za ureditev razmer na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ki so jim jih naložile inšpekcijske službe, denarja pa nimajo. Jožko Slavič je zaskrbljen, ker je v vodovodnem omrežju še vedno precej salonitnih cevi, obenem pa ga je zanimalo, kako je z rudarsko takso, ki bi jo morali nakazovati podjetji Segrap in Križevske opekarne. Še bolj se je »vznemirjala« zaradi te takse in posega v prostor Jelka Rostaher (bilo je pojasnjeno, da lani taksa sploh ni bila nakazana), obenem je spraševala, kako bo z avtocesto v ljutomerski občini in kaj je z dovoljenjem za projekt Termal II, ter se zanimala, kdo skrbi za vzdrževanje Mestne hiše, saj po njenem mnenju ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi Franjo Štebih se je dotaknil Mestne hiše, češ zakaj v njej še vedno ni urejena muzejska zbirka. Župan Ludvik Bratuša je trdil, da ima mirno vest ter se spraševal, »ali je smotrno komunicirati z debilnimi načini pisanja in podtikanji ali pa stvar prepustiti sodišču«. Po njegovem je vse potekalo tako kot bi mora- Najbolj kritičen pa je bil Maksmiljan Indihar, ki je zahteval, da je treba ugotoviti, kako so bila oddana dela za obnovo Mestne hiše, in če ni bilo vse po predpisih, je potrebno sprožiti kazenski postopek proti prejšnjemu predsedniku Izvršnega sveta in sedanjemu županu Občine Ljutomer Ludviku Bratuši. Poleg tega je terjal tudi opravičilo podjetniku Posedjju, če se ugotovi, da je res, da mu je občina prodala parcelo za gradnjo poslovnega prostora, čeprav naj bi vedeli, da tam gradnja ni mogoča. lo; o tem bo posredoval tudi vso dokumentacijo. Na predlog predsednika nadzornega odbora Občine Ljutomer Pavleta Serca so obravnavo njihovega poročila uvrstili pred sprejemanje zaključnega računa za leto 1995, vendar so potem kar sredi razprave to točko prekinili in vseeno najprej vzeli pod drobnogled lanski proračun. Nadzornemu odboru je bilo spornih več stvari, predvsem pa prevelik delež ljutomerske občine za zgraditev transformatorja pri novi črpalki OMV-ja v Ljutomeru in prekoračitev sredstev za plače občinske uprave. Po precej dolgem in mučnem prepričevanju je sledilo glasovanje. Zaključnega računa niso potrdili, glede plač pa so sklenili, da mora nadzorni odbor preveriti, ali je bilo pri izplačevanju vse v redu, in podati poročilo. Preden so obravnavo preostalih točk preložili na naslednjo sejo, so obravnavali še merila in pogoje za financiranje krajevnih skupnosti ter sklenili, da bodo v občinskem proračunu zagotovili plače za devet tajnikov, in to po količniku 2,20, ki velja za srednješolsko izobrazbo. Nekateri bodo zaradi tega prikrajšani, ni pa izključeno, da jim ne bi namenili dodatne stimulacije iz blagajne krajevne skupnosti, če bodo ugotovili, da si to zaslužijo. J.G. Iz Občine Cankova - Tišina Od osem do šestnajst članov svetov KS Podobno kot ponekod drugje, so tudi v tej občini glasovali za svete krajevnih skupnosti in vaške odbore. Pri tem se lahko ponašajo tudi s precejšnjim odzivom volilcev, saj je bila udeležba v KS Gederovci 94-od-stotna, v KS Tišina 82,6-odstotna, v KS Cankova pa 80,3-odstotna. Svet Krajevne skupnosti Cankova bo imel poslej šestnajst članov. Izvoljeni so bili: Anton Gomboc, Bojan Kuzma, Anton Geder, Jožef Bertalanič, Anton Perša, Jožef Vogrinčič, Branko Stražišar, Robert Durič, Štefan Flisar, Drago Kočar, Janez Domiter, Zdenko Beloševič, Geza Lončar, Branimir Kuzma, Branko Kornhauser in Marjeta Sapač. Prav tako so izvolili člane vaških odborov. Vaški odbor naselja Cankova šteje pet članov, za tolikšno število pa so se odločili tudi v Korovcih in Topolovcih. Po šest članov bodo imeli vaški odbori v Domajincih, Gornjih Črncih in Kraščih, sedemčlanski vaški odbor bo v Gerlin-cih, v Skakovcih pa le tričlanski. Svet Krajevne skupnosti Gedero-vci šteje osem članov, in sicer so to: Milan Karoli, Štefanija Džuban, Branko Buček, Jožef Hochegger, Ivan Ciglar, Franc Maček, Štefan Kovač in Ernest Andrejč. Odločili so se tudi, da bodo vaški odbori v Gederovcih, Krajni, Murskih Petrovcih in Sodišincih šteli po pet članov. In še svet Krajevne skupnosti Tišina, ki bo imel devet članov, ti so: Štefan Števanec, Vlado Vinko-vič, Marija Ribaš, Slavica Gomboc, Jožef Hauko, Marjan Šča-nčar, Jožef Gumilar, Nataša Domjan in Slavko Cener. Različno pa je število članov vaških odborov, in sicer po trije v Murskih Črncih, Vanči vasi in zaselku Roma, po pet v Borejcih, Gradišču, Rankovcih, na Tišini in v Tropovcih, medtem ko bodo imeli na Petanjcih sedem članov vaškega odbora. M. JERŠE vestnik, 7. marca »ociala, šolstvo, zdravstvo Upokojenci in država Februarske pokojnine enake januarskim V marcu in naslednjih mesecih se bo za pokojnine upoštevalo samo gibanje povprečnih plač vseh zaposlenih, brez gibanj življenjskih stroškov. Poslanci državnega zbora so s sprejemom odloka o določitvi razmerja med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo za leto 1996 konec februarja oblikovali vse pravne podlage za nov način usklajevanja pokojnin, ki je bil že upoštevan pri njihovem izplačilu v mesecu februarju. Uskladitev pokojnin v tem mesecu je odvisna od višine povprečne starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki bi morala biti izplačana v tem mesecu glede na povprečno plačo, in zneskom te pokojnine, izplačane v preteklem mesecu. Ker bi moral biti po sprejetih zakonskih merilih izplačan nižji znesek (63.443,00 tolarejv), kot je bil v januarju (63.761,00 tolarjev), je ostalo izplačilo februarskih pokojnin takšno kot za januar, torej brez poračunov, ki so bili v tem mesecu izplačani za november in december 1995, saj zakon ne dovoljuje njihovega znižanja. Navedena odločitev je temeljila na ocenjenih podatkih o gibanju življenjskih stroškov v mesecu februarju, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi višine povprečne plače. Kolikor se bodo gibanja dejansko ujemala z ocenjenimi, bo znova prišlo do spremembe ravni pokojnin, ko bodo plače vseh zaposlenih porasle za več kot 0,5 odstotke. Tolikšna je razlika med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki bi morala biti izplačana v februarju, in tisto, ki je dejansko bila. V marcu in naslednjihrfhesecih se bodo za uskladitev upoštevala samo gibanja povprečnih plač vseh zaposlenih, brez gibanj življenjskih stroškov, ki so pomemebni le pri februarski uskladitvi. Spremembe v višini pokojnin so tedaj enake mesečnim spremembam v višini plač, če se te povečujejo. Če se plače znižajo, ostane izplačilo pokojnin enako izplačilu v prejšnem mesecu. Do spremembe ne pride toliko časa, dokler s ponovnim zvišanjem plač ni pokrito njihovo predhodno znižanje. Tedaj se opravi uskladitev v višini razlike med novim zneskom plače in plače, kakršna bi bila izplačana v preteklem mesecu, če znižanja ne bi bilo. Tako je sporočilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Iz tega opisanega načina usklajevanja bodo začasno izvzete pokojnine, ki so bile uveljavljene od 1. 1. 1991 do 31. 3. 1991, ter pokojnine, uveljavljene od 1. 1. 1992 do 31. 3. 1992. Višina prvih bo ostala nespremenjena, dokler večina preostalih ne bo porasla za 10,43 odstotka, višina drugih pa toliko časa, dokler večina drugih ne bo porasla za 7,6 odstoka. Pokojnine, ki so bile uveljavljene v letih 1994, 1995 in 1996, pa bodo v mesecu marcu, preden bodo usklajene kot vse druge, z izjemo pokojnin, ki mirujejo, najprej na novo preračunane ob upoštevanju prve začetne uskladitve v višini, ki jih bo izenačila s pogoji, kakršni so veljali ob odhodu v pokoj za večino že pred tem upokojenih. Posledica tega preračuna bo znižanje pokojnin iz leta 1994 za približno 2,8 odstoka, iz leta 1995 za okoli 3,2 odstoka in leta 1996 za 3,9 odstotke. Le-to pa bo delno omiljeno potem, ko bo v letu 1997 določena nova višina povprečne starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo. Novi način usklajevanja pokojnin preprečuje velika nihanja prejemkov iz meseca v mesec, hkrati pa zagotavlja usklajevanje pokojnin s porastom povprečnih plač vseh zaposlenih delavcev in ohranitev pridobljenih pravic. MaH V letu 1995 za 254 milijonov presežen program dela Pojasnjevanje 161 milijonov izgube v Splošni bolnišnici M. Sobota Glavni vzrok za 161-milijonsko izgubo naj bi bil za 254 milijonov tolarjev preseženi program dela. Med vzroki naj bi bil ob neustrezni zdravstveni politiki, pacientih s pametjo, zasidrano v prejšnjem sistemu, previsoko porabo zdravil, nakupu nujnih aparatur oziroma odplačevanju posojil in strokovnem izpopolnjevanju tudi previsok delež, ki ga v bolnišnici namenjajo za dežurstva zdravnikov. Pogodba, sklenjena med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Splošno bolnišnico, ki določa denarno vsoto, iz katere se plačujejo bolnišnici njene storitve, naj bi bila diktirana s strani vlade ne pa zavarovalnice, kot smo lahko izvedeli 28. februarja na seji sveta zavoda Splošne bolnišnice M. Sobota. Vladin človek, primarij J. Zajc, je videl glavni vzrok za prekoračitev v 254 milijonih tolarjev - v preseženem programu dela, ki je »požrl« tudi dobiček, ki bi ga bolnišnica lahko imela, saj so imeli v preteklem letu 2.859.561.690 SIT prihodkov. Toda kako naj posamezni oddelki zmanjšajo program dela? Naj npr. na kirurgiji opravljajo najnujnejše posege, na vse druge pa naj se požvižgajo? Kje je meja med zdravniško etiko in ekonomijo? Priporočljivo bi bilo, da gredo politiki v čakalnice in ljudem razložijo, da če ni denarja, tudi zdravniških storitev ne more biti. Zajčje svetu tudi predlagal, naj zmanjšajo stroške za strokovna izpopolnjevanja in naj sami v soboški bolnišnici organizirajo posvete, simpozije itd. Ob tem pa je pozabil^da sistem slovenskega zdravstva določa, koliko strokovnih izipopolnjevanj morajo zdravniki opraviti letno, brez njih namreč ne dobijo potrjene zdravniške licence. In koliko posvetov bi si letno lahko soboška bolnišnica privoščila? Za srečanja je navsezadnje potrebno najti tudi pokrovitelje. Namesto dežurstev, za katera gre iz »mase za osebni dohodek« 17 odstotkov, naj bi uvedli delo v turnusih tudi za zdravnike, prav tako naj bi t. i. sekundariat (za nove doktorje) potekal v turnusih, kot je še predlagal g. Zajc. Ob takšnem predlogu je seveda vprašanje, kakšno korist bi imeli od tega sekundarci, zdravniki in pacienti, saj je najbrž namen sekundariata, da se mladi zdravniki čim več naučijo, za to pa je najboljša možnost v času rednega programa (npr. od sedme do petnajste ure) ne pa od desete zvečer do šeste zjutraj. Manj denarja naj bi dajali tudi za zdravila, vendar s temi že zdaj »škrta-rijo«. Za draga zdravila so potrebni trije zdravniški podpisi, tistih s t.i. negativne liste pa že dolgo ne predpisujejo več. G. Zajc je torej ponujal vrsto rešitev, čeprav mnoge med njimi v bolnišnici že poskušajo reševati. No, vsaj pohvalil jih je, da pri razdeljevanju osebnih dohodkov niso mešetarili in goljufali, kot se Ob tednu boja proti raku(l. - 8. 3. 1996) Rak nič ne potrka, ko vstopi v naše telo K sreči pa rak svoje navzočnosti v našem telesu le ne more povsem zatajiti, nekatera njegova dejanja nam ga dosti hitro izdajo.Če za znamenja vemo in jih upoštevamo, ga z zdravnikovo pomočjo lahko odkrijemo tako zgodaj, da ga uspešno pozdravimo.Vsa ta znamenja pa imajo dvojni obraz: nobeno ni tako, da bi stoodstotno kazalo na raka, vendarle so se vsi raki začeli s katerim od teh znamenj.Misliti na raka nikakor ne pomeni imeti raka. Oglejmo si nekaj teh znamenj! Sedem jih Spodbujanje inovativnega dela Zavod Republike Slovenije za šolstvo si v zadnjem času še posebej prizadeva, da bi se z njegovo neposredno dejavnostjo seznanil čim širši krog ljudi. V ta namen organizira ob koncu vsakega meseca redna srečanja z novinarji, na katera vabijo tudi uredništvo Vestnika. Nazadnje so namenili največ besed spodbujanju inovativnega dela v vrtcih, šolah in dijaških domovih. je in vsakemu je vredno prisluhniti. 1. RANICE IN RAZJEDE NA KOŽI IN SLUZNICI, KI JIH JE ŽE PREKRILA KRASTA, KOŽA POD NJO PA SE NE ZACELI NITI V MESECU DNI. RANICA OBIČAJNO NE BOLI. Tako se kažejo običajno nekateri raki na koži, ki jih danes že uspešno pozdravimo 95-odstot-no. drisko okuženi hrani, prebavnih motenj postani jedi, krvavitve počeni žilici, izcedek iz nožnice pa nepomembnemu vnetju, ki bo itak prešlo samo od sebe. BREZBRIŽNOST IN GLUHA UŠESA BOTRUJEJO PREMN- Gre za 60 izbranih inovacijskih projektov v letu 1996, kijih bo Zavod tudi sofinanciral. Tako je OŠ Turnišče izbrana za izvajanje projekta Šoiska.tele-vizija. Dvojezični OŠ I Lendava je zaupano izvajanje projekta Uč-nociljno načrtovanje pouka slovenščine po tematskih sklopih v 5. in 6. razredu osnovne šole, osemletka Franceta Prešerna v Črenšovcih pa bo izpeljala projekt Učnosocializacijski vidik dela z romskimi učenci na razredni stopnji. Mag. Martin Mele, kije na- tančanje predstavil namen teh projektov, je poudaril, da želi Zavod za šolstvo z njimi doseči, da bi vnesli v vrtce, šole in druge šolske ustanove še več ustvarjalnega duha in dodatno motivacijo. Prizadevanja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, njihovo ustvarjalnost ter inovativnost učencev in dijakov pa bodo spodbujali z zagotavljanjem domačih in tujih strokovnjakov ter organiziranjem javnih predstavitev projektov in s sofinanciranjem. J. G. HUJŠANJE BREZ PRAVEGA RAZLOGA so lahko v zvezi z rakom na želodcu ali požiralniku. Rak na prebavilih v Sloveniji narašča, je na drugem mestu pri obeh spolih (na prvem mestu je pri ženskah rak na dojki, pri moških pa rak na pljučih). 7. VSAKA SPREMEMBA IN NEREDNOST PRI NJU, ODVAJA- KI JE Sveta Ana v Slovenskih goricah Cvetlični projekt Tudi na Osnovni šoli Sveta Ana (svojčas Zgornja Ščavnica) se lahko pohvalijo, da so doslej izvedli že več odmevnih projektov, s katerimi so raziskovali predvsem značilnosti svojega kraja. V tem šolskem letu pa so so še odločili, da bodo izvedli cvetlični projekt, da bi mladim čimbolj privzgojili smisel za spoznavanje in opazovanje naravnih procesov ter jih usposobili za razmoževanje rastlin iz semen in gojenje sadik, kar bodo lahko v življenju s pridom uporabljali. Za strokovno pomoč pri izvedbi projekta so se obrnili na Izidorja Goloba, inženirja agronomije in znanega gojitelja žlahtnih perunik, ki jim je z veseljem obljubil sodelovanje. Doslej so že opravili nekaj nalog. Tako so pripravili zemljišče, na katerem bodo spomladi sejali in sadili. Pripravili so tudi lesene količke za označevanje, novinarska skupina pridno zapisuje dogodke, likovniki se umetniško izražajo ... Pred božičem pa so naredili posode iz gline in potem vanje posejali žito. Inženir Golob je pripravil odzivno predavanje, katerega so se udeležili poleg šolarjev tudi številni starši. Časi strogih »učiln zidanih« so, kot kaže, nepreklicno minili. ALEŠ LIPKO 2. NAPREDUJOČE SPREMEMBE V BARVI ALI VELIKOSTI MATERINEGA ZNAMENJA ALI BRADAVICE. Tako se kaže črni rak ali maligni melanom, ki ga tudi vedno uspešneje zdravimo. 3. NEBOLEČE ZATRDLINE ALI BULE KJERKOLI NA TELESU. Posebej to velja za zatrdline v dojkah in modih.Samopregle-dovanje dojk je ena najpomembnejših dejanj pri zgodnjem odkrivanju raka na dojkah.Devet od desetih rakov na dojkah odkrijejo ženske same! 4. NEOBIČAJNE KRVAVITVE ALI IZCEDKI IZ KATEREKOLI TELESNE ODPRTINE naj bodo opozorilo, da gre morda za raka na maternici, danki ali drugem delu črevesja, na mehurju ali ledvicah, v želodcu pa tudi na pljučih. 5. TRDOVRATNI KAŠELJ, HRIPAVOST IN TEŽAVE PRI POŽIRANJU, KI JIM NE VIDIMO PRAVEGA RAZLOGA, so značilna znamenja raka na pljučih ali v grlu. Za kadilce velja to opozorilo še prav posebej!!! 6. TRDOVRATNE TEŽAVE Z ŽELODCEM, PREBAVNE MOTNJE IN MORDA CELO SAMI NE ZNAMO POJASNITI, je lahko opozorilo, da nosimo v sebi raka na debelem črevesu ali danki. Tudi teh dveh rakov je pri nas iz' leta v leto več.Vsa-ko od teh sedmih znamenj po svoje negira naše siceršnje zdravo počutje, zato pa bodimo toliko kritični do sebe in odgovorni do svojih dragih ter ne nazadnje tudi do družbe, da stopimo do zdravnika, ki bo presodil, kako in kaj je z nami. Ne bodimo brezbrižni in kašlja ne pripisujmo zgolj prehladu, je dogajalo v nekaterih W bolnišnicah, nič kaj navdaj ni bil nad samoplačniškim31* bulantama, ki naj bi ju uvedi *; ortopedijo in del urologi? J tem pa je kar nekajkrat po# da so za neplačani program 'i ' sami. Obljuba z ministrstva. W je dal Zajc, je odplačevanje «1 za nabavo rentgena. Soboškaj nišnica je bila namreč med mi, ki jim je ministrstvo oW, denar za rentgen. Vendar iz paketa bolnišnic izločili,*e . se predhodno dogovorili sl"'I Toshiba, medtem ko so^3'' ketne« prišli rentgeni Siem« O tem, da bi bilo nujno oM , ginekologijo in da lani nioi države niti tolarja za obn«’" nujna popravila, pa je Zajc* , govoril samo o tem, kakos to zgodilo letos. . Ob vsem tem bi si sev^j leli, da bi v svetu bolniš# u tudi kakšen zdravnik, ki L lagane rešitve komentiral P * A.ro# OGIM RAKAVIM OBO^ EM! f Spregledati taka 2^% lahko usodna napaka, jtj se za njimi skriva raklNaslednjič bo govora" mih dobrih nasvetih. J Nada Šavel Švagelj. spec, splošne Srečanje krvodajalcev • čia®6 'ji Krajevna organizacija Rdečega križa Ženavlje vključuje iz Šulinec, Neradnovec, Boreče in Martinja. Znana je zlasn ziranju krvodajalskih akcij. Med člani je okrog deset taJ£1\ |0A kri do 30-krat, po deset krvodajalcev pa je kri dalo Nekateri dajo kri celo letno po 2-krat. Med temi je Ludvik doslej dal to življenjsko tekočino čez 40-krat. Pred krat?1 dajalski akciji sodelovalo kar 62 krvodajalcev iz omenjeni® poti domov so se ustavili v Domu na Goričkem v Petrov jim pripravili skromno zakusko in kratek kulturni i spodbudnih besed pa jim je spregovoril župan Franc Slin ril Fotografija: Ernest j Srednješolce pričakujejo jutri in pojutrišnjem tudi v dijaških d0111 Za novince v Pomurju 231^ Podobno kot v vseh srednjih in visokih šolah ter na univerzah v Sloveniji bodo jutri in pojutrišnjem (8. in 9. marca) informativni dnevi tudi v vseh dijaških domovih, ki so prav tako razpisali prosta mesta za vpis v šolskem letu 1996/97. Rok sicer ni časovno določen, učenci pa naj bi se prijavili hkrati, ko se bodo vpisali v srednjo šolo. Kdor bo namreč preveč odlašal, se mu lahko zgodi, da v domu zanj ne bo več prostora. V pomurski regiji imamo tri dijaške domove. V Murski Soboti so razpisali 95 prostih mest za novince, in to 60 ležišč za deklice ter 35 za fante. V Radencih bo na voljo po 48 mest za fante in deklice, ki se bodo vpisali v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, v Rakičanu pa po 20 mest za dijake in dijakinje Srednje kmetijske šole (lahko tudi Srednje zdravstvene šole M. Sobota, ki je v neposredni bližini doma). Ker se večje število osmošol- cev iz naše pokrajine namerava poklicno izobraževati tudi v Mariboru, bo za večino najbolje, če zaprosijo za vpis v dijaški dom na Gosposvetski, na levem bregu Drave ob poti proti Koroški. Do tja bodo imeli najbližje iz Srednje kmetijske šole, Srednje šole kmetijske mehanizacije, Srednje trgovske šole, Srednje šole za gostinstvo in turizem, Srednje glasbene in baletne šole, Srednje strojne in metalurške šole in Srednje frizerske šole Maribor, ven- dar tudi druge marl dnje šole niso pevec omenjenem domu ? vetje, toplino, organih delo in razne prosto ?o nosti (tako je povS J dijakom in dijakinj® In stroški bivanj® ^pi"^ domu? Cene so v g a sod enake, giblje-1. cieV"1/’ 17.000 do 18.000 tol® a p no (za 22 dni)- K#. ostA|f štipendijo, mu tor druge stroške še ^j® / larjev. Kaj več o b> j« aškem domu pa tor J ojU j) tivnih dnevih jutri J u V® jem. Povsod bodo j obiska. J. ^tniK 7. marca 1996 9 Organizacija veterine po novem zakonu o veterinarstvu metijska panorama Na terenu primarna m sekundama služba V Si ••• • sekund^* sprejet Zakon o veterinarstvu, ki določa, daljevaniu dejavnost opravlja Veterinarski zavod Slovenije (v na-ddomi 7 ioni Pstanov'la £a Je vlada republike Slovenije in je pričel z služba se i a •Je Prišlo do reorganizacije veterinarske službe, devet na Primarno, sekundarno in terciarno. VZS sestavlja Nuper, Nov”1" enot.^‘ Sobota, Ptuj, Maribor, Celje, Kranj, N. Gorica, ^rokovnih Liublj3,,a)’ delo na zavodu pa je organizirano po reProdukci‘ ko*So: °ddelek za higieno živil, za epizotiologijo, laboratorija’ Patološko diagnostiko in veterinarsko higiensko službo, za V oddelku za h 'ter odelek za zdravstveno varstvo čebel in rib. tiranje subkr ?leno ie zaP°slen še koordinator za ugotavljanje in zabel in rib na 'ni^ne8avnetja vimena, v oddelku za zdravstveno varstvo če- V Op Se koord'nat°r za zdravstveno varstvo rib. nutn0 d?^^43 v M- Soboti tre-novetS^ dimoS^J^boin se tru-kar bi nove Prostore, službi sa ’ P°menHo za obe ^rsk’ stisk0°be SreČujeta s Pro’ Soboti je za-narjev od ?Jelavcev: 22 veteri-8°jevišiii„ so 4 magistri, dru-der. ln srednji tehnični ka- kot v drug;n8a"lzirano Podobno 5° sloveniii °bmočnih enotah delek Hiden ^močnejši je od-teka v štirik ? 2IVd’ kier delo podajo vetem P^tavah' Te °Pra-Z(^ v Predeimar?kosanitarni nadetih, mlekar3 ^^K^vniških ob-POziv onta^ *n na terenu. S?n'tarni na,/Jai° veterinarsko-nklh obratih^ V Vseh gostin-?°nujajo aKier na jedilniku er °Ptavljaj0 z'valskega izvora, pri n/1116 sistematične . Riihovi nrioJC1^ kokoši nesnic. i, 'n Rvozn h lnadzor pri uvo-s. °ta> 'zdajaio°S1^k živa’ske8a v ,eneni stan' potr^ila o zdrav-žM^in nrJU P°šiljk ter do-'ekom in nu0764' za Promet zn°ddelek I .ecnimi izdelki. OStikaonra^0ratorijska dia-Ja laboratorijske storitve za večino klavniških, mesnih in mlečnih predelovalnih obratov, in sicer laboratorijske preiskave živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih zarodkov, vode za napajanje živali, krme in dodatkov, odpadkov in odplak, zaradi diagnostike živalskih kužnih in parazi-tarnih bolezni oziroma zagotavljanja higienske in zdravstvene ustreznosti. Laboratorij območnega zavo- da se poteguje za mednarodno kta na našem območju. Oddelek Epizotiologija pred- akreditacijo, saj moramo zadostiti potrebam evropske skupnosti, zato si prizadevamo, da bi se preselili v nove večje prostore, kjer bi lahko razširili in posodobili to dejavnost. Oddelek Patološko anatomska diagnostika in VHS (veterinarsko higienska služba) opravlja patomorfološko diagnostiko (ugotavlja vzrok pogina živali), istočasno spremlja epizotiološke razmere na terenu ter podatke redno sporoča epizotiološki službi. Odvaža poginjene živali in živalske odpadke s terena, opravlja dezinfekcijo ob ugotovitvi kužne bolezni na rejčevem dvorišču, kot tudi vsa opravila po odločbi veterinarskega inšpektorja v zvezi z neregistriranimi in (18,36) Milan Senekovič iz Lo-manoš in za traminec (18,62) Jože Steyer iz Plitvic, kije prejel tudi najvišjo oceno 18,50 točke za pozno trgatev traminca. T. T. r> v*na radgonsko-kapelskih vinogradnikov JSkovosten letnik tudi’Radgonsko-Kapelskih goric, ki šteje 250 čla-vin svojih članov, na katerem je sodelovalo vodii mag3 an’so člani tega društva. Strokovna komisija, sortdaje u'Anton Vodovnik, je ocenila 164 vzorcev vin in pri tem 8r°zdja, kj Sq ^Vost dobra, še posebej kakovostna pa so vina iz tistih j«, d vSPn, odpornejše proti neugodnim vremenskim razmeram. to?kT10naj\^ vz°rci hšk ’.vin0 J8 ? Oceno- 19,02 vinOi>r'zling, suA^116 kakovosti °ko^adnik’a vp1?80^! izbor, Nlo'avev Kupljena iz starano vinJ 'zJ0 oceno za IzJ^laBrS0/^ (I^ie Radgn” Ul°Š Šyagan ^dgn^ica j! ine’ za šipon lirika °e’ za lašv Van K°vač iz (1Ce’ Za Zel01812 G°rnJe S,1jev? °reta o 1 silvanec M^be!^ iz Čre- bie] bSk' OzlinPc0,1?!6 Radgone, kerne°JS iz Gorn' V4^ dr' Da~ RlJra ^,00) rJe Radgone, za dS^a'Mote °razd Kovačič ■ Za sauvignon Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek so na sejmu pujskov Turnišču prodajali 52 pujskov, starih od sedem do deset tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodali so jih le dvanajst, za par živali pa je bilo potrebno plačati od 12.000 do 15.000 tolarjev. &!s <3 k) X VASi KS? GASILSKEGA DRUŠTVA - &RE? dDGt^ETMKA fLUU SS ... PA TUDI ME SPtž bEGUSTACiJE IM OCENJEVANJA VImA ( «A , H A ,HA! necepljenimi psi. Pii nas je ta služba zelo dobro organizirana in med seboj povezana prek mobitela tudi z rejcem živali. Se pa pojavljajo velike težave zaradi zbiralnice kadavrov, ki je trenutno na prostoru stare kafilerije, ki ne obratuje. Tako bi nujno potrebovali novo zbiralnico kadavrov in secirnico, saj stara ne zadovoljuje nobenih standardov. Lokacija za novo zbiralnico je že določena in vrisana na območju vasi Bratonci, vendar je s krajani potrebno doseči soglasje. Objekt bi bil zaprtega tipa, hlajen in tehnološko tako urejen, daje mogoč vsakodnevni odvoz surovin in odpadkov v kafilerijo KOTO-TMK Zalog pri Ljubljani. Količina dnevno pripeljanih kadavrov in živalskih odpadkov je približno 5-6 ton oziroma 120 ton mesečno. Ta podatek ni zanemarljiv in goviri o dejanski potrebi takšnega obje- stavlja prav tako široko in zelo pomembno vejo dela veterine, saj spremlja in proučuje epizotio-loške razmere na območju celega Pomurja, sodeluje pri organizaciji in vodenju odkrivanja ter preprečevanja, zatiranja in izkoreninjanja živalskih kužnih in para-zitarnih bolezni. Prav tako sodeluje pri pripravi ukrepov za zdravstveno varstvo živali ter posred- Strokovni posvet o pridelovanju vrtnin v Melincih Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje je organizirala že tradicionalni posvet za vrtnarje, in sicer tokrat v Melincih. Ker so agroklimatske razmere za pridelovanje vrtnin v Prekmu- rju ugodne, se vedno več pridelovalcev odloča za tovrstnotpridela-vo. Majhnim kmetijam, ki s klasično kmetijsko pridelavo v razmerah EU ne bodo mogle obstati, bo vrtnarska pridelava dajala pomemben vir dohodka za preživetje. Vsi kazalci kažejo, daje vrtnarstvo kapitalno in delovno intenzivna panoga, ki je lahko ob primerni kmetijski politiki tudi pri nas dohodkovno zanimiva. Stroka in pridelovalci ugotavljamo, da pridelovanje vrtnin zahteva veliko strokovnega znanja, ki ga pri pridelovalcih največkrat primanjkuje. Zaradi tega je bila udeležba na posvetu množična, saj se je zbralo 160 udeležencev. Na tako veliko udeležbo sta vplivala dobra organizacija in kvalitetno pripravljen program posveta. V strokovnem delu posveta so sodelovali priznani predavatelji Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega zavoda Maribor, Kmetijske svetovalne službe. Kmetijske inšpekcijske službe in strokovnjaki iz neposredne proizvodnje. Popoldanski del posveta pa je bil namenjen organizaciji pridelovanja vrtnin v letu 1996 in pro- no rešuje vprašafija varstva zdravja prebivalstva. Organizira tudi tečaje za osnovno znanje o kužnih boleznih. Oddelek Reprodukcija spremlja in proučuje fiziologijo in patologijo reprodukcije oplojevanja živali, spremlja zdravstveno ustreznost živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter vodi register rejcev plemenske živine. Sodeluje pri komisiji za ocenjevanje, odbiro in priznanje plemenjakov, pri šolanju rejcev o reprodukciji domačih živali ter nadzira umetno in naravno osemenjevanje. V plemenske reje uvaja in nadzira veterinarskosani-tarni red kot zaščito pred kužnimi boleznimi. Oddelek za zdravstveno varstvo čebel spremlja in proučuje stanje kužnih bolezni pri čebelah, vodi register čebelnjakov, svetuje čebelarjem, izvaja ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in izkoreninjenje kužnih bolezni pri čebelah. Redno organizira izobraževanje čebelerjev in tečaje za čebelarske preglednike. Veterinarski zavod Slovenije je s svojimi območnimi enotami kljub začetnim težavam zaživel, prav tako pa tudi OE VZS v Murski Soboti deluje na vseh področjih dela veterine, ki so predpisana z zakonom o veterinarstvu. Sodelujemo s primarno veterino in VURS-om, saj je veterina med sabo povezana, sodelovanje pa zaradi porazdelitve pristojnosti nujno potrebno. Z dobrim delom in sodelovanjem veterinarske službe bo dan tudi prispevek k hitrejšemu in boljšemu razvoju živinoreje v Sloveniji in tudi v Pomurju. JANEZ VOROŠ, dr. vet. med., vodja OE VZS M. Sobota daji vrtnin. Poleg tega so se predstavile firme, ki pridelovalce oskrbujejo z reprodukcijskim materialom in ponujajo trg za vrtnine. V kmetijski svetovalni službi Beltinci in Črenšovci ugotavljamo, daje organizacija tradicionalnega posveta za vrtnarje potrebna tudi v prihodnje, in to zaradi prenosa strokovnega znanja v neposredno proizvodnjo. Kmetijska svetovalna služba Daniel Puhan, inž. kmet. Jože Cigan, inž. kmet. Srečanje kmetic V torek, 27. februarja, se je tretjega srečanja pomurskih kmetic udeležilo več kot 160 žena z obeh bregov Mure. Dogodek v hotelu Diana v Murski Soboti je organizirala Kmetijska svetovalna služba Živinorejsko-vete-rinarskega zavoda za Pomurje. Po kulturnem programu, ki so ga pripravile kmetice iz posameznih krajev, je dr. Čačinovičeva predavala o odnosih med starši in otroki in se dotaknila medgeneracijskih problemov, M. Brezovšek pa je spregovorila o zdravi prehrani. A. P. Dognojevanje ozimnih žit Količina pridelka ozimnih žit je najbolj odvisna od prezimitve in gostote posevka. Gostoto posevka lahko uravnavamo z gnojenjem z dušikom ob koncu zime. Dušik pa ima to slabo lastnost, da se hitro izpira iz območja korenin v nižje plasti tal, zato moramo z njim gnojiti poljščine večkrat in prilagoditi enkratni odmerek potrebam poljščine v določeni fazi razvoja. Dušik se posebno močno izpira zunaj vegetacijske dobe, tj. v zimskih mesecih in na površinah, ki niso poraščene z rastlinsko odejo. Zaradi nevarnosti izgub in izpiranja priporočamo za gnojenje ozimnih žit ob setvi največ 40 kg čistega dušika na hektar. Glavno gnojenje opravimo spomladi, in to v več obrokih. Ozimna pšenica potrebuje za rast in formiranje pridelka v celotni rastni dobi 160-180 kg čistega dušika na hektar. Nekaj dušika se sprosti iz organske mase v tleh, drugo pa moramo dodati v obliki mineralnih gnojil. Zaradi nevarnosti izpiranja priporočamo, da se dognojevanje ozimnih žit, posebno pšenice, opravi v dveh obrokih, in to takrat, ko žita potrebujejo največ dušika. Prvo dognojevanje opravimo takoj ob koncu zime, ko se pri ozimnih žitih oblikuje število klasov, tj. faza razraščanja, in drugo (ob koncu aprila) v fazi kolenčenja, ko se oblikuje dolžina klasa. Težo klasa lahko povečamo s tretjim dognojevanjem v fazi klasenja. To so tri kritična obdobja, ko žitom ne sme primanjkovati dušika. Pomanjkanje dušika v teh fazah razvoja (razraščanje, kolenčenje, klasenje) lahko bistveno zniža pridelek. Odmerki dušika Za prvo dognojevanje priporočamo 40-80 kg dušika na hektar za pšenico in 30-70 kg za rž in ječmen. Višino odmerka moramo prilagoditi zahtevam. Večje odmerke dušika priporočamo za: - redke posevke (pod 400 rastlin/m2) in posevke, ki so slabo prezimili, dognojevanje opravimo takoj, ko skopni sneg, - obilno gnojimo tudi posevke na slabo rodovitnih in nestrukturnih tleh, - in če v kolobarju ne gnojimo z organskimi gnojili (gnoj, gnojevka), - ob močnejši zimski ali spomladanski zapleveljenosti, - ko je zima mokra in mrzla ali blaga. Z dušikom pa ne smemo pretiravati, pregosti in prebujni posevki ob razraščanju niso zaželjeni, ker s tem povečamo nevarnost širjenja bolezni in poleganje. Zato goste in bujno razvite posevke gnojimo z dušikom pozneje in z manjšimi odmerki. Nižje odmerke dušika priporočamo predvem za: - posevke, ki so dobro prezimili ter so dovolj gosti (nad 500 rastlin /m2) in bujni, - posevke na dobro založenih in strukturnih tleh, - na površinah, kjer obilno gnojimo z organskimi gnojili. - če je bila zima suha in mrzla ali suha in blaga. Dušična gnojila Če jeseni nismo gnojili z NPK gnojili, lahko uporabimo za prvo dognojevanje NPK 13-10-12, 15-15-15 ali drugi NPK z večjo vsebnostjo dušika, 400-500 kg/ha. Najpogosteje pa izberemo za dognojevanje KAN 27 % N, ki vsebuje polovico hitro delujočega in polovico počasi delujočega dušika, in ker ima dodani apnenec, ne kisa tal. Potrosimo ga v količini 150-250 kg/ha. Na poškodovanih, redkih in posevkih, ki so slabo prezimili, lahko uporabimo za dognojevanje norveški soliter ali kalcijev nitrat (15,5 % N in 30 % CaO). Primeren je na kislih zemljiščih. Potrosimo ga v količini 200-400 kg/ha. Za dognojevanje pa lahko uporabimo tudi gnojevko v količini 15-25 m3/ha. Gnojenje na zajetjih pitne vode Najbolj natančno pa lahko določimo odmerke dušičnih gnojil na podlagi N-min analize tal, ki jo postopno uvajamo v zadnjih letih tudi za naša polja. Kmetijska svetovalna služba je že delno opremljena s terenskimi testnimi pripomočki, s pomočjo katerih lahko ugotovimo vsebnost dušika v tleh (za prvo dognojevanje) in v rastlinskem soku (za drugo dognojevanje). N-min je v zahodnoevropskih deželah zelo razširjena metoda za ugotavljanje dušika v tleh. Na podlagi analize N-min lahko ugotovimo, kakšne so zaloge dušika v tleh pred vegetacijo (konec zime) in tako zanesljivo (na podlagi vsebnosti dušika v tleh in glede na potrebe žit) priporočamo potrebno gnojenje. Na podlagi analize tal in dejanskih potreb rastline se lažje izognemo nekontrolirani, večkrat tudi čezmerni rabi dušičnih gnojil in s tem preprečimo izpiranje dušika v globlje plasti (zunaj območja korenin) in naprej v talno - pitno vodo. Analiza N-min je uporabna iz ekonomskih razlogov, ker lahko optimaliziramo, večkrat pa tudi prihranimo pri gnojenju, pa tudi iz ekoloških razlogov, ker lahko preprečujemo izpiranje čezmernih količin dušika, predvsem nitratov v talno pitno vodo. Ob vedno večjem onesnaženju pitne vode z nitrati v Pomurju in vedno pogostejših obtožbah, da je za tako stanje krivo kmetijstvo (zaradi pretiranega gnojenja z gnojevko in dušičnimi mineralnimi gnojili), bomo morali prav s pomočjo analize tal N-min dokazati, ali je kmetijstvo res edini krivec za onesnaževanje pitne vode z nitrati. Natančne meritve vsebnosti dušika v tleh opravljajo v kemičnem laboratoriju, medtem ko opravljajo hitre in uporabne analize s priporočili za dognojevanje kmetijski svetovalci na terenu kar na njivi.Prav zaradi nevarnosti izpiranja dušika je potrebno deliti odmerke dušika za spomladansko dognojevanje na dva obroka, s tem se izognemo tudi nevarnosti poleganja posevkov. Prvič dognojujemo ob razraščanju, drugič pa šele, ko je formirano že prvo kolence (aprila). Kdaj začne pšenici primanjkovati dušika in koliko ga je še potrebno do konca vegetacije, pa lahko natančneje ugotovimo na podlagi analize vsebnosti dušika v rastlinskem soku. Tovrstne analize opravljajo kmetijski svetovalci na terenu kar na njivi in svetujejo gnojenje na podlagi dejanskih potreb posameznega posevka. Žita FLISAR - NOVAK, dipl. inž. agr. 10 vestnik, 7. macaj^ 'as veti JEROVŠEK COMPUTERS, D;O.O. Podjetje Jerovšek Computers, d.o.o., IŠČE poslovni prostor v pritličju, v velikosti od 60 do 120 m2 na dobri lokaciji v mestu Murska Sobota. Vse informacije dobite po telefonu na številki: dopoldne: 061 714 975, popoldne: 069 47 164. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD, p.o. MURSKA SOBOTA Talanyijeva 6 objavlja prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: - višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri, - pet let delovnih izkušenj pri finančno-računovodskih delih, - poznavanje dela z računalnikom. Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom, zlasti opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD Murska Sobota, Talanyijeva 6, 9000 Murska Sobota. Kandidati bodo obveščeni v zakonitem roku, nastop dela je 1. 4. 1996. KREDITI! KREDITI! KREDITI! Najugodnejši najem kredita v AVSTRIJI NOVOST! NOVOST! NOVOST! 1. Dolgoročni hipotekarni krediti - možnost naietja kredita do 10 let 2. Kratkoročni krediti - na 6-mesečno odplačilo NAŠ C1U JE VAŠE SPOZNANJE ZA DOSEGO BOLJŠEGA FINANČNEGA STANJA! Vsak četrtek ob 19.30 vas vabimo NA INFORMATIVNO URO DOBREGA ZASLUŽKA v hotel Osterreich, Langgasse, Bad Radkersburg (avstrijska Radgona). Predavanja in vsi podatki bodo v slovenščini. BIRO KATARINA, Langgasse 18, BAD RADKERSBURG, tel.: 0043 34 76 3 7 14 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure je edini dom v Mariboru, kjer stanujejo samo dekleta. PRI NAS POSKRBIMO, DA NAŠA DEKLETA: - dosežejo čim boljše rezultate v šoli, - ustvarjalno in koristno izrabijo prosti čas pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic in številnih zunanjih sodelavcev, - r vsakem trenutku čutijo, da upoštevamo njihove želje, - vedo, da imajo pri nas podporo, pomoč in prijetno bivanje. ZA TO JIM V DOMU NUDIMO: - tople, svetle spalnice in učilnice ter zdravo prehrano, - strokovno pomoč pri učenju, - računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne strroje, . šivalne stroje in organizirane tečaje glede na njihove potrebe in želje, - stalne kulturne prireditve, razstave r domskem razstavišču LIJA, - jitnes naprave, športne rekvizite za rekreacijo, - športno igrišče z avditorijem za prireditve na prostem. Smo v stalnem stiku s Solarni, ki jih obiskujejo dijakije. Če želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljne Šolanje nas pokličite po telefonu 062/39-331, piSite, Se najbolj veseli pa bomo, če nas obiSčete na Titovi 24a. OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE! Dogajanja na ljubljanski borzi V članku bom najprej predstavil splošno gibanje tečajev vrednostnih papirjev (delnic, obveznic, blagajniških zapisov itd.) in druge dogodke na borzi. Zatem pa bi se dotaknil nekaterih najbolj zanimivih delnic in obveznic, ki so v preteklem tednu kazale izrazite trende, bodisi navzgor ali navzdol. Poročilo zajema obdobje med dvema torkoma. I. ORGANIZIRANI TRG A IN B 1 .Delnice Splošni trend rasti delniških tečajev se je nadaljeval tudi v preteklem tednu. Res da je prišlo ob koncu tedna do rahlega padca ali, kot temu rečemu, »tehničnega popravka tečajev«, vendar so se tečaji ta teden spet obrnili navzgor. Kratkotrajnemu padcu je botrovala realizacija dobičkov določenega števila investitorjev, kar je sprožilo rahel pritisk na prodajo (ponudba je presegla povpraševanje). Nekaj pa je k padcu tečajev prispevala tudi selitev denarja v druge oblike naložb (predsem v nakupne bone) zaradi pričakovanja glede prihodnjega gibanja deviznega tečaja. Verjetno večjih premikov tečajev gor ali dol ni pričakovati do takrat, dokler družbe ne bodo objavile rezultatov poslovanja (dobičkov ali izgub) v preteklem letu. Takrat bo tudi jasno, kateri vrednostni papirje glede na zahtevano donosnost na trgu podcenjen ali precenjen. 38.^5 38.400 38200 38.000 37800 37.600 37.400 37200 37.000 36.800 26.Feb O5.Mar Tečaj Finmedie je ta teden dosegel svojo najvišjo vrednost, in sicer 39.400 SIT. Rast tečaja te delnice mogoče malo preseneča glede na izsledke revizije APPNI v Mladinski knjigi založbi, katere velik delež ima v lasti tudi Finmedia. Po drugi strani pa delnico »za sabo vleče« še zmeraj rastoča delnica DADASA, DADAS pa je večinski lastnik Finmedie. Pri tem tečaju bi morala družba doseči med 3.000 in 3.500 SIT čistega dobička na delnico, kar pa je za dobrih 50 odstotkov več kot v letu Delnica SKB-banke je rasla zelo kontinuirano, brez večjih dnevnih nihanj v tečaju, čeprav je bila ves teden ponudba večja od povpraševanja. Upanje, da bodo tečaji rastli, je borznim posrednikom vlila informacija, da namerava ameriška investicijska banka Merili Lynch kupiti za svoje investitorje 19.500 delnic prek ljubljanjske borze, ter si tako pridobiti 10-odstotni delež pri kapitalu te banke. Pri nakupu naj bi zanjo na trgu posredovala SKB-banka. »Biser špekulantov«, delnica DADASA, tudi ta teden ni razočarala, prav tako ne njenih »pravih« investitorjev. Tedenski razpon med minimalnim in maksimalnim tečajem je dosegel okrog 30.000 SIT ob prometu okrog 200 lotov na dan. Uradnih rezultatov poslovanja družbe še ni, napovedano pa je izplačilo dividende v znesku 12.000 SIT na delnico. Takšna dividenda pa ne opravičuje več tako visokega tečaja, kar pa seveda.ne pomeni, da le-ta ne more več rasti, čeprav je v letošnjem letu porasla že za več kot 50 odstotkov. Uprava TEKSTIUPLETILSTVO, d.d., Prosenjakovci razpisuje prosto delovno mesto - POMOČNIKA DIREKTORJA ZA KOMERCIALNE ZADEVE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: 1. višjo oz. srednjo izobrazbo ekonomske oz. tekstilne smeri, 2. da aktivno obvladajo nemški jezik, 3. da imajo tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Delo z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, pri tem bomo upoštevali šestmesečno poskusno delo. Ponudbe pričakujemo v 8 dneh na naslov: TEKSTIL-PLETILSTVO, d.d., 9207 Prosenjakovci. KOLINSKA SIT 1.690 1.670 1.650 1.630 1.610 1590 1570 1550 26.Feb 28.Feb 01 .Mar 05* Tečaj te delnice je od vseh delnic na borzi prejšnji teden 0 največje variacije. Obdobje nekajdnevne kontinuirane rasti R® ta teden končalo z rekordno vrednostjo 1.765 SIT, to je naJ* I(ii dnost, odkar kotira ta delnica na borzi, nakar je ob koncilte® padel za skoraj 200 SIT. Je pa ta delnica v zadnjem času naj metna (likvidna) delnica, gledano količinsko. Ob dobičku mio SIT v letu 94 in pričakovanem v 1. 1995 med 600 in 630 J ter pri okrog 170 SIT dobička na delnico bi se lahko tečaj sta okrog zdajšnjih 1.650 SIT. Obveznice: pI(i Tečaji vseh obveznic, najprej državnih, nato še bančnih, s0^ šnji teden občutno znižali. Ker so vse obveznice denonn11^ DEM, je razlog padca iskati v pričakovanjih obrata gibanja ae tečaja (padca) oz. apreciaije (krepitve) tolarja ter posledic® selitvi denarja v druge alternativne oblike naložb, saj so bili d teh tečajih zelo nizki. ORGANIZIRANI TRG C Razpoloženje na tem trgu je bilo vse prej kot borzno. Inost tega trga ja velika nelikvidnost. Trgovalo se je le z de gaške (redno in prednostno), medtem ko mora biti za »pravi praznik«, da se posel sklene. V preteklem tednu s° $ razpoloženje na tem trgu pregnali deli nakupnih bonov tretje izdaje (NBS3 in NBS4). Ker je njihova vrednost vezan® DEM, in sicer v obratnem razmerju, so njihovi tečaji, zar®^ , pot®[ vanja padca deviznega tečaja oz. apreciacije tolarja, občutnnK^f Obratnosorazmerna odvisnost pomeni, da s padanjem nakupnih bonov pridobivajo vrednosti, to pa zaradi način® ki ga določi Banka Slovenije ob njihovi izdaji. GIBANJE TEČAJEV J GIBANJE TEČAJA DEM 925 92 915 PO D JETN EKI TEČAJ 905 BANKA SLOVENIJE-SREDNJI 90 1........-.......-...............-........ 22.Feb.96 26.Feb.96 28.Feb.96 01^ Iz grafa je lepo razvidno, kako se »škarje« med posamezn'^ postopoma ožijo. Precejšnji padec menjalniških tečajev raj neopazno padanje podjetniških tečajev pretekli teden bi zarjala na presežek deviz na trgu, kar bi lahko ob dodatne pO deviz iz tujine (krediti za DARS, Dravske elektrarne, nilo« tudi uradni tečaj nemške marke. Slavko ROGAr1’ ' denil1^ Stanovanjska komisija sindikata delavcev, zaPobF« zaprosijo za kredit, in delavci, ki imajo daljšo delov pri obrtniku. f^p' I Višina dobljenega kredita je odvisna od višine oložljivih sredstev in števila upravičencev do kr® p ’ Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna Vloge oddajo prosilci v Pomurski banki, -:01^1 Sobota, v sobi štev. 11, prvo nadstropje, kjer dobu obrazce. MA^* RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 28- . 1996. vestnik, 7. marca 1996 11 ulturna obzorja Spomenik zmage Tal zeleni jezik (91) Posvetne™™ Spomeniki kakor tudi umetniška dela, bodisi religiozne bodisi To pa 6 knajo to nesrečo, da ne govorijo v splošno znanem jeziku, menja °Stme Za sp(>men^ ali umetnino samo zelo nevaren manko, ko se vsako fetmnia^ rekgiozni nazor kake dežele. Ko se kaj takega pripeti, se veda Zpos,avfno delo »prevede« v ta nesrečni, splošno znani jezik, kar se-fikacija™^^j^fteacijo kolektivnega ali lastnega nazora. Takšna identi-bosnom0 v‘^anje pravovernih ali krivovernih znamenj, zaradi katerih eniku usojeno ali nadaljnje bivanje ali razbitje. na krAmen'k zmage J® Postavljen Pet del^ToPč^^^0"1 Člen' na Ro> da ip vi enjenje Poteka ta-®enika -Sak naslednji člen spo- ■rokrakn ? n?uje z bronasto pete-obeh str '^dgrObna Stavba- Na druge svetov SU fUSka toP°va iz Pa «ojita br A V?Ae’ P°d njima mejca in naSta k,pa rdečear-p°ma staL IZana' Med obema ki' Srebne stavkamiSljenih vratih na’ ni in niščinb v nap'S,a V s,ovenšči-P^lim v k >• Vecna junakom, Sovjetske f za ^odvisnost bratske ^nikapiše-^' Na levi strani spo’ hitela n„ .ecna slava vam> osvo-čnjaštva^ ^^ističnega mra-pa je na-vekom^ v "e ne """e "e zbledi ruski arhi,A.P?menikJe zasnoval Pasta a ,Aron®'k. bronasta ečeamieicade ° bratov Kalin- Rd’ Partizana na 7^aredil Boris Kalin-na Pa Zdenko Kalin. Pski sporne"^'A Zmage gre za li' Cu druge svpt ’ kl se jih je po kon-® SVetOTne vojne po vsej vzhodni Evropi postavljalo skoraj brez števila. Tisto, kar na neki način razlikuje soboški spomenik od tovrstnih spomenikov, je skorajda popolna odsotnost zmagovalne silovitosti, nekaj je, kar najdemo v obeh kipih, vendar v povsem drugačnem smislu. Kljub klasicistični umirjenosti, razmerju med posameznimi deli, ne moremo govoriti o nadpovprečni kakovosti, prav tako pa soboški spomenik ne sodi niti v kategorijo umetnostno podpovprečnih spomenikov. Kenotaf Spomenik je zamišljen kot kenotaf, se pravi kot grobnica pokojniku, katerega telo ni najdeno, pokojniku, ki je umrl v tuji in daljni deželi, utonil ali padel v vojni. Gre za spoštovanje običaja, ki je nastal že pri starih Grkih. Stari Grki so verovali, da pokojnik ne more najti miru, če mu telo ni pokopano po predpisih. Se pravi, da soboški spomenik ni samo kenotaf tistih ruskih vojakov, ki so pokopani na mestnem pokopališču, ampak hkrati tudi vseh tistih, katerih posmrtni ostanki ležijo na dnu reke Mure ali kulturni koledar Ufi otvoritev SOBOTA: V sredo, 13. marca, bo v galeriji ob 12. ^°venije pV razstave ob 40-letnici Zavoda za šolstvo Republike ^RSKAe^StaV^' Se b0^0 vrtci Pomurja. ®ijske knji* ADBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in štu-'n Prosvet tnrCe S' 'abko do 8. marca ogledate razstavo Prireditelj (ob 170-letnici njegovega rojstva), ^hvra? t ^D^GTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice Pik. s avlja svoja likovna dela akademski slikar Vlado Potoč- doi^ob RADGONA: V četrtek, 7. marca, bo v avli Kulturne-^Prtah^ 9' ur‘ otvoritev likovne razstave Zdenka Krpana. 24. marca. 110 na °gle i V Prenovljenih prostorih Mestne hiše je ponov-^iščete j0, ?Juzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. ga časa in vsak delovnik med 10. in 15. uro, zunaj delovne-P^dhodni ° ?ob°tah do 12. ure si je razstavo možno ogledati ob ^TOM^' ^•»irja pot mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vla-kJ^ToK"’1- in slikarja Milana Bramusa. ^jižniceje kR: V malem razstavnem prostoru ljutomerske Psicah ter tematska razstava Prešeren na naših knjižnih a razstava likovnih del Anteja Trstenjaka. Gledate Iju Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko še 8. marca razstaY° ljutomerskih gimnazijcev. P^kittursu’ V avb OŠ s’ lahko ogledate razstavo likovnih del Umetnika Toneta Černija. sliv?l TOPLICE: Na ogled je likovna razstava Ijubi- I Kertiz VeržeJa- aako Og| TOPLICE: V prostorih nove občinske stavbe si d A)RAAJazslavo slik prekmurskega rojaka Nikolaja Beera. ajna fazsta, TOPLICE: V galeriji hotela Ajda je na ogled pro- Va slik Aliče Javšnik. ^°rani tertji^^^: V četrtek. 7. marca, bo ob 19. uri v grajski °?'®d V«1 koncert pihalnega kvinteta slovenske filharmonije , MursA Pnine ni! jMiški c^ • B®^A: V petek, 8.marca, bo ob 18. uri v rimsko-(A vKjučuie č ^morni koncert Zagrebških solistov, njihov reper-^u 'etne dase V*valdija, Respighija, Nerudo, Barto-b 'z Murcb er,nar°dne plese in drugo. Koncert organizira Lions Sobote. a?rCa’ °b 19 on BOTA: V grajski dvorani bo v ponedeljek, 11. nj ria Borut ?. Postavitev knjige Ljudje in ljubezen ob Muri, e»°Va slik-,,. ,rUnca- Gb tej priložnosti bodo predstavili tudi dv>*SKA^ Ženska. I n' lutkov ' “®TA: V torek, 12. marca, bo ob 17. uri v grajski iz I ink? Predstava Medeni mesec. Gostuje lutkovna skupi-bljane. Igr A * 9-30 n ®GONA: V kulturnem domu bo v četrtek, 7. mar-ber ' ansamhASkava Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. I^a Benfi(>d.T.^ bo Predstavil s komedijo angleškega pisca tek s bAVa- V obrtnik'v spalnici. Ve A marca k ^'tu madžarskega kulturnega praznika bo v pe-ku|f arJa Csah -A Ur* v galeriji otvoritev likovne razsta-iure Za leto loo Ra- Podelili bodo tudi priznanja s področja S0B0TA: V soboto, 9. marca, bo v hotelu Diana v k večer- 1io-U °h mese * V s°hoto, 9. marca, bo ob 19. uri v vaškem »A^činA? madžarske kulture praznična slovesnost za ob- Ufin^OVC!^ । , zničn-> ? Vaškem domu bo v nedeljo, 10. marca, ob 14. resnost Občine Lendava. AlOj 1 9-3q obi A D°mu kulture si boste lahko v petek, 8. mar-Ve|u Matjašič C’' ^medijo Zadrega za zadregoj. ki jo je režiral ^edeije 'aOstuie Prosvetno društvo Simona Gregorčiča iz kje drugje po obmurskih logovih. Sama simbolika spomenika že po svoji definiciji le-tega kot groba oziroma kenotafa presega kanonizirano ikongrafijo komunizma. Celoten spomenik je, kot vsak grob, posnetek svetih gora, ki potrjujejo večnost življenja in njegovih preobrazb, je materialno znamenje pokojnikove duše. Ta kenotaf ima v sebi še posebno tragiko, če se le spomnimo ruskih izgub med drugo svetovno vojno, kar nas pa zopet ne sme čuditi, če vemo za rusko vojno strategijo, po kateri ne skopari s tistim, česar ima največ in kar je hkrati najmanj vrednočlovekom. Tako, da ta spomenik lahko mirne duše razumemo kot kenotaf tistemu nepomembnemu in brezimenemu človeku, ki ga nihče ničesar ne vpraša, sam pa se je vedno moral boriti v vseh vojnah od pradavnine do sem. Bronasta zvezda označuje znak pod katerim (in za katerega) so se vojaki bojevali. Topovi, zvezda in vojaka Oba topova sta tista atributa, ki spomenik definirata kot vojaškega. Hkrati pa nam topova pomenita vojni pripomoček tiste vrste, ki je na konjeniških spomenikih Marka Avreli-ja, Donatellovega Gattame-latteja ali Ve-rochijevga Co-lleonija prikazan v samem konju, sama ideja cesarja ali najemniškega vojskovodje (condottiereja) dobi v primeru soboškega spomenika idejo komunizma, ki je zastopana v bronasti zvezdi na vrhu obeliska. Topova sama po sebi predstavljata, času na stanka primeren zgodovinskoteh-nični rezultat tistega orožja, ki ga je v preteklosti predstavljala deloma konjenica, deloma pa lokostrelstvo. Ponekod v vzhodni Evropi se je vrhunec tega razvoja dobesedno preslikal, tako daje bil postavljen na podstavek in posvečen v spomenik sam slavni ruski tank T34 kot legitimni dedič konjeniškega spomenika. Bronasta kipa sta predstavljena v vlogi večnih čuvajev, varuhov grobnice in temu primerno stojita ob straneh namišljenega vhoda v grobnico. Hkrati pa obraza obeh kipov izdajata tisto, kar je na spomeniku najbolj tipizirano. Tak obraz je tip stereotipnega, neustrašnega junaka, na katerem naj bi se zrcalilo vse, kar je najboljšega pri nekem narodu. Tako da nas niti ne sme preveč čuditi, če take obraze idealiziranih bojevnikov najdemo tako v primeru totalitarističnih pse-vdoklasicističnih slik in kipov kakor tudi v primeru propagandnih ali agitatorskih plakatov. Spomenik kot grobnica je skažen edinole s propagandističnimi napisi, ki povsem v duhu komunizma stalinistične provenience izhajajo iz izhodišča, po katerem posamično plačuje račun občega. O tistem, kar se je spomeniku hotelo na neki podtalen način pritakniti - simbol Stalinove dolge roke -, pa od leta 1948 ne moremo več govoriti. Negativni pigmalionizem Mitološki kralj kipar Pigmalion se je zaljubil v kip ženske, ki ga je sam izklesal. Pigmalion je zaprosil Venero, naj mu njegov kip oživi, kar je Venera tudi storila. S pigma-lionizmom se izreka iluzorna moč kreacije. Toda poleg tega pigmalio-nizma, ki temelji na osnovi pozitivnih čustev, obstaja tudi negativna raven pigmalionizma. To se prav tako nanaša na identiteto med objektom in njegovo podobo. Osebno se kaže ta negativna raven pigmalionizma v trganju fotografije nam ljube osebe, ki nas je prizadela, v družbenem smislu pa se negativni pigmalionizem kaže v rušenju znamenj religij ali sistemov, ki so nas onesrečili. Pozitivna raven pigmalionizma je pot kreacije, negativna pa pot destrukcije. Tudi spomeniki imajo usodo V zadnjem času skorajda množične antikomunistične histerije se pojavljajajo neke vrste tekmovanja, kdo si bo pridobil več zaslug za porušenje partizanskih spomenikov, tako da človek dobi občutek, da si nekdo domišlja, da s svojimi destruktivnimi težnjami nadvse milo ščegeta kdo ve čigava ušesa ter se na tak način primerno opremlja za prihodnje življenje. Značilno je tudi, da take želje ne prihajajo od pripadnikov NOB, kakor tudi to, da nepoklicani sodijo o umetniški kakovosti komunističnih spomenikov, seveda z apriornim zanikanjem kakršne koli kvalitete, kar je po svoje precej čudno. Spomeniki NOB so bolj ali manj delo akademsko šolanih ljudi, kar samo po sebi seveda ni še noben pogoj za kakovost, pač pa nezanemarljivo dejstvo, ki pa kakovost teh spomenikov vendarle razločuje od nekaterih verskih obcestnih znamenj, ki so brez kakršne koli umetniške vrednosti in bi glede svoje izvedbe morali biti žalitev ravno za vernega človeka. Ljudem pa še vedno ostane na izbiro, ali bodo neselektivno odstranjevali spomenike pretekle dobe, tudi take, v bistvu kjub vsemu sakralne vsebine, kot so kenotafi, nadgrobna znamenja ali spominske plošče, ter tako v duhu tolerance in sožitja do drugače mislečega nadaljevali tradicijo mračne knjige - zgodovine in gledali bolj nazaj kot naprej ali pa postali dejansko tolerantni. Koliko smo se naučili iz mračnih in onesrečujočih preteklih dogodkov? Morda le toliko, da so bile vse konstrukcije spočetka na začetku in v svoji osnovi skrajno neresne zadeve, zaradi katerih pa so ljudje nadvse resno izgubljali svoje mladosti in svoja življenja, ter da je morda ravno najbolj neresno dejanje tisto, ki se izkaže za resno ter v skladu s tem tudi smiselno. Tako, če se bomo kdaj v prihodnosti morali odločati, komu postaviti spomenik, imamo na izbiro tudi recimo junake Mikija Mustra. Vsaj ti ne bodo nikoli zastareli. ROBERT INHOF Evangeličanski večeri V sredo so se začeli v evangeličanskem centru v Murski Soboti tradicionalni Evangeličanski večeri. Letos sojih posvetili 450. obletnici smrti reformatorja Martina Luthra. V sredo je prvo predavanje pripravil Vili Kerčmar, ki je govoril o Luthru in njegovem času. V četrtek, 7. marca, bo Evgen Balažič predaval o Luthru in božji besedi, v petek, 8. marca, pa bo Evangeličanske večere sklenil Leon Novak, ki bo razmišljal o Luthru in opravičenosti po veri. Večeri se bodo začeli ob 19. uri, predavanju pa bo sledil pogovor. V naši jezikovni rubriki se izogibamo izpostavljanju konkretnih jezikovnih malomarnosti in njihovih »storilcev« ter se raje posvečamo splošnim jezikovnim, praktičnostilističnim in jezikovnokultur-nim vprašanjem. Kdaj pa kdaj pa vendarle naletimo na primere jezikovne nekulture in malomarnosti, ob katerih ni mogoče zamižati. Takšen primer je dopis Bordarskega društva Mura Krog, ki je datiran s 1. 2. 1996 in ga je upravni odbor poslal dire-ktorjem(icam) različnih podjetij. Besedilo objavljamo v celoti, izpustili smo le glavo dopisa. Spoštovani direktor. predstavljati našega društva, '■(Sfer xma v svojih vrstah vrhunske tekmo™let;, ^kateri posegajo po medaljah na Svetovnih in evropskih prvenstvih. „ _7— F C viaganja, smo se odločili, i v SF bomo večina sredstev za nemoteno delovna le ' P3™1”1 de javnost^, in sicer z dejavnostjo,tombolamijjsedaj pa smo še nabavili transportno voziTr> blaga Z tono m pol nosilnostjo z 4 m dolgim kasonom z-ceradu(mozno,sti prevoza blaga tudi v tOjini. = In prav zaradi te nove ponudbe yse obračamo na va.e. direktorji v?°likor boste potrebovali kakšno oslugo oziroma prevozne ^toritev, se obrnete na nas. kar bomo3mTT^vesel jem upravili* sitem pridobili tako potrebna sredstva, vi pa boste lahko žeaovoljnn ,da, ste pomagali, klubo. Ki ze vrsto let sloni kot zgleden kolektiv. = Spoštovani g. direktor, v pričakovanju-nagega sodelovanja se vam vnaprej zahvaljujemo.—7 f- In še to:vse informacije ozirema naročilo osluge lahko da^te otek.telefona in sicer na št. 32-965 a1122-598 vsakdan^ od ^=15. ure. / športna zveza A, Lep pozdrav^ Upravni odbor ~ BD Mura Krog Če opazujemo dopis s funkcijskozvrstnega zornega kota, lahko rečemo, da oblikovno in v nujnih sestavinah v glavnem ustreza zahtevam praktičnostrokovnega, natančneje uradovalnega besedila. Tudi za besedilno raven lahko ugotovimo, da je razporeditev snovi in povezava med deli besedila ustrezna: kratki predstavitvi dejavnosti društva in dosežkov tekmovalcev sledi omemba finančnih virov za delovanje, temu pa osrednji, bistveni del dopisa - ponudba prevoznih storitev; dopis se ustrezno konča z vljudnostnim zaključnim delom in obvestilom o načinu naročanja prevozov. Vse drugače pa je, žal, na pravopisni, besedoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravni, kjer pozornejši bralec osupne ob množici napak. Ne vemo sicer, kako so ta dopis sprejeli naslovniki (direktorji in direktorice), domnevamo pa, da so tisti jezikovno občutljivejši(e) med njimi bili(e) užaljeni(e) ali pa zelo jezni(e). Vsak srednješolski slovenist bi bil prisiljen to besedilo - tudi na najmanj zahtevni izobraževalni stopnji - oceniti z nezadostno oceno. Ker je napak toliko, da jih vseh nismo mogli označiti na izvirniku, bomo ob hkratnem komentarju zapisali novo besedilo, kakor bi bilo jeziko-vno-stilistično ustrezno, pri čemer bomo sledili osnovni besedilni liniji in načinu izražanja. Spoštovni(a) direktor(ica)! Upamo, da vam ni potrebno posebej predstavljati našega društva. Pohvalimo se lahko z vrhunskimi tekmovalci(kami), ki posegajo po medaljah na svetovnih in evropskih prvenstvih. O nekaterih možnostih za 1: j. neseksistično rabo jezika, predvsem na poimenovainl ra vni, smo v rubriki,pisali različna okolja, da nismo?” stransko usmerjeni. Če igra? . nes heavy metal, potem res0® veliko možnosti za nastop?;” nkcioniramo povsod, v kl3®^ na velikih plesiščih. Mnog3 so. presenečeni, da smo U veliko bolj trdi. Presenečeni ’ bili, da so nas začeli poslušati otroci. Veliko prijateljev pra'3 jim sedaj nismo več všeč, kd preveč popularni. _ A” cim ste trentno najbolj -sleni, načrti za v prihodnj1, , S Klemnom sva delala M osnovni šoli, na primer 0b|a' je nastal že leta 1985, ko s«1^ la blues, nekatere skladba P povsem sveže, nastale sov j ko smo snemali ploščo. Za3. imamo novo ploščo že P3”, vljeno, nekaj več bo Potrel,I,.y rediti še za besedila. Veliko s^ imamo v angleščini in jih 3,0 U prevesti v slovenščino. Za® še veliko igramo. Veliko lj^ f uspeti v tujini, ampak raš uspeti doma, kakor potrebuješ določeno kilm3” Izjava Johna Pelhana iz Seattla, oboževalca jazzovske glasbe: »Moderna jazzovska glasba zveni kot kopica pokvarjenih pralnih strojev, ki so doživeli živčni zlom. To je vzrok, da jo sovraži toliko ljudi a Zlati petelin Slovenske glasbene nagrade Lansko leto je bila še zlata nota, potem so nekaj po slovensko »zamočili« in nastal je zlati petelin. Nota naj bi bila preozka, petelin pa dopušča širši pojem asociacij - Gallus, ptič, ki rad poje, obris Slovenije je podoben kokoši in še kakšno asociacijo bi lahko našli. Torej so se odločili, naj bo petelin slovenski grammy, nagrada za dosežke na glasbenem področju za minulu leto. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. MISSING - No Mercy 2. LET HER CRY - Hootie and the Blowfish 3. FREE AS A BIRD - The Beatles 4. WATERFALLS - TCL 5. THUNDER - East 17 6. LOVE RANDEZVOUS - M-People 7. WHERE THE WILD ROSES GROW - Nick Cave & K. Minogue PREDLOGI: LOVER BE THY NAME - Haddaway ALL ABOUT EVE - Fish & Chips ALWAYS BE MY BABY - Mariah Carey LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JOK NA DEŽJU - Aleksander Mežek 2. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak 3. ZDAJ GA POZNAM - Alenka Godec in Marta Zore 4. NAJINA PESEM - Čuki 5. POJDI Z NJO - Marta Zore 6. NAJ MESEC UGASNE - Irena Vrčkovnik 7. NEKDO, KI ZMORE VSE - Vili Resnik PREDLOGI: 10, MAREC, OB SEDMIH IN POL - Anika Horvat MOJA SREČA, TO Sl Tl - Alenka Vidrih in Miha Vardjan SAMO Tl - Faraoni LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. MOJA DEŽELA - Štrk 2. NIČ NI VEČNO - Štirje kovači 3. JOŽETU ZA PRAZNIK - Ekart 4. V TVOJIH OČEH - Alpski kvintet 5. ROSA NA TRAVI - Rosa 6. OBLETNICA POROKE - Ans. Franca Miheliča 7. MOJA DOTA - Fantje izpod Vurberka PREDLOGI: SNEGULJČICA IN PALČEK - Ans. Francija Falanta RANJENO SRCE - Štajerskih 7 KOLIKOR SPREJMEŠ LJUBEZNI - Ans. Jožeta Burnika Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 14. marca 1996, na naslov: Murski val. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 10 ----------------------------------------------------------- | Glasujem za skladbo: ‘tuja:_________________________________________________________________ | । ‘domača:_____________________________________________________________ | ‘narodnozabavna: । Ime in priimek ter naslov: . V okviru svoje turneje bo 26. marca v soboški kinodvorani nastopil Ma-gnifico. Uro bomo objavili pozneje. 12. marca bo na Dunaju nastopil Lenny Kravi-tz, 13. marca pa v Pragi. 19. marca bo naaDu-naju nastopila skupina Vaya Con Dios, 25. marca bodo na Dunaju Green Dayi. Vestnik Vestnik MUDSKO-MOBSKA ITSTVICA 1. Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi 2. Dražen Zečič - Silvija 3. Davor Radolfi - Za ljubav jedne žene 4. Vladimir Kočiš - Zec - Ispod tvojih prozora 5. Sanja Doležal - Hajde reci mi Predlog: Forum - Kada moja ne budeš GLASUJEM ZA:______________________________ Vseh skupaj je 32 kategorij. Nagrade pa vključujejo širok spekter glasbe od rocka, popa, etna, zabavne glasbe, džeza, tudi narodnozabavne, otroške do klasike, torej vse. Toda tudi letos žal manjka kategorija rock pevka. Največkrat so nominirani Rok Golob in Adi Smolar (pet nominacij), Anja Rupel, Leteči potepuhi, Magnifico, Zoran Predin (štiri nominacije), Mia Žnidarič, Ansambel Lojzeta Slaka in Moni Pučko (tri nominacije). Glasovala pa bo 111-članska komisija iz vse Slovenije, ki je anonimna, da glasbeniki ne bi mogli vplivati na glasovanje. Glasbenike so v določene kategorije prijavljali distributerji in založniki sami. Distributerje pa so vključili tudi zato, ker je kar nekaj glasbenikov svoje izdelke izdalo v samozaložbi ali v tujini. Povedali so tudi, da bodo letos več poudarka dajali strokovnosti, zato letos ni kategorije najbolj Novice od tu... Na podlagi kulturne izmenjave z Beogradom so v organizaciji ljubljanskega Pupin centra v'srbsko glavno mesto odpotovale nekatere slovenske glasbene skupine, tudi prekmurska. Tam so poleg Psycho*Pathov nastopili še Sk-m ytower, Ana Pupedan in Pridigarji, p Maja naj bi njihove skupine na-b stopile pri nas. “ -J r * * Z Skupina Kontranat uspešno predstavlja svojo prvo kompakt- ....... O < AUDIO -VIDEO- CD iftIŠHOP .2" =• 69000 Murska Sobota, 5 Slomškova 43 | TELEFON, TELEFAKS: at 069/32-465 popularen glasbenik, k3-1^^ so v preteklosti tej kateg svečali preveč pozorno« ^jli. kategorije, za najbolj81 najboljši videospot in n gijU1 videokaseto, bo zasedal3 komisija. Lansko leto so vljali v slovenskih di? vendar ni bilo vecjeg3 Letos bodo zato predstavili v šestih o bodo vsak četrtek ob w TVS 11. Prva oddaja bo tek, 7. marca. Sklepn? P jU pa bo 20. aprila v te$^0» hkrati tudi začetek ® sejma. O nagrajencih b vo sproti poročali. no ploščo z naslovom Najprej bo svoje delovanj dotočila na publiko v oko« tfi bljane, počasi pa se s k približuje našemu kono^s^ Irska skupina CranW|1W ma svojo novo ploščo.? želijo udariti po glasben' cah. ... in tam / d! Delajo s slovitim Pr°‘kije5 Bruceom Fairbairnom; . šno pomagal ustvari^ imidž skupinam, ko1 jpir Aerosmith, Bon J»vl11 M ie 0^' V 28. letu starosti J® ren Robinson, član s .^i j Boys, ki je bila ena °^s6sy sodobnega hip hop3- je je še toliko huje, ker s iLs( ravno pripravljala. 0 fipi jr svoj novi album, s i^pen0^1' ponovno vrnila na g tl), * zorišče. Album je z težje pa bo s turnejo- vestnik^. marca 1996 13 rdsevi mladosti Cepišete o dogodkih ... švm6P?V ? tema 0 pustu že skoraj zastarela, se mi je zdelo v. a’ da vsemu ne uvrstil med Odseve nekaj prispe-bol’ ° vese'em dogodku. V prihodnje pa si res želim, da suietUP°SteVate aktualnost (časovnost) pri pisanju, kadar opito 6 raZne ^^dke oziroma teme, ki čez čas zastarijo, kot je da ?nutno z*ma’ ki se poslavja od nas. Zdaj torej pričakujem, onaž°S”h nap^sad kai 0 Ptvih spomladanskih doživetjih, ruhrV uL ,zadniič sem zapisal, da ste k sodelovanju v tej (l t 1 1I*1 tU(b srednješolci in sploh vsi mladi, ki vam vašem 3 na Z^’ca ne miru- Pa Predlagajte še vi kaj, kar bi po mnenju popestrilo tole našo in vašo stran! J. G. Prenovljena učilnica smo dobili s tovorni0’ PnpelJaIi so ga li&akom. To so bile raz-mize so y *n °mare. Nekatere Za dva uče ene®a’ nekatere pa teljičina št-' ?ajvečja Je dči-PelkrosaSt n mize so v obHki Teh^^apa je štirikotna, liki rože ?'Z Smo zlož>h v obča. Tam J"1 enujemo jo detelji-'ahko biremam?knjise’ ki Jih rešajemo ni? a 1 £ledamo, ko učitelji? v°8e’ kl nam Jih da P^dmete v- °i?an pa imamo šoli, ’ '1'L Potrebujemo v “rejena Zam?a je zel° lepo Je samo naa? Je najlepša’ ker Podru^S18 GdU*AN, 3. b na OŠ Dokležovje pulover lover. Za zimo spletla pu- hate volne 'n 8a ? iz rjave ko' a‘n 8a pri«??^"^ Je skvačka' a okrog vratnega klobukom vabil? razveselili>ko smo P finski oa/a sodelovanje v ^^bukn^ TV Slovenija Se temeutNa llterarni kviz ljIt° pripravili. Pre- °^aji Tv?? OŠ Lendava, ki je uspešno sodelovala v mladin-°venija Pod klobukom. SE IVtMUUJt.,. Mama Za vsakogar je seveda najlepša na svetu njegova mama, ne glede na raso, obliko, barvo las ... Njena ročica je zelo nežna in njena usta so polna prijaznih besed. Pripravljena je dati vse, pa čeprav zanjo potem ne ostane nič. Zna najbolje kuhati, te najle- Sinička Majhna sinička je lačna bila, prosila otroka, naj jesti ji da, Majhen deček ji jesti je dal, zdaj sita skaklja in veselo čeblja. KATJA RAKUŠA 3. raz., Podružnična OŠ Sp. Ščavnica izreza. Sprednji del puloverja je okrasila s perlicami. V njem mi je zelo toplo, zato ga rada nosim, če gremo kam na obisk ali v šolo. ALJA TRSTENJAK, 2. b, OŠ Videm ob Ščavnici brali smo knjigo o džungli Rud-yarda Kiplinga. Bila nam je všeč, saj pripoveduje o nenavadnem svetu in nevsakdanjih junakih in tudi zato, ker nastopa v njej veliko zanimivih živali. Izvedli smo šolsko tekmovanje, kajti kandida- O pustu Pustni dan je, ko se mladi in stari lahko našemijo in zganjajo norčije po mili volji. Tudi mi, učenci, smo prišli v torek namaskirani v šolo. Ko sem stopil v razred, večine učencev nisem spoznal. Eni so bili klovni, drugi rokerji, gusarji, kavboji, želve, planinci itd. »Kakšna zmešnjava!« sem si mislil. Po malici smo imeli v telovadnici pustno zabavo. Najbolj všeč pše urediti in ti dati najlepši poljub. Za vso družino gara, pere, lika, kuha, pospravlja, čisti, dela na vrtu, goji lepe rože ... Čeprav je zvečer že zelo utrujena, ima še toliko moči, da te nežno pokrije in ti zaželi lahko noč. Zjutraj pa je spet polna življenja kot roža, ko jo zaliješ. Nežno te zbudi in ti prijazno vošči dobro jutro. Na mizi pa te že Čaka zajtrk, ki ga ni pripravil nihče drugi kot ona. Njej lahko brez skrbi zaupaš in zmeraj ti je pripravljena pomagati. DANIJELA GOMBOC, 7. a OŠ Sveti Jurij V šoli bi bilo bolj zanimivo, če... ... bi se enkrat na teden učili v piceriji ali slaščičarni. (Roman Stanko) ... bi imeli pet minut pouka in eno uro odmora. (Ksenija Žižek) ... bi učitelji odgovarjali, učenci pa sprašeali in ocenjevali. (Nives Kociper) ... bi imeli namesto pouka disko. (Boštjan Štaus) ... bi v šoli plesali, peli in se samo zabavali. (Suzana Šega) ... bi učenci dirigirali, učitelji pa peli. (Ivana Zebec) ... ne bi učitelji pretiravali z učenjem. (Iztok Koren) Vsi učenci 5. b-razreda, OŠ Beltinci tov za odhod v Ljubljano je bilo veliko. Med tistimi učenci, ki so se najbolje odrezali, sem'bil tudi jaz. V sredo, 21. februarja, smo odpotovali v Ljubljano. Sprejem v studiu je bil topel in kmalu smo se sprostili in trema je minila. Katja, Dunja in Davor - voditelji oddaje - so nas zabavali, spodbujali in se z nami veselili. Pod žarometi nam je bilo sicer vroče, kar potili smo se, vendar smo vzdržali 7-urno snamenje in Dobili smo bisernico Pred nedavnim smo gostili na naši šoli skupino ljutomerskih upokojencev, ki igrajo na tamburice. Njihov vodja Martin Frank nam je pripovedoval o njihovem delu. Igrajo že 15 let, iz veselja, saj zaslužka pri tem ni. Nastopajo šijom po Sloveniji. Enkrat so igrali celo predsedniku Milanu Kučanu (na murskem brodu). Njihovi mi je bila maska, ki je predstavljala babico. Mene, ninje, se sploh niso bali. Odrinili so me, če sem jim bil v napoto. Popoldne, ko se je zbrala naša družina, smo si šli najprej ogledat pustni živžav pri gradu. Nato smo šli k babici. Pogostila nas je s pustnimi krofi. Ker sva z bratom lepo povedala pustno voščilo, sva dobila nekaj denarja za svoj žep. Dan norčij in mask je hitro minil. Maske smo se pozabavale in tudi nekaj zaslužile. Skupaj s kurenti smo pomagale pregnati starko Ži mo in priklicati pomlad. SAŠO SAPAČ, 4. a OŠ III M. Sobota •k k-k Vsako leto na pustni torek priredimo na naši šoli pustni karne- se z lepimi darili zadovoljni vrnili v Lendavo. »Zaslužili« smo 10 knjig za šolsko knjižnico, 2 videokaseti z risankami in 2 CD-plošči. Še več pa nam pomeni občutek, da smo se dobro izkazali. Spoznali smo tudi nove prijatelje, učence z OŠ Artiče, s katerimi smo tekmovali. Rezultat je bil neodločen. Tako smo bili vsi še najbolj zadovoljni. ANDREJ PAUŠIČ, 6. d DOŠ I Lendava načrti niso ravno veliki, igrati pa nameravajo, dokler bodo lahko. Martin Frank se je učil igrati tamburico že kot otrok pri Han-ziju Hubru v Ljutomeru. Pred upokojitvijo ni veliko igral, saj je bil zelo zasposlen na delovnem mestu. Njegovo glasbeno znanje mu je prišlo prav, ko je »vstopil« med upokojence. V njihovem društvu delujejo tudi pevski zbor, plesna skupina in skupina ljudskih godcev. Čas si krajšajo tudi s kartanjem, streljanjem in igranjem pikada. Pradedek se spominja Nekega dne sem obiskal mojega pradedka. Star je že 79 let, a se še dobro spominja podrobnosti nekaterih dogodkov, kot da bi se zgodili včeraj. Med 2. svetovno vojno je bil tudi v Lučencu na Slovaškem, in to na prvi bojni črti. Na srečo ni bil nikoli ranjen. 21. decembra 1944. ob 21.00 so ruska letala začela metati svetilne bombe in jih je napadati vso noč. Zelo ga je bilo strah. Takrat se je zaobljubil Mariji, da, če bo ostal živ, bo vse življenje jedel iz vojaške kanglice ali šajke, kot ji on reče. In res je ostal živ, pa tudi na obljubo ni pozabil. Ker ima 11 prstov, z enajstim drži šajko, ko je. Danes je zdrav, samo slabo sliši na levo uho. To je posledica bombardiranja. Imam ga rad. SEBASTIAN KOREN, 4. a Dvojezična OŠ I Lendava C>ROVWIK -JAMA OS APAČE/ val. Otroci in učitelji se našemimo v različne maske in se odpravimo po Apačah, kjer si nas ogleduje veliko ljudi. Letos smo se preoblekli in namazali v čarovnice, gorile, klovne, pikapolonice, čebelice, palčke in tudi delavce, Predstavljamo avtorja stripa Stubs & Kirk Igorja Banfija Riše in igra kitaro Tisti, ki kaj pogledate tole našo stran, rubriko Odsevi (besedno in likovno ustvarjanje mladih), ste najbrž postali pozorni tudi na strip, ki objavljamo že nekaj časa. Zapisali smo že, da je avtor nadaljevanke IGOR BANFI iz Murske Sobote in obljubili, da ga bomo še nekoliko pobliže predstavili. Ob koncu tedna, ko je prišel domov iz Ljubljane, kjer je študent 4. letnika Akademije za likovno umetnost, se je oglasil v našem uredništvu. Povedal nam je, da se je v stripe »zaljubil« že, ko mu je bilo 6 let. Takrat jih je namreč začel občudovati v Zabavniku. V osnovni šoli pa jih je začel tudi sam risati. Nekaj so mu jih objavili v šolskem glasilu, dobil pa je tudi diplomo za sodelovanje v natečaju Zvitorepca. Nekaj njegovih risb smo objavili tudi v Vestniku, kot gimnazijec v M. Soboti pa je redno sodeloval v dijaškem šolskem glasilu. Vse to je odločilno vplivalo na njegovo poklicno odločitev - študira likovno umetnost. G. Frank nam je še povedal, da je bilo v preteklosti kar veliko tamburašev tudi v našem kraju. V spomin na druženje nam je poklonil zelo staro tamburico - bisernico. Veseli smo tega darila in upamo, da se bomo tudi mi naučili igrati na tamburico. BRIGITA ŠMIGOC in ALENKA MOLEČ OŠ Mala Nedelja Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Kaže, da še kar dobro poznate literarna dela in njihove avtorje, saj smo prejeli čez 50 pravilnih odgovorov na vprašanje št. 24, in sicer da je naslov romana Starec in morje, avtor pa je Ernest Hemingway. Današnji izžrebanec pa je TADEJ BRATUŠA iz Noršinec le (pri Ljutomeru). Čestitamo! KUPON št. 26- ALI VESTE? Ali veste, kdo je Martin Kačur? Vaše odgovore pričakujemo najpozneje do 13. marca. ki so zahtevali večje plače, da bi lahko boljše živeli. Na šoli pa je igral ansambel Nova legija. Tako smo se naplesali in nanoreli. MANUELA KUZMA, 3. a OŠ Apače kkk Za pusta sem bila zelo smešna. Nihče me ni prepoznal. Ko pa smo jedli, mi je vsa barva izginila z obraza. Vsi so se smejali, jaz pa sem se samo čudila. Odšli smo nazaj v telovadnico in ocenjevali, kdo je najlepša maska. Mene je bilo zelo sram, ker na obrazu nisem imela barve. »Le kdo bo zmagal?« sem se spraševala. Potem pa so razglasili, da sem ravno jaz najlepša. Še malo smo plesali in nato odšli domov. TJAŠA ŽALIK, 2. b OŠ Franceta Prešerna Črenšovci kkk Pust odganja zimo. Letos je bil 20. februarja. Oblekla sem se v pajka. Mama mi je pomagala, da sem se našemila. S sestro in bratrancem sem hodila od hiše do hiše. Dajali so nam denar ali pa pustne krofe. Pregovor pravi: »Kurentija jajce zbija, peč podrja, vse po-žrja.« ANITA KIRIČ, 4. b OŠ Kapela In kakšne teme obravnava v stripih? Najraje si zamisli kakšno fantazijsko zgodbo, v kateri se prepletajo humor, dedektivske prigode in kriminalno-pustolo-vska dejanja. Osebe se streljajo, mrtvih pa ni. Pododno je »naravnana« tudi nadaljevanka Stubs & Kirk (naslov dedektivske firme). Poleg stripov Igor ustvarja tudi oljnate slike z različnimi motivi. Za svojo dušo slika tudi krajino. Ima pa še en konjiček: igranje kitare. Ali jo sam vzame roke ali pa se dobi s prijatelji in si krajšajo čas z muziciranjem. Včasih igrajo tudi na kakšnem žuru. Mogoče bodo kdaj imeli tudi svoj band. Ni kaj, Igor ima po vsem sodeč zanimivo mladost. J. G. v vestnik, 7. maca 1996 14 'z naših krajev ČRENŠOVCI - Občina Črenšovci je lani iz proračuna namenila Industriji konfekcije Velika Polana (svojčas Deloza) kratkoročno posojilo v višini 2,5 milijona tolarjev. Medtem je šla tovarna v stečaj, svetniki pa so na zadnji seji soglasno sklenili, da je potrebno v stečajni masi upoštevati tudi njihovo terjatev, da se torej ne odpovedujejo temu denarju. Svetniki so se zavzeli tudi za nadaljevanje melioracijskih del, vendar ne takih, ki bi grobo posegla v okolje. Potrebno je predvsem zgraditi glavni odvodnik med Črenšovci in Kapco, za kar pa mora izdati gradbeno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, stroške pa naj bi pokrili iz državnega proračuna . (Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo). Črenšovska občina je namreč svoje naloge že opravila. Svetnik Jože Jaklin je ob tem hudomušno pripomnil, da je bilo svojčas na ogledu melioracijskega kompleksa okrog 40 najrazličnejših strokovnjakov iz Ljubljane, zato so se bali, da bodo polovili vse žabe. Od takrat pa se stvari niso premaknile z mrtve točke. (J. G.) Srečanje s Pavlom Flisarjem iz Kroga Ribič s srcem in dušo Kleparskega mojsta Pavla Flisarja iz Kroga mnogi poznajo bolj kot strastnega ribiča, ki se je doslej uveljavil na raznih tekmovanjih v Sloveniji, predvsem pa v sosednjih državah Hrvaški in Avstriji. O tem navsezadnje pričajo številni pokali in priznanja, ki krasijo njegovo pisarno tik ob kleparski delavnici. Šicer pa je Pavel Flisar, kot mi je zaupal, Sobočan iz Turopolja, ki se je preselil v rojstni kraj svoje žene. Na ribolov pa že privaja tudi svojega 12-letnega sina, ki naj bi stopal po očetovih stopinjah. Štefan Zadravec iz Lipe je opisal svoj kraj Pero v kmetovih rokah 42-letni Štefan Zadravec gospodari na srednjeveliki kmetiji, katere glavna vira dohodka sta živinoreja in poljedelstvo. Ob delu na posestvu se razdaja tudi za vas Lipo, saj je bil deset let krajevni odbornik, petnajst let gasilski poveljnik, več mandatov predsednik sveta krajevne skupnosti ... Bilje tudi predsednik nekdanje Temeljne zadružne organizacije Beltinci, član upravnega odbora KZ Panonka; sedaj pa kot član sveta Občine Beltinci zastopa interese svoje Lipe. Štefan Zadravec pa je tudi vešč pisanja. Pred kratkim je izdal brošuro Naš kraj Lipa skozi čas. Knjižico je začel pripravljati že polji, in je nekakšen zaščitnik li-pljanskih polj. Na zadnji strani pa je prav tako barvna fotografija vaške kapelice. Brošura ni na- Štefan Zadravec, kmet iz Lipe, je napisal 50 strani obsegajoče knjižno delo o Lipi. - Fotografija: J. Ž. menjena prodaji, ampak vaščanom Lipe. Natisnili so jo v invalidskem podjetu Solidarnost, pokrovitelj pa je bila d.o.o. Lojal. Nekaj tem, o čemer beremo v lipljanski brošuri-ci: delo in ljudski običaji, paša, koline, gostija, »kr-stitki«, birma, vaške obrti, mlačva, tkalstvo, črna trgovina in »šver-canje«, žagarstvo, čevljarstvo, mizarstvo ... O vsem tem so mu pripovedovali krajani, marsičesa pa se je tudi sam spomnil po pripovedovanju dedka Ivana Zadravca. Želi si, da bi kdaj Seveda me je zanimalo, kdaj se je začel ukvarjati s tem konjičkom. »Če se ne motim, je bila Ribiška družina Murska Sobota ustanovljena nekje okoli leta 1958. Takrat sem kot 10-letni fantič hodil s prijatelji lovit ribe v Babičevo, Bagarijevo in Karo-lijevo jamo ter v potok Ledava v Murski Soboti. V glavnem smo lovili karase. Za ribolov meje navdušil pokojni stric. Z njim in drugimi starejšimi ribiči sem se družil in skupaj smo odhajali na ribolov k reki Muri. Takrat je bila seveda le navadna .ribičija’ z bambusovimi palicami, s katerimi smo lovili klene. Danes pa je težko najti klena, ki ljubi čistejšo vodo. Član Ribiške družine Murska Sobota sem bil ves čas, razen takrat, ko sem odšel v Nemčijo. Tudi tam sem lovil ribe, in sicer v Bodenskem jezeru. Ko sem prišel na dopust v domovino, sem takoj odhitel k reki Muri in skupaj z družino lovil ribe.« Nekako pred desetletjem pa se je začel ukvarjati tudi s športnim ribolovom in se udeleževati raznih tekmovanj. »Najprej sem tekmoval na prireditvah, ki jih je organizirala Ribiška družina Murska Sobota. Tako sem leta 1986 na meddruštvenem tekmovanju osvojil naslov ribiškega carja, na društvenem tekmovanju v Kraš-čih pa sem bil tretji. Pozneje sem se aktivno vključil v športna ri- biška tekmovanja, zlasti v Avstriji. Zatem sem nastopil tudi na tekmovanjih doma, in sicer ob ulovljenimi 82 kilogrami in 40 dekagrami rib v štirih urah. V drugem ribniku mi je uspelo uloviti 63 kilogramov rib itd. Za svoje dosežke sem prejel tudi številne denarne nagrade. Upam, da bo letošnje leto vsaj tako uspešno kot lansko.« In kaj mu sploh pomeni ukvarjanje s tem konjičkom? »Ribi- 1993. leta, predvsem v zimskem času, in končno je zagledala beli dan. Obsega 50 strani. Na naslovni strani je križ, ki stoji med v prihodnosti nastalo kakšno podobno knjižno delo o novejšem življenju Lipljanov. Sam zanj že zbira gradivo. J. ŽERDIN RADENCI - Pred dnevi je posebna komisja proučila stanovanjske razmere 20 prosilcev za dodelitev socialnih stanovanj. Kmalu bodo izdelali prednostno listo za dodelitev takih stanovanjskih prostorov. To pa še ne pomeni, da bodo tisti, ki bodo dobili največ točk, dobili tudi stanovanja, saj teh zaenkrat ni. Bo pa prednostna lista omogočila hitro dodelitev socialnih stanovanj takrat, ko ta bodo, denimo, da se bo kdo, ki tako stanovanje že ima, iz njega izselil. (F. KI.) PUCONCI - Poslopje OŠ Puconci je staro šele 13 let, a so v notranjosti že potrebna večja dela. Tako naj bi namestili žaluzije in uči- lnice zaščitili pred sončnimi žarki. Večja naložba pa bo zgraditev pokrite čakalnice za učence vozače, ki jih je kar 90 odstotkov. Dokumentacijo že pripravljajo, objekt pa naj bi zgradili do konca šolskega leta. Pridobitev pa imajo tudi na podružnični šoli v Mačkovcih, kjer so pred novim letom uredili gretje na plin, s čimer utegnejo veliko prihraniti, saj je to gorivo cenejše od prvotnega. Še naprej pa bo treba vlagati tudi v učno tehnologijo, saj se to bogato obrestuje. Zgled za to je računalniška učilnica, v kateri je 10 računalnikov, imajo pa tudi učitelja za računalništvo. (K. K.) Dražja voda v Lendavi Lendavska gospodinjstva so bila te dni nemalo presenečena, ko so dobila račune za porabo vode. Ti so bili dokaj visoki, saj bo odslej potrebno plačevati tudi takso za obremenjevanje voda. Gospodinjstva bodo morala plačati ob ceni vode še 25 tolarjev za porabljen kubični meter vode na mesec, podjetniki in pravne osebe pa enkrat višji znesek. Plačevanja takse so oproščene pravne osebe, ki imajo urejene čistilne naprave in z njimi lahko očistijo vodo do zakonsko predpisane stopnje, teh pa je v lendavski občini zelo malo. V občini ugotavljajo, da so vode preveč obremenjene in da pravzaprav občani pijejo slabšo vodo kot pred desetimi in več leti. Tudi gradnja čistilne naprave v Lendavi se nenehno odlaga in tako se razmere še poslabšujejo. Upati je, da bo v prihodnje od te takse dovolj denarja, da bo Lendava končno dobila čistilno napravo, sicer bo denar spet porabljen za druge namene in ne za izboljšanje kakovosti vode. jani zasebnih ribnikih, kasneje pa sem se vključil tudi v mednarodna tekmovanja na Hrvaškem. Že tretje leto poteka mednarodno tekmovanje za šampiona Hrvaške ob ribnikih v Ra-sinju blizu Koprivnice, ki se ga udeležujejo številni tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in iz drugih evropskih držav. Prav na tem tekmovanju sem dosegel velik uspeh, saj sem lani zmagal in prejel prvo nagrado v znesku 3.000 nemških mark. Na drugih tekmovanjih pa večinoma zasedam mesta med prvi- RIBIČ OD GLAVE DO PETE - To bi lahko za navdušenega ribiča Pavla Flisarja iz Kroga z gotovostjo trdili. Fotografija: M. JERŠE mi desetimi v konkurenci več kot sto ribičev. Lansko leto je bilo zame zares uspešno. Večkrat sem bil prvi in drugi. Med drugim sem ob Wagenskem jezeru v Avstriji dosegel rekord ribnika z štvo je zame edini hobi. Rad lovim ribe, ki jih potem zopet spustim v vodo. Pazim, da jih ne bi preveč ranil. Zanimivo je, da ne jem rib, kar velja tudi za mojo družino. Veseli me, če lahko ribo Tudi v D. Lakošu krajevna skupnost Doslej enotna krajevna skupnost za naselji Dolnji in Gornji Lakoš se bo kmalu razdelila na dve. Tako so se odločili krajani D. Lakoša, saj menijo, da bodo lahko hitreje uresničevali razvojne programe vasi. Dolnji Lakoš se je v zadnjih letih trudil, da bi zagotovil svojim krajanom boljše življenjske razmere. Razvilo se je podjetništvo, odprli so trgovino, dobili asfaltirano cesto in v prihodnosti pa se želijo priključiti na plinovodno omrežje. Uredili so tudi kulturni dom in v njem razvili bogato kulturno življenje. Upajo, da bodo v lastni krajevni skupnosti lahko zagotovili več denarja za urejanje komunalnih in drugih problemov. Udomačitev ptic jani Prva ptica, ki so jo udomačili in začeli gojiti samo zaradi njene lepote in ne zaradi koristi, je kanarček. Lepota in prijetno žgolenje pa tudi precejšnja trdoživost so tega ptiča postavili za nekakšen pravzor ptiča »kletkarja«. Zgodba govori, da je kanarček prispel v Evropo v 17. stoletju, njegova domovina pa so Kanarski otoki ter prečudovita otočja Madeire in Azorov. Eden prvih udomačenih ptičev je tudi skalni golob. Ptič, ki še danes simbolizira mir, je začel živeti s človekom 2600 let pred našim štetjem. Skoraj v vseh starih kulturah je imel status svete živali. Toda ljudje nikoli niso zanemarjali tudi njegove uporabne vrednosti: cenjeno je bilo golobje meso, perje je romalo v blazine, že v starem Egiptu pa so bili golobi tudi najhitrejši poštarji. V obdobju, ko sta se sprijateljila golob in človek, je prišlo tudi do udomačitve kokoši bankive, prednice današnjih kokoši. Danes sicer nimajo zavidanja vrednega življenja, ker se prej ko slej znajdejo na krožniku. Od okrasnih kletkarjev je bila aleksandrova papiga med prvimi »obiskovalci« Evrope. V Grčijo jo je v 4. stoletju pred našim štetjem prinesel sam Aleksander Veliki. Najbolj razširjena in priljubljena papiga skobčevka pa je prispela iz daljne Avstralije. Papige so bile izziv za ljubitelje in resne rejce, ki so s pomočjo umetne selekcije uspeli ustvarili izredno pestrost barv. Tako je nastala nova veja človekove dejavnosti, avikultura. Njena najpomembnejša naloga je vzreja ptic v ujetništvu, ki pomeni za prostoživeče živali v naravi upanje, da ne bodo postale žrtev neusmiljenega lova zaradi človekove zabave. SLOVENSKO PUSTOVANJE V MUNCHNU - Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna je tudi letos pripravilo tradicionalno pustovanje, ki je bilo 9. februarja. Prireditve se je udeležilo okrog 200 slovenskih rojakov; med njimi jih je bilo precej maskiranih. Komisija, ki je izbirala najlepše maske, je imela zato težko delo. Nazadnje je podelila deset nagrad za otroške in deset za odrasle maske. Pokrovitelji prireditve so bili Terme Čatež, Abanka in nekatere firme iz Munchna. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Raoyal Flash iz Černelavec. (L. Varga) prelisičim in s tem dokazen^1 sem boljši, da imam boljšo m ‘ niko od nje. Tako jo lahkot biš in jo zopet vrneš v vodo,® lahko prosto zaplava. TenWs# tudi namenjena vsa športna tok movanja ribičev. Ribolov mi F meni veliko sprostitev po nap®’ nem delu. Med tednom sem0“ jutra do večera zaposlen s sta’ nim kleparstvom, ob koncu K na pa odhajam na ribiška tekmo-vanja. Zdaj je mrtva sezona? Avstriji se začnejo tekmovanja’ sredini marca, aprila tudi na* vaškem, od maja dalje pa soboto in nedeljo v Avstriji-1 movanj ne manjka tudi v okol1 Murske Sobote in na Štajerske^ zasebni ribniki pa so tudi na J 1 tomerskem območju.« otov’ Obiska tekmovanja ^ dobra priložnost za sp°Vedno5' ljudi iz drugih držav. • srečaš s starimi pr'J ^biš’1 sproščenem pomenk P vsakodnevne skrbi. L sta bistvenega pom gete^ tracija in sproščenost- y moti, avtomatično z j ločajo pa ravno stotin jj de, kot pri smučanju. sjJ»' trenutek pogledaš vst mudil in ne ^OV1S odloča o tvojem rezu gre pa tudi brez dobre Imam italijansko opr J co in od nje se ne pali0, voljo imam vec ribisk jih uporabljam za raz Njihova uporaba je od vremenskih razni čan veter, moraš takoj pj ribiško palico. Z? ^at«* pravljam na veliko m tekmovanje v 'd la, maja, junija, ^P^jši “ tobra. Upam na najb W tat, čeprav se s tem bnOje^( jujem preveč'P°b^ sodeluješ in se ob v > mi je ob koncu pog° pavelU Uubi.eS ribblrfiE’’1 sar iz Kroga. MIL* J 100 milijonov za krajevne skupnosti Lani so dobile krajevne skupnosti v lendavski občini iz skega proračuna nekaj nad 70 milijonov tolarjev. Ta sreds dobile za gradnjo infrastrukturnih objektov, za bjc svetljave in redno dejavnost. Letos pa bodo za te namene blizu 100 milijonov tolarjev. Letos naj bi občina vsem nim skupnostim pomagala pri urejanju ali gradnji mrlišk . ter tako uveljavila zakon, ki ne dovoljuje, da bi pokojm*^ pogreba ležali doma. Večina krajevnih skupnosti je ta P^ že uredila. Vsaka vas, kije lani gradila mrliško vežico, je0 iz propračuna pomoč v višini milijon tolarjev. Krajevne s* I sti bodo tudi letos dobile to pomoč. Krajevne skupnost* uresničevanju razvojnih načrtov seveda pomagajo tudi s nimi samoprispevki in drugimi dohodki. , -----------------------------------------------^di NEGOVA - Tako kot marsikje drugod, so se v teh dnenoVofi^ govski gasilci sešli na letnem občnem zboru, kjer so S lanskih aktivnostih in zastavili letošnje naloge. Ker pa je , podje predsednik odstopil, so izvolili novega. To funkcijo je preV nik Slavko Lončarič. (J. J.) ankaj^ ■ DOKLEŽOVJE - Krajevni odbor Rdečega križa je ven, saj je organiziral krvodajalsko akcijo, v kateri je prOs*l ljudi. Koristno je bilo predavanje o aidsu in druga zdravstve titeljska predavanja. V tednu starejših občanov so obiskali . ne, v tednu Rdečega križa so sprejeli v to organizacijo vec še bi lahko nizali njihove dejavnosti. V tem letu, ko krvodajalsko akcijo, bi radi, da bi se je udeležilo še vec krvi, ki rešuje življenja. (J. Ž.) ti R b m k k bi ni k d' la P R b: Z; h P ir ti K n & n g it h n Čl ti 4 H ii> 7 C; Sl je st 0: K Pi Zf Vi in d; S k je ds in hi H; ^£gtnik, 7. marca 1 996 15 -z naših krajev Ivan Horvatič končno rehabiltiran »Rešitelj Razkrižja ^jel častni znak svobode Republike Slovenije Letos bo poteklo 50 let od nenavadneg nadaljnjo usodo tiča iz Razkrižja, ki je odločilno vP),va :e potem ko je Razkrižja in okoliških vasi. 12- junija . ’ da bo t0 ob- bilo predvideno oziroma že tako rekoč „oai s svojim sode- močje pripadlo Hrvaški, na skrivaj odpravi s«> p t'akratni zvezni 'avcem Simonom Kutnjakom v Beogra . vanskimi repu-kontrolni komisiji za določitev meje me J območje v Slove-Mikami odločno zahteval, da ostane razkrisko obino niji, ker je to volja tamkajšnjih ljudi. V takratnih razmerah je bite to vsekakor zelo pogumno dejanje, saj sta marsikaj tvegate- Izkazalo pa se je, da njuna Pot v Beograd ni bila zaman. Razkrižje je v Sloveniji’ Žal je blte takrat to dejanje hitro po-Zabljeno, kaj šele da bi jima 'zrekli zanj kakšno pohvalo in Priznanje. Imela pa sta težave 'v nesoglasij s tedanjo tersko oblastjo so ju celo are-'rali in za nekaj gasa zaprli. jasneje pa se je moral Ivan orvatič zaradi raznih pri-,ov z družino preseliti v Po-nes Pr' C^ju, kjer živi še da- $ete predlani se je mlajša s neracija Razkrižanov spom-a svojega rojaka in njegove-nenavadnega dejanja ter tvi;Vrn’'a dobro ime s podeli-krajevne skup-’ $d takrat se je spet za-tiču o Ivanu Horvati »rešitelju Razkrižja«. O tem dogodku smo že nekoliko obširneje poročali, saj so tudi novinarja Vestnika povabili na obisk v odmaknjene Polule. Pred kratkim pa je bil Ivan Horvatič končno rehabilitiran in prejel celo najvišje odlikovanje predsednika Republike Slovenije Milana Kučana -častni znak svobode Republike Slovenije. V predsedniko- Ivan Horvatič je bil neizmerno vesel, ko gaje predlani obiskala mlajša generacija domačinov iz KS Razkrižje in mu podelila priznanje. Podelitve častnega znaka svobode Republike Slovenije v Ljubljani pa sta se kot predstavnika Občine Ljutomer udeležila župan Ludvik Bratuša in tajnik KS Razkrižje Stanko Ivanušič. Pridružil se jim je tudi nekdanji razkriški učitelj in znani skladatelj Janez Kuhar, kije pred 2. svetovno vojno vodil razkriški mešani pevski zbor in bil legendarni partizanski harmonikar. Vsi navzoči so slavljencu Hovatiču v čast zapeli slovensko narodno KoPko kapljic ... vem imenu mu ga je izročil predsednik državnega zbora Jožef Školč. »Ob mlačnosti, nepoznavanju razmer in celo nerazumljivem protislovenskem ravnanju višjih obastnih organov v Ljutomeru in v Ljubljani so se morali ljudje sami odločno postaviti za svoje narodnostne, kulturne in jezikovne pravice in obenem tudi za gospodarske interese. Pri tem so nekateri med njimi, po večini aktivisti Osvobodilne fronte, prevzeli največje breme. Najbolj trden v odločenosti, da se mora uresničiti volja prebivalcev Razkrižja in Robadja, da njihova kraja ostaneta v Sloveniji, je bil tajnik krajevnega ljudskega odbora Ivan Horvatič. Upravičeno se ga drži sloves, da je rešil Razkrižje. Njegovi rojaki, sovaščani so mu takrat zaupali, danes pa mu izkazujemo hvaležnost. Prav je, da se tej hvaležnosti na simbolni ravni pridruži tudi slovenska država in Ivanu Horvatiču izreče priznanje za njegove zasluge pri varovanju slovenske kulture in državne integritete ter se mu tako tudi opraviči za nerazumevanje in mačehoski odnos, ki mu ga je izkazovala naša povojna oblast,« je med drugim poudaril Jožef Školč, ko je izročal visoko odlikovanje zaslužnemu Razkrižanu. Obenem mu je čestital tudi ob njegovi 84-letnici, ki jo je praznoval pred nedavnim, ter mu zaželel še veliko trdnega zdravja in mirne, srečne dni. JOŽE GRAJ rL^bini je bilo turško pokopališče ^kaj Stari pil? n ’ne more J 8a Vod' skoz> Gibino - z razkriške ali s hrvaške stra- f g°stinsko-fPreS’e<*at' °bcestne table, na kateri piše Stari pil. Gre za atema|0 nas f80^' l()kal, k> sta ga uredila Oto in Hermina Šimonka. *Kot Zakai neRoHko nenavadno ime. Kaj neki pomeni pil? svJ6 bil tukaMpovedovala babi-ie JCas ^Pušče >er st°j‘ta h'ša, ra^05 zemlJe- kjer 0 te Pam.^ ° grm'čevje. La-KatfnazadnS° biH ^abotovi DR ir'na’ ki m°ja babica 19m Alt-Ko pred P°roko 8radiii°h?? oni okr°8 leta v?0'^'80' so tu k°PaH in r° na|eteli na S° nePr'čako-b'te nek Ja’ k so Pričala, k°c tu turško gro- do danes.In kdaj naj bi tod hodili turški vojščaki? Po vsej verjetnosti je bilo to po letu 1526, ko so v veliki bitki porazili ogrsko vojsko pri tudi v naše kraje. Morda so kdaj ravno pri Gibini prečkali Muro -tam je dolgo vozil čez reko brod -in še prej tam pokopali svoje mr- bišče. To seje potem hitro razvedelo in nekdo je obvestil o najdbi tudi predstavnike turške države. Kmalu nato so prišli njihovi ljudje, pobrali okostja in drugo, kar je bilo na grobišču, ter postavili »pil«, to je nabožno znamenje v obliki polkroga na stebru. Zgoraj so bili obrisi. odsekanih glav. Kasneje so tu postavili križ s kipom Janeza Nepo-muka, ki je zdaj v gibinski kapeli,« nam je Hermina na kratko pojasnila nenavadno ime, kije ostalo vse Tu, kjer danes stoji gostinsko-trgovski lokal Stari pil, je bilo vse do leta 1910 turško grobišče. Mohaču in potem od tam nadaljevali svoje osvajalske pohode tve vojščake; najbrž v prepričanju, da jih bodo kdaj kasneje, ko se bodo tod vračali, »pobrali« in odnesli v Turčijo. Zgodilo pa se je drugače in njihovo grobišče je ostalo nedotaknjeno, dokler niso Žabotovi tam začeli kopati zemlje za gradnjo hi-še.Svojčas so tudi govorili, da pri VCar‘Kert 'car-Kert •'karka amaterka iz Veržeja da^^* nag'as j° Je izdal, da ni domačinka. Silvija Ovčar - Kert i® slik ° Oklicu P-e Pred nekaJ teti preselila v Veržej z Raven na Koroškem, Hojte; Odarje Zerka’ k'v Prostem času rada prime za lopatko ali čopič 8 ’ iz°braževnfSt Za slikarstvo je pokazala že v osnovni šoli, žal pa se ni t Prve sliv at'v smeri, pač pa se je izučila za frizerko. tako oljne kotone, a z ogljem, so Starem pilu straši, a zgodilo se ni nikomur nič. Danes pa spominja na tisto zapuščeno parcelo in ne-। kdanje turško grobišče le ime. JOŽE GRAJ vešča tudi portretov ali tihožitij. Motive za slike zajema največkrat v rodni Koroški in zato so na slikah predvsem lepote te po- e Mrazita kraji-P°meni, da ni ^ka k 'Ivija Ovčar - Kert med svojimi slikami krtine z jezeri, livadami in slikovitimi skalami. Nekaj slik pa je tudi iz obmurskega sveta, denimo Babičev mlin iz Veržeja. Tega, da se je preselila v Veržej, ne obžaluje, saj, kot je povedala, je komaj tu našla samo sebe in začela intenzivneje slikati. Za to pa je po svoje »kriv« slikar, prav tako samouk Jože Osterc, ki ji je dal navdih za delo in jo tudi sicer pogosto spodbuja. Doslej je ustvarila okrog 150 slik. S slikarko Silvijo Ovčar - Kreft sem se pogovarjal pred slovenskim kulturnim praznikom, ko je v termalnem kopališču v Banovcih pripravljala razstavo svojih slik. Bila je vznemirjena, saj je bila tik pred prvo javno predstavitvijo svojih del. Večina je nastala z nanašanjem barv na platno z lopatico. Odziv obiskovalcev na razstavljena delaje bil ugoden, kar ji je nedvomno velika spodbuda za nadaljnje ustvarjanje. Ker se je pred kratkim upokojila, pomeni, da bo poslej imela več časa za svoj konjiček. F. FERENCEK Gostovanje v Porabju Predstavniki Društva upokojencev Murska Sobota, ki ravno letos praznuje 50. obletnico uspešnega delovanja, so v nedeljo gostovali v Slovenski Vesi, v Porabju na Madžarskem. Številnemu občinstvu v dvorani kulturnega doma so se predstavili s kulturno prireditvijo, ki so ji dali naslov V Porabju so dobri ljudje. Nastopili so: moški kvartet pod vodstvom Aleksandra Vlaja, pevci upokojenskega mešanega pevskega zbora Vladimirja Močana ter glasbeniki in recitatorji, pri čemer so se jim pridružili tudi učenci druge osemletke iz Murske Sobote, ki pogosto nastopajo s člani upokojenskega društva. V programu je sodelovala tudi skupina ljudskih pevk iz Porabja. Sicer pa so se s prireditvijo spomnili tudi mednarodnega dneva žena. Gostovanje v Porabju sodi v že utečeno sodelovanje soboškega upokojenskega društva z Zvezo Slovencev na Madžarskem, kjer razmišljajo o ustanovitvi kluba upokojencev. M. J. Grlava, Šalinci in Krištanci želijo ustanoviti lastno krajevno skupnost Ali na referendumu ali zboru občanov Dilemo naj razreši ljutomerski občinski svet Iniciativni odbor za ureditev položaja vasi Šalinci, Krištanci in Grlava, ki si prizadeva za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti, je pred kratkim naslovil Občinskemu svetu Občine Ljutomer vlogo, naj se le-ta opredeli, ali morajo izvesti referendum ali pa lahko sprejmejo sklep o ustanovitve krajevne skupnosti na zboru občanov. V tem primeru bi morali še prej spremeniti določila občinskega statuta, ki govorijo o tem vprašanju. Svojo pobudo utemeljujejo z dejstvom, da so se vaščani vseh treh navedenih vasi na poizvedovalnem referendumu o ustanovitvi novih občin z veliko večino odločili, da ne želijo ostati v KS Veržej. Zaradi tega so medtem izvedli tudi posebno pisno anketo, v kateri se je več kot dve tretjini krajanov odločilo za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Od te namere pa so, kot kaže, odstopili v Banovcih, kjer niso izvedli ankete niti se njihova predstavnika nista udeležila sestanka iniciativnega odbora. Na Grlavi živi 112, v Kristancih 84 in v Šalincih 190 prebivalcev. Kje naj bi bil sedež samostojne krajevne skupnosti, če jo bodo ustanovili, zaenkrat še ni dogovorjeno. Kakšno pot bodo morali ubrati, da uresničijo to pobudo, pa je zaenkrat odvisno od občinskega sveta. Iniciativnemu odboru se ne zdi potrebno, da bi morali imeti še enkrat referendum in obvezno overiti podpise, ker so se vaščani že na referendumu o ustanovitvi novih občin izrekli, da ne želijo ostati v KS Veržej (tudi Kot je med drugim zapisano v omenjeni pobudi, želijo vaščani Grlave, Krištanec in Šalinec vzeti razvoj krajev v svoje roke, »saj v zadnjih letih, sploh pa potem, ko so se referendumsko odločili, da gredo iz KS Veržej, v teh vaseh ni bilo storjenega ničesar, in še tisto, kar je bilo narejeno, je bilo realizirano predvsem na podlagi angažiranja vaščanov samih, ki so bili člani sveta KS Veržej«. J. G. ■ VELIKA POLANA - Slovensko kmetijstvo in približevanje Evropski uniji je bil naslov razgovora z državnim sekretarjem za kmetijstvo Ivanom Obalom. Sklicala sta ga Občinski odbor SKD Črenšovci in Krajevni odbor SKD Velika Polana. Udeleženci so se strinjali, da bo Slovenija z vstopom v EU veliko pridobila, žal pa bo to tudi nekaj stalo. Kmetje morajo biti na to pripravljeni. Vsekakor pa je treba storiti vse, da ne bi propadle zdrave kmetije. Za to pa so potrebne državne finančne spodbude in tako naprej. (J. Ž.) ■ ČRENŠOVCI - Na letnem občnem zboru so se sešli člani rejskega društva za lisasto pasmo, v katero so se vključili tudi člani iz KS Velika Polana, ki so bili doslej v podobnem društvu v Turnišču, torej v drugi občini. Zdaj, ko ima društvo kar 70 članov, ki se pretežno ukvarjajo z rejo živali in pridobivanjem mleka, bo lažje uveljavljalo svoje interese oziroma bo več denarja iz občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva. Društvo bo še naprej vodil Štefan Halas iz Črenšovec, upravni odbor pa ima po novem 13 članov. Na shodu so prisluhnili tudi Damjanu Jeriču iz ŽVZ-ja Murska Sobota, ki je govoril o slovenskem kmetijstvu in evropskih integracijah. (J. Ž.) ■ MAČKOVCI - V tem kraju so med prvimi zgradili omrežje kabelske televizije, zlasti zaradi slabega signala 2. programa slovenskega televizije. Za zdaj je na sistem priključenih 55 naročnikov. Kaže pa, da jih bo še več, saj se želijo priključiti gospodinjstva iz sosednjih krajev, vsekakor pa iz Dankovec. Kabelsko televizijo upravlja poseben odbor. (J- K.) ZLATOPOROČE-NCA SMEJ - Rozalija in Štefan Smej iz Bratonec sta se poročila pred 50 leti in pred kratkim sta slavila zlati jubilej. On se je v življenju ukvarjal z zidarstvom! V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Zdaj pa imata že štiri vnuke in enega pravnuka. Slavljenca, ki sta praznovala v gostišču Piramida, sta čila in zdrava, četudi nista več ravno mlada: Štefan je star 80, Rozalija, ki seje nekoč pisala Sabotin, pa ima 73 let. Znova sta se »poročila« v bratonski kapelici, kjer so jima zapeli domači pevci. Kako tudi ne, ko pa je tudi Rozalija že trideset let njihova članica. Spomnili so se ju tudi v krajevni skupnosti, saj jima je njen predsednik Milan Kerman čestital in izročil darilo. - Fotografija: J. Ž. vestnik, 7. marca eportaza Vestnikov fotograf je skorajda tvegal življenje, da je naredil te posnetke! Ceste in mostovi, kjer E ni prometne varnosti? nec z novim mostom načrtovali že nekajkrat. Vedno so se našli kakšni razlogi, da do resnejših priprav ni prišlo: pred desetimi leti je bilo škoda Zatona, pred petimi leti je načrtom nasprotovala politična stranka, danes pa zanje ne marajo slišati zaradi načrtovane avtoceste. Če bo gradnja na tem delu murskih bregov prepovedana, bo prepovedana tudi drugje. Boljša cesta in most pa sta nujnost zaradi osnovne življenjske varnosti. Ali bo več škode v okolju zaradi »naslonitve dodatnih nasipov« ali zara- di gradnje nove ceste n8’? duktih in pilotih? Če so* manjkajoči denar za Ijublj* oboznico na močvirju, Id5®: veliko več, kot je bilo pr'"’1 J predvideno, bi ga morah * tudi za to uničeno cesto! Bernarda B. Peček Fotografije: Jure Zau^e ■H NMH Cesta na Petanjcih je podobna zorani njivi, stene in strop®’! Befif zaradi tovornjakov razpokani, ljudje pa nenehno v življenj nosti in psihično uničeni. La jjt Le kaj se bo zgodilo, kšen tovor ali avtobus IJU j močno »naslonil« na tole0 nad deročo reko Muro? Tovornjak za tovornjakom drvijo po cesti M 10-1. Tako je že skorajda pet let. Šoferji v tovornjakih, ki so v glavnem tehnično neprimerni, so z vseh vetrov: Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Slovaki, Romuni, Makedonci ... Cesta med Mursko Soboto in Gornjo Radgono, kije bila zgrajena za potrebe lokalnega prometa, se je spremenila v mednarodno tranzitno pot. Tudi most čez reko Muro med Petanjci in Radenci ter drugi mostovi čez močvirnati, vendar zaščiteni predel ob reki so neprimerni za tovorni promet. Most, na katerem so pred leti naredili le lepotne popravke, je preozek in že skoraj povsem uničen. Ograje, ki so jih postavili tik pred velikim povečanjem prometa, ne bodo mogle več dolgo zadržati polzečih in drsečih vozil. Katastrofa je pred vrati, ekološka ali človeška. Domačini in vodstva občin Tišina-Cankova, Radenci in Gornja Radgona ne bodo čakali na katastrofo, ampak bodo zahtevali rekonstrukcijo magistralne ceste, popravilo ali gradnjo novega mostu čez reko Muro, vrnitev povzročene škode na hišah ter zagotovitev prometne varnosti tudi drugim udeležencem v prometu, predvsem otrokom, pešcem in kolesarjem. Načrtovana gradnja avtoceste ne more biti izgovor, da ne bi rekonstruirali - zaradi tovornega prometa povsem uničene - magistralne^ceste. Načrtovanje rekonstrukcije ceste M 10-1 od Gornje Radgone do Murske Sobote ni nekaj novega, saj so tako rekonstrukcijo kot obvoznico Rade- Bodo opozorilni trakovi zadržali cisterno z naftnimi derifati, ki bo zaradi pretesnega izogibanja drsela proti močvirju, ki je pravzaprav pod spomeniškim varstvom? Od originalne stare ograje na mostovih čez močvirnati predel ob reki Muri je ostalo bore malo - na vodovarstveno in vrelčno območje vsi pozabljajo. ;io'.pr Če bi šoferji tovornjakov videli, kakšni so nosilni stebri Muro, bi verjetno trikrat premislili, preden bi enkrat ?a" Y£stnik, 7. marca 1996 datira 17 Kujski val, ni nam jasno, zakaj o tem ni nihče nič poročal Na predpustni ponedeljek leta gospodovega 1996 je po 1250 letih država Slovenija kot Prva na svetu priznala državo Vatikan. Ta majhna in zatirana državica si je skozi stoletja končno izborila svoj prostor na zemeljski obli. Krvavo so jo tolkli Inki in Azteki v Južni Ameriki. Njene državljane so pobijali kruti Protestanti v Nemčiji in tudi v Sloveniji. Črnci v Afriki so jo spravili na rob propada, ko so 1° zasub z dobički od kave in arašidov. Edini, ki jim je stal ob strani, je bil rimski cesar Neron, ko jim je metal v areno divje zveri za Prehrano. Upamo, da bodo slovenskemu zgledu sledile tudi druge demokratične dr-zave tega sveta. Onda di cavallo, zunaj-P°litična reakcija To nedolžno jagnje na križu in v hlevčku je samo predhodnica novega ri-mskega imperija- Naši ljudje Ze sto let in več dajejo tudi po-pednji krajcar v “ahjo. Za hva-eznost Smo Job"i že vsaj S okuPaciji, ^aJ je pred ratl nova. Ne-dasitna fašisti-tu' je že , ob pomoči genskih do-acih izdajal- (j ‘ . Cestna aruscina je očit-h ena od nji-ZaVlh -rdnjav-nal^ denar dm e’ ]'m z8ra-i??"" 'i rod" ?OVozi" »Vrač°Vdno Pomurje. Neuspelemu poskusu izvodn"13* Premoženja optantov sledi pro-I945 J^riove zgodovine. V Borovnici leta danes' 'Janških ujetnikov niso pobili, kot bi dogov a'dan' racii prikazali, pač pa so po Prvim |Togliati -Tito jeseni 1945 izginili s služi|j f °m d°mov. V Borovnici so vojsko dal člov^6 ,'z Goričkega in to nam je pove-hfano ki je takrat skrbel za njihovo pre-vali tud’ So dobri jedci, za hrano so menja-ritnske ' °deJeT Zadnja okupatorska akcija Pnejšni8^1^2*103 Pittita izkorišča neumnost t— države Jugoslavije, ki je »zastarala« italjanske vojne zločine nad našimi ljudmi. Vojni zločini ne zastarajo nikoli in zdaj bo morala preiskavo o vojnih zločinih narediti tudi Slovenija. Italija naj svoje splošne krize ne izvaža, Slovenija pa naj se preneha spreminjati v njeno neuspelo kapitalistično-ma-fijsko kopijo, če ni že prepozno. Kujski val, izjava tedna Sedanji župan: »Župan strohni, miza pa ostane.« Prejšnji župan: »Bil sem župan in še bom župan.« Kujski val, reklame Turistična agencija Gaber ponuja enotedenske izlete s seminarji za vse predmete osnovnih šol. Posebnost njihove ponudbe je, da so seminarji zastonj za pomurske in štajerske učitelje v obmorskih hotelih najvišje kategorije poleti, na vrhuncu turistične sezone. Pozimi so seminarji zastonj za slovenske učitelje iz obmorskih krajev v termalnih zdraviliščih po Prekmurju ali v najdražjih smučarskih središčih. Prijave niso potrebne, saj pride vsak učitelj na vrsto vsaj dvakrat letno. Kujski val, po željah - Dragi babici želijo vse najboljše za njen praznik vsi, ki so z njo vsaj malo v sorodu. Poklanjajo ji pesmico z naslovom Ljubi ljubi ljubi vse ljudi, da boš herbal tudi ti. - Svoji izvoljenki poklanja pesem z naslovom Poprešal te bom, znanega prleškega pevca Jana Plastelina, nekdo, ki jo ima rad. Radio Kujski val, poslušate nas lahko na frekvenci 94,6 megabajtov, vsak dan od začetka do konca. Protokolarna kava Fotograf Marjan, ki ima svoj atelje tam na koncu mesta, je svoboden mislec. Le njegova soproga Meta mu včasih delno ovira svobodo misli. Če ga naključni obiskovalec vpraša, ali snemajo tudi akte, mu odvrne, da zato pač ni časa. Njegov sosed, mesar Lojz, je prav tako svobodomiseln človek, ki pa nima podobnih težav s soprogo. Zato je njegova svoboda bolj izrazita. Tu v neposredni bližini je še gostilna, kjer spijeta s prijatelji in obiskovalci dve kavi na dan. Prva, jutranja, je navadna, le toliko, da človek pride k sebi, druga, opoldanska, pa je »protokolarna«. Vsakdo, ki vsaj nekaj da nase, bo prišel nekaj minut pred dvanajsto, takrat Marjan in Lojz ponavadi gresta na »protokolarno«. Lojz izobesi na vrata mesarije pripravljen listek z napisom »Pridem takoj«. Stalne stranke poznajo ta običaj in ne gnjavijo med dvanajsto in četrt na eno. Marjan, ki je bolj svobodne profesije, ne izobesi nič. Pač pa pusti vrata ateljeja odprta, toliko, da se lokal »prezrači«. Na vprašanje, ali se ne boji, da bi mu kaj ukradli, odgovori: »Saj so že vse pokradli, kar se je dalo odnesti.« Včasih zmoti Lojza točno ob uri protokolarne kave kakšen zelenec ali pa naključna stranka. Tedaj je Lojz slabe volje, a vseeno prijazno postreže kupca. Potem se v gostilni Pri vrču opraviči, da je zamudil protokol. Dostikrat, če le morem, pridem malo pred dvanajsto, ker se že vnaprej veselim protokolarne kave. Tu so še drugi občasni obiskovalci, upokojenci, postopači, klošarji in pripadniki svobodnih profesij. Toda za našo mizo lahko sedi le »krema«. Poleg omenjenih dveh mojstrov je tu še upokojeni gospod Ivek, poznavalec lokalne zgodovine in sploh strokovnjak za vse mogoče zadeve. Tu je še en sosed obrtnik, steklar Nejc, ki o vsaki zadevi sodi avtoritativno in ne trpi ugovora. On je enako strokovnjak za vprašanja zgodovine in politologije kot za vprašanja psihologije in psihiatrije ali pa nege dojenčkov. Glede svojih teorij ne trpi ugovorov. Občasno se približa »protokolarni mizi« kakšen pijanček starega kova ali pa modernejši klošar. Ponavadi ima kakšno zelo nujno zadevo, ki se konča s prošnjo za kakšnega kovača ali pa kar konkretno s prošnjo za dva deci. Marjan, dobričina, še nikomur ni odbil prošnje, zato ga vsi nadlegujejo. Kava, ker je protokolarna, mora biti hitra, najprej se poslovi Lojz, ki ga verjetno pred vhodom v lokal že čaka kakšna nestrpna stranka. Marjan včasih posedi malo dlje, saj se potencialni fotografiranci ponavadi zatečejo kar K vrču in mu naznanijo, da bi se radi slikali ali dobili svoje fotografije. Marjan, ki je umirjen filozof, podpre njihovo nestrpnost z besedami: »Bolje čim prej, saj smo vsak trenutek starejši.« Če gre za starejšo gospo, ji reče: »Bomo pa naredili malo več slik, verjetno imajo kar veliko povpraševanja med kavalirji.« Čisto vsaka zardi, čeprav jih ima na plečih že krepko čez sedemdeset. S tem se čas protokolarne kave-izteče, mirno življenje v predmestju pa se nadaljuje. Borivoj Repe________________________________________________ riSfno m oj e in i poslanci 1 p ak' m°i Kovet! ' Parlanip Prem'noačen cajti, da je vas Kovete f Šterni n"1' razburkala ta velka pa kak so ni-nouvOg ravl' zgodovinska razprava od toga što je s°lskoga zakona, se je vo pokazalo, driigOrn ° Telko božni rejči ste ftalali eden Pravo n da saki ščeu sojo istino za edino Hojo; st* ^'-'čavno potrditi, ka san pravo ešče n aroj ŽUški, ka so nikdasvejta, da so °v°mi n Pak’ krave pasli, prousti lidgej eden bi hončej'ak božno gučali. Pa so tisti ništer-n>kše velv'JSat' pa atcti ne-i znali, vij ste pa si 'ou pQ .Ke šolej spunili. Či bi zaj na velko na tena, (0 n°b. bi mogli praviti, kakša je srne-ddejko ,Pa bi m°gl> biti vij Koveti, takse je kK£oieocPodi- b°ži str . smo tou poslušali pa glejdali, je se valo, da ■ kpa f PrsaJ Je ništernoga stiska-^ero bj Je biio guč od toga nouvoga fčenja, st|10n ge e naJ našo deci pa vniikan v priše-PedeSet 1 r°letj' naPrej davalo. Tisti, šteri so Jega Bo»ejt naš nar°d dali fčiti od toga, ka r rks aV35’3 za ce-i'j sveJJ ediniva Boga t kak če h-tal'n’so zaJ takšo rabuko zdigno-kdeca čt ' potres strafuno cejli svejt. Po ton d diti odT3 do te ^ou'0 odila, majo pravico de je oga> ka do je ftoj šouli fčijli pa što tij ’ n°nč stariške naj ne bi meli pravi-vJdjt, d' UnaČ davatL Što Je Pa PD10 skoro • jčati Tu So Je foilij, ka so mogli po cesti tou pn ° ' ^talin ali pa Tito -partija, či njin deco, či h-Vouli ali pa nej? Što je pijto tou Pa so tp 1 ''PPNjliko na božič radi fcerkev šli, k^tne k8 ' va°ulo iti pa te sikdar najbole r° znaš naloge pijsati. Tij tou do-ka bi te fa niače nej vupo nikaj prouti pravi-Seje skrij Casi bejla vrona grato. Preveč lipou C1ia, da Vati tiidi gnesden za rejč demokra-sj^šin Za' na oblasti pa se po plani ide, ka ^^^gombe težiti dobro dela, ali kak so nikda stari kartaške pravli, da se karte zmej-šajo pa začajo znouva talati, te tej, šterin nejde po plani, rabuko zatirajo, ka je tou več nej demokracija. Sousid Vinci Želarof, šteri je tudi nikda son fpartiji biio, pravi, ka ga je boži straj mou, ka je že te pred dosta lejti vido, ka tisti najbole trdi komunisti so f svoji žepkaj Marijine kejpe nosili. Pa njemi je eden preveč dober pajdaš pravo, ka tou zatou, ka se pekla bojij, či naprijliko na of svejt prijde. Daje pa zaj tak skončano, non fčasi referendum obečavlejo ocf toga, zakoj so non pa te nej referendum ponujali, da so atomsko elektrarno delali, za štero gnes si pravijo, ka je tak kak nabita bomba, či se kaj zmrsi, te naš cejli mali narod krepa, zakoj so nej ponujali referendum te, da je vo prišlo, ka se našin de-lafcon pa narodi kradne se, ka so duga lejta spravili, pa je zaj v rokaj tisti, ka so te oblast vrokaj meli? Pred cajton san šteu v eni novinaj, ka eden tvoj pajdaš pijše, kelko mark je somo un spravo ništernin občinah, ferman pa drujštvan, pa mi je zaj na pomet prišlo, ka ovi velko navolo majo, ka nikak prinas marke štompa, pa si mijslin, ka je mogouče tou tou. Či je pa naprijliko spravo telko tolarof mijmo parlamenta pa v markaj vo povedo, te je pa tou ščista driijgo. Napijso je ešče, ka je tou somo njegva zasluga, zatou ka je v dobroj stranki, ka če bi všteroj drtijgoj biio, toga nebi mogo. S toga se zaj vijdi, ka nej glavno, kakši je Kovet, somo naj je v dobroj stranki, pa bi po mojoj paver-skoj pameti bilou najboukše, ka bi si bilij v ed-noj stranki, pa bi te si lejko svojin volilcon se spravili, pa te več nonč nikšega fkiippoza-vanja novinarof nebi trbelo. Bog Te žegnjaj. Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove, po fašenki 1996 Lendavski pereči Drage moje občanke! Leto je naokrog in spet je pred vami 8. marec, dan žena. V novejšem obdobju so vam hoteli »črni« ta praznik ukiniti in ga nadomestiti z drugim, a jim to ni uspelo. Tradicija je pač tradicija in to, kar so uvedli »rdeči«, ne bo kar tako izumrlo, mar ne? Tudi zato bo tako ostajalo še dolgo, ker na vaš praznik lepo praznujemo tudi mi - možje. Drage moje ženske! Pred vami je torej praznik, ki ga lahko praznujete že danes, vsekakor pa boste to storile jutri, v soboto ali nedeljo. In kako ga boste praznovale? Kar dobro vas poznam, saj sem navsezadnje že starejši človek. Tiste, ki ste (še) zaposlene v Planiki, Muri, Beltinki ali Dežnikarni, boste pač tudi te dni še naprej pridno poganjale šivalne stroje, da v tem odločilnem mesecu ja ne bi bile pod normo, kar je lahko eden od razlogov za slovo od fabrike. Potem ko boste prišle z dela domov, vas bo seveda delo (in ne počitek, praznovanje) čakalo doma: kuhanje, pospravljanje, pranje, likanje... Tudi ta konec tedna bo treba poskrbeti za otroke: pri šolskih in veroučnih domačih nalogah, se z deco igrati in tako naprej. Še bi lahko navajal domača dela in opravila. Po svoje naporno je menda tudi ležanje z dedcem. Oh, ta pa dobro ve, kako je z nami delavkami in kmečkimi ženskami, čujem vaše vzdihovanje. Le kako tega ne bi vedel, saj sem ravno tako priden kot vaši možje. Hočem reči, da se v žensko delo ne vmešavam. Tudi meni bi bilo nerodno, če bi me kdo videl s kuhalnico, sesalcem, pri obešanju perila, likanju ... ali pri pomoči otrokom, no ja, vnukom, pri spoznavanju materialnega ali duhovnega sveta. Tako kot vaši stari dedi, tudi sam za to nisem kvalificiran. Seveda pa'sam toleriram ženski praznik. Bil bi verjetno tiran, ko ženi, potem, ko bi vse opravila, ne bi dovolil iti na proslavo dneva žena in na pogostitev. Ja, drage moje, takšni smo pač mi moški! Kar veselo delajte in potem praznujte, mi, moški, pa se vam bomo potem kar hitro pridružili. Tistega, kar bo za vas pripravila vaška AFZ, same seveda ne boste mogle snesti, zato pa smo tu mi, vaši zdavanjski! Negujemo pač tradicijo, uvedeno za časa rdečih, morda malo prilagojeno današnjemu času. Preobrat za 360 stopinj pa bi bil prehud. Če bi človek tako ravnal, tedaj bi bilo treba ne le uradno ukiniti dan žena, ampak stare žen(sk)e nadomestiti z mladimi, do česar imamo moški (vsaj tako mislimo) vso moralno pravico. Bi se pa seveda hudo razjezili, če bi si naše zakonske tovarišice same našle zamenjavo. Ravnati se moramo po geslu Bolje preprečiti kot lečiti, pa moramo zato tudi iz tega razloga na vašo danžensko fešto. Ko bi ne bilo te bojazni, bi vas marsikateri pustil tam brez nadzora. Oh, pač z željo, naj se še ona malo nacuka, bo vsaj vedela, kako težko je nam, moškim seveda, ko ga tu in tam zvrnemo čez mero in ga potem težko nosimo.Drage ženske! To, kar ste si izborile v dolgoletnem boju, imate in tega vam nihče ne bo mogel vzeti. In prav je tako! Kar lepo in pridno delajte še naprej v dobro nas vseh, kajti le delo in spet delo bo omogočilo vsem nam, zlasti pa nam moškim, svetlejšo prihodnost v naši socialistični samoupravni družbi. Pardon, pardon! V naši kapitalistični družbi! NACI Ultimatum! Prezidij deli negodovanje murskovalovcev in iz- 1 rečno obsoja nerazumljivo I ravnanje mnogih, predvsem južnih prebivalcev j Prekmursko-Prleške repu- : blike, ki z izgovorom, da ! čakajo na nastop sloven- ; skega predsednika Milana Kučana -Sezonca, poslu- ; šajo medžimurski radio »stopet« iz Macinca. Po zagotovilih iz njegovega kabineta predsednik na i tem radiu zaradi prevelike angažiranosti v domačem lokalnem kabelskem televizijskem sistemu ne bo nastopil! Odvrnite se od poslušanja Tudmanovega radia, če ne - krucifiks! * * * Dr. stom. Feri Horvat -California Kid se je po na- { j' ročilu svojega moravskega \ župana Frazea Czipota - j Franja pred kratkim v Mii- . nchnu, na največjem kop- J nem ladijskem sejmu v j Evropi, pogajal o nakupu j ; nekdanje Titove ladje Galeb, ki jo prodajajo Črno- s j gorci. Galeb, ki bo zasi- i j dran na Bukovniškem jeze-| ru, bo največja privlačno- : I st »bisera Bukovnica«, na ■ njem naj bi stanovali igral- I ci golfa. Šušlja pa se tudi, da gre [ za zasebni nakup obeh go- [ spodov, ker Franjo noče zaostajati za svojim vzor- j nikom Tudmanom, Cali- ! fornia Kid pa si hoče pridobiti vabo za zobe Michel-le Pfeiffer, saj namerava na I jahti urediti ordinacijo. * * * Doktor veterinarske stroke in ljutomerski župan ; Ludwig Bratuscha - Aaron je pred kratkim zopet izvedel bliskovit pregled torb vseh osemenjevalcev krav v Prlekiji. Ven je letela še zadnja kaplja sperme prekmurskih bikov. Geslo: Za rasno čisto Prlekijo! * * * Nekaterih znanih osebnosti ženskega spola zaradi ozkosti tega stolpca preprosto ne moremo spraviti vanj, čeprav grozijo, da bodo začele »več piti in kaditi« in nas prijavile na revolucionarnem sodišču. Kot smo zvedeli, se profesorica Mica zaveda objektivnih okoliščin, nastalih po dolgi mrzli zimi, ki so marsikateri, tudi njej, pustile zaloge j na okolčju in je že začela z ; regratno kuro. Anju Ma- > riška zahteva razširitev sto- : Ipca! (Nepoboljšljiva.) * * * Poslanec LDS Geza Dž- j uban - El Cid (-cid je od pe- ; sti-cid, herbi-cid, fungi-cid) j je sprejel ponudbo lastnika > Panagre Emila Zelka - Za- i topeka in bo po končanju politične kariere v njegovi i tovarni razvijal večcevno : kemično škropilnico z nazivom »Stalinove orgle«, j (Pri pitni vodi nimamo več ; kaj izgubiti, vsa je že zastrupljena! ) KESEDAA KOHJ | 18 odlistki Skrivnosti neznanih letečih predmetov ‘Pripravil: iMiloš ‘K^rmelj 8. del Mag. Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 24 Poročilo prihaja v urad projekta Modra knjiga z zamudo, ker sem šele nedavno zvedel za to opazovanje. Ch. S. Murphy To poročilo je bilo poslano tudi direktorju obveščevalne službe vojnega letalstva, letalsko tehničnemu obveščevalnemu centru v Wriht-Patterso-nu. Dayton, Ohio, ter poveljstvu protiletalske obrambe v Coloradu Springsu in poveljstvu protiletalske obrambe Vzhod, vsi pa so se zadovoljili z razlago, da je šlo za »smeti, ki jih je nosil veter«. Kot se spominjate, je bil veter rahel ali lahen severovzhodnik, ki je pihal s hitrostjo treh do petih kilometrov na uro. In ta blaga sapica naj bi povzročila, da se je predmet spustil z desetih metrov na tla, se ponovno dvignil meter visoko, pravokotno zavil proti severu, preletel ograjo in izginil v oblakih! Očitno je, da jih je vsebina tega poročila kaj malo zanimala. Čeprav gre za precej starejši primer, je kaliber očividcev, ki so izkušeni strokovnjaki letalske industrije, kjer ima letalska tovarna McDonnall, sedaj znana kot McDonnall-Douglas, velik ugled in očividci s svojo izjavo ne bi prišli na plan, če česa takega tudi zares ne bi videli. Gre za sorazmerno- redko opazovanje, ko je bil viden po razsežnosti ali obliki sorazmerno majhen predmet. Vendar tak primer ni edini, opaženi so bili še manjši predmeti, pa čeprav bolj pravilne oblike kot še nekaj deset centimetrov veliki diski, katere so videli letalci sorazmerno od blizu, in ki so očitno izvajali nadzorovane manevre in torej ni prišlo do kakšne zamenjave v obliki kroglastih strel ali česa podobnega. Bolj pogosti so seveda primeri, ko so očividci videvali predmete večjih razsežnosti od nekaj metrov pa tja do nekaj deset metrov, obstajajo celo primeri, ko so očividci zatrjevali, da naj bi imeli taki predmeti celo razsežnosti več sto metrov. Številni taki primeri bližnjih srečanj so se nedavno dogajali v ameriških zveznih državah Connecticut ter New York, kjer so videvali predvsem predmete, opisovane kot nekakšna orjaška leteča krila, ki so imela po svoji površini številne raznobarvne luči in vzorce ter ki so prihajali sorazmerno zelo blizu očividcev. Iz teh velikih predmetov so pogosto izhajali manjši, ki so bili najpogosteje kroglaste oblike. Že omenjeno geografsko območje je imelo aktivnost NLP-ja od leta 1983 pa tja do leta 1986. Že naslednje leto je prihajalo do takšnih opazovanj, vendar precej drugačnih predmetov z območja ameriške zvezne države Winsconsin. V Evropi je bilo veliko takih primerov bližnjih srečanj v letu 1989 in 1990 v Belgiji. Menijo, daje bilo v teh dveh letih vsaj 1000 različnih opazovanj NLP-jev nad Belgijo, kjer so imeli velik delež tudi primeri bližnjih srečanj prve vrste. Na robu resničnosti: Bližnja srečanja tretje vrste »Ko smo tako gledali, so se na vrhu velikanske plošče pojavila bitja. Zazdelo se nam je, da se je eno od njih zazrlo proti nam. Dvignil sem roko in pomahal. Na naše presenečenje je bitje naredilo isto ... Vsi iz misijona so si glasno oddahnili.« Izjava častitega Williama Gilla iz Boinijia, Papua, Nova Gvineja. Častniki projekta Modra knjiga in tudi marsikateri od izvedencev iz različnih znanstvenih krogov niso jemali resno niti neverjetnih pripovedi ali zgodb, ki jih opisujejo zanesljivi ljudje o skrivnostnih lučeh na nebu, letečih ploščah ali diskih, kot tudi že omenjenih bližnjih srečanj prve in druge vrste. Potem je razumljivo, da v primerih bližnjih srečanj tretje vrste ta odločno zavračajo. Torej gre za primere opazovanj, kjer se iz neznanih letečih predmetov pojavijo tudi tuja bitja. In zakaj naj bi bilo tako težko sprejeti srečanja z »bitji« kakor s predmeti. Najbrž zato, ker bi se obenem s spoznanjem, da obstajajo tudi druga živa bitja, morali soočiti z našim najbolj skritim strahom pred neznanim kot tudi z bojaznijo pred tekmeci in sovražniki. Kakor ne moremo prezreti drugih pojavov, tako ne moremo prezreti takih poročil, ker obstajajo in ker pričajo o njih zanesljivi ljudje. Za poročila o bližnjih srečanjih tretje vrste je značilno, da so izredno nenavadna in so očividci zaradi njih zelo prestrašeni ali zgolj samo zelo presenečeni. Priče o svojih dogodivščinah nočejo govoriti, če pa že, se želijo izogniti preveliki publiciteti. Ker traja velika večina teh dogodkov (in to velja res za zelo veliko večino) le nekaj minut in se očividci po dogodku spomnijo podrobnosti, je skoraj popolnoma nemogoče, da bi imeli halucinacije; kajti halucinacije so navadno prehodnega značaja in žrtev se običajno ne spominja podrobnosti. Okoliščine, v katerih se dogajajo bližnja srečanja tretje vrste, se v ničemer ne razlikujejo od drugih vrst opazovanj. Prav tako se pripetijo nenadoma in ne da bi bila priča opozorjena, pogosto se ukvarja z neko čisto vsakdanjo zadevo - vozi se z avtom, spravlja vozilo v garažo, odnaša smeti ali pa počiva zleknjena v travi. (Se nadaljuje) Po sodbi so obsojence premestili iz ljutomerskega zapora v Maribor. Iz zapora na Glavnem trgu v Ljutomeru so jih gnali javno z vklenjenimi rokami na železniško postajo. Ana Sever se spominja, da je bil mož zvezan še z enim od obsojencev. Branko Puconja je bil zvezan skupaj s Francem Kovačičem. Odvedli so jih v mariborske zapore na prestajanje kazni. Obsojenci so se z ženami prek odvetnikov pritožili na Vrhovno sodišče LR Slovenije in na Prezidij Ljudske skupščine RS. V času čakanja odgovora na pritožbo so bile vmesne intervencije. Pri Zacherlovi družini v Ljutomeru se je mudil na obisku Franc Lubej, sekretar prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije. Ana Sever si je ob tej priliki pri Zacherlovih izprosila, da jo je Franc Lubej sprejel in ona ga je prosila, naj nekako vpliva na pozitiven izid pritožbe. Pri prošnji so pomagale tudi pokojne gospe Žacherlove. Lubej je obljubil, da bo pomagal po svojih močeh. Iz tistega časa je znan tudi obisk Rada Pušenjaka in Jožeta Tramška pri javnem tožilcu dr. Žabkarju v Ljubljani, ki sta nanj apelirala, naj vpliva na pozitivno rešitev pritožbe. Rado Pušenjak je kasneje večkrat povedal, daje ob tej priliki Jože Tramšek »zelo lepo govoril« v prid oprostitve obsojenih cvenskih zadružnikov. Obsojeni so bili, čakajoč na izid pritožbe, zaprti že nekaj mesecev, nakar sta prišla k njim v zapor dva oficirja UDBE v ci-vilu in jim dala pismo, ki so ga morali prebrati. Ko so pismo prebrali, sta jim dala 24-urni rok, da ga podpišejo, in to z oblju bo, da bodo v najkrajšem času na prostosti. Pismo, ki naj bi ga pisali zadružniki, je bilo že napisano. Pisali so ga seveda uradniki istega režima, ki je insceniral proces. Zadružniki naj bi se sedaj s podpisom izjasnili, da se strinjajo z' vsebino. Pismo so podpisali. Objavil ga je Ivan Kreft v delu Spori in spopadi. Kreft je poglavje o tej problematiki naslovil z besedami: »Po nedolžnem preganjani in obsojeni so se zahvaljevali.« Sledi uvodni komentar k pismu: »Zahvalno pismo pomiloščenih zadružnikov na Cvenu pri Ljutomeru Vrhovnemu sodišču v Ljubljani, ki ga v nadaljevanju objavljam, je bilo napisano dne 9. marca 1951. Podpisali so ga kmetje, ki so bili 7. oktobra 1950 obsojeni na težke zaporne kazni in so torej odslužili do pomilostitve le pet mesecev zapora.« Človek, vezan na zemljo, najtežje prenaša zapor, posebej še, če je kaznovan po nedolžnem. Skrbi ga, ali bo njegova zemlja obdelana ali bodo pridelki pravočasno pospravljeni ali bo živina dobila svoje in podobno. Pred izrečeno kaznijo so bili prizadeti kmetje v preiskovalnem zaporu, tako da so gotovo zamudili vsaj spravilo nekaterih pridelkov, grozdja pa prav gotovo še niso obrali, ker se začne trgatev v ljutomerskih goricah šele sredi oktobra. Lahko si mislimo, kako so si želeli prostosti in so bili pripravljeni na še tako obremenjujočo samokritiko, samo da bi se rešili zapornega pekla. Po nekaj mesecih so dobili svobodo, ki je pod Stalinom v Sovjetski zvezi skoraj nihče ni dobil, nasprot no, samokritično priznanji vodilo v smrt, prav tako ko** priznanje. S priznanjem si gel le to, da si bil prej pos13? pred puško ali vislice. Če je611 kje v Sibiriji potrebna del””" sila, so manj nevarne poslan delo tja. Za naše evropske razmet®. bilo dovolj hudo že, če si d® zaporno kazen, če so ti državljanske pravice ten'1” objavili, da si sovražnik 11®“^ Uvodnemu komentarju s objava pisma: »Zahvalno pismo Pornl 0 Dti nih zadružnikov na Cvenu P Ljutomeru VRHOVNEMU SODlStu LJUBLJANI Podpisani zadružnikih R škar, I. Vargazon, M. Sever’ Kovačič in B. Puconja. JU Cvena pri Ljutomeru, smo > ( sodbo Okrožnega sodisC Mariboru št. 18200 z dne :j 1950 obsojeni kot škodljNc razbijači KDZ-ja na težke pome kazni. Te kazni st” deloma prestali. . .j Z ukazom prezidija Ll” skupščine LRS z dne ■ cembra 1950 sta bila naj«1* ša obsojenca 74-letni Vaf^' in 69-letni Rošker Porn*^|^bO preostali trije pa z odi Vrhovnega sodišča LKS ' ščeni pretekli teden na sV tff do s tem, da je bil sodni a»^ njen Okrožnemu sodišču novno razpravljanje. ,j j« Pretežke kazni smo i®’ s( nedavnega za krivične, k ( bile okoliščine pri ustana™ i in pri delu naše zadruge tak se navzlic površno znen1^ ločilom zadružnih pravil .jj dovolj zavedali škodljiv® j daljnosežnosti svojih oziroma opustitve dolž”' j janj. (se nadalJ Godovni zavetniki 14. del Pripravil: Štefan Sobočan 18. oktober: Luka Zdravnik in evangelist Luka se je rodil pred Kristusom v Antiohiji v Siriji, umrl pa v prvem stoletju našega šteja v Beociji v Grčiji. Ker je bil najprej zdravnik, je postal zavetnik zdravnikov, je pa še zavetnik slikarjev, notarjev, kirurgov, umetnikov, zlatarjev, kiparjev, knjigovezov, mesarjev, steklo-slikarjev, krščanske umetnosti ... Okoli leta 50 našega štetja se je pridružil apostolu Pavlu in bil 17 let njegov spremljevalec. Napisal je svoj evangelij in Apostolska dela. Luka je pogosto upodobljen z bikom, ki je bil njegov simbol. 21. oktober: Uršula Družno v smrt Bila je hči angleškega kralja in živela v 3. stoletju. Zaobljubila se je, da bo večna devica, a jo je oče - seveda proti njeni volji - zaročil s francoskim krščanskim plemičem Eterijem. Ta je dobil od cesarja večje zemljišče (današnjo Bretani-jo), kjer naj bi živel z Uršulo, svojimi vojaki in njihovimi angleškimi izbrankami. Uršulo in njenih 11 tovarišic je med vo žnjo po. morju zajel vihar in jih odnesel v ustje reke Renn, nakar so odjadrale proti Kolnu, ki pa je bil pod oblastjo Hunov. Vojščaki so ženske trpinčili in pobili, prizanesli pa Uršuli, ki je bila nadvse lepa, zato si jo je zaželel hunski kralj. Samoobljube o devištvu pa ni prelomila, zato so jo s puščico ubili. Potem ko so bile vse mrtve, je z neba prišlo 11.000 angelov in Hune pognalo v beg. Uršula je zavetnica mladine, učiteljic in vzgojiteljic, trgovcev s suknom; k njej prosijo za dobro poroko in dober zakon, za mirno smrt, za zdravje bolnih otrok. 28. oktobra: Simon Apostol Gorečnik Pripadal je verski skupnosti zelotov, zato je potem, ko se je pridružil Jezusu, dobil vzdevek Zelot, po naše Gorečnik. Na slikah je upodobljen z žago, zato so si ga gozdni delavci izbrali za svojega zavetnika. Tudi barvarji, strojarji in tkalci ga imajo za svojega pri-prošnjika. Sicer pa je deloval in misijonarji med Judi in ti naj bi ga mučili, obglavili, morda celo razžagali. Po drugi verziji pa naj bi ga pobili s kijem. 6. november: Kristina Hudič jo je skušal Kristina se je rodila 1242. leta v kraju Sommeln pri Kolnu v Nemčiji, umrla pa 1312. leta v istem mestu. Že kot otrok je doživela prvo videnje Odrešenika, preživljala pa je tudi peklenske skušnjave, a hudiču ni nasedla. Morda tudi zato ne, ker je imela Kristusove rane. Na slikah je upodobljena kot begina. Na »njenih« podobah, tudi kiparskih delih, je ponavadi še hudič, ki jo skuša. 11. november: Martin Mošt postane vino Martin Tourski je bil nazadnje škof. Rodil se je 316. leta v Sombotelu na Madžarskem, umrl pa je 8. novembra leta 397 v Candesu pri Toursu v Franciji. Znan je po svojih dobrih delih, zlasti po tem, kako je pomagal obleči slabo oblečenega berača: svoj plašč je prerezal na dvoje. Legenda pravi, da je naslednjo noč zagledal Kristusa, oblečenega v polovico njegovega plašča. Po običaju se na njegov god mošt spremeni v vino. Martin je zavetnik več mest in posameznih stanov ter poklicev: vojakov, konjenikov, podkovnih kovačev, orožarjev, tkalcev, strojarjev, krojačev, pasarjev,' rokavičarjev, klobučarjev, mlinarjev, klicarjev, hotelirjev, izdelovalcev krtač, sodarjev, vinogradnikov, gostilničarjev, a tudi abstinentov; priprošnjik pa je proti izpuščajem, kačjemu piku in rdečici. Martina tudi prosijo za dobro rast na polju. 13. november: Stanislav Smrt pri sedemnajstih Stanislav Kostka se je rodil 1550. leta v Mazoviji na Poljskem, umrl pa je 15. avgusta 1568. leta v Rimu. Bil je sin vodilne poljske rodbine. Starši so ga dali skupaj z bratom v jezuitski kolegij na Dunaju, da bi si pridobil odlično izobrazbo za delo na posvetnem področju. Medtem ko je bil nagnjem k uživaštvu, se je Stanislav navdušil za redovno življenje. Na Dunaju ga niso sprejeli, ker niso hoteli priti navzkriž z njegovim očetom. Stanislav se je oblekel v berača in odšel vAugsburg na Nemško, kjer je pri znamenitem jezuitskem patru Petru Kaniziju našel polno razumevanje, še več: poslal ga je v samostan v Rim, kjer so ga sprejeli kot novinaca. Pa ni imel te sreče, da bi se uveljavil kot menih, saj je čez deset mesecev po vročičnem napadu umrl. Je zavetnik Poljske, študentov, novincev jezuitsklega reda; k njemu prosijo za posredovanje pri Bogu zoper očesne bolezni, vročico, k njemu se obračajo umirajoči. 19. november: Elizabeta Otroke je oddala Pisalo se je leto 1207, ko se je madžarskemu kralju Andreju II. rodila hčerka Elizabeta. Komaj je imela štiri leta, že jo jo zaročil s sinom turškega deželnega kneza (Ludvikom IV.) in jo poslal na dvor v Turingijo. Poročila se je, ko je bila stara 14 let, in rodila troje otrok. Sama je živela v blaginji, a vedela je, da vsi nimajo tega, zato je skušala pomagati revnim in bolnim. Dokler je živel mož, je še šlo, potem pa so jo postavili pred dilemo: ali dvor ali slovo od njega. Kot vdova in mati treh otrok je odšla z manjšo odpravnino in pri dvajsetih letih ustanovila bolnišnico v Mar-burgu pri Hessnu. 1228. leta je naredila nekaj, kar je bilo mnogim nerzaumljivo, nezaslišno: svoje tri otroke je oddala in vstopila v samostan, da bi se tako predala skrbi za druge -trpeče. Njena edina želja J da bi nosila križ kot KristaS^(()f teolog jo je označil kot ^sljt co pravičnosti«. , odpovedala lastnim oU° 22. november: Jezusova zaročen^ Sv. Cecilija je med nej^Aeif Njenimi ljudskimi svetnih pit da pravi, daje pripadala miški družini Cecilijev in se / otrok skrivaj »zaročila« z e O tem ni nikomur govoril31 sla je v lepo dekle. Na ukaZ se je poročila s poganski1” I ničem Valerijem. Pod ”e obleko je nosila grobo srajc® nčenje. Na poročno noč J | tudi priznala, da je dala / večne čistosti, in ga roti^ se me nikar ne dotikaj, da s J1 nate zgrnila jeza neba!« da se je mož spreobrnil v stvo, nakar so Cecilija, nje” njegov brat Tiburcij njenec) dan in noč skrbel' y ganjane kristjane. Onadv”^ dnje obglavili; mučenih” je doletela tudi Cecilij0' najprej vrgli v vrelo vodo-mogla do živega. Poten1 J ukaz, da ji odsekajo giaV^(flii’ je trikrat zamahnil z fajZ j' ostala je živa, vendar hud”’ je ? Umrla je tretji dan. CecilU a ? diia okrog leta 200, u1””' novembra 230. leta. Nje” / so našli 822. leta in b|,0Gcn; I ohnjeno. Cecilija je zavey j# rkvene glasbe, glasben*0P valcev glasbenih inštrun1 vcev, pesnikov in izdelova' I (Se ronika Ogradiš - plačaš - imaš (drugič) Bomo vsi črnograditelji? Mner iz Ulice Generala Maistra v Murski 0 oti potrjuje, da se črne gradnje objektov Jffrajini ob Muri še kar nadaljujejo Pri rakičan^L Ja"uaria let°s objavili očiten primer črne gradnje objekta že zdavnaj od^ . ki bi moral biti glede na odločbo inšpektorja inšpektorja i Sranicn’šobile reakcije različne. S strani urbanističnega češ da so ra" °rpanov’ izdajajo odločbe in dovoljenja, je bila zamera, valci pokraijVna s 1°™? P° zak°nu. Klicali pa so nas tudi bralci, prebi-Pozneje legaf’ *n >>s°sedje« podobnih črnih gradenj, ki so bile Marsikdo in 'Zlraile' Torej se po načelu »zgradiš - plačaš - imaš« ravna več upošteval-6 prjSencba vzklik ene od razočaranih: »Odslej ne bomo Ali k ' pr™p'sov, vse bomo gradili brez dovoljenj,« kakršn^ naČi" ^^nje, 'lanku in tU °pisal' v Prvem šali v tok. krSnega bomo °Pp Zat°kerg^ dovoljen, ni zakon9 AP, ?opušča trenut-brez soelasA 1 b° lahko vsakdo karkoli bre7V?Sed°v z§radil ^jeni „ ^kršnih koli do-°snovne nacrtov, tudi brez Pr'81asitVe minimalne Za dovoli ’-ln potem zapro- £Vse KaJ Povsem jeno)’Bo to ne-ali Pa si takjn°rmalnega za vse e nekateri abko Privoščijo nVeza®i, na n 7^' z narjem? p°i°zajih ali z de- ^odba, Zendo3 tokratna »črna« '‘Ma 3 Se je v "lici Ge-Soboti ”2's°“-nekaj dno.da Se pri s°sedo-0 blizu mefPaj3; prav nesram-nadstrešni° postavili ga’ dajih n niCe ln vetrolov; k-°VPraaali’ al' Su^Sih, hr« b' bll° VSe P° Sja n' bi Z n-i'hovega so-'»Ogli začeti gra- dnje. Tudi urbanistični inšpektor je 14. septembra na kraju samem ugotovil, da sta H. J. in Z. pozimi 1991 zgradila kovinsko montažno nadstrešnico z enokapnp streho (garažo za avto), avgusta 1992 pa še nadstrešnico za avtoprikolico s prav tako enokapno streho in salonitno kritino ter leseno več-kapno ostrešje na obstoječem vetrolovu pri stari hiši. Ker je bilo vse to zgrajeno brez priglasitve del, je inšpektor 21. septembra izdal odločbo z naslednjo vsebino: . 1. H. J.in Z. (investitorja) iz M. Sobote morata takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo graditev dveh nadstrešnic (garaža za avto velikosti 3x4 metre in garažo za avtoprikolico velikosti 2,5 x 2,20) ter dela v zvezi z' izvedbo strehe na vetrolovu velikosti 2,5 x 2,5 metra, vse na zemljišču s parcelno številko 1755/160 k. o. M. Sobota brez odločbe o dovolitvi priglašenih del iz 62. člena ZUNDPP. 2. Ustavitev nadaljnje graditve velja za čas, dokler si investitorja Stopimo iz teme so udeleženci v prometu ugodno ocenili. Kaže, da je obrodila tudi sadove: v času akcije so obravnavali le dve prometni nezgodi, v kateri sta bila udeleženca pešca, ki nista uporabljala kresničke. Sicer pa bodo policisti po koncu akcije spet ukrepali zoper pešce, ki bodo kršili cestnoprometne predpise, predvsem tiste, ki se nanašajo na pravilno stran hoje po vozišču. Nekaj nasvetov! ba bj kii O 110 manj prometnih nesreč 7°pimo iz teme! kn 1S- febr da|je' J® Prva * p°čeka v Sloveniji preventivna akcija Stopimo iz naslov pr lzu letošnjih policijskih preventivnih akcij, ki so jim c 0 0 nasJe> da bi umirali na cesti. Poskr?bn° je d/1/'0 na t0' kako Post n.lrr10 za Ur zJasd ponoči) Prepasti, saj n° Clmboljšo vid-maršu3 ta način lahko Poslej0' k' ittta ni?0 Prometno 'isti s'Ce Predvse^^110 tragične sničk U^lilU ? pešca’ Poli’ f°rrna|Va,n'caTri?^0 namenila 5ni? n° ^leni ;8 Akcii° bodo kre- ^nski^rinavsl^p Se naprej do' hs'rviSlh7 P«rolovih ben-■ Policijsko akcijo Sobota ?lk> H, 98 260 130 ^^le 1«? '•"Uis 650 ”ns 200 KM 360 Ni* 188 ”■800 460 ** 460 145 145 % 450 Si. “ib 140 S 78 rSlr 400 J<|ti 30 20 Gornja ^"Bonaljutomer Ker želim biti varen, vedno hodim po pločniku. Če je cesta brez pločnikov, pa hodim po levi strani. Tako pravočasno opazim vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknem, če me ne voznik ne bi opazil. Vidnost je varnost! Voznik opazi ponoči ali v mraku: temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešča na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa opazi na 136 metrov. Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje ...) nosim svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami. Kako na drugo stran ceste? Najbolj varno je: skozi podhod ali čez nadhod; na semaforiziranem prehodu za pešce; na označenem prehodu za pešce. Tam, kjer teh možnosti ni, se ustavim korak pred robom pločnika ali vozišča; pogledam na levo, na desno, še enkrat na levo, in če se ne približuje vozilo, prečkam vozišče; cesto prečkam po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča; na sredini ponovno pogledam na desno; cesto prečkam z običajno hitrostjo hoje; med prečkanjem se ne obotavljam in še manj tečem. Š. S. ne pridobita odločbe o dovolitvi priglašenih del iz 62. člena ZUNDPP. 3. Investitorja morata za odločbo o dovolitvi priglašenih del iz 62. člena ZUNDPP zaprositi pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Murska Sobota v enem 'mesecu po prejemu te odločbe. 4. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. 19. septembra sta investitorja res oddala na omenjenem sekretariatu vlogo za priglasitev del; 6. 10. so si pooblaščeni vso zadevo ogledali na kraju samem (postopek je vodila ga. Vida Bakan), v Odločbo o dovolitvi priglašenih del (z datumom 14. okrobra 1992) pa so pod rubriko »posebni pogoji« zapisali, da je »že postavljena nadstrešnica (garaža) med obstoječo hišo in parcelno mejo v tlorisni velikosti 3x4 metre lahko le začasnega značaja - za dobo enega leta (tudi že postavljena nadstrešnica za avtoprikolico v tolirsni velikosti 2,5 x 2,20 metra se ne legalizira). Sosedje so videli, da kljub posredovanju urbanističnega inšpektoprja ni nobenih sprememb, zato so 30. oktobra ponovno poslali zahtevo po odstranitvi moteče nadstrešnice. 26. novembra 1992 so prejeli naslednji kratek odgovor: Ob kontrolnem terenskem ogledu na kraju samem dne 23.11.92 je bilo ugotovljeno, da sta predmetno nadstrešnico odstranila že sama investitorja H. J. in Z., tako da nadaljevanje inšpekcijskega po- stopka v tem primeru ni več potrebno. In šele sedaj pridemo do bistva oziroma do razloga, zakaj smo se odločili osvetliti tudi ta primer. 28. septembra 1994 sta že omenjena investitorja oddala vlogo za priglasitev del za gradnjo prizidka garaže za osebni avto k obstoječi stanovanjski hiši. In sta lepo uradno prejela Odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 21. 10. 1994, ki sta ga podpisala vodja postopka Vida Bakan in sekretar sekretariata Silvij Podlesek, s katero so jima uradno dovolili gradnjo garaže za osebni avto. Zapisano pa je takole (bodite pozorni na velikost): dovoli se gradnja predvidene pritlične zgradbe - garaže za osebni avto v tlorisni velikosti 4x5 metrov kot prizidek k jugozahodn-di fasadi obstoječe hiše z zamikom 0,5 metra od jugovzhodne cestne fasade proti severu ter z odmikom od jugozahodne parcelne meje minimalno 4 metre; višina predvidene zgradbe sme znašati 2,2 metra (do kapne lege) in nad zgradbo se lahko izvede le ravna plošča, ki bo kot terasa. Kar je bilo pred letom montažno in začasnega značaja, je postalo tokrat trdna zidana stvar. Koliko vas je med vami takih, ki niste upali začeti z gradnjo brez ustreznih dovoljenj, koliko vas je moralo za gradnjo garaže pridobiti gradbeno dovoljenje? Očitno veljajo predpisi in pravila za različne kategorije državljanov različno. Bodo res odločilne prijateljske ali sorodstvene zveze? BERNARDA B. PEČEK ZLATOPOROČENCA GRANFOL - Veronika in Kolman Granfol iz Murskih Črnec sta si pred kratkim po 50 letih zglednega zakonskega življenja ob navzočnosti svojih otrok, njihovih družin, sorodnikov in mnogih prijateljev ponovno nadela poročna prstana in si potrdila zvestobo. Bogoslužni obredje za zlatoporočenca opravil župnik v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. - Granfolova sta se prvič poročila 20. januarja 1946. leta. Težave, ki jih je prinašalo življenje, sta znala vedno prebroditi razumno in ob spoštovanju drug drugega. Še veliko let življenja jima želijo sorodniki, znanci in prijatelji, ter da bi jih preživela zdravo in srečno v krogu svojih petih otrok, njihovih družin, še posebej pa ob njima tako dragih petih vnukih in enem pravnuku. - F. G. Sejem rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so ponujali 55 vozil, prodali pa le štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena Ford Escort 1986 121.000 4.500 DEM Jugo 55 1989 68.000 3.000 DEM Lada Samara 1989 71.000 3.500 DEM Opel Kadett 1,45 1990 37.000 12.500 DEM GolfCL 1.6 1988 82.000 8.800 DEM Hyundai Pony 1,5 GLS 1990 109.000 9.400 DEM Škoda Favorit 135L 1993 46.500 9.000 DEM Lada Samara 1300 1987 77.000 4.100 DEM Alfa Romeo 33 1,3 1990 108.000 12.500 DEM Renault 4 GTL 1987 95.000 3.000 DEM Fiat Uno 1,0 iE 1993 37.000 9.500 DEM Renault Clio 1,2 1993 43.000 12.600 DEM Renault 5 Campus 1992 51.000 9.800 DEM Peugeot 405 GL 1991 69.000 15.000 DEM Zgodilo seje... Vožnja v škarje: smrt V nekaj več kot 60 dneh letošnjega leta so ceste v Pomurju zahtevale že peto žrtev. Ker pa se je ena naša občanka smrtno ponesrečila zunaj naše pokrajine, je dejansko promet terjal že šest življenj Pomurcev! Najnovejša nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v ponedeljek, 4. marca. Okrog 8.50 seje Koloman Banfi iz Murske Sobote peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Vanče vasi proti Murski Soboti. Nekaj deset metrov zunaj Vanče vasi je začel prehitevati neznanega voznika osebnega avta, ki je vozil pred njim. To pa je bilo tvegano, kajti v tistem hipu je z nasprotne smeri pripeljal avtomobilist Jože Gomboc iz Gerlinec. Ta je sicer zavijal v desno, da bi preprečil trčenje, a je vendarle prišlo do čelnega trčenja avtomobilov. Na vozilih je nastala materialna škoda za okrog 1.500.000 tolarjev. V trčenju je dobil voznik Koloman Banfi tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih po prevozu v bolnišnico umrl. Hudo poškodovani je tudi Jože Gomboc, ki ga zdravijo v soboški bolnišnici. Da so reševalci lahko prišli do ponesrečencev, je bil potreben poseg soboških gasilcev, ki so morali razrezati avtomobila. Nenadoma s pločnika 1. marca ob 21.30 se je zgodila prometna nesreča v Stročji vasi. Marjan S. je nenadoma stopil s pločnika na cestišče in tako zaprl pot mladoletnemu vozniku kolesa z motorjem, ki je trčil v pešca in sta oba padla. Marjan S. se je pri tem hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnico. Po nesreči je izginil V soboto, 2. marca, so se v Pomurju zgodile tri nesreče. V eni je voznik osebnega avta znamke Renault 19, sive barve, trčil v Noršin-cih v vrtno ograjo in jo potem pobrisal. Za zdaj še ne vedo, kdo naj bi bil ta junak. V istem kraju pa je neki drug voznik, domnevno zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti, zapeljal s ceste v jarek, pri čemer sta se lažje poškodovala on in sopotnik. Vlomil v jeruzalemsko cerkev Ko bi se ne zgodila prometna tragedija pri Vanči vasi, bi smeli biti nekako zadovoljni s stanjem v prometu. Skrb zbujajoča pa je tudi pogostost vlomov in tatvin. V noči s 27. na 28. februar je nekdo vlomil v znamenito cerkev žalostne Matere božje na Jeruzalemu, iz katere je odnesel šest lesenih relikviarjev, pozlačen kelih za hostije, šest oljnih slik na platnu, starih okrog 100 let, lesen kip ženske in dva lesena svečnika. Z dejanjem je storil neprecenljivo gmotno in kulturno škodo. Prišel in okradel župnika 27. februarja med 17. in 23. uro je neznanec izrabil župnikovo odsotnost in vlomil v župnišče. V predalu pisalne mize v pisarni je našel denarnico in iz nje pobral 70.000 tolarjev, 5.000 šilingov in 110 mark. Za storilcem poizvedujejo. Vlomilec v marijanski Čardi Kdaj so imeli vlomilca v gostišču Čarda? Policija sporoča, da je med 26. in 28. februarjem vlomilec obiskal ta lokal, z lesenim obcestnim kolom je razbil dvojno steklo ob vhodu in se splazil v notranjost. Tam je preiskal prostore in odnesel: telefonski aparat, glasbeni stolp in nekaj škatlic cigaret. Obiskal je kopališko blagajno V Zadravilišču Moravske Toplice pa je nekdo v noči na 29. februar vlomil v glavno kopališko blagajno. Pred tem je razbil okensko steklo, nakar se je splazil v notranjost, pregledal prostor ... Se je splačalo? Odnesel je 10.000 tolarjev in 700 šilingov. Oljna peč je zgorela Danica Č. iz Gornje Radgone je oškodovana za 50.000 tolarjev. Tolikšna škoda je posledica požara. V sredo, 28. februarja, okrog 19.30 je najverjetneje zaradi dotrajanosti zagorela oljna peč, postavljena v predsobi. Ker so ogenj hitro pogasili, se ni razširil. V ribarnico po - denar Predzadnji četrtek med 16. in 24. uro je doslej nezani storilec vlomil v ribarnico na tržnici v Murski Soboti. Razbil je namreč steklo na vhodnih vratih, nakar se splazil v notranjost, kjer pa si v svojo malho ni nabasal rib, kakor bi bil človek pričakoval, ampak nekaj konzerv. Iskal je seveda denar. Skupaj je škode za 38.000 tolarjev. Apaurin in injekcijske igle 1. marca, okrog 16. ure, sta G. T. in Ž. R. prišla v bolnišnico v Rakičanu in se na internem oddelku vtihotapila v lekarno. Tam sta ukradla 24 ampul apaurina in nekaj injekcijskih igel. Še ob pravem času so ju opazili zaposleni v bolnišnici, ki so ju potem zadržali, dokler niso prišli policisti. Sunil je službeno torbo V petek, 1. marca, okorg 22. ure je Ž. R. na avtobusni postaji v Murski Soboti odprl vrata praznega avtobusa in s sedeža ukradel službeno šoferjevo torbo, v kateri so bile avtobusne vozovnice in okrog 100.000 tolarjev gotovine. Šoferje zmikavta opazil in ga naposled ujel na stranišču avtobusne postaje. Potem ga je predal policistom. Nedobrodošel v fitnes studiu 3. marca, torej v nedeljo ponoči je nekdo vlomil v prostore kopališča in fitnes studia v hotelu Diana v Murski Soboti in odtujil videorekorder ter razne pijače. Vse skupaj naj bi bilo vredno 60.000 tolarjev. Še ga iščejo. Vlomilec tudi v Beltincih V Beltincih so vlomi kar pogosti. Nazadje je bil vlom v nedeljski noči, ko je porednež vlomil v kiosk Dela. Od tam pa ni odnesel časopisov in revij, ampak njemu ljubše cigarete in nekatere druge »artikle«. Škode je za 50.000 tolarjev. Kaj se je zgodilo v Bučečovcih? V noči s 3. na 4. marec je doslej neznani storilec vlomil v trgovino na drobno v Bučečovcih. Odnesel je razno blago, skupaj vredno 100.000 tolarjev. Za zdaj še ne vedo, kdo je to storil. Š. S. 20 vestnik, 7. marca Prva državna nogometna liga Tretja zmaga Mure nad Mariborom Mura : Maribor Branik 1 : 0 (1 : 0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 4000. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelec 1 : 0 Hlebalin (42). Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek, Breznik, Cifer, Alihodžič, Bre-zič, Cirkvenčič, Kokol, Bakula, Hlebalin. Nogometaši Mure so z boljšo igro, zlasti v drugem polčasu, v štajer-sko-prekmurskem derbiju že tretjič v letošnji sezoni premagali Maribor Branik. Sodnik Tivold iz Kranja je že v prvem polčasu pokazal šest rumenih kartonov, od tega pet Mariborčanom in rdečega domačinu Brezniku. Sobočani so tako od 32. minute dalje igrali le z desetimi igralci, česar pa gostje niso izkoristili. Nasprotno! Sobočani so v obrambi igrali zelo zanesljivo, obvladovali sredino in bili nevarni v napadu. Že v 29. minuti bi Mura lahko prišla v vodstvo, vendar je žoga, ki jo je Hlebalin poslal prek vratarja Laliča, zadela prečko in se odbila v avt. Isti igralec pa se je izkazal tri minute pred odmorom, ko je izkoristil lep predložek Baranje in premagal vratarja gostov. V drugem polčasu je bila Mura boljši nasprotnik in že na začetku bi lahko povečala vodstvo. Kokol je namreč žogo poslal proti praznim vratom, kjer se je znašel Milinovič, in jo izbil v polje. V 55. minuti mora z igrišča zaradi drugega rumenega kartona Zirojevič in moči na igrišču so se številnčno izenačile. Mura je imela še eno idealno priložnost za gol v 60. minuti, vendar je Kokol in Cirkvenčič nista izkoristila. Mura je brez poškodovanega reprezentanta Gajserja in s Kokoljem v napadu, ki je delal s svojim preigravanjem veliko težav mariborski obrambi, z igro in zmago navdušila številne gledalce. (FM) Druga državna liga Dober štart Nafte Nafta : Rudar (T)2 : 0 (1 : 0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 500. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelca: 1 : 0 Prekazi (7), 2 : 0 Slavic (68 - 11 m). Nafta : Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Slavic, Drvarič, Hranilovič (Tompa), Zver (Gabor), Prekazi (Utroša), Tadič, Dominko. Pred startom v tretji državni nogometni ligi Nihče na računa na izpad iz lige Nogometaši Nafte so v prvem spomladanskem kolu premagali trboveljskega Rudarja in tako razveselili gledalce. Lendavčani so imeli ves čas tekme pobudo, njihova zmaga pa bi lahko bila prepričljivejša, saj je Dominko v prvem polčasu zadel vratnico, Tadič pa zgrešil enajstmetrovko. Tokrat se je izkazal Slavic, ki je bil najboljši igralec na tekmi. Zmaga Nafte na štartu je glede na težave, ki sojih spremljale v pripravljalnem obdobju, izredno pomembna za nadaljnji potek Prihodnjo nedeljo se začenja drugi del tekmovanja v tretji državni nogometni ligi, kjer sodelujejo štiri pomurska moštva: Bakovci, Turnišče, Odranci in Beltrans iz Veržeja. Kako so se pripravili na nadaljevanje prvenstva, katere spremembe so nastale in kaj si obetajo od tekmovanja, o tem smo se pogovarjali s trenerji moštev Milanom Koblen-cerjem, Jožetom Palom, Dragom Posavcem in Jožetom Rousom. Bakovci - med prva štiri moštva Nogometaši Bakovec, ki so po jesenskem delu prvenstva pristali na drugem mestu in le za točko zaostajajo za Pohorjem iz Ruš, so začeli priprave 28. januarja pod vodstvom trenerja Milana Koblen-cerja in so eden od kandidatov za prvo mesto. Po besedah trenerja je moštvo fizično dobro pripravljeno. Boškovič nepremagljiv v Ajdovščini Primorje : Beltinci 0 : 0 Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1000. Sodnik: Borošak (Maribor). Beltinci: Boškovič, Tratnjek, Jeraj, Sirk, Šarkezi, Šabjan, Črnko, Cener, Baranja, Osterc, Škaper. Po uspehu v prekmurskem derbiju so nogometaši Beltinec še enkrat razveselili ljubitelje nogometa. Na gostovanju v Ajdovščini so namreč z domačim Primorjem, ki je v prvem spomladanskem kolu odnesel točko vodeči Gorici, igrali neodločeno in tako osvojili dragoceno točko, hkrati pa že osem kol v prvenstvu niso okusili poraza. Beltinčani so brez porumenelega stebra obrambe Iliča, ki ga je uspešno zamenjal Šabjan, v obrambi igrali zelo disciplinirano in pravočasno odstranjevali nevarnosti pred vrati. Zlasti se je tokrat izkazal reprezentančni vratar Boškovič, ki je bil za domače napadalce nepremagljiv, hkrati pa razglašen za najboljšega igralca tekme. Beltinski prvoligaš, ki je odlično štartal v drugi del prvenstva, bo v nedeljo gostil državne prvake Olimpijo iz Ljubljane z nekdanjim trenerjem Beltinec Nadovezo. Čeprav učitelj Ljubljančanov dobro pozna beltinsko ekipo, se mu v Beltincih ne obeta nič dobrega. Ljubitelji nogometa bodo na nedeljski tekmi v beltinskem parku gotovo prišli na svoj račun. (FM) tekmovanja. I. SNL Rezultati - 20. kolo Mura : Maribor 1 : 0 Priomrje : Beltinci 0 : 0 Olimpija : Gorica 0 : 0 Rudar: Izola 5 : 0 Publikum : Korotan 5 : 0 Gorica MURA Olimpija Rudar (V) Publikum Primorje BELTINCI Maribor Korotan Izola II. SNL 2011 20 20 20 20 20 20 20 20 20 9 8 8 8 6 6 6 6 1 6 8 5 5 5 8 8 7 6 (FM) 3 32: 14 39 3 24:18 35 7 43 : 24 29 7 34 : 26 29 7 39 : 32 29 6 28 : 25 26 6 20 : 23 26 7 26 : 20 25 8 23 : 29 24 415 10 :68 7 ŠPORTNA NAPOVED /V V športni napovedi št. 4 sodeluje Ivan Pelcar, predsednik Nogometnega kluba Tromejnik iz Kuzme. Prognoziral je takole: Pari Nap Rezultati - 16. kolo Nafta : Rudar (T) 2 : 0 Železničar (LJ): Family shop 4 : 0 Črnuče : Naklo 0 : 0 Vevče : Šentjur 1 : 2 Šmartno : Koper 1 : O Zagorje : Drava 0 : 2 Napredek : Železničar (MB) prel. Mengeš prost L MURA: Publikum 2. Rudar (V): BELTINCI 3. Gorica: Izola 4. Olimpija: Maribor 5. Primorje : Korotan 6. NAFTA: Koper 7. BAKOVCI: Pohorje • 8. TURNIŠČE : Unior 9 ,. Kungota: ODRANCI 10 .Dravograd : BELTRANS 1 2 1 1 0 1 1 o o Železn. (U) 1610 NAFTA Črnuče Šentjur Rudar (T) 1611 16 16 16 Family shop 16 Drava Koper Šmartno 16 16 16 Železn.(MB) 15 ŠPORTNA NAPOVED ŠT.4 Napoved 1. MURA: Publikum 2. Rudar (V): BELTINCI 3. Gorica: Izola 4. Olimpija: Maribor 5. Primorje : Korotan 6. NAFTA: Koper 7. BAKOVCI: Pohorje 8. TURNIŠČE: Unior 9. Kungota : ODRANCI 10. Dravograd : BELTRANS Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 15. marca 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Naklo Napredek Mengeš Vevče Zagorje Radeče 16 15 15 16 16 15 9 9 7 7 6 6 6 6 5 5 3 3 2 2 6 2 3 2 5 3 4 3 3 3 5 5 6 0 33 : 7 36 3 29:8 35 4 32 : 19 30 5 27:15 29 4 17 : 11 26 6 21 : 1824 6 19:22 22 7 16:15 21 7 23 : 24 21 6 21 : 23 21 6 19 : 18 20 5 17 : 18 20 6 14:21 15 310 16:24 12 311 9:41 9 211 12:41 8 Dvoranski hokej Triglav in Lek vodita V športni dvorani OŠ III v Murski Soboti je bil prvi članski turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju, kjer sodeluje šest moštev. Rezultati: Lek Lipovci: Triglav B 6 : 1, Asteria : Triglav A 2 : 12, Svoboda : Murska Sobota 5 : 4, Triglav A : Triglav B 12:2, Svoboda : Lek 6 : 7, Murska Sobota : Asteria 6 : 3, Triglav A : Svoboda 6 : 3 in Murska Sobota : Lek 0 : 4. Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. Triglav A Lek M. Sobota Svoboda Triglav B Asteria 3 3 3 3 2 2 3 3 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 030 : 7 017 : 7 210 : 12 214 : 17 23 : 12 25:18 6 6 2 2 0 0 V športni napovedi št. 2 je bila izžrebana Mirjana Bedek, Veščica 57, 9000 Murska Sobota. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna napoved: Mura : Maribor 1, Primorje : Beltinci 0, Rudar (V): Izola 1, Olimpija : Gorica 0, Publikum : Korotan 1, Nafta : Rudar (T) 1, Črnuče : Naklo 0, Vevče : Šentjur 2, Zagorje : Drava 2 in Šmartno : Koper 1. Vestnik Milan Koblencer - trener Bakovec čeprav je bilo med pripravami nekaj težav zaradi zime ter Buzetija, Frasa in Gaborja, ki študirajo in se domov vračajo le ob koncu tedna. Moštvo je v primerjavi z jesenjo tudi nekoliko oslabljeno, saj sta Cipot in Vogrinčič v vojski, Holcman pa ima zdravstvene težave. Doslej so odigrali šest tekem v težkih vremenskih razmerah, tako da je pravo oceno težko dati. Trener Milan Koblencer meni, da pričakuje uvrstitev med prva štiri moštva. Ali so Bakovčani resen kandidat za prvo mesto ali ne, bosta pokazali prvi dve koli, ko igrajo s Pohorjem in Dravogradom. Turnišče - s črncem ostati v ligi Drugouvrščeni pomurski predstavnik v tretji državni nogometni ligi Turnišče je po jesenskem. za delo, prijateljske tekme PJ‘' pokazale, da se jim ob pri®9 nem angažiranju moštva lahko uresničijo. delu prvenstva na sedmem mestu ali v sredini lestvice. S pripravami so začeli pod vodstvom trenerja Jožeta Pala 20. januarja in ves čas vadijo doma, saj ni denarja, da bi si lahko privoščili priprave ob morju. Pozimi je prišlo v moštvu do nekaterih igralskih sprememb. Odšla sta Sta-menkovič in Vouri, prišli pa so črnec Timothy Gwashawanhu iz Zimbabveja, Režonja iz Nedelice in mladinec Vegič iz Mure, pono- Jože Pal - trener Turnišča vno pa sta začela trenirati Dušan Lutar in Goran Koveš. Med pripravami je Turnišče odigralo devet tekem, ki so pokazale, da je moštvo fizično dobro pripravljeno, zaradi kadrovskih sprememb in težkih razmer pa uigranost še ni taka kot bi morala biti. Kljub temu pa trener Pal pričakuje, da sije moštvo ob primernem angažiranju sposobno zagotoviti obstanek med tretjeligaši. Odranci - ostati med tretjeligaši Moštvo Odranec, ki prvič tekmuje v tretji državni ligi, je po . jesenskem delu prvenstva zasedlo osmo mesto. Za drugi del so se nogometaši Odranec začeli pripravljati 15. januarja pod vodstvom novega trenerja Draga Posavca, ki pravi, da so program priprav v celoti uresničili, odigrali so kar trinajst prijateljskih tekem, in da je moštvo dobro pripravljeno za nadaljevanje prvenstva. Pozimi je prišlo do tudi nekaterih igralskih sprememb. Klub je zapustil Košar, Zver pa je prenehal trenirati. Prišli pa so Žerdin iz Beltinec, Ulen in Gaše-vič iz Nafte ter Kovač iz Mure. Tako okrepljeno moštvo naj bi si zagotovilo obstanek med tretjeligaši, kar je zaenkrat osnovni cilj, v naslednji tekmovalni sezoni pa naj bi igrali vidnejšo vlogo. V Odrancih imajo dobre možnosti Razpored tekem 3. SNL vzhod 14. kolo - 16. 3. ’96 BAKOVCI: Pohorje Steklar: Bistrica TURNIŠČE : Unior Paloma : Dravinja Aluminij: Kovinar Kungota: ODRANCI Dravograd : BELTRANS 15. kolo - 23. 3. ’96 Dravograd : BAKOVCI BELTRANS : Kungota ODRANCI: Aluminij Kovinar: Paloma Dravinja : TURNIŠČE Unior : Steklar Bistrica: Pohorje 16. kolo - 30. 3. ’96 BAKOVCI: Bistrica Pohorje: Unior Steklar: Dravinja TURNIŠČE : Kovinar Paloma : ODRANCI Aluminij: BELTRANS Kungota : Dravograd 17. kolo - 6. 4. ’96 Kungota : BAKOVCI Drvaograd : Aluminij BELTRANS : Paloma ODRANCI : TURNIŠČE Kovinar: Steklar Dravinja: Pohorje Unior: Bistrica 18. kolo - 13. 4. ’96 BAKOVCI : Unior Bistrica : Dravinja Pohorje : Kovinar Steklar: ODRANCI TURNIŠČE : BELTRANS Paloma : Dravograd Aluminij: Kungota 19. kolo - 20. 4. ’96 Aluminij : BAKOVCI Kungota : Paloma Dravograd : TURNIŠČE BELTRANS : Steklar ODRANCI: Pohorje Kovinar: Bistrica Dravinja : Unior 20. kolo - 27. 4. ’96 BAKOVCI: Dravinja Unior : Kovinar Bistrica : ODRANCI Pohorje : BELTRANS Steklar: Dravograd TURNIŠČE : Kungota Paloma : Aluminij 21. kolo - 4. 5. ’96 Paloma : BAKOVCI Aluminij : TURNIŠČE Kungota : Steklar Dravograd : Pohorje BELTRANS : Bistrica ODRANCI: Unior Kovinar: Dravinja 22. kolo - 11.5. ’96 BAKOVCI: Kovinar Dravinja: ODRANCI Unior: BELTRANS Drago Posavec - trener Beltrans - od zadnji varno mesto w Pred spomladanski® "e prvenstva v tretji državni^ metni ligi so od pomurskih 8L na najslabšem nogometaš1 transa iz Veržeja, ki son8^ jem mestu. Zaradi tega je v w prišlo tudi do nekaterih^ vskih sprememb. Pod vo®1 novega trenerja Jožeta ; nogometaši Beltransa za88% prave za drugi del prvenstv . januarja. S pripravami sovU nem zadovoljni, četudi so tako kot druga moštva teža radi zime in snega, karj8^ sem onemogočalo uigravanJ štva. Klub je zapustil le ki se je odločil za mali nol f moštvo pa sta okrepila R ^><1 ki je prišel iz Poleta M8^ Muri, in Berendijaš iz Na^. Jože Rous - trener pripravami je osem tekem in pokaz djf igro, ki naj bi jim hod z zadnjega na va Obstanek moštva v tre ligi je tudi edina želja Bistrica : Dravograd Pohorje : Kungota Steklar: Aluminij TURNIŠČE : Paloma 23. kolo - 18. 5. '96 , TURNIŠČE : BAKO^Cl Paloma : Steklar Aluminij: Pohorje Kungota : Bistrica Dravograd : Unior . BELTRANS : DravinJ8 ODRANCI: Kovinar 24. kolo - 25. 5. '96 . BAKOVCI. ODRA^ Kovinar: BELTRAN5 Dravinja : Dravograd Unior: Kungota Bistrica : Aluminij Pohorje : Paloma Steklar: TURNIŠČE 25. kolo - 1.6. '96 Steklar. BAKOVCI TURNIŠČE : Pohoti8 Paloma : Bistrica Aluminij: Unior Kungota : Dravinja Dravograd : Kovinar BELTRANS : OD^ 26. kolo - j). 6. '96 BAKOVCI: BELTRAd ODRANCI: Kovinar: Kungota Dravinja : Aluminij Unior: Paloma Bistrica : TURNIŠČA I I I 1 I I ] 1 < 1 I i i I I I 1 I I I 1 i I i i I i I 1 i i I t i I s t r i i t ti li t i t t s s I ti t F t 8 3 S| ti Šport od tu in tam na Namizni tenis-V Trbovljah so vno kandidatov za drža-nXPT°in mladinsko namiz- Državn i Prave ? Edyard vecko je na pri-Mitin t0™1 tUd' pet Sobočanov: tzarid—in Mirana Solarja udeležil? Sk'h obveznosti se jih ni ?mladjncih ‘^Jureta Puhana n ^6Jana Sbula ln Pavleka UnL pionirJih. (M. U.) MaSr°i°rba ’ V Sombatelu k^orskhu?Je bd mednarodni ro-dečke. M?d stilu za klubov Z J°,3 Umovalci iz 11 burska s ke °Vali tudi eiani RK med njiJ” 2?; Najuspešnejši zmaga bl1 Jure Kuhar, ki je vidoj 1^7° 45 kg- StavreDo-‘retje mest V kat.do 41 kg zasedel Mihelič v kat^6^ ^°je Ro'nan 'n H. OŠ udeležil0 80??'k' Se ga je ne® tečain ,cencev. Po konča: Veleslalomu°7 VedI' tekmovanje v Nežnih kaM ' Zma®ovalci v posa-dečki 1. fovm dečki t uteršnik: deklice: Ca-»if deklice t"1,4’ razred: Bertala-razred'TrkUrk°Va; dečki 5. in 6. ^kova deklice: H odo- v J k*v. b.) Kosarba . v i Vania v sim« končnici tekmo-S,dC-li^ košarkar-n°me]j z Premagali Čr-PaD Mio vJ-’ (4b ■ 30) in sku-uT°mič 2? nJ° na lestvici- Strel-19, Ulaga S bjan 3, Granr ln 6’ Lukič 4, nfola- Neuvirt, Isma- RŠI Murska Sobota ^Pešno uresničujejo ^^gram rekreacije inva]id?a za rekreacijo >n ribolovu, sedeči odbojki, bali-~ b v Murska Sinhntn nanju, kegljanju, pikadu, namiz- J^nekat^Murska sobota naivni, Usn .^vam, zlasti u&J Uresni^jejo son V,lina ]L krecai-ie To so VarLr^li svn-' skupščini- ko v0 °naiOg se d°8°-slov Vo- Lani ? 'n lzvoli,i novo nih 1 od dolBni° Se namreč po-Dnr društvak i etne®a Predsed-član' kreacijsko a ° pestro šport-' UdeIežuiPi dejavnosL saj se ° razn'h srečanj v tenis ^^"iškem"6"1 članskem v Lhik^^iRe jn j™ prvenstvu za ‘etal^^Lje sod^i*Ce’ kije bil° lsSv>ž 27 ff’”10 nad 90 Osvaja. °v’ med "jimi fe bufe481’6- NaJu- Za avstr- Kovač, ki v dv^°Saihezn?^$k’ Linz- kije vicem ICah Pa sv' Zaaedel tretje, ‘fetje dru8o mesto “V' 'stjato-Sta < ‘ Zel° dobro Sč ZnSedla Rv tekmovanJu Milkovič tI80nčana Ri-bil °P1ic Snu '8ralec Mora-'°' Me>P±te’ kije med .med osmerico s^ko, v r^St.er,c0 se je uvr-^U^tili Kno skupino pa Solar in ^o^^lnih st‘^ovalci pre-««Ž,n- M«1 »»»e-Nte|,C' ^‘šavič r>tUd’ dv°Jica ^liNvain^- ^ga mesta v °cUvan s uPlnah so za-U dn’ Smodiš in Zver. . M u Set »me Tttphce ’ »PomUdan. nan»znoteniški jlovič in Gasparič po enega. (B. G. Kegljanje - Na kegljišču Nafte v Lendavi je bila končana druga šola kegljanja, ki jo je vodila naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika. Zanimanje mladih za šolo je bilo izredno veliko, saj jo je obiskovalo 51 učencev iz štirih osnovnih šol. Ob koncu so izvedli pregledno tekmovanje. Pri dečkih je zmagal Peceli (Dobrovnik), 94, pred Sajkom (Kobilje), 89, in Kovačičem (Lendava), 83 kegljev. Med dekleti pa je bila najboljša Vargovd (Dobrovnik), 78, pred Bukovčevo (Kobilje), 77, in Tbr-narjevo (Dobrovnik), 71 kegljev. Ekipno je zmagala DOS Dobrovnik pred OŠ Kobilje in DOS Lendava. (F. Bobovec) Mali nogomet - V tekmovanju državne lige v malem nogometu je ekipa Caraoce iz Maribora premagala Interier MF iz Ključarovec s 6 : 4 (2 : 1). Gole za Interier MF sta dosegla Filipič in Nemec, vsak po dva. (NŠ) Šah - Velemojster Krunoslav Hulak, član ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote, bo v soboto, 9. marca 1996, ob 13. uri bo v hotelu Diana v Murski Soboti odigral simultanko na 30 deskah. Vabijo, da si tekmovanje ogleda čim več ljubiteljev šaha. Strelstvo - V tekmovanju prve : državne strelske lige je ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma v 9. kolu premagala ekipo L Pohorskega bataljona iz Ruš s 1716 : 1714 krogov. SD Janko Jurkovič: Gorazd Kocbek 575, Anton Kocbek 573 in nem tenisu, streljanju in šahu, kjer so tudi dosegli nekatere vidne uvrstitve. Poleg tega vsako leto organizirajo teden invalidov z raznimi športnimi tekmovanji ter sodelujejo s sorodnim invalidskim društvom Vasakarat iz Sombotela na Madžarskem, s katerim se vsako leto srečujejo. Sodelujejo tudi z društvom slepih in slabovidnih, društvom obolelih za multiplo sklerozo in ligi so igralci Moravskih Toplic Sobote že za dve mesti izboljšali uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva. Tokrat so brez težav in brez izgubljenega seta premagali zadnjo Ilirijo. Moravske Toplice Sobota : Ilirija 7 : 0 (Unger: Jager 21 : 9, 21 : 11, Horvat: Kreuh 21 : 14,21 : 19, Solar: Makovec 21 : 15, 21 : 8, Unger - Horvat: Kreuh - Jader 21 : 18, 21 : 16, Unger: Kreuh 21 :1 5, 21 : 8, Solar : Jager 21 : 13, 21 : 16 in Smodiš : Makovec 21 : 16, 21 : 7). M. U. Atletika Sonja Roman prvakinja V športnem centru Tabor v Mariboru je bilo državno prvenstvo v krosu. Med okrog 200 tekači so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najbolje se je odrezala Sonja Roman, saj je zmagala med ml. mladinkami v teku na 3000 m in postala državna prvakinja. Mojca Meglič je bila v isti kategoriji peta. Od preostalih tekmovalcev velja omeniti izvrstno četrto mesto Marije Števanec pri članicah, osmo mesto pionirke Polonce Horvat, deveto mesto Sama Pel-cla pri pionirjih, enajsto mesto Geze Grabarja med člani, petnaj- Sebastjan Vajda 568 krogov. Nogomet - Območna organizacija nogometnih trenerjev Murska Sobota je organizirala dopolnilni seminar za trenerje za pridobitev licence. Seminarja seje udeležilo 24 trenerjev zamudnikov. O sistemu nogometne igre in vključevanju mladih igralcev je predaval dr. Branko Elzner. Rokoborba - V Varždinu je bil članski pozivni rokoborski turnir. V slovenski reprezenatnci so nastopili trije člani RK. Murska Sobota in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Slavko Zec (74 kg) in Zoran Vukan (82 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Jože Vrbančič (62 kg) pa je bil tretji. (RB) Smučarski skoki - V Trdkovi je bilo tekmovanje v smučarskih skokih. Zmagal je Drago Rogan z 19 metri. Kegljanje - V dvanajstem kolu tekmovanja v medregijski kegljaški ligi za ženske je Nafta iz Lendave premagala Mercator iz Trebnja s 6 : iJ2282 : 2260). Za Nafto so zmagale: M. Varga, 396, Utroševa, 365, Ščapova, 375, in Novakova, 369 podrtih kegljev. Tekmovali sta še Staničeva, 393, in Žalikova, 384 podrtih kegljev. (M. Žalik) Rokoborba - Na povabilo Rokoborske zveze Slovenije in RK Murska Sobota je na tritedenskih pripravah v Murski Soboti rokoborska reprezentanca Moldavije. Gostje vadijo v domu Partizana. Slalom - V Otovcih je bilo tekmovanje v slalomu. Med 27 tekmovalci je pri mladincih Zelko iz Mačkovec pred Žekšem iz Pečarovec in Kerčmarjem iz Otovec. Pri članih je bil najboljši Drvarič iz Mačkovec pred S. Škerlakom iz Otovec in D. Škerlakom iz Stanjevec. društvom paraplegikov. Na skupščini so podelili društvene plakete za petnajst- in desetletno delo v društvo ter za tekmovalne rezultate. Plakete za 15-letno delo so prejeli: Marija Barbarič - Flisar, Franc Gomboc, Ludvik Šavel, Valentina Šeruga in Franc Zavec. Plakete za 10-letno delo so dobili: Helena Gregom, Ivan Gregom, Anica Pajek, Avgust Passero, Sidonija Sluga, Anica Židanek, Anton Židanek in Anton Kos. Plakete za športne rezultate pa so podelili: Aktivu invalidskih delavnic, Davorinu De-rvariču, Marjanu Nemcu in Alojzu Šturmu. Za novega predsednika so izvolili Davorina Derva-riča.Vodja tekmovalne komisije še naprej ostaja Tonček Kos. Feri Maučec sto mesto Dejana Obala in šestnajsto mesto Denisa Šparaša med ml. mladinci ter Damirja Časka med pionirji. G. G. Karate Gaberjeva in Škandali druga V Ingolstadtu v Nemčiji je bilo 12. tradicionalno mednarodno tekmovanje v karateju za donavski pokal. Med 252 tekmovalci iz šestih držav sta v slovenski re-prezenatnci nastopila Sobočana Nina Gaber in Matej Škandali ter se lepo odrezala. V katah sta Škandali (do 14 let) in Gabe-rjeva (do 17 let) zasedla peti mesti. V borbah pa sta bila v svojih (DS) kategorijah druga. Košarka Pomurje ostaja prvoligaš V šestem kolu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v gosteh premagala drugouvrščeno Sežano s 77 : 65 (42 : 40). S to zmago so si Sobočanke že zagotovile obstanek v prvi slovenski ligi. Feri Maučec Med junaki kegljaškega športa Steržaj - Dragaš druga na SP Jubilejno 10. svetovno kegljaško prvenstvo je bilo leta 1974 v Eppelheimu v Zahodni Nemčiji. Lep uspeh je dosegel Ljutomerčan Miro Steržaj, saj je osvojil dve medalji. V tekmovanju dvojic je skupaj z Nikolo Dragašem zasedel drugo mesto in dobil srebrno medaljo. Sodeloval je tudi v reprezentanci Jugoslavije, ki je osvojila tretje mesto, in dobil bronasto medaljo. V letu 1974 je Miro Steržaj s klubskim kolegom Malenškom osvojil naslov državnega prvaka v dvojicah, na državnem prvenstvu posameznikov pa je bil drugi. Kegljaška zveza Jugoslavije je Mira Steržaja v letu 1974 razglasila za najboljšega kegljača Jugoslavije. Na 12 pomembnejših nastopih je podrl 11.252 kegljev ali v povprečju 937,6 kegelj a, medtem ko je imel drugouvrščeni Kranjčan Turk povprečno število kegljev 905,2, Zagrebčan Dragaš pa 904. V letu 1974 je bil Miro Steržaj razglašen za najboljšega športnika Maribora. Steržaj - Ludvikova drugič zmagovalca Kegljaški klub Radenska je organiziral leta 1974 na kegljišču Diane v Murski Soboti drugi mednarodni keglajški turnir dvojic. Sodelovalo je 20 dvojic iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Poljske, Romunije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Med evropsko elito sta nastopila tudi domačina Kerčmarjeva (Čarda) in Horvat (Radenska) in se lepo odrezala. Kerčmarjeva je med posameznicami zasedla četrto mesto, Horvat pa enajsto, medtem ko sta med dvojicami zasedla deveto mesto. V dvojicah sta drugič zapored zmagala Steržaj -Ludvikova z 2.940 podrtimi keglji pred dvojico Boroš - V ekipi Pomurja je tokrat nastopila Zadružnikova. Strelke za Pomurje: Cerova 8, Drožinova 28, Pušenja-kova 2, Horvatova 7, Zadružnikova 5 in Kazminova 27 (7 : 13). V sedmem kolu tekmovanja pa je Pomurje v Murski Soboti premagalo ŠD Šentvid s 77 : 53 (37 : 20. Strelke za Pomurje: Karova (0 : 2), Cerova 6 (2 : 6), Družinova 14, Zotova 29 (10 : 11), Pušenjakova 4, Gorčanova 7, Glišičeva (0 : 2), Horvatova 8(1:2), Jocičev.a 4 in Huzjakova 5. Rokomet Slab dan pomurskih ekip V sedemnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Dol v Murski Soboti premagal Polet iz Murske Sobote z 28 : 25 (12 : 11). Polet: Maitz, Murgelj 1, Sečko 4, Lovenjak 5, Fefer, Sla-mar, Čemela I, Merica 2, Horvat 4, Škraban 5, Žugelj 3, Lutar. Lisca iz Sevnice pa je v Murski Soboti premagala Krog s 33 : 25 (15 : 14). Krog: Hanc, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 10, L. Sapač 1, A. Sapač 3, Hegeduš 1, Meolic 3, Kovačič 3, Vlaovič, Kosednar, Titan, Roškar. Rokometaši Gorenja pa so premagali Pomurko iz Bakovec s 25 : 24. Sivkova, 2.822, in dvojico Biber -Marinčeva. Med posamezniki je bil najboljši Boroš s 1.958 podrtimi keglji pred Steržajem, 1.918, in Turkom, 1.013 podrtih kegljev. Med ženskami je zmagala Ludvikova s 1022 podrtimi keglji pred Marinčevo, 935, Janševo, 904, in Kerčmarjevo (Čarda), 887 podtih kegljev. Ida Dundek (Sabo) v državni reprezentanci Prijetno presenečenje je pripravila leta 1974 enaindvajsetletna Ida Dundek (Sabo) iz Šalamenec, članica KK Čarda iz Murske Sobote. Čeprav se je s kegljanjem ukvarajala le eno leto, je na prvenstvu mariborske kegljaške podzve- Ženska mladinska reprezentanca Jugoslavije, ki je leta 1974 nastopila na srečanju z žensko mladinsko reprezentanco Madžarske v Budimpešti. Druga z desne je članica KK Čarda Ida Dundek (Sabo). ze med mladinkami zasedla drugo mesto in si pridobila pravico sodelovanja na republiškem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Ilirski Bistrici, in zasedla tretje mesto. S tem rezultatom si je zagotovila sodelovanje na mladinskem kegljaškem prvenstvu Jugoslavije, kije bilo v Zenici, ter zasedla dvanajsto mesto. Na osnovi teh rezultatov jo je Kegljaška zveza Jugoslavije poklicala na izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske mladinske reprezentance, kije bilo v Novski in Čatežkih toplicah. V Novski je podrla 774 kegljev in zasedla peto, v Čatežkih Toplicah pa 720 in zasedla šesto mesto. S tem sije zagotovila mesto v jugoslovanski mladinski reprezentanci. V izbrani ekipi Jugoslavije je sodelovala na srečanju z mladinsko re Judo Skupščina JZS v Murski Soboti V organizaciji Judo kluba Murska Sobota in pod pokroviteljstvom murskosoboške vojašnice je bila skupščina Judo zveze Slovenije. Udeležilo seje je 19 predstavnikov od 28 slovenskih judo klubov. Udeleženci so največ pozornosti namenili nekaterim novostim tekmovalnega sistema in financiranju. Opozornili pa so tudi na nekatere druge probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Judo zveza Slovenije je izdala tudi dve številki časopisa Slovenski judo, v katerem so predstavljeni tudi slovenski klubi. Sobočani so bili dobri gostitelji prvega tovrstnega shoda judoističnih delavcev Slovenije, za kar gre predvsem zasluga predsedniku Tončku Kosu. Rojkova in Recek zmagovalca Judo klub Lendava je bil organizator tradicionalnega mednarodnega turnirja v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je 310 tekmovalcev iz 30 klubov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ob tej priložnosti je Sodniška komisija Judo zveze Slovenije pripravila sodniški seminar, ki se gaje udeležilo 26 članov sodniške organizacije. Ekipno je zmagala Sinerga Bežigrad z 42 točkami, medtem ko je bila Lendava peta z 21 točkami. Med posamezniki sta se od pomurskih tekmovalcev najbolje odrezala Gorazd Recek iz Lendave, ki je zmagal v kat. st. dečkov nad 71 kg, in Tadeja Rojko iz Murske Sobote, ki je bila prva med deklicami v kat. do 32 kg. Druga mesta so zasedli: Glavač (38 kg) in Časar (55 kg) pri ml. dečkih, Kavaš (nad 71 kg) pri st. dečkih, vsi Lendava, ter Milena Mesarič (52 kg) iz Lendave pri ml. mJadinkah in Maja Perme (52 kg), Murska Sobota, pri st. mladinkah. Tretja mesta so zasedli: Zadravec (46 kg) pri ml. dečkih, Perme (38 kg) pri st. dečkih, oba iz Lendave, ter Maja Perme (52 kg) iz Murske Sobote pri članicah. Plaketo za najboljšega tekmovalca v svoji starostni kategoriji je dobil Lendavčan Aleš Nedelko. prezentanco Madžarske v Budimpešti, kjer je podrla 405 kegljev in bila tretja najboljša tekmovalka. Tudi v letu 1975 je bila Ida Dundek (Sabo) med kandidatkami za sestavo državne mladinske reprezentance za evropsko prvenstvo v Budimpešti in sodelovala, na izbirnem tekmovanju, vendar se ni uvrstila v reprezentanco. Radenska peta, Čarda deseta V letu 1975 sta v drugi slovenski keglajški ligi tekmovali ekipi Radenske iz Radenec in Čarde iz Murske Sobote. V zadnjem kolu je Radenska je podrla 7.535 kegljev in zasedla solidno peto mesto. Najboljši pri Radenski so bili Smodiš, 1019, Drvarič, 968, in Horvat, 964 podrtih kegljev. Čarda pa je v zadnjem kolu podrla 7090 kegljev in zasedla deseto mesto. Najboljša posameznika sta bila Sočič, 927, in Ciman, 919 podrtih kegljev. Rekord Nafte iz Lendave Kegljavci Nafte iz Lendave so dosegli leta 1975 lep uspeh na prvenstvu varaždinske kegljaške zveze. S povprečjem 862 kegljev so dosegli klubski rekord. Osebna rekorda pa sta dosegla Leiner z 931 in Peric z 921 podrtimi kgelji. Za Nafto so tekmovali: Peric, Zupan, Kramberger, Juro-vič, Lebar in Leiner. Uspeh Len-davčanov je bil toliko pomembnejši, saj niso tekmovali na svojem kegljišču. (Nadaljevanje) vestnik, 7. marca 22 'e zgodi se vsak dan Poročil se je kar šestdesetkrat Kaled Kišta iz Egipta se je v preteklih letih poročil kar 60-krat, trenutno pa znova išče žensko svojega življenja. Njegov najdaljši zakon z neko Britanko je trajal tri leta. Z neko Filipinko je bil poročen samo 48 ur. Poleg Egipčank so dahnile da še ženske iz 15 držav. Najvišjo oceno je podelil neki Japonki, ki mu je bila »še zlasti zvesta«. haska bilou, kak Gorila na pregledu 22 ton drobiža za dohodnino bruarja opolnoči plačati s 50-odstotnim uspehom, kar ga je stala še 10.000 frankov. vrsto bora in Neki jezni davkoplačevalec iz Francije je stresel pred po- Ruski znanstvenuiki so razvili vozilo, s katerim naj bi se v začetku prihodnjega tisočletja po Marsu prevažali prvi vesoljci. Vsako kolo tega vozila ima svoj motor na jedrski pogon, energije pa je dovolj za 20 let. slopje finančnega urada v Viar-mesu pri Parizu dobrih 22 ton drobiža. Upokojeni podjetnik je moral namreč do 15. fe- zvezde vam kažejo Zdaj v' marci bi r------j- . kaj poznalo. Na tou bi pa trbelo malo paziti/ Gorila iz barcelonskega živalskega vrta je te dni morala na। sicer rutinski zdravniški pregled, ki so ga opravili vrhunski SP svetovni veterinarji. Sprva so pregled načrtovali za mare.cf„7j, so ga zaradi rdečih izpuščajev, ki so se pojavili na gorilin'* vili prej. Pregledani orjak je star 35 goriljih aH 80 člotešk1 pačno. On: Če boš preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zapita, in to tako na poslovnem področju kot tudi pri povsem zasebnih zadevah. Torej se res splača potruditi! omame, zapelavanja, laži, pa grejof, od šteti s’ J stoji, pa človeški rod obstaja, pravi Bela. Te ^en pravi den ženš. Toga najraj praznujemo moški. znatl.j0 zatou, ka ne bi pretrgnoli niti, štera se skouz cej leto vličž, kak je že zgoraj povejdana. Bela P.ravej ka bi tiidi te den mogo biti dela prousti. Bi 8. Februara, gda je den žaloval se mogouče na povečanji natali OVEN Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari, sicer se ti bo v prihodnosti kaj slabo pisalo. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar na- jbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se to lahko kaj hitro obrne proti tebi. BIK Ona: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar nikar ne poskušaj tega izrabiti v napačne namene. In predvsem ne pozabi, daje dobra prijateljica veliko boljša kot občasna ljubica. Obeta se ti zanimiv konec tedna. DVOJČKA Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup. On: Potrebno bo potrkati na prenekatera vrata, preden se ti bo uresničila tvoja stara želja. Ti pa si kar nekoliko prelen ali enostavno misliš, da se bo vse dobro končalo. Stori že nekaj, da ne bo prepozno! RAK Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. LEV Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, kar ti bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ne smeš preveč verjeti. Toda vseeno se boš kar naprej prijetno zaba- vala, zraven pa se še marsikaj naučila. On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. DEVICA Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, kar ti bo celo všeč. Položaj bo resda skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tebe. On: Ker se ti preveč mudi, zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo uspelo nekaj, kar bo-vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši! TEHTNICA Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še nekaj več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. ŠKORPIJON Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali pa je bila le še ena od tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma na- STRELEC Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preve- liko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... KOZOROG Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To bo pozitivno vplivalo tudi na tvoje poklicno življenje, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi tudi za denarno plat. VODNAR Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, s katero si se seznanila na nedavni zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega! On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. RIBI Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko obrestoval, če ne, bo prepozno ... On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, odločitev pa lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar jo boš zaradi ponosa odklonil. Vozilo za Mars Slovencof nas je sigdar skoro pou pripontočkof S se zdaj ne inšpekcija bilou pločnikaj. zatou, ka mamo že tetko - va že men je. Pa ne j zatou, * . nucamo v angleščini/ predstavništev v država] svejti. - Brejk dev.edeset konzulatof že mamo, zadnji razgovoraj naši pregnjejši zvin^nji gl?^ v na Vogrskon, smo pa čuli, ka bi mus mogli tu1 Monoštri odprejti konzulat. Či se globoko zamis do ga te znankar Vogri pri nas tudi odprli ■ Bela, - un misli ka v Kobilji, . zj- Velki korak za Soboto je pa, opravleni natecal . izgradnjo centra v ton velkon varaši. S tej Par načrtof bi lejko kaj čednoga fkup- spravili v o Liki tou je tak, kak je pred 50. lejti bilou, ka ves doubili lejpi nouvi traktor za sodoben 1 u kmetijstva, te pa tistoga traktora nišče nep pelati. Mij si tudi pravilo za izgradnjo nanj pa napi j šemo, te se pa toga nišče nede držo, ta drži. Saki po svoje zijda kak njemi Kcrja je pa za te stvari tak, kak či je . .j . Tak kak policija za parkiranje pa odavan] Brat Džouzi i 1 i 1 j 1 1 I J i j J I ( I l i 1 i I l t t 1 1 ! 1 I ( 1 Prodano jajce Zmeraj več mladih žensk si da v ZDA za okroglih 2500 dolarjev odvzeti nekaj zrelih jajčnih celic, ki jih nato, oplojene s spermo moža prejemnice, presadijo v maternico ali v jajcevod neplodne ženske. Stopnja uspešnosti tega postopka je več kot 35-odstotna, v nekaterih klinikah se lahko pohvalijo celo 3.370,606 frankov. V banki je zahteval, da mu pripravijo toliko denarja v kovancih po en frank, in poskrbel za štiri tovornjake, s katerimi je več kot 900 zapečatenih vrečk po 25 kilogramov pripeljal pred davčni urad. Njegovi trezorji seveda niso zadostovali za toliko denarja, zato so ga - na stroške davkoplačevalca - odpeljali v prvo banko. Nenavadna akcija je precej več kot pri kateri koli drugi metodi umetne oploditve. V ZDA te storitve ponuja že 300 klinik. S pomočjo tujih jajčnih celic lahko dobijo ženske otroka tudi takrat, ko njihovi jajčniki ne proizvajajo več jajčnih celic, ki so sposobne za oploditev, na primer zaradi rakastega obolenja, zaradi predčasne menopavze ali enostavno iz starostnih razlogov. Po pomoč prihaja največ žensk v starosti od 40 do 50 let, pri katerih zaradi starosti jajčne celice ne dozorevajo več. To so večinoma ženske z visoko izobrazbo, ki so dosegle poklicno kariero. Iznašli robotinjo Imenuje se Movaid, zna čistiti in kuhati, možno jo je uporabljati tudi kot bolniško sestro. Movaid je najnovejša »robo-tinja«, ki so jo sestavili na visoki šoli Sant Anna di Piša. Na tej univerzi so sestavili že strežnika bolnikov, ki so ga imenovali Urmad. Robota Movaid naj bi do julija 1996 preizkušali v Livornu kot pomočnico bolnikom in invalidom. Novozelandsko superd^' dobili Kaj raste hitreje kot bor, je bolj prijazno okolju od svojih tekmecev in iz naložbe 65 dolarjev navrže 180 dolarjev dobička. To je superdrevo, iznajdba novozelandske družbe Ftel-cher Challenge. Njenim raziskovalcem se je posrečilo združiti pravo vrsto s pravšnjo lokacijo in dobiti kakovosten, hitro rastoči les, primeren za predelavo. Za eno najprimernejših . vrst se je izkazal Eucalyptus gra-ndis, ki raste v severnoargentin-ski provinci Corrientes. Križali so ga z novozelandsko in čilsko ki bi mu lahko reki ib kot drevesna vrsta. E" .jvečl1 cher Challenge, eden^ |eSp proizvajalcev mehke® svetu, ima svoje plan^a terih intenzivno g0-!’:1 vrste, da dobijo stna debla za najk izdelke.Narava *®SI?ensev6j se spreminja. Pojavi)^ zahtevnejši novi trgl'.je in "“.j emalci, nove tehnolog-1 vrste. Superdrevo od^ letih, les je primete n Z štvo in zahtevne izde ——■1 ■ —■ T/W* ! potrt rze^A^A čez. repet« P^t AMTARV*; troPA? t,. PA /V I I 2 r t c t t I t k š s P z k s s š tl b ii P v I a vsakogar nekaj Kmalu konec zimskega mirovanja lončnic dn^hSMn?bi.raS*bnab le P°z'm' zalivanje mnogo zahtevnejše kot v “jevani p • Prav tak° moramo biti previdni pri prehra-ozračie °Zimi S° b'vaini Prostori za rastline manj primerni, ker se vi« De ’n posebno centralno ogrevani prostori niso »pra- 8« maniv W ianuar sta najtemnejša meseca, tudi toplote je mno-p se to pa pomeni za rastline čas počitka. J^stline z zelenimi deli ome- En -SV0Je aktivnostL zato je Je vprašljivo, vendar jih lončni0 enačiti s cvetočimi seh • cai”L Za te moramo po-zim SkrbetL Te rasthne kljub Zlmi Potrebu-Jejo hranilne sn°vi. Na pri. m®r cvetoče blatne tudi P°zimi potre-; Jei° redno " hlajeno dojenje. Ob drugih iz-P°!njenih po-®*h (zmerna plota, zastr-nriSVetloba P ™erna vla- noma odganjati novih listov, jih moramo le zmerno in previdno gnojiti. Nekatere sobne rastline prenesejo več gnojila, druga pa so bolj občutljive, zato jih gnojimo večkrat po malem. z 0,2-odstotnim ortocidom ali antracolom. Tudi pojav listnih uši ni redek. V cvetličarnah imajo kot preventivo palčke flo-rovin, ki jih vtaknete v lonček. Ko pa so uši že na rastlinah, jih poškropite z actelicom, pirimo-rom ali lebaycidom in drugimi primernimi sredstvi za uši. Velik spomladanski poseg v rastline je presajevanje. Rastlinam v lončkih moramo zagoto- Prikaz primernih prsti za nekatere najbolj pogoste lončnice kompostnica Rhoicissus Fuksija Monstera Nephrolepis, praprot Pelargonija Saintpaulija, vijolica Anthurium Aechmea ga\ ni cvetn?d° °dpri' vsi zasnova-kalatejah ?n Pk'' Drugače Je pri noma nnx- marantah, te večini zanje ker Je P°nava-Lkrat l Pre ’ adno- Toda tudi ne Prenehajo popol- listovka igličevka šota pesek moč. mah viti zadosten prostor za razraščanje korenin in dodati izrabljene hranilne snovi. Pre-s aj a n j e sobnih rastlin je najugodnejše po končanem- Rastlinska higiena je zelo pomembna ob mirovanju rastlin. Vse obolele, rumene, suhe liste odstranjujemo, kajti ti so leglo raznih bolezni. Priporočljivo je zalivanje enkrat mesečno počitku, to je konec marca in v začetku aprila. Ker so stene lončka, posebno glinaste, vedno vlažne, se korenine rastlin priraščajo k steni, zato pri presajanju moramo paziti, da jih ne pretrgamo, kajti takšne poškodbe so lahko usodne za mnoge rastline. Kdaj je rastlino potrebno presaditi? To ugotovimo takrat, kadar so v lončku prepletene korenine po vsej površini. Pri presajanju se lahko odločimo za različno kakovostne posode: glinaste, plastične, stiroporne ali iz drugih materialov. Vedeti moramo, da so različni materiali različno porozni. Glinaste posode so poroz-nejše od plastičnih, tudi v zadnjem času se ponovno zelo uveljavljajo. V njih mora biti zalivanje izdatnejše. V plastičnih posodah rastejo korenine rastlin proti sredini koreninske grude. Zelo pomemben faktor pri presajanju je prst - zemlja. Ta mora biti ustrezna zahtevi rastlin. Sobne rastline so doma iz različnih delov sveta, zato imajo različne zahteve glede prsti. Prsti ne smemo preveč zatlačiti pri presajanju, ker rastlino lahko zadušimo. Nemalokrat smo ob veliki ponudbi v dilemi, katera prst je prava za našo lončnico. V nekaterih cvetličarnah imajo že pripravljene mešanice prsti za presajanje lončnic, ki so primerne za večino sobnih rastlin. Kuhajte z nami Rezine z listnatim testom Olga Varga Rezine pripravimo v srednje velikem, bolj globokem pekaču. V pekaču jih napolnimo z dvema nadevoma in iz pekača jih po potrebi tudi režemo. Potrebujemo: 1 zavitek (2 kosa) listnatega testa. Prvi kos odtajanega testa razvaljamo vsaj za dva cm po dolžini in toliko po širini večje (ker se pri pečenju krči), kot je dno pekača. Pečemo na zunanji strani pekača. Preden damo testo na pekač, le-tega poškropimo z drobnimi kapljicami vode, da med peko nastaja para, ki testo rahlja. Preden ga damo v segreto (220 °C) pečico, ga večkrat prebodemo z zobotrebcem. Pečeno ploščo previdno vzamemo s pekača in ohladimo. Drugi kos testa razvaljamo in ga pečemo v pekaču. Sicer ravnamo enako kot prej. Spečemo do tri četrt. Pekač vzamemo iz pečice, na testo takoj vlijemo pripravljen orehov nadev in spečemo do koca. Pustimo v pekaču. Orehov nadev: 5 rumenjakov, 15 dag sladkorja in 2 žlici presejanega grenkega kakava z mešalnikom spenimo, da močno naraste. Beljake (5) stepemo v trd sneg in ga skupaj z 8 dag mletih orehov rahlo umešamo v pripravljeno maso. Na ohlajeno orehovo maso namažemo pripravljeno kremo. Krema: V 3 del vrelega mleka zakuhamo 3 žlice ostre moke, razmešane s hladnim mlekom, ki smo ga vzeli od 3 del mleka. Ko zavre in se zgosti, pridenemo 10 dag sladkorja in 1 vanilin ter kavno žličko ruma. Kuhano odstavimo in ohladimo. Posebej v posodi spenimo 15 dag pri sobni temperaturi zmehčanega masla in ga umešamo v popolnoma ohlajeno kuhano maso. Vmešavamo postopoma, tako da mlečno maso po žlicah dodajamo spenjenemu maslu in ne obratno. Obe sestavini naj bi bili vsaj približno enake temperature, sicer se krema rada izkosmiči. Vmes med delom glaziramo prvo ploščo ohlajenega testa s čokoladnim ledom. Narežemo jo na približno 6 x 6 cm velike kvadrate in v istem vrstem redu zložimo na belo kremo. Z ostrim tankim nožem prerežemo med gornjimi »čokoladnimi« ploščicami plast kreme in osnovno testo, da dobimo rezine. Cilka Sukič omela - Viscum album L radt bolj na r Ze'° zan'm’va zdravilna rastlina, ki raste kot polpa-^»tbiozi 's?”3.®1 'glastih drevesih. Z gostiteljem živi v sožitju Vse kfo daje’ • ”Jega črPa vodo in hranljive snovi, vendar gostitelju v v«di ne vS'mda?e’ Je 'e dovolj svetlobe. Tudi seme omele ne kali nice prodrei Z?m^'’ amPak na veji, kjer prične rasti, tako da koreni-sUina, ki rast °Z' 'uble Sost’telja. Največji zdravilni učinek ima raže 0(| e na sadnem drevju, hrastu in topolu. /i,SePod znana za srečo, ?sk'h deželah bel® omele v anglo-I V°^ijo sreč JUdj® Poljubljajo in ^ikOv X ‘Ska rastlina naših st ^ni metlah 'me Hexsenbesen tudi zelo .^niki že? ‘ ?a’ saJ80 jo keltski da rovom pUm‘srpi inJ°da-žav zdravi v?’ ]Prepnčani so bi|h av' vsako bolezen in te- do 60 Zel? °kroelo k?rm'ček. Rogovi- kondl 2imzekUbje’ takšne barve do^ VeJe pa «' Psnjasti ,istb na 7 Cni doba • a-dva nasprotna 5 Jajčasta, celoroba li- sta. Cvete marca in aprila, iz cvetov se razvijejo jagode, ki dozorevajo od septembra do novembra, z njimi se radi hranijo ptiči, če bi jih uživali ljudje, pa bi se lahko zastrupili, na kar opozarjamo otroke. V zdravilne namene uporabljamo enoletne vejice z listi (Herba Visci ali Stipites Visci cum foliis), ki jih nabiramo od oktobra do sredine decembra ter marca in aprila, v drugih mesecih nima zdravilnega učinka. Pred sušenjem jih drobno narežemo. Vejice in listi imajo veliko zdravilnih lastnosti, vendar je v prevelikih količinah strupena, zato tudi čaj za notranjo uporabo ne sme biti premočan. Bela omela vsebuje mnogo zdra- vilnih snovi, vendar vse še niso raziskane, to so: viscin, zelena smola, sluz, neobstojni alkaloidi, glukoza, vitamin C, holin in druge. Stari zeliščarji so liste in vejice omele uporabljali pri epilepsiji -božjasti. Kneippov učenec jo je priporočal pri kroničnih čirih in histeriji.Čaj ugodno vpliva na presnovo, odpravlja zaprtost, napenjanje, uredi pomanjkljivo izločanje žolča, predvsem urejuje krvni obtok, srčne težave, posebej pri starostnih obolenjih srca, šumenje v ušesih, naval krvi v glavo, omotice, urejuje visok in nizek krvni tlak, predvsem pa težave v meni. V zadnjem času raziskujejo zdravilno moč omele pri zdravljenju rakavih obolenj. Čaj si pripravimo samo s hladnim namakanjem enoletnih vejic in listov. V četrt litra vode namočimo čajno žličko bele omele prek noči, zjutraj rahlo pogrejemo in precedimo ter popijemo po požirkih. V ljudskem zdravilstvu preganja omelin čaj seneni nahod. Čaj, ki ne sme biti premočan, pijemo tri tedne, nato prekinemo za en teden, pred zdravljenjem pa se tudi posvetujemo s svojim zdravnikom. Marjana Plajhner v • „načini plisiranja . J 6 1 tYi „ traJ-ba. n. d0 r0. pHsjra acinov 'U> tu r®ljivi VnL anip|i.ln Pre' ^lej^ 19. bi| ? pieS?bljen Wne°b‘e-stoietjPrel°mu bil Sinil del »»(.‘"'tih v ^'letos^ ^adnja 'eta se na modni sceni spet občasno poja-a 8a modni oblikovalci spet uvrstili v svoje kolekcije. ' IUgtoo ---------------------------------------------| Operacija na daljavo V Belgiji se je posrečila pravcata svetovna medicinska premiera, kirurg je operiral kar z razdalje 200 kilometrov. Ta operacija se je posrečila kirurgu Lucu Vanderheydnu iz belgijskega mesta Brugge: z robotom je operiral bolnika v 200 kilometrov oddaljenem kraju. Z računalnikom in daljinskim upravljanjem v bolnišnici Sint Lucas v Bruggeu je kirurg usmerjal robota v operacijski dvorani 200 kilometrov daleč. Na zaslonu je spremljal njegove poteze, medtem ko je bila na prizorišču operacije pripravljena skupina zdravnikov za morebitno pomoč, če bi bila potrebna. Pri tej operaciji je uporabljena laporoskopija, ki v zadnjih letih vse bolj izpodriva tradicionalne kirurške posege s skalpelom: skozi majhno odprtino v trebušni steni v pacientovo telo preselijo kirurške instrumente in kamero, nato pa operacijo vodijo z računalnikom. Doslej so to tehniko uporabljali predvsem pri operaciji slepiča, pri odstranjevanju žolčnih kamnov in tudi pri operaciji kolen. Bolnik lahko prej zapusti bolnišnico, saj niso več potrebni veliki kirurški rezi. Priprave na prvo operacijo na daljavo so trajale kar šest mesecev. Robotski sistem je pripravilo neko ameriško podjetje, ki sodeluje z vesoljsko upravo NASE. Sistem naj "bi tako izpopolnili, da bodo kirurgom odslej olajšale delo še tridimenzionalne slike. Nova spoznanja o kavi ^Wtedna ci.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 »ZELEN ■ On \\RgOVINA« posluje že eno leto in BOLJE ZALOŽENA: ’’ krmila, gnojila, semena, sadike, s Ra KE SOHE, PROGRAM GARDENA IN ŠE IN ŠE. ZVESTOBE OD 2 DO 5 % POPUSTA! Sodobni zdravniki in dietiki imajo veliko'pomislekov glede kave. Mnogi so mnenja, da si s skodelico opojne črne tekočine vsako jutro strežemo po življenju. Kava je zelo priljubljena po vsem svetu. Kofein je alkaloid, ki ga v kemiji strokovno imenujejo trimetilksantin. Vsebuje ga 63 znanih rastlin in je le ena od 500 kavnih kemičnih sestavin. Spodbuja osrednji živčni sistem, začasno blaži občutek utrujenosti, krepi koncentracijo in bistri misli. Hkrati širi arterije in poživlja krvni obtok in zato umirja glavobol. Seznam negativnih učinkov pa je krajši: kava lahko povzroči zvišan pritisk, toda le, če je v nekaj urah spijemo dve ali tri skodelice. Zvišuje tudi holeste- rol, vendar zato ni kriv kofein, temveč kavni oljčni izvlečki, ki se sprožajo med vrenjem. Kava vpliva tudi na kakovost kostnega tkiva, ženske, ki je spijejo veliko, izgubljajo kalcij in imajo krhkejše kosti. Kdor spije pet ali več kav na dan, ima nekaj manj kot 40 odstotkov možnosti, da bo zbolel za rakom prebavil, zatrjujejo bostonski znanstveniki. Kavopivci so običajno tudi kadilci in deloholiki, ki so nenehno pod stresom, zato je težko določiti, kakšen je resnični vpliv kave pri takem življenjskem slogu. Italjanski znanstveniki pa menijo, daje štiri do pet skodelic na dan še sprejemljivo za zdrave ljudi. Pred kavo svarijo le srčne bolnike, doječe matere in otroke, ki je nikakor ne bi smeli uživati. Z mlekom in Če želite storiti kaj dobrega za svoj želodec, prebavo in videz in se pri tem še rešiti kakšnega kilograma, poskusite z dieto avstrijskega zdravnika dr. Franza Xaverja Mayra, ki priporoča dieto z mlekom in žemljicami. To je ena najboljših diet na svetu. Takšna je zato, ker sili prebavne organe k rednemu delovanju, čisti črevesje, pospešuje delovanje prebavnega trakta in lahko vsak dan shujšate za 200 do 300 gramov. Če so prebavni organi preveč obremenjeni zaradi strupov in odpadnih snovi, jih lahko razbremenimo s pravilno mlečno prehrano. Mleka ne smete kratko malo vliti vase, piti ga morate zelo počasi, po požirkih. Če hočete docela izrabiti učinek hranilnih snovi in negova- žemljami ti prebavila, kar omogoča mleko, morate ob tem grizljati tudi na zraku posušene žemlje. Torej ne smejo biti ne sveže in ne preveč trde. Najboljše bodo tiste, ki se bodo dva do tri dni sušile na zraku. Število žemelj ni strogo določeno. Pojejte jih najmanj dve in največ šest. Vedno pa s skodelico mleka. Kako dolgo se lahko držite te diete, je odvisno od vaših prebavil. Dieta lahko traja namreč teden dni pa tudi do štiri tedne. ' Ne le da boste shujšali, opazili boste tudi, da ste veliko naredili za svoje zdravje. Z discipliniranim izvajanjem te diete dosežete izjemen uspeh: ne le da se znebite nekaj kilogramov, tudi koža se vam bo polepšala in pomladila. SESTAVIL MARKO NAPAST ZENSKA, KI KOGA IZSILJUJE KLJUKA TEMAČNOST NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE VLAČILEC. LADU V PRISTANIŠČU IMPORTER MAJHNA MORSKA RIBA ZLATENICA RUSRA TENISKA IGRALKA (NATALIJA) SUICID KOREOGRAF OTRIN MADŽARSKO MESTO ZLATA DEŽELA SVETILKE S STEKLE - . NJM OHIŠJEM JUG ORGANSKI RADIKAL SL. KNJIŽEVNIK (MILOŠ) EDOUARD MANET DEKAGRAM PREDSTOJNIK FAKULTETE AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (KING) LETA, V LETU (LATINSKO) »BUJSKI BRATO-MORILEC POVRŠINSKA MERA V ANGLIJI IN ZDA SPLAVARSKI DROG HRV. OTOK V KARNERJI APOTEKA MESTO V SEVEROVZHODNI BOSNI NAJMANJŠI OD GVINEJ- SKIH OTOKOV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Johnson, opereta, Romanov, GR, veka, eta, Gaj, Sur, ara, angel. N, miom, SJ, PS, SAE, Atra-to, ikebana, oasovec. 24 vestnik, 7. marca elevizijski spored od 8. marca do 14. marca PETEK 8. MARCA TV SLOVENIJA 1 9.45 Čiv, čiv, še dolgo bom živ 10.00 Otroci širnega sveta 10.25 Glasba Nemčije in Francije v duhu časa 11.20 Joe Versus Vulcano, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.25 Svet narave, angleška serija 15 .15 Orgle na Slovenskem 15.45 Stilna oddaja: Kdo je morje? 16.20 Kam vodijo stezice 17.00 Dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Kate in Allie, angleška nanizanka 18.30 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.30 Podarim - dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.30 Dnevnik 23.00 Bennyjev video, avstrijski film 0.45 Poročila TV SLOVENIJA 2 12.15 Izziv, poslovna oddaja 12.45 V žarišču 13.15 Umetniški večer 14.35 Srečanje z Venero, angleško-francosko-italijanska koprodukcija 16.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.55 Shingalana, avstralska serija 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet Šport 19.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 EP v atletiki, prenos iz Stockholma 22.25 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka, 2/4 23.15 Studio City 0.15 Novice iz sveta razvedrila 0.40 Nor na reklame, serija POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodnozabavni glasbi - 14.30 Nora šola, film -16.30 POP 30- 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.00 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Slabo znamenje, film - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev - 2.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa'Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Mlečna steza, ameriški film - 14.15 Risanka - 14.35 Allis z-is, otroška serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni progam - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.45 Pol ure kulture -19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva -20.45 Zaploskajte - 21.45 Dokumentarna oddaja -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.20 Koledar - 17.30 Hrvaške,županije -18.00 Turbo Limach Show - 19.30-Dnevnik -20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki - 22.20 Latinica: Vino - 23.35 B.O.R.N., ameriški film -1.05 Noč košarke TV AVSTRIJA 1 6.00 Raj za živali, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8.55 Katss in pes - 9.20 Polna hiša -9.45 Ekipa A -10.30 Vesoljska ladja Enterprise - 11.15 Potovanje v središče Zemlje, pustolovski film - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Katts in pes - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ljubim te do smrti, komedija - 21.50 Šport - 22.00 Najbližnji sorodniki, akcijski film - 23.40 Čas v sliki -23.45 Šport - 0.15 Varuška, srhljivka - 1.40 Čas v sliki - 2.05 Schiejok vsak dan - 3.05 Dobrodošli v Avstriji - 4.50 Pa prav Chucago! -5.35 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Alpe-Donava-Jadran - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifiornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Derick -21.15 Ordinacija Bulowbogen - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi - 23.00 Obzorja: Gu-glielmo Marconi - Šepetanje v zraku, dokumentarni film - 23.50 Pinatudobo - Morilski vulkan -0.35 Rdeča zanka, kriminalka - 1.45 Pogledi s strani - 1.50 Kalifornijski klan - 2.35 Čas za kulturo - 3.10 Šport - 4.15 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel, gospodarske informacije - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.05 Poje Ch. Aznavour - 20.30 Dallas, serija - 21.25 Tarnaš Vitray - 22.30 Zanka se zateguje, ameriški film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.55 Mado, poste restante, francoski film - 16.40 Svet knjige - 16,50 Ogledalo - 17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Broo-klynski most, serija - 18.30 Vesoljske igre -19.05 Pesem ptic trnovk, ameriška nadaljevanka - 19.55 Telešport - 20.00 AlexanderTrauner, portret - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Kviz - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Športna stava - 22.45 Atletika - 23.15 Pop glasba RT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada’- 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci posnemajo zvezde -21.15 Zgodbe z otoka Sylt - 22.15 Sedem dni -sedem glav - 23.10 Robocop - 0.00 Dnevnik -0.30 Shogunova senca, film - 2.05 Robocop -2.50 Dnevnik - 3.20 Karate Kide & Co., film -3.50 Polna hiša - 4.20 Prijazna družina - 4.45 Princ iz Bel-Aira - 5.05-Risanke SOBOTA 9. MARCA k_______ TV SLOVENIJA 1 8.10 Radovedni Taček: Kabina 8.20 Kljukčeve dogodivščine 8.35 Pod klobukom 9.20 Zgodbe iz školjke 9.50 Učimo se tujih jezikov: angleščina 10.15 Danny-najboljši nasvetu, angleški film 11.50 Veliki dosežki slovenske kirurgije 12.20 Popotovanje v Benetke, 3. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.50 Svet narave 14.40 Tednik 15.30 Christy, ameriška nadaljevanka, 5/21 16.20 Magična moč živali, angleška serija 17.00 Dnevnik 17.10 Razjarnikovi v prometu 17.55 Slovenski magazin 18.35 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Slovenska polka in valček '96 21.45 Križarske vojne, angleška serija 22.35 Turistična oddaja 23.00 Dnevnik 23.30 Slab sin, francoski film 1.15 Poročila TV SLOVENIJA 2 8.55 SP v alpskem smučanju: Veleslalom, 1. tek 11.10 Poglej in zadeni 12.40 Veleslalom, 2. tek 14.30 EP v atletiki 18.00 SP v biatlonu 18.30 Karaoke 19.30 Na vrtu 20.05 Dekle za slovo, ameriški film 21.50 Zlati petelin 22.35 Sobotna noč POP TV 7.00 Videostrani - 9.30 Reboot, risanka -10.00 Flipper, otroška serija - 11.00 Odpadnik, ponovitev - 12.00 Newyorška policija, ponovitev - 13.00 Formulah, trening - 14.00 Dosjeji X, ponovitev - 15.00 Nora šola, ponovitev filma -17.00 Obraz tedna, ponovitev - 17.30 Avto-drom, ponovitev - 18.00 Harleguin, ponovitev -19.30 24 ur - 20.00 Na jug! - 21.00 Ne brez moje hčere, film - 23.00 Dragnet, film - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 9.00 Otroci v Avstraliji - 9.30 Kralj vetra, britanski film - 11.15 Otroška serija - 12.00 Dnevnik -12.20 Prizma - 13.20 Dokumentarna oddaja -13.50 Morje - 14.20 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht -18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik -20.10 Zabavna oddaja - 21.10 Naporna pot, ameriški film - 23.00 Dnevnik - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Polnočna premiera: Cadfeal TV HRVAŠKA 2 12.00 Koledar - 12.00 SP v alpskem smučanju: Veleslalom - 14.35 Mednarodno prvenstvo Hrvaške v namiznem tenisu - 15.20 Atletika -17.35 Beverly Hills, ameriška nanizanka - 18.20 Serijski film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumen tarna oddaja - 20.40 Vidikon - 21.25 Z jadri okrog sveta, serija - 22.00 Šport - 22.20 TOP 20 - 23.05 Največji zločini 20. stoletja, serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 8.25 Vroča sled - 8.50 Šport - 11.00 Dennis - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Šport - 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, film -14.00 Šport - 14.25 Princ iz Bel-Aira - 14.50 Pomorska raziskava DSV-ja - 15.35 Beverly Hills - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Mladinska oddaja - 18.00 Šport - 18.30 Direndaj - 19.00 Sami nesmisli - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20,15 Jackpot: Amerika, akcije, pustolovščine -21.55 Šport - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Brez diha od strahu, pustolovski film - 1.35 Pomorska raziskava DSV-ja - 2.20 Melrose Plače - 3.05 Be-verly Hills - 4.05 Scorpio, kriminalni film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Idealni kandidat, film - 11.05 James Bond -13.00 Čas v sliki -13.10 Halo, taksi, film - 14.40 Plešoče srce, film - 16.10 Jackpot - 16.30 Dežela in ljudje - 17,00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja- 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Film - 22.00 Čas v sliki - 22.10 Tek pač ni vedno pot, komedija - 23.50 Detektiv Puntacavallo -1.15 Pogledi s strani - 1.40 Šport - 3.45 Formula 1 TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Ruby in Rata - 11.40 Romunske narodne - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.15 Živali iščejo dom - 14.45 Odgovaramo na telefone - 14.55 Robinson ni umrl, nemški film - 17.10 Nepričakovano potovanje, serija - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica -19,30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.25 Vlomilec, ameriška komedija - 22.10 Ekskluzivno - 22.35 Božični koncert - 22.35 Ouerelle, nemško-francoski film TV MADŽARSKA 2 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 10.05 Mesečno enkrat - 11.00 Po sledeh B. Orbana - 11.45 Olimpijci - 12.00 Pesem doni -12.30 Salty, serija - 12.55 Reflex - 13.00 Avto-magazin - 14.20 Otok Purbeck - 15.00 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Poje Andras Ronai - 16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Pri umetninah - 20.05 Telebingo, igra na srečo -21.00 Lyonski omnibus - 21.50 Pregled tiska -21.55 Atletika - 22.25 Od gledališča do gledališča RT L 5.30 Otroški spored - 10.35 Fant s čudežno rokavico, film - 11.05 Povver Rangers - 11.25 Na krilih pravičnosti - 11.50 Nepremagljiv Irionman -12.15 Karate Kid & Co., film - 12.40 Formula.l - 14.05 Življenje in jaz - 14.30 Krepka družina -15.00 Princ iz Bel-Aira - 15.30 Prijazna družina - 15.55 Party of Five - 16.50 Berverly Hills -17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Sanjska poroka -22.00 Kako, prosim? - 23.00 Sobotna noč -0.00 Fire Zone, film - 1.40 Shogunova senca, film - 3.10 Prijazna družina - 3.45 Formula I NEDELJA 10. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.45 Aneta, češka nadaljevanka 8.45 Živ žav 10.05 Ples stoletja 11.00 Ameriška književnost 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Okoli po mestu, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Zatv-kamero 19.30 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 6/8 22.20 Dnevnik 22.40 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Zadnja šolska naloga, slovenski film 23.35 Poročila TV SLOVENIJA 2 8.10 Lahkih nog naokrog 8.55 SP v alpskem smučanju: Slalom, 1. tek 11.15 Vvrtincu 12.00 Planet Šport 12.40 Slalom, 2. tek 14.15 EP v atletiki 17.45 Šport 20.05 Lažni spomini, angleška dokumentarna oddaja 20.55 Intervju 21.55 Mali koncert 22.05 Kamnita ženska, francoska drama 23.30 Športni pregled 0.15 SP v biatlonu POP TV 3.45 Formula 1, neposredni prenos iz Melbour-nea - 6.00 Bela dogodivščina na vodi - 8.00 Peter Pan, risana nanizanka - 8.30 Spidi in Gogi, otroška oddaja - 9.30 Morska deklica, otroška nanizanka - 10.00 Kimba - beli levček, risana nanizanka - 10.30 Edera, nanizanka - 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 2,4 otroka, nanizanka - 13.30 Formula 1, posnetek iz Melbournea - 16.00 Zaznamovani, nanizanka - 17.00 Doktor Dolittle, film - 19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka - 22.00 Moja leva noga, film - 0.00 Na jug, ponovitev nanizanke - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Verjetno so ponoreli, serija - 9.25 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, serija - 9.55 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 10.45 Igre na ledu -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro -14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo -17.05 Poročila - 17.15 Konec črte, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko 23.05 Zakonsko življenje, humoristična serija -23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Nedeljska maša - 11.30 Body fitnes - 11.50 Peta prestava - 12.20 Formula 1 - 13.30 Namizni tenis - 15.00 Atletika -17.45 Košarka NBA - 18.20 Glasba - 18.30 Športna reportaža - 19.15 Smučarski šov -19.45 Košarka FIBA - 20.20 Umazani igrajo umazano, ameriški film - 22.05 Športna oddaja -23.10 Koncert TV AVSTRIJA 1 6.00 Skozi galaksije in potem levo, otroška nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8.45 Šport -15.05 Boj za svobodo, pustolovski film - 16.35 Year of the Comet, akcijski film - 18.05 Mr. Beam - 18.30 Srček - 19.00 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčerke, družinska nanizanka - 21.05 Vsakdanje zgodbe - 22.00 K stvari - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Vizije - 23.25 Apropos film - 23.55 Mephisto, film - 2.15 Film - 3.55 Kje se začne noč, srhljivka - 5.30 Sami nesmisli TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zdravnik iz strasti, film -10.20 Salve smeha - 10.30 Čas za kulturo -11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Halo, hotel Sacher... portir - 15.00 Potepuh, film - 16.30 Življenje v divjini - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Boeing 767, film - 21.50 Časvsliki -22.00 Kraj zločina - 23.30 Šport - 0.00 Kje se začne noč, srhljivka - 1.30 Pogledi s strani -1.40 Čas za kulturo - 2.10 Videonoč TV MADŽARSKA 1 7.35 Za otroke - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Grškokatoliško bogoslužje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.40 Poje Sari Gencsy - 13.10 Top model - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Jani gre na dom - 18.00 Andy Vajna in prijatelji -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Deklamacija - 20.10 Ruby ali druga plat Kennedyjevega uboja - 22.00 Nemogoče? -22.45 Koncert berlinskih in izraelskih filharmonikov TV MADŽARSKA 2 3.55-6.05 Formula I, prenos iz Melbournea -7.35 Kje, kaj? -8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Olimpijski kviz - 11.00 Športni program - 13.00 Tv-magister - 14.00 Družinski program - 14.30 Reportaže - 15.05 Lomilec src, serija - 16.00 Portugalska - 17.00 Beatlesi, serija - 18.00 Moda '96 - 18.30 Tranzit - 19.00 Deli telesa - 19.30 Pravljica - 19.45 Mojstrovine - 20.00 Večer podjetniške sfere -21.10 Rutinska operacija - 21.55 Telešport -22.55 Okolje - 23.00 Pregled tiska - 23.05 Ženske znanstvenice RT L 6.15 Otroški spored - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 Disneyeva reportaža - 10.50 Šampanjec v Parizu, film - 13.15 Formula I - 16.15 Prijazna družina - 16.45 Earth - 17.45 Rudijev pasji šov - 18.15 Oddaja o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Dennis -22.15 Spieglov tv-magazin - 23.00 Prime Time - Pozna izdaja - 23.15 Borili se bomo za vas, film - 0.00 Twist - 0.35 Igre gostov - 1.10 Earth 2 - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 llona Christen - 3.45 Hans Meiser - 4.55 Zvezdni magazin PONEDELJEK 11. MARCA TV SLOVENIJA 2 11.05 Hudobni graščak, lutkovna igrica 11.35 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 12.05 Zadnja šolska naloga, slovenski film 13.00 Poročila - 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.05 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.30 Za tv-kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Plavalec 17.25 Allis, napisano z -is, švedska na vanka 18.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Lingo, tv-igrica 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik * 20.05 Noro zaljubljena, ameriška naniza 20.30 Omizje 21.10 Zasebno življenje rastlin, angles 22.30 Dnevnik .m 23.00 Vdove, angleška nadaljevanka, 23.50 Svet poroča 0.20 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.20 Učimo se tujih jezikov: angleščina 10.45 Ljudje in zemlja 11.15 Turistična oddaja 11.30 V žarišču ji 11.45 Policisti s srcem, avstralska nani^ 12.30 Slovenska polka in valček 14.00 Sobotna noč 16.00 Športni pregled 16.45 Noro zaljubljena, ameriška nan 17.10 Učitelj, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza, športna oddaja 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Onstran zakona, ameriški film 22.25 Brane Rončel izza odra POP TV , 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, r tev - 12.00 Kuhajno skupaj, ponovite ne oddaje - 12.30 Prijatelji, ponovite Obraz tedna, ponovitev - 13.30 tev - 14.30 Moja leva noga, P°n0^,ra 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barba zanka - 18.00 MacGyver, nanizanka Krila, nanizanka - 19.30 24 ur ' M pesmi, moje sanje, film - 23.00 MA zanka - 23.30 Magnum, nanizanka' p ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovi Videostrani TV HRVAŠKA 1 l5pr 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara ' bro jutro - 10.00 Poročila - nne*^ program - 11.30 Modul 8 - 12.00 . 12.20 Ljubezen, serija-12.45 ZivWl5, šteno, ameriški film - 14.15 Za otroke Poročila - 15.10 Izobraževalni Pr0^® <5 K Modul 8 - 16.45 Hrvaška danes - 1 f’ . 18-ni imperij, serija - 18.15 Kolo sreč _ Alpe-Donava-Jadran - 19.30 Dnevn Živa resnica - 20.40 Zvezde nad ^jppn^ trpljenja, dokumentarna oddaja - 22- ^Si’ - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 lom, kanadski film - 0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.45 Koledar - 15.55 Prvenstvo su - 16.25 Mestece Peyton, a^jgKUT, evanka - 17.15 Športna oddaja - se# dediščina - 19.00 Neustrašni, otro 19.30 Dnevnik - 20.10 Murphy nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet - _ nogomet - 22.35 Glavni igralec, se Koraki, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.25 Otroški spored - 9.00 Alt ' ' tukaj šef? - 10.00 Ekipa A - 1 dja Enterprise - 11.30 Svoboda, pavšal - 13.00 Otroški spored - 15.05 N I sveta - 15.30 Mini čas v sliki - 15- ( ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - gj bč in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? ' , 1’u. hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseann p« Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 ^dil ( vanje Billa in Tedda v prihodnost, 2g G’j 21.50 Nevaren angel, shrljivka - .Ju, sliki - 23.25 Lokal American Dinar, 2 Čas v sliki - 1.40 Schiejok vsak da srpip brodošli v Avstriji - 4.25 Nevaren are ponovitev TV AVSTRIJA 2 11.00 Schiejok vsak dan - 12-° > 12.05 Šiling - 12.35 Avstrija v s'onjiC« Orientacija - 13.40 Umori so nje' atij(ii J, 14.25 Kalifornijski klan - 15.1° ° 16.00 Schiejok vsak dan - 17-° 0 ^stCii 17.05 Dobrodošli v Avstriji - obledi5i' nes - 19.30 Časvsliki - 20.00 r gaSvs 5} - 20.15 Gorski zdravnik - 22.0 , 2^ 22.30Tema - 23.00 Čas za Umetniki - 0.00 Moč slik - 3.05 h : 3.10 K stvari - 4.25 Kalifornije*' Čas za kulturo TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod ročila - 9.10 Na zdravje, serija - a „ pod' vmes Disneyjeve risanke - 1 z’’)ne 12.05 Posel - 14.10 Narodno®’^« 15.00 Poročila - 15.10 Kamnolom _ - 15.20 Matematika - 16.00 ' smo na vrsti - 16.30 Angles^ r 17.00 Za otroke - 17.30 18.00 O veri - 18.10 Begavčki - 2g,0i>' 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik - pano y macija 7 20.15 Dosjeji X - 2 ^§51" 21.45 Življenjska igra, serija -2 ’ ev(iik filma - 23.10 Govori se - 24.00 rJ TV MADŽARSKA 2 q5 stg/ 14.00 Zasedanje parlamenta -J J18^^ filma - 18.00 Regionalni dnevn ik ort' I stveni poročevalec - 18.45 Te jetnik, 7. marca 1996 25 športni program - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15Telesreča - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Rokopis - 23.05 Mala večerna glasba UT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi -2.00Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Lepi in bogati - 10.30 Nikoli na bom pozabil Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen ko-tak -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -12-30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Jezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 brez sence, film - 21.55 Magazin - 23.00 Deset pred deseto - 23.30 Kino - 0.00 Dnevnik -030 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata n « a ’ 2'00 Barbel Schafer - 2-55 DnevniK ‘ “•20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno torek 12 marca n.25 ^ovenim 1 11.05 Zonske pravljice 11 ” 0anenvrač’.mla.dinskai9ra Poro k a"aMši na Svetu’ an9'e®Ki film Lingo 13.00 13.05 13.55 14.25 14.55 16.20 17.00 17.10 17.30 17.40 18.00 18.30 19.30 20.05 20.40 21.30 22.30 22.55 23.10 0.00 Ameriška književnost Obzorja duha Kamnita ženska, francoska drama Mostovi Dnevnik Kljukčeve dogodivščine Hanna Lovisa, švedska nanizanka Aneta, češka nadaljevanka Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Dnevnik ®rez žensk ne gre, angleška nanizanka Tetovirana, nemška drama Roka rocka Dnevnik Poslovna borza Vdove, angleška nadaljevanka, 3/12 . Poročila 'S ? 2.55 •' '6.40° Stična*2hr"k°v RTV S|ovenija kos0/.a Mehanika m°č živali, angleška serija KSšdL mehanika Okus snamejo, ameriška nanizanka Po Sim,a2 ?0'011, angleška nanizanka 2-05 8.00 0.0S 2l 3 Učit "^uu 22.'lg nadaljevanka neskl trgovec, predstava SLG Celje 10 tišini ..?®risču >1V ^arbffr^rska deklina ' ^On^vitev Santa Ptoja-, i^ASH n« “E00 Magnum, ponovitev 1Ponoviš ' 13-3° Pesmi, WtaSarita Bara V 1 ma ’ 16-30 pop 30 -nanizankbara' nanizanka - 18.00 Ur' 2o on'n19'00 Krila, nanizanka - 2?.Oni' 2l0n t .?9raie našega mesta, na-daia0\>H,p0U?^ Pavice, nanizanka -^^a^S^bbilizm1 ev ~ 22.30 Avtodrom, od-^Pvitp?’90 24 o"9' 23 00 Magnum,nani- tSV-1.00uHPOnov^ K Videostrani 2lvaiu Sika amS?0. Liubezen, serija -?rograJ3'0S Pnrn0^k' ’ 14.35 Domače Ss ;16.l5 7Clla- 15.10 Izobraževalni iSrJ7'45 Kristl0 r°ke ‘ 16-45 Hrvaška °40 ? ' 18 so p ni lmPerij, serija - 18.15 Ni S°A dok , H° meri - 19.30 Dnevnik -0' 23 n2'15 On ®0 arna oddaia - 20.55 Pa ^ififts Dvakrat ^?^ ' 2235 s sliko na v, 23-35 pnr ?(ena, britanski dokumen K ° HoroO||a naJ^3° Dl|veta ’ 1900 Neu' ame- azMjenipm°0 cmo belo v barvah: Hre-011 ameriški film i?1' 13 Potov ^Poljska ladja Enterpri- ter steta'°0 °troški Jn|e Billa in Teda v Prihod-fr te n« Enterprisp v sliki - 15.40 Ve-tli?0 čl ' 18.3o AH° Je’ukal šef? - 18.05 bfritn1lvsl'ki - 20 onV9'00 Roseanne -°.dn° Kr f'v|ienja - 21 n ’ 20.15 Univer-S^GrpJ11 Pesek fn '10 Reševalna postaja -fr%k!Cni* film H1? 23'-55 Čas v sliki- 0 ban - n 30 čas v sliki - 2.20 alna Postaj20 Dobrodošh v Avstriji - televizijski spored od 8. marca do 14. marca TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Vsakdanje zgodbe -13.00 Časvsliki - 13.10 Sporna vprašanja -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a -21.10 Reportaže - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Šov v novem stilu - 23.55 To je bila naša vojna, reportaža - 0.40 Skodelica čaja za ljubezen, film - 2.25 Pogledi s strani - 2.30 Kalifornijski klan -3.15 Čas za kulturo - 3.50 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Tajna podružnica, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 15.00 Poročila - 15.10 Arboretumi - 15.20 Biologija - 16.00 Poročila -16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.25 Don čuijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.20 Nevarna situacija, serija - 21.10 Studio ’96 -22.00 Meglene ceste, francoski film (čb) -23.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Mišična manija - 16.55 Madžarska : Škotska, nogomet -19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza -20.10 Tiskovna konferenca Gyule Horna -20.55 Glasba - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Čar športa RT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabil Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Policija na avtocesti, film - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 13. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.15 10.25 10.50 11.40 12.30 13.00 13.05 13.30 16.20 17.00 17.10 18.00 18.30 19.30 20.05 21.00 23.10 23.40 0.30 1.25 Abeceda na polju in v gozdu Skok med zvezde, novozelandska nanizanka Roka rocka Izgubljene civilizacije, angleška serija Naša pesem Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Dnevnik Male sive celice, kviz Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Dnevnik Halgato, tv-nadaljevanka, 2/3 Film tedna: Tišina palače, tunizijsko-francoski film Dnevnik Vdove, angleška nadaljevanka, 4/12 Glavni osumljenec, angleška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 10.55 11.25 11.55 12.45 14.45 16.15 17.05 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 22.30 Prisluhnimo tišini V žarišču (Nejznani oder Beneški trgovec, predstava SLG Celje Okoli po mestu, ameriški film Halgato, tv-nadaljevanka,1/3 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka, 2/4 Po Sloveniji Izobraževalna oddaja V vrtincu V žarišču Športna sreda Obtožujem, balet POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 14.00 Točka pravice, ponovitev -15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Ishtar, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Vrnitev, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Zaupna naloga, ameriški film - 14.35 Za otroke -15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Vrnitev, otroška serija - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.40 Ekran brez okvirja - 21.40 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar - 15.10 Otroška serija - 15.55 Dokumentarna oddaja - 16.25 Pazi, steklo -16.55 Hrvaška : Koreja, nogomet - 19.00 Neustrašni - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 22.10 Oljčni dvorec, serija - 23.00 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Najhitrejša miš sveta - 9.05 Alf - 9.30 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Ekipa A - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Otroški varuh, komedija -13.00 Otroški spored - 15.05 Najhitrejša miš sveta - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna, hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseannne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Trdo, a prisrčno: Stari prijatelji ne umro, komedija ,- 21.45 Nogomet -22.25 Kraj zločina - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Kri in pesek, film - 1.50 Čas v sliki - 2.20 Schiejok vsak dan - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Ritmi življenja - 13.00 Časvsliki - 13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - :as v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Idealni kandidat - 21.45 Pogledi s strani -22.00 Čas v sliki - 22.30 Hitler - 0.00 Naš žalostni dom, komedija - 1.25 Pogledi s strani -1.35 Kalifornijski klan - 2.15 Čas za kulturo -2.55 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Julijin program - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina -15.20 Zgodovina za šolarje in vsakogar - 16.00 Poročila - 16.05 Ljudje v naravi - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Barka - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Pravljica - 19.15 Mladi zakonci -19.30 Dnevnik - 20.25 Deklamacija - 20.35 Celuloid, italijanski film - 22.10 Režiser Miklos Jancso - 23.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 1 15.15 Zamejski Madžari - 15.45 Alpe-Donava-Jadran - 16.15 Pridi k nam, tvoje kraljestvo, tv-film - 17.30 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Pogled domov - 19.05 Dvorec Frankenberg, serija - 20.35 Parlamenti sveta: Belgija - 21.00 Dnevnik - 21.15 Mediamix -21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Zgodba Asje Kljačine, ki je ljubila, vendar se ni omožila, sovjetski film (čb) RT L 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Nikoli ne bom pozabil Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano —17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Ko ne bom več živel, film - 22.15 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer ČETRTEK 14. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.15 10.30 10.55 11.25 13.00 13.05 15.10 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 19.30 20.05 20.30 21.20 22.35 23.00 23.15 0.00 Oblaček pohajaček Batman, ameriška nanizanka Shingalana, avstralska serija Po domače Poročila Kolo sreče Zasebno življenje rastlin, angleška serija Omizje Dnevnik Živžav Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Dnevnik Norec v množici, ameriška nanizanka Tednik Moški, ženske Dnevnik Poslovna borza Vdove, angleška nadaljevanka, 5/12 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.30 12.00 12.30 13.20 14.50 16.35 17.00 Izobraževalna oddaja V žarišču Križarske vojne, angleška serija Finale pokala Slovenije v odbojki Vzgib, ameriški film Norec v množici, ameriška nanizanka Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 6/8 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 21.25 22.15 Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Zlati petelin V žarišču Okus po zločinu, angleška nanizanka Podoba podobe Umetniški večer POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Ishtar, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur-20.00 Beverly Hills, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka -22.30 Policisti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, ■ serija - 12.45 Tuji dopisnik, ameriški film - 14.35 Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program- 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik -20.10 OscarWilde, dokumentarna serija - 21.10 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 Ekran brez okvirja -16.25 Za pest dolarjev, serija - 16.55 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 17.40 Federacija in konfederacija - 18.10 Skrivnostno življenje rastlin, serija - 19.00 Neustrašni - 19.30 Dnevnik -20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.00 Reševalna 911, serija - 21.50 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.20 Živa resnica, hrvaški film TV AVSTRIJA 1 11.20 Nedonošenček, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Najhitrejša miš sveta - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Katts in pes - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 čas v sliki - 20.15 Stockinger, film - 21.05 Pa prav Chicago, nanizanka - 21.55 Peter Strohm: Med brati - 22.55 Šport - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Nevaren dopust, film - 1.35 Časvsliki RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV -8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam l^hko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13 30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19 00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in poz-. dravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11 00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Časvsliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko igra godba: Zimski pozdravi -21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling -23.00 Nočna straža - 23.55 Prelomnica - 0.50 Pogledi s strani - 0.55 Kalifornijski klan - 1.40 Moderni časi, znanstveni magazin - 2.10 Čas za kulturo - 2.50 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 14.10 Slovenski utrinki - 14.35 Patrin - 15.00 Poročila - 15.10 Sotrpini - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Virtualna kavarna - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Islam in moderni svet - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Sosedje, tv-roman -20.55 Friderikusov šov - 22.40 Politični debatni program - 23.25 Ameriška glasba v štiridesetih letih - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.05 Zgodba pregnancev, 1. del - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje - 17.00 Natura magazin -17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni dnevniki in magazin - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Dobre novice - 20.15 Prosta ura, oddaja o poeziji -21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Filmski program RT L 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film -21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Life! Veselje do življenje - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 3.20 llona Christen 16.30 Poročila- 17.00 Šport- 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18 15 Bilo je nekoč ....-19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val-9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 Vživo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine- 13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Vstiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7 40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19 30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 7. marcaj^ Na podlagi 4. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS št. 10/93, 1/ 96). Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/ 79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS št. 9/90, 5/91) ter še veljavnih določb Pravilnika o zakupu kmetijskih zemljišč in kmetij (Ur. list RS št. 7/94, 65/95 - odločba Ust. sodišča) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije RAZPIS za oddajo vinogradov v zakup Predmet razpisa so naslednji vinogradi v lasti Republike Slovenije: katastrska občina in ime vinograda površina v ha število trsov in sorta starost nasada Dolga vas - Birkaš 2,2500 2451 trsov različnih sort, prevaduje laški rizling 5 let Lendava - Grajski vinograd 4,4913 5372 laški rizling 4946 rizvanec nasad je amortiziran Lendava - Trsnica 9,4350 11347 laški rizling 4415 šipon 3458 modra frankinja 1286 Chardonay nasad je amortiziran Pince 8,8000 25752 laški rizling 15 let Pince - sadovnjak 0,3880 400 jablan 13 let V vinogradu Pince je mogoče dohiti v najem tudi gospodarski objekt za spravilo strojev in reprodukcijskega materiala ter rezervoar za vodo. Neto površina objekta je 46 m2 (garaža 39,2 m2, prostor za delavce 10,2 m2, prostor za zaščitna sredstva 6,5 m2>. Predmet zakupa so vinogradi, za katere se je dosedanji zakupnik KG Lendava odpovedal nadaljnji obdelavi. Dokumentacija po parcelnih številkah za posamezni kompleks je dosegljiva na lokalni izpostavi Sklada v Murski Soboti, Kardoševa 2, tel. 22 622 ali 31 000 in je na vpogled vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 13. ure, kjer lahko interesenti dobijo vse dodatne informacije. Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku denacionalizacije, za dobo do izteka rodnosti trajnih nasadov, za preostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po ZDEN-u. Vinograde, ki so amortizirani, bo možno pod pogojem, da zanje ne teče postopek denacionalizacije, obnoviti in zanje skleniti dolgoročno zakupno pogodbo. Sklad bo pri izbiri zakupnikov upošteval vrsti red, ki ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Če želi določeno zemljišče v zakup več enakovrednih prednostnih interesentov, bo Sklad upošteval naslednje kriterije: - kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja, - strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje, - obseg proizvodnje, - socialni status in starost (število družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom) - oddaljenost od zemljišč, ki so predmet zakupa, - obsežnejše neamortizirane investicije v kmetijstvu. Cenik zakupnin za zemljišča za leto 1996: kultura bonitetni razred cena v DEM/ha vinograd 1-3 200 vinograd 4-6 180 vinograd 7-8 150 sadovnjak 1-4 250 Zakupnina za trajni nasad se obračunava po številu trsov in znaša 0,20 DEM/trs,'za vinograde, ki so amortizirani, 0,05 DEM/trs, za jablane pa 1,0 DEM/drevo. Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka, ki ga plača zakupnik. Na demografsko ogroženem območju se zgoraj navedena zakupnina zmanjša za 20 odstotkov. Zakupnik, ki vzame v zakup površino, večjo od 5 ha, ima dodatni 20-odstotni popust. Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na lastne stroške oziroma plačati stroške vzdrževanja teh sistemov. Prijave sprejema lokalna izpostava Sklada v Murski Soboti, Kardoševa ul. 2, in sicer od časa objave do 22. marca 1996. Prepozno prispelih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Če interesent v enem mesecu po prejemu pripravljene pogodbe le-te ne podpiše, se bo štelo, da prijavljen kandidat odstopa od prijave za zakup. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p. o. LENDAVA potrebuje za delo v Zvezni republiki Nemčiji: 2 kvalificirana zidarja - skupinovodji, 1 kvalificiranega tesarja - skupinovodjo. Kandidati dobijo vse dodatne informacije v splošno-kadrovski službi podjetja, Kranjčeva 6, Lendava, ali po telefonu 75 030. PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Nič kaj lepe iz Ribiške družine Lendava 12. 3. 1996 je skupščina Ribiške družine Lendava (RDL) izvolila novo predsedstvo. Od 15 članov so trije novi, 12 pa od prej, predvsem vodilni. Še pred koncem leta so vsi novi že odstopili. Osvežitev vodstva je bila nujna. Tajnik predsedstva je odstopil zaradi rovarjenja, podtikanja, kritizerstva takrat, ko ni bil navzoč. Rovarilo se je prav z vrha, drugi člani predsedstva pa se s tako metodo zamenjave kadrov niso strinjali. In odšel je tajnik V. M., kakršnega predsedstvo v zadnjih 15 letih ni imelo in ga kmalu tudi ne bo imelo. Za v. d. tajnika je bil imenovan S. F. Predsedstvo mu je kaj hitro odobrilo nakup laserskega tiskalnika: cena sme biti 95.000 SIT; obrazložitev: RDL je računalnik življenjsko potreben. Nakup je opravil v. d. tajnik sam in si ob tem omislil še štiri pomnilnike za svoj računalnik. Skupna cena 120.645 SIT - prekoračitev 25.645 SIT do danes ni odobrena. Tiskalnik samo deloma ustreza potrebam RDL. Najpotrebnejšega in največjega opravila - izpisovanja položnic za nakazilo članarine pri obnovi članstva - z njim ni bilo mogoče opraviti, natisnili so jih kot prej - drugje! Predsednik predsedstva Š. H. je na dveh sejah predsedstva in na seji skupščine kar izsiljeval nakup treh med seboj ločenih sobic za »nujne potrebe« družine. Kvadratura približno 36 m2. Prva cena 1,2 milijona, druga po nekaj mesecih 3,4 milijona SIT, do skupščine znižana na 3,2 milijona! Ni uspel. Skupščina se ni »dala naplahtati«! Prej še dokaj razhajajoča se vodilna skupina se je poslej strnila, začela je enotneje delovati in se medsebojno ščititi. Tajnik bi povzročil družini (neustrezna štampiljka) nekaj čez 3.000 SIT škode, če bi račun poravnala ona. Obljubil je, da bo štampiljko plačal sam. Račun in opomin sta bila predana predsedniku predsedstva. In zadeva bi bila rešena, če ne bi taisti predsednik nekaj dni potem izdal naloga za obračun potnih stroškov (42/95 in 42/95-2), nekaj čez 5.000 SIT za tajnikovo službeno potovanje na Ptuj na posvetovanje o novi zakonodaji. Posvetovanja ni bilo, opravljene poti tudi ne. Oba potna naloga sta bila lažna, tajnik je izplačilo mirno sprejel. Tako je bila po ovinku plačana neustrezna štampiljka in 2.000 SIT »nagrade« z denarjem RDL! Še bolj kot prej so bila v lanskem letu priljubljena razna srečanja z obilnimi pojedinami. Za eno od njih je bilo kupleno več kot 2 kg živil in 3,3 litra raznih pijač - povprečno na udeleženca! Količine vina niso vštete, ker niso bile znane. Organizator je bil predsednik predsedstva, ki mu je taka dejavnost še najbolj pri srcu. Isti je kalkuliral, bil glavni koordinator in izvršilni organ (zapisnik seje predsedstva 5. 9. 1995) sodelovanja na Lendavski trgatvi. Po njegovi kalkulaciji je kazalo, da bo nastop tudi finančno Ustrezen. Kupljena so bila jedila in pijače ter vse drugo. Ves dan so člani družine, njihove soproge in del vodstva prizadevno delali ob točilni mizi, stregli z ribiškimi dobrotami. Pričakovanega uspeha ni bilo. Predsednik - glavni koordinator na prireditvi je na naslednji seji povedal, da se kalkulacija ni uresničila, da pa je, računajoč ostanek rib in drugega blaga, »rezultat nekje okrog nule«! Povrh vsega, da sta bila ponoči ukradena dva zaboja piva (vzorno varovanje lastnine RDL!). Ali je bilo ukradenih tudi 29 steklenic slatine, ki jih je trgovina zaračunala, ali tudi dva plastična škafa po ceni 2.590 SIT, ni bilo povedano. Noben preostanek rib in drugega blaga ni bil evidentiran, ne finančno ovrednoten. Ostati bi moralo vsaj 30 do 40 kg raznih rib! Pa drugo blago? Poročano je bilo, da je bil iztržek prireditve 122.550 SIT. Predsednik H. Š.je od tega v blagajno predal 82.480 SIT. Kje se je »izgubilo« 40.000 tolarjev, nihče ne ve, nihče nikogar ni vprašal... Tako rezultat ni »okrog nule«, RDL, ki je vse blago plačala, je povzročena izguba. Nikomur nič mar! Niti predsedniku skupščine, ki je na sejah predsedstva nemalokrat jezen poudaril, »da predsedstvo lahko dela po svoje, ker je statut družine zastarel« in tako neuporaben. Tako tisti mož, ki bi prvi moral skrbeti, da bi obnašanje vodilnih potekalo po statutu, kajti ravno isti še kako uporabljajo »zastareli« statut, kadar gre za navadne člane družine (neopravljeno delo, prekrški, disciplinski postopki itn.). Po tem se ni ničemur več čuditi. Predsednik H. Š. si je želel ribolova na Malem Balatonu in vsem trem udeležencem obračunal potne stroške. Plačala jih je družina, za katero so »navezovali stike« z 90 km oddaljeno družino na Madžarskem!? Pomurske RD so za navezavo dobrih stikov - preblizu! Laži, zahrbtna obdolževanja, intrige proti vsakemu, ki njihovega dela ne odobrava ali ima drugačno stališče, so se v teh vodilnih tako ukoreninile, da se na vsak predlog odzivajo skrajno žaljivo, grobo, primitivno. Samovolja je taka, da več ne velja ne statut družine ne zakon. Zato se tudi pogajajo s krivolovci in člani družine za odškodnino. Predsednik predsedstva pa je predsedniku disciplinskega razsodišča predlagal, da članu, ki je hudo kršil pravila družine, izreče »oprostilno sodbo«. Slednji se je temu uprl! Vsak občan, ki želi postati član RDL, mora plačati odrejeno članarino in prispevek za minulo vlaganje. Vodilni so v predsedstvu dosegli oprostitev plačila deleža za minulo vlaganje kar osmim občanom. Družina je tako prikrajšana za 56.000 tolarjev. Omejen prostor mi ne dovoljuje pisati še o drugih zadevah. Zato bom o njih, o tem, kakšne so posledice takega delovanja, kako smo trošili in kaj s tem dobili v preteklem 1995. letu in tudi prej, poročal drugič. Člani imajo pravico biti obveščeni! F. Nemec Javno vprašanje nekdanjemu direktorju KZ Panonka Francu Vratariču V eni od svojih izjav opozarjaš na neke dolgove iz zadnjih dveh let. Krivdo vališ na sedanje vodstvo zadruge. Temu vodstvu očitaš tudi poslovno neuspešnost. Če sedanjemu vodstvu, ki je prevzelo vodenje zadruge po tvojem zavoženem gospodarjenju zadruge, očitaš dolgove in poslovno neuspešnost, potem bi bilo najprej potrebno opraviti revizijo poslovanja zadruge od leta 1980 do 1992, ko je zadruga poslovala pod tvojim vodstvom, saj obstajajo iz tistega obdobja neizpodbitni dokazi o potratno, nezakonito in nestrokovno porabljenih sredstvih. MLADINA je že 5. junija 1987 objavila članek z dokumenti o* tvojem poslovanju. Mnogo ljudi je prebralo navedeni članek in se zgražalo nad tvojimi dejanji. Znano mi je, da so mnogi izrazili, da bi moral biti ti takrat takoj suspendiran. To se ni zgodilo, ker je imela takrat Partija v Murski Soboti monopolni položaj pri kadrovanju, ti pa si bil v ožjem vodstvu občinskega komiteja. Nasprotno, šlo je tako daleč, da si je Dušan Lutar, takratni sekretar OO ZK pri KZ Panonka, hladnokrvno dovolil in drznil ponarediti zapisnik seje OO ZK Panonka z dne 14. 1.1986. S tem ponarejenim zapisnikom je sekretar Lutar zaščitil tvojo »blestečo politično kariero«. Istočasno se je s ponarejeni zapisnikom prikrila za zadrugo in družbo škodljivo sklenjena pogodi za 100,866 ton sposojenega blaga, ki si jo podpisal 15. 4. 1985. PoP dbo si podpisal kljub temu, da je bil že 6. 12. 1984 v tvoji navzocn® v SOZDu ABC Pomurka sprejet sklep, da je prepovedano sklepati5 dljive pogodbe. Z realizacijo navedene pogodbe je nastala 300odsto negativna razlika, kar je že takrat imelo zelo negativne posledice nadaljnje normalno poslovanje zadruge, vendar se je to iz leto v prikrivalo. .. Za navedeno poneverbo si partijskega sekretarja Dušana nagradil z direktorskim položajem v TOZD-u Semena, človeka, K stalno na vse mogoče načine zaviral TOZD in razvoj semenarstva- Uslužbenec ali delavec, ki si je od leta 1982 pod tvojim direktor51 vodstvom dovolil braniti zakonitost in se zavzemati za dobro g°r darjenje v zadrugi, je bil razglašen za moralno-politično nepnm osebo. Tisti pa, ki smo si upali postaviti se proti nezakonitim in razsipništvu, smo bili deležni šikaniranj, raznih pritiskov, g ponižanj in diskvalifikacij. a. i Tudi sam sem eden tistih, ki sem bil izpostavljen nevzdržnim« tiskom, šikaniranju in navsezadnje boljševistično moralno-pouu . diskvalifikacijam, ker nisem pristal na gospodarski kriminal, prikril tvoje politično utopistične avanture brez strokovnih temelj > pa bi si umil roke. Zato sem bil po dvanajstih letih napornega in r šnega dela prisiljen zapustiti KZ Panonka. „ Preobširno bi bilo prikazovati celotno poslovanje pod tvojim stvom in teptanje osnovnih človekovih pravic in človeškega dostoja ter zavajanje skromnih kmečkih ljudi in navsezadnje tudijavn05 Kmečki ljudje še vedno razpravljajo o nepravilnostih, ki so gajale v KZ Panonka s solidarnostnimi sredstvi, ki sojih pre° Slovenije s hitro akcijo z enodnevnimi zaslužki namensko prispe1 pomoč prizadetim v Prekmurju po katastrofalni nesreči z neurj V obdobju katastrofalnega neurja sem bil v službi v KZ ^an°n^li. zato čutim moralno dolžnost, da končno pride v javnost resnico nipulaciji s solidarnostnimi sredstvi, ker je bilo to v prejšnjem rt spretno prikrito, zato te prosim, da sedaj, ko ni več politične diU javno odgovoriš na vprašanja: L Iz kakšnih vzrokov je v KZ Panonka že pred polletnim 00 $ nom v letu 1982 lahko nastala velika izguba, saj pri že pri mm šem poslovanju ne bi smela nastati, ker je imela'zadruga v tiste dobju monopolni položaj pri odkupu živine, kmetijskih pridelkov preskrbi kmetijstva z reprodukcijskim materialom? .. 2. Zakaj navedena zguba ni bila prikazana organom uprO J zadruge in zadružnikom? • 3. Zakaj zaradi izgube ni bil narejen sanacijski program, moral biti prikazan organom upravljanja zadruge in SDK-ja- 4. Po kakšnih predpisih se je izguba pokrila iz solidarnostnin štev? . 'tiskih Odvzeti denar, ki je strogo namenjen ljudem v nesrečah m5 velja v civilizaranih družbah za večje kaznivo dejanje, urejenih družbah ni mogoče, da za taka dejanja ne bi bil nihče ' ((-van. Vprašati se je potrebno, ali ima tak človek, ki si dovoli UP t ■ tako dejanje, kaj morale ali človečnosti, ki skromnim ljudem’ zaradi elementarnih nesreč prišli v hude stiske, odvzame tudi nar, katerega so mnogi prebivalci Slovenije odtrgali od ust svoji kom, da bi pomagali ljudem v stiskah. V vednost sredstvom javnega Viktor Pomurska atletika v letu 1995 - drug^ K prispevku Mirka Šeruge o oceni pomurske atletike v dajemo atleti AK Pomurje iz Murske Sobote naslednje pojasnl Ocena o dosežkih moške atletike v regiji je v omenjenem Prl preveč površna in neobjektivna pa tudi rezultati v objavljenih a tablicah so nepopolni. Ni bilo omenjeno, da je Damjan Spi' 1995 v teku na 60 m z osebnim rekordom 6,94 prvič postal . državni prvak, kljub poškodbi pa je zasedel četrto mesto na a it) prvenstvu v teku na 100 m (10,82, to je 5. najboljši lanski do^ aSl)4 disciplini v Sloveniji). Izostalo je, da je lani prvič osvoji državnega prvaka med pionirji Davorin Čeleš, ki je bil najbolj5 venskem prvenstvu osnovnih šol. F Tudi pionir Darjan Gomboši je v teku na 60 m osvojil bN1 lajno na prvenstvu osnovnih šol med učenci 6. razredov. Ne ko« . ti tudi dosežkov Geze Grabarja, ki je lansko leto kot prvi Na movalec v 30-letni zgodovini kluba sodeloval na dveh velikih m . dnih tekmovanjih: svetovnem prvenstvu v polmaratonu v LN evropskem prvenstvu v krosu v Veliki Britaniji. Trije atleti AL (Špur, Čeleš, Grabar) so lani štirikrat oblekli reprezentanc'1 česar v klubu ni bilo že vrsto let. pose^ Vse to so rezultati, ki se jih ne bi sramoval noben klub-objektivno pa jih moramo ovrednotiti v domačem okolju, 5°J vanje vloženega veliko truda in odrekanja tako atletov kottren. tembolj, ker so delovne razmere domala nemogoče. Tudi štev rjev, ki so še pripravljeni delati v domala nemogočih razmer kot skrb zbujajoče. , Tako od lanskega leta edini trener v klubu Tiborij Leban ( w v Lendavi z nekaj mladimi trenira Atila Horvat) trenutno tr 14 atletov in 11 atletinj vseh starostnih kategorij. Lebar, ki5^ poS? velikega števila tekmovalcev nikakor ne more posvetiti vsake bej, je imel še ob koncu leta 1994 11 varovancev, medtem ko ^ogiF I lanskega leta število povečalo na 16. Iz zgoraj navedenega razbrati, da niti v tekmovanju niti po številu članov v klubu letika ni nazadovala. v Če pa po mnenju (ne)koga je, naj poišče vzroke za to B^^žk0'1,: ... Nekaj pomanjkljivosti je tudi pri predstavitvi najboljših a i posameznih disciplinah. V teku na 60 m ima lani v Pornu^'m #7 rezultat Damjan Špur (6,94), drugega pa Cvetko Cvetko D’ je kot odličen šprinter v članski konkurenci pojavil šele lunl- F. pomurski atleti (tekmovalno žal že vrsto let le eden), pa v disciplinah teka na 3.000, 5.000 in 10.000 m, zato mora)0 rezultati dostopni domači javnosti. V imenu atletov AK Pomurje Gez“ estnik Sestice ni več! Zato, ker se radi peljemo varno... 1000 Ljubljana 2000 Maribor 4270 Jesenice 5220 Tolmin 9208 Fokovci 6210 Sežana 3331 Nazarje 1380 Cerknica 6216 Podgorje 8250 Brežice Od 1. marca 1996 so v Sloveniji nove poštne številke. Sprememba je enostavna. Nove poštne številke nimajo več dosedanje začetne šestice. Posebne poštne številke smo določili za največje uporabnike (podjetja), poenostavljeno pa je naslavljanje poštnih pošiljk za imetnike poštnih predalov in dostavo v mestih z več poštami. Vse te novosti smo za vas zbrali y posebnem priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Priročnik vam bomo poslali na dom oziroma ga boste našli na vseh poštah. — smo se odločili za Škodo Felicio. Najprej smo se odpeljali na preizkušnjo. Mami je bila najbolj všeč bočna zaščite. Tako izpopolnjeno imajo samo najboljši Oče je bil navdušen nad varnostim mehom in zavornim sistemom ABS (na voljo za do-plačte). Vsem skupaj pa je še posebej všeč, da je avto prijazen okolju. Zakaj bi Mali? Lahko vam ponudimo bogat izbor modelov Škoda Felida. In tudi cena je zelo ugodna. Že od 14350 DEM naprej ali pa na kredit, ki ga ponuja AMoimpez in pooblaščeni prodajalci. KUPON l ie I fUTUfti 8UILT OH TMOmOti J * f t h pre^sjsV« &odo FeSda pn < » pcx>&<^ s ' ftši^ i fjia Vaša pošta. POŠTA SLOVENIJE Vo!kswagen Group i fV&i I l r« r«8&« AVT0JMPEK d,&2x j « t SANJSKO POTOVANJE Z LADJO: adenje z Dalmacijo, luksuzno ladjo z baze-Bo zaL1"’ kavarno, restavracijo, barom ... °dnem Sredozemlju od 12. do 24. aprila. SMO V NOVIH PROSTORIH ^UriMji Informacije in prijave: Cna agencija ADRIJANA, Ul. heroja Zidan-*e|.. Or_ ška 18, Maribor, 107 302, faks: 062 107 303 (garni hotel Tabor) . Ponujamo vam STIMUIAJIVNI ZASLUŽEK pri prodaji ter montaži oken in vrat aluminij, les - visokega kakovostnega in cenovnega razreda italijanskega izdelovalca za poslovne, stanovanjske in druge objekte za območje btajerske in Prekmurja. Vse druge informacije dobite po telefonu ali telefaksu (061) 301 556 vsak dan od 8. do 15. ure. 300 barvnih motivov za vezenje in pletenje 1OO STRANI, 50 BARVNIH FOTOGRAFIJ PREDLOG, samo 2.390 SIT 180 x 255 mm KNJIGO DOBITE V KNJIGARNAH. PRI ZASTOPNIKIH - ALI PA JO NAROČITE: telefon: OSI/ 31S 769 ali 133 35 27. Založba VALE-NOVAK, Poljanska 1, Ljubljana y^TADA CENTER * AVTOTRGOVINA ____________ Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 °d Ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI ^lomobili v zalogi • obrestna mera že od 0,8 % REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Izpostava: Murska Sobota Murska Sobota, Kardoševa 2 Telefon: (069) 31 000 OBVESTILO Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Murska Sobota obvešča, da bo sprejemala za Mursko Soboto in bližnjo okolico napovedi za odmero dohodnine v času od 18. 3. do 24. 3. ob delavnikih med 7.30 in 15.00, v času od 25. 3. do 1. 4. med 7.30 in 18.00 v avli skupščinske dvorane Mestne občine Murska Sobota. Do 18. 3. se bodo napovedi sprejemale na Izpostavi - soba štev. 39-40. Za druge davčne zavezance se bodo napovedi sprejemale na krajevnih uradih. hAkn *ITUDIZA RABLJENA 00 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZING ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO **r °Pravi2 Pr*Pro9® *** tehnični Napovedi za dohodnino ne vložijo: - zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % povprečne letne bruto plače (147.835,00 SIT ) zaposlenih v Republiki Sloveniji; - učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki plačil prek študentskih in mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51 % povprečne letne bruto plače (685.415,00 SIT) zaposlenih v Republiki Sloveniji; -zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1995, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine. Napovedi za odmero dohodnine je potrebno vložiti do 1. 4.1996. Pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA * rezerni deli • avtomehanika • avtokleparetvo • vulkanlzeretvo Borut Jagodič —-----------* RUJ P - Izpostava Murska Sobota 60,oo Purpen. 62,00/kg / 62,00 44.999,00 149.90^ 630,00 82,00 799,00 /15^990^ 2.650,oo 11.860,00 / 9.79O,oo 1O.49O,oo L 'ja^abiae beg / 570,00/kos 3 x^5m^ Polica ■ 20 * 145x2 Polica $%Si0’ Mica adria °x2cm Polica ^Odglo ^kZcrg Micaadr« Pdgio, ^OR, 2°X8^2cni . / m^kurjeveS^ecene / ^°ŽNoSTVEČ^i / UgODnejšI NAK^ I * ^Posojilo na 5,6,9 / I • „ 12 mesecev // I 1a tri čeke . j /' (or Čeke z odloženim / lna^ek ^Padev pla» / ]nMMnjimesec) J / ^rtur/evo kartico zanPa^ / , ,a osnovni 4 % popust- I ^a,maniši vnesek na čekuie / \ 4°°0,00SIT ^re: 3^^° Ml Mca adria _ 9npio, muBntnsn ^^2^75^10 303^^ LENTfUm >»«ilnenuJ.n'l,l«il anle ElegMe.A0^^^ 9ance-A00027 Samokolnicazakm ^ctiisbo, aZ5kg GOOK EMUraeia s Vinjska qpL- Mora. Krmelj, 0.6 kg ^abei 76,00/m flEBOMEEEKV ^*185x2Cm 1.860,00 i ......—- ^prigio i ^RMor, ' / J 140, OO/m’j " ^u,K '^350,00/^ iSs^ ■ . > --i ““' cm mgnnKKni 2.750,00 od 29. februarja do 23. marca Merkurjev center efkur center- ' Merkurjevo r^izno prodajaln9 v ČUKOVI; Cend veljajo do prodaj °v 29. februarja ^itak^3'marca 19S6 Plačila ali pri iMm ,Pri nakupu i^rjevo kartico zaupa j e najmanj 4% mjrut / % ceneje! i ^tnik, 7. marca 1996 _29 estnik ne igraj RUSKO RULETO Svet zavoda Osnovne šole Gornji Petrovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje, kot so: daje učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drug strokovni delavec, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave s programom oz. vizijo dela šole v naslednjem mandatnem obdobju in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 14. 3. 1996 na naslov: Osnovna šola Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 2, 9203 GORNJI PETROVCI, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. •zberi svojo srečno številko MURSKA SOBOTA 2!2Iorna vozila RE\Au 679- «6347 " 11 19M6’ M). 42 SOd^^toM989, re8istriran Y|4' ^6376 g°dno prodani. Tel.: ^Zu^italnim"" gumami’ litimi p°ldan i?0 OEM aI‘“rad,om> P™-V. ’22525 ,,-Tel" 21 115 do-&BUrg Vecer’ ">«84 1!?86’ resistri-»/ dai»- Tei pJev°zenih 70.000 »7$ „ e hrvl’ prevoženih 48.000 brezhij!Predai Baramboli- ŽAst VCi n,6396 aneC’ Kriš‘a™ \ >1^0 12» i (IJ6’tonik 1991, Onci 89- m6416 Eel; 57’®. len^h'^ 1986’ na novo W94SA ! . ^^“Parj,!^ <987, registri-^GO^423 97, prodam-TeL: 1989, re-%?4°’ "7’ prodam- JXD i K? 199°, 5 vra‘, 5 61 623- ^BkkP^4a®L Te|3 1’ Boston, letnik ^Lt5 1 6' 623’ letnik 1988, fran-P°damTe|.:61 523. ,30°’s °'ci 1S» Prodain 9t2|’ prevoženih ^0bQ 290 ali Lx>> »•> 4%, J1, 8»r«iM7emwn 'tonga- Vce«oh. TeL: 87 492. PLEMENSKE MERJASCE in breje svinje ter pujske prodam. Frančka Koroša, Trg Slavka Osterca 21, Veržej, tel.: 87 100. m6368 PUJSKE, stare 9 tednov, in tomos BT 50 S ugodno prodam. Partizanska 30, Bakovci. m6382 NESN1CE, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Cena za kos je 190 SIT. Tel.: 62 392. m6393 DESET BIKOV in tri teličke, okrog 320 kg, tri teličke, okrog 400 kg, ter tri bike, okrog 500 kg, prodam. Tel.: 56 050. m6405 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), stare tri mesece in pol ali tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025, zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. PUJSKE, od 25 kg naprej, prodani. Tel.: 48 359. m6422 TRI PSIČKE, pasme Ihasa apso, rodovniške, stare 8 tednnov, cepljene in tetovirane, prodajajo. Cena ugodna. Psjčke so primerne za stanovanje, rade imajo otroke, so odporne proti boleznim. Tel.: 75 905, v popoldanskem času. m6430 MLADIČE, čistokrvne srebrno sive pudle, prodam. Tel.. 65 357. m6442 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, novi hisex, stare 15 tednov, prodam, 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m6443 posesti uave in 3 °$8 ’ Dr d’cena 300 SIT, ' “'“dam. Tel.: 062 MANJŠE STANOVANJE, do 40 m2, v Radencih kupim in prodam VW 1200, HROŠČ. Tel.: 65 878, zvečer. m6286 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Dolnji Bistrici št. 68 prodam. Tel.: 062 768 276. m6338 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Murski Soboti prodam^ Tel.: 31 455 m6348 VINOGRAD v Strehovcih, 5 arov, in približno 1 ar sadovnjaka, na lepi in dobro obdelani legi, zaradi starosti lastnika prodam. Jože Zver, Lipa 52. m6351 ZASTAVO 750-850, zadnja serija, SNEGOLOM - VLADA SPREJELA STROGE UKREPE MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO (MKGP) je sprejelo izredno stroge ukrepe glede sanacije snegoloma v gozdovih. Izredno kritične razmere v stanju gozdov zaradi polomije po snegolomu so MKGP prisilile, daje sprejelo ODREDBO O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN ZA ZATIRANJE PODLUBNIKOV V LETU 1996. V tej ODREDBI med drugim piše: ODREDBA velja za vsa polomljena drevesa (tudi tista izven gozda), lastniki gozdov morajo najpozneje do 20. marca 1996 posekati (PO SNEGOLOMU) podrto in polomljeno drevje bora in urediti sečišče, do 31. marca 1996 posekati (PO SNEGOLOMU) podrto in polomljeno drevje smreke in macesna in urediti sečišče, če lastnik ne more opraviti ukrepov v roku, mora o tem najpozneje 10 dni pred iztekom roka obvestiti ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, lastniki morajo v svojih gozdovih do 20. marca 1996 posekati lubadarke bora, urediti sečišče in opraviti zatiralne ukrepe, do 31. marca 1996 posekati lubadarke smreke in macesna, urediti sečišče in opraviti zatiralne ukrepe, po preteku zgoraj omenjenih rokov bo potrebno neizvedeno sečnjo opraviti v ROKU 10 DNI, Zavod za gozdove Slovenije po 15. marcu 1996 NE BO DOVOLIL redne sečnje (v gozdovih, katerih niso bili prizadeti po snegu) pri tistih lastnikih, KI ŠE NISO OPRAVILI SANACIJE SNEGOLOMA, GOZDARSKI INŠPEKTORAT bo STROGO UKREPAL in prepovedal REDNO SEČNJO pri lastnikih, ki NISO KONČA- LI SANITARNE SEČNJE SNEGOLOMA. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE - Območna enota M. Sobota poziva vse lastnike gozdov, da upoštevajo zgoraj omenjene roke, za podrobnejša pojasnila pa naj se obrnejo na izpostave ZGS-ja, telefonske številke so: Krajevna enota Murska Sobota 22 526 Krajevna enota Lendava 75 918 Krajevna enota Lendava - izp. Dobrovnik 79 008 Krajevna enota G. Petrovci 56 005 Krajevna enota Radenci - izp. G. Radgona 62 037 Krajevna enota Radenci - izp. Ljutomer 81 039 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA letnik 1985, registriran, prodam. Tel.: 51 018 ali Mačkovci 47 d. m6355 GRADBENO PARCELO, 48 arov, z vinogradom, v bližini kopališča Moravcev Slovenskih goricah prodam za 6.000 DEM. tel.: 86 131 m6357 TRISOBNO stanovanje s centralno kurjavo, 69 kvadratnih metrov, v stanovanjskem bloku v Črenšovcih prodam. Tel.: 75 390. m6360 VILO, 400 m2, znotraj obnovljeno, vseljivo, parcela 7700 m2, gospodarska zgradba 250 m2, primerno za gostinstvo, diskont, frizerstvo, avtodela-vnico ali rejo konj, v bližini M. Sobote, prodam za 165.000 DEM. Tel.: 062 36 527, popoldan. m6381 VINOGRAD v Strehovcih in Čentibi prodam. Tel.: 76 378. m6394 65 AROV GOZDA v k.o. Branosla-vci pri Cezanjevcih ter koso in plug za motokultivator Goldoni prodam. Stane Majerič, M. Sobota, Sodna ulica 19, tel.: 21 458. m6395 LADO SAMARO 1300, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77 591. m6399 GRADBENO PARCELO, 15 arov, z lokacijskim dovoljenjem, ob glavni cesti v Fikšincih prodam. Tel.: 49 145 ali Puževci 41. m6403 VINOGRAD v Lendavskih goricah, s kletjo, ugodno prodam. Lipa 44, tel.: 42 171. m6407 VINOGRAD v Lendavskih goricah, Bakovje, okrog 6 arov, prodam. Tel.: 71 368. m6409 POSLOVNI PROSTOR z večjo hišo prodam. Tel.: 23 249. m6425 V NAJEM ZA DOBO od 5 do 10 let oddajo okrog 60 arov njiv in 3 ha pašnikov ter starejši sadovnjak (v najem dajejo zaradi bolezni lastnika). Silvo -Milka Moličnik, Grabe 35, Apače. m6431 RAČUNALNIŠKO £7] IZOBRAŽEVANJE |G?j PROGRAMSKA OPREMA O SVETOVANJE “I a® B2 D.O.O LJUBLJANA KI MARIBOR Pj M.SOBOTA hud/moduo! K sodelovanju vabimo sodelavca ali i sodelavko za pisarniško delo. Delo je honorarno s polnim delovnim j časom. Pisne prijave z življenjepisom j pošljitedo 15.3.1996 na naslov: Janez Tivadar Lendavska 8 9000 Murska Sobota TOT' 2- ■ — ■■ ™ TOTOTK STAREJŠO HIŠO v Odrancih, v Gajski ulici 8, prodajo. Tel.: 061 823 178, po 15. uri. m6435 VRSTNO HIŠO v Murski Soboti, Jakobovo naselje, lepo ohranjeno, ugodno, po dogovoru, prodamo. Dill d.o.o., tel.: 32 322. m6440 kmetijska mehanizacija DVOOSNE PRIKOLICE, prekucne, 7-tonske, zelo ugodno, po december-skih cenah, prodam. Tel.: 82 580 ali 81 487. m6230 Občinski svet Občine Cankova - Tišina objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Cankova - Tišina in sklepa z dne 16. 2. 1996 naslednji RAZPIS za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v Občini Cankova -Tišina za leto 1996. Višina razpisanih sredstev znaša SIT 70.000.000,00, od tega: - iz sredstev LB Pomurske banke, d.d., M. Sobota SIT 70.000.000,- (glavnica), - iz sredstev občinskega proračuna SIT 10.000.000,-(subvencionirnaje obrestne mere). Posojilni pogoji: - izhodiščna obrestna mera: 9 % letno - subvencija občine (r); 5 % letno - neto obrestna mera: 4 % letno - moratorij: 6 mesecev - odplačilna doba, vključno z moratorijem: 4 leta - posojila se vračajo v trimesečnih obrokih - zavarovanje vračila posojila: po merilih banke Posojila so namenjena obrtnikom, samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam v zasebni lasti, ki bodo sredstva vložili v: - odpiranje novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva; - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup opreme. Prosilci morajo izpolnjevati predvsem naslednje osnovne pogoje: 1. da je kraj naložbe na območju Občine Cankova - Tišina; 2. da prosilec opravlja dejavnost ali ima sedež na območju Občine Cankova - Tišina; občinski svet lahko dovoli izjemo pri tem pogoju v primeru, če gre za bistveno povečanje števila zaposlenih, ki imajo bivališče v Občini Cankova - Tišina; 3. da prosilec poveča število zaposlenih po investiciji v skladu s programom, s tem da prednostno zaposli delavce, ki imajo bivališče na območju Občine Cankova - Tišina. Za posojilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki pridobivajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma registracijo gospodarske družbe. Posojila se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg zgoraj navedenih osnovnih pogojev in pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje: - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta oziroma omogočajo samozaposlitev; - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki se po občinskih razvojnih planih štejejo za prednostne; - da je naložba usmerjena v doseganje višje kakovosti in stopnje obdelave izdelkov oziroma višje kakovosti storitev; - da investicija ekološko ni sporna in zagotavlja okolju prijazen delovni in tehnološki proces; - da so komitenti LB Pomurske banke, d.d., M. Sobota. Prijava na razpis mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca in opis investicije z obvezno navedbo števila novih delavcev in roka zaposlitve, pričakovanimi učinki investicije, rokom za izvedbo investicije, predračunsko vrednostjo investicije in finančno konstrukcijo (viri) investicije; - dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma registracija ali dokazilo o začetnem postopku pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču; - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto; - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto in BON 2; - samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih; - dokazilo o plačanem krajevnem samoprispevku za zadnji dve koledarski leti, za delavce, ki so zaposleni pri prosilcu in imajo bivališče na območju občine, kjer je z referendumom uveden krajevni samoprispevek; obveznost velja tudi za delodajalce, - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - kupoprodajno pogodbo, predračun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme; - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila. Vsak prosilec, ki mu bo odobreno posojilo, sprejema obvezo, da zaposli nove delavce ali se samozaposli v skladu s programom, ki ga navede v vlogi za posojilo. Če prejemnik posojila najpozneje v enem letu od odobritve posojila ne zaposli napovedanega števila novih delavcev, se mu za celotno kreditno obdobje poveča obrestna mera za 70 %. Enako velja, če prednostno ne zaposli delavcev iz območja občine. Prejemnik posojila mora najpozneje v enem letu po odobritvi in koriščenju posojila predložiti občinski upravi dokaz o izpolnitvi obveze glede nove zaposlitve. Vloge za posojilo s prilogami sprejema tajništvo Občine Cankova - Tišina, Tišina 4. Rok za vložitev prošenj je 20 dni od objave razpisa. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Komisija za delitev posojil bo prošnje rešila najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa in o odločitvi obvestila prosilce v 8 dneh. Sklep komisije za delitev posojil je dokončen. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec z banko posojilno pogodbo. Predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič, L r. vestnik, 7. marcajj^ 30______________________ DVOOSNE PRIKOLICE, prekucne, 7-tonske, zelo ugodno, po decem-berskih cenah, prodam. Tel.: 82 580 ali 81 487. m6231 TRAKTOR VLADIMIREC z 260 delovnimi urami in bočno koso za traktor IMT 539-549 prodam. Šalo-vci 93. m6341 TRAKTOR ZETOR 5011, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 481. m6345 MANJŠI TRAKTOR, do 30 KS. kupim. Tel.: 45 067. m6354 KOSILNICO BCS in luščilnik za koruzo prodam. Gančani 86. m6361 PREŠO ROSTOVO SK, 90 1, novo, in 300 1 kad, prodam. Tel.: 43 323. m6363 TRAKTOR ZETOR 52-11, letnik 1992, 1000 delovnih ur, cisterno, 4200 1, z zračnimi zavorami in enoosno prikolico, neprekucno, 3-tonsko, ugodno prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18. Tel.: 43 106. m6370 KROŽNE BRANE OLT, 20 diskov, prodam. Kapca 113 a, telefon 76 533. m6383 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Ignac Ciglar, Gornja Bistrica 150, p. Črenšovci. m6412 ODKUPUJEM BUČNICE, kilogram 500 SIT, in prodam činčile. Tel.: 062 792 340. m6413 razno SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 41 641. m6123 SENO v balah in nov molzni stroj prodam. Barbarič, Sebeborci 5Ib, tel.: 48 676. m6342 PREKLICUJEM veljavnost nakazila za mleko za november 1995 za vpis v hranilno knjižico HKS Pa-nonka, št. 06581-3. Jože Bagola, Topolovci 7. m6346 Preklicujem zaključno spričevalo, izdano na CPŠ leta 1973, na ime Alojz Mataj, Krog 168, M. Sobota. m6358 ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO DERBI, 60 x 60 cm, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 22 417, od 7.00 do 18.00. BUČNO SEME, golice, po 40 ATS (protivrednost)/kg, kupujejo. Sotina 16, tel.: 57 077. m6364 OMARO za dnevno sobo prodam. Tel.. 22 804 ali Kopališka 5, M. Sobota. m6367 POHIŠTVO za otroško sobo, po ugodni ceni, prodam. Tel.: 23 953. m6372 VLOŽITE CERTIKIFAT in dobite nagrado: likalnik ali radio CD. Možnost kredita. Tel.: 062 221 106, 631 164, po 16. uri. m6374 SEME BUČ GOLIC odkupujemo po ugodni ceni. Agria, d.o.o., Moravske Toplice ali tel.: 48 075. m6379 SENO v balah. Panonska 83, Beltinci. m6389 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, 2 plin + 2 elektrika, prodam. Tel.: 70 053. m6397 SLOVESNO OBLEKO ZA MATURANTSKI PLES, črno, št. 38-40, ugodno prodam. Tel.. 46 012. m6398 SENO v balah, večjo količino, prodani. Ivanjševci 29, p. Prosenjakovci. m6400 BOBNE NEW SOUND io etažno centralno peč, 23.000 kalorij, novo, ugodno prodam. Simon, Nedelica 79. m6402 ODKUPUJEMO bučno seme. Tel.: 45 283 ali 45 298. m6410 ŠIVALNI STROJ VIŠNJA, malo rabljen, in seno prodam. Tel.: 55 531. m6417 GENERALNO OBNOVLJEN MOTOR TAM 75, diferencial in menjalnik prodam. Tel.: 80 033. m6432 ELEKTRIČNI MLIN na en kamen, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: 061 860 071. m6434 ZDEj(EX EXPORT - IMPORt Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJA Oplemenite svoj denar po z ugodni obrestni meri in kra "0 premostitvena posojila-P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32848 srečanja KUPIM modele za betonske izdelke. Tel.: 51 489. m6441 VDOVEC, upokojenec, z* J nati žensko srednjih let, nosti, za skupno življenje. j tke pošljite svoj naslov na “P sta pod šifro: ŠKORPU0- . ZAHVALA Umrl je naš ljubeči mož, očka in dedi Viktor Vrečič Od njega smo se poslovili 29. februarja 1996 na soboškem pokopališču. S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu. Hvala za darovano cvetje in sveče, za poslovilne besede ob grobu, za ustno in pisno izraženo sožalje ter prispevke za humanitarne namene. Posebna zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred in pevcem. Njegovi naj dražji: žena Erika, hčerka Tatjana, zet Matjan ter vnučki Sandi, Lara in Ines delo Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tel.: 090 42 11. PTT stroški 78 SIT/0,5 min. m6013 HONORARNO ali redno delo ponujamo. Tel.: 062 100 846 ali 79 189. m6373 KV KUHARJA s prakso zaposlimo. Tel.: 48 075. m6377 STAVBNE KLEPARJE, krovce, zaposlim. Splošno kleparstvo, Alojz Horvat, Črenšovci, Prekmurske čete 44, tel.: 70 712. m6385 ŠIVILJO s prakso (izobrazba ni nujna) zaposlimo. Tel.: 56 010. m6421 SOBOSLIKARSTVO in pleskarstvo Jože Ozvatič Tropovci, Šolska ulica 4, se priporoča s svojimi storitvami po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na obroke ali več čekov. Tel.: 46 483, vsak dan od 7. do 21. ure. m6415 storitve FRIZERSKI STUDIO"^ Sodna ulica 23 v M. S0” poroča s svojimi fen, komplet, 2.000-2- <4(1 »trajna«, komplet, 3.5 ^|- SIT, prameni, komplet, 3.800 SIT, moško od prej. m5951 1 ZATESNIMO vam oknar 1»^ da vam ne bo več pihalo-10 let. Roletarstvo RugeU’ vci, tel.: 32 920. FRIZERSTVO PICOLO, 5, M. Sobota, tel.: 24 roča s svojimi storitvami: 1500-2000 SIT, 1500 SIT, »trajna« 3-’ SIT. ge(»r ROLETARSTVO RUGEU, J lavci, tel.: 32 920, rolete, lamelne zavese kvalitetno prodajamo. Se priporoča ‘m6189 ^jt ROLETARSTVO NOG^k deluje, montira rolete, ^o[Oje. melne in plise zavese ter 061 651 247. U16239 Vestni Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast in prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 1. marec 1995, ko je izmed nas odšel, a ostal v naših srcih naš najdražji in nepozabni mož, oče in dedek Jožef Halas iz Črenšovec Čas beži, reže gube in dela rane! Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala! Tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Marija Gruškovnjak iz Turnišča Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za cerkev, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za tolažilne poslovilne besede ter kolektvu Potrošnika in Planike. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 88. letu nas je 27. 2. 1996 za vedno zapustila naša draga mama, mancimama, prababica in tašča Marija Ferjan Pokopali smo jo 29. 2. 1996 na pokopališču v Murski Soboti. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji v poslednje slovo darovali cvetje, kakor tudi vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, iskrena hvala. Posebno zahvalo namenjamo g. Kolomanu Rituperju za topel in dostojanstven poslovilni obred. Iskreno se zahvaljujemo prim. dr. Bedernjaku ter zdravnikom in negovalnemu osebju infekcijskega oddelka za zdravljenje, skrb in nego v najtežjem času njenega življenja, ko se je v brezupnem boju spopadala z zahrbtno boleznijo. Iskrena hvala tudi dr. Trčku in dr. Savlovi za zdravljenje in skrb, ki sta ji jo namenila med njeno boleznijo. Žalujoči: sin Milan z Gabiko in hčerko Natašo, vnuk Milan z Olgo, vnukinja Miljana s sinom Janom, zet Mitar in drugo sorodstvo V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 7. marec 1991, ko nas je zapustil dragi mož in oče Jože Cinč iz Murske Sobote Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate rože. Vsi tvoji Zaspal si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. Dragemu sošolcu Dejanu Grabarju v slovo Učenci in kolektiv OŠ Gornji Petrovci Ne jočite ob mojem grobu, tiho k meni pristopite, sfomnite se. kako trpel seM, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ie ko^ Tiho in brez slovesa nas J v 56. letu zapustil dragi oc > dedek in brat Anton Štof iz Gorice 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vs stp sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokoj pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Po .^e. zahvala g. župniku in pevcem za odpete žalos Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. Stari ati, pogrešali te bomo! Vnuki: Robi, Nina in Jure Z£stnik, 7. marca 1996 31 Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni. Oh, kako je hiša prazna, odkar tebe ni, prej domača in prijazna, zdaj samotna tam stoji. ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, botra in teta Sarika Veren roj. Horvat iz Doline 17 28.9. 1928-29. 2. 1996 žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, šopke in sveče in denarno pomoč H ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Simoni za besede slovesa ob odprtem grobu, kolektivoma podjetja Komunala in Zvezda _ iz Murske Sobote ter pogrebništvu Komunala. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sin Stanko z ženoAgico, vnukinji Stanka in Martina, brat Zoltan in sestra Helena z družinama, Štefan Grabar, svatkinje iz Markovec in vsi drugi Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si, umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke. V SPOMIN 7. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče. dedek in pradedek Štefan Tivadar iz Gančanov lepj, 'ki si ga tako ljubil, je odet v žalost, vendar poln sPominov nate. Hvaležni smo ti za napotke, ki si nam jih dal za življenje, ko smo bili še skupaj. Z ljubeznijo tvoji najdražji Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti. .. . , . , . , Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostataja. Ni ure, dneva, ne noči -povsod si v srcih z nami ti. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Ana Vogrinčič roj. Sreš iz Rakičana Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Lepa hvala družini Raščan - Gabor, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Karoliju in Pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni žalujoči ZAHVALA V 39. letu nas je za vedno zapustila Željka Kos iz Porabske ul. 2 v Gornji Radgoni Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, športnikom, sodelavcem iz KK G. Radgona, posebno iz Prašičereje, p.o„ Podgrad, ter številnim Radgončanom in Lenarčanom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalja. Posebej hvala Pogrebništvu Jančič ter Janezu Kurniku, duhovniku in cerkvenemu pevskemu zboru iz Lenarta, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede ter godbeniku za odigrano melodijo. Žalujoča: hčerka Renata in družini Kos ■ Ozimič Veselje in smeh bila sta v tebi, zato veliko src prižel si k sebi, a žal prekmalu si odšel, v srcih vedno nas boš grel. ZAHNMA Mnogo prezgodaj, komaj v 12. letu nas je po zahrbtni bolezni zapustil naš dragi sinek, bratec in vnukec Damjan Grabar iz Križevec v Prekmurju V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino srca in se tako številno prišli poslovit ob našega dragega Damjana. Hvala za vse cvetje, sveče in izrečena ustna ter pisna sožalja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, . prijateljem in znancem. Posebej hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem ter sošolkam, sošolcem in učiteljem OŠ G. Petrovci. Hvala osebju Pediatrične klinike v Ljubljani in otroškemu oddelku bolnišnice v M. Soboti. Lepa hvala tudi kolektivoma Pletilstva Prosenjakovci in Križevci ter Telekoma Slovenije, PE M. Sobota. Vsem še enkrat, iskrena hvala! Z bolečino v srcu tvoji: mamica, ati, bratec in stari starši Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 25. februarja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak in stric Jani Lazar iz Ivanovec Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče ter z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoči vsi tvoji najdražji domači Že pet let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. N SPOMIN 5. marca je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Štefan Gerič iz Gornje Bistrice Žalujoči vsi tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Frančiška Andrejč iz G. Petrovec SoSedon° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno ZadnjiIT1' Znancem ‘n vsem, ki ste jo pospremili na njeni Pot’’ darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne hya|a ’ nam izrekli sožalje in priskočili na pomoč. Iskrena ža|0®..duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete lnke in odigrano Tišino ter Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Čas beži, riše gube in seka rane... ... nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni; tvoja prisotnost je blizu kot kdajkoli prej: z vsakim vdihom, na vseh poteh, v vseh rasteh ... SPOMIN 4. marca 1996 je minilo najdaljše leto, leto globoke žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubljeni Jani Flegar Zakaj, zakaj... Za vse pozornosti ob njegovem grobu vsakemu posebej - naša iskrena hvala! Vedno s teboj - vsi tvoji SPOMIN Tih in boleč je spomin na 7. marec 1995, ko si za vedno odšla od nas naša najdražja Etelka Fujs upok. vrtnarka iz Murske sobote Tiho, mirno in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno haležnosti in zahvale za vse. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se poklonite njenemu spominu. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli in te imamo radi Več nisem hotel in ne mogel: doba in rod sta sproti mi kazala pot. A če lahko bi kdaj spet vstal iz groba, bi rad v tem času spet živel tod. (J. Menart) V SPOMIN 11. marca mineva štirinajst žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek JožefSemler iz Moščanec 60 Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji Pomlad bo spet prišla in čakala, da prideš tudi ti. In sedla bo na rosna tla in jokala bo, ker tebe ni. Zdravko, tvoja podoba iz spomina nam ne izgine in kakor glasba je, ki večna je in ne mine. V SPOMIN Boleč je spomin na 25. marec 1993, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin Zdravko Hozjan Ne moremo verjeti, da je to res, da so vse solze zaman, da se nam srčna rana vedno bolj odpira, da se nam ne more zaceliti. Vedno sanjamo o tebi, vidimo te nekje daleč, vendar ne moremo do tebe, da bi te objeli, in ko se zbudimo, te spet več ni. Dragi Zdravko, želimo si, da se vrneš, ampak zavedamo se, da bo naša želja ostala neizpolnjena. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi VESTNIK /KAV lUdio Musil ni 94, $ BODITE Z NAMI - | NE BOSTE SAMI Vest ZA tu Prekmurski gozdovi dobivajo znane lastnike Bežite! Lastniki prihajajo! Nas bodo v prihodnje iz gozdov preganjali poleg klopov tudi lastniki? - Ali potekajo prodaje res povsem po predpisih? Potiho, vztrajno in temeljito se vračajo med nas veleposestniki. Kdor ima denar, ta lahko kupuje, pa najsi gre za mestna stavbna zemljišča ali kmetijska zemljišča z njivami in gozdovi. Kaj pomeni prodati zemljo? Pomeni prodaja njive ali gozda za prekmurskega kmeta res nekaj drugega kot za prleškega, ker da je slednji dlje časa in bolj trdno povezan z zemljo? Mnogi Prekmurci resignirano ugotavljajo, da se vrača čas veleposestnikov, ko je bila večina njiv v rokah dveh ali treh kmetov v vasi, drugi pa so se komaj preživljali na najeti zemlji; lastniki gozdov so bili tuje govoreči denarni mogotci, upravljale! njihovih gozdov pa so jemali pravico v svoje roke. Ali lahko kaj storimo proti temu, pravzaprav lahko sploh dvomimo o dobrih namenih novih veleposestnikov? Če velja načelo, da se mora kapital nenehno obračati, drugače je mrtev, je na videz vse prav. Toda ta zemlja ni navadna zemlja, petsto hektarjev gozda v Prekmurju pomeni povsem nekaj drugega kot 500 hektarjev na Kočevskem ali Gorenjskem. Novi Dobrayi, Valyiji, Voglerji Končani denacionalizacijski postopki so marsikateremu gozdu dodali ime novega (starega) lastnika. Vračanje teh parcel menda poteka laže in hitreje - če so seveda izpolnjeni vsi drugi pogoji -, ker niso v fizični lasti nekoga drugega, ki bi bil od pridelave v njem živjenjsko odvisen. Cena-se določa po lesni masi, menda je potrebno za hektar gozda na Goričkem odšteti od 3 do 4 tisoč mark. Lastnik ima vso pravico zahtevati višjo ceno, če meni, da Največje površine gozdov na Goričkem, ki so bile vrnjene (denacionalizirane) zakonitim 12 naslednikom že 1993., so pripadale Vilmi Dobray (roj. Sapač, 1893- 1952), ki so že 1993. dobili v last 170 hektarjev gozda v Vučji Gomili. Ker so nasledniki želeli bolj denar kot gozd, so ga že prodali kupcu iz osrednje Slovenije. Dedičem po Erszebet Valyi, ki živijo v ZDA, so lani vrnili 186 hektarejv gozda na Hodošu, naslednikom Wemerja Pitza 40 hektarjev terVogleijevim naslednikom 12 hektarejv. V Korovcih čaka na vrnitev še 200 hektarjev gozda. Niso zanemarljive niti površine, ki jih je dobila vrnjene cerkev: Rimskokatoliška župnija Dolenci je dobila vrnjenih 35 hektarjev gozda na Hodošu in 15 v Šalovcih, Rimskokatoliška župnija Kančevci 19 hektarejv v Selu, 21 v Kančevcih in 5 v Domanjše-vcih ter Evangeličanska cerkvena občina Hodoš 16 hektarjev v Šalovcih in 44 na Hodošu. Na ravninskem delu Prekmurja se nekateri bojijo (drugi veselijo) razdelitve posesti grofice Zichy. je gozd vreden več. Toda... le kdo bo kupil gozd, od katerega ni neposredne koristi? To je nekako tako, kot če bi kupili nepremičnino - nekateri kupujejo zlatnino, porcelan, slike - zato, da bi si z njeno nadaljnjo prodajo pomagali, če bi slučajno zašli v težave. Morebiti pa imajo novi lastniki, ki so po več desetletjih dobili vrnjene gozdove, drugačne načrte. Dokler denacionalizacijski postopek ni končan, se vrnjena KUPON Nagradno vprašanje Zakaj imajo moški v hlačah pas? posest ne sme (?) prodajati. Ko je izdana pravnomočna odločba, upravna enota vknjiži novega lastnika v zemljiško knjigo. Šele Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota Kako in kdo prodaja gozdove in njive? Sklad kmetijskih zemljišč je od 1993. neposredno pod upravo države in je naslednik vse prejšne do Robi Hozjan s.p. ŽIŽKI 95 a tel./fax: 069 70 833 takrat, ko vsi dediči dobijo svoje deleže, lahko s to dediščino (tudi gozdovi) počnejo, kar jih je volja. Nov Zakon o gozdovih žal dopušča tudi to, da lahko lastniki gozdov danes prodajo toliko lesa iz gozda, kot se njim zdi, pri tem jih nihče ne omejuje, le davkariji morajo plačati prometni davek. Torej lahko kdo naredi tudi golosek, pa mu nihče ne more nič, še posebej, če je ta novi lastnik oddaljen 200 ali več tisoč kilometrov. Morebiti pa imajo novi lastniki kakšne drugačne načrte, na primer da bi v okrog 200-hektar- skem gozdu naredili obore, vanje spustili damjake in organizirali lovni turizem? Pri teh prodajah v zadnjih mesecih na območju Bukovnice in Vučje Gomile pa je najbolj zanimiva povezava s prikritimi načrti za gradnjo policijskega zdravilišča - za te načrte je vedelo nekaj ljudi na pomembnih funkcijah v občini in ministrstvu za kmetijstvo, nekaj ljudi z denarjem in drugačnimi zvezami. družbene zemlje, vsako leto pa kupi dodatno okrog 40 hektarjev kmetijskih pa tudi gozdnih površin. Z njivami prav tako ni večjih problemov; kdor je pripravljen delati, lahko najame ogromno obdelovalne zemlje. Toda interesentov ni, motijo jih slaba zemlja (najboljše parcele si menda »za-bezeca« Kmetijsko gospodarstvo), oddaljenost ali velikost. Sicer pa promet s kmetijskimi Kako mora potekati postopek prodaje njive, gozda ali travnika: 1. na krajevnem uradu se pripravi ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča ali gozda, 2. ponudba mora mesec dni viseti na oglasni deski v krajevnem uradu, 3. krajevni urad izda potrdilo, da je bila ponudba na oglasni deski ter prodajalec in kupec lahko skleneta kupno pogodbo, 4. na davčni upravi prijavijo davke, ki znašajo 2 odstotka vrednosti pogodbe, 5. ko plača s položnico davek, mu RUJP izda potrdilo, da je poravnal obveznosti, 6. prodaja zabeležijo na upravni enoti - oddelku za kmetijstvo, 7. notar overi podpise, potrebno je imeti tudi vse dokaze. zemljišči v Prekmurju sploh ni velik, smo izvedeli na pristojnem skladu. Po navadi poteka prodaja tako, da se lastnik in potencialni kupec že prej dogovorita za ceno in prodajo ter nato le formalno opravita predpisani postopek. Skorajda nihče ne prodaja njive ali gozda po sistemu malih oglasov, da bi na primer dal na oglasno tablo uradno obvestilo, da je naprodaj ta in ta parcela, ter potem čakal na ponudnike. Do sporov in zamer prihaja, če prodajalci gozda ali njive pozabijo na prednostno pravico. Prednostno pravico nakupa imajo po vrstnem redu najprej dosedanji zakupniki, kmet - mejaš, bližnji kmet in organizacija, ki se ukvarja s kmetijstvom. Kakor smo izvedeli, je zanimanje za kmetijska zemljišča naraslo šele v zadnjih tednih, ko so se začeli v okolici Bakovec, Do-kležovja, Beltinec, Lipovec, Ga-nčanov in naprej do Turnišča malce intenzivneje pogovarjati o načrtovani trasi avtoceste. Čeprav so nekateri pričakovali, da bodo kmetje proti gradnji avtoceste, je ravno nasprotno: nekateri že iščejo parcele, ki ležijo na načrtovani trasi. Želijo jih odkupiti, saj so izvedeli, da država - milo rečeno - ne skopari pri plačilu potrebne zemlje za avtocesto. Med »iskalci parcel« so menda tudi prvaki stranke, ki bi se mora la v prvi vrsti boriti za razvoj podeželja in kmetijstva. Torej nekateri »domači ljudje« niso nič boljši od novih lastnikov, ki so dobili vrnjeno premoženje, v katerem vidijo zgolj kapital. Občinska vodstva, ki niso pozorna na dogajanje na svojem območju, bodo kaj hitro prišla pod vpliv nekaj veleposestnikov. Je to slabo ali dobro? Lahko je tudi dobro, če imajo točno zastavljene cilje in sprejete predpise, kaj na svojem območju dovoljujejo in česa ne. Zato pa: premislite, kakšne spremembe prostorskih planov boste sprejeli! BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJA: JURE ZAUNEKER y .-nivod^’ V kulturnem društvu pri Vidmu ob Ščavnici so pod režiserski«1 Milene Lapi naštudirali igro Ciganka, ki jo je priredila Mic*a iz Bolehnečic. V igri nastopa 14 amaterskih igralcev (delavceh p uslužbencev, študentov), ki so za vaje porabili več kot 30 ur- y (t igro uprizorili dvakrat na domačem odru, gostovali Pa s0 rkvenjaku, Lenartu, Mali Nedelji, Razkrižju, Bakovcih, dnjih Ščavnici, Hočah in v Lokavcih, kjer so bili gledalci Pre“V^eli(f vanci tamkajšnjega doma. Povsod so igralci s svojo Cigank«« < lik aplavz, vabila za gostovanja pa še prihajajo. - Fotogr® J' , Iz n Marsikje so vodnjake (potem ko so dobili vodovod) zasuli- < a ^tF ravnali Zelkovi iz Mačkovec. Štefan nam je povedal, da s obnovila skupaj s sosedom Francem. »Potrebno je bilo ze'° * truda in dobre volje. Čeprav imamo iz njega vodovod, naj ud* ^F kakšni so bili nekoč studenci.»Kakšen je Zelkov prenovljedg poleti in pozimi, vidite na fotografiji. Lepo, mar ne? ’’ > Moja domača banka_ i /O Pomurska banka Murska čaji’eli^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 27. februarja 1996, od 27. februarja 1996 od 14.00 Srednji tečaj Banke Slovenije veli bruarja 1996 od 00.00 dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.283,9273 1.265,50 Francija 100 2.630,3354 2.571,30 Nemčija 100 9.029,0244 8.900,00 Italija 100 8,5397 8,26 Švica 100 11.088,5449 10.798,30 ZDA 1 132,9343 130,90 Ponudba za prodajo delnic LB Pomurska banka, d.d., M. Sobota Pr0^ Cena za eno delnico znaša 9.892,60 Sl V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske ban imajo prednostno pravico do nakupa delnic delnlC L? Pomurske banke, d.d., ki so vpisani v delniško k J Pomurske banke, d.d. Interesente vabimo, da odločitev o nal SlU*' LB Pomurska banka, d.d., Murska Sobo*3’ sredstev in poslovne informatike-