Ljubljana, nedelja 14. aprila 1935
Jena 2 Din
Naročnina znaša mesečno Oin 25.—• Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva uUca 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
trali Nemčije pred izolacijo
KonSerenca v Stresi je bila včeraj ves dan pod vtisom pripravljenosti Nemčije, da podpiše vzhodni pakt - Popolnoma nov položaj - KonSerenca bo danes zaključena
. .r-rnraa plačana v gotovfnL
Leto XVI., Stev, 88
upiaviustva; i-juoijana, Knatljeva ulica o. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddeieK: Ljubljana Selen« burgova ujl a. — Tei 34a2, 2492. ,Jouruzmca Maribor: Gosposka ulica ^ffi St 11- — Telefon St. 2455.	flR|
Podružnica Celje: iiocenova ulica S t. «Hg| 2. — Telefon St 190.	^H
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub-lj£ina št. 11.842, Praga čislo 7SJ.&0, Wien št 105.241
Dejanja in številke
Vsakoletni glavni zbor češke »Ustred-ni matice školske« je vedno dogodek, ki obrača zasluženo pozornost nase in na ogromno nacionalno delo, ki ga je ta centrala češkega manjšinskega in obmejnega šolstva izvršila v teku pol stoletja., odkar obstoja. Ne samo za brate Čehe, tudi za nas Jugoslovene in prav posebej za nas Slovence je to polaganje računov o storjenem delu nad vse zanimivo in poučno; ne le zato. ker so imele naše nacionalne razmere v predvojnih letih mnogo skupnega s češkimi, marveč tudi zato, ker bi bilo še danes potrebno, da se učimo na zgledu, ki je tako rekoč brez primere, kai zmore narodna požrtvovalnost in kako se dela narodno obrambna politika. Vse to nam je potrdil tudi letošnji občni zbor. ki se je vršil v Pragi minulo nedeljo.
Tudi pri Čehih bi lahko rekli: »Kaj je treba po petnajstih letih svobodne nacionalne države narodne obrambe, kakor je bila zasnovana in organizirana za Avstrijo?« In zares je v prvih letih po prevratu tudi UMŠ občutila posledice take zgrešene miselnosti, vendar pa niti od daleč tako, kakor se je to poznalo pri nas. Voditelji, ki so izšli yl trde avstrijske šole, so znali zredčeni kader manjšinskih delavcev držati skupaj in so s podvojenim trudom prijeli za delo. da premagajo duhovno krizo, v kateri so v plemenitem optimizmu verjeli, da je samo prehodnega značaja. Zaupajoči v zvestobo in domovinsko ljubezen naroda, niso bili prevaram. Kajti danes lahko ugotovijo, da so kritični časi zares premagani. Letošnje leto matičnega delovanja izkazuje na vseh poljih razveseljiv podvig in pot navzgor.
V pravkar zaključenem društvenem letu je ustanovila UMŠ 31 novih šol, med katerimi je najvažnejša realna gimnazija v Dečinu. V celoti vzdržuje Malica sedaj skupno 326 šol, med njimi tri srednje šole — poleg že navedene de-činske gimnazije še trgovski akademiji v Jabloncu in Teplicah-Šancvu — dalje 8 strokovnih šol za ženske poklice, 12 osnovnih, okroglo 200 materinskih in 83 obrtno nadaljevalnih šol. Poleg rednih šolskih zavodov vzdržuje Matica še celo vrsto jezikovnih in izobraževalnih kurzov. Vse matične šole je posečalo letos 10.981 učencev. Novih šolskih -.t a vb je zsradila Matica samo v tem letu 12.
Za redno vzdrževanje vsega tega svojega šolstva potrosi Matica na leto nad 17 milijonov kron, stavbne potrebe pa zahtevajo povprečno 8 milijonov na leto. Posebej pa je računati še velike vsote za vožnje oddaljenih otrok in sploh za podpore; za šolsko in ljudsko knjiž-ništvo so poleg rednih proračunskih sredstev še urejeni posebni fondi.
številke, ki so, merjene z našim merilom. naravnost pravljične, pač dovolj pričajo o veliki nacionalni požrtvovalnosti, kakor bi jo marsikje drugod zaman iskali. Da se je zavest dolžnosti napram narodu v minulem letu še stopnjevala, dokazuje aktivna proračunska, postavka o izrednih darovih in volilih, ki se je napram lanskemu letu zvišala za okroglo pol milijona kron, tako da se je močno približala polnemu milijonu.
De-janjem in številkam, ki smo jih navedli, skoro ni treba pisati komentarja. Želeli bi, da bi vsi naši narodno zavedni ljudje prečitali naše poročilo in si ga vzeli k srcu vsaj letos, ob petdesetletnici naše Ciril-Metodove družbe.
Kako daleč je češka šolska matica od misli, da ni več treba zasebno organiziranega drobnega narodnega dela, nam povedo njeni načrti za bodočnost. Postavila si je za nalogo doseči število 1000 šol, ki jih smatra za potrebne, da bn zadoščeno najnujnejšim potrebam v obmejnem in narodno mešanem ozem-liu. Poleg dosedaj ustanoviienih jih je tedaj treba še nad 600. katere hoče Matica zgraditi v prihodnjih letih.
Vsi doseženi uspehi in tudi načrti za bodočnost, ki se bodo brez dvoma izvedli točno po programu, so le mogoči, ker se ie požrtvovalnosti in nacionalni zavednosti pridružila tehnično strokovno popolna in — reči smemo — znanstveno osnovana organizacija. Osrednji urad UMŠ je centrala, ki po svoji ureditvi in obsegu skrbno razdeljenega dela prav nič ne zaostaja za marsikaterim ministrstvom. Skozi štirideset let je vodil centralno pisarno UMŠ ravnatelj František Belehradek. znani šolski strokovnjak, ki je zastopal pravico češkega šolstva pred vojno tudi kot član češkega deželnega šolskega sveta. Ne samo Matica, ampak vsa nacionalna javnost je visoko cenila Belehradkove zasluge in baš letošnji občni zbor ga je imel za njegovo dragoceno sodelovanje odlikovati s častnim članstvom. Kot tragična senca je padla na zb".rovalce vest o njegovi smrti. Istega dopoldneva, le malo ur pred otvoritvijo zbora, je zaslužni mož za vedno zaprl oči.
Izguba težko nadomestljivega organizatorja je bila edina temna točka letošnjega Matičnega zborovanja. Kajti oživljeno delo odpira najlepše pogoje na bodoči razvoj.
Nam Slovencem pa daje pobudo in pogum, da tudi mi v drugem polstolet-
Stresa, 13. aprila. cL Predmet vseh komentarjev v političnih krogih je včerajšnje nepričakovano sporočilo angleškega zunanjega ministra Simona na konferenci treh velesil, da je nemški zunanji minister Neurath izjavil angleškemu poslaniku Phippsu v Berlinu, da je Nemčija pripravljena pristopiti k vzhodnemu paktu o nevniešavanju, čeprav bi nekateri drugi podpisniki tega pakta sklenili med seboj posebne pogodbe o medsebojni pomoči.
V okolici francoske in italijanske delegacije poudarjajo, da je na podlagi londonske izjave od 3. februarja pogoj za priznanje enakopravnosti Nemčiji ne samo njen pristop k vzhodnemu paktu, temveč tudi k srednjeevropskemu in južnovzhodnemu.
Kar se tiče francoske spomenice, poslane Društvu narodov zaradi sklepov nemške vlade od 16. marca, se je zvedelo, da so se na konferenci sporazumeli o načinu postopanja ter meritorne rešitve demarše francoske vlade na podlagi čl. 11 pakta Diuštva narodov. Sodijo, da bo svet Društva narodov v splošnem obsodil kršitev ali pa enostransko izpremembo pogodbenih določb ter napovedal za primer ponovitve takega enostranskega postopanja mož-n-. st uporabe diplomatskih, finančnih in gospodarskih sankcij proti državi, Id bi kršila sklenjene pogodbe.
Pred svetom Društva narodov bo izjavil zunanji minister Laval, ki bo zastopal francosko spomenico, da Francija ne more priznati ali pa legalizirati izvršene oborožitve Nemčije, dokler ne izpolni Nemčija pogojev za priznanje svoje enakopravnosti, navedenih v londonski izjavi od 3. februarja.
Predigra širše konference
London, 13. aprila, b. Večina angleških listov izraža o dosedanjem izidu konference v Stresi mnenje, da je Stresa samo
Berlin, 13. aprila, g. Po francosko-ruskem sporazumu medsebojne pomoči so kazali vsi znaki, da bi bil dosegljiv tudi pristop Nemčije k vzhodni pogodbi. Očividno so to naziranje izrazili tudi na konferenci v Stresi. Da bi dobil o tej važni točki popolnoma jasno sliko, je angleški zunanji minister Simon brzojavno zaprosil angleškega poslanika v Berlinu, naj se prijavi v zunanjem uradu in ponovno zaprosi za točno opredelitev stališča nemške državne vlade glede na vzhodno pogodbo. Ker je bil poslanik Phipps trenutno odsoten iz Berlina. je obiskal zunanjega ministra Neu-ratha poslevodeči zastopnik poslaništva Nevvton. Zunanji minister Neurath mu je takoj dal potrebno pojasnilo, ki je izzvalo nekaj ur pozneje v Stresi toliko pozornosti.
Neurathovo pojasnilo so v ostalem danes na pristojnih mestih točneje orisali, tako da bodo formulirane naslednje štiri točke, ki jih bo morala vsebovati vzhodna pogodba, če jo bo Nemčija podpisala,
1.	Obveznost nenapadanja in neuporab-ljanja nasilja,
2.	Obligatorno poravnalno in razsodiščno postopanje,
3.	Konzultacije pri grozečih sporih,
4.	Obveznost nepodpiranja napadalcev.
Te štiri točke ne vsebujejo avtomatskega uveljavljenja medsebojne pomoči, s katerim se Nemčija ne strinja. Po željah Nemčije in Poljske izpremenjena vzhodna pogodba bi bila skupno z asistenčno pogodbo. ki bi jo izpopolnjevala, v celoti enaka prvotno nameravani vzhodni pogodbi ali celo boljša. Tukaj domnevajo, da se bo zaradi koncesije v vprašanju vzhodne pogodbe položaj splošno omilil v korist Nemčije in se bo razpoloženje nasproti Nemčiji tako zboljšalo, da bo razprava v Ženevi potekla brez hudih diskrintinacij.
Nemci o uspehu angleškega posredovanja
Berlin, 13. aprila. AA. Razpravljajoč o izjavi nemške vlade, da je voljna podpisati pakt o nenapadanju, priznava »Lokalan-zeiger« Veliki Britaniji, da je ostala zve-
ju dosežemo stopnjo, na katero bomo lahko po pravici ponosni. Pogoji za to so podani in v zadnjem letu se tudi pri nas na vseh straneh kaže oživljen razmah. Vendar ne smemo pozabiti, da je podlaga za vsako trajno in uspešno delo danes bolj kakor kdaj prej strokovno-tehnično izgrajena organizacija močne centrale in potrebam časa odgovarjajoča informacijsko - propagandna služba. To nas uči vzgled češke šolske matice, ki se nam zdi vreden, da se ob njem učimo.
predigra za razširjeno slično konferenco, na kateri naj bi sodelovala tudi Nemčija.
Tako smatra »Dailv Herald« pristanek Nemčije na pakt o nenapadanju kot jako važno dejstvo, zaradi česar je treba sedaj računati s sodelovanjem Nemčije na širši konferenci, ki bo sklicana takoj po končani razpravi v Ženevi o francoski spomenici. Izjava nemške vlade opravičuje upe, da bo sedaj mogoče uresničiti sporazum na podlagi francosko-angleškega komunikeja od 3. februarja.
»Daily Telegraph« je nasprotno mnenja, da nemški pristanek ne pomeni nobenega posebnega uspeha. Zato ga tudi ne tolmači kot korak naprej. Po njegovem mnenju je Nemčija hotela s to svojo izjavo opozoriti, da priprav za francosko-ruski pakt ne smatra kot ovire za svoje razgovore z zapadnimi silami.
»Times« smatra kot nedvoumno, da se mora splošna politika treh zapadnih velesil usmeriti tako. da bo Nemčija zopet stopila v krog tekočih pogajanj. Samo na tej podlagi bo izvedljiva obnova Evrope in časten mir sploh ni dosegljiv, dokler ne bo Nemčija sodelovala kot enako vredna pogodbenica. Treba pa je sedaj odgovoriti na dve zelo važni vprašanji, in sicer, ali so pogoji, ki so postavljeni Nemčiji za njen vstop v družbo svetovnih narodov, dovolj preudarni in kako bi se dal organizirati najboljši varnostni sistem, ki bi jamčil, da bo vsak napadalec zadel na velikansko premoč miroljubnih narodov.
Pariz, 13. aprila, č. Ne glede na senzacijo, ki jo je izzval nemški pristanek na vzhodni pakt, >Oeuvre« mnenja, da so bdi včeraj na konferenc: v Stresi doseženi važni uspehi. Predvsem je znano, kaj hoče Anglija. Macdonald in S:mon sta pojasnila svojo politiko napram Evropi, predvsem pa napram Franciji in Nemčiji. Glede na odnos med tema dvema državama želi Anglija, da bi prišlo do širšega sporazuma o organizaciji kolektivna varnosti, ki bi ga pod.pisalo 19 do 20 držav. Potemtakem gre za neke vrste nov Kellogg-Briandov oakt, v katerem bi bile določene še konzultacije, določbe o nenapadanju in o vzajemnem podpiranju proti morebitnemu napadalcu.
Nemška spletka ?
Pariz, 13. aprila AA. Današnji »Petit Parisien« smatra, da je nemška izjava o podpisu neuapadalnega pakta navadna spletka in pristavlja, da nemška izjava navzlic temu ni mogia izpodkopati soglasja med tremi zapadnimi državami.
Nemčija zagotavlja svojo dobro voljo
Berlin. 13. aprila \v. V komentarjih o konferenci v Stresi, ugotavljajo današnji listi, da je Nemčija sedaj ponovno dokazala. da je njena politika konstruktivna in pozitivna, ker je pripravljena uspešno po-
Stresa, 13. aprila, g. Današnja dopoldanska posvetovanja državnikov treh velesil so trajala do 13.30 in so se nadaljevala popoldne ob 16. Konferenca bo zaključena šele jutri opoldne. Ministrski predsednik Mussolini se je opoldne udeležil skupnega zajtrka udeležencev konference v Grand-hotelu.
Na dopoldanski seji so podrobno razpravljali o možnostih, ki so nastale po včerajšnji nemški izjavi o vzhodni pogodbi. Kot udeleženci splošne vzhodne pogodbe, ki naj bi se formulirala kot nenapadal-na pogodba, prihajajo v poštev Nemčija, Francija, Poljska. Rusija, češkoslovaška in baltiške države. Angleška diplomacija se bo zavzela za to, da bi pristopila tudi Litva, ker bi bile sicer v naprej ogrožene mirovne naloge te pogodbe. V okviru pogodbe bodo fungirale francosko-ruska, če-škoslovaško-ruska in druge bilateralne pogodbe o medsebojni vojaški pomoči.
Ministrski predsednik Mussolini je v razpravi silil v ospredje avstrijsko pogodbo. Kakor zatrjujejo, je nasvetoval angleški delegaciji, naj bi tudi glede tega vprašanja skušala dobiti izjavo o definitivnera stališču Nemčije. Konferenca v Rimu, na kateri bodo Avstrija in njeni sosedi sklepali tako zvano podunavsko pogodbo, je določena za 20. maja. Tik pred tem bo redno zasedanje sveta Društva narodov, tako da bi se mogla do sestanka te avstrijske konference v Rimu do neke mere zaključiti potrebna diplomatska poga jan ia in vsi predhodni razgovori. Italija želi, da bi se sklenila splošna podunavska pogodba,
sredovati, da ne povzroči zastoja. Berlinska rBorsenzeitung- izjavlja, da sedaj ne more biti več dvoma, da hoče Nemčija z najboljšo voljo pc svoje prispevati za pomir-jenje na vzhodu. r-Peiitsche Allgemeine Zei-tung« ugotavlja, da Nemčija slej ko prej odklanja dplitev držav pri sklepanju vzhodne pogodbe v aktivni in pasivni krožek, pri čemer pa je pripravljena podpisati pasivno vzhodno poeodbo tudi tedaj, če prevzamejo ostali udeleženci v ločeni pogodbi aktivne obveznosti. Pomislekov torej ni več in dobra volja Nemčije za mednarodno sodelovanje je dovolj dokazana. >Berliner Tage-blattic meni. da so prišli dobro utemeljeni nasprotni razlogi Nemčije očividno tndi v Stresi na površje.
ki bi bila tudi pogodba o nenapadanju, pri čemer naj bi Avstrija s sosedj< ki so že danes pripravljeni za to ali pa se bodo v bodoče odločili, sklenila posebne bilateralne pogodbe za medsebojno pomoč. V srednjeevropski sistem naj bi se razen Avstrije in njenih neposrednih sosedov pritegnile tudi še Francija, Poljska in Ru-munija. Treba se je sporazumeti še o mnogih podrobnih zadevah, toda pri vsem tem ni nobenega dvoma, da ima Italija najboljšo voljo doseči za Podunavje čim prej definitivni statut.
Vojaška enakopravnost Avstrije, Madžarske in Bolgarije
Stresa. 13. aprila. w. Za danes pričakovani zaključni komunike o delu konference v Stresi bo izdan najbrž šele jutri opoldne. Vzrok za zakasnitev je v prvi vrsti ta, ker so se posebno zavlekla posvetovanja v podunavski pogodbi in letalski konvenciji. Kakor se čuje, je Italija pri obravnavanju pondunavskega problema sprožila tudi vprašanje enakopravnosti Avstrije. Madžarske in Bolgarije ter predlagala, naj se jim prizna vojaška enakopravnost na ta način, da bi svet Društva narodov odobril njihove predloge. Važno vlogo je igrala tudi definicija pojma o nevniešavanju v podunavski problem. O tem vprašanju bodo še razpravljali na podunavski konferenci, na katero bo povabljena tudi Nemčija.
goji za podpis vzhodnega pakta
Nemčija predlaga za vzhodno pogodbo obveznost nenapadanja, razsodiščnega postopanja in konzultira-
nja v sporih
sta svojemu stališču in da je storila vse, kar bi moglo pospešiti sodelovanje Nemčije za okrepitev miru v vzhodni Evropi. Zato je izvedla svojo posredovalno vlogo do kraja.
Po mnenju »Berliner Tageblatta« pomeni drugi dan konference v Stresi velik uspeh, ki ga je treba pripisati posredniški vlogi Velike Britanije.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je izjava nemške vlade pospešila razgovore v Stresi. Razgovori so zaradi tega postali konkretni in živahni.
Poljski komentar
Varšava, 13. aprila AA. Pat poroča, da so zadnja poročila iz Strese potrdila javno mnenje, da je prvotna zamisel vzhodnega pakta, kakor ga je predlagala Rusija, propadla, ker so velike sile po temeljitem preudarku prišle do prepričanju, da je sistem nenapadaLnih paktov pri mernejše sredstvo za ohranitev miru v vzhodni Evropi .
Izredno zasedanje
sveta Društva narodov
Jutri bo pričel svet Društva narodov razpravljati o francoski spomenici zaradi nemškega oboroževanja
ženeva, 13. aprila w. V navzočnosti Hen-dersona je danes odbor za proučitev vprašanja izdelovanja orožja zaključil 6voje delo. V Ženevo so začeli med tem prihajati delegati na izredno zasedanje sveta Društva narodov, ki se prične v ponedeljek. Do sedaj so navzoči; turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rumunski zunanji minister Titulescu ter sovjetski komisar za zunanje zedeve Lit-vinov. Poljski zunanji minister Beck se ne bo udeležil tega zasedanja. Prihod La-
Solidarnost treh velesil
Anglija in Italija bosta solidarno podprli pred svetom DN francosko pritožbo proti nemški oborožitvi
vala dne.
iz Strese pričakujejo za jutri popol-
Pariz, 13. aprila. AA. Posebni poročevalec Havasove agencije javlja iz Strese, da je konferenca že dosegla svoj cilj. Izmenjava misli med tremi delegacijami j* pospešila proučitev francoske spomenice svatu Društva narodov o uvedbi \r>jaške tlužbe v Nemčiji. Vse tri vlade so se sporazumele, da bodo solidarno podpiral® francosko pritožbo pred svetom Društva narodov. Sedaj je treba še določiti skupno besedilo resolucije, ki naj obsodi Nemčijo zaradi kršitve mednarodnih obveznosti. Nadalje smatrajo zastopniki treh držav za skupno dolžnoet, da okrepa organizacijo varnosti Evrope v zvezi s ponovno nemško oborožitvijo. Francija je v tem pogledu že storila razne korake in želi, da bi v najkrajšem času uspeli. Itali-ia bo storila isto. Kar se tiče Velika Britanije, je ona za nove poizkusa, ki naj pridobe Nemčijo. To pa ne pomeni, da gre za novo konferenco, nri katari naj bi tudi Nemčiia sodelovala. Angleška vlada bo sama zase stopila v stike z Nemčijo in jo opozorila na njeno končno odgovornost. Francije in Italija bosta navzlic temu nadaljevali delo za douulnitev varnostnega sistema, o čemer ee vrše sedaj posajanja. Položaj teh dveh držav re bo trpel zaradi angleškega posredovanja. Zato bo na podlasi tesa 06tal diplomatski program prihodnjega tedna neiz»ra-menjen.
Po končanem za«ednnui sveta Društva n«; rodov o francoski pritožbi proti nemški oborožitvi bo Laval odpotoval T Varšavo,
odtod pa v Moskva, kjer bo podpisal francosko - rusko konvencijo.
Angleški ministri bodo med tem še enkrat stopili v stike z nemJko vlado zaradi končnih pojasnil, od katerih bo odrisen končni razvoj diplomatskega položaja v Evropi.
Francosko potrdilo
Stresa, 13. aprila, č. Tudi francoski politični krogi zatrjujejo, da je bil med Italijo irf Francijo dosežen sporazum o podunav-skam paktu. Že v Stresi bodo pripravili v*e potrebno, da se skliče nova konferenca, ki bi se je udeležili zastopniki Italiie. Francije, Male antante. Avstrije, Madžarska in Balkanske zveze. Ta konferenca bo bržkone 20. maja v Rimu. za sedaj pa še ni nič znanega o načrtu podunavskega pakte
Temeljni kamen varnosti
Pariz, 13. aprila AA. V komentarju o sestanku v Stresi piše »Temps«:
Sporazum, ki ga pripravljajo Francija, Rusija in Mala antanta, bo temeljni kamen varnostne zgradbe. Ta sistem, ki ga bodo sklenili v okviru Društva narodov, je treba izpopolniti s podrobnim sporazumom med Francijo. Italijo in Malo antan-to. ki naj uredi varnost v srednji Evropi List gre še dalje In pravi, da tudi ta sistem ne bl bil dovolj močan, razen če bi Italija sodelovala s Francijo pri vzhodnem paktu s Sovjetsko Rusijo in Malo antanto.
Predlog resolucije za Društvo narodov
Rim, 13. aprila, č. Italijanski listi poročajo. da francoski memorandum, ki so ga podrobno proučili tudi na konferenci v Stresi, ne bo predložen Društvu narodov kot skupna spomenica Francije, Italije in Anglije, nego ga je treba smatrati kot samostojno francosko akcijo, pač pa so v Stresi odobrili načrt resolucije, ki naj jo sprejme svet Društva narodov na svojem bližnjem zasedanju. Besedilo resolucije je sestavljano tako, da jo bodo lahko sprejeli vsi člani sveta.
Vprašanje reakcije zapadno - evropskih velasil proti uvedbi splošne vojaške obveznosti v Nemčiji je bilo predmet snočnjih intimnih razgovorov v Grand hotelu v Stresi, kjer so se vse tri delegacije okrog 23. po dinerju zopat sestale. Nemški korak bo imel bržkone za posledico, da bo nemško postopanje napram mednarodnim obveznostim povsem javno ožigosano. Svet Društva narodov je sprejel resolucijo, ki bo v svojem prrem delu predstavljala opomin Nemčiji in vsem drugim državam, ki bi hotele slediti njenemu zgledu, da mednarodne obveznosti svojevoljno nikakor ne smejo kršiti. V drugem dalu resolucije bodo označene sankcije, ki se imajo v takem primeru uveljaviti.
Referat o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Nemčiji in o nemški svojevoljni kršitvi mirovnih pogodb, ki se ima predložiti svetu Društva narodov, bo poverjen bržkone španskemu delegatu Madariagi, ki dobro pozna evropske razmera in uživa v ženevskih krogih splošno zaupanje. Ker so ee Francija. Anglija in Italija o resoluciji že sporazumele, ni pričakovati, da bi jo drugi člani sveta Društva narodov skušali izjpre-meniti.
Vtisi iz Strese v Ženevi
London. 13. aprila. AA. Reuterjev urad poroča iz Ženeve, da v krog'h Društva narodov pozdravljajo izjavo Nemčije, da je orinravliena podpisati pakt o nenapadanju. Sedaj bi kazalo prirediti še širšo konferenco. na katero naj bi povabili tudi nečlanice Društva na-rodov. v prvi vrsti Zedinjene države in Japonsko, ,
Dne SO. maja se bo sestala v Rimu konferenca zastopnikov Avstrije in njenih sosedov za zaključitev
podunavskega pakta
Volilno gibanje
Predsednik Jevtič overovil svoj podpis
Beograd, 13. aprila. AA. Danes ob 9. dopoldne je predsednik ministrskega sveta g. Bogoljub Jevtič kot nosilec državne kandidatne liste prišel osebno na sresko sodišče za mesto Beograd in tam v smislu čl. 18 volilnega zakona overovil svoj podpis na izjavi, ki jo mora kot nosilec državne liste predložiti kasacijskemu sodišču. Izjava se glasi:
»Podpisani nosilec državne kandidatne liste izjavljam, da pristajam na to kandidaturo in se obvežem, da bom pri svojem političnem delu čuval državno celoto in delal za narodno edinstvo ter da ne bom pristopal k verskim, plemenskim ali pokrajinskim strankarsko-političnim udru-ženjem.«
Pred banovinskim shodom v Sarajevu
Sarajevo, 13. aprila. AA. V Sarajevo sta prispela danes ob 16. ministra gg. Velimir Popovič Ln dr. Kožulj ter se nastanila v banski palači. Na vožnji sta imela ministra uspele kratke sestanke v Zvorniku, Vlaee-nici >n Han Pijesku. V sarajevski banski palači se je sprejem deputacij že začel.
Sarajevo je zelo oživelo e prihodom udeležencev, ki se zbirajo za jutrišnji banovin-sk; shod. Sodeč po prijavah, se bo shoda udeležilo 15 do 20 tisoč ljudi. Govore ministrov in drugih govornikov bo prenašal radio.
Volilni dnevnik
Snoči je izšla prva številka že dolgo napovedovanega volilnega dnevnika. Toda na prvi strani izjavljata gg. Ivan Deržič in dr.
Srečko Goljar v imenu načelstva »Narodne Prosvete«, da list ni nikak volilni dnevnik, marveč hoče trajno ostati »neodvisno glasilo nepotvorjene narodove volje ter po-bornik nove dobe v znaku morale in i>ošte-nja v zasebnem in javnem življenju.«
List se imenuje »Glas Naroda« in se tiska v banovinski tiskarni Merkur; tam ima tudi svoje uredništvo. Odgovorni urednik je g. Ante Gaber.
Bojevniški shod v Unionu
Za snočni volilni shod bojevnikov in Jugoslovenske akcije je vladalo precejšnje zanimanje, ker so se po mestu raznašale vesti, da bo došlo do obračunavanja med
raznimi strujami bojevnikov. Močan kor-don policije je bil pripravljen, pa tudi prireditelji so določili do 100 svojih članov za reditelje. Vendar ni bilo povoda za intervencijo Shod je otvoril predsednik »Boja« g. Kuster in med njegovim govorom je res prišlo do nemirov in prerekanja. Z desne galerije so nezadovoljneži, bržčas marksisti, spustili na vrvici kljukasti križ z napisom »Ljotič«, kar je dalo naslednjemu govorniku, samemu g. Ljotiču povod, da je obrazložil razliko med faSizmom, hi-tlerizmom in Jugoslovensko akcijo. Za njim je govoril odvetnik dr. Kandare, kot tretji pa je nastopil zagrebški zdravnik g. dr. Korenič, ki je plediral za stanovsko državo in napadal kapitaliste in framazo-ne. Po zaključni besedi delavskega zastopnika g. Anžurja je bilo zborovanje v miru zaključeno.
Senator Pucelj na oddihu
Beograd, 13. aprila, p. Senator g. Ivan Pucelj se je mudil ta teden več dni v Beogradu. Snoči se je odpeljal na Jadran, kjer bo ostal čez Veliko noč na oddihu.
Obsojen atentator
z Janka Puste
Državno sodišče je sodilo Andriji Gredičku, ki je skušal izvršiti atentat v Zagrebu in ki ima na vesti več umorov — Novi dokazi o življenju na Janki Pusti
Beograd, 13. aprila. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 13. t. m. je Grediček Andrija, sin Mata iz
Mokrica, občina Oroslavje, srez Dolnja Stubica, obsojen na smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic, zaradi zlo-činstev iz čl. 1, točke 2 in 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in za dejanje iz § 128 kazenskega zakona.
Grediček Andrija je zagrešil več hudih kaznjivih dejanj. 11. aprila 1932. leta je v Oroslavju zadal z nožem več težkih poškodb orožniškemu podnaredniku Nikoli Tepčiču. Dne 4. oktobra 1932. leta je v Oroslavju z že obsojenima Grebičem Matom in Saletom Veržikom streljal iz zasede na orožniškega podnarednika Marka .Sudarja, da bi ga ubil. En strel je zadel Sudarja in mu zadal smrtno nevarno poškodbo, ki ji je Sudar tudi podlegel.
Po teh zločinstvih je pobegnil v inozemstvo in prišel na Janko Pusto, kjer je posta! član »vstašev«. Tu je novembra 19.-3 z obsojenim Štefanom Petrovičem dobil od Gustava Perčeca nalog, naj 1. decembra t. 1. vrže bombo na dr. Iva Peroviča, takratnega bana savske banovine, ko bo ta šel v cerkev. V to svrho je vzel osem bomb, štiri revolverje in 240 nabojev in šel s tem orožjem v našo državo. Tako oborožen je prišel 1. decembra v Zagreb in se postavil pred katedralo z namenom, da izvrši ukazani atentat. 8. decembra 1933 se je nato vrnil na Madžarsko. V bližini Ludbrega je Grediček spotoma oddal več strelov na orožniško patrolo in zadal več hudih ran orožniku Grozaniču.
Vsa ta kaznjiva dejanja je Grediček Andrija v celoti priznal v preiskavi sami in med glavno razpravo.
Andrija Grediček se je po napadu na orožniškega podnarednika Tepčiča, ki ga je ranil z nožem, skrival več mesecev po deželi. Dne 4. oktobra zvečer se je postavil s svojimi tovariši v zasedo v bližin"-postaje v Oroslavju, da bi ubil orožniškega narednika Sudarja, ki ga je dobro poznal. Ta svoj naklep je tudi izvršii in Sudar je padel mrtev. Nato je s pomočjo svojih prijateljev prekoračil mejo in odšel v Avstrijo. Tu so ga prijeli in o.>sta-vili pred sodišče na Dunaju, kjer je izjavil, da je pobegnil iz Jugoslavije iz političnih razlogov. Avstrija je odklonila iz ročitev zločinca naši državi in ga izpustila na svobodo. Nato ga je izgnala na Madžarsko. v Sopronju so ga takoj pnje1.'. Čez nekaj dni so Gredička odvedli pred neko komisijo, v kateri je bil tudi neki gospod, ki ga je izprašal o razlogih njegovega bega. Kasneje je Grediček zvedel, da je bil ta gospod Gustav Perčec. Perčec je povabil Gredička, naj pride na njegovo posestvo. Pri tem pa mu ni pojasnil, zakaj gre. Razgovor s Perčecem se je vršil v prisotnosti treh policijskih uradnikov, ki so samo stali in ki se niso zanimali, kai Perčec govori z Gredičkom. Nato so Gredička odvedli nazaj v zapor. Pred tem pa mu je Perčec obljubil, da bo še isti večer prišel k njemu in da ga bo odpeljal na Janko Pusto. Zvečer so ga zopet odvedli pred navedeno komisijo, kjer je sedel en uradnik z Gustavom Perčecem. Grediček je postal prost.
Grediček je podrobno opisal življenje in delovanje na Janki Pusti. Navedel je osebe, ki so se tamkaj zbirale. Postal je »vstaš«. Uril se je v metanju bomb in ravnanju z revolverji, kajti življenje na Janki Pusti je bilo po vojaško urejeno. Zaradi stroge discipline so morali vsi natančno izvršiti vse. kar jim je ukazal Perčec s svojimi pobočniki. Ponoči so postavljal? straže, eno pred hišo. v kateri so spa-
li pobočniki s Perčecem, kadar je ta prihajal na Pusto, druga pa je straiila Janko Pusto. Straže so bile oborožene z ostrimi naboji in municijo, ki je bila shranjena v dvorani pobočnikov. Na Pusti so morali vsi nositi uniforme. Če so od časa do časa na Pusto prišli madžarski orožniki, so jim morali pobočniki potrditi v njihove uradne knjižice, da so jih v resnici obiskali. V Pusto samo so vstaši hodili v navadnih oblekah.
Grediček navaja dalje, da je s svojimi tovariši opetovano odšel z Janke Puste na mejo med Madžarsko in Jugoslavijo in da je prenašal na jugoslovensko ozemlje ilegalne tiskovine. Pri neki priliki so zopet šli na mejo, oboroženi z revolverji. Na meji jih je Mihalek razdelil in Gredička je pustil pri nekem madžarskem obmejnem vojaku z nalogo, naj pazi na potnike iz Jugoslavije. Tu so prihajali čez mejo dvolastniki z obmejnimi izkaznicami. Teroristi so skušali naše ljudi pridobivati za kazniva dejanja.
Med glavno razpravo je Grediček navedel, da so na Janko Pusto prihajali polkovnik Perčevič v spremstvu višjih avstrijskih oficirjev, in sicer Papiča in Metzger-ja, dalje Gustav Perčec in Ante Pavelič. Oktobra meseca sta prišla na Janko Pusto Perčec in Perčevič. Tu je Perčevič sporočil Gredičku in Petroviču, da bosta morala v Zagrebu izvršiti veliko nalogo, ki jima jo je nato podrobno pojasnil Perčec s svojima pribočnikoma Pospišilom in Si-nico. Od tega dne dalje so ju neprestano vadili v metanju bomb, Pospišil pa jima je razkazoval, kako naj streljata na umiku in kako naj pobegneta. Dan ali dva pred njunim odhodom v Zagreb je prišel na Jan ko Pusto Perčec, ki jima je v Pospišilovi prisotnosti in spričo Sinice ukazal, naj odpotujeta v Zagreb in vržeta 1. decembra 1933 pred katedralo bombo na dr. Peroviča. Izročil jima je vsakemu po štiri bombe in po dva revolverja z oznako »Usta-ša« in s potrebnimi naboji ter okrog 3500 Din v gotovini. Perčec jim je dal tudi ostala potrebna navodila. 26. novembra sta Petrovič in Grediček odpotovala z Janke Puste in prispela v Zagreb 1. decembra, na dan uedinjenja, oborožena z bombami in revolverji. Postavila sta se v špalir pred katedralo.
Odtod sto videla, kako je ban dr. Pero-vič odšel v cerkev in kako se je nato odstranil. bomb pa nista vrgla zato, ker sta se prepričala, da bi to bil njun pogin in da bi ne mogla pobegniti. Na povratku iz Zagreba sta naletela pri Ludbregu na orož-niškt* patrolo, ki ju je hotela ustaviti. Ko pa so ae jima orožniki približali, je Grediček nanje streljal in hudo ranil orožnika Grozaniča. Nato sta oba prekoračila madžarsko mejo p° isti poti.
Zatem so bile leta 1933. in 1934. na Jartki Pusti neprestane vaje z ostalimi vstaši zlasti glede ravnanja z avtomatičnimi revolverji. Te vaje je vodil Pospišil, ki jim je pojasnil tudi, kako je treba nastavljati peklenske stroje na železniško progo, pod t., -te itd. Na Janki Pusti eo jih obiskovali Perčevič Ivo. kapetan Metzser in avstrijski oficiT Papič. Med glavno razpravo so obtožencu pokazali fotografijo Perčeviča, ki jo je takoj spoznal in izjavil, da je to oni Ivo Perčevič, ki je organiziral Janka Pusto.
Vohunski proces v Zagrebu
Zagreb, 13. aprila, n. Pred okrožnim sodiščem se je vršil danes proces proti vohunoma mehaniku Albertu Ulrichu z Reke in Fran ju Jukiču. Obtožena sta bila vohunstva v korist neke sosednje države. Ulrich ie bil obsojen na 18. Jukič na 7 let robi je.
tpridati ] pretiavi ▼
uporabljajte znani riM H'1-l'i j j PLANINKA - čaj B A H O V E C
Pristen je le v plombiranih paketih.
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg
Beg. br. 76 od 5. febr. 1082.
Ban v Celju in Šmarju
Na svojem nadaljnjem inšpekcijskem potovanju je ban dr. Puc včeraj obiskal celjski in šmarski srez — Zvečer se je vrnil v Ljubljano
Inšpekcija vojnega ministra v Subotici
Subotica, 13. aprila. Minister za vojsko in mornarico armijski general Peter 2iv-kovič je včeraj pregledal garnizijo v Subotici. Prispel je v Subotico z vlakom ob 7. zjutraj ter odšel s postaje v divizijski štab, kjer je pregledal vse oddelke štaba, se zanimal za delo v štabu in za način opravljala poslov, kakor tudi, ali je kaj zastanka v poslih in kakšne so ovire rednega dela. Nato je odšel k 34. pešpolku, odtod pa k 3. konjeniškemu polku. Ogledal si je tudi 21. samostojno topniško divizijo, vojaško bolnico in skladišče opreme. Povsod je posvetil svojo pozornost zlasti vprašanjem nastanitve, željam in potrebam moštva in primerni ureditvi skladišč.
Novi pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani
Beograd, 13. aprila. AA. Imenovan je za pomočnika finančnega direktorja dravske finančne direkcije v Ljubljani v 4. skupini 1. stopnje g. Josip Satler, svetnik finančnega ministrstva.
Upokojitev
Beograd, 13. aprila. AA. Upokojen je dr. Anton Skumovič, redni profesor na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani
Svoje specijalne velikonočne Izdelke v čokoladi, figurah, bonbonjerah in atrapah najfinejše izdelave priporoča
Mirim kraljica čokolade
Ime Mirim jamči za kvaliteto.
Slovo poslanika Naggyara od jugoslov. novinarjev
Beograd, 13. aprila, p. Opoldne je francoski poslanik Naggyar sprejel v prostorih poslaništva jugoslovenske novinarje, ki jim je priredil tudi zakusko. V svojem nagovoru se je zahvalil zastopnikom jugoslovenskega tiska za iskreno sodelovanje v času njegovega bivanja v Jugoslaviji ter je poudaril, da je jugoslovenski tisk v podpiranju njegovega dela pospeševal prijateljsko sodelovanje Jugoslavije in Francije. Prosil je zastopnike tiska, naj nadaljujejo svoje delo. ki služi ohranitvi miru.
Visoko odlikovanje f. dr. Zenkla
prof.
Državna razredna loterija
Dne 9. in 10. aprila 1935 so bili izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 1.000.— srečka štev.: 89.895
» 400.— srečke štev.: 15.757,17.412, 24.845, 24.956, 24.867, 24.878, 33.009, 33.035 33.044, 33.092. 46.110, 46.132. 62.003, 62.005, 62.013, 89.860, 95.746.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 j
Beograd, 13. aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je bil z ukazom kr. namestnikov na predlog zunanjega ministra odlikovan za svoje delo na področju socialne politike z redom Jugoslovenske krone 1. stopnje g. dr. Peter Zenkl, vodja socialnega oddelka praške občine in častni občan Beograda. Odlikovanje mu je izročil pred njegovim odhodom iz Beograda načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Ljubomir hofma-novič.
Namestitev učiteljskih kandidatov
Beograd, 13. aprila, p. Te dni je prosvetno ministrstvo namestilo na vseh izpraznjenih učiteljskih mestih po državi mlade učitelje, ki so dovršili učiteljišča do konca leta 1932. Njihova namestitev je bila omogočena spričo upokojitve večjega števila učiteljev, ki so dosegli polno službeno dobo. Z novim šolskim letom v državi ne bo nobene osnovne šole brez zadostnega števila učiteljev. Do tedaj bodo nameščeni tudi ostali abiturijenti z učiteljišč, ki so jih dovršili v letih 1933. in 1934. V poštev pridejo predvsem siromašnejši upravičenci.
Terenske sekcije za gradnjo železnic
Beograd, 13. aprila. AA. Z odlokom prometnega ministra so imenovane prve sekcije za gradnjo novih železniških prog in sicer:
za progo Koprivnica-Varaždin v Varai-dinu. šef inž. Ante Barič:
za progo Št. Janž-Sevnica v Sevnici, šef inž. Edvard Premk:
za progo Bileča-Nikšič v Nikšiču, šef inž. Vojislav Peruničič;
za progo Priboj-Prijepolje v Prijepolju. šef inž. Božidar Djuknič.
Vse te sekcije bodo čez par dni odpotovale na kraj svojega dela. Ostale sekcije bodo imenovane v smislu gradbenega načrta v kratkem.
Upokojitve
Beograd, 13. aprila AA. Upokojeni so: dr. Hubert Souvan, državni pravobranitelj 3. skupine 1. stopnje v Ljubljani, višji kontrolor Ivan gvarc pri davčni upravi v Kranju, višji kontrolor gtefan guc pri davčni upravi v Celju in banski svetnik Rajko Svetek pri banski upravi v Ljubljani.
Iz finančne službe
Beograd, 13. aprila p. Premeščen je za računskega inšpektorja 6 skupine k finančni direkciji v Ljubljani Fran Pečnik. računski inšpektor pri beograjski finančni direkciji.
Celje, 13. aprila A A. G. ban dT. Dinko
Puc se Je davi ob 8. odpeljal iz Slovenjgradca proti Celju. V Mislinjah se je prebivalstvo misliujske doline hotelo še enkrat posloviti od g. bana. Na kolodvoru so se zbrali predstavniki raznih organizacij ter mu želeli srečno pot na njegovem nadaljnjem potovanju.
Tudi v Velenju se je kljub dežju zbrala velika množica, da ga pozdravi. Povsod so bili Sokoli, gasilci in zastopniki raznih organ?zacij. Upoštevajoč težke razmere, v katerih se nahajajo rudarji v Velenju, je g. ban Izročil ravnatelju čučku 10.000 Din kot podporo za najrevnejše brezposelne rudarje. Tudi v Šoštanj« je bil kratek, a prisrčen sprejem
V Celju zaradi kratko odmerjenega časa ni bilo večjega sprejema. Kljub temu se je na kolodvoru zbrala velika množica poleg oficielnih predstavnikov, med katerimi so bili župan dr. Goričan z občinskimi odborniki, zastopniki civilnih in vojaških uradov in več duhovnikov pod vodstvom g. opata Juraka itd Bana je po-adravil v imenu celjskega prebivalstva župan dr. Goričan, ki se mu je ban zahvalil v daljšem govoru. Poudarjal je, da je bilo Celje vedno nacionalna trdnjava, ki bo tudi v bodočnosti dokazala, da ve braniti državno in narodno edinstvo. Na-
to je g. ban sprejemal na sreskem na-čelstvu razne deputacije.
Popoldne se je ban dr. Puc odpeljal v Šmarje. Med potjo si je še ogledal kmetijsko šolo v št. Juriju. Ljubki trg Šmarje je priredil predstavniku dravske banovine zelo prisrčen sprejem. Pred poslopjem sreskega načelstva se je zbrala velika množica s Sokoli, gasilci in šolsko mladino, ki je posebno prisrčno pozdravila g. bana. Mlada deklica je izročila g. banu pri tej priliki šopek cvetk. V imenu prebivalstva šmarekega sreza ga je pozdravil župan dT. Lorger. V svojem govoru je poudarjal, da je vlada g. Jevtiča pričela politiko, ki nam bo prinesla rešitev zlasti zaradi tega, ker se je z vso vnemo lotila gospodarskih vprašanj. G. ban se je prisrčno zahvalil ter pozval prisotne k 6kupnemu delu in silogi za boljšo bodočnost našega naroda in države. Med prisotnimi zastopniki javnih in gospodarskih ustanov, ki so pozdravili bana, je bilo tudi zastopstvo zdravilišča v Rogaški Slatini z ravnateljem Grač^ierjem na čelu.
Nato je g. ban na sreskem načetetvu
sprejemal deputacije in predstavnike.
G. ban je moral nocoj zaradi nujnih uradnih poslov prekiniti svoje inšpekcijsko potovanje ter ee vrniti v LJubljano.
Tri smrtne žrtve
maščevalnosti
Trije uboji: zaradi prevrnjenega voza slame, snetih krivčkov in zaradi dekleta
ka Padežanina zaslišali priče m aretirasK ubijalca in še njegovega pomagača, ki pa vsako krivdo taji. Vse sočustvuje z ubogo vdovo, ki je ostala s štirimi nepreskrbljenimi otroci od 4 mesecev do štirih let brez vsakršnih sredstev. Rajnki Grašič je bil marljiv in priden delavec ter je bil njegov gospodar z njim prav zadovoljen. Pred petimi leti si je ustvaril Jiromno domačijo.
Zaklan, ker je snel krivčke
Drugi žalostni slučaj se je pripetil ns Brezju nad Oplotaico. Kopači so delali v Golenjačavem vinogradu. Po delu so sedeli skupaj v hiši pri kapljici v;na. Pri tem jc prišlo med kopači do prepira radi deklet Med njimi je bil tudi posestniški sin Maks Brečko iz Oplotnice. Sredi prepira je stopil k njemu neki drugi fant, ki mu je snel s klobuka krivčke. ki so ponos vsakega pohorskega fanta. Spoprijela sta se. sredi borbe je Brecko obležal mrtev na tleh, zaboden z nožem v prsa in roke. Orožniki eo aretirali posestniškega sina Ferdinanda Gošnie-ka iz Brezia. ki je dejanje priznal. Tudi ta docodek dokazuje, kako malenkostni so razlogi. zaradi katerih padajo ljudje kot žrfv» ozkosrčne maščevalnosti.
Zaboden zaradi dekleta
Predvčerajšnjim je spremljal Janez Mulec iz Završke vasi svoje dekle, ki je bila na dnini v Završki vasi in se je vračala domov v Malo Zimiro. Nasproti je prišla skupin« fantov, med katerimi je bil tudi 22-letni hlaper Ivan Kmetč. ki ie bil z Mulcem zaradi dekleta v sovraštvu. Fantie so obkolili Muleca in r>ri tem ga je nekdo udaril po hrbtu. V Mulčevi roki se je zabliskal nož. s katerim je zamahnil okoli sebe. Kmetic je bil zaboden z nožem v levo roko. Mulec je še enkrat znmahn:l z nožem proti njemu in rmi prerezi! žilo odvodnico na vratu. Po petih minutah je Kmetic izkrvavel. Orožniki so Muleca aretirali, ki je priznal dejanje, zagovariajoč se s silobranom.
Vsi trije uboji dokazujejo, da bo treba še veliko rzroineoa dete med liudmi. da se ne bodo dajali voditi od malenkostnih vzrokov osebnega sovraštva in pretirane mrž-n je.
Maribor, 13. aprila.
V Dravinjski dolini sta prebivalstvo pretresla dva žalostna dogodka, ki sta zahtevala dve človeški žrtvi. Tudi v mariborski okolici je pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah zbudil slučaj uboja veliko vznemirjenje. Ljudje stojijo pod vtisom v zadnjem času ponavljajočih se ubojev in umorov, ki kar nočejo pojenjati.
Do smrti pobit, ker je prevrnil voz slame
Dravinjska dolina je onemela ob krvavem dogodki v Spitaliču, ki je zahteval mladega očeta štirih nepreskrbljenih otrok. Predvčerajšnjim. okoli 10. zvečer je prišel 28-letni viničar Friderik Grašič h gostilničarju in posestniku Antonu Bercetu v špitaliču, ki ima v Starih Slemenih svoje vinograde, ki mu jih je upravljal Grašič. Grašič je prižel, kakor veak večer, k svojemu gospodarju po mleko, ki mu ga je Berce dajal brezplačno za otroke. Pomudil se je nekaj časa pri njem, nato pa je odšel skupno z rezarjem Ivanom Pančičem, ki je sedel na kolo in se odpeljal proti domu. Pančič ni bil oddaljen še niti 30 metrov, ko je zaslišal pretresljiv vzklik: Tonel Po zvoku je spoznal Grašičev gla6 in se vrnil. Ko je prišel v bližino Bercetove hiše, je videl Graši-ča na tleh ležečega v mlaki krvi io težko hropečesa. V daljavi sta bežali dve postavi in izginili v temno noč. Smrtni Grašičev krik je slišal tudi njegov brat, ki ise je nahajal v bližnjem skednju. V trenutku so prihiteli ljudje in pričel se je lov za ubijalcem Pri cerkvi so ga dohiteli. Bil je 21-letni posestniški sin Franc Marinšek iz Starih Slemen, ki j,» vse priznal, kako je bilo. Povedal je, da je jegov oče prišel h Gra-šiiu in mu očital, da mu je prevrnil voz slame ob poti. kar pa je GraSič odločno zanikal. Prišlo je nato med obema do prerekanja in je Grašič starega Marinška rahlo udaril. Marinšek je doma vse povedal, nakar se je njegov sin sklenil maščevati nad Grašičem. Počakal ga je pred Bercetovo trgovino. navah'1 nani s kolom, ga pobil na tla i.n še na tleh ležečega zabodel z žepnim ' nožem. Orožniki eo pod vodstvom na redni-
i streli na mariborskem magistratu
V sobi magistralnega direktorja se je ustrelil obupan
invalid
Maribor. 13. anrila.
Mariborski rotovž je bil danes dopoldne okoli 11. ure v velikem razburjenju. Hipoma se je raznesla po magistratu vest o dogodku, ki se je odigral v sobi magistrat-nega direktorja Rodoška. Ob tem času je prosil za sprejem pri g. direktorju Rodoš-ku invalid Klement Jesenko. Popolnoma mirno je pozdravil g. direktorja in se mu s prisrčnimi besedami zahvalil za vse. kar mu je dobrega storil. Nato pa je z izrazom obupa na obiazu pristavil, da je življenja sit in da se bo ustrelil.
Direktor Rodošek ni posvetil tem Jesen-kovim besedam nikakšne pozornosti, ker hodi po svetu toliko ljudi, ki pravijo, da
bodo napravili konec svojemu življenju, pa se vendar obvladajo. Toda že v naslednjem hipu je Jesenko stopil za par korakov nazaj, _ in preden se je g. direktor
sploh mogel zavedeti, da misli Jesenko grožnjo resno, je že imel Jesenko na prsih nastavljen samokres in je sprožil.
V mlaki krvi je obležal Jesenko na tleh, kri mu je udarila iz prsi in ust, kamor je bil tudi naperil samokres. Jesenka so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Točen vzrok samomora ni znan, pač pa se ve, da je imel Jesenko pri sodišču neko pravdo in je najbrž v trenutku obupa in živčne strtosti izvršil svoi poslednji sklep.
Manifestacija beograjskih avtomobilistov
Beograd, 13. aprila AA. Med ukrepi, ki jih je vlada g. Bogoljuba Jevtiča izdala zaradi davčne razbremenitve državljanov in za osvežitev gospodarskega življenja, so tudi takse na vozila, ki Jih je ukinila oziroma znižala. Ti najnovejši ukrepi vlade za obnovo gospodarskega ln tujskega prometa so naleteli na splošno zanimanje in vsestransko odobravanje našega občinstva, predvsem pa naših avtomobilistov. Avtomobilisti so videli, da je vlada z ukinitvijo državnih ln banovinskih pristojbin na avtomobile docela raznmela vlogo avtomobilizma v gospodarstvu in pri obrambi naše (tržave. Kr. vlada avtomobilizma ne smatra za luksua, marveč za vsakdanje prometno 6red«tvo, ki je nujno potrebno za vsakdanje življenje.
V	znak zahvale za te najnovejše ukrepe vlade, ki izdatno olajšujejo promet z motornimi vozili, »o beograjski lastniki avtomobilov m motornih vozil sklenili, da se vladi zahvalijo za njene ukrepe z izvirno manifestacijo.
V	nedeljo, ob 9. dopoldne bo krenila ve-
lika manifestacijska kolona avtomobilov in motorjev po glavnih beograjskih ulicah Ustavila se bo pred poslopjem finančnega ministrstva, kjer bodo izstopili voditelji in odšli k predsedniku ministrskega sveta Jevtiču, da se mu osebno zahvalijo. Medftem bodo pognali motorje z vso silo in se bodo tej glasni zahvali pridružila tudi trobila.
Vremenska nannved
Vremenko stanje 13. t. m.: Nizek pritisk z dežjem v vsej Evropi, razen na skrajnem jugozapadu. Temperatura je povsod znatno padtla, ponekod v Nemčiji sneži. V Jugoslaviji je deževalo na severu. Minimum Mrzle Vodice —3, maksimum Banja Luka +29 C.
Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Hladno, pretežno oblačno vreme, v presledkih dež.
Dnnajska vremenska napoved sa nedeljo:
V	prihodnjih dnevih nagle vremenske spremembe: zjutraj hladno in ponekod tudi slana. podnevi sp'* temperature do 15 stopinj.
V	splošnem menjajoče se oblačno in pa solnčno.
ašf kraji In ljudje
Blagodejna pomoč Rdečega križa
Društvo Rdečega križa je nudilo lani izdatno pomoč pogorelcem, poplavljencem in rudarjem
Društvo Rdečega križa ima danes v Beogradu svojo redno glavno skupščino. Obširno poročilo glavnega odbora navaja, da je bilo lansko leto v prvi vrsti posvečeno delu za uvedbo novega zakona in pravil društva in reorganizacijam, ki so bile s tem v zvezi. Konec lanskega leta je štelo društvo 2304 organizacije s 126.364 člani. Če primerjamo to število z zaključkom leta 1924, vidimo razveseljiv napredek. Tedaj je namreč 384 organizacij štelo samo 18.697 članov.
Poleg mnogih društvenih zadev pa je društvo lani uspešno rešilo tudi mnoge naloge, ki so združene z njegovim ciljem. Lansko leto je namreč prineslo dosti pri-rodnih in drugih nesreč. Pri vseh teh nesrečah se je udejstvovala ne samo velika požrtvovalnost, temveč tudi blagodejna pomoč organizacij Rdečega križa. Pri strašni katastrofi v rudniku Kakani lani 21. aprila, ko je izgubilo življenje 127 rudarjev, so baš organizacije Rdečega križa prve začele zbirati podpore za svojce nesrečnih žrtev. Glavni odbor je takoj po nesreči nakazal fondu za nodpiranje rodbin ponesrečencev 15.000 Din, vsa pomožna akcija, ki jo je izvedel Rdeči križ po vej državi, pa je dala preko 1,500.000 Din. Iz tega je bil ustanovljen fond, iz katerega se po posebnem pravilniku rodbinam ponesrečencev nakazujejo podpore.
V	primer požrtvovalnosti naj služijo še naslednji nesrečni dogodki: Lani 15. marca je v Janji pri Bijeljini požar uničil 75 poslopij in je 40 družin ostalo brez strehe. Glavni odbor je pogorelcem takoj nakazal 10.000 Din, okoliške organizacije pa so požrtvovalno zbirale hrano, denar in gradbeni material za pogorelce. Izdatno pomoč so organizacije izkazale tudi pogorelcem v Oštarijah in Dolnjem Kr?.-ljevcu. Lani marca so bile tudi hude poplave, ki so povzročile največ škode okrog Siska. Tudi poplavljencem je nudil Rdeči križ izdatno pomoč. Z denarjem je Rdeči križ podprl 502 revni družini.
V	vsej državi je poslovalo lani preko 250 samaritanskih tečajev, ki jih je obiskovalo blizu «000 tečajnikov. Velike izdatke je imel glavni odbor pri urejevanju poslopja na svoji posesti v Beogradu. V tem poslopju je urejena reševalna postaja. ki lahko nudi pomoč in zavetje sto osebam. Dobro je urejen oddelek, ki bo nudil potrebno pomoč žrtvam zračnih napadov. Reševalna postaja v Beogradu je sploh vzor za podobne ustanove v vsej državi. Pri humanitarnem delu so kazali veliko vnemo tudi najmlajši člani Rdečega križa. Med letom je poslovalo 675 šolskih kuhinj, v katerih je dobilo oskrbo okrog 42.000 revnih otrok. Organizacije podmladka so lepo napredovale ter štejejo na 3770 šolah že 362.544 članov.
Dom v Kraljeviči in njegova gospodarica
Ljubljana, 13. aprila.
Občni zbor Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani ima tudi radostno nalogo proslavitvi petletnice, odkar so se počitniške kolonije Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani preselile v Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviču Delegatke bodo slišale
BSsr^Tnl
Marija Gašperlinova
na občnem zboru obsežno poročilo o neumorni delavnosti, ki jo zahteva to lepo počitniško zavetišče. Slišale bodo o velikem trudu pri iskanju in zbiranju podpor od privatnikov in oblasti, pri obnovi in urejevanju doma, pri pogajanjih z raznimi dobavitelji, pri prevozu in nakladanju potrebnega materij a1, a, pri oskrbi otrok
Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči
Sinji Jadran - razstavljen v Ljubljani
Za razstavo ob kongresu JS se vršijo vnete priprave
Ljubljana, 13. aprila
To poletje in jesen bomo imeli v Ljubljani kar nepretrgano vrsto širokopotezno zasnovanih razstav: v prvi polovici junija veliko kolektivno razstavo upodabljajoče umetnosti, ki obeta biti največja in najzanimivejša, kar jih je bilo doslej pri nas, v juliju nato obrtniško razstavo, ki jo pripravlja Društvo jugoslovenskih obrtnikov, od 6. do 15. septembra pa bo v okviru jesenskega velesejma odprta Jadranska razstava, lei jo organizira oblastni odbor JS. Jadranska razstava bo nudila Ljubljani in vsej široki slovenski javnosti, ki zmerom kaže živo zanimanje za vse dejanje in ne-hanje našega morja in pomorstva, priliko, da se naužije jadranskih zanimivosti in lepot doma, na licu mesta, ne da bi bilo treba romati do Sušaka in še dalje, za kar je zmerom treba šteti denar.
Razstava bo napolnila paviljona J in G in bo razporejena na 16 oddelkih. Prvi bo posvečen organizaciji JS. Gradivo zanj bo pripravil oblastni odbor sam v posebnem odseku z g. dr. Vladimirjem Murkom na čelu. Tu bo med drugim prikazana zgodovina in organizacija društva, statistični materijal v grafikonih in slikah, gradivo o narodnem obrambnem delu. Posebne pozornosti bo gotovo deležen oddelek o zgodovini pomorstva na Jadranu, ki ga bo uredil g. Franc Herman. Tu bodo razstavljeni plastični zemljevidi, stare pomorske karte, modeli in slike starih ladii itd. Prirejena bo tudi rekonstrukcija bitke pri Vi-su. za katero bodo prispevali material med drugimi zemunski arhiv naše voine mornarice ter razni muzeji v državi, nekaj
ter pri mnogih drugih rečeh in zadevah. To poročilo jim bo pojasnilo, kako velikansko delo je izvršila za mladino sestra Marija Gašperlinova.
Kaj je bila Gašperlinova v vseh teh letih našim otrokom, lepo opisuje članek, ki ga je o njenih zaslugah za dom in o njej v »ženskem svetu« pod naslovom »Kamen do kamna palača« napisala Marija Gras-sellijeva: Danes odpira dom gostoljubno vrata stotinam naših okrepčila potrebnih otrok. Nad sto lastnih, z lastnimi žimni-cami in perilom opremljenih posteljic čaka v solnčnih, zračnih, parketiranih sobah ... in velika obednica čaka z ličnim belim porcelanom po mizah, kozarci in niklja-stim priborom. In zunaj čaka s soljo in jodom prepojeni zrak, in solnce in morje in školjke in čolni in pesek in kroket, ping-pong in žoge ter vse tiste tisočere čudo-vitosti, ki jih najde otroško srce in otroška fantazija na tako krasnih počitnicah, i Predvsem pa najde vsako mlado srčece j tam svojo drugo mamo. Dobro gospo Ga- j šperlinovo. Neutrudno gospo Gašperlino- j vo. Zlato gospo Gašperlinovo z njenim ne- | zlomljivim optimizmom, njeno neizčrplji- ! vo dobro voljo in njeno neizmerno potrpežljivostjo. In nobena njenih malih ne leže k počitku, ne da bi se poslovila z objemom.«
Članek je zaključen z željo: Dal Bog, da bi lepemu domu večno svetila svetla zvezda sreče! K temu bodo delegatke gotovo pristavile: Dal Bog, da bi lepemu domu sedaj, ko ga je prenovila, še leta in leta gospodarila sestra Gašperlinova, najboljša naša gospodarica. Saj vemo vsi, da brez nje slovenski otroci Doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči ne bi nikdar imeli.
zanimivih spominov pa bo prispelo tudi z Visa samega. Kotičku o zemljepisu Dalmacije in Primorja, ki ga bo uredil pater Janez Zurga, bo pridružena tudi zanimiva mineralna in geološka zbirka in zbirka fo-silij, ki ju pripravlja g. dr. Pajnič, za pregled naše oceanografije pa bo poskrbel univ. prof. dr. Hadži. Za meteorološki oddelek. ki ga bo uredil docent dr. Reva. ie obljubil nekaj prispevkov že tudi splitski meteorološki institut. Veliko zanimanje bo vsekakor vzbudil oddelek, ki bo prikazal naše obmorske podzemeljske jame in ki ga bo uredilo Društvo za preiskovanje jam Za prirodoslovje našega jadranskega pasu bo prav tako poskrbel g. dr. Pajnič. dalmatinske in primorske narodne noše in vezenine ter šege in običaje pa bo prikazal poseben oddelek pod vodstvom inšpektorja srednjih šol prof. Kamila Tončiča, ki je znan strokovnjak na tem' polju. Za območje slovenske jadranske obale pa mu bo stal ob strani ravnatelj našega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt g. Račir
Poglavju numizmatike in filatelije bosta sledila obsežno organizirana oddelka za promet in tujski promet. Priprave za prometno razstavo vodi g. inž. Nagode, najzanimivejše gradivo pa je že obljubila pomorska direkcija v Splitu z direktorjem Stipanovičem in podravnateljem Vizinom, ki je naš najuglednejši strokovnjak na tem polju. Sodelovale bodo tudi vse naše pa-roplovne družbe in vsi naši aeroklubi in avtoklubi. Poseben kotiček bo posvečen vprašanju zveze Slovenije z morjem. V prikazu tujskega prometa na našem morju bodo tekmovale med seboj vse podruž-
nice Putnika v državi ter vsa kopališča, zdravilišča in občine na Jadranu. Med obiskovalci, ki jim je mar umetnosti, bodo deležne posebne pozornosti arhitektonske znamenitosti Dalmacije, ki jih zbira poseben odsek pod vodstvom g. Marjano-viča. Naslednji oddelek bo zavzela naša vojna mornarica z razstavo, ki jo pripravlja ministrstvo vojske in mornarice samo. Minister je dal svojim podrejenim edini-cam posebno dovoljenje za udeležbo in je vodstvo priprav posvetil znanemu strokovnjaku, našemu kapetanu fregate gospodu Mirku Bleiweisu. V oddelku o upodabljajoči umetnosti in našem morju bodo sodelovali po vsej priliki najuglednejši jugoslovenski umetniki. Priprave za ta del razstave vodi akad. slikar prof. Šantel. Iz-bera del bo precej stroga, tako da bo razstava v pravem pomenu besede kvalitetna. Gospodarsko razstavo pripravlja poseben odsek pod vodstvom novinarja Potočnika, poleg trgovinskega ministrstva pa bodo sodelovale tu skoraj vse tovarne iz Dalmacije, kmetijske zbornice, ribiška društva itd. Kot velika atrakcija se obeta s tem v zvezi brodograditeljska razstava, ki se zdaj vrši na Korčuli. pa jo bodo jeseni prenesli na naš velesejem.
V celoti bo jadranska razstava v resnici ena najlepših in najzanimivejših, kar je bilo doslej prireditev te vrste v Ljubljani, saj bo to prva Jadranska razstava tako velikega obsega v državi. Poleg drugih zanimivosti bo tu še posebna razstava morskih rib, k? jo bo priredila Zveza ribiških društev iz Splita z ribiškimi zadrugami iz Primorja. Za to razstavo bodo s Sušaka pripeljali tri ali štiri velike cisterne morske vode, ki jo bodo po posebnem receptu univ. prof. dr. Hadžija preparirali tako, da bo ostala dobra in čista kakšnih 10 do 12 dni. V zvezi s festivalom mestne občine bodo povabili v Ljubljano tudi znamenite sinjske alkarc:. bokeljsko mornarico in Korčulane z njihovo »More.ko« in »Kumpanijo*. ki so že na lanskem festivalu želi tako ogromen uspeh. Na razstavi bo sodelovalo okrog 400 mornarjev, sejm-ski prostor pa bo dobil za to priliko lice obmorske luke, tako da se bo prve dni septembra v resnici Jadran preselil v Ljubljano.
Pozor
Mihail Vrbič
(1S65—1935) Rodil se je v Ljubljani 15. aprila pred 70. leti, v soclraški dolini ga pa pozna vse, staro in mlado. Življenja pot ga je privedla k nam kot 24 letnega učitelja novinca, in sicer pod neposrednimi vplivi sošolca, pisa-
teja Matije Mračeta, ki je bil iz Zapotoka doma. Od tedaj se g. Vrbič ni premaknil nikamor drugam. Poglobil se je v sodraško grudo in tukajšnjega človeka kakor noben rojeni Sodražan in postal ljudski učitelj in javni delavec v polnem smislu minule idealistične dobe. Kot izbornemu učitelju mu je šel skozi roke dober poldrugi rod Sodra-žanov, med njimi lepa vrsta izobražencev, kot soustanovitelju in vodji posojilnice pa marsikateri prihranjeni krajcar našega su-horobarja. Sam dober sadjar in čebelar, je stal ob strani s praktičnimi gospodarskimi nasveti kmečkemu ljudstvu več desetletij. Njegova neutrudna roka je pocepila skoro vse sadno drevje naše doline. Možje Vrbi-čevega kova sicer ne pričakujejo ne hvale, ne priznanja, a iskrenih čestitk ob prigod-nih večerih njihovega življenja se vendar ne morejo ubraniti. Saj imajo hvale dolžnih brez števila. Kaj ne, gospod nadučitelj: vsakomur svoje, vsem pa vse!
Dolenjski očak Janez Marolt
Kako zdrav rod biva na Dolenjskem, nam najboljše spričuje življenjska pot in izredna starost Janeza Marolta, ki je nedavno v Kostanjevici praznoval svojo 951etnico in 20ietnico zaslužnega pokoja po naporni službi davčnega uslužbenca.
Dolenjski očak Janez Marolt se je rodil v Bistrici v Sentpetrski fari in, ker je bil zelo nadarjen, so ga starši poslali v novomeške šole. Ko mu je oče umrl, je moral že iz druge gimnazije spet nazaj domov in še zelo mlad je moral v boj za obstanek. V Mokronogu je služboval najprej v notarski pisarni, potem pri okrajnem uradu, pri sodniji, bil je nekaj let tudi poštar, v pokoj pa je stopil kot davčni ekse-kutor v Kostanjevici, ko mu je bilo že 75 let. Oženjen je bil dvakrat in je imel 7 otrok. Tri hčerke so mu zgodaj umrle, štirje sinovi se pa po njegovem zgledu
veliko pranje j'e skupno pranje!
Krpe za čiščenje se perejo skupaj z ostalim perilom — prašno, često nezdravo perilo skupaj s posteljnino. Kako lahko se prenese na ta način nevarne kali in nesnago na perilo, ako se ga ne opere zares higijenično čisto. Zato vzemite za veliko pranje Schichtov Radion.— Pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi periio, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali.
* Kar |e dobro za pran{e navadnega perila, velja tudi — seveda vsako na svoj način prano za volno in svilo.
Domači izdelek
R. J. 4-35
dobro uveljavljajo v življenju. Naporna je bila njegova služba, dosti hudega je prestal, o6tal pa je veder in čil ter čislan zaradi svojih vrlin in življenjskih izkušenj. Nekajkrat je že bil med »apostoli««, katerim škof v velikonočnem tednu umi-
va noge in vsakokrat so mu ostali -»apostoli« poverili na'o2o, da se ie zahvalil škofu.
Prijatelji in rojaki so prepričani, da bo še dokaj let veder in zdrav dokazoval dolenjsko žilavost.
Nemška pisateljica — slovensko srce
Te dni odkrijejo v Planini pri Sevnici skromen spomenik pisateljici Aniki W a m-Brehtsamerjevi, ki je pisala nemško, a je vedno poveličevala našo zemljo in nje slovensko prebivalstvo. Relief za ploščo je izdelal kipar in slikar Niko PirnaL
Se nedavno umrla pisateljica Anika Wambrehtsamer je res pisala pretežno v nemškem jeziku, ker so jo tako silile rodbinske in socialne razmere in ker je bila morala zapustiti rojstni kraj že v zgodnji mladosti ter se stalno naseliti v Gradcu. Tako ni imela prilike, da bi se dovršeno priučila svojega materinskega jezika. Vendar je že takoj v začetku svojega literarnega delovanja stremela za tem, da bi se začela izražati v slovenski književni bese-dL Svojo obširno knjižnico si je izpopolnila z bogato izbiro slovenskih knjig (Cankar, Zupančič, Tavčar, Jurčič itd.). Z njenim največjim delom »Heut* Grafen von Cilli und nimmermehr«, ki je slavospev slovenski zemlji, je hotela uresničiti dolgoletne sanje: postaviti si skromen dom v svojem domačem kraju, da bi se tako mogla čim svobodneje razvijati v literarnem delovanju s slovensko besedo .
Prvi poizkusi v slovenskem jeziku so bile njene lirične domorodne pesmice, ki so pa zaradi njene nagle smrti ostale še v rokopisu. V teh pesmicah, kakor tudi v vsakem njenem delu se zrcali nje neizmerna ljubezen do rojstnega kraja in širše domovine. Vprav zaradi tega so ji nemški šovinisti v Gradcu delali preglavice in očitke. O tem predobro vedo vsi njeni prijatelji in znanci. Najočitnejši dokaz njene nesebične požrtvovalnosti do rojstnega kraja pa je njena nad 460 strani obsegajoča, v slovenskem jeziku spisana kronika planinskega gradu in trga. Kronistka se ni strašila ogromnega truda ln velikih
gmotnih žrtev ter je iz gole nezabne ljubezni do svoje domače grude napisala to delo in ga podarila svojim rojakom.
Kroniko začenja z naslednjimi besedami: »Nisem pisala te knjige iz častihlepja in samega zanimanja za splošno zgodovino, temveč iz idealne Itubezni do Planine, ožje svoje domovine, ki mi je najlepši in najmilejši kraj na vesoljnem svetu, in iz prizadevanja, da storim to domovino nesmrtno in na podlagi zgodovinskih podatkov dokažem, da ima tudi naš trg nad vse zanimivo zgodovino, ki se strinia z zgodovino in razvojem slovenske zemlje in
vsega naroda.« Zaključuje pa kronika z naslednjimi vrsticami: »Moja Planina naj med svojimi zelenimi gorami nadalje cvete in sanja, mladi pa naj iz te kronike razvidijo, kdo so bili njihovi očetje in kako se je naša domovina razviiaia. Bog jo čuvaj!«
Trboveljski slavčki v razmahu
Trbovlje, 13. aprila
V ponedeljek bodo Trboveljski slavčki po daljšem presledku spet nastopili s samostojnim koncertom v Ljubljani, za ta svoj nastop se pod vodstvom dirigenta šuligoja Se delj časa z vso vnemo pripravljajo. Koncert obeta biti posebno zanimiv že zavoljo tega, ker bo tokrat prvič v našem glasbenem življenju nastopil mladinski zbor obenem z moškim zborom, ki šteje dvanajst odraslih pevcev, pretežno rudarjev. Trboveljski slavčki so v teh letih, kar nastopajo v javnosti, v obče napravili prav lep pevski razvoj. Iz njihove nadarjenosti se po malem razvijajo individualni pevski talenti in tako bo mala Rezika Koritniko-va, ki jo že od prej pozna naše občinstvo po manjših solističnih vložkih, v ponedljek samostojno zapela troje Adamičevih skladb (V Korotan, Uspavanka, Vesela pesem). Koncertni program je v prvi vrsti posvečen izvajanju Adamičevih del, med njimi nekaj čisto novih (Novoletna koled-nica, Mlada mi je draga in Jezus na Sveti gori). Mimo Adamičevih Skladb bodo slavčki zapeli še Iv. Mateliča - Ronjgova čače moj. pretresljivo posmrtnico, ki jo je avtor posvetil žrtvam nedavne hrastni-ške katastrofe in s katero bodo mali pevci uvedli svoj večer, in Grabčevo Jezusu pušeljček.
Razen v Ljubljani bodo Trboveljski Slav-
čki nastopili še v Kočevju v soboto zvečer in v Ribnici v nedeljo popoldne. Za poznejši čas pa ima zbor v načrtu še turnejo po Hrvatski in Slavoniji, odkoder je dobil vabila iz raznih mest (iz Osijeka, Vukovar a, Slavonskega Broda itd_). Za posebno odlikovanje slavčkov m njihovega pevovodje pa lahko smatramo povabilo, ki ga je zbor prejel pred kratkim iz Prage, kjer se bo vršil jeseni velik mednarodni kongres za. glasbeno vzgojo, v okviru te velike elitne prireditve, ki se pripravlja na pobudo angleških glasbenih pedagogov, bodo nastopili s svojimi koncerti najboljši mladinski pevski zbori vsega modernega sveta. Kako veliko važnost polagajo v Pragi na udeležbo Trboveljskih slavčkov, kaže dejstvo, da je kongresni odbor že trikrat pisal vodstvu zbora v Trbovlje in mu stavil najugodnejše možne ponudbe. Prireditelji žele, da bi dirigent šuligoj na kongresu tudi predaval o izkustvih ki jih je doživel s svojim zborom. Predavanje naj bi bilo v zvezi s praktično demonstracijo petja, poleg tega pa bi slavčki sodelovali še pri skupnem nastopu in priredili v Pragi pri tej priliki tudi samostojen koncert. Kakor smemo upati, bodo odločujoče instance storile vse, kar je treba, da bodo trboveljski slavčki lahko šli v zlato Prago natrgat novih lovorik svojemu in našemu narodnemu imenu.
#JUTRO« št. 88
4
neunja, rr. irc«;
PESEM POMLAD«
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes ob 3i S* 7>15*n 9.15 url zvečer
VELIKA PR3
Mil 11M
SA VELEFTLMA
r katerem poje slavni tenor
RICHARD TAUBER
Sodeluje:
DUNAJSKI DE6 JI
Predprodaja vstopnic od 11.—'%13. ure!
Glasba: FRAN SCHUBERT
ZBOR.
Rezervirajte vstopnice!
omilili Viteškega kralja
Zbirko sIFt yl življenja ln smrti našega
blagopokojnega vladarja je posetil v sredo 10. t. m. tudi ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rozman ter se izrazil tako glede zamisli, kakor glede izvedbe, zelo pohvalno.
Prav pridno prihajajo v Jakopičev paviljon tudi naše šole. Resno zro njih nedolžne oči na žalostne prizore tragičnih oktobrskih dni. a že se jim zjasni lice, ko gledajo nasmejane kraljeviče, ki vozijo enokolnico. piše jo naloge, se igrajo s psički in se stiskajo v mamino naročje, prav tako kakor en? sami. Mnogo solza prikipi odraslim po-setnikom pred slikami, ki kažejo Velikega kralja najtesneje obkoljenega od svojega ljudstva, med trboveljskimi rudarji, kmeti i-/ Like in Južne Srbije, med junaškimi bor-c iz svetovne vojne, ki zdaj zopet v miru obdelujejo svojo zemljo. »In te dobre oči so morale umreti« reče tiho redovnica, in si briše oči, ki ne smejo jokati. In prihajajo množice vojakov ter napolnijo paviljon do zadnjega kotička, da vidijo svojega najvišjega vodjo, ki ga ni več.
V	sredo je posetilo razstavo pod vodstvom g. Mire Znidaršič okoli 50 članic »Zveze gospodinja, ki so po lepem govoru g. prof. Mire Virglerjeve svečano obljubile, da hočejo skrbeti, da večna luč pred spomenikom Kralja - Mučenika ne bo nikdar ugasnila, kakor ne bo nikdar ugasnila naša ljubezen do Njega in uedinjene domovine.
Danes ob 11. bosta ponovila uspele recitacije globoko občutenih spominskih pesnitev gg. visokošolca Gerk Rudi in Berger
Branko.
V	nonedeljek ob 16. se bodo učenke me-šanske šole v Zgornji Šiški pod vodstvom uiteljice Gregoričeve poklonile mrtvemu kralju z lepim recitiranim prizorom.
Ve!!k uspeh „Naše besede"
Klasična gimnazija j« tudi v teh dneh duhovne in gmotne raztrganosti ohranila staro tradicijo poglobljene kulturne vzgoje in ustvarjanja. O tem je našo javnost v četrtek zvečer vnovič prepričala prireditev »Naše besede«, ki so jo pripravili njeni študentje v nabito polnem dramskem gledališču. Režijsko vodstvo večera, ki je v okviru pietetne počastitve spomina Viteškega kralja podal revijo slovenske besede, kakor je rasla v slovstvu od prvih Trubarjevih početkov do današniih dni. je imel član Narodnega gledališča Lipah, sodelovalo pa je nad 250 dijakov i« dijakinj zavoda s pet.iem, dekiamacijami in recitacijskirai zbori Izvajanje bogatega sporeda je pokazalo, da razpolagajo naši mlad^ humanisti s kupom dobrih talentov za dramatski m koncertni oder Dobršen de! večera je izpolnila slovenska pesem, v kateri se nam J: predstavi! pod vodstvom prof Kramolca izredno o& se/en, glasovno umerjen in ubran dijaški ■:bor, kakršni v> najbrž tudi dandanes že redki na Mah I/med •zbornih dekl.imacn
so bile nekatere prav skrbno naštudirane in z globokim občutjem izvajane, med solisti pa so vzbudili posebno pozornost re-citatorji Črtomira v Uvodu h Krstu pri Savici, Gregorčičeve Predsmrtnice, Pregljeve Modrejce in Kosovelovega Boga. Vsi izvajalci so želi viharno zahvalo in pohvalo občinstva.
Svečanost ruskih oSisirJev
Ljubljanski odsek Zveze ruskih oficirjev je priredil zvečer v Oficirskem domu lepo komemorativno svečanost za prvo polletnico smrti Nj. VeL ViteŠcega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Predsednik zveze general Pavel P. Bogajevski je govoril o velikem vladarju kot ruskem kadetu, princu, prestolonasledniku, vojskovodji, kralju in apostolu miru. Razen velikega števila izbranega ruskega občinstva so prisostvovali tej lepi komemoraciji pomočnik komandanta dravske divizijske oblasti, brigadni general Jovanovid, ko-
mandant arliljc;i>c brigadni general Pekič ter komandanti vseh polkov t Ljubljani s častniškim zborom.
Dragi spomini na vrnitev mrtvega kralja
Na sporninaki razstavi v Jakopičevem paviljonu vzbujajo med premnogimi dragimi spomini iz življenja Viteškega kralja posebno zanimanje slike velikega obsega, ki jih je razstavil mladi Dalmatinec Bo-rovič. Te slike ostanejo trajno živ dokument, kako je naš narod na Jadranu, na pragu domovine, v Splitu sprejel telesne ostanke Viteškega kralja lani 14. oktobra. Prva slika predstavlja trenutek ob 6. zjutraj, ko se kr. brod »Dubrovnik« bliža splitski obalL Druga slika: zadnja služba oficirjev »Dubrovnika« Vrhovnemu admiralu, — krsto neso z ladje na veliki po-moL Na tretji sliki Je krsta visoko na ka-tafalku, okoli katerega so zbrani člani narodnega predstavništva in vsega našega Primorja, videti je množice, ki se v procesiji poklanjajo mrtvemu kralju. Četrta slika je apoteoza: Viteški kralj leži na ka-tafalku, visoko pod baldahinom, mornarica v vojni opremi stoji mirno, v ozadju je »Dubrovnik«. Peta slika predstavlja nepo-ic^bni trenutek, ko so Sokou dvignili krsu> s katafalka. Na šesti sliki je zapuščena splitska obala z otožne plapolajočimi črnimi zastavami, ki vzbujajo v gledalcu strašni vtis sodobnih dni.
Nadalje je na razstavi Da ogled poseben album s 54 fotografijami formata 18X24. V njem so posnetki od turobnega splitskega jutra, ko se je mrtvi kralj vrnil v domovin^, do pokopa na Oplencu. od Splita preko Zagreba do Beograda se vrstijo prizori, vidimo mladega kralja in člane dvora, prizore Iz veličastnega žalnega sprevoda do beograjskega kolodvora, potem zadnje trenutke na Oplencu, ko polagajo Viteškega kralja v kripto. Za zaključek albuma je krasna umetniška .slika Oplenca, posneta na večer pred pogrebom. V celoti zasluži delo splitskega fotografa res vso pozornost, saj je na naši razstavi lepo prikazal, s kako bolestjo in dostojanstvom je Jadran sprejel mrtvega kralja. Vsakdo, ki mu Je do dragih spominov na nepozabne dni narodne žalosti, s! lahko slike nabavi, še zlasti pa bodo v pomemben okras našim in državnim ustanovam.
Ceste gradbenega materijala in delavske mezde so
zdaj na najnižji stopnji
Vidimo torej, da sc pacfle ccne gradbenega materijala od leta 1930 povprečno za 50% in da lahko torej zidamo hiše zdaj v
iT
j kine Dvor
Tel 27-30
Dan»-a ob 3., 5., 7. m 9. uri zvečer i»reUNtavn Hmeha in zabavi*
v t." &
iii
rfb
»enot*
kot
P
0 I II H H I € II € a
Vstopnina 4.50 m 6.50 Din
Ji
i
Zastoju v gradbeni stroki posveča naša širša javnost vse premalo pozornosti. Ljudje mislijo, da gre samo za manjše število sezonskih delavcev, ki so ostali brez zaslužka, pa še ti si znajo večinoma pomagati z zaposlitvijo v drugih strokah. V resnici so pa posledice tako velikega zastoja v gradbeni stroki, kako: ga preživljamo zdaj, neprimerno hujše, da ne rečemo naravnost katastrofalne, saj trp' pri tem nepopravljivo škodo poleg gradbenega inženjerja, arhitekta. m avbnika in delavca tudi naša obrt, naša trgovina m industrija, kajti vse to je medsebojno tako tesno povezano, da mora zastoju v eni stroki slediti zastoj v drugi A še nekaj je, na kar ne smemo pozabiti, namreč pomen živahne gradbene de-'avnosti za splošne socijalne. kulturne in hi-gijenske razmere naroda. Cim več novih stanovanjskih hiš in drugih poslopij bomo zgradili tem višja bo naša splošna kulturna stopnja. Zato bi morali prav vsi od državnih, samoupravnih ln občinskih obla sti do posameznika pomagati, da spravimo gradbei o delavnost iz sedanjega mrtvita spet v normalni tir živahnega razvoja
Ce govorimo o potrebi poživitve gradbene delavnosti je trena v prvi vrsti z vsem poudarkom povedati da je zdaj investiranje kapitala v nove hiše najugodnejši čas Cene so v gradbeni stroki padle tako nizko da bi pomenilo novo padanje cen neizogibno katastrofo ker bi propadla vsa gradbena podjetja. Kako daleč smo že prišli v tem pogledu, nam pokaže kratek pregled cen v gradbeni stroki pred štirimi leti in zdaj Gradbeni materijah prva cena je iz leta J 930, druga ob koncu leta 1934 1000 zida kov 650.—. 350.— Din, 10 kg živega apna 260.—. 160.—, 1 m3 peska za zidanje 60.—. 35.—, 1 m® peska za omet 90.— 35.—. 100 Kg cementa 52.—, 72. -, 1 m-1 rezanega lesa 700.—, 350.— 1 m3 merkantiinega lesa 300.—, ISO.—, 1 m' desk 700.—, 300.—, 100 kg betonskega železa 400.—. 350.—.
Delavske mezde: preddelavec na uro S.—, 6,— Din. zidar na uro 7.—, 5.—, tesar 7.—, 5.—, težak 4.—, 2.50.
glavnem za polovico ceneje, kakor pred štirimi leti. Podražil se je edino cement ta sicer zaradi državne trošarine in karteli-ranja cementnih tovarn. O tej podražitvi bi se dalo marsikaj povedati, toda to vprašanje ne spada sem. Tudi delavske mezde so tako padle, da je izključeno, da bi mogla gradbena podjetja plačevati svoje delavstvo še slabše. Jasno je torej, da smo dosegli v gradbeni stroki glede nizkih cen najnižjo stopnjo in da lahko mirno investira denar v novo hišo, kdor ga ima. Tako poceni ne bo nikoli več prišel do nove hiše, saj je jasno, da morajo cene v gradbeni stroki prav kmalu poskočiti ali pa bo sledil sedanjemu zastoju popoln polom, kar se pa ne sme zgoditi, ker bi bile posledice ne-dogledne. Kaže se pa od novega leta dalje že tendenca porasta cen.
Poživitev gradbene delavnosti je v veliki meri odvisna od splošne poživitve našega gospodarstva, torej tudi od velikih javnih del. ki nam jih obeta vlada že v bližnji bodočnosti. če bo res mobilizirana cela milijarda za javna dela — česar ne dvomimo — se bo uujno morala v kratkem poživiti tudi gradbena delavnost Ln tedaj bodo začele cene gradbenega materijala skakati. Kdor torej hoče zidati še pod najugodnejšimi pogoji naj se požuri. da ne pride pre-
Film Z. K. D.
v prostorih Elitnega kina Matice
Danes ob 11. predpoldne originalni ruski velefilm
Pot v življenje
Himna dela in srolje Sila človeškega ustvarjanja! NajmZja vstopnina Din 3.50, 5.5o ui 6.50
pozno. Poftvitev gradbene detevrosti je tako nujna, da ne smemo dvomiti, da mora v kratkem priti, saj ni mogoče misliti, da U doživela naša gradbena stroka katastrofo, ki bi n«m prinesla nedogled no škodo.
10 let dela in uspehov pri ptujski elektrarni
Ptuj, 15. aprila.
V nedeljo je bil v dvorani Narodnega doma X. občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj-Breg in okolico, ki je obenem proslavita svojo desetletnico. Žc takoj po vojni, ko so v Ptuju po mestnih ulicah le tu in tam brlele plinske svetiljke, se je za ustanovitev zadružne elektrarne zavzel ptujski odvetnik dr. Fermevc. Dosegel je ugodno pogodbo z elektrarno Falo ter ugodno posojilo 1,600.000 Din pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani ' 'ačrt g. dr. Fermevca se je uresničil in ta^o so zažarele pred 10 leti prve žarnice po ptujskih ulicah. Lepo zaslugo g. dr. Fermevca je mestni predsednik g. Jerše v svojem slavnostnem govoru primerno podčrtal.
Razvoj zadružne elektrarne je bil zelo ugoden, saj je vodstvo vse od ustanovitve v spretmn rokah predsednika dr. termev-ca. Elektrarna dolguje danes samo še 26.000 Din, a posojilo je itak krito z zalogo blaga v vrednosti 149.677 Din in s terjatvami 130.000 Din. Vrednost omrežja je danes po vseh odpisih 312.7L5 Din, kar je le še ze-Lo malo, ako pomislimo, da je celotna naprava stala 1,600.000 Din. Zadružnikov šteje elektrarna danes 780 in ima vplačanih deležev 309.030 Din. Tok se je v 10 letih znižal od 6 na 3.30 Din za razsvetljavo, za industrijo in obrtnike pa je celo po 1.03 Din do 1.30 Din. Omrežje se je razširilo od Nove vasi do Turmšča. in od Brstja do Viča-ve. Pri volitvah je bi! ponovno soglasno izvoljen dosedanji predsednik dr. Fermevc, ki mu je občni zbor za uspešno delo izrekel iskreno zahvalo.
Izsuševanje Sorskega polja
Stara Loka, IL aprila Pod Sv. Joštora izvira potok Zabnica. Njegova struga je majhna, na videz prav nič nevarna... Toda ob vsakem večjem deževju se voda razliva na široko po poljih in travnikih. Samo v enem desetletju ie uničila kmetovalcem nad 5 vagonov krompirja m nič nenavadnega ni, da vdira v hleve. Zabnica zamaka okrog 5 km* sveta, ki ga hočejo zdaj napraviti kolikor mogoče plodnega. Prvi ukrepi so bili izvršeni že L 1933., ko se je Zabnica regulirala med vasema Sutno in Zabnico (vas), kjer je bila nadloga največja. Dela so potem zastala, zato pa je tembolj razveseljivo, da je uvidevnemu prizadevanju staro-loškega predsednika občine g. Hafnerju uspelo, da se bo letos Zabnica regulirala v nadaljnjem toku. Banska uprava je namenila 70.000 Din, nekaj pa bodo prispevali domačini
Najlepšo
nagrad®
sprejme človek v starosti, ako si je bil pravočasno utrdil telo zoper starostne hibe. Tako zamore pri dobrem zdravju motriti, kako se morajo drugi boriti zoper slabosti, srčno tesnobnost, omotico, glavobol, šumenje v ušesih, delovno nesposobnost, revmatizem, putin ln pre rano poapnenje žiL Pravilno izvedeno vsakoletno spomladansko zdravljenje s pomočjo sokov primernih zdravilnih zelišč osveži ves organizem, poživi obtok krvi, ohrani prebavne organe v redu in ščiti zoper pre raco staranje. Iz takih preizkušenih zdravilnih zelišč se izdeluje v ostalem znani Planinka-čaj Bahovec, ki se baš sedaj splošno uporablja za pomladansko zdravljenje.
tega, ker »od ni bil pravilno naložen in so
ojnice dvigale žival kvi&u. Zakotnik je skušal pomiriti žival baš v hipu, ko se ie ta visoko dvignila s sprednjimi nogamu Konj je treščil gospodarja z vso silo n* glavo. Kop>ito je prebilo lobanjo, da »e je mož zgradil nezavesten. K ponesrečenen je prihitel zdravnik dr. Hubad ix Škofje Loke. Zakotnika so naložili na stražiški avto, da bi ga odpeljali v Ljubljano. Pa ni bilo treba. 2e med prevozom j- revež izdihnil.
Klance znižujejo
Litija, 12. aprila Med najbolj nevšečnimi je bil v Teme-niaki dolini znani Spančkov klanec pri Pustem Javorju. Imel je 10 odst. vzpona in je delal preglavico starim furmanom še v časih, ko je bila ta cesta glavna prometna žila z Dolenjske proti Zasavju in Štajerski. Z-daj ga prelaga 25 delavcev iz okoliških vasi. Delali bodo vse poletje. Dela j vodi inž. Kadunc z banske uprave. Nova cesta bo šla pod sedanjim klancem in bo imela le 1 odst do 3 odst vzpetine. Sredstva za prelaganje ceste »o dovoljena iz fonda za javna dela. Iz tega bodo popravljeni tudi nekateri drugi klanci v območju litijskega sreskega cestnega odbora. Tako je 50 brezposelnih rudarjev iz zagorske doline zaposlenih pri zniževanju Hut-narjevega klanca med Lokami in Šemni-kom. Klanec je dolg pol kilometra in je imel doslej tudi okrog 10 odst. vzpona. Za prebivalstvo kandrške doline pa je važna prestavitev klanca v Zabšah, ki leži na meji litijskega m kamniškega sreza. Dela vodi inž. Brus.
Konj je ubil gospodarja
Skofja Loka. 12. aprila .T^mljica žabniŠkega pokopališča je sprejel vase spoštovanega posestnika iz Form •akoba Zakotnika, katerega tragična smrt ie vzbudila splošno sočustvovanje. Te dni je vozil Zakotnik iz greznice gnojnico na njivo s sodom, ki je imel naloženega na dvokolesnem vozičku Pri delu mu je pomagala žena Marjana v voziček pa je bil vprežer. konj, ki ga Zakotnik še ni imel do!g<; pn hiši. Ko so sod znova naložili m prišli kakih 100 kx>r«Rov od domače hiše. se je pričel konj plašiti, najbrž zaradi
Umetnine z morja
Ljub!jana, Lx eprfla Po orpešni rar*tavi prof. Bakovičsa na« bo obiskal še en slikar solnčnega Jadrana, in sicer IpoJit Majkow-sky, profesor srednje tehnične šole v Sinju pri Splitu, ki bo razstavil umetniške slike v unkmski »Beii dvorani i. Ipolit Majkowsky ni prav za prav naš rojak, je posta! naš po svoji slikarski umetnosti. Poklonil je svojo dušo tistemu kraju. v katerem biva in ki mu je dal toliko poguma in volje zg. umetniško ustvarjanje. Majko-wsky je rvoja umetniška dela razstavil z velikim uspehom po vsej naši državi in zdaj želi tudi nam pokazati, kaj slika m kakšno umetniško vrednost ima njegovo ustvarjanja.
Kot dol gol etra profesor srednje tehniške šole t Splitu in zdaj kot profesor v Sinju je pokazal velike zanimanje xa našo narodno umetnost zlasti za lepote našega Jadrana. Njemu jc Jadran inspirator m edini siž6 za umetniška dela. Njegove slike niso šablone, kakor jih vidimo skoraj vsak dan po izložbah, vodičih ali knjigah, temveč so nekaj posebnega. Gledajoč njegove »like začuti človek ljubezen do morja. do otokov, mest in obaL Na modrem brezkončnem morju Majkowsky sanja in v snu slika tako živo, tako zvesto, da njegova slika prenese gledalca t bajne kraje. Vsaka slika ima nekaj posebnega, privlačnega. Zato nič nc pretiravamo, če povemo, da je Majkowsky edkri slikar v naši državi, ki je na našem Jadranu našel tolike inspiracije, toliko bogastva za svoj umetniški napredek. Odkril je lepote, ki marsikateremu niso bile znane, aii pa se zanje ni zanimal; zanj je zanimiv vsak greben, vseka palma, vsak zaliv. Vsaka sprememba n«. morju, v kateremkoli letnem času je tako točno prikazana, da čutimo s njegovih slik dih prave poezije, domotožja, hrepenenje, veselje hi žalost in kar je najvažnejše: ljubezen do morja, da zahrepenimo po njemu tudi mi Njegova umetniška duša buči kakor jadranski valovi, počiva kakor pomladna »bonaca« (mirna gladina), smeje »e kakor letni ma-istral (za p a dru vetri-č) in žaluje kakor zimski ekvinokcij.
Majkowsky bo razstavil okrog 80 najlepših slik, ki kažejo lepote naše šolnine Adri-je in njenega zaledja. Njegova razstava bo marsikateremu ustregla v umetniški višini m v cenah. Kdor je bil ob morju, mu bo vzbudila stare spomine z Jadrana ter ga premamila, .da bo odkupil to ali ono sliko za okras doma, dvorane, zbirke. Posebno važna pa bo ta razstava sa našo šolsko mladino. Trajala bo od 30. do 50. aprila, vstopnina bo 5 Din za odrasle, 3 Din za dijake (v skupinah najmanj po 20 dijakov) pa 2 Din.
Zvočni kino Ideal
Danes ob X., 5., 7. In 9.15 uri zvečer premiera
LORETA JUNG ta &. OOBTEZ
v filmu
Kraljica noč?
Film pota zanimivih dogodkov ta
lepe godbe Vstopnina 4.50, 6.50 ta 10.— Dto

Josip Sucky:
08 P©
ozaitiurnlk
VL Moderni posfl.
Pri Kozamurnikovih so bili že nekaj dni bre? dekle.
Ker je bila če? dan zaposlena z gospodinjstvom, je gospa Kozamurnica šele pod večer utegnila prebirati dnevnike. To pot se je posebno zanimala za male oglase.
Mahoma se je zdrznila, sunila svojega moža pod rebra in ga vprašala: »Ti, slišiš, kaj pa rečeš k temu ?« — prožeč mu pod nos nastopni mali oglas v »Narodu«:
»Boljše dekle, z letnimi Izpričevali, želi službe v fini družini. Sprejema od 8. do 12. Cesta na Grad 7.«	17547
Gospod Kozamurnik je površno prebral stavek, zmajal z ramami in zaze-hal.
»Draga Katrica,« je malomarno odvrnil, »preveč sem zaspan, da bi kaj rekel, bojim se pa za tebe. Je že izredna smola, da si moraš vprav za uspavanje izbrati razburljive stvari.«
»Izbrati? Saj moram vendar pogledati v časnike, če potrebujem deklo. In če potem berem, da posel sprejema gospodinje, je to višek nesramnosti. Tega je še bilo treba!«
»Pomiri se vendar. Se je pač slabo izrazila. Morda je hotela samo naznaniti,
doma.«
»Ne smeši se! Posli vedo vse in hočejo že vse tako imeti kakor gospodarji. Toda k tej pojdem. Sicer je ne vzamem — Bog obvaruj! — toda tej hočem pokazati, kaj se pravi sprejemati. To sem dolžna vsem drugim gospodin jam. Jutri med 8. in 12. uro pojdem k njej.«
»Nikar ne! Rajla prespi zadeva Se boš preveč razvnela.«
»Vse eno, tja pojdem. No, le veseli se naj te sprejemne ure! —<
Boljše deM6 prav nič ni bflo presenečeno, ko jo je prišla obiskat gospa Kozamurnica. Damo je sprejela v lično opremljenem kabinetu, kjer je stal umivalnik z marmornato ploščo in koketno drapirana toaleta. Nosilo je domačo haljo — boljšo, kakor pa gospa Kozamurnica — im je obiskovalki ponudilo sedež na počivalnica.
Gospa Kozamurnica je iz nevolje samo napol sedla in z bodiljivim pogledom začela motriti to neobičajno pohištvo.
»Nimam besed...«
»Tudi ni potrebno,« ji je boljSe deHe samozavestno seglo v besedo. »Odgovorite samo na moja vprašanja, madame!«
»Madame?« je vzkipela Kozamurnica. «Kako se drznete me imenovati madame?«
"Ta. naziv sa	rnri nas mctamačuie.
Ze davno je povsod v rabi naslov: madame a!i pa gospa ta in ta. Naziva »mi-lostljiva« smo se že davno otresle.«
Gospa Kozamurnica je od ogorčenosti odrevenela. Njena jeza je bila tolika, da v resnici ni našla besed. Medtem pa je boljše dekle nadaljevalo:
»Zdaj imamo sprejemne ure, kadar smo brez službe, pa tudi v službi si pogodimo sprejemne ure za obiske, in vsako nedeljo in praznik izhod do polnoči.
Sploh je zdaj čisto drugačen običaj. Madame (Kozamurnica se je zganila) ste gotovo prišli sem. da me izprašate, >ie In ko'iko časa sem službovala, kaj
znam in tako. Narobe svet O mojem značaju, službovanju in dehi <rvedočijo poselske bukvice in pa izpričevala. To vam lahko zadostuje. Nasprotno pa jaz o vas nič ne vem im imam tedaj pravico, da vas izprašam, ker ne hi hotela priti spet v roke kaki ugrizljlvki, kakršna je bila moja zadnja gospodinja To boste vendar razumeli, madame!«
»Vi... vi...,« je šopihala Kozamurnica.
»Kar tiho bodSte,« $ je rerfco prestrf-gla besedo. »Saj morate pred vsem slišati vprašanja. Tu je vprašalna pola, ki je bila sprejeta na zadnji poselsiki seji Dobro pazite!«
Vprašalna pola,
ki jo naj gospodinje vestno izpolnijo. Neresni oni podatki se kaznujejo s takojšnjim izstopom posla in z bojkotom gospodinje v vsem ljubljanskem policijskem rajonu.
1.	Koliko časa Je bil zadnji posel pri vas?
2.	S čim ste si nakopali njegovo nezadovoljstvo?
3.	Kako je s prehrano, posebno z večerjo, ki se naj takrat deli in natura, če je morda odkupnina za večerjo običajna?
4.	Ste H kdaj zaradi posla imeH opravka s policijo?
5.	Ali ste sicer dostojna stranka?
6.	Kako pomoč imate za postrežbo poslov, moško ali žensko?
7.	Imate sami vajete v rokah, ali pa ima tudi soprog besedo?
8.	Katere sprejemne ure dovoljujete za obisk sorodnikov in za druge posete pri začasnem pridržku, da ima morebitni ljubček ali ženin samo ob sebi vsako uro prost dostop?
9.	Imate li odrasle sinove tn kakega mišljenja so glede na lepd spol v posei-ski sobi ?
10. Vas H muči ljubosumnost?
»Tako, madame vzemite to polo in jo doma izpolnite. Medtem se bom pa jaz pri sedanjih in prejšnjih vaših poslih informirala in če ne izvem nič slabega, bova nadaljevali pogovor, čim me z vprašalno polo spet posetite med sprejemnimi urami. Adijo, madame!«
Boljše dekle je polo izročilo Kozanrar-nici in jo z na lahnim migom glave odslovilo.
V tem trenutku se je vnela toEfeo časa
zadržana jeza gospe Kozamurnice in s krikom:
»Infamnost!« ji je vrgla polo r glavo ...
»O jo j, Katica, kaj pa tako bi ješ?« je gospod Kozamurnik vzkliknil, pri-žgavši luč. »Vprav v usta si me zadela. Kaj pa se ti je tako strašnega sanjalo?«
Gosp« Kozamurnica si je vnic hladila Se vedno razpaljeno lice in se vsa zmedena ozirala naokrog.
»Bila sem v sprejemni url,« je rekla potem in se nalahno zgrozila, »v sprejemni uri pri tem gosposkem poslu, veš... Imaš prav, rajši ne greni tja. Sanje so bOe urescnozne!«
POMOČ V S ILI
Pred 40 leti, nocojšnjo noč
Ljubljana se je zamajala
Spomini na najhujši potres v naših krajih
Vremenska kronika nam poroča, da je nastopila v začetku leta 1895. izredno ostra m trda zima. Do Novega leta se je še nekako strpelo, takoj v začetku januarja pa je padlo nenavadno mnogo snega, ki* je obležal dolge tedne po ljubljanskih cestah in ulicah. Baje že sto let ni bilo tako hude zime Kaj čuda. če so nato željno pričakovr-ii nastopa pomladi, ki pa se kar ni hotela uveljaviti. Celo veliki teden, ki je bil tudi ono leto šele sred: aprila, ni prinesel toplote. Na veliko soboto je deževalo in celo po malem snežilo, da niti procesije niso mogle iz cerkva. Velikonočna nedelja 14. aprila 1895 pa je bil krasen dan. * Po dopoldanskem dežju se je spet ziasnilo in sonce je blestelo v vsej krasoti nad belo Ljubljano. Mlado in staro, praznino opravljeno, ie hitelo na prosto, v ljubljansko" okolico. Ko se je zmračilo, so se zablestele zvezde. Bil je mil, sanjav pomladen večer.
Strahotna noč
Po takratni navact so ostajali ljudje na velikonočno nedeljo zvečer doma, vsak v krogu svoje rodbine. Ni bilo zabave, ne gledališča, ne koncerta. Tudi v javnih lo-kaiia, gostilnah in kavarnah skoro ni bilo človeka.. Bližala se je polnoč v miru in tš-frni. Velika večina ljubljanskega prebivalstva je že trdno spala, le tu in tam je bila še videti samotna luč. Ure po ljubljanskih cerkvah so odbile četrt na dvanajst. Kaki dve minuti nato. kar iznenada. se je začulo zamolklo bučanje in bobnenje, kakor bi prihajalo iz droba zemlje, — večina ljudi se je pozneje spominjala, da je prihajala smer od Knma,~ — potem pa se je zazibala zemlja, sprva rahlo, nato silno in ttražno, kakor "ladja na viharnih morskih valovih. Streslo se je vse s tako grozovito s:io da so pričela pokati in hreščati. zi-oovja. in strehe, raz katere so se usuli porušeni dimniki in opeka kakor toča. Blazen strah se je polotil bedečdh, lasje 30 se zje-tfV.. kri je izginila z lic. Zidovje je pokalo in se razdiralo. Bilo je, kakor da se odpira Btrašno brezno, v katero propada celo me-£ZO'
Iz tisoč tn tisoč grl je križem zadonelo
kričanje in obupno klicanje na pomoč. Ne-kater."so od groze blaznelL Obupen strah je objel prav vse prebivalstvo. Okna in Vrata 'ao še začela odpirati. Kakor če dregneš s palico v mravljišče, tako se je v hipu zbudila iz prvega najboljšega spanja vsa Ljubljana tn v grozi planila kvišku. Brez kateregakoli pojašnjevanja se je vsakdo zavela! silne resnice: potres!
Zbegani sc Ljubljančani bežali iz svojih bivališč na ulice ne meneč se za obleko in imetje. Vsakdo je mislil v skrajni sili le na golo rešiter življenja. Ljudje so pridrvel neopravljeni iz hiš: tu si videl moške v spodnji obleki; tam ženske, ovite z odejo ali preprogo; zbegano mater, ki je tiščala svoje dete na prsi in divje hitela na prosto Vse je obupavalo in bežalo. Nastala je nepopisna zmeda Kdo je le pomislil da je bilo zunaj na cesti še bolj nevarno Neprestano so se rušili dimniki, padala je raz streh opeka ta kamenje. Ljudi pa je prevzemala ena sama misel: >Le ven, ven na prosto, na varno:< Trumoma so se zbirali ljudje na prostornejših., odprtih prostori. ki so bili toliko odmaknjeni od hiš, da iih niso mosle zadevati padajoče ruševine. Bledih lic, tresoči se so hiteli na trge. v drevorede, na vrtove ta venkaj iz mesta. V gručah so se tukaj zbirali, poki ekaii ta glasno molili: »šibe potresa reši nas. o Gospodi« Okoli šenpetrske. frančiškanske ta šentjakobske cerkve, v Zvezdi tn Tivoliju je bilo na tisoče ljubljanskega prebivalstva.
Medtem pa se je treslo naprej, noč je
minevala. Prvemu, najmočnejšemu sunku, fr. je trajal tn ta dvajset sekund, je sledil čez tri minute že drugi, nato v daljših ta krajših presledkih nadaljnji, ki so jih našteli do en četrt na 8. uro zjutraj pet ta dvajset. Potresni sunek ob en četrt na pet zjutraj je bil spet precej močan ta je vrgel še nekaj preostalih dimnikov raz strehe. Sicer noben sunek ni bil tako silen kakor prvi ta radi nobeden ni napravil toliko škode kakor katastrofalni vendar pa se je pri vsakem močno zazibala zemlja, opeke so padale raz streh ta surrki so še povečali prvotne razpokline v zidovju Skoro vsa
Ljubljana je hala do jutra izven svo£h bivališč. Računalo se je, da je bilo takih beguncev do 20.000, naše mesto pa je štelo takrat trideset tisoč prebivalcev.
Takoj po prvih potresnih sunkih so se opogumili poedini ljudje toliko, da so spravili iz hiš onemogle starčke, bolnike ta otroke v varno zavetje ter prinašali posteljnino, da bi si napravili zasilna ležišča.' Malokdo je ostal doma. na tisoče pa jih je bilo. ki se niti prihodnji dan niso upali nazaj domov. Noč pa je bila strupeno mrzla . .. Kratko; strahotna noč, da je ni moči dovolj verno popisati.
Groza v bolnišnici
Srce pretresajoči so bili prizori v deželni bolnišnici, ki je stala takrat na današnji Tvrševi cesti v črti sedanje Kmetske Dosoiilnice. Tam je že prvi sunek napravil velikansko škodo: z vseh strani so padale oseke, zidovje je široko razpokalo. omet se je odkrušil ta padal na bolnike. Lahko bolni ta rekonvalescenti so pograbili svojo posteljnino, razbežali so se na vse strani ta se skušali sami rešiti. Največ pa je bilo takih, teže bolnih, ki si sami niso mogli pomagatL H so začeli obupno vpiti na
pomoč, kričati, jokati in moliti. Marsikateri bolnik je že mislil, da bo moral končati svoje življenje pod razvalinami starega poslopja. Usmiljenke pa so z veliko požrtvovalnostjo prenašale med pokanjem zidov in v splošni paniki težko bolne iz podirajočega poslopja na vrt ter jim tam priredile ležišča.
Silni prizori so bili zlasti tudi v oddelku za blazne, katerih poslopje je stalo ob današnji Dalmatinovi ulici. Tudi te je zbudil potres iz spanja. Začeli so grozno kričati ta razsajati kakor v najhujši bes-nosti zato ni kazalo, da bi jih spustili na dvorišče, ker bi razbesneli lahko povzročili nedogledno nesrečo, m glej čudo! Po-slopie za blazne je ostalo popolnoma nepoškodovano.
Podobni prizori so bih tudi v kaznilnicah na" Gradu, žabjeka in v deželni prisilni delavnici na Kode 1 j e v e m. Kaznenci so pričeli že pri prvem' sunku divje razsajati; stresali so omrežja na oknih tolkli po vratih, tulili, kleli ta zahtevali, naj jim odpre. Vpitje ta rožljanje z verigami se je slišalo z Grada prav v" mesto. Ko so došle vojaške straže, "so jih soustili vse na dvorišče, kjer so prebili' noč."
Katastrofalno razdejanje
Težko pričakovano Jutranje sonce je posijalo na "belo Ljubljano. Pa skoro je ni bilo več poznati. Kamor si pogledal, kamorkoli si stopil, povsod so bile same ruševine, podrttae ta razvaline.. . šele ob jutranjih zori velikonočnega ponedeljka je bilo moči vsaj nekoliko pregledati škodo, ki jo je strašni potres prizadejal Ljubljani. Vse ceste polne zdrobljene opeke, odpadlega ometa, ponekod kar cele grmade podrtij ta ruševin, da si le stežka mogel čeznje. Ni je bilo skoro strehe, ki ne bi bila prebita, več ali manj razdrapana; ni bilo stene brez razpok! Največ pa je bilo takih, v katerih so zijale široke razpokline od vrha do tal. da bi zlahka vtaknil pest vanje. Tudi po dvoriščih so bili celi kupi razbite opeke ta ruševin. Potres je porušil popolnoma ali vsaj deloma skoro vse dimnike. Notranjih poškodb v hižah pa ni bilo niti videti, četudi se je ponekod moglo gledati skozi široko zevajoče razpokline naravnost v stanovanja, kjer je od stropov odleted omet. Nekateri stropi so se celo udrli ta je tramovje ležalo vse na-vzkrlžem. V sobah je bilo vse razdejano, posoda je ležala v kupih razbita na tleh, pohištvo razmetano, stekla v oknih pobita. S sten so popadale ure in podobe.
Od 1400 hiš. kolikor je štela takratna Ljubljana, je prlzanesel potres le maloka-teri. Poškodovane so bile vse hiše brez razločka, stare ali nove; tudi ni bilo razlike med nizkimi pritličnimi hišami in visokimi večnadstropnimi poslopji; vsa so enako trpela.
Zelo porušena so bila Javna poslopja. V
stari deželni bolnišnici so se udrii strupi ta je zidovje tako razpokalo. da se je moglo videti iz sobe v sobo. Stene so se obesile na vse strani ta so v nekaterih nastale za ped široke razpokline. Enaka usoda je zadela vojaško bolnišnico in poleg nje stoječe vojaško skladišče, na prostoru današnjega nebotičnika ta Kreditne banke ter zadaj stoječih stavb. Pozneje si Je ves ta obširni prostor tja do Narodnega doma pridobila mestna občina.
Na Kongresnem trgu stoječi deželni dvorec je bil strahovito razdejan ta je bOa škoda tolika, da ni bilo vredno poslopja bolj izdatno popravljati Dežela je stari dvorec pozneje podrla in sezidala novo deželno palačo, današnjo univerzo.
Poslopje deželne vlade, tako imenovani >1 o n t o v žt je bil silno razdejan. Pisarniški prostori pa tudi zasebno stanovanje deželnega predsednika so bili v strahovitem stanju. Zadnji trakt proti Salendrovi ulici so morali pozneje do tal podreti.
Knežji dvorec je bila stara, po svojem slogu zelo zanimiva stavba. V njej eo imeli nekdaj kranjski deželni stanovi in plemstvo svoja zborovanja. Tudi to palačo je potres hudo razdejal. Mnogo stropov se je udri o. dragocene freske so bile popolnoma uničene, cela streha je bila razbita. Palačo so pozneje porušili. Tudi tri leta staro dežetao gledališče je bilo
močno poškodovano. Strahovito je trpel muzej. Omet ta ceii kosi zidu. ki so odpadlo od zidu, so uničili velik del zbirk, pridobljenih z neizmernim trudom ta velikanskimi stroški
Potres je poleg ostalih javnih poslopij prav občutno poškodoval tudi več ljubljanskih cerkva. Najmanj je še trpela stolna cerkev. Odkrušilo se je od zidu le tu ta tam malo ometa, sicer pa je prestala potres tako srečno, da Je že nekaj dni po potresu spet zapel veliki zvon, dočim so zvonovi po ostalih cerkvah še dolgo časa molčali. Najbolj poškodovane so bile frančiškanska. šentjakobska ta trnovska cerkev. V prvi so silno trpele slike ta oltarji tudi nekateri stebri so se podrli; zunanje zidovje je bilo široko razpokano, z vrha stolpa je odletel angel na tla. Mnogo škode je bilo tudi v samostanu, kjer so oo. frančiškani dalj časa prenočevali na vrtu. Zelo prizadeta je bila .šentjakobska cerkev, ki je imela takrat dva zvonika, potres pa ju je tako razmajal, da so ju po®-neje podrli. Tudi v notranjosti cerkve so bile večje poškodbe. Silno je trpela tudi trnovska cerkev, kjer je bila tudi večja škoda na stolpih; strehe je podrl potres kar polovico. Manj so trpele ostale cerkve, pri šentpetrski cerkvi je padel zvon iz jarma. izmed javnih poslopij, kolikor jih ni-

i. i n
todtoim pelftBn h
> IM * S. I WX
smo te omenili, je bQa zelo poškodovana stara gimnazija na današnjem Vodnikovem trgu, dalje realka, tobačna tovarna, sodno poslopje na žabjaku, tako imenovana »Nu-šakova«, takratna topničarska vojašnica v Trnovem ta starodavna kresija v špitalski ulici Zelo poškodovane so bile tudi zasebne hiše, zlasti one v začetku Kolodvorske ulice, dalje na št. Petrski cesti na Starem trgu, v Krakovskem predmestju, Trnovem, na Bregu, v tVolfovi ulici nekdanja Ktabi-echeva hiša pri Filharmoniji kjer so se podrle stopnice, udrli stropi rn silno razpok al e stene, pa Mavrjeva hiša na Sv. Petra cesti, ki je bila tudi močno porušena. NI je bilo hiše v vsej Ljubljani da ne bi bila več ali manj poškodovana. Zanimivo je, da je bil mnogo bolj prizadet na levem bregu Ljubljanice ležeči del mesta kakor oni na desnem bregu.
Cerkve so bile po odredbi knezoškofij-skega ordinariata in deželne vlade zaradi nevarnosti takoj na velikonočni ponedeljek zaprte. Vsa služba božja se je opravljala pod milim nebom. V Zvezdi, na sv. Jakoba trgu, na današnjem Krekovem trgu so bili postavljeni oltarji. Za šentpetrsko žup-
VIM čisti prizanesljivo
ne praska
in je tako varčen!
(PM

V.11-55
mwm
v •
cisti vse!
rti jo so se vršile maše v kapelici na Fri-škovcu, kjer so se zbirale ogromne množice ljudstva na odprtem polju od šentpetrske cerkve do kapelice. Bilo je tiho kakor na veliki teden, niso donele orgle, s stolpov se ni oglasil niti en zvon; slišal se je le zvonček ministranta, ki je stregel pri maši.
Takšna je bila slika LJubljane na velikonočni ponedeljek. Domov se je le malokdo upal. Ljudje so obupani tavali po mestnih ulicah, kjer so že hodile vojaške straže in branile ljudem v ogrožene ulice. Tu in tam se je kdo opogumil ta v naglici poglabili najpotrebnejšo obleko tn posteljnino. Bilo je zelo mrzlo Jutro. LJubljana Je bila takšna, kakor bi bila vso noč izpostavljena hudemu topniškemu ognju. Treslo se je še ves velikonočni ponedeljek, četudi ne več tako močno, ta vsak nov sunek je prepo-dS preplašene ljudi iz središča mesta v predmestja, kjer so se čutili bolj vame. Poleg tega je zač='a širiti ljudska domišljija, kakor se to pogosto pojavlja ob takih primerih, razne vznemirjajoče vesti: da se bo LJubljana ob tej ta tej uri pogrez-nfla, da sta Krim ta šmarna gora ognjenika ta se bosta odprla, da je berlinski meteorolog Falb napovedal še hujše potresne sunke itd. Seveda so bili že itak vznemirjeni ljudje še bolj obupani: niti na odprtih krajih mesta se niso čutili več varne, temveč so začeli v trumah bežati ven na kmete.
žrtve potresa
Potres je zahteval takoj v prvi noči več žrtev, mrtvih ta ranjenih. Sreča v nesreči je bila, da so bile ceste v času prvega sunka popolnoma prazne ta ljudje večinoma v svojih stanovanjih, sicer bi padajoči dimniki ta kosi opeke pobili več ljudi
Ob prvem sunku je sedel v Perlesovi gostilni v Prešernovi takrat Slonovi ulici narednik vojaške godbe P. einholz. Ko je preplašen pri.bežal na ulico, ga je pobila padajoča opeka na tla. Poškodbam sicer ni podlegel a je ostal trajen invalid. Druga bolj nesrečna žrtev je bil stavec Ivan P a s c h e k, ki bi moral po prazni-
kih nastopiti službo v Bambergovi tiskarni Njega je pregnal potres iz gostilne »Prt roži< v židovski ulici. Padajoča opeka nm je prebila lobanjo, da so se kar možgani pokazali Bil je sicer že prihodnji dan operiran, toda je že nekaj ur nato umrl Frančiška Skrjančeva, šivfija na Barja, ja spala s svojo sestro na peči N">o Je zadel padajoči tram ta jo pri priči ubil, sestri se pa ni nič zgodilo. V Šiški >prl slepem Janezu« sta se smrtno ponesrečila gostilničar Franc Sušteršič ta njegova žena, devet otrok v isti hiši pa Je ostalo pri življenju. Mož je b!l pod raševinami popolnoma zmečkan, medtem ko ee na ženi ni poznala niti najmanjša poškodba in Je umrla zaradi straha najbrž za kapjo. Takisto v Zgorel šiškl ee je ponesrečil vinski trgovec rvan žagar. Nanj se Je Krožil strop ta ga ubil. Delavca Jakoba Klel-n i k a je zadela opeka na glavo m Je fiea nekaj dni podlegel V Črnučah so ruševine ubile hlapca L Anžiča, v šmartnem pod šmamo goro je obilo neko deklico v Bizoviku pa Je neki gospodinji strop stri glavo. V Rodlci pri Domžalah Je ob9o 6-letno deklico Frančiško Javorflkovo, v Vo<£.cah pa se Je podrla hiša in zasula tri otroke.
SHELL
Uničuje ves mrčes
Anglo-Jugosla vensko petrolejsko d. d
Potresi — odkod, zakaj?
»Prvi potres, ki ga občutimo, zapusti v nas neizrečeno globok, prav svojevrsten vtis. Kar nas tako čudovito prešine, je prevara. Kajti prirojena nam je vera, da so trdna tla zemlje mirna, nepremična. Odkar smo se zavedali smo navajeni razlikovati nasprotje med premikajočo se vodo in trdnim površinskim ogrodjem zemeljske skorje, na katerem stojimo. Če se pa zemlja hipoma zaziblje, tedaj stopi naši veri skrivnostno nasproti neznana prirodna sila. En sam trenutek nam pove, da sta nam bila zanesljivo oko in čut vse žive dni omamljena. Prevarila nas je narava s svojo mirnostjo, zdi se nam, da smo izročeni neznanim
pogubnim silam.«
izkušene besede znamenitega nemškega raziskovalca prirode, ki je mnogo svojega truda posvetil proučavanju potresov, velja io slej ko prej še dandanes. Kajti so potresi, kljub vsestranskemu napredku človeštva, še vedno skrivnostna," najstrašnejša šiba božja. Mlada potresna veda, seizmologi ja, sicer uklepa vedno bolj obljudene dele sveta v znanstvene mreže proučavanj s pomočjo silno občutljivih* aparatov, potresomerov. Vendar je ie daleč srečnejša bodočnost, ko bo človek, rešen sedanjih domnev o izvoru in vzrokih potresov vsestransko poučen o nenadnem izbruhu elementarne podzemne sile.
Kadarkoli razstreljujejo v rudnikih m kamnolomih trdo skalovje ali zdrdra vlak mimo nas, vselej se naokrog strese zemlja. Na enak način občuti izletnik tresljaje zemlje, kadar se n. pr. občudujoč ustavi pod mogočnimi slapovi ši-beniške Krke. Plitvičkih jezer, Savice^ ali Radovne. In nehote se spomni Prešernovega junaka Črtomira iz >Krsta pri
(Aleksander Humboldt)
»Slap drugo Jutro nn grmi v ušesa.
J^siaik premišlja, kak boJj spodaj lena voda razgraja, kak bregove stresa, in kak pred njo se gore ziblje stena. <
Slično tresenje zemlje pa ni v nfkaki
zvez: s potresi, ki vse leto, zdaj tu, zdaj tam vznemirjajo površje zemlje.
Daleč nazaj, v postanek zemlje in nje nadaljnji razvoj moramo poseči, če hočemo izluščiti jedro skrivnosti in splošnega izvora današnjih potresov. Prav naglo pospremimo našo premičnico iz davne dobe, ko se je kot plinasto tekoči delček odcepila od sonca. V neizmerno dolgi dobi, vrteč se z ostalimi planeti po prav hladnem vsemirju, krog žare-čega praizvora se je mati Zemlja zaradi svoje rotacije iz prvotne mehke snovi povila v trdnejšo kroglasto obliko. Zemeljsko površje se je zmerom bolj ohlajalo. vnanja skorja se je debelila, notranji žareči del zmerom bolj krčil. Iščoč izhoda iz vedno jačjega vnanjega oklepa je žareča snov prodirala skozi zemeljsko skorjo na površje. Odprla so se prva
ognjeniška žrela m vzporedno z njimi so pusti mrtvi svet stresli prvi
vulkanski potresi
V neizmerno dolgem času je bila poslej zemlja prizorišče najstrašnejše borbe med temperaturnima ekstremama zemeljske snovi na površju in v notranjosti še dandanes priča pol tisoča, mnogo že v zgodovini človeštva ugaslih vulkanov, kako strahotni so morali biti potresi, ki so prevračali, dvigali, pa spet potapljali na dno oceanov prostrane celine koipne zemlje. Vse obrobje Tihega oceana obkroža dandanes nad 350 ognje-nišMh žreL, v sosedstvu Atlantika jih ždi še vedno nad 90. Naša domovina je varna pred ognjeniškimi izbruhi, le skre-peneli lavi podobne prodornine n. pr. okrog Celja, Gornjega grada, ob Kokri pod Grintavcem, pri Bledu in Jesenicah, Trbižu in Cerknem spominjajo na nekdanji nemirni utrip naše zemlje. Name-sru pogubne lave pa izvirajo na dan med globokimi razpokami občekoristni topli zdravilni vrelci. Nekdaj jih je bilo mnogo več. raztopili so v globočinah obilo rudninskih snovi ter ustvarili kasneje, ko so se ohlajali, rudno bogastvo naše zemlje.
Kljub pojemanju ognjeniškega delovanja na zemlji pa se še vedno tresejo pokrajine, kjer so vulkani že davno izginili. Gorcrtvorne sile, ki so dvignile na površje in prepregle zemljo z ogromnimi skladi kamenja, ga nagubale in zopet razkosale, so v skrite podzemeljske razpoke naselile orjaške prirodne sile, tako zvaae
tektonske potrese
Dočim so se starejše, okamenele zemeljske gmote že davno umirile, se mlajše gorovje še vedno živahno trese. Zaradi ohlajanja zemlje in svojega odpora so se gorovja razkosala v obsežne grude. Ponekod so težke in prostrane grude zdrknile ob prepokah nizdol, tako n, pr. Panonska nižina, ki sega preko Zagreba na Dolenjsko in Drave na Sp. Štajersko, Gornjeitalska nižina z Vipavsko dolino in Ljubljanska kotlina. Na obrobju teh udrtin so višje apnenčeve ploče razpadle na več delov, katere ločijo ponekod prav globoke, v smeri gorskih hrbtov zarezane podolžnice. Te gorske prelomnice so značilne za naš kraški svet, prave potresne črte, izvori tektonskih potresnih sunkov.
Pomembnejše prelomnice
potresne linije podolžnice
teko skoraj vzporedno po slovenskem ozemlju. Pod Devinom na Trst k morju odsekana potresna podolžnica preseka Istro in dalje otok Čres. Najdaljša prelomnica s severozapada na jugovzhod države zareže izpod Čavna in Nanosa preko Št. Petra II. Bistrice in Klane nad Reko Bakarski zaliv, odkoder preko Vi-kasto označene. Vzhodni, dolenjski del je neprimerno bolj razkosan. Klano veže daljša prelomnica preko Toplic, Št. Jerneja in Brežic na Stubico. Druga po-vprečnica Krške doline teče iz Toplic na Novo mesto, Krško in Klanjec. Iz Mokronoga se odcepa tretja na Sevnico in Kracano. kjer 00 sod® s potresušoo b
Škofje Loke na Zagorje tn Planino nad
Sevnico.
Pri večini potresov sodekrje povpicfr-
irica Trst—Postojna—Ljubljana, pa Dobra ob—Gorica—Tolmin—Boh. dolina— Ljubelj—Celovec. Šibkejše ali jačje sanke sproži še cela vrsta potresnic, ki jžh zaradi pregleda niti ni bilo mogoče zaznamovati Naj zadostuje ugotovitev, da je naša lepa zemlja v seizmološkem pogledu vredna soseda pokrajin ob Sredozemskem morju, kjer »o tektonski potresi kaj pogosti
Kako se sprožijo potresi?
Ob nižje ležeče dele se naslanjajo bi-Hjone in bilijone kg težki skladi Vsak sloj sili s svojo težo navzdol, pri tem pa pritiska na stranske ovire. Čim pritisk preseže odpor, zdrkne težka gruda nizdol Skokoma ali sGno počasi se to dogaja, premik znaša lahko komaj nekaj mm, vendar zadostuje, da se okolica potrese. Trenje grude ob sosednje nodola in Senja strmo odreže Velebit od morja. Nad Obrovcem se nadaljuje na Dubrovnik.
Idrijska potresnica, globoko zarezana od Kobarida, preko Tolmina, Idrije, Unca in Cerknice se po zgornji zarezi Koles nadaljuje na Oguiin. Od Pontabla preic Trbiža, Radovljice, Ljubljane, Grosusljs in Toplic do Metlike in Karlovca se vleče za potrese v Ljubljanski kotlini najvažnejša podolžna potresnica. Ribniška. Temeniška in Mokronoška prelomnica sc za potrese na Dolenjskem najpogostejše nahajališče. Na Koroškem sta po-rioferfc^fe Zgflfr ftisti t Rož in dalie
Pomožna akcija
Minili so prazniki z grozo. Oglasil se Je glad. Gostilne so bile zaprte, nikjer se ni kuhalo, doma pa je bilo še polno velikonočnih dobrot, a koliko se jih je upalo iti ponje? Z mrakom so nastale nove skrbi.
Kje iskati prenočišč? Se najbolj varni so se čutili ljudje v lesenih zgradbah, na podih, v kozolcih in šupah. Pa tudi v kočijah, ki so jih izvlekli na dvorišča ln vrtove. Tam so si postiljali in v njih prenočevali Ljudje so si izposojali vozove pri izvoščkih večkrat za drag denar. Nekateri so nesrečo le preveč izkoriščali v sebične namene, saj so zahtevali pretirane cene, po deset do petnajst goldinarjev za noč. Ostali ljudje, ki niso bili tako srečni, da bi si priborili skromno streho nad glavo, so morali prenočevati spet tam kakor v minuli noči: v Zvezdi, na odprtih trgih, na Prulah, Mirju itd. Proti večeru so se pomikali celi sprevodi, otovorjeni s posteljnino, iz mesta ven na odprte kraje. Mnogi so si postiljali kar na golih tleh. Noči pa so bile tako mrzle, da je ležala zjutraj po spečih ljudeh gosta slana.
Za oblasti se je pričela skrb za splošno varnost to prehrano prebivalstva. Občinski svet ljubljanski, deželne in državne oblasti so imele več dni permanentne seje. 2e takoj prvo noč je bilo alarmirano vojaštvo. Po mestu so hodile vojaške patrulje, skrbele za javno varnost ter stražile ulice in hiše, kjer se je bilo bati, da bi se kaj zrušilo. Mestni magistrat je takoj odredil, katere močno poškodovane hiše se morajo zapreti. Četudi so bile hiše zapuščene in ni bilo skoro stanovanja, kjer bi v prvih nočeh kdo spal doma, vendar se ni pripetila v vsem mestu niti ena tatvina.
Najprej Je priskočila na pomoč vojaška oprava in dala na razpolago vojaške ša-tore, pred vsem deželni bolnišnici, nato ostalemu prebivalstvu kolikor jih je pač imela v skladiščih. Po tem zgledu so si začeli napravljati ljudje sami primitivne šatore m so se kmalu pojavila kar cela ciganska taborišča, železniška uprava je dala od potresa prizadetim nad 260 vagonov, v katerih so stanovali na glavnem, šišenskem in dolenjskem kolodvoru. Velikodušno so se izkazali krakovski in trnovski zeljarji, ki so izposodili brezplačno vso svojo zalogo zeljnatih kadi, v katerih so se ljudje nastanili in prenočevali. Posebno plemenito srce je pokazala rodbina Jakopičeva, ki je sama dala nad 150 kadi, poleg tega pa še nudila ubožnejšim ljudem brezplačno hrano in stanovanje.
Mestna občina se je energično lotila pomožne akcije. Eden izmed prvih odlokov je bil oni, s katerim je razglasil magistrat ostro kazen za vse, ki bi širili neresnične in vznemirljive vesti. Nato se je začelo komisijsko pregledovanje hiš. Strokovni pregled je dognal, da bi bilo treba najmanj dvajset odstotkov vseh ljubljanskih hiš podreti ali pa temeljito prezidati. Pri tem se je pokazalo, da so bile najmanj porušene stoletja stare hiše na Mestnem in Starem trgu, baje zato, ker stoje na trdnem, skalnatem temelju Hujše so bile poškodovane na levem, na produ ste ječe hiše. Mnogo se jih je že v prvi potresni noči na pol podrlo, mnogo so jih morali pozneje porušiti. Pri pregledovanju podstrešja m krova vladnega poslopja, »lontovža«, na Turjaškem trgu so našli na dveh dimnikih nastopna napisa s črno barvo: »Največi potres 1511 kralnske dežele« ta »Ta 21. Grudna 1845 tri četrt na 10 zvečer je bil velk potres, 5 dimnikov te hiše je padlo. O Bog nas varuj te šibe.« Pod zadnjim napisom je bil kazalnik ure z označbo opi-
sanega časa. Tako se J« r tisti dcfct pteola
ljubljanska kronika.
Mnogo hiš je bilo v nevarnosti, da m dovje samo poruši, zlasti zato, ker se je
po malem še vedno treslo tja do poletja. Za najnujnejša dela in popravila fk& Je kmalu začelo primanjkovati delavcev. Zato je poslalo vojaško poveljstvo v LJubljano dve četi pionirjev, ki so se lotili Obilnega dela, kl je šlo urno od rok V kratkem času so bile podprte cele ulic« s tramovi, da si komaj peš mogel Skozi, ni se pa mogel vršiti vozovni promet; ponekod so bile ulice zaprte celo za pešce. Tako: špitalsika (Stritarjeva), Wolfova, Gosposka, Židovska, gelenburgova, Slonova (Prešernova), pa tudi Stari trg, Sv. Petra cesta in druge.
Dež, sneg, strela
Potresni nesreči se je še pridružilo d e-ž e v j e, ki je nastopilo in trajalo dalj časa. Sredi maja je celo snežilo med viharjem, gromom ln bliskom, nato so bile velike poplave. Treba je bilo misliti na trajnejša in trdnejša bivališča Z a-kaj še v maju je bilo okrog 10.000 ljubljanskih prebivalcev brez lastne strehe. Oblasti so se lotile zgradbe lesenih barak, ki jih je bilo vseh skupaj javnih in zasebnih, nad osemdeset. Tudi barake so pomagali postavljati pionirji. Nekatere barake so bile zelo velike za več sto ljudi, postavljali so jih pa tudi zasebniki in trgovci, tako n. pr. tvrdka L C. Mayer, ki si je zgradila za svoje podjetje tri enonadstropne barake na Kongresnem trgu, p^ tudi tvrdka Schmidt, Kranjska hranilnica, nunski in frančiškanski samostan v svojih vrtovih. Stale so barake v Zvezdi, Tivoliju, na nabrežjih Ljubljanice, na cesarja Jožefa (Krekovem) trgu, na Ledini za I. mestno deško šolo, na Prulah. Ljudje so prebivali v barakah dolge mesece, v nekaterih celo še naslednje leto. Stroški za barake so bili zelo visoki, ker je silno primanjkovalo lesa in mu je cena močno poskočila. Dan za dnem so do-važali les iz daljnih krajev v Ljubljano. Da bi se očuvali ljudje od mraza, so razdelile oblasti, pa tudi nekateri zasebniki več sto odej, kljub temu pa je zbolelo mnogo ljudi na revmatizmu, pljučnici in prehladu.
Pri potresu je bilo tudi mnogo oseb več ali manj ranjenih, med njimi soproga deželnega glavarja Otona pl. Detele. Več oseb je zaradi groze in strahu živčno obolelo, nekateri so celo zblazneli. Mnogo jih je pomrlo na posledicah, ki so si jih nakopali zaradi prenočevanja v mrzlh nočeh na prostem. Pozneje so zahtevala tudi reševalna dela svoje žrtve. Tako n. pr. je padel tesar Andrej Svetek s strehe Pukel-štajnove hiše na Sv. Petra cesti in se ubil. Tudi se je ponesrečil pionir Imbro Bajs pri postavljanju barak na današnjem Krekovem, takratnem cesarja Jožefa trgu. Dvakrat si je zlomil nogo to dobil tudi notranje poškodbe ter je dva dni nato umri.
Pretila je lakota
Manjkalo pa je ljudem še nekaj potreb-nejšega, hrana! Pretila Je neizogibna lakota. Za silo bi se bilo dale še kje skuhati, če ne drugod, pa pod milim nebom. A kaj, ko je bilo na tisoče in tisoče takih, kl niso imeli kaj k ognju pristaviti! Kar Je bilo premožnega prebivalstva, Je bežalo takoj prve dni po potresu iz mesta v kraje, ki jih potres ni dosegel. A kam naj beže reveži?
Velike množice delavcev ln obrtnikov so
Potresna mreža Slovenije — Pomembnejša potresna ognjišča vežejo ob prelomnicah podolžne (debele) in povprečne (črtkane) potresnice — Temnejše lise so glavne ugreznjene nižinske grude
po Dravski dolini na Maribor ter draga preko Vrbskega jezera na Celovec in Velikovec nahajališči potresov.
Vzporedno prelomljene gorsko hrbte pa seka celo vrsta
povprečnih potresnic,
ki so na priloženi skici glavnih potresnih linij zapadnega dela Slovenije črt-sloje sproži na njenem robu navpično tresenje, ki se valovito širi naokrog. Za-čuje se bučanje, znak potresa. Navpični sunek je včasi tako močan, da odska-kuje kamenje, strehe, celo hiše. Tla vzvalove kakor razburkano morje. Zi-dovje, vzporedno z valovi tal se dvigne ali niža, strop se pri tem, ako ni dovolj trden, poruši.
Tektonski potresi pogosto menjavajo svoje ognjišče vzdolž potresne črte, odkoder pojemlje njihova moč na vse strani. Potresni kraj omejuje vselej elipsa. Valovni potresi se širijo iz svojega izhodišča na vse strani ali v eno smer. So najbolj pogosti in manj nevarni ko vrtilni potresi, ki navadno pokončajo vse, kar dosežejo.
Potresi trajajo različno dolgo. Podzemeljsko bobnenje ali šumenje ni vselej znak jakosti potresa. Hitrost pogubne sile je v raznih pokrajinah različna. Brzina je odvisna od silovitosti prvotnih sunkov, debelosti in kakovosti slojev. Skozi trše kamenje se potres težje širi.
Razpoke v zemlji 90 včasi prav tanke, drugič spet debelejše, globokejše. V trdem delu razpoka navadno ostane, v mehki zemlji se sama spet zasuje, do-
kler je nov potres znova ne odpre. Skozi razpoke neredko udarja na dan blato, pesek, voda in razna para.
Studenci in potoki po potresu često usahnejo ali že usahnjeni znova teko. Včasi je voda toplejša ali hladnejša ko prej.
Potresna ozemlja
Obširna potresna pokrajina je vse obrobje Sredozemskega morja. Obmorska Portugalska, južna Španija, Pireneji, dolina Rodana v Franciji, švicarski kanton Wallis, dolenji Ren, Holandska, Belgija, Skandinavija in Island se pogosto tresejo. Srednji in južni del Male Azije, Kavkaz, dolenji Evfrat, Sirija, porečje gorenjega Inda in ustje Gangesa, primorje obeh Indij, Sundsko, pred vsem pa Japonsko otočje je potresno ozemlje Azije.
Mirnejša je Afrika, le Maroko, Alžir, Abesinija in porečje Senegala in Gam-bije se včasi trese. V Ameriki je vsa za-padna stran prepolna vulkanskih in tektonskih ognjišč. Antilsko otočje, vzhodna obala USA in obširne pokrajine ob Mississippiju prav tako ne mirujejo.
Stare okamenele grude, pa prostrane planjave Nemčije, Poljske in Rusije le redko poznajo jačje potrese.
Jugoslavija, preprežena z verigami mlajšega gorovja, deli usodo svojih srs-dozemnih sosed. Nemirnejši je nje južni del, kjer so v Južni Srbiji potresi prav kakor v Grčiji in Bolgariji kaj pogosti. Tudi ostalo gorato ozemlje je močno razsekano z izrazitimi potresnimi linija-
Pogled z Marijinega trga na desni breg Ljubljanice
ostale takoj po katastrofi brez zaslužka. Vrh tega so pritisnili v mesto še potrebni ljudje iz bližnje okolice. Prvo pomoč za prehrano je nudila mestna občina in določila v ta namen 10.000 goldinarjev. Poleg tega je prevzela Kranjska hranilnica stroške za oskrbo hrane potrebnih ljudi v ljubljanski ljudski kuhinji Bilo je to pač za prvo silo in potrebo, vendar pa nikaka trajna izdatna pomoč. Veliko olajšanje je nastalo, ko je pripeljalo dunajsko prostovoljno reševalno društvo kuhinjske vozove s potrebnim osebjem v Ljubljano. Kuhinje so razmestili na Kongresnem, Krekovem, St. Jakobskem trgu, v Križankah, pri trnovskem mostu, v Vodmatu in na Glincah. Objave z lepaki in v dnevnikih so naznanjale prebivalstvu, kdaj in kje se bo prehrana delila. Velike množice so oblegale že mnogo pred določeno uro kuhinjske vozove. Iz vseh delov mesta so vreli skupaj otroci ta starčki, moški in ženske, bolni in zdravi, od gladu izčrpani, marsikateremu se je na obrazu poznalo, da že več dni m imel gor-ke hrane v želodcu. Na vsake tri ure se je lahko skuhalo po 2500 obedov. Gasilci, mestna policija ta orožniki so vzdrževali red pri razdelitvi. Posebna javna kuhinja je poslovala tudi za one, ki niso bili navezani na brezplačno hrano, a so jo dobivali za primerno plačilo. Javne kuhinje so ostale v Ljubljani do srede junija.
Darila
Poleg te pomožne akcije pa so bila potrebna za olajšanje bede prebivalstva tudi izdatna denarna sredstva Saj je znašala po potresu povzročena stvarna škoda po uradni cenitvi samo v Ljubljani nad 3 milijone goldinarjev, v resnici pa je bila mnogo večja. V prvi vrsti so priskočile oblasti na pomoč: mestna občina je darovala 20.000 goldinarjev, finančno ministrstvo 25.000,
deželni odbor 10.000. V žep Je segel celo avstrijski cesar Franc Jožef L ta daroval 10.000 goldinarjev po potresu prizadetim, dočim je kmalu zatem poslal 20.000 goldinarjev kot osebni prispevek nemškemu gledališču v Ljubljani... Povsod v bivši Avstriji so se osnovale družbe z namenom, nabirati za ponesrečeno Ljubljano ta okolico. Na čelu so bili Cehi ta Hrvati, ki so s tem stvarno dokazali, da jim bratstvo in slovanstvo nI prazna fraza. Pri Cehih je vzbudil zanimanje za ponesrečene deželni poslanec ta občinski svetnik Ivan Hribar. Pa tudi Hrvati, ki jih je bila nekaj let poprej zadela enaka nesreča, so poslali obilne darove »uz vruču želju, da se bijela Ljubljana podigne iz razvalina sjajnija i ljepša«. Na Dunaju Je zasnoval veliko podporno akcijo tamkaj bivajoči dvorni svetnik Fran guklje ta so nabrali Dunajčanl v nekaterih tednih nad 150.000 goldinarjev. Tudi razne hranilnice, posojilnice, banke, bogate trgovske hiše ta premnogi zasebniki so odprli roke. Razna društva ta umetniki so prirejali koncerte ta predstave ter pošiljali težke tisoče v Ljubljano. Od vseh strani so prihajala darila v denarju, blagu, hrani ta obleki. Samo zasebnih daril Je bilo nad 600.000 goldinarjev. Mestno, deželno ta državno uradništvo je prejemalo dra-gtajske doklade.
Ljubljanske šole so bile takoj po potresu zaprte, saj so bile nekatere, kakor n. pr. stara licejska gimnazija na Vodnikovem trgu, realka itd. tako nevarno poškodovane, da ni bilo misliti na nadaljevanje šolskega leta. Le osnovne šole so začele v juniju s poukom ta maturante so sklicali zaradi priprave na zrelostni izpit.
V oni dobi se je izpraznila tudi kaznilnica na Ljubljanskem gradu, ki ga je potres zelo nevarno poškodoval. Kaznence, 248 po številu, so za stalno odpravili deloma v Maribor, deloma pa v Gradec.
Razni dogodki
Mestni policijski stražnik Molka, znan starejši ljubljanski generaciji, je imel v potresni noči službo v Poljanskem predmestju. Po prvem potresnem sunku je v lastni življenjski nevarnosti, rešil užitninskega paznika iz čuvajnice, na katero so začeli grmeti dimniki okrog stoječih hiš. Nato je hitel domov, da bi spravil lastno družino na varno. Spotoma pa je slišal iz 2. nadstropja neke hiše obupne klice na pomoč. Bres oklevanja je skočil po na pol porušenih stopnicah v stanovanje, kjer je našel starše z otrokom, bolnim za davico. Hitro je odnesel požrtvovalni stražnik na smrt bolnega otroka ven na ulico, svoj plašč pa je ogrnil očetu, ki je bežal v sami srajci. Ko je tako rešil vso družino, se je vrnil še enkrat v rušečo se hišo, pogasil vse Juči, kl so v splošni zmešnjavi še gorele, zaklenil je vrata, oddal ključe ta nato šele odšel domov pogledat, kako je s svojd.
V otroškem zavetišču je bivala že več mesecev popolnoma slepa sirota, ki je bila poleg vsega še bolehna. Vendar se je čutila uboga deklica v novih razmerah popolnoma srečna. Imela je prijazno sobico, iz katere so vodila vrata v sosednjo sobo ter naprej na hodnik ta stopnice. Ko je v oni strahotni noči zbudil silovit sunek slepo siroto iz spanja, se je seveda silno prestrašila. Vendar se je toliko opogumila, da se je za silo oblekla ta šla do vrat, ki jih pa ni mogla odpreti. Kakor takrat mnogo ostalih vrat, so se tudi ta vrata zaradi potresnega sunka premaknila. Slepa sirota je razbijala s slabotnimi rokami po vratih, kolikor je mogla, jokala je, vpila in prosila služkinjo, o kateri je vedela, da navadno spi v sosednji sobi, naj ji odpre. Ta pa je v neizmernem strahu pobeg-gnila sama takoj, ko se je prvič zazibala zemlja, v splošnem hrupu ta zmešnjavi tudi sicer nihče ni slišal njenih klicev. Sirota
je bila te vsa obupana, zlasti še, ker so nadaljnji potresni sunki sipali nanjo eele kose ometa. Toda ti sunki eo spet premaknili vrata v tako lego, da jih je ubožica lahko odprla in se dotipala po hodniku ln stopnicah ven na dvorišče.
Tudi v Bohinju je bil potres precej močan. v Srednji vasi so imeli v neki hiši baš mrliča ta kakor je na kmetih navada, so ga vso noč »stražili«. Hiša je bila polna ljudi. Ko se je pojavil prvi potresni sunek, se Je začel mrlič premikati ter so popadale cvetice in sveče okoli odra na tla. Ljudi se je polastil blazen strah. S klici: »Jezus, Marija! Mrlič vstaja!« pobegnili ljudje v vsej grozi iz hiše.
Seveda pa ni manjkalo v oni noči tudi šaljivih ta smešnih prizorov. Tam v šent-petrskem predmestju je bila takoj po prvih potresnih sunkih zbrana obrtniška družina na dvorišču. Kar pogreši skrbna mati še enega otroka Hitro teče v stanovanje ta dvigne dečka s vso silo iz postelje. Na-
da je prihodnji dan še praznik in zakliče: »Mama, saj jutn ni šole!«
Nekje sa šmarno goro pa se > na velikonočno nedeljo zvečer zavlekel hlapec, seveda primerno obtežen, na svisli ta zaspal poleg odprtine, skozi katero se vsipa seno v hlev. Prvi potresni sunek je hlapca prevalil ta ga treščil v hlev med vole, kjer je na mehki podlagi mirno nadaljeval spanje pravičnega Ko se Je zjutraj prebudil ta zagledal vole, se je glasno čudil: »Kateri vrag Je bil vendar toliko neumen, da Je pripeljal vole na svisli!«
V	potresni noči so bili tudi primeri velike ravnodušnosti ta hladnokrvnosti. Tako Je neki kanonik šele po več sunkih vstal iz postelje, si uredil ležišče pod veliko mizo ta mirno spal do jutra. Pa tudi pozneje m hotel zapustiti svojega stanovanja, 6*6: Kar bo, bo!
V	šentpetrakem predmestju je sedel v potresni noči gostilničar sam s svojima hčerama v gostilni. Gostov ni bilo, pa si Je sam privoščil kapljo vina ta zadovoljen žulil svojo piplco. Silen potres ga je Zbudil iz premišljevanja. Ko se je potresi o prvič, je vzel počasi pipico iz nst ta dejal: »Potres je!« Komaj Je izgovoril, se Je potresi o drugič. Ponovno Je dognal: »Saj Je res potres!« Pa je prišel najmočnejši sunek, da se je zazibala hiša kakor ladja na viharnem morju. Stene so pokale in dimniki so se začeli rušiti Hčerki sta se začeli jokati, tarnati, tresli sta se kakor tr-stTkt Hladnokrvni IjiibljansSri meSčan pa je z olimpijsko ravnodušnostjo zaključil: »Potres Je, res da Je! Ugasnita luč! Pejma spat!r
Potres v ostalih krajih
Ljubljanski potres je vatoindil veliko zanimanje domačih ta inozemskih očenjaktrr. Od domačih naj omenimo v prvi vrsti prof. Seddla ta Voduška, Prišli pa so tudi strokovnjaki geologi z Dunaja, te Nemčije. Francije ln celo dva učenjaka geologa iz Amerike. Dalj časa se Je mudil na bi»ftem Kranjskem slavni geolog dr. Sueas, vodja državnega geološkega zavoda na Dona jo. ter je na licu mesta proučeval potresne pojave in posledice.
Glede smeri potresa mo 4 MM dfeoro vrni edini v tem, da Je prihajaj a z Barja, nekako od Iga ali Krima. Na Dolenjskem ta Notranjskem je bila škoda neznatna; mnogo pa je trpela Gorenjska, kjer je imel potres nekako dve središči; eno na desnem bregu Save, to je bila Ljubljana, drugo pa na levem bregu Save ta Je obsegala ta potresna črta: Šmartno pod Šmarno goro, Črnuče, Skaručino, Vodice, Smlednik, Vo-klo, Šenčur in raizne sosedne kraje. Zelo mo trpele Črnuče, kjer Je bila porušena cerkev, šola ta župnišče. Treslo se je tako aft-no, da so v potresni noči zvonovi trikrat zapeli. Tudi je ubilo neko dekle, dva moška pa močno ranilo.
V	Vodicah Je potres razdejal 28 hiš, podrl 80 obokov v vežah in hlevih, kjer je pobilo mnogo živine, cerkev je razpok al a po vsej dolžini, na čudovit način pa se ni ubil noben človek Pri Devici Mariji v Polju sta bili cerkev ta župnišče do mala porušeni Močno so čutili potres tudi ▼ Domžalah, Mengfto, Doba, Komendi, na Homcu, v Moravčah, Kamniku itd., kjer so bili ljudje vso noč zunaj ta je prizadejal potres mnogo škode. Cerkve so bile v teh krajih tako porušene, da so jih morali zapreti in so se vršile službe božje na prostem. Močno so trpele Vače, v cerkvi na Slemšku se je udri obok tn porušil oltarje, v Kandršah so bili vsi oltarji na tleh, tudi več hiš se je porušilo.
Na Štajerskem mo potres sicer tudi čutili, tako v Celju, Ptuju, Maribora tn nekaterih ostalih krajih, vendar pa ni nikjer napravil občutnejše škode, ponekod sploh nobene. Zelo so ob&utile potres živali, ki so bile zaradi tresenja silno vznemirjene. Psi so lajali, živina v hlevih je skočila pokonci, govedo je pričelo silno mukati ta tuliti ter se Je hotelo odtrgati od jasli Čutili so nadalje potres še na Koroškem, Goriškem, v Istri, na Hrvatskem, do Dunaja in Zgornje Avstrije, pa celo v Italiji do Rima	RUDOLF DOSTAL.
Mlajše nagubano gorovje naše zemlje — Tektonski proces! se v območju teb
gub najpogostejši
mL Srbija ima najjačja potresna ognjišča krog Kopaonika, Bosna in Hercegovina pa je bila pred leti deležna potresnih sunkov na neretvanska potresilici.
Kraškim stresijajem se često pridružijo tako zvani udorni potresi. V obsežnih votlinah se udere strop. Sunek vznemiri okolico, podzemne vode si često poiščejo nov tok.
Potresna opazovanja
Jugoslavija ima danes moderno urejene zavode v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, manjši so v Dubrovniku, šibeni-ku in Sarajevu. Pod Triglavom ima svojo opazovalnico dr. Belar, poleg prof. Seidla najzaslužnejši raziskovalec našega potresnega ozemlja, jezuiti pa so imeli svojčas aparate v Mostarju in Travniku.
Kakor meteorološka, je tudi potresna poročevalska služba v Sloveniji dobro organizirana. Vsakokratna poročila s podeželja izpopolnjujejo potresno mrežo Slovenije, tako da skoraj ne bo premnogo podzemnih ugank za mlado potresno vedo.
Sistematično opazovanje potresnih pojavov je pri nas pričelo 1. 1895. Leta 1920. je mikroseizmična opazovanja s potresnimi aparati nekdanje »Erdbeben-warte« v Ljubljani prevzel zavod za meteorologijo in geodinamiko na univerzi.
O prvih potresih na bivšem Kranjskem poroča Valvasor iz leta 792. in 1000. Dne 4. maja 1201 je potres porušil mnogo cerkva in hiš na Štajerskem in Koroškem. Strahovit potres je 25. fe-
bruarja 1348 pustošil po Notranjski, Goriškem in FurlanijL V Ziljski dolini se je odtrgal Dobrač, porušil več vasi, Tržič pa je najbrž prav takrat zasul plaz Korošice.
Nesrečno je začelo za naše kraje 16. stoletje. Dne 26. marca 1502 je močno trpel Zagreb, L 1511 pa so se zdramile vse potresnice Slovenije. Siloviti potres, menda najhujši v tem tisočletju, je porušil Celovec, Bled, Tržič, Radovljico, Škof jo Loko, Kamnik, Tolmin, Gorico, Gradiško, Trst, Turjaški grad in celo vrsto gradov po vsej zapadni Sloveniji. Zelo je trpela Ljubljana, saj se je takrat najbrž stresel ves svet med Adri-jo in Turami.
Ogromno je število potresov, ki so obiskali našo domovino nadaljnja stoletja. Strahotno je pustošil potres L 1628. v Krškem, 1645. in 1646. v Karlovcu, 1689. ob Temenici na Dolenjskem, 1690. v Celoveu in na južnem Koroškem, 1788. v Reziji, 1870. v Klani nad Reko in 9. novembra 1880. v Zagrebu.
Po strahotnem razdejanju 1511. so bili v 16. stoletju zabeleženi v Ljubljani še trije potresi: 17. novembra 1575., na velikonočno nedeljo 1590. in 18. maja istega leta. 17 stoletje beleži potrese: 1621, 1626, 1641, 1669, zelo močan 21. oktobra 1684 ter 19. in 27. februarja 1691. Osemnajsto stoletje ima ohranjeno samo dve nesrečni leti, v 19. stoletju ie bila Liublinn« ««>««rna, v L 1830, 1833, 1835, 1836, 1840, posebno 1 močno 1845,1856,1858,1861,1866,1867,
po več L 1868—1869. Od 1870—1874 tudi ni bilo miru, 1875—1876 ni bilo potresov, nadaljnja leta pa vselej prve mesece pred pomladjo.
Usodno veliko noč 1895 so se zganile potresnice Kobarid—Kamnik—Celje, Škofja Loka—Zagorje in Ljubljana— Trst. Najhuje je bil prizadet južni ded Gorenjske kotline. Presekana od večih potresnic se je zamajala težka gruda in zadala Ljubljani najhujši udarec.
Predigra tragičnemu dogodku se je začela že 6. aprila s krepkim sunkom pri Novem mestu, na prelomnici Klana-Kočevje. Na veliki petek in soboto se je stresla Metlika, v nedeljo ab pol 8. zjutraj in 9.15 zvečer Gorica. Poldrugo uro kasneje se je streslo severno obrobje Karavank in 30 minut nato je zabobnelo v srcu Slovenije...
Prihodnost?
Mirno se ji lahko zaupamo, prav kakor bedne množice, ki se na vročih og-njeniških tleh po vsaki katastrofi vedno znova vračajo v razdejane domove. Stokrat lepša, vsa bela je vstala naša prestolnica iz razrahljanih tal, v katerih naročju snivajo tako skrivnostne pri rodne sile. Ali so za vekomaj mrtve? Veda jim še ne more do živega, zato prav mirno zaključimo s Platonom: »V bolečinah sem stopil na ta svet, moje življenje je bilo neprestano strmenje, pa le nerad ga zapuščam. Naučil se nisem ničesar, razen tega, da ničesar ne znam.«
^^ čokolada kakao ^^ bonboni
GoipodarstTo
Važna železniška tarifna vprašanja
(Iz referata zborn. sv. g. Jakoba Zadravca na petkovi plenarni seji Zbornice TOI)
Tarifa na žito in moko.
y tarifni politiki naše države se pnorav-
liaio dalekosežne izpremembe. Projekt železniške uprave predvideva znatno znižanje Uril ia iito in moko, medtem ko nam napovedujejo nekaj čisto novega: zadružno
tarifa.	. , .
Tarifni odbor je soglasno sprejel ta pozdravil idejo generalne direkcije državnih železnic, da se tarife za žito in moko zmza-io. ni pa bilo enodušnosti glede konstrukcij« Urite po predlogu železniške uprave.
Posebni interesi mlinske industrije « vodine so očividno prišli v predlogu Železniške uprave do izraza in do posebno Dla-gohotne zaščite, kajti po tem predlogu ne ostane ohranjena razlika med prevoznma-mi za žito na eni strani in za moko na drugi strani, torej med voznino za sirovino m za fabrikat. temveč se ta razlika znatno zmanjša. Ravno ta razpetost med voznino za iito in za moko pa omogoča našim mlinom, ki leže daleč od rodotivnih planjav severnega dela dunavske banovine, da si Se ohranijo vsaj skromen delokrog. Ta razpetost med obema vozninama je sedai premajhna, da bi se ob njej mogla ohraniti periferno ležeča mlinska industrija in obrt. Propadanje našega mlinarstva, ki se razvija nam vsem pred očmi. je pojav, ki bi mu morali posvetiti vso pozornost, saj tu izgubljamo ogromne milijone 8 trudom pridobljene narodne imovine, ki je investirana v to stroko.
Vojvodinska mlinska Industrija ima nasproti našim mlinom celo vrsto prednosti na komercialnem, fiskalnem in tarifnem polj« in je razpetost med obema tarifama le skromen in vsekakor nezadosten ekvivalent za boljšo pozicijo vojvodinskih mlinov. Pravilnost teh argumentov je bila že priznana pred 10 leti. ko je bila uveljavljena ta-kozvana »mlinska tarifa«, ki je pomenjala
12_li*/« nižjo voznino za žito, namenjeno
v industrijske mline, nasproti moki. Kljub temu so vojvodinski mlinarji v teku let uprizarjali neprestane napade na to skromno zaščito našega mlinarstva in s sistematično akcijo res dosegli, da je ta zaščita dane« že oslabljena in izigrana. Predlog železniške uprave zmanjšuje to za nas tako važno razliko v taki meri, da po uveljavljanju tega načrta ne bi več obstojala možnost obratovanja za noben večji ta srednji trgovski mlin na področju zbornice.
Za tendence, ki prihajajo v tarifnem odboru do izraza, so značilni predlogi, trije po itevilu, ki so bih tamkaj stavljeni v »vezi * tem vprašanjem: L Inž. Voja Gjorgjevid, opravnik Glavnega saveza srbskih poljedelskih zadrug, se je brez pridržka izrekel za predlog generalne direkcije. 2. Gospodje V asa U. Jovanovič, Dragan Miličevič (tajnik Glavnega saveza srbskih poljedelskih zadrug in Industrijske zbornice), dcr. Slavko Stanič (tajnik novosadske zbornice) in Aleksander Stanojlovič so predlagali, naj te voznine za koruzo, pšenico in pšenično moko sploh izenačijo. 3. Vsi ostali člani tarifnega odbora pa so bili mnenja, da predlog železniške uprave ni dober, ker znižuje tarife le na velike razdalje, medtem ko na bližje razdalje drži sedanjo obremenitev, ki »e pri pšenici celo poviša. Pri bližjih razdaljah izenačuje tarifo za pšenico ta ci moko. Zato zahtevajo vsi ti člani tarifnega odbora, da se ohrani dosedanja dife-
renca, da se znižajo tarif« tudi za manjše razdalje, da se zlasti zniža voznina za kosovno blago in da se vendar enkrat uvede že davno obljubljena reekspedicija za javna skladišča. Ogromna večina tarifnega odbora je torej odločno zavzela stališče, ki je res v interesu vsega narodnega gospodarstva in tudi v skladu s interesi eosnodar-stva na področju zbornice.
Ravnotežje železniških financ.
Razumljivo je. da je znižanje tarif za žito in moko tudi kot tako. torej brez ozira na konstrukcijo nove tarife, tvorilo predmet živahne diskusije. V tarifnem odboru je seveda nastalo tudi vprašanje, ali bo mogoče vzdržati ravnotežje v budžetu prometnega ministrstva, če se pri novih tarifah znižajo dohodki železnice za kakih 35 milijonov Din letno. Prevladovalo je mnenje, da nikakor ni dopustno, da bi se poiskalo kritje izpadka v povišanju prevoznin za druge vrste blaga Zato je tarifni odbor opozoril na droge možnosti u kritje lega izpadka. Navedeni bo bili naslednji izdatki železnic, ki tri se prav lahko izločili ali vsaj zmanjšali: 1. Brezplačni prevoz na podlagi >upntnic< stane železnico letno ravno 35 milijonov Din in obremenjuje finančno ravnotežje državnih železnic. 2. Se večjo postavko tvorijo raznovrstni izdatki državnih železnic b a namene, ki nimajo s eksplo.ita-eijo železnic nobene zveze. Semkaj spadajo n. pr. izdatki za direkcijo pomorskega in rečnega prometa, za oddelek sa gradbe, sa anuitete, brezplačne usluge sa razna droga ministrstva, zlasti za vojno ministrstvo ter razne izventarifne ugodnosti, ki nimajo značaja akvizieije. Ti izdatki znašajo po proračunu nič manj kakor 142 milijonom Din.
3. Končno je še vprašanje vozninske takse, ki bi jo bilo treba znižati vsaj za polovico. Ta taksa znaša danes pri potniškem prometu 20*/», pri blagovnem prometa pa 15 •/•, kar znaša skupno okrog 280 milijonov Din letno. Ta znesek si sedaj razdelita prometni in finančni minister.
Zadružna tarifa.
Tudi na nedavni konferenci zbornic v Ljubljani je bilo iznešeno načelo, da znižanje tarife na iito in moko ne sme omogočiti mlinski industriji Vojvodine, da bi si zavarovala monopolni položaj, ker to ne bi bilo samo v škodo periferno ležečim Klinom. temveč M zadelo tudi periferno ležeče kmetovalce. Zavrnjena je bila ideja »zadružne tarife«, ki bi bila svojevrstna posebnost in kot taka edina na sveto, kajti po temeljnih načelih tarifne politike se višina tarif se ravna po tem, kdo blago odpošilja ali sprejema, temveč vselej po tem, katero in kakšno blago se pošilja in prejema in v kateri relaciji se to blago prevaža.
Zeleznllka tarifna politika Je eden najmočnejših instrumentov gospodarske politike. y sedanji gospodarski stiski moramo podpirati in pozdraviti vsako iniciativo, ki kaže smer, po kateri se da doseči izboljšanje položaja. Varovati p* ae moramo medsebojnega izigravanja regionalnih interesov in premaknitve ustaljenih konkurenčnih pogojev, tudi če M bilo zaradi tesra treba včasih žrtvovati kako lepo donečo krilatico, kajti narodne - gospodarski interesi ae ne smejo brez trajne škode podrejati tre-notnim političnim koristim.
Bilanca Obrtne banke kraljev. Jugoslavije
Obrtna banka kraljevine Jugoslavije (Zanatska banka) je izdala za občni zbor, ki m vrši v nedeljo 14. t m. v Beogradu, obširno letno poročilo, rt katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Banka je preteklo leto zaključila s čistim dobičkom 2.06 milijona Din, dočim j* v prejšnjem let« znašal časti dobiček 1.48 milijona Din, v L 1932. 0.95 milijona Din m v L 1931. 3.17 milijona Din. Rezultat lanskega poslovanja je bil torej ugodnejši nego prei-inii dve leti. Po odbitku dotacije rezervnemu fondu (134.000 Din), ostalim fondom (103 000 Din) in tantjem (206.000 Din) ostane na razpolago delničarjem 1,627.000 Din (lani 1.171.000 Din). Od tega zneska predlaga upravni odbor izpiačilo dividen-de v višini 7 Din na delnico (nommale 300 Din) nasproti 7, 0, 11, 14, 9 in 4 Din v prejSnjih šestih letih; ostanek v višini 52000 Din pa naj se prenese na nov račun.
Ljabljanska podružnica, ki je bita r le te 1932. pasivna za 113.000 Din, je U v predlanskem letu postala aktivna za 29 000 Din, v lanskem letu pa je zabeležila čisti dobiček v višini 225.000 Din. To je mnogo več Dcgo znaša čisti dobiček zagrebške podružnice, ki je znašal lani k 95.000 Din (prejšnje leto je znašala izguba 31.000 Dm), sarajevska podružnica pa je nadalje hudo pasivna m je imela lani izgubo v vi-iini 374.000 Din (predlanskim 330.000 Din).
Ljubljanska podružnica je torej postal* najbolj aktivna podružnica tega zavoda, kar je pripisati predvsem okolnosti, da so bih v Ljubljani le malenkostni odpisi du-bioz. ki so znašali le 17.000 Din, dočun so znašali odpisi dubioz pri zagrebški podružnici 437.000 Din, pri sarajevski podružnici 464.000 Din, pri centrali v Beogradu pa 1.620.000 Din.	.
Banki je uspelo lani ponovno znižati trpravne stroške na 3.21 milijona Dm nasproti 3.40. 3.81 m 4.15 milijona Dm v prejšnjih treh letih. Na sumljivih terjatvah je banka lani v celoti odpisala 2.45 milijona dinarjev nasproti 2.81 v 1. 1933. D°n<*» obresti od danih posojil je znašal lani 8.02 milijona Din nasproti 8.94 v prejšnjem letu.
V bilanci izkazuje banka 13.6 milijona dinarjev likvidnih sredstev nasproti 5.2 milijona Din v prejšnjem letu in 3.0 milijon« Din v L 1932. Likvidnost zavoda se je torej znatno povečala. Posojila na menic« in tekoče račune pa so znašala 96.8 milijona Din nasproti 98.9 v prejšnjem letu. Glavnica je ostala nespremenjena n* višini 64 milijonov Din. rezervni fond_in ostali fondi pa so narasli od 3.12 na 3.44
Gornja Radgona - Slatina Radenci: Maribor - S večina; Maribor - Selnica; Maribor-Reka; Gornja Radgona - Slatina Radend-
Cmurek.
V seznamu avtobusnih prog, ki ne konkurirajo železnicam (in so oproščene voonin-ske takse) pa so naslednje zveze v dravski banovini: Ljubljana - Sostro; Ljubi jana-Dolsko; Ljubljana - Sv. Križ; Ljubljana-Tomišelj; Ljubljana - Polhov gradeč; Kamnik - Stahovica; Kranj - Jezersko; Tržič-Sv, Ana; Boh. Bistrica - Zlatorog - Savica; Bohinjska Bistrica - Zlatorog; Skofja Loka-Zelezniki; Ziri - Logatec; Gorenja vas-Skofja Loka; Križe - Golnik; Stična - Zu-
iemberk; Novo mesto - Krško; Plani na-Sevniea - Rajhenburg - Kozje; Rajhenburg-Senovo; Zagorje - Medijske Toplice; Celje-Dobrna; Celje - Vitanje: Šmartno ob Paki-Gornjigrad; Sv. Peter v Sav. dolini - Vransko; Sv. Peter v Savinjski dolini - Sv. Pavel pri Preboldu; Maribor - Sv. Lenart-Sv. Trojica; Maribor - Zg. Cmurek; Maribor - Sv. Jurij ob Pesnici; Maribor - Sv. Martin; Maribor - Sv. Peter; Sv. Lenart-Zg. Cmurek; Sv. Lenart - Sv. Rupert; cšlov. Konjice - Oplotnica; Črna - Prevalje; Rakek - Bloška polica - Stari trg; Rakek-Gor. Jezero - Stari trg.
Zahteva zadružnikov
milijona Din. Hranilne vloge na knjižice hi tekoč« račune so narasle na 428 milijone. Din nasproti 36.9 milijona Dm v prejšnjem leto in 29.6 milijona Din v L 1932. Banka j« i« v teku leta 1933. odplačala Narodni banki ves reeskontni kredit (ta je še ob kosca L 1932. mešal 11.6 milijona Din) in tudi lasa ai izkoristila reeskontnega kredita.
Pri sestavi dehričarjev Obrtne beti« se opaža zadnja leta, da pada število delničarjev na območju centrale, zato pa se dviga itevilo delničarjev na območju ljubljanske podružnice. V letu 1934. je bilo v območju ljubljanske podružnice 396 delničarjev, ki so imeli 8115 delnic nasproti 7024 delnicam v L 1933. in 6644 delnicam v L 1931. (od skupnega števila 225.000 delnic). Pri ljubljanski podružnici je bilo lani ob koncu leta plasiranih 1031 milijona Din nasproti 8.16 milijona Din v prejšnjem letu. Predvsem so se lam povečala menična posojila od 335 aa 4.99 milijona Din in posojila po tekočih r*čon£h od 1.03 aa L84 milijona dinarjev.
Seznam avtobusnih zvez, ki konkurirajo železnicam
V	>Služtxsnfh Ko<vinah< od 12. t m. je objavljen seznam avtobusnih potniških zvez, ki se proglašajo kot konkurenčne, deloma konkurenčne in nekonkurenčne državnim železnicam v smislu ČL 2. uredbe • taksah na vozila od 29. marca L L V dravski banovini so v seznamu navedene naslednje avtobusne zveze kot konkurenčne (ki plačajo 10*/* vozninske takse): Ljubljana - Mengeš - Kamnik; Lubljana - Tržič; Ljubljana - Bled; Ljubljana - Črnuče; Ljubljana - Velike Lašče; Ljubljana - Zgornji Kašelj; Kranj - Podnart - Kropa; Medvode-St Vid; Celje - Rogaška Slatina; Maribor-Ptuj; Maribor - Ruš«; Maribor - Št Ilj; Šoštanj - Dravograd; Slovenjgradec - Dravograd.
V	seznama avtobusnih »vez. ki deloma konkurirajo železnicam, so navedene naslednje zveze v dravski banovini (z voznin-sko takso 5•/•): Ljubljana - Blagovlca-Vran-sko - Celje; Ljubljana - Domžale - Moravče; Ljubljana Vodice - Cerklje - Kranj; Ljubljana - Škofja Loka - Ziri; Ljubljana-Ježica - Tacen - Št Vid; Ljubljana - Kočevje - 9ušak: Ljubljana - Prezid; Lfuhlja-na - Kamnik - Vransko: Št. Vid - Smlednik: Novo mesto - Straža - Toplice: Radeče-Zidani most; Celje - Kozje - Podsreda: Celje - Sv. Peter pod Sv. g.; Celje - Vransko; Celje - Mozirje; Celje - Vitanje - Konjice; Poljčane - Ptuj (Rogaška Slatina); Maribor-
Na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug, ki je bil 8. t m. v Ljubljani, so bile na podlagi daljše debate o perečih vprašanjih sprejete naslednje resolucije:
Odplačilni načrt za zaščitene kmete. Pravilnik ministrstva za kmetijstvo od 5. t m. pooblašča revizijske zadružne zveze, da sestavijo načrt, po katerem morajo zaščiteni kmetje plačevati svoje dolgove pri kmetijskih zadrugah. Pismena anketa je pokazala in debata na občnem zboru potrdila, da zadruge ne zahtevajo ostrejših pogojev glede obresti m odplačilnega roka, kakor jih določa uredba od lanskega leta, kar j« brez dvoma znak, da res prevladuje v organizaciji duh socialne pravičnosti Večina zadrug pa zahteva, in to na podlagi utemeljenih dejstev, naj bo kmečka zaščita v toliko individualna, da ne bo ščitila onih, ki ne bi hoteli ob dospelosti plačati obresti in obrokov io onih, ki v škodo upnikov (zadrug) odtujujejo ali obremenjujejo svoje premoi®-nje. Podrobnega odplačilnega načrta občni zbor ni sprejeL ker se je treba g Vede podrobnosti sporazumeti tudi s ostalimi zvezami, da bo postopanj« enotno pri vseh zadrugah, načrt pa bo veljaven tele, ko ga bo odobril kmetijski minister.
Odprava prenosne takte Vedno pogostejši so primeri, da moča zadruga, ki je bila primorana »ockihn potom zahtevati vrnitev dolga od dolžnika, posestvo na javni dražbi sama kupiti, ako noče, da bi utrpela ie večjo izgubo. Kljub temo pa mora zadruga, ki je ie itak imela velike stroške s sodno izterjavo in s izvršilnim postopanjem, investirati ie naprej mnogo denarja, ker mora plačati 8 % na raznih taksah, in to n« izvršilnih in prenosnih taksah, državnih in banovinskih. Zato prosimo, da merodajni faktorji to rpoštevajo in odredijo, kakor so to napravili tudi ie v nekaterih drugi državah n. pr. v Avstriji, da »e zadruga (denarni zavodi), ki ao prisiljene kupiti na sodni dražbi nepremičnine, na katerih f* njihova terjatev zavarovana s hipoteko, opro-ste vseh sodnih (izvršilnih) kakor tudi ostalih državnih tn samoapravnih taks, ta to pod pogojem, da ta nepremičnina prodajo najkasneje r teku petih let
Znižanje obrestne mera Leto za letom se na splošni pritisk znižuje obrestna mera, vendar je ie vedno previsoka. Zadružništvo kot izrazito so-cUlno-gcepodarska institucij« )e vedno t»-
Nadalfnfi dotok deviz
Tudi v prvi četrtini aprila je bil dotok deviz pzi Narodni banki prav znaten in je znašal 20-2 milijona Din, od tega je So sa povečanje podlage 16.8 milijona Din, za povečanje deviz izven podlage pa 39 milijona Din.
Podlaga Je snaSala 8. L as. 1327-0 mfli}-
Din (+ 16.3), od tega zlato v tresorjih 1186.9 milijona Din (-t- 22.7), zlato v inozemstvu 90.1 milijona Din (— 13.0) in devize 50.9 milijona Din (+ 6-5). Devize i»-ven podlage so narasle za 8.9 na 1665 milijona Din. Kakor je razvidno is gornjih številk, se nadaljuje prenos zlata, deponiranega v inozemsttu, v našo državo.
Menična posojila bo v prvi četrtini aprila nazadovala za 9.2 na 1550 milijonov Din, lombardna pa za 1.4 na 259.4 milijona Din.
Obtok bankovcev se je povečal za 1L3 na 4443.3 milijona Din ta je bil za 267 milijonov večji nego lani ob istem času in za 115 milijonov manjši nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz pa so se v prvi četrtini aprila zmanjšale za 10-7 na 1180JL milijona Din (od tega žirovne vloge za 9L3 na 479.8 milijona Din, dočim so se obveznosti na pokaz po raznih računih povečal« za 83.8 na 688.8 milijona Din).
Vrednost podlage skupaj s premijo (28JPH) Je znašala 8. t m. 1706.2 milijona Dia in kritje 30.32 »U (pre^np teden 295); vrednost samega zlata s premijo ps Je zimhta 1523.8 milijona Din in kritje v samem z3a-ta 27.0GV« (28.58).
Državne finance v februarfn
Finančno ministrstvo objavlja običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, m sicer za mesec februar. V letošnjem februarju so znašali dohodki državne administracije 5112 milijona Din nasproti 566JO milijona Dm v lanskem februarju in 50L1 milijona Din v predlanskem februarju; izdatki pa so znašaii 555.1 milijona Din nasproti 594.4 milijona Din v lanskem februarju in 501j6 milijona Din v predlanskem februarju.
Dohodki od neposrednih davkov ao v februarju dosegli 193.4 milijona dinarjev (4- 11.9 milijona Din nasproti lanskemo februarju), dohodki od trošarin ao znašali 60.6 milijona Din (—76.9), dohotfti od taks 79.0 milijona Din (4- 7.8), dohodki od carin 42.4 milijona Din (—73) io dohodki od monopolov 99.4 milijona Din (—0.9) Dočim vidimo pri donosu neposrednih davkov povečanje nasproti lanskemo februarju za 11.9 milijona Din (nasproti predlanskemu februarju celo povečanje za 26.4 milijona Din), beleži statistika prrv občuten izpadek nasproti lanskemu letu pri trošarinah (v letošnjem januarja so trošarinski dohodki le nebistveno zaostajali). To pa je le posledica okolnosti, da so bile lani v februarju povišane važne trošarinske stopnje in »o bile na dan ure-Ijavljenja novih trošarinskih stopenj popi-
di v tem vprašanju prednjačilo in bi tudi rado to storilo v bodoče. Uredba o maksimiranju obresti pa se mora izpopolniti tako, da posamezni denarni zavodi ali vrsta denarnih zavodov v banovini maksimirajo z odobritvijo ministrstva ali banske uprave obresti za vloge do 2% izpod maksimuma. določenega v zadnji uredbi.
Druga velika neprilika, ki tudi izpodko-puje naše denarne organizacije, pa je visoka obrestna mera državnih in privilegiranih denarnih zavodov. Zato vljudno prosimo pristojna oblastva, da povzročijo pri privilegiranih za\x>dih, da ne bodo privatnim zavodom konkurirali, odnosno povzročali pri obrestni meri licitacije navzgor.
Zaščita kreditnih zadrug Gosp. dr. Gorišek je i znesel predlog, ki ga je občni zbor soglasno sprejel in se glasi: »K uredbi o zaščiti kmetov z dne 3. VUL 1934 naj se izda še dodatek v ter* smislu, da so denarni zavodi, ki izkažejo, da so imeli dne 30. IV. 1932 več kakor po-krvioo svojih hranilnih vlog naloženih pri zaščitenih kmetih in eventuelno prr denarnih zavodih m uživajo zaščito, dolžni vračati vlagateljem 4 % obresti od hranilnih viog in od glavnice analogne zneske kakor jii predvideva oredba o zaščiti kmetov za posojila, pri čemer velja za obveznost izplačila zapadlega zneska glavnice enomesečni odpovedni rok. Izza 20. IV. 1932 n* te vloge že izplačani zneski se imajo pri zapadlosti zgoraj navedenih zneskov smatrati kot plačilo v smishi te uredbe.
Za pospeševanje zadružne izobrazbe Zadružništvo je sicer priznano najprimernejša oblika gospodarske organizacije, ki naj socialno šibkejšim, zlasti kmetom io obrtnikom pomaga do boljšega blagostanja, vendar doslej si dovolj uspešno vršila svoje naloge, in to največ zaradi pomanjkljive zadružno ideološke m strokovne izobrazbe naših zadružnikov. Da temu nedostatko odporoore, sprejme občni zbor naslednji sklep: 1) Poglobiti m razširiti je treb* pouk o zadružništvo z ustanovitvijo stalnih nekaj dnevnih do nekaj tedenskih tečajev za člane zadrug z razširjenjem pouka o zadružništvu na gospodarskih šolah, z uvedbo obveznega pouka vaaj dveh or na teden o zadružništvu v zadnji letniki učiteljskih k>L da se tako usposobi učiteljstvo za pouk na nadaljevalnih gospodarsko-zadružnih tečajih, ki ji predpisuje novi zakon o narodnih iokh.
aan« zaloge, na katere so motali imetniki zalog plačati razliko.
Dohodki državnih podjetij so mašah v februarju 238.7 milijona Din (lani v Februarju 230.9), izdatki pa 220.6 miHjona Din (223.7). Pri tem so dohodki železnic dosegli vsoto 150.4 milijona Din (+ 193 milijona Din nasproti lanskemu februarju), dohodki pošte, telegrafa in telefona 303 milijona Din (+ 43), dohodki rudnikov 18.6 milijona Din (—4.6) in dohodki gozdov 62 milijona Din (—2.9).
Sesoltati as 11 mesecev.
V H mesecih proračunskega leta 1934/35 so znašali državni dohodki od neposrednih davkov 2069.3 milijona Din, to Je za 104.8 milijona več nego v istem razdobju prejšnjega leta in za 430.5 milijona več nego pred dvema letoma
Navzfie slabšemu donosu v letošnjeru februarju je bil donos trošarin v 11 mese-
■HBBBBBnnBBBnEBBa
eih leta 1934/35 za 79.9 milijona Din večji; znašal je 741.8 milijona Din. Donos taks je bil 838.6 milijona Din (+ 91 Jd milijona Din nasproti istemu razdobju prejšnjega leta), donos carin 595.6 milijona Din (+ 23.4) in donoe monopolov 1415.0 milij. Din (— 20.9).
Pri dohodkih državnih podjetij Je omeniti dohodke železnic, ki so v 11 mesecih dosegli 1763.9 milij. Din (+ 65.6), dohodke pošte, telegrafa in telefona v višini 892.0 milij. Din (+ 2.5), dohodke rudnikov v višini 196.6 milij. Din (— 14.8), dohodke gozdov v višini 90.2 milijona Din (+ 18.8) in dohodke rečne plovbe v višini 40.2 milijona Din (— 93).
Leteča obvemoati
V splošni državni administracij jc sne-
sek likvidnih a neizplačanih računov narasel od konca januarja do konca februarja za 263 na 1993 milijona Din (lani so ob koncu februarja znašale te leteče obveznosti 152 milijonov). Pri državni podjetjih pa so se od konca januarja do konca februarja likvidni, a neizplačani računi povečali za 343 na 234.6 milijona Din) (lani ob konca februarja so znašale te leteče obveznosti 176.7 milijona Din).
Gospodarske vesti
Centralni odbor jopoelovooakepa kee-nega gospodarstva bo Imel 16. t m. v Beogradu (traso plenarno se>o. Kakor satr-JcjeJo, > bAa ta	sklicana v sveal s
eiiepd predstavnfkov leenega gospodarstva savske banovin«, ki niso osvojili M-tutov central«. Razprav$ato s« bo torej o ogovorili {a pripombah zagrebškega tesnega gospodarstva, ta bo oprava »*■!■ najti kompromisno refittov, ki Jo be tafcfco aprejeio tradB zagrebSko lesno goopodsr-stro.
_ Stanj« strttvnifa ktotego«. Pu objavi Narodne bank« je znadal 14. t m. aktivni saldo Jogoakrvenekonemflkeea Mlriuga (nem«d klirinški dolg) te 280 mUljosiev
dinarjev nasproti 2T6 mOftomoso pred 1 tednom marca ki 268 milijonom pred 14 dnevi. Dne 1«. t m. so btka izvršena H-piačila Ao avto« StovHka 4068 od T. decembra te J« trefca 6aku4i aa kjdslOi t mesecev. Na* aktivni saldo v kfhioga % Itadijo j« oetaft skoro nespremenjen na W-štai l«.7 mfltjona Dto la J® treba čakati na tKpiačife » dtoi. Nai aktivni aaklo v ktt-rtogn s frvteo pa se Je ponovno (tvfcgnfl od 8.9 xa 104 milijona Dto ter Je treba čakati na tapiaCJto ie 23 (tat. Dn« 1«. t m. Je bilo iavrgeao zadaj« Jsptefttto po avtat številka 8971 od ld. marca.
= Poravnalno postopanj« Je o trnovim Svetozara Ivanoviča,
lastnika
tvornice perila na Kkmcu pri Kranju. _Na-sklepanj*
sodišča v Kranju bo 3. maja ob K). Rok
rok
za
stlepanje poravna bo 1 m za oglasit ev do 27. t. m.
ve pri sreskem
Borze
Ka Bottjsnskl bonri Je nadai pretoM! teden devteari promet 6-97 mfltjona Din nasproti 8-2S, 5*28, ta 5-M v preJtatfUi »tt-rih tedafti.
De vise.
Čarih. Beograd 7.02. Park 20.38, London 14.93, Newyork 908.1250, Broaetj 8230, Milan 26j60, Madrid 42J2250, Amsterdam 206.36, Berlin 124.25. Dunaj »7.76, Stoekhohn 77.10, Osio 75.10, Kobenhavn 66.66, Praga 12:9060, Varšava 58.2760, Atene 2.90, Bukarešta 3.06.
BektL
Dunaj. Državo« železnice 23.16, Trboveljska 12.80, AIpine-Montan. 10.48.
Blagovna tržišča
21 TO.
+ Chieaga, 13. aprila. Začetni tečafU
Pšenica: za maj 100.625, za julij 100; karu sa; za maj 88.0250. za julij 83.50.
+ Winnip«g, IS. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: sa maj 90.25, sa september 89.25.
4- Novesadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Cene nespremenjene.
BOMBAŽ
4- Lirerpoot 12. aprila. Tendenca koma} stalna. Zaključni tečaji: sa ourj 6-38 (6.43), sa oktober 6.06 (6.12).
+ Hevr/ork, 13. aprila. Tendenca stalna.
Zaključni tečaji: za maj 1130 (1136V za oktober 11.24 {11.26).
Le Riviera terpentinovo milo fe za nas, to }e odslej peric nalili glas*

IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA

YA§A ŽiElLJA ZA PO MIL A O
KOSTUM, PLAŠČ, KOMPLET
ELEOr AN TN i KKOJ1, NAJNOVEJŠI VZOKCl OD DIN 250. — DALJE
POVRŠNIK, TRENCKOT, OBLEKA
MODNE FAZONE NAJNOVEJŠE BARVE
OD DEN' 290.— DALJE PRI
W
an LUKIC
LJUBLJANA
STRITARJEMA ULICA
♦	češkcslovašk« odlikovanje dr. Jura Hrašovca. Predsednik J ugos i ov e nsko-č e-škoslovaške lige v Celju, tamošnji odvetnik in zaslužni javni delavec dr. Juro Hrašovec je bil pravkar odlikovan b češkoslovaškim redom belega leva. čestitamo'
♦	S'ovo tajnika bolgarskega poslaništva g. Pečeva od Beograda. Te dmi bo
zapustil Beograd tajnik bolgarskega poslaništva g. Nikola Pecev, ki je preživel v Beogradu več let in je sedaj premeščen k bolgarskemu poslaništvu v Ankaro. V Beogradu si je g. Pecev pridobil veki krog prijateljev, in to zlasti med ■onimi, ki so se kot prvi zavzedi za zbll-žanje Jugoelovenov in Bolgarov. S poslanikom g. Kjoseivanovom je bil tajnik g. Pecev med prvimi pionirji te vzajemnosti in prijateljstva- Iz Beograda odhaja s velikim zadoščenjem, da je njegovo delovanje obrodilo teko lepe uspehe.
LOMBERG FILMI
!n plošče
BYK - FOTO PAPIRJI
Zastopstvo: DROGERIJA L KANC, NEBOTIČNIK
DLOGERIJA A. KANC, ŽIDOVSKA 1
♦	Nacionalna ura radia. Za danes Je na
programu predavanje dr. Zdenka Verni-ča o 40ie>tnici pokreta hrvatske napredne mladine. Jutri v ponedeljek pa bo predaval prof. Alojizij Bolhar iz Celja o Antonu BezenSku, ustanovitelja bolgarske stenografije. Prvo predavanje bo oddaja-la zagrebška, drago pa ljubljanska radio postaja.
♦	Francoski Institut v Zagrebu bo organiziral tudi letos med šolekimi počitnicami izlet v Francijo i enomesečnim bivanjem v svetovno znanem kopališču Can-nesn. Ta Izlet je posebno priporočljiv zaradi tega, ker bodo udeleženci lahko praktično izpopolnili svoje znanje francoskega jezika. Za »stanovanje, prvovrstno oskrbo in vse drago j« treba plačati okrog 3900 Din. Vse podrobnejše informacije daje Francoski institut v Zagrebn, Novinarski dom.
♦	Diplomirani 30 bili na aa-fcftektskem oddelku tehnične fakultete Kubljanske univerze za inženjerje-arhitekte gospodična Ca-Esselli Katarina iz Ljubljane m frospoda Mačus Adoif \z Maribora, in Stroke! j Tomaž iz St. Vida nad Ljubljano.
fsm
(šSl ?«jgggW
m^šM
m
♦	Iz šolske službe. Ga. Saršon Friderika (ne Seršon, kakor je bilo napačno navedeno) nastavnica učiteljske šole je premeščena po potrebi sdužbe za nastav-nico L državne dekliške meščanske šole v Ljnbljanl.
♦	Hektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje natečaj za iaredmo profesuro ali docenturo na tehniški fakulteti, Ln sicer za predmet rudarska merjenja in geofizlčne metode iskanja slojišč. Prosilci morajo ustrezati pogojem §§ S in i uradniškega zakona in § 19 zakona o univerzah. Prošnje, opremljene z objavljenimi znanstvenimi spisi ter dokumenti po § 3 zakona o uradnikih je vložiti najkasneje do 29. maja 1935 na rektoratu univerze kraija Aleksandra L v Ljubljani.
♦	Akademski pevski zbor bo dane« r St Vidu nad Ljubljano ponovil svoj koncert slovenskih narodnih pesmi. Koncert je namenjen predvsem okoličanom, ki jim n bila prej dana prilika, da bl slišali Akademski pevski zbor. Pel se bo kompleten program kot na ljubljanskih koncert b Koncert se bo vršil v Cerkvenem de mi; ob 1530 ipol štirih popoldne). Nabavite si h:tro vstopnice. ki so v pred-prodaj* v trafiki Za kotni k v št. Vidu
» šolskim upraviteljstvom. Letošnji Xv pouiladans-K • velesejem v Ljubljani bo bogato založen z izdelk* uaš«- industrij ske :ri obrtne jjnvzvodoje Velesejmu bodo priključene S« posebne razstave: Prva ve: ka gas^ska. gospodinjska »žena v obrt!«, dom; ra volna, perutnina, ptice n kunci	'.n upraviteljstvom pripon
Samo. da pr '-^ej. zaupano jim mladino
rvT": - ft/* ' t
editve .n da združijo to
SPOMENIKI
lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki
Fran jo KUNOVAR 8v. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
darskega učnega zavoda. V Soio so se
sprejemali samo dijaki s polno srednješolsko izobrazbo. Ta višji gospodarski učni zavod je posloval vse do leta 19 IS, ko Je bila ▼ Zagrebu ustanovljena poljedelska tn gozdarska fakulteta vseučilišča. Potem je ostalo v Križevcih samo srednje in nižje gospodarsko učilišče, leta. 1930 pa Je bila nižja gospodarska šola premeščen« v Požego. Gospodarska Soia v Križevcih je Imela velik pomen in tudi velike zasluge za narodno gospodarstvo in so izšli fas nje ugledtni pionirji naprednega poljedelstva tn gosdarstva.
♦	člani jugo&L bolgarskih lig kakor tndi prijatelji bolgar. zbližan ja im stenograr fl se opozarjajo na jutrišnje predavanje (16. aprila) v ljubljanskem radJu. Predava prof. A. Bolhar tal Celja o našem bol-garofiiu in stenografu Anton« Bežen šku. Predavanje je v nacionalni uri od 19.30 dalje.
♦	Im »Službenega fistac »Službeni Ost kr. banske uprave dravske banovine it 30 z dne 13. L m. objavlja uredbo o priprodtej-šem in hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih, odločbo o zahtevah za raznesilne snovi, zvaničniki finančne kontrole, izpre-membo namestnika ob plačilu telegrafskih in telefonskih taks, uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin na področja dravske banovine in objave banske oprave o pobiranja občinskih davščin.
♦ Vrnitev muslimanskih romarjev. ▼ Sarajevo ao se vrnili včeraj pod vodstvom direktorja »Potnika« mnsitmansfei romarji, ki so že r februarja odpotovali v Meko in Medino, da bl preživeli tam po prerokov! zapovedi praznike Knrban bajrama. Nekaj romarjev Je zaradi privatnih nadev ostalo v Carigrada, vsi ostali pa so srečni ki zdravi prispeli v Sarajevo.
♦	Tragična smrt mlade ie««. V Plevlja Js umrla od pika strupene kače 2S3etns soproga inženjerja Karte Fitzeja. Mlada žena se Je solnčila na vrtu in zaspala. Mod spanjem jo Je pičila strupena kača, in ker r Plevljn ni btlo mogoče dobiti p rotiš trapa, je nesrečnica nmrla, preden so dob Mi potrebno količino seruma Is Priboja. Pokojnica Je bila pred nekaj tedni še v Sarajeva na obiska pri svojih starših hi se Je prav težko ločila od svojih roditeljev. Pri stoveec Js Izražala sftutnje neke brade nesreče.
♦	Prva lokomotiva na progi Beograd-Pančevo. Železniška proga BeogradnPan-6evo bo začeia s rednim prometom 16. avgcsta. Včeraj opoldne so spustili v promet prvo lokomotivo, ki Jo js pozdravljalo mnogoštevilno občinstvo.
♦	Gledališka senzacija v Zagreba. Dce 16. t m. bo v zagrebškem Narodpem gledališču 25. izvedba revije »Kaj nam pak morejo«, ki Je bila spisana na podlagi ljubljanskega teksta Nikolaja P i r n a t a. Pet in drvaJssta predstava bo imela nenavadno senzacionalen značaj. Prvo presenečenje Je ▼ tem, da bo izvedbo dirigiral sam skladatelj žiga Hferschler. Drugič: po petja šl&gerja »Slat&e zagrebačke pucice« bo objavljeno, katera zagrebška gospodična Je bila preko natečaja v dnevniku »Večer« izvoljena za »najslajše zagrebško dekle«. Zmagovalka dobi brezplačno vožnjo IL razreda do Crikvenice in nazaj, osemdnevno brezplačno bivanje v enem izmed dveh najboljših hotelov ki de kaj. Tretje presenečenje bo, da bodo tudi med občinstvo ded tU darove. Dali so jih zastonj na razpolago zagrebški trgovci, vsega skupaj nad 400 predmetov, med njimi nekatere prav dragocene. Te darove bodo med predstavo izžrebali na odra, in sicer po daplikatih prodanih gledaliških vstopnic. Take predstave pač Se ni bilo v
zagrebškem gledališča in svojevrstna zagrebška revija »Kaj nam pa morejo«, ki je od 31 januarja do danes dosegla rekord 25 predstav, bo proslavila svoj prvi jubilej prav tako svojevrstno.
♦	Sestre Kolašlce, delegatke, ki nride-jo na slavno skupščino »Kola jugoslovenskih sester« v Ljubljano, opozarjamo, da obiščejo v nedeljo ob 11. razstavo »Spo. mini na našega kradja Afleksandra«. Opo zarjamo jih budil, da naj se poslužijo ugodnosti tričetrtinske voznine
♦	Zaklad so našli tisti, ki so odkrili do Uro k n liso Taka knjiga je Vu«3«ov roman
l>vh človeka«, ki je doživel v Nemčiji na klado 700.000 izvodov m ki smo ga dobil rudi m; v slovenskem prevodu Ni g« tre ba posebej hvaliti, ker je pač malo knjip ki b: bile tako popularne, kakor je ta Ko premišljate, kaj bi podarili svojim <tra !!'m veliko noč. se odločite za roman >Dva človeka«. In najbolj Jim bo^te
»etregfi k&jtgm js rz*K reflk (miru obeeten (268 strani; leic pwt'W. Isdajs aa finem pa-ptrja stane 50 Din. ljudska iz<iaja w platna ti Din, broširana pa 24 Din Dob se v rseh knjigarnah, naročil« pa sprejema Is prijaznosti tnd.1 uredništvo »Domovine« v Ljubljani. Knafljeva nJica 5.
» Obsodba bivftega šefa subotiške postne carinarnice. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadn je dovršena kazenska zadeva, s katero se je sodišče bavilo že polnih 9 let. Na tri leta robije je bil obsojen bivši šef poštne carinarnice v Subotici Uija Najman, k! je bil obtožen; da je v aihužbi izvrši! celo vrsto prevar ln faJzlfikatov, ki so povzročiti milijonsko škodo Najiman je bil enkrat že obsojen na 8 let robije, obsodba pa je btla razveljavljena in uvedena nova prei6kav^.. Zadeva pa bo spet prišla pred najvišje sodišče, ker se je državni tožilec pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni.
In vse čevljarske potrebščine, dalje veliko izbiro kruponov, boksa, laka, ševroa itd. Zaloga damskih torbic aktovk, nahrbtnikov, denarnic, potovalnih kovčegrov itd. dobite najceneje pri tvrdki	3657
FRANC ERJAVEC
trgovina nsnja
LJUBLJANA, STARI TRG STEV. 18. Na debelo!	Na drobno!
♦ Strašen zločin v Leskovcu. Na hribu Črni vrh pri Lee ko v ca so našli kmetje odsekano ln na kol nataknjeno glavo premožnega kmeta Nikole Joviča. S mm strašnega z&očina je padel na kmeta Bo-ro Cvetkoviča, ki je bil že star sovražnik umorjenega Joviča. Med preiskavo se je izkazalo, da je morilca pri stražnem delu pomagala hči Nikole Joviča. Hči je ba-
SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJŠE PRI
Tenksrcmč
E3 JE ZNIŽAL CENE DO 40%.
2560
Js očeta napadla s sekiro ter ga nekajkrat udarila po glavi, potem Je pa Cvetkov! 6 nesrečnemu starca odsekal glavo. Truprlo Je zakopal v neki kleti, glavo pa Je na Ornem vrha nataknil na kol. Motivi strašnega alcčins še niso popolnoma poJasnjenL
♦ Gozdni požar v Sitarjev«*. V p^tok popoldne je pričelo goreti v Sltarjevou, gozda med Litijo in gmartnom. Dvignil se je visok plamen ln v litijski cerkvi so pričeli biti plat zvona. Pri poodnem požaru so se znašli takoj sosedje Sa pa gasilci, ki so s krampi, lopatam!, rovnlcami ln vejevjem pogasili požar. V vetrovnem vremen« in suhi hosti je grozila, da se bo požar močno razširlL
(na otoku Hvara)
HOTEL MADEIRA
NajlepSi ln najmoderneJS hotel na dalmatinski plažL Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom. Fopotei pension z vsemi taksami Din 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom.	132
* Ugotovljena Identiteta utopljenca. 7. t. m. v obmejni reki M<uri v Apačah najdenega utopljenca so spoznali za Friderika Tandia, rojenega 2L julija 1&06. v KaJabn, okraj Weiz, pristojen pa Je bU v Gradec. V Muto je skočil U. marca. Pokopan je v Apačah.
ZDRAVILIŠČE
Radia Therma, Laško
Radioaktivne-termalne kopeli (37.5 C). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrat revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, itd.
Odprto skozi vse leto.
V	predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni 600.— Din, za dvajset dni Din 1100.—.
V	pavšalni penziji je vračunana soba štirikrat dnevno prvovrstna hrana kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča.	3611
• Močni gospodarski interesi zahtevajo racionalno porabo energije. Skoro r vseh državah obstojajo službeni zavodi, ki preizkušajo, da-ii kakovosu žarnice v pogleda izkorlščenja svetlobe odgovarja najvišji stopnji tehnike Večja podjetja in tovarne Imajo celo lastne naprave »a pre-iKkusevanje, da bi se zavarovali pred škodo, katero bi mogli imeti zaradi uporabe žarnice slabše kakovosti. Pri uporabi nove žarnice z nitko » dvojni vijačnici ima vsakdo Jamstvo, ds dobiva ia plačani toh maksimum svetlobe, ki je vobče mogoča Na vsak način mora biti kakovost žarnice res najboljša Fabrikac-ija žarnice prvo vrstne kakovosti ni nikaka čarovnija Ako je tovarna ki proizvaja žarnice, opremljena z vsem' najmodernejšimi tehničnimi napravami ako ne štedi denarja sa poskuse v svrho zboljšanja kakovosti.
afcc uporaL^a res naJbcrfJBc strovlne, ako tam ict pred odpoši lj&tvvJo podvrže aaj-evrožf kontroli, tedaj tovarna res dela v interesa konzumenta ki lahko proizvaja kvalitetno blago. Zato pa mora vsak kupec žarnic polagati največjo važnost na to, da kupoje le žarnice katerih kakovost je znana in preizkušena.
♦	širjenje boieznl žolčnih kamnov. Moderne medicinske statistike kažejo, da se je po vojni znatno zvišalo število ljudi, ki bolehajo zaradi žolčnih kamnov. V Nemčiji je okrog 600.000, na Češkem pa okrog 100.000 takih bolnikov. Ta bolezen je gotovo v zvezi s težkimi pogoji življenja v povojni dobi. Težji primeri se dajo popoLn-oma ozdraviti samo z odstranitvijo kamnov po operaciji, z zdravilnim čajem »SaJv£t« pa so doseženi toliki usipehi, da imamo dokaz, kako se medicina od kemikalij vrača spet k prirodoiemu rastlinskemu zsdravljenju. Ena od glavnih sestavin »Salvata« je listje bofcdo, ki raste v Južni Ameriki ter je impregnira.no * naravno karlovarsfco eoijo. »SaJvat« Je iznajdba lekarnarja Oliva v Pragi in je tudi pri nas že nekaj let v rabi, ker ga zdravniki Cesto predpisujejo.
♦	Važna In vesela vest za vse, ki se ukvarjajo s športom fotografiranja ali pa se ra.u hočejo posvetiti, je znižanje cen fotofilmskega materiala in uvedlba cenenih aparatov. Svetovna tvrdka Kodak je dala na trg najcenejši aparat z znamko Kodak Baby-Brownie. Cena je samo 75 Din ln s« lahko ta aparat dobi pri vsakem fotctrgovcu. Format te lep« kamere je 4X6.5 cm, kamera sama pa je elegantna, odiične konstrukcije, preprosta pri ravnanju ter omogoča vsakemu, ki uporablja Kodak aii Pathe filme, ocSične posnetke.
♦	Trgovanje z žs ratotjenhnl Champion
svečlcaml. Že nekaj časa prihajajo na trg stare, že rabljene Champion avečlce. S čiščenjem kovinastlh delov skušajo napraviti stare svečice čimbolj podobne novim. Kupcem se priporoča, da kupujejo Champion svečice samo v znanih originalnih škatlah in da zavrnejo svečice, ki s« prodajajo v dragih Sketbth ali bres njih. Jasno je, d« svečice, ki so bile odvržene, ko so dielovale že 16.000 <k> 80.000 km. ne morejo zadovoljivo izvrševati svoje naloge. Se tako temeljito čiščenje ne more ovreči tega dejstva. Take svečice predstavljajo celo efektivno nevarnost, ker se Js že večkrat zgodilo, da so povzročil« s padanjem svojih dedov v eksplozivni prostor znatno Škodo. Take Škode ne more nadomestiti majhen prihranek pri ceni, avtomobtllstl hi motoristi pa se obvarujejo Škode samo, če kupujejo nove »rečice v originalnih škatlah.
« Najraje vidim, oče, da od knpU sa pirihe knjigo: František Langer »Pes drage čete«. Slovenski mladini prirsdfl Pavel Holeček. Knjigo dobiš v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbnrgova ulica Cena broširani 48 Din, vezani 62 Din.
Zelo nujno In važno. Vas eoe, ki so
vzorce sprejeli, prosim aaj hitro pošljejo naročilo, vzorce, katere nnjno potrebujem za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, zakar se v naprej zahvaljujem. Stermecki, Celje.
♦	Eno »res — sns rsdeneksf
♦	Darujte podpornemu društvu rtplh, Ljubljana, Pod Trančo 2-ITL
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko bi ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
♦	Priporočamo najnovejše Tifcarjev« veB-konofne razglednic« v narodnem slojra.
« Slabotne, slabokrvne in okrevanja potrebne čitatelje opoa&arjamo, da s« znamenito »SerrsvaHo« kina vino * železom, o katerem se je že preko 10.000 »dravnl-kov pohvaJmo izražalo, dobiva v vseh lekarnah.
Iz Ljubljane
o— Rezervnim oficirjem a« poroča, da se bo vršilo predavanje za rezervne oficirje v oficirskem dama na Tabora Jatri v ponedeljek ob pol XI. ort. Ofc enem pozivamo vse rezervne poročnik« vseh vrst orožja iz Ljubljane in okolice, da se zgla-se v sredo 17. ali v petek 11 t a med 17. in 19. v pisarni pododbora Udr. rez. oficirjev zaradH paiobčitve zelo važne zadeve. — Odbor UROIR.
s— Predavanje s praških gledališčih. Jutri ob 20.15 bo v vrtni dvorani >Zvezde< že napovedano predavanj« režiserja Bratka Krefta o praških gledališčih. Prireja ga tukajšnja Jugoslovensko - češkoslov. v ciklu svojih kulturno - propagandnih predavanj. Režiser in dramatik Kreft je imel ob češki uprizoritvi svojih >Celjskih gro-fov< priliko spoznati praško gledališko življenje in bo nedvomno zanimivo, slišati njegove vtiske. K temu kulturnemu predavanju vabi Jgoslov. - češkoslov. liga vse prijatelje češke in slovanske kulture l
u— Letošnji koncert najodll6nej£ega mladinskega zbora Trboveljskega slavč-ka bo Jutri ob 20. v veliki nnionski dvorani. Zbor si je b svojimi dosedanjimi odličnimi koncertnimi nastopi pridobil tolik« iskrenih prijateljev in občudovalcev, da smo prepričani, da bo tod! to pot velika unionska dvorana popolnoma zase dena Sedež' po običajnih koncertnih cenah so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice Opozarjamo, da se dobe še sedeži vseh vrst in cen.
u— Češki pevski zbor v LJubljani. V soboto 27 t m koncertira prvič v Ljubljani češki moški zbor OPUS iz Brna. OPUS je okrajšava za cek>tni naslov Zbor prijateljev umetnega petja Zbor OPUS priredi te dni celo koncertno turnejo po Jugoslaviji m k sklepu koncertira v L*ub
na >gied ^
ekskur? W t. majnlškim izletom svoje šele	vf^etfejroa ?>o v mladini vzbudil pono- oa sposobnost n nstvarla""očo silo d <"«m '■■ ■ i h ijudi. navdal < bo f zaupanjem j v ospeh pridnega in -raotrenesa dela. Po j drug -jt.ran ds Jim bo to, Va* bodo vi- j del- na ve ~ee?mu, mnogo koristil© pri precc'8vanjr učne t.varine v šoli, v pr'-pravr za poznei* v žlvllentn Za vse šole kakršnekoJ: vrste rnaša vstopnina 3 Din za učenca oziroma učenko.
♦ jubilej važne gospodarske šole. V j Križevc'h proslavljajo danes 751etnioo gospod®rs Ire Soje. k! je bila prvo gospoda r* kc nčilišče na	Balkanu 75 :eti ie dunajska vlada odobrila T)^s*fj 7)nvtfv gospod?* r-k- ^ole 7. de-lavnicv- v K~>ževclb Prvo snlsko leto «e je pričelo IS novembra 18<?0 Pozneje je bila šola nekajkrat reorganizirana ln leta 1902. je dobila stopnjo višjega gospo-

Spomladne
ovršnke
vsa druga oblačila ca gospode in otroke kupite najbolj ugodno v znani specialni trgovini
3
Še na veliki petek
opoldan prinesene obleke v kemično
čiščenje, barvanje, p lisi ran je, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov
TOVARNA JOS. REICH
a——
lja.nl. Na zbor, ki uživa v domovini dober
sloves, že danes oi>ozarjamo. Vse podrobnosti elede.
Dame, skrbite za svojo lepoto! Naročite steznike in nedrčke pri I. Salaj, Aleksandrova cesta št. 2-L	3654
Spored VII. Javne produkcij« dri. konservatorija, ki bo v torek 16. t m. ob pol 7. zvečer r Filharmoničnl dvorani, je naslednji. I. dol: 1) Glord-ani: Moja el vsa. Orlandini: Draga, tako sem tvoj. Poje Žagar Drago, prt klavirja Vodošek V. 2) Caldara: Arija, Pergolesi: Arie<ta, poje Rudolf Vida, pci klavirju Menard! Pija. U. del: 3) HSndI: Sonata v f-4nru za violino ln klavir. Ijobec Roza, Monard! Pija. 4) Bach: Preludlj ln taga v t-moln. fera Turšič Ivan, klavir. 5) Bach: Ko hladen večer je nastal, H&ndl; Ko sanjal bcan večni 6en. Poje Petrcvčlč Tc-ne, prt klavirju Osterc Marta. 6) Bach: Kroroatična fantazija in fuga sa klavir. Igra Hrašovec Silva. 7) Bach: BrandenbaTšlri koncert št. 4 v g-d<aru za godalni orkester ia tz Snite d-<3ur za godalni orkester. Dirigeet prof. L. M. Škerjanc. Prodaja sr«?re<krv na podJagl katerih je dovoljen vstop v dvorano fve vrši v Matični knjigarni. Posamezni spored Ftane 2 Din.
Za pomlad se priporoča
jr
Ljubljana, Kongresni trg 5
z najprijaznejšo postrežbo, najlepšim? deU, največjo izbiro in najnižjimi cenami.
u— Lepaki po Izložbah, lepi, po večini skrbno izdelani, delo Članov FodtaUsrfSka Rdečega križa, vabijo občinstvo aks-demljo v proslavo dneva Rdečega kriSa. ki bo danes točno ob IO-SO v TMon Spored je bogat in si rta« pripravljen. PodnnladSiarjl bodo peli, deklam^ratl, igrs-11, rajali tol Star&l ta ljubitelj! mladice, obiščite akatlemijo. Ne bo vam žaL Vstopnic« od 10 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. 1 bto pred akademijo dobite vstopnice pci blagajni v Ur.ionu.
a— Gospodinje! Sigurno vas zanima moderen način pranja s »Perionomc Vabimo vas. da s« udeležite predavanja, ki se vt9 v torek, dne 16. L m. ob i. popoldne pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, Breg št 8. Mnogo novega ee boste naučile. Priredi ca »Celjska milarra <L z o. z.<
o— Družba ev. Cirila 4» H9»teda j*rt*"i vse mnogoštevilne prijatelje ia snaac« blagopokojnega trnovskega žtrpnfk« g. Iv. Vrhovnika, da pošljejo v»a privatna pisma, k sio jih od njega prejeli, droibt, k3 bi rada Zbrala po možnosti to korespondenco, da jo da v svrho objav« v pregled strokovnjaku.
W5gef,er|eva praška šseka
pitani Štajerski kapimi, vse deffkateae, dtrv. sertna tn domača vina, največja izbera v delikatesi V. A. JANEfl, na Aleksandrovi o. Telefon 34-55.	S591
o— Na 31. redni *eroestraa»ni skupščini Društva siu4atelj«v fHozofake fakultete v Ljubljani j« bdi izvoljen sa predseemik« tov. Poberaj Ante. cs.txL phfl. Osstafi odbor za letni semester 1035 se je konstituiral takole: podpredsednik: Muser Brna, si»-vistka, tajnik: Sošnlk Pavle. Vžaslčari C-lolog, blagajnik: Maček Jože, hiatorlk, zapisnikar: Brenk France, pedagog; arhivar: Hočevar Marjan, naravoslovec, oA-bomiki: bres mandatov. Gnštin Ida, geo-grafka, Hronck Ivan, gennaniM, Kroši« Fran jo, romerl«rt
DR
ZOBOZDRAVNIK
. JOS. TAVČAR
TE2JSFON 33-88
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta
NEBOTT5NTK
srdinira od 24. aprila do L septembra od 7. do 12. in Jn od 4. do 7. V četrtkih tn sobotah popoldne ne ordinlis
Zveza gospodinj priredi na^edtojs tečaje: za nporabo ostankov prekajenega mesa 15. ob 15. za okraševenje tort 54. ob 15, za mesne jedi (angleške, franoo-ske, ruske) 25. ob 15, za tople in mrzle omake 2<5. ob 15., za tople ln mrzle predjedi 29. in 30. ob 15. Večerni kuharski tečaj prične 1. maja, Šivalni tečaj za parilo 3. maja, večerni šivalni tečaj »a obleke 1. maja. Za vse tečaje sprejemamo prijt> ve vsak dan od 16. do 17. Bregu 8.
u— Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani poziva pist-a včerajšnje notice «Izložbeno aranžeretvo«, da se beleži današnjega občnega zbora v Trgovskem domu, kjer dobi odgovor, a društvo zadoščenje.
a— Društvo »Tabor« poziva članstvo, da
se polnoštevilno udeleži rednega društvenega občnega zbora ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob pol 8. zvečer v kemični predavalnici na realki
u— Nove naštudirano francostoo kom«, dijo »l-epa pustolovščina« uprizore Sent-jakobčani drevi ob 20.15 Dejanje ee nanaša na mlado nevesto, katero igra gdč. Kiavorova in ki pobegne svojemo ženina z drugim tik pred poroko V ostalih rkv sah: Bučarjeva Cerničeva, Grgurevtčeva ter Hanžič. Vizjak, Moser Milčinski in Urbič Občinstvo, ki žel; preživeti večer v veselem razpoloženju naj s! preskrbi vstopnice od 10 do 12 dopoldne in od 15. do 17. popoldne ter eno nro pred predstavo.
u— Nove orgle prt Sv. KrMHofv ao gotove. Jutri zvečer ob 20 bodo prvič za javnost zapele na koncerta, h kateremu ste vsi lepo vabljeni Kar se tiče glasovne plati, je Instrument dokončno Izdelan; zunanjščina pa zaradi prekratkega časa ae bo še popoln«, ker ni bila mogoč« vna-

Ponovno Vas vljudno opozarjamo na naš novootvor-jeni oddelek za cenejSe TIVAR OBLEKE v Ljubljani,
PREŠERNOVA ULICA 54 (nasproti glavne pošte) z vhodom skozi vežo na
dvorišče.
Moške obleke iz dobrega blaga (štofa)
otroške obleke iz dobrega blaga . . . •	<
moške hlače, pmnparce, zelo dobro blago .	.
damski plašči, dobro blago, lep modern kroj	.
moški Hubertusi, garantirano nepremočljivi	.
ženski Hubertusi, garantirano nepremočljivi	«
otroški Hubertnsi, garantirano nepremočljivi	.
Naši Ilubertus plašči so edini, ki so izdelani po jugoslovenskem patentu štev 7644 31 iz impregniranega hubertus-sukna in so vslea tega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte pismeno jamstvo v naših prodajalnah.
Din 190.—, 240.—v 290.—
>	45.—, 60.—> 70.— » 70.—, 90.—, 110.—
od Din 170.— naprej Din 290.— ln 320.— » 260.— in 320.—
>	160.—
prej dodočitl načrta v podrobnostih, do-cler instrument ni stal na koru. Zlasti
>: bilo mogoče izdelati kipa, ker je šele ipoj med arhitekturo kora ln orgel poka-ja.1 kako velik in kakšne oblike naj bo. Iljub tem malim ned06tatkom, ki jih za-ladi kratkega časa ni moči odstraniti, ta.r se bo pa po načrtu prof. Plečnika tc-ino izvršilo pozneje, je pogled na kor edinstven. Orgle j 20 registri, ki niso majhne, nič pretirano ne zapolnijo nizkega kora. Kolikor je bilo do sedaj mogoče preizkusiti, je akustika cerkve odlična, glasovi orgel izredno topli in lepi. St. KrL&tof je dtobil instrument, k! je vreden odlike tega kraja. Naše meščanstvo bo gotovo rado vsetransko pomagalo pri odplačilu in se Jutri tudi koncerta udeležilo.
KLOBUKE
cadnje novosti za pomlad v finih barvah tn ilegantnih oblikah samo dobre kakovosti, «r razne športne čepice nudi v lepi Izbiri
MI I R K O BOGATAJ
TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC
LJUBLJANA, Stari trg št. 14
>ce zmerne. Sprejemajo se popravila.
o— Kapun ln &ur>ka sta poleg dresih
staranih jedil zlasti meščanom najbolj »riljablljena za velikonočne praznike. Seseda mora biti kapun res fcapan ia 6ta-e,reke ia pitan, šmika pa pristna W6ge-•«Tca - praška, katere so si ljubljanski neSčaifl že dali rezervirati t odiiični deli-catesni trgovini V. A. Janeš na Alekean-Srovl cesti. Ti dve špecialitetl lz navede->e delikatese sta res nena-d&rttjivL Nudi •a se seveda še v^a druga izbrana mrzla sdila, kakor: izbrane narezke, najboljših ist sira, sand-viche po naročilu, sardine a postrvi, pecivo, bonbone, sveče tn kon-€Tvtrano sadje, zato Je najboljša nakn-K/valnlca todi za izletnike. Želodce ogre-ejo čudovito dobre kapljice pristnega do-načega žganja, zlasti izborne klekovače, deeertna vina, mal&ga, vermtvt n linijo ter imiportiranl prožek v bo-■.eJjfeah. V^ hvali odprta dolenjska tn Štajerska vina, ki jih toči čes tullco sa refl-*o noč po reklamno nizkih cenah. Sunke ta k s. pene si rezervirajte čtm prej, ras-•>rodsne bodo, kakor večino, to t par 'meh. Telefon $456.
j ZVOČNI K T NO »SOKOI.SKI DOM«
iv šiškL — Telefon 53-87
PREMIERA
velefilma v našem jerfku
„KR!K SVETA"
Monumentalna filmslca reportaža originalnih posnetkov bojev v strelskih jarkih vseh front, na morju in v zraku, vladajočih državnikov in suvere-nov iz pred- in povojnega časa.
Dopolnilo običajno. Predftave od danes dalje ob 5., T., 9., in samo še jutri ob 5., 7„ 9. uri
Rezervirajte vstopnice telefoni čno
»—• EpHog fantovske bitka. "Veilka fan-tw*ska bife*, ki se Je be*wo razv1j»Ja 18. »oveinbra ianl v Jablani pri Zagorju, je aa£la svoj epiiog pred malim senatom. Bojevalo se je kakih 40 fantov, tako vsaj trdijo nekatere priče. Poide Jerman je s kaiom potolked na tla Franceta Rogliča, ki se ni udeleževal bitke, marveč je celo bežai pired njdm. Jen-man m« Je prebdl k> banjFfeo očanornico. 2>kr&-rnik dr. Leopol-d Crkmar Je izJaviL <ia Je bila poškodftm absolutno srrrrtn on ©varna, le golemu naključja je pripisati, da. Je Rogftč ostal pri fiv-tjenju. Jerman se je pred sodnika zagovarjal c sil obran om, češ da ga je S fantov napadJo. Bil je obsojen na S mesecev strogega zapora.
u_ Troje nesreč na cesti. Včeraj so na
ilrurški oddelek obče bolnišnice pripe-.iali tri ranjence, ki so vsi trije doživel! nesreče pri vožnjah. Na ljubljanski trg je včeraj zjutraj pripeljal 44ietni posestnik France &kerjanc iz vasi Udje pri Gcosup-Ijem voz krompirja. Na Sv. Petra nasipu, kier je prostor za krompirjev semenj, so se mu nenadno splavili konji. &kerjanc iih je hotel s pogumnim prijemom zadržati. pri tem pa ga je žival pobila na Ha, da si je ualomil nekaj reber. — Iz Škofljice je neki avto pripeljal v bolnišnico SOletnega tkalskega mojstra Ivana Skubi-c.a iz Mirne. S svojim delodajalcem se je v avtomobilu vozil proti Ljubljani, pa jima Je pri Škofljici po napačni strani privozil nasproti kmečki voznik. Sele t zadnjem h.pu se je mož s konji domisdil, da se mora umakniti na drugo stran. Dri tem pa Je že tudi avto za vozil čez cesto, tako da sta se obe vozili hkrati znašli v obcestnem jarku. Skubicu je pri karam-bolu zlomilo desnico. — Iz Trbovelj pa bo pripeljali v Ljubljano 22!etnega hlapca Jožeta Dolinška, us-lužbenega pri velepo-pe^tniku in industrijalcu Hauku. Vozil je hlode v dolino, pa se Je kakšnih 10 m dol-
go ba-uno »rušilo nanj tn g* nevarno ranilo po ob-a»u in prsih.
ti— Mladini za pirhe Jo 8e vodmo najlepše darilo bogato ilustrirana knjiga Ma-niče Komanove »ZgodJbe, slike, šale ...« Dobi se r vseh knjigarnah po znižani ceni 30 Din.
u— Za velikonočna voščila rabite razglednice, ki Jih je založila Ciril Metodova družba. Razglednice se dobe v trafikah, trgovinah ln OM pisarni, Beethovnova ulica št. 2.
u— V kavarni »Evropi« »e bo od&Jej redno dobivala izvrstna redilna pijača Ovomaltina. Ta vest bo gotovo razveselila mnogoštevilne prijatelje te kavarne.
n— Do 1. maja je razprodaja pri tvrdki A. Persche, Marijin trg 8.
u— Za velikonočni avtobusni klet v Benetke (795 Din) preko Predila ln Gorice ter na Plitvička jezera in v Crikve-nico (4S5 Din) je zadnji rok prijave 17. t m. Odhod v soboto 20. aprila ob 5. uri Izpred biljetarnice »Putnika« za nebotičnikom.
Iz Celja
e— Najemninski vinar. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je zapadel 1. aprila v plačilo najemninski vinar za proračunsko razdobje od 1. t m, do 30. Junija. Dokler ne bodo izvrženi novi pre<ipisi, je treba plačati najemninski vinar na podlagi lanskega predpisa. Stranke naj plačajo ie zapadli znesek zanesljivo do 30. t m. pri mestni blagajni. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale 6odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku šestih tednov od dneva dospelosti izostala, bodo izterjan* c izvršba
Glavni zastop Jadransko zavarovalne
družbe in Internationale, družbe za zavarovanje proti nezgodam in škodam, se je preselil na Cankarjevo cesto Stev. 9 ▼ Celja.
Sprejema zavarovanja vseh vrst: elementarna, življenjska, nezgodna in jamstvena. Oferte in pojasnila brezplačno.	3635
JOSIP KAVČIČ, CELJE
GLAVNI ZASTOPNIK
e— V aH Snnrkcfjeva tn Otoo Vondnv-
gck nastopita. Jutri ob 2<X bosta priredila soiopiesalka in sutoreta ljubljanska opere gdi Vali Smerkoljeva ter znani pianist Celjan g. Oton Vondrašek pester večer v Mestnem gledališču. Ker je 1« ie malo vstopnic na razpolago, opozarjamo občinstvo, da si jih že jutri dopoldne nabavi v knjigami »Domovini«.
e— Umrl je g. Ivan Jarornlk, brivec v Vojniku. Pogreb bo danes ob 16. — Blag mu spomin, žalujočim naSe iskreno sožalje!
e— Tragična smrt otroka pri Mozirja.
V četrtek okrog 1330 so opazili ljudje v Savinji pri mozirskem jezu truplo 2 do 3 leta starega dečka. Neki moški je takoj skočil v vodo m spravil truplo na breg.
Savinja je prinesla otroka z Gmajne pri Rečici ob Savinji. Orožniki so kmalu ugotovili, da je mali mrtvec sinček kočarja Tišlerja iz št. Janža nad Rečico. Deček je bil po nesreča padel v Savtnjo in utonfL
e— Mestno kadno, parno in pr&no ko-pališče bo zaradi praznikov od 17. do 20. t m. ves dan odprto.
e— Nova moderna celjska prodajalna Nabavljalne zadruge v Mariboru ee o tvori jutri, da se omogoči članom nabava življenjskih potrebščin za veliko noč.
Primoran sem Izprazniti lokal, zaradi tega prodajam vso manuSakfuro, konfekcijo, damsko in moško perilo, nogavice in drugo blago po globoko znižanih cenah KOLBEZEN FRANC, CELJE Prešernova 3670
e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 18.15, 18 30 in 20.45 ter Jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Rumena knjižica* in zvočni tednik.
e— Za velikonočne praznike, prodaja Pšeničnik, manufakturna in modna trgovina Celje, moderno, trpežno »Dumping 3» čisrto volineno tkanino za <fa«a®ke obleke, meter po 23 Din.
e— Za veliko noč kupite gotove žensk« moške ln otroške obleke, kakor tudi vse žensko in moško perilo po zelo znižanih cenah v tovarni perila in oblek Ster-mecki, Celje.
Iz Ptuja
J— Tatvina v cerkvi. Nedavno je odnesel neznan zlikovec iz minoritske cerkve nabiralnik za milodare, v katerem je bilo okoli 1500 Din. Prefriganec je izrabil za tatvino ugoden trenutek ob priliki misijo-na, ko je bila cerkev nabito polna ljudi in je svoj posel lahko nemoteno opravil.
j— Požar je nastal pri želarju Alojzu Vajdi v Sobotincih pri Markovcih. Ker je bilo poslopje leseno, je pogorelo do taL Vajda ima škode nad 15.000 Din.
gan... >6 uMMStv«no tsdafcui origt-■vilei uncrijki izdelek ia je zato ta
naicMiojSe in najbolj tvncsljivo ?0it3-o sred stvo. — Doblv« se v vseh lekarnah, drogerijah ia parfnmerijah.
Iz Maribora
h_Sokoli ta spomenik. Prispevali ao ta
mariborski tpomenik kralju Uedinitelju: Sokol ▼ Sv. Lenartu 955, Sokol Maribor 13, Pobreije 100; Sokol ▼ Poljčanah 50. Potem so še prispevali: gasilska četa Zg. Sv. Kungota 130, gasilska četa Grlinci 30, orožniška stanica G. Cmurek 100, oddelek finančne kontrole pr Sv. Juriju ob Sčav-nici 56.
a_ Mestno poglavarstvo poziva . prebivalstvo, da ne uporablja raznih motilnih električnih naprav kakor visokofrekvenčnih masažnih in drugih elektromedicinskih ter gospodinjskih aparatov, ki povzročajo radijske motnje, ker je državna radijska kontrola porvzela energično akcijo za pobijanje radijskih motenj. Ce se pa omenjeni aparati uporabljajo, naj se brez posebnega poziva blokirajo.
a— Bolgarskih pevcev ne bo. Nameravani obisk znanega bolgarskega pevskega zbora »Gusle« v Mariboru se je zaradi nenadnih zaprek moral odpovedati.
a— Mariborski esperantisti so si na svojem predvčerajšnjem občnem zboru izvolili naslednje vodstvo Esperantskega kluba: Viktorija Lihtenwalncrjeva, predsednica, Travta Rutnikova, tajnica, Viktor Arlati, blagajnik, Vera Kaucnerjeva, knjižničarka. V nadzornem odboru so: inž. Dušan Tomšič in Bratoš, Klajnšek in Kic-ler, odbornika.
a— Starokatoliška cerkev. Na cvetno nedeljo. 14. t. m., se bo pričelo cerkveno opravilo izjemoma že ob pol 9. uri. Na veliki četrtek. 18. t. m., bo v spomin Kristusove zadnje večerje in postavitve zakramenta sv. Reinjega telesa, svečana služba božja s pridigo zvečer ob pol 7. uri. Verniki, ki so od 13. ure naprej tešč, lahko po spovedi prejmejo sv. obhajilo. Na velikonočno nedeljo, 21. t. m., bo ob 9. svečana služba božja. Vsikdar v Narodnem domu, 2. nadstropje. Na velikonočni ponedeljek, 22. t. m., ne bo v Mariboru službe božje, ker bo ista v Celju.
a— Hitlerjevci ie vedno bežijo preko meje. Pri Sv. Juriju so pribežali preko meje trije Avstrijci, ki so jih naše obmejno oblasti zaslišale. Zatrjujejo, da niso več vzdržali v Avstriji, ker so jih preganjali zaradi hitlerjevske propagande.
a_ Naval ljudi v mariborsko meščanstvo. Na svoji torkovi seji bo mariborski mestni svet razpravljal o 44 prošnjah za
»prejem ▼ seznam mariborskega meščanstva. Seet pa jih prosi ta zagotovilo sprejema v občinsko zveza
a— Gradbeno gibanje. Dovoljenje so do-MH: Rudolf duha za gradnjo enonadstrop-ne stanovanjske hiše ▼ Bolfenkovi ulici. Marko Lah za gradnjo gospodarske hiSe ▼ Kopernikovi T, Franjo Kolman za preureditev hiše v Frankopanovi 23, Jožef Ledin-fiek za enonadstropno stanovanjsko hišo na Radvanjski cesti. Frane Sulcer ca preureditev prvega nadstropja ▼ VojažniSki T. Uporabno dovoljenje sta dobila: Drago Beloglavec ca visokapritlično vilo ▼ Aljaževi 3, Roaa Poljančeva za enonadstropno vilo v Bezenškovi 5.
a— Naplavi jeni utopljenec. V Segovcih pri Apačah je naplavila Mura na desnem bregu neznanega utopljenca, starega 30 do 35 let, 166 cm visokega, dobro rejenega. okroglega lica hi brk ter oblečenega v črno obleko. Na sebi je imel kratek suknjič la nove boks čevlje, v iepu pa »rebrno uro. Kakšnih znakov nasilja nt bilo, pač pa je utopljenčev jezik bil potlačen in stisnjen med zobmi, kar kaže, da je bil epileptičen. V vodi" je ležal najmanj 10 dni. Pokopali so ga v Apačah.
a— Ceneno meso. Jutri v ponedeljek se bo prodajala od 7. uro naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po 3 Din. in sicer na osebo do 2 kg.
a— Konec v Muri? 221etna posestniška hčerka Terezija Vogerjeva s Sladkega vrha, je pred petimi dnevi izginila od doma in se ni več vrnila. Predvčerajšnjim so na-
HIH LH!
Mariborski obrazi
»Kam, Lojzek, mudi se tako? Počakaj — besedico eno samčU »Ne morem — hudič, da mira ml ne dajol
Saj veste, nocoj imam vajo/c ★
Pri odru, pri pultu pred svojim orkestrom v razdivjanem tempu z ubogo taktirko preblažen, razdražen hiteč za maestrom beži na pobčsnjeno godbeno dirko.
ln z glavo, obličjem, z rameni tn z lakti, — v viharju frizure udarjajo takti na desno, na levo in nizko, visoko, fortissimo, piano, furioso, con fuoccol Skoz hram val navdušenja, burni odmev.. Pošto j gledaliSki, razjarjeni levi Pomiri se, Lojzek, ustavi motor! - Odmor/ Si v fraku? — Je gal a predstava: dogodek
izredenl
V smokingu st? — J* tudi tvoj praznik,
ali manjvredenl Le v Jopiču črnem? — Kar tih si in malo-
beseden!
»Pri belem konjičku* pa zopet drugače: perč za klobukom in irhaste hlačel Čez hribe, doline globoko, visoko, fortissimo, piano, furioso, con fuoccol Navij vijolinske, vse basovske kl',uče: EJ, Lojze, ti vojvoda, Herzog in dučel
ŽARNICE
ofbežfoba čiathz!
Gospodarnost zahteva: „Več »vetlobe za manj denarja!" TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, daje do 20°/o več svetlobe. Na žarnici je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalumenih, a poraba toka v wattih.
TUNGSRAMD
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
šli ob Muri črne ženske čevlje, robec in vratno verižico z zlatim križcem, kar je bilo vse last izginule Terezije Vogerjeve, ki je bila visoka 168 cm in močne postave. Obstoja bojazen, da je mladenka iz neznanega razloga našla svoj konec v reki.
a— Lug mesto vina. 131etni kurjačev sin Franc Voh iz Pobrežja je doma segel po steklenici misleč, da je v njej vino, ter napravil nekaj požirkov. Bil pa je v steklenici lug, ki je povzročil Vohu tolikšne bolečine, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico.
a— Kri sta puščala. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval vss. Lenart, sta se morala včeraj zagovarjati 591etni Martin Obran in 5Slet-na Antonija Obranova, njegova žena, ker ju je mariborsko državno tožilstvo obtožilo, da sta v Stonjcih zdravila bolnike s puščanjem krvi proti nagradi 10 Din za vsako »operacijo«. Senat se ni mogel prepričati o krivdi Martina Obrana, ki je bil oproščen, pač pa je obsodil njegovo ieno Antonijo na štiri mesece in 7 dni strogega zapora, pogojno na pet let
a— Velikonočna znamenja so se kazala na včerajšnjem trgu, ki je bil navzlic deževju sijajno obiskan. Slaninarji so pripeljali na 38 vozovih 96 svinj in prašičev, na perutninskem trgu, ki je v predveliko-nočnih kuhinjskih pripravah tvoril predmet posebnega zanimanja naših mariborskih gospodinj, 1422 kljunčkov, med temi 560 kokoši, 780 piščancev, 13 gosi, 26 puranov m 15 rac. Cene so bile: karfijola 6 do 14, hren 6 do 8, kislo zelje 3, česen 8 do 10, čebula 1 do 2, regrat 1, motovileč 1. radič 1. špinača 1, korenje 1, kokoS 18 do 30, piščanci 20 do 55 par, gosi 30 do 40, purani 30 do 60. race 18 do 20.
a— 11 novih gostiln in bifejev bomo imeli v Mariboru. Prijave in prošnje so » zadnjega časa.
Iz Kranja
r_Zvočni kino ▼ Narodnem domu predvaja nemfiki zvočni velefilm »Njegova prijateljica«. V dodatku najnovejši Para-mountov žurnal. Prihodnji velikonočni spored bo velefilm »Kraljica Kristina^ Izjemoma pa predvajamo tudi v torek in sredo fu™ »Adjutani Nj. Veličanstva«.
Z Jesenic
g_ Sadjarski di&kusijski večeri. Agilna
podružnica SVD je začela poleg pogostih predavanj uvajati tudi diskusijefoe večere, na katerih bo vsak lahko poročal o svojih uspehih in izkušnjah v sadjarstvu, zelenja-darstvu in cvetličarstvu na svojih vrtovih. Prvi tak večer je privabil mnogo članstva. Poročali so domači vrtnarji gg. Cap, Buh, Hafner in Sovšek o svojih uspehih in izkušnjah pri večletnem delu pri obrezovanju dreves, gnojenju vrtov, saditvi mladik itd. Diskusije ki večeri bodo vsak ponedeljek v poslopju narodne šole in se jih lahko udeležujejo tudi nečlani, zelo zaželjena pa Je tudi udeležba sadjarjev in vrtnarjev z Javomika, Koroške Bele ln bližnje okolice.
s— K jeseniški »Eriki«. Povabljen k uprizoritvi mojega operetnega dela »Erike« na Sokolskem odru na Jesenicah, sem se rade volje odzval vabilu in se vsem sodelujočim najprisrčnejše zaihvaljujem za dobro, vestno in požrtvovalno sodelovanje, ki je rodilo prireditelju in vsem ostalim najlapdi uspeh. — Janko Gregorc.
B_Kino Radio predvaja danea v nedeljo
ob 8. zvečer in ob 3. uri popoldne velefilm »Noč v Benetkah«. Dodatek: najnovejši žurnal.
Iz Tržiča
t_ Delavec — pisatelj. V nedeljo nas je
presenetil mlad delavec predfilnice z dTa-mo, ki jo je sam spisal. Oblak Stanko Je napravil ljudsko šolo, pa je napisal dramo v petih dejanjih »Goigota sina«, ki je bila odigrana v Zadružnem domu z lepim uspehom. Dvorana je bila do kraja razprodana. Občinstvo j« bilo z uprizoritvijo zadovoljno zato se bo drama drevi ponovila. Igra prikaaaije vso tragiko mladeniča, ki se bori sam e seboj za vzvišen poklic douhovnika, ker je to želja staršev, sam pa se ne čuti dovolj močnega za to. Dobro bi bilo, da se razni monologi in dialogi nekoliko Bkrajšajo, Igralcem pa velja priporočati malo več mimike in manj deklamatorskega tona.
6_ Uspešno gostovanje. Diletantska
družinica Sokola is Radovljice je Bučarjevo opereto »študentje smo« izvrstno podala ln so bili igralci deležni odobravanja pri odprti sceni. Dvorana je bUa nabito polna. Dirigent br. Kobentar Je prejel za trud lep šopek nageljnov.
6_ Kino predvaja danes cirkuSki velefilm »Velika kletka-: in dva tednika.
Iz Kamnika
fca_ Krajevna proti tuberkulozna Dga
priredi danea svoje drugo predavanje: »Tuberkuloza pri mladini«. Predaval bo znani strokovnjak, šef protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani, g. dr. Josip Prodan. Predavanje bo v Kamniškem domu ob 17. vstop je prost, hvaležno pa se sprejemajo prostovoljni prispevki! Važno je zlasti za starše in vzgojitelje!
Iz Hrastnika
h_ Kino Sokol predvaja danes film iz
Indijskeea življenja >Sin indije«, tednik in Šaljiv film.
Iz Novega mesta
n— Poziv staršem. V naši občini bo cepljenje otrok proti kozam dne 7. maja ob 8. v osnovni šoli. Pregled bo potem 14. maja. Starši naj prineso otroke čiste in umite.
n— Na banovinski kmetijski SoH t*m Grmu pri Novem mestu bo jutri 15. t m. od 8. do 12 in od 14. do 16. živinorejski tečaj o pravilni pomladni prehrani živine. Vabijo se vsi živinorejci!
n— Brezobziren motociklist. V četrtek je bil na obisku pri'6tarših v Laki pri Prečni 321etni posestnik Lavrič Jože s Tolstega vrha pri St Jerneju. Na povratku se je peljal s kolesom. Tik bolnišnice usmiljenih bratov se je z v»o silo zaletel vanj neznan motociklist Lavrič je poleg razbitega kolesa obležal nezavesten, motociklist pa je odbrzel dalje. Lavriča je našel neki moški, nakar so hudo poškodovanega prenesli v bolnišnico.
n_ Kino »Dom« v Sokolskem doma bo
predvajal danes ob 15., 18. In 20.15 zvočni film »Črna krila«. Predigra; Fckov zvočni tednik.
Iz Slovenjgradca
mg— Odlikovanje. Z redom srr. Savs IT. razreda Je bil odflikovan prokurtot g. Ivo Kvac. čestitamo!
8g— Osebna vest. Nedavno je MkiruHtU StavenJgxad.ec rpJošmo priljubljeni »odnlk g. Milan Tominec. Kot marljiv in požrtvovalen društveni delavec je deloval skoraj pri vseh društvih. Največjo skrb Je posvet® Sokolu, kjer je bil dolga leta predsednik prireditvenega odlsefca, ki je mnogo pripomogel k temo. da ima PBovenJ-gradec tako lep Sokolsk! dom. Bil Je to41 dolga leta predsednik nad&ornega odfoora RK, kateremu je pomagal ■ besedo h» dejanjem. Kot strogo vesten sodnik si Je zflasti pridobil simpatije med ostalim občinstvom. da ga bomo res zeJo pogreiatL 2eJimo mu na njegovem novem mesta v LJubljani vso srečo ■ prijettoo nado, da b« tndi oa ohranil SkrreotxJgrad>ec t najletp-šem spominu.
Iz Velenja
v— Rudnik spet normalno obratuje. Zla radi popravil na hrvoiem stroja js
rudnik 17 dni miroval. Po temeljitem popravilu je začel spet normalno obratov^ ti.
v— Raziskovalci jam. Brez hrupa se Jo osnovalo te dni društvo za raziskovanj« in urejevanje jam v Šaleški dolini »Spe-leus«, s sedežem v Velenju. Za predsednika je bil izvoljen okrožni zdravnik g. dr. Vidmar, ki žc dalje časa z vso vnemo ia. požrtvovalnostjo raziskuje jame, predvsem Hudo Luknjo. Društvo namerava napraviti jamo dostopno širšemu krogu ljudstva. predvsem turistom, ki prihajajo semkaj iz Dobrne, Laškega m Rimskih toplic. Določena je že otvoritev jame na daa 4. avgusta.
v_ Roko ma je vzelo. Po neprevidnem
ravnanju s cirkularko je prišel delavec Petrič Jože. uslužben pri tvrdki Detiček v Pesjem. z roko v rezilo, ki mu je odžagalo desno roko s prsti vred. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Kolšcsk, nakar je bil odpremljen v bolnišnico.
C RIKVE NICA
morsko kopalitte na Jadranu. 4 m pol «re »otnje od Zagreba tria P lase) Redne avtobusne volni« ( postaje Plase. Največja peščena plaia. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3"—. 30 hotelo* ia pensionov. Popolna oskrba že od Dip 60-— naprej. Zahtevajte proa-nelcte od KOPALIŠCNEOA POVERJENSTVA CRIKVEN1CA m poedinih hotelov
Ho«
Hot
T zhn 1934/35 novo
»0
HEMPU postelj, topla m hladna tekoča voda
družabni prostori, danting, tenis.
HIBMflDF postelj, v nepoarednl bHžfta mlnAiHIlL kopališča m plaže. Hladna in topla tekoča roda. nr trmi » »06 » *ko«o *odo, topaMee, Dom lil JUllL dietična kuhinja.
ESPLIHUE srr * ^ ^
Hot Rest
RH£ SUTUA
rlot Rest
1*00
Hot
Rest.
Hot
Rest.
H01
25 Bodenrib tob t tekoč« voda
EDER nova zgradb« ob ptafi, krasot poiotaj.
Park rDNUnmf prvorazredna hiša nasproti kopališči Ho inilltUlll m parka Odlikovana kuhinja.
Hladna in topla tei-oča voda. Hot UIICM nova zgradba čez pot h kopaHHs. nlLil tekoča voda
MERICA olizfl tafce. Moderno vpcjcbb sobe.
i IflllRHIfi nasproti kopališča v Mižim parka. LlDOnniR moderno opremljene sobe.
IVRHCIf t*"20 lu'ce 01 koPai'stai tekoča voda
Rest »Milili Prvorazredna kuhinja.
Hot niNiri Krasna mirna iega,
Rest URilllH lastno kopalSče pred v«o tepta ta
hladna rekoča voda. centralna knrjava.
Res« J0LHH1A 'astno°W<^l«he prti »fc. h« VILA ROŽICA * sob, nasproti piaie.
inoil prekrasna in mirna lega. Pod istim
AUtliA vodstvom kot Miramar, THERAPIJA
fiJIIRAiMOPMEllOT , iELER&AJ-MORAVA-BEfAT-ILflUA CERTRAl -VlilODDL-SLOm n^T»be
^	vilah
RAFA1A ZAGREB
Restanrant Prenočišča
Lepa in vesela Je cvetna nedelja
Letos jo navzlic mnogim vremenskim nevšečnostim zadnjega časa praznujemo sredi svežega brstja in popja. Kupčija s pisanimi butarami onkraj trimostja je bila letos prav živahna, mnogo bolj kakor lani. Saj je nI hiše, ki ne bi potrebovala blagoslovljenega lesa, a majhne butare so ličen okras stanovanjem ln javnim lokalom. Kakor je bilo videti zadnje dni, so precej lepih butaric razpeljali tudi z vlaki in avtobusi po deželi. Želimo le po današnjem blagoslovu mnogo sreče v vseh hišah, kjer bo shranjen
žegnani les!


Nedeljski športni program:
III. veliki propagandni table tenis turnir ŽSK za prehodni pokal min. dr. Marušiča v dvorani »Sloge«.
LJUBLJANA: Igrišče Primorja ob 10.: Svoboda : Slavija (prvenstvena); ob
13.30 Primorje, juniorji II. : juniorji Slovana, ob 14.30 Primorje, juniorji I. :
Moste, ob 16.: Primorje I. : Amater (Trbovlje).
Igrišče Slovana: ob 14.15: Mars : Jadran; ob 16.: Grafika : Slovan.
Igrišče Korotana ob 16.30: Korotan : Reka.
Igrišče Mladike ob 10.: Mladika : Sloga.
JESENICE: igr. Bratstva ob 15.30: Bratstvo : Korotan (Kranj). TRBOVLJE: ob 15.30: Retje : Trbovlje. — Zagorje ob 15.30: Svoboda : Zagorje. CELJE: igr. pri Skalni kleti ob 10.30: Atletiki : Hrastnik, na Glaziji ob 16:
Celje : čakovečlci SK.
MARIBOR: igr. Rapida ob 14.45: Rapid : ŽSK.
Otvoritev kolesarskih dirk v Ljubljani
Kolesarska sekcija ŽSK priredi 28. t. m. otvoritveno medklubsko kolesarsko dirko na krožni progi Zg. šiška - Koseze - Podutik - Dolnice - Glince - Dravlje - Zg. šiška (8 km) v dveh skupinah, in sicer, juniorska prevozi progo trikrat (24 kilometrov), prvorazredna pa desetkrat (SO km i. Začetek ob 14. popoldne. Cilj bo pred »čarmanovo« restavracijo.
Za juniorje so določena klasifikacijska mesta: l„ 2. in 3. spominske nagrade, 4. in 5. kolajne; za prvorazredne dirkače: 1. pokal, 2., 3. in 4. nagrade, 5., 6- in 7. kolajne. Razdelitev nagrad bo v restavracijskih prostorih, kjer bo tudi športna zabava.
Za dirkače veljajo določila: Pravico starta ima vsak dirkač s pravilno izdano legitimacijo Jugoslavije za 1935. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestno - policijskih prometnih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena s sigurnimi zavorami na sprednjem in zadnjem kolesu, brez katerih bo dirkaču start zabranjen. Protesti se morajo vložiti do pol ure po končani dirki prireditveni komisiji z vlogo 25 Din, ki se v primeru upravičenosti vrnejo. Vpisnina 5 Din, za nahrbtne številke še 10 Din, ki se po oddaji vrnejo. Dirkači se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred dirko. Vsak dirkač se mora pokoriti komisijskim odredbam, nasprotne se od tekmovanja izključi. Dirka bo ob vsakem vremenu
Živo Je na teniških igriščih Ilirije
Vseh osem igrišč je prekopanih, pesek zrahljan in presejan, ter ponovno posut. Odbor se je potrudil, da čim lepše preuredi dosedanja bela igrišča v rdeča. Prednosti takšnega igrišča so: obutev se ne kvari., prav tako obleka, žoge in raket, po dežju " j hitro more igrati, ker se igrišča kmalu posuše. Pravilna igra je zaradi finega peska zelo olajšana, kar igralci, ki so prej igrali na belih igriščih z grobim peskom dobro vedo.
Zanimanje za letošnjo sezono je veliko in odbor bo lažje izvedel še nadaljnji obsežni program Rdeči material za igrišča je že iia potu in upamo, da bomo za velikonočne praznike že lahko otvorili živahna igrišča pod Cekinovim gradom. Z novo važno športno pridobitvijo bo naš beli šport mnogo pridobil posledice se bodo kmalu pokazale pred vsem pri mladini. Priznani oomači in inozemski športniki, ki so se doslej izogibali naših teniških igrišč, bodo gotovo poslej raje posečali Ljubljano.
Kn.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s seje p. o. 10. t. m.)
Verificirajo se s pravom taojšnjega nastopa za Soro, Škofja Loka Rešek Stanko, Masterl Marjan, Perko Pavel, Sušnik Anton; za Rudar, Hrastnik Pogačnik Ernest; s pravom nastopa 20. aprila za Svobodo, Maribor Novak Franjo; za Korotan, Ljubljana Hribar Jože; za Retje, Trbovlje Ovnik Leopold; za Disk, Domžale Boljka Ivan, Pire Alfonz, Schumet Karol; za Mars, Ljubljana Tomšič Ivan; za Slavijo, Ljubljana Kotlušek Ciril, Ko-šak Stane; za Maribor Kraiger Henrik. — S pravom nastopa 20. aprila za mednarodne. 10. julija za prijateljske in 10 oktobra za prvenstvene tekme se verificira za Železničarja Frančič Bruno. Pozivata se Jadran in Maribor, da pošljeta do prihodnje seje izkaznici z odjavo za igralca Tomšiča Ivana in Frančiča Br.
Kazenskemu odboru se predajo: Gori-šek Stanko, Atletiki, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi 7 t. m. v Celju: Pre-sker Alojz. Krški SK„ zaradi prestopka na prvenstveni tekmi 7. t. m. v Krškem; Habit Josip. Škof Edvard, oba Železničar in Marčinko Franc. Rapid, zaradi prestop-tov na prvenstveni tekmi rezerv 31. mar-
ca v Mariboru; Takač Stjepan, Čakove-aki SK zaradi prestopka na prijateljski tekmi 31. marca v Murski Soboti; Trobec Josip, Richter Rihard, oba Sloga, Ljubljana, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi 24. marca v Ljubljani in član Sloge, Kosec Ivan, zaradi prestopka na isti tekmi; Žnidaršič Stane, Svoboda, Ljubljana, in Uršič Franc, Korotan, Ljubljana, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi 24. marca v Ljubljani; Ogris Viktor, Gorenjec, in Volbank Karel, Sora, zaradi prestopka na prvenstveni • tekmi 24. marca v Škof ji Loki; Ocepek Franc, Drolc Franc, oba Hrastnik, zaradi prestopka na prijateljski tekmi 24. marca v Celju; Presker Alojz, Krški SK in Vrečko Karel, Laško, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi 24. marca v Krškem; s takojšnjim suspenzom igralec Kuraš Rudi, Trbovlje, zaradi prestopka pToti ^s. Arharju na tekmi 7. t. m. v Trbovljah.
Upravnemu odboru se preda Dobrna, Trbovlje, ker ni oddala postave moštva na predpisani tiskovini pri prijateljski tekmi 31. marca v Litiji. — Protest Trbov-lja proti verificiranju prvenstvene tekme z Amaterjem 7. t. m. se odstopi SO v izjavo.
Gradjanski SK Čakovec naj poskrbi pri prvenstvenih tekmah v Čakovcu za varnostno stražo.
Vzamejo se na znanje dopisi: SK Ptuj št. 195/16. — JNS br. K. 178, — PSK Drava, Ptuj in Gradjanski SK Cakovec, oba od 9. aprila in zapisniki OO Trbovlje, Celje in Maribor od 8. aprila.
Na formularjih za postavo moštva pri tekmi morajo klubi navesti ime in priimek igralca. Drugače kazen.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Svoboda : Maribor 4:2, Hermes : Maribor 7:1, Železničar : Rapid 4:2, Železničar : Maribor 2:0, Svoboda : Čakovečki 3:3, Ilirija : Železničar 1:1, Domžale : Disk 4:2, Zalog : Domžale 3:2, Reka : Grafika 2:0, Mars : Mladika 9:0, Korotan : Slovan 1:1, Svoboda : Grafika 1:1, Reka : Jadran 2:0, Sloga : Slavija 8:1, Korotan : Sora 10:1, Jadran : Slavija 4:0, Jugoslavija : Šoštanj 5:1, Drava : Ptuj 3:1, Olimp : Šoštanj 3:1, Gradjanski : SK Ptuj 4:0, Sloga : Slovan 3:3, Svoboda, Ljubljana : Korotan 3:0, Krški SK : Laško 2:2. — Tajnik II. Novak.
Službeno iz LNP. Po sporazumu je prvenstvena tekma Korotan : Reka preložena na 16.30 na igrišču Korotana, na kar se obveščata določeni sodnik in službujoči odbornik. — Odborniško službo na igrišču Slovana bo vršil g. Novak. — Tajnik n.
Službeno lz podsaveza JSŽS (seja u. o. 11. t. m.). Po sklepu saveznega u. o. prevzame delegiranje lahkoatletskih sodnikov podsavezni u. odbor, dokler se ne osnuje samostojni sodniški zbor pri JSŽS odn. pri podsavezu. Sodnike se obvesti tem potom s posebno okrožnico. TKD Ateni se potrjuje vrnitev pokalov za podsavezno drž. cross-country prvenstvo. Na znanje se vzamejo prijave tekem Ilirija : Korotan, Ilirija ; Atena in Ilirija : Gorenje. Prvenstvena tekma Ilirija : Korotan je odgodena, ker se udeleži Ilirija ta dan drž. ~ountry prvenstva v Zagrebu. Ker se kluba Gorenje : Atena nista sporazumela za sodnika, se delegira za to tekmo ss. Jur-man. Sklene se uvesti obširno propagando za razširjenje hazenskega športa, posebno na deželi. — Verificirata se cross -country teka za prvenstvo podsaveza 1934 in 1935. Prvak je Ilirija; prvakinja leta 1934. Zaje Slavica, za leto 1935 Papež Darinka (obe Ilirija).
Smuk s Triglava. JZSS razpisuje 28. aprila tekmo v smuku z vrha Rži v dolino Krme. Tekmovanje je po pravilih JZSS. za vse tekmovalce, verificrane pri JZSS Prijavite se na saveznih tekmovalnih priiav-nicah najkasneje do 24. t. m. na JZSS v Ljubljani. 24. t. m. ob 18 bo žrebanje v savezni pisarni. Naknadne prijave ali tekmovanje izven konkurence ni dopustno Tekmovalci se javijo v nedeljo ob 10. na
startu vrh Rži nad Staničevo kočo. Za prtljago bodo nosači, prijavite težo prtljage do 27. t. m. opoldne Sm. k. Dovje-Mojstrana. Zmagovalec prejme darilo in diplomo, drugi in tretji diplomo, umetniško delo umetnika Hodnika. Objava rezultatov in razdelitev nagrad bo 28. t m. v hotelu Triglav v Mojstrani. Z ozirom na težko tekmovalno progo prosimo klube, da prijavijo samo najboljše svoje tekmovalce. Za prenočišče se prijavite do 24. t m. Sm. K. Dovje-Mojstrana, ki bo pre-skrbel stanovanje v Staničevi koči ali na Kredarici. Prireditev vodi tehnični odsek JZSS in Sm. K. Dovje-Mojstrana.
Iz mariborskega ZSP. Konstituiral se je odbor: predsednik Gnus Miloš, L podpredsednik dr. Lutman Stane, II. podpredsednik Voglar Tedi, tajnik Vetrih Franjo, IL tajnik Cvirn Otmar, blagajnik Golubovič Vjekoslav, teh. vodja Bureš Metod, gospodar Kebrič Franjo, načelnik zdravniškega odseka dr. Lutman, vojaška delegacija kap. Vrbavac Aleksander in por. Dolenc Cvei
Smuka na Peci. Okrog Uletove koče m Kordeževe glave je še prava zima. Smučarji so navdušeni na našem planinskem solncu. Prijave so številne, zato si rezervirajte prenočišča na Peci, če hočete prebiti velikonočne praznike v lepi zimski naravi vrh Pece.
Zbor sodnikov JLAS. Stafetni tek Kranj —Ljubljana je odpovedan.
SK Reka. Z ozirom na službene objave se pozivajo igralci L moštva, da bodo danes ob 16. zanesljivo na Rakovniku! Rezerva prav tako. (Jaka, Korli, Bojan Z.) Juniorji igrajo ob 10. istotam.
SK Mars. Prvo moštvo danes ob 13.45 na igrišču Slovana, rez. Miloš. Rezerva igra predtekmo ob 12.30, rez. Mihelič. Kdor nima opreme, naj jo dvigne dopoldne. Blagajna Vrhovec ob 13., reditelji Strah, Herman, Ernst, Igo.
SK Grafika. Rezervno moštvo igra predtekmo ob 13. uri popoldne. Moštvo naj bo v garderobi ob 12.30.
SK Slovan. Moštvi določeni za tekmi ob 9. in 16. naj bodo pol ure prej na igrišču.
SK Svoboda, Ljubljana. Igralci, ki imajo opremo doma, naj jo sigurno prinesejo do 8. zvečer na igrišče. Rezerva igra ob 8.30 z Jadranom, I. moštvo pa ob 10. prvenstveno tekmo.
SK Jadran. Danes točno ob 13.30 naj bodo pred kavarno Evropo juniorji, določeni za tekmo v St. Vidu.
SK Slavija. Ob 9. naj bo na igrišču Primorja I. moštvo, igramo s Svobodo. Reditelji točno. Rezervno moštvo naj se zgla-si na tekmi, zaradi popoldanske tekme.
J. A. S. O. Se je čas za udeležbo natečaja za klubov znak. Podrobnosti na društveni deski. Zadnji termin 15. t. m. do 18. pri vratarju na univerzi. Do praznikov se bodo razdelile nagrade. Osnutki bodo pregledani v torek ali sredo.
Iz živlfenfa na dežel?
BEVKE. V nedeljo 7. t m. je priredila gospodinjsko-nadaljevalna šola v Bevkah v Gasilskem domu svojo zaključno slovesnost. Program je obsegal: deklamacijo »Moj dom«, govor »Dobra gospodinja«, šaljiv prizor s planin »Planšaricaa in štiri-dejanko »Svojeglavna Minka«. Vse točke programa so izvedle gojenke prav srečno. Posetniki, ki so napolnili Gasilski dom, so nagradili trud vseh sodelujočih z živahnim pritrjevanjem. Prireditev je posetil med drugimi tudi predsednik vrhniške občine g. Stanko Hočevar z gospo. Daroval je gospodinjsko-nadaljevalni šoli 300 Din, za kar mu vodstvo izreka iskreno zahvalo.
BLED. Zvočni kino Fled predvaja danes ob pol 16. in ob 20. velefilm »Zvezda Valencije«. Predigra nov Paramountov tednik.
BRASLOVCE. Dne 26. marca se je vršil občni zbor tuk. str. družine, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Predsednik je Pla-skan Jože. Poročilo predsednika je bilo nad vse ugodno, saj si je dražina v tekočem letu postavila novo strelsko uto in znašajo vsi dolgovi komaj 500 Din. Sosednjim društvom je odbor dovolil, da se smejo vežbati na tem strelišču. Svojo iskreno zahvalo pa je občni zbor izrekel g. Vrankoviču, ki je dal zastonj na razpolago prostor za grudobran, g. Plaskanu za zemljišče. kjer stoji uta in za vse druge dobrote Plaskanove hiše, nadalje velikemu podporniku družine direktorju g. E. Eft-kovskemu, ki nas je vedno z večjimi denarnimi zneski podprl, da smo lahko uredili strelišče. Naša želja je, da nam ostanejo tudi v naprej tako naklonjeni. — Trški odbor je sklenil preurediti sejmišče in ga posaditi z jablanami. Hvalevredna ideja, ki bo dala temu prostoru lepše lice, a vendar bi bilo tudi potrebno, da bi se okna ob cesti okrasila s cvetjem lončnic. Lice trga bi mnogo pridobilo, le dobre volje je treba. — V samarjanski tečaj, ki se vrši ob torkih in petkih v narodni šoli, se je vpisalo 34 tečajnikov. Pač znak, da je bil tečaj potreben in zaželjen. Obrtno društvo za Braslovče—Polzelo bo pa priredilo po Veliki noči knjigovodski tečaj za obrtnike.
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Tudi pri nas smo v nedeljo posadili lipo v spomin blagopokojnemu kralju. Izbrali smo za to najlepši prostor sredi vasi na križišču cest. Saditve se je udeležilo mnogobrojno občinstvo in šolska mladina z učiteljstvom. Pod lipo smo v steklenici vložili perga-mentno spominsko listino ter ji priložili slike Nj. Vel. kralja Aleksandra in Petra II., sliko dvora in sedanjega obč. odbora. Slavnosti primerne nagovore sta imela župan Josip Kovač in šolski upravitelj Ciril Dequal. Eno nedeljo prej se je slična slovesnost izvršila v Ajdovcu, ki pripada isti občini. Tudi tu se je posadila lipa na najlepšem prostoru pred cerkvijo. Slavnosti se je udeležilo zelo mnogo ljudstva s šolsko mladino in učiteljstvom. Lipo je blagoslovil domači župnik g. Žust, govorila pa sta g. župan Kovač in g. upravitelj Dequal.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. uri Foxov film »Slasti življenja«*.. Za dodatek nov zvočni tednik. Popoldanska kino-predstava zaradi koncerta Trboveljskih slavčkov odpade.
SV. ROK OB SOTLI. Lepa spominska svečanost se je vršila preteklo nedeljo pri Sv. Roku ob Sotli. Ta od prometnih središč oddaljena naselbina z zelo revnim prebivalstvom se je ena prvih oddolžila spominu Viteškega kralja Uedinitelja. Mladi jadranski stražarji so po parah zbrali potrebni znesek, da se je mogla nabaviti plošča iz črnega marmorja z državnim grbom in spominskim besedilom. Po cerkvenem opravilu «e je narod zgrnil pred ^olsko no«l<->pje. kier je ob glavnem vhodu plošča vzidana. Posebno lepo je bilo vide-
ti skupino učencev kmetsko-nadaljevalne šole in njihovo vzorno vedenje. Domačine in povabljene goste je pozdravil domači šolski upravitelj g. Sotosek, o življenju in smrti velikega pokojnika je govoril gospod Stefanciosa, šolski upravitelj z Do-načke gore, ploščo pa je odkril sreski šol-
ski nadzornik g. Tone Firik in pri tem t primernim nagovorom navduševal navzoč« za državljansko sJcunuost v smislu oporo ke velikega pokojnika Z deklamacijt učenke Baumanove in petjem himne je bi Ia preprosta, vendar presrčna slovesnos zaključena.
Na 600 let stari kmetiji v Zasavju
Litija, 12. aprila
Lipavčeva kmetija na Boltiji v Zasavju daleč na okrog nima vrstnice. Stoji že 600 let. V Valvazorju je zadaj za pono-viškim gradom naslikana kmečka pristava, ki jo učeni mož z Bogenšperka označuje: NValthoff. V davnih letih je bila ta ponosna stavba po vsej gotovosti graščinska pristava. Tod okrog so imenitni pašniki, zlasti na Ovčjem hribu, in tu so grajski tlačani pasli drobnico za mize po-noviške gospode. Slika poslopja sama pričuje, da je bila domačija zgrajena pred 600 leti. Stolpič na vogalu je iz tistih dob, ko se je pričela gotika umikati renesansi. Prav taki stolpiči so na Ljubljanskem gradu. Niti okrog Ponovič, niti okrog Li-pavčevine ni kamnoloma, ki bi dajal ka-menite sklade, kakršni so v Lipavčevi zgradbi. Vse to kamenje so morali pono-viški tlačani dopremiti iz oddaljenih Vač.
Današnja Bolja ima samo dva gospodarja: Boltijana in Lipavca. Vendar jo vlečejo poslednje čase sem in tja. Spadala je pod občino Konj, potem je prišla pod Litijo. Ob zadnji komasaciji so jo prisodili Vačam. Zdaj si oba boltijska gospodarja brusita pete, da bi prišla spet pod Litijo. Majhno naselje pa ima tako pisano kroniko, kakor le malokateri naš drug kraj v Zasavju. Turki so se podili tod, učeni škofje so hodili mimo na vizi-tacije k fari na Vače in so sprejemali deputacije Svetogorcev, ki so silili izpod nevšečnih vaških župnikov v lastno župnijo. Pred stoletjem so na Lipavščini živeli BebrovL Sinovi Jože, Martinač in Blaže so bili vsi izredno nadarjeni. Nihče izmed njih ni pokukal v šole, pa so se ukaželjni fantje sami navadili čitanja in pisanja. Jožeta so po vojaški službi do-
delili »žolnirjem«, ki so pred 100 leti mc rili najprej ponovi.ške grunte, potem p. še pot za današnjo železnico skozi Zasav je. Nekaj nemščine se je bil naučil pr vojakih, še bolj se je v njej izpopolni pri »žolnirjih«, pri katerih se je tudi na vadil risanja in vporabe raznovrstnih bar vil in kemikalij. V skritem kletnem pro štoru je potem uredil delavnico, kjer ji delal denar. Ta prostor je še danes dobn ohranjen in si ga rad ogleda vsak izletnik. Spomin na izredno uspešnega ponarejevalca denarja je tudi še ves živ. Sku-bic. današnji 80 letni lastnik Lipavčevine. je bil posestvo kupil na dražbi od avstrijskega erarja. Še pomni, kako so cesarski zasledovali Jožeta, ki se jim je neverjetno spretno skrival po Boltiji, Ljubeku polšniških hribih in vseh skritih zasavskih kotičkih. S svojimi pomočniki je bi izdelal toliko denarja, da so ga imeli vs njegovi zavezniki dovolj. Zato so ga taki radi skrivali pred beriči. Neko hudo zima ko se ni več mogel skrivati po samotnil šupah, so ga le zajeli in odgnali na Ljub ljanski grad. Za tiste čase je bil Bebro< proces velikanski dogodek. Pred sodnik« je moralo skoraj 100 prič samo iz Zasavja. Pa ni hotel nihče ničesar vedeti. Sa obesiti ga ne morejo, so de;ali, in Jož* bo slej ali prej spet trosil denar. Pa j bil Jože obsojen na 20 let ječe. Iz zapo rov ga je rešila šele amnestija, ki jo ji lastnoročno podpisal cesar, ko je pred 4 leti prišel gledat ljubljanske ruševine p> potresu. Postaran, ves skrušen je stopi Beber v svobodo. Grunta ni imel ve< ljudje so se ga ogibali. Siromašni brezde mec se je potikal po Zasavju, le redk kdo mu je postregel z grižljajem. Na dt mačijah, ki jih je svojčas zalagal Bete z denarjem, da so si dokupili zemljo i dvignili domove, je žel le nehvaležnost. -Bebrova domačija še stoji čvrsto t ponosno. Brajda jo opleta, rožmarin pc zdravlja z okna. Ko se razgledaš izpre 600 letne kmečke palače, te pozdravij vsi zasavski očanci: Kum in Zombah, R< više. Tirna, Cvetež, pa še dolga vrsta s< sedov. Tudi proti Ljubljani se odpii svet, pozdravljajo te Sv. Miklavž, Cicel Šmarna gora. Izletniki, ki jih vodi pot Sv. Gore proti Litiji, si radi ogledujej ponosno stavbo, važen pomnik v naše: kmečkem stavbarstvu.	—nč—
Priznanje naši živilski industriji
Kadar govorimo o napredku naše živilske industrije, ne moremo prezreti tvrdke Urbas nasl. v Komenskega ulici, znane tudi v inozemstvu. Naša klobasičarska obrt ima lepo tradicijo, zakaj kranjske klobase so zaslovele že pred 70 leti celo v tujini. Številni potniki, ki so prihajali na Kranjsko, so zanesli glas o izvrstnih kranjskih klobasah v širni svet, kar je tudi zasluga te tvrdke, ki je vedno znala širiti sloves
svojih mesnih izdelkov z njihovo nenad-kriljivo kvaliteto. To povsem dokazujejo velika odlikovanja, ki jih je inozemstvo nedavno prisodilo tvrdki in ki so tudi laskavo priznanje naši živilski industriji.
Na londonski razstavi so bile odlikovane klobase tvrdke Marije Urbas, ki je njen naslednik, odnosno lastnik že več let gospod Fr. Urlep, s priznanji: Grand Cup ad honorem, Grand Prix in Gold MedaiL To mora veseliti slehernega prijatelja naše solidne obrti in ponosni smo na visoko stopnjo te panoge naše mesne industrije. Razumljivo je, da znajo Ljubljančani primerno ceniti izdelke te vsestransko reelne tvrdke, posebno jih pa bo še veselilo, da je tudi inozemstvo dalo največje priznanje izdelkom, ki uživajo upravičen sloves.
85 let Bevkove majke
Litija, 13. aprila.
Gospo Helena Bevkovo štejemo med najstarejše in najuglednejše Litijanke. Jutri bo praznovala 851etnico rojstva. Kljub visokim letom pa je še vedno vedrega obraza in pri krepkem zdravju. Rojena Tura je po očetu Italijanka, po materi Nemka, vendar pa naša. Kakor njena sestra, gospa Terezija Svetčeva. je še vedno aktivna in
marljiva članica naše šolske družbe in zdaj že poteka 45 let, odkar se udejstvuje v narodnih društvih.
1874 se je bila poročila z učiteljem Bev kom ki je služboval tistikrat v št Vid pri Lukovici, že štiri leta kasneje pa j ovdovela s tremi otroki. Od teh otrok ž vi edino še dr. Stanko Bevk, prosvetni š€ v pokoju. Pri Bevkovi majki so svoj Ča domovali mnogi dijaki, zdaj gospodje visokih družabnih položajih. Za vse naš Ciril - Metodarje in vso Litijo je ju bile čestite gospe praznik spoštovanja. želim< da preživi jesen življenja krepka in zdra va, saj nam je lep vzor nesebične društve ne delavnosti in požrtvovalnosti!
Prosvetni dan v Mengšu
Kamniško prosvetno okrožje priredi df nes v dvorani Sokolskega doma v Meng šu svoj IL prosvetni dan, na katerem sc delujejo vse okrožne edinice. V nedeljo o
13.	je zbor društvenih in četnih prosvetai jev in vodnikov nastopajočih oddelkov, o
14,	skupna pevska vaja za pesmi, ki ji pojejo združeni pevski zbori, ob 15-30 kor cert s sledečim sporedom: Paščan: Sokoi ski pozdrav, pojejo združeni pevski zbor. nagovor br. okrožnega prosvetarja, Bož pravde, pojejo združeni pevski zbori, Ms rinkovič: Na Adriju, Adamič, Završki far. tje, moški zbor Kamnik, Finžgar: Verigj I. dejanje, izvaja četa Krašnja, Hubaa Bratci veseli, Ocvirk; Igraj kolo, meša. zbor Domžale, Zavrtanik: Sacje, poje de ca z Doba, Bajuk: Ko bi jaz vedela, Vo dopivec: Kadar zora, mešan zbor, Jenko Vračara, mešan zbor s spremljevanjem kla virja, mešan zbor iz Trzina, Volarič: Slo vam na dan, Jereb: Pričakovanje, Vodopi vec: Boter polž, Adamič: Vsi so prihajali mešan zbor Moravče, Brbek: Zamorsk glas, Adamič: Jurjevanje, Pregelj: An geljček varuh moj, mladinski zbor Ko menda, Adamič: Vasovalec, Hajdrih.; Pcc oknom, Vogrič; Lahko noč, izvaja kvar tet iz Radomelj, Vojnovič: Smrt majke Ju govičev, Mengeš, Hej Slovani, pojejo zdra ženi pevski zbori. Vse sokolsko članstvo ii cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno m zanimivo prosvetno prireditev, na kater bodo edinice pokazale sadove prosvetnega dela. Prireditev se prične točno ob 15.30 zato naj bratje prosvetarji in voditelji na stopajočih skrbijo, da bodo sami in nastopajoči pravočasno na mestu.
Sokolska četa Kožarje. Dramski odšel sokolske čete gostuje danes ob pol 16. v Sokolskem domu s špicarjevo veseloigre »Svojeglavček« v režiji br. Tineta Pav-lovčiča. Sokolsko članstvo in občinstva vljudno vabljeno! Zdravo!
V Sokolskem domu na Viču priredi danes ob pol 16. pomladek Rdečega križa akademijo s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, pričakujemo obilne udeležbe.
Poziv ljubljanskim in okoliškim edini-cam! Vse bratske edinice iz Ljubljane in okolice opozarja sokolska župa, naj si ogledajo razstavo spominov na našega kralja-mučenika. Dogovorno s prireditvenim odborom je za člane, ki se ligitimira-jo s sokolsko legitimacijo, znižana vstopnina na 3 Din, za naraščaj in deco, ki si ogleda razstavo v skupinah, pa po I Din za osebo. Razstava je tako lepa in poučna, njen namen in pomen tako vzvišen, da je dolžnost vsakega Sokola, da jo poseti in s tem dopomore tudi zgraditvi spomenika našemu velikemu kralju!
Sokol Gor. Logatec priredi danes popoldne predavanje o temi: Današnja Evropa Predava predavatelj ZKD g. dr. Ju« Stanko.	"
Sokol Vrhnika priredi jutri ob 20. pr<s-davanje o koroških Slovencih z diapozitivi. Predava predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar.
»JUTRO« st 88
= .3
Nedelja, 14-IV. 1935 _
!■■ n
Kraljestvo mode
Moderni kostumi
Odkar znajo žene zopet ceniti oporah
aort to okusno eleganco kostumov, skrbi moda s vedno večjo vnemo za nove in čim
bolj zanimive modele te vrste. Ze davno mo me modni krogi otresli ozkosrčnega pravila, da zasluži ime kostuma le zveza Jopice a krilom ta zato imamo danes poleg »tradicionalnih« modelov tudi kostume, ki sestoje iz krila tn kapa iz obleke ta paleto ja ter iz obleke ta kratke jopice. Tako je modnemu ustvarjanju podana večja možnost izživljanja, moda pa se je zopet enkrat izognila nevarnosti, da postane enolična.
Tudi pri fczberi tvoriva zavrača nora moda enoličnost ta priporoča značilna, dasi nevsiljiva blaga, kl odgovarjajo svojstve-nosrti nositeljice. Seveda bi bilo pretiravanje značilnosti v kvar pravi eleganci, kar velja zlasti za športna in promenadna oblačila. vendar pa z nekaj dobre volje in dobrega okusa prav lahko najdemo tiste
Nežno belino kože
I I ■■■■■■lIMBMaM^^MMMMMi^M mO pravil-
no sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nsžno belino mladostne svežosti in lepote, katere si želijo gospe in dekleta. Ti krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, kc so roke suhe in razpokane. Tube po Dm. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer predajajo proizvode Chlorodont
Plašč za vsakogar
nam pride najbolj prav spomladi, ko se vreme nepričakovano menja. Seveda mora biti tak plašč tudi kar se da enostavno ukrojen, da nam lahko rabi ne le ob vsa-
kem vremenu, temveč tudi ob vsaki priložnosti. Dvojni niz gumbov se navado! zožuje tn tako poudarja širino ramen ta ožino bokov, široki, vodoravno ukrojeni reve rji so grobo prešiti, prav kakor rob plašča. 2ivobarven klobuk in enaka ovratna ruta se lepo podasta temu plašču, kl je seveda ukrojen iz tvoriva nevtralne barve.
Baby ovratnik
je ljubka novost na modernih bluzah. Ovratnik je izdelan iz svetlega pralnega tvoriva in sliči podbradnikom za dojenč-
rlato srednjo pot, ki voffl med pretirava-
njem ta preveč poudarjeno rezervo k učinkoviti eleganci.
Športnim oblačilom so namenjeni lepi karirasti vzorci, kl tekmujejo za priljubljenost s številnimi progastimi tkaninami Takšno vzorčasto blago ukrojimo v različnih smereh tkiva, kar še poveča njegovo učinkovitost: na prvem mestu naše skice najdete kostum te vrste, kl sestoji ts počez progaste obleke z vstavljenim, navpično progastim ta zvončasto ukrojenim delom in iz navpično progaste jopice (1. skica).
Zaenkrat se modni krogi najbolj navdušujejo za tako zvaril »smokinški kostum«, kl mu prerokujejo mnogo uspeha v pomladni in poletni modi. Kostum te vrste izdelamo iz lahkega blaga ali is tafta, kl je letos izredno moderen. Izrez Jopice, kl jo zapenjamo s enim gumbom, Je ukrojen v obliki črke »U«. Ozko krilo kna postrani vstavljeno gubo Temu strogo Ukrojenemu kostumu se prav posebno poda lahka, svetla buza z zvončasto serpentino pod deškim ovratnikom, ki da je gladki, temni jopici živahen poudarek (2. skica).
Priljubljena novost letošnje pomladi so Jopice s k epom, kl jih nosimo v zvezi s krilom aH pa preko enotne obleke. Takšne jopice so posebno gladko ukrojene, nad rameni aH pod ovratnikom pa imajo vstavljen Kruli kep, čigar dolžina se ravna po postavi nositeljice. Razširjenju ramen, kl ga poudari vsak pravilno ukrojen kep, od-
PUUOIM »OMU* I SkmvMOOM
mi miM Deseta i
ke. Okrasimo ga z lahkim, zobčastim vezenjem ki ga ponovimo na manšetab kratkih rokavov. Vratni izrez zaključimo s temno pentljo.
,LU5TRA' 11UBIIANA GOSPOSVETb.A 8
govarja zvcmčasta širina spodnjega dela krila, kar povzroči, da se ude boki posebno vitki (predzadnja skica).
Vso našo pozornost zaslužijo sovi kostn-mi iz vzorčastih svil, ki jih je moda v kroju prilagodila lahkotnosti tvoriva ta so zato bolj gracioeno ta ljubko hrtelanl, kakor vsi četah, letos moderni kostumi Z srosv-častim volanom obrobljeno ozko krilo odgovarja s enakim obrobkom opremljeni jopici, ki daje s serpen tinastim ovratnikom ta napol dolgimi rokavi kostuma vfcles popoldanska obleke (zadnja skica).
Zdravniška posvetovalnica
N. J. JC. Pravite, da sto d prstegntt kite v zapestja. Obsevanje z Rontgeno-
rimi žarki nič as zaleže, opisane težave po taki poškodbi trajajo včasih mesece in več. Svetujemo Vam kopanje prizadete roke v vroči vodi, s dodatkom mak* kuhinjske soli ali pa v iseedku hrastovega lubja. Nato si masirajte zapestje s ka-frinim mazilom aH francoskim žganjem. To delajte dnevno in vztrajno. — Z. O. L}. Veše težave ne izvirajo iz pomladanskih sprememb, marveč jim je vzrok po vsej verjetnosti v obolenju žolčnega mehurja. Točno ugotoviti more to le zdrav-nik na podlagi natančne telesne preiskave in analize urina, da se na ta način izloči obolenje ledvic. Zaradi tega se ne plašite enkratnih stroškov, da Vam ne nastanejo kasneje večji. — T. T. SI. Opisano stanje je posledica sprememb v organizma, ki so nastale vsled izgube perila t J. vsled sprememb v jajčnikih. Zdravljenje se mora ravnati po tem. Priporočamo organske ekstrakte iz jajčnikov za notranjo vpora-bo aH pa v obliki injekcij kot vzročno zdravljenje. Kožo je treba mazati in to najbolje z indiferentnimi mazili kot n. pr. Zink pasta i. dr. Jako dobro učinkuje tudi obsevanje z višinskim soncem Sami seveda tega ne morete storiti, zato se zaupajte svojemu zdravniku. Zdravljenje pa traja seveda dolgo časa — Z. M. P. V Vašem primeru je jecljanie posledica pre-stanega straha, torej duševna reakcija otroka Ta nedostatek se da popolnoma odpraviti s potrpežljivostjo in ljubeznivo nego. . Čim opazite, da deček ieclja ga prekinite fn naj Vam dotične besede ali stavek ponovi počasi event tudi slogoma.
Kina - vino
z železom
10.000 zdravniških
priznanji
ZA OKREPITEV SLABOTNIH SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV
IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseh lekarnah po sledečih cenah: Litrska steklenica, Din 77.—, pollitrska Din 48.—, četrtlitrska Din 32.—.
B««. Sp. W. SSM •*. Bi. febr. HBS.
Nato strogo pazite, da ne bo hitel pri govoren ju. Tako ga boste prej ah slej zopet odvadili jecljanja. Stvar zahteva, kot omenjeno potrpljenje in doslednost Pazite tudi, da ne pride ▼ družbo kakega drugega jecljača. Glede nosu pa tole: Verjetno ima povečane nosne školjke, kar je treba čim preje ugotoviti z zdravniškim pregledom. — J. P. Z. Težave, ki jih navajate pod točko 1. so posledica neznatne anomalije na kožici. Pod točko 2. Vsled tega nedostatka zastaja sekret pod kožico, ki se razkraja m podraži sluznico. Ta razkrojena masa pa tvori ugodno hranivno do za razne klice, ki potem izzovejo kataralične spremembe na sluznici. Odtod vse te težave Znebili se boste ta nadloge le z operacijo, ki je prav neznatna, obenem pa edini uspešni ukrep, ki se izvrši kar ambulantno. — 3. Priporočamo Vam masažo lasišča s kakšnim lasnim oljem, trdo ščetko za lase in obsevanje z višinskim soncem. Preveč uspeha pa ne »mete pričakovati. Zoper plešo še ni sredstva. — M. A. — Vaše težave so res neprijetne, vendar niso nevarne. Ne uživajte alkoholnih pijač, pristne kave, kisle vode, mastnih jedi ter začimb (poper, dmet paprika itd.). Uživanje sadja Vam ne bo Škodovalo, vendar mora biti zmerno. Zvečer vzemite brom ali kak njegov preparat Priporočljivo je kopanje v topli vodi z odcedkom hrastovega lubja ali mladih smrečjih poganjkov, če žc ne morete v kako termalno kopališče. Najvažnejše pri tem pa je, da odvrnete svojo pozornost od trebuha, kar najložje dosežeta z zmernim odejatvovanjem v športu. Predvsem pa imejte trdno voljo in bodite prepričani, da boste ozdraveli. — 5. R. C. Vzroki za razširjenje kožnih žilic so jako različni in vsled tega je različno tudi zdravljenje. V Vašem primeru je pač najbolj verjetno, da so nastopile po udarcu na nos spremembe v medsebojni legi kosti. kar otežkoča odtok krvi iz kožnih žilic, ki so ee tekom časa razširile. Poiščite specialista za bolezni nosa, da ugotovi vzrok tej spremembi. — F. N. R. Z. Bolezen Vaše hčere je živčne narave. Vendar je opis premalo izčrpen, da se ugotovi diagnoza na njegovi podlagi Cimpreje poiščite ipecijalista za živčne bolezni ali pa Jo dajte na živčni oddelek kake bolnice, da se svede potrebno zdravljenje. Odlašati pa oe smete, da se ne pojavijo še duševne motnje ali spremembe Bolnica spada brezpogojno pod zdravniško nadzorstvo ia oskrbo.
DOBRNA PRI CELJU
je odlično sdraviHSČe za srčne, živčne in
ženske bolezni, počitka potrebne!
Od 15. sprfla do 30. junija ta od 1. septembra do SI. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja ta nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik ta takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1-250.— Din ta 1.450.— Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din, 1500 Din, 1600.— Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo
Influenca ali hripa
hripa ah španska bolezen je akutna infekcijska bolezen, ki se periodično ponavlja v epidemijah velikega obse-! ga, takozvaaih pandemijah, nakar nastopa j zopet v manjših epidemijah in v posameznih primerih.
Zadnja večja epidemija te vrste je bila spomladi 1929. Takrat je terjala mnogo žrtev. Narava bolezni je že takšna, da se najrajši pojavlja v spomladanskem in jesenskem času, torej v prehodnih dobah ob vlažnem in hladnem vremenu. Ker so v takšnih časih običajni prehladi, se posebno milejše oblike hripe časih smatrajo za prehlad, kar pa ni pravilno. Res pa je, da je prehlad često uvod k takšnemu obolenju.
Dozdevni povzročitelj tafluence je tako-zvani Pfeifferjev bacil kratke, paličaste oblike. Nahajamo ga v izmečku ta v izcedku is nosa za influenco obolelih oseb. Verjetno pa je da sodeluje pri tej infekciji A« cela vrsta drugih klic.
Okužba se izvrši na ta način, da se prenašajo bacili od človeka na človeka v kapljicah pri kašljanju, govor en ju, kihanju itd. Js tega sledi, da mora bolnik ostati doma že iz obzirnosti do soljudi. Kihati in kašljati pa bi smel samo v robec, ne pa zraven, drugemu v obraz ali celo v roko. V času epidemij se izognemo okužbi tudi s tmi da ne zahajamo k prireditvam, kjer se zbirajo množice.
V	glavnem razlikujemo dve obliki tafluence, milejšo, ki sliči raznim prehladom, ln težjo, iz katere se razvijejo komplikacije.
Pri tafluend se kmalu pojavi mrzlica z naglim naraščanjem temperature do 39 stopinj in več. Bolnik je zbit, onemogel, nesposoben za vsako delo, boli ga glava, ima bolečine v križu v udih, mišicah ta Sklepih. Nastopajo tudi znaki katarja v nosu, v dihalnih organih, kašelj, bolečine v grlu, goltancu ta prsih, često se pridružijo še druge težave v prebavilih, bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska itd. Grlo pordeči, bolnik požira s težavo. Tudi na živčevju nastopijo izpremembe v obliki trganja (nevralgije).
V	posebno težkih, aflastl smrtnih primerih se razvije iz tafluence pljučnica, bolezenske spremembe na srcu, možgansko vnetje s nezavestjo aH z ohromitvijo posameznih delov telesa Iz tega se lahko razvije božjast ter druge duševne bolezni in telesne okvare.
Bolezenska slika je torej zelo pestra; zaradi česar zamenja laik bolezen lahko s prehladom. Nalikuje ra influenca tudi drugim infekcijam dihalnih organov, posebno pljučnemu vnetju, trebušnemu egarju začetni Jetiki. sepsL želodčno-črevesnim katarjem. revmatizmu. epldemičnemu vnetju možganskih open itd
Kako se ubranimo tafluence? Za časa epidemij ne posečaj lokalov, kjer se Zbi-
rajo ljudje, izpiraj si usta ta grlo, pazi, da nihče ne kašlja vate ta ti ne kiha v obraz. Priporočljivo je tudi Jemanje ktal-na v majhnih količinah. To prepreči izbruh bolezni ali pa vsaj ugodno vpliva na njen potek.
Ce začutiš sumljive znake bolezni, lezi takoj v posteljo, pazi, da ostarfeš v enakomerni toploti ta skrbi, da se temeljito spotiš s pomočjo vročih čajev (bezgov, lipov, kamiličen čaj), ki jim dodajaj medu. čim se pojavijo znaki težje Infekcije, pokliči brez odloga zdravnika, kajti tudi navidez lahka infekcija se lahko razvije v težek primer.
Zelo lahkomiselno je torej influenco
»prehoditi« ne glede na to, da s tem ogra-žaš svojo okolico ta pripomoreš k razširjenju te bolezni.
A ffS
Med ruskimi udeleženci moskovskega turnirja sta bila samo dva poklicna šahista, namreč oba predstavnika Moskve, Kan in Rjumin. Vsi drugi imajo ie svoje poklice: šest je tnžcnjerjeT (Botvinnik. dr. Lowen-fiseh, Alatorcev, Goglidze, Lisičin in Ragozin), po eden univerzitetni profesor (Rabinovič), zdravnik (Bogatičurk), klavirski virtuoz (Cehover) m bančni uradnik (Romano vski).
Nikolaj N. Rjumin (tojen L 1906.) je veljal med domačini za enega favoritov turnirja. Saj je imel res na ruskih turnirjih žc zelo velike uspehe in od L 1931. dalje je stalno prvak Moskve. — Na mednarodnem moskovskem turnirja se je občinstvo za Rjuminovo igro zanimalo najmanj tako kakor za partije Botvinnika aH Flohr a. Ljubljenec publike pa ni bil vedno v formi. Kar po več partij zaporedoma je izgubljal, šele proti koncu se je nekoHko popravil. Nekaj partij pa je le zelo lepo dobil, navadno v izredno divjem, bolj kombinacijskem slogu. Taka je tudi sledeča njegova zmaga nad Rabinovičem iz predzadnjega kola.
Collejev sistem
Beli: Rjumin. L 62—d4
2.	Sgl—f3
3.	c2—e3
4.	Sbl—d2
5.	c2—c3
Črni: Rabinovič.
d7—d5 Sg8—f6 e7—e6 c7—c5 b7—b6?
Napaka. Pravilno Je Ld6 ali Sbd" 6. Lfl—b5 + !
Važna poteza. Črni ima sedaj samo izbiro med Ld7, s čimer pa bi odvrnil lovca
od diagonalne pozicije na b7 (beli bi igTal nato 7. Ld31), in med Sbd7, kar zopet konja odvrne od c6.
6	.------Sb8—d7
7.	Sf3—e5	Lf8—66 Vsekakor je tudi a6 aH Lb7 in a6 prihajalo v poštev.
8.	f2—f4
Beli ima že odlično pozicijo.
8	.------Lc8—b7
9.	0—0	a7—a6
10.	Lb5—a4	Dd8—e7
11.	Ddl—f3
Beli grozi s sfluim napadom. Na 0—0
igra Lc2 itd.
11	.------Ld6 : e5?
Ta zamenjava le ie poslabša pozicijo.
Bolje je biio 11.---, b5, 12. Lc2, Sf8
in eventuelno S6d7 ter f6.
12.	f4 : e5	Sf6—e4
13.	Sd2 : e4	do : e4
14.	Df3—g4	0-0
15.	La4—c2	f7—f5
16.	e5 : f6	Tf8 : f6
17.	Ul—d2
Seveda ne 17. Le4 :, Tfl :+, 18. Kfl :, Sf6 z izgubo figure; sedaj pa grozi Le4 :, ker potem na Šf6 vzame beli s trdnjavo konja in lovec na b7 obvisi.
17	.------Ta8—f8
18.	c3—c4!
Vodi k zelo divji igri Beli hoče polje c3 za lovca, toda sedaj postane pozicija v centru odprta in lovec b7 pride tudi do veljave.
18	.------c5 : d4
19.	e3 : d4	e6—e5 Značilna za pozicijo je ta varianta 19.
---, Se5?I, 20.' De2 (ne 20. de5 :?,
Dc5+) Sf3+, 21. gf3 :. Tg6+, 22. Khl!, ef3 :, 23. De3, Tg2, 24. Tf2 Dh4, 25. Tg2:, fg2 :+, 26. Kgl in črni napad je odbit.
20.	Ld2—e3	e5 : d4
21.	Le3 : d4	Sd7—e5
22.	Dg4—e2	De7—66
23.	Tfl : f6	g7 : f6 Bolje bi bilo Df6:, 24. Le4 :, Sf3+, 25.
Lf3 :, 26. gf3:, Dd4 :+, 27. Khl, Td8 z izgledi na remis. Sedaj pa beU hitro razbije črno pozicijo.
24.	Tal—dl	Dd6—c6
25.	Tdl—fl	Dc6—d6
26.	Ld4—c3	f6—f5 Po Dc6, 27. Le5 :, fe5 :. 28. Dg4+, Dg6,
29. Dg6:+, hg6 :, 30. Tf8: + bi bila končnica seveda brezupna za črnega.
27.	Lc2—b3
Diagonale za lovce so po potezi f6—f5
proste.
27	.------Dd6—c5+
28.	Kgl—hI	Se5—g6
29.	Tfl—dl	Lb7—c8 Ali pa Sf4, 30. Del, e3, 31. Dg3+, Sg6,
32. Td7 Tf7, 33. DbS-k
30.	De2—h5	Lc»-e6
31.	Dh5—h6	Dc5—e7
32.	Tdl—d6!	Tf8—e8
33.	Td6 : e6	Te8 : e6
črni se vda.	Vasja Pire.
Mnogo nesrečnih
kl so zaradi smrtne nezgode izgubili svolega hranltelja Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino kl Jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav družbe v Ljubljani, v vsakem primeru. ko je bila naročnina na »Jutro« točno piačana.
Vsak »Jntrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode sa Din 10.000«-—.
Radio
Nedelja 14. aprila
JUJUBJ^JANA 7-30: Vpliv krme, podnebja ta tal na sposobnost mleka (inž. Srečko fiabec) — 8: Plošče — 8.20: Poročila
—	8.30: Religiozne speve poje g. Joža Li-kovič — 9.10: Versko predavanje — 9.30: Prenos lz stolnice — U: Velikonočni običaji .— 12: Cas, radijski orkester (po ffe-ljah) — 15: Plošče po željah — 16; »V cvetju ta zelenju« — 19.30: Nacionalna ura: Ob 401etnici pokreta hrvatske narodne omladine — 20: čas. jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Zakleta Veronika, pravljična zvočna igra — 21.30: čas, poročila — 22: Plošče
BEOGRAD 16: Narodna glaSba — 20:
Srbske narodne — 22.20: Lahka in plesna muzi k a — ZAGREB 12-30: Ploš&e — 17.15: Godalni trio — 20.15: Pesmi m dueti — 20.45: Igra — 22.15: Jazz — PRAGA 19.05 Orkester — 19.45: Radio pred 1J*0 leti — 20.40: Iz Brna — BRNO 19.06: iz Prage
—	20.40: šramel kvartet — 2115: Pomladni koncert — 22.30: Salonski kvartet
—	VARŠAVA 20: Lahka glasba — 21: Zabaven program — 22.15: Orkester — 23.05 Ples — DUNAJ 11.45: Simfoničen koncert
—	12.55: Orkester — 15.35: Pesmi — 17: Valčki — 17.35: Komorna glasba — 19.10: J oh. in Jos. Strauss — 20.15: Igra — 22.30 Arije In pesmi _ 23.30: Plošče — BERLJN 20: Plošče — 20.15: Orkestralen koncert
—	22.30: Lahka godba — KONTGSBERG 20.15: Operna glasba — 22-35: Lahka ta plesna muzika — STUTTGART 19: Tirolski program — 20.15: Orkestralen koncert — 22.30: Lahka glasba — 24: Opera »Tosca« na ploščah — Rim 17: Simfoničen koncert aH prenos opere — 20-45: Operetni večer.
Ponedeljek 15. aprila
LJUBLJANA 12: Plošče — 12-50: poročila — 13: Čas, ploSče — 18: Velikonočne črtice (Gustav StrniSa) — 18.20: Harmonika na ploščah — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. l£a-gajna) — 19.30: Nacionalna ura; Anton Bezenšek, ustanovitelj bolgarske stenografije (prof. Alojz Bolh ar) — 20: Prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, poročila, Jedilni list, program za torek.
BEOGRAD 16.20: Jugoslovenske Zborovske skladbe — 16-50: Orkester — 20: Prenos opere iz gledališča — ZAGREB 12JO: Plošče — 17.15: Flavta solo in pesmi — 20: Prenos iz Beograda — PRAGA 19.30: Godba na pihala — 20.30: Violinski koncert — 20.50: Igra — 21.40: Klavirske skladbe — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Program iz Prage — 21.15: Jsjzzl — VARŠAVA 20: Violinski koncert — 21: Mel-cerjeve skladbe — 22.15: Salonski orkester
—	DUNAJ 11-30: Plošče — 12.20: Orkester
—	16.10: Iz zvočnih filmov — 17.40: Klavirske skladbe — 19.35: Program po napovedi — 20.10: Slušna igra — 21.40: Klavirski koncert — 22.40: Orkester — 23.55: Jazz — BERLIN 20.10: Simfoničen koncert — 22.30: Stari plesi ta pesmi — 22.50 Veseloigra — 23.30: Nočni koncert — Kft-NIGSBERG 19.30: Velikonočni spevL — 20.10: Orkestralen koncert — 21: Sodofani pesniki — 21.35: Lajnarske pesmi — 23: Kompozicijska ura — STUTTGART 19: Orkester »Barnabas Geczy« — 20.15: Am-brosiusova simfonična pesnitev »Faust« — 22.30: Lahka glasba — 24: Nočni koncert
—	RIM 17.05: Vokalen ta instrumentalen koncert — 20.45: Glasba po željah — 22: Trio ta mandoltaaki kvartet.
Torek 16. aprila
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Velikonočni običaji, vrsta zvočnih shk, napisal Joža Vombergar, izvaja radijski dramski studio. Režija: g. Pogorelec — 12: Plošče — li50 Foročila — 13: čas, plošče — 18: OtroSkl kotiček; Cvetlice govore (VL Kapus) — 18.20: Higiena kmetskega otroka (Zaje -Boškovičevaj — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19-10: Radijske motnja (un. profesor Marij Osana) — 19.30: Nacionalna ura — 20: Volilno in politično poročilo — 20.15: čas, jedilni list, program za sredo
—	20.25: Chopinov večer. Klavir solo izvaja ga. Osterc-Vaijalova, uvodno besedo besedo govori prof. Slavko Osterc — 21-30 čas, poročila — 21.50: Slovenske narodne z orkestrom pojo gdč. Zupanova, gg. Ba-novec in Jug — 22.30: Angleške plošče
BEOGRAD 16.20: Plošče — 17: Narodne z orkestrom — 20: židovski pevski zbor — 20.40: Filharmonični koncert — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Odlomki iz Pergo-lesejeve »Stabat mater« — 20: Prenos Bi Beograda — 22.15: Moški pevski zbor —. PRAGA 19-30: iz Brna — 20.25: Komorni koncert — 21.20: Orkester — 22J.5: Plošče — BRNO 19-30: Operetna glasba — 20.25: Orkester mandolin ta kitar — 2120 Prenos iz Prage — VARŠAVA 19.35: Muzika za klarinet — 20: Holandski koncert
—	21: Koncert solistov — 22.45: Lahka ta plesna muzika — DUNAJ 12: Orkester
—	14: Plošče — 15.40: Otroški pevski zSbor
—	16.10: Odlomki iz oratorijev na ploščah — 17.05: Sodobni avstrijski skladatelji — 19.30: Tekma med godalnim ta pihalnim orkestrom — 21.15: Evropski koncert dunajskih filharmonikov — 22.45: Vesele popevke — 23.35: Jazz — BERLIN 19.20: Nemške pesmi — 2010: Melodija pomladi — 22.40- Nočni koncert — 24: Iz kraljestva opere — KONIGSBERG 19: Lahka in plesna muzika — 20.15: Zborovske skladbe starih mojstrov — 21: Orkestralen koncert — 22.40: Muzika iz starih časov
—	STUTTGART 19: Lahka godba _ 20.15 Pester program iz Heidelberga — 21: Radijska ekspedicija na Tihi ocean — 2230: Bachov ta Handlov koncert — 23: Lahka glasba — 24: Nočni koncert — RIM 17-30: Mešan glasbeni program — 20.45: Para-gallov Concertino — 21-30: Pevski koncert — 22: Godba na pihala.
Milijoni — plačilo za nastopanje pod pravim imenom
Pariška subreta Yvette Jarielova je prejela pred kratkim pismo nekega holandskega notarja, v katerem jo je ta vpraševal, da-li nastopa s svojim pravim imenom. Nekoliko dni potem, ko mu ie odgovorila, da to res ni samo njeno umetniško ime, jo je notar osebno obiskal in ji sporočil, da je postala dedična znatnega imetja, ki ga je ostavil nje «tr!r na Javi ?.e več mesecev je notar skušal i^^ledi+i bre7 usneha njegovo nečak'nio o V-nrer-' onvori oporoka, dokler n; nekega dne v radiu slučaino zvedel za subreto. ki nastopa v Parizu pod čem imenom.
Letalo bodočnosti
Najpopolnejše prometno sredstvo v miru, najhujše orožje v vojni
Kaj se nam obeta v konfliktih, ki pridejo
Na letališču v Aspernu so predvajali te dni »avtopilot«, avtomatično letalo, ki ga je zgradil bivši avstrijski vojaški letalec in izumitelj Boykow, mož, ki je danes vodilni inženjer nekega nemškega koncema za izdelovanje letal. Avtopilot je nemški izdelek.
To letalo ima razne novosti, ki ga delajo za eno najpopolnejših prometnih sredstev v mirnem času, za eno
najhujših orožij
v času vojne. Pred vsem je vdelana vanj aparatura, ki daje pilotu možnost, da uravna letalo v poljubno smer v poljubni višini, ne da bi mu bilo treba potem brigati se še kaj za njegova krmila. Sigurnost tega avtomatičnega pilotiranja je tako velika, da se letalo v najhujšem primeru odmakne komaj za
eno stopnjo od te smeri,
a če ga je letalec naravnal recimo na višino 1000 m. se ne bo dvignilo više nego 1010 m in nižje nego 990 m. Tema, dež, vihar, megla, stvari, ki lahko zvodijo človeškega pilota na krivo pot, ne morejo avto-
matičnemu pilotu niti najmanj do živega.
Toda novo letalo zmore še več. Z drugega letala ali iz brezžične postaje na zemlji ga je mogoče
pilotirati kamorkoli, mogoče ga je tudi naravnati na valovno dolžino poljubne oddajne postaje in bo letelo s smrtno sigurnostjo proti njej.
Vrhu vsega je izdelano iz neke nove, posebno lahke in trde zlitine, tako imenovanega elektrona, ki daje možnost, da se vse letalo razen motorja in avtomatične krmilne priprave vlije kakor kakšna otroška kovinska igrača z dvema kalupoma.
Elektron ima eno samo slabo lastnost: začne goreti, če ga prižgemo. Toda ta slaba lastnost postane v vojni lahko strašna prednost.
Predstavljajmo si samo brodovje bombnih leta! iz elektrona. To brodovje brez posadke plove v primerni, ne preveliki višini pod vplivom brezžičnih valov oddajne postaje na tleh ali krmilnega letala v višini 6000 do 7000 m. ne meneč se za na-
sprotnikov
obrambni ogenj naravnost proti svojemu cilju, kjer spusti isto tako pod vplivom brezžičnih valov svoje bombe. Recimo, da eno izmed elektronskih letal zadene sovražnikova krogla. Pade na tla in učinkuje eksplozivno ne samo s tovorom svojih bomb, temveč tudi s svojim elektronskim materialom. Razdejanje je potem še večje. Lahko pa je napolniti vse letalo
z eksplozivno snovjo, s strupenimi plini ali bakterijami, potem je neke vrste zračni torpedo, ki se razle-ti natanko tam, kjer hočeš, da opravi svoje uničevalno delo. In nobena nasprotnikova brezžična postaja ni več varna pred uničenjem. Zadostuje, da naravnaš avtomatično letalo, napolnjeno z razstrelivom, na val te postaje in bo z veliko brzino treščilo naravnost vanjo ter jo uničilo. Kakor poročajo zanesljivi viri, pa ima Nemčija na razpolago že ogromna brodovja teh letal in še jih izdeluje!
Po radiu sta se našli
Svidenje dveh sester po sedemdesetih letih
Iz majhne vasi na Pruskem je prispela te dni v Berlin 70 letna ga. Fechnerjeva, da bi obiskala sina, ki je bil
malo prej postal oče. V Berlinu je bilo mnogo novega in zanimivega zanjo, posebno veselje pa je imela z radioaparatom, s katerim jo" je presenetil sin ob njenem prihodu. Ker je bila njena sinaha z otrokom še v porodnišnici, sin pa podnevi na delu, je bila v stanovanju precej sama in takrat je sedela najrajše
ob zvočniku.
Nekega dne je oddajna postaja v Berlinu pravkar končala svoja opoldanska poroči-
la, ko je stara gospa hipoma prisluhnila. »Ga. Ivana Reddehasejeva je danes v starostnem zavetišču praznovala svojo 90-letnico. Čestitamo!« je bil dejal napovedovalec. Ivana Reddehasejeva! To je vendar
ime njene polsestre iz očetovega prvega zakona! Z dvajsetim letom, v letu, ko se je rodila ga. Fechnerje-va, je bila odšla z doma in niso potem nikoli več slišali o njej. Zaman so skušali desetletja kaj o njej zvedeti. S pomočjo svojega sina je zvedela Fechnerjeva za naslov zavetišča, v katerem biva Reddehase jeva že tri leta, in res se je izkazalo, di sta si sestri!
Morilec iz norišnice
Zagoneten zločin na Angleškem
Karmelski človek
Najstarejše človeško pleme
antropolog podrobnosti
dr. Mac Govan o dvanajstih člo-
Ameriški poroča prve veških
okostnjakih, ki jih je našel z nekaterimi angleškimi raziskovalci na nekem pobočju Libanona v Palestini. Ta okostja pripadajo človeškemu plemenu, ki je živelo baje že pred 80.000 leti ob Sredozemskem morju in je doslej najstarejše Človeško pleme, ki so ga odkrili in je še podobno današnjemu človeku. Dali so mu ime j-karmelski človek« po gori itarmelu.
Zelo težko je bilo izkopati okostja, ki so ležala v
skalno trdi masi, še težje jih je sedaj rekonstruirati, kajti v tisočletjih se je zemlja različno nagubala in premikala, tako da so ležali posamezni kosi poedinih okamenelih okostij
daleč narazen.
Od neandertalskega človeka se karmelski človek razlikuje pred vsem po močnejši čeljusti. Mac Gowan poroča tudi to, da so odkrili na tem kraju ostanke človeške naselbine, ki je stara nad 50.000 let.
Odprave na Himalajo
Pripravljajo jih Angleži, Francozi, Holandci in Nemci
Kakor smo že poročali, se tudi za letošnje leto pripravljajo novi naskoki na himalajske velikane. Najvažnejša bo nemara angleška ekspedicija, ki bo poskusila še enkrat
premagati Mount Everest in ki jo bo vodil Hugh Ruttledle, vodja neuspele angleške ekspedicije na isto goro v 1. 1933.
Tudi ostali narodi pripravljajo podobne odprave, in sicer Holandci, Francozi in Nemci. Holandsko odpravo v severni Kaš-
mir bo vodil holandski generalni konzul za Indijo Visser, starejši gospod, ki je pa eden izmed najbolj
vnetih alpinistov.
Bavila se bo pred vsem z znanstvenim delom. Francoska ekspedicija ima samo športne- namene, premagati hoče dva doslej nepremagana vrha, Baltoroja in njegovega brezimnega soseda. Nemška ekspedicija ima izključno znanstvene namene in bo med drugim v Hindukušu iskala izvor pšenice.
Naši dedi niso poznali samomorov. Mi prehitro živimo! Naši živci so stalno prenapeti!
Kar je bilo včeraj še rekord ali senzacija, je danes že staro. Privoščite si mir, oddih, ugodno družbo, čašo dobrega vina bodisi doma ali pa v gostilni, vendar brezpogojno vedno in povsod:
VARUJTE VAŠE ŽIVCE!
Vaš uspeh zavisi v 90% od Vaših živcev!
Ženska policija v Parizu
150 tisoč funtov za 728 karatov
Jonkejev diamant so prodali v Ameriko
Kakor poročajo iz Amsterdama, so znameniti Jonkerjev diamant prodali v Ameriko za 150.000 funtov šterlingov. Zanj so spočetka zahtevali 200.000 funtov, saj je tehtal 726 karatov in je bil velik kakor kurje jajce.
Ta čas je diamant še v delu v Amsterdamu, kjer ga bodo razdelili v 20 kamnov in jih obrusili. Največji kamen bo tehtal še vedno 400 karatov. šele po dovršenem delu bo mogoče presoditi, da-li je dal kupec s 150.000 funti šterlingov zanj preveč
Pesnik — milijonar
Tudi v sovjetski Rusiji postane človek lahko milijonar, in to celo pesnik, kar gotovo niti v drugih državah ni običajen pojav. Ta sreča je doletela pesnika in dramatika Vasilija Vasilijeviča šarkina, čigar zadnje gledališko delo »Otrok drugega očeta« je v poslednjem času šlo preko več nego tisoč odrov, samo v Moekvi ga je igralo 54 velikih in klubskih gledališč. Dohodki, ki so za umetnike v Rusiji neomejeni. lahko jih poljubno naložijo v državne papirje in poljubno potrošijo. Tudi inozemski umetniki imajo v Rusiji iste šanse. O Bernardu Shawu pripovedujejo, da si je baje nabral kup denarja s tantie-mimi na svoj račun, smola je le ta, da bi ga moral zapraviti le v Rusiji sami.
Z letalom nad orle
Francoz Andrč Pasquille je navdušen letalec in lovec. Dal si je zgraditi majhno letalo, s katerim namerava v Pireneje na lov na orle, vsaj v ozemljih, kjer kraljevski ptica ni pod zaščito.
Orel leti z brzino 120 km, Pasquillovo letalo z brzino 200 km, zasledovana ptica bi mu tedaj ne ušla zlahka. Težje je vprašanje, kako ustreljenega orla dobiti, kajti letalo ne more pristati povsod tam, kamor bi lahko orel padel.
Obleka tolstih oseb
Osebe, ki trpijo zavoljo debelosti, se morajo še posebno smotrno oblačiti. Obleka naj jim bo kolikor mogoče lahka in luknjičava, da jim ne oteži znojenja. Potrebno je tudi, da se mnogo gibljejo in telovadijo, med tem gibanjem pa ne smejo imeti na sebi tesne obleke, če je pacient navajen na volneno obleko, naj pride počasi k bombažni in potem h platneni.
ali premalo. Vsekakor pa je Jonkerjev diamant eden
najlepših na svetu,
po svoji čistosti in modrikastem sijaju pa naravnost nedosežen. Ko ga je Jonker odkril lani na diamantnih poljih Elandsfon-taina v Transvaalu, je ta najdba pomenila svetovno senzacijo. Najditelj je prejel na stotine ponudb za odkup, a se mu ni prav nič mudilo, da ga odda, saj je vedel, kako so se že kesali iskalci diamantov, ki so kakšno svojo najdbo
prehitro dali iz rok.
šele ko mu je predsednik Diamantne družbe v Londonu Ernest Oppenheimer ponudil za kamen 75.000 funtov šterlingov, ga je dal. Prvo, kar je srečni najditelj storil, ko je prejel denar, je bilo, da si je kupil črno suknjo in cilinder, s katerim sedaj ponosno stopa po ulicah svojega rojstnega mesta.
Pariz je dobil, kakor je »Jutro« že poročalo, žensko policijo. Naša slika kaže dve policistki v uniformi.
Vsa Angleška je spet pod vtisom strašnega zločina, ki spominja deloma na umor-stva v Brightonu in ki ga bo najspretnejša detektivska organizacija na svetu, Scotland Vard, po vsem videzu kmalu razjasnila.
Pred kakšnima dvema mesecema so našli v kupeju nekega brzovlaka pri Brent-fortu zavitek z
dvema človeškima nogama, kmalu nato so odkrili nedaleč od Hanvvel-la drug zavoj z brezglavim truplom. Ker sta bili obe grozotni najdbi zaviti v enak, rjav ovojni papir, in sicer v obe polovici istega kosa, ni bilo težko sklepati, da gre v obeh primerih za
istega zločinca ali isto zločinsko tolpo. Na obeh kosih so bili vidni sledovi nekakšnega napisa, ki bi ga zaman skušali prebrati s prostim očesom. Crke so bile že preveč nerazločne. Toda moderna kriminalistika razpolaga s pripomočki, ki obvladajo tudi takšne težave.
V policijskem laboratoriju so razpeli oba kosa papirja pred
projekcijsko žarnico, ki je oddajala ultrardeče žarke. In mahoma so se pojavile na čudnem zaslonu tri velike, z nerodno pisavo napisane besede: Harry, bolniška soba V., Hanwell.
Treba je povedati, da stoji v Hanvvellu ena največjih norišnic na Angleškem, označba »bolniška soba V.« je kazala jasno, da je treba iskati tu
nadaljnjih sledov za zločincem in še lažja je postala preiskava s točnejšo označbo bolniškega oddelka ter z imenom nekega moža, kajti v norišnici je 2000 pacientov in če bi morali med tolikšno množico brez podrobnejših indi-cij iskati enega samega človeka, bi bila stvar vendarle preveč brezupna.
In glej, ko so detektivi strežnemu osobju v sobi V. pokazali ovojni papir in navedli na njem napisano ime, so jim takoj pokazali
bolnika H a r r y j a, ki je bil pred kakšnima dvema mesecema prejel v ta papir zavito pošiljko živil. Toda ta mož že leta ni ostavil bolnišnice in je mrtvouden na rokah in nogah. Kot storilec torej ne prihaja v poštev. Takoj so si mislili, da mu je bil ovojni papir pač od kakšnega
tovariša ukraden in ta bi bil potem storilec. V času, ko je pacient Harrv prejel pošiljko, je prebilo v sobi V. daljši ali krajši čas še 44 bolnikov. Večina jih ne pride v poštev niti kot storilec niti kot priča. Preiskava pa se je osredotočila v glavnem seveda proti pacientom, ki so okrog tistega časa ostaviti bolnišnico. Ti
pacienti so štirje in med njimi je, iskati po mnenju Scotland Yarda morilca. "Tako se krog okrog storilca čedalje bolj oži. Preiskava sicer še ni zaključena, zadnja vest pa pravi, da je detektivska centrala storilcu že na siedn
Psihoanaliza — oparjen sin
Parna kopel — otrokova usoda
Velika nesreča se je primerila ameriški zdravnici dr. Margareti Gerardovi, ki je prišla pred meseci na Dunaj, da bi tam študirala Freudovo psihoanalizo.
S seboj je imela 71etnega sinčka Billa, ki ga je ljubila kakor pač vsaka mati svojega otroka. Pred nekoliko dnevi se je Bili
nekaj prehladil
in mu je strežnica po materinih navodilih pripravila parno kopel. Deček je ležal v postelji, pred njo je postavila mizico z loncem vrele vode, okrog telesa in preko lonca mu je ovila rjuho. Hipoma je otrok s strašnim krikom planil pokonci. Pod rjuho je bil z nogo zadel ob mizo in zvrnil lonec,
vrela voda
se mu je razlila preko prsi in ga strašno oparila. Takoj so poklicali zdravnike in
Vsakovrstne zanimivosti
S topovi nad muhe V Egiptu so si izmislili nov način za pobijanje mušje nadloge, ki je v letošnji pomladi tam še posebno neznosna. Streljajo jih s — topi.
Zunaj človeških naselbin postavljajo s posebno tekočino napojena gnojišča, ki privabljajo muhe na kilometre daleč. Ko se jih zbere vse črno, ustrelijo na gnojišče s topom, ki so ga pripravili že prej m na-
Devetkrat je umrl
Neobičajna avtohipnoza londonskega zdravnika
Operirani starci
Neki nemški zdravniški list zbira podatke kirurgov o uspelih in neuspelih operacijah starcev ter prihaja do zaključka, da prenesejo osebe nad 60. letom operativne posežke prav tako dobro kakor mladci. Strah tolikih lajikov in zdravnikov pred operacijo starejših oseb je torej popolnoma neutemeljena. Seveda pa je treba pri osebah nad 60. letom starosti paziti na priprave za operacijo in tudi kura po operaciji se mora izvesti z največjo opreznostjo.
O londonskem predmestnem zdravniku dr. Mac Ivoru Tvndalu so doslej v širšem krogu vedeli le to. da ima obsežno prakso da je uspešen hipnotizer in 'virtuozen bi-ljardist. Sedaj pa vzbuja splošno pozornost po nekih
posebnih doživetjih,
ki so njegovim tovarišem medicincem prava uganka.
Nekega dne je Tvndal odkril, da ni zmožen samo drugih hipnotizirati, temveč da mu je dana sposobnost, hipnotizirati tudi samega sebe in zapasti v
kataleptično stanje,
če opazuje nekoliko minut kakšen bleščeč se predmet, n. pr. briljant na svojem prstanu. To odkritje ga je razveselilo, ker je menil, da bo z lastnostjo, ki je dana drugače s posebnimi triki indijskim fakirjem. izvršil na sebi pomembne eksperimente.
Toda nekega dne se je zgodilo, da je zdravnik pred hišo nekega pacienta, katerega je hotel obiskati,
zgrudil na tla. Odnesli so ga v najbližjo policijsko stani-co, kjer je policijski zdravnik ugotovil po vseh znakih, da je mrtev. Dve uri pozneje so ga prepeljali v mrtvašnico in ga položili na oder poleg drugih mrtvecev. Obvestili so njegovo edino' sorodnico. mlado nečakinjo, ki je prišla v mrtvašnico. Dekle je jokalo
samo nekoliko minut
ob truplu svojega strica, ki ga ima rada, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega: mrtvec se je hipoma vzravnal in se zelo začudil nad grozotnim krajem, v katerem je ležal. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu prav nič ne manjka, še isti večer je bil spet doma. Vsem se je videl ta dogodek
zelo skrivnosten,
le njemu samemu ne, ki je vedel, kako lahko z avtohipnozo zapade v smrti podobno spanje. Dogodka ni vzel preveč resno.
Štiri mesece pozneje je obiskal neko gledališko predstavo in se mu je zgodilo, da se je zrušil v svoji loži. Dva zdravnika med občinstvom sta priskočila na pomoč in sta morala dognati le to, da je njiju
tovariš mrtev. V njegovem stanovanju so ga položili na oder, nihče ni dvomil, da je res mriev, tudi njegova nečakinja ne, navzlic nedavnemu primeru. Naročila je kovinasto krsto, v katero so ga položili naslednji dan. Kakšno poldrugo uro je ležal v nji. ko se je nenadoma
spet zbudil.
Drugi dan je šel spet kakor običajno po
poslih.
Toda odtlej je bil previdnejši. Pri sebi je imel vedno odprto pismo, v katerem je bilo zapisali, naj ga ne smatrajo za mrtvega, če bi ga slučajno našli na cesti ali kjerkoli mrtvaško otrdelega. Na vsak način naj
počakajo sedem dni, preden bi ga secirali, pokopali ali upepelili. Ta previdnost ni bila odveč, kajti v teku zadnjih 12 mesecev se je Tvndalu primerilo še sedemkrat, da se je zgrudil v navidezni smrti in v nekem primeru je trajalo to stanje cele
4 d n i i n p o 1!
To je stvar, ki si je zdravniki ne morejo razložiti, a najbolj čudno je pri tem. da so ga preiskale tudi že najpomembnejše medicinske avtoritete in so našle, da je drugače popolnoma
normalen in zdrav! Niti v enem primeru se ni zgodilo, da bi mu navidezna smrt škodovala na zdravju.
bili z izstrelkom strupenega plina. Sredstvo je učinkovito, a malo predrago, menijo egiptski listi. Nemara bi bilo enostavnejše dodati vabilni tekočini primernega strupa.
»Vseučilišče za slone« V Bombayu so otvorili zavod pod imenom »vseučilišče za slone«, ki mu je namen tem živalim nuditi vso potrebno »izobrazbo«. Izobražujejo jih pa za spretne in štedljive delavce. V zavodu je ta čas 20 slonov, za katere plačajo lastniki majhno učnino. ki jim jo bodo živali gotovo kmalu povrnile s svojim delom.
Imena z eno črko
Mlada Švedinja z imenom Ida Ek je nastopila s trditvijo, da nosi najkrajše ime na svetu. To je seveda zmota, saj imamo celo mi svoj Ig, ki ni nič daljši. Toda na svetu so še krajša imena, celo rodbinska. Na Francoskem priimek »O« ni preveč redek, neka Terezija O je bila dolga leta lastnica zelo znane pariške kavarne. O se imenuje tudi vas v Normandiji, kjer imajo sedež markiji d' O. Na Švedskem je mesto, ki se imenuje A (običajno ga pišejo Aa), na Kitajskem sta mesti U in I, na Holandskem se imenuje Y majhen zaliv v Zuiderskem morju.
spravili otroka v bolnišnico, toda res trud je bil zaman. Umrl je v groznih bolečinah. Nesrečno mater je ta nepričakovana katastrofa zlomila.
Peč — sanatorlf
Neka ruska zdravnica, ki je potovala po oddaljenih deželah ruskega prostranstva, poroča, na kakšne čudne metode zdravljenja je naletela ponekod med preprostim ljudstvom. Nekje je prisostvovala brez pomoči nenavadnemu »zdravljenju« revmatične deklice. Starši so otroka položili v veliko posodo za pečenje kruha, ga zadelali^ do glave v testo in potisnili v vročo peč. Zaman je zdravnica protestirala in moledovala, naj deklice ne mučijo, ker ve za izdatnejša zdravila. Odgovorili so ji, da so njih predniki delali isto in da vročina ter testo »izvlečeta« bolezen iz telesa. Preden se je dekletce speklo, so ga vzeli iz peči. Da-li pa je bilo že zdravo — o tem zdravnica ne poroča.
Električna ostva
Američani so uvedli za lov na kite novo električno ostvo, izum norveškega inženjer-ja VVeberja. Ta ostva je zvezana s kablom, po katerem zadene kita izmenični tok, ki ubije tudi največjo žival v nekoliko sekundah.
Jvof vedno
nudimo veliko Izbiro trenchcoatov,
spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah
Drago Schwab, Ljubljana
Guillotin ali giljotina
Francoski zgodovinar Lenotre, član Akademije, je v svojem novem delu o francoski revoluciji dokončno rešil čast zdravnika Guillotina, ki ga običajno imenujejo za izumitelja proslule morilne priprave, ki se po njem imenuje.
Lenotre dokazuje, da je pravi izumitelj in zgraditelj te priprave nemški izdelovalec klavirjev Tobias Schmidt, Guillotin pa je bil človekoljub in zmeren član konsti-tuante ter je z giljotino v zelo posredni zvezi. V skupščini je namreč postavil samo predlog, da bi na smrt obsojene morili na human način s čim preprostejšo pripravo in brez grozovitosti. Izbrali so si pač orodje, ki so ga pozneje imenovali po njem. Tudi ni res, kar pripoveduje legenda: da bi bil Guillotin sam postal žrtev morilke Nasprotno, tihi in dobrotni zdravnik je preživel revolucijo in je umrl 1814. Vse življenje pa mu je zagrenil neosnova-ni dovtip zgodovine, ki je njegovo ime ob-žaril s krvavo slavo Schmidt pa je s svojim izumom zaslužil lepo imetje.
Kupujte domače blago t
ANEKDOTA
Princ de Ligne je prejel od svoje žene pismo da je v drugem stanu. Mož in žena pa sta bila tedaj že 15 let ločena. To pa ni oviralo princa, da ne bi odgovoril ženi z največjo vljudnostjo: »Čutim se neskončno srečnega, da je nebo končno le blagoslovilo najino zvezo!«
VSAK DAN ENA
»Vi sedite z vozovnico tretjega razreda v oddelku prvega razreda.«
»Oprostite, mislil sem, da sem v drugem razredu!*

UM
novi lahki model kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila.
Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno?
Ign. ifok
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2.
Vremenski pregled
Končno smo dobili pravo pomlad. In kakor mi tako tudi ostala Evropa. Povsod se je silno segrelo. V drugi polovici tedna je bilo le prav malo predelov v Evropi od koder bi še sporočali jutranje temperature pod ničlo, in sicer so to samo kraji na skrajnem finskem ter ruskem severu.
Tudi to lepo pomladno blagodat nam jc naklonila depresija. Na prvi pogled neverjetno, saj smo se prejšnji teden jezili, da nam depresija povzroča tako neprijazno hladno vreme in sneg, pa kakor nam. tudi večini našega kontinenta. Pa vendar je seveda oboje res. Zakaj cikloni so taki stvori, da imajo v zalogi bodisi eno kot drugo, hlad in toploto. In sicer vsako zase, eno v svojem sprednjem, a drugo v zadnjem sektorju. Depresijski vetrovni sistem je v glavnem vedno isti, toda od lege ciklona zavisi, kateri del njegovega sistema nas obvladuje. Prejšnji teden je bila velika depresija postavljena tako, da je njeno središče počivalo nad Dansko in sosednjimi morskimi predeli. Zato nas je oblival mrzli z-apadni sektor njenih vetrov V tem tednu se je uveljavilo gospostvc. nove ogromne depresije, ki se je bila pripeljala z Atlantskega oceana ter se po poti preko Anglije počasi bližala južni Skandinaviji. Spričo tega so se vetrovi nad Evropo popolnoma spremenili; prevladal je jug odnosno jugozapad in pričel celinske predele preplavljati z zrakom, izvirajočim rvi toplega subtropskega področja. Najprej se je bilo močno segrelo nad južno Evropo, k.ier gospoduje /e ves teden anticiklon z lepim mirnim in jasnim vremenom, ki je omogočilo neovirano solnčno pripeko, tako da je tamkaj nastopila toplina, ki ni več pomladanska, marveč že prav poletna. Ko se je proti sredi tedna depresijski vetrovni sistem razširil čez srednjeevropske pokrajine, ni bilo težko potegniti sredozemske toplote v kontinent. In 'ako smo takorekoč če/, noč dobili prav zelo toplo pomiad. ki je tem bolj učinkovita. ko smo pravkar še imeli opravka z lepo porcijo snežne odeje, pa s prav spodobnim mrazom. Dočim nam je mrzli sektor depresije prejšnji teden poslal v deželo mrzlega zraka od polarnih predelov, nas je sedaj nova depresija v toplem sektorju obdarila s poplavo zraka iz toplih sub-tropskih resi.i mediteranskega sveta. Bolj očitno se nam ni moglo dokumentirati, odkod dobivamo poglavitne vremenske impulze. Topli južni zrak je preplavil vso srednjo Evropo, prodrl pa že tudi daleč v Rus;io ter v dežele ob Baltiškem morju; nastal je tedaj prvi pomladanski teden tudi v vzhodni Evropi.
Toda dež za solncem mora priti. Ista naša depresija žene v svojem zapadnem sektorju polarni zrak proti jugu, samo da poteka njegova pot dosedaj še daleč po Oceanu. Na Islandiji je temperatura pod ničlo, severni hlad ie jel že v četrtek oblivati Britansko otočje, nato pa napredovati še dalje proti srednji Evropi, povzročajoč padavine na svojem potu.
m^_-____
^PERTOAft
DRAMA..
Nedelja, 14.: Bunburv. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
OPERA.
Nedelja. 14.: Netopir. Gostuje gdč. Erika Druzovičeva iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve iz Zagreba. Drevi se poje Straussova ODereta ^Netopir« v novi zasedbi glavnih partij, in sicer poje partijo Adele gdč. Erika Druzovičeva iz Zagreba, naš najbolj priljubljeni gost letošnje sezone. Postala je ljubljenka našega občinstva. Ta njen nastop je poslednji v letošnji sezoni, ker odhaja mlada umetnica prihodnje leto na angažma v Gdansk. Vlogo Rozalinde poje tokrat gdč. Zupevčeva. naša ambiciozna koloraturka. Ostala zasedba je premierska, sodelujejo gg.: Gostič. Franci. Peček, Janko, Simončič. Zupan itd. Dirigent ravnatelj Polič. Veljajo znižane cene od 36 Din navzdol.
SEN TJ AKOBSKO (i L hi) A LI SCE. Začetek oh 20.15 Sedelja. 14.: Lepa pustolovščina.
11 ARIROKSKO (iLKD ALISCE. Sedelja, 14. ob 15.: Veseli kmetic. Znižane
cene. _ Ob 20.: Hoffmannove nrii>o-
vedke. Znižane cene.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Ponedeljek. 15.: Pester večer Vali koljeve in Otona Vondraška.
Sm?r-
Tudi za !• 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavarovaD za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljarr
Pogoj: točno plačevanje naročnine!
MSZAEJF
JAFFA
pomaranče
Stavbeniki; :,veža pošiljka sladke
1 in sočne na zalogi pri
Okovje, orodje, kiej,
kupite tudi na knjižice najugodneje pri i JEKLO«, Stari trg.
98
Gospodarski zvezi
v Ljubljani
3665

NAPRAVO
kompresor, 2 motorja, ventilator, stikalna plošča, cevi itd. poceni proda OBČINA TR2IC.	3662
F © i n I k a - zastopnika
IŠČEMO
za Ljubljano in Slovenijo za prodajo mineralnih olj in masti. Zahtevamo brezpogojno poznavanje stroke in večletno prakso. Ponudbe pod šifro »Existencija« 11« na oglasni zavod Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 3641
ORIGINALNA FRANCOSKA
*xlair Vermorel"
Triko svileno perilo iz Ia Bemberg svile kopalne obleke športne drese
kupite najcenejše:
9f
LANA"
tekstilna tovarna
TIMSKA CESTA 2
Na debelo!	Na drobno!
3622

je najboljša pršilnica na svetu. Deli za pršilnico po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo BASZEL, d. d., Subotica. Zahtevajte cenik. Dobiva se povsod. 1401
Za
Velik® noč
nudi
§ L A M 1 €
najboljšo:
ŠUNKO PERUTNINO SVEŽE MESO
za postne dni:
morske ribe — sveže, krape, ščuke, postrvi — žive.
GOSPOSVETSKA CESTA 6 PREŠERNOVA ULICA 5 NAPOLEONOV TRG 3664
iitevl so napočili.
Pripravite svoje vozove za izlete!
efU&OGUMAa.d.
ZAGREB, Varšavska 2
Vam nudi najboljše in najmodernejše tipe
ZA
VELIKONOČNE PRAZNIKE
UKtrji
14 01*
li lalii
Najnižje eeuf!
RADI PRESELITVE
Creppe de Chine.....Din 22.—
Crepp Satin, čista svila ...	» 40.—
Creppe Georgette, čista svila .	> 40.— Creppe de China, čista svila
vzorčast......> 35.—
Crepp za obleke .....	» 9.—
Delen .... Popelin za srajce Gradi za madrace Zavese 3-delne . Oksford . . . Volneno . . .
Kontenina šifon 70 cm šifon Ia .
Lastni izdelki belega blaga:
. . Din 5.— Kontenina za rjuhe 150 cm . . » 6.— Belo za rjuhe 150 cm . .
9.-
Eelo za kapne 180 cm
Velika izbira!
. Din 7.50 » 19.— . » 19.— » 65.— » 6.50 od > 12.—
Din 12.— 2> 17.— 2 24.50
NARODNI MAGACIN
SPLOŠNA TEKSTILNA D.
LJUBLJANA, Mestni trg 17
3661
čitatje „Jutrove" male oglase,
ki imajgo vedno uspeh!
GUME
za vse vrste avtomobilov in za vsa pota. Zahtevajte ponudbe in cenike pri
AVTOGARAŽI
JOSIP STUPICA, LJUBLJANA
* "- J*-.*
Slomškova ulica 6
3667
ZAHVALA
za premnoge izraze iskrenega sožalja ob bridki izgubi mojega dobrega, nepozabnega soproga
ALEKSANDRA ZIPKIN
kateri je dne 26. marca na srčni kapi, po kratkem trpljenju, umrl.
Izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem.
~nrigrad Istambul, Mešelik S. 4 Taksim, 8. aprila 1935.
Josefina Viktorija Zipkin.
. V vi*'	- - '•>.. •	•

•NARODU?
Vaše življenje je popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča naš 3 + 1 cevni Philips radio aparat z dinamičnim zvočnikom tipa 961 A
PHILIPS RADIO APARAT
na mesečne obroke po
SI NABAVITE FBI
PHILIPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6
f!!!!l!!!!!l!!!ili!!;!!!!!!!!!!!...iiii.iu
.........................................."ltlMHHI.M,,.H;.......|....i..j.|j||
iilUHlUlIllillllliliiilliiMillMiiiiilllsliilluiiuiililiiiiHiUIII
JIIIIIiilillilllliiilH;
Lepo presenečenje za vsakega!
Da bi se vsem omogočil šport fotografiranja, je sklenila .Kodak Company prodati preko 30.000 aparatov
Kodak Baby*Brownie
po nizki ceni
samo Din 75'-»
(Dobi se pri vsakem foto-trgovcu). Format slike te lepe kamere je 4 X 6.5 cm, dočim kamera sama, ki je elegantna, odlične konstrukcije in preprosta pri uporabi, zajamči odlične posnetke vsem, ki uporabljajo Kodak ali Pathe filme.
m
Za Veliko
v
& stanovanje t
STANOVANJSKI STOLI VRTNI STOLI SKLOPN1 STOLI LEŽALNI STOLI 'ANGLEŠKI STOLI VRTNE MIZE VRTNI SKLOPN1 FOTELJI OBEŠALNIKI VRTILJAKI GOSTILNIŠKI STOLI PISARNIŠKA OPREMA
OTROŠKO POHIŠTVO
tovarna REMEC co„ D UPLIC A pri K A MNIK U
prodaja od 26. MARCA DO 17. APRILA T. L. SVOJE IZDELKE po znižanih TOVARNIŠKIH CENAH
prgdajalna V LJUBLJANI, KERSNIKOVA 7 (POLEG SLAMIČ A)
390.-.49090.- 170- 390.- 110.- 290.- 290.-
Priroda se obnavlja — obnovite se tt&di Vi!
T
eft
I ia vsakega
Moški rjavi ali črni.........	40/46 Din		75.-
Za dečke črni ali rjavi.........	36/39	M	62.—
	30/35	M	45.—
Ženski iz rjavega ali črnega usnja . • . .	36/42	»»	6§.—
	20/25		16.—
	26/28	»>	20.—
Za deklice.............	29/35	n	30.-
Visoki za štrapac iz črne ali rjave kravje kože	30/35	n	60.—
	35/39	»»	70.-
Isto .»••••••••••«(«•	40/46	»J	90.—
se dobijo v trgovini
ANT. KRISPER, Ljubljana, Mestni trg 26.
3642	Kupujte
Champion
sveeice
samo v originalnih škatlicah po sliki! Zavrnite Champion svečice v drugih škatlicah ali brez škatlic, da ne dobite starih, uporabljenih svečic! Glavno zastopstvo Robert \Veinberger, Zagreb, Gunduličeva ulica 16.
zahvala essmmmm
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, tasta, gospoda
FRANCA CAJNKA
NADUCITELJA V POKOJU
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo, posebno pa zdravniku g. dr. Heisu za lajšanje bolezni, čč. duhovščini, vser« cenj. učiteljstvu, šolski mladini Sv. Bolfenka in Središča, pevovodju učitelju g. Staniču in pevcem bralnega društva »Lipa« pri Sv. Bolfenku za prekrasno petje, ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem došlim iz'Maribora in drugih krajev, posebno drž. pravdm-ku g. dr. Zorjanu in viš. ravnatelju kazn. g. Vrablu.
ZA LEPOTO
IN NEGO ZCB

ODLIČNO ZOBNO KREMO.
3644
Žalujoči rodbini: ŠEŠEK-CAJNKO.


ZAHVALA.
Za mnoge izraze sožalja, ki sem jih prejel ob smrti moje dobre žene, gospe
Alojzije Donatove
darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujem.
V dolžnost mi je, da se zahvalim g. proti za njegovo spremstvo in g. Andresu za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujem se Vam, ki ste z obiski lajšali dneve trpljenja pokojne in vsem. kateri ste na kakoršen-koli način sočustvovali z menoj.
Kranj, dne 14. aprila 1935.	3653
Žalujoči ANTON DONAT z rodbino.
„1 L 0 V A C"
TVORNICA STREŠNE IN ZIDNE OPEKE
FROHLICH & BICHLER, KARLOVAC. Dnevna produkcija 100.000 komadov zidne in strešne opeke. Posebno priporočamo enkrat m dvakrat zarezno strešno opeko v dovršeni obliki po zelo ugodnih cenah. Opeko dobavimo franko vsaka postaja v Sloveniji. — Glavno zastopstvo za dravsko banovino: »EKONOM«, LJUBLJANA,
Kolodvorska 7.	3659
Zavarovalnica ROYAL EXCHANGE ASSURANCE
išče
(krajevne $a&topttifte
za vse večje kraje dravske banovine. Dopisi na Ljubljana,
poštni predal 376.	3660

SUPER TXRES SVEŽE!
Znamka INDIA Vam jamči za kvaliteto. Cene so nizke — zahtevajte ponudbo. Dobavljamo iz prve roke — iz tovarne in nudimo
GARANCIJO.
Najcenejša je kilometraža z INDIA gumo.
ZALOGE: Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 Telefon 33-77 Maribor, Aleksandrova 35 Telefon 23-75

. v' i.m.lujpj.ui.l
Vsa pojasnila o
O
NA NEMŠKIH DRŽ. ŽELEZNICA IN CENENIH REGISTR.-MARKAH
daje
Nemški prometni
BEOGRAD, Ktiežev ^pemenik §
Telefon 30-0039 27-290

tl&peft %a ubpefiom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika.
PRI VbEH Steklenica
POŠKODBAH, K V ARAH, OPEKLINAH, LIŠAJIH, ČIRIH, STARIH RANAH SaSES^ EEBJB« „FITONIN"
Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »F1TON« dr. z o. z. Zagreb 1—78. (Registrirano pod Sp. br. 1281 od 28. julija 1933.)
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega^.*. »Jutg. J)^ J,. T znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
3e»eda t Uia, davek 2 Um.
ia iilro aii dajale oslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta
Mlado šiviljo
sprejmem za sobarico. Ponudbe ca ogiasui oddelek »Jutra« pod šilro »Mlada iiviija«.
Za privatno prodajo
patentiranega aparata. Uporabnega v vsakem gospodinjstvu, se iščejo Inteligentne, agllne oee-be. Osebne predstave Ljubljana - SLka, Kav-ikova cesta 26, parter, levo od 4. do 6. popoldne.	7216-1
Korespondenta ali korespondentinjo
ea angleški, nemški ln po možnosti francoski Jezik poleg slovenskega ta srbohrvaškega Išče lesna industrija za takojšen nastop. Oferte pod šifro »Angleško« na oglasni oddelek »Jutra« 7177-1
Za izdelovanje
testenin »prejme prvovrstnega mojstra tovarna testa, ponudbe Je poslati: Fabricl Testa, poštanski pretinac 235, Beograd.
6773-1
Sedlarsko-torbar. delavca
perfektn*ga na Šivalnem stroju, ta specialna dela sprejmem. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra< pod
»Inteligenca«.	7070-1
Prodajalca (ko)
kot poslovodjo sprejme ljubljanska tvrdka za
tvojo podružnico modne stroke v Beogradu in Za £n-bu. — Potrebno znanje nemščine. — Ponudbe oa Ljubljana — poštni predal št. 203-	7063-1
Moško nišam, moč
i dovršeno trgovsko šolo, sprejme takoj večji zava rovalni zavod v Ljubljani, ■prednost imajo vešči te stroke. — rismene ponudbe pod »Zanesljia moč '"O« na oglasni oddelek »Jutra« 7054-1
Akordante
iščemo ta kopanje zemlje, kamenja in druga regula cijska deli. — Takojšnje ponudbe na naslov: Ing Taškovič, Regulacija Sa rinje. Tremerje pri Olju.
6979-1
Služkinjo (Nemko)
pošteno in pridno sprejme takoj Cerne, Bežigrad 14.
7200-1
Galvanizerja
sprejme v službo tovarna kovinske stroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »liro »Galvanizer«.
7178-1
Strojnega inženjerja
ki ima že nekoliko prakse, iščem za komercijeino in termično vodstvo tovarne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod čifro »Strojni inženjer«.	7179-1
Zastopnike
samo z dobrimi prlporo čili išče za vse vrste za varovanj velika domača zavarovalnica Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana.
97-1
Mlinarj?
veščega vseh popravil v mlinu in na žagi. iščem za navadni kmečki mlin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mlin id žaga«.	7145-1
Brivskega pomočnika in frizerko
po možnosti z znanjem nemščine, za izpomaganje išče M. Mežanova, Bled.
7087-1
Prodajalka
dobro izurjena v trg. mešanega blaira. posebno v manufakturi. dobi službo za takoj. Mlajše in kavcije zmožne imajo prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša nilaiša moč«.	7088—
Stare jša zakonca
brez otrok (pekovska obrt) Ptuj-Bree, vzameta za svojo osirotelo, simpatično in dobro vzgojeno deklico
zmožno slovenskega in nemškega jezika, v starosti od 14 do 15 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Llubliani pod »Sirota«.
7003-1
Kartonažne delavke
*a fino kartonažo, za izdelavo finih okroglih in lekarniških škatlic sprejmem. Ponudbe na naslov: I. Hu-detz d. d., Zagreb, Savska eesta 28.	TilOO-l
Bri vsko-f rizerskega pomočnika
ta stalno in brivskega pomočnika za izpomaganje za oraznike sprejmem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 7006-1
Modno risarko
iščemo. Ponudbe z risbami in naslovom pustiti v ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »l^«.	7235-1
Šiviljo in veziljo
sprejmem za poučevanje na Gorenjskem. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod nPridna šivilja«. 6095-1
Trgovsko pomočnico
sprejmem 8 1. majem v podeželsko trgovino mešanega blaga. Le poštena in dela voljna, ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu, naj pošlje ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »pomoč«.	7093-1
G Th Rotman:
Brata Smuika
»Aj!« je zakričal kmet Udaril se je z roko po ranjenem mestu in od bolečine poskočil. S tem so pa vsi trije izgubilS ravnotežje. Izidor je omahnil in v obupu zaklatil z rokami, Peter »e je zaman iz-kušal ujeti za telefonske žice — še malo. in ves človeški stolp se je prdrl kakoi« tovarniški dimnik, ki ga razstrelijo.
Promet po cesti, na kateri so bili, je bil zelo živahen; vse, kar je romalo iz vasi v mesto ali nazaj, je prihajalo o-ndi mimo. Prav tisti mah, ko so naši prijatelji cepnili. je pridrčal avtomobil, in Peter Je padel ravno nanj. frof! se je vdrl skozi streho in zabrcal z nogami po zraku — in takega ga je vzel avtomobil s
seboj.
Pletilja
ali katera ima veselje do te obrti, dobi takoj stalno službo, ako vloži 20.000 Oin proti sigurni garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno naložen denar«.	7227-1
Akviziterko
vpeljano, za knj*-evno delo. ki je vsaki gospodinji neobhodno potrebno, iščemo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«.
73:8-1
Fotografskega
pomočnika (c )
izurjenega na umetno luč in
učenca
dobrega risarja sprejme Jug, Kranj.	7174r.l
Mlado natakarico
ki bi opravljala tudi hišna dela, sprejmem takoj proti dobri plači. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena in stalna«. 7153-1
Dva mlada brivska pomočnika
dobita stalno mesto — in frizerka
dobro izurjena za izpomaganje. Franjo ?.abiek, brivski in damski salon, Ljubljana, Krakovski n3sip 36 T164-1
Mlajšo služkinjo
zdravo, snažno in zanesljivo, ki zna kuhati, iščem s 1. majem. Poguj: ljubezen do otrok. Plača 200 Din. Boža Kmecl, učiteljica, Dobovec, pošta Trbovlje X.	7002-1
Mlad pek. pomočnik
z lastnim kolesom, vesten prodajalec, dobi stalno službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad pomočnik«. ©91-1
Dekle
zdravo in pošteno, iz Dolenjske ali Štajerske, staro 30—40 let. vajeno vseh gospodinjskih del in po-rabno tudi v trgovini, dobi takoj službo. Glavni pogoj poštenost! Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 15«.	69.50-1
Praktikanta
za drogistovsko stroko Išče proVfncijalna drogerija. — Imeti mora 5 ali 6 gimnazijskih razredov. Stanovati pri starših in imeti veselje do stroke. Oferte na podružnico »jutra« v Celju »li Mariboru pod »lllO«.
7fT70-1
Perfektno frizerko
vajeno traine, vodne in železne ondulacije, kakor tudi striženja las, z znanjem nemškega jezika — išče frizerski salon Ljudmila Krefl, Maribor, Melj-ska cesta 26.	7024-1
Frizerko ali
bubištuceria
sprejme takoj Jenko Fanči v pasaži na Aleksandrovi cesti.	7200-1
Praktikanta
za skladiščnika in za pomoč v pisarni, ki ima voljo do dela in da se česa nauči Bprejmemo takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vljuden«.
7as3-i
Spretno natakarico
iščem za boljšo restavracijo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7354-1
Izprašanega kurjača
k parnemu kotlu, vestnega ln zanesljivega, — sprejme tovarna v LJubljani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
7304-1
Fotopomočnika (co)
* mojstrskim izpitom, sprejmem. Ponndbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«.	7308-1
Šiviljo
iščem za na dom. Naslov v vseh poslovalnic-ah »Jutra« 7333-1
Mizar, pomočnika (
samostojnega, v stalno delo sprejme mizarstvo v Mariboru, Aleksandrova c. 48.
736tM |
Iščem hišnika
poročenega, brez otrok, ki je pol dneva prost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prosto stanovanje«.
7363-1
Hotelsko sobarico
za sezono od 1. maja do konca septembra za hotel na gornjem Jadranu sprejmem. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. »Jutra« pod Sobarica"
7327-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali daianje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin
Vajenca
samo z dovršeno meščansko šolo sprejme takoj trgovina z mešanim blagom And. Elsbacher, Laško
7091-44
Steklar, vajenca
za delavnico in trgovino išče za takoj Zvonko Turn-šek v Kranju. 7084-44
Pek. vajenca
in raznašalca
peciva sprejmem takoj. — Prednost z lastnim kolesom Ponudbe na ogls. oddelek »Jutra« pod »Prekmurje«.
7094-44
Brivski vajenec
ki se je že skoraj 2 \'n leti učil, išče mesto z vso oskrbo. — Anton Dolenc, Stožice 138 — Ljubljana.
714(1-44
Učenca ali učenko
s 4 razredi srednje šole — sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridnost«.	739! -44
Gdčno. začetnico
pošteno in zanesljivo ter
mizarskega vajenca
sprejme mizarstvo »Sava«,
Miklošičeva c. 7315-44
Mesarskega vajenca
krepkega, sprejme takoj K. Gnidica, mesar, Laško.
7352-44
Beseda I Din, davek 2 Din. ia šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaki 12 Din
Ponavljalne ure
za tekočo učno snov iz ma tematike fizike, kemije in nemščine za višje razrede, iz ostalih predmetov pa za nižje razrede. oudi po zmerni ceni izkušen pro few. Naslov Ljubljana Sv Pe'ja cesta 2.7/1.
84-8
Inštruktorja
rabim za če trto šol ca. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7097-4
Pouk v nemški stenografiji
(Gabelsberger) — po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7257-4
Seseda 50 para, davek 2 Oin, ta Slfro ali dajanje oaslova } Oin Najmanjši znesek 12 Dia.
Vrtnar
samostojen, z 20letno prak so, Cehoslovak. išče stalno službo za takoj. — Vokal. Karlovac. Riječka 41.
6318-2
Vrtnar, pomočnika
sprejme takoj Šimenc, Se-lenburgova ulica štov. 1.
7335-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, stalne?a izpoma-gača sprejme takoj salon »Rapid«, šv. Petra cesta 26 7385-1
Večje podjetje
išče uradnika
zmotnega slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence in nemške stenografije. Izčrpne ponudbe z navedbo zahtevka plače na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Takoj 2«.
7350-1
Kuharico
z večletnimi spričevali, ki zna opravljati vsa hišna dela, staro od 25 do 35 let, iščem k dobri rodbini z dvema osebama. Predstaviti Sv. Petra našlo 27 od 9. do 10. ali od 2. do 4.
7310-1
Trg. poslovodjo
za podr. trgovine mešanega blaga v bližini Maribora sprejmem takoj. Trgovska Izobraženost ln kavcija potrebna. Naslov v vseh po siovalnlcah »Jutra«.
7363-1
Mladenič
izučen kolar, zmožen tudi
mizarstva, z lastnim kolesom, bi šel za slugo, tekala, hišnika ali razna-felca. Ker je ž« vršil to
službo, je zelo priporočljiv Viktor Knbal. Svetje št. 33 pošta Medvode. 6081-2
Gospodična
ki zna Šivati, išče službo.
Gre tudi kot pomoč v gospodinjstvu ali kot pomožna natakarica. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6930-2
Trgovski pomočnl".
star 22 let. išče kjerkoli mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporaben«.
6030-2
Prodajalka
verzirana v vseh strokah, poštena in zanesljiva, z večletno prakso, išče službo za takoj ali pozneje. Stara je 2S let. — Milica France, Mozirje. 60S2-2
Bolničar in maser
ki se razume tudi v sterilizaciji, želi stalno zapo slenje. Sel bi masirat tudi na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7108-2
Absolventlnja gospodinjske šole
zmožna slovenščine in nemščine, ■ išče službo. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«.
7020-3
Trgovski sotrudnik
22 let star. vešč manufak-turne, špecerijske in kolonialne stroke, s šoferskim poklicnim izpitom — Išče službo — nairaje v nemško govorečem '-aiu, da se izpopolni v nemščini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemščina«.	7050-2
Gospod
s srednješolsko maturo, vojaščine prost, zmožen kavcije, išče kakršnikoli namestitev. Ponuo " na ogl. odde.lek »Jutra« pod šifro »Majhna plača«. 7015-2
Ključavničar
absolvent strojne delovod-ske šole, z dobrimi spričevali. priden delavec, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«.	H146-S
Mizarski pomočnik
marljiv in pošten, vajen vseh del, išče slnžbo. Na slov v vseb poslovalnicah »Jutra«. _ 7059-2
Mlad trg. pomočnik
začetnik, podjeten in zanesljiv. želi premeniti službo v trgovino mešan bla ga — event. tudi v skladišču. Nast-op službe takoj ali pozneje. Naslov: Zagorje ob Savi St. 1263.
7035-2
Kot hotel, kuharica ali gospodinja
res dobra moč. iščem na-meščenje s 1. aH 16. ma iem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na Jadran«.	7130-2
Dinsting ui rana
gospa
verzirana, prvovrstna gospodinja, izvežbana v boljšem gospodinjstvu in bolniški negi, ki govori več jezikov, želi mesto pri kaki boljši starejši osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kompletna«.
71.14-?
Šofer
trezen, priden in pošten nekadilec, z dežele, išče mesto šoferja. Obenem bi opravljal tudi druga dela. Vešč je kovaškega dela. vajen konj in raznovrstnih popravil Nastopi lahko ta koj. Ponndbe na oglasni oddelek -Jutra« v Ljublja ni Dod »Vesten šofer«.
7068-2
Perfektna kuharica
išče nameščenje. Ponudbe na naslov M. Logar, okre vališče »Jadran«, Rab.
71.12-2
Pletilja
dobro izurjena, išče mesto — najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	711711-2
Mesarski pomočnik
dober nakupovalec, t večletno prakso, vajen tudi vsakega drugega dela. želi službo pri dobrem mojstra na deželi ali v mestu. — Cenj. ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pošten mesar«.
7)152-2
Izučena kuharica in šivilja
mlada in poštena, ISče mesto samostojne gospodinje, kjerkoli, za takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: Električna centrala, Gospič 7161-2
Skromna gospodična
srednjih let. vešča italijanščine. želi mesto k otrokom — event. tudi samo za dan. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubezen do otrok«.	71331-2
Dekle
pošteno in zanesli Ivo Išče službo kcrt pomoč pri gospodinjstvu, gre tudi k otrokom, v LJubljani ali izven. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7*94-2
Stavbni tehnik
absolvent srednje tehnične šole ln diplomi ran arhitekt z večletno prakso išče službo v gradbenem podjetju ali tehnični pisarni. Ponudbe pod »Stavbni teh nik na ogl. oddelek »Jutra«.	7231-2
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi stalno šofersko službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada«.
7100-2
Trg. pomočnica
žeh i 1. ali 16. majem mesto v večji trgovini, proti nizki plači. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomočnica-začetnica«.
7-73-2
Mlada perica
pere pri strankah na domu
proti manjšemu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po3 »Perica.«.
7297-2
Knjigovodja-
bilancist
Išče popoldansko delo, vodenje knjig, revizijo, korespondenco Itd. Ponudbe pod »Dobiček 35« na ogl. odd. »Jutra«.
7288-2
Kontoristinja
s šestletno prakso, želi premeniti službo. — Naslo-v: Romih, -anoor, Slovenska ulica št. 28.	7G57-2
Prodajalka
mešane stroke, pridna in poštena, s prav dobrimi spričevali, vajena tudi pisarne, želi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 73»4-5
Gospodična
s kavcijo, išče mesto v pekarni, trafiki ali slično. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Čedna zunanjost«.	7355-2
Mesto sobarice
na letovišču aU boljši družini iščem. Kjerkoli. Grem tudi za gospodinjo ali slično. Zmožna več Jezikov ln šivanja. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod značko »Kjerkoli«.	7326-2
Dunajčanka
ki zna šivati obleke ln klobuke, vešča ondull-ranja ln vodnega lociranja. kuhanja in pospravljanja, išče čez dan zaposlitve v gosDo-dinjstvu. Gre tudi k otrpkom. — Zna samo nemški. Schmidt, Vodo-vojt&a 73.	7286-3
Potniki
Beseda 1 Oin, davek 2 Ola. m Šifro ali daianje aaslova ) DNajmanjši znesek 17 Dia.
Potnika
prvorazrednega, ki je ver-ziran in usposobljen za prodajo pralnega, toaletnega mila in kozmetike — sprejmemo takoj. Ponudbe t referencami pod značko »Tovarna mila ia kozmetike« na oglasni oddelek »Jutra«.	70i2-5
Ve? agilnih potnikov
za <-bisk privatnih strank sprejem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7232-5
2 agilna potnika
iščem za prodajo ma-nufi.kturnege blaga za obls* pri privatnih strankah za Jesenice ln okolico. Ulaga, Jesenice, Hotel Triglav.
7170-5
Provizij, potnika
za n»alinovec ln druge sadne soke sprejmem. — Sv. Petra cesta 81. 7360-5
Beseda 1 Oin, davek 2 Din. za šifro ali daianie aaslova i Din. NajoianjSi inesek 17 lin.
Akcije
Ljubljanske kreditne banke
kupim. Ponudbe t Stevi lom in najnižjo ceno na o?las.' oddelek »Jutra« pod »Konsorcij«.	705S-7
Gospodična
pridna ln poštena, z znanjem strojepisja, — nemščine itd., vajena pis. del, išče zaposlitve v pisarni ali kot blagajničarka, akoravno za manjši honorar. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delo ln zaslužek«.	7311-2
Trg. naobražena
gospa. Inteligentna, — išče zaposlen Je kot voditeljica trgovine, zaupnica, kot direktorica hotela, potnica ali kaj sličnega. Cenj. dopise prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«.	738S-2
Mlada natakarica
čedne zunanjosti, zmotna kavcije, Išče službe, najraje Štajersko aH Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prikupljiva«
7341-2
Mesto šoferja
iščem za stalno ali samo čez poletje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7sa*-*
Mesarski pomočnik
vsestransko izurjen. 1 S č e kjerkoli nameščenje — najraje v Maribora. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra moč 888«.
"*368-3
Srebrne krone
kupim proti dobremu plačilu. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 7203-7
Nizke vrtnice
krasne Oarve. 10 tornadov za ^U Din vUoke 1 komad po 15 Din — kiko» uidi
orjaške jagode
100 komadov aa & Din rktpošilj* po povzetju »rV narstvo Ivan Jrmec Marl-nor	107 *
Posnemalnike
brzoparilnike
na obročna odplačila pri »Tetna«, Ljubljana. Mestni trg 25. Sprejmemo potnike.
133-6
Avtomatično računsko tehtnico
novo. prodam za	Din.
Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
2 registrirni omari
Wertheim blairaino. pisalno mizo, nekaj pultov za. trgovino. sode, ka^ii in dem-jone raznih dimenzij ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7122-6
Prima apno
z domače apnenice poceni v večji in manjši množini prodam. Pojasnila daje fotograf Erjavec v Stični.
7006-6
Ležeč parni kotel
tv. L. H. Posselt, 12 m' kurilne površine, 7 atm., z novim železnim tovarniškim dimnikom, dobro ohranjen, po zelo nizki ceni proda občina Ptuj. — Ponudbe sprejema mestna uprava Ptuj.	6937-6
Beseda I Din, davek 2 Din, iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Radio-aparat
petcevni, na elektriko, prodam ali zamenjam za dobro ohranjeno kolo. — Anton Jakšt, Dravlje štev. !<»_>.
72^6-9
Eleganten radio
moderen, Kabinet z elektr. gramofonom, zelo selektiven, dinamični zvočnik. znamenita amerlk. tipa »Kol-ster«. prodam ali zamenjam za motor s prikolico. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 7324-9
»Radione« aparat
trocevni. baterltski. — kupim. — Ponudbe pod »Poceni« na ogl. oddelek »Jutra«.	7317-fl
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali daianje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Staro kolo
ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri
S. Rebolj & drug
Gosposvetska cesta St. 13.
103-11
870 gabrovih sadik
za 400 Din proda Franc Klemenčič mlajši, Ljublja-na-Glince, cesta H/2.
7044-6
Graščina Mokrice, pošta Jesenice ob Savi, Dolenjsko ima po nizki ceni naprodaj
60 kom. ovc
zelo lepe triglavske pasme. _ Istotako prodaja tudi
borovo seme (Pinus strobus) po Din 60 k". Pri večjem naročilu
še ceneje.
7147-20
Pozor, frizerji!
Prodam po Jako nizki ceni dva stola, ki se sedež obrne ln naslonjalo nagiba. Brdo, baraka. Vič.	- 7169-6
30.000 zidne opeke
starega formata, vrhniške, gašeno apno ln lesene strope ugodno proda Accetto, Trnovski pristan 16, Ljubljana. ^	7215-6
Enoletne špargelne
ter lončke za pokrivanje špargelnov prodam. Usnjarska ulica 1-
7210-6
Kuhinjo
z veliko kredenco, Bte-lažo. tapecirano likalno desko, ror za štedilnik takoj poceni prodam zaradi selitve. Stanlče-va 12.	7196-6
Otroški voziček
globok, poceni prodam. Cesta 29. oktobra št. 2, ni. nadstr. Fine (prej Rimska cesta). 7214-6
Dira na peresih
naprodaj v Veliki čolnar-aki ulici 16.	7260-6
Dve blagajni
National in Wertheim, inventar in razno pohištvo proda A. Persche, Marijin trg 8.__72L56-6
Otroški voziček
malo rabljen, naprodaj na Vodovodni cesti 36/11. — Ogled med 1(2.. in 14. uro.
7270-6
2 perzijski preprogi
ugodno naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hamadan«.	7278-6
Manjši čebelnjak
a Sebelami kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ŽniderSičevi panji«.
7-312-7
Jermena, pasove gonilne Jermene Iz prvovrstnega usnja (Z garancijo) in gasilske pasove imam na zalogi po najnižjih cenah. Franc Požar, Jermenar. Dravlje št. 66, St. Vid nad Ljubljano.	7294-6
Trgovsko opremo
ca majhno trgovino, event. tudi posameane dele kupim v bližini Maribora. Naslov ▼ v»eb poslovalnicah Juira 7364-7
Prodam
Beseda 1 Ola. davek 2 Ola. M litra ali daianj« naslov« S Ola Nalmanill inesek 17 Ola
Parket«
kupite najugodneje od tovarne Alojzij Kane. Men geS.	frtM-6
Športne suknjiče
plima k 96 Din. pnmparee. modne hlače itd. kupite telo ugodno pri Pr <kerjn. Ljubljana. Sv. Petra e. M 91-6
Otroški vozički
spomladanski modeli iošli
S. Rebolj & drug
Gosposvetska cesta St. 'S 103-6
Posnemalnik
ugodno naprodaj v mlekarni na Sv. Petra cejti 53.
Elektr. mlin za kavo
najnovejša tipa. melje 1 kg kave 2 minuti, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7T23-6
šoferji
Poceni prodam avtotak si s koncesijo. Trnovska 25, LJubljana. 7346-6
Ročni voziček z diro
ln več stavbnega materiala zelo ugodno prodam. Jurčkova pot 55 ob Ižanski cesti.
7344-6
Otroški vozički
še dobro ohranjeni, šivalni stroji, glasbila ln še nešteto drugih predmetov ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti Krlževnlške cerkve).
7387-6
Pohištvo
2 omari. 2 postelji z vložki, 2 nočne omarice. miza. kredenca, stoli, rabljeni, se poceni prodajo. Šiška, Malea-jeva 15.	7383-6
Smirnsko preprogo
veliko, prodam. 0<rled ln InfoTnaelle v mod nem salonu Roth. Maribor. Ulica 10. oktobra 7UOP-6 5.	7367-«
Ženska kolesa
rabljena, ugodno kupite pri »Promet«. Napoleonov trg 7. 7386-11
mjna&B
Beseda 1 Oin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Oin.
Obleko
dobro ohranjeno, za srednjo moško postavo prodam takoj. Na ogled pod Rožnikom, cesta I, št. 9. pritličje.	7339-13
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI inesek 17 Olo.
Vsako množino lesa
smrekovega ln jelkovega,
brez vej ali a drobnimi les nimi ozkimi letnicami. 7 do 9 m dolgega in 40 mm širokega, suhega ali par jenega. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Les«. 6992-16
Jesenove plohe
suhe, i m dolge in 7 cm debele, brez grč, Ia, kupim vsako množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen«.	7279-15
Pohištvo
Beseda I Din, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši inesek 17 Oin.
Novo kredenco
prodam za 250 Din ter več stolov ln stollc ln stružnico. Male Gun-clje 40, St. Vid.
7222-12
Pozor Pohištvo! Pozor
Ponovno smo znižali cene pohištvu. — Dobite krasne spalnice, Sperane, moderno izdelane .... od 2000 Din kuhinj, oprave od 750 „ žične vložke . . po 90 „ madrace .... po 200 „ izdelujemo vsakovrstno pohištvo po najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji eeni. Pohištvo dajemo tud. na obroke in hranil, knjižice. Priporoča se
mizarstvo »Sava«
Miklošičeva cesta Stev. 6, Kolodvorska nlica št. 18-Telefon 2780.	7316-12
Novo spalnico
šperano	izdelano, po
zelo nizki ceni proda Gale Maks, Zg. Šiška štev. 174.
7334-H2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šitro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI znesek 17 Dia
Za velikonočne praznike
dobite i z b o r n o rdeče in belo vino po 10 Din v vsaki množini na Predovi-čevem dvorišču v skladišču pri mestni klavnici.
7135-16
Danes vsi na Glince
k Mikliču na koncert in domačo zabavo. Točim dobro vlnce. Vljudno se priporoča gostilničar.
73J0-18
Vsled likvidacije
podjetja sta po ugodni ceni naprodaj jako dobro ohranj-na 2'itonski tovorni
avtomobil znamke Saurer 3 B R in
Stirisedežen osebni avto znamke Torino Fiat št. .Vi: Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6t*H)-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupi takoj Jurič-an, Šmartno — Slovenjgradec.	7173-10
Motorno kolo
s prikolico F. N., v zelo dobrem stajiju naprodaj v
Rožni dolini, cesta IX 16 — telefon 30-44.	7198-10
Interesentom za
motorna kolesa
Na zalogi imamo še 4 motorna kolesa z angl. Black-burn motorji, katera raz-prodajamo po zelo ugodnih cenah. Pre<i nakupom si oglejte našo zalogo. — »Jugu« d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 7.1C>7-10
Mali avto
najnovejše tipe. 2—4*edež«Ti kupim. Ponudbe e sliko ali Bkico na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cim manjše — boljše«.	7.310-10
Tovorni avto
vzamem v naiem aJi kupim na meeečne obroke. — Ponudbe na podruž. »Jutrac v Celju pod značko »Laško«.
7356-14»
Tovorni avto
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za prevažanje mleka«.
">40-10
Odprt avto
šestsedežen, urodno proda Sušteršič, Ljubljana, Fran-ko[>anska ulica štev. 31.
7375-10
Ugodna prilika!
nova limuzina, prvovrstne znamke, globoko pod nakupno ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7302-10
BMW auto
ter 2 tonski tovorni avto najcenejše proda — 2užek, Ljubljana. Tavčarjeva 11.	7314-10
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši cne«ek 17 01».
Gostilno
dobro idočo, v	mestn aH okolici vzamem	na račuu. Naslov v vseh	poslovalnicah »Jutra«.	64rJl-l7
Trgovino
na prometnem kraju na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpeljana«.
70'0-ll7
Pekarno
proti odknpu inventarja za 3000 Din, oddam takoj v najem. — Križan, pekarna, Šmartno pri Litiji. VXt>-iZ
Pekarno
dobro idočo vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Dragutin Lach. Zlatar. Hrvatsko Zagorje. 7160-lf7
Vinotoč
ali kaj sličnega, v Ljubljani prevzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Majnik«.	7206-17
Parno pekarno
dobro vpeljano, z vsem Inventarjem oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«.	7291-17
n.
Beseda 1 Dia. davek 2 Din. ta Šifra ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 17 Oin
Avto Amilkar
v najboljšem stanju ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6946-10
Sax bicikel-moto
v skoraj novem stanju za 3100 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
700(7-10
Avto Cabriolet
6 cll. Opel. dvosedeien. še skoro nov. zelo ugodno naprodaj. Pismeno na osi. odd. »Jutra« pod »Vil 701«. Pojasnila telefon 25-72. LJubljana.	7280-10
Vpeljano mesnico
oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7381-17
Hišo v Vojniku
pri Celju
pripravno za upoVojf-nca. z velikim vrtom oddam. Pojasnila daje Otilija Ko*, v Celju, Ljudska posojilnic«.
7353-17
Restavracijo
v najprometnejši ulici centra Ljubljane oddam v najem z majem proti nizki najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
737*-«7
Beseda 1 Ola. davek 2 Ho.
ta šifro ali daianje oaslova 5 Oin. NalmanjSI znesek 17 Oin
Vlogo
Mestne hranilnice Ijnbljan ske vzamem. — Dobavim gradben' materijal. Poaudbe na oglasni oddelek' Jutra pod »10.000«.	6S»43-16
Do 130.000 Din
posojila Iščem
proti primernim obrestim in vknjižbi na prvo mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prve mesto« 6525-1«
Posredujem denar
hranilne knjižice
vseh denai.ilb zavodov Rudolf Zore. Ljnbl jana Gledališka 12. telefon 38-11» ia pismen odgovor prilo žit« 8 Din r » n a m k a h.
1S&-16
Poravnave
konlcurze
platanja dolgov v Knjižicah in kam alizacija istih, posredovanja kreditov .d gotovine oa nrunilne knjižice, iavft-ne zadeve bilance in v»« irugs trgovsko gospodarske posle izvede (toDcesionirina
rrgovsko-gospodar*ka poslovalnica v Ljubljani — ftomen*kee» alica St. iT. Dopisom priložite znamko za odgovor.	7004-16
Vložnice vseh bank
nkup. prodaja lil zaloga, vseh vrst posojil* sulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb, .lica 9
1'eleiOD mterurB. M-lfi Naročila t dežele se izvršujejo takoj.	128-16
Vložne knjižice bank
kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini
Poslovni zavod d. d.
Zagreb, Praška nlica 6/II
tel. int. 3S-3S. — Naročila iz pokrajine Izvršujemo najvestneje.	131-16
Hranilne knjižice
članic Zveze slov. zadrug
ugodno proda Bančno kom. zavod v Mariboru. 7373-16
Posojilo v knjižicah
ljubi ianskih zavodov do 130.000 Din po polni vrednosti
prevzamem z vknjižbo na 1. mesto. Vračilo T 3. do 5. letih četrtletno z obrestmi vred. Ponudbe na ozl. odd. »Jutra« pod »Dobra prodaja«.
7307-1«
Do 400.000 gotovine
nepremičnine ter sebe želim plodonosno in absolutno varno zaposliti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trgovec 40«.	7329-16
Do 15.000 posojila
brez porokov, d obljo državni, samoupravni in upokojeni uradnikL Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dolgoročne.«	7390-16
Hranilne knjižice
vseh bank in hranilnic kupite ali pa prodate najugodneje potom — Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. 7361-16
Knjižice
MeBtne hranilnice, z vlogo 10—■15.000 Din zamenjam za knjižioo Kmeteke. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7165-16
Vložno knjižico
Kmetske posojilnice. 30.000 Din. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »PTOti gotovini«. 7135-16
Mlad veletrgovec
v Zagrebu — ambieijozen, dobro fundiran, išče zar;idi nastopa v ka-der na odslužen je voinejja loka, poltenega in izkušenega trgovca z večjim kapitalom kot družabnika, ki bi mu lahko poveril svoj obrat. Bil hi ga voljan proti odkupnini tudi odprodati. — »•ujne ponudbe na: Publi-citas, Za?reb, Ilica 9. pod 40.1155.	7n09-!6
Industrij, podjetje
srednje, živilske strok«1, dobro idoče, radi starosti za dve tretjini cene naprodaj. Potreben kapital 50n/>00, tretjina lahko ostane. — Zw-itter, Maribor, Stritarjeva št. 5.	7A.r.--!fl
Kn iižico Kred. banke
z vlogo 20.0O0 Din kupim.
Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7049-16
Investiramo
kapital v varna in rentabilna podjetja. Oddamo nekaj hranilnih knjižic n» obroke proti garanciji. (Za informacije priložiti 5 Din v znamkah.) Komercijalna pisarna Lo.i** Zaje, Ljubljana. Gledališka ulic* 7.
7376-15
Ureditev dolgov
po*.oni sodnih in Izvensodnih
poravnav
Nasveti v konkurenih zadevah in vseh drugih trgov-sko-obrtnib poslih. — Strokovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc
Preskrba kreditov
nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi poeS
kmečke zaščite
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
Lojze Zaje
LJubljana, Gledališka al 7.
7377-16
Nevinkulirani
knjižici
Mestne 60.000 in Kmetsk« 25.000 Din. kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. o^^ipic »Jutra« pod šifro" »Velik popust«. 7206-16
30.000 Din posojila
iščem proti intabulaciji na prvo mesto, na posestvo' petkratne vrednosti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »jjn.ooo«.
7100-16
Knjižico Občinske
hranili?"^ »fi-Sfco
z vlogo »no.ooo Din. prodam najboljšem« kupcu. Ponudbe oa naslov Marija Mesarič. Zagreb. M»'irvko-va št. 10, restavracija.
85.000 Din posojila
iščem proti prvomestni vknjižbi na hišo. Obresti za eno leto takoj. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1)2 %«.
7039-16
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice — vlogo 80—13O.00U Din namenjam ta hranilno knjižico Mestne hranilnice ali za knjižico Ljudske poso jilnice ▼ Ljubljani, ali tu di za knjižico Mestne i Kranju ali Norem mestu. Cenj. dopise na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Zamenjava s doplačilom« 7038-16
Prodam knjigo
300.000 Din ljubljanske Mestne hranilnice proti gotovini. Ponudbe pod: »Najvišji ponudnik« na oglasni oddelek »Jutra« 7238-16
2 osamljena
gospoda (ali dame) sprejmem v skrbno oskrbo. če mi plačata dolg 180.000 di narjev, ki ga imam na krasni vili z velikim vrtom, parno kurjavo elektrika, vodovod. V
mirnem in zdravem kraju. Bližja pojasnila prosim ustmeno pod »Skrbna - vestna« na ogl. odd. »Jutra«.
7176-16
35.000 Din posojila
iščem proti dohri vknjižbi ta i—5 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod značko »Varno«. 73S5-16
Knjižico Mest. hran.
kupim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 20.000«.
7300-16
Eeseda 1 Din, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
na Poljanski cesti y Ljubljani oddam s 1. majem 3935. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5341-19
Trgovino
X mešanim blagom, v Ljubljani ugodno oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7106-10
Gostilno
tm prometnem kraju takoj prodam ali oddam v najem radi preselitve. — Več se izve v vinotočn - Maistrovi ulici v Kamniku.
Gostilno in kopališče
oddam. — Pojasnila daje Katra Stehlik, Studenci pri Maribora.	7OO6-(10
Gostilno
d n turo idočo, v Mariboru »rodajn * hišo. Ponudbe: Puškinom ulica št. 1/n.
tosmo
Beseda t Dio, davek 2 Dio. za iifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
V Novem mestn
prodam 3- oziroma 4-stanovanjsko hišo ali zamenjam za en »stanovanjsko hišo v Ljubljani. V hiši 10 sob. 3 kuhinje ln krasen vrt. Naslov v ogl- odd. »Jutra«.	6791-20
Več stavbnih pr cel
t krasni legi, pod ugodnimi pogoji prodam. Vodovod in elektrika. Pojaa nila daje Andrej Kregar, St Vid St 59. 6676-30
Enonadstropno hišo
dvostanovanjsko, z vodovodom in električnim tokom, pripravno za trgovca ali obrtnika, ob prometni cesti na Bledu zelo ugodno prodam, oziroma oddam v najem. Ponudbe na naslov: Vila Mira, Bled II.
6536-30
Rentabilno posestvo
150 oralov, t srednji višini, s hišo, gospodarskimi poslopji, žago tn mlinom ugodno prodam za 500.000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«.	6091-20
Enostanovanj. hišo
novo, 20 minut od Celja poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra« 7080-20
Lepo hišo
z gostilničarskimi prostori, kletmi, sobami za tujce, vodovod v hiši, acetilen-ska razsvetljava, 3 km od postaje Žlebič-Sodražica, ob banovinski cesti, z telo pripravnim prostorom za kopališče in keglišče, nadalje žaga z izvrstno vodno moč; jo, gospodarskimi poslopji in lepim prostorom, vse v dobrem stanju, uporaba vodovodne zbirke na dvorišču — prodam. Pojasnila daje Franc Mikolič, trgovec v Sodražici.	7148-20
Enodružinska vila
s komfortom, ugodno naprodaj. — Informacije daje oglasni oddelek »Jutra«.
7168-30
Parcelo
poceni prodam. Pojasnila Za gradom 3.
Hišo z vrtom
v mestu, davka prosto, letni čisti dono* 65.000 Din, prodam. — Naslov v vseh coslovalnicah »Jutra«.
Enosob. stanovanje
Stanovanja
Beseda 1 Dio, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin.
Stanovanje
3—3 sob, po možnosti s kopalnico, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje maj«.	7116-2n/a
prostorno, parketiraa«, ostalimi pritiklinami oddam s 1. junijem ali poznej« za 400 Din. Ponudbe na ogl. 7348-30 I oddelek »Jutra« pod Šifro »Šiška«.	7306-23
Tri sob. stanovanje
s pritiklinami, t vili tik tramvaja oddam s 1. avgustom ali pozneje ta 800 Din Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bližnja periferija«. 7304-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, solnčno, ▼ I. nadstropju, z vsem komfortom oddam z majem za 1100 Din. Naslov v vseh
Dvosob. stanovanje p0sl0Talllicah >Jutra'7;
340-31
7326-30
Trgovski lokal
v najprometnejši ulici centra Ljubljane, pripraven za damski frizerski salon, za trgovino ali drugo obrt oddam z majem proti nizki najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7380-19
Hišo v Stražišču pri Kranju
blizu me6ta in tovarn, za pet strank, ki donaša 850 Din mesečno, davka prosto do leta 1940., prodam po zelo nizki ceni MO.OOO Din — 50.000 hipoteka, 35.000 Din knjižice, 35.000 gotovine. Pojasnila daje Ivan Omejc, Kranj, Tavčarjeva ulica 6.	6S94-20
Zemljišče v Sp. Šiški
cca 15.000 n- ugodno na prodaj. Vodovod in elek trika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. - ojaenila daje Miške«, Ljubljana VTI — Medvedova 38, telefon "i"-75 6961-20
Lično hišo
pripravno za obrtnika ali
trgovca, ugodno prodam v ljubljanski okolici. — Ponudbe pod »Hiša« na ogl. oddelek »Jutra«. 6&58-20
V Kranju
na Glavnem trgu, na najboljši točki prodam hišo za 330.000 Din. Potrebno samo 100.000 Din gotovine Lovro Rebol.	7086-20
Trgovsko hišo
v Industrijskem kraju sredi trga proda ali odda v najem A. Sotošek, Pod sreda pri Rajhenburgu.
70S8-20
Pekarno
oddam takoj v letovifkem kraju m. Gorenjskem. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Pekarna«.
7043-19
Vinotoč
dara na r a f u n kavcij« rroožni natakarici. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra 7318-10
Restavracijo »Sava« v Tacnu
pod Šmarno goro, s 14 tujskimi sobami, prodam.
73111-19
Lokal na Viču
nasproti gasilnega doma oddam. Legiža, Vič št. tt> — Ljubljana.	731EM9
Iščem lokal
▼	mestu, pripraven za Izvrševanje instalacijske obrti. Canj. ponudbe poslati na oglasni oddelek »J ti trn« pod šifro »Takoj lokal«.
7203-19
Lokal
▼	sredini mesta oddam s 1. majem t. 1. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
7199-10
Trgovski lokal in pisarniške prostore
pripravne tudi za finejšo obrt, odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam v družbeni pisarni.	7334-19
Trgovino
Specerije in delikatese, na zelo prometni točki Ljubljane prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7366-19
Prvovrstno menzo
v najstrožjem centru ZagTeba, obstoječo že preko 10 let, zelo popularno. z nad 300 gosti dnevno, oddam. Lepi prostori, poleg tega lepo stanovanje za lastnika, zelo ugodna najemnina. Eksistenca zelo dobra. Ponudbe pod br. 40176 na Publicitas. Zagreb.	7181-19
Trgovine, trafike
bufete. hotele, industrije, gostilne. mlekarne, menze, posestva, vile. hiše, letovišča, penzio-ne prodaja in posreduje nakup najuspešneje ln hitro: Poslovnica Favlekovič. Zagreb, Ill-ca 144 pritličje, levo.
7185-19
Eksistenca
za vsakega
Proda se dobro vpeljana brezkonkurenčna trgovina. Potreben kapital 30 do 40.000 Din. — Odnosno sprejme se tudi družabnlca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redka prilika 100 odst.«.	7250-19
Hišo
v Granešinski Dubravi, oddaljeno od zagrebške mak-simirske mitnice 2 kilometra. ncrva stavba, z 2 lokaloma, v katerih je mesnica in gostilna, trisobno stanovinje, klet, in vse Dritikline. Površina zemljišča 310 kv. sežnjev. Re flektanti naj vprašajo pri Branku Vujakliji, Zagreb, Vlaška 46/a.	7103-20
Samo za 25.000 Din
prodam veliko stanovanjsko hišo na Gorenjskem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sončna lega«.	7105-30
Zemljišče
(stavbne parcele) 38.000 m* 5 minut od smučarskega doma Pokljuke, bo dne 10. maja na dražbi naprodaj. Na zemljišču so 4 studenci in stavbni materijal na mestu.	6895-20
Parcela
tik kolodvora, prikladna za stavbo restavracije, _ v me-stu dravske banovine ugodno naprodaj. Dopise na - oglasni oddelek Jutra pod »Vložna knjižica«.
6978-30
Oddani lokal
z velikimi izložbami, takoj Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«/
Vili podobno hišo
dve veliki sobi, kuhinja, predsoba s pripadajočimi pritiklinami. zelenjadni vrt, lepa lega, brez prahu, poceni oddam v najem. — Dragos Štefan, Slivnica pri Mariboru.	7077-20
Krasno posestvo
30 oralov, nova poslopja, vse v lepi ravnini blizu Maribora, radi bolezni prav ugodno prodam. Dopise na nodnižnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobička nosno«.	7033-20
Posestvo
dvoje poslopij. 1 zidana hiša in hlevi, drugo velika klet. sobe in stiskalnici 6 oralov zemlje, vinograd, velik sadonosnik in kostanji, eno uro iz Maribora prodam ali zamenjam xa hišo v Mariboru. Cena Din -<35.000. Več pove čevljar Orozel. Pekre pri Mariboru 702?-f*v
"ajhno posestvo
vinograd, sadonosnik, zidana hiša in hlev, 1 uro iz Maribora prodam za 65.000 Din. Pojasnila daje čev-Ijar, Orozel, Pekre pri Ma-ribc.ru.	7031-10
3 poslonia
v Sevnici hišo, Reihenburg-Beštanj pekarno, delikateso ln posestvo na Kranjskem prodam. Kot plačilo vzamem polovico v hran. knjižicah. Prodam tudi 800 kg hmelja. Sternad, Sevnica.
7011-30
Visokopritlična hiša
z velikim vrtom naprodaj ob glavni cesti — zraven tramvai. postaje — Drav-Ije 155.	7160-20
Vinogradno
posestvo
lepo, v idilični legi mnri borske okolice, s hišo. gospodarskim poslopjem. s»-donosnikom njivo in gozdom naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Vino-7389-19 gradno posestvo«. 71154-20
Hišo s trgovino
gospodarskim poslopjem in 2 orali zemljišča, pri cesti tik šole in cerkve prodam za 65.000 Din. — Vzamem tudi nekaj hranilnih knjižic. A. Kenda, Cadram 33, pošta Oplotnica pri Konjicah.	7IMS-30
Trisob. stanovanje
solnčno, z zaprto verando oddam s 1. majem Cesta na Rožnik 43.	7338-31
z majem išče stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam naprej«. 71flf7-31/a
Veliko sobo
s kuhinjo I Moderno stanovanje
in pritiklinami, išče mirna trisobno, s kabinetom, ko stranka 2 oseb za 1. maj. palnico, sobo za služkinjo, Ponudbe na oglas, oddelek vsemi pritiklinami, central-»Jutra« pod »Točen plač- no kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta oddam s 1. majem. Naslov
nik«
71ffil-31/a
Dvosob. stanovanje v YSeh poelovalnicah^Jutra
s kuhinjo in pritiklinami, v __
Dvosob. stanovanje
I. nadstropju ali visokem pritličju, v bližini kake cerkve išče mirna stranka za avgust. Ponudbe na oglas.
s kabinetom in pritiklinami oddam. Naslov v vseh
oddelek »Jutra« pod šifro poslovalnicah »Jutra«.
»Samo dva člana«. 7S:G-31/a
7342-31
Mlad par brez otrok Podstrešno
Večje posestvo z gostilno — pri Celju
za 800.000 Din, samo proti gotovini proda Koštomaj, Bukovžlak št. 1, p. Store pri Celju.	71'50-20
Nova hiša
dvostanovanjska, z 1000 m2 zemljišča, posebno ugodno za upokojenca, v Savinjski dolini, zaradi odpotovanja prodam za 36.000 Din. — Naslov: Margareta Kapus, Latkova vas, Sv. Pavel pri Preboldu.	7101-:*
Hišo s trgovino in gostilno
dam v najem ali prodam Vzamem tudi hranilno knjižico. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7156-30
Realitetna pisarna Adamič Albin
Ljubljana, Vošnjakova 4
proda: HIŠO, enonadstropno, vogalno, 5 velikih stanovanj. Cena 410.000. _ Hipoteke 250.000.
—	Ljubljana. HIŠO, novozidano, enonadstropno, trLSta.no-vanjsko. Cena 200.000
—	Hipoteke 105.000. pri Mestni. Šiška.
HISO, šeststanovanjsko, novozidano. — Cena 120.000. — Hipoteke 83.000. — Moste. VILO, novozidano, enonadstropno, vogalno, trostanovanjsko, 900 kv. metrov sadnega vrta. Cena 450.000. — Bežigrad.	7269-20
Posestva, hiše
gostUne, vUe graščine
pekarije, mline
prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Slo-venska ulica 26. 7301-20
Stavbne parcele
5 minut iz mesta C e 1 j a
ugodno naprodaj.	Informacije daje Faninger v Celju,
Glavni trg 8.	7351-30
Podeželska hiša
masivno zidana, renov-ljena, 12 km iz Maribora ob državni cesti, 8 sob, električna luč, sadni ln zelenjadni vrt, pripravno tudi za upokojenca na<prodaj. — Potrebno gotovine 40.000 Din, hipoteka Mestne hranilnice 30.000. Vpra> šati: Saria, Maribor, — Gosposvetska ul. 13.
7358-20
Redka prilika
Gostilniško posestvo velikanski obrat, zlata Jama pri Mariboru zaradi bolezni ugodno, vile, stanovanjske hiše, posestva vseh velikosti ln cen proda Prometna pisarna Maribor, Aleksandrova 30. 7368-20
Visokopritlično hišo
novo, tristanovanjsko, zelo ugodno proda Jenko, prva tramvajska postaja od mitnice v Zg. Šiški štev. 330.
716S-30
Trgovci, pozor!
Pod ugodnimi plačilnimi pogoji se proda v prvorazrednem industrijskem in letoviščar-skem kraju velika dvonadstropna trgovska hiša z gospodarskim poslopjem, v katerem se nahaja tudi turbina. Gospodarsko poslopje je eventuelno pripravno za tovarno. Plačljivo deloma s prevzemom hipoteke. Ponudbe pod »Zlata jama 600.000« na oglasni oddelek »Jutra« 7197-20
Hišo na gl. trgu
(enonadstropno) pripravno za obrtnika, v mestu na Dolenjskem (brivec je vpeljan) v
zelo dobrem stanju, prodam. Elektrika, vodovod. Istotam: lovski voz (dvosedežen s streho), avstr. izdelek, 3 parlzarje, 1 par kširov (lepih) 1 par komatov dvojnimi kisi. 1 boljši komat. Vse kompletno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samo proti gotovini 888« 7175-20
Dvoriščna hiša
enosobnih stanovanj ter stavbna parcela. 595 m! naprodaj za ceno 105.000 Din. Gotovina ln knjižice. Kralj. Celovška cesta št. 68 — Ljubljena	7255-20
Parcelo
na Kodel jevem
zelo ugodno prodam. Sprejmem tudi vloge Mestne hra nilnice ali Kmečke posojil niče. Vprašati v Oražnovi ulici 3/1.	7346-20
išče s 1. avgustom dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«.
7337-31/a
Enosob. stanovanje
v mestu, išče upokojenka z junijem ali julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ena oseba«.
7103-31/a
Zakonski par
brez otrok, išče eno- ali dvosobno stanovanje z majem ali junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren«. 7162-21/a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, najraje v mest.u ali neposredni bližini iščeta mati in sin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suho in solnčno«.	7tSJ7-i3Va
stanovanje
dvosobno oddam manjši odrasli družini z 8 majem ali začetkom Junija v Sp. Šiški, Pod-limbarskega ul. št. 35.
7193-21
Sobo in kuhinjo
z vrtom odda-m v Zeleni jami. Ljubljanska št. 57. Vprašati hišnika. 7091-21
2 komfortni
stanovanji
tri- in dvosobno oddam z majem — in
samsko stanovanje
sobe, predsobe in pritiklin oddam z junijem. Informacije daje oglasni oddelek »Jutra«.	7362-31
Dvosob. stanovanje
takoj odda Tribuč, Tržaška cesta 6, telefon 3605.
7381-31
Enosob. stanovanje Trisob.	stanovanje
iščem. Ponudbe na oglasni kralfortno	y STedini me?ta oddelek »Jutra« pod šifro ' - - ■ — • »T. B.« 7236-31/a
oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
7313^31
Enosob. stanovanje
oddam s 1. majem. Vprašati na Dolenjski cesti 50.
71390-31
Dvoje štirisobnih stanovanj
v visokem pritličju, — Gledališka tU. 7 ln Beethovnova ul. 15, desno, s kopalnicami, oddam. Primerno za zdravnika Dvosob. stanovanje I aH za večjo pisarno.
s kabinetom, iščem v cen tru mesta. Ponudbe z navedbo cene na oglasni od
Mirna stranka
brez otrok, išče eno- ali dvosobno stanovanje v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lepo domovanje«.
7344-3Va
Enosob. stanovanje
iščem v okolici Stadiona. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V maju«.
7303-31/a
Iznajmljujem
delek »Jutra« pod značko I stanovanje s popolnim
►Udobno«
7334-31/a
Sobe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, za iifro aH dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Učiteljica išče sobo
sredi mesta — čez velikonočne počitnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 7053-2Va
komfortom in z lastno plažo v Crlkvenicl. Informacije daje ogl. odd. »Jutra« pod šifro »J. G.«.	7300-21
Komfortno
stanovanje
trisobno, s pritiklinami oddam čisti stranki v Dravski ulici 7/1 (blizu nove bežigrajske šole). 7350-31
Veliko, topo sobo
i posebnim vhodom, oddam 2 osebama oa Rimski cesti 2/IL	7200-33
Krasno sobo
s kopalnico, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vsefc poslovalnicah »Jutra«.
7105-33
Opremljeno sobo
s centralno kurjavo in posebnim vhodom, v moderni vili takoj oddam. Naslov v
Gospodična
pridna, vzorna, 39 let, 40.000 D1&. poroči dobrosrčnega, značaj nega. podjetnega gospoda, ki je v dobri poziciji — 48 let. Besne ponudbe, po možnosti 6 sliko na ogl. odd. »Jutrac pod »Hrepenenje po novi sreči«.	7090-25
Ženitvena
posredovanja
boljših stanov izvršuje
vseh poslovalnicah »Jutra«, najvestnejše in najdis-
7353-33
Prazno sobo
veliko, elegantno, oddam zelo poceni v centru mesta Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	d 16-33
Veliko sobo
zračno in solnčno, na Novem trgu oddam 1 ali gospodoma po solidni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7374-33
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, sončno in zračno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7375-3P
Gospodični
oddam sobo s posebnim vhodom, elektriko in par-keti. Karlovška cesta 20, desno.	73G1-23
kretneje, razpošilja Informativne prospekte proti predplačilu 10 dinarjev v poštnih znamkah. Velika lzbera odličnih partij, gospodov in gospodlčen (gospe). »Rezor«, Zagreb, pošta 3.	7184-25
Poročna
posredovanja
boljših slojev prevzame najvestneje, razpošilja na vodila in prospekte proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah. V evidenci velika izbira ženinov in nevest. Posredujemo ze! vestno, solidno in diskret no. — »Rezor«, zavod ta sklepanje zakonov. 7,iirreh — pošta 3.	7016-35
Pletilni stroj
okrogli (Rundstuhl) za trikotažo 36/36. malo rabljen, kakor tadi aavijalni stroj
(Spulmaschine) zelc ugodno prodam. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Silro »Pletilni stroj«. 6801-20
Motor
na surovo olje (Dieselmo-tor) kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe z opisom motorja na naslov: Strašček Franc, Kostanjevi oa.	7.101-20
Elektromotor
rabljen. 1	Ks, za iz-
menični tok, kupi takoj Horvat, Sv. Petra c. 85.
Pisalni stroj
Underwood - portable. skoraj nov, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	5222-29
Salon »Mira«
Pasaža palače Viktorija-Nebotičnik, prinaša bogato izbiro letošnjih novosti dam-skih klobukov. Priporoča se brezobvezen ogled! 736.5-30
Pozor trgovci s čevlji
Izdelujem poceni močne pletene opanke ln Iščem
stalnega odjemalca opank ter smučarskih čevljev ln gojzerc. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«.	7276-30
Pekovski in lončar, mojster
dobita v kraju dveh župnij velikih vasi prostor za obrt Ponudbe na podruž. ».hitra« v Mariboru pod »Promet«.
Zračno sobo
oddam v Gledališki ulici 16 VI. nadstropje, vrata 31 (dvigalo) Dukičev blok.
7393-23
Liječnik
specijalista. imučan. nasta njen na jugoslavenskom rivijeru, traži ozhiljno po znanstvo radi ženidbe. Po nude: Dr. Blum, Krk.
7037-:
Opremljeno sobo
čisto in solnčno, s posebnim vhodom, v I. nadstr. oddam boljšemu gospodu takoj ali s 15. aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7331-23
Inteligenten gospod
27 let star. s primerno do to, želi spoznati gospodično ki ima posestvo ali go stilno. Dooise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«.	7011-25
Sobo
Vdovec-posestnik
trgovsko izobražen, blagega značaja, želi poročiti vdovo brez otrok, v sta ros ti 45—55 let. z neka
primerno za pisarno, si..	....
majem odda Grabrijan, Mi- premoženja. Mirno m pri
klošičeva cesta štev. 15.
7310-33
Opremljeno sobo
zračno, s kuhinjo ali brez oddam v Hrenovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7306-33
jetno življenje zagotovljeno v prijaznem kraju na de želi. Dopise na oglas, od delek »Jutra« v Ljubljani pod »Resno in prijetno«.
7034-25
Sobo
Ženitve — poi-oke
posredujemo najdiskretneje. najsolidneje. Informativne prospekte navodila razpo
s souporabo kopalnice od- šiljamo proti vposlatvi 10 dam s 1. majem v Smoletovi ulici 9/1, nasproti sv
Krištofa.
7390-33 feva 4.
Din v pošt znamkah. — FIDES«, Zagreb Tkalči-
7131-35
Opremljeno sobo Železniški uradnik
oddam gospodu za 110 Din I se želi seznaniti zaradi na Cankarjevem nabrežju ženitve z gospodično iz št. 3a'IH levo. 7348-33 | boljše hiše. čiste preteklosti ln čedne zunanjosti. staro 20 do 30 i i aa „i;j„: „„ i let. Samo resne ponud
Opremljeno sobo
bi. Parket, elektrika, vhod s hodnika. Cesta 39. okto hra (Rimska) št. 2, levo — IL nadstr.	7347-28
oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijatelj pri -ode« 7187-25
2 opremljeni sobi
zračni m solnčni takoj od- j da samostojna vdova Gradaški ulici 8. 7318-23
Srednješolca
poštenih staršev, sprejmem v mirno sobico, ki bi v kompenzacijo poučeval družini. Livarska ulica o.
7388-33
t J t
Beseda 2 Dio, davek 2 Oin za šifro al) dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 20 Din.
Gospodična
ieli dopisovati z značajnim gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »ZnačajnosU.	7292-31
Medicinec
■ , . i • jj t> -v i 'šč« gospodično, ki bi mu solnčno takoj odda Rajh na „mot °0 pripomogla dokon-Sv. Petra nasipu št. 71/1. ? ;tnHi;e Cenitev možna
Opremljeno sobico
7374-33
Državni uradnik
i lastno opremo, išče s 15. majem prazno sobo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bežigrad, Sv. Krištof, Spodnja Šiška«.
7057-23/a
Stanovanja
3 sobno v visokem pritličju na Bleiwelsovl cesti, 4 sobno na Tyrševl cesti in 6 sobno v strogem centru oddam. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Solnč na«.	7305-21
Za čas velikonočnih
porit"
(šolskih) iščem sobo z 2 posteljama v centru mesta Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Počitnice«.
7038-28/3
Pisarniško sobo
prazno, iščem v centru mesta. Po možnosti zraven še opremljeno za gospoda. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »ll. maj 1065«.
7347-33/a
Lepo stanovanje
na Jako prometnem kraju oddam takoj v bližini tovarne kos in srpov po zelo ugodni ceni. V poštev pridejo samo prvovrstni čev ljarji. Pet raček, — Sv. Lovrenc na Pohorju.
7365-21
2 stanovanji
dvo- ln trosobno, oddam za maj. Kopalni ca, plin. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7338-21
Strogo separirano sobo
s stopnišča, v sredini mesta ali v bližini glavnega kolodvora išče boljši gospod s 1. majem. — Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Boljši gospod«.
7345-33/a
Enosob. stanovanje
komfortno, prenovljeno, od dam v Zeleni jami, Zvezna ulica 10.	7067-31
Trisob. stanovanje
lepo in solnčno, s teraso, kopalnico in vrtom poceni oddam takoj ali z majem v Koleziji, Gerbičeva ul. 33.
7302,31
Sobo odda
Beseda 1 Dio, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Qio
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam v Prulah, Sokolska ulica 5.	7017-23
Veliko prazno sobo
umivalnico in prostim z vrtom in pritiklinami za I vhodom, oddam s 1. majem
Starejši gospod
išče opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pensionist«.
7: 83-23-a
UFTEJiAMU
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Enosob. stanovanje
100 Din z majem odda Bahnik. Sv. Križ 75 — j Ljubljana.	7060-31
na Starem trgu 3&'III desno.	7317-23
Sobo
Dvosob. stanovanje bIizil pošte ukoj
podpritlično — oddam v gospodu ali gospodični. —
Ljubljani, Detelova ul. 4 fdesno iz Linhartove ul.) j 6051-31
Naslov v vseh poslovalni c ah »Jutra«.	7309-33
Opremljeno sobo Dvosob. stanovanje | oddam na Aieksandrovi ce-
solnčno, s pritiklinami, oddam s 1. majem v Pov-šetovi ulici 4'a, Kodeljevo 71131-?1
V okolici Celja
oddam v najem dvosobno I št. 32/1 (vrata s Sipami),
sti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7334-3S
Prazno sobo
poceni oddam mirni in snažni osebi. A., Stari trg
stanovanje s kuhinjo. — Istotam (v novi vili) oddam lokal ta trgovino ali pisarno. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6916-31
7283-28
2 komfortni
stanovanji
« kopalnicama, dvosobno in enosobno oddam v vili v Aškerčevi ulici štev. 5.
T3M-31
Sobo
z ali brez hrane	oddam v
Šiški. Medvedova	c. St. 25,
pritličje.	7230-23
Priietno sobico
s posebnim vhodom, kopalnico in hrano oddam v sredini mesta. Na-slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
7167-28
Separirano sobo
oddam takoj solidnemu gospodu na Jurčičevem trgu št 2/2.	7345-23
Sostanovalko
mirno in solidno, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	7342-33
Sobo
v centru mesta oddam solidni osebi, iiiklič, Gregorčičeva ulica štev. 5/1.
7332-33
Sobo
s poseb. vhodom, elektriko in parketom, za ISO Din takoj oddam v Aleševčevi ulici 22.	7336-33
Solnčno sobico
čedno opremljeno, takoj oddam solidni gospodični. Ogled od 1)3. ure dalje v Pražakovi ulici 8/1V (vogal Miklošičeve).	7337-33
čati študije. 7.enitev možna Starost do 25 let. Neano-nimne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru Pod »Bodočnost«. 7366-34
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
po telo nizki ceni naprodaj v Drenikovi ulici 36.
7382-36
Lepo, prazno sobo
v visokem pritličju, pri' pravno za pisarno oddam ly centru) Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7328-23
Sostanovalca
s pri prosto hrano vso oskrbo za 350 Din, z boljšo hrano pa 500 | dinarjev mesečno takoj oddam. Sv. Jakoba trg 5
Beseda 50 para, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Din.
V kavarni Miklič
je bil dne 9. t m. zvečer
zamenjan klobuk
Dotičnega prosim, da ga vrne in vzame svojega.
7383-28
&4PFIIM
Beseda 1 Din, davek 2 D: , ta Šifro ali dajanje aaslova Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Dobermana
samca ln samico, 8 tednov stara, čistrkrvna ln I oddam v dobre roke. Drago Jeretina, Dom 7180-27
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separLranim vhodom v Židovski ulici oddam.
Psa volčjaka
7343-23 dobrega čuvaja prodam za 300 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po<i šilro »Dober čuvaj«. 7380-37
Kanarčke
nicah »Jutra«.
Naslov v vseh posloval- pravi Harzer, odlikovani
na božični razstavi, — proda Jože Bitenc. Karlovška c. 9,11.
7378-27
7331-23
Informacije
Dve prazni sobi
za pisarno ln klet oddam takoj. Polzve se v drogeriji Hermes. Miklošičeva c. 30. 7379-23 | Beseda 1 Din, davek 2 Din.
za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Beseda"^ Din, davek 2 Din I Prevzem gostilne za šifro ali dajanje aaslova vljudno obveščam. da 5 Din. NajmanjSl znesek sem prevzel gostilno na
Sv. Petra cesti št. 55 ln zagotavljam cenj. občinstvu. da bom nudil

20 Din.
Lastnik hiše
in posestnik, trgovsko na- | vedno le prvovrstno vse-
obražen, 35 let star, rimo katolik, lastnik dobro ido če usnjarske industrije v zagrebški okolici, samski, soliden, lepih duševnih vr lin. s premoženjem pol milijona dinarjev, brez vsa kega dolga, t mesečnim dohodkom 7000 Din. želi porrčiti solidno slovensko dekle z dežele. Ponudbe sprejme častno in diskret no »Rezor«, Zagreb, pošta 3.	7015-25
stransko postrežbo. — Sprejmem abonente na dobro domačo hrano. — Vljudno se priporoča Malenšek Viktor.
7287-31
Iščem za ženo
damo. katera bi kar najbolje odgovarjala postavi Evgenije Grandetove isto imenskega romana. Ponudbe
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro aii dajanje aaslova 5 Dio. NajmanjSl znesek 17 Oin
Frikcijsko prešo
| s pritiskom 120 ton, z vretenom 130 mm, z delovnim prostorom 35 I krat 45. skoro novo, zelo poceni prodam. Po-
na oglasni oddelek »Jutra« nudbe pod br. 40177 na pod »Doktor veleposestnik« Publicitas, Zagreb.
7310-35 I
7182-29
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro a:i dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Namizna jabolka
dobre kakovosti — ter
stoječe hraste
prodam. — Ponudbe na: Franc Mahorič, Poljčane.
7150-31
Darila za pirhe
in lepe pomaranče po najnižji ceni Vam priporoča slaščičarna Kozina, Trbovlje 7172vJ4
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Javna dražba v Litiji
hišna št. 81 GI. sodnega edikta E-774
32 se vrši dne 18. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne
8 kubičnih metrov hrastovih plohov, 1 pisalna miza, 2 omare, 2 postelje, 4 stoli. 1 nočna omara, 1 psiha, nakar se Interesente opozarja.	77251-32
H
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Halo!	Halo!
Najfinejši in najcenejši mizarski izdefici. Stale Ludvik, Tržič-Bistrica.
70S1-30
Zavese
kakor tudi druge tapetniške izdelke Vam napravi najokusneje in najceneje tapetnik Ev-gen Zakrajšek, Selenbur-gova 4. — Najnovejši vzorci.	7191-30
Zagrebški koncesijo-nirapi zavod
(podjetje) posebno zanimive elitne stroke, prvovrstno vpeljan v vsej državi, brez konkurence, dokazano odličen zaslužek. prodamo zaradi starosti lastnika ali sprejmemo družabnika. Prvovrstna eksistenca za dva Inteligentna gospoda ali dami. Ponudbe sprejema iz usluge: Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144.
7183-30
Avtomobilisti
blatnike in avtokovčke solidno in poceni izdeluje Fran Košnik. — Ljubljana. Celovška cesta 42. Istotam vsa v stroko spadajoča popravila.	7325-30
Za snažen.je
za Veliko noč
priporočam. da daste svoie zastore in ostalo perilo prat pri nas. — Lepo. poceni in dobro! I. Mariborska pralnica. Maribor. Krekova vL
7360-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pristen ajdov m<v3
po 10 Din r '.pošilja Kme tijska družb3 — skladišče Maribor — na drobno ln na debelo.	70S2-38
Sladko seno
prešano, kupim še nekaj vagonov za takojšnjo do bavo. Skrajno najnižje cene takoj poslati na naslov Rudolf Dergan. Laško.
7009-33
Staro, močno vino
dobro (rizling) večjo količino prodam. — Pojasnila daje Koprivšek, Maribor, Gosposka 4G/I, vrata 6.
7108-33
Sortirana vina
lastnega pridelka, letnik 1934, od 10 litrov
naprej naprodaj pri hišnici Aleksandrov t-r°: 6, Celje.	7379-33
Gostilna Ljubljana v šibeniku
na obali. Izborna slovenska kuhinja, ob vsaki uri tople in hladne jedi, prvovrstna vina, sobe za tujce, vse po zelo zmernih cenaii Priporoča se zlasti cenj. trg. potnikom in izletnikom Franja in Andrej Žuljan.
6999-38
Seseda I Din, davek 2 Din, 13 šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Srebrne krone <taro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih
kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod it Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina).	70
Vakovrstno zlato
kupuje po najvišjih :ena&
Černe — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naiinaniši tnesek 17 Oin
Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Lovsko kočo
popolnoma opremljeno, ki se mora odstraniti, zelo ugodno prodam. Četrt ure proč je izvanredna točka za postavitev planinske koče pod Sto rži čem za turiste, letoviščarje in smučarje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Planinska ~oca«. 7140-38
V vili Vesna
v Omišlju
oddam ta velikonočne počitnice sobe po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7i20B-3S
vseh vrst
PARCELE
posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda
Realitetna
pisarna
■JOŽE GRAŠEK
Ljubljana
Gledališka ulica 4.
( nasproti opere )
Telefon int.: 33-04.
Za prospekt pošljite 10 Din v znamk.
Prvovrstni
cement,
umetna
gnojila,
semena
stalno v zalogi pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tvrševa cesta 29 3666
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
Ceniki franko!
res
PARCELACIJA ZEMLJIŠČ
I
9
Parcele ob Masarykovi cesti, južna lega, postajališče cestne železnice, za vile, deloma za skladišča ob železniški progi kakor tudi dvostanovanjsko vilo in obsežno skladišče ugodno prodamo. Informacije ALPEKO Tyrševa 48, telefon 29—30. 3643

Umrl je naš dobri soprog, oče in brat, gospod
IVAN JAVORŠEK
BRIVEC
po kratki in mučni bolezni dne 12. aprila ob 8. uri zvečer.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku.
Vojnik pri Celju, dne 13. aprila 1935.
ROZA, soproga; IVO, SILVO in S ANDI, otroci,
ter ostalo sorodstvo.	3669
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smg jih bili deležni v veliki meri ob težki izgubi naše srčno ljubljene hčerke in sestre

izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Gunclje pri St. Vidu, dne 13. aprila 1935.
3667 žalujoča družina: GRAŠIČ.