Poštnina pavšalirana
MARIBORSKI DELAVEC
W . z W ^ w ▼ ▼ T	Političen list.	* j
Naročnina znaša:	List izhaja vsak' delavnik popoldne.	Orednlštvo ln uprava:
2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 10’— mesečno. . četrtletno K 30’—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Me-		Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
sečno K 9 50. — lnserati po dogovoru.	Posamezna številka stane 60 vin.	Telefon uredništva it. 276, uprave 5t. 24. _
Leto III.	Maribor, sobota 3. julija 1920.	Št. 145.
Italijanski strah pred Jugosloveni.
Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. — Nemiri po vseh mestih Italije.
Albanska zmaga.
Ko se je po naši in ne po italijanski zaslugi zrušila stara, gnil? Avstroogrska ter je na njenih razvalinah med drugimi novimi državami nastala tudi ]ugoslavija, je zavzela Italija proti tej naši državi že takoj prve dni sovražno stališče ter je sploh ni hotela priznati ter je tudi do danes ni uradno priznala. Njen prvi namen je bil našo mlado državo kjerkoli mogqče oškodovati ter skrbeti, da izide od mirovne konference kolikor le mogoče okrnjena. Ni ji bilo dovolj, da je zasedla naše najboljše kraje, tudi Koroško, Maribor, Radgono, Prekmurje, Bačko, Banat, Črno goro in druga ozemlja nam je skušala s svojim uplivom odtrgati. Večinoma se ji to ni posrečilo, za koroški-plebiscit, za izgubo Radgone, Pečuha, Temešvarja in drugih krajev pa se ji imamo vendarle zahvaliti.
Ko pa je spoznala, da bo Jugoslavija kljub temu še velika in močna je skušala obdati jo z močnim sovražnim zidom. Na južni in južnozapadni strani je postavila svoje čete, za hrbtom je na nas hujskala Avstrijce, Madžare in Romune ter podpirala Bolgare. Na Koroško je poslala svoje čete, da bi med tamkajšnjim prebivalstvom agitirale proti nam. Na jugu pa si je napravila oporišče v - Albaniji.
Kap. inž. Albin M la ker:
Glasbena šola.
(Konec).
Moja sodba (ki pa nobenemu ne sme biti merodajna) je v prvem vidiku stroga, toda ra-zumevna bo, ako pripomnim, da je prof. Topič v prvi vrsti dirigent. Njegova delavnost sprejema nagibe iz obsežja izrazito osebnega značaja, tako da se njegovo pretežnejše stremljenje giblje v smeri uspehov, kakor ga opravičeno smatra za osebnega voditelja oikestra. Voditelju orkestra sem svojčas rad in s prepričanjem presojal v najboljšem smislu in nikakor ne spremenim mnenje. Njemu je ,pred vsem dovoljenja osebna nota in izraža jo lahko v primerni izbiri svojih koncertnih točk. Izrazita dirigentova natura pa mora zapeljati k napačnemu razumevanju peda-gogičnega delovanja. Ne sme se namreč prezirati, da se je večji del Šolskega leta porabljal za pripravo javnega koncerta, kar je samoumevno škodovalo pouku ter ga 6p]oh privedlo v napačno smer. Premočni ekstremi so dalje
Važnost Albanije je spoznala Italija že davno pred vojno ker je vedela, da bi s posestjo te zemlje lahko držala v šahu Avstroogrsko ter vse ostale balkanske države« Njeno namero pa ji je takrat prekrižala Avstrija, ki je istotako sama tudi škilila na Albanijo. Po polomu v jeseni leta 1918 pa je nastala za Italijo ugodna prilika, da nasiti svojo lakoto po zemlji in po nadvladi na Jadranu in po vplivu na Balkanu. Obenem pa je poštala Albanija tedaj za Italijo še veliko bolj pomembna. Kot gospodarica Albanije, posebno pa Valone, bi lahko stalno blokirala in stiskala razvoj naše trgovine in mornarice. Obenem pa • bi imela v Albaniji dobro vojaško bazo, za slučar spopada z našo državo, ki bi jo tako lahko napadla od dveh strani, od severa in od juga.
To laško nakano in nevarnost, ki je tičala v njej smo mi takoj spoznali in naši diplomati so odločno nastopili proti laški oblasti v Albaniji. Dasiravno je imela naša država prvotno gotove aspiracije na posamezne obmejne dele Albanije, se je, da pa-ralelizira Italijo tem aspiracijam odpovedala ter zahtevala brezpogojno neodvisnost Albanije.
Ta boj naše diplomacije je bil težak in izgled na uspeh jako majhen. Italijani so sicer principijelno odobravali stališče, da mora ostaii Albanija samostojna država zase
osebni značaj Topičevega Čustva in ta ni baš ugoden za uresničenje idealnega poučevanja.
Javna šola se mora držati pravil, v katerih se izraža splošni normalni estetični čut in javni pedagog ne sme zastopati osebni okus, ki stoji izven norme. Konservatoriji so vedno in pri yseh narodih gojiteljice klasične godbe, ker se v njeni formalni popolnosti najjasneje izraža norma estetičnega čuta. Mladenič se mora vz-gojevati po pravilih tega priprostega klasičnega okusa, ker le ta je stikališče vseh individuelnih smeri in iz tega osredja se bo morala tudi njegova individuelija nota razviti, ako bo hotela ohraniti značaj dobrega okusa. Ako se pa vZRoja v smeri okusa, ki se izraža v ekstremih, se s tem lahko vduši dobri instinkt njegovega čustva. Razumljivo je, da osebni značaj prof. Topiča, ki čuti v močnih nasprotjih označi instinktiven čut kot merodajen za muzjkalični izraz in ni čudo, da je Beethovenov Rondo trpel vsled neutemeljenega menjanja tempa ter vsled nepravilnega razumevanja posameznih tem.
Ako iz vsega tega sklepam, da njegove jz-vanredne zmožnosti in občudovanja vredna de-
v praksi pa so vedno bolj krepili tamošnje 1 svoje posadke ter bili zaposleni z deli, ki 'so očividno kazala, da v resnici te dežele ne mislijo zapustiti.
Jadranski problem je eden najbolj zapletenih problemov novejših dob in usoda razrešavanja tega problema je jako čudna. Vselej, kadar se misli, da se je začel ves problem jasniti ter se z gotovostjo pričakuje, da bo v najkrajšem času definitivno rešen, vselej pride popolnoma nepričakovano nekaj, kar da vsej stvari zopet popolnoma nov pravec.
Tak čuden slučaj, gotovo eden najbolj čudnih v zgodovini se je dogodil tudi te dni. Albanski narod, majhen, komaj tako velik kakor slovenski se je uprl laškemu nasilju, premagal in iztisnil iz svoje dežele laške okupacijske čete ter postal na svobodni zemlji svoboden gospod. Ta Albanska zmaga nad Italijani je bila sama na sebi jako značilna, toda da bo postala tako velike važnosti za visoko mednarodno politiko, a oso-bito za jadranski problem, o tem se pač nikomur ni sanjalo. Albansko zmago smo imeli samo za momentani uspeh ustašev, ki bo končal s tem, da bodo Italijani poslali v Albanijo ojačenja ter upornike kaznovali. To naše mnenje je potrdil tudi laški ultimat albanskim ustašem, po katerem bi se morali
lavnost, samozatajanje in požrtvovalnost nikakor ni izkoriščena v pravi smeri, opozarjam le na njegovo iskreno željo po primernem orkestru, kakor jo je mnogokrat sam izrazij. Orkester, katerega bi ustanovil v obsežju in s sredstvi Glasbene Matice £i brezdvomno uspeval,, da, mogoče bi postal osredje naših mariborskih muzikaličnih prireditev. Vprašanje voditelja nikakor ne sme otežkočiti ustanovitev takega orkestra. Sicer pa imamo v Mariboru takega moža, čigar znani umetniški okus. Izvrstna teoretična izobrazba in visoka inteligenca je združena z resnostjo in požrtvovalnostjo za ideal. Menim g- profesorja Berana. Simpatije vseh krogov in .spoštovanje ktero si je pridobil v vseh slojih javnosti bi gotovo še v večji meri združile ves javni interes za zavod. Upoznan s tukajšnjimi razmerami in mož z vseskozi korektnim obnašanjem, bo tudi 8 tihim uplivom svoje resne osebnosti onemogočil nerazumevanje med učiteljstvom, ki nam preti odgnati ravno najboljše moči.
ti podati, k. ' bi sicer Italijani pričeli z brezobzirno ofenzivo proti njim.
Ultimat je bil oddan, čas je potekel, toda na splošno začudenje celega sveta se italijanska grožnja z ofenzivo ni pričela izvajati, dasirano Albanci italijanskega jultimata niso le odklonili, ampak pričeli kot odgovor nanj s že močnejšimi napadi na Valono. Sledilo je par dni splošne napetosti in radovednega pričakovanja, kaj bo. Tedaj pa je iznenada dospela iz;.Trsta vest, da so se arditi, ko so bili namenjeni v Albanijo, da kaznujejo upornike, uprli ter odpovedali ookorščino svojim poveljnikom, kralju in državi. Temu uporu v Trstu so sledili drugi po drugih mestih Italije in k temu so se pridružili še železničarji, ki šp sklenili, da vojakov, namenjenih za Albanijo ne bodo prevažali. Ti upori so pač zakasnili laško akcijo v Albaniji, toda da jo bodo popolnoma preprečili, pokopali, tega pač nihče ni pričakoval. Ko pa se je sadaj uprl celokupen laški, proletarski narod z večino vojaštva, je postala ta neverjetnost resnica.
##*■■■• Italjanska vlada z imperialističnim Gio-littijem na čelu je morala izpiti kelih bridkosti in ponižanja do dna, umakniti je morala še poslednje vojaštvo iz Albanije ter se odpovedati kaznovanju upornih Albancev ter nadvladi v Albaniji sploh.
TZ Česar poprej nihče ni pričakoval, to se je zgodilo — Italijanov ni več v Albaniji, da, še več, Italjani so opustili željo po obvladanju izhodnih jadranskih ožin in ugodne vojaške baze proti naši državi. En del jadranskega problema je rešen na velikansko škodo Italije in rešili so ga oni, s katerim ni nihče pri reševanju računal — Albanci sami. Albanci, peščica nekulturnega naroda-je premagala veliko velesilo Italijo ter ji vzela eno najvažnejših evropskih točk, osvobodila sebe, osvobodila Jugoslavijo in Grčijo Italijanskega pritiska od spodaj, oziroma od zgoraj ter osvobodila končno tudi Jadransko morje samo. Ves problem, ki' so ga učeni diplomati zaman proučavali dolgih 20 mesecev, je rešila peščica albanskih ustašev v par dneh. To je zopet nov dokaz o moči in veljavnosti ukrepov onih mož, ki hočejo pri zeleni mizi krojiti usodo sveta.
Ta albanska zmaga pa je pokazala tudi nam edino pravo pot do rešitve jadranskega vprašanja. Ali naj si Jugoslavija, velika in močna država z eno najboljših armad na svetu pusti dopasti ono, česar si niso pustili dopasti Albanci? Če bi se to zgodilo potem bi nas bilo lahko sram pred vsem svetom. Naša pot je sedaj začrtana, kdor bi je ne nastopil bi bil izdajalec šaših neodrešenih bratov. Naša nova zahteva po rešitvi jadranskega problema naj se glasi: Nazaj na Sočo!
! Najnesramnejša zloraba.
O naših klerikalcih smo si bili pač že od nekdaj na jasnem, poznali smo jih in vedeli, da jim ni nič tako sveto, da bi ne zlorabili v svoje strankarske namene, če se le da. Kljub temu pa si vendarle nismo mislili, da niti v mislih nam ni bilo mogoče verjeti, da bodo zlorabili celo tako svečan in vsemu narodu sveti trenutek, kakor je bil poset našega osvoboditelja, našega kraljeviča, regenta Aleksandra v Sloveniji. In vendar se je zgodilo. Klerikalci so uredili vse regentovo po-
tovanje, sprejeme in aranžmaje' po izključno klerikalno-slrankarskem receptu. Pozdravljali so regenta izključno le klerikalci in pri vseh prireditvah so bili zopet le klerikalci voditelji.
Deželna vlada, ki je še vedno samo klerikalna,. je popolnoma despotično in na svojo pest organizirala vse sprejeme našega regenta.
Naš namen ni osvetljevati grehe, ki so jih klerikalci zagrešili v Ljubljani in drugod, to-nalogo bodo brezdvomno rešili drugi listi, pač pa moramo osvetljiti aranžma sprejema v Mariboru.
Dasiravno je naš slavni magistrat že lep čas poprej vedel, da poseti regent tudi- naše mesto, kljub temu ni smatral za potrebno, da bi se o prireditvi sprejema posvetoval z večino našega prebivalstva, ampak je cel razpored izgotovil kar sam. Gospod Verstovšek je posetil gospoda Leskovarja in ta dva sta ukrenila vse sama, na svojo pest. Verstovšek se je potem s tem programom odpeljal nazaj v Ljubljano ter ga predložil deželni vladi; ki ga je, seveda brez naaaljnega, akceptirala ter ga poslala kot oficijelen program našemu magistratu, ki je nato sklical sejo sosveta, na katero je povabil še par drugih ljudi tudi ostalih strank. Povabljeni so prišli na sestanek v nadi, da se bo na njem ugotovil program, toda kakšno razočaranje. Program je bil že sestavljen in ko so hoteli posamezniki proti nekaterim točkam ugovarjati, je, odgovoril g. dr. Leskovar kratko: «Ta program je določba deželna vlada sama in mi ga ne moremo spremeniti!*
Ta odgovor je bila navadna laž, kajti vsak otrok je takoj vedel, da deželna vlada sama ne pozna tako naših mariborskih razmer, da bi kar na svojo roko sklenila, tako bo in nič drugače. Navodila so ji bila dana iz Maribora od gg. Verstovška in Leskovarja, deželna vlada pa jih je samo akceptirala.
Dasiravno je Maribor eno najmanj klerikalnih mest v Sloveniji, vendar so določili, da pozdravita regenta samo dr: Leskovar ter nadškof dr. Napotnik. Prvoboritelji za naš Maribor so bili potisnjeni v kot, narodni izdajalec škof Napotnik, pa je bil potisnjen naprej ter določen, da pozdravi regenta v imenu mariborskih Slovencev, on, ki nikoli Slovenec ni bil, on, ki je v svojem pozdravu nameraval izreči besede, ki bi bile užalile regenta ter ves slovenski in jugoslovenski narod — >da ga pozdravlja kot vladarja Jugoslavije sedaj tudi on, ko je to državo tudi papež že priznal*. Za to, da smo ta škandal preprečili, nam mora biti hvaležen ves naš narod.
Pravo strankarsko koritarstvo pa so pokazali posebno še pri obedu v Narodnem domu, na katerega so povabili pretežno le svoje pristaše. Na obedu so bili povabljeni ljudje, o katerih bi živ krst ne znal povedati kako da so prišli do tega. Naj večji kurjozum pa je bil ta, da so bili povabljeni na obed ljubljanski žumališti, dočim so se domači mariborski popolnoma prezrli. Tu ne gre radi obeda, gre pa radi principa in to si bomo zapomnili ter ko bo prišel čas tudi uporabili.
Regent bi bil gotovo tudi dlje časa ostal v Mariboru, toda klerikalci tega niso marali, ker jim je Maribor premalo klerikalen. Gosp. minister Korošec je hotel regenta od jeze, da ga škof ni pozdravil, kar pregnati iz Maribora še pred določeno uro. Demonstrativno se je dvignil prvi od obeda ter se še en četrt ure pred regentovim odhodom odpeljal na kolodvor.
Nas vse to ne boli, niti se ne čutimo vadi tega prizadeti; klerikalcem smo za' to novo skušnjo le hvaležni, pokazali so, da zanje ne obstoja na svetu nobene tako svete stvari, da bi jo ne izkoristili v svoje strankarske namene. To novo spoznanje nam bo gotovo še večkrat prav prišlo, saj še ni vseh dni konec.
Zlet Sokolskega Sa-ueza SHS v Maribot dne 29. avgusta 1920!
Dnevne vesti.
'Izjava „Jugoscbv. dem. stranke
Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke je v seji dne 30. junija i. I. vzelo z z zadoščenjem na znanje izjayo zahvale,, ki jo je izrekel gospod ministrski predsednik Vesnič našim somišljenikom radi sprejema Njegovega Visočanstva regenta. Načelstvo izreka iskreno radost, da si je za vso Jugoslavijo prevozni poset prestolonaslednika izvršil tako častno. Obžaluje, da je na vladi sedeča stranka tudi ta trenutek zlorabila, odrivala napredno ljudstvo in rinila v ospredje svoje strankarje. Zlasti obžalujemo, da je pri sprejemu deputacij vlada zaprečila ožji stik z: ljudstvom. Načelstvo se zahvaljuje napredni javnosti, da je vkljub raznim klerikalnim netaktnostim nastopila disciplinirano tako, da. se je proslava vršila brez mučnih incidentov.
Načelstvo /ugoslov. dem. stranke. •
V slovensko cerkev — slovenski napis 1 Naši frančiškanski cerkvi pravijo tudi „slo-venska" cerkev in je to ime (med Nemci „win-dische Kirche") tudi starejše ko frančiškanska cerkev in kakor se sicer oficijelno imenuje. Če bi bil regent obiskal tudi to cerkev, bi bil takoj pri odstopu moral opaziti, da je prišel v nem-ško-slovensko cerkev; kajti tam ob vhodu stoji napis „Es .ist verboten ... — Prepovedano je . . ." In če bi bil še dalje pogledal, bi bit / videl po celi.cerkvi tablice z napisom: „Liebes-gaoen fiir Ausschmuckung der Kirche. — Milo-dari za okrašenje cerkve". Ako bi se bil pa ozrl na križev pot, bi si bil moral biti v svesti, da je zašel v popolnoma nemško cerkev. Prepričani smo, da naši č. g. oo. frančiškani niso tako revni, da bi/tekom dveh let ne bili mogli vsaj prvoomenjenc napise zamenjati s samo slovenskimi.
Nemščina — uradni jezik našega ministrstva* Kaj pa je to zopet, se bo kdo vprašal, pa vendar ni mogoče, da bi kako jugoslovensko ministrstvo uradovalo nemško ? Čudno in neverjetno je to, toda kljub temu je res. G. ravnatelj našega gledališča je prejel pred par dnevi brzojavko kulturnega ministrstva iz Beograda, ki je nosila sledeči naslov: »Direktor Nučič, Marburg«. Neverno, kdo je to zagrešil, na vsak način pa zasluži, da bi se ga temeljito poučilo, da v naši Jugoslaviji ne poznamo nobenega mesta, ki bi se imenovalo »Marburg«. Smo pač v državi, kjer je vse mogoče, tudi najbolj neverjetno.
Klerikalci in Jugoslovenska Matica. Svbječasno je „Straža“ napadja g. prof. Voglarja, ker je govoril pri otvoritvi podružnice Jugoslovenske Matice v Ljutomeru. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da se klerikalci za ugoslovensko Matico posebno zanimajo, oziroma, da so oni glavna sila te organizacije. Sedaj pa, ko se ustanovi v Št. Lovrencu na Pohorju podružnica Jugoslovenske Matice ter bo pohitelo tja vse naše zavedno občinstvo, ter je južna železnica celo dovolila poseben vlak z znižano voznino, so naši klerikalci nekako demonstrativno za isti dan določili v Jarenini Orlovski tabor, na katerega pozivajo vse svoje
pristaše. To je zopet nov dokaz njihove naklonjenosti do te prevažne narodne ustanove.
Grehi naše poštne uprave. V zadnjem času smo se mnogo bavili z razmerami na pošti Sv. Lenarta v Slov. Goricah oziroma s škandalozno poštno zvezo Maribor—Sv. Lenart. Temu bi za danes le še to dodali, da pismo izročeno dne 25. maja v roke poštarja v Sv. Lenartu, naslovljeno na v Mariboru obče znano osebo, Še danes ni dospelo v roke naslovnika. Te dni pa smo doživeli porotni slučaj, ki je razkril take kričeče škandale, da se moramo je čuditi da naše vnanje pošte sploh še tako tunkcijo-nirajo. Poštna uprava, ki razume preko noči povišati poštnino od 30 v kar na 1 K, namešča na odgovorna mesta kakor je bil n. pr. poštni urad Vuhred lani tik ob koroški fronti, svoje uradnike, takozvane poštne odpravnike z mesečno plačo — 362 K. Ni se treba takemu revežu tako nesrečno zaljubiti, kakor se je v slučaju Vuhred poštni odpravnik Glogovšek, tudi ljubezni sovraženi uradnik je primoran si svoj kruh še po strani zaslužiti, ali biti odvisen od doma, ali poginiti, ali slediti iz razlogov nujne življenske potrebe vsaj v malem slediti vzgledu tega zdaj za vse življenje nesrečnega uradnika. Opozarjamo naše čitatelje na tozadevno porotno poročilo, ki ga priobčimo prihodne dni. Za danes le toliko: Sam i višji poštni uradnik ravnateljstva Ljubljana, je moral kot priča priznati, da je našel urad v strašnem neredu, da je v blagajni manjkalo 27.000 K in da ni bilo celo leto nobene radikalne revizije, da je pošto odpravljala večinoma — služkinja skratka, čisto turške razmere. Ne od te priče, pa še bolj iz verodostojnega vira izvemo — ravno v slučaju Sv Lenart — da leži velik, če ne največji del krivde teh razmer pri trmoglavosti ravnateljstva, ki hodi svoja pota tudi preko odlokov iz Beograda.
Vtis regentovega potovanja v Beogradu. Triumfalni pohod regenta Aleksandra Po Hrvatskem in Sloveniji, zlasti pa slavnostni sprejem v Zagrebu in v Ljubljani je napravil v Beogradu najboljši vtis v vseh državnih, posebrfb pa v političnih krogih. Soglasno smatra javnost, bodisi v zasebnih razgovorih, bodisi v uradnih ali poluuradnih izjavah, da je regentov pot v nove kraje zelo karakterističen in da bo imel velik vpliv na ureditev naših notranjih in zunaniih razmer. Mnogi politiki pravijo, da se mora program njihovih strank revidirati. — Beograjski listi so vsak 4an prinašali obširna poročila o regentovem potovanju v Zagreb in v Ljubljano ter so vsak tudi najneznatnejši dogodek opisali. »Politika« piše med dr.: »Ako bi sploh kdo mogel mtsliti, da bodo pri sprejemu regenta v Zagrebu morda kake male disonance v narodni navdušenosti s strani onih elementov, katere je ban dr. Laginja omenil v svojem slavnostnem govoru, proseč regenta, da bi bil napram njim milostljiv, dočim je bilo v Sloveniji mišljenje nedeljeno, vendar je regentov sprejem na Hrvatskem in v Sloveniji nadkrilil vse pričakovanje in njegova pot je bila triumfalni pohod, kakršnega je doživelo malo vladarjev.* »Balkan« piše: »Naš mladi regent se je včeraj vrnil s potovania iz Zagreba in Ljubljane. Ves narod je vzhičen spremljal vse podrobnosti njegovega bivanja v glavnih mestih naših hrvatskih in slovenskih bratov. Ko je odhajal, priznavamo, da je bilo v naših srcih nekoliko skrbi, ker so še sveži sledovi, ki so to skrb upravičevali.
, Bila je to skrb, ali bo naš mladi nosilec kraljeve krone tako brzo pogodil čustvo onega miljeja v katerem so tuje oblasti tako dolgo časa sistematično širile antipatijo proti vsemu, kar je prihajalo iz Beograda. Pogodil ga je in svojil. Spremljali smo ga na vsakem koraku v tem miljeju, v vsakem dotiku z vsemi družabnimi krogi in zadovolistvo in navdušenost vseh slojev je najjasnejši dokaz, da si jih je 'regent vse osvojil. Regent je znal vse premagati in izbrisati vse one črne ostanke prošlosti. To je najboljši dokaz, da najbolje in naj-srečneje vlada oni, ki sta.ija svojo moč na ljubezen in vdanost vseh državljanov. Čutil je v Zagrebu kot osvoboditelj in osvojite!]'
src naroda, kot vladar, v katerem vidijo Hrvatje in Slovenci vtelešenje vseh svojih srčnih želja. On je postal ves njihov in to je njegov in njihov uspeh, vseh treh bratov, za srečo in za napredek naše države in za opomin vsem našim narodnim neprijateljem.
Zlorabljanje potnikov. Prijatelj našega lista, ki se je te dni peljal iz Maribora v Ljubljano nam sporoča, da se v restavraciji na kolodvoru v Pragerskem zlorabljajo potniki na najnesramnejši način. Domačim potnikom, civilistom se računa pivo po 3 50 K, dočim je povsod drugod po 3 K, ubogim vojakom, posebno Srbom pa se računa celo po 4 K. Isto je tudi pri jedilih in drugih stvareh. Spominjamo se starih avstrijskih časov, ko so različni gostilničarji in drugi izrabljali uboge vojake na najnesramnejši način, da bi si dovolili pa kaj takega tudi v naši svobodni državi, to ne bo nikoli. Pozivamo pristojno železniško oblast, da ukrene vse potrebno, da se temu izkoriščevalcu potnikov in naših vojakov odvzame restavracija ter poveri kakemu poštenemu in zavednemu našemu človeku.
Vprašanje častniških plač. Beograjska ^Politika" doznava, da se bo istočasno z regulacijo plač civilnih uradnikov rešilo tudi vprašanje častniških plač. Že na veliki anketi, ki se je prošle zime bavija s tem vprašanjem, so poizkusili tudi častnike uvrstiti v razrede. Vendar takrat ni bilo mogoče doseči sporazuma. Sedaj pa so premagali še zadnje ovire in so tudi častnike uvrstili v činovne razrede. Po načrtu, ki se sedaj izdeluje v vojnem ministrstvu, je razdelitev naslednja: I. razred vojvoda, II. razred armijski generali, III. divizijski generali, IV. polkovnik, V. podpolkovnik, VI. major, VII. kapetan I. razreda, VIII, kapetan II. razreda, IX. poručnik, X. podporučnik. Plače posameznega razreda odgovarjajo plačam civilnih uradnikov istega razreda. Potemtakem pričnejo častniki svoje službovanje že z X. razredom, dočim se uvrste civilni uradniki pri vstopu šele v XI. plačilni razred. Vojvoda bo imel torej čin ministrskega predsednika, dosedaj pa je imel čin ministra. Poleg častniških plač se bo znato izboljšalo tudi gmotno stanje podčastnikov. Ista komisija, ki je izdelala načrt o ureditvi plač civilnih uradnikov, bo pod predsedstvom g. Marka Gjuričiča izdelala tudi načrt za ureditev plač častnikov.
Odlikovanje jugosl. častnikov za junaštva na Koroškem. Zadnji „Vojni list" prinaša več odlikovanj jugosl. častnikov, kateri so si priborili za časa operacij za osvobojenje naše Koroške posebnih zaslug. Med drugimi so odlikovani komandant 45. Marib. p. p. podpolkovnik Škabar z ordenom Karagjorgjeviceve zvezde 4. raz. z meči; kapetan Grizold, kapetana Rakuša Ciril in Metod (brata) poročnik Hočevar, Ahačič, Bevk, Bezjak, podporočnik Fezlič in Knop in narednik Fras z zlato kolajno za hrabrost.
Odlikovanje. Na predlog ministra vojne in mornarice je odlikoval prestolonaslednik regent šefa Zdravstvenega odseka za Slovenijo drja. Ivs^na Oražna za njegove izredne zasluge, ki si jih je stekel kot zdravstveni referent Dravske divizije zlasti ob priliki grozeče epide-demije pegavca z redom Belega Orla IV. stepena. Kakor znano je bil dr. Oražen za časa balkanske vojne odlikovan z redom Sv. Save II. stepena v priznanje za njegovo požrtvovalno delovanje kot prostovoljni šef-zdravnik v srbski vojski.
Korošci na Bledu. Sprejemu regenta Aleksandra na Bledu je prisostvovalo nad 2600 Korošcev. Med njimi je bilo okoli 200 06eb v narodnih nošah in nad 450 šolske dece, iz vsake šole po 10 do 15 otrok. Prišlo je tudi mnogo Zilj'ank iz Ziljske doline, ki pripada sedaj Avstriji.
Zaključek porotnih razprav. Danes, soboto se porotne razprave zaključijo; dopoldne dva umora, popoldne pa se pričenja zanimiva obravnava Deng iz Ptuja, h kateri pride znani ljubljanski vsenemec profesor Vesel kot izvedepec v pisavi. Obravnava bo najbrže trajala pozpo v večer in bo zanimiva že zato, ker se tu merita dva slovenska
strokovnjaka proti enemu nemškemu. Od vspeha teh izvedencev bo odvisno vprašanje, ali je Deng ponaredil listino in zagrešil hudodelstvo krivega pričevanja. Pri tej priliki opozarjamo naše čitatelje, da je še mnogo porotnih razprav doslej nepriobčenih in da jih povrstoma nadaljujemo tudi po zaključku porotnega zasedanja. Porotni senat je te dni izvršil ogromno dela — kar po 3—4 težke slučaje na 1 dan, tako da je bilo za has tehniško nemogoče jim sproti slediti s poročili
Sporazum med Avstro-ogrsko in narodno banko. Kakor doznava ^Neues Wiener TagDlatt", je med Avstro-ogrsko banko in jugo-slovensko narodno banko došlo do sporazuma, po Katerem je prevzela s 1. julijem. Narodna banka podružnice Avstro-ogrske banke v Jugoslaviji.
Delegati Rdečegd križa. Čehoslovaška vlada je obvestila rusko vlado, da pristaja na to, da ruski Rdeči križ odpošlje v Čehoslovaško tri ruske delegate, od katerih bi bil eden berlinski zastopnik ruskega Rdečega križa Obenem pa zahteva čehoslovaška vlada, da se tudi češkemu Rdečemu križu dovoli, da pošlje svoje člane na rusko ozemlje, da bi se mogli pobrigati za povratek tamošnjih čehoslovaških pripadnikov.
Zastave. Vsi kateri so prejeli od mestnega magistrata zastave, se poživljajo, da jih takoj vrnejo. Sprejema se jih ob uradnih urah od 8.—14. ure na magistratu, soba št. 11.
I.	jugoslovenski podmornik na suhem vozi v nedeljo, dne 4. julija, popoldne ob 6, in 7. uri k veliki veselici Prostovoljne požarne hrambe v Pobrežju na vrtu gospe Roiko na Spodnjem Pobrežju. Postajališče pri gostilni »Andrej Hofer“ g. Nendl pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Popoldne razne ljudske zabave, kakor : krst pomornika, srečolov, keglanje itd. Ob nastopu teme umetni ogenj, rakete itd. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo železnega plezalnega stolpa, ki je že skoro dogotoljen, je privoščiti požarni brambi popolen uspeh. Ker je poskrbljeno tudi za dobro jed in izvrstno pijačo, je upati dober obisk.
Poseben vlak bo vozil v nedeljo, dne 4. julija o priliki ustanovitve podružnice Jugo-slovenske Matice v Št. Lovrenc na Pohorju in nazaj v Maribor- Iz Mariboru, gl. kolod., odide vlak ob 7. Uri 30 minut, iz Št. Lovrenca pa se vrne v Maribor ob 23. uri. Ravnateljstvo južne železnice je dovolilo za vožnjo s tem vlakom za tretji razred 50% popust. Listek kupljen na mariborskem glavnem kolodvoru dobi poseben žig ter bo veljal tudi za nazaj.
Vozni red za vse proge Jugoslavije se dobi v knjigarni V. W e i x I, Glavni trg št. 22. Cena izvodu 12 K.
Mariborski „SokoI“ se udeleži slavnostne ustanovitve Jugoslovenske Matice v Št. Lovrencu na Pohorju v kroju. Zbirališče udeležencev ob pol 7. uri zjutraj pred Narodnim domom. Izlet je neobvezen ter se ga udeleže le oni, ki sami hočejo, vendarle bi bilo želeti, da bi bil izlet čim večji.
Trafikanti Maribora se sestanejo k posvetovanju dne 4. julija ob 15. (3.) uri popoldne v gostilni Vlahovič (Aleksandr. cesta). Ker se bo posvetovalo o jako važnih stvareh, je dolžnost vsakega trafikanta, da se gotovo in točno udeleži.
Ruski polkovnik, begunec, bi rad poučevat ruščino. Bil je v Denjikinovi armadi ter je po porazu moral zapustiti Rusijo in uteči v Jugoslavijo, kjer se sedaj nahaja popolnoma brez sredstev. Slovenci, pomagajta ruskemu bratu v nesreči, sprejmite ga kot učitelja vaših otrok, za kar vam bodo otroci pozneje hvaležni. Prijave se sprejemajo o Krekovi ulici št. 4, drugo nadstropje, med 15. in 17, uro.
Posebni vlak k ustanovitvi podružnice Jugoslovenske Matice v St. Lovrencu na Pohorju bo stal, kakor nam sporoča južna žeiez-nica za potovanje tja in nazaj le 6 K. To je malenkost, katero lahko vsak utrpi in tako pričakujemo, da bo v nedeljo vse pohitelo v St. Lovrenc.
Vpisovanje v pripravljalni razred ;n J. letnik dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti v Mariboru bo 6., 7. in 8 julija t. 1. ob 9. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali oddelek ljudske šole ali II. razred srednje šole ali I. razred triletne ozir.
II.	razred štririletne meščanske šole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so stari' vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Poleg teh se spremajo v I. leinik tudi tisti učenci in učenke, ki so dobili v IV. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vpisovanje v II. letnik se vrši 5. julija od 9. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek za uč*a pa 20 kron. K vpisovanju je prinesti krstni list in izadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se .lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljna poiasmla daje ravnateljstvo zavoda. Ravnateljstvo.
Sezona na Klopinjskem jezeru na Koroškem je zopet otvorjana. Izvrstna oskrba. Pension. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela »Klopinjsko jezero«-
Smrtna obsodba. Danes dopoldne je bil pred tukajšnjo poroto na smrt na vešalih obsojen 46 letni Jože Mali iz okolice Ptuja zaradi zavratnega umora svojega ocma Petra Mlakarja. Natančnejše poročilo sledi.
Avto v izložbeno okno. Danes dopoldne je zavozil Tischlerjev avto v izložbeno okno delikatesne trgovine Brajerja na Aleksandrovi cesti. Okno se je popolnoma zdrobilo, mnogo blaga je uničenega, škode je nad 30.000 K.
od vzhoda na zapad. Eden zrakoplovov se je I slovenske in čehoslovaške dijake. Pri tem je
Razne vesti.
Žalosten dogodek. Margareta McGuin-gan iz Altona je prišla v Chicago s svojim mladim soprogom, s katerim sta bila poročena šele štiri dni. — Bilo je to njuno poročno potovanje. Nastanila sta se v hotelu in odšla po kosilu, po State ulici, da ogledujeta bogastva v velikih izložbenih oknih. Na nekem mestu ju je zadel veliki poštni avtomobil in ju vrgel ob voz cestne železnice. V ambulančnem vozu so ju odpeljali v bolnišnico. Mladi soprog je imel poškodovano nogo, dočim si je Margareta razbila lobanjo Umrla je še predno je dospela v bolnišnico. Pač žalosten konec- poročnega potovanja.
Zadnje vesti.
Strah pred Jugoslavijo.
Trst, 2. julija. Tržaško mesto je popolnoma odrezano od ostale Italije, lavni promet je ukinjen. Pretrgan je telefon in brzojav. Trst je tudi odrezan od inozemstva. Časopisi so brez vsakih točnih vesti. Današnji MPiccolo'' ,iO$tro napada regenta, ki je iz Ljubljane poslal tlačenim besedo zvestobe ter s strahom govori, da že prihajajo v, zasedeno ozemlje komitaške čete. Zaklinja italijanski narod na edinstvo in v posebnem članku ,pov4arj?, da se Italijo lahko ■premeni v ^socialno republiko", v „sovjetsko republiko*, v ,,svobodno anaihistično zvezo"> samo Italija naj ostane celotna in naj ac ne poruši.
O ti Jugoslovani...
* Verona, 30. junija. Danes popoldne sta }«tt]a nad mestom dva tuja zrakoplova in sicer
spustil pri Legnagu na zemljo. Zrakoplov je tipa »Ne^port". O letalcih ni sledu. Domneva se, da so bili letalci Jugosloveni, ki so v zvezi z življi, ki bi radi v Italiji izzvali splošno revolucijo.
Nemiri v Italiji.
R i m, 2. julija. V Sesi so ustanovil uporniki rdečo vojsko z lastnim komunističnim sodiščem, ki izdaja potne liste in druge dokumente. Med uporniki se nahajajo republikanci, anarhisti in socijalisti. Uporniki so zavzeli mesto in pretrgali vse poštne in brzojavne zveze. Po ulicah so postavili barikade, uničili kolodvor, železnice, brzojav in in vse urade- Vojaštvo je streljalo na upornike s strojnimi puškami in topovi. Ker je bil most čez reko Esino podminiran, je moralo vojaštvo preplavati reko ter je nato zasedlo strategične točke v mestu, kjer se je vnel krvav boj. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Pri upornikih so našli avstrijsko municijo za puške in strojnice.
Tudi v drugih krajih provincije, v Chiara-valle, Osimo, Aspio, Polverite, Macerata in drugod so se vršili krvavi boji med uporniki in vojaštvom.
Trst, 2. julija. Tekom noči je oficiozna „Štefani" izdala več komunikejev o položaju v upornih pokrajinah. — Glasom teh poroči] je v Anconi mir. Med aretirenimi je anarhist Cor-meii Albano, pri katarem so našli kompromitu-joče dokumente. — V Pesaru se je povrnil mir. Nadaljuje se stavka zidarjev.
Trst, 2. julija. Iz Ferare javljajo, da je tam 1. t. m. zjutraj izbruhnila splošna delavska stavka. Železničarji se stavki doslej še niso odzvali. Številne čete biciklistov z rdečimi zastavami in palicami vozijo po ferrarski provinci, poživljajoč delavstvo na odpor.
Perugia, 2. julija zvečer. Agrarna stavka se nadaljuje. Po vseh večjih krajih se vrše velikanske manifestacije poljskih delavcev. V mestu so začeli stavkati bolniški strežniki, bančni uradniki in profesorji.
Carrara, 2. julija. V Villa franca so uporniki vrgli na vojašnice karabinerjev bombo z dinamitom, ki je eksplodirala in uničila del poslopja. Več karabinerjev je mrtvih in ranjenih.
LDU Pariz, 2. julija. Po brzojavki iz Rima je proglašena v Rimu splošna stavka v znak solidarnosti s položajem v Anconi. Delo je popolnoma ustavljeno, razen pri telefonih in brzojavih. V mestu in predmestih so veliki oddelki policije in vojske.
Hudi boji pri Valoni.
Beograd, 2. (Izvirno poročilo.) Italijani* ki so se bili morali umakniti na vojne ladje v valonskem pristanišču, so naredili včeraj izpad in so z močnimi oddelki navalili na Albance. Prišlo je do srditih bojev, v katerih so bili Italijani popolnoma poraženi. Izgubili so 285 mrtvih, mnogo ranjenih in 65 ujetnikov. Albanci so zaplenili. štiri topove, več sto pušk in velike zaloge drugega materijala. Dosedaj še nepotrjene vesti javljajo, da je došlo med Italijani in staro albansko vlado v Tirani do sporazuma glede skupnega nastopa proti ▼Stašem.
Proslava Vidovega dne v Parizu
fiS LDU. Pariz, 2. julija. Snoči je glavno udruženja dljaštva slavnostno sprejelo jugo-
prisostvoval rektor vseučilišča, nadalje profesor Ernest Fenis ter gospodje dr. Trumbič. Radovič in dr. Ribar. Po rektorjevem govoru in razpravi g. Denisa o vplivu Vidovega dneva na narodno vstajenje in obnovo Srbije je bil koncert, ki je lepo uspel.
Italija proti grškemu prodiranju. ]
LDU Pariz, 2. julija. Po brzojavnem poročilu iz Carigrada je medzavezniška cenzura preprečila^objavo komunikeja italijanskega komisarja, ki zatrjuje, da se napredovanje grških čet v Anatoliji vrši brez predhodne pritrditve Italije in da Italija v tem pogledu odklanja vsako odgovornost.
Italijansko odlikovanječehoslovaški . vladi.
LDU Praga, 2. julija. Tukajšnji italijanski poslanik baron Cordomiro je izročil ministru za zunaiije stvari v imenu italijanskega narodnega komiteja italijansko spominsko vojno kolajno kot. odlikovanje čehoslovaški vladi.
Atentat v Plovdivu.
Sofrja, 2. julija. V gledališču Odeon V' Plovdivu se je vršilo veliko zborovanje v korist žrtvam boljševiškega terora. Med zborovanjem je eksplodiralo v dvorani več bomb. Gledališče je popolnoma razdejano. 150 ljudi je ostalo pod razvalinami. Med aretacijami je prišlo na cestah do krvavih spopadov in je bilo več mrtvih in ranjenih. Na to zborovanje bi moral priti tudi ministrski predsednik Stambuliski.
Jugosloveni — so pripravljali upor v Italiji!
T r s t, 2. julija. Italijanski listi poročajo Ir Ancone: Hišne preiskave se nadaljujejo, Oblasti so našle mnogo orožja in smodnika. Pri komunistu Schneiderju so našli obsežno korespondenco, iz katere je razvidno, da se je pripravljal upor Sr zvezi z Jugosloveni, ki so nameravali zanetiti revolucijo v Italiji. (Italijanski strah pred nami ima velike oči J) Tekom tridnevne revolucije v Anconi je bilo ub;tih osem civilistov, med njimi komunist Schneider, osem vojakov in še pet drugih, ki so bili ustreljeni med atentatom na Vlak. Težko ranjenih je veliko števi'o-civilistov in vojakov.
Socijalisti proti kralju Viktorju.
LDU Rim, 30. junija. Socijalistična poslanca Roberto in Flora sta predložila zbornici v današnji seji zbornice naslednji dnevni red: 1. zahtev^ se konstituiranje skupnega republikanskega režima zbornic; 2. g. Viktorju Emanuelu naj se dovoli rok osmih dni, da vrne italijanskemu narodu vse premičnine in nepremičnine svoje imovine, ki so nezakonitim potom došle v njegovo posest. — (Flora je advokat in sin senatorja Flore, ki je bil župan v Turinu.) J,a predlog, čeprav nim* povsem resnega značaja, ilustrira najbolje današnje razpoloženje v Italiji.
Jugosloveni v Pragi.
'LDU P ra.K, 2. julija. (ČTU) Danes o.b 18. bo po odredbi predsednika Masajka vrtna veselica v hradčinskem vrtu na čast jiigoslo-venskim gostom. Jutri zjutraj ne odpeljejo jugo-slovenski .gostje proti Jugoslaviji nazaj.
LDU Praga, 2. julija. (ČTU) Jugoslovenski gpsti §o nabrali za otroke čeho-slovaških padltft vojakov in invalidov 10.000 čeških kron.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska H6karpa d. d.«