Julij Slapšak Zgodba o pastirju Pavlu 7. Prepad. prva je Pavla vse prav rado imelo; oLi-vidno je ugajal krepki in razumni mla-deniČ starim in mladim v gradu. Ko je bil Pavel še volar, so grajske dekle že-lele ugaujali z njim norčiju, kolikor bi se jim zljubilo. Pavel pa se jim ni odzval in se jiin je izogibal celo ob prostih urah. To so mu hudo zamerile in mu v svoji užaljenosti pokazale hrbet za vselej, ga vlekle skozi zobe in obreko-vale, da mu kmalu še las na glavi m ostal neoporecen. Njegovo hitro napre-dovanje v službi je pa tudi grajske hlapci" razburilo; »Tako mlad,< so se je-zili, spa bo nam gospodaril?< Kot volar in veiiki hlapec je Pavel dobro spoznal grajsko služinčad. Vedel je, da vlada tudi nepoštenost med njimi. Na lastne oČi je moral gledati, kako so nepoŠtene dekle skrivaj prinašale iz grajske kleti v velikih posodah vino, ki so ga potem skupno popivali in se napajali do pijanosti, vmes pa noreli, plesali in ponočevali. Zdaj jim je to seveda za vedno odklenkalo. Dasi jim je dajal Pavel poslej dvojno mero pijače, so vendarle godrnjali: »Prej smo pili dobro vino in plesali po mili volji, zdaj pa žlampamo slabo kislico in se raztegujemo le po ozarah, košenicah in gozdovih s sekiro, koso ali rovnico v roki.< Zamerili so najprej grofu, da jim je določil za oskrbnika ravno Pavla, ki je bil že dobro poučen o poselskem življenju v gradu. To je vžgalo v njih srcih srd tudi do Pavla, posebno Še, ker se jih je že prcj izogibal in naravnost grajal njih razvade. Nevoščljivost jih. je grizla; clajali so si duška s tem, da so na skrivaj prav pridno zabavljali čezenj. Ko pa je pricel Pavel uvajati na grasčinskem posestvu novejŠe izsledke umnega gospodarstva, ki jih je že preizkusil na župnijskem posestvu pri fari, in so sc morali vsi ravnati po njegovih od-redbah, je kar zavrelo med grajsko služinčadjo. Kar očitno so godrnjali: »Taklc mladiček, ki je bil vceraj še to, kar smo mi zdaj, in še manj, nas bo učil? In te novotarije, ki pod milini Bogom niso nič prida, naj mi, ki smo osiveli v grajski 'službi, vršimo in otepavamo? Le kje se je vzel in odkod je prišel ta prisiljcnec jare gospode in scme sanicga hudirja?« Napetost med služiučadjo in oskrbnikom Pavlom je bila tako ustvar-jena in se dvignila visoko; zviŠala se je znatno, ko se je očitno pokazalo, da stoji sam prejasni grof trdno za odredbami in odločbami svojega oseb-nega zaupnika iu namestnika, grajskega oskrbnika Pavla. Tedaj pa je izbruKnilo: >Tako ne gre vec dalje!< so vzklikali iu sc rotili. >Ali gre on, ali pa mi!< so se jezili. Tlelo ni več le pod pepelom, ognjeni zublji so se pojavljali že na površju in švigali kvisku. Ogenj sovraštva bi že bil izbruhnil, da niso zmernejši sproti gasili in kolikor toliko omiljevali na-petosti. A dolgo tako stanje ni moglo trajati, to so čutili in vedeli tsi. Pavlu se še saujalo ni, c!a vre med grajsko služineadjo, dasi je bil za vsako stvar dovolj razumen. V tera času je obračal vso pozornost le na izboljšanje gospodarstva po uranih načelih in se ni utegnil ukvarjati še z mislimi in čustvi podrejene grajske služinčadi. Pač je slišal tu in tam kako žaljivo opazko, izbruhe divje jeze, toda ni vedel, da velja to njemu, in ni pripisoval globljega pomena takim besedam; rajsi jih je preslišaval in dalje izvajal svoje izboljševalne gospodarske načrte. Posebno gorka sta bila Pavlu grajski volar, tisti hrust, ki je bil že leta in leta v tej službi, pa ga je ta mladi potepin Pavel, ki se je Bog ve odkod priklatil, preskočil in nacnkrat splezal tako visoko v grajski službi, sam pa je ostal vsa mlada leta samo volar. Z njini je soglašala in ravno tako črtila Pavla zagrenjena nekdanja prelepa grajska vratarica, sedaaja razcapana in umazana zadnja svinjska dekla. Ta se je kar penila od onemogle jeze; grizla jo je ljubo-sumnost, da je zdaj ta raladič to, kar jc nekdaj bila ona; prvi v očeh prejasnega gospoda grofa! Očitno je govorila, da je treba mladega frkolina zlepa ali zgrda zapoditi; prva priložnost, ki se jim ponudi, naj ga s poti spravijo, in če drugače ne gre, naj ga ubijejo. »Jaz sam ga ubijem in vržem v brezno, tega jarega mladca,« je viknil jezno volar, tisti hrust. »Le daj ga, kar daj ga; dobro delo storiš; za nas vse bi bilo prav tako.« ga je podžigala zadnja sviujska dekla. In se je pridušil volar, da ne bo prej mtroval. dokler Pavel ne bo mrzcl... Kinalti zatem so grajski voziJi hlode iz gozda, v katerem je bil pri tistih belih peČinah grozovit prepad; pravili so, da je brez dna: kdor noter pade. ga nikoli več ni veu. In tako j^ naneslo, da je mirao tistih belih pečin vozil volar, tisti hrust. In sam Bog ve, kako se je to moglo zgoditi: prav ob brezdanjem breznu so volarjevi voli čudno zavili z uglajenega pota v stran, toliko da ni težki voz zdrčal in treščil z živaljo vred v prcpad. Le naglemu in umiiemu ravnanju Pavlovemu, ki je bil v pravem hipu na meslu, se je posrečilo, da so s skupnimi močmi preprečili neizogibno nesreco ter rešili voz in živiao. »HmU je zakrkal tedaj volar, tisti hrust, ki se je. zaklel. da bo Pavla ubil in v brezno rrgel, in rekel: »Gospod oskrbnik! Tukajle pokažite svojo modrost! Danes smo se rešili, kaj pa jutri? Tale prepad je treba odstraniti. ali ne? Samo vpraŠanje je, kako?« >Nič lažjega! Zasuli ga bomo, pa bo; saj je dosti skalovja in zeralje v gozdu,« odvme Pavel. >Res, v gozdu je dosti skalovja in zemlje, ali za ta brezdanji prepad ne!« »Tistile hribčck poleg brezna bi vendarle zadostoval za to jamo; Če ga pnikucnemo v njo ltv sedmino, tistile sprednji del, ki meji na prepad, se Še poznalo ne bo, da je bilo nckoč tu brezno.« *Tn Čc nima dna?« r »Nekje mora biti dno.« I Drugi so odpeljali hlode naprej, volarju pa se ni mudilo. Gre, nabere L si kamuov, se previdno uleže na rob brezna, me^e kamne vanj ter posluša. ¦ Bobaelo je, odmcvalo, a nič sc ni siišalo. da bi kamen kje obtičal, da bi ^liil kdaj padel na dno prepada. »Brezdanjc brezno je to,« pripoinjii volar. »Tudi s celim gričem zcmlje ga ne zasujejo, tako vam recem. Mladi ste, gospod oskrbnik. bolje boste slišali kot jaz. Stopite bliŽe in poslušajte, kako bobni kamen, dna pa nc doseže.«: >To ni mogoče,« odgovori Pavel. >No, pa vrzite Še vi par kamnov, da se prepričate, kako in kaj,* je silil Tolar. Tam nekje v daljavi zazveni tista romarska pesera. Pavel natancno sliši, kako pojo romarji: 123 •* \Yt\ ^i **gk #ub»4nix »Jezus je usmiljea bil, '. r^l za nas fcrvavi pot potil. Tekla jc, tekla rešnja kri za odrešeuje vseh ljudi...« Pa stopi Pavel bliže prepatla in posluŠa, ko vcže volar še drugi in tretji kamen v prepad. Posluša, a nič ne sliši, kclaj je padel kanien na dno brezna. Reče torej: »Zares, ta jama je globoka, brez dna pa vendar ni.« Tista romarska pesem brni dalje: >Jezus je usnailjen bil, za nas krvavo bičan bil. TekJa je, tekla rešnja kri za odrešenje vseh ljudi...« Pavel počepue zdaj ob prepad in vrže prvi kamen v brezno. Posluša, posluša... Sliši bobnenje, konca res ne sliii. Volarju lebdi pred očmi, za kar se je pred zadnjo svinjsko dcklo v gradu pridušil; lista romarska pesem brni šc dalje: >Jezus je usmiljea bil, za nas je s trnjem kronan bil. Tekla je, tekla rešnja kri za odrešenje vseh Ijudi...« Vrže Pavel drugi kamen v brezno in se še bolj k prepadu premakue. Posluša, posluša, a nič ne sliši, da bi se bil kanieu uslavil ali padel na dno ¦Volarju šepeče zli duh. naj stori hitro, kar misli, tista romarska pesem pa brni še dalje: »Jezus je usmiljen bil, za nas je nosil težki kriŽ-Tekla je, tekla rešnja kri za odrešenje vsch ljudi...« Čisto na rob brezna počene Pavel in vrže Še tretji kamen vanj in po-sluŠa. a nič nc sliši bobiienja- Sam ro-gati je menda pripomogel, da je tedaj 7-avrela volarju kri in ni nič pomišljal in brez krika in vika kar zjjlirbtno pahnil mirno poslušaioče&a Pavla v brt*zdanji prepad. »Nikoli vcč te ne bo ven, nikoli veČ ne boš glcdfll bož-jega sonca, ii priganjač grajslci, ti!< Tako vjjije v svoji maščevalnosti zma-govalno volar in daje s tem duška vedno vecji tesnobi srca, ki ga je ua-eukrat zgrabila in začela duŠiti. Še vpije: »Nikoli, nikoli vcč ne boš nad nami gospodovalo, ti smefisče jare go-spodc! Z vsakun bom tako pomedel. kdor bi sc še silil nad nas!« Tako je vpil, da bi pre\"pil v duši črno grozo... Veter pa je zapihal in še glasueje je douela romarska pesem: ~j». ij^ »Jezus je usnuljen bil. " ¦ !•*««*¦** za jias krvavo križan bil. Tekla je, tekla reŠnja kri za odrešenje vseh ljudi...« * Hlapci so spraševali volarja. ki je pozno prispel domov: *Kje si se mudil? Ti je raar nagajalo? Dolgo si se mudil, dolgo...!« Volar je molčal. Še so ga spraševali: »Fa kje je novi gospod oskrbnik?c Volar je niolčal. »Kaj nista šla skupaj ?* Volar ne reče nič. Spogledovaii so se sedaj hlapci in niso vedeli, kaj bi Še govorili. Temni pogled volarjev ni pomenil nič dobrega. Znano jim je bilo, kako se je bil pred svinjsko deklo zaklel. In vsak je slutil isto... Prilika je bila... Tudi trde hlapce je zgrabila skrb in jih duŠila... * S lesnobo v srcu so iskali mladega grajskega oskrbnika sedem dni in sedem noči. Tudi volar ga je iskal. Zdaj je bil plah in pobit in brez moci, kakor Jndež, ki je bil izdal ncdolžnega Jezusa. Iskali so ga zaman, niso ga dobili. Prejasni gospod grof je žalovnl za njim, da bi za lastnim stnom nt' mogel bolj. 8. Na drugem svetu. avel je medtem padal v breznu, romar-ska pesem, tista žalostna, je že davno utihnila; zadeval se je ob skalnate stcne in še vedno padal... Naposled je padel na veliko seneno kopico ... na drugem svetu. To je bila sreca zanj, da je padel na kup sena. Kje bi sicer iskal svoje xide iu kosti? Bil jo strašno zbit in razmesarjen in se-veda — mrtev. Tam v bližini je stal sivi starec, Vetrov oče, z velikimi grabljami v rokah. SuŠil je seno, ga zgrabljcval in zdcval t veiike kopice. Ko je opa-7il, da jc izpod odprtega stropa, ki vodi na oni svet, z veliko silo padJo nekaj na seneni kup, je dal grablje iz rok ia šel pogledat, kaj bi bilo. In ko je pogledal, je videl, da leži vrhu kopice, ki se je po padcu mocno vdala, nakažen mladenič. Še za bucikino glavico uiina zdrave kože na sebi, ves je v krvi ii\ zaČrneliK TanaK. Starcc ga primc za roko in mu potiplje žilo: še iskrice življenja ni bilo več v njem. »Tako mlad, pa že mrtevU vzdihne dobri Vetrov oče, zakaj globoko v sree se rau je zasmilil ubogi mladec. Takoj nato zakliče: »Hej, mili vetrc, Jugov Jugec! Hitro na noge in priveslaj senikaj k menilc Lahen vetrc je zavel, bil je to mili Jugov jugec, se ustavil pred sivim starcem, Vetrovim očetom, in vprašal: »Dedek, kaj želite?« 125 »Tegale ranjenca rahlo odnesi tja k studencu, ga tamkaj okopJji v mrtvi vocti, nato ga prinesi zopet nazaj. Naglo!« Mili vetrc Jugov Jugec: »Hajdi, ranjenec, vsedi se name, na moj hrbet; feitro, kakor bi ustrelil, bova pri studeneu z mrtvo vodo.« »Ranjcnec je mriev: zavij ga v bele rjuke in odnesi na mehkih pcr-nicah k studencu!« Hitro ga je mili vetrc Jugov Jugec zavil v bele rjuhe, ga položil na mehkc pcrnice ter ga odnesel po zraku k studencu z mrtvo vodo. Je zašum-Ijalo v prviČ: mlaclec se je že kopal v studenčni kopeli. Je zašumljalo v drugo: mladec je bil že skopan. V čudodelni mrtvi vodi so se mu zacelile vse rane, tako da se ni prav nic poznalo, kje je bil zbit in razmesarjen; vsa koža mu je bila cela, še za bucikino glavico ni bila več ranjena. Je za-Šumljalo v tretje: mladec je ležal iznova na velikem senenem kupu pred starim Vetrovim očetom. Nihče bi ne bil mogel verjeti, da je bil res kdaj ta mladec tako silno razmcsarjen in zbit. tako mu je pomagala čudodelna kopel v studencu, a bil je še — mrtev. >Mili vetrc, Jugov Jugec, hvala! Odstopi zdaj-'* je rekel sivi starec Vetrov oče. Mili vetrc Jugov Jugec se je močno napihnil; Šc prcden se je poslovil od svojega deda, Vetrovega očcta, je pihnil ta vanj: rahla sapica je zaTcIa in mili vetrc Jugov Jugec jo je zibaje se odveslal in izginil v očetovo hišo, v prostrani dom vetra Juga. Sivi starec, Vetrov oče, je nekaj hipov ob-stal ob velikcm scncnem kupu in zadovoljno rao-tril zaceljenega mladca. ki je padel daleč z one-ga sveta in prebiva se-daj v njcgovem podzem-skt-iu kraljestvu. Nato pa je hitel k studenčku živc vode, ki je prijetno žu-borela za dober streljaj proč od tatn, zajcl iz studenca žive vode za pol čutare. jo pogledoval proii luči in ko je obrnil pogled proč od posode, je vzkliknil: sPrava je, čisto prava!« Z veselim obrazom je stal s čutarico v roki zopet pred rartvim. mladccm ia ga trikrat poškropil s Čudodeluo živo vodo. PoŠkropil ga je z živo vodo prvič: mladenič se je pomladil, za nekaj let je bil mlajši kot prej. Poškropil ga je z živo vodo v drugo: pomlajcni mladeniČ je začel gibati z glavo, mahati z rokaini in suvati z nogauai. PoŠkropil ga je v tretje z živo vodo: pomlajeiLi in z vsemi udi gibajoči mladec se je predramil in obndil v življeuje ter hkraii začntil tako silo v sebi, da bi zmogcl griček prekucniti tam v grajskcm gozdu in sam zasuti brezdanje brezno. Debelo je gledal okrog sebe. Nič ni vedel, kje je. Po uše-sih. mu je 5e brnela tista žalostua roruarska pesem: »Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil. Tekla jc, tekla rešnja kri za odrešeaje vseh ljudi...« Spomnil se je zdaj, da je s kamenčki meril globino strašnega prepadu ob tistih belih skalah v grofovem gozdu; ko je v tretjc vrgel kainenček v brezno in štrbunknil tudi sani vanj, kakor da bi ga bila neka sila pahnila noter. In je padal, padal, padal... In ko je padal, je v glavi izračunaval globino brezna, v srcu pa mu je odmevala romarska pesem: »Jezus je usmiljen bil.. .« Naenkrat pa je vse obmolknilo, se s+eranilo in se v globoko spanje vtopilo. Nič ni torej vedel, kje je sedaj in kam je padel. Na to sencno kopico? Je mar senena kopica dno strašnega prepada ob belih skalah v gmfovem gozdn? Čc je, potem je imcl volar prav, ko je trdil, da cel gricek zemlje no zasuje brezdanjega brezna. Pa kako, da sc počuti tako zdrav in krepak? Kaj se ni nič potolkel, ko je padal, padal, padal...? AH je mar umrl in je zdaj na drugem svetu? Zadnja niisel ga je Čudno presunila, da je kar poskocil pokonci, se zravnal in se ogledoval. Bil je zdrav in vesel; oj čudodelna iiva voda ga je pomladila, tako da ni bilo na vsem svetu zdaj goršega fanta. Ali kje je vendar? (Dalje.)