r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah j|l V«Ua za vse leto ... $6.00 | Za pol leta ..... $3.00 m Za New York eelo leto - $7.00 ill Za inozemstvo celo leto $7.00 jy NARODA n The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. List slovenskih .delavcev v Ameriki. 75,000 Readers, I TELEFON: CORTLANDT 2876. -u-----■" . --1-ir 1 1 -----T- s----■ -■ ■ "U 1-—..... ■ Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879, TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 22. — ŠTEV. 22. • NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 26, 1924 SOBOTA, 26. JANUARJA, 1924. VOLUME XXXII. — LF-TNIK XXXII. S KONVENCIJE UNITED MINE WORKERS Premogarji, zbrani na konvenciji, so debatirali o "radikalnih" slučajih. — Obtoženi možje so zahtevali zaslišanje glede svojih slučajev. — Resolucija krajevne premogovne unije v Harlanu. — Predsednik Lewis bo baje lahko sam obvladal položaj. Indianapolis, Ind., 25. januarja. — Xa današnjem če-1 rt eni sestanku premogarske konvencije so bile predložene zahteve, naj konvencija United Mine Workers of America zasliši tri takozvane vstaške voditelje, namreč William Z. Posterja iz Cliicaga. Duncan McDonalda iz Springfielda, 111., in Tliomasa Meyerscougli iz Pittsburgha in da naj se undi vsem trem priliko, da odgovore na obdolžbe, dvignjene proti njim. Najprvo naj bi se razpravljalo o McDonaldu, uredniku In lust rial Review in prejšnemu predsedniku prenio-uarske organizacije v Illinoisu. K<'solucija, katero je poslala krajema premogarska unija v Harlan, Ky, je zahtevala,- naj zahteva mednarodna premogarska organizacija opravičila McDonalda in sub-distriktiiih uradnikov, ki so prevzeli okraj številka 19 iz iztočnem Kentucky-ju in Tennessee-ju." V resoluciji se je glasilo: *4 Roke proč od okraja 19, ker smo prepričani, da sta predsednik Lewis in izvrševalni svet zmožna obvladati položaj." Poročilo resolucijskega komiteja je soglašalo v t cul delu z resolucijo, ne pa v onem delu, ki bi zahteval opravi-čenje. Radi tega črtanja so dobili člani iz Kentucky o-kraja prvi ]>riliko, da govore. Razpravi o tej resoluciji je sledila pretnja podokraj-ucna tajnika John Watta iz Springfielda, 11., da bo izsilil poklic McDonalda pred konvencijo. Nad al j ni delegat je objavil pozno včeraj zvečer, da je Meyerscough. v Indianapalisu, da čaka zaslišanja in da mu je treba treba dovoliti to ugodnost. Meyerscough je bil izgnan iz unije in predsednik Lewis ga je včeraj imenoval sotrudnika lista "Progressive Miner", ki je dolžil Lewisa, "da je izdal antracitne premo garje"'. Priziv Meycrscougha je bil izročen komiteju za pri-zive in pritožbe. Zahteva, naj se zasliši Williama Z. Fosterja samega je imela za posledico brzojavko, katero je poslal Foster tajniku in blagajniku Greenu. Brzojavka se glasi: "Dobil sem informacije, da je sedaj pred konvencijo resolucija, katero je vložil mednarodni organizator, Ben Williams potom lokalne unije v Taylorville, Tli. in v kateri se me zlobno napada kot sovražnika United Mine Workers of America. "Prosim, da se mi nudi priliko odgovoriti pred konvencijo. United Mine Workers ne bo obsodila linijskega moža, ne da bi mu dala prilike, da brani samega sebe. V ta namen bom odpotoval v Indianapolis.'-5 ^ MEHIŠKE ČETE NA AMERIŠKEM OZEMLJU. FEDERALIST) SO ZAVZELI DVE MEST! Federalne čete so se polastile dveh mest v Tampico. — Ob prihodu Obrcgonovega vojaštva so se vstaške sile razpršile. — Inozemci se vmešavajo v mehiške notranje zadeve. — Obregon ima seznam vseh onih ki podpirajo .mehiške revolucijonarje. •o!< (H la. POSREDOVANJE VLADE JUTRI SE BO VRŠIL V STAVKI STROJNIKOV Mexico City, Mehika, 25. januarja. — "Zvezne pod poveljstvom generalov Macias in Lara s<> zavzel«-ropero in Aeamixtle, dve važni točki v Tampicn p«-n skem okraju. VstašL so izgubili dvajset mož." Ta! glasi v neki objavi vojnega department a. Objavilo se je tudi, da napreduje zvezna ofciizh: ti Vera Cruzu soglasno z načrti. Brezžične informacije, katere j<- dobila zvezna \ pravijo, da so vstaški voditelji sklenili za slučaj, da |. !•• Esperanza. poslati genrala8ancheza z glavnim del«»ni v-i.:-skili čet v pokrajino Tehuantepei-a. ki, v. -oddelek mehiških vojakov, ke- tt /1 i i - - M no Indi | ^ re\oiuci^onarjev v \ era ( ruzu. >adaljni n:<<* v bili šli'skozi Ar* 1 ^^ Pomanjkailje upanja, da jim bo mo-oče «'bdrž; ' - MI )i i b i s ozi . r'-(].a £-a- Združenih držav. Indijanci so! n.a v Celava se glasi, da se je hit l"< ► } iričfln iz va jm i- !■ zaviti v ameriške armadne pi a- [fijski načrt proti ustaškemu generalu Estrmla. ki ; ! : šče ter nosijo ameriške armad- I Sprejet po razpršen ju sil Est rade. Pričakovati j«-. <;,• ne klolmke. Spodnja slika nam{do pričele federalne čete kmalu zasledovati pos.M -predstavlja par avtomobilom, I kolone vstašev. V vojnem departmentu so zanik; 1 katere su tndi prevedli po ame- ročila, da so lojalne čete zasedle (inadalajaro^ riškem ozemlju- Slike so bile; i -i- i : neaseaniku tJbregonu so bih poslani seznani' m. . . vzete ob prihodu v Juarez. Me-',..ir 1-0+*«.« r.« i - . - . ce\. Katere se doizi. da se vmešavajo v mehiško i... : zadeve in prav posebno imena onih. o katerih s dom da na tajnem podpirajo revolueijonarje. Nam izgnati te inozemce iz dežele. V -. /nam >.» vk vilni španski podaniki, večinoma v. ki krog Pueble. Voditelj revolucije, de la I Inert a j«* obljnhi zavarovala vstaška vlada, če ho u>pe>na, vt '" KROGLA JE KONČALA ZLOČINSKO KARIJERO •n v i k zemljiški LENINOV POGREB ^ JT^ ^ Anglija pričakuje vladne akcije i Leninovi možgani so tehtali 1340 v stavki strojnikov in kurjačev. gramov. — Lenin je umrl vsled Boji se, da se bo gibanje razši- okorenelosti žil. — Bolezen je rilo na druge organizacije že- podedoval po svojem očetu, lezniških delavcev. _ : Moskva, Rusija. 25. januarja. London, Anglija. 2">- jan. — Uradno je bilo objavljeno, da je Xew Yorku. ' hookey" igro Tisoči 'in tisoči ljudi ka.tere je bil usmrtila krogi j a policista, ko je skušal razstreliti v Detroitu neko blagajno. Detroit, Mich-. 25. januarja. — Pred petnajstimi leti je ljubil Charles J. Baker, takratni šolar v _ in pogreb zamrlega ministrskega i raditega so ga poslali v newvor- HAGEN JE KRIV UMORA PO DRUGEM REDU. Po triurnem posvetovanju so porotniki spoznali krivegra umora po drugem redu bivšega policista .1. A. Hagena, ki je usmrtil f>. septembra gostilničarja J. C!al-vina v njegovi gostilni na 3. Ave.. Rrooklvn. UMOR IN SAMOMOR. Philadelphia, Pa., 25. januarja. 371etni mizar David Tryon je danes usmrtil lepo mlado vdovo Mrs. Lilian Bowles- zatoni pa ustrelil samega sebe. Kaj ga je napotila k temu groznemu činu, se zaenkrat še ni dalo dognati. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA RarpoSllJa na tadnje poŠte in izplačuj3 "Poštni črkovni zavod" In "Jadranska banka" v LJubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pač ca hitro lzplaCllo najugodneje. 1000 Din.......$12.40 2000 Din. ...... $24.60 6000 Din. ...... $61.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tlaoč dinarja« ra&unlmo poaabaj po> 19 cantov sa pcltnlno In druga atroike. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje poŠte ln lzpla&oje "Jadranska banka" t Trato, Opatiji ln Zadru. 200 lir ................$ 0.90 300 lir ................$14-75 600 lir ................$23.75 1000 lir ................$46.50 Prt nakazilih, ki maiajo manj kat tO® Ur ratunlmo poaabaj po 1» oantav za poitnlno In druga atroika. Za pdliljatve, Id prisegajo znesek pel ttoel dinarjev ali po dra Umi Ur dovoljujemo po mogočnosti Se posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnapcej.. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Clefa izplaWl ▼ ameriških dolarjih glejte p—efcen egiaa ▼ tem Hrta. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa. New York Bank Draft FBANK gAirsncn. STATE BANK Tal.i tirna—t essr New York, V. T. dUsjuwk na -HOI spravilo v zadrege ter jim p<>-i predsednika. Nikolaja Lenina, vzročilo težkoče prek in j en j a že-^ preložen od sobote na nedeljo, leznškega prometa, pričakuje želj-1 Moskva, Rusija. 25. januarja, no intervencije vlade, da napra- j Profesor Abrikolo.v ki je balza-vi konec Associated Society of j miral truplo prejšnjega ministr-Locomotive Engineers and Fire-|skega predsednika, je izjavil na-meT1- J slednje: a. da so 340 gra- delavski minister in Miss Marga- | mCv in da so bili v življenju te-ret Bondfield, parlamentarna Jaj- j žjj. fvte moganov so bile globoko niča delavskega ministrstva že j zarezane, kar znači človeka veli-st-orila prve kora kt- .oložaja je strah, da se bo gibanje razširilo v druge! organizacije železniških delavcev. Ta strah je bil povečan vsled včerajšnjega sestanka ševalnih uradnikov stavkujoče unije ter -zastopnikov Amalgamated Engineering Union, kajti; QVAJSET ŽRTEV EKSPLOZIJE domneva se. da pomenja ta sesta- terij« . jan. — V neki tukajšnji kemični tovarni je eksplodiral kisik. Pri tej priliki je izgubilo dvajset oseb življenje. Od prvega početka so bili nekateri okraji manj prizadeti kot pa drugi. Dočiin je na pri mer v južno-zapadnemu delu dežele železniška služba povoljna, je ena sekcija Midlanda brez vseh vlakov. Londonski okraj je močno pri zadet glede prometa s potniki. Pošta je vsepovsod močno za-kasnjena. Številni poljedelski o kraji so bili brez pošte odkar je izbruhnila stavka, a poštni uradniki pravijo, da se tozadevni po ložaj hitro izboljšuje^ < ško Truancy School. Danes pa je bila končana karijera Bakerja. ki je bil znan policijam pol ducata mest kot zakrknjen zločinec, ko ga je zadela v glavo kroglja policista. ko je skušal s svojimi tovariši razstreliti neko blagajno. Policija j«» odkrito vesela, da jo je smrt oprostila starega in obupnega sovražnika. Edina oseba, ki bo mogoče resno žalovala za njim, je neka deklica v Clevelandu, ki je pred dv«»mi leti riskirala pro^ stust v brezupnem naporu, da ga reši iz celice. New York, Buffalo, Cleveland, Detroit in druga mesta so pozna=. la Bakerja ali z njegovim resničnim imenom ali številnimi izmišljenimi imeni, katerih se je posluževal. Deček, ki je igral **4 hookey'' ter bil zasačen se ni mogel rešiti z begom, ko se je pričel pečati z bolj resnimi zločini. Odslužil je kazni v Ehniri, Sing Singu in drugod radi zločinov, ki so vključevali tatvine av* tomobilov, napade, vlome in drugo. Pravijo, da je nekoč pobegnil iz Sing Sin ga. V policijskem glavnem stanu v Detroitu je bila potegnjena sedaj rdeča črta preko seznama njegovih doživljajev in pustolovstev. Ustrelil ga je policist, ki ga je zalotil s tremi tovariši, ki so skušali oropati blagajno Grand Rapids Furniture Company na Woodward Avenue- Njegovi tovariši so brli ujeti, eden med njimi močno ranjen. Pred dvemi leti so šli detektivi iz Detroita v Cleveland, ko so dobili sporočilo, da živi Baker tam v nekem stanovanju. Ko so odprli s silo vrata, so našli v sobi lepo deklico, neko Mildred Howard, ki je ratvno zlila vsebino neke steklenice t lijak. lastnike in (la bo vrnila posestva, ki vsled zemljiške zakondaje. Ta ohljuki la veliko gibanje med prizadetimi in la Huerte. lice iver v Čeprav se ji je posrečilo vreči steklenico skozi okno še predn« so jo mogli prijeti detektivi. >-> je ugotovilo, da je vsebovala steklenica nitroglicerin ali "župo" za razstreljevanje blagajn in natančna preiskava stanovanja je spravila na dan do«-t; vlomilnega orodja. Baker je bil aretiran ter deputacija vodnih INVALIDOV NA DUNAJU. Dunaj, A \ Včeraj s.- j.. mentom 4(X) i vorniki, ki ^ hove -n I.-. - zr -.ju prizna lidi n palieaini hali p<> zraku-Vladni ^t- tla takoj lzj poslan v ječo. iz katere je bil iz- y j- puščen šele pred par meseci. Ko so preiskali obleko mrtvega zločinca. s.» našli v prsnem žepu sliko Miss Howard. j b„ vla(la (~.irn[ — To je edina stvar, ki kaže. njihovim zaht da je sploh imel srce. — j»* rekel I neki detektiv, ki je imel ž krat opravka z Bakerjem. vec- HADINGOVT VDOVI NE BO TREBA LEPITI ZNAMK. Washington, D. C., 25. jan. — Danes je podpisal predsednik predsednik Coolidge prvo predlogo. katero je sprejel kongr**-. Predlogo dovoljuje vdovi pokojnega predsednika Hardinsra prr>-sto uporabo pošrte- Po ameriški pošti bo lahko pošiljala vse. kar bo hotela, ne da bi ji bilo treba za to plačati kake pristojbine. NEMŠKI LLOYD SE BO OGLAŠAL V CHERBOURGU. Plymouth, AnsrHja. u Pa robrodna družba S Lloyd bo obnovila >y> Plymouthu in < 'herb • metu iu<' I Bremen'im Yorkom in prvi pam prišel >emkaj v prič< Tki ja. bo Stnfttrarr. Pred vojno j»i olr^taj; ska eksj»resii;i služba, nemška izsHjenišk;i k\ države izčrpana 1. zaenkrat >bižba le it!«'-- 7. ) POROKA JAPONSKEGA GENTA. RE- Tokio, Japonsko. 25. januarja. Ko se bo peljal japonski prine-regnt s svojo nevesto proti cesarski palači, bo stražilo pet šest tisoč policistov. Vsak sumljiv človek bo aretiran. OBRAVNAVA PROTI LUDEN-DORFFU IN HITTLERJU. Berlin, Nemčija, 25. januarja. Iz Monakova poročajo, da se bo začela obravnava proti Luden-dorffu m BSttlerju. znanima separatističnima voditeljema, dne 18. februarja. Obtožena sta veleizdaje. ITALIJANSKI KABINET KAZ-PUŠČEN. London, Anirlija. 24. januarja. Laški kralj Viktor Emanuel je danes podpisal dekret. > katerim razpušča italijanski parlament. Tozade-vno poročilo je < n-. Ta termin hočejo razširiti na šest let. ysaki dve let i naj I>i se volilo tretino poslancev. Ta novi način bo uveljevljen že pri volitvah, ki se bodo vršile meseca maja. Francoski človek bo potemtakem oropan vseh političnih pravic. Vladarji Francije so se poslužili tega skrajnega sredstva. To so storili v obupu, ker čutijo, da se jim snujejo tla pod nogami. Vedo namreč, da bi bile volitve v maju laliko zanje nsodepolne. ' Francoski parlament je bil slepo Poincarejevo orodje. Xai-ijonalni blok v njem je vedel, da s Poincarejem stoji in pade. Večina v parlamentu je plesala kot je sviral Poincare. Pnim-arejeva politika pa ni žela zaželjenili uspehov. Možak je imel krog sebe zbrano lepo družbo, ki se je slepo pokorila vsakemu njegovemu povelju ter uvaževala vsak njegov migljaj. A' zadnjem času se je pa precej izpremenilo. Pristaši so pričeli zapuščati Poincareja kot zapuščajo podgane potapljaj« >eo se ladjo, < V bi se vršile volitve tako kot so se dosedaj, bi sedanjim vladarjem brez dvoma zaklenkal mrtvaški zvonec. Vs led tega je treba nekaj ukreniti, da se reši, kar sc da rešiti. Iz te zagate bi bil edin izhod: pri volitvah meseca maja naj se izvoli samo eno tretino novih poslancev. Ta odlok je posledica obupa. Poincare ne pozna drugega sredstva kot brutalno silo. Se vse. kar je dosedaj dosegel, je storil s pomočjo brutalne sile. Toda vsaka pesem je le nekaj časa lepa. Izza sklenitve miru pa do današnjega dne je bila francoska zunanja politika nasilna. Sedaj se je pa treba poslužiti nasilja tudi proti franco skemu narodu. Na ta način hoče Poincare utrditi svoje stališče. Novice iz Slovenije. D opisi. Detroit, Mich. V. ;v-t >»• odlašam iz Detroita. vsa lista pisma, ki sem jih dobil. '< in potom odjrovarjam. Ravno v-'ia i jr pivro.j hud mraz tukaj in to /,ti»mi.je il«< d rugate. Tisti, ki nameravajo priti v Detroit, naj ne prhlejo pr»nl moštvom marcem. Tudi zdaj se dela dobe, a jili pre-viv T>rihaja v Detroit. So pa nekateri ljudje čudni. Misli, ko sem I m da ir i morda ka.r na postaji kdo čaka z delom. Ko l>o bolj iiL-odno* bom zopet poročal. A. Janesicb. Iz Belokrajine. Vr Poljanski dolini sta se pojavila zopet dva volka, ki sta menila j Vri šla izz kočevskih gozdov. Lov .i" letos precej dofl>er in je zlii^t i precej zajcev. Tudi srn je pn.eej padlo. Miio«ro nevolje povzroča zopet oej^tvo, da naši ljudje d<^bivajo sadike za .s m reke iz Kočevja, ker .-•'» s1 c jelke iz črnomaljske drevesnice v lJukovje. Če bo potem ljudska nevolja zopet prihipela do vrha, bodo pa zopet oblasti z\Ta-rale vso krivdo na druge. Na Talčjem vrhu je osaovamo potresno opazovališče, ki ga vodi t an h »šli i nadiu-itelj Albin Čebu-lar, ki je znan tudi kot izboresn }*reparator in nagačevaloc živali. Ce bi imeli Talčani malo več srnini a za p<«šten šolski vrt, bi imeli potem tudi lahko več koristi. Letošnja vinska kupčija je bolj mrtva. Dobro se je prodala portu-galka, ki je dosegla cono 32 kron Jnomi, za liter, Il-ojaki v Ameriki, ali ste videli, kakšne čase snio dočakali? Drugi pa ne morejo proda/tri svojega pridelka, ker niso hoteli slu-šati strokovnjakov in jih noičejo ni danes. Prav se jim godi! Kdor noče napredovati milom, ta če po prilikah šilom. ' V Adiešičih je urnjla po dolgotrajni bolezni Ivana Adlešič, stara komaj 22 let. Bila je svoj Čas lepa in močna eura, pa je, žal, postala žrtev za vratne bolezni. Imeli smo jo vsi radi in njen lep pogreb je pričal, da je bilo to res. Zadnji čaA^smo dobili prav ofb-čuten mraz in precej snega. Kolpa je ob bregovih daleč zamrznjena. V G ri bij ah osnovano tambura-sko društvo zadovoljno napreduje. Opazili smo zelo, da je preme-nil bivši Luschdr iz Podzemlja štacunsko tablo, ki je prav lepa in v narodnih barvah. Enkrat bo treba prijeti še Kofcheia za ušesa zaradi žaljive slike, ki še vedno tam visi v njegovem, hotelu, ki je znan zaradi raznih deLLkatnih ki-selie in zavrevk, ki jah prodaja. Švaba je res predrzen kakor stenica. , Razrešen je svoje dolžnosti kot okrajni ekonom g. Ivan Konda, ki je bil znan kot izredno marljiv predavatelj. Ravno se je začelo malo bolj oživljati gospodarski, gospodarski pouk, pa je kar naenkrat zagrmelo: nema novaea! Če bi se samo na 'bencinu prašte-dilO to, kar ga panepottrdbnem zgori, pa bi lahko ostali -vbi efko- ;jL-'lUdjej' krmiti konje. Ustavil je pri gost ilmi. Premetena deklica je menila. da je to čisto »prav in se je celo* ponudila, da steče k sosedu po ovsa, od tam pa se ni več vrnila. Izvošček jo je zatnru iskal iai se je moral končno vrniti sam v Maribor, kjer jo je naslednjega dne izsledila policija, toda brez denarja, tako da je moral izvo-šček resignirati na zahtevani zaslužek v znesku 300 dinarjev, ki jih je prepozno zahteval. Bazne tatvine v Ljubljani. Xa V odmik oveni trgu je neznan žopar izmaknil Mariji Jarnnik listnico s 100 Din. ulice so neznani zlikovci 24. dec. odnesli približno 200 kg .stare ein-kove pločevine, vredne 500 Din. II krojaškemu mojstru Antonu Reisnerju na Res^evi cesti št. 7 so se dne 28. decembra oglasili 3 vojaki ter mu je eden izmed njih odnesel črne hlače vredne 1000 Din. Istega dne je oduetsla neka stara ženi-ca stranki Albreht v Sodni ulici štev. 5 izpred stanovanjskih vrat 173 Din vredno preprogo. Dijaku Vallandu je bila na drsališču 44 Ilirije*1 ukradena suknja, vredna 1000 Din. Kovaškemu mojstru Ivanu Ko-govšku iz Dravelj je bilo ukradeno s kolesa na Kralja Petra trgu več kovaških potrebščin v vrednosti 200 Din. Potni list za Ameriko je bil u-kradeu Ivanu Lotriču iz Dovjega. Milijonska škoda. ykoda v sled poplav v Sloveniji znaša 18 milijonov dinarjev. Tragična smrt akademika. V Kranju se je smrtno ponesrečil dne 3. jan. opoldne Stanko Pe-trič, slušatelj filozofske fakultete ljubljanske univerze. Ob bregu Kokre je nabiral bršljan ža dekoracijo dvorane pri plesnem venč-ku gimnazijcev, ki bi se imel vršiti v soboto 5. jan. Raz pe^ne je padel 20 metrov globoko v strugo Kokre in si razbil lobanjo ter zlomil levo roko in nekaj reber. Ponoči je podlegel ranam. Bil je blag značaj, nadarjen dijak in neumoren delavec pri nar. društvih. Zdravstveno stanje^Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 23. do 29. ttec. to-le statistiko: Umrlo je 14 oseb, 6 moškega in 8 -ženskega spola. Smrtni vzroki: življeuska slabost 1, jetika 3, druge nalezljive bolezni 1. možganska kap 1, drugi naravni smrtni vzroki 7, slučajna smrtna poškodba 1. Med teni časr>m se je rodilo 30 otrok, 19 ženskega in 11 moškega spola (2 mrtvorojen ca). Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 1, griža 1, duši j i vi kašelj 1. 60Ietnica Frana Krapeža. I Po vsej Sloveniji dobro znani ljubljanski kavarnar in restavra-ter v Zvezdi, Fran Krapež, je praznoval 1. jan. 60Ietnieo svojega rojstva. »Jubilant spada med one naše redke obrtnike, ki so si z brezprimerno marljivostjo, svojo sposobnostjo in izredno podjetnostjo ustvarili evetoče podjetje, ki je danes v ponos Ljubljani. Kot navdušen narodnjak je stal vedno Krapež tudi v (prvih naprednih bojnih vrstah in podpiral z veseljem vsako narodno društvo gmotno, bodisi z lastnim delom aLi nasveti. Še danes je ponosen član Sokola. Njegova Narodna kavarna je bila leta zbirališče narodnega in naprednega ljubljanskega občinstva. Danes je njegova Zvezda shajališče pol Ljubljane. Energičnega, podjetnega in obenem skromnega moža diči na drugi strani izredno blago srce. Veliko, veliko je storila desnica, kaff ne ve levica. Ni jih malo, ki se bodo sedaj s hvaležnostjo spomnili nekdanjega svojega dobrotnika. Sedaj ima v najemu lokale nekda-njega ljubljanskega Trutzburga, bivše Kazine, ki je prešla po prevratu v slovenske roke. Poprej zapuščeno kavarno, restavracijo in klet je preuredil v pqpoilnoma modernem slogu, tako da je podjetje Ljubljani v resnici laliko v ponos. Vojaškemu naboru so se odtegnili: Franc Krampelj iz Carkelj, Alojzij Zaletel od istotam, Martin Kerin iz Drnovega in Ivan Kun-tarič iz Krškega ter jih vsled tega zasleduje vojaška oblast. Od svoje matere pobegnil je 27. dec. 121efcni Leopold Janže-kovič, stanujoč v Sp. Šiški. Žejen in lačen kandidat smrti. Pred nekaj dnevi je prišel iz Gradca v Ljubljano 221etni Friderik Sušnih, po poklicu pekovski pomočnik. V nedeljo 30. dec. je zašel brez denarja v gostilno "ipri Lozarju1' na Sv. .Jakoba trgu. Tu je med jedjo dn pijačo napisal svojim znancem v Gradcu zelo gin-Ijivo pisemce, v katerem jim sporoča, da ga čaka ječa ali drugi izhod, da si vzame vrv in se obesi. Končno pa se je vendarle premislil, ker mu ni bilo ne eno ne dru-jo povšeči. Pričel je motati na razne načine natakarico, da bi se neepaženo izmuznil iz gostilne. Toda bistro oko natakarice Mici-ke je njegovo namero kmalu spoznalo. Da ga spravi vsaj začasno na gorko, je poklicala stražnika, ki ga je odgnal v zapor. Opeharjen dobrodušen irvošček. Mariborski izvošček Jernej Tr-novšek se je minule prasnike prepričal, da preveliko zaupanje v žensko poštenje ni na mestu. Na Grajskem trgu ga je najela neka komaj 15letna brezposelna služkinja Jožefa Rata j za vožnjo iz Maribora v Ptuj. češ, da (gre na ptujski kolodvor čakat neko gospo. Kljub mrazu je izvošček zapcegel, ne da bi zahteval vnaprej p&ačila in peljal dekKco v Ptuj, kjer pa pričakovane gospe nista našla. Izvošček je moral punčko zopet peljati nazaj v Maribor. Na pol pota 1 fe- J«žu Dreafcem ydjM *' rtroV^juprtMada "inkaail je «vc6eek spomnil, da je treba Peter Zgaga Iz Pariza poročajo, da je bila tam sklenjena pogodba med francosko vlado in vlado Cehoslova-ške. .Pogodbo sta podpisala francoski ministrski predsednik Poincare in Čehoslovaki zunanji minister dr. Beneš. V kratkem bo sklenjena pogodba tudi med Jugoslavijo in Fran« cijo- Med Francijo in Poljsko je le sklenjena. Te dni bodo prišli v Rim jugoslovanski zastopniki tea- podpisali , z italijanskimi zastopniki pogod-Simonu Praprotniku iz Jenkove bo Reke. Govori se o pogodbi med Anglijo in Rusijo med Francijo in Rusijo, med Ameriko in Rusijo. Pogodba pogodba. Kamorkoli človek pogleda ne vidi drugega, kot sklepanje pogodb. Po mojem mnenju bi bilo pa najboljše in najpravilnejše. če bi države najprej sklenile važno pogodbo s sv. Katarino oziroma ?. zdravo pametjo. Le v tem slučaju bi zavladal trajen mir na svetu in bi ljudje res kaj imeli od življenja. Izvoz lesa iz Slovenije. "Jul.ro" poroča: Izvoz lesa iz Slovenije je skoro i}>opulnoma opešal, odnosno izvršujejo se še največ stari kupčijski zaključki. Tako za Italijo kakor za Švico so naše cene previsoke. Na italijanskih tržiščih nam je začela zaradi toga zopet močneje konkiu-irati Avstrija. Naš les pride predrag zlasti tudi zaradi previsoke prevozu i ne. Pri sedanjem stanju je podoba, da se bodo morale cene lesu znižati. Odlikovanje nadučitelja. Fran Ijaiznar, nadučitelj v Prim-skevem pri Kranju, je za svoje delovanje na prosvetnem polju odlikovan z redom sv. Sa ve 4. razreda. Himen. Na novega leta dan so je porotčii v ljubljanski evangeljski cerkvi inž. Nikolaj Ronžin, bivši pravi asistent na ljubljanski tehniški fakulteti, z Valesko Pire, inženjer-ko, hčerko ljubljanskega odvetnika dr. M. Pirea. Novopofočeaica sta se odpeljala na nova službena mesta v Pariz, kjer bosta delovala v tovarnah francoske družbe komične izdelke. za Največje trgovsko podetje na svetu. Ameriški poštni department je največje posamezno trgovsko podjetje na svetu. Potom njega se razpošlje vsako leto 18,000,000.000 ali 18 bilijonov predmetov ali pa še več. Leta 1922 je bilo od tega števila 12 bilijonov pisem oziroma povprečno po 112 pisem na vsakega moškega, žensko in otroka v /Združenih državah. Pisma, ki se jih vsako leto razpošlje, bi tehtala 133,350 ton- Pri tej velikanski te igrajo tudi ulogo pisma, poslana Joseph Triner Company iz vseh delov Združenih držav in Kanade ter vsebujoča naročila za Trinerjevo Grenko Vino in druga Trinerjeva zdravila. Vsakdo je zadovoljen ž njim in postane stalni odjemalec. Mr. Felix Kuczkowski nam je pisal iz Con-neautville, /Pa., 27. decembra: "Uporabljal sem Trinerjevo Grenko Vino zadnjih dvanajst let z najboljšim uspehom". Dobite ga pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil. Poskušajte tudi Trinerjev Liniment, ki vam hitro in varno pomaga v slučaju rev-matizma, nevralgije, lumbaga, ote&lin in ozeblin ter Trinerjev Mirilec Kaši j a, ki je izb orno sred In tudi ti prijatelj alt prijateljica. kt sedaj v pred pustnem času kuješ pogodbo za zakonsko življenja, se prej dodobra s svojo pametjo spoprijazni. * * * Se vedno se dobe v Ameriki ljudje, ki zabavljajo na Nemčijo. Zabavljajo, da je groza. Toda, to niso tisti, ki so se udeležili svetovne vojne ter so stradali po nemških taboriščih. In tudi. tisti ne, katerim so Nemci usmrtili kakega dragega. Pač pa tisti, ki so začeli^pred par leti špekulirati z nemškimi markami. * * * Vse na svetu je minljivo. Človek je zadovoljen s stalno službo. Pa je tudi stalna služba minljiva. Ze pride kaj vmes. pa je človek na cesti. Je pa na svetit stalen poklic, tako stalen kot stotisočletna skala. ~ ~ * ^ To je poklic tistih ljudi, ki delajo mir. Ljudem, ki delajo mir, ne bn nikdar zmanjkalo dela. * * * Amerikanei pravijo, da zaupajo v Boga. Tudi v ameriškem denarju so vtisnjene take besede. Če gleda človek divjanje ameriških a v t om ob i 11st o v, pride do prepričanja, da nekateri še če» mero zaupajo v Bogit-* * * Amerikanec je ponosen. V svo-j'ih nazorih glede domovine in države je neizpodbiten. "Moja dežela — pa naj bo slaba ali dobra — vseeno — moja dežela je!" Poglavitno geslo Amerike je pa: Ena država, ena zastava, en narod, ena vera, ena žena in dve politični stranki. Vse, kar je več. je kaznjivo. nepostavno in veleizdajalsko. 3. februarja bomo Šli pa v Schvaben Hali. • Tam bo imela Pershakova godba svoj koncert. Se nikdar ni melo nobeno slovensko društvo v New Torku veselice v lepših prostorih kot so tam. Godci se bodo postavili kot ponavadi. Torej na svidenje dne 3. fe- j bruarja. Pride naj vsak, ki hoče | slišaiti kaj lepega in vsak. katere- j ga pete srbe. j 3u§0simumrtka Ustanovljena ]. 1898 Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Presednlk: RUDOLF PERDAM, 938 E. 1S5 St.. Cleveland, a Podpredsednik: LOUIS B A LA-NT. Box 10« Pearl Ave.. T^r^f^, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN M O VEEN, All — Utk Arc Uuluth. Minn Vrhovni zdravnik: Dp. JOS. V. GRAHEK. I0S American Btata Bank Bid«., ••« Grant It. a| _ Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON EBASNTK, Room S06 Bake well Bid«., bor. DlaaaonC ts4 Streets, Pittsburgh. P«_ MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK BKRABEC, ««22 Washington Street. Denver, Cot«. < Porotni odbor. • ! LEONARD BLABODNIK. Bo* «»0, Ely. Minn. " " GREGOR J. PORENTA. S10 Stevenson Bids.. Puyallu*. Waah. FRANK SO RICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O. 1 Združevalni odbor: VALENTIN FJRC, 7«0 London Rd.. N. E-. Cleveland. Q. * ' . . PAULINE ERMENC, 3?3 Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mess. Avenue. Pueblo. Colo. ** " i ANTON CELARC. «11 Market Btreet. Waukegan. HL * Jednotino aradno glasilo: "Glas Naroda". » ■ ■ « Vse stvari tlk&joCe se uradnih ssdev kakor tudi denarne »olUJatv« naj se pcMlljaJo na glavnega tajnika. Vse pri to t be naj se pottlj* na predsednika porotnega odbora. Prošnje xa sprejem novih Članov In bolnllkaj ■pričevala naj se pofillja na vrhovnega sdravnlka. Jugoslovanska KatolIBka Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom M obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se sglaal tajnik« bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnit« n« gL tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s « člani ali i . •r lz Jugoslavije. Samomor zagrebškega trgovca. V Dugi ulici v ZagTflm s.» j«.' ustreli! dne '2. .januarja trgovec s špeeerijo Ivan Sutler. Samomor je '»ajt1 izvr^LI radi neuspehov v tr«r<>-vanj«, kakor tudi radi neugodnih n/dbtnskih razmer. Lepo novoletno darilo uradnikom. Iz !»e«tnada poročajo, da se je novem letu v vseh ministrstvih izvršila velika redukcija uradnikov. V vsakem ministrstvu je Iwlo odpuščenih po 2o0 do .'500 uradnikov. Ti uradniki so doihiLi kot oi(-pravulno dvojno mesečno plačo. Volkovi v južni Srbiji. Kakor ja\ ljajo iz Prist ime. je padlo v zadnjih dneh tamkaj toliko snega, da se je moral ustavit i ves promet. V nerodiinskem, hib-skeiu in grarani^kem s rezu je.saie^ nad meter visok. Postni avto. ki l>Ofsi-eduje promet nuni Uroševeeni in Prizrenom, se je zaril v globok snegr: 2 >0 seljakov iz okolice je s težkim trudim odmetalo sne albanski meji celo po 3 metre- visoki. Volkovi so s<_* s planili u-111 ali nil i v doline ter napadajo celo ljudi. V lieg-otinskem srezu i*az-rrgali vdov"o Belo Ki-stič, ki se je sama vračala »hI službe božje. Zavladal je silen mraz. Naistarejsi uradnik v Jugoslaviji. Komisija, za razvrsčenje uradni-Mov, ki ju je za svoje področje sestavilo ministrstvo ver. je pri prevedbi dubrovniškega kanonika Mata Pište ugotovilo, da je ije iznenadil t»»r so Pišto V znak priznanja prevedli v četrto skupino prve kategorij« z letno phieo *?S.iKjO dinarjev-. Don Mate !*!>>[:> je gotovo najstarejši državni uradnik v Jugoslaviji. Smrtna nesreča pri Zagrebu. A (.'emomercu p: i Zagreibu je vlak povozil neko R^»zo Majerič. i>reiska^ a, ki je bila uvedena s strani polirijn. je dognala, da je b:la I\iajerače\*a sama kriva svoje smrti, ker j«, kljub svarilom stala na progi, iji vlak se je bližal. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavljenja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. NOVA ZABIKIVA KHJIOA NA KRVAVIH POLJANAH $1.» Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivieg* I slovenskega planinskega polka. ( V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in g polkovem upora ter njega zakletvi. Knjiga. J« trdo vnbflj« S70 strani tat 80 aUk fa Tojan NOLU WAEODA 82 Cortlsadl ttra^ Mmm York, . - ■ ftLAS NARODA, 26. JAX. 1924 Položaj ameriških farmerjev. dohodka? Domneva se, da smo plačani za službo kolikor je pač vredna. Kaj pa je večje vrednosti kot Garodejna moč kač. V tropičnih deželah, kjer je mnogo strupenih kač. je razšir- Farmerji so iz vo je vali vojno in odlikovali smo jih z dvoj- so živila? Farmerji jih proizvaja-nim križem cen kot so obstajale pred vojno .— Mi vsi a mi dopuščamo, da gredo v izkoriščamo farmer ja, a le malo ljudi ima resničen ']"e2ffotlnji grob vsled svojih s'kr-jjeilo mnenje. da imajo kače čaro-dobiČek od njega. I^1, dejno'"moč. Dandanes odklanjajo --Mi vsi izkoriščamo farmerja. Mi J znanstveni krogi vsako tako mne- Poroča senator dr. Royal Copeland. x dobivamo, kar proizvede, ne da bil nje 111 razlagajo čudno vedenje __pazil na to, da bo dobit poštene Nob«* ne pravice nimate, katero'moč, je boljše če prenehajo klica- plačilo. & tem pa ni končana pobi si mogli ohraniti brez pomočiti na pomoč. rest. Mi vsi izko-"šr.:i:i;> famir-r- malih sesalcev in ptičev napram kači s tem. da pravijo, da počenjajo živalice to iz radovednosti drugih. To pa raditega, ker ste bj slišali klicati na pomoč .V a m,'d na 01 j««i je K* inal*, ali pa zato, da bi odvrnile pozor- »ilnn mtul mili ittni Vfinlri n-Jitolr 'i i i« , . .. iiA ...» • 1> ' »» ^ _____________,-..1 _____Z ~ eden mod milijoni. Vsaki užitek, kakega farmerja, kateremu je pa-dobiček od t *gi. 1'ociro ne katerega imate, je posledica tega.'dpl na no?c zaboj žeIeza previsoke, a CCIWf Uaterc do. nje. Ne mogli bi obdržati dolar-. .. k* r ■ i . , . .... .. , :ter mu pomagali, a česar ne mo-biva fanner, so prenizke, smerno ja, katerega ste zasluzili ali kosa * . ...... '„;„i, f____ - - • i J ' n J rem o videti s svojimi lastnimi o- "izke. Farmer je izvojeval vojno mi, ne spoznavamo pogosto v pol- ter odlikovan z dvojnim ni meri. j križem pred-vojnih cen. Ko čita Enkrat za vselej moramo priti farmer poročila s trga glede pol jedo spoznanja, da ne morejo v ci- delskih proizvodov, se mora vprc- pohištvik če bi se drugi ne združili, da zavarujejo privatno lastnino pred tatovi in roparji. Kar uživajo drugi, je posledica dejstva, da ste tudi vi pomagali staviti pogoje, nost nevarne ropariee od svoje ga zaroda. Vendar trebr. poudariti, da opazovanja pri ujetih in zaprtih kačah ter pri živalih, s katerimi jih pitamo, niso merodajna. kajti kače in one živalice so v jetni-štvu v čisto drugačnih razmerah, tako da njihove naravne lastnosti ne pridejo prav do veljave- Merodajno je torej samo opazovanje v prosti naravi. Profesor ki ,H*pcšujejo blagobit drugih. ivilizirani občni iti stvari naprej Sevati, če živi v letu 1913 nli 24. Kdor sprejema, ne da bi obenem 113 tak To> kar imenujemo ( To je menda znano vsakemu. Mi tudi e. kar ie v njegovi moči v bi ne mogli živeti, če bi farmer ne moramo razdeliti med proizvajal- tem svetu, v katerem je ta!;o tež produciral. proizvajal? Ali smo'ee. lko jadrati. Vsled tga bi morali nehvaležni! Ali nismo pripravljeni Na tej točki pa prične naš sis- imeti do njega prav toliko obzir-pravično post opati z onimi, ki pra- tem delovati nepopolno. Odkar so nosti kot jo zahtevamo za- Zavestni krivci, ka-'deželi udobnQ ^ sbrajno dobička. ški postaji, katerega ie zmerjal ne- terih je pa le raal°' PozablJaJ<>, da nosno Farmerji naj nadalje pro-ki nestrpni potnik, ki ie pretil, da JC z,vlJenJe tudl v najboljšem slu-'učujejo MIekarsko Iig0) fa ima ga bo naznanil višjim. Več kot pol ca-,u le kratka ^oba 111 da ne bodo svoj -lavni stan v New Yorku in ducata mož iz različnih mest je na-',na SVOJ1 smrtm P^^J1 Prav ki je rešila v kratkem času svoje-to stopilo k vratarju ter mu dalo sre"m'.>sl vsprico misli, da so sesa-|ga ol>stanka ž številne probleme svoja imena in naslove z izjavo, da'1.1 Kn 12 Vsake zlle' kl jim pn~ proizvajalcev mleka v iztočnih dr- ker pri naskoku naglo naprej šinejo, toda kouj voha sovražnika vedno že pred napadom in dotlej je večina strupenih kač popolnoma mirna, lvuettner pravi, da bi —a bil njegov poni skoro iz sedla vrgel, tako strašno je skočil a grmovju; Kuettner je mislil takoj na kačo. ki se je je poni ustrašil. Sele po dolgem iskanj u je našel veliko svetlo-zeleno "Mam-bo", ki se je vse zelo boji. Visela je kakor lijana z veje nizdol; bila je kakor mrtva, samo z je--:*kom je gib,-ila. Da je tudi vedenje strupene kače v prosti naravi, kadar misli da je nihče ne opazuje, česti či sto drugačno nego v jetništvu dokazuje Kuettner takole: "V del sem v nekdanji svobodni dr žavici Oranje srednjevelikega on dot ne ga gada. ki sem ga bil ž dolgo časa opazoval na robu p« ščene pušče: ležal j«» či-to topo leno — kar je značilno za te ži vali — zvit v klopčič: potem p: je šinil nenadoma kakor puščicf naravnost s čisto iztegnjenim, ne-dvignjenim telesom kaka dva me Tra čez p«*sek in zopet izteprnjen i obležal, ne da bi se zvil v klop-' či«. Ali ga je razburila kaka ži ' valca. s kakršnimi se hrani, ni- Ktlor jt» že i kdaj opazoval to najlenejšo vseh kač, si lahko predstavlja, kako sem strmel nad takim vedenjem kot era nisem še nikoli videl". na obed. Kočijaž je prišel, seveda s svojimi pesmotvori in ves čas med kosilom prebiral Iluiro-ju svoje verze * \ Poslej je Hugo še večkrat naletel na tega moža. ki «ra je vselej zastonj peljal na popoldanski izlet. Tako je meti obema nastalo neprisiljeno prijateljsko razmerje, katerega Ilugo ni znal drugače kvitirati. nego s tem. da je kočijažu dejal: Moore* (tako se j«» namreč pisal mož) kadar um rem, glej. da me ti pokop 1 ješ!*' In res. ko je Hugo umrl pride Moore v hišo in zahteva, da popelje on zemske ostanke pesnikove v cerkev. To seveda ni bilo dovoljeno. A i prebrisani kočijaž se je za to ma Ščeval na drugi nae'n: zbral je J svoje pesmotvore in prisilil nekega založnika, da jih je natisnil, češ. da jih je Hugo odobraval. Tako je prišla njegova brezpomembna zbirka na svet. pa m, zato. da bi jo ljudje kupovali in j brali, temveč zato. da se je brni o j posluževali literarni zgodovinarji ko bodo raziskovali in poja^nje-| vali življenje velikega mmanti-| ka, očeta slavnega romana "'Les Miserahles", Viktor Hugo in kočijaž. Iz življenja velikega francoske-| ga romancijerja Vietorja Hugoa Dobil je lepo majhno živalico.! se priopveduje sledeče zanimiva neke vrsti veverico (Geosirus ca-j anekdota. IIn«ro je nekega dne pensis), ki živi ob tleh. Živaliea' stopil v voz ter naročil kočija-.je komaj shodila, zato jo je K net t-: žu. naj ga pelje na določeni cilj. ner skrbno negoval in res je bi- Ko je izstopil ter hotel odšteti Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — mali oglasi t" Glas Naroda" Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v druzi&fah. Hripavost in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje pos'.jecLce vzemite Several Cough Balsam, ki prinaša zaželjeno in hitro pcmoc. Imajte ga pri roiti v hiš. za Rimske mesece. Cer.a 25 in 50 centov. Vprašajte po lekarnah. Severov Almanah za icto IEZ-Z je natisnjan. Doba se po vseh :e-karr.ah zastonj, ah pišite r._m. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA MOŠKI! Zaščitita Proti oalciuju N »t »vito *i najboljšo zaffito FREPRE*_BA trn MOsKE Velik« tub«?5c- Kit (4'b) $1 Viijltk»r»»rji sli San-Y-Kit Dept: B £2 Bee k rr. an St.. New York Pišite za okrožnico. KOLEDAR za leto 1924 ^ STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da xxe boste brez njega "GLAS NAROD A" 32 Cortlandt St., New York ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. la zelo krotka in njemu vdana. Vzel je živalico s seboj v Evropo. kjer je v stuttgartskem zaolo-irienem vrtu živela še dalje "-asa v družbi z divjo mačko, ki je bila z ujo obenem vzgojevana. Na tej živa lic i je opazoval tole: Če ie ubil strupeuo kačo in jo položil vaznino. se je koeijaž denarja branil. Xi pa hotel sprejeti pod nobenim pogojeni- Ko jra je Hupo vprašal, eemu noče sprejeti vozni-ne. 11111 jt* kočijaž pojasnil, da je tudi on "poet" in da Bo«r n<* daj. da bi poet vzel denar od poeta! V odškodnino za izkazano uslugo so pripravljeni v slučaju potrebe pi-ieati, da ni zagrešil vratar ničesar napačnega. Glede vsefja, kar se vrši šla blizu. Rekel sem, da je takih zavestnih krivcev le malo. Ne moj?li bi stori- žavah. Predvsem pa moramo mi vsi gledati na to, da se bo zgodila Iti nu<»sar zlega, ce bi jim tega ne f . , . pred', , ^ - i farmer ju v polni meri pravica ... „ . .... uovoj jevaJa pretežna večina s svo- našimi oemi hočemo uveljaviti jo brezbrižnostjo ter svojim po pravičnost, prav kot smo tudi pri- ... ... „ manjkanjem razumevanja. Spo- pra vijem jiomagati. ce je pomoč , , ... .. , . . . , . . , .dobni ljudje postanejo vsled tega potrebna. Ne vznemirja pa nas tako ., . , sokrivci nespodobnih, — ne name-to, cesar ne moremo videti z last- , , . , . ^ .. iiioma. vendar pa dejanski, btevil- Na j starejši bankovec. Široki javnosti zabiti še danes .... -»• . i ."vinu, i 1.11UU1 utjninni. »Jinir nuni oenu. Mi sprejmemo kot res- ni sj(>je na ^^ doC>im delajo ni znano, da je bankovec kitaj- ne napoti k delovanju, akciji. Mi ne zanikujemo, da je far- liieno poročilo o tem, kar se je zro-1 , . - . . . .. . , ( . • „ • u i ' . , j« nekateri krivico. Cesar stalni de- skt*ga izvora. Pr\i bankovec se ie dilo ali kar se dogaja, a vse to nas - „ . . .......... ^^ , . janski ne vidijo s svojimi lastnimi pojavil v Pekingu v 14. stoletju. očmi. jih ne gane. V Evropi je začela izdajati de- vabimo nesrečo, ko delasmo lia hankm-^ih wa i^ni n mer v zadregi, vendar pa imamo to Ne delamo le krivice ^ ki "ar ba°kOTC& kta 1401 neka v mislih, kaj nas stanejo živi jen- so ollvisni od na.s? temveč tudi ske potreščme ter smo mnenja, da povzročamo, da bo prišla pozne-plačujemo dovolj. Cele zadeve se'je npsre5a liad nas vse iznebimo z mislijo, da je najbrž, Farmer ne dobiva od življenja farmer sam kriv, če ne dobi tega, toliko kot zalaga vanj. Življenje na do česar je upravičen. I farm i ima toliko težav in tako ma- Po mojem mnenju pa ne srae-(lo veselja, da noče živeti na deželno zreti na celo stvar na ta na- li nikdo, ki more dobiti službo v čin. V prvi vrsti ne morejo do- biti farmerji tega, kar jim gre brez naše pomoči,prav tako smo mi sami nevezani na pomoč drugih. Farmerji predstavljajo tretino celokupnega prebivabrtva, dočim predstavljamo mi, ki živimo v mestih, trgih in vaseh, dve tretine tega prebivalstva. Farmerji nas pre hranjajo. a mi jih lahko porazimo z glasovi. Prehran ja j o nas, a če mi ne priznamo svoje odgovornosti za to, da se pravično postopa žnjimi, ne bodo dobili tega, kar mestu. Vse to pa se godi kljub dejstvu, da je dežela najboljši prostor za človeka. V sedanjih dneh dobrih ce'sta, avtomobilov, radija je treba za živ ljenje na deželi le ene stvari, — denarja;. Bogatini sami nam pričajo o resničnosti tega, ker žive na deželi v pretežni večini mesecev na leto. Da je življenje na deželi veselo in udobno, je treba denarja, ne mi-ijonov, pač pa poštenega, udobne- .ga, stalnega dohodka. Kdo pa je jm gre. Prehran jajo nas, a če smo .v večji m^ri kot farmer upravičen '~ postnega, udobnega in stalnega banka v Barceloni. Značilno je, da se je že na prvem bankovcu kitajskega izvora nahajala za ponarejevalce denarja pretnja, da bodo fasifikatorji strogo kaznovani na ta način, da pridejo ob slavo. pred živalco, se je ta tako vedla, je Hugo povabil koeijaža k sebi kakor ni tega Kuettner na njej še nikoli opazil. Bila je v bližini mrtve kače kakor prikovana in je bolščala vanjo; po vsem telesu je kazala strah in grozo, dlaka ji je bila naježena, gostodlaki repek je dvignila in ga držala navpično j kvišku. V tem strahu se je ži-, valca vedno približala mrtvi ka- i či, prišla tik do nje, potem pa zopet odskočila, se zopet približa- j la, dokler ni Kuettner kače od- j stranil, da ne bi živalce preveč j razburjal. Napram mrtvim kuščarjem se je vedla prav tako mlačno kakor napram drugim pravkar ubitim živalim. Z nestrupenimi kačami ni mogel napravi-to poizkusa, ker so skoro vse južno-afriške kače strupene; živi strupeni kači pa uboge živalce ni hotel žrtvovati. Kuettner je poizkus čisto ponovil in je dobil vselej vtis, da gre tukaj za hipnotično učinko vanje, ki se tiče bolj vonja nego vida. Mlada veverica, ki j;o je dobil čisto mlado, gotovo ni prišla nikoli v stik s strupeno kačo. Zato gre tu le za prirojeni nagon (instinkt), ki sicer v neposredni bližini kače malo pomaga, pač pa koristi, ako voha živalca kačo na večjo daljavo. Sicer pa tudi tukaj ne prihaja v poštev smotrenost kakor često v priro-di, kajti ne moremo si pač misliti večje nesmotrenosti. kot jo A"i dimo pri kači klopotači. In vendar dokazuje, da je nezanesljivo iskati -a* prirodoznanstvu vedno princip utilitete. Bržkone temelji tudi strah in trepet vseh opic, starih i mladih, kadar zagledajo živo ali mrtvo ktčo, vsaj deloma na prirojenem nagonu. Kuettner je vzredil čisto mlado zeleno morsko mačko; ta se je začela bati kač šele. ko je bila nekoliko starejša čeprav je mati ni mogLa poučiti. Tudi naravnost blazni strah domačih afriških konj, ki se plašijo pre< kačo. je v zveed bolj z nagonom nego s slabo lastno izkušnjo, kajti strup velikih afriških kač je tudi za konje smrtonosen. Človek bi mislil, da plaši konja, to, ker DOMAČIJA NA PRODAJ. Skoraj nova hiša s štirimi prostornimi sobami in cementi ran o klotjo. Stala za 4 goveje živine, L lev za prašiče in šanda za 100 kokosa. Dva lota, na katerih stoji posestvo; velikost lotov 80X120 čevljev. Le 5 minut hoda do poulične žedezniee v Conemaugh, Pa. Dela dovolj v premo gorovih ali različnih tovarnah, katere lastuje znana velika Cambria Steel Co. Radi slabega zdravja prodam po j ako nizki ceni. Kdor želi kupiti prijazen in fini dom, naj piše na lastnika: Prank Fink, Box 175j Onemaogh, Pa. (24-26—1)" se kaee vijuraato gibljejo ali pa rZPLACILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ie mor« Izplačati dolarje le potnikom r Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne več kot protivrednost tMl 3.000. — frankov, to je sel«*»n, tfa vas ozdravim In vrnem mo« In zdravja. Skoal SS m__ srlrtoail »oaabnc akuinjp pr\ azSravlJanju moikfh o»laxnl. Žara .« alnema unwtl na nana, moja akrto pa Ja. da vaa p*otln.m« aaSrs-Na adlaftajta. ampak prldlta žlmpraja, Jas. ardravlm zaatrupljano kri, mvsuija In ilaa pa talaau. kataml a aria (a-patfanja laa, balailno v kostali,atarerana;oatab«** «lokl- wW hrani neznansko časa. Prizadeva-j***«*1- Dal bo MormoU Predpisanih Tablet (Marmola Prescription nju gospoda režiserja gre vse priznanje, resnično je škoda njegove glave, oče je jako nadebudnih hčera. Od žalosti so me vrgli srčni krči in je zunaj vabil mili opoldanski zvon h kosilu. Rekel sem Pepetu. naj si sam drži dežnik in klobuk,, meni ne da več sree, zato da grem. Jaz da ne maram biti priča neizogibni katastro-fi, pa naj katastrofa zadene to stran ali drugo! In ee bi šlo po mojem, bi se sploh moralo pisateljem prepovedati, da pišejo igre in tako spravljajo nad gorje — to ni bitja, pisatelju so najtrdnejša o- (oder nepopisno pora. "To dejanje je za "eik"prav! predolgo, to dejanje je za "čik"j Pa *e mi z«iev. Vpratajte pri bližnjem agenta ali pri PHELPS BROS. A CO.. 2 West St.. N. Y. 78Ve milijona Din sežganih. Te dni se vršd v Beogradu v električna eentrali začnjranije obrabljenih en, pol m eeftrfcdmainskih banlcovcev, in *icer jih bo sežganih za 8 in pol milijona dinalrjev. Dosedaj je že s*ežs*aaih za akoli 60 milijonov t Hi Tiwcatkle. V promet pridejo novi bankovci po 1 dinar, 50 para in 25 vara, tea* je ministrstvo že jprejeio te dni za 200 mili ionov dinarjev ldinasrskih bankovcev ter. po 50 in 25 para. POZOR, SLOV. SOZDARJI! Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesačev za delati želez-nične vezi (Railroad Ties), kakor tudi podpore za premogove jame (Mine Posts). Kdor Slovencev želi delo dobiti, naj sem pride in, če mogoče, prinese plankočo s seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Prid ai delavci lahko tukaj lepe denai e zaslužijo, po-stopačev pa bo xraramo. Dobra hrana in čista kempa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti SelezniČ-ne postaje (Depot) in vas bodo precej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Mr. Pred. VJering, superintendents Babeock Lumber and Boom Company, Davis, W. Va. (19-1—1-2) IVBSTias IN "SLU NAHODA«. Rad bi izvedel, kje ne nahaja, loj stric FRANC ŠKRIJ\ dama iz Zarečice pri Ilirski Bistrici. Prosim čitatflje, naj ga opozore na ta og"las. ako pa sam čita. naj se •mi oglasi na naslov: Paul S kri j, 1124 Moen Avenue, Rockdale. Juliet. 111. (25-26—1) ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, farmer, brez otrok; star 41 ler, dobro preskrbljen se želim seznaniti s Slovenko v starosti od j '{5 do 40 let. Katero veseli življenje na t arm i v lepem kraju Penn-svlva/iije in ki resno misli, naj se oglasii pod: Farmer, e, o Glas Narode, S2 Cortlandt St., New York City. (24-26—1) Vsak pevec M moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICB" Za itiri moike glasove Uredil Matej Hnba* Knjiga ima 296 strani, ter vsebu je 103 najboljiib in najnovejiik pesmi s notami Cem t poitnino |3.00. "GLO VJlRODA" 83 Cortlandt St., Hew York. H. T Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne Izkudnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. rarredu. Tudi oni ki fle nlao ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuSSenl brez vsake neprllike ▼ to deielo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieU dobiti sorodnika all pa svojca iz starega kraja, naj nam plSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6428 novih priseljencev. Za potne stroške izplafnje po na-8em naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York QIavno zastopstva Jadranska bank«. Veselite se ypna|> i ^AM-nrEliAiEM. Po trd—m dnevnem delu al nadrgalte roke, noga m hrbet, čbffk, ki dela s :«ii*ic*int. ne «me bUi bolan. Urite m vedno. i Pa In. Rain bMkr ohranja Izid je "Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. ECiOVZNSKO • AMSEIKAH8KJ KOLEDAR JE : KHJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : . XASO&XE OA is DAVES. Cen* s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista oena. fibOVnOO PUBLISHING- COMPANY New York^ N.. Y> Rada bi izvecMa za mojo sestro MARIJO MOREL, samsko imo Fima, doma z Gradišča pri Vipavi. Pred i. leti se je nahajala nekje v W»st Virginiji. Ako kateri rojakov ve. naj mi naznani, ali naj se pa nama ogrlasi svoji s»>stri: Mrs. Ivanka Juvanem («amjko ime Funa), 867 Kinnic-kmnie Ave., Milwaukee, Wis. (26-28—1) POZOB, TBSAČI! Potrt bujento 150 raw. in 4 l>or-dingbose r.a te«wti R. R. ti««*. Otl komada 15+, 20^. 25^. Dobra hra-!«tova tsuma v Missouri. Topla zima in zdravo podnebje. Pečlarji dobijo potrebna poslopja. Oglasijo naj se samo dobri in pravi t«saei. Pilite v slovenščini. — Egyptian Tie Timber Co., Grandin, Mo. RAVK0KAB JB QSlLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša iluutrovana izdaja. Vsebuje 308 strani B9" Cena s poštnino $2^— SLOVSNIO PUBUBHdfO CO. 83 Cortlandt 8t few Tmik City, H. Y.