DVIGA *U7 LIJ LETO VI. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA FEBRUAR 1977 Zaključek akcije v Posočju Hvala vam vsem To so besede, ki se jih da potegniti iz vseh izrečenih na slovesnosti 20. janaurja v galeriji škofejloškega gradu. Tu je bila namreč slovesna podelitev priznanj vsem, ki so delali pri obnovi Posočja. Na prireditev so prišli tisti, ki so pomagali pri gradnji kot tisti, ki so bili pomoči deležni. Predsednik rep. štaba za civilno zaščito, član IS SRS in sekretar za notranje zadeve SRS Marjan Oražem je s svojim govorom dal priznanje kolektivu v imenu teh organov Zaključek vseh del v Posočju je bil brez dvoma velik uspeh vseh, ki so pri obnovi sodelovali. To pa ni bila samo Jelovica, temveč tudi vrsta drugih manjših podjetij, ki so sodelovala z večjimi. Takih kooperantov je tudi Jelovica imela celo vrsto in prav njim je veljala slovesnost na Gradu. Pismena priznanja Jelovice, spominske značke in vse drugo so dobili torej tisti, ki so kar se da dobro pomagali Jelovici v res najkrajšem roku zgraditi novo Posočje — nov Breginj, Selo in druge vasi, ki bodo še dolga leta lep spomenik človeške solidarnosti in tudi prizadevnosti Jelovice in njenih kooperantov. Vsi, ki so tam delali s kooperanti pravijo, da zaslužijo vso pohvalo, saj so brez izjeme delali tako kot je bilo želeti in so torej za ta velik uspeh Jelovice primaknili precejšen delež. V glasilu objavljamo spisek vseh, ki so ta priznanja dobili, kar je nedvomno tudi prav, saj jih lahko spoznajo vsi. PLAKETE: ETP Kranj, IMP Koper, Salonit Anhovo, Slikoplesk-ter-moplast Ljubljana, KIP Ljubljana, Slovenija ceste Ljubljana, KOGP Kranj, Avtokovi-nar Škofja Loka, Poklicna lesna šola Škofja Loka, ZLIT Tržič, Republiški štab za odpravo posledic potresa na Tolminskem, Občinski štab za odpravo posledic potresa Tolmin, gimnazija Škofja Loka, ZSMS Škofja Loka, Avtopre-voz Tolmin. PRIZNANJA: ELMONT Bled, Elektromon-taža Ljubljana, KOP Kranj, POLIKS Žiri, Avtokleparstvo Rakovec Franc Ljubljana, Tehnična šola za lesarstvo Ljubljana, Pedagoška akadc mija Ljubljana, Poklicna gradbena šola »Ivana Kavčiča« Ljubljana, Garnizon Škofja Loka, GG Kranj, GG Bled, Rudnik živega srebra Idrija, Pionir Novo mesto, Tehnika Ljubljana, Tehnik Škofja Loka, Garnizon Tolmin, komanda garnizona Kranj, LIP Bled, SOZD GLG Bled. Ta večer pa se je slovesnosti udeležila tudi delegacija skupščine občine Tolmin. Njena podpredsednica je po sklepu tamkajšnje skupščine podelila plaketo občine Tolmin Jelovici za njeno enkratno pomoč pri obnovi. Kar dve podobni priznanji torej v istem mesecu od škofjeloške in tolminske skupščine. Priznanja in zlate značke pa je dobilo tudi več delavcev, ki so delali v Posočju in tudi tistih, ki so se posebej izkazali v Jelovici sami. Ta gesta Tolmincev je bila manj pričakovana, zato pa toliko večje presenečenje. Prav ti, ki so do- bili ta individaulna priznanja naj bodo v kolektivu vzor, saj so to tudi zaslužjli. Seveda pa to ne pomeni, da ostali niste delali kot je treba. Zato je pa tudi bila vsem skupaj podeljena občinska plaketa. Poklicna lesna šola Škofja Loka, Kokelj Tine, Breznik Ivan, Triler Anton, Rozman Milan, Križaj Milan, Plešec Miha, Kokelj Rudi, Belčič Rafael, Šifrer Miro, Andoljšek Franc, Remic Franc, Dolenc Stanka, Bergant Vinko, Mrak Franc, Avguštin Franc, Peternelj Tomaž. Vse hiše, ki jih je gradila Jelovica so torej vseljene. Od del je ostalo le še dokončanje fasad, kar pa se bo naredilo spomladi. Vseeno pa kaže še enkrat poudariti vse dobre stvari, ki jih je ta akcija za Posočje pokazala v Jelovici. Ena sama TOZD je usposobljena za podobna dela, pa vendar je Posočje gradilo celotno podjetje. Sodelovanje med temeljnimi organizacijami je bilo kar se da dobro in (Nadaljevanje na 2. strani) Koristen obisk 26. januarja je Jelovico obiskal predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. Ta dan je namreč bil na celodnevnem obisku v škofjeloški občini, med katerim sc je na občini pogovarjal s širšim političnim aktivom, obiskal zatem vodstvo Rudnika urana Žirovski vrh v ustanavljanju, obiskal Loške tovarne hladilnikov in krajevno skupnost Godešič. Med njegovim obiskom v Jelovici so ga spremljali števil- ni predstavniki družbeno-poli-tičnega življenja škofjeloške občine s predsednikom Polajnarjem na čelu. Gosti so si najprej ogledali delovne prostore na obratu Stari dvor, zatem pa je stekel v menzi pogovor. Najprej so ga predstavniki podjetja seznanili z delovno organizacijo, to je storil glavni direktor, zatem pa še o samoupravljanju predsednik delavskega sveta Rihtaršič in pa o delu mmmmmi »Si aB^’ 4 j ^rSmM JSm V - ilillliilŠF • Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher si ogleduje obrate na Starem dvoru Hvala vam vsem (Nadaljevanje s 1. strani) to je najboljše potrdilo, da taka organiziranost v ničemer ne zavira razvoja in delovanja podjetja. Akcija v Posočju ni Jelovici prinesla finančnega uspeha, oziroma drugače rečeno, na teh delih se ni ustvarjal presežek dohodka, pa vendar je korist precej večja, kot bi jo lahko prinesel zgolj denar dobljen po čisto ekonomski računici. Vsekakor je podjetje doseglo velik ugled v vsej domovini, potrdilo je sposobnost zadovoljivo opraviti vsako sprejeto delo. To bo vsekakor imelo svoj vpliv na posle v prihodnje saj se kupci izdelkov Jelovice zagotovo ne bodo več izogibali. Izkušnje, ki pa jih je podjetje dobilo, pa bodo nedvomno koristile pri kreiranju voslovne politike v prihodnje. To bo precej lažja naloga, saj se ve s kakšnim potencialom se razpolaga. Predsednik predsedstva med nagovorom s političnim aktivom podjetja in prisotnosti sindikata predsednik konference Stražar. Ker sem ves dan sledil njegovemu obisku potem lahko že sedaj rečem, da se je predsednik Kraigher namenoma najbolj zanimal prav za delo sindikata, saj so ga med obiskom drugje seznanjali z drugim zato je v Jelovici izbral in se osredotočil na vprašanje delitve dohodka. Ko so mu namreč predstavniki Jelovice obrazložili sedanji način delitve dohodka, je menil, da bi ga le kazalo počasi spremeniti, ker se je v tem času pojavilo pri nas že dosti boljših sistemov. Se zlasti je menil, da bi bilo treba izdelati drugačen sistem nagrajevanja. Posebej pa se je zanimal tudi za organiziranost v podjetju, kjer je menil, da bi le kazalo organizirati TOZD v vseh dislociranih obratih. O tem namreč zakon o združenem delu in že prej nova ustava dovolj jasno govorita. Ni se treba bati, da bi sc ti TOZD preveč osamosvojili, pa tudi strah pred tovrstno organiziranostjo je neutemeljen. Samoupravni sporazum o združevanju v OZD, ki ga podpišejo ob ustanovitvi temeljne organizacije je namreč dobro zagotovilo, da ne more priti do nobene skrajnosti. Vendar pa bi storili krivico, če bi rekli, da je pred- sednik predsedstva Sergej Kraigher našel le slabe strani. To sta bili le dve stvari, na kateri je opozoril in brez dvoma bodo njegove pripombe koristili pri prilaganju Jelovice zakonu o združenem delu. Drugače pa je tov. Kraigher poudaril pomen Jelovice v zadnjem času, ko se je resnično uveljavila na svojem področju dela. To povedo zgovorno tudi rezultati. Ti so namreč v prodaji, produktivnosti, v dobrem vključevanju v izboljšanje naše plačilne bilance, ko je Jelovica bistveno povečala izvoz in v vrsti drugih dejavnikov. V lanskem letu pa je Jelovica vzbudila po- zornost pri ljudeh s svojim delom v Posočju, še zlasti zato, ker je bila po eni strani proizvajalec po drugi strani pa povezovalec vseh vrst kooperantov, torej neke vrste organizator proizvodnje. Da se je program obnove Posočja uspešno zaključil je nedvomno precejšnja zasluga tudi Jelovice. Se zlasti pa dobra delovna in družbena zavest delavcev. Zato, je končal predsednik Kraigher je umestna odločitev loške občine, da je Jelovici podelila veliko občinsko plaketo, saj je kolektiv to vsekakor zaslu- Veliko priznanje V spomin na slavno bitko Cankarjevega bataljona leta 1942 v Dražgošah, že par let praznuje škofjeloška občina svoj občinski praznik. Ob vrsti prireditev, ki so tako športnega, kulturnega in gospodarskega značaja in seveda tistih, ki so namenjene obujanju spomina na Dražgoško bitko je vsekakor vsako leto v ospredju tudi tradicionalna podelitev občinskih plaket posameznikom in delovnim organizacijam. VELIKA PLAKETA JELOVICI Marsikdo bi menil, da je na Jelovico letos prišla »vrsta« za podelitev občinske plakete, pa temu ni tako. Res je treba povedati, da Jelovica predstavlja kar 10 odstotkov celotnega gospodarstva občine, pa vendar, se je treba za tako plaketo vseeno potruditi. In kolektiv Jelovice se je to leto zagotovo. Če bi hoteli oceniti vse, kar je vplivalo na podelitev ob- činske plakete Jelovici, potem bi storili krivico, če bi rekli, da je nanjo vplivalo samo lansko leto, ko sc je kolektiv resnično do skrajne meje posvetil obnovi Posočja. Solidno delo in poslovanje ter nenazadnje tudi uspehi so se vrstili že več let nazaj. Jelovica je bila ena redkih podjetij občine, ki je v dve leti trajajoči gospodarski krizi (lahko bi ji rekli svetovna gospodarska kriza) poslovala sicer precej slabše kot prej, (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik DS Rafko Rihtaršič sprejema veliko plaketo SO Škofja Loka vendar še vedno zelo dobro in lahko se trdi, da je bila med najbolje pripravljenimi na take težave. Vrsta dobrin ukrepov jc bilo sprejetih še pred nastopom krize, tako da je Jelovica posledice čutila v precej milejši obliki. Za to imajo zaslugo prav vsi, od vodstva do slehernega delavca. To je prav gotovo ena od prednosti, ki je morala prevladati pri odločanju o podelitvi plakete — ta namreč, da je to tovarna, ki posluje tako kot delovni ljudje od nje tudi pričakujemo. Zato sem lanskoletno akcijo ob obnovi Posočja pomaknil šele v drugi plan, saj jc brez dvoma prav dobra poslovna politika in dobra zavest imela precejšen delež tudi pri takoimenovani akciji Posočje. Sklepi delavskih sve- že kmalu po organiziranju TOZD smo v Jelovici opazili pozitivnosti v delovanju TOZD, obenem pa tudi ugotovili, da največja TOZD, ki je združena in povezana z ostalima dvema TOZD v DO Jelovica, ne more opravljati vseh svojih funkcij v smislu Ustave in Zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register, saj je zaradi svoje velikosti bila otežkočena delavčeva popolna kontrola, s tem pa tudi njegovo neposredno odločanje o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegovih pravic in obveznosti, katere uresničuje v združenem delu. Ker so se v letu 1975 vršile intenzivne priprave na programiranje razvoja celotne družbe in s tem tudi TOZD v Jelovici za srednjeročno obdobje 1976 do 1980, ter glede na to, da smo takrat ocenjevali, da temeljne organizacije v Jelovici ne bodo mogle ob obstoječi samoupravni organiziranosti, realizirati vseh nalog, ki izhajajo iz srednjeročnega razvoja lesne industrije, smo se odločili, da istočasno z izdelavo temeljev plana srednjeročnega razvoja TOZD v DO, preverimo tudi tov so bil sprejeti po »hitrem postopku«, saj jc zavest dovolj visoka, da ni bilo potrebno posebnih razglabljan o tem ali se dela lotiti ali ne. Družba je pozitiven odgovor pričakovala in ga tudi dobila. Tedaj pa je nastopila tretja dimenzija in tretja točka, ki je prispevala k podelitvi občinske plakete Jelovici. To jc delo vseh zaposlenih. To se tokrat ni merilo z urami in normami, merilo sc je z nadurami in preseženimi normami. Že to dovolj zgovorno pove, kako zavzeto se jc delalo tako v tovarni kot na sami montaži in tiste dni biti član kolektiva Jelovice je moralo biti naravnost lepo. Res je bilo treba veliko delati, vendar jo po mojem mišljenju lep občutek ko veš. da delaš pozno v noč ali po dežju zato, samoupravno organiziranost. Predvsem naj bi se poiskale optimalne družbeno-ekonom-ske in samoupravne rešitve, s katerimi bi aktivirali vse sile v TOZD za dosego ciljev srednjeročnega razvoja. Po večmesečnem pripravljalnem delu na ugotavljanju ekonomskih možnosti razvoja TOZD in posameznih delovnih enot v TOZD, ki ga je po našem naročilu opravil Zavod za produktivnost dela iz Ljubljane skupaj z vsemi strokovnimi delavci TOZD in SDS skupnih služb, je bil izdelan ekonomsko utemeljen osnutek predloga samoupravne organiziranosti TOZD, ki je že upošteval določila iz osnutka Zakona o združenem delu. To gradivo bodoče samoupravne organizranosti je obravnaval širši politični aktiv lani junija, na katerem je bilo 48 družbeno-političnih in strokovnih delavcev. Predlagani osnutek predloga samoupravne organizranosti so v celoti ocenili pozitivno, potrdili pravilnost pristopa k obravnavani problematiki, ter že zadolžili vse člane političnega aktiva in vse poročevalce za prve predvidene da pomagaš nekomu, ki mu je naravna ujma prekrižala vse njegove življenjske cilje in načrte. Zato tudi ni bilo nikogar, ki bi se pritoževal, zato so bili tudi doseženi enkratni uspehi, ki bodo nedvomno šli v zgodovino človeške solidarnosti in so z velikimi črkami zapisali tudi ime Jelovice. Ce smo včasih trdili, da Jelovico poznajo samo po solidnem delu je treba dodati, da jc odslej poznana tudi po še vrsti drugin vrlin. Zato je bila odločitev skupščine delegatov občine Škofja Loka o podelitvi velike plakete Jelovici verjetno lahka. Nedvomno pa je prišla v prave roke. Pozabiti namreč ne smemo še nečesa. Ob hitrem gospodarskem razvoju, se je istočasno v Jelovici razvijalo tudi delavsko samoupravljanje, in tudi lansko leto, ki je bilo nekako v znamenju razprav in kasneje tudi sprejetja zakona o združenem delu je potrdilo pravilno naravnanost odnosov v Jelovici. Tudi družbeno politične organizacije so potrdile svojo pravilno pot in so ostale vspodbujevalec vsega naprednega. Morda bo letošnje leto zato toliko težje, saj j c treba reči, da je bila dosežena dokaj visoka stopnja razvitosti (v vseh pomenih besede) kar seveda po drugi strani zahteva še toliko večjo zavzetost tudi v letu 1977, da sc ne bi storilo korak nazaj. Pa tudi občinska velika plaketa je velika obveza. j.č. zbore delavcev. Ob razpravi o osnutku Zakona o združenem delu naj se delavcem temeljito in na razumljiv način podajo ocene samoupravnih razmer in predlog smernic bodoče samoupravne organiziranosti TOZD. Kasneje so se še večkrat sestali odgovorni strokovni delavci skupaj z odgovornimi predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov ter predstavnikom Zavoda za produktivnost dela in obravnavali osnutek predloga bodoče samoupravne organiziranosti kakor tudi pripombe, dam; s strani strokovnih delavcev. Septembra lani jc bil enotno sprejet osnutek predloga o bodoči samoupravni organiziranosti TOZD in dan v obravnavo družbeno-političnim in samoupravnim organom. Razširjene konference delegatov OOS je skupno z 00 ZK mesec in pol kasneje obravnavala predlog osnutka bodoče samoupravne organiziranosti (vseboval je tudi sprejete pripombe) in ga ocenila da je primeren za javno obravnavo v celotnem kolektivu. Po razširjeni konferenci delegatov OOS je bil dokončni predlog osnutka samo-mi elementi srednjeročnega upravne organizranosti z vse-razvoja predlaganih TOZD posredovan v 150 izvodih vsem delegatom DS TOZD in DS DO, kakor tudi družbenopolitičnim organizacijam in strokovnim delavcem. 8. novembra 1976 so se sestali vsi DS TOZD in SDS skupne službe, ki so temeljito obravnavali osnutek predloga bodoče samoupravne organiziranosti in ga v celoti podprli. Delavski svet delovne organizacije ga je za tem dal v 15-dnevno javno obravnavo vsem delavcem kolektiva. Za boljše razumevanje je bil vsem delavcem posredovan kratek izvleček iz osnutka predloga bodoče samoupravne organiziranosti TOZD, iz katerega so bile razvidne vse predlagane spremembe in nakazane nove kvalitete bodoče samoupravne organiziranosti. Pripombe na bodočo organiziranost so prišle, samo iz DE Preddvor. Na naslednji skupni seji predsedstva konference delegatov OOS in sekretariata OO ZK je bila ocenjena uspešnost javne razprave, obenem pa sklenjeno, da sc pripombe DE Preddvor morajo ponovno obravnavati v sindikalni organizacije DE Preddvor, kar je bilo tudi storjeno. Ob ponovni razpravi o izhodiščih bodoče samoupravne organiziranosti sc je poenotilo mnenje in uskladilo pripombe s predlogom. Zbori delavcev v delovnih enotah v decembru so z veliko večino (skoraj 90 %) ugotovili izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za organiziranje TOZD v posameznih delovno zaokroženih celotah in potrdili predlagana izhodišča bodoče samoupravne organiziranosti. Odklonilno stališče do predlagane bodoče samoupravno organiziranosti so zavzeli samo delavci DE vhodnih in garažnih vrat in delavci strokovnih služb TOZD stavbno pohištvo. Verjetno je prav tu potrebno iskti vzroke za neuspeli referendum v TOZD stavbno pohištvo, saj bi prav strokovne službe te temeljne organizacije morale biti nosilke pravilne informiranosti in tolmačenja bodoče samoupravne organiziranosti v svoji TOZD. Na ponovnem sestanku odgovornih strokovnih delavcev skupaj z odgovornimi predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov je bilo govora o postopku za izvedbo referenduma, na katerem bi sc delavci dokončno odločali o bodoči samoupravni organiziranosti. Sestala sc jc tudi 00 ZK, ki je obravnavala rezultate zborov delavcev, obenem pa tudi terminski plan postopka za bodočo samoupravno organiziranje TOZD in ga v celoti potrdila. Delavski svet Jelovice je kasneje sprejel sklep, da se referendum izvede dne 24. januarja 1977. V času do oklica referenduma do izvedbe referenduma jc bilo v javni razpravi tudi poročilo o delu sindikata v preteklem letu, v katerem je obširno obrazloženo, kako in na kakšen način se bomo samoupravno organizirali. 24. januarja 1977 so bili zatem referendumi v posameznih organizacijskih delih, ki naj bi se organizirali v TOZD. Kot je znano, referendum ni uspel samo v TOZD stavbno pohištvo. OCENA REFERENDUMA — Ugotavljamo, da je pristop k spremembam samoupravne organiziranosti TOZD in DO bil pravočasen in pravilen ter v skladu s spoznanji v širši družbeni skupnosti kakor tudi v naši DO. — Postopek vodenja je bil tako 1'ormalno-pravno kot tudi politično, samoupravno in strokovno voden pravilno, kljub temu da so zlasti v drugi polovici lanskega leta bili vsi delavci (tako delavci v proizvodnji kot strokovni delavci) izredno zaposleni pri obnovi Posočja, Kozjanskega, izvozu v Italijo in na problemih domačega tržišča. — Ugotavljamo, da je v sa: meni postopku bila cela vrsta razprav na najrazličnejših nivojih, da je bilo danih tudi veliko pripomb, ki so bile skoraj vse upoštevane razen tistih, ki so imele značaj osebnih interesov. Pri tem pa naj dopolnimo, da so bile usklajene vse pismene pripombe, ki so bile predložene v času javne razprave, kav je imelo najbrž tudi za posledico skoraj 90 % sprejem predloga samoupravne organiziranosti na zborih delavcev v vseh TOZD in SDS skupne službe. To pa ne bi mogli reči za strokovne službe TOZD stavbno pohištvo, za delavce, zaposlene na montaži, kjer je zaposlenih 76 delavcev in se j c od 42 prisotnih samo 6 delavcev izreklo za predlog samoupravne organiziranosti ter za delovno enoto vhodnih in garažnih vrat, kjer je zaposlenih 34 delavcev in so se lc 3 izrekli za predlog, kar 18 delavcev pa se je vzdržalo. (Nadaljevanje na 4. strani) Ob referendumu Neuspeh v TOZD stavbno pohištvo. Vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi enotno in soglasno podprli predlagano samoupravno organiziranost in program nadaljnjih ukrepov na tem področju. Dražgoški spomenik v varstvu Jelovice Pred 35 leti se je v Dražgošah razvil spopad, v katerem so borci Cankarjevega bataljona prizadeli do takrat nepremagljivemu nemškemu okupatorju vrsto udarcev, ta-ok vojaških kot tudi moralnih. V spomin na ta dogodek, na »dražgoško bitko« je bil lani pod obronki Jelovice, kjer ta vasica leži, postavljen veličasten spomenik, ki odraža vso veličino takratnega boja, izraža zahvalo vsem, ki so takrat umirali in se borili. Istočasno pa je tudi priča o materialnem in duhovnem stanju sedanjega obdobja v katerem je bil postavljen, vsem bodočim rodovom namreč. Ta enkraten spomnik, pa bo poslej tesno povezan tudi z lesno industrijo Jelovica. Delavski svet je namreč sprejel pokroviteljstvo tovarne nad tem spomenikom, tako da lahko rečemo, da se je sedaj ob eni stvari in enem dogodku združilo troje imen Jelovica. Pod pogorjem Jelovi-vica, ki je bilo med vojno pravo partizansko zaledje, pred njo in pa seveda sedaj pa je ostalo bogat vir lesne surovine, stoji sedaj spomenik Dražgoški bitki. Ob njem vsako zimo potekajo znane športne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«, to pa je torej tudi 1100 članski kolektiv Jelovice in nekje samoumevno je postalo, da je prav ta industrija prevzela pokroviteljstvo nad spomenikom. S tem je Jelovica pokazala svojo široko družbeno pripravljenost in osveščenost, kar pa ni prvi tak primer. Znano vam je vsem, da je že prej sprejela številna pokroviteljstva, ki samo povezujejo kolektiv z širšo okolico v ka- teri žive in delajo delavci Jelovice. Tako je pokroviteljstvo Jelovice nad tremi osnovnimi šolami in sicer v Škofji Loki (Cvetko Golar), v Gorenji vasi (Ivan Tavčar) in v Preddvoru (Matija Valjavec) ter tako po svojih močeh prispeva in pomaga pri izobraževanju naših šolarjev. Nekaj podobnega je tudi s Klubom škofjeloških študentov, saj je iz njihovih vrst že prišlo pre- cej strokovnjakov v Jelovico. Pokroviteljstvo je lani Jelovica sklenila tudi z rokometnim klubom v Škofji Loki, ki sedaj že eno sezono nosi njeno ime v II. zvezni ligi. Na področju kulture pa je pokroviteljstvo tovarne nad oktetom Jelovica. No, če sedaj dodamo še pokroviteljstvo nad spomenikom je tako sklenjen krog od izobraževanja, športa, kulture do tematike NOB oziroma naše revo- lucije. Kljub temu, da seveda tako pokroviteljstvo velja nekaj denarja, pa je le treba dodati, da je Jelovica pokazala precejšnjo mero osveščenosti in je tako v duhu ustave neposredno pristopila k novemu načinu financiranja in vzdrževanja institucij, društev, skupin in seveda tudi pomnikov. Zgled, ki bo zagotovo spodbudil tudi druge kolektive, da sc bodo odločili za podobno ukrepanje. j. č. O referendumu (Nadaljevanje s 3. strani) Iz vseh teh ugotovitev lahko zaključimo: L Naj večji del odgovornosti nosijo družbeno-politične organizacije in samoupravni organi, predvsem zato, ker vsedoslej niso uspeli konkretizirati ocen in tudi ukrepov proti posameznikom, ki delujejo med delavci podtalno na neformalen način in proti interesom delavcev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Jelovici, kar pa sc odraža v »miniranju« takih in podobnih širših samoupravnih akcij. Res pa je, da bi delovanje teh posameznikov bilo manj učinkovito, če bi delegati v samoupravnih organih prenašali interese delavcev na samoupravne organe ter delavce nazaj potem pravočasno in pravilno informirali o sklepih samoupravnih organov. 2. Del odgovornosti za neuspel referendum v TOZD stavbno pohištvo odpade prav tako na strokovne službe te temeljne organizacije, ker so ob tem, ko je celotni kolektiv sprejel novo samoupravno organiziranost, oni le-to zavrnili in s tem dali slab zgled in tudi vzbudili dvome v kolektivu o pravilnosti formiranja novih TOZD v Jelovici. Ta dvom je bil še toliko večji, ker v času javne razprave ni bilo s strani teh strokovnih služb nobenih pripomb. Očitno gre z neformalno delovanje nekaterih posameznikov, ki niso pripravljeni preko samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in strokovnih služb razreševati probleme in javno delovati v interesu delavcev v TOZD in delovni organizaciji 3. odgovornosti prav tako nosijo izmenovodje, obrato-vodje in drugi strokovni delavci v TOZD. Menijo namreč, da je njihova vloga med delavci izključno strokovna (reševanje tehničnih vprašanj) kljub temu, da so poleg strokovnega dela odgovorni tudi za družbeno-politično in samoupravno delovanje med delavci, ki jih vodijo. Takšna ocena sicer ne velja za vse DE TOZD, vendar pa še vedno večina teh preddelavcev deluje na omenjeni način. PREDLOG UKREPOV: A) Kar 90 % delavcev se je na zborih strinjalo z novo samoupravno organiziranostjo. Delavci celotne delovne organizacije so se z večino glasov na referendumu odločili za predlog samoupravne organiziranosti, in ker je to tudi v skladu z nalogami, ki jih pred nas postavlja Zakon o združenem delu, zato predlagamo vsem družbeno-političnim organizacijam in samoupravnim organom, da podprejo odločitev, sprejeto na zborih delavcev in referendum v delovni organizaciji kot celoti ter tako tudi sprejmejo terminski plan poteka samoupravne organiziranosti TOZD in delovne organizacije. B) Družbeno-politične organizacije naj v okviru priprav V kiaju Radii e, to je slabih 10 km od Celovca deluje že 73 let »Slovensko prosvetno društvo RADIŠE«. Ta kraj je prav z aktivnim delom domačega slovenskega prosvetnega društva ohranil značaj slovenskega podeželja na Koroškem. Člani društva dobro vedo, da boj Slovenskih koroščev za njihove pravice če ni končan in so zato odtočni vztrajati kljub velikim naporom in težavam s kateremi se srečujejo. Moški in mešani pevski zbor, Oktet »Radiški fantje«, igralska skupina, društvena godba in tamburaški orkester skrbijo za to, da je čimveč ljudi vključenih v aktivno de. lo in s tem v borbo za ohranitev slovenskih navad in običajev oz. narodnostnega življenja v teh krajih. Seveda pa se prav zaradi takega narodnostnega delovanja to društvo srečuje tudi z materialnimi problemi, to pa še posebej takrat, kadar utrjuje svoj položaj za bodoče delo. Tako se je lotilo gradnje svojega Kulturnega doma tako, da je odkupilo nek star za samoupravno organiziranost Jelovice ocenijo delovanje posameznih delavcev tako na nivoju TOZD in SDS skupne službe kakor tudi v posameznih DE in te ocene, tako pozitivne kakor negativne, upoštevajo pri kadrovski politiki ob organizranju novih TOZD. C) Še posebno pa morajo družbeno-politične organizacije oceniti delo tistih delavcev, ki podtalno in na neformalni način delujejo proti interesom delavcev TOZD in akcijam družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov in zanje predlagajo ustrezne ukrepe. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK hlev, ki ga je potrebno popolnoma adaptirati. Ogromno dela bodo opravili sami z udarniškim delom. Za nekatere stvari pa so se odločili prositi za delno pomoč nekatere delovne organizacije matičnega naroda, med katerimi je tudi Jelovica, saj bodo za to adaptacijo potrebovali za preko 5 milijonov starih din stavbnega pohištva Jelovica Škofja Loka. Njihovo vlogo je obravnaval delavski svet delovne organizacije dne 11/2 1977 in sklenil, podpreti prizadevanja Koroških Slovencev s tem tako, da bo Jelovica na ceno dobavljenega stavbnega pohištva nudila 25 odstotkov popusta. K. JELOVICA Pomoč Jelovice zamejskim Slovencem Mladina Jelovice po novi poti Osredkar, Milena Pirih, Viljem Kokalj in Jana Kalan. To so torej imena mladincev in mladink, od katerih je najbolj odvisno, če bo mladina v Jelovici v prihodnje aktivnejša. Ker bi po odločnosti vseh navzočih mogli reči, da bo v prihodnje res, je sedaj treba povedati, kaj naj bi mladi v prihodnje delali in na kakšnem način so si zamislili svoje udejstvovanje. Program so predložili le v grobem, vendar se vidi, da bo večina aktivnosti tekla po osnovnih organizacijah in le del akcij bo skupnih. Med temi pa bo ena skupna in sicer na dela prost dan, udeležili naj bi se kot mladina Jelovice akcij okrožnega komiteaj mladine za škofjeloško občino, 25. maja Po več kot dveh letih in pol se je v soboto, 29. januarja v tovarniški menzi zbralo več kot 100 mladincev Jelovice na delovni konferenci svojega mladinskega aktiva. Junija 1973 je bil zadnji skupni sestanek vseh mladincev Jelovice. Od takrat naprej pa se je sicer dobro začrtan program izpolnjeval le delno in nekaj podobnega bi lahko rekli za delo celotnega mladinskega aktiva. Kot je v svojem poročilu dovolj kritično poudaril tudi dosedanji predsednik Vinko Mesec je bila mladina premalo aktivna in le redko je bilo s strani starejših slišati dobro besedo o delu mladih. Nekaj akcij je sicer bilo, kot je na Vse te osnovne organizacije skupaj pa bodo sestavljale mladinsko organizacijo Jelovice. Da delo teh osnovnih organizacij ne bi bilo premalo enotno in vsklajcno bo skrbel poseben koordinacijski svet, ki ga bodo predstavljali predsedniki osnovnih organizacij oziroma člani osnovne organizacije. Potem, ko so mladi za vsako osnovno organizacijo izvolili štiri posameznike, ki so dolžni ustanoviti in oživeti delo v teh osnovnih organizacijah so izvolili tudi 11 članski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo: Branko Mlinar, Mirko Čefarin, Milan Potočnik. Pavla Krničar, Do-brivoj Stojanovič, Sašo Korenč, Janez Habjan, Miran bodo skupaj z Zvezo borcev pripravili proslavo pred spomenikom v Dražgošah (pokrovitelj tega spomeinka je prav Jelovica), v načrtu imajo tudi skupni jesenski izlet in proslavo ob Dnevu republike. Novost pa bodo predstavljale tudi sekcije prek katerih naj bi se odvijala vsa aktivnost. Mladinci in mladinke so se dogovorili za tri oblike dela v sekcijah: — v marksistično izobraževalni sekciji, bodo, kot že ime pove, skrbeli za vzgojo, izobraževanje mladih, za prenašanje tradicij NOB, za politično izobraževanje in podobno. — kulturna sekcija naj bi organizirala to dejavnost, pa naj bodo to le ogledi gledaliških in opernih predstav, ali pa plesni tečaji, učenje za nastope in seveda nastopi na proslavah kot so Praznik dela, Dan mladosti, Dan borcev, Dan republike. — športna sekcija pa bo delala predvsem v okviru sindikata, torej akcije, ki jih bo izvedel sindikat in ki se jih bo mladina odslej, kot pravijo, pogosteje in v večjem številu udeleževala. Začetek bo vsekakor težak. Po tako dolgem mrtvilu namreč ne bo lahko aktivirati vse tiste, ki znajo biti delavni tudi izven svojega rednega dela. Kot so potrdili predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij Jelovice, ki so se kot gosti udeležili mladinske konference, bodo mladi deležni vse moralne, idejne in tudi materialne podpore, če bodo le delali. Tako je torej od njih samih sedaj odvisno, če bodo čez leto dni na podobni konferenci lahko ponosno pokazali na rezultate svoje aktivnosti in da bodo v kolektivu vsi vedeli da ti mladi, »ki niso za nobeno stvar« le postajajo pravi del naše družbe, ki bo sposoben nadomestiti starejše na večini odgovornih mest tako pr idelu, kot tudi na družbenopolitičnem področju. Na koncu je treba dodati, da je bil takoj po konferenci prvi sestanek koordinacijskega sveta, na katerem so izvolili svoje vodstvo. Za predsednika sveta je bil izvoljen Sašo Korenč. j. č. Polna soba mladih — prvi znak, da bo mladina v Jelovici poprijela z družbeno-političnim delom Delovno vzdušje na mladinski konferenci primer izkop temeljev za menzo, udeležili so se nekaj občinskih mladinskih akcij in še nekaj drugih aktivnosti je bilo v tem poltretjem letu, to je pa tudi bilo vse. Delali niso mladi ne v Škofji Loki (tu sicer še največ), še najmanj pa na dislociranih obratih. Kako je bilo z aktivnostjo pove samo droben podatek iz blagajnikovega poročila, ki je sporočil, da je v blagajni 1,8 starega milijona dinarjev, 1,6 milijona pa imajo odobrenega še od delovne organizacije. To je najboljši dokaz, da se ni delalo, saj večina (ali pa vsi) mladinski aktivi v občini morajo krčiti svoje delovne programe zaradi pomanjkanja denarja, Jelovški mladini pa je ostajal. Več kot 100 mladih, od skupno 315, kolikor jih je v Jelovici (skoraj tretjina zaposlenih) je v soboto sklenilo, da tako v bodoče ne bo več šlo. Z reorganizacijo mladinskega aktiva nameravajo doseči čim boljšo aktivnost. Tako bo v Jelovici po sprejetem sklepu odslej 11 osnovnih organizacij mladine — podobno kot jih imajo sindikati — in sicer v vseh obratih (Gorenja vas, Kranj, Preddvor, Sovodenj) v temeljni organizaciji montažni objekti, v TOZD trgovina, na obratu Stari dvor pa celo tri in sicer na obratu oken in notranjih vrat skupaj z žago, na obratu vhodnih in garažnih vrat ter na obratu letev in vzdrževanju. Enajsta osnovna organizacija socialistične mladine pa bo v skupnih službah. Letna konferenca osnovnih organizacij sindikata Delavec naj dejansko odloča Na drugi letošnji konferenci — osnovnih organizacij sindikata — je bilo podobno kot na predhodni mladinski, govora največ o nepravilnostih preteklega obdobja. Tu mislim predvsem na neuspeli referendum o samoupravnem organiziranju Jelovice. Pokazalo se je namreč, da delavci, kot člani sindikata, na tem referendumu niso bili dovolj dobro seznanjeni s prednostmi take organiziranosti in je predvsem zato bil referendum v posameznih delovnih enotah negativen. Zakon o združenem delu posebej govori o dobri in pravilni obveščenosti delavca, zato čaka sindikate na tem področju v bodoče precej več dela. Precej obsežni dnevni red konference je resnično obravnaval vsa najbolj občutljiva področja dela sindikatov. Posebej prvi del, ki so ga sestavljale ocene osnovnih organizacij sindikata. Letošnje skupščine OOS so zelo pestro razpravljale glede preskrbe z lesom, ker večina meni, da ni na razpolago dovolj lesa za redno obratovanje ali pa po kvaliteti ne odgovarja. Vsi ti problemi močno hromijo doseganje plana in norm, na to doseganje pa so neposredno vezani osebni dohodki delavca kot neposrednega proizvajalca. Zakon o združenem delu obvezuje delovno organizacijo, da se sredstva za osebne dohodke delijo na osnovah in merilih neposrednega dela, oz. na podlagi prispevka k delu odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija. Prispevek delavca k delu, je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela. Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja teh sredstev kot s svojim in družbenim minulim delom ter z odločanjem o poslovanju temeljne organizacije, ali druge organizacije združenega dela, v kateri sestavi je, oz. v kateri je združena temeljna organizacija ter o organiziranosti dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in obsegu tehničnih izboljšav, o programih in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji. Nekateri člani osnovnih organizacij so postavljali vprašanje zakaj se ne podeli regres za letni oddih v celoti. KOOS se je v preteklem letu držala priporočila Republiškega odbora zveze sindikata in na osnovi tega priporočila samoupravnim organom, da se je regres razdelil v fiksnem znesku in po stimulativni lestvici tistim članom, ki so letovali. S to razdelitvijo je bilo omogočeno, da so lahko letovali člani z nižjimi osebnimi dohodki ali veččlanske družine. Morda bo za vas zanimivo, kaj za leto 1977 predlaga sindikalna lista: Sredstva regresa za letni oddih so neomejena nadomestila dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov, pa tudi za skupno vlaganje v razširitev počitniških zmogljivosti. Sredstva regresa se oblikujejo v višini najmanj 1.100 in največ 1.400 din na delavca, vštevši učence poklicnih šol. Ta oblikovana sredstva se povečajo za morebitno obvezne dajatve. (Nadaljevanje na 6. strani) Delavec naj dejansko odloča (Nadaljevanje s 5. strani) Osnove in merila za delitev regresa določijo delavci o območju družbenih dogovorih in samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, oz. delovnih skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih delavci določijo kolikšen del sredstev regresa, združujejo in namenjajo za povečanje možnosti za aktivno izrabo letnega dopusta ter konkretna merila in osnove za delitev sredstev regresa, upoštevaje ekonomsko-socialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev (višina osebnega dohodka, oz. dohodka na družinskega člana, samohranilke, težje delovne razmere, delo na zdravju škodljivih delovnih mestih, zdravstveno stanje itd.). V teh aktih delavci lahko določijo tudi višino osebnega dohodka, oz. dohodka na družinskega člana, med katere delavec glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripada regres za letni dopust. Regres za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. Delavec je opravičen do regresa za letni oddih, potem ko ima pravico do izrabe letnega dopusta in Na začetku je povedal nekaj več o pomenu občinskega praznika, spomina na boj v Dražgošah, zatem pa se je dotaknil dogodkov in uspehov v preteklem letu, kjer je najprej omenil akcijo pomoči Posočju. Posočje je bilo prizadeto neposredno po škodi, ki jo je utrpelo tudi več občanov v škofjeloški občini: »Ne glede na lastno škodo pa so sc ljudje naše občine nesebično odločali za solidarnostno pomoč prizadetim prebivalcem v sosednji občini Tolmin. Potrebno pomoč smo prebivalcem potresnega področja nudili s šotori, s počitniškimi prikolicami, z zbiranjem denarja in z namenskim delom. Posebno pomoč pa nudi prebivalcem tega področja lesna industrija Jelovica s svojimi kooperanti, ki se je zavezala, da bo na potresnem področju Posočja v kratkem času in pod težkimi pogoji zgradila 164 stanovanjskih hiš in dva večnamenska objekta, ter več kot 100 montažnih hiš na potresnem področju Kozjanskega.« Ko je zatem ocenjeval še druga področja dejavnosti v preteklem letu, ni mogel mimo ugotovitve, da je vse premalo v ljudeh zavest, da to v tisti organizaciji združenega dela, oz. delovni skupnosti, v kateri izrabi letni dopust. Regres za letni oddih gre tudi učencem poklicnih šol. V oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne. Da bo regres podeljen v skladu sindikalne liste, bo prvenstvena naloga osnovnih organizacij sindikata, da izoblikujejo in predlagajo samoupravnim organom temu ustrezne pravilnike. Pristojne službe pa so dolžne, da pričnejo čimprej z organiziranjem kapacitet za letovanje predvsem v okviru počitniškega doma v Puli in počitniških domov v SOZD GLG Bled. Ker so na letnih skupščinah padla vprašanje glede organizirana! izletov, so jih osnovne organizacije sindikata vključile v delovni program za leto 1977. Za izlete bodo osnovne organizacije izdelale ustrezni plan po mesecih. Ti izleti naj bodo organizirani v prvi vrsti kot strokovne ekskurzije z ogledom naprednih DO lesne branže, ker sam razvoj Jelovice narekuje v letošnjem letu obsežno investicijsko je po ustavnih preobrazbah vse več odločanja in razvoja prenešeno na krajevne skupnosti, prav tam, kjer delavci prežive dve tretjini svojega življenja. Krajevne skupnosti so povsod začele delati približno tako, kot se od njih pričakuje, sprejele so na primer svoje letne in srednjeročne programe, vendar je veliko tega ostalo neuresničenega zaradi nerednega pokrivanja njihovih finančnih potreb. Delovne organizacije so sc nam- izgradnjo, nam bodo ti ogledi dobrodošli. Po strokovnem ogledu naj se vključi primerno razvedrilo. Konferenca OOS je ocenila tudi poslovanje DO v letu 1976 in obravnavala planska izhodišča za leto 1977. Ugotovila je, da smo v preteklem letu poslovali uspešno ter s temi dokazi lahko trdimo, da smo delali pravilno in ne smemo gledati samo kratkotrajnih neuspehov. Akcija Posočje je pokazala, da naš kolektiv dela pozitivno. Ob samem zaključku preteklega leta lahko trdimo, da nas čakajo v letu 1977 zelo pomembne strateške naloge: 1. Izvajanje srednjeročnega plana 2. Samoupravna organiziranost TOZD in DO kot celota 3. Investicije moramo v roku aktivirati 4. Večja produktivnost dela in znižanje stroškov 5. Krepitev medsebojnih odnosov. Za uresničitev sprejetih nalog na skupščinah so osnovne organizacije sindikata in Konferenca OOS izoblikovale izhodišča, ki so vključena v delovni program in finančni načrt za leto 1977. Franc Stražar reč s samoupravnim sporazumom obvezale, da bodo za potrebe krajevnih skupnosti prispevale 0,35 % od bruto osebnega dohodka, vendar je po letu dni moč ugotoviti, da se je v ta namen odvajalo le dobra tretjina tega pričakovanega denarja. Zato krajevne skupnosti niso mogle uresničiti svojih nalog, tako kot so prej načrtovale. Prav tu je naloga delavcev v samoupravnih organih podjetij, da ugotove, kje je krivda za to, da niso izpolnjene obveznosti. Krivce, meni predsednik Polajnar, je treba poiskati in seveda tudi odpraviti pomanjkljivost. Delavci naj tudi sami določijo zanesljiv način, ki bo omogočal, da bo denar za potrebe krajevnih skupnosti nemoteno in redno pritekal. Korist od tega bodo imeli predvsem občani sami. Več bodo lahko pridobili v svojem kraju. Predsednik skupščine je spregovoril tudi o uspehih gospodarstva, kjer je posebej viden porast izvoza in sicer od 23,7 milijona dolarjev na 28 milijonov in zmanjšanje uvoza od 32 milijonov na 21 milijonov dolarjev. Torej se je tudi v občini Škofja Loka dosledno uresničila težnja jugoslovanskega gospodarstva po izboljšanju plačilne bilance s tujino. Ker se dostikrat zvodene uspehi posameznih kolektivov, je nedvomno prav, da na kratko orišemo samo tiste pridobitve, ki so v posameznih podjetjih pomenile novosti. Na kratko bi lahko rekli pregled investicij. Poglejmo kaj je bilo novega: Iskra-Reteče je dobila novo proizvodno halo, Gorenjska predilnica novo bombažno predilnico, Alpetour je končal tretjo fazo mehanične delavnice in odprl obrat za hladno obnovo avtoplaščev, šešir se je vselil v novo tovarno, naložbe so bile v Jelovici, Gradisu in LTH, Instalacije so dobile nov prizidek, Termika novo linijo za proizvodnjo kamene volne in še bi sc dalo naštevati. Vrsto podjetij pa je tudi začelo v preteklem letu z novogradnjami. Ni treba naštevati koliko je bilo narejenega novega tudi na področju stanovanjske izgradnje, modernizacije cest, novosti je bilo precej v posameznih krajevnih skupnostih, novi varstveni objekti in seveda še drugih stvari. Precej svojega govora pa je posvetil tudi nalogam in ukre- Stalno zviševanje cen surovin, ob istočasno počasnejšemu naraščanju cen končnih izdelkov postavlja pred delavce v našem podjetju vrsto nalog, ki bi jih lahko označili kot akcijski program. Njegova najpomembnejša zahteva je znižanje direktnih in ostalih stroškov za skupno najmanj 15 milijonov din (staro milijardo in pol!), tako da bi se ob koncu leta lahko dosegla predvidena podjetniška akumulacija 24 milijonov 800 tisoč dinarjev. Le taka amortizacija pa je namreč porok, da se bo Jelovica tudi v naslednjih letih lahko normalno širila in da se bo povečevala storilnost dela, modernizacija proizvodnje, da bo denar za vse druge potrebe. Skoraj sleherni delavec bo moral po svojih močeh prispevati, da se bo ta akcijski program uresničil. O tem, kako si komisija to predstavlja boste podrobneje obveščeni prek oglasnih desk, na hitro pogledano pa bi se dalo povedati tudi nekatera osnovna izhodišča. Če pogledamo področje nabave, takoj vidimo, da je tu precejšnja možnost varčevanja, ki se ga da doseči s pravočasnim sklepanjem letnih pogodb z večino dobaviteljev. Do L marca sklenjene pogodbe (vsaj 80 %) bi podjetju lahko privarčevale po sedanjih izračunih 13 milijonov dinarjev (v obeh proizvodnih temeljnih organizacijah skupaj). To nalogo bosta morali uresničiti predvsem nabavni službi. Že naslednja naloga pa se nanaša skoraj na vse delavce. Znižanje indirektnih stroškov za najmanj 2 odstotka bi prineslo 3.450.000 dinarjev. Delavci boste tu lahko največ varčevali pri transportnih storitvah, porabi toplote in električne energije, pri porabi materialov, za tekoče in investicijsko vzdrževanje in podobno. Med ostalimi ukrepi iz akcijskega programa velja omeniti še varčevanje v sami pro- pom, ki bodo predmet dela v srednjeročnem obdobju. Ker pa je zagotovo stvar, ki jo bo sleherni delavec lahko spremljal ob njenih dogaja-nih, o tem tokrat ne bi posebej pisali. Potrebno pa je dodati le to, da je bil lani ustanovljen v Škofji Loki tudi informacijsko dokumentarni center INDOK, od katerega — na kratko rečeno — naj bi delavci dobili kar največ kratkih in točnih informacij o vsem, kar se dogaja v občini in tako naj bi se v praksi uresničila pravica delavcev do obveščenosti, seveda pa bodo lahko tudi veliko lažje odločali, če bodo dobro vedeli za kaj je potrebno dati svoj glas ali kdaj je treba sodelovati z razpravo, da bo rezultat tega resnično tak, kot jim najbolj ustreza. j. č. izvodnji, kjer bi se dalo z vpeljavo namenskega razreza bolje izrabiti osnovno surovino, to je les, urediti kaže čimprej centralno skladišče za svež žagan les kar bi les vsaj delno posušilo in bi se s tem povečale zmogljivosti sušilnic. Ponovno bi kaazlo preveriti vsa ozka grla v proizvodnji, saj se na ta način da veliko prihraniti. Prav delavci, v proizvodnji ta ozka grla najbolje poznate, zato jih pomagajte s svojimi predlogi poiskati in seveda tudi odpraviti. Tudi pomoč ob razmišljanju, katere materiale bi se dalo nadomestiti s cenejšimi bo izredno dobrodošla, saj prav tisti, ki materiale obdelujete, področje najbolje poznate. Urejene transportne poti so naslednji prispevek. Tu se da precej spremeniti še posebej pa velja povedati, da bi se s pravilnim odlaganjem odpadkov in tudi surovin lahko privarčeval marsikateri dinar, pa tudi tovarna bi imela lepši iz-gled. O produktivnosti pa smo v glasilu že večkrat pisali. Ta je po vsej Sloveniji nizka in še vedno predstavlja veliko neizkoriščeno rezervo v vsaki tovarni. Tudi Jelovica ni izjema, zato je v akcijskem programu tudi izkoriščanje delovnega časa, ki ga je potrebno izboljšati našlo upravičeno svoje mesto. Posebno pozornost se bo v bodoče posvečalo porabi sredstev za propagando in reprezentanco, urejena bo politika do uporabe prevoznih sredstev. Vsi avti bodo morali biti garažirani v prostorih Jelovice, več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi njihovemu vzdrževanju, porabi goriva in maziv. Precej je še ukrepov, ki naj bi vsi skupaj torej prispevali precejšen denar. Potrebno je reči, da ta akcijski program ni neka modna muha, temveč je resnična potreba in delavci ga morate sprejeti, če vam je le za razvoj Jelovice. Ta pa seveda zagotavlja tudi boljše materialne pogoje vam samim. u. r. Iz govora predsednika skupščine občine Škofja Loka Še precej za boljši jutri Ob podelitvi velike plakete Jelovici in ob podelitvi še ostalih priznanj je predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar ocenil dosedanji razvoj občine in seveda nanizal kaj bo treba storiti v prihodnje. Ker je večina delavcev Jelovice le iz Loške občine nekaj izvlečkov in povzetkov govora objavljamo tudi v glasilu; saj menimo, da so zanimivi za vse delavcev. Kako do večje akumulacije Plan za leto 1977 Delavski svet TOZD in SDS skupne službe ter delavski svet DO so na svojih sejah 10. in 11.2.1977 obravnavali in sprejeli svoje gospodarske plane za leto 1977. Gospodarski plani TOZD za letošnje leto v osnovi temeljijo na izhodiščih in dinamiko razvoja TOZD, ki smo si jih začrtali z našim razvojnim programom za obdobje 1976—1980. Tako tudi plan za DO kot celoto spoštuje določila razvojnega programa Jelovice, saj po svoji vsebini predstavlja seštevek planskih zadolžitev ter rezultatov TOZD. Najpomembnejše značilnosti posameznih elementov proizvodnega procesa so razvidne iz naslednjega kratkega povzetka planskih zadolžitev ter rezultatov za TOZD in delovno organizacijo kot celoto: Plan proizvodnje v primerjavi z doseženim v letu 1976 — v NU TOZD Realizacija 1976 Plan 1977 Indeks Strukt. 76 77 STAVBNO POHIŠTVO 1.001.342 1.218.608 121,7 75 81 MONTAŽNI OBJEKTI 330.767 283.482 85,7 25 19 DO JELOVICA 1.332.109 1.502.090 112,8 100 100 V letu 1977 moramo po planu narediti 1.502.090 NU, kar predstavlja 12,8 % več kot v letu 1976, ko smo naredili 1.332.109 NU. Pomembno pri tem je to, da je planirani obseg proizvodnje izražen v NU v skladu s srednjeročnim progra- mom TOZD. Tako moramo v letošnjem letu v TOZD stavbno pohištvo narediti za 21,7 % več kot v preteklem letu. V TOZD montažni objekti je planirani obseg proizvodnje za letošnje leto manjši za 14,3 % od lanskoletnega, kar je razumljivo, saj v plan ne vnašamo izrednih dogodkov: — v din TOZD Realizacija 1976 Plan 1977 Indeks Strukt. 76 77 STAVBNO POHIŠTVO 233.960.047 311.625.000 133,2 65 78 MONTAŽNI OBJEKTI 123.677.461 87.999.000 71,2 35 22 DO JELOVICA 357.637.508 399.624.000 111,7 100 100 PLAN IZVOZA ZA LETO 1977 in primerjava z doseženim v letu 1976 — v din TOZD Realizacija 1976 Plan 1977 Indeks Strukt. 76 77 TRGOVINA SKUPAJ 40.516.888 42.896.160 106 — direktni izvoz 4.249.814 15.000.000 353 11 51 — devizna prod. doma 36.267.074 27.896.160 77 MONTAŽNI OBJEKTI 35.979.125 14.238.576 40 89 49 DO SKUPAJ 76.496.013 57.134.736 75 — direktni izvoz 40.228.939 29.238.576 73 100 100 PLAN UVOZA ZA LETO 1977 in primerjava z doseženim v letu 1976 v din TOZD Realizacija 1976 Plan . , , 1977 Indeks Strukt. 76 77 STAVBNO POHIŠTVO 17.062.000 25.500.000 149 85 85 MONTAŽNI OBJEKTI 3.011.000 4.500.000 149 15 15 DO — SKUPAJ 20.073.000 30.000.000 149 100 100 vanja pokaže, da predvidevamo, zlasti kar se tiče direktnih materialnih stroškov, v letu 1977 močno povečanje le-teh in še več, da celo že ugotavljamo, da so se nekaterim pomembnim repromate-rialom (les, okovje) cene tudi že povečale. Zaradi takšnih neugodnih gibanj stroškov, kakor tudi zaradi ostalih problemov, ki jih moramo rešiti zato, da bomo gospodarske plane TOZD tudi realizirali, so delavski sveti TOZD in DO ob sprejemanju planov sprejeli tudi akcijski program ukrepov za realizacijo postavljenih ciljev. Ob uspešno izpolnjeni zahtevi, da se bomo vsi delavci Jelovice odgovorno in zavzeto lotili plansko postavljenih nalog, bomo lahko do konca leta 1977 dosegli naslednje finančne rezultate našega dela: Primerjalni pregled podatkov o doseženih rezultatih v zunanjetrgovinskem poslovanju Jelovice v preteklem letu, kakor tudi naši planski cilji za leto 1977 kažejo na to, da se Jelovica vključuje v širša prizadevanja naše družbe za izravnavo zunanjetrgovinske bilance. Tako je bilo v letu 1976 doseženo razmerje med uvozom in izvozom 1:3,8, za leto 1977 pa predvidevamo, da bo le-to 1:1,9, torej nižje, kar je razumljivo, saj smo v preteklem letu realizirali močan izvoz v Italijo na potresno območje. Stroški poslovanja. Primerjava podatkov o doseženih in planiranih stroških poslo- Finančni plan TOZD za leto 1977 — v 000 din TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 SDS DO CELOTNI DOHODEK 311.625 379.276 87.999 21.139 800.039 materialni stroški 223.253 351.950 63.351 8.363 646.917 od tega: amortizacija 11.988 3.855 2.445 725 19.013 — minimalna amortiz. 7.988 855 945 625 10.413 — presežena amortiz. 4.000 3.000 1.500 100 8.600 DOHODEK 76.384 23.471 22.203 12.051 134.109 zakon, in samouprav, dogovor, obveznosti 8.550 2.841 3.360 1.056 15.807 pogodbene obveznosti 4.786 4.763 980 664 11.193 osebni dohodki 52.952 10.116 17.469 10.331 90.868 OSTANEK DOHODKA 10.096 5.751 394 — 16.241 POD J. AKUMULACIJA 14.096 8.751 1.894 100 24.841 Peter Petrič, 1. r. Pisma praktikantov-gimnazijcev Delali smo za Posočje v Jelovici Iz tabele je razvidno, da predvidevamo, da bo v letu 1977 vrednostni obseg proizvodnje v Jelovici večji za 11,7 % od doseženega v letu 1976 in naj bi dosegel 399.624.000 din. V letu 1977 naj bi se povečala planirana celotna realizacija za 25,5 %, pri tem pa velja ugotoviti, da se le-ta po TOZD povečuje z različnim tempom, kar končno vpliva tudi na spremenjena strukturna razmerja. V posebnih tabelah so prikazani tudi podatki o planiranem izvozu in uvozu za leto V TOZD stavbno pohištvo predvidevamo za 33,2 % večji, v TOZD montažni objekti pa za 28,2 '°/o nižji vrednostni obseg proizvodnje kot je bil dosežen v letu 1976: Plan eksterne realizacije za leto 1977 merjen z delom CD katerega TOZD dosežejo v prometu blaga in storitev izven Jelovice, predvideva v celoti povečanje tega CD za 14 %. Sam porast te realizacije po TOZD pa je razviden iz naslednje tabele: 1977 ter primerjave na dosežene rezultate v letu 1976. Prvič v proizvodnji Desetdnevno praktično delo, ki je v tretjem razredu gimnazije obvezno, sem opravljala v lesni tovarni Jelovica. V tem času sem se seznanila z delavci v neposredni proizvodnji. Hitro sem z njimi našla skupni jezik in se z njihovo pomočjo vključila v proizvodno delo. Spoznala sem se z delavci, z odnosi med njimi in vsak dan znova sem spoznavala, da jo delo v neposredni proizvodnji težko in da zahteva celotno delavčevo pozornost, sicer lahko pride do nesreče. Zaposlili so me v obratu 320. Delavci tega obrata so me z veseljem sprejeli medse in me uvedli v delo, ki sem ga z zanimanjem in veseljem opravljala. Na vsa moja vprašanja so mi izčrpno odgovarjali. Za delo sem poprijela v želji, da bi vsaj malo razbremenila delavce v Jelovici, ki poleg rednega dela tudi z delovnimi sobotami in dodatnimi urami pomagajo prizadetemu Posočju. Precej delavcev je odšlo v Posočje, kjer delajo po cele dneve. Te delavce smo v Jelovici skušali nadomestiti mi. Kot gimnazijka praktičnega dela nisem opravljala samo v človekoljubne namene, ampak tudi zato, da bi se seznanila z razvojem in strukturo podjetja. To je bilo moje prvo delo v proizvodnji. Zdelo se mi je dokaj naporno, saj sem morala vstajati zgodaj zjutraj in delati stoje vseh osem ur. Najprijetneje je bilo v času malice. Velikokrat sem si zaželela, da bi bila v šoli, kjer so dnevi bolj pestri. V Jelovici pa sem skoraj ves čas opravljala enako delce. Spoznala sem, da je kruh delavca dokaj grenak, da je njihov denar težko prislužen in tudi to, da postajaš podoben stroju, ko ves čas delaš skoraj eno in isto. Pri opravljanju prakse v Jelovici sem se seznanila z razvojem podjetja, s strukturo in s samoupravljanjem v pod- jetju. Pridobila sem si nove izkušnje, čeprav le drobec tistih, ki jih ima delavec. Skušala jih bom s pridom uporabiti pri učenju in v življenju. Predvsem sem si pridobila vztrajnost. Naučila sem se ceniti delavce, ki ustvarjajo zase in za družbo. Andreja Dremelj, dijakinja 3. c. r. Utrujeni in vendar zadovoljni Vse nas je hudo prizadela novica o potresu v Posočju. Številne družine so izgubile streho nad glavo in vsa slovenska podjetja so se odločila, da bodo del dohodka prispevala za potresno področje. Jelovica je pričela s povečano proizvodnjo in v Posočje poslala tudi nekaj svojih delavcev. Ker jim je primanjkova-valo delovne sile, so poslali na gimnazijo sporočilo o tem, naj bi svojo vsakoletno prakso opravljali v njihovih obratih. Prvi smo bili na vrsti mi. Z delom v proizvodnji naj bi začeli že v ponedeljek, 4. oktobra. Zaradi nesporazuma pa so delo prestavili na četrtek. (Nadaljevanje na 8. strani) Plan realizacije za leto 1977 v primerjavi z doseženo v 1. 1976 — v din TOZD Realizacija 1976 Plan 1977 Indeks Strukt. 76 77 STAVBNO POHIŠTVO 233.960.047 311.625.000 133,2 36 39 TRGOVINA 265.702.138 386.276.000 145,4 41 47 MONTAŽNI OBJEKTI 123.677.461 87.999.000 71,2 19 11 SDS SKUPNE SLUŽBE 19.899.313 21.139.000 106,2 4 3 DO — SKUPAJ 643.238.959 807.039.000 125,5 100 100 — v din TOZD Realizacija 1976 Plan T , . 1977 Indeks Strukt. 76 77 STAVBNO POHIŠTVO 2.214.725 2.928.600 132 1 1 TRGOVINA 265.702.138 350.367.360 132 69 79 MONTAŽNI OBJEKTI 118.325.209 87.999.000 74 30 20 DO — SKUPAJ 386.242.072 441.294.960 114 100 100 Deloli smo za Posočje v Jelovici (Nadaljevanje s 7. strani) Že prvi dan me je težila skrb, če bom zjutraj lahko vstala tako zgodaj. Skrb je bila odveč, saj sem se zbudila že ob prvih klicih budilke. Najraje bi utišala budilko, se obrnila na drugo stran in mirno zaspala naprej. Toda klic dolžnosti me je zdramil. Hitro sem se umila, oblekla in že sem odhitela prvemu delovnemu dnevu naproti. Vsi skupaj smo sc zbrali pred vhodom v Jelovico, kjer nas je sprejel tov. črnjač iz kadrovskega odelka, ta nas je potem razdelil v posamezne skupine. Dodeljena sem bila v obrat montaže, skupaj s še nekaterimi sošolci in sošolkami. Obratovodja nas je potem razdelil v še dve skupini. Jožica, Spelca, Jurc ter jaz smo bili dodeljeni v popoldansko izmeno. Pred vhodom sem sc znova znašla ob 13.45. Bila sem nestrpna in polna pričakovanja, kakšno delo bom dobila. V pisarni smo najprej dobili delovne halje in nato odšli na mesta. Mojster delavnice, v kateri sem opravljala delo, mi je najprej naročil, naj zrežem papir na posamezne kose. Bila sem prvič vključena v neposredno proizvodnjo in radovedno sem sc ozirala, kaj počno ostali delavci. Vsak je bila zatopljen v svoje delo iri se zame niti zmenili niso. Sele po nekaj minutah so me začeli radovedno ogledovati in spraševati. Led je bil prebit in našli smo skupni jezik. Izginilo je tudi moje nelagodno počutje in po nekaj urah sem se počutila, kot da že dalj časa delam na tem mestu in ne komaj nekaj ur. Ko sem narezala dovolj papirja, sem pomagala delavki Selmi pri zavijanju okenskih okvirjev. Sprva mi je šlo delo bolj težko od rok in večkrat mi je Selma morala kaj popraviti. Bila je zelo potrpežljiva in je tudi odgovarjala na moja vprašanja. Tudi ostali sodelavci so bili zelo prijazni z menoj in dobro smo se razumeli. Tudi mojster je prišel večkrat k mizi, kjer sem delala in takrat sem se še posebej potrudila, da bi naredila čim boljši vtis. Moje delo ni bilo težko, zahtevalo pa je natančnost in spretnost, ki sta mi po nekaj dnevih prešli v kri. Moji zagnanosti pa je kmalu botrovala utrujenost. Začele so me boleti noge in šele sedaj sem se zavedala, kako težko je delo v neposredni proizvodnji, če moraš ves čas stati. Čas do malice mi je hitro minil. V menzi sem se znašla skupaj s sošolkami in sošolci in pogovorili smo se o prvih delovnih izkušnjah. Vsi smo bili nekoliko utrujeni, vendar sc nismo pritoževali. Čas malice je hitro minil in znova smo se vrnili na svoja delovna mesta. Z delom smo končali, ob 21.30. Počasi smo sc odpravili na avtobusno postajo in ko sem prispela domov, sem videla samo še posteljo. Ostali dnevi so se nizali drug za drugim, bili so si podobni po delu, a različni po stroja: »Hej, mali! Stani! Nijc treba da radiš prebrzo. Sad bomo menjali papir!« Ali pa: »Dosta smo uradili do sada. Idemo na kafu!« vtisih. Spoznala sem odnose med delavci, njihov odnos do dela in nadrejenih. Bila sem bogatejša za mnogo spoznanj, vsi pa smo si bili enaki v tem, da se bomo raje učili in z učenjem dosegali drugačna in boljša delovna mesta, ki nam bodo prinašala zadovoljstvo ob naših uspehih. Lampič Mateja, dijakinja 3. c Prijazni delavci Obvestila, da gremo delat v Jelovico, smo se vsi razveselili. To nam je takrat pomenilo konec dolgočasja za celih dvanajst dni. Upal sem, da mi bo to delo v proizvodnji prineslo nekakšno osvežitev. Toda v Jelovici so nam kmalu dali vedeti, da bo treba krepko pljuniti v roke. Cel razred so razbili po oddelkih, da nismo vedeli drug za drugega. Dodeljen sem bil k mojstru Korlu v brusilnici oken. Po kratkih uvodnih besedah, mi je mojster zaupal kos lesa in brusilni papir. Zdaj pa veselo na delo. Toda kup, ki so ga na robnem brušenju napačno pobrusili, se je le počasi manjšal. Ko sem delo končal, se mi je prav prilegla obilna malica, ki sem jo dobil v menzi. Tam sem tudi spoznal Dobrega, dobrosrčnega Makedonca, pri katerem sem kasneje delal. Vstavljal sem okenske okvire v stroj za ploskovno brušenje. Dobri pa jih je, poleg tega, da je vzdrževal stroj in menjal brusilni papir, pobiral iz stroja in zlagal. Delo je bilo lahko, dokler so bili okenski okviri lahki, ko pa sva dobila na brušenje več sto kot svinec težkih okvirov, so me roke pošteno bolele, tako da sem si globoko oddahnil, ko je kazalec na veliki tovarniški uri pokazal drugo uro. Drugi dan je čas hitreje minil, ker sem se delu privadil. Enoličnost dela je večkrat prekinil rezek žvižg in glas izza druge strani velikega Seveda sem se vsakega takega klica razveselil. Tako so minevali dnevi. V petek pa sva se zmenila, da bova delala ponoči, da bi imela soboto prosto. Bilo je naporno vzdržati teh šestnajst ur dela, in zjutraj sem bil kar vesel, da dežuje, kajti sicer bi moral s tovariši iti v hribe, na kar me je vezala obljuba. Zadnji dan, v ponedeljek, sva se z Dobrim poslovila kot dobra prijatelja Mislim, da sem s te prakse odnesel precej izkušenj, kajti delo v proizvodnji je monotono in utrujajoče, včasih tudi težko, poleg tega pa mnogo delavcev, ki težijo za boljšim zaslužkom, dela tudi po šestnajst ur na dan. Boštjan Kekec, dijak 3. razreda Naša konferenca Konec januarja smo imeli mladi svojo konferenco. O čem smo govorili in razmišljali piše članek na šesti strani. Sam bi želel s svojimi besedami opisati tisti neformalni del konference mladincev, ki se je odvijal po njej. Res, da je prvi del ob prisotnosti številnih gostov od glavnega direktorja in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij podjetja, bil kar se da pomemben in da so besede govornikov bile dobronamerne in spodbujajoče za nas mlade, zato smo tudi z zanimanjem sledili, vendar je po konferenci in po izredno dobrem kosilu (bilo je zelo okusno, za kar se seveda moramo zahvaliti kuharici) vse potekalo tako kot si mi mladi samo želimo lahko. Vsi smo namreč nestrpno pričakovali ples. Zanj je poskrbel Ansambel Metoda Praprotnika, ki je s svojo glasbo zadovoljil starejše, pa tudi bolj mlade mladince. Vsak je lahko dobil v njihovem programu kakšno melodijo, ki mu je prav posebno ugajala, kajti izvajali so narodno in zabavno glasbo. Razpoloženje je bilo izredno dobro, le malo preveč toplote je bilo v prostoru, kjer smo plesali. Veliko toplote so dajale tudi mladinke, s katerimi smo plesali; če si le s pogledom preletel nasmejane obraze, ti je bilo toplo pri srcu. Po vsakem končanem plesu smo se odžejali s sadnimi sokovi, deitom ali radensko. Tudi to je bila lepa odlika mladink in mladincev, da niso pili alkoholnih pijač. Če takole pogledaš druge mladinske plese v okolici, ugotoviš, da mladinci vse preveč pijejo alkohol. Ker nisem pristaš alkohola, mi bo to srečanje mladih v Jelovici ostalo dolgo časa v spominu in si želim, da bi tako lepih srečanj z mladimi bilo čim več. Rudi Frelih — obrat Gorenja vas Letovanja lani Sezona letovanj v letu 1976 je za nami, zato si na kratko poglejmo, kako uspešna ali neuspešna je bila. V letu 1976 je letovalo 338 članov kolektiva in 427 njihovih svojcev, otrok in žena. Poleg teh je v našem aranžmaju letovalo še 76 delavcev, članov OZD-aS, skupno torej 841 ljudi. Kakor vsako leto, smo tudi v letošnjem letu organizirali letovanje delavcev iz zdravstvenih razlogov. Skupno je bilo v letošnjem letu poslanih na zdravstveno letovanje 52 delavcev. Največje število ljudi je letovalo v našem ali svojem aranžmaju v času kolektivnega dopusta. V tem času smo poskušali organizirati čimveč dodatnih kapacitet. To nam je sicer v veliki meri uspelo, žal pa še vedno nismo mogli ugoditi vsem željam, zato je tudi število delavcev nekoliko manjše kot v letu 1975. Za sezono 1977, ki je že skoraj pred nami, bomo poskušali ustreči še večjemu številu želja in letovanje organizirati bolje kot v letu 1976. V. Ž. Morda ne veste Vse občane, ki imajo pravico do preživnine, opozarjamo na novost vnovem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Preživnina je prispevek za preživljanje otrok, ki ga mora plačevati tisti roditelj, ki ne živi z otrokom skupaj. To so predvsem očetje nezakonskih otrok ali pa razvezani starši. Preživnino pa so dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarele starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Sl.l. 1977 začne veljati novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša v 132 členu pomembno novost. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot bo uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. Odločbo o novo ugotovljeni višini preživnine bo izdal pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva pa uradni dolžnosti. Zato pozivamo vse upravičence na področju občine Škofja Loka, da se javijo pri strokovni službi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Škofja Loka, Spodnji trg 40. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine. Upravičenci, ki imajo stalno bivališče v drugi občini, lahko uredijo preživnino na pristojnem centru za socialno delo oziroma pri strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva svoje občine. Zahvala Ob smrti mojega moža, vašega nekdanjega sodelavca, se vam iskreno zahvaljujem za prekrasna venca, za izraženo sožalje in za tolikšno spremstvo na pogrebu. Vašemu podjetju je bilo izredno predan tudi tedaj, ko je bil že upokojen. Vesel je bil najmanjše pozornosti, ki ste jo mu izkazali. Ce je kdaj žalil kakega člana vašega kolektiva, se je to zgodilo le v trenutkih, ko se v svoji težki bolezni ni zavedal vseh dejanj. Prosim, da mu to oprostite. V vašem spominu ga ohranite kot človeka, ki je želel sodelavcem le dobro in se tudi veselil doseženih uspehov. Še enkrat najlepša hvala za vso pozornost! Minka Bizjak SOZD — SOZD — SOZD — SOZD — SOZD — SOZD — SOZD Sodelovanje izven regije Bled — Članice sestavljene organizacije združenega dela GLG nenehno utrjujejo notranje medsebojne odnose in sicer s posebnimi sporazumi, skladno s sporazumom o združevanju leta 1974. Razvoj odnosov in zakon o dzruže-nem delu narekujejo nova izhodišča ter nove skupne cilje. Zato pripravljajo prilagojeni in dopolnjeni samoupravni sporazum in samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 do 1980. stvo Ljubljana in Gozdno gospodarstvo Tolmin za letno oskrbovanje tovarne celuloze s 14.000 kubičnimi metri lesa za celulozo iglavcev iz gozdne proizvodnje. Ugotavljajo pa, da je uresničitev samoupravnega sporazuma odvisna tudi od cen in od ustrezno oblikovanih dohodkovnih odnosov. Te odnose bodo podpisniki uravnavali v smislu določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki so sprejeta v Sloveniji in po posebnih I r‘T Med ostalimi cilji združevanja bodo posebno skrb posvetili samoupravnemu in poslovnemu združevanju ter utrjevanju odnosov z drugimi regijami in območji. Za uresničitive teh ciljev je sestavljena organizacija združenega dela GLG že sklenila sporazum o pooblastilu Aera, tovarne celuloze Medvode, z organizacijami gozdarstva drugih območij in sicer za zagotavljanje lesne surovine. Decembra minulega leta so sprejeli sporazum Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, Gozdno gospodar- dogovorih med podpisniki tega samoupravnega sporazuma. Tudi določila o zagotavljanju gradnje gozdnih cest so upoštevana v sporazumu in pa seveda obveznosti uresničevanja etata in obveznost prevzemanja dogovorjenih morebitnih večjih količin, ki bi jih nudila gozdna gospodarstva. Zelo pomemben pa je tudi sporazum, ki je v pripravi o sodelovanju s tovarno pohištva Radomlje in o oskrbovanju te tovarne s surovino — les listavcev — predvsem bu- kovino iz blejskega in kranjskega območja. Ob začetnih razgovorih so predstavniki delovnih organizacij želeli širše sodelovanje. Predvsem bi tudi tovarna pohištva Radomlje delno pokrivala potrebe proizvodnje pohištva tovarne Alples. Alples pa bo tudi del količine decimiranega lesa iz svoje proizvodnje dobavljal Radomljam, ker so določene kvalitete in dimenzije prav posebno primerne za tisto proizvodnjo. Razširjeno sodelovanje bi zajelo tudi tehnične izmenjave in bi dopolnjevalo asortiman pohištva. S povečano aktivnostjo vseh v sestavljeni organizaciji združenega delagorenjske-ga gozdnega in lesnega go- spodarstva pa se odpirajo še nove možnosti širšega povezovanja. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje povezave proizvodnje s prodajnimi mrežami in drugimi organizacijami v Sloveniji in v Jugoslaviji. Za uspešno proizvodnjo in pravilno poslovno usmerjenost je treba to vrzel čimprej zapolniti. Obveščanje gozdarjev in lesarjev Bled —- Na nedavnem sestanku so se uredniki glasil delovnih organizacij združenih v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva dogovorili za bolj temeljito, vsestransko in kvalitetno informiranje delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. Ko so spremljali vsebinsko zasnovo glasila GLG, ki je prvič izšlo pred leti in katerega osnovni namen je obveščati delavce o delovanju kolegijskega poslovnega organa in o vseh dogodkih, ki so nujno pomembni za vse članice sestavljene organizacije, so poudarili, da bi morali vso skrb posvetiti prav informiranju delavcev, njihovim problemom, željam in interesom. Informacije bodo morale biti kvalitetne, izhajati za iz vseh sredin, zanimive in privlačne. Glasilo naj bi prinašalo novice o pomembnih dosežkih, o problemih in o uspehih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, več o sodelovanju izven regije, obveščati pa bi moralo tudi v aktualnih družbenopolitičnih dogodkih in o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v sestavljeni organinizaci-ji združenega dela. Več pozornosti naj bi letos posvetili obveščanju delavcev o novem zakonu o združenem vprašanjih, temeljito obrav- delu ter iz njega izhajajočih novih družbenoekonomskih navali probleme, ki zavirajo hitrejši napredek in hromijo čvrstost sestavljene organizacije dzruženega dela. V treh, štirih številkah letošnjega leta naj bi našel svoj prostor tudi občasni humor, novosti in zanimivosti iz drugih sestavljenih organizacij izven regije. Vsekakor pa mora vsebinska zasnova slediti nenehni aktualnosti in dati besedo delavcem ter njihovim željam, interesom in potrebam. Tehnični muzej Slovenije Bled — Velika, najlepša dvorana v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Ljubljani je namenjena lesnemu oddelku za prikaz lesne predelave. Vendar pa je žal še vedno prazna in ta praznina prav neprijetno učinkuje na obiskovalca. Muzej je sicer tako skrbno, strokovno in slikovito urejen, da ga je vredno videti in pogledati in je eden izmed naših zgodovinsko kulturnih biserov. Oddelek žagarstva je na novo urejen, zanimiv in poučen z razstavljenimi žagami, panoji in maketami pritegne strokovnjaka in nestrokovnjaka, ki črpata znanje iz zgodovine in iz nakazane prihodnosti. Tudi gozdni in lovski del muzeja je slikovito opremljen in izoblikovan, tako, da vzbuja zanimanje mladine in odraslih. Muzej je zares ogleda vreden! Zakaj pa je dvorana lesne predelave tako prazna in sicer prav pri tako visoki ravni naše lesne predelave? Prav zato, ker posamezni navdu- šenci in strokovnjaki, ki jih občutek odgovornosti pred družbo sili v delo, da bi muzeju dali čim več, le ne zmorejo vsega sami. Največ pa je seveda takih, ki bi mogli in znali sodelovati, pa ne kažejo pripravljenosti za najmanjše prizadevanje in pomoč pri delu. Ob premagovanju težav je vodstvo Tehničnega muzeja predvidelo v planu 1977 sodelovanje skupaj z nekaterimi proizvodnimi sodelavci iz naše stroke tudi ureditev zbirke lesne predelave. Upamo torej, da bomo v letu dni lahko s ponosom obiskali tudi ta del muzeja. Za ureditev muzeja pa je potrebno zbrati precej gradiva, pismenega, risarskega, izdelkov in idej za postavitev vernih dokazov naših lesarskih prizadevanj v minulosti in v sedanjosti. Muzejske zbirke naj bi imele iz svetovnih meril takšen pomen: prikaz preteklosti v 60 odstotkih, poučnost v 30 odstotkih in prihodnost v 10 odstotkih. Tomaž Peternel Ogled proizvodnje in montaže hiš na Švedskem Plan investicij za leto 1977 predvideva večja vlaganja na področju izdelave montažnih hiš. Tako se bo v tem letu zgradila proizvodna hala, v naslednjem letu pa nabavila vsa potrebna strojna oprema. Za projektiranje sodobnejših tehnoloških postopkov in za lažje odločitve nabave strojne opreme, je bil organiziran ogled take proizvodnje na Švedskem. Videli smo dva povsem različna načina proizvodnje ter montaže, in sicer: OGLED TOVARNE LB HUS: Tovarna je grajena na novem kompleksu in obratuje cca 1 1/2 leto. Sestoji se iz sledečih oddelkov: 1. Upravno poslopje 2. Skladišča pokrita za suh les z vgrajeno eno klasično montažno sušilnico 3. Oddelek za skobljanja 4. Oddelek za izdelavo podrtih konstrukcij 5. Oddelek za izdelavo zunanjih stenskih elementov 6. Oddelek za izdelavo notranjih sten 7. Oddelek za izdelavo strešnih nosilcev 8. Skladišče gotovih stenskih panelov, strešnih elementov in ostalega 9. Skladišče vseh materialov, ki se dobavijo od drugih proizvajalcev in ugrajuje- jo v elemente in sestave montažnih hiš 10. Oddelek za montažo sanitarnega vozla z vsem pripadajočim. Upravno poslopje Postavljeno je na levi strani ob vhodu. Grajeno je iz montažnih elementov. Velikost poslopja ocenjeno 8,30 X 20 m v dveh etažah. Koristna površina istega je 332 kv. metra. Je oddaljeno cca 50 — 60 m od proizvodnih obratov. Skladišča pokrita za žagan les Žagan les iglavcev se dobavlja suh, zložen v pakete. Vsi paketi lesa so prekriti s polietilensko folijo. Dobava lesa je organizirana kontinuirano s kamioni. Ves les sc s pomočjo viličarja vskladišči pod nadstrešnico. Velikost nadstrešnice je ocenjena na cca 10 X 150 = 1.500 m2. Vi- šina nadstrešnice, koristna je najmanj 6 m. Sušenje žaganega lesa vršijo po klasičnem postopku v dvotirni dvozložajni sušilnici. Minimalne količine lesa pa uporabljajo impregniranega preko celega preseka po postopku »Riiping«. Za tak način impregnacije se uporabljajo sestavljene soli Cr, Cu in Br raztopine v vodi. Te soli imajo naziv Volmanit CB, pri nas pa jih proizvaja »Silvaprodukt« Ljubljana po patentiranem postopku za-hodnonemške firme Wolman. Imprcgniranjc pa se vrši s pomočjo pritiska in vakuuma v avtoklavih. V bistvu impregnacije sami ne vršijo, pač pa kupujejo že impregniran les. Oddelek za skobljanje lesa Oddelek je opremljen z dvema osnovnima strojema, to je cepilno tračno žago in skobeljno profilnim strojem. Cepilna tračna žaga C ANALI Skobeljno profilni stroj WACO Transportna oprema AL-MAB Poudariti je treba, da so stroji med seboj povezani s transportnimi elementi: vzdolžnimi, prečnimi, valjčnimi, tračnimi, razkladalnimi in zlagalnimi napravami. Tehnologija je postavljena tako, da je možno delati v naslednjih kombinacijah: 1. Cepljenje na cepilni tračni žagi 2. Cepljenje in skobljanje 3. Skobljanje Trenutna letna kapaciteta je 29.000 m3/leto Možna kapaciteta pri polni obremenitvi 34.000 m3/lcto Delovni pomiki na skobeljno profilnem stroju so od 90 do 105 m/min Zaposlenih delavcev 4 Dovoz in odvoz paketov lesa s čelnim viličarjem (Nadaljevanje na 10. strani) Ogled proizvodnje in montnže hiš no Švedskem (Nadaljevanje z 9. strani) Pri skobljanju jo zanimivo, da jo stroj opremljen z normalnimi skobeljno profilnimi vreteni, brez čistilnih in daje kljub temu pri zgoraj navedenih hitrostih kvalitetno površino obdelave. Zanimiv podatek je mogoče tudi to, da je izmenska kapaciteta stroja pri obdelavi letev s presekom 15 mm X 65 m in delovnim pomikom 105 m/min, ter izdelavi po 2 letve istočasno kapaciteta stroja v 480’ naslednja 98,280 m1, v 420' naslednja 85,995 m1. Predstavnik LB HUS tovarne je navedel ta podatek kot interesanten. Letna kapaciteta pri tem profilu in pri delu v eni izmeni bi bila 24.570 m3. Zgornji podatki nam zadosti iluzorno prikažejo kapaciteto takega obrata in njegovo me-haniziranost. Oddelek za izdelavo podne konstrukcije V oddelku podnih konstrukcij je tehnologija urejena tako da dobivajo od drugega proizvajalca že suh dolžinsko spojen in poskobljan les na 195 X 45 mm. Dolžina spojenega lesa pa je 7,80 m. Tako spojeni in poskobljeni les se pripelje v paketu na razkla-dalno napravo, ob kateri stoji delavec, katerega naloga je, da ugotavlja ravnost lesa. V kolikor je kriv, istega izloči iz glavne linije. Les ustrezne kvalitete potuje po vzdolžnem transporterju in gre na prečnega. Na prečnem so dodane žage, ki izdelajo kotne izreze na dolgih lamelah. Pripravljene lamele pridejo po vzdolžnem transporterju do linije za sestavljanje. Elementi, ki so bili krivi, se na čelni krožni žagi narežejo na ustrezne dolžine prečk. Tako pripravljeni elementi se vložijo na linijo za sestavljanje. Linija je opremljena s pnevmatskimi pištolami za vpon-kanjc. Zatem potuje zbit okvir na drugo pozicijo, tu je nameščena rola s polietilensko folijo in pištolo za vpon-kanje. Na tretjem delovnem mestu vstavi tervol, debelina tervola v pod ni konstrukciji je 195 mm. Ta je obložena z iverno ploščo z zgornje strani. Obtoka se pritrjuje na četrtem delovnem mestu. Od tu pa se gotov element transportira z mostovnim žerjavom v skladišče. Ti elementi se vskladiščijo po principu blok sistema. Zasedenost linije trenutno je 60 %. Letna kapaciteta trenutna 12.000 hiš. Končna planirana 20.000 hiš. Dnevna kapaciteta linije je 432 elem. ali 48 hiš. Končna dnevna kapaciteta 720 elem. ali 80 hiš. Zanimivo je, da izdelujejo na liniji samo en tip podnih elementov in iz teh po potrebi izdelajo polovične elemente. Polovični elementi pridejo v poštev pri sanitarnem vozlu. Pri vseh tipih hiš nastopajo samo zgoraj navedeni elementi. Oddelek za izdelavo zunanjih stenskih panelov Kakor za ostalo, tako tudi tu velja isto, da sc ves les skoblja v lastnem oddelku za skobljanje. Pakete ustreznega skobljanega lesa se pripeljejo do čelnih tračnih žag, kjer se isti narezuje na ustrezne dolžine. Narezani elementi se na posebnih mizah zlagajo v okvirje stenskih elementov s pomočjo pnevmatskih pištol. Zatem se dodaja z zunanje strani iverna plošča, ki je predimpregnirana s kartonskimi smolami (osvabord plošče). Zatem se ista obtoži z zunanjo leseno oblogo. Pribijanje se vrši s pomočjo pnevmatskih pištol. V kolikor pa z zunanje strani nima lesene obloge, se isto obzida na gradbišču s fasadno opeko. Ko je zunanja stran obdelana, sc jo obrne na drugo stran s pomočjo dvigala, ki se nahaja iznad montažne mize. Ko je stena obrnjena, sledi vstavljanje tervol plošč med konstrukcijske elemente okvirja. Tervol se vlaga ročno in je 120 mm. Ko je tervol vložen, se vložijo tudi potrebne cevi za instalacije. Zatem pa se ista obtoži z gips ploščami debeline 12 mm. Te se prisponkajo na konstrukcijo s pomočjo pnevmatskih pištol. Okna in vrata sc vgradijo takoj v panele. Kapaciteta oddelka za zunanje stene je enaka, to se pravi sedaj 12.000 hiš, kasneje planiramo na 20.000 hiš. Pri tem je potrebno poudariti, da delajo na principu velikostenske proizvodnje. Skladiščenje je v skladišču in odprema kamionska. Oddelek za izdelavo notranjih sten Za izdelavo notranjih predelnih sten je točen oddelek. Te se izdelujejo v panelih dimenzije 1200 X 2500 mm. Debelina predelnih sten je 80 milimetrov. Predelne stene so obtožene obojestransko z gips ploščami debeline 12 mm. Konstrukcijski elementi so 56 X 45 mm. Skupna debelina notranjih predelnih sten je 80 mm. Elementi notranjih sten se sestavljajo na avtomatizirani liniji. Ta je opremljena z vakuumskim dvigalom, s pomočjo le-tega polagamo gips ploščo na linijo. Elemente okvirja pa vlaga v pripravljeno šablono delavec ročno. Sponkanjc okvirjev je avtomatsko s pnevmatskimi pištolami. Sestavljeni okvir se s pomočjo naprave prenese na gips ploščo in potuje v naslednji del linije. Tu se doda s pomočjo vakuumskega dvigala še druga gips plošča in sponka na okvir avtomatsko s pnevmatskimi pištolami in sponkami. Tako sestavljen element notranje stene se odvzame z linije s pomočjo vakuumskega dvigala in odloži v zložaj. Kapaciteta je trenutno 12.000 hiš/leto. Konačna kapaciteta pa je predvidena na 20.000 hiš/leto. Linijo za sestavljanje poslužuje 1 delavec. Oddelek za izdelavo strešnih nosilcev Les za strešne nosilce dobijo že nažagan na ustrezno dimenzijo, tako da v tem oddelku opravijo le krojenje na ustrezne dolžine in naklone. Pri strešnih nosilcih uporabljajo »GANG NAIL« sistem. Prednost tega sistema je v tem, da so elementi med seboj topo spojeni s kovinskimi ploščami, istočasno pa sc prihrani nekaj lesa, ker se elementi med seboj ne preklapljajo. Sestavljanje opravljajo na zato prirejeni mizi. Delo poteka tako, da delavca pritožita elemente v šablono. Zatem en delavec vstavi spojne plošče na utrjena mesta, drugi pa vzame stiskalni element in gre z njim od enega do drugega spoja toliko časa, dokler niso vsi spoji sestavljeni. Stiskalni element je obešen na dvigalu, s pomočjo istega ga delavec transportira od spoja do spoja. Ko delo opravi, odloži stiskalni element na zato predvideno mesto. Z dvigalom pa dvigne sestavljeni nosilec in ga pre-transportira do odlagalnega mesta. V tem času pa delavec vzame elemente in jih polaga v šablono. Postopek dela se zatem ponavlja. Na navedenem delovnem mestu delata 2 delavca, V neposredni bližini sta še dva delavca za kompletiranjc čelnih strešnih elementov. Tu se izvede obijanje s profiliranim lesom s pomočjo pnevmatskih zračnih pištol. Zatem sledi vstavljanje izolacijskega materiala, prekrivanje istega s polietilenom in obloga 3 notranje strani z gips ploščo. Tudi ta plošča je prisponki-rana na strešni nosilec. V tem oddelku sc sestavlja tudi element, ki pride v poštev pri hišah s podstrešnimi sobami. Tudi letos bo republiški odbor iSndikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije pripravil zimsko lesa-riado ali pravilneje rečeno — zimske športne igre gozdarjev lesarjev in lovcev. Tekmovanje bo 11. in 12. marca na Kobli nad Bohinjsko Bistrico, to je na lani odprtem novem smučišču, ki je že dobil sloves izredno privlačnega in lepo urejenega smučarskega središča. Tekmovanje bo obsegalo veleslalom za ženske in moške, tek za moške — 10 km in tek za ženske — 5 km. Vsa tekmovanja sc bodo štela ekipno in posamezno. Ker pa je zima zadnja leta izredno muhasta so seveda pripravljene tudi rezervne proge oziroma smučišča. Za tekače bo to Pokljuka (tam ima sneg mlade) kot pravijo domačini in ga do takrat ne bo pobralo) za veleslalomiste pa bo tekma v primeru pomanjkanja snega na Soriški planini (tudi tam ni strahu za sneg). Da bo vse potekalo kot je treba je sindikat že zadolžil vse, ki naj za to poskrbe, treba pa je dodati, da je porok za to tudi vrsta zna- Vsi elementi, ki imajo odprtine za okna, se z istimi opremijo že v tovarni. Tako izdelani nosilec in čelne stene se vskladiščijo v skladiščih gotovih izdelkov in od tu transportirajo na gradbišče. Kapaciteta oddelka je bazirana na 12.000 hiš/leto, končna kapaciteta pa je predvidena na 20.000 hiš/leto. Skladišče gotovih stenskih elementov in strešnih nosilcev Skladišče gotovih panelov notranjih sten, zunanjih sten, podnih in stropnih konstrukcij, kakor tudi žebljanih strešnih nosilcev je urejeno tako, da sc posamezni izdelani elementi skladiščijo po blok sistemu. Vsi drobnejši, manjši elementi, ki pripadajo, pa se vskladiščijo v istem prostoru in sicer v kontinuirane konzolne regale. V skladišču gotovih proizvodov uporabljajo vsesmerno gibajoče viličarje (4 vvege staplerje) čelne viličarje in mostovna dvigala. Ta služijo predvsem pri nakladanju kamionov. Po mojem opazovanju se v samem skladišču nahaja zelo malo skladiščenih elementov za montažne hiše. (Dalje prihodnjič) ni h družbeno političnih delavcev in gospodarstvenikov, ki so v častnem predsedstvu. V Jelovici bo seveda za Le-sariado izbirno tekmovanje, o katerem boste pravočasno obveščeni. Ker ima smučanje iz leta v leto več pristašev je pričakovati, da se bo tovarniškega prvenstva udeležilo precej tekmovalcev — smučarjev iz vseh obratov. Zato bo vsekakor boj za uvrstitev v reprezentanco precej zagrizen. u. r. JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija Odgovorni urednik: Pavlin Franc Podne plošče Gotova stanovanjska hiša — značilnosti: obtožena z opeko, brez podkletitve, naklon strehe 45 0 Zimsko lesoriada