Po&aniezna številka 1 dinar
PoSinina plačana v sotovinL

kkaja vsakega 7., 15., 22. tn 30. v mesecu. — Uredništvo in upravnišivo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4 —.
LELO fl.
Ljubljana, sobota, 22. decembra 1923.
štev. 47.
Še vedno proti ujedinjenju.
Ne po besedah, ampak po dejanjih jih sodite.
C. R. S. O. ]. je 6 decembra poslal Glavnemu radniškemu savezu pismo, v katerem predlaga, da bi se zastopniki «ne in druge centralne instance sešli 12. decembra in začeli pregovore za vzpostavitev enotnih strokovnih organizacij.
Glavni radnički savez je na ta poziv odgovoril v dolgem pismu, v katerem odgovarja približno tole:
»Predno se sestanemo na skupni konferenci, se moramo sporazumeti o bazi, na kateri se hočemo ujediniti in združiti. Na konferenci bi potem govorili le o tehnični izvedbi združenja.
Principi, katerih se drže naše strokovne organizacije in na podlagi katerih je edino mogoče združenje so: ujedinjenje in združene organizacije morajo ostati včlanjene v Amsterdamski internacijonali. četudi smo včlanjeni v internacijonali, pa smo v vseh akcijah samostojni. Od političnih strank morajo biti strokovne organizacije neodvisne, vendar mora delavski pakret kot celina biti enoten, duhovno s'cijalisti-čen, borbeno razreden. Iz ujedinjenih organizacij moramo odvrniti vzroke, ki so povzročili današnji razcep. To so pomote, ki jih servira delavstvu lit. komunistična iniemacijonala s tem, da oznanja: »da odločne in zavedne manjšine morejo v energičnem poletu vzen buržuaziji moč in oblast«, kar je reakci-jonarna teorija. V ujedinjenih organizacijah ne srne bili komunistično-boij-ševiških tendenc, če se ne izjavite, da hočete združenje v duhu socijalisiične delavske internacijonale, bomo smatrali, da nočete duhovnega jedinstva.«
To je smisel odgovora G. R. S. v kratkih besedqh: Socijalpatrijotje zahtevajo, da se neodvisne strokovne organizacije izjavijo že pred ujedinjenjem za Amsterdam in ne samo to, ampak tudi za II. internacijonaio, ki se je prekrstila v Socijalistično delavsko inter--nacijonalo. S tem pismom so patrijotje pokazali, da jim je več ležeče na tem, da pripadajo Amsterdamu in II. inter-»aeijoisaii, kot pa na iem, da se vzpostavijo močne in enotne strokovne organizacije. Vse, kar patrijotje govorijo o ujedinjenju in enotnih organizaci-jah je fraza, je dipiomaheno manevri—
Amsterdam, pokorili se večini, samo da dosežemo enotnost. Več demokracije pokažite. Pustite, da bodo odločevale mase, pa se bomo združili. Dokler pa
I pravic v institutu, v katerem gospoda-i rijo zastopniki Zveze industrijcev v ’ sporazumu z od vlade (Žerjava} ime-! novanimi delavskimi zastopniki. Toda j kapitalistom še ni dovolj. V polnem te-I ku je ataka na bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev s strani kapita-
bodete komandirali sami, proti volji j listov> ki operirajo z lažnjivimi številka
mas, pa se ne moremo sporazumeti samo z generali.
Izjavite se vi, da vam je enotnost važnejša kot pripadnost eni ali drugi internacijonali, izjavite se, da hočete spoštovati princip demokracije, kakor smo že izjavili mi, pa pridemo skupaj.
Ataka kapitalistov na soc. zavarovanje.
»Da se takoj razpišejo volilve v bol- j
mi in demagoškimi parolami.
Podjetniki, z Zvezo industrijcev na čelu, dobro vedo, kako se množijo pritožbe delavstva čez okorno in počasno administracijo v teh zavodih. Zato vodijo boj proti tem zavodom s krinko, kakor, da hočejo izboljšati poslovanje bolniške blagajne. S tem hočejo mase delavstva uspavati in jih izločiti iz boja.
Janko Petaković slovenskim rudarjem.
Dragi drugovil
Kakor vam je znano, mi današnji re-akionarni radikalni režim, četudi nima . za to zakonske pravic, ne dopušča, da \ bi prišel k vam, da bi se skupno pogovorili o položaju in o načinu, kako bi izšli in našli poti iz tega nevzdržnega stanja. Kar ne morem storiti osebno, hočem poskusiti pismeno.
Preden bi o tem govorili, je potrebno, da nekoliko besedi spregovorim o gospodarski vlogi vašega dela v rudarski industrij.i
nezgode in delavsko zbornico«, to zahtevo je delavstvo v neštetih resolucijah predložilo vladi, ki pa se na resolucije ni ozirala, ker delavstvo ni imelo moči, da jo prisili.
In tako vlada v teh institucijah danes skupina ljudi, ki se borijo za »proletarijat«, četudi niso bili voljeni od delavstva, ampak postavljeni od vlade, ki je dobro vedela koga postavlja in imenuje v te institucije. Volitve so se vršile pač enkrat na Hrvaškem, ker pa proletarijat ni izvolil socijalpatrijotov, je vlada volitve razveljavila in imenovala soci-jalpatrijote kot predstavnike delavstva v teh institucijah.
Sodelovanje in soodločevanje delavstva je buržuazija na ta način preprečita. Socijalpatrijotje so bili zadovoljni, da so dobili te institucije v svoje roke in cel čas lepo molčali. Ni jih bilo sram, da držijo te postojanke po milosti vlade in proti volji delavstva, v svojih rokah. Zato niso nikdar poskusili nobene akcije za enotno bolniško in nezgodno zavarovanje delavstva, ki ga je upeljavala buržuazija, ki se je zavedala zakaj tega enotnega zavarovanja noče.
Rudarji imajo danes zasebno bolniško in nezgodno zavarovanje, druga večja in važnejša grupa železničarji, zopet svojo posebno zavarovanje in ostalo industrijsko in obrtno delavstvo zopet svoje.
Na ta način je buržuaziji uspelo, da je .	; onemogočila vsako skupno akcijo ce-
ranje pred masami, ki so za združenje I !ega delavskega ra/reda- Kadar se Qre
1 s za zavarovanje rudarjev, se upirajo samo rudarji, ker železničarji in ostalo
niško blagajno, zavarovalnico zopet ] ških blagajn in zahtevajo znižanje pri-
,,	_	....	, Brez dvoma vam je znano, da se vsa
V swjem časopisju »Jutro«, »Slovcn- ; rudninska bogastva: zlato, srebro, ni-iozijo cez visoke pri- j {^ij, baker, železo, cink, črni in rjavi
! premog nahajajo globoko v notranjosti j zemlje. Vse te rude in kovine so temelj, I so osnova moderne kulturne produkcije.
ski Narod« itd. spevke in čez predrago upravo bolni
spevkov in redukcijo nasfavljencev. Dokazano pa je, da so prispevki, katere plačujejo podjetniki, sorazmerno manjši kot so bili pred vojno, dokazano je, da so se v večji meri tudi dajatve bolniške blagajne zmanjšale in tudi trditev, da se je uprava podražila, ne odgovarja dejstvu. Dokaze za to je doprinesel s. U. F., ki ima v rokah gotovo točne številke.
Tudi kapitalisti s svojo Zvezo industrijcev vedo dobro, da ni res, kar trdijo, oni hočejo pač še te, itak maten: kostne prispevke za bolniško blagajno še znižati, posebno pa hočejo pri redukciji doseči io, da vržejo na cesto vse nameščence, ki niso demokrati. (V teh zavodih je nameščenih precej uradnikov socijalistov Korunovega in Ber-notovega kalibra.) Reducirati hočejo predvsem te nedemokrate in jih nadomestiti z dnevničarji. Pozneje pa mesto dnevničarjev, nastaviti zopet demokrate. Znebiti se hočejo vsake prave kontrole, to je cilj vsega tega gibanja. Upravni centralizem ovira redno in hitro poslovanje, to vedo tudi kapitalisti, ali njim se ne gre za stvar, njim se gre za profit. V centrali se zbirajo velike i vsote denarja, ki se nalagajo v banko, j ki VL tega denarja dela profit, če ne
modernega kulturnega gospodarstva. Brezštevilna orodja, mehanični aparati itd. so izdelani iz kovin, stroji v tovarnah in delavnicah so iz kovin in druga ruda — premog je ono sredstvo, brez katerega bi ne mogle obratovati tovarne, ne bi mogle pluti ladje niti voziti lokomotive. Vse to nam dokazuje, da brez kovin in premoga ne bi bilo kulturnega gospodarstva. Sploh si ne moremo misliti, kako bi svet izgledat, kako bi človeštvo živelo, če bi ne bilo niti premoga niti kovinskih rud.
Ali vsa ta rudninska in kovinska bogastva bi ostala brez vrednosti, če bi se jih ne spravljalo iz notranjosti zemlje na dan, na svetlo. Da spravljamo te za svetovno gospodarstvo tako važne dobrine iz notranjosti zemlje na svetio, smo mi rudarji prisiljeni, da se spuščamo po sto in po tisoč metrov globoko pod zemljo. Delamo in mučimo se globoko pod zemljo brez solnčne svetlobe, brez čistega zraka, kjer zemeljska vlaga ali vročina izpija in sesta našo živ-; ijensko silo. Neprestano v smrtni ne-: varnosti, da nas zasuje, v neprestani ne-: varnosti, da nas zadušijo strupeni plini.
Naše življenje je neprestano v nevar-l nosti, rečemo lahko, da smo daleč pod bi bilo centralizacije, bi se denar izgu- I zemljo živi zakopani, številne nezgode
Nam v neodvisnih organizacijah je -enotnost strokovnih organizacij važnejša kot pa pripadnost k eni ali drugi šiiernacijonali. Tudi širokim masam de^ favskega razreda, ki največ trpijo vsled razcepa, je enotnost važnejša kot mednarodna orijentacija. Zato je vse obsodbe vredno stališče socijalpatrijotov, ki enotnosti strok, organizacij predpostavljajo vprašanje mednarodne pripadnosti.
C. R. S. O. }. še ni zavzel napram temu odklonilnemu odgovoru svojega stališča, vendar pa mi že danes lahko Povemo, da mi kljub temu ne bomo ■Prenehali z borbo za ujedinjenje. Mi nismo za Amsterdam; kljub temu pa bi, v slučaju, če bi se večina odločita za
m
industrijsko delavstvo ni prizadeto in razume se: podležejo, ker so kapitalisti enotni. Kadar navalijo kapitalisti
bil še po drugih bankah, zato mora v interesu ene banke ostati centralizacija, pa četudi zato trpi prizadeto delavstvo.
Poleg naše zahteve, da se izvedejo volitve v te zavode, moramo zahtevati še to, da se upelje enotno zavarovanje za vse delavstvo in da se odpravi posebno zavarovanje za posamezne stroke. Dokler pa te enotnosti ne dosežemo, moramo pa skupno braniti interese
naših sodrugov nam to potrjujejo.
Naše rudarsko delo je za svetovno gospodarstvo največje važnosti, naše delo v rovih je najtežje in najbolj nevarno delo, a za to težko in nevarno delo, brez katerega si svet misliti ne moremo, se rudarja pusti crkavati in giniti zato, da se ob njegovem delu redi in debeli nekoliko magnatov-kapitalistov in da žive na račun delavstva in iz žuljev rudarskega delavstva pokorni sluge in lakaji kapitalistov razni višji in nižji rav-
na zavarovanje železničarjev, ostanejo j	drS™S?te™iS; zav^- i «"«K	» »oft» «abom pn
ti osamljeni, ker se io zavarovanje ne tiče rudarjev, niti ostalega delavstva in zopet je zmaga enotnih kapitalistov za-sigurana in kadar se gre za zavarovanje industrijskega delavstva, sta desin-ieresirani dve najvažnejši stroki: rudarji in železničarji in težko je industrijskemu delavstvu braniti svoje pravice.
Železničarji in rudarji so v zadnjih 3 letih ofenzive kapitala izgubili precej pravic in ugodnosti pri svojem zavarovanju. Tudi industrijsko delavstvo ima beležiti samo nazadovanje svojih
I valnicah v enotni fronti celokupnega j delavstva.
j Ne zadostujejo samo protestni shodi j in protestne resolucije, na katere se j nihče ne ozira, treba stalno voditi ' obrambeno akcijo proti enotnim kapi-I talistom v enotni fronti proletarijata. i
i Širite „Strokovno Borbo“!
1 »♦♦♦»«♦♦♦♦♦♦♦
1 ganjačev.
I Da navedem par dokazov iz življenja in dela rudarjev pri T. P. D. (trboveljska premogokopna družba).
V revirjih T. P. D. dela okoli 9450 delavcev in delavk. Dnevno se povprečno producira 680 vagonov premoga — 6,884.000 kg. Cena 1 vagona premoga je 2800 Din (s. Petakovič še ne ve, da se je premog zopet podražil na 3200 Din; op. ured.). Vrednost dnevne produkcije torej okoli 1,905.120 Din. Celoletna produkcija (računano 300 delovnih dni) zna-
ša približno 2,041.200 vagonov in vrednost na leto produciranega premoga okoli 471,536.000 Din.
Iz teh številk se razvidi, da 1 delavec s svojim delom zasluži sledečo vrednost: V 8 urah (dnevno) 720 kg, čigar vrednost znaša 208 dinarjev, letno (300 dni) torej 21.600 kg v vrednosti 62.400 dinarjev.
Po teh številkah sodeč, bi moral človek misliti, da od 62.400 dinarjev, katere k-Jno zaslužite s svojim delom, dobivate plačo, s katero lahko udobno živite.
Toda na žalost moramo reči, da temu ni tako. Iz mezdne tabele o vaših plačah se vidi, da ne živite kot ljudje, ampak kot pravi sužnji kapitalistov T. P. D. in njihovih valptov. Pravzaprav vi ne živite radi sebe, nego radi drugih, katerim ste potrebni. Na podlagi plač ka-koršne sprejemate danes, moremo konstatirati, da je vaša povprečna plača 31.50 Din za 8 ur dnevnega napornega in nevarnega, dela. Da se vidi lažje pravo stanje iznašamo sledečo tabelo:
	Dnevna produkcija premoga v kg	Dnevne produkcija v dinarjih	Za dnevno produkcijo maša povprečna piaZo	Kapišaiistom ostane od dnevne produkcije
	Kilogramov	Dinarjev	Dinarjev	Dinarjev
i delavec dnevno	720	208'—	31-50	176-50
9450 delavcev dnevno	684.000	1,905'120-	14.075'—	1,890,045'-
Evo sodrugi, iz teh številk se vidi, da vi ne živite za sebe, da se ne mučite zase, ampak za kapitaliste. Ali ni žalostno, da s svojim težkim in nevarnim delom zaslužile čez 200 dinarjev dnevno in da dobite dn.evno od teh 200 dinarjev le nekaj nad 30 dinarjev, a okoli 170 dinarjev ostane kapitalistom. A kako bi lahko živeli vi in vaša družina, če bi se vam pripadajoči zaslužki izplačali. Danes v dobi velikanske draginje je dovolj
samo omeniti zaslužek 31.50 Din, onda se lahko proceni v kaki bedi in v kakem mizernem stanju se nahajate. Na delu pod zemljo v strupenih plinih, v nevarnosti, da vas zasuje, ste vedno izpostavljeni smrtni nevarnosti. A doma gladuje vaša žena in otroci tudi v nevarnosti, da pogine od gladu. Z eno besedo: v obeh slučajih, na delu in doma, vas čaka smrt.
(Dalje sledi.)
0 ofenzivi kapitala
kot predgovor k enotni fronti.
Ofenziva kapitala se javlja v raztič- j nih deželah v različnih oblikah, vendar \ je ofenziva kapitala svetoven pojav in s ji je cilj v vseh deželah isti: vojne stro- j ške zvaliti na pleča delavstva in svojo j gospodarsko krizo povojne dobe izbolj- | Šati na račun proletariata.
f
Vojna, ki je izbruhnila vslcd gospo- ; darske krize, krize ni izboljšala ali celo j izravnala. Nasprotno: kriza se je pove- i čala in se še veča dan za dnem. Priča j nam to splošna brezposelnost, posebno i brezposelnost v industrijskih deželah z ] visoko valuto. Na vsem svetu je danes \ nad 30 milijonov brezposelnih delavcev, j dan na dan se še zapirajo tovarne in j nove čete brezposelnih romajo na cesto. : V dobi pa, ko brezposelnost poraja j bedo, a beda revolucije, je potrebno, | da si kapital zasigura svoje življenje, | vsaj podaljša in da zato odvzame de- j »ovstvu vsa sredstva borbe, oropa vseh dosedanjih pravic in vsili nove sifilitične pravice. Skratka: ofenziva je potrebna!
In tako naskakujejo sistematično kapitalisti na osemurni delovni čas, za nkinjenje kolektivnih pogodb, ukinjenje delavskega zakonodajstva in za uvedbo »odprtih delavnic«. V vseh deželah se vrši ta ofenziva v tej smeri in buržuazne vlade vseh dežel podpirajo z vsemi sredstvi to gonjo delodajalcev proti proletariatu. Kapitalisti, ki se uspešnejše organizirajo v svojih organizacijah, celo v internacionalnih, zasledujejo posebno težnjo: uvesti odprte delavnice! Odprle delavnice pomenijo: delodajalec ima pravico sprejemali v delo tudi neorganizirane delavce in da se radi mezde pogovori z vsakim posameznim pri vstopu v službo. Jasno je, da pri uvedbi tega takoj odpadejo vse kolektivne tarifne pogodbe in vsak delavec je prisiljen stopiti v delo za kakršnokoli plačo! Druga težnja jim je: ukiniti osemurni delavnik, sploh odvzeh vse drobtinice, ki so popadale raz zakonodajno mizo buržuaznih držav. Ta boj se javlja sedaj oslro posebno v Jugoslaviji, kjer razne zveze induslrijcev sprejemajo resolucije, do se ukine prepoved ženskega in mladoletnega dda ponoči in da se odpravi osemurni delovni čas. da se prekličejo zakoni o zavarovanju in zaščiti delavstva.
Politična ofenziva kapitala se enako javlja jako ostro posebno v Jugoslaviji, Vse komunistične stranke in sirokovne organizacije, ki so pripadale rdeči strokovni internacionali, so bile prepovedane. Kljub temu razvijajoči pokret pa hočejo udušiti s fašistovskimi bandami in da z vsemi državnimi aparati uniču-
jejo delavski pokrel, rušijo štrajke in razpuščajo organizacije.
Vidimo torej, da besni ofenziva kapitala vsepovsod; da ima razne oblike, a isti cilj, različne metode, a pričakuje istih uspehov, če pa pogledamo s treznim očesom, moramo reči: proti enotni, čvrsto sestavljeni buržuazni fronti stoji razbita fronta proletarijata politično kot ekonomsko. (Da pomagajo k temu razbitju i razni Fabjančiči in Klemenčiči, je jasno in kapital jih iahko dobro plačal Saj najbrže jihl) In popolnoma jasno je, da se vsled jačjega pritiska s strani buržoazije, vsled jačje ofenzive kapitala, jačjega izkoriščevanja in sprememb metod razrednega pritiska, javlja v delavskih množicah stremljenje po enotni fronti in skupnih akcij, ki so potrebne, da se odbije naval kapitala. Edino z enotno fronto, skupnimi akcijami vseh razrednobojnih organizacij bo uspešen boj proletarijata proti kapitalistični ofenzivi!
Vprašanje
postajnih odpravnikom
V »Jug. Železničarju« poročajo o sestanku, ki se je vršil dne 25. novembra 1923 v Zidanem mostu in ki se ga je od 280 »tovarišev« južne železnice udeležilo samo šest, od okrog 150 »tovarišev« pa od državne železnice v Sloveniji, samo pet. To tarnanje osrednjega odseka postajnih odpravnikov je nam pa radi dveh vzrokov popolnoma ne-umljivo in to tembolj, ker z začudenjem opažamo, da se imenovani osrednji odsek smatra nekim protekiorjem vseh postajnih odpravnikov. O tem sestanku, ki se je vršil v Zidanem mostu, niso vedeti postajni odpravniki nič; in kar nas je »tovarišev« in netovarišev v precej veliki dispozicijski postaji, nismo o tem sestanku niti sanjali. Kako pa je bilo s progo, nočemo niti govoriti. V tem prvem vzroku gotovo leži velik vzrok descrientiranosti.
Drugi vzrok pa je aminentno važnejši Obvestilo, da sc bo sestanek vršil, je bilo natisnjeno, kolikor je meni znano, samo v »Jug. Železničarju«. V drugih tudi strokovnih časopisih, n. pr. v naši »Strokovni Borbi« ni bilo nikakega obvestila. S tem osrednji odsek najbrž ni računal. Kaj le-ta naivnež res misli, da so vsi post. odpravniki organizirani v radikalski ZJŽ? Ali rek misli, da so vsi post. odpravniki Orjunaši in Sokoli? Da gospodje iz osrednjega odboral Med post. odpravniki ni samo slap, nacijo-nalistov in hlapcev kapitalizma, ampak je tudi mnogo sodrugov, katerih mišljenje gre od vašega z diameiralno razliko; sloje na strogem stališču razrednega boja in so to ljudje, ki ne bodo
nikdar nasedli Vašim demagogskim fra- | vode na narodno socijalni mlin ZJŽT zam, najmanj pa danes, ko vidijo kako Ker pa se Vam ni zdelo umestno irr
potrebno pozvali na sestanek postajnih odpravnikov Vam nasprotnega mišljenja, smo tako prijazni in Vam naše mnenje povemo evo na tem mestu.
nespametno ste se Blamiraji z Vašim beogradsko - carskim kongresom, kjer ste Vi »predstavniki zapadno-evropske civilizacije« padli v mamljiv blesk odseva umirajočega bizantinskega des-potstva ter s tem ravno pokazali, kako malo ste Evropejci, a kako zelo Balkanci. Pa ne samo etnografsko! Bodite prepričani, da ni razredno zaveden samo progovni delavec, uma-5 zani kurjač ali pebel ljubljanskih in mariborskih državnih železnic, ampak, da je razredno zavedna- internacionalnega mišljenja tudi ona polinteligenca, ki ne bo pihala v vaš »cor - d’woir« nikdar — pa, da jo še tako strašite z redukcijo, z radikalskimi metodami in slično bedarijo, s katero vaš kader žal tako rad operira. Ta inteligenca, ki bo znala proletarijat obvarovati pred vašimi kvarnimi vplivi že po logičnem mišljenju, odklanja vsako nepotrebno čenčanje v odsekih, ker je to samo brezplodno tratenje časa, ali pa umetno napeljavanje t !
! mmmmKBnmnmfmmKgmiaammnaaammi n m—11.1 m arearaikimuiMaai ib imiiw 1 iiiim i mjjui
Postajni odpravniki so kasta, ki stoje med uradniki in uslužbenstvom ter so plod politike, ki jo je vporabljala Avstrija, hoteč na ta način preprečiti vsako everrluelno stremljenje za fuzijo po kapitalizmu eksploatirane inteligence. Za le-te stari predpisi, kar se tiče izobrazbe, niso biti tako natančni. Večkrat je bil postajni odpravnik lahko individijr ki je končal samo tri srednje šole, zgodilo pa se je tudi, da so za gotove ljudr zahtevali kar pet razredov srednje šole. Nova pragmatika je o tem popolnejša, ker predpisuje natančno štiri razrede srednje šole ali tej sorodnega značaja, ali pa manj razredov realke, oziroma gimnazije, za to pa kake druge obrtne, trgovske ali kakršnekoli šole že.
(Dahe prihodnjič.)
IZ RAZNIH POROČIL
! Kdor hoče nekaznovano goljufati,, naj gre mai radikalce.
Radikali ali kakor jim pravijo hrvatski seljaki radikrali, imajo vse državljanske pravice kot drugi prebivalci SHS. Nimajo pa istih dolžnosti in njihove pravice ne omejuje noben zakon, niti kazenski, niti civilni. Kdor ima člansko izkaznico 5 Pašičevo sliko, je imun. Ne sme ga pogledati niti žandar, niti sodnik. Če pa se kdo zmoti, potem gorje mu. Takoj bo reduciran. Da je res tako, kaže slučaj trboveljskih radikalov šuntajz-Stefanovičeve sorte (imamo v Sloveniji tudi radikale Lukan-Zupani-čeve sorte). Ti trboveljski radikali so dobili spomladi 75.000 Din ali 300.000 kron za konsumno društvo, kateri denar so pa v veliki meri potrosili za svoj osebni konzum. V posesti tega denarja niso hoteli parirati Lukanu (tistemu iz Emona-bara) in zato so bili ovadeni. Ante Krist-Šuntajz je sam pisal pismo tki je bilo v izvlečkih objavljeno v 41.
številki »Strokovne Borbe«), da pričakuje, da bo obsojen, Brezdvomno je podcenjeval Štefanovičeve zveze, ker v zadnjem trenutku, ko bi se morala vršiti porotna obravnava, ko so bili pod ključem tudi že pomagači pri konzumiranju 300.000 kron, se je minister-radikal spomnil, da je Šuntajz nedolžen, ker radikali smejo brez kazni zapravljati državno posojilo in izdal je ukaz, da se Šuntajza izpusti. In spustiti so ga morali. Predlagamo, da si vsakdo, kdor hoče nekaznovano goljufati, krasti ali na drug nečasten način priti v navzkrižje z kazenskimi zakoni, nabavi izkaznico s Pašičevo sliko za 2 dinarja. Ker si bo prihranil vse izdatke za advokata in bo siguren, da ne bo obsojen. Stefanoviču pa čestitamo na uspehu. Kar se ne posreči nobenemu advokatu, se je posrečilo njemu: izposlovati izpustitev ljudi, ki so priznali, da so krivi, po zakonih o goljufiji in poneverbi.
Na ta-le slučaj naj se spomni vsakdo, I ko mu bodo razni državotvorci govorih, f da smo pred zakonom vsi enaki.
Kjer je dini, tam je ogenj.
Zveza jugoslovanskih železničarjev ali kakor se imenuje sedaj Udruženje l nacijonalnih železničarjev, se na vse mogoče načine zvija in dementira, da nima zaslug pri sedanji novi pragmatiki. Ali stvar je precej sumljiva, ker to trde celo listi, ki so prijateljski tej organizaciji. Tako so »Jutranje Novosti« dobile telefonsko sporočilo iz Beograda, da sta predsednik centralnega odbora nacijonalnih železničarjev g. Lukič in podpredsednik g. Nikolič (oba v prometnem ministrstvu) izrazila prometnemu ministrstvu v imenu večine kongresa globoko zahvalo za donešenje železničarskega zakona in da sta mu k predani resoluciji izjavila, da je resolucija izraz manjšine. Sedaj ta centralni odbor seve pošilja »Jutranjim
Novostim« svoj dementi, češ, da se vsebina omenjenega članka ne sklada t resnico. Namreč, resnica je, da je iistar resolucija sprejeta enodušno in soglasno brez vsake pripombe, kar baje ni le razvidno iz zapisnika, temveč je znano vsem delegatom iz vse kraljevine. To-raj si naj železničarji to vest tako korigirajo, da so za resolucijo glasovali vst delegati (saj je samo papir), a da ste predsednik in podpredsednik izreki« ministru saobraćaja v imenu celega kongresa globoko zahvalo za donešenje pragmatike.
Torej je pragmatika izvrstna in železničarji se naj kar trumoma organizirajo v »Zvezo nacijonalnih železničarjev«, ki ve, da boljše pragmatike nima svet in ki je ponosna na njo. To tudi kažejo povsod in se celo jeze na nošo kritiko te pragmatike, da baje ne govorimo resnice. O, ko bodo tudi razni člani iz organizacije Zveze nacijonalnih železničarjev začutili na svoji koži »izbornost« le pragmatike, pa bodo spoznati, da smo govorili resnico. Saj bo i. januar skoro iri takrat jih bo precej na cesti. Nekateri pa še prej. Če ne verjamete, Blažev Blaž, poglejte na državno upravo južne železnice, tem je že odlok pripravljen.
Zasmeh In norčevanje.
Ministrstvo Saobraćaja je dalo naredbo na vse železniške direkcije, đa se ukinja člen 7. »Začasnega pravilnika« in na mesto njega stopa svobodna pogodba med delavci - železničarji in železniškimi edinicami in da se imajo vzeti mezde, kakor so v privatnih podjetjih.
»Splošna železničarska organizacija« (prej NS20) je predložila Državni upravi južne železnice in Inšpektoratu državne železnice v Ljubljani mezdno tabelo najnižjih in najvišjih mezd v privatnih podjetjih ter zahtevala, da se delavstvu na podlagi te tabele zvišajo in regulirajo mezde. Državna uprava južne železnice pa lepo molči, le inženu Šega, tisti, ki najbolj ljubi delavstvo (mi mu v eni prihodnji številki malo zakurimo, ne glede na to, da mu bo postalo vroče) je šel k strojnim livarnam in tovarnam« poizvedovat, kakšne so tam mezde. Dasi smo mi predložiti tabelo, potrjeno od Državne borze dela, rw ravnateljstvu nikakor ne morejo verjeti, da bi mogel biti delavec (suženj po njihovem mnenju) vsaj nekoliko bolje plačan nego je sedaj. Kurilnica Ljubljana, državne železnice pa je kar pograbite io in naredila lepo po svoje, samo, da se roga delavstvu in ga ponižuje. Išče in išče (kakor inž. šega) podjetje, kjer bi bili delavci najslabše plačani. Tu $\s vidi, da gospoda, hlapci kapitalistov in njih eksponenti vse svoje življenje posvečujejo za to, da izmozgajo delavca kot citrono. 2e itak po dosedanji uredbi »Začasnega pravilnika« so plače takšne, da je za življenje premalo, za
♦	M	»M«««»* M »♦♦♦»»♦»MM M
AIS m	rud airslcilr d^iovc^v**'?
■++++**+**■**!>&&
5fnri pa preveč, sedaj pa še se irudijo, Utiko bi ie nizke mezde še boij znižali. In k> v državi, ki se imenuje, da je Jugoslovanska, narodna, kjer bi naj bilo vsem državljanom špecijelno pa Slovanom dobro, kakor v biblijskem raju. !n tisti, ki to trde in razglašajo, se niti ne zmenijo, da jc v biblijskem raju bilo dovolj živil'in drugih materijalnih dobrin, a da sc niso brigali, kakšne narodnosti so njega prebivalci. Ena, ki se tako zavzema za frazo »naroden« je organizacija necijonalnih železničarjev, ki kar ne morejo prehvaliti dobine, ki -Tih imajo sedaj železničarji in ves pro-tetarijal. Sicer, kdo ve, morda njih na-cijonalni »proletarijat« res vživa vse dobrine in dobiva prejemke po nekaki drugi pragmatiki, nego je ta, ki so jo pomagali skovati za nas, ki smo preveč materialisti in premalo (po njihovem, seve) nacijonalisti.
Dejstvo, da se skuša še bolj oškodovati delavce železničarje, je že dano v Zagrebu, kjer so jim nove mezde brez predpisane komisije naznačiti takšne, -da so izdatno nižje dosedanjih. Seveda sc zagrebški železničarji ne bodo dali kar tako ubijati, nego zahtevajo, da se znova pristopi k reguliranju in to po predpisih odredbe ministrstva Saobra-čaja, oko, seve, ta odredba ni samo zasmeh delavstvu. Ta odredba jasno govori, da se mora za določenje novih mezd po tržnih cenah pri vsaki edinici sestaviti komisija iz predstojnika, inženirja, delovodje in enega iz najstarejših delavcev. Tako mora biti in tako se mora izvršiti in nič drugače, ako živimo v državi, kjer so naredbe in odredbe oblasti kaj vredne in kjer podrejeni oradniki še imajo kak rešpekt pred •«luni.- Će pa ne, potem pa smo prav gotovo v Cuinkafriji.
M bomo strogo sledili za tem, da se
■	"delavce - železničarje ne bo izigravalo in dn se bodo naredbe, ki so njim v
. korist, točno izvrševale, ker one, ki so njim v škodo, se itak pretočno izvršujejo). Na doiičnem delavcu pa je tudi veliko ležeče, ki bo v komisiji sodeloval f*Hi določanju mezd.
t>a pa bomo lahko z vso iehinostjo m močjo branili pravice delavcev - železničarjev, zahtevamo tudi od njih da nam sloje v oporo. To pa se zgodi, če "so vsi do zadnjega organizirani v
■	.^Splošni železničarski organizaciji.«
Enotnost je sila.
U enotšio reševanje del. vprašanj.
Klerikalci so biti demagogi in zavi-f»či in vse, kar se je kje zgodilo in naredilo, in če ni bilo od njih sirani, zavijejo in osvetlijo v luči, ki je samo tem čudodelnikom mogoča. »Straža« iz Maribora (nekateri ji pravijo mariborska »Straža«, kar pa ne odgovarja resnici, ker slabo straži Maribor) od 16. »ovembra t 1. govoriči o enotnem reševanju delavskih vprašanj. Naša organizacija, da je imela smelost, da je brez vednosti klerikalcev, t. j. »Promei-«e zveze«, započela akcijo za reguliranje mezd, ki pridejo v dobro tudi klerikalnim železničarjem. S tem, da smo kršili baje enotnost in zasejali razdor. Ne vemo, ali po naših mislih je akcija za regulacijo mezd najmanj razdora vredna in »Prometna zveza«, ki ima svoje Zebote v parlamentu in bi morala prva vedeti za vse odredbe ministrstva, ki se tičejo železničarjev, ni vedela, kakor se vidi ničesar, a ko je zvedela, še fo takrat netočno in samo na pol. Zakaj ni takoj ona predložila tabelo svobodnih tržnih mezd, kakor je naredila »Splošna železniška organizacija* (prej Neodvisna Strok. Zel. Org.), ki nima prav nobenega poslanca, še manj pa tigra v parlamentu? Da bi pa tistim 7 članom, naša organizacija delala tlako in jih dramilo iz spanja, po naj »Prometna zveza« s tigrom Žebotom vred nikar ne pričakuje. Dobro je, da so ga člani zato okrcali, ker nič ne ve, vendar s tem ni storjeno še prav ničesar od njih strani za izvedbo odredbe ministrstva glede regulacije plač. — »Straža« po navadi prav katoliško zavija in govori o nekakih razredih, ki so bili predloženi. Naj počaka nekoliko. »Strokovna Borba« v kratkem objavi predlog za »Delavski red«, ki je bil poslan
ministru saobraćaja in tam bo videla ludi tabelo, ki je bila predložena ravnateljstvom železnic od strani naše organizacije. Tem bo tudi videia, da se ni pozabilo pomožnega delavstva, niti dninarjev, še rnanj pa se delalo razrede, kar »Straža« prav rada pozablja. — če pa delavstvo preklinja neslogo železničarjev, pa ima za to povod. Saj so bas klerikalci tisti, ki sejejo neslogo irn love v svojo organizacijo nezavedne, da si tako zasigurajo glasove pri volitvah. Drugega namena in pomena pa taka organizacija, ki se solnči v objemu kapitalistične SLS, nima. Pameten in zaveden železničar bo proklel to neslogo in se organiziral v resnično delavski, razrednozavedni železniški organizaciji, kakor je Splošna železniška organizacija«. Tu ne bo pomagalo prav nobeno podvzemanje in držanje sklepov (ki sicer itak ne eksistirajo), niti držanje klerikalne besede (ki je pa pajčevina, pa če bi jo koval tudi kovač), nego dejstvo, da le razredno-zaveden železničar, organiziran v razredno- zavedni organizaciji, doseže sebi izboljšanje, ker izboljšanje delavskega položaja je delo delavcev samih, a ne tigrov, a la Žebot in nesrečna »Prometna zveza«, ki živi le zato, da voli »tigre*. — Enotno reševanje delavskih vprašanj je v enotni, razredno-zavedni organizaciji in nikjer drugje.
le imejte nas za neumne.
Zadnji »jugoslovanski Železničar« se joče, da ga »Strokovna Borba« zadnje čase vehementno napada, in da baje to škoduje v današnjih bednih dneh železničarjem, ker sejemo prepir med nje. Mili bože, ali mislite gospoda nacijonal-ni železničarji, da bomo radi vaše igre molčali in vas še hvalili? Saj ste vendar votili v centralni odbor ljudi, ki so pod nosom ministra Saobraćaja m ste jim dali zaupnico za to, da so pomagali skrpucali pragmatiko, ki je »fes da nekoliko slaba, ali ima ludi svoje vrline« (besede vaših mož). Kdor je s tem zadovoljen, naj lepo poje »Hej Slovani« in si veže irebuh in naj bo lepo organiziran v organizaciji nacijonalnih železničarjev, t. j. v »Zvezi Jugoslovanskih železničarjev«. Ostali železničarji pa, ko bode zakrulil želodec še bolj, kot doslej (nekateri še namreč ne verjamejo, da bo zakrulil) pa se brez naše »zdražbe« razdraži-jo in vas prav pošteno »pohvalijo« za zboljšanje »naših obupnih razmer«, katero ste jim pripomogli. Nikdar pa ne mislite, da je znamenje »sporazuma« veljalo tudi v slučaju, ko, četudi indirektno, železničarjem poslabšate ta obupni položaj in ga, četudi samo z glasovanjem, pohvalite in odobrite. To ni resno in pošteno delo, to je koritorstvo in izdaja. Tu ne bomo molčali. To pa že ni »prepir med železničarji«, to je razkrinkavanje in žigosanje klike, ki kuje za sebe na nezavednih ljudeh lavorike in boljši kruh posameznikom.
»Sporazum«, ki apelirata nanj, bivši akcijski odbor, pa ni nobena koalicija in sklenjen »Burgfrieden«. To je bil samo sporazum enotnega nastopa v akciji za zboljšanje obupnih razmer, za protest proti izmozgavanju. Pragmatika, ki smo jo dobili, pa je poslabšanje, to si dajte enkrat dopovedati. In tudi to, da ste sokrivi, da imamo takšno.
Tudi to ie nekaj.
Tudi to je nekaj. Pred nedavnim časom je prišel iz Ponikve za progovnega mojstra v Ljubljano gosp. Leder. Kak-šn kvalitete je bil ta mož, se popreje nismo informirali. Od sedaj ga pa poznamo v tem, da se je posebno zanimal za naš prosti čas. Ni mu dala žilica miru toliko časa, da je sekcijskega načelnika pregovoril, da je izdal okrožnico, v kateri se odpoveduje prožnim čuvajem en prosti dan. Sicer smo v Ljubljani že navajeni različnih eksem-plarjev, da prihajajo in odhajajo, žal ako pride še kaka nova metla in pomete tam, kjer ni potreba, kakor že rečeno, prihajajo in odhajajo, tako bode končno tudi ta gospod odšel s ko-sdrnasto medaljo z napisom: »V darilo vestnemu in pridnemu prožnemu mojstru Leder ju v Ljubljani«.- Vsi parasiti
so se spravili na oglodanega železničarja, košček za koščkom pridobljenih pravic se odvzema. Povejte, kdaj bode tega konce. Ali je mogoče še kaj oropati. Kaj praviš ti, čuvaj, k temu? Ali več, kje je delavski dom in Splošna železničarska organizacija v njem?
Z. R. D. v Zagorju zmagala.
Pri volitvah v H. rud. skupino je izšla ZRD kot najmočnejša. V obratu Koire-dež je dobila vseh 6 zaupnikov in 6 namestnikov. V obratu Kisovcu je dobila vseh 6 zaupnikov in 5 namestnikov, enega namestnika so dobili soc. demokrati in še to le potem, ko je bil en naš mandat razveljavljen. Na zunanjem obratu pa so zmagali kompromisni narodni socijalisti in klerikalci, ki so dobili 4 namestnike in 4 zaupnike. Udeležba zunanjega obrata je bila pod polovico. Volilnih upravičencev na zunanjem obratu je ca 230. Udeležilo se jih je 127 in še od teh je bilo le 13 glasov več za kompromisno listo kot za ZRD. Ko bi se torej tudi tu vsi odzvali volitvam bi ZRD vladala nad Zagorjem.
Zagorski rudarji so pokazati, da jih teror ni zlomil, temveč okrepil. Živela ZRD!
Kako so enotni izkoriščevalci. Če |e treba udariti po delavcu, je sloga in edinost izkoriščevalcev naravnost idealna. Poglejmo si samo en edini slučaj: V mariborski stavki odpuščeni železni-čarji-rokodelci so iskali pri privatnih podjetjih službe. Ali... ko so imenovali svoje ime, se jim je reklo: »Stavkovod-jev ne rabimo«. In tako se jim je godilo po celi Sloveniji. In še sedaj so brez službe. Enak slučaj je s trboveljskimi rokodelci. Delavci, ali si nočete vzeti v vzgled te edinosti? Takšna edinost in organiziranost v razredno-zavedni organizaciji bi vas rešila, kakor rešuje kapitaliste. Ln ti so razredno-zavedni.
Rudolf Leonhard:
Odločen sklep.
Iz zbirke »Špartakovi soneti«.)
Kaj trupel vidim vsepovsod trohneti, kaj voz hiti po cestah v črni svili. — Nobenega ne bomo več gomili zaupali in čemo prej umreti,
s prijatelji ne bomo govorili, počivali nič več, teles razpeti v miru blazine nočemo, skeleti, predno ne bomo zemlje solz razbili!
Ždimo, da prej srca bi zastala, ne bomo jedli in ne bomo pili, ničesar upali si pozabiti.
Le eno čemo vedno govoriti, le eno ustna bodo ponavljala: špartaki bomo zemljo solz razbili!
(Prevel Mile.)
Zagorje. Radikali, kot n. pr. Rahne, j širijo okrog lažnjive govorice, da je moj j brat France poneveril pri strok, organi- ; zaeiji večjo vsoto denarja. Tiste ljudi- \ radikale, neznačajneže, ki so pobegnili jj pod Pašičevo brado, da delajo proti de- [ lavstvu in ki širijo lažnjive govorice, smatram toliko časa za lopove, lažnjiv-ce, izdajice in barabe, dokler tega ne prekličejo. Priče, da govore gornje govorice (Rahne etc.) so mi na razpolago in v slučaju, da teh govoric Rahne, radikal, ne prekliče v »Del. Novicah«, v svojem glasilu, se bo proti njim postopalo sodnijsko. Pred proletarsko sodišče ne spadajo, zato, hajd, pred buržu-azno sodišče, naj vas ono samo obsodi!
Karl Odlazek.
Bled. (Kdo vrača »Strokovno Borbo«.) Blejski sodrugi so dobivali redno »Strokovno Borbo«. Naenkrat pa se je nekdo spomnil, da je bolje, da »Strokovna Borba« ne pride med maso in dobili smo jo nazaj s pripombo »ne
sprejmem«. Seveda smo nadaljno pošiljanje ustavili. Blejski sodrugi so reklamirali in dognalo se je, da je na blejski pošti neki zaslužen Orjunaš, ki je na svojo roko, brez vednosti adresata vrnil »Strokovno Borbo«. Tako postopanje gotovih poštnih uslužbencev smo opazili tudi v Litiji in zbiramo materijal za obširno pritožbo proti nekaterim poštam.
Novo mesto. Ko ste pisali v vaših listih, da sta Klemenčič in Fabjančič v zvezi s Stefanovičem, nisem mogel verjeti, da bi bilo to rfes. Sedaj pa jih na j delu vidim. Klemenčič, Stefanovič in j nacijonalisti NSS so se združili v stran-I ki »reda in dela«. Ime nas spominja : na naredbo o »redu i radu«. Iz imena [ lahko posnamete program. — Zakaj [ nikdar ne poročate o razmerah na Do-: lenjskem? (Op. ur.: Zato, ker nihče ne j dopisuje. Naši listi so odprti vsakemu I zavednemu delavcu, zato dopisujte.)
• LITIJA. Dne 13. decembra je sklicala unija stavbinskih delavcev iz Celja shod in s kakšnim namenom? Poslala je kar tri referente in sicer: Leskovšeka iz Celja in zlatozobega Svetka in Rejca iz < Ljubljane. Geslo teh gospodov s krva-I vimi rokami, pokrvavljenimi od prole-l tarske krvi, je bilo, da dobijo tekstilno I delavstvo v njene vrste, ali zelo so se j opekli, prišlo je samo pet sodrugov in j tri sodružice vsi zavedni člani Z. T. in I O. d. imeli pa so okrog 60 stavbineev, l kateri so zasužnjeni v njihovi Uniji. Se-\ veda vsi trije so govorili o tekstilni ; stroki, nobeden pa ne o delovanju nji-i hove Unije. Prva dva sta bila bolj zmer-I na, a gospod Svetek, ta pa je vedel ve-š liko povedati tudi o neodvisnih, seveda j je poročal sam svoje grehe katere je le S zvračal na neodvisne. Govorili so tudi o ; nekem njihovem skrajšanem delovnem . času na 10 ur, seveda čudno se nam ni zdelo, da govorijo o 10 urniku, ker oni j se niso nikdar strinjali z 8-urnim delom, \ za katerega pa so ravno neodvisne or-\ ganizacije, ki se z vso silo bojujejo, da j ga obdržijo. Povemo tem izdajalcem : delavstva naj ne silijo med tekstilne de-i lavce, zakaj ti jim znajo popukat vse I umetne zobe, sicer so po našem mne-I nju bili sami tega mišljenja in so nagovorili siavbince, da jih zabarikadirajo, niso pa tem revežem povedali, da je vodstvo njihove organizacije krivo, da so delali celo nedeljo brez 50%, in izgubljali zdravje, ko so lovili po vodi trame in deske brez vsake odškodnine. I Ta je zopet ena izmed onih dičnih organizacij, kateri ni dovolj, da je delavec suženj v podjetju, ampak mora biti suženj tudi v organizaciji, dokazov k temu je dovolj, da se je izrazil in tudi [ z dejanjem pokazal predsednik Unije, da kdor ne bo tako plesal kakor on žvižgal bo takoj odpuščen in se je io ludi zgodilo z precejšnjim številom razredno zavednim proletarcem. Čudo pa tudi ni, zidarski mojster Sora je vreden sotrudnik nacijonalistov, zraven sotnidnik Unije. Poživljamo tudi stev-binsko delavstvo, da si izvoli odbor, kateri bo zastopal delavce in kapitaliste. Živel razredni boji
Resnica o organizaciji živilskih delavcev v Ljubljani. V zadnjih dveh številkah piše neki V. P. na dolgo in široko o tem, kje tiči vzrok slabosti organizacije živilskih delavcev. Pa brezuspešno, ker pere zamorca, ki bode ostal vedno črn. Vsepovsod išče vzrokov, samo tam ne,. Jkjer so — pri reformističnih kolovodjih Osred. društva, ki imajo najboljše zveze z zadrugo pekovskih mojstrov in ki raje skrbno pazijo, da se to dobro razmerje ohrani, kot pa da bi se zaščitili delavski interesi. Posebno se zaganja dopisun v mojo osebo. Vprašam ga: Ali mu je znano, zakaj se je mene izključilo iz organizacije in zakaj se me ni postavilo pred razsodišče, kakor sem na podlagi pravil zahteval? Zakaj si ne upate objaviti dogovorov s podjetniško zadrugo? Ali se vendar čutite krive in se bojite obsodbe? — Meni nasvetujete, naj se borim za načela. Vprašam vas: ali Sumi delavnik, odprava nočnega dela, za katere sem se boril, niso načela? Seveda vam je načelni boj, to kar uga-
foJkoJ elanmatrirao svoji stroicovin! orcranntfjKiacfJi T
nja va Magušar, ki sc brati z mojstri, ki terorizira pomočnike, ki podaljšuje delovni čas in upeljuje nočno delo. Načelni boj pri vas je to, da Magušar govori, da je že poskibel, da nobena pravila iz delavskega doma policija ne bo potrdila in da ve, da s. P. ne bo dobil nikjer dela v Ljubljani. — Kljub vsem tem izdajstvom, ki jih uganjate, smo pripravljeni v interesu pekovskih pomočnikov, v interesu enotnosti strok, organizacij, da se snidemo z delegati vseh organizacij na skupni konferenci in da si tam povemo iz oci v oči, kje tičijo vzroki naše nemoči in da se potem podamo skupm na delo za močno rezredno zavedno o ganizacijo živilskih delavcev.	A. P.
Zagorje. (Orožniki v preiskavi.) V zadnjih številkah »Strokovne Borbe« smo objavil par vprašanj na komandanta V. orožniške brigade radi protizakonitega postopanja zagorskih orožnikov proti rudarjem. Preiskavo vodijo neki drugi orožniki. Kakšen bo rezultat, sporočimo. Opozarjamo vse sodruge, da na zaslišavanjih iznesejo vse, kar so sporočili tudi nam. — V zvezi s tem, nam sporoča s. A. K. iz Zagorja, da so se pustili fotografirati tisti orožniki, ko so bili med stavko v Zagorju in ne samo zagorski in da so dolg potem, ko se je o tej stvari prvič pisalo v »S. B.«, že plačali.
Odgovor »Delavcu« z dne 18. dec. št. 50 na članek »Tri pisma«. Odgovarjam z ozirom na to, ker nisem osebnež Svet-kovega, Golmajerjevega in Jankovičevega kalibra, samo naslednje:	Dopis,
kateri je bil zaplenjen od zagrebških socializdajalcev in poslan ljubljanskim bratcem v cenzuro, je dokaz, kako na nepošten način hočejo ti pokorni sluge buržuazije v kalnem ribariti. Veseli me, da ste vendar enkrat pokazali, kaj znate; da govorimo iskreno in odkrito, moram povedati tem cenzuristom tuje lastnine, da pri tako nepoštenih činih, kakor so se jih pričeli posluževati zadnje čase, ne bodo imeli uspeha. Prejko-slej bo prišel čas, ko bodo širše kovinarske mase in ostali proletariat spregledale vaše demagoško delo in se z gnusom odvrnile od vas. Ako bi vam bilo količkaj za proletarsko čast, katere nimate niti pičice, bi bilo vaše delo poštenejše in častnejše. Nikar iluzij, s katerimi farbate še nezavedne proletarske mase, pač pa govorimo odkrito. Pripoznajte, da v vaših srcih ni poštenja za proletarsko stvar, kakor je to povedal že J. G. na Jesenicah, v najbolj zagrizenem demokratskem gnezdu, da njemu m za socializem in komunizem, pač pa mu je samo za službo, vse drugo je postranska stvar. — Izjava, katero je izjavil imenovani, se mi ni zdela pretirana in tudi je nisem smatral za šalo, pač pa sem molčal, ker nisem osebnež; sedaj pa, ko so se gospodje okrog »Delavca« začeli posluževati tako nesramnega dela cenzure, sem pa primoran, da povem celi javnosti, kaj da so ti ljudje in kaj da hočejo. — Kar se pa tiče ujedinjenja, sem pa mnenja, da prej ne bo proletariat Slovenije ujedinjen, dokler ne razžene tega gadjega gnezda in postavi na njihovo mesto resnejše in poštenejše ljudi, katerim bo proletarska stvar sveta, ne pa samo fraza za njihovo razkošnost in udobno življenje. — Proletariatu Slovenije pa polagam na srce, da naj zasleduje te svoje voditelje in naj napravi temeljito remeduro, ker drugače bo prekasno. — Toliko za danes vam okrog »Delavca« v znanje, drugič o priliki kaj več. A. Vergelj.
Odgovor »Straži« — stari klepetulji.
Klerikalni revolverski žurnalček »Straža« se je že od nekdaj rad zaletaval v našo organizacijo. Dosedaj smo molčali in se na te jezuitske traparije nismo ozirali, ker smo bili mnenja, da je škoda časa in prostora. Ker pa čuje »Straža«, kako se po mariborski delavnici južne železnice preklinja in v številki od 16. novembra v svoji onemoglosti laja nad neodvisno, evo ji malo odgovora. — V omenjeni številki se namreč zgraža nad tem, da je NS20 predložila vodstvu delavnice zahteve za reguliranje plač po min. naredbi t. 72 (ozir. M. S. br. 6705 od 18. avg. 1023), seveda brez klerikalne Prometne zveze in da smo baje s tem prelomili sklep bivšega akcijskega odbora, Irer smo nastopili sami zase. Sklepi akc.
odbora pa ne pridejo več v poštev, ker več ne obstoja in takih akc odboov tudi ne pohebujemo, kjer zastopnik žegnene Prometne zveze hodi po navodila v kloštre in k tretjerednikom. Sej akc. odbora se je namreč udeleževal le kolikor so mu razne tercijalke dopuščale ponoči hoditi okoli. Zato se pa le kar naprej držite sklepov akc. odbora (kakor je videti, jih še nikdar poznali niste) — magari do sodnega dne. Da smo pa mi prvi nastopili, da se izvede reorganizacija plač, pa hi naša krivda. Vi bi to že davno lahko storili, ker imate z Beogradom vedno najboljše zveze in zato tudi vsa sredstva na razpolago. Mi železničarji bi vam bili zelo hvaležni, ako bi se vi prvi potrudili. Če pa mislite, da moramo tudi mi čakati, da se kaka črr.a ali žolta organizacija zbudi, potem pa še lahko nekaj časa čakamo. Tisti pravilnik nam bi že davno lahko poslali, zakaj pa hodijo vaši poslanci v Beograd — menda ne samo po dnevnice, saj uspeha še niso prinesli nikakega od tam — razen davkov, kuluka, skrpucane pragmatike in podobnih dobrot.
Nadalje člankar nekaj klobasa, da si ne upamo povedati, če smo se spomnili tudi pomož. delavstva. Zato svetujemo dopiscu, naj le malo nalančneje preštudira naš predlog in bo videl, da so tudi ti zastopani z njim vred. Obenem bo videl, da delavstva nismo razdelili na razne razrede, pač pa po poklicih, a nobenega za plačo 18.50 Din na uro, kakor on laže. Delavstvo v delavnici pa preklinja le vašo eselesarsko stranko, ki zna lako farbati lačne železničarje.
Sicer pa vaše pisanje ni stabo, in če bi ga uresničevali, vam povemo, da smo takoj z vami. Le žal, praksa je dokazala ravno nasprohro! Mi še nismo pozabili klerikalne skrbi in ljubezni za železničarje. Nismo še pozabili popa Korošča, žel. ministra dobrega spomina in njegove očetovske ljubezni do železničarjev, ko je leta Gospodovega devetnajslodvajsetega ukinil Protokol sporazuma, tudi še nismo pozabili do-brojenega črnega generala Brejca, lei je železničarjem mesto kruha dat svinca zobat na Zaloški cesti.
Gospodje, tedaj sle imeli neomejeno oblast, noben Pašič ati Pribičevič vam tedaj ni branil nasititi lačnih železničarjev. Tudi vašo slavno avtonomijo bi lahko dobili z malim trudom. Seveda tedaj vam tega ni kazalo uresničiti, ker ste pač bili pri koritih; ko so vas pa danes drugi prasci odrinili od korit, pa bi se radi zopet — po hrbtih nezavednih železničarjev, viničarjev, kmetov, hlapcev in še cela pisana procesija jih je, katere farbate z avtonomijo — vsedli na ministrske stolčke — magari tudi centralistične, — in vaših obljub bi bilo konec, dejanj pa tudi. Gospodje, kar vi danes obljubljate, (za 300 Din dnevno se že izplača nekaj obljubiti) — to bi že davno lahko storili.
Železničarji, Vam, ki se še pustile od raznih žegnanih lenuhov voditi za nos, povemo tole: Vaša organizacija je samo Splošna Žel. Org. — ona je edina prava res vaša zastopnica. Ne pustit se begati od raznih kapitalističnih hlapcev in nji-hovih organizacij, katere nas le cepijo in nam samo škodujejo.
Organizirajte se v njej vsi — uspeh ne bo izostal.
Živela enotna fronta po klerikalni krivdi sestradanih železničarjev, pa brez farovških trebušnikov!
Spartak.
Zagorje. Baš danes smo iz pošte »auslezvali« cel kup »Del. Novic«. Pri nas jim pravijo »Cuk rta palci«, črke so lepe, za na stranišče pa že ni. Vsak je dobil vse izvode za nazaj in v vsaki položnica, ki ima tako lepe črke, da je za tja, kamor gre cesar peš, dobra. Koi-portiranje oskrbujejo radikali, ki pošiljajo naslove (obrtnikov tudi) in dopise za »Delavske Novice«. V teh dopisih vrše reklamo, za kar se jim vsi zagorski sodrugi zahvaljujejo. Odgovarjati nanje se sploh ne izplača, vendar se priporočamo za Novice, ker nam črke ugajajo in papir rabimo, posebno v zimi. Nadalje bi priporočali Laditu, da pride enkrat v Zagorje, kjer je dober teren za dirko. Spremljal bi ga po Zagorju v diru neznatni Antevič Pobegovič, radikalni kristkindeiček, ki nosi veliko žatobno
pesniško kravato, ker se je pred letom bahal s tujimi literarnimi produkti ali pa je direktno nekaj prepisal in dal za svoje! Književno sodišče bi ga že pricvrk-nilo! — Radikali, ki so vsled strahu pred progoni postali gostje Pašičeve brade, se hvalijo češ: »Zdaj že imamo ritnice zažihrane!« in pa: »Vam bomo že zobe izbili«. To so sosedniki Bornemisse in Radoševiča, ki sta ravno tako iz skrajne leve prišla v Orjuno. Isto pot bodo šli tudi naši Tineti in Anteti, ki jih poučuje Suntajs: »Der Schein trügt!« — !z volitev v H. rud. skupino je izšla ZRD kot zmagovalka. 70% rud. delavstva v Zagonu stoji na strani ZRD. — Naš Delavski dom je še vedno zapečaten in Vesna še ne gane delovati. Sklicali smo za 16. decembra protestni shod, a shod nam je oblast prepovedala, ker se boji nemirov. Delavec je torej ostal brez vsakih pravic in še to, kar se mu je vzelo, ne sme zahtevati, da se vrne. Mi protestiramo proti temu nečuvenemu terorju!
špartak.
Paviušal Na ploho ni potreba več pisati, kar na Miho piši. Ta »prvi org« zamenjaj izraze. Za božič glej, da se oglasiš pri LajošulH — Ali si mi ti vzel hrvatski slovar? Jaz ga rabim zmirom. Za božič mi prinesi »Pravljice Iztoka«.
Pozdrave!
Mile.
Mile Klopčič:
KiKBIKiKHKiB
Novembcrski sen.
Jesen
je bita, ko sanjal sem sen: januarske dnove in sklenjene roke in nagnjeno glavo na prsa globoko.
Na prošnje njihove le kri se odzove po cestah v potoke.
O
spočetje krvavo!
V svečanu snežen je krvave še srage
pokril in trpljenje do morčeve zmage.
Zatem je poletje zorelo spočetje v novemberske dneve. Tedaj smo grobove krog Kremla kopali zatem, ko okove smo si razkovati.
In peli smo speve ...
Jesen
je bila. ko sanjal sem sen.
Verujem
v resničnost teh sanj, ki jih snujem in čutim
bližino teh sanj, ki jih slutim!

ras
DELAVSKO GLASBENO DRUŠTVO V LJUBLJAN!
priredi
SILVESTROV VEČER
v gostilniških prostorih pri »Pavškovi« na Martinovi cesti.
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 5 Din.
Na sporedu je: Petje, šaljivi prizori, kupleti, ples, opolnoči Alegorija. — Najvljudneje se vabijo vsi, ki so prijatelji poštene zabave; oskrbljeno je za resno in šaljivo proizvajanje, plesaželjni pridejo do svoje popolnosti, kajti zibala jih bo v ljubkih valčkovih melodijah priznana godba na lok (Šramel) iz Domžal, ki je že pri večjih prireditvah nastopal. In preživeli bomo vsaj nekaj ur v skupnosti ter pozabili na vsakdanje težnje.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
odbor.
BKIEŽKKKKB

Zveza tekstilnih in oblačilnih delavcev v Litiji želi vsem članom in čitateljem vesele božične praznike!
Odbor.
Književnost
Koncem oktobra je pričela v Zagreb« izhajati »Književna republika«, mesečnik za vse kulturne probleme. Izhajala bo v redakciji Miroslava Krleže v mesečnih zvezkih po najmanj 40 strani. Predplačilo na 12 številk je 100 Din. Posamezne številke stanejo 10 Din. Naročnino naj se pošlje na administracijo »Književne republike«, knjižara Vinko Vošicki, Koprivnica. Rokopise in knjige na uredništvo »Književne republike«, Zagreb, Kukovičeva ulica 18. — Tiskana bo v latinici, za to jo priporočamo slovenskim sodrugom. Upamo tudi, da bodo v »Književni republiki« sprejeti tudi slovenski sestavki. — Naročajte sel
Naše knjige.
V upravništvu Strokovne Borbe se dobe sledeče knjige:
»Kroz sindikalno teoriju in praksu« od P. F., v latinici. Cena 5 dinarjev.
»Položaj radničke klase v Jugoslaviji«, od CRSOJ, v cirilici. Cena 6 Din.
Vsaka organizacija in vsak zaupnik pa tudi vsi zavedni delavci in delavke, ki se hočejo izobraziti, morajo imeti in poznati te knjige.
Zveza Rudarskih Delavcev, podružnice4 Zagorje
sklicuje
izvanredni občni zbor
za dan 23. decembra 1923 ob 3. uri po- ■ poldne v prostore Ivana Borišek v Top- -licah št. 28.
Dnevni red;
J. Poročilo predsednika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Volitev odbora.
4.	Razno.
Dolžnost vseh rudarjev-čianov je, de se občnega zbora zanesljivo udeleže z:, izkaznicami.
Za žrtve rudarskega štrajka.
Sodrugi od »Delavske Slovenije« iz Amerike so poslali že pred nekaj časa 2000 Din, katere pa nismo rnogli objaviti, ker nismo vedeli, v kateri namen je bila poslana gornja vsota. Sedaj ko smo dobili tozadevno poročilo, objavljamo naknadno, kar naj nam amerikanski sodrugi oproste.
VSEM NEODVISNIM STROKOVNIM ORGANIZACIJAM.
V nedeljo 30. decembra 1923 se vrši v Delavskem domu v Ljubljana ob 9. uri dopoldne
plenarna seja Z. N. S. 0.
Dnevni red:
1.	Poslovno poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Poročila posameznih organizacij.
3.	Poročilo o situaciji in naše naloge.
4.	Razno.
Vse organizacije se pozivajo, da pripravijo za plenarno sejo potrebna poročila in da pošljejo svoje zastopnike.
Zahvala.
Podpisana se najlepše in najsodruž-nejše zahvaljujem vsem neodvisnim steklarjem za nabrano darovano podporo 1920 K.
Zagorje, 17. decembra 1923.
M. Poljšakova.
Vsak zavedni proletarec mora biti naročnik „Strokovne Borbe“.
------ mnil II III III I MIMUIIIIIIH—■i—Mi'
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anton. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani