Zaupaj na Boga v vsaki potrebi 11'ovest. i'o nem. izvirniku prircdil Jankn Leban.t Prvo poglavje. Andrejček in Francika se naučita pesenL ^Kreše jc majhna gorska vas nad StHrira Irgora. Poleti IH? vidiš v Brešah kaj lepe zelene travnike z vonja-jočo travo in s svežimi cveticami. Tedaj je zelo prijettio spfehajati se po teh travnikih. Senčnata orehova dre-vesa stojd ob njih. Mimo travnikov pa žumlji peneči. se potok Mrzlek, ki divje'odskakuje, če mu dela kak kamen napoto. Konec vasi stoji star, z bršljanom ob-rasten stolp. Tukaj vodi mimo potoka steza ter se ko-šati posebno velik. jako star oreh. V njegovo hladtlno senco se radi zatekajo popotniki. Sedeč pod orehom gledajo proti visokemu skalovju, ki moh' proti ncbu. Malo stopinj od*^tarega drcvesa vodi lesena brv č§z šuraeči potok naravnost na goro. Steza je takaj jako strma. Ondi stoji hišica z malim hlevom, više gori še jedna in potem še jedna. Potem pridcmo do najmanjše hišice, ki ima tako nizka vrata, da se odrastel človek mora piipogniti, če hoče stopiti v njo. Za hišico je kozji hlev, a tudi tako majben, da je v ujern prostora za jedno samo mršavo kozo. Hišica ima le dva prostora; jedno sobico in zraven nje čum-nato. Pred sobico je majhen prostor. kjer stoji ognjišče. Poleti so hišna vrata ves dan odpita na stežaj, da solnce razsvetljuje ta mali prostor, ki je sicer teman. V hišici je nekoč prebival Koritnikovjože. Toda umrl je že pred štirimi leti. Zdaj prebivajo v njem njegova žena in dva otroka: tiha, pridna Lena z malim Andrejčkom in še z manjšo Franciko. Andrcjčck je bi! čvrst in Irden deček, njena sestrica Francika pa nežna. kodroglava de-klica. KorilnikovJože in njegova žena Lena sta živela jako mirno in tiho. Hišico sta zapuščala le takrat, ko sta skupno hodila k sv. maši. Sicer je Lena vedno ostajala pri svojem dclu doma. Jože pa je hodil vsako jutro po svojem zaslužku ter se vracal zvečer domov. Ko jima je Bog dal prvega otroka, dečka, sta pogledala v ko-Iedar. In, ker je bil isti dan uprav i-v. Andrcj. sta dala otroku ime Andrej. Ko se jima je kasneje — sv. Fran-čiška dan — rodila deklica, sta jo krstila za Franciko. Oba otroka sta bila Lenki najdražja\last na svetu in, odkar ji je bil umrl mož, njena judina nada, njeno je-dino veselje! Skrbela je, da sta bila otroka vedno redna in snažna. Nihče ne bi bil mislil, da prihajata iz tako borne hišice, in da jima je mati najrcvnejša žena v vsej okolici! Vsako jutro ju je Lenka umila kar najskrb-neje. Posebno spretno je česala plavolaso in kodrolaso Franciko, da ne bi bila zanemarjena. Otroka sta imela vsak Ic po dve srajčici. A vsak teden jima je oprala . po jedno, da sla oblekfa lahko vsako nedeljo snažnoJ srajco. Vrhu tega je dobil Andrejček vsako nedeljo^ svoje boljše hlacice, a Francika svojo pisano jopico. Drugega nista imela otroka na scbi. Nogavic in ce-veljčkov nista nosila vse polctje. Po zimi je mati za otroka že preskrbela kaj gorkega, sevcda mnogo ne. Pa saj tudi ni bilo potreba, ker otroka malone vso zimo nista prišia izpod strehe. Lenka je imela zmerom prav mnogo dela, tako celo, da je bila časih silno utrujena. A nič ji ni bilo preveo. Da je le imela svoja otioka pri sebi. in da sta malčka lc pogledala s svojimi veselimi očcsei, precej je Lenka pozabila na ves trud. Za ves svet ne bi bila dala tch dveh ljubkih otročičev! Otroka sta vsakemu ugajala, kdor ju je videl. Če sta časih z roko v roki prihajala z gore, tedaj je često, ugledavši ju, rekel sosed sosedu: ,.Že večkrat sem se čudil, kaj dela Lenka s svo-jima otrokoma! Odkar so moji otroci na svetu, še ni-koli niso bili tako eedni, kakor ta dva Lenkina! Moj Bog, saj sta uprav taka. kakor bi ju vzel \z škatljice!" ,,L"prav to sem hotel reči tudi jaz", je odgovarjal drugi sosed. nHočem o priliki poprašati svojo ženo, kako je to mogoče!" — Kajpada, žcnske niso rade slišale takih pogovorov. Dejale so, da temu ni odpo-moci. Kajti jedni otroci da so taki, drugi zopet dru-gacni; Lenka pa naj ne misli, da so lepi otroci že glavna reč. Tega pa Lcnka ni mislila. Le tega ni trpela, da bi lako ljubka, otroka, katera ji je dal Bog, hodila zamazana okrog. Cesto ji je pa kak sosed rekel: ..Lenka, vajina otroka mi ugajata! Deček je lep kakor jagoda, a Francika s svojimi nežnimi licici in zlalimi kodri se mi zdikakor podoba na oltarju!" Tedaj pa je Lenka odgovarjala: ,,Da bi mi ju le Ijubi Bog ohranil zdrava ter da bi postala kedaj kaj prida človeka! Za to prosim vsak dan Boga!' In Lenka je tudi resnično raolila za svoja otroka. Minilo je bilo skoro pet lel, odkar )i je bi\ utnvl mož. Andrejček je bil pred kratkim izpolnil šesto, Fran-cika pa peto lcto svoje dobe. A Francika je bila taku nežna, da je izgledula za par !et mlajša od svojega bratca, ki je bil prav trden deček. Nastopila je bila neugodna jesen. Zgodaj je bila nastala ostia zima. Že oktobra meseca je bil zapadel debel sneg ter se kar nič ni hotcl tajati. Noverabra meseca je bila Lenkina hišioa tako globoko v snegu, da skoro ni bilo mogoče iz njc. Andrejček in Francika sta sedela v svojem kotu pri peči ter nista več pri-hajala pred vrata. Mati jc morala iti časih ven, a le tedaj. čc ni bilo pri hiši kaj deti več v usta. Gaztti 4 nizdoiu po gori je bilo silno, silno težavno, tako na debelo je ležal sneg. Gazi pa ni napravljal nihče razen kakega moža, ki je prebival še višc v gori. V njegove stopinje je potem skušala stopati Lenka. Ce je pa znova jelo snežiti, si je morala sama iskati in delati pot. Ko je pa Lenka prihajala od takih potov domov, je bila tako trudna, da se je časih bala, da se zgrudi. In vendar je imcla potem navadno še veliko dela. da še dolgo ni mogla misliti na počitck. Zvečer je molčiS sedela ter zdaj pa zdaj globoko vzdihnila, krpaje obleko svojih otrok. A ni takc5 vzdihovala le zaradi utrujenosti, nel Marveč težke skrbi so muctle ubogo ženo, in te skrbi so rastle od dne do dne. Večkrat ni vedela več, kak6 si zopet pridobi košček kruha, tako ledko so ji pri-hajala naročila. In če teden dnij ni ničesar zaslužila s pletenjem in s prejo, ni si mogla kupiti kruha. Borno mleko, ki ga je dajala koza, je bilo tedaj jedini živež za vso rodbino! Tako je Lenka premišljevala časih dolgo v noč, kaj bi storila, da bi si prislužila lc nekaj. in naj bi bilo še tako malo, kajti pričakovati je bilo še tri celc mesece zime. Sicer je najpreje otroka spra-vila v posteljo. Po opravljeni molitvi je sedla k j njima ter zapela pesmico, da sta lože zaspaht. Zdaj pa.fl je mati sedcla liho ob ležišču svojih otrok, in nobena ™ pesmica ji ni hotela iz žai^stnega srca. Tako je sedela nekega večera zopet tiho in ža-Iostno ob postelji svojih otrok. Zunaj je razsajal veter, da bi se bil človek bal, da odnese borno hišico. Fran-cika je kmalu zaspala; kajti, če je deklica le vedela, da mati sedi ob njeni postelji. ni se bala ničesar, in naj bi bil zunaj veter žvižgal še bolj. Andrejček pa je imel še oči odprtc ter je gledal na mater, kako je vezla. Zdajci izpregovori deoek: ,,Mati, zakaj pa več ne pojete, dejte, povejte: zakaj?1* ..Ah, Ijubi Bog", odvrne mati, nveruj mi, da ne moretn več!" ,,Mati ste pa pozabili pesem, tisto lepo? Cakajte, poskusiti hočem, ali jo jaz znam!;< To rekši, se An-drejček dvigne v postelji ter jame peti: -Spet priSla je temna noi, Molim iz sivd globine: Krije gorc in doline, .Bog nam Svojo daj pomoč'!' . Odločno in čisto je Andrejček izpel to kitico, ka- tero je bil slišal prej mnogi večer od matere; Lenka je bila ob tem vsa osupla. Zdajci ji šine misel v glavo: ,,Tega deoka mi je dal sam Ijubi Bog v pomoč!^ refie sama pri scbi ter veselo pogleda dečka. .Andrejček, ti mi lahko pomagaš kaj zaslužiti, da bodem imela za te in za Franciko za kruh; kaj ne, da rad to storiš?" ,,Da, rad, rad! Ali zdaj hitro?" vpraša Andrejček ves razvnet ter takoj stopi iz postelje. ,,Ne, ne. le pojdi zopet v posteljo! Vidiš. kako te zebe!" in mati lakoj položi Andicjčka pod odejo. rToda jutri te hočem učiti pesem, in na novega leta dan jo bodeš lahko pel ljudem. Ni več dolgo do novega leta. Potem dobiš od Ijudij, ki te bodo poslušali, kruha in morebili tudi orehov." Nada na taka darila in zavest, da bode imenitno pel, to vse je Andrejčka tako razvnelo, da kar ni mogel zaspati. V malih presledkih je vcčkrat vpvašal: ,Mati, ali je zdaj že — jutri?" Naposled je Andrejčka vendar-le premagal spanec ter mu zatisnil odi. Zjutraj se je dcčck zbudil z istimi mislimi, s ka-fcoršnimi je bil zaspal. Toda moral jc še potrpeti; kajti mati je rekla: ..Sele zvečer bodeva pela, čez dan nimam časa za to." Andrujček si je zdaj krajšal čas s tem, da je pravil Franciki, kaj ga bode učila mati, in da potem prinese domov kruha in morebiti tudi kaj orehov. Fran-cika ga je poslušala z velikim zanimanjem, in je tudi ona že komaj čakala vcčera. Ko se je bilo zveoerilo in je mati bila do-končala vsa opravila, prižge svetilko. sede k mizi ter potegne k sebi na jedno stran Franciko, na drugo stran Andrejčka. Potem vzame v roko gorke nogavice, katere je morala plesti za Andrejčka, hoteč ga poslati na namenjeno pot. Nato izpregovori Lenka: ..Ždaj me pa le pazno poslušaj. Andrejček! Hočem ti zapeti najpiej prvo vrstico nekolikokrat, potem poskusiva, če jo znaš!'' To rekši prične mati peli. Ni trajalo dolgo. in Andrcjček je že pel ž njo. Zdajci prične sredi vrstice z bratom peti tudi Francika. Ko je mati to slišala, je deklici prijazno prikimala, iij^^ ko je bila vrstica pri kraju, jedostavila: ,,To je prav, Franciha. morebiti se tudi ti naučiš!'' Tako so siuipaj obdelovali vrstico za vrstico. Ko veckrat skupaj za-pojo prvo kitico (prve štiri vistice), recc mati: ,.AH hočeš zdaj poskusiii sam. Andfcjčck? Francika bode ludi pomagala malcc; ali ne, Francika?" Deklica vcselo prikima, a Andrcjcek prične peti, odločno in živo. Kako se je pa mati morala čuditi. ko tudi Francika s svojim srebmocistim glaskom poseže v_ pescm! Kaj ta-kega ni Lenka slišala prej nikdar. Če je Andrejček časih zašel \z pravega napeva, je pa Francika kar sama dalje pela kakor ptičica. ki brez truda popolnoma prav izraja svojo pcsmico. Mati je bila silno vescla tega. Nikdar bi st ne bila mislila, da bode tudi mala Fran-cika pomagala peti. Bilo jc tako lepo, ko sta bralec in sestrica skupaj pela, da bi ju bila mati poslušala zmerom. Dosegla je bila več, ncgo se je bila nadejala. Vsak večer so zdaj prav pridno peli, in ko je minil tcden, sta otroka znala že vso pcsem z vscmi štiiimi kiticami brez vse pomotc. To jima jc delala veliko ve-selja, da sta zmerom znova začela, ko sta izpela pesera. Petja ni jima hotelo biti ne konca ne kraja. Mati je bila tega ?.t\i\ vesela. Zdaj je bila lahko gotova. da otroka ne obtičita sredi pesmi, najsi bi tudi ona ne bila pri njiju. Mesec december je bil prišel in konec leta se je bližal. Malo prej jc Lenka zopet sedla k otrokoma, da se preprica, ali sta res gotova v svojem petju. Mati je jela peti. Toda otroka sta bila tako gotova in pridna, da sta mater vselej prehitevala, tako cel6, da je Lenka morala bolj naglo peti, čc je hotela peti ž njtma. Brez pomotc, brez spotikljeja sta otroka pela vse štiri kitice novolctne pe^ni. Glasila se je pa pesem tako-Ie: 5Staro leto je proSIn, Težko hrane si iskžt J Novo nastopilo, Zdaj je ptici mnogi; I Daj, Vsevišnji,1) Ua nam bo A še huje mnngokr&t 'I Srefino vsem in milo! To je deci vbogi! J Zunaj vlada zima, mra/, Vendar, mini žal srcd, | Snežne vse so gOrc; Varuj Bog nas bede: * Vendar Bog ne zabt nas, Kdor zaupa na Boga, Vsem iz rev pomore! K sreči ga privcde!" ') VscviŽnji = Bog.