the voice of canadian slovenians GLASILO kanadskih Slovencev Letnik 4 številka 11/12 november / december 2000 $4.50 II 48021 0 GLASILO Ustanovljeno — Established in 1996 www.vsko.com GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izdaja — Published by Vse slovenski kulturni Odbor Ali Slovenian Cultural Committee 770 Browns Line, Toronto ON M8W 3W2, Canada President Florjan Markun Tel: 905-277-8353 E-mail: mfm67@aol.com Iz vsebine - in this issue Dragi prijatelji Glasila • Božič je praznik božje ljubezni • Detecu za dvatisočni rojstni dan • 40 let slovenskega idealizma v Kanadi • Novice iz društva Planice • Dežurstvo na Planici • Smrt posegla v družine članov Planice • Plamen, ki ga ne ugasne čas • Naše Življenje • Chamber celebrates 10th anniversary • Slovenski Dom • Glas iz VVindsorja • Srečanje slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev iz slvenije in sveta • Dragi rojaki dobre volje • Adventno Božični koncert • Kanadsko slovenska gospodarska zbornica • Prznovanje oktoberfesta 2000 v klubu Sava • Slovenia Parishes Credit Union »news from our US cousins • Pesmi za Božični čas • Informacija o odškoninah za prisiljeno in sužensko delo v času druge svetovne vojne • Misli o slovenskih avtocestah • Tri šesterokrake zvezde grba Celjskih grofov • Ob desetletnici dneva samostojnosti Republike Slovenije • Franc Prešeren bi se po angleško pisal Joyce .. • Žegnanje pri fari sv. Gregorija Velikega • European Union agrees on expansion • Prireditve - Hamilton. Kitchener, Niagara - januar do maj 2001. Na naslovni strani - Božič - Maksim Gaspari Dragi prijatelji »Glasila« Verjetno se mnogi sprašujete, kaj je z »Glasilom«. Naj Vam povem, da je bilo več problemov in nekateri, katere je težko predvideti, so še vedno pojavljajo. Dosedanja urednica Majda Gunžar se je odselila. Od srca se ji zahvaljujem za ves trud, dobro voljo in dolge ure, ki jih je žrtvovala za uspeh našega glasila. Naše dolžnosti do Vas - bralcev, so pa tudi po njenem odhodu ostale. Ustanovili smo novi odbor Glasila, ki je prevzel odgovornost, da je pripravil letošnjo božično številko, ki upam, da Vam bo prišla v roke še pred Božičem in tako zadostila naši odgovornosti do Vas za letošnje leto. Seveda je namen in želja tega odbora, da bi z Glasilom nadaljevali. Božična številka Vam bo pokazala, v kakšni smiri mislimo to narediti. Zato bomo veseli Vaše dobronamerne kritike, saj želimo ustvariti glasilo, ki Vam bo všeč in ki bo zadostilo tistim potrebam, ki jih imamo Slovenci v Kanadi. Radi bi imeli čim več novic, programov in poročil iz naših slovenskih skupnosti. Veseli bomo, če se nam boste približali osebno ali pisno. Vaše zanimanje nas bo podprlo, da bomo z veseljem nadaljevali. Kriza, ki je nastala, je bila trenutna. Vaše dosedanje zanimanje za Glasilo je bilo pozitivno in zato smo se še bolj potrudili, da smo Vam pripravili to številko. Upamo, da se bo Vaše navdušanje za Glasilo nadaljevalo. S tem nam boste pokazali, da želite, da ohranimo ta pisni glas slovenske skupnosti v Kanadi, tj. da bi »Glasilo« izhajalo še mnogo let - in to je tudi naša ŽELJA in CILJ. Več o tem Vam bomo sporočili v naslednji številki. Vsi sodelavci pri »Glasilu« Vam želimo vesele in blagoslovljene Božične praznike in uspeha polno Novo leto 2001. Address ali comments to; Frank Brence Editor of November / December 2000 Edition Tel: 416-281-6794 Fax: 416-281-4287 E-mail: fbrence@aol.com Florjan Markun Predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora. Božič je praznik božje ljubezni Gospod Valentin Batič Božič je praznik božje ljubezni. "Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni prešerna, ne išče sebe, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša" (1 Kor. 13, 4-8) Taka ljubezen nikoli ne mine, ker je božja, nas uči sv. Pavel. Ta Ljubezen prihaja k nam tiho, skorajda neopazno in vendar odklepa vrata naših tesnobnih src. Bog je tisti, ki tako ljubi svet, da daje svojega sina vsem, tudi najbednejšim tega sveta. Božji Sin, prihaja k nam kot luč, da bi razsvetlil temine našega srca; kot Knez miru, da bi nas pomiril in pokazal pot iz naše vprijetosti v greh. Prihaja vedno znova, ker hoče biti Emanuel-Bog z nami. Še bolj si želi biti z nami v tem svetem letu zato, da bi ga srečali, spoznali in vzljubili kot osvoboditelja in Odrešenika. Predstavlja se nam kot Resnica, da bi v njegovi luči videli našo neresnico in želeli živeti kot novi ljudje. V našo vsakdanjost, naveličanost, zlaganost... prinaša v tej sveti noči nekaj, kar je dano človeku ob njegovem rojstvu, vendar tolikokrat teptano -življenje, ker prihaja prav zato, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Bog daj, da bi ga spoznali in vzljubili tako, da bi ga gledali in slavili kot pastirci. Želim vam, da bi čutili njegovo bližino med polnočnico, za praznike in vedno. Detecu za dvatisoči rojstni dan Toronto, božič 2000 Bernarda Čemas Večer božični dan's je sveti! Že dvatisočkrat se z leti ponavlja na vrtečem svetu, v žegen naš'mu je planetu. Tolaži Dete neutrudno vse, k'rajžamo po obli budno. Povit v planice v votlini, pod toplakom v domovini, pri Inuitih v igluju, za Indijance v kanuju, pri Beduinih pod šotorom, se ognil ni bogatim dvorom. Najbolj pa varno se zaziblje v sladki sen v srcu našem, če varno se zibelka giblje, odeta z modrosti plaš'em. Za vselej dober svet nam daje: pa tud' če se vesolje maje, je pametno, da t'ko živimo, da sodni dan se gor dobimo! Za zdaj smo še na Zemlji stari! Vsak čas narahlo nas posvari če komu je pomagat treba, udeležimo se pogreba, prosjačimo za vse dušice, ki dom še vedno so jim vice. Iz nas naj svetlo sije zvezda, ki Modrim pot je pokazala do vira odrešenja gnezda, vsem nam po Njem dari podala. Kaj naj za rojstni dan Ti damo? V glavnem za svoj žep garamo! Žiro računa nebes nima! Del dobrih knjiga vedno 'štima'! Kar rabiš je - naše poštenje, spomin na te - celo življenje! 40 let slovenskega idealizma v Kanadi dr Franc Habjan toronto V soboto 9. septembra 2000 zvečer prikazano v zborniku s slikami in izbranimi spisi. je bila na slovenskem letovišču pri Boltonu Na predstavitvi sta glavni urednik Stane Kranjc in izjemna kulturna prireditev, predstavitev predsednik ing John Kuri pojasnovala razloge zbornika SLOVENSKO LETOVIŠČE 1958 1998. zakaj je prišlo do ureSniatve zbornika in se ob Zbornik je naravnost razkošno opremljen in tem tudj podrobno dotaknila mož ki so kot urejen in že zunanja podoba privlači oči bralca. predsedniki pripomogli, da se je letovišče tako Iz zbornika diha prizadevnost uredniškega bohotno raZvijalo, ki je v ponos slovenski odbora pod vodstvom glavnega urednika Staneta skupnosti v Kanadi. ivan Peterlin, Ivan Kavčič, Kranjca in predsednika ing Johna Kurija. Janez Flegari Jože Medvedj Stanko šuligoj, Štefan Podoba je, da je bil glavni namen uredniškega Serec, Jože Jaklič ter Janez Grdadolnik so skozi odbora, zgodovinsko prikazati razvoj letovišča, ki 40 let vodili odbore v dograjevanju prijetnega in je imel skozi 40 let pomembno poslanstvo za modernega letovišča. Od začetka pa do danes je slovensko skupnost v velikem Torontu in njegovi naj tesnje z letoviščem povezan Jože Kastelic, ki okolici. Slovenska pristava je bila od leta 1958 je omogočil nakup letovišča in skozi 40 let kraj, kjer so se slovenski rojaki v poletnih sodeloval pri njegovem razvoju. Slovenščino je mesecih ob nedeljah in praznikih zbirali pri lektorirala ga. Mirni Blentič, Štefka in Franc Rihar slovenskem bogoslušju, na kulturnih in športnih pa angleščino. prireditvah in nič manj pomembna pa so bila Danes sta na ietovišču dva piavna bazena, družbena srečanja, ki so zapolnjevala v tistem nogometno igrišče, balinišča, igrišče za odbojko, času odsotnos domovine. Veliko važnost je baseball, osrednja zgradba z veliko dvorano, pripisovati dejstvu, da so se mogli slovenski bogos|užni prostor z kapelico, in ob gozdu je otroci v kanadskem okolju pogosto srečevati in danes preko 100 poletnih hišic skratka prava se med seboj spoznavati, ob tem pa se nehote slovenska vas. Letovišče danes služi srečavali s slovensko kulturo, slovenskim žitjem tradicionainim telovskim procesijam, katoliškjim in s slovenskimi tradicijami. In to poslanstvo je jn siovenskim dnevom, skavtskim taborenjem in mladinskim športnim prireditvam. Z zbornikom je vodstvo slovenskega letovišča nakazalo, komu naj služi jutri ta urejen kraj. Podoba je, da druga generacija prevzame vodstvo letovišča in ga skuša nameniti tretji generaciji, katera je že pokazala veliko navdušenje nad idealno za mladino urejenim prostorom za razvedrilo ob poletnih mesecih. Predstavitev zbornika se je udeležil škof Alojzi Urban, ki se je mudil na pastoralnem obisku slovenskih rojakov v Torontu, Montrealu in Hamiltonu. Njegova prisotnost in njegove vzpodbudne besede so bile kot nalašč primerne odlično organizeranemu kulturnemu večeru. Od leve: Stane Kranjc, Janez Grdadolnik, Jože Kastelic, John Flegar, Škof Alojzij Uran, Jože Jaklič, Marija Grdadolnik (Meden) John Kuri Novice iz društva PLANICA Frank Brence Lov na belorepne jelene Vsako leto se zberejo stari prijatelji na Planici v začetku novembra. Sezona na belorepne jelene se začne prvi ponedeljek v mesecu. Letos je to bilo 6. novembra. V nedeljo pred lovom se lovci zbero da si izvolijo lovskega vodiča in mu dajo dolžnost, da skrbi za varstvo in da organizira dnevne pohode in odloči kje in kako se bo lov izvedel. Po navadi pride med nas kaki gost iz Slovenije. Letos seje lova udeležil g. Janez Pintar iz Kranja. Lov je bil uspešen, uplenjenih je bilo 10 divjadi in en medved. Tudi gost je bil srečen in uplenil veliko samico. Med lovom z loki in samostreli pa sta padla dva. V decembru, na kontoliranemu lovu je padel lep jelen. Naš najbol uspešen lovec leta 2000 je pa brez dvoma Frank Hočevar, saj je to leto uplenil karibu, belorepnega jelena in medveda. Franku čestitamo k uspehu! Jože Matašič z njegovim kapitalnem plenom From the Planica Board of Directors To ali members, friends and your families and ali of the Slovenian Community Meriy Christmas anc a Happy New Year Dežurstvo na Planici Marjan Dragozet Stojim pred hišo in gledam kup snega, ki dobiva rujavo barvo od soli, ki jo mimo vozeči automobili brizgajo izpod koles. Ropot okoli mene mi ni prijeten, zato si zaželim mir in čisto naravno okolje. Spomnim se Planice z njenim lepim okoljem, in se odločim za tedensko dežurstvo. Ker nisem vezan na službo, pokličem v Petek zvečer člana odbora, ki je odgovoren za dežurstvo, in ga vprašam če je naslednji teden Planica brez dežurnega. Večina primerov je dežurstvo v zimskem času nezasedeno, saj so njeni člani v službah, in gredo na Planico za konec tedna. Petek zvečer in se vračajo v nedeljo popoldan domov. Teden za katerega sem uprašal je bil prost, in že sem bil z mislijo na Planici. V nedeljo popoldan ali v ponedeljek zjutraj vržem nekaj potrebnih stvari v moj "Bivak" (mali pick up truck) in že sem na neravno sproščeni vožnji na cesti 401 v smiri vshod. Kmalu po mestu Oshawa, se cesta odcepi na Peterbourough, in naprej za Bancroft. Vožnja postane prijetna, sproščena, saj je cesta 115 lepa in prometa na njej malo. Uklučim radio na valu 103.1, klasična glasba, za spremembo jo zamenjam z domačo glasbo iz kasete. V Peterborough-vu se na cesti Television Road obvezno ustavim in kupim kavo, včasih tudi kruh. Pot nadaljujem po cesti 28 skozi Burleigh Falls, mimo Apsley, skozi Bancroft. Od tu je še 23 km. Pred vasjo McArthur Mills, pri številki 35242 zavijem na posestvo H&F club Planica, sem doma. V zimskem času je glavna skrb kurjava v obeh dvoranah, ki sta med seboj povezane z hodnikom. V dvoranah očistim peči pepela in zakurim. Skrb za toploto, ki se dviga po hodnikih v sobe, je glavno delo dežurnega v zimskem času. Za drva je dobro preskrbljeno, za to poskrbijo člani na zadnjem delovnem dnevu v vsakem letu. V času tedenskega službovanja si privoščim sprehod, grem na lov, ki pa ni zelo uspešen, saj sem brez zvestega stirinožnega prijatelja. Ko člani kluba z svojimi snovvmobili stlačijo sneg po poteh Planice, se po njihovimi sledi popeljem z mojim "Tamatjem". (Trikolesno vozilo ATV), in po živalskih sledeh ugotavljam vrsto divjačine. V sredo se odpravim skozi gozd v vaško trgovino GrifFs. Prijazno osebje vas postreže s svojimi možnosti, pozimi in poleti. Največji del prostega časa uporabim za čitanje razne literature, ki jo prinesem s seboj v zimskem in letnem času. V letnem času je dolžnost dežurnega košenje trave, ki jo je na planici mnogo in dobro raste. V času šolskih počitnic in praznikov, prevzamejo obveznosti na Planici dopustniki. V Petek zvečer ali soboto zjutraj poskrbim, da je z pečmi v dvoranah vse v redu in varno. Pospravim osebne stvari, jih vržem v svoj "Bivak", in se odpeljem na jug po isti poti kot sem prišel. Vožnja je lepa sproščena, kot je bila pred tednom. Obvezno se ustavim zopet na Television Road za kavo, in nadaljujem pot. Ko zapeljem na divjo cesto 401 je z vsem veseljem konec. Sem zopet v divji civilizaciji. Planica na svidenje! Smrt posegla v družine članov društva Planica. TRENTON - V nedeljo 5. novembra je nepričakovano umrl naš član Ivan Mirko Zalar, en dan pred njegovim 81. rojstnemu dnevu. Rojen je bil 6. novembra 1919 v Rakitni, Sloveniji. To je četrti aktivni član našega društva ki je umrl v prvih 25. letih obstoja. K društvu je pristopil maja 1977. Od takrat je bil deloven član in je vodil ali pomagal pri vsem delu do oktobra 1999 ko je bil svetovalec pri gradbi prehoda med dvema domovoma. Njegovo življene je bilo podobno mnogimi drugimi. V maju 1945 je bil vrnjen v Slovenijo iz Vetrinja z drugimi domobranci. Ni mu bila še namenjena smrt, ušel ji je iz Teherja. Leta 1948 je prišel v Kanado kot kmetijski delovec. Po končani obveznosti je ostal pri istemu kmetu še eno leto. Potem je začel delati pri McFarland Construction ko so gradili cesto 401, kasneje pa pri Henigman Construction. Ves čas je živel v Trentonu, kjer si je ustvaril prijeten dom. Ivana pogrešajo družini Brence in Rustja in ostali člani društva Planica. TORONTO - V četrtek 7. decembra 2000 je umrl Stan Mark Bric, sin Staneta in Milke, in brat našega člana Edvvarda. Žalujoči; sin Andrevv, žena Barbara, brat Eddy in žena Irene, sestra Teresa in mož Mark Pleško. Staramama Anna Kokelj in drugi sorodniki v Sloveniji in v Kanadi. Pogrešali ga bodo mnogi prijatelji in znanci. Iskreno sožalje vsem. Naj počiva v miru! TORONTO - V sredo 8. novembra je po dolgi bolezni umrla Katarina Košir, mati, star mama, prastara mama in tašča družinam članov; Božo in Mirni Košir, Tilka in Polde Benko, Julie in Frank Brence st. Mary in Frank Brence ml. Katarina Košir Mama je imela 8 otrok, sedaj naša širša družina šteje nad 100 članov. V tem številu je 27 vnukov in 37 pravnukov. Rastreseni smo po celelm svetu živimo v Sloveniji, Španiji, Chile, Califomiji, New Mexico, VVashington DC, Severna Karoline in v Torontu in okolici. Katarina Košir, počivaj v miru! Za življensko zgodbo Katarine Košir, glej Glasilo kanadskih slovencev Letnik 2 številka 6 november / december 1998 stran 27. "90. rojstni dan Koširjeve mame". MIHAEL ACTION INTERNATIONAL DIVISION OF 1206047 ONTARIO REPRESENTATIVE MIHAEL LUZAR MECHANICAL AND ELECTRICAL ENGINEERING CONSULTANT MANAGEMENT INTERNATIONAL AND DOMESTIC PROJECTS INDUSTRIAL/RESIDENTIAL/COMMERCIAL INSTITUTIONAL/SPECIALIZED FACILITIES TEL: 905-271-0672 FAX: 905-271-7383 E-mail: mihael@home.com Ivan Zalar "PLAMEN", ki ga ne ugasne čas Zborovodkinja Marija Ahačlč Pollak Vedno sem si želela, da bi vodila resnično dobro vokalno skupino in sem se o mojih željah pogovarjala z znanko. Ta je k meni napotila štiri mlada dekleta slovenskega porekla, da bi jih učila peti slovenske narodne pesmi. Že takoj v samem začetku se je videlo, da so to izredna dekleta, s čutom za slovenstvo, veliko ljubeznijo do petja, predanostjo in disciplino, brez katere ni uspeha. Zbor je rasel s pomočjo pevk samih, ki so kmalu uvidele, da imajo v tem zboru priliko, da se muzikalno in družabno lahko kvalitetno izrazijo. Pevske vaje so od 1991 leta naprej postale naše tedensko srečanje. Ker smo vadile pri meni doma, jih je moj pokojni mož Peter ljubkovalno klical "Cvilčki". Iz teh "Cvilčkov", pa je nastala vokalna skupina, ki je v teh, skoraj desetih letih obstoja požela mnogo izrednih uspehov in si pridobila širok krog hvaležnih poslušalcev v Kanadi, USA in Sloveniji. Vokalna skupina PLAMEN se ponaša z velikim repertuarjem: od slovenske ljudske pesmi, do kanadskih angleških in francoskih pesmi, pop in broadwajskih melodij, pa tudi cerkvene glazbe. Naš program je pester in izredno dobro sprejet, saj pojemo v slovenščini, angleščini, francoščini, svahili jeziku in latinščini, in ga obenem še popestrimo s koreografijo, ki jo pevke pripravijo same. V Sloveniji smo gostovale že trikrat. Leta 1994 je RTV Slovenija ob našem prvem gostovanju v Sloveniji naredila o vokalni skupini Plamen pol urno samostojno oddajo. Na gostovanju letos julija, smo med drugim uspešno nastopile pod okriljem kanadske ambasadorke v Sloveniji g. Marte Moscenske pred ljubljanskim magistratom v počastitev Kanadskega dneva, kjer nas je poleg ljubljančanov poslušala kopica povabljenih slovenskih politikov in tujih diplomatov. Poleg drugih nastopov po Sloveniji so nepozabni nastopi v Viteški dvorani v Brežicah, gradu Zemono v Ajdovščini, grajski kapeli v Skofji Loki, Kristalni dvorani v Rogaški in Lutrovski kleti v Sevnici. Očarale so nas zgodovinske lepote teh dvoran in čudovita akustika, ki je v kanadskih prostorih pač nimamo. Krona desetletnega dela, pa je nedvomno bil letošnji aprilski nastop Plamena v kanadskem parlamentu, kjer smo z velikim uspehom pele kanadskim ministrom, politikom in tujim diplomatom. To je bilo tudi prvič v zgodovini, da se je v kanadskem parlamentu v oficialnem delu sporeda slišala slovenska beseda, priljubljena parlamentarka Elsie Wayne pa je Plamen skupino predstavila v programu vsem navzočim gostom. Da vam prikažem, kako rade imajo pevke Plamen in kako resno vzamejo vaje, naj vam povem, da nadaljevanje je Sabina Sečnik štiri dni po porodu, prišla z dojenčkom na vajo in normalno vadila s skupino. Predanost lepemu petju, discipliniranost in prijateljstvo, je tisto bistvo, ki drži in izpopolnjuje vokalno skupino PLAMEN. V zboru so: Lidija Kosednar, Amanda Bergant, Suzie Stajan, Julija Konje, Karmen Jevnišek Menard, Tatjana Smrekar, Lidija Fotivec, Elizabeth Stariha, Jeaney Bojanc-Trudeau, Tina Štrucelj in Sabina Sečnik. Pogrešamo Monico Vegelj, ki se je pred mesecem z družino odselila v USA, Rozie Fotivec in Anico Jakopin ki sta začasno odsotni. Ponosna sem na vse pevke vokalne skupine Plamen in vesela, da sem del tega odličnega zbora, da mu lahko pomagam in s tem uresničujem moje in njihove sanje. Anica Resnik NAŠE ŽIVLJENJE ... je kot voda, ki od malega izvira do končnega izliva v reke, jezero in morje teče prek vseh časov v večnost in nosi s seboj vso moč, lepoto in težo preteklih časov. V pokrajino ob vodi se vračajo moje misli in pletejo zgodbe minulih dni. Midland — kanadska in naša božja pot! Petdeset let že romamo k cerkvi kanadskih mučencev, misijonarjev, ki so pred več kot tristo leti prinašali Kristusov nauk indijanskim plemenom v Kanadi. Ob slovenskem križu se spominjamo tisočev žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Z molitvijo križevega pota in s sveto mašo se vsako drugo nedeljo v septembru pridružimo množici romarjev vseh narodnosti in jezikov, ki se vse leto zbirajo na tem kraju in pričajo svetu, ki hoče utajiti Boga, da je On Alfa in Ornega vsega stvarstva. Letošnja romarska nedelja, lO.septembra, je znova minevala v tem razpoloženju. Slovenske romarje je vodil ljubljanski škof Alojzij Uran. V homiliji pri križu je govoril o mučencih 20. stoletja, ki so umrli za temeljne pravice vsakega človeka, za zvestobo veri in domovini. Na pobudo sv. Očeta so bili nekateri posebej izpostavljeni dvestoosemindvajset iz Slovenije in zamejstva katerih življenske okoliščine in smrt so bile dovolj znane, da so njihova imena ohranjena kot znamenja, ki označujejo vso tragiko in obenem veličino mučencev za narod in vero. Slovensko letovišče Jesen - Na Slovenskem letovišču je po hladnem in mokrem poletju zažarela v zlatem sijaju. Na Zahvalno nedeljo smo s sv. mašo, banketom in vinsko trgatvijo zaključili sezono. Za štiridesetletnico letovišča je odbor izdal jubilejno knjigo, ki je za vso torontsko in širšo ontarijsko slovensko skupnost velikega pomena. Glavni urednik Stane Krajnc je vložil mnogo časa in dela v stodvaindevetdeset (192) strani besedila in slik. Pri farah in drugod V tem času ožive družabna srečanja pri Mariji Pomagaj in Brezmadežni, šola, skavti, razne organizacije in karitativne akcije, seminarji SKS, ki prinašajo pouk, razvedrilo in zdravje v našo skupnost. V nedeljo, 12. novembra, se je v dvorani pri Brezmadežni zbralo okoli sto fantov in deklet, vežina rojenih v letih 1950 do 1960 v župniji Marije Pomagaj, kjer so obiskovali šolo in organizacije v otroških in mladostnih letih. Med njimi je bil Matija Lebar, Andrej Pahulje, Ovcjakova fanta in dekleti, ki se danes s svojo glasbo osrečujejo nače ljudstvo. Na srečanje so povabili č. g. Toneta Zrneca, svojega nekdanjega župnika, učitelja in voditelja mladinskih zborov pri Mariji Pomagaj v letih 1960 - 1970, da z daritvijo sv. maše blagoslovi ta izredni dogodek in z njimi podoživlja srečne in kulturno bogate mlade čase. Organizacijo tega srečanja je vodil Boris Grmek s pomočniki Andrejem Pahulje, Marto Demšar in Marto Ovčjak. Naj to srečanje mladih pomeni začetek nove dejavnosti v slovenski družbi v Torontu.. Slovenec sem, Slovenec čem ostati... V dneh 17 do 20 novembra je v Metro Toronto Convention Centre v okviru Toronto 2000 International Art Fair razstavljal svoja dela Iztok Smajs-Muni iz Velenja na Štajerskem. Čast in priznanje modernemu umetniku Slovencu (roj. 1. 1953), da se je pridružil razstavi šestdesetih umetnostnih galerij iz 16 dežel po svetu. Komorni dekliški zbor Vox llirica iz Ilirske Bistrice je v nedeljo, 26. novembra, prepeval pri Mariji Pomagaj in 28. novembra nastopil pri Brezmadežni s koncertom ljudskih in umetnih pesmi. Disciplinirano petje odkriva poslušalcem lepoto otožno romantičnih melodij slovenske duše. Danilo in Helena Vovk imata največ zaslug za torontski obisk tega zbora. Za dan državnosti, 1. decembra, sta veleposlanik dr. Božo Cerar in častni konzul Republike Slovenije Jože Slobodnik pripravila srečanje s torontskimi Slovenci v prostorih slovenskega konzulata v Mississaugi. Tretjega decembra so članice Katoliške ženske lige pri Mariji Pomagaj prapravile nedeljsko kosilo in prodajale pecivo. Obisk je bil zadovoljiv, uspeh popoln, dobiček pa gre za dobrodelne namene doma in po svetu. Na kosilo so povabile se domače cerkvene pevce, ki nedeljo za nedeljo lepšajo cerkveno bogoslužje. V nedeljo, 10. decembra, bomo pri Mariji Pomagaj poslušali božični koncert, kjer z orglami, trobento in citrami nastopata Nina in Franc Kompare iz Slovenije (Domžale). Ta dan bo pridne male in velike otroke obiskal sv. Miklavž. . Se stojim ob vodi.. Iz preteklosti teče v sedanjost. Pred petdesetimi leti smo prišli iskat novo življenje v novo deželo. Fant je našel dekle in ona njega. Iz skupne ljubezni je rastla družina Zazvonilo je pri Mariji Pomagaj in nato pri Brezmadežni, Hamiltonu, VVinnipegu, Montrealu. Štela so se leta, dvajset, trideset, štirideset, petdeset, zdaj se vrste jubileji, srebrni, zlati. V septembru sta z družino in prijatelji praznovala 45 let zakonske zvestobe in ljubezni ing. Peter in Stephanie Pavlin, v oktobru pa zlato poroko Ivan in Francka Preželj, vsi aktivni člani žpnije Marije Pomagaj. Slovenska restavracija Linden je bila kraj veselega slavja. Za mnoge znance in prijatelje pa se je življenje izteklo v večnost. Jože Lenarčič je v oktobru zapustil družino in "domačijo" na Slovenskem letovišču. V novembru je Lojze Gruntar, velik dobrotnik župnije Marije Pomagaj in Doma Lipa, po kratki bolezni odšel v Večni dom. Tam se je v istih dneh srečal s Francem Goriškom iz župnije Brezmadežne. Katarino Košir je v starosti dvaindevetdeset let poklical Gospodar življenja in jo združil z možem Francem. Pred mnogimi leti, v začetku župnije Marije Pomagaj, je pokojna Katarina s petimi otroki po težkih časih v Sloveniji prišla za njim v Kanado in ga našla že v prezgodnjem grobu. Za praznovanje Rojstva Gospodovega nas bo pripravljal č. g. Lojze Furlan iz koprske župnije v Sloveniji. Naj zunanji božični šum in hrup z vsemi modernimi okraski ne zaduši pravi pomen Božiča v naših dušah! Naj v srcu in duši današnjega človeka zasveti jasna luč prave Resnice, ki prinaša človeku mir, ljubezen in dobroto do bližnjega, luč vere, ki dviga malodušnega iz globin dvomov in obupa, blaga luč modernemu človeku, da ob revnih jaslicah pri Sveti družini začuti polnost in svobodo čiste ljubezni, ki se daruje in veseli življenja in hvali Stvarnika za vsa Njegova velika dela. Srečne, blagoslovljene praznike vsem ljudem dobre volje! Chamber celebrates lOth anniversar Louis Orazem For the Canadian Slovenian Chamber of Commerce, the Year 2000 marks more than just the end of one millennium and the start of another. It marks the Chamber's lOth anniversary, and a testament to the hard work of many volunteers and members over the years. During this time, the organization has grown into a well-recognized and respected organization in the Slovenian community, both in Canada and abroad. Membership in the Chamber is open to ali Canadian Slovenian business people and professionals. Members have diverse backgrounds, from doctors, lawyers and accountants, to manufacturers and retailers. From among themselves, they elect a Board of Directors to govern an operate the organization. The Chamber's members meet throughout the year on a social basis. These functions provide members with an opportunity to meet fellovv members as well as nonmembers and learn about each other enterprises. Guest speakers present interesting, informative and timely business topics of common interest. Subjects covered in the past have included marketing, communications, technology, and the economy. An important event for the Chamber, and what has now become an annual tradition is trade show. Held at the Miraculous medal church hali, it is an opportunity for members and nonmembers alike to showcase their goods and services to the public. The types of products and services displayed are diverse, from consumables, such as food, to entertainment, to financial products. And the Trade Show has become an anticipated event for businesses, as they line up to fill the limited number of spaces available. In his third consecutive year as an exhibitor, Joe Cestnik, General Manager of Krek's Slovenian Credit Union, says: "It is a unique event for us; a chance to meet and talk to people about the benefits of becoming a member of the credit union." The Chamber's flagship publication is the Canadian Slovenian business directory, now in its third edition. Distributed and available free at numerous Slovenian institutions around the city and beyond, it has been eagerly snapped up by Canadian Slovenians. In it are advertisements from numerous businesses, as well as a telephone directory for thousands of Canadian Slovenians from coast to coast. Distribution of the directory has proceeded at an unprecedented rate, vvith nearly 4000 copies in a matter of months. Proof that the Chamber and its work has become an important part of the Canadian Slovenian community. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto 2001 želimo vsem članom in članicam, prijateljem in njih družinam. Kanadsko slovenska gospodarska zbornica SLOVENSKI DOM SLOVENIAN HOME ASSOCIATION 846 Pape Ave., Toronto ON M4K 3T8 Tel: 905-669-2365 Fax: 905-669-4838 Slovenski Dom honours one of its own By Oskar Koren TORONTO - The 36"1 Christmas Banquet, sponsored by the Slovenian Home Association, affectionately known as Slovenski Dom, was held on December 9*, 2000 at the Our Lady Help of Christians Church hali on 611 Manning Avenue in Toronto. Approximately 180 guests attended and participated in a lively program. A highlight of the program was the presentation of an Outstanding Volunteer Award to Mr. Janez Kastelic, one of the founding fathers of Slovenski Dom, for his 40 years of continuous volunteer work and commitment to Slovenski Dom. The award was presented by the ten member Board of Directors, and was applauded by the guests. In addition to the award presentation, the festivities included an opening address by the president in which he reminded the audience that the Slovenian Home Association is a volunteer, non-profit organization dedicated to the preservation of the Slovenian heritage, culture and education. He noted that the banquet could not have been possible without the generous support of many business and private sponsors and volunteers. Following a delicious Slovenian dinner, prepared by Mrs. Minka Hace and her staff, the orchestra Veseli Pomurci provided a lively array of waltzes, polkas and tangos for easy listening and dancing. A Lucky Draw was held during the intermission with an abundance of prizes, donated by friends and members of Slovenski Dom and a good time was had by ali. On belialf of Slovenski ^Dom ive ivish Tou and Tours Joyous Ghristmas and Very IBest Wishes for the Goming Tear. Frank Gormek, Peter Klopcic, Tone Bavdek, Nellie Bavdek, Maiy Sirk, Josie Sajnovic, Janez Kastelic, Oskar Koren, Stanko Sajnovic On stage Peter Pavlin - MC (Photo by Teresa Pavlin) Glas iz Windsorja Majda Bah Ko čitamo o življenju in delovanje Slovencev v Kanadai, je naša slovenska skupnost v VVindsorju malo kdaj omenjena. Deloma je temu vzrok lega našega mesta, ker smo na južnem delu Kanade in smo bližje Detroitu kot pa ostalim Kanadskim centrom, pa tudi sami se vse premalo oglašamo. Vendar imamo tudi Slovenci v VVindsorju svoje središče, Slovensko Kulturno Društvo Zvon in lansko leto smo obhajali 30 letnico njegovega obstoja. V tem našem Domu, ki smo ga pred leti kupili od Slovakov, se zbiramo k raznim prireditvam in s tem skušamo obdržati medsebojno povezavo in naše narodne običaje. Tako imamo ob Veliki Noči sekanje pirhov, za Materinski Dan večkrat prevzamejo kuhinjo možje, otroci pa počastijo mamice z raznimi deklamacijami in petjem. Enkrat na leto imamo banket, poleti piknike in ob koncu leta Sivestrovanje. Že kakih 20 let prisostvujemo pri Carrousselu, ki ga vsako leto prireja Multicultural Council v VVindsorju. Za dva ali tri dni je naša Slovenska vas odprta vsem prebivalcem mesta. Ob tej priliki ljudje z zanimanjem ogledujejo razstavo ročnih del, knjig, slik in raznih okrasov, poznajo nas pa tudi že po odlični hrani in se vračajo k nam leto za letom. Za veselo razpoloženje skrbi naša folklorna skupina Planika, ki spretno izvaja svoje plese ob poskočnih zvokih valčkov in polk. Pred leti je bila ta plesna skupina zelo močna, sedaj je pa na žalost vedno manj mladih, ki še lahko najdejo čas, da pri tem sodelujejo, zlasti pa nam manjka fantov, ki jih to še zanima. Pred leti smo imeli tudi Slovensko šolo, ki jo je nudil Separete School Board kot Heritage Language. Ta program zahteva, da se ga udeležuje gotovo število učencev in ker po par letih ni bilo dovolj otrok, ki so se prijavili, smo morali šolo opustiti. Za Božič in Veliko Noč nas redno obiskujejo misijonarji iz Toronta, da poskrbijo tudi za naše duševne potrebe. Misijon imamo vselej v hrvaški cerkvi sv. Frančiška, kjer smo vedno dobrodošli. Imamo celo hrvaško redovnico, sestro Gracijo, ki se trudi z nami pri cerkvenem zboru. Kadar je misijonar med nami, se po Nedeljski sv. maši tudi vedno zberemo k skupnem kosilu v našem Slovenskem Domu. Lepo je imeti nakaj, kar je naše, kjer se lahko razprostimo in počutimo doma. Vendar pa je vedno težje dobiti ljudi za delo, ker smo večina že starejši in nam manjka energije, ki smo jo včasih imeli v polni miri. Mladi so zaposleni z delom in družinami le težko najdejo čas za delo pri društvu. V zadnjih letih so vedno eni in isti, ki se trudijo, da bi nam ohranili ta košček Slovenije v tujini. Če ne bo mlajših, ki bodo pripravljeni poprijeti za delo v društvu, nas čaka ista usoda kot Slovake, od katerih smo pred 30 leti kupili našDom. Slovenska folklorna skupina Nagelj želi vsem prijateljem, znancem in podpornikom vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Vsi mladi, ki se zanimate za slovensko folkloro, prisrčno vabljeni, da se pridružite. Vaje so vsak ponedeljek zvečer v cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. Za informacije pokličite Cirila Sorška na telefon 905-276-7258. G. Marijan in ga. Marija Majcen želita vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 2001 vsem prijateljem in znancem. Srečanje slovenskih in raziskovalcev iz dr Franc BLED Svetovni slovenski kongres je organiziral 28.-29. septembra 2000 1. svetovno srečanje slovenskih znastvenikov in raziskovalcev na Bledu s naslovom "Pot znanosti k edinosti Slovencev" To izredno važno srečanje je nadaljevanje odmevnih konferenc slovenskih zdravnikov iz Slovenije in sveta ter vseslovenskih gospodarstvenikov, ki so bila uresničena v zadnjih dveh letih. Tokrat je SSK zopet dokazal, kako nujna je prisotnost kongresne ideje pri prizadevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora neglede na družbene delitve. Program Svetovnega slovenskega kongresa vsebuje tudi člen, ki se specifično nanaša na kongresno dejavnost ko pravi: "SSK bo spodbujal kulturne, gospodarske, znanstvene vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva. Vse ustvarjalne sile Slovencev doma in po svetu je treba povezati v en sam namen, kako doseči kakovostno pridobitev za slovenstvo". In prav letošnje srečanje na Bledu je dokaz resnega prizadevanja za uresničevanje programa svetovne kongresne ideje. zna nstven i kov slovenije in sveta Habjan Na blejškem srečanju so sodelovali številni slovenski rojaki iz ZDA, Argentine, Kanade, Evrope in iz slovenskega zamejstva. Iz ZDA so se srečanja udeležili poleg ostalih tudi priznani raziskovalec, fizik dr Lojze Arko iz Los Alamos ter dr Dušan Petrič od NASA, prof dr Jože Straus od Max Plank Institut, iz Bariloč (Arg) je sodeloval prof dr Juan Carlos Bolčič in številni drugi. Udeležencem iz sveta so se pridružili znanstveniki slovenskih raziskovalnih institutov in ustanov, predsedniki slovenske države, bivši rektorji ljubljanske univerze (dr IVI Tišler, dr Lojze Kralj) ter rector mariborske universe dr Ludvik Toplak. Z referanti so tudi sodelovali znanstveniki na področju družboslovja (gospodarstva in bančništva). Udeležba na dvodnevni konferenci na Bledu je bila proti pričakovanju odlična in organizacija srečanja naravnost vzorna. Iz Kanade se je srečanja udeležil dr Stane Bah, ki je tudi sodeloval z referatom in sicer v tematskem sklopu "vključevanja znanstvenikov in univezitetnih profesorjev iz diaspore v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo v domovini". CONDUS ELECTRIC INC, Commercial • Industrial & Institutional 105 Riverhead Drive, JOHN RECEL Tel: (416) 741-7374 Etobicoke, Ontario, E15513 Fax: 741"7372 Canada M9W 4H1 Pager: (416) 331-3641 Dragi rojaki dobre volje Milena Soršak Skoraj leto je že minilo, odkar sem vas seznanila z družino Grezinčič in s problemi male Viktorije. Vašodziv otroku v potrebi je vse pohvale vreden. Do sedaj seje zbralo že preko $14,000 dolarjev. S tem denarjem so se krili stroški za dve hyperbaric terapiji, vsak teden pa z mamo hodita na 1-urno tako zvano Medec terapijo. Te gibe potem ponavljata vsak dan doma. Spomladi naj bi imela naslednjo hyperbaric terapijo. Ko sem pred dnevi govorila z mamo Marto, mi je z velikim veseljem pripovedovala, kako je Viktorija napredovala v tem letu. Pred letom se je z njo trudila za vsak korakec, sedaj pa je sama naravnost vzhičena nad svojim dosežki. Besede: "I can do it!, I did it!" so vsak dan pogostejše. Nedavno so nastali 60 korakcev, ki jih je naredila s pomočjo opore brez počitka. Tudi akademsko lepo napreduje. Letos obiskuje Senior Kindergaten v šoli za telesno prizadete. Rada piše in riše in se zanima za vse okoli sebe. Družina se je preteklo leto preselila v novi dom, saj je bil stari veliko premajhen za potrebe 6-članske družine. Odločitev je bila lažja, saj sta Gerzinčičeva v veliki meri deležna pomoči svojih družin in sedaj še naše kritje Viktorijinih stroškov. Člani Slovenskega letovišča so sredi avgusta organizirali balinski turnir in ves izkupiček (S 1906.00) namenili za osebne potrebe Viktorije. S pomočjo sorodnikov in prijateljev bodo s tem denarjem adaptirali vhod, da bo dostopen za invalidski voziček. Zaradi tako odličnega odziva in moralne podpore je slovenska skupnost anonimno izrazila pripravljenost pomagati njim, ki jim je življenje naložilo posebno preizkušnjo. Ustanovljena je bila organizacija, ki naj bi gmotno priskočila na pomoč v takih primerih, posebno otrokom. Organizacija še ni legalno potrjena, a upamo, da se bo to v bližnji prihodnosti zgodilo. V svojem imenu in v imenu družine Gerzinčič iskrena hvala. Naj bo vsa radodarnost obilo poplačana. Božje Dete, ki je prišlo na svet, da nam pokaže moč ljubezni, naj ogreva vaša srca vedoč, da izpolnjujete njegovo zapoved. Vesele in blagoslovljene božične praznike prav vsem. Prispevke morete oddati v obeh slovenskih bankah ali po pošti na Belokranjski klub, 1139 Talka Cri., Mississauga, ON L5C 1B1. Adventno Božični koncert Anica Resnik TORONTO - V dneh 9., 10., in 11. decembra je skupina glasbenih umetnikov iz Slovenije v naših cerkvah v Hamiltonu in Torontu približala poslušalcem božično skrivnost v glasbi, pesmi in besedi. Franc Kompare, mojster trobente in njegova hčerka Nina, koloraturna pevka, sta ob spremljavi orgelj (Dominik Krt) in citer (Tomaž Plahutnik) izvajala slovenske narodne božične pesmi in dela skladateljev V. Vodopivca, F. Gačnika, Handla, Bramsa, Gounod-jevo Ave Maria in F. Gruberjevo Sveto noč. Marija Ahačič-Pollak je s primernim besedilom vodila poslušalce skozi glasbeni program v Kanadsko slovenska gospodarska zbornica Frank Brence TORONTO - V torek 12. decembra so člani in prijatelji praznovali božičnico v Linden restavrantu. Zaradi slabega vremena je bil obisk malo manjši kot je bil pričakovan. Odsotni člani so zamudili nekaj edinstvenaga. Med nami so bili Franc in Nina Kompare in Tomaž Plahutnik. Nekateri prisotni, so že bili deležni glasbe g. Franceta in g. Tomaža in pesmi gospodične Nine, ko so se udeležili koncertov, omenjenih v zgornem članku. Mi smo pa imeli privaten koncert! Hvala našim gostom za krasen pol-urni program in tudi Mariji Ahačič-Pollak, ki je omogočila to srečanje. /-\ Kanadski Slovenski Kongres želi vsem članom in prijateljem vesele Božične praznike ter srečno in uspešno Novo leto L 2001 j premišljevanje božične skrivnosti in priprave naših src za prihod Odrešenika, po katerem hrepeni in ga nezavedno ižče današnji, po vojnah, sovraštvu, krivicah in izgubi osnovnih življenskih vrednot oropani človek. Božični čas je praznik ljubezni, dobrote in miru naših srcih. V petju in glasbi se je prelivala ta misel in trkala na duše, da jih povede na betlehemske poljane, v lepoto in mir Svete noči, da se odpočijejo pri Detetu v jaslih in zažive novo življenje. Globoko doživeti nastop pevke in instrumentalistov je tiho izzvenel v cervah in zapustil prelep odmev slovenske duhovne glasbe. Taki umetniki so kot moderni Mojzesi, ki z glasbo in petjem vodijo ljudstvo iz evengelija, so kot angeli Oznanjevalci miru in človečanske ljubezni, ki objema ves svet. gospodična Nina Od leve: Tomaž Plahutnik, Franc Kompare Maria Ahačič-Pollak, Nina Kompare Praznovanje oktoberfesta 2000 v klubu SAVA Leander Škof Slovenski Kulturni Klub "Sava" iz Breslau-a pri Kitchener-ju je v prvi polovici oktobra uspešno praznovala svojo štiridnevno slovensko verzijo «Oktoberfest»-a. Zabavni dnevi 7., 8., 9., in 14. oktobra so bili dobro obiskani, saj je "Sava" dobro znana po svoji prvovrstni postrežbi in odlični izbiri hrane in pijače. Na družinski dan 8. oktobra je bila naša sedemčlanska skupina treh generacij presenečena nad neprekinjeno plesno muziko. Ta dan so namreč dodali ansamblu "Petovio" še "Lipa ParkButton Buck (Dobi pravo ime) orkester in Torontskega harmonicaša Lajovca, ki so s svojimi polkami in valčki polnili plešlšča ves večer. Zlasti mlajša generacija se je razveselila obiska "Miss Oktoberfest: Jenna Edvvards iz Mississipi-ja in "Uncle Hans", ki sta prevzela plesišče z najmlajšimi obiskovalci. Na žalost se je mnogo stalnih obiskovalcev iz Amerike odločilo ostati doma zaradi novega lokalnega "no smoking" predpisa. Zato je izjavil predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora g. Florjan Markun, ki je kot častni gost obiskal zabavo s svojo soprogo, da bo posredoval z drugimi slovenskimi klubi in organizacijami v Ontariju, da organizirajo za svoje člane in prijatelje autobusni prevoz v Kitchener. Tako bi se lahko mnogi novi seznanili s to tradicijonalno srednje-evropsko zabavo v "Savi". Vsekakor predsednik "Save" Steve Ivančič, Zinka Mirt, Marija in Jože Prilesnik s svojimi sodelavci zaslužijo čestitke za ponovni uspeh "Oktoberfest"-a z obljubo, da se spet vidimo naslednje leto!. J. M. Die Limited CUSTOM MANUFACTURES OF METAL STAMPING DIES 909 Pantera Drive Mississauga, ON L4W 2R9 Tel: 905-625-9571 - Fax: 905-625-2855 - E-Mail: jmdieltd@connection.com Internet: http://www.jmdieltd.hypermart.net Complete engineering design and manufacturing for metal parts and tooling Fully computerized technologically advanced CAD, CAM and CA/C machinery Production machinery up to 500 tons and 72 X 120" capacity President: Joe Skof Slovenia Parishes Credit Union 44th Annual Meeting Frank Brence TORONTO - On Sunday November 26, 2000, Slovenia Parishes Credit Union held their 44th regular Annual Meeting. About 250 members gathered to hear about the successes of the past year. They were not disappointed. The President, Bili Stajan reported that "Our performance in the past year continues to shovv stability of operation and a healthy growth while maintaining competitive rates vvithin the financial services market". The Treasurer reported that the assets have increased from 551,871,663 to a new high of $55,184,949. The gross income amounted to $1,933,518 vvhile the expenses totaled $877,995. The income increased from the previous year by approximately $200,000 and the expenses by $29,359 dollars. Ali the reports were accepted without debate. Mario Ulcar retired from the Board of Directors. The President thanked him for the excellent contribution over the many years he served on the board. In his plače the members elected Mrs. Rosemary Pavlič. Rosemary is a former employee, has a B.Com degree and is currently employed in a C.A. firm. Iv a »v^pK^H ||| Members studying the reports. NEWS FROM OUR U.S COUSINS Office of the Governor — News CHICAGO, IL - Governor George H. Ryan proclaimed October 21, 2000 as Slovenian Day in Illinois in honor of the 9th Anniversary of the Independence of Republic of Slovenia and the 50th Anniversary of Slovenian radio broadcasting in the Chicago area. Dr. Richard Kordesh, Director of Illinois VVorkforce Advantage, Governor's Office, presents the proclamation to Sonia Arko of the Slovenian Cultural Center. Dr. Kordesh's grandparents are from Selica Slovenia. He and his vvife Maureen look forvvard to taking their children to visit relatives there next summer and also visit Ljubljana. Pictured left to right: Dr. Kordesh and Sonia Arko Pesmi za Božični čas Toronto, gruden 2000 — Bernarda Čemas Advent pri torontskih Slovencih Kralja Kristusa nedelja zadnja v cerkvenem letu, himno pojemo veselja; že se bližamo adventu. Zornice žde v spominu: napol speče nas zarAna našlo jutro je v'strmini, pregrnila bela slana na debelo je pokraj'no sonce ni še pripotvalo izza hribov gor za gmajno. Venec rožni v zahvalo Materi za vse 'orožje', dost desetk se je nabralo, nizane do njive božje, do stopnic gor v višavo! Trosimo zaslužek skopi za darila o božiču, ne klečimo v cerkve klopi, svetnem vdajamo se blišču. Vsepovsod je Christmas muz'ka, Santa svoj ho-ho plasira, deca starše skoz pritiska trgovina pa kasira! Za Miklavža prav'ga vpraša le otrok slovenske šole, dosti zmeraj mu prinaša, ne boji se šibe gole. Jaslic skor' noben ne stavi, drev'ček je od krasja truden, hiše v močni razsvetljavi, temo nosi mrzli gruden. Preden Dete porojeno je v barn prepereli, razpustimo ponoreno se na party-jih veseli! Ko posvet božična zvezda, prašni molek zaposlimo, pokropimo svoja gnezda, se kadila radostfmo. Kuhinja je os življenja, lonci polni so do vrha! Spovednica pa trpljenja vročih dni je hladna prha. Pa če gremo mimo mode, naj svetujem kuharici: dalo se zdržati bode ob puranu in potici! Silvestrovo 2000 Bernarda Čemas Tisoč dvakrat let po Kristu dano nam je b'lo živeti, eno leto še prejeti, milost večnosti pri krstu. Ko odštevali trenutke bomo dvajsetga stoletja, naj se spomnimo razprtja, k'narod naš je pahnil v'bitke. Daj nam pamet za celo dolgo tretje tisočletje, da povsod se čuje petje, tudi v Ljubljano belo. Naj zaveje od Triglava k'nam čez morje topla sapa, da pokrije skupna kapa vse Slovence, dota prava! Če vse to se bo spolnflo, vedno bomo srečen narod, mlad ponosnejši bo zarod, mano Dete bo rosilo. INFORMACIJA O ODŠKODNINAH ZA PRISIUENO IN SUŽENSKO DELO V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE Veleposlaništvo Republike Slovenije 1. NEMČIJA V Zvezni Republike Nemčiji je bil julija letos z veliko večino sprejet Zakon o ustanovitvi sklada »Spomin, odgovornost in prihodnost«, iz katerega bodo izplačane odškodnine suženjskim in prisilnim delavcem iz obdobja nacizma. Po sprejetju zakona, prav tako julija letos je bil v Berlinu podpisan tudi sporazum o odškodninah prisilnim delavcem, ki so ga podpisali predstavniki Zvezne republike Nemčije in Združenih držav Amerike ter odvetniki in predstavniki združenj oškodovancev. Zakon je stopil v veljavo 11. avgusta 2000. Slovenija je že na začetku izrazila svoj interes za neposredno udeležbo pri nemško-ameriških pogajanjih, ki so potekala od februarja 1999 do junija 2000. Slovenija je izkoristila pravne možnosti in podprla vložitev največje skupinske tožbe iz naslova odškodnin za prisilne delavce. Čeprav nemški zakon ne predvideva, da bi imeli slovenski oškodovanci svojega predstavnika v kuratoriju, pa je Slovenija dosegla nekatere izboljšave zakonskega besedila v korist slovenskih upravičencev. V obrazložitvi zakona so izrecno navedeni tudi slovenski oškodovanci, poudarjena pa je tudi njihova diskriminacija na podlagi rasne pripadnosti slovanskim narodom kot razlog za krivice, ki so jim bile prizadejane. Zakon je kljub številnim pomislekom določil Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) za partnersko organizacijo. Po ocenah naj število oškodovancev iz Slovenije ne bi preseglo 10.000, od tega števila pa naj bi približno desetina uveljavljala svoje zahtevke po avstrijskem zakonu. To bo pred nemškim sodiščem, ki je sedaj v mirovanju, je vložilo 6.532 oseb. Po sprejetju zakonodaje v Nemčiji je Slovenija vzpostavila z Mednarodno organizacijo za migracije International organization for migration IOM s sedežem v Ženevi. S ciljem, da se slovenskim oškodovancem omogoči čim hitrejšo in učinkovitejšo izplačilo odškodnin, se je Vlada Republike Slovenije odločila nuditi vlagateljem zahtevkov na podlagi nemške zakonodaje o odškodninah za prisilno in suženjsko delo v času druge svetovne vojne strokovno pomoč pri obveščanju ter zbiranju in posredovanju njihovih zahtevkov. S tem namenom je bil v okviru Slovenske odškodninske družbe imenovan koordinacijski odbor, ki ga poleg predstavnikov civilnih združenj upravičencev (Zdenka Kaplan, Hardvik Pirnovar) sestavljajo tudi predstavniki pristojnih resorjev. Mednarodna organizacija za migracije je 20. novembra letos odprla v Ljubljani svoje predstavništvo. Glavna dejavnost IOM je usmerjena v obveščanje morebitnih upravičencev, razpošiljanje obrazcev, ki jih morajo upravičenci izpolniti, njihovo preverjanje preko obstoječih arhivov in pošiljanje obrazcev na sedež IOM v Ženevo. Predstavništva IOM naj bi opravila tudi prvo selekcijo zahtevkov. Obrazec, ki ga bodo morali upravičenci izpolniti in ki ga je nedavno potrdil upravni odbor nemškega odškodninskega sklada, bo kmalu preveden tudi v slovenščino. Kljub temu obstaja kar nekaj neznank, ki pa jih bo najprimerneje reševati na podlagi pismenih navodil za vlaganje zahtevkov. Tako je bilo med drugim omenjeno, da dobijo upravičenci, ki so prisilno delali v kmetijstvu (v Nemčiji) do 2.000 DEM. Odmeven (sporen) je tudi podatek, da čas prisilnega dela ne bo v ničemer vplival na višino odškodnine. Rok za vlaganje zahtevkov je eno leto od uveljavitve zakona, to je do 11. avgusta 2001. Ta rok je problematičen glede na dejstvo, da še skoraj štiri mesece po začetku iztekanja roka ni niti navodil, niti obrazcev, da torej sploh še ni mogoče vlagati zahtevkov. Glede možnosti dedovanja pravice do odškodnine pa nemški zakon določa, da so upravičenci tudi vsi tisti, ki so umrli po 19. februarju 1999 (na ta datum je bil dosežen sporazum med ZRN in ZDA). Kriterij za vlaganje zahtevkov po posameznih državah ni državljanstvo upravičenca, temveč njegovo prebivališče na dan 16. februar 1999. Tako bodo morali Slovenci, ki živijo v tujini, vlagati svoje zahtevke na predstavništva IOM v državi, v kateri imajo prebivališče. 2. AVSTRIJA Zvezni zakon o Skladu za prostovoljna izplačila Republike Avstrije nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem v času nacionalsocialističnega režima oziroma Zakon o Skladu za spravo je bil soglasno sprejet 7. julija 2000 v avstrijskem Narodnem zboru in 19. julija 2000 v avstrijskem Deželnem zboru. Zakon še ne velja, ampak bo stopil v veljavo ob izpolnitvi dveh pogojev: ko bodo sredstva, predvidena v zakonu, na razpolago v celotnem obsegu in ko bodo podpisani vsi dvostranski sporazumi z državami, v katerih so ustanovljene partnerske organizacije ter z Združenimi državami Amerike. Večina sporazumov je podpisana (manjka sporazum z Rusko federacijo), pa tudi sredstva naj bi bila v večini že zagotovljena, tako, da je pričakovati, da bo zakon stopil v veljavo v kratkem. Avstrijski zakon ne predvideva neke posebne partnerske organizacije za t.i. ostali svet (kot je to IOM za nemški sklad), ampak se morajo upravičenci iz teh držav obrniti neposredno na avstrijski sklad za spravo. Slovenija, ki kljub prizadevanjem tudi v avstrijskem primeru ni bila udeležena v pogajanjih, pa je dosegla, da bo Slovenska odškodninska družba (SOD), v okviru katere deluje že omenjeni koordinacijski odbor za odškodnine za prisilno delo, zastopala interese upravičencev pred avstrijskim skladom za spravo. Neposredno sodelovanje med SOD in avstrijskim skladom za spravo je bilo opredeljeno v izmenjanih verbalnih notah med Slovenijo in Avstrijo. Po uveljavitvi zakona naj bi vlaganje zahtevkov steklo zelo hitro, kajti tudi avstrijska stran je pokazala interes, da se izplačilo slovenskim upravičencev izvede čim hitreje (tudi glede na dokaj skromno število) in tako postane nekakšen vzorčni primer za nadaljnje delo sklada za spravo. Avstrija je prevzela izplačilo odškodnin za prisilno in suženjsko delo v času nacionalsocializma na območju današnje Republike Avstrije. Avstrijski zakon je bil pripravljen na podlagi nemškega, vendar je za oškodovance ugodnejši. Zakon ni določil končne vsote denarja na način kot to predvideva nemški zakon, ampak je določil vsoto denarja, ki ga bo prejel posamezni oškodovanec glede na določeno kategorijo prisilnega dela. Te kategorije so širše kot v nemškem zakonu. Izrecno je na primer navedena kategorija prisilnih delavcev, ki so delali pri privatnikih (storitve) in v kmetijstvu. Drugače je urejena tudi odškodnina za dediče prisilnih delavcev. Ti so upravičeni do odškodnine samo v primeru, če je njihov zapustnik umrl po 15. februarju 2000. Rok za vlaganje zahtevkov je dve leti od uveljavitve zakona. Avstrijski zakon je predvidel individualno izplačilo odškodnin, torej neposredno oškodovancem. Tudi avstrijski zakon v obrazložitvi izrecno omenja slovenske upravičence. V kratkem bo imenovan pet članski izvršilni odbor kuratorija avstrijskega sklada, ki bo odločil tudi o vsebini predvidenega formularja, ki ga bodo izpolnili upravičenci. Misli o slovenskih avtocestah dr. Peter Klopčič Ko človek obišče Slovenijo se ne more načuditi lepote te zemlje in trdoživosti Slovencev, stalno izbolšujajo ceste in grade avtoceste, čeprav zelo počasi, poleg vseh drugih projektov. Po publikaciji Darsa iz leta 1999, bi morala biti avtocesta od Kopra do Maribora dokončana leta 2002. Letos pa že pravijo poznavalci, da bo ta najglavnejša avtocesta v Sloveniji dokončana šele leta 2004. Časopis Delo (19.8.2000) je objavilo, da so zmanjšali fonde vsem slovenskim ministerstvom. Ministerstvu za promet in zveze za 2 biljona tolarjev. To je verjetno eden od vzrokov za zavlačevanje gradnje avtoceste. Zakaj Dars ne išče kak drugi način financiranja, kot na primer državno posojilo. Delo od 8.9.2000 pravi sledeče: "Letos je bilo tako registriranih 46,470 novih osebnih avtomobilov." Če temu dodamo še tovorne avtomobile, avtobuse in nadomestne dele to predstavlja investicijo več kot en biljon US dolarjev. Publikacija Dars 1999, pravi, da so letne investicije v avtoceste v Sloveniji od 300 do 400 miljonov US dolarjev. Kako je možno, da država katere državljani letno porabijo več kot en biljon dolarjev za nakup automobilov, tovornakov itd. ne more zbrati denarja, da čim preje dokonča avtocesto Koper Maribor. Vsak kupec novega avtomobila bi moral kupiti za 10% vrednosti avtomobila državnega posojila. Za luksuzne avtomobile (teh je kar precej v Sloveniji) Mercedes, BMW itd. bi morala biti kvota še precej višja. Tudi cestnina je prenizka. Od Razdrtega do Jesenic znaša za osebni avto 870. SIT. Cestnina bi se lahko podvojila. Vsi tuji obiskovalci Slovenije, bi radi plačali dvojno cestnino, samo, da bi bile avtoceste dokončane. Morda bo kdo dejal, da je Slovenija že preveč zadolžena. To je res. Toda, če je kateri novi javni dolg opravičljiv, je tisti s katerim se financira že na pol dokončane avtoceste. Vse dosedanje investicije bodo postale 100-°& produktivne, ko bodo vse avtoceste dokončane in se bo promet razvijal normalno. Dokončati avtoceste v Sloveniji je važno iz gospodarskih razlogov in pa tudi radi socijoloških, političnih, kulturnih, ekoloških itd. Slovenija bo postala ena sama velika vas. Njeni prebivalci bi se zbližali. Verjetno se bo tudi zmanšalo število smrtnih avtomobilskih nesreč. Končno ne pozabimo, slovenski prestiž bi zrasel v celi Evropi. Društvo "Simon Gregorčič" želi vsem članom, prijateljem in vsem rojakom vesel Božične praznike ter srečno in uspeha polno novo leto. Odbor Slovensko Letovišče želi članom, obiskovalcem in prijateljem vesele Božične praznike ter srečno in veselo novo leto. Odbor CENSUS 2001 Tuesday, May 15, 2001 is Census day in Canada. On that day 30 milion people will "count themselves in". Please complete the questionnaire and count yourself as a "SLOVENIAN". Thank you and a happy third millenium. For Canadian Slovenian Congress Stan Kranjc Tri šesterokrake zvezde grba Celjskih grofov Leander Škof * * * To je kratka munizmatična študija zadnjih srednoveških novcev kovanih v Sloveniji in njihov vpliv na slovensko heraldiko v dvajsetem stoletju. Leta 1454, 38 let preden je Krištof Kolumb odjadral v Ameriko so začeli Celjski grofi kovati svoj lasten denar. Kovnica je verjetno bila v celjskem gradu in je obratovala samo do leta 1456, ko je umrl zadnji Celjski grof Ulrik II. Razvaline celjskega grada še vedno obstojajo na visokem, težko dostopnem hribu pri Celju, kjer je tedaj tudi varno živela rodbina Celjskih. Mesto Celje po perorisbi Matthausa Vischerja iz leta 1685. Kovnica denarja se je nahajala v Gradu. Ugled Celjskih grofov in njihove moči je zrastel pod grofom Hermanom II (+1433), ki ni bil samo grof celjski in zagorski, ampak je postal tudi ban dalmatinski, hrvaški in slavonski. Njegova hčerka Barbara se je poročila s kraljem Sigismundom Luksemburškim (1410-1437) in s tem seje njihov ugled in vpliv še povečal. Leta 1436 je kralj Sigismund dvignil Celjske grofe v red državnih knezov in je dal Frideriku II (+1454), sinu Hermana II, pravico kovanja lastnega denarja z njihovim grbom. Zadnji Celjski grof Ulrik II (+1456) je dvignil Celjske grofe do največje moči in političnega vpliva v Češki, Ogrski in Hrvaški. Na Češkem je Ulrik II postal cello namestnik nemškega kralja Alberta (1437-1439) istočasno vršil dolžnosti hrvaškega bana. in je Ta hitri spon vpliva in oblasti Ulrika II je povzročil zavist, spor in sovraštvo na strain rodbine Hunyady. Ko so se zbrali državni velikaši v jeseni 1456 v Beogradu okoli kralja Ladislava V. (1454-1457, da planirajo in sklenejo obrambni pakt proti napadalnim Turkom, sta se tam tudi srečala dva ostra nasprotnika in smrtna sovražnika, ogrski delegat Vladislav Hunyady in Ulrik II Celjski. Med njima je prišlo do hudega prepira in do oboroženega spopada, v katerem je Hunyady ubil Ulrika II. S smrtjo Ulrika II je tudi izumrla rodbina Celjskih grofov. Dosedaj sta znana samo dva glavna tipa teh izredno redkih srebrnih kovancev z grbi Celjskih grofov. Zanimivo je, da ima varianta (ki naj bi jo koval Friderik II, oče Ulrika II) v svojem grbu peterokrake zvezde. Vendar se je Ulrik II odločil za svoj zadnji grb ščit, v katerem so tri šesterokrake zvezde, obdane z tremi loki. V notranjosti teh lokov so gotske črke V-L-R (VLRicus, ki je latinska kratica za Ulrik.) V stičnicah lokov so 3 troperesne deteljice. Zadnji grb Ulrika II Celjskega s tremi šestokratimi zvezdami je bil vključen leta 1918 v novi grb Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in je tam ostal do razpada kraljevine Jugoslavije 1941 leta. Pod režimom maršala Tita je postala marksistična peterokraka zvezda symbol in del grba vseh republik SFR Jugoslavije do njenega razpada 1991 leta. Tedaj je sedanja Republika Slovenija ponovno vključila tri šesterokrake zvezde nad Triglavom v svoj novi državni grb. I ■ 1362-1454 croA. "IrrCih. Grof Urlik 11 1406-1456 P. S. Tri novci Celjskih grofov so bili del velike najdbe sredneveških srebrnikov iz Dolenjske, ki je vsebovala srebrne kovance nemških in avstrijskih vladarjev, posvetnih in cerkvenih fevdalcev iz 14. in 15. stoletja, globoko zakopanih v glinasti posodi, verjetno skritih pred turškimi napadi. Sedaj se ti tri novci Celjskih grofov nahajajo v Celjskem muzeju in so bili del zbirke mojega očeta in objavljeni ter verificirani v Ljubljanskem Numizmatičnem Vestniku št. 2 (1959) in št. 18 (1990). Dr. Andrej Rant, predsednik Numizmatičnega društva Slovenije "Dolga in trnjava je bila pot Slovencev, da smo po toliko stoletjih postali gospodar na svoji zemlji. Sen o Kralju Matjažu, upanje stoterih rodov, vera v svobodo, ki je pojila pesnike, so se uresničili. "Vremena" so se Slovencem končno zjasnila. Ena od najbolj vidnih značilnosti samostojnosti je uvedba lastnega denarja. S tolarjem smo končno stopili ob bok drugim evropskim narodom.... Triindvajset stoletji že kroži denar po Slovenskem, spoznavajmo ga in cenimo kot spomenik naše kulture in preteklosti!" Prešeren na 1000 SIT bankovcu Leander Škof Ob dvestoletnici rojstva dr. Franceta Prešerna naj omenim, da je Republika Slovenija izdala 12. januarja 1992 bankovec za 1000 tolarjev v njegov spomin. (Zanimivo je, da smo v Torontu isti dan praznovali kanadsko priznanje Republike Slovenije - Kanada je bila prva izvenevropsa država - ostale so ji sledile kasneje). Na prvi strani tega tisočaka je lik dr. Franceta Prešerna, ki ga je izdelal akademski slikar Rudi Španzel. Na drugi strani pa je v njegovem rokopisu natisnjen del njegove "Zdravice". Podrobnosti o tem bankavcu in ostale informacije se najdejo na vvebsite "www.presern.net". REPUBLIKA SLOVENIJA Prvi Tolarski bankovec Republike Slovenije Ob desetletnici Dneva Samostojnosti Republike Slovenije Žal med avtorji o Prešernu tam ni omenjen dr. Jože Kastelic, ki je letos izdal novo obširno študijo o Prešernu pod naslovom "Umreti ni mogla stara Sibila - Prešeren in antika". Dr. Jože Kastelic je leta 1943 dosegel doktorat iz klasične filologije na isti temi. France Prešern bi se po angleško pisal Joyce, njegov zopernik Jovan Vesel - Koseski pa tudi O proslavljanju Prešernove 200-letnice v Kanadi Miran Hladnik Zadnje čase so se v Kanadi zgodile tri reči v Prešernovo čast in slavo. Na Albertski univerzi v Edmontonu, kake tri ure vožnje od olimpijskega Calgaryja proti severu, je bil na program srednjeevropskega kulturnega festivala, ki se je odvijal v drugi polovici septembra, uvržen mednarodni simpozij o Francetu Prešernu. V petek, 22. 9., so sredi dneva za okroglo mizo v senatni dvorani univerze posedli in nastopili profesorji Miran Hladnik iz Ljubljane, ki je govoril o kulturnem pomenu Prešerna za Slovence, Tom Priestly z domače univerze in Henry Cooper z Indianske univerze v Bloomingtonu (ZDA), ki sta pripovedovala o težavah pri prevajanju Prešernovega Sonetnega venca in Krsta pri Savici v angleščino, ter Božena Tokarz s Šlezijske univerze v Katovicah na Poljskem, ki je ob spretni prevodni asistenci Krištofa Jacka Kozaka (ta v Edmontonu pripravlja doktorat iz literarnih ved) začela z diskusijo. Strokovnjaško resnobnost so prekinjali in blažili z recitacijimi Poezij in svojih angleških prevodov Prešerna: profesorja Priestly in Cooper sta letos v okviru kranjske edicije Prešernova pot v svet izdala dvojezični izbor Prešerna (Poezije/Poems) -- knjigo prodaja celovška Mohorjeva družba. Publiki ni bilo prav nič dolgčas in se je spontano pridružila prebiranju prevodov Prešernovih verzov že v druge jezike. Naslednjega dne, v soboto zvečer, so na severnem robu mesta v prostorih Slovensko-kanadskega društva Prešernovo proslavo pripravili izseljenci. Prej našteti akademski družbi tokrat ni bilo treba veliko nastopati, ker so program samostojno pripravili in izvedli gostitelji sami -- imen prizadevnih režiserjev in pomočnikov je preveč, da bi jih lahko tu vse našteli. Osrednja točka je bil skeč s prizori iz Prešernovega življenja, obrobljali pa so ga glasbeni nastopi otrok in pevskega zbora ter recitacije Poezij; priletni Frank Klemen je z žarom in brez predloge deklamiral Uvod h Krstu, če pa bi bilo več časa, bi brez zadrege in na pamet opravil tudi s celim Krstom. Kulturnemu delu večera je po kremeniti slovenski navadi sledila okusna domača večerja s slovenskim vinom. Mimogrede smo matični in kanadski Slovenci ugotavljali, da imamo cel kup skupnih znancev in prijateljev. Pogovarjali smo se v obeh jezikih starejši bolj v slovenščini, mlajši pač bolj gladko v angleščini, seveda tudi o zloglasni slovenski jezikovni zagati, ali je pravilneje uporabljati izraz Slovene ali Slovenian. Da se je po večerji pri mizah tudi glasno prepevalo, se razume samo po sebi. Oba edmontonska dogodka sta s svojo prisotnostjo in pozdravnimi besedami počastila organizator srednjeevropskega festivala, predstojnik Kanadskega centra za avstrijske in srednjeevropske študije profesor Franz Szabo, ki smo mu referenti hvaležni za nastanitev v hotelu finega imena in slovesa Crowne Plaza Chateau Lacombe v mestnem središču, in slovenski veleposlanik v Kanadi dr. Božo Cerar z družino. Slednji je prispel v Edmonton tudi z namenom, da ob tej priložnosti izroči Tomu Priestlyju slovensko državno odlikovanje, s katerim je marljivega prevajalca in jezikoslovca, ki se je pred mnogimi leti zaljubil v vas Sele na Koroškem in od tedaj dalje raziskuje njeno govorico, za promocijo slovenske kulture v tujini odlikoval predsednik republike. Ker se je pošiljka na poti čez kanadska prostranstva začasno izgubila -- da, tudi take stvari se godijo na zahodu --, slovesnost žal ni bila popolna. Teden dni pred edmontonskimi proslavami je bil Miran Hladnik gost Slovencev na drugem koncu Kanade, v Torontu; med vsemi prijaznimi ljudmi, ki so skrbeli zanj in za njegovo ženo, je treba vsaj omeniti predsednico Slovensko-kanadskega sveta Emo Pogačar in jezikoslovca ter računalničarja dr. Davida Stermoleta. V dvorani slovenske cerkve Marije Pomagaj (Slovenci imajo v Torontu in njegovi okolici kar tri cerkve) je po nedeljski maši predaval o Prešernu in slovenski nacionalni identiteti (predavanje je dostopno na naslovu http://www.ff.uni-Ij.si/slovjez/mh/preseren.html). Kljub nerodnemu času - dan je bil lep, zato se jih je veliko udeležilo sočasne vinske trgatve na eni od slovenskih pristav -- je bila dvorana polna in se je odzivala z vprašanji in komentarji. Tiste poslušalce, ki so po rodu s štajerske, je živo zanimalo razmerje gorenjskega Prešerna do štajerskega Vraza, vse pa Prešernova dvojezičnost, ki že kako spominja na njihove vsakodnevne izseljenske jezikovne dileme. Predavatelj je publiko pritegnil z obilico slikovnega gradiva; portreta Franceta in Julije (tistega znanega Goldensteinovega in onega Mataveža Langusa) je dal celo natisniti na svojo in ženino majico. Prešeren je kanadskim Slovencem zadnje čase pogosto pred očmi, saj omenjeno predavanje ni bil prvi dogodek te vrste. O velikem slovenskem pesniku imajo rojaki možnost izvedeti kaj zanimivega tudi drugod, recimo če odprejo zadnjo številko svojega razkošega Lovskega vestnika, ki ga ureja Cvetka Kocjančič. Tu je izseljenski pisatelj Ivan Dolenc objavil Vinjete iz življenja in dela Franceta Prešerna. Poročevalec je bil tokrat prvič med Slovenci v Kanadi. Turneja v znamenju Prešernove obletniške podobe ga je napolnila z dragocenimi izkušjami. V njihovi luči sta se jasno pokazala nesamoumevnost in usodnost, z njima pa tudi zavezujočnost Prešernove odločitve za slovenščino pred skoraj 200 leti. Pripomba urednika. Tudi Glas Kanadskih Slovence, tedenska radio ura je večkrat prevajala Prešernove pesmi in tudi v angleščini. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JOHN E. KREK'S SLOVENIAN CREDIT UNION Creating Wealth For Our Members Since 1953 There has never been a better time to join your credit union! For Ali Your Personal Financial Needs Call 416 252-6527 or visit us during our convenient business hours or check out our website! www. slovcan. com/jekrek Vsem uradnikom, članom, prijateljem in njih družinam želimo blagoslovljene Božične praznike in srečno Novo leto 2001 Žegnanje pri fari sv. Gregorija Velikega Goveor predsednika cerkvenega sveta g. Ignaca Horvata. 17. september 2000. Hamilton 17. september 2000. - Dragi gostje, predstavil vam bom častne goste ki so med nami na tem prazničnem banketu. Prvič je pri nas v naši župniji, pomožni škof msgr. Lojze Uran iz Ljubljane. Novi provincial Selezijancev v Kanadi, New provincial of Salesians in Canada, Rev. Luc Lantagne, vvelcome in our parish. Slavljenec, kateremu čestitamo ob 98. rojstnem dnevu, g. Ivan Dobrnšek. Dobrodošel tudi nam že poznani gospod Lojze Hribšek iz Amerike. Končno, od katerega se poslavljamo, našdosedanji župnik g. Franc Slobodnik. Že preje sem omenil, da danes tudi obhajamo 40. letnico naše župnije. Povedal bom takole bežno kratko zgodovino. Ustanovil jo je zdaj že pokojni Dr. Lojze Tome. Po štirih letih jo je uradno odobril hamiltonski škof Joseph Ryan z imenom »Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega«. Po dograditvi dvorane in začasne kapele v spodnji dvorani, nas je zapustil našprvi župnik Dr. Lojze Tome in župnijo je vodil naprej novi župnik g. Ivan Dobrnšek. Po nekaj letih, zaradi bolezni je g. Dobršek podal župnijo sedaj že tudi pokojnemu g. Karlu Ceglarju. 1. januarja 1981, je Gradbeno podjetje JOE KASTELIC LIMITED želi vsem prijotlejm in znancem in vsem ljudem dobre volje vesele in praznike naša župnija dobila novoletni dar božje dobrote, prihod g. Franca Slobodnika. Začela se je gradnja cerkve in župnišča pri katerem je g. Slobodnik veselo sodeloval. Največji in najlepši dan v zgodovini župnije sv. Gregorija Velikega je bil dan blagoslovitve in posvetitve nove cerkve 5. decembra 1982. Blagoslovil jo je hamiltonski škof, sedaj tudi že pokojni, Paul Redding. Ob blagoslovitvi je vodil pevski zbor g. Franc Slobodnik. Stopil je na stol in dirigiral polni cerkvi pesem »Slava Bogu na višavah«. Takoj po blagoslovitvi je g. Franc Slobodnik postal župnik in vodil župnijo. Gospod župnik, vaše veliko delo v 20. letih med nami moramo vam reči, da ste bili veliki duhovni voditelj kakor tudi na kulturnih dejavnostih vseh naših župnijskih društev, dober sodelovec. Za vse vaše doseženo delo se vam osebno, in v imenu cerkvenega odbora in vseh župljanov prav lepo zahvaljujem. Gospod župnik, tako hitro odhajate, da nam ni bilo mogoče prirediti poslovilni dan. Zato se zahvaljujem tudi v imenu župnijskih društev kot; ženska liga, Slomškovo oltarno društvo, Kulturno društvo Hamilton Wentworth, in društvo sv. Jožefa. Gospod Franc, kamorkoli bo vas vodila vaša življenska pot, vam želim vse najboljše in naj bo BOG Z VAMI. Glasilo kanadskih Slovencev želi vsem Slovencem vesele in zadovoljne Božične praznike in miru polno Novo leto 2001. blagoslovljene Božične in srečno Novo leto Jože Kastelic Z pomočjo in sodelovanjem Slovenskih društev, se upamo nadaljevati. European Union agrees on expansion Reprint from The Toronto Star, Dec 11, 2000 Deal vvill allow 12 new nations into group, most from the east NIČE, France (AP) — European Union leaders emerged this morning from an ali night meeting with an agreement to overhaul the bloc as it pushes its boundaries eastward, beyond the old Iron Curtain. Austrian Chancellor Wolfgang Schuessel told reporters the leaders had reached a deal that vvill allow in a dozen nevvcomers in the years ahead mostly from the Eastern Europe. The summit dragged across five days including a final session that lasted more than 18 hours. Smaller members of the bloc had fought hard during the summit to keep a credible say in the bloc once it starts its most ambitious expansion ever by taking in Cyprus Malta and 10 East European neighbors, probably in 2004 or 2005. "This is the big day for Europe," said S vvedish Prime Minister Goeran Persson. "We are ready for enlargement." The leaders endorsed a sweeping overhaul of EU housekeeping rules to ensure that the EU's decision-making capacity is not ovenvhelmed when new countries join the 43-year-old organization. They agreed upon more majority voting rather than unanimity in decision-making, reshaping the EU's executive arm and allowing the most integration-minded members to move ahead on their own if they wished. The toughest nut to crack vvas a reallocation of votes in decision-making ministerial meetings. The issue took up the lion's share of the summit talks and almost caused the meeting to fail. French President Jacques Chirac, who hosted the summit, spent yesterday juggling numbers to find power sharing arrangements acceptable to ali, from the EU's four biggest members — Germany, Britain, France and Italy — down to the smallest, Luxemburg. Portugal — backed by Sweden, Austria, Finland, Belgium and Greece — vetoed one proposal in protest of a wide gap between its votes and those for neighboring Spain. That veto threw the summit into crisis, forcing Chirac back to the dravving board. He returned with new figures that got a vvarmer reception. At the heart of power-sharing dispute was vvhether votes in the EU should be doled out according to population. That touched on disagreements over democracy, power politics and, above ali, historical rivalries among European nations. For example, the Portuguese said they vetoed the earlier power-sharing deal because they believed it jeopardized their 800-year struggle to maintain a distinct national identity on the Iberian peninsula from Spain. Under the deal, Portugal had 12 votes while Spain had 27. Under the formula that was adopted, Germany, Britain, France and Italy vvill have 29 votes each in the EU's policy-setting council; Spain, 27 votes and Netherlands 13. Greece, Belgium and Portugal vvill each have 12; Svveden and Austria, 10; Denmark, Finland and Ireland, seven; Luxembourg, four. Those are current members in the 15-nation bloc. Votes for candidate countries vary from 27 votes each to three. Those nations are Poland, Romania, Czech Republic, Hungary, Bulgaria, Slovakia, Lithuania, Latvia, Slovenia, Estonia, Cyprus and Malta. The nevv deal, The Treaty of Niče, should be formally signed early next year and is expected to take around 18 months to be ratified by ali 15 EU national parliaments and the European Parliament. PRIREDITVE — Hamilton, Kitchener, Niagara januarja do maja 2001 Ustanove: Lipa Park, Bled, Slovenski Park, Sava, Triglav, Župnija sv. Gregorija Velikega, Župnijsko kulturno društvo, Društvo sv. Jožefa, CS Scholarship Foundation. Januar 21 - 27 - 28 -Februar 3 - 4 - 17 - 18 -28 - Marec 3 - 4 -11 -18 -24 -24 - April 1 8 15 22 28 29 29 Maj 5 12 12 13 13 20 21 27 27 Društvo Bled - Odsek Planica 13 - Koline Društvo Slovenski Park - Banket v župnijski dvorani Župnija sv. Gregorija Velikega - Občni zbor Lipa Park - Lovski bnnket Župnijsko Kulturno Društvo - Kulturni dan Bled - Valentinov ples Slovensko Kulturno Društvo Sava Kitchener - občni zbor Sv. Gregorij Veliki - pustovanje Slovensko Kulturno Društvo Sava Kitchener - lovski banket Katoliška ženska liga - Bazar Društvo Sava - SKON - Meddruštveni sestanek ob 13. uri Slovensko Društvo sv. Jožefa Hamilton - letni banket Društvo Lipa Park - Miss Lipa Park - Banket Bled - Lovski in ribiški banket Lipa Park - Občni zbor Slovenski Park - Občni zbor Velika Noč Bled - članski sestanek Slovenski Park - Vinski sejem Sv. Gregor Veliki - Župnijski banket Družabno in Kulturno Društvo Triglav - Občni zbor Lipa Park - Materinski dan Društvo Sava - Materinski dan Bled - Materinski dan Triglav - Materinski dan Župnijsko Kulturno Društvo - Materinsk dan Slovenski Park - Prvi piknik Lipa Park - "Open House" Bled - Prvi piknik Sv. Gregori Veliki - Birma Ko zaeno ljudje Mednarodno farmacevtsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi razmišljati o zdravju, zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) in predpisi Evropske unije (EU). pomislijo na nas« Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila, dietetični in zeliščni proizvodi Veterinarski proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge