Poštnina plačana v gotovinL Leto m, štev. 26 L]ubliana, nedelja jI. januarja 1932 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Jnseratni oddelek: Ljubljana, Selra-burgova ul 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čulo 78 180 Wien št. 105 241 Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 3P4. 3125 tn 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisa se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Borza robe, dela in posesti — „Jutrov" mali oglasnik. Danes: 458 ponudb in povpraševanj. Novi avtobusni predpisi za dravsko banovino Maksimirano število potnikov - Nedopustno postajanje izven rednih postajališč Vojna Aziji 1 Reuter objavlja alarmantno vest, da je Kitajska napovedala Japonski vojno - Razburjenje v ženevi - Nove bitke na Kitajskem Skupni ukrepi Amerike in Anglije Ljubljana, 30. januarja AA. Kr. ban-ska uprava razglaša: Na osnovi §. 1. in 12. zakona z dne 2. decembra 1930, Službeni list št. 55, iz 1931 in § 54. obrtnega reda z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26. odrejam v cilju enotne ureditve avtobusnega prometa in v prometnovarnostnem oziru, kolikor to ni že določeno v pogojih posameznih koncesijskih odlokov — sledeče: J) Podjetja, vršeča obrt občasnega prevažanja oseb z avtobusi, ne smejo v svoja vozila sprejemati več potnikov, kakor je v njih oblastveno dopuščenih mest. 2) Vstopanje ln izstopanje potnikov sme vršiti le na oblastveno ugotov- ljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi označenih postajališčih (stalnih in pogojnih) in je postajanje avtobusov v ta namen med postajališči prepovedano. 3) Prevažanje tovorov in blaga, ki ni ročna prtljaga potnikov — izvzemši poŠto — je z avtobusi prepovedano. Isto-tako je prepovedano odvažati od oblastveno določenih stojišč v svrho prevzemanja in oddaje kakršnokoli prtljago. Prestopki se kaznujejo po določilih obrtnega reda. Kazni so: a) ukor, b) globa, c) zapor, č) odvzetje koncesije za določen čas ali za stalno. Odredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine. Zopetna uvedba nedeljenega šolskega pouka v dravski banovini Prosvetno ministrstvo je upoštevalo ugovore staršev iu odredilo, da se na srednjih šolah v dravski banovini s 1. februarjem zopet uvede nedeljeni pouk Beograd, 30. jan. r. Kakor znano, je aletela svoječasna naredba o uvedbi de-jenega pouka na srednjih šolah v drav Vkonntrini n n mAf-PTl nrlnor staršev, k ki banovini na močen odpor staršev,_ ki j v zagovor nedeljenega pouka navajali led drugim tudi to, da bi bil drugače rmogim kmečkim, delavskim in uradni--kim sinovom in hčerkam onemogočen tudi j. V tem smislu je poseben odbor, < .-voljen na velikem zborovanju prizade-t ih staršev v Ljubljani, poslal ministru 7.h nrosveto spomenico. Za stvar so se zavzeli tudi poslanci dravske banovine, zlasti poslanec dr. Rape, ki so opozorili g. ministra na to, da je ta naredba za dravsko banovino glede na vladajoče prilike neprimerna. Prosvetni minister je upošteval navedene razloge, ki govore proti deljenemu pouku ter je izdal sedaj odlok, s katerim se na sredn iih šolah v dravski banovini pooenši s 1. februarjem zopet nvede nedeljen pouk, kakor je bilo to poprej. Kmetijska razstava v vlaku Razstava bo svečano otvorjena 14. februarja v Beogradu, nakar bo krenila v posamezne banovine Beograd, 30. januarja. AA. Kmetijska potujoča razstava in šola, ki jo organizira kmetijsko ministrstvo skupno s proimeit-nian ministrstvom, je končana. Vsa dela pri ureditvi 23 vagonov so se izvršila v železniški delavnici v Smederevu. V p nedelj ©k 1. februarja bo garnitura vlaka izročena upravi razstčave, ki bo stkupno s strokovnimi referenti _akoj začela intenzivno delo za notranjo ureditev r&zstav-Sjalnih vagonov in ureditev razstavljenih predmetov po posameznih kmetijskih panogah. Ta dela' bodo končana do 12. februarja. Svečane otvoritev kmetijske potujoče razstave in šole bo v nedeljo 14. februar- ja ob 10. dopoldne na železniški postaj? v Beogradu. Razstava bo odprta 2 dno in tedai bodo imeli ne samo beograjski veščam, nego tudi kmetje iz okoliških vasi priliko ogledati si to veliko razstavo, fci ie prva te vrste v naši kraljevini in ne Baillkanu sploh. Nato bo razetavlijalnii vlak krenil po programu na vožnjo v vandar-sko in mora veko banovino Vsi razstavljeni predmeti, fci so dozdaj prijavljeni potujoči kmetijski razstavi, morajo biti v Smederevu najkasneje do 8. februarja in se na poznejše pošiljke ne bo moglo več ozirati. Vsa pojasnila daje tajništvo potujoče razstave, palača prometnega ministrstva, soba št. 293. Mlinarji za reformo žitnega režima Sklepi konference mlinov — Predlogi za nadomestilo dosedanjega žitnega monopola Beograd, 30. januarja. AA. Na državni konferenci zastopnikov mlinske incustri-e, trgovskih mlinov in mlinov na merico, mšk o-n ac iijon a ln a državnozborska frakcija, da razpravlja o odločilnih sklepih nacionalne opozicije. Hitler je pozval vse glavne voditelje svoje stranke za prihodnji teden na razgovor o postavitvi kandidata za državnega predsednika Grčija odpove vse trgovinske pogodbe? Atene, 30. januarja. M. Danes se je vršila medministrska konferenca, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki bank in industrije. Na konferenci so razpravljali o gos|x>darskem položaju Grčije in o celokupni grški trgovinski politiki. Konferenca je priporočila vladi, naj odpove vse trgovinske pogodbe in uvede pogajanja za* sklenitev novih pogodb, ki bi bile zasnovane na načelu kontingentiranja. Litvinov v Berlinu Berlin, 30. januarja. AA. Včeraj je prispel v Berlin sovjetski zunanji minister Litvinov. Popoldne se je sestal z državnim kancelarjem dr. Briiningom. Brez dvoma sta govorila o nenapadalnem paktu med Poljsko in sovjetsko Rusijo in o razorožitvi. Iz Berlina pojde Litvinov v ženevo na razorožitveno konferenco. Eksoloziia v tf^ilniei Angora. 30. januarja AA. Po poročilu iz Adeje je biia v ta^r^ « topilnici huda eksplozija, štiri osebe so bile ubite, 15 jih je bilo ranjenih. klonile prevoz japonsk-ih čet v Harbin na vzhodni kitajski železnici. Kakor poročajo iz Harbina, se je 3000 ruskih železniških nameščencev oborožilo ter dalo orožje ca razpolago tudi kitajskemu poveljniku Kingšavu, ki je svetova! ruskemu ravnatelju železnice, naj izposlude odpošiljater ruskih čet v Mandžurijo. Po neki vesti i* čangčuna so se Japonci odločili, da prevzamejo začasno nadzorstvo nad južno progo vzhodne železnice ter omogočijo promet, ker se kitajski tn ruski nameščenci branijo izvrševati službo. Japonska vlada namerava, kakor »e govori napraviti rusko vlado odgovorno za, vso nadaljnjo škodo, ki bi jo uitrpeli japonski državljani v Harbinu, ker je Rusija* odrekla uporabo vzhodnokitajske železnice za prevoz čet. Japonsko vojaštvo se ee* daj prevažajo po zraku. še ena preiskovalna komisija Ženeva, 30. januairja. s. Po 4unnd javnf zak-ljuoni sejn je sklenil svet Društva narodov, da bo dogodke v Šanghaju pre-i;kali 'p° posebni preiskovalni kamiisrjL Glavni tajmr.k Društva narodov bo po čl 15 pakta Društva narodov pozval iads držav, ki imajo diplematske zastopnike v Šanighaju, naj sestavijo preiskovalni odbor, ki bo moral čim prej poročati c zadnjih dogodkih v Šanghaju. Skupno postopanje Anglije in Amerike Pariz, 30. januarja, g. Kakor poroča Asociated Press iz Washingtona, sta Anglija in Amerika pri japonski vladi formelno1 protestirali proti zasedbi Šanghaja. Newyork, 30. januarja. AA. Vest, dohodkov. General Weygant odhaja Pariz, 30. jan. s. General Weygant je danes izstopil iz aktivne službe, ker je dokončal 65. leto starosti. Kakor poroča »Petit Parisien« pa bo po vsakokratnem podaljšanju za dobo enega leta do leta 1935 še ostal na svojem mestu kot predsednik vrhovnega vojnega sveta. Ostavka estonske vlade Pariz, 30. januarja AA. Iz Revala v Estonski poročajo, da je estonska vlada podala ostavko. Upokofitev holandskega poslanika v Pragi Praga, 30. januarja h. Dolgoletni tukajšnji holandski poslanik Muller van Veren-dyke je bii upokojen in bo v kratkem zapustil Prago. Verendyke je bil ob prevratu holandski poslanik v Bukarešti in obenem tudi v Beogradu in ima mnogo zaslug za čimprejšnje razčiščenje odnošajev med Jugoslavijo in Holandsko. ki so bili izpred vojne dobe skaljeni. Poslanik Veren dvke je bii za svoje zasluge odlikovan z najvišjimi jugoslovenskimi odlikovanjL še ena kriza Ena redkih zadev, ki se o nji lahko takoj vsi sporazumemo, je ta, da je današnji čas izredno resen in težak. Sredi množice spornih vprašanj je vsaj to nesporno. Evo nas na pragu februarja, meseca, ko bo stopila v ospredje javnih vprašanj razorožit vena konferenca. Kot preludij ženevski zelo težavni in usodno važni operi so na Daljnem vzhodu udarili na vojni boben in japonski generali so pridno urijo v vojnih pohodih. Nervoza se je lotila kar treh celin: v nevarno igro med Japonci in Kitajci so s svojimi daleč in globoko razpredenimi interesi zavozlani tudi Evropci in Američani. Na programu bližnjih mesecev pa so že druge vznemirljive reči: na primer prezidentske volitve v Nemčiji ki parlamentarne volitve v Franciji. To so tako rekoč normalna, zakonita vznemirjenja; kaj pa pripravljajo razni politični inscenatorji za kulisami, kakšna presenečenja. tega seve ne vemo. Vsekako bo treba za prihodnje mesece pripraviti malo več dobrih živcev in možatega poguma, da pogledamo nekaterim nič kai prijaznim dejstvom v obraz. Naravno je, da se v tako nevšečnih rn — kar je še huje — zmedenih časih širijo sila pretirani glasovi in da mnogi ljudje izgubljajo pravo mero za precenjevanje mogočega in nemogočega, bližnjega in daljnega, bistvenega in slučajnega. V srednjem veku so v slabih časih kamenjali Žide češ, da dobrim kristjanom zastrupljevalo vodnjake; sedaj si dobri kristjani sami zastrupljajo ne vodnjake, temveč duševno razpoloženost, kar v nekaterih primerih ni nič manj usodno. Od pretiranih govoric vsej Evropi rastejo ušesa in od povečanih strahov steklene oči. Prisluhni le z enim ušesom tudi pri nas: boš slišal, kaj vse nekaterim ljudem hodi in časih celo neprijetno straši po glavi. Ni še leto dni, kar smo v »Jutru« priobčili razgovor z nekim uglednim učenjakom. Takrat se še ni z vseh godal oglašala današnja neskončna melodija o krizi; toda razboriti mislec ie pokazal s prstom na krizo vseh današnjih kriz: na zmedo v glavah. Dokler prizadeti narodi. vsak za se in za svoia posebna vprašanja, vsi pa za občne človečanske probleme, ne pridejo do neke jasnosti v nazorih, ni mogoče govoriti o ozdravljenju današnjih nevarnih težav. Ni dvoma, da imaio prav oni, ki trde, da so današnje težave tudi moralnega značaja. Prav tako pa ne moremo dvomiti, da je vse to, kar se je zgostilo pred nami v preteča dejstva, tudi posledica intelektualne ali razumske krize. Izkušen kmet bi povedal preprosto, a nič manj tr>čno: Gospodar, k? ne zna svojega dela premisliti in gospodarstva pretuhta-ti. je slab in gre na beraško palico. V današnjem času obstoji ta dve vrsti javnih vprašani: širša in ožja. Vpraša-nia države in družbe, demokraciie ln diktature, kapitalizma in socijalizma. vojne ln miru m še nekatera, so široka, okvirna vprašanja našega časa. Njih rešitev nedvomno sega tja do konca 20. stoletja, zadeva v enaki meri vse za-padne narode in ni nič drugega kot iskanje nove usmeritve človeštva. Napačno bi bilo misliti, da se takšna osnovna, elementarna vprašanja »rešujejo« na tem aH onem koščku Evrope ali da se bodo rešila kar jutri. Trenutno so važnejša ožja vprašanja, ki jih ne bodo reševali samo voditelji, marveč jih mora rešiti slednji izmed nas za sebe. Ta vprašanja so na potresnih tleh evropske politike postala že nujna. Vsi, ki nastavljajo ušesa paničnim glasovom ali ki si ustvarjajo »ideje«, na katerih bi hoteli graditi nov svet, si moralo biti vsak hip na jasnem, kaj jim je ljubše: red ali nered, dejavno državljanstvo in narodnjaštvo ali pasivno kosmopolitstvo, današnji dan ali meglena bodočnost, življenje ali ideja? Ta vprašanja so vsaj delno, zlasti, če bi jih razložili z opisno govorico, kaj preprosta. Toda ne pozabimo, da danes sploh gre za »preprosta« vprašanja; celim plastem ljudstva gre n. pr. za navaden vsakdanji kruh. Zato bi bilo že treba prestrmo krivuljo mišljenja nekoliko znižati in se ustaviti baš pri teh preprostih vprašanjih današnjega življenja. V velikem delu evropskega razumni-štva vlada prav na tem področju skopaj že obupna zmeda. Nekoč je bilo treba silnega napora in žrtev, da se je zgodovina zasukala na kakšno stopnjo naprej ali nazaj: danes bi jo hoteli nekateri ljudje zasukati kar pri svojem kavarniškemu omizju. Med tem ko milijoni ljudi čutijo, ne več pri koži, marveč prav pri živem mesu težo in resnobo današnjih časov, se nekateri razumniki igrajo s svojimi »idejami« enako neodgovorno kakor otroci z ognjem. Dokler gre za vprašanja umetnostnih stilov ali spoznavalnih teorij, je stvar nedolžna. Toda socialne in politične ideje se ne gibljejo v metafizični neskončnosti, marveč so osobito še v naših dneh, ko je vse razmajano in razdraženo, ko vsakdo v zatohli kamrici trdih dejstev čaka blagodejne sape odrešilnega evangelija, nujno zvezane z gospodarskimi, sociološkimi in naravnost biološkimi silami. Treba ie zdraviti »krizo v glavah.« Razumništvo je prvo poklicano, da pride do jasnosti vsaj v ožjih, odvisnih vprašanjih občne usode. Razumnik mora povsem določno vedeti, kaj hoče v sedanji težavni situacija: red ali nered, mirno vodstvo ladje, na kateri stoji sam s svojim obstojem, preko razdivjanih valov, ali pa zavestno balanciranje tam. kier je pod ladjo že brez tega dovoli nesigurno?! Dokler se tudi razumsko ne zavemo teže in odgovornosti najbližjih mesecev, ni upati, da bi se začelo zamračeno politično obzorje jasnrti Trenutno pa svet nima potrebe idej. diskusij in debat: vse. kar zdaj potrebuje. so dejanja in modro vodstvo! Zopet zagoneten požar v Savinjski dolini Gospodarsko poslopje posestnika Grašissarja v Kapli, postavljeno na pogorišču, je te dni zopet zgorelo Kapla, 30. januarja. V četrtek zvečer so se po starem običaju zbrali kapelski fantje, da napravijo godbo domačemu posestniku Francu Gra-šinarju, ki je imel naslednjega dne god. Ob tej priliki se je razvila pri Grašinar-ji' prijetna domača zabava, ki je trajala pozno v noč. Pri veselem prepevanju pa ni nihče mislil, da se bo ta večer končal tako žalostno. Okoli 2 zjutraj je šel eden fantov na prosto in je nenadno opazil ogenj v Grašinarjevem gospodarskem poslopju. Fantje so takoj alarmirali domače gasilce, ki s>o prihiteli z brizgalno na kraj nesreče in začeli nemudno gasiti. Na pomoč je prišlo tudi gasilno društvo iz Ojstriške vasi, ki mu pa ni bilo treba »topiti v akcijo. Požar je za posestnika tem bolj občuten, ker si je Grašinar šele postavil novo gospodarsko poslopje, ker mu je staro lani zgorelo. Komaj si je novo zgradbo zavaroval, je že prišla zopet nesreča. Tukajšnje ljudstvo je zaradi neprestanih požarov Le skrajno razburjeno. Ljudje sicer pravijo, da vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne ubije, kar pa j« slaba tolažba. Prav verjetno je, da ne gre samo za enega požigalca, nego jih bo več Mnogo pa bo vmes tudi takih požarov, ki nastanejo iz drugih vzrokov, na i več naj brž e zaradi neprevidnosti. Za prehrano reveiev Ljubljana, SO. jamuarja. Mestna orgarateacija Narodne Odbrane v (Ljubljani je poslala pomožni akcigi nasied rji predlog: število brezposelnih dnevno narašča m je njih beda vedno hujša. Mrno-po se je že storilo za omiljenje bede, so pa še možnosti dobiti nove vire '/.a 'i-po zamišljeno pomožno akcijo. Eno tako možnost vidimo -v provedibi. naslednjega predloga: Vsa.ka, vsaj srednje dobro situirama ljubljanska družina z lastnim gospodinjstvom nariipravJgene dati hrano — kosilo aH večerjo — vsaj enemu lačnemu revežu. Ce IkmIo ti sestradani lij-udje, ki jim je pros>ja-če.nje po hišah ipj-6poveda.no, vsaj enkrat »a dara vžili toplo jed in jim ne bo treba stradati in preklinjati svoje usode, bo-do gotovo lažje prenašali nadloge sedanjih težkih časov in čakali boljših d.ni. Vse dobre gospodinje, ki imajo kaj srca za svojega bližnjega, na.m bodo gotovo pri-»nale, da se pri kuhi za 4 ali 5 oseb ne pozna mnogo, če je j-aleg še eden. Odbor Narodne Odbrane si zamišlja to prehrano na način, ki bi bil dotičmi rodbini najbolj iprikladen: odkazani revež naj bi dobil hrano ali v stanovanju dottčne družine ali .pa na-j bi prišel vsaik dan ob določeni uri z lastno posodo po njo. Posamezni rodbini dodeljeni revež prejme posebno legitimacija Pomožne akcije s svojim imenom ta poklicem ter naslovom rodbine, pri kateri bo dobival hramo. Vsako neprimerno vedenje in vsaka neredmost kaznuj« z odivzemom legitimacije. Naloga Pomožne akcje je, da izda legitimacije res potrebnim in spodobnim brezposelnim, pregleda te legitimacije vsak teden in jih z žigom potrdi kot veljavno za naslednji teden. Na ta način je vsaka zloraba že vnaprej onemogočena, dobrotnikom pa je sajamčem rod ki mir v hišL Pomisliti Je trelba, es lep šport. Obe moštvi sta bili na višku, vendar pa so domačini bili nekoliko v premoči. Tekma je končala z zmago BSK v razmerju 1:0 (1:0). Edini gol je zabil Tirnanič. Pocenitev zdravil Beograd, 30. jan. AA. Ker so na svetovnih tržiščih padle cene zdravil, je komisija ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje izdelala na osnovi novih in znižanih cen elaborat za nove lekarniške takse. Zaradi padca cen zdravil in drog na svetovnem tržišču so bile znižane tudi pri nas lekarniške takse za približno 25 odst Istočasno so bile znižane tudi cene serumov ter drugih zdravil biološkega izvor3 za okoli 15 odst Nove lekarniške takse, ki jih je predpisal minister za socialno politiko in narodno zdravie in ki bodo omogočile konzumentom ceneišo nabavo zdravil, bodo veljale od 1. februarja t l. Od tega dneva dalje se .morajo cene za zdravila v vseh lekarnah v državi prilagoditi odredbam glede novih cen Beograjski proračun Beograd, 30. januarja p. Beograjski občinski svet je na svoji snočnji seji sprejel občinski proračun za leto 1932. Izdatki so proračunani na 353,391.000, dohodki pa na 353,356.0G0 Din. Konstituiranje lendavskega sreskega odbora JRKD Dol. Lendava. 30. januaTja. Sestanki in shodi, ki jih je imel v raznih krajih sreza naš poslance e. Hajilinjak, so pokazali, da preb'valstvo pravilno razume cilje nove jugoslovenske politike. Prejšnje strankarske razmere so zlasti v Prekmurju zanašale med mirne vaščane razprtije in sovraštvo. Gospodarska kriza je v Prekmurju posebno občutna, a v tej stiski, ki davi ves svet, pričakuje prebivalstvo pomoči in zboljšanje le od vztrajnega in složnega dela in od politike notramega poniirjenja. Prebivalstvo gleda z največjim zaupanjem na delo vlade in poslancev, katere hoče vsestransko podpirati. Poziv poslanca g. Hajdinjaka k pristopu v novo vsedržavno stranko je naletel na popolno razumevanje. Skoro v vseh občinah so se že ustanovili krajevni odbori, ki vodijo vse priprave za čim uspešnejše delovanje organizacije. Pred dnevi se je konstituiral tudi sreslci odbor za ves lendavski srez, ki bo izvedel celotno organizacijo po vaseh in pomagal narodnemu poslancu pri njegovem težkem delu. Odbor sestavljalo možje, ki dobro poznajo domače razmere in so znani po svoji delavnosti. Tako so v sreskem odbotu: dr. Pi-kuš Janko, odvetnik v Dol Lendavi, predsednik: Erjavec Mihael, župan v Bratoncih, podpredsednik; Horvat Tzidor, učitelj v Dol. Lendavi, tainik; Žgur Vinko, upra vitel j-po-šte, blagajnik; odborniki so: Zavašnik Frane, sodnik; Horvat Pavel. oriv. uradnik; dr. Pe-terlin Makso. notar; Šiftar Geza. župan; Ver-bajnšek Ivan. katehet; Blau Ljudevit, industrijalec; Novak Jurij, trgovec; Geder Joško. sodni ofic:jal. vsi iz Dol Lendave; nadalje inž. Mikuš Franc, upravitelj velepose-stva in Peterka Martin, župan, oba iz Pel-tincev; Preininger Janez. šol. upravitelj v Dobrovniku; Škoberne Franc, posestn k iz Crensovcev; Kiralj Josip, župan iz Gornjega Lakoša in Tkalčič Josip mizar iz Nedelice. V sreskem odboru JTCKD so zastopniki vseh slojev in vsph kraiev ter voFlci obeh kandidatov pri volitvah 8. novembra. Prepričani smo, da bo s!o,°a, ki ie razvidna 11 sestave odbora, osnovh'. na knteri se bo gradila nova doba političnega življenja v spodnjem delu Prekmurja. Treznostni kongres Ljubljana, 30. Januarla. Napovedano Je že bilo, da bo v nedeljo 21. februarja v Ljubljani slovenski treznostni kongres. Medsebojno klanje ta pobijanje v pijanosti, ki ga noče in noče biti konec, — satf beremo o njem še ta le 6e, teden za tedr^m — nas izziva k od-oo ru Te sramote mora biti konec! Ta glas mora iti po vsej Sloveniji! Treznostni kongres bodi elovesna otvoritev novega napora In bola zooer nesrečno strast, ki narod ponižuje In uničuje. Boja In napora, ki ga ne sme biti konec, dokler se ne doseže cilj: vsesplošna treznost! Kongres obeta biti jako tan. Upamo, da bo tudi lepo obiskan. Polovična vožnja po železnici za udeležence z dežele je zaprošena ta nI dvomit;, da bi ne bila dovolio-na. Odzovejo nai se posebno naše prosvetne organizacije. Posebnost kongresa bo ta. da bo nastopilo mnogo govornikov raznih stanov In stru-i, 8 kratkimi govori. Zato zborovanje, četudi precej dolgo, ne bo dolgočasno in utrudljivo, ampak zaradi obilje razlifke zanimivo. Pri tem delu. če hočemo doseči kaj uspeha, morajo sodelovati vsi stanovi In vse straje. Stvar je občenarodna, vseslovenska Govorilo bo 2K govornikov ta gmvomic. med njimi tudi kmetska žena in šolarčc^ »mla-d junak* Posebej bo govoril zastoo-nik >štajercerv«. Prišli bodo tudi zastopniki Hrvatov tn Srbov ln bo govoril od vsakih po eden v imenu >Sa>veza trezvene mladeži«. Najoddaljeneiši udeleženec pa pride m Berlina: vodja proti alkoholnega pokreta v Nemčiji. Ta bo imel v ponede Ijek za posebne interesente še posebna predavanja. Na predvečer bo treznostna aka.d«TniJu.?oslovenski Savez trezve-nostlr, ki ima svoj sedež v Zaerebn. deloma ljubljanski HigH«nski zavod. Ra.zstava bo lena I.n Jako poučna. Treba je enkrat začeti delo za s tresenje ljudstva in odpravo divjaških navad res na celi črti in z vso resnobo. Irska nam bodi zgled! Ce po tam pijansko strast ukrotili i® narod streznili, ga moramo tudi pri nas! Josepft bivši francoski ministrski predsednik: Bodočnost Evrope Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane*: Pretežno vedro, megleno, ponoči zmerno hladno, podnevi toplo. — Situacija včeraj šnjega dne: Anticiklon je sicer oslabel, vendar pa še prikriva večii del evropskega kontinenta. Jadranski minimum je prav tako nekoliko slabši. Barometrski pritisk je nekoliko narasel samo v južnem Primorju in v centralnih kraiih države. Temperature so narasle za malenkost le v osrednjih pokraji nah. V višj'b zapadnih gorskih krajih in v južnem Primorju so padle za 1 do 7 stopinj Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V nedeljo bo vreme ostalo naibrž še nespremenjeno. Na severu že re bo več sigurno lepo. Za uvod naj navedem tz sijajne knjige, ki jo ja pravkar izdal Paul Va ery pod naslovom »Pogledi na -sedanji svet«, samo tale kratki izrek: »Ali se ne trudimo Evropci. da bi naredili svet za naš razvoj pretesen.« Stavek iz katerega zveni ironija, nam kaže enega izmed vzrokov za težave današnjega časa. Ako pogledamo oreko malenkostnih podrobnosti ter izpustimo razne pojave, ki se cesto smatrajo za vzroke, so pa le posled-ca križev. ki nas tarejo, nam ne bo težko odkriti korenine vsega zla. Na tni strani znetnos*. ki davi človeka, s tem da ga tehnika potiska 'v kot, na drugi pa silna množitev prebivalstva, zlasti v Evropi. 0 težavah, ki nastajajo iz tega. ko človek in srroj obstojata drug poleg drugega, sem že večkrat pisal in govoril. Bavil se bom še večkrat s tem predmetom. Danes se pa mislim zaustaviti pri drugem problemu, ki nj morda nič manjši, problemu prebivalstva v Evropi m na svetu. Morda se bo kdo začudi vprašanju, ki sem ga postavil. Večina ljudi mu namreč ne po-sveča nobene pozornosti Statistfike prebivalstva, ki nam od ča-ča do časa pridejo pred oči, so sicer polne podrobnosti, manjka jim pa širokega pregleda. Tako tarnamo nad stagnacijo prebivalstva pri nas ter si belimo enake množitve naših ljudi, kakor jo opažamo drugod. Rekli so, ki raz-umeijo veličino in oibseg protrbma, ki nam bo takoj jasneijši, ko navedemo nekaj številk. V letu 1810. je brlo na svetu komaj 6S0 mdl-jjonov ljudi; leta 1913. jih je že 1750 milijonov. Prebivalstvo sveta se je torej v teku enega samega stoletja več ko podvojilo in naraslo za več nego eno milijardo. Kako je z Evropo? KolSko Huda ie živelo leta 1S10. na tem malem polotoku azijske celine? Komaj 180 milijonov; leta 1913. pa 450 milijonov. Zadostovalo je tedaj samo 100 let, da se je prebivalstvo naše celine potrosilo. Iz-reden pojav, če stvar natančneje premislimo. Evropa, za katero vemo, da je Lila v doki velikega razmaha rimskega cesarstva v svcijh južnih in zahodnih predelih zelo močno obljudena, je rabila več ko 15 stoJetfjj, da se ie povzdignila od 100 milijonov na 150 miliinoinov prebivalcev. Sedaj pa skoči v teku enega samega stoletja število njenega prebivalstva naenkrat za 270 milijonov duš. Kako naj si razlagamo ta porast,^ k, je brez primere v vsej zgodovini človeštva? Navaja se, da so lakote izginile, da so postale vojne redkejše in da je ljudska higiena silno napredovala. Vsi ti razlogi nam pa ne morejo nuditi zadostne razlage. Pravi vzrok je treba iskati v silnem porastu rojstev in pa v napredku moderne industrije. 0 Evropi je rekel Hoover, ko je v prvih povojnih mesecih vršil vlogo pre-hranbenega diktatorja, da ima 100 milijonov prebivalcev več nego jih more preživljali. Torej sto milijonov — po mojem 150 milje no v — ljudi, ki je ž've-lo in še vedno živi ne od zemlje, temveč cd podzemlja. Prav res od podzemlja. Ko se pojavijo prve iznajdbe je bila Evropa, tedaj edino ognjišče znanosti! in vede, edina ki je od teh iznajdb imla koristi. S svojimi podzemnimi zalogami premoga, ki je z iznajdbo parnega stroja dobil nezasluten pomen, si je Evrcna ob premogovnm ležiščih ustvarila sMno industrijo. Kakor premog, je tud« prebivalstvo z njim kar rasdo iz zemlje. Onim, ki skušajo tolmačiti porast ali padec rojstev z napredkom alii nazadovanjem vere. bi priporočal, naj si malo ogledajo gibanje prebivalstva v Franciji. Videli bodo. da v okrajih, kjer so ljudje posebno pobožni, kakor v Avey-ronu in Lozeri prebivalstvo stalno pada, med tem ko v velikih središčih severne Francije pa tudi v Bretanji neprestano narašča ne morda zaradi tega, ker so ljudje tam globoko verni, temveč zato, ker jim delo v pristaniščih :n v i n du s tri ja H zir a n em poljedelstvu nudi dober zaslužek. Interes je vedno m povsod gonilna sila človekova. Otroci se rode, kadar imajo njih starši izgled na trajen zashr žek ter možnost odgojiti m vzdrževati jih. dokler se ne postavijo na lastne noge. Upati pa morajo tudi. da jim bodo podzemeljski zakladi ravno taiko omogočali življenje, kakor so preživljali njih prednike. Mislim, da mi ni potreba še posebej dokazovati, kako v zemlji zakopane rude preživljajo človeka s tem. da omogočajo ceneno izdelavo industrijskih predmetov, ki se potem namenjajo za živila agrarnih držav. Po tem uvodu sem prišel do svoje izhodne točke: V začetku 19. veka je Evropa prilastila nekak monopol. Postala je veletovama za ves svet; v svojih obratih je zbrala milijone delavcev in tisoče podietnikov in šnženerjev. Bilo je lahko predvideti, da to prednostno stanje, ki si ga je prilasti! majhen del sveta, ne bo moglo traj.no obstajati. Očitno je bilo, da drugi deii sveta ne bodo hoteli večno prenašati evropske hegemonije ter da se bodo prej ali sbj otresli njenega iarma. Po vzgledu svojih evropskih sosedov bodo začeli tudi drugi deli sveta izrab jati podzemne zaklade in bodo nekoč meli svojo industrijo. Tako bo Evropa nekega dne prisiljena, da število svojega prebivalstva, čigar preveliko število bo začutila takoj, ko bo prenehala biti edina velika, skoraj edina tovarna sveta, spravi v sklad s svojimi sredstvi. Ta neizogibna izprememba bi se po vsesj verjetnosti izvršila v onem nenasilnem ritmu, v katerem delujejo vse naravne sile, če ne bi bila naenkrat izbruhnila vojna vihra, ki je trajala dlje, nego smo pričakovali. Neposredna posledica je bila, da so narodi, ki so zalagali Evropo, bili prisiljeni naglo dopolnjevati potrebe, ki jih Evropa, njih dosedanji dobavlja lec, ni mogla več sama zmagovati. Z vsemi sil a tni in sredstvi so gradili industrije, ki se je po končam vami dvigala ob evropski tovarni. Na stari celini bi morali sedati uvideti, da je nastal nov svetovni red. da se je ekspanzivno polje evropske industrije naenkrat skrčilo ter da se bo treba po tem ravnata in začeti z neobhodno potrebnimi omejitvami. Evropa je ta delala ravno nasprotno. Pod zaščrto mirovnih pogodb, ki so preko celega evropskega ozemlja potegnile nove carinske verige, so tovarne še bolj pognale in industrija se je razvijala kakor rastline za steklenimi akni cvedjottjaka. Evropci se kmpstiVi šele nred 8. uro in tako pač dru-gi opraviti vso razdelitev in vplsovanie noš+e sam in ima še potem delo s tem. da vse izroči namestniku obolelega tovariša. V raznih okrajih je toliko pošte, da raz-našalec zjutraj, ko odhaja iz urada, ne more vzeti vsega s seboj, temveč vzame najprej samo en del. ko razdeli tega, pa pride no d-ugega in če treba, še no tretjega. To se večkrat zgodi po dvakrat do trikrat na teden, ne sme se pa pozabiti da velja vse navedeno =amo za normalne dneve in da je o praznikih vse to še veliko hui"e. Nekdaj v manišem mestu m pri veliko m*n\šem prometu je b i po?tni sel napram današnjemu knmoden gospod in je bila Midi n:egova zunanjost temu pri merna. Današnji poštni tovornik je že v par urah svoje nanorne d-ižbe ves izčr pan. S te vi'o poštnem osobja ni v nobenem razmerju z zvišanjem poštnega pro- meta tn razširjenjem področja. Kako te kdaj se bo to razmerje usred-Uo, ni znano. Usoda današnjih poštnih tovornikov jo zelo težka in bi maralo občinstvo tudi od svoje strani poskusiti, da jo, kolikor ne pač da, olajša. Že zadnjič enkrat ko smo pisali o preobremenenju poštnih uslužbencev, smo poudarjali, naj bi stranke skrbele za to, da jih ne bo treba tako dolgo iskati po raznih velikih poslopjih. Tablica ali listek z imenom na stanovanjskih vratih je nekaj, kar bi v izdatni meri olajšalo delo poštnemu raznašalcu, ^ drugo pa so točni naslovi, ki so v glavnem korist-| ni tudi stramJa sami. 60letnica vrlega moža Na Bledu je pretekli petek praznoval 60-letnlco rojstva g. Fran Brunskole. Prebivalstvo blejske občine in tudi širše okolice ga pozna in ceni kot moža redkih vrlin, zato mu vsi znanci in prijatelji želijo, da bi učakal še lepo vrsto let Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobe v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo sedeti, s »Franz Josefo-vo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ae drugI Številni tn uspešn. nastopi t Za savju Kljub temu, da so ae člani orkestra pogue turna maiija.vali, je u»iai urktwter Po ^asiugn Dr. Jožka Pfeiferja na zavidljivi višini. kar Je deloma zasluga tudi njegove desne roke br Josipa Vutkoviča Oba neumorna delavca sta edina, ki z orkestrom vred obhajala 20 letnico aktivnega m uspešnega delovanja v orkestru Kol prisičen uvod v jubilejno leto tn v spomin na p>rvl priučen; komad valček »Herkules« piriredi sokolski orkester v ponedeljek 1. febiuarja v Sokolski dvorani valčkov večer Tokrat bo orkester razbeljen na tri dele SaVmski orkester bo igral v dvorani, jazz-band v baru, tretji del pi se bo siavU na razpolago valčka željnim plesalkam. Podlo kupce vanje Beograd, 29 januarja Beograjska policija jc bila opozorjena, da se shajajo v hotelu »Bitolj« v Karudior-djevičevi ulic5, nasproti železniški postaji neki sumljivi moški in da s v njhovn d.-žbi mlada, v Beogradu očividno popo! noma tuja dekleta. Opazovalci so imeH vtis, da so ta : kot mesar iz Bosanskega Broda Možaka so v zadnjem času že parkrat videli, da k spremljal po par tujih deidc« na k<-lod\or in se notem zopet sam vričal v hotel aW pa v kak drug lokal v bližin5 Policija je posvetila vso pozornost »um Hotel v Dalmaciji na otoku Hvaru z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi. z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih Pobližje informacije daje lastnik BL C ANAH, ZAGREB, Hotel Ftoyal, Clica 44—46. 1862 .j.i vetrni človeku ui njegovi družbi :n posre iilo se ji jc, da j« prišla na sled prav podLi trgovini ■> ^elitni sužnjami Izkazalo se je. da je na delu organizirana družba, ki iz vablja pod pretvezo door.Ii služb v južnih krajih zlasti iz Bosi:« in tudi od drugod mlada, neizkušena dekleta, katera potem po svojih pomoen kih pošilja na jug v one zakotne kraje, kamor še m prodrla ne kultura in tudi ne oblast, da bi preprečila kupovanje in prodajanje mladih deklet Izka zalo se je, da je ta družba odpremita tc devet deklet v neke vasi donjopolo«kc«a sreza v Južni Srbiji v oblast raznih pohot-nežev ali pa svojih pomočnikov, ki odpravljajo žrtve še kini dalje preko meje Poglavar doniopulo:.kega sreza je o vsem tem že obveščen in bu storjeno vse. d* sc re s:..jo dekleta, ki se še nahajajo nekje v *,e ru. Policija je aretirala mesarja iz Busan skega Br^iida. ki je menda organizator podle trgovine ter vec njegovih tovarišev Po d rob n os-ti afere so zaradi razvoja preiskave * še tajne. Kmetijski vestnik Beseda o konjunkturi krompirja Zadmje čase se poavljaiio glasovi, da je pridelovanje krompirja tista panoga našega kmetijstva, krt bi se je predvsem kaizalo oprijerd. Tako smo čitali tudi v zadnjem neleljskem »Jutru« tole: Ce se za/nimamo za današnje tržne cene v Zagrebu, vidimo, da je cena krompirja visoka, fcn sicer po 2 Dim; le najslabši kromprir se plačuje po 1.50 Din za kilogram. Po tem si kmet lahko naoravn primeren načrt, v kolikšnr. meri bo letos sadil krompir, ker se mu bo to delo gotovo izplačalo. Kot star pridelovalec priznamo dobrega jedilnega krompirja sem se zbal teh besedi. Res ie tržna cena kromnirja v Zagrebu 2 Din toda ta cona ne sme zapeljati no-benoga kmeta, da bi saddl več kromnrirja kakor sicer Od tržne čeme v Zagrebu pa do kmetovega izkui-tička, odnosno dobička, je dolga pot. Za Zagreb kupujejo trgovci zadnje tedne .pri nas na kmetih kromnir po 1.10 Dim. Če pomislimo, da je odgm-Ma in se osušila v 4 mesecih kakšna slaba tretjina ? jeseni prideiamega krompirja, se zniža pnvcema predajma vrednost na okrog 80 par Od teh moraimo odbiti še stroške za vskladriščm:e im zoptvt.no iz-skladiščenje ..n za vzdrževanje potrebnih shramb, tako da nam ostane te še kakih 70 par resničnega izkuiička za kilogram Vidimo. da je cena 2 Dim v Zaerebu le slepilna fata morgana in da je kmet danes na slabšem, kakor če bi bH prodal krom pir že v Jeseni za takratne nizke cene. če .pomislimo, da iznašajo stroški za pridelavo enega kilograma krompirja pni do ' brem pridelku 150 meteirskih stotov 80 par, varimo, da je s ceno 70 par zelo slabo poplačam kmetov trud. Zato nikakor ne moremo govoriti o kakšni konjiun.kituri za kram pij- v bodočem le tu. Spariti bi bilo zato pred prenagljiunjem ker bi lahko zašiti v nesrečo. V opomin in svarilen zgled vsem novim im starim kromipirjevcem naj bodo naši hmeljarji, ki niso poslušali v pravem času pametnih nasvetov zaradi česar jih je mnogo plačalo svojo nesnamet s svojo eksistenco. Mimo tega pa je potrebno opozoriti na nekatere navedbe v amemjenom članku. Olankar pravtj, da za zemljo krompir ni izbirčen. Resnica je to, vendar so le redki okoliši, kjer raw neoporečno blago, ki ga trgovec ali zasebnik lahko mimo vskladi-ščita Takšmii okoliši so v Slovonijii Soit&o polje, Savinjska dolina im Ptujsko polje. To so rahle nabavljene zemlje z obilico apna, ki daje krompirju zdravo rast, ob-stoječnost in pomeni Izdaten vir za naš organizem lahko prebavljivega apma. V neprikladmih zemljah pridelani krom- pir . Je puhed, voden, p od-vrt on gnilobi ta slabega okusa. Prav te slabe lastnosti ima krompir, ki ga gnojimo s svežim gnojem, zato v izrazitih krompir pridelujočih okoliših nikjer ne gnoimo krompirju s svežim hlevskim gnojem, temveč mu damo v koiobarju mesto za strn.ščmo repo, kateri smo dobro pognojili. Leva seveda poznanje uloge oči na trebuhu, na kroni im na nasprotnem koncu Zato važno delo opravlja navadno gospodinja im gospodar s pomočjo navajenih delavcev. Toliko se mi je videlo vrnimo pripomniti iz lastnoh izkušenj k vprašanju gJede pridelovanja krompirja v naši banovini. T. A. mo ra/bamaitt skoro s vsako paro, Id jo islamu * ča uaauen Največje zlo pozimi je to. da nima pe» rutnmar pnpravue zelene krme. ki je posebno za Zflravje živali neobhodno potrebno Seveda si pomagamo s tem. da zreže-mo im zmeljemo uaj.ruitčše stsuo ali deteljo, ki jo potem pokiadamo živalim Kokošim muogo zaleže, ako jim pofcladiMuo krmsko peso ali pa korenje, da jo lahko kljujejo po mili volji Le na ta način lo-bijo iivaln tudi dovolj vita mm o v m jih z drugo krmo navatino ne pokia-la-mo Tudi kuhac krompir, pomešan z oU'»bi, je zanje prav prikladna krma seduu pozimi. Ker pa ao prebavila kokA« in »Cc. Dobro krmo predstavljaoo dalje o-lpa l.ki raznih semen kakor tudi razni mesni, ribji aii pa mlečni odpa-iki. Glede m>!eka bi bilo omeniti, da se sme dajati kokošiiin ali v popolnoma svežem sladkem stanju ali pa v popolnoma kislem; sevoda se nana&a to samo na posneto aH pa na pimjemo mleko. Kdor hoče zadovoljiti kokoši glede na potrebo beluakovim. mora dokupiti dobre ribje rr.oke. V trgovini je pa nanrodaj več ribjih mok, od katerih je pa naibo.!č6a ona fino zmleta, fci je sicer nekaj dražija, a!t zato mnogo boljša (Dorschniehl). Riibja moka od takozvanih slainikov (Htiriciirs meh.) je siabša Na kokoš im dan računamo 10 gramov ribje moke. Suhe krmo v obliki raznih »lrobor. k! naj vsebuje tudi ajdo im koruzo, poklada-mo v avtomatičnih krmriiLnih anaraitih. ki so vsakemu perutninarju na ogled pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Naj navedemo za suho krm'i3njfflkih. Ni črnino potem, da 'preneha nesnost. Za nesunje jajc potrebuje žival mmogo be4.aiAOvnni. Tako računiimo, da je pri kokoši razmerje krme kakor 1:4, to je na štiri dele ogljikovih vodanov (šik robo altih snovi) pride en del beljakovin. Ze s tega vidika je enostransko krmljenje kokoši z žrttum kakor je ri besedah. Za danes se hočemo omejiti na nekatere napake, ki jih še vedno delajo naši posestniki. Predvsem je ponoviti največje pogre&ke, ki jih sicer d ob-o poznamo, a! j.ih vendar ne upoštevamo. Raztresen gnoi v ku!>'h, na solncu in prepihu, ali pa nahajajoč s« po mlakužah. ali razvožen po tira\-nikih, njivah, sadono^rakih. v-inograd.:h. so na->a-ke. ki se bridko maščujejo nad gospodarjem. Solnce. prepih, voda :n preobil.ica na-st:lia ali drugih primesi izredno kvarno vplivajo na kakovost gnoja. D -b-er gospodar se pozna po urejenem gmoiišču. ie že sta- pregovor, ki ga ne smemo pozabiti. Zares izredno lep vtis napravi na člo veka urejeno gnojišče, na katerem jc gmo; ler>o zlo?en in stlačen, pa naj bo to na še tako vidnem prostoru. So tud kraji pri nas, kjer razvažajo preko zime gnoj na njive v kupe kier ga zložijo, stlačiio in pokrijejo s pr^tj-o Na ta nnčin kom ser varajo gnoj v dob-em stanju do pomladi, ko pride čas za podoranje. Nikjer se gnoj bolie ne počuti kakor ▼ zemlji; čim prej pnide v zemljo, tem bolje je. A,ko pustimo hlevski gnoj skoz 6 do 7 mesecev brez vsake pažnje le?afi. izpuhi ta do 50 odst. dušika in ostnt h re-dilnih snovi, ki se izlužijo. Ni čudmo potem. da s slabim gnojem ne dosežemo čuka ki h uspehov. Novodobna emigracija v Švici Curih, 29. Januarja Zadnja leta Je preplavilo švicarska mesta ua tisoče ljudi, ki niso v ničemer po dobni prejšnjim rojem r.urstov. navdušu-jočih se nad lepoto helvetskib gora ln jezer. ali političnih beguncev, ki so se otell na gi*5Magyar Hirlap« jnm šeieste v rokah, kakor je pač čitatelj iz »zasužnjene« Nemčije, »potlačene« Avstrije ali »okrnjene Madžarske« Ni !ahk< njih žvvljenje Lani smo čitali O nj'h. da so na vrat na nos zanustili svoje lon.ove odrekli se svoji običajni druž-b., pobegnili te domovine ter odnesli s seboj ves svoj denar, da bi ga ne pogoltnila kaka morebitna inflacija ali da bi kaka kruta levi zna naredtoa ne onemogočila svobodnega razpolaganja z bogastvom. N''inoe. Avstrijce in Madžare je zajela ta panika i.n po enem letu si od nje niso opo-znosri nit' na:manj Prve mesece so nakupovati za rešene bankovce in vrednostne papirje Švicarsko. itaHja.nsko. francosko im angleško valuto, dokier se niso iiznebili zadnjega denarnega •znaka svoje države Potem so se ustrašili in ponrodali lire Komaj pa so si oddahnili nekoliko je prišel padec funta. k1 je ljubitelje zlatesra teleta spravil skoro na rob obnna Res da so ravno ti kro^i dobro Informirani o tem. kaj se kje pripravlja, vendar tudi med njimi ni brez žrtev. Zaradi Anglije so morali preorijentirati svoje denarno veroizipoveda.nre, zavrgli so funt fci je postal le še filkeija zla.tega božanstva. pa se začeli ozirati po trdnejšem temelju Francoski frank? Bogive, dali je ■varno Francozi so viharen in ne^reračum-Ijiiv narod. Morda snet Italija? Bog ž njo! švicarski franc? Ni mu kaj reči: Dobra, 2elo dobra valuta, ali Švicarji ne dajejo obresti tujcem. Kaj obresti! Hranarlno za-htevaio za t.u:e vio?e Transakcije potom tukajšnjih »slamnatih« mož, ki so bile doma taiko učinkoviti finančni prijemi, tu ne caležejo švicarske banke vrše ostro kontrolo nad vlogami ia težiko se plasira na varno večja vsotica po tem potu. Toda fcvuca! ? Ali je ta košček zemlje 9r>lob država? »še jutri začnom preure*iiitev na dolai«, sklene v trudmi noči svoja premišljevanja nesrečni Nemec, žalostmi Avsitri-jev in obupani Malžar. Dolar je par mesecev geslo teh odllčmja-kov Kuipe tega omamnega, čvrstega ameriškega papirja zboro nesrečni Izgnaniai. ki saimi sebe gomro Iiz roinega obeležja. Zaklenejo ga v težke želeizme blagajme, položijo na varno v safe. kakor se z angleško besedo imenujejo ogmija.varni jekleni predalčki v bankah, dasi tega izraza na Angleškem v tem smiislu ne poznajo Za rek a j dni jim od.leže. lica se jim zjasne, gube na njih poravnajo in vmanjost kaže človoka. ki mu buči po giavi presrečna misel: Vse je rešeno Toda prebrisane glavice so šle že za korak naprej. Papirnato greslo ie v hiipu stara šara, ko gre glas po vsej mednarodni denarni občini: Direktor Lowentiial k u'raje dolarske zlatnike, tovarnar Sch.lfsi.nger tudi im komemljalmii svetnik Csomgradv je na lovu za njimi od Esur.hsa do ženeve pa od Schaiffhausma do Chiassa. Nov cilj in smisel zadobi življorije: vrečice po 50 zlatnikov ameriške veljav« romajo v h-ramilišča. čudijo se posamezniki, da niso takoj prvi dan prišli do te varne in rešilne mi&ld. švnearska zvezna vlada pa se zeio hladno vode do teh denarnih mogotcev Izmislila si je zanje dohodnino po 2000 frankov letno im jo tudi pobira ali pa ne da dovoljenja za naselitev. Samo gostje v hotelih so prostd teh dajate«, zato pa jih stane življenje dvojno in trojmo kakor one, ki se naselijo v zasebnih bivališčih Med čudnimi begunei se od časa Noči v planinah Ljubljana, 30 januarja. Bilo je v sredo ob osmi večerni uri. ko je slovenski človek, v teh grenkih urah svojega časa, žejen žive besede in lepote do* zadnjega kotička napolnil veliko dvorano hotela Un on Bil je to čudovit dokaz našega človeka za veliko ljubezen do rodne zemlje, in prav tako čudovit dokaz, da zna v polni meri ceniti veliko delo moža. ki je lepoto te naše rodne gorate zemlje prikazal velikemu evropskemu svetu z vso silo žive. resnice in ljubezni polne besede Bil je to dr. Julius Kugv. veliki alpmist. pesnik gora. ki ga je poklical med nas tu- ristovsiki klub »Skala«. * Na odru stoji sivolas, a vendar silno krepek starček Prav nič se mu ne pozna, da nosi že sedem križev in štiri leta. Njegove mirne, a hkrati čudno žive oči. vse črte v obrazu razodevajo človeka visoke kulture, velikih doživetij in zlasti za današnji čas. nenavadne srčne dobrote. In res: v dvorani, ki je običajno ob raznih kulturnih prireditvah polna hrupa, vladata nocoj red in mir Zdi se. kakor da n'hče ne govori po nepotrebnem. Pa dvorana je polna kakor le redkokdaj. — Vse pričakuje besede od njega, ki so mu gore iznolnile ž vi jen je, ki je nekoč, v svoji mladosti svoio dušo zaobljubil goram. Pa tudi on čaka. d« izpregovori navzoč-tiim Da pove slovenskemu človeku besedo O slovenskih gorah Vendar treba je tudi njemu potrpeti Na odru itofi predsednik »Skale« p-ofe-Bor fanko Ravnik, z majhnim lističem v roki Pozdravni govor Predsednik podaja v kratk h črtah delo dr Juliusa Ku^vla hi njegove velike zasluge na polju alpinisti- do časa pojavi »bomo novus<, Id ga nihče oe poznat l mov it ua videz, družaben, rado dareu m duhovit ali v domovini se nje govo ime oi nikoli čulo v zvozi z velikimi posli Poaor! veleva nagonski čut Spijon davčhega urada iz domovine, k', naj ugo tovi višino v Svioo pnmešemega denarja, da potema 'fiskus sede na vile. hiše pose stva ui drugo napromično imetje, ki ga na žalost ne moreš strpati v. kovčeg in uiti % njnm na konec sveta. Ni lepo to življenje Kakor da se sučeš v džungli e.vilizacije, kjer preži nate tisoč nevarnosti. On) dan pa je razburjenje doseglo vrhunec Od ust do ust je šlo Ime kot požar v stepi: Dunikovvski. Dun1tkow ski. Dunikowski . Kdo je to? Finančnik, državnik, boljševik? Ne! Inženjer in Po Ijak! Ach, diese Polen! Koridor, Gomja šlezija o ti imtriigantje! Kaj se je zopet zgodilo, za boga svetega! Duni.kowski Kdo je to, tak govorite že, če boga poznate. Inženjer, ki kemičnim potom dela zlato Ha, ha. ha. . Malce hrimav je ta smeh. poln groze ln berazni. Bežite, bežite, kaj vam le pride na misel Pa je le res! Na kemičnem oddelku pariške tehnike že de lajo resne poskuse! Zaklale ste me s to novico, ah dize Polen, ferfluhtes foljik! Ni bilo tako hudo Ali misel je tu, kjer Je misel je možnost, da se kakemu uče njaku res posreči Tausend, za njim Du nifcovvsfca Prvi še slepar, drugi morda le na-vol, tretji ga bo že delal. z'ato Kaj bo z nami? Kam naj se pTeoirijontiramo, na kaj naj opremo svoje mukoma rešene in petkrat preval utirane zlate čuke? Menda res ni le->o živlr«nje teih svoje-voljnih izgnancev, hlapcev d-eanoma denarja. 20-letnfra krškega orkestra Krško, 30. jamuarja. Po prenehanju delovanja krškega »Mu-sikveretma«, katerega duša ln voditelj je bil pokorni skladatelj Viktor Parma do okoli I 1900. se je karcala od le«ta do leta vedno občutnejša potreba po onkestrih z;i prireditve V tedaiTij'lh čas!h so bile prireditve tem lažie. ker je bila stalmo na razpolago po razmeroma nizki ceni vojaška godba iz Zagreba, poleg tega pa Je vse take prireditve (izvzemši soko'ske) ledait-no podipirala ga Hočevarjeva. Sokol je bi! pri svodih prireditvah izključno navezam na požrtvovalnost svojih članov ▼ glasbe nem. dramskem im mamuelnem delu Na prigovarjanje takratnega staroste Dragotima Humnka im žanana dr. Romiha sta položila temelj sokolskomu orkestru l. 1912 br Jožko Pfeifer lin pok. Emil Vr-šič. ki sfta bila priznamo naibo\iša prima-ša vsega Zasavja Zbrala s^a cskrog seb" glasbono družino im to učitelje: Rutnnre-ta Karla. Levstika Leopolda, Kovačiča Maiksa. Riismala Melhiorja. Vutkoviča Jo s'na, Sušnik a Miincslava, Sorčana Eirna ter meščame Vamiča Franca, Rumnretovo štefj In Ruimnreta Iva, m ^.eeftovca pa Veko-slava randra Orkester je pridno vežbaJ Ln naslon al pri v»esh prireditvah Im pokazal uspehe dela pred vojmo na dveh koncertih v Krškem in enem v Brežvah Tu 1.i krškemru orkesitru je svetovna vojna ustavila delo. člani so bili poklicani v vojaško službo, ostalo je samo dobro seme, kapel-nik Joško Pfeifer Med vojmo. ko Je prišla v KrSko vojna bolniica, je zmaJ Joško Pfeifer privabiti v svoj delokrog skoraj vse vojaške zdravnike iti takrat v Krškem nastavljene urail-nike Orkester med vojno je bil priložnosten, v aii 1 i so se redno in pridmo za koncerte Rdečega križa, dohodki prireditev pa so se porabili izključno za nabavo not im Lnstruimentartja. Na ta načim je Jožko Pfeifer s spretmo roko privedal sokolski orkester čez razburkane valove svetovne vojne. V orkestru so med vetrno sodelovali: dr. Austerliita, dr. Miiller, dr. Hartmamn kurait Kaultoam, Sedlar, Sedlarjeva, Ra-buza, dr Lirltgeb. dr Gaber ln godbeniki vojašike godibe 53 pip. its Zagreba; pošKjal jr.h je v Krško na Pfeiferjovo prošnjo takratni kapalnik vojašike go-libe v Duibrovniku. Ta ješelsiploh kušikemu onkestnu v vsakem pogledu na roko, vo aki so igrali pri neke/m koncertu za Rdeči križ v Kišikam pod njegovim vodstvom celo — sokolsko koračnico. Po vojni ao ee dela v »okoliškem orkestru oprijeli s podvojeno močjo zopet stari člani, katerim je bilo v novi dobi mnogo lažje ki avobodneje delovati. Orkester je po številu sodelujočih im kvalitativno naore dovaJ od leta do leta. K svojim vsakoletnim koncertom, kjer so se proizvajale težje skladbe opernega ln simfoničnega značaja, je orkester imel med nastopajočimi člane zagrebške opere: Polakovo, šepca Im druge. Z lastmimi močmi je uprizori] tudi opereto »Mamselle Nitouche«, znani pa so ke za naš narod. — Za njim pa je nastopil kvartet Glasbene Matice, ki je zapel tri planinske pesmi. Po tretji, mehki, otožnosladki »Tihi noči« je predavatelj, gospod dr Julius Kugy povzel besedo in pričel pripovedovati s svojim mehJcim, svežim glasom: o nočeh v gorah. Z besedo pristnega pesnika je razgrinjal !>red nami mehke in trde. tople im mrzle, epe in hude. pripravljene in nepripravljene. žalostne in vesele noči v gorah. »Zažgali smo ogenj in poklonili dar kraljici noči. Vse hiti v varno zavetje, ko z gora pada večer. Človek in žival se spravljala k počitku. Zdi se. kakor da oba bežita Noč ni prijateljica človeka.« Tako govori pred nami sivolasi starček. V dvorani vlada sveta tišina Vse obierua niegova topla, svetla beseda. Sto petdeset do dve sto noči rn nemara še več je prebil visoko v gorah na prostem. In zdaj. ko je v letih, mu je hudo. da ne bo več mogel doživljati tistega ž:vega miru visoko med skalami, pod zvezdnim nebom — ali na viharne noči v ledeni votlini. »Sam sem rad prostovoljno iskal prenočevanja pod milim nebom, ki so nr dala globoka doživetja in velike koristi. Res da so mučna in da človeka le napol okrepe. saj mu je. kakor da ie od veznih vrat pozabil kliuč. vendnr prav v tem je ona velika m net>remagl'iva sila romantike, gora. da človeka povrne skrivnostni primdi Al' jaz sem se prav tako dobro soočil na skal-n.ih tleh ce «em bil nanie pripravljen, kakor v mehki postelji. V primeru na. da me je noč nrehitela povsem nenripr*v|?e nega. sem kliub temni sladko spal. medlem ko so drugi trneli. Zmerom pravim. d<* sem kmet — Tn gom sporna? šele *edij če nn njej sni?.. Prenočile na Prostem je treba pri^r^vlt* zgodai Rifi mora? vpf ur p«-"' na mestu, da pripravi* vse potreb no: Drva, ogenj, večerjo, ležišča — in po- tem Lahko mirno pokadiš tudi cigaro. Tedaj se človeku pripeti, da bi se rad pogovarjal. In če posiuhneš, ujameš uro. ko spregovore gore. Ok.rog tebe se pogovarjajo skale o alpskem vrtu, ki je zdrvel s hruščem in fuščem globoko v dolino, da je dva dni visel oblak nad njo. Le gorski duhovi so si komaj rešili življenje. In kamenje, majhne in velike skale, vsa gora govori, šepeče in ti stavlia vprašanje za vprašanje: Zakaj hodijo gamsi tja za oni greben? — Nam je čudno pri duši. Nam meščanom, ki imamo gore tako blizu, da nas vsako jutro ob iasmem vremenu mogočno pozdravljajo — pa smo tako redkokdaj med nj mi. Gospod Kugy pa se nasmehne. Komaj viden snrohljaj mu šine preko resnih ustnic: »To, kar pripovedujejo gore je veliko lep;e kakor najmodernejši alpinistični roman.« Jedro njegovih spominov na noči. ki jih je p-ebil na prostem, pa je zraslo v naših planinah V nj h je tudi največkrat preno-č'1. Im njegov najlepši bivak je bil v Krnici. tam. ».kjer teče potok med cvetjem v svetem miru Dan ie bil vroč rtniien sem prišel do kraja, kier sem mislil prenočiti. Na zemljo je legala noč Izza gorskih grebenov so vstajale zvezde Pred menoj je veselo prasketal ogenj. Z vseh stkani pa je vel vonj po smrečju — kadilo višini. Vse riše im tiše je potok pel svo'o večno pe>=em. Veke so mi padale vkup Nenadoma se je potok ustavil. iutro« poročalo, se je naposled posrečilo najti požigalce, ki so požirali skozi tri leta razne objekte posestnika Toke v čentibi. Prebivalstvo, zlasti Tokovi sosedje, najbolj pa Tokovi sami so pe oddahnili in se nekoliko pomirili od prestanega strahu. Odkar je zgorel rolin, niso domači moški imeli mirne noči, ampak so stali na straži ,da bi preprečili nadaljnje požige, kakor so jim grozili. Senzacionalne aretacije so izzvale veliko presenečenje in razburjenje ,ki se še do danes ni poleglo. Med tem se je izvedelo ya nekatere podrobnosti tako glede nači-ra, kako so se požari podtikali in kaj so retirani fantje izpovedali. Zadeva je stal-,o predmet razgovorov v vseh krogih . Aretacijo oben požigalcev je izvršilo orožništvo iz Lendave. Sum, ki je obstojal glede ključavničarskega pomočnika Huz-jana, je bil popolnoma pravilen Orožni*! so najprej zadišali Tokovega domačega vajenca Golenka, ki se je zelo prestrašil ln je takoj na to prostodušno vse izpovedal. Na podlagi njegovega priznanja so orožniki aretirali Huzjana na njegovem domu. Huzjan je nekaj časa tajil, nato pa je vse priznal. Povedal je, da ga je že leta 1929 ob neki priliki pozval k sebi lastnik paromlina Eppinger in da mu je obljubil 10.000 Din, ako upepeli vsa Tokova poslopja. Huzjan je takoj šel na posel in pričel požiganje. Ko je v jeseni zgorel mlin. je šel k Eppingerju !n zahteval nekaj denarja. Eppinger mu je dal 200 Din; od tega je Huzjan obdržal stotak za sebe, drugega pa je dal Golenku. Na podlagi takih Izpovedi je bil aretiran tudi veleindustri- Najeti požigalec naj bi za 10.000 Din uničil Toko - Vsi trije aretiranci so v zaporih okrajnega sodišča jec Eppinger in vsi trije so že od predzadnje sobote zaprti v sodnih zaporih. Uspeh preiskave se pričakuje z največjim zanimanjem v vsej Dolnji Lendavi. Prvotno je bil Huzjan sam na poslu. Ko je nekoč hotel zažgati slamo, ga je našel soosumljenec Golenko. Tega je takoj nagovoril, naj molči, češ, da bo njemu odstopil od obljubljene vsote 10.000 Din 800 Bogat in dober pridelek do-sežete z uporabo nitrofesGala Jtuse Din. Od takrat sta oba zažigala v sporazumu. Ko je zgorel mlin, domači vajenec ni spal vso noč in je takoj, ko je objel plamen notranje dele mlina, z blazino planil iz mlina. Huzjan je pokazal, kje in kako je kdaj podtaknil ogenj. Vzel je, kakor je izjavil, šop slame in ga ponesel v mlin. Ko je hotel zažgati hlev, je prinesel star dežnik, v katerega je nametal starih cunj vse skupaj polil z becinom in vtaknil vse pod streho. Vendar pa so domači ogenj opazili in še pravočasno preprečili večjo nesrečo. Tokov mii-n je bil zavarovan za 280.000 Din, dejanske škode pa je bilo nad 600.000 Din. Zato ni bilo misliti več na to, da bi mogel lastnik še kdaj postaviti mlin v prejšnje stanje. Vsa škoda, ki jo je utrpel g. Toka, še ni ocenjena. Tragična smrt družinskega očeta Bled, SO. Januarja. Včeraj Je preminil v Bodeščah pri Bledu 50-letni posestnik Jožef Ferjan. Pokojnik je šel 21. t m. peš po opravkih v Gorje pri Bledu. Med hojo ga je čevelj na desni nogi oglodal do krvi. Nastala je rana, za katero pa se mož ni dosti zmenil, misleč, da se bo kmalu zacelila. A se ni zgodilo tako. Noga mu je počrnela, nesrečnik je dobil mrzlico, ker je nastopilo zastrupljenje krvi. Sele čez pet dni so poklicali zdravnika, ki mu pa ni mogel več rešiti življenja. Pokojnik je umrl v groznih bolečinah. Za tragično premlnlllm očetom žalujejo žena ln deset nepreskrbljenih otrok, Izmed katerih je najmlajši star tri mesece. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno družino, ki je tako nenadno izgubila očeta. Pogreb pokojnika bo 31. t. m. popoldne na pokopališče v Ribnem. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nezgoda pod Krvavcem Ljubljana, 29. januarja. Kakor znano, se je minule dni vršil na Krvavcu tečaj za vaditelje alpinsk. smučanja in zimske turistike. V sredo so se vršili pred komisijo končni praktični izpiti. Komisija, ki so jo tvorili dr. Vrtač-nik, R. Badiura, dr. St Kmet, Janez Kve-der in Stane Predalič, se je vračala okrog 14. v dolino, tečajniki pa so se šli sončit na lesene grede tik Doma na Krvavcu. Kmalu pa se je vrnil g. Badiura in sporočil, da se je dobrih 150 m spodaj ponesrečil g. Predalič. Tečajniki so pod vodstvom voditelja inž. Koudelke takoj vzeli nosilnico in potrebno orodje za reševanje, ter odhiteli na kraj nezgode. G. Predalič si je poškodoval desno nogo tako, da mu je popolnoma odpovedala. Ponesrečenca so spravili nazaj v kočo, ostali člani komisije so pa nadaljevali pot navzdol. Drugi dan so tečajniki napravili ia smučk in lavinskih vrvic zasilne sani in so ponesrečenega Predatiča po štirih urah velikega naporna spravili do Cerkel) od koder ga je Žužkov avtobus pripeljal do Kranja in od tam z vlakom v Ljubljano. V bolnici so z rentgenom ugotovili, da ima ponesrečenec zl«mlieno zadnjo kost tik nad stopalom. Znanemu smučarja tn turistu, M Jo eden najagilnejših Članov SPD fci Skale, želimo skorajšnje okrevanje. Univerzalni Jože Peharec in Tržič Tržič, 30. jamuartfa. V nodeHJo »mo potožili na Jesenicah k večnemu počirtiku tržišfeega rojaika drogerl-erta g. Jožeta Peiharca, ki je urmrl .v starosti 55 let. Zgodovina tržiškega mesta v sarimjih tridesetih iletih je zvezana e pokojnikovim delovanjem talko tesno, da M bila grda nehvalažnost, če ne bi tega tudi javno povedali. Jože Peharec J« b9 otrefk malih raeraer. Z lastno močijo in eilo se je šolal in vstopil potem kot praktilkant v šavnrikovo lekarno v Kranju, le tedaj je bil vnet Sokol ln izvrsten telovadec. Ko je prišel siužibeno v Tržič, je dal prvi pobudo za ustanovitev Sdkola. Sam je zrlsral četo mladih fantov, sam je vadil ž njimi in širil med takratnim delavstvom narodno zavest., tki se je vldmo krepila. Da je d-c.bld Tržič tako kmalu svod Sokolski dom, kr je danes že veliko premajhen, je dobršen del mijiegova zasluga. No, pa tudi drugega javnega življenja ni zanemarjal, saj de bil odličen basist, taikr-šniih je malo. Z vsem svojim delovanjem je krepil slovensko zavest takrat neimšku-tanskega gnezda tržiškega. To delo mu je naikopalo mnogo sovražnikov, ki so kmalu dosegli, da je moral zapustiti Tržič ln iti po svetu s trebuhom za .kruhom. Kot farmacevt je po praškiih študijah sluižfooval izmenoma v Kranju, v Litiji, na Jesenicah, toda sovražnost mu je bila stalno za petami in mu je odjedala službo. Pa je odšel •v Klaujec na Hrvaftsko in kmalu je tudi tiu zagledalo luč sveta novo sokolsko društvo. Po živahnem deta med narodom ga je slednjič zanesla srčna želja v Srbijo, kjer je dobil s posredovanjem pokojnega dr. Oražana mesto v Niški Celekuli februarja 1914. Naenkrat se je znašel sredi največjega dela za narodno prosveto. Vse njegovo delovanje pa je bilo zaipopadeno v načelu popolne osvoboditve južnih Slovanov. Svetovna vojna ga je doihitela tu in ga našla popolnoma pripravljenega. Nd okleval. Menda je prvi izmed Slovencev vstopil v odrede srbske vojske in koralkal ž njo od zmage do zmage, od poraza do pora/za, nikdar kloneč glave, vsiikdar zaupajoč v srečno zvezdo Karadjordjevičev. Preživel je srbsko Golgoto, prepotoval Albanijo, junak med junaki V letih svetovne vojne je bil z domaČimi v stalna zvezi. Večkrat jim je pisal in naravno je, da so se bali, da izve za to avstrijska policija. Pa vse je srečno prešlo in borec Jože Peharec se je vrnil 1. 1920 domov. Takoj je stekal vojaško suknjo in pnitjel za delo. Zapet ga vidimo na čelu Sokola kot njegovega starosto, ki je z ve šoo roko prijel za delo ta zastavil lopato tam, kjer jo je pustil leta 1912. Hoteč si ustvariti lastno gospodarstvo je kmalu odšel zopet na staro službeno mesto k šav-niflou v Kranj, odtod na Jesenice, kjer si je po dolgih ovinkih in razočaranjih ustanovil lastno drogerijo Tu je pristala njegova barka v mirnem zavetju. Njegova življenjska pot nI bUa z rožami posuta, ni poznala zemeljskih dobrot. Toda njegova duša je bila ena najbogatejših lii. je »talno dajala vsem krepitve v 6 elektronski APARAT ,RADI0NE' za kratke, normalne in dolge valove (15—2000 m) je in ostane vodilni aparat vseh tip za priključek na električni tok. Njegove nedosegljive in do sedaj še nedosežene prednosti so: Popolna selektivnost na 9 kc, Čistost glasu, ki je enaka originalu, Fina regulacija glasu od pianissi-ma do orjaške jakosti, Najenostavnejše upravljanje, Priključek le na tok brez vseh žic za zemljevod ali anteno. Cena z okvirnimi antenami vred Din 10.500 Radio Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5 veri za bodočnost Jugoslovenov. Dolga bolezen je izčrpala njegove telesne moči. Zaradi svojega javnega delovanja in odkritega značaja si je nakopal pri naših narodnih in tedanjih političnih nasprotniikih Obilo sovražnikov. Večina naroda pa, med katerim je deloval, ga je ljubila in globoko spoštovala O teim je pričaj njegov veličastni pogreb, ki je ba v »Jutru« popisan. Dodamo naj le še: Pokojni Jože Peharec je bi'l mož dela. nilkdar pa praznih besed in neplodnega besedičenfia! Njegov spomin bo živel, dokler ne 'izumre sedanoi rod, ia, še dolgo potem! A. L. Življenje obmejnega trga Guštanj, 29. januarja. Obmejni gušfcanjski tržani smo preživeli preteklo leto kakor drugi v znamenju krize, ki si je stopnjevala proti koncu leta. Največ prebivalstva dobi svoj zaslužek v tukajšnji jeklami, ki pa je bila prisiljena reducirati nekaj delavstva in omejiti svoj obrat do skrajnosti. Zaslužek jedva zadostuje za življenjske potrebščine, zato je lov, 63 krav, 156 telet, 77 svmj in 21 koma* dov drobnjadi. Nu, pa še besedo o zimskem športu. Tukajšnja okolica ima mnogo krasnih alnih terenov, zlasti ob severni s tram gore Urške, ki čuva v svoji senci naravnost bajna, vabljiva snežišča. Snega je tod obilo, na, trdi podlagi je lesketajoč pršič. V jeseni ustanovljeni Smučarski klub je • bil vsak prisiljen, omejiti nepotrebne izdatke za cigarete in tobak kakor tudi za pijačo, in to zlasti od septembra do decembra, Vendar pa so številke še visoke m dosegajo milijone. Kot kronisti naj navedemo v premišljevanje: Tobaka se je pokadilo savskega 156 kg, zetskega 84 kg, ostalih vrst 53 kg, tobaka za pipo 732 kg, klobas za žvečenje 168 kg. Najbolj priljubljena cigareta Zeta je dosegla število 528.000 komadov, slede Sava 300.000, Vardar 48.000, raznih luksuznih cigaret pa se je popušilo 3600 komadov. Cigar se je pokadilo raznih vrst, največ viržink, portorik in kratkih, skupno 50.400 komadov. Spilo sc je v gostilnah in kavami viua 30.900 1, vinskega mošta 900 1, piva 34.600 litrov, sadjevca 15.000 1, žganja, ruma, likerjev in konjaka pa 2579 litrov. V primeru s tema številkami pa je trg s 1300 prebivalci živel bolj skromno od mesa. Tukajšnji mesarji so zaklali 6 bikov, 56 vo- propagamdo za zdravi zimski šport naše! mnogo pripadnikov zlasti med mladino, ki jo je videti vse povsod smehljajočih obrazov, hiteč« z dilicaimi po strminah. Ob sobotah in nedeljah prispejo večje in manjše skupine smučarjev in se ne morejo dovolj naužiti prirodnih lepot, posebno ob pogledu na Urško in Peoo. V Rimskem vrelcu, uro hoda s postaje so posebno doma, v Guštanju pa dobe udobna stanovanja, hrano in postrežbo po prav zmernih cenah. Tu ima tudi Smučarski klub s^ojo društveno pisarno, ki jo je dala brezplačno na razpolago Lastnica hotela Marc hi-otti. Pri smučanju sta se pripetili doslej prt padcu dve nesreči: zlomljeno nogo si zdravita neka domačinka in neki Zagrebčan. V zadnjem poročilu o klubski tekmi Smučarskega kluba Guštanj-Rimska vrelec je pomotoma izostalo: dirkalne smuči, ki so bile 2. nagrada pri seniorjilh, je darovala tvrdka Forstnarič iz Maribora. Velikemu športnemu prijatelju naša zahvala! Bloška burja in sokolsko delo Bloke, 29. januarja. Je že res, da smo za hrilbi, ne spimo pa vendar ne. Burja nas imenitno prezrači, vsaiko uro, Če hočemo. Letos je še toliko blagodejna, vsaj doslej, da nam pusti sneg za smuko. Smučarji nas v gručah obiskujejo in so večinoma hudo zadovoljni. Drugo leto bo gotovo še boljše. Tudi med domačini se je smučanje zopet razširilo, posebno med fanti bloškega Sokola, ki so osnovali svotj smuškj odsek. Vsako nedeljo napravijo pod vodstvom staroste br. Lenarčiča in podstaroste br. Lavriča izlete v okolico in se vračajo zvečer, priključeni na vrv, med vriskanjem in petjem. Na Svečnieo pripravljajo tekmo, krjar bo seveda tudi gostom vstop dovoljen. Pa tudi drugače se fantje in dekleta gibljejo. Nedavno soboto je imel Sokol svojo skupščino Mlado društvo je kljub vsem zaprekam pokazalo, da je vredno življenja. število telovadcev se stalno veča, isto-takc število članstva sploh. Društvo je dobilo spet v svojo last bradljo, ki je šla pred leti v Stari trg odnosno v Prezid. Dobilo bo tudi drog in blazine, nabavilo si je radio, vse naijveč s pomočjo domače Kmetske hranilnice in posojilnice ln svojega neumornega staroste br. Lenarčiča. Tudi v prosvetnem pogledu se gibljemo. Uprizorili smo štiri Igre, ki so se vse ponavljale. NaiboM omembe vredni sta seveda »Dva bregova« in »Kralj na BetajnovU. Fantič so pokazali, da je med njimi nekaj prvovrstnih igralcev. Za prednust študirajo veseloigro »Občinski teoček«, še pred Veliko nočjo pa bodo spaavili na oder »Golgotoc. Nekoliko spada k sofkolskemu deta tndS Javna ljudska knjižnica, ki jo vodi učiteljstvo ln ikl z brezplačnim izposodevanjem tonffig vrši velevažno kulturno deio prt preporodu slovenske vasi. Da more knjižnica tako sijaono obratovati, je zasluga Kmetske hranilnice, ki jo vedno nesebično podpira z denarjem. Izven Sokola so se fanttfe zbrali ge v samostojen kmetski krožek, ki bo obravnaval na svojih sestankih izrecno vprašanja našega narodnega gospodarstva, predvsem seveda kmetijstva. V februarju se nam obeta tridnevni gospodarski tečad, v marcu pa daljši tečaj s par predavanji vsak teden. Gledalo se bo, da se k vsem pridobijo le mlašši ljudje, kajti šele z mladino bo zrastel pri nas nov rod. Sokolska deca -pripravlja svojo prireditev. šolska mladina pa »Peterčkove poslednje sanje«;. Gotovo bo vsaka prireditev svojevrsten užitek, kajti mladina, ki je s pomočjo učiteljstva ob prelepih proslavah narodnih praznikov že pokazala sijajne zmožnosti, ne bo nikogar prevari!a. Spontanost nove vzgotje in zanimanje za izven-šolsko delo se kaže tudi v skrbnih pripravah za javni mladinski telovadni nastop, ki se bo vršil letos ob koncu šolskega leta, prvi nastop te vrste na Blokah. Mraz nas torej ni uničil .tudi burja ne zadušila, živimo, moramo živeti Morda komu ni kaj prav, ampak mirna vest po storjenem delu je več ko vse drugo. Zato tudi malo kričimo. Slave nočemo, duhovna in gospodarska osamosvojitev je za vsakogar dolžnost ne pa katka posebna zasluga Pristopajte k Vodnikovi družbi « Črno-bela reduta 6. febr.! KUPUJTE DOMAČE IZDELKE! Union Domače veste * Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so bile priložene včerajšnji številki. Prejeli so jih tu-'di tokrat brez izjeme vsi. Kdor ima naročnino za mesec februar že plačano, naj blagovoli položnico shraniti do prihodnjič, ko mu naročnina poteče, ali pa naj jo blagovoli izročiti znancu, ki na »Jutro« še ni naročen. Glede naročnine prosimo naročnike, da jo vsaj za mesec dni naprej plačajo v prvih dneh februarja. Obenem naj blagovolijo poravnati tudi morebitne zaostanke, da nam omogočijo redno poslovanje. Dovoljujemo si tudi pri tej priliki opozoriti cenjene naročnike na nezgodno zavarovanje, za katerega izplačilo je stavljen pogoj, da je naročnina plačana v redu. Uprava »JUTRA« Zvočni kino George O4 Brien v filmu velenapetih pustolovščin in senzacij m osveini A Dopolnilo »Micky miška« in naj- |j|. novejši zvočni tednik Predstave danes v nedeljo ob S., pol 6, pol 8. to 9. zvečer. »i ♦ V imenik Zdravniške zbornice za drav-»ko banovino je bila vpisana dr. Merijako-va Božena, zdravnica v Ljubljani • »Službeni list« kr. bonske uprave dravske banovine St. 8. vsebuje med drugim odločbe o občasnem pregledu in žigosanju meril, ustanovitev tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih, pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja podov in o mejah njih točnosti, objavo o drugem zasedanju banovinskega sveta dravske banovine, pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih in objave o pobiranju občinskih trošarin. * Sprememba voznega reda na avtobusni progi Ljubljana — Mengeš — Cerklje — Kranj. Od 1. februarja dalje odhaja avtobus iz Ljubljane proti Cerkljam in Kranju: ob delavnikih ob 6. zjutraj in točno opoldne, ob nedeljah in praznikih pa ob 6.45, 12.30 in 17.30 (ob 17.30 samo do Cer-kelj). V Ljubljano pa prihaja: ob delavnikih ob 9.35 in 17.14, ob nedeljah in praznikih pa ob 10.35, 17.04 in 19.35. • Razpust društev. Organizacija krojaških mojstrov ln samostojnih šivilj v Celju je razpuščena, ker že več let ne deluje. Dalje je razpuščena podružnica UJNŽB Ljubljana JU. po sklepu izrednega občnega zbora, ker je njeno članstvo prestopilo v NSZ. Poskočen je pust, razposajen, vesel, v veselju, ljubezni ves svet bi objeL V salonih, gostilnah je vrvež teles, na gladkih parketih pa godba in ples. Kar pa veselicam da pravi pomen, ni godba, ni ples, niti smeh preglašen. To miza je s cvetjem — pogrnjena belo, na nji izobilje: pijača in jelo. če zraven je skleda okusnih »Jajnin«, potem je tu višek pozemskih dobrin. 2005 • Manltlna ljudska Igra na stotem odru. Sokolsko društvo v Ljubnem pri Podnartu je te dini vprizorilo Manice Komanove >Prisego ob polnoči«. To je bil baš stoti oder, kjer so igrali po vsej Sloveniji priljubljeno poljudno dTamsko delo. Ker so jo sko. o povsod ponavljali po dva ali celo trikrat, je naneslo, da je s stotim odrom bila vprizorjena ta igra ravno 225-krat. Lep rekord domačega dramskega dela, ki pa v tako kratkem času še ni in ga najbr-že tudi ne bo kmalu dosegla nobena druga igra • Razpis nagrade za slavnostno uverturo. FiLha.rmon.6na družba v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku 5000 Din za najboljšo slavnostno uverturo za veliki orkester. Pogoji: izvedba naj traia Štiri do osem minut, želeti je, da ima skladba slovensko narodno obeležje; tekmovanja se morejo udeležiti vsi jugoslovenski skladatelj; rokopisna par-citura naj se pošlje brez označbe skladateljevega imena, ki naj se priloži v zaprti kuverti; rok oddaje do 15 a/prfa 1932. • Tečaj ra negovalke in vzgojiteljico otrok. Prejeli smo: Rok za vlaganje prošenj v enoletni tečaj za negovalke in vzgojiteljice otrok v Ljubljani poteče z 10. februarjem. Sprejemni posoji so se izpremenili v toliko, da se zahteva starost IS let. Mesečna oskrbnina s šolnino maša 700 Din. Izjemno se sprejmejo tudi eksternistke, ki plačujejo mesečno 200 Din šolnine. • Prehrana čebel v zimski dobi. Pred kratkim »o čebelarji in čebelarske zadruge zaprosile ministra za kmetijstvo in finančnega ministra, naj bi se jim dovolila nabava sladkorja brez pdačila državne trošarine za prehrano čebel .preko zime. Finančno ministrstvo je prošnji ugodilo s pogojem, da mora biti sladkor naturalizi-ran s 5 odstotki razpuščenega katrana. • Ograja posestev naših kmetov ob za-drskj meji. Naši kmetje, ki imajo svoja posestva oh zadrski (italijanski) meji, so pričeli z ograjevanjem zemljiških edinic. Ograja pri naših zemljiščih je bila že davno potrebna, ker je živina naših kmetov pogosto prekoračila mejo in .prešla na italijanski teritorij, kjer so jo italijanska oblastva zaplenila ln vrnila le proti visoki odkupnini, ako ni bila prodana na javni dražb; v Zadru. » Odkod beseda pečenlca. Prejeli smo: Pred leti nepoznana beseda za Bratvvurst se je udomačila pri vseh gospodinjah, (poznajo jo že vsi jedilni listi, ni je pa čitati v nobenem dosedanjem slovarju. Pač jo je zabeležJ Murkon, iz katerega je zajemal tudi Pleteršnikov slovar; a ni vanj sprejel te besede. Izšla je v novejši dobi ifz naše Mladike na Bleiweisovi cesti. Tam »o si jo omislili, gojenke pa razširile po Sloveniji. Izpodrinila je popolnoma spakedran-ko za nemško Bratvurst. A. M. • Drobne koroške novice. Občine Z5'!ske doline so na treh sejah sklenile, da se zaradi denarne krize naj ne vršijo letos javne plesne prireditve, razen onih, ki jih prirode gasilna društva — Kakor drugod se gospodarske razmere tudi na Koroškem obračajo na slabo. Pred desetletji je pri vsaki boljši hiši služil kak posel, sedaj pa hlapce to dekle cele župnide lahko sešte-ješ na prste. — Zimski šport prodira tudi na Koroškem, ki je prav .priipraivna za ta šport. Na planini Mrzlem logu pri Se!ah se vrše vojaški in drugi smuški tečaji. • Moderniziranje našega ribolova. Po vesteh iz Splita se naša ribiška flotilja stalno povečava. V ladjedelnici na Korču-li je bil te dni dovršen kuter za moderni ribolov v globokem morju Kuter je zgrajen po vzorcu kalifornijskih ribiških motornih ladij. Lastnik nove ladje je s svojimi družbeniki pri naa prvi uvedel lov na tunje v globokem morju. • Redka riba. Ribiška ladja >Svačič« last ribiške zadruge »Spdit«, je vjela te dni redek eksemplar ribe, ki žinrl v globokem morju in jo naši ribiči Imenujejo turčta. Ribiči so ta redki eksemplar poklonili splitskemu muzeju. Smyma preproga ItrMB« potoo de!« gospa S. je razstavljena ▼ iliolbi. _ Voln* ia norel ▼ B»jlep<* izberi ▼ trga ob pridiki božičnlce 100 Din. Najlepša hvala! SPOZNAJMO JIH z mlekom požlahtnjena je MLEKITA S kavinim okusom pa KAVSTA S finim maslom je zabeljena MASL1TA Kdor pa grenko ljubi, zanj je le GRENKITA Tako se namreč imenujejo štiri nove čokoladne špecijalitete tovarne Mirim. Prodajajo se v običajnih tablicah. Zapomnimo si končnico »ita«, da bomo lahko o potrebi zahtevali po svoiem okusu. 2093 • Izsleden vaikl mazač. Po Ptuju se je te dni potikal neki posestnik lz šmarske-ga sreza Ker se je zdel policiji sumljiv, ga je aretirala Na policiji je mož izpovedal, da je obiskal v Spuhlji nekega »zdraivnika«, od katerega je proti nagradi 10 Din dobil neka zdravila Policija se je začela zanimati za padarja in je dognala s pomočjo orožnišbva, da sta mazača nefka zakonska Leopold in Marija S. v SpuMji. Zdravila, ki sta jih izročila bolnemu kmetu, obstojajo iz neke riave tekočine, ki vsebuje največ amonijaka, praški pa so najbrže v prah zmleta drevesna skorja, pomešana z aspirinom. Policija je »zdravja« zaplenila in podala sodišču tozadevno ovadbo. • Vlomilo! v Bočatcl. V Bočakl na ineji savske banovine ki v tamošnji okolici sploh ao se te dni pojavili neznani vlomilci, ki so obiskali več kmatskih domov. Pred nekaKavalir z rožo«. Sklepno točko sporeda pa.tvori Sarassatijeva fantazija iz opere »Caimen«. V tej fantaziji je nabral slavni španski skadatelj najbolj znane motive .a opere »Carine.n«, jih okrasil z vsemi možnimi glasbenimi okraski in tako dal izvajajočeffiu umetniku največjo, pa tudi najlepšo priliko, da pokaže s koliko tehniko In bravuro obvlada svoj inštrument. Prvovrsten umetnik-violinist izvaja tali prvovrsten spored za Ljubljano. Občinstvo vabimo, da poseti koncert v največjem števiilu. Vstopnice po običajnih ce na h v Matični knjigarni. u_ Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« z Richardom Tauberjem pri ZKD matineji v Elitnem kinu Matici. Številni prijatelji ZKD filmskih predstav se bodo gotovo izredno veselili današnjega spore da, saj jim prinaša ZKD največjega nemškega tenorista Richarda Tauberja v Le harjevi opereti »Dežela smehljaja«. V tej opereti je dosegel Riehard Tauber največje uspehe po svetovnih odrih in tudi filmsko se je opereta sijajno posrečila. ZKD bo predvajala lepi Tauberjev film danes ob 11. po znižanih cenah v Elitnem kinu Matici. Prijatelji Richarda Tatiiberja naj pridejo polnoštevilno. u— Registracija motornih vozil. U.pra-va policije opozarja one lastnike motornih vozil, ki še niso prijavili svodih motornih vozil in prosili za dodelitev novih evidenčnih tablic, naj to nemudoma store. Prošnjo je vložiti po predpisanih obrazcih, ki se dobe pri upravi policije v Ljubljani soba štev 16/11. Proti zamudnikom se bo policijsko kasemsko postopalo in se bodo odvzele evidenčne tablice te leta 1931. u_ Splošna maložeiezniška družba d. d. v Ljubljani sr>oroča, da s 1. februarjem preneha obratovali z avtobusi na progi Ljub ij a n a-Jaž ica-Cr nu če. Promet na tej progi" bo vršilo odslej avtobusno podjetje Jože Magister, ki bo obdržalo dosedanji vozni red in ceno. Avtobusno podjetje Magister preneha obratovat! s 1. februarjem z avtobusi na (pZa pravdo in srce« na Viču. Sokol na Viču si je nadel nalogo, uprizoriti Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srcet. Glavni akterji tragedije zahtevajo od igralca mnogo rutine in študija Zase-liba, kd si jo je omislil režiser hr. '^ujo Drenovec, član narodnega gledaMšča v Ljubljani, je d o voljna garancija usneha in dostojne uprizoritve. Imena Thalorjava, Grdina, BateMno, Jankova, Dacar, Podlogar in BorStnik pričajo o dobri zasedbi. TuX otroškega ringaraja« Atene. n_ X. otroški ringaraja Atene bo na evečnico ob 16. v velik: dvorani Uniona Opozarjamo cenjene mamice, da si za to prireditev preskrbe pravočasno prijavnice, katere izdaja ob delavnikih pisarna Atene, Dunajska c. 1 a/II. od 8—12. m od 15__19 ure ^ PLES GRAFIKE na postno soboto V KAZINI u— Ples planinske družine. Velika dru-tina slovenskih planincev ima jutri ob 20. v SokoLsikem domu na Taboru svoj tradici-jotnalnl ples. SPD potrebuje dohodke za vzdrževanje koč in planinskih domov ter *a reševanje ponesrečencev. Planinski p le« je doslej še vsako leto zaradi ogromnega t»o«e+a prispeval za te namene izdaten SSfei. Zato planinci niso mog i opustA rvoj Ples, ki se je med narodom ze udoma i Kdor ijwbi naše planine, bo rad prispeval poleg vstopnine še kak primeren "uf^Društva, prirejevalci in posetniki bav dobe pri tvrdki Iv. BonaČ krinke, če- r>ice, lampijončke in vse predmete za bur- karije v veliki izberi po najnižjih cenah. Društva in prirejevalci P°Pust- v ,inka u— Med. univ. dr. Anca Konvalmka Tavčar, specialistka za otroške bolezni ordinira redno od 1—3. pop.. Breg st. s. Telefon 2746. Višinsko solnce. ti— Srajce za ples in pletenine 10% pod naba/vno ceno dobite v razprodaji trgovine Ba.bič, Pod Trančo. n— KJS se zahvaljuje vsenn dobrotnikom ki so s svojimi darovi pripomogla, da je bilo blizu 300 siromašnih obilno obdaroval Darovali so: Banska uprava 2000 Din; neimenovani 400 Din; po 300 Din; Agnola, Kollmann. Kreditni zavod sa trgovino in industrijo, Mergenthaler, neimenovan (bridge) 275 Din; po 200 Dm: dr Gaj Prometni zavod za premog, Kuue in kovine. Zbornica za TOI; po 150 Dn: Bonač, neimenovan; po 100 Din: Adamič, dr A.dlešič, Babnik. Bafa, Bizjak Filip, Bonač, Brata Moskovič, Brown _ Boveri. včehojugs »čehostaklo«, Dečman, inž. Du-k'č Dunav«. Bbens.pan.ger, Ecker - sinova. Feliks Friedl, G-olob, Gospodarska z.veza. Gregorič, Heinrihar, Hribar & Kom,p Hrovait, Jovanovič, ^Jugoslavija«, dr Kav e-nik Killer, K metrska, Knez, Kopač, Kor-din, Koritnik, Koritoikova, Korn, Korsl-*a, Košak, dr. Kramerjeva, dr. Krme, er Kukar, dr. Kuiiarjeva. Kunčič, Lorant. "artinčičeva, Meden, Nikisbacher, Piccoli, Ptoan & Komp., Perdan, dr. Pirkmaier. »Puitnfk«, ravnateljstvo družbe »Feniiks«, Ravnikar. Rohrman, Siegl & drug. Splošna Hektrična družba, Svolik, Sušnik, Terdma, Torman, Tonejc, Turk, pivovarna Lnion, Vvinik Zal ta & Komp., neimenovan, ne-imenovana (nečitljivo); 80 Din J^™^ toij- 60 Din Reich; po 50 D-n: avstrijski GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 81. januarja ob 15.: Zapravijivee. Izven. Zn žane cene. — Ob '20.: Revna ko cerkvena miš. Izven. Znižane cene ■ponedeljek. 1. februarja: Cvrček za pečjo. A. Torek, 2. ob 15.: Jurček. Izven. Znižane oe-r,e. __ Ob 20.: Vzrok. Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Uedelja. 81. januarja ob 15.: Viktorija ln njen huzar. -Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Ponedeliek, 1. februarja: Zaprto. Torek, 2. ob 15.: Rigoletto. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. ★ Ljubljanska drama. Danes ob 15. »e trprt- rcri romantična igra »Zapravljivec« z godbo in petjem. »Zapravlj vec« je ljudska predstava v pravem pomenu besede. Zasedba običajna, režija Debevčeva. — Ob 20. pa se igra izredno zabavna in učinkovita komedija »Revna ko eerkvena miš« v režiji prof fcpsta, z so. Nablocko, Miro Dan lovo, gg. Gregorinom. Drenovcem, Železnikom Gra-dišem v glavnih ulogah Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. — V ponedeljek ob 20. se ponovi božična igra vrček za pečjo« za red A. Ljubljanska opera. Danes se poje ob 15. opereta »Viktoriia in njen huzar« po znižanih opernih cenah, ob 20. pa izvrstno uspela opereta >Triie mušketirji« v premijerski zasedbi. Za predstavo večajo običajne operne cene. V ponedtljek bo opera zaprta. kanzu4a£, francoski konsulait, dr. Aiman & Kuheld, dr. Benkovič & dr. '^apajne, dr. Brenčič, čeč, češka industrijska banka. Dečinaui, Eberle, Električna zadruga v šiški, Flajšman, Florjančič, Hočevar Hutr, dr. Hrašovec, Ilešič, dr. Kambič. Kambič, Kalmus, Kobler. Kraigher, dr Krevi. Kleme, K da, Kenda, Košenina. Le-ben & drug, Laiurenčič, Leustek, Lukman, Medic & Zanki, Mencinger, Mencinger Ant., Mitolič. Miklič hotel, Pafciš. Pauer. Peterca, Piščanec, Podboršek, Popovič. Prva hrvatska štedionica, Ranztager, inž Sevčik, Spreitzer, Seišaklo, Smerkolj. Stancer, Stegmar & drug, Stupica, Schumi, Trnkoczy, Verbič, 3 nečitljivi podpisi; po 40 Din: Breceljniik, Gjud, Kralj, Petelin: 35 Din Urek; po 30 Din: Batjel, Bergman. Benkovič, Dolinar I., dr. Fetfi-.h, Franja, Gričar, Kajfež, Klein, Kiepac, Legat. dr. Mis, Mihevc, Pre*lovič, Ražem, Stritar. Slov. tov. min. voda, Tornago, Zalaznik, neimenovan, nečitljiv; po 25 Din. Čadeiž, Skopek, škof-Wanek nat.1. Večjo množino 01 asa so nam ntKoni^e firme: Hedžet. Krisper, I. C. Mayer. Dalje so darovali v blagu naslednji gg. trgovci: Alko. Avbelj, vhč!n, Bahovec, B;z.iHk Brčan, Bu-zz-ilMii, Ciuiha-Jesih, Cvim, Cadež, Fabiani in Jur jovec, Goričar, Gregorc & comp., Haman. Kassiig, Hedet <5- Koritnik, Jeramčič, >Jek-lo«, Kamičniik, Kette, Kerš'č, Kham, Kos. Kušlan, Krečič, Klimanek, Korenčan, Lav-rin, Lesjak, Leskovec, Lukič, Meden, Mal-gaj, Mahikota. Menardi, Mikuš, Obl^ila.ca za Slovenijo, Petkosig, Podkrajšek, Pre-iog, >RadiOst, Remic, 'tojina, Sa.mec, Sla-mič, Soklič, Snoj, Ska.b-?rne, Stanič, šte^k, Snektrum, Soss, Fr. Ks. So-ivam, Stopar, Šinkovec, S male, Trato i*. Urh, Urbane, Weilgom. Zalokar, liarar., ?lender, neimenovani, nečiitJiivi popisi. Več dajalcev je naklonilo maajše lename prispevke, ki jih radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Vsem skupaj naša najtoplejša 7a-hvala! Iz M^fi^^a a— Spominu dr. Frančiška Sedeja se Je poklonila vsa svobodna Jugoslavija, zato je nemogoče, da bi se tudi Maribor ne spomnil velikega goriškega vladike. Danes ob 11. se bomo pri maši zadušnici v stolnici poklonili njegovi nesmrtni duši. a— Maribor za Maribor. Za dobrodelno umetniško akademijo, ki se bo vršila v korist Pomožne akcije 3. februarja v veliki dvorani pivovarne Union, obstoja hvalevredno razumevanje pri vseh krogih, na katere je mestno načelstvo apeliralo. Vodstvo pivovarne »Union« je dalo dvorano, razsvetljavo to kurjavo brezplačno na raz polago Vse tri tiskarne (Mariborska, Ci-rilova m Ljudska) so tiskale oziroma tiskajo brezplačno plakate, letake in sporede, vodstvo koncertnega biroja Glasbene Matice je prevzelo istotako brezplačno tehnično organizacijo prireditve in brezplačno sodelujerjo tudi vsi umetniki ln so delujoč; sploh, ki jih je nad 300. Prireditev obeta zaradi tega ne samo velik moralni, ampak tudi gmotni uspeh. Agilne to požrtvovalne članice Slovenskega ženskega društva in Krščanske ženske zveze z uspehom r^zprodajajo vstopnice, ki so v pred prodaji tu d, v trgovinah Hofer in Brišnik Na javnosti je, da naipolni Uniomsko dvo rano do zadnjega kotička. Umetniška aka demija se vrši v času težke gospodarske to socijalne krize Njem namen je pleme nit to vzvišen ter je v Mariboru edinstven te vrste, želja vseh Mariborčanov, ki pride do izraza dne 3. februarja, je vzajemna pomoč, da premostimo obstoječo težko krizo. Maribor za Maribor! To geslo se bo 3 februarja prvič preizkusilo in upamo, da bo skušnje častno prestalo. Dne 3. februarja vsi v >Union< na umetniško akademijo! ŠENTJAKOBSKI r.LFDALISKI ODER Začetek ob 20.15. Nedelja. 31. Januarja: Zadeva Kaiser. Torek, 2. februarja: Svetnik. * Šentjakobski »der v LJubljani uprizori iianes veseloigro »Zadeva Kaiser<. Vstopm-rc- od pol 20. pri blagajni. — Na praznik se - .novi burka »Svetnik«. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. 5edeTja, SI. fanuaria ob 15.: Zenite^ Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Zemlja smehljaja. Ponedeliek. 1 februaria: Zaprto. Torek, 2. ob 15.: Rdeča kapica. OtroSka predstava. — Ob 20.: Viktorija ni njen huzar. ★ Ii mariborskega gledališča. Danes ob 15. bo poslednja uprizoritev Gogoljeve zabavne komediie »Zenitev« Veljaio znižane cene. — Ob 20 sp noie ena izmed najprivlačn«J-ših in najboljših operet. Leharjeva »Zemlja smehliajat. — Na zabavna pravljična spevoigra »Rdeča kapica« Poleo številnega ansambla sodelnie še otroški zbor in gledališki orkester. VHiaio znižane cene. — Ob 20 se poie Abrahamova popularna opereta »Viktorija in njen huzarc. Gala redouta SSK Maribor v »ZEMLJI SMEHLJAJA« Sobota 6. februarja v UNIONU 2102 a_ Jugoslovanski dobrovoljcl Iz Podrav ja se bodo letos zbrali na rednem občn ^cn zboru svoje s rosike organizacije v nedeljo 14. februarja v restavraciji Narodnega doma ob 9. predpoidne. Raizven poročila uprave bo na dnevnem redu aktualen rete ral o agrarni zajednici. Tega važnega zbora se bo udeležil tudi predsednik glavnega odibora v Beogradu, slepi podpol kovniik invalid g. Lujo _.ovrič. a— Muzejsko društvo Ima avoj redni občni zibor v nedeljo 7. februarja ob 10 v čitalnici študijske knjižnice. Dnevni red: .predavanje o letošnjih arheološlkih najdbah v Mariboru, poročilo odibora, določitev članarine to slučajnosti. Opozar jamo našo javnost, da bo Mnzejisfko društvo v zvezi z letošnjim občnim ziborom priredilo v študijski knjižnici tudi raizsta-vo važnejših letošnjih pridobitev. a— Ljudska univerza. V petek 5. fefbru a rja bo nedavno preloženo pred a v and e S-senatorja dr. Frangeša iz Zagreba o socl-jatoi to ekonomski krizi na Nemškem, kjer je pravi center svetovne gospodarske krize Opozarjamo na to predavanje prvovrstnega gospodarskega strokovnjaka a— Vojne žrtve zborujejo danes dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Že včeraj dopoldne so losoeli giavnt funkcijonarji med njimi predsednik Oblastnega odibora združenja vojnih invalidov g. Matko štefe iz Ljubljane, sodn.k višjega invalidskega sodišča v Beogradu g. Milutin Mrvalijevič, beograjski delegat kapetan g. Božidar Nedič ta drugI. a— Za pomožno akcijo. Kakor Je mestno županstvo že razglasilo, naj blagovoli vsakdo, ki je pripravil kakršnokoli darilo za pomožno akcijo, a nabiralcev ni bilo ponj, izročiti darilo mestnemu županstvu. Zadošča tudi sama prijava, bodisi ustme-na, pismena ali po telefonu, županstvo bo v tem primeru proslalo po darilo svoje organe. a— Miklova Zala na pobrežkem odru. Na svečnico popoldne ob pol 4. uprizori Sokol Poorežje v dvorani br. Renclja znano ljudsko igro Miklovo Zailo. Vabimo! a_ Rokoborci ln boksačl Dravske in savske banovine .pomerijo drevi v dvorani Zadruane-gosTvodarske banke svode moči Boj bo zanimiv to napet. a— Greben jim raste. Težko si človek predstavlja po preteklem deceniju narodnega osvobojenja, kako je posebno v zadnjem času zrasel greben našim mariborskim nemčurjem. Naj navedemo le nekaj konkretnih primerov, ki dovolj jasno pričajo. kaj nam ti vračajo za našo velikodušnost . in lojalnost. O prijaznosti tiste gospe, ki je nahrullla nabiralca-skavt? s »verdammte Slowenen« govori že vse mesto. Kako predrzni pa so postali mariborski nemčurji, bi vedele povedati gospodič- ne uradnice na mariborski kolodvorski pošti. Vse meje presega fanatičen nastop neke nemčurske gospodične, ki je na vljuden slovenski odgovor poštne uradnice pričela razbijati po linici, za katero je sedela uradnica, in kričala: »Mit mir miissen Sie deutsch sprechen, friiher gehe ich nicht fort.« Taki prizori se dogajajo zadnje čase skoro vsak dan. Dogodilo se je celo, da je prišel na pošto neki jugoslovenski železničar in zahteval, da mora poštno uradništvo z njegovo '2eno govoriti nemški. Pomislimo samo. kaj bi se zgodilo z našim človekom, če bi zahteval v Celovcu na pošti, da morajo z njim govoriti slovenski. Vse preveč smo popustljivi in ponižni mi Slovenci. a— Mariborčani! Okoličani! še r ponedeljek je čas, da si v predprodaji preskr-bite vstopnice za planinski .ples pri Un'-onu za 1 februarja. Kakor vsa leta. bo ta prireditev tudi letos zbrala vse prijatelje mariborske .podružnice to podpornike Ribniške koče pri veselem planinskem rajanju. Na svidenje! a_ Nočno lekarniško službo hna prihodnji teden Minafikova lekarna >pri Orinu, na Glavnem trgu. a_ Glasoriti grafolog Karmah se nahaja v Mariboru. Iz Celia Repriza ljudske drame »Mariše« bo v torek 2. februarja ob 16^ v gledališču. Predstava bo končana po 18 in bodo imeli tudi deželani dovolj časa za povratek, ker so zveze z vlaki in avtobus1 ugodne. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Le-skovšek, kjer se lahko prostori naročajo tudi po dopisnici. e_ Srbska pravoslavna cerkvena občina v Celju priredi v soboto 6. februarja ob 20.30 v prostorih Narodnega doma svetosav-sko zabavo v korist dovršitve cerkve sv. Save v Celju e— Koncert celjske »Svobode« t Trbovljah. Moški zbor »Svobode« v Celju priredi danes ob 15.30 koncert v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Na sporedu bo 17 mo ških zborov 6kladatel;ev Adamiča, Josipa Ipavca, Prohazke, Gotovca in Ivana Zajca in narodne pesmi v priredbi Cirila Preslja. Novost za Trbovlie bo tudi rertacijski zbor. ki bo prednašal 2upanč'čevo pesem »Kl-adi-var«. Pričakovati je. da bo pevski zbor »Svobode«, ki uživa velik sloves, privabil vse Ijub telie naše pesmi k svoiemu koncertu. e_ Opozorilo trgovcem. Gremij trgovcev v Celju opozarja vse člane, da je treba vložiti prijave- za pridobnino do 5. februarja, rentninske napovedi pa do 15. februarja. Gremij tudi opozarja na nove tiskov'ne, ki so bile izdane na davčne uprave. Stare tiskovine niso več veljavne. Natančnejše informacije se dobe pri davčni upravi in ne pri Gremiju trgovcev, kakor smo poročali včeraj. e— Nesrečen padec. 47Ietna posetrakova žena Antonija Berglezova s Turna pri Slivnici ie padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Ponesreoenko so prepeljali v celisko bolnico e^ Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. sijajno zvočno opereto »Njeno Visočanstvo zapoveduje«, v po-nedeliek 1. februarja ob 20.30 pa veličastni zvočni film »Ciankali«. V nedeljo zvočna predigra. ... Iz Kranja r— Srebrno poroko sta slavila včeraj bivši nadmlinar, zdaj upravitelj pri tvrdki Vinko Majdič, g. Ivan Kovačič in njegova soproga ga. Justi. Jubilant je znan kot zmačajen mož in odličen narodnjak, ki je vzgojil svoje sinove in hčerki za odlične nacionalne in še posebej sokolske delavce. Še na mnogo let! r— Pustni ples bo kakor običajno na pustno soboto 6 februar, v vseh prostorih Narodnega doma. Dostojnim maskam bo vstop dovoljen! r— Za gasilski večer na svetnico bodo pripravljalna dela že danes oz. jutri zaključena. Včeraj se je postavil impozan-ten paviljon v mali dvorani Narodne čitalnice, ki bo tvoril »V. vinski sejem«. V okusno dekoriranem šotoru bodo razstavljena najboljša vina (v sodčkih in steklenicah) prvih vinskih trgovcev in vinogradnikov. Otvoritev vinske pokušnjt bo ob 5. popoldne, nakar posebno opozarjamo. Za prireditev vlada v vseh krogih največje zanimanje. r— Danes ob 16. t Narodnem domu repriza komediie »Kozarec vode«, ki je izvrstno uspela v lanskem letu. Z Jesenic «— Sokolski oder uprizori drevi ob 20. sijajno kmetsko burko »Trije vaški svet niki«. Kdor se hoče pošteno nasmejati naj pride! Sodeloval bo društveni orkester. Iz Škofje Loke il— Predavanje za trgovce. Pododbor gremija trgovcev v škof ji Loki vabi trgovce škofjeloškega sodnega okraja na predavanje, ki bo v sredo 3. februarja ob 10. dopoldne v mestni posvetovalnici o napovedi davkov, o novem obrtnem zakonu in drugih stanovskih vprašanjih. šl_ Občni zbor Jugoslovenske Matice v škofji Loki je bil v sredo zvečer zadovoljivo obiskan. Predsednik podružnice sodnik g. Ljudevit Batista je orisal položaj in delo JM. Tajniško poročilo je podala gdč. Alberta Pagonova in blagajniško g. Rudolf Horvat, število članov se bo izkušalo ponovno zvišati. Novoizvoljeni odbor vodi zopet g. Batista. Iz Kamnika ka— Himen. Danes bosta ▼ nadžupni cerkvi na Sutni stopila v zakonski jarem g. Ivan Bogataj in gdč. Ivanka Honrune-va, hčerka zidarskega mojstra in posest-nika g. Franca Homarja. Obilo sreče! ka— Danes, jutri in na svečnico! Prvi slovenski film »V kraljestvu Zlatoroga« se bo na svojem triumfalrem potovanju po Gorenjskem ustavil za tri dni tudi v Karmniku. Pridite! Iz Litije 1— Pomočniške preizkušnje. Danes ob 14. se bodo vršile v o«n .-^ni šoli pomočniške preizkušnje za vajence iz vsega ' skesa okraja Dosia, so vršile ot> daino vse pie zkušnje v Zayrr)U na zahr-vo «brttnkc\ iz Litije in «»>M''ka zaled a pa •e bedo te vrši!« iztneirfTO tudi v L t ji. ki 'eži ▼ središču >kra'a Iz Zaeorfa t— Himen V Grosupljem, na navesti-nem domu »e bosta poročila danes čl. učiteljskega zbora zagorske šole g Vi.ikr. Kos:.ierl in «»dč. Fanči Zitnikova. Čestitamo! .. . z— Kmetijski tečaj se priredi v Mediii-Izlakah. Predavanja se bodo vršila 10. fe- % iem uo upu owij«t» NIVEA-CREME pred slabim m mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo večer vsak predeni, .reste na pečitek temeljito i Nivea-Creme Tkanine postanejo t tem mladstno napete, kola pa močna m prožna Veter in slabo vr®me ji ne morejo več Jkod ti Nadrgnite pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice m 'oke t Nivea-Creme. Ta krema namreč ne tapusti nikak sijaj ter Vam nudi oni sv.ži in mlacostni izgled, ki ga mi vsi tako 'adi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Najvišji učinek ali cenej*. Nivea-Creme: Din S.oo—22.oe _- _ Jugosl. P. Beiersdort & Co.d.s. o.|.. Maribor bruarja in bodo trajala do 13. marca. Predavalo se bo o živinoreji, poljedebrvu, travništvu, sadjarstvu in živinozdravstvu. z— Nogometna tekma. Danes ob 14. bo nogometna tekma med SK Zagorjem in SK Hrastnikom (rezervi). Za tekmo vlada veliko zanimanje. z— Novi zvočni kino bo otvorjen danes s filmom »B-ohemska ljubezen«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolsktm domu predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Otok izgubljenih«. V ponede- OBVESTILO Novootvorjena strokovna čevljarska delavnica S. PICELJ na Seidlovi cesti, izdeluje po meri vsakovrstna moška in dam-ska obuvala. — Popravila galoš. Točna in solidna postrežba. Za naklonjenost p. n. občinstva se priporoča 2107_S. Picelj liek ob 20.15 in v torek na svečnico ob 15., 18. m 20.15 bo nov program: film »Pot skozi okno« — sijajna komedija. Iz Kočevja Društvo Jugoslovenskih akademikov v Kočevju s serijo zanimivih predavanj pridno nadaljuje ter naproša za predaivamja znane strokovni5alke in javne delavce iz Kočevja ta Ljinbijame o stvareh, ki nas narfboHj zanimajo. Mladim pironirjem pod smotreniim vodstvom vosolkošcf.ca Benuliča želimo, da začrtani program, ki ga z interesom zaslesdfuue vse preftnivaiLstvo, uspešno jizvedeija. Iz Trbovel! t— Davčnim obvezancem. Do B. februarja Je vložitev davčne prijave glede dohodka od podjetij, obratov in samostojnih poklicev v svrho odmere pridobnine za 1. 1932. Prijave je vložiti za vsako obrt posebej, in sicer pri županstvu ali pri davčni upravi. Vzorec za prijave je nov in se stari ne smejo predlagati. Novi vzorci se dobe pri županstvu. t— Mladeniči letnikov 1907 do 1912 in tisti, ki pridejo v letu 1932 na redni nabor, pa niso domovinsko pristojni v Trbovlje, pa se žele udeležiti naborov v Trbovljah, se pozivajo, da se zg-lasijo do konca meseca februarja v pisarni vojaškega oddelka na županstvu. Vsak naj prinese s seboj dokaz domovinstva, rojstni in krstni list ter svoje vojaško uverenje. t— Razpisana služba. Razpisano Je mesto upravitelja v občinski kopalnici. Prosilci morajo biti Izprašani šoferji ter morajo znati ravnati z nizkotlačno parno kurjavo, moraio biti pristojni v Trbovlje, ože-njeni in zdravi. Iz Hrastnika h— Rlziko dela. V jami na Ojstrem se je težko ponesrečil rudar in znani lovec ter godec Ivan Špes. — Ima najbrže zlomljeno nego v členku in poškodbe na glavi in teiesu. Poslali so ga v ljubljansko bolnico. h— Kino Narodni doni bo predrvajal danes film »Tempo« prvič že ob 14., ta sicer zbog tega, ker bo ob pol 17. uprizorila Svoboda II. spevoigro »Dva Pavla«, katere delni dobiček je namenjen za podpiranje brezposelnih steklarjev. Zvečer ob 20. bo druga kinematografska predstava Na »veSnico se bo predvajal ob 20. še enkrat film »Tempo«. Popoldne ob 15. na svečnico se pa uprizorita dve Igri v prid gradbe cerkve v Hrastniku. h_ Roševo pekarijo je opmstfla ga. Alojzija Joštova. Pekarijo je prevtzefl dosedanji poslovodja g. Franc Župevc. Iz Softanfa S— Napad na poštnega sla. Te dni Je bil izvršen napad na pismonošo Iv. Gorška, ki je vojni invalid brez roke. Ko se je vračal že v mraku mimo Sv. Florjana proti Šoštanju, je srečal na cesti tesača Jakoba Napotnika. Pijani Napotnik se je pognal v pismonošo in ga začel ruvati in pretepati; ko pa je začel napadeni bežati, je tekel Napotnik za njim in ga s težko palico močno ranil po obrazu. Napotnikovo početje bo obravnavalo sodišče. Iz Ptuja J_ Dramsko društvo namerava aopet prirejati redne diletantske predstave. Društvo vabi dame ta gospode, ki imajo veselje do sodelovanja, da se javijo pri društvenem tajniku g. Dragu Haslu, ki sprejema prijave vsak dan od 18 do 19. na domu. Dovozna cesta 3/1 (vida Kari) j— Podružnica Sadjarskegr in vrtnarskega društva bo imela občni zbor na svečnico ob 8. zjutraj v gostilni g Bren-čiča na Ormoški cesti. Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo o sodni razstavi. razdelitvi nagrad razstavljalcem tn poučno predavanje. j_ Strelsko tekmo priredi Slovensko lovsko društvo, podružnica v Ptuju, v po nedeljek 1 februaria ob 20. v švicariii Ljudski vrt. j_ Kino bo predvaja! v nedeljo ob pol 19. in pol 21 uri zvočni film o junaštvu letalcev »Sedem orlov« j_ Aretacija zasledovanca SVažnik je pri raciji našel v Zupančičevem hlevu nekega Franca Golna.rja ir Ljutomera fc ie biff priveden na policii«ko -stražnico, kjer ' 60 ugotovili, da je zasledovan od ere&ke- ga načelstva Gornje Radgone zaradi tatvine kolesa. Odpravili so ga tjakaj. Iz Slovenske Bistrice sb— Iz Lovskega društva. Iz poročil na občnem zboru slovenjbistriškega Lovskega društva povzemamo nekoliko podrobnosti. Društvo je štelo v preteklem letu 26 rednih in 7 podpornih članov in je imelo v zakupu 10 razsežnih občinskih lovišč, ki jih že četrto leto uspešno neguje. V svrho propagarde lovstva je priredilo lovski dan z zanimivimi predavanji in je osnovalo odsek podružnice SLD za ves sodni okraj. V teku sezone se je uplenilo 40 jerebic, 12 fazanov, 1 kuna, 1 lisica in 250 zajcev. Srnjad se je ščitila. Društvena imovina ja znašala v začetku tekočega leta 8338 Din, članarina pa se je določila tokrat na 150 Din za redne in na 50 iDn za podporne člane. Ker je minila 3-letna funkcijska doba društvenega odbora, so se vršile tudi volitve. Za predsednika ej bil ponovno izbran grof g. dr. Attems, za podpredsednika župan g. dr. Jagodič, za tajnika veterinar g. Zemljič, za blagajnika g. Wa3-land, za gospodarja g. Matuš, za odbornike gg. Kukovič, Kristan in Ferenčak, za revizorja pa gg. žuraj in Peče. Sklenilo se je ponovno uvesti sobno streljanje v gostilni g. VVallanda. sb— Edina predpustna prireditev bo ples 1. februarja, kri ga priredii podružnica SPD v prid gradbenemu fondu za plamniLo t očo na Veffflcem vrhu in v prid pomoni aikciji, gladujoči mladini in brezposelnim. Glede na dobrodelni namen prireditve je upati, da se bodo me&jami in okoličani v čim večjem ščoviilu odizva'5 vafoiom. Prireditev bo zvezana e .tekmovaLntm frircija-njetn. Iz Prekmurfa pm— Igra. Dramski odsek murskosObo-škega Sokola pripravlja veseloigro »On in njegova sestra«. Sodeloval bo kompleten orkester. Režijo vodi br. Nišelvicer, a vež-bo godibenih točk br. Justin. pm— Ogenj. Zadnji čas so v Prekmurju požigi in požari skoro na dnevnem redu. Dan za dnem prihajajo poročila o upepeljenih domovih. Nihče se ne vprašuje več po vzroku, ljudje ob vsakem primeru pravijo, da je gorelo zaradi zavarovalnine ali maščevalnosti. Pred dnevi je zopet gorelo okrog 21. pri posestniku v Ratkovcih. Začela je goreti slama, kmalu se je pa ogenj razširil na sosednji hlev in svinjak in na ostala gospodarska poslopja, in pogorelo je vse. V nevarnosti so bila že tudi sosednja poslopja, ki so jih le s težavo rešili. Pogo-relec je bil zavarovan za večjo vsoto kakor je znašala faktična vrednost. ,pim_ Tatvina kolesa, Psičnjak Anton. hlapec pri poseisto:tou Norčiču Ivanu r Kupištooih, je prosili v nedejjo svciega go-spoiarja, naj mu posodi kolo, da se odpelje v Mursko Sdboto k maši. Ker pa ma gospodar ni hotel ustreči, si je hT.apoc sani vaei vozilo, se odpeljal ta se ni več vmiL Kolo je poenefie zastaivil pri nekom gicstiV-ničarju za 32 Din ta neznandkam pobegnil Orožništvo ga zaislediuoe. rpni— Vlomi. Pred dnevi 60 neznani ta-tovii vlomili v Fi.kšlncik pri .posastnikn De-poni Janezu ter mai odnesli obleko ta perilo. Neznani etcriloi so odbežali proti dr-žamoA meji. — Pri Horvatu Janošu so po-lo-adH veliko količino povej enega mesa. Vloma so osumljeni cigani. Novi grobovi Te dni so v Zagorju pokopali dve stari mamici v skupni starosti 175 let. Najprej je umrla rudarjeva vdova ga. Frančiška H u d o m a 1 j e v a, ki je bila ena najstarejših ženic v občini. Ko so jo ob veliki udeležbi spremili na pokopališče, je mrtvaški zvon naznanil smrt 87-letne žene ge. Drnovškove. Prebivalstvo zagorske doline je presenetila nenadna smrt splošno znanega in priljubljenega veleposestnika in gostilničarja Franceta Konška iz Trojan. Pokojnik je ob volitvah v narodno skupščino prišel kljub bolezni izvršit svojo državljansko dolžnost v št. Gotard. Zagorski Sokoli so se v velikem številu udeležili njegovega pogreba, ki se je vršil v četrtek dopoldne ob veliki udeležbi prebivalstva od blizu in daleč. V Hrastniku je umrl mlad rudar g. Ivan L i p o v š e k. Pokopali ga bodo danes na pokopališču v Dragi. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številk* za označbo kraia pomenijof 1 Cas opazovanja 2 stanje barometra, 3 temperatura 4 relativna vlaga v 6. smer in brzina vetra 6 oblačnost t_10. 7 vrsta oadavtn. 8 padavine v mm —• Temperatura- prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temneraturo. 30. januarja. Ljubljana 7.. 776 8. —5.7. 90. tiho. meerla, —, Maribor 7., 774.5, —3.0. 60 NW6, 0, —, Zasrreb 7.. 775.7. —3.0. 80. tiho. 1, _, —; Beograd 7., 775.5. -4.0 90. SW2, megla, _, Saraievo 7., 776 8. _5.0 70, tiho. 0, —; Skonlje 7.. 776.3. _6 0. 90, N2. 0. —, —; Snllt 7.. 772 8. 9 0. 30 NE4, 0, —, Kumbor 7.. 771.8, 6.0, 90, tiho, 0. _, Temneratura: Lflublilana 1.0. —6.6: Maribor 7.8, —3.3: Zaareb 7 0. —4 0; Beosrad _2.0. —5.0: Paraievo 4.0. — Skoplje 12.0, —6.0; Split 17.0, 8.2; Kumbor —, 5.4. ŠPORT Državno prvenstvo v smučanju Se teden dni nas ločri od velikih mednarodnih tekem v Mariboru. ki bodo vel.-ka emučarnka manifestacija ob nas. ?everm meji Priprave so končane. Ude.ezba bo že impo/an.tnejša kot lan,i v B^hin>u. tudi konkurenca ino/emcev močneiša. Pni j avl jena ta mana tekmovalca Komo m Kfglovitsch iz Avstme; Čehii t>o prijavili 4 tekmovalce, Polj.l;i pa dose-daj še niso imenovali svojih reprezentanc ov. Nemčija pošlje na tekme svoje najborj-Se tekmovalce večkratnega državnega prvaka Gustla Mullerja iz Bairi->chzeila ter Leopolda iz Breslave. Miiler je ravno tako dober tekač, kot skakač in jc naij-boLjši Sredrveevropec v komoinuranem tekmovanju Dobil je tudi lan« nemško državno prvenstvo v Lauscha-Eritst-alu. Na tJ;u 18 km je bil drugi s ča<**m 1.25.55. fenomen al ni Finec Jarvinen oa prvi v času 1.24 42 V kombinaciji ie dosege Muller 677 9 točk, drugi je bil Lauer šele s 614.6 totf-vmi Pn prireditvi FIS v Oberhofu se je Muller plasiral na 9 mesto v kombinaciji (41)2.30 točk zmagovalec Orotumsbraaten 439 took) Leupol.l p«, e bdi s ča^-m 1.29.27 najboljši Srednjeev-ronec v teku na 17 km (zmagovalec Gro-tunsbraaten 1.2343) Naše fante čaka velika in močna konkurenca. Prvenstvo GZSP Danes so se zbrali v vznož:u naših planin. ^nosnega Triglava, zagoreli in mi-šičasti smučarji Polno jih je. ka iti vsi se prvi de! smučarskega orvenstva LZSP. na programu je tek na 15 km kier se kosajo med seboj tekmovalci skoro vseh v T>odsavezu včlanjenih klubov in drušTev. Prvič startajo tudi tekmovalci podeželskih klubov, kar je tembolj pozdraviti Vsi se bod • bnrli za točke, kajti prvenstvo se to pot vrši v komb nirancm tekmovama Na važnejši del prvenstva pa tudi naiboli zanimivi del se bo vršil šele na svečn co 2 februarja Vršile se bodo skakalne Tek me. ki pomenijo v smučanju višek ada:-stvovanja Smeli smučarji se spustijo po hudi strmini v skok. ki zadivi vsakega Je-dalca. a osupne tud: vsakega, če se tekmovalcu skok ponesreči. Vsa organizacija prvenstva se je urecMa v zelo kratkem času in na startu v torek se nri-akuie obilnih pri'a v. tako da bodo prišl' na svoj račun t>*di glcdalci. Priče tek tekem je ob P.30 na skakalnici v Mojstrani. Tudi tu se bodo borili za točke in skupni uspeh reka na 15 km in skokov bodo merodajmi za poHsaveznega prvaka. Prvi rije v kombiniranem tekmovanju prejmejo častna darila pndsaveza. Pri teku. k' ne bo nagrajen v kombinaciji orej-me kot darilo tekmovalne smuči. ki jih ie poklonila tvrdka Alnina iz Ljubl;ane in prvi v skok:h. ki ne bo nag-ajen v kombinaciji pa rnrejme skakalne smuči, ki iih je dala za darlo tvrdka B Kolb. športna delavnica v Št. Vidu nad L:ub!jano. — Vsi smučarji in T>ri i a te 1 i i belega sivvta so vljudno vabljeni, da prisostvujejo skakalnim tekmam, ker gotovo jim ne bo žal. — Smuk! SK Am?ter : SK Celje Po dolgem odmoru se bo danes otvori- !a nogometna sezona in agilni 9K Amater je povabil SK Celie. ki je trenutno v zelo dobri formi. Zadnji rezultati jasno govore o lepi igri moštva, ki ima nekaj izbor. iih igralcev. Amater se bo moral potruditi, da si bo izvojeval saj častni uspeh in da ne doživi velikega poraza Za tekmo vlada mnogo zanimanja med tukajšnjim športnim občinstvom. Glavna tekma bo pričela ob pol 15. n.a grišču Amaterja, v predtekmi igrata SK Amater II : SK Retje Tudi ta tekma bo zanimiva, ker bosta nastonili moštvi kompletni in je posebno SK Retje ves zimski čas pridno treniraL Drsalne tekme za prehodni pokal dr. Fucfisa Včeraj nopoldne se je vršila na drsališču SK Ilirije prva drsalna tekma v letošnji sezoni. Tekmovalo se je za prehodni poka! dr. Fuchsa. bivšega svetovnega prvaka. ki je že pred leti razpisal to darilo za najboljšega Jugoslovena Na dosedanjih pr reditvah je večinoma zmagal inž. Bloudek, ki pa letos zaradi prezaposlenosti ni utegni! trenirati in ni nastopil. Navzlic lepemu sončnemu popoldnevu je bil led idealen. Veliki senčnik' iz jute niso dovolili sončnim žarkom vstop na led, ki : odgovarjal vsem zahtevam. Nas v >0:11 so samo seniorji, dočim so se juniorji prijavili, a se niso zglasili na startu. Vče-aj se je vlilo obvezno drsanje predpisanih likov. S->dniški zbor so sestavljali savezni sodniki: inž Bloudek. Kav-žck in Biziak: vrhovni sodnik g. Betetto. Vseh dosegljivih took je 180. za obvezno drsanje 1(M. za prosto 72 Predoranih likov je bilo devet: loki nazaj noter csmi-ca ra eni no«i ven noter, isto levo naorej ven noter, dvojna trojka desno naprej ven. isto desno nazaj noter proti trojk", desno naprej ven, isto levo naprej ven. 8. zanka vijuga, zanka desno naprej ven, isto začeto levo naprej ven. Tekmovalo se > na -alem drsa!i*ču. Nastonili so Thuma. Avčin in Scbvvab. vsi SK Ilirija Tekmovanje «e je pričelo ob 14. _> in zaključilo ob 15.15. Izid ni znan. ker bodo sodniki izračuna' število točk šele no -rostem drsanju. Pr> izvaj.anju s*>deč vo^I Schwab. doč:m je dniC" mesto snomo. V splošnem so si bili s'.oro vsi fekmovalci enaki in bo odločitev padla še'e v nedelio nri oros**»m drsanju. za katerega je velik favorit Schvvab O drsanju samem bi bilo omeniti, da ni prekašalo povprečnosti. Vsekakor smo uoravičeno nričakoval' več. ker so imeli drsalci dosti prilike za trening. Drža telesa ni bila pri nobenemu neoporečna. Tekr fvalci polagali dremalo važnosti na posamezne osnovne like. zarod- česar }<* bila drža že pri navadnih likih nenra-v;lna. prsi'jena. Vsi so 'skali v šolskem drc ..trojka 'lesno naprej ven. krasno peMa.i? po Schwabu. Tekmovanje se nadaljuje danes dopoldne Ob 9. bo propagandno hitrostno drsanje n 500 in 1000 m ob 10. pa prosto drsanje kot nadaljevani je sobotnega tekmovanja. Danes je vsekakor za gledal-c_ z mimivejši d-i sporeda. Službeno lz sekcije ZNS. Izkaznice za 1932 dvigDite pri tajniku v ponedeljek od 18. do 19. v kavarni Evropi. Opozarjajo pa se vsi s. s. na službene objave v »Športnem listu« št. 3 z dne 27. t. m. Občni zbor SK Mure v Murski Soboti bo 1. marca ob 20 v posebni sobi Velike kavarne z dnevnim redom: pozdrav predsednika. poročilo funkcionarjev, preglednikov računov, imenovanje Častnih članov, volitev upravnega odbora, treh preglednikov računov načelnikov sekcij, razsodišča, sklepanje o samostojnih predlogih, določevanje pristopnine in članarine. Ako ob določenem času ne bc navzoča vsaj tretjina do glasovanja upravičenih članov, bo občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom ne glede na število prisotnih članov. Samostojni predlogi članov se morajo predložili odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj S dni pred občnim zborom. Današnje športne prireditve v Maribo-, ru. Na igrišču ISSK Maribora nogometni j turnir v korist pomožne akcije. Ob 13.30: SK Rapid •: SK Svoboda 14.: ISSK Maribor : SK Železničar. 14.30: ISSK Maribor : SK Svoboda; 15.: SK železničar : SK Rapd; 15 30: SK železničar : SK Svoboda: 16. ISSK Maribor : SK Rapid; ob 20. v Zadružni gospodarski banki težkoatlet-ski dvomateh SSK Maraton : SK Croatia (Zagreb). NSS Sparta. Današnja tekma v Trbovljah je odpovedana in preložena na po-znei§i čds SK Svoboda Ljubljana. Danes ob 9 strogo obvezen trening za vse '.grahe V torek imamo ob 14.30 prija'eljsko tekmo z Ilirijo. Naslednji igralci točno ob 13 3t'» ns» igrišču Ilirije: Naumovič. Krivačič. Pote kal. Zemljak. Serše lanežič L. Maa 52 mož. . Vse ie torej v nai'enšem redu. zdaj pa je začelo ki;ub«vat vreme. Po zadnjih vesteh je okoli »Tihega jezera« samo še do- ber centimeter snega, kar Je seveda za smučarske tekme manj kot nič. Tudi ostale zimskosportne naprave na prostem so v nevarnosti, da bi jih ravno do prčetka pobralo južno vreme Ledna palača pa bo nudila varno streho samo igralcem hocke-ya in drsalcem za umetno drsanje Seveda so severnjaki ob takšnjih vremenih razočaranjih takoj priiel" o'ga ni zaeijski odbor, nai vse tekme v smučanju in hitrostnem drsanju prenese drugam Zahteve so precej resne, ker brez severnjakov tudi Amer ka ne more izvesti olimpiade v pravem rv>menu besede, tako da so ^ačeIi v Lake Placidu res gledati okoli k'e bi za vsak primer našli pripravna tla. Zs zdaj m sli jo n-riveč na zimskosportne kraje v državah 1-1 linoten ali Indiani Morda bo pa le šlo. =e pa tolaži io še vedno. Kakor je zap^ano v programih, bodo dogodki tekli takole: Dne 4 februarja ob 10. dopoldne bo guverner Roosevelt otvoril olimpiado z običajno olrmmisko ceremonijo: popoldne se bodo pričele tekme v hockevu. h tros.*uem drsnniu in curlin<*u. S1'čen je tvdi p-ogram ,t"s'edn'ih treh dni. V dneh od 8 do 12. febru-i-rja bodo v glavnem na vrsti vse smučarske tekme ter tekme v bobu in umetnem drsani« V soboto dne 13. febru-aria bo /ju^rai 50 km v7trsjno«»ni tek. po-no-ldne ob 14 finalna tekma v hockevu. ob 16. za zaključna svečanost z razdelitvijo naT^d. Tako }e — na panirju' Brez snega pa vsa ta stvar ne bo šla tako! Ci0§p0(lar§t¥0 Boj naše lesne stroke za obstanek Brezdvomno je sedanja svetovna kriza zadela v največji meri lesno stroko in z njo pretežni del našega prebivalstva. Današnje nevzdržno stanje, ko se ta nekdaj cvetoča panoga našega narodnega gospodarstva približuje popolnoma propadanju, nam razgrinja v drastični luči vse dosedanje pregreške in posebno pa vso pomanjkljivost organizacije, stanovske zavednosti, skupnosti in medsebojnega spoznavanja. Tako moremo danes žal ugotoviti, da je ta le malo organizirana panoga prepuščena sama sebi in se ne more dovolj uveljaviti po svoji važnosti, niti doma pri kompetentnih faktorjih, niti na inozemskem trgu zaradi evoje razcepljenosti. Vse to pa zaradi pomanjkanja organiziranega avtoritativnega skupnega nastopa, bodisi pri naših oblastvih, da pomagajo kjer je pomoč nujna in zmožna .bodisi pri iskanju primernih tržišč za naše blago itd. Kdor pa ve ceniti važnost lesne stroke. (>osebno za banovine .ki so pretežno navezane na gozdno gospodarstvo, si bo na jasnem, da je tv pomoč nujna ln da ne smemo te panoge prepustiti svoji usodi in propasti, ker je tu investirano preveč domačega kapitala in podjetnosti. S propadom lesne stroke bi nastopilo splošno obubožan je in bi bila spodrezana prosperiteta vsega prebivalstva. Stoletna domena skoro izključeno domačega prebivalstva bi s sadovi njegove marljivosti, podjetnosti ln solidnosti postala ob splošnem obubožanju le plen velekapitala .morda italijanskega. Težko, naravnost nevzdržno stanje je razvidno iz nastale sedanje situacije na naših tržiščih: Madžarska Je popolnoma zaprta. Za izvožen les ima samo Dravska dolina na Madžarskem okrog 12 milijonov dinarjev terjatev in se bori že več mesecev brezuspešno za izplačila te. v današnjih časih ogromne vsote. Zaradi deviznih predpisov in neurejenih razmer je vsako trgovsko poslovanje nemogoče ln obstoja zato nevarnost, da nam ta trg, ki je najvažnejši za štajersko prevzameta Avstrija in Ru-munija. Italija daje vtis, da je sploh pred polomom. Konsum je skrčen na minimum in se ta je pod vplivom ruskega dumpinga. Ne-razpoioženje v vodilnih krogih je nasprotno našemu uvozu in nacijonalistična propaganda je stalne na delu v tem pravcu. Grčijo, kjer smo si priborili kljub občutni rumunski konkurenci dobro tržišče, nam zapira v veliki meri lastna konkurenca državnih podjetij. V zadnjem času so pa tudi devizne nareibe, ki onemogočajo trgovsko poslovanje. Francija ,ki Je uvoz konttngentirala. Je za nas praktično brez pomena zaradi bo-senske lesne industrije, ki nam odvzema kontingent in tudi ne moremo slediti njenim nizkim cenam. Južna Amerika Je bila še pred dvema letoma-naš veliki odjemalec Danes ne kri-ie več potrebe pri nas Španija nam je faktično tudi zaprta. Perspektiva je tedaj obupna. Vse države, v kateri smo izvažali. kontingentlrajo uvoz ln kaj to pomeni specijalno za nas ,nam predočuje razdeli- tev kontingenta za Francijo, kjer je bila za področje Zbornice za TOI v Ljubljani priznana le dobra desetina skupnega kontingenta. Navzlic temu naj konkretne številke pokažejo, da je naša lesna trgovina življenja in upoštevanja potrebna. Iz uradnih podatkov za leto 1929, vidimo, da imamo na področju Zbornice za TOI v Ljubljani 43% vse produkcije mehkega lesa, medtem ko odpade na področje sarajevske Zbornice le 30%. V naši banovini Je 380 pol noja rmenikov ( v Bosni le 280). okrog 2000 samic — vodnih žag (v Bosni le 179). Na našem področju Imamo 139.000 gozdnih posestev ln Izdatno večji letni prirastek, kakor n. pr. v Bosni. Vendar pa moramo ugotoviti, da nas nikjer ne vidijo In nikjer ne upoštevajo, da si ravno vrši pri nas lesna Industrija In trgovina mnogo večjo gospodarsko in socialno nalogo, kakor n. pr. v Bosni z nekoliko velepodjetji, ki so državna, ali pa v rokah tujcev. Ako vse to upoštevamo, vidimo, da pride naša moč ln naša veljava do izraza le v organizaciji. Le s prizadevanjem močnih organizacij bomo prej ali slej dosegli, da bodo merodajnl krogi pričeli sanacijo te važne stroke. V preteklem letu zaznamujemo v orga-nizatoričnem pokretu vsekakor razveseljiv napredek, zlasti z ustanovitvijo sekcij lesnih trgovcev pri trgovskih gremijih. teh pomembnih celicah našega trgovskega organizatoričnega gibanja. Delo teh gre-mijalnih sekcij se osredočuje v Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev. Osrednja sekcija Je ona. ki deluje na zboljšanju nevzdržnih prilik ln smotreno deluje tudi na ureditvi izvoza le-sa. Večja lesna Industrijska podjetja so organizirana v lesnem oddelku Zveze indu-strijcev, naši gozdni posestniki pa imajo svoje združenje Vse te organizacije, ki delujejo na ohranitvi in razvoju našega gozdnega in lesnega gospodarstva pa tvorijo »šumsko gospodarsko eksekutivo«, kf naj bo glasnik ln propagator teženj vsega prizadevanja in borec za pravice ter upo-Vovanje te važne gospodarske stroke. Kritično stanje, ki ga preživljamo ln ki grozi popolnoma upropastiti naše lesno gospodarstvo, mora vzbuditi v naših lesnih trgovcih spoznanje, da je treba združiti vse svoje sile v gremijalni organlza-zaciji, dvigniti ln okrepiti delo v gremijal-nih sekcijah in podpirati stremljenja Osrednje sekcije, ki se kot neločljiv del Zveze trgovskih gremijev odločno zavzema za koristi te važne panoge. Sumsko gospodarska eksekutlva poziva zaradi tega vse gozdne posestnike, da prijavijo svoj pristop podružnici šumarskega udruženja ter da osnujejo šumarske krožke v svoiem okolišu, vse lesne industrijce. da vstopijo v lesni odsek Zveze industrij-cev, vse lesno trgovstvo pa, da vneto sodeluje v prist.ojn:h erremijih in nlih sekci-iah pod okriljem Zveze trgovskih gremijev. »šumsko gospodarska eksekutlva v Ljubljani.« Nazadovanje uvoza tekstil!] V naši uvozni tnrovini iera uvoz b!a rali sklicaWi: to obiaviti nred konferenci Vp glede na Io. na bi morali sklicatelji kon ference »vseh obrtniških organizacij v držii vi« povab'tj nrav vse organizaciie. ne glede na to kakšno etaliSče zav/pninio v vpraša niu zbornic. _ Od Društva obrtnikov na .Tfvipnicah pa smo prejeli dopis, ki ugotnr Ma. da ie W1 ndbnr Zveze oh«tnib zadrug 1 LinhPtfni izvoljen na obenem zbom 'n d» •e ta odbor 'zvolil načelnika in ondrtačelni ka. Ker pa načelnik in člani odbora zveze niso bili od obl^stev razreSeni dolžnosti, so bili nprovlč-ni *«ctopat.! rvezo na brodski konferenci. Nadalje ugotavlja dopis, da gg. MiL Stojanom'6 in MiL Ramuščak nista na konferenci sodelovala kot zastopnika Zanat-ske banke, temveč kot aastopuika vrhovnih obrtniških or«anizar'j «ti ti o nagem u»«»zu » decembru K včerajšnjemu članku o uvozu v preteklem letu navajamo še za december naslednje podrobne podatke: Glavni predm-;ti našega uvoza v decembru so bili. sirov bombaž (11.2 milijona Din), bombažno predivo (lb.8). bombažne tkan ne (17 4), volneno piedivo (5.1). volnene tkanine (6.8). svilene tkanine (16.14). želez<, ali polfabrikati (4.8). železna pločevina (7.5). tazni izdelki iz železa (18.4), sirove kože (7 2). steklo (2.7). kava (5.3). rž (3.9), premo« (7.4), stroji tn aparati (17.0). elektrotehnični predmeti (16.1). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Mravijeta posestnika in trgovca v Podpeči 13. p Preserje (poravnal upravnik dr Fran penko. not. namestnik na Vrhniki; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču na Vrhniki 3. marca ob 10., uglasitveni rok do 27 februarja). — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imov ni Josipa Divjaka, neprot trgovca v Ribnici (poravnalni upravitelj di. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici: narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Ribnici 5. marca ob pol 11., oglasitveni rok do 29. februarja). — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Franca Kolbezena. trgovca v Celju. Prešernova 4 (poravnalni upravitelj dr. Jos. Karlovšek. odvetnik v Celju, narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Celju 21. marca ob pol 9.. oglasitveni rok do 18. marca, ponudena kvota 40°/o). — Končno je uvedeno poravnalno postopanje o imov ni Framca Suše. trgovca v Sromlj in št. 22 (poravnalni upravitelj dr. Gustav Ro-sina, odvetnik v Brežicah; narok za sklepanje poravnave pri okr sodišču v Brežicah 21. marca ob 10.. oglasitveni rok do 18. marca, poravnalna kvota 40n/o). Konkurz je razglašen o imovini Franca Lavtarja. protokol, trgovca v Ljubluuni, Sv. Petra cesta 42 (upravnik mase Ludvik Florjančič, tajnik Društva indu-trijcev in veletrgovcev v Ljubljani; prvi zbor upnikov pn dež. sodišču v Ljubljani 6. februarja »b 9., oglasitveni rok do 5. marca, ugotovitveni narok 12. marca). = Delna inflacija t Ameriki. Da bi zaustavila deflac jsko krizo, je nedavno vlada Zedinjonih držav izvršila š i rokonotez.no akcijo za likvidacijo številnih iiKinjših bicnčn b zavodov, ki so prišli v težkoče. Ustanovila je poseben denarni zavod Finance Corp., ki ima indirektno na razpolago kredit od 2 milijard dolarjev. Kakor je razvidno iz iz.ka-za ameriškega federalnega urada novčanič-n h bank. po je razširjenje kreditne baze v zvezi z delovanjem novega za vola Financo Corp. dovedlo do znatnega povečanja obtoka bankovcev, in sicer v kratkem času za 10G0 na 5013 mi!i;onov dolarjev. Gl<*le na širjenje vesli o inflaciji je vlada Zedinjcnah držav izjavila, da vlada s Io kreditno opera* riijo ne namerava izvesti nikake inflacije. Z druge strani pa poudarjajo, da je inflacija zaradi nespremenjeno strogih predpisov glede zlatega kritin obtoka nemogoča. = Dobava zaboje f. Cemlralna m lokama državnega posestva Relie. Beli Mmastnr (Baranja) sprejema ponudbe za dobavo 500 zabojev za raznošiljanje sarovega m-i«ia. (N065: >7< 190 _ 200; »8* 122 50 - 127.50. -Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatski 80 — 85. + Rndimpcštanskn terminska borza (30. t. m.) Tendenca pri;azna: promet omejen. Pšenica: za marc 12.81 — 12.83. za mai H59 do 13.60: rž: za marc 14 70 — 14.75; koruza: za maa 14.76 — 14 78. ŽIVINA =- Mariborski Jivinski sejem. Na sejem za govejo živino 26 t. m. so prignali skupno 395 glav. in sicer 9 b kov. 107 volov. 266 krav in 6 telet Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive teže 4—5 D:n. poldebeli 2.50 do 3.75. plemenski 4 - 4.50. biki 3 - 3.75, debele krave 3-4. plemenske krave 2.ri0 do 2.75. krave za klobase 1.25 - 1.50. molzne 2 25 _ 3.25. breje krave 2 25 _ mlada živ:na 2.50 - 4 25 in teleta 4.50 do 6.50 Din. Kupčija ie bila srednia in je bilo •pianih skupno 240 glav M^sne cen«; vn. lovsko prvovrstno 10 - 12 Din. drugovrstno P — 8. meso bikov, krav in telic 4 _ 6, prvovrstna ieletina 12 - 14 drugovrstna 8 do 10 in «v niina 8—14 Din za kg. - Sv»ni«ki «eiem v Mariboru Na maniK»r-c.ki svinlski s«iem 29 t m so pripelialj 105 •■vini Kimčiia na «e'mn |e b'1a slaha :n 'e hilo prodanih vsega 60 komadov One nn»-iičem so se od zadnjega sejma nekoliko okrepile. Povprečne cene so Kile. mladi nrašifi 7—9 teHoov stari 60-90 D;n. 3—4 # mesece stnri 150 — 250 Din. 5_7 mesem* 350 - 400 Din in ono leto stari 800 - 1400 Din. Prodniali so 1 kg žive *e?.e po 650 do 7, mrtve teže pa po 8 — 9.50 Din. Kraljestvo mode F332 Moda v gospodinjstvu Ravno najboljše gospodinje polagajo mnogo na to. da bi bile v gospodinjstvu čedno m okusno oblečene. Časi. ko je bilo delo v kuhinji identično z neko gotovo zunanjo malomarnostjo, so minuli. Pa saj je rudi zaradi tehničnega izboljšanja na tern polju takšno delo mnogo lažje in manj Zamudno kakor nekdaj. Gospodinja torej lahko misli na to. kako bi tudi svoji zunanjosti posvetila več pozornosti. Obleke za v kuhinjo moraio seveda biti gilno en-ostavn« in iz materiala, ki ga lahko čistumo. Vendar se pa pri kuhinjskem delu tudi ob največji pažnj.i ne moremo izogniti raznim madežem, zato moramo tudi še tako enostavno obleko zaščititi s širokim gospodinjskim predpasnikom. Predpasnik ra gospodinjstvo naj bo enostaven in praktičen, toda s tem še ni rečem). da bi moral slediti brad.icijonelnemu. dolgočasnemu kroju. Vsaka gospodinja bo z veseljem pozdravila nove obl.ke, ka se ravna'o po liniiah nove mode. Novi predpasniki so tako ukrojeni, da jih moremo odpeti po vsej dolžina, kar je zelo važno pn čiščenju. Ker nu treba, da b se prekrila vsa delavna obleka, so novi predpasniki ob čajno le napol dolgi. Prcd-p-asni ki rudi n« smejo bitu preveč oh U pivu ker bi s tem izgubila gospodinja občutek sigurnosti, ki ga ima pri dobro prilegajoči se'obleki. Zaradi tega ne smemo pogrešati ca dobrem predpasniku nikdar prkatične-£a pasu. Žepi so vedno koristni in zato ca modernem gospodinjskem predpasniku ne smejo manjkati. Tudi tu je stvarnost predpogoj in one male okrasne predpasnike. ki si jih je nekoč pnevezala gospodinja, tk poudari svojo »delavnost«, vid.mo danes k večjem še pri sobaricah. Nekaj novosti pa vidimo na naši skupini skic. ki se pričenjajo s praktičnim, spredaj i gumbi zapetim kosom, katerega kombiniramo s pr ljubljeni mri »delavnimi« rokavu na elastiko. Druga skica predstavlja nekoliko zvom- často ukrojen predpasnik s pasom in z ogromnim žepom. Na srednji skici vidimo nenavaden m ljubek komad z zašiljeno pasico m z visokim predprsnikom, ki se obesi okoli vratu. Predzadnja skica kaže popolnoma stvarne. ravne linije. Jako ljubek predpasnik z zavezanim ovratnikom in baltmastimi roka v č ki imamo na zadnji skici. Razen tega ie predpasnik opremi ion z zvončasto vol arno in bo najlepše pristojal mladoporočenkam, sigurno pa bo vpl val na soproge mačnejše, kakor njih kuharska umetnost... dobite pri tapetniku RUDOLF SEVER MARIJIN TRG STE V. 2. Negovanje lepote na medicinsko - kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se za to uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Feller-jeva Elsa-pomada za zaščito kože ln Fel-lerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez dalj-njih stroškov pn lekarnarju Eugen V. Fel-ler. Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. Moderni stoli imajo stvarno, ravno in nekoliko neudobno obliko. Vendar vsaka praktična gospodinja to njihovo pgoreško prav lahko omili, če naši je v velikosti naslona in sedala blazine iz moderno vzorčastega blaga, ki jih pritrdi na stol z diskretno barvnimi vrvicami. Ta naprava iima tudi prednost, da pri čiščenju blazine 'ah ko od vežemo in jo poljubno zamenjamo z drugo. Večerno perilo ki pride v puštev za večerne obleke, je seveda mnogo bogatej*« izdelano kakor komadi za vsak dan. Tu se najlepše uveljavijo razne čipkaste mkrustacije ker so najbolj elegantne. Gornji del večerne kom- Robert Louis Stevenson: Nevihta Stopil sem v noč. Veter je §2 vedno ječad v dalji, čeprav nri bilo čutiti v okolici Sha\vovega niti sapice. Tema '-e bi'la črna. da nikoli tega im kar vesel sem biil. da sem mogel tipati ob zidu, dokler nisem prišel do stolpa na skrajnem koncu nedograjenega krila. Vtaknili sem ključ v ključavnico in ga pravkaT obrnil, ko je mahoma, brez na mati ».šega vetra ali groma, vse ri.^bo zažarelo v diviern ognju in spet potemmelo. Očn sem si moral zakriti, da sem se soet privadil teme: in res som bil naip-oil slep, ; ko sem vstopiti v stolp. Znotrai je bila tafca tema. da se je ! zdelo, da človek v mej dihati ne more; a iztegnil sem roko in nogo in takoj u tipal s prvo zid z drugo pa spodnjo stcrmico. Po dotiku sodeč je bil zid iz gladko obsekanega kamna: tudi stopnica. čen-rav nekam ozke in strme, so bile gladko zidarsko delo in enakomerne in trdne pod nogo. Pomneč stričevo besedo zastran ograie. sem stoipa' tik ob zidu stolpa in v črni temri z utripajočim srcem tipal navzgor. Shavvski grad ie bil brez podstrešij obilno pet nadstropij visok Nu. >n ko sem se tako vzpenjal kvišku. se mi k? zazdelo, da postajajo stopnice zračnejše binacije sesitoji navadno iz čipkastega materiala, ker nadomestuje oprsnik Kombinacija je globoko izrezana in precej dolga. Dobro je, če v barvi odgovarja večerna obleki. Zdravniška posvetovalnica A. 5. Ljubljana. Vaše skrbi glede Vaše varovanke so nepotrebne, ker bi znaki morebitnega zastrupljanja morah nastopiti taKoj po zavžitju imenovanih rož. Poznejše posledice so pa sploh popolnoma lz k.lj učene! Neredno mesečno peri.o je v teh letih sicer običajno ter izvira iz male slabokrvnosti, kar pa z leta ob dobri hran-, vedno mine. — Be R., Šmartno Predvsem Vam pr.poročam, da greste v ljubljansko bolnico na rim genološki oddelek. nato pa v ambulatorij internega oddelka, k dir. Liudcvntu Mcrčunu. To naredite samo zato, da se docela prepričate o vzroku bolečine, das>i smatramo, da je stvar zgolj živčnega značaja. — F. Ž. Ko roška Bela Ozdruvljivost Vase bolezni zavisi od tega. v katerem štadtju se nahaja. To pa edino lahko ugotovi spec jalist. Svetujemo Vam, dokler na prepozno, da se o prvi priliki obrnete nanj. — Mora, Maribor. M-ena na očeh se najbolje odpravi z operacijo. Glede Vašega drugega vprašanja pa tole: Izvenspolno okužen je s sifilisom je sicer možno ali tako redek pojav, da je tudi pri Vašem poklicu izključeno. Po prbližno treh tednih se napravi na mestu, kjer se je zdrava koža dotaknila bolne, to j« tam, kjer je vstopila kal — trd tur. Pred okuženjem Vas obvaruje skrajna čistoča bolezn-i pa Vas re&i zdravnik. Fr. Z. Maribor. Vašega fantka nesi-te v Dečji d.spanzer v svrho natančnega pregleda. Opisan«, znaki imajo lahko različne vzroke. — O. C. L Ljubljana Bolezen se da vsekakor izboljšati, bohvjk pa mora predvsem opustiti svoje dosedanje navad«. Poskusite ga pregovor ti. da gre v bolnico. S tem, da mu predočite opas-nost položaja, ga mogoče vendar pripra.-vite do tega. — Naročnik »Jutra«, Zagorje. lzuin, glede katerega želite pojavniJ. je sicer v prino pu pokazati lep uspeh, a so še gotovi malenkostni nedostatki, zaradi katerih se stvar v praks še ni mogla uveljaviti- Povprašajte čez par mesecev na očesnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani. Alkohol. Sredstva zoper to zlo ni pomaga pa edino le močna volja. Rad kalno prenehati ne bi priporočali, odvada naj se vrši polagoma. Ako vam dopuščajo sredstva, ga napotite v tozadevno posvetovalnico v Zagrebu na kliniko v Draško-vričevi ulici. — I. K. Ljubljana. Kar se tiče Vaše bojazni glede sladkorne bolezni, bi bila potrebna preiskava urima. Neredno mesečno parilo pa je lahko začetek klimakterija. ki nastopi v naših krajih med 41). in 50. letom. Proti zaprtju Vam svetujemo kakšen odvajalni čaj in primerno dijeto (sadje, kislo vodo...). Bikcem je lahko v zvezi s kakšno notranjo boleznijo in zato Vam pripočoramo, da se potrudite k bližnjemu specialistu. Proti za-sluzenju g (!a vzemite mentolov« pastile (Oorifvn bonboni). — M. K. Ljubljana, Bežigrad. Napenjanju odpomorete predvsem, če se držite primerni« dijete. Ogibajte se f.šžola, graha, leče m drugih lu-skinast.ih jedil. Nadalje Vam svetujemo zavživanje jedi. prirejenih s kvasom (posebno kruh. krofi itd ). Skrbite tudn za redno odvajanje. Ce Vam Se to ne pomaga. poidite k zdravniku, ki bo, če bo smatral za primerno, Vam predpisal sredstva, ki re«orb rajo v črevesju nastal« pline. Na nogah pa poskusit« masa/o mi tople kopeli. — M. T .Teharje pri Celju. ALI STE NERVOZNI? ALI NE ČUTITE, DA-LI STE ZADOSTI MLADI? Uporabljajte 1 Ia ' A A 1 1 i »XV ■ s 3 in po 4 tednih boste mi hvaležni Pelithe, nova metoda fizikalne terapije odpravi prerano staranje na znanstveno preizkusen način s tem, da poživlja delovanje endokrinih žlez. Trajna mladost je v vaših rokah. Brez operacije! Trajen uspeh! Zahtevajte brezplačno literaturo od zastopstva društva Pelithe, Beograd, Cika Ljubina VIL 104 Ako st« zdravniško ugotovili, da so Vaše pljuča zdrava, potem so vaše težave živčnega izvora. Priporočamo Vam spremembo zraka. Zaradi Vašega zaprtja in drugih navedenih pojavov Vas opozarjam na današnji odgovor pod šifro M. K. L ub-Ijana. — A B. M. Po vašem op su sklepa mo. da imate kilo, ki se pa lahko odstrani z operacijo ali pa z nošnjo kilnega pasu. To na i odloči Vaš zdravnik, ki Vam bo tudi lahko po točnem pregledu povedal. ali je kila ali ne. — M A. Ljubljana. Z ozirom nato. da ste !meli revmatizem se da sklepati, da imate srčno napako, ki se da po zdravniški preskavi ugotoviti. Mirujte čim več morete. Razen tega Vam svetujemo kopeljii na Dobrni, ki bodo tudi mogoče pripomogle k temu, da se izpolni vaša želja po otroku. Moža pustile preiskati po srvec jalistu. ker ni izključeno, da ima pljučno bolezen. Izvleček iz programov Nedelja, 31. januarja LJUBLJANA 8: živinoreja. — 9: Espe-rantsko predavanje. — 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Umetnost in znanost pri Ligi narodov. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, plošče. — 15: Lavti*arjeva spevoigra »Darinka«. — 17: Magistrov šramel kvartet. — 20: Koncert godbe 40. p. p. »Triglavskog«. — 21: Rezultati poskusov dr. Vebra. — 22.15: Napoved časa in poročila. — 22.30: Plesna glasba na ploščah. Ponedeljek, 1. februarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Lakota. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Samospevi ge. Gertrude Schieck-Konig lz Tržiča. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Koncert orkestra. — 21: Veseloigra. — 21.30: Pevski koncert. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. -- 22.45: Jazz. t- ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Klavirski koncert. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Pesmi. — 19.55: Godba na pihala. — 21: Prenos iz Brna. — 22.20: Plošče. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Revija plošče. — 21: Koncert Schubertove glasbe. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Opera »Ljubavna pijača«. — 22.40: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Italijanska glasba. — 20: Spomini starega gramofona. — 21: Mešan dunajski program. — BERLIN 19.10: Plesi dveh stoletij. — 21: Operni večer. — 22.40: Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.15: Lahka glasba. — 20: Španski program. — 21.10: Komorna glasba orkestra na pihala. — MtJHLACKER 17.05: Pesmi. — 20.20: Poljuden koncertni večer. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert cerkvene glasbe. — 19.30: Koncert opernega orkestra. — 21.45: Lahka glasba. — RIM 17.30: Prenos koncerta z glasbene akademije. — 20: Plesna glasba. — 21: Orkestralen tn pevski koncert. 22: Veseloigra. Torek, 2. februarja LJUBLJANA 9 30: Prenos cerkv. glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Izseljevanje Belokranjcev. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila in plošče. — 15: Dolenjski šaljivec po štempiharjevih. — 15.30: Dekliška ura. — 16: Slovenske narodne s salonskim kvintetom. — 17: Mell: Igra z apostoli. — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Koncert radlo-orke-stra. — 16: Plošče. — 17: Narodna glasba. 17: Lahka glasba. — 20: Slovenske n&rod-1 ne. _ 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.?0: ' Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZA-; GREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba ! orkestra. — 20.30: Prenos opere iz gleda- in za spoznanje svetlejše: ugibaj sem, kaj bi utegncilo biti vzroik te iizpremeim-be. ko je nov blisk posvetil v temo in ugasnil. Ce nisem zakričal, mi je ubrani samo strah, ki me je stlisnil za grlo; im če nisem padel, je bilo to bolj zasluga nebeške milosti kakor mo-je lastne moči. Ne le. da }e blisk z vseh strani posvetil skozi lukrne v zidu. tatko da se mi je zdelo, da plezam kvišku po golem ogrodju, ampak prav ta trenutna svetloba mri je tudi pokazala, da so bile stopnice neenako široke in da je stala ena izmed molih nog v trVem trenutku kotnai dva palca od preoada. »Tak to so trste imenitne stopnice!« sem pomisilil. In ob tei misli mi je buhrefi v srce nekakšen srdit pogum. Stric me je poslal semkaj potovo zaifo. da bi prestal veliko nevarnost in morda celo poginil. Zaklel sem se. da razbistrim ta »morda«, pa naj si moram zlomiti vrat; spusti,! sem se na vse štiri in počasi, po polževo, o^ioaje vsak oal^c p^ed seboi in prjirku^aje trdnost slehernega kamna, nadaljeval svori pot na v/gor Po bhsku se mi je zdela tema dvakrat tatko črna in to ni b"o vse. zakaii zda.j mi je v/m^mrrialo LŠesa in begalo pv met neznansko plahu*anie netonirijv v zgrrniem delu stolpa- in ko so grde žival' letale mzdol v mi je nekatera zapodila v obraz ali telo. Stolp to bi bil morail že prsi povedati, je bil na štiri vogale; in v vsakem ko'u je bil namesm stopnice velik kamen drugačne oblike, ki je spajal obe stolbi. Nu. in ko sem prišel tiik do snega teh oviinkov in tiipal naprej kakor povsod. mi je zdrknila rcika če« rob. za katerim ni našla drugega ko z^vak^o praznoto. Stopnice niso vodile više: poslati človeka, ki iih ni poznal, v t umi tod gor, je bilo toliko kakor pognati ga v gotovo smrt: in dasi se mi zaradi bliskavice in moje lastne opreznosti ra bilo česa bati. me je že ob misli na nevarnost, v kateri sem bi.l. im na s tras 10 višino, s katera b' bil utegnil pasti, po vsem telesu obli'1 mrzel znoj im vsi udije so mi omahni'i. A zdaj sem vsa« vedel, kar sem hotel vedeti. Obrnil sem se m z divjo jezo v srcu splezal ni-zdol. Ko sem bil na pol poti. je mahoma prihrumel buh v?tra. stresel stolp in spet zamrl: deževati je začelo: preden sem prilezel do tal. je lilo kakor iz vedra Pomolil sem glavo v nevihto m se ozrl proti kuhinji. Vrata, ki sem ri'h bil odhaiaje zaipr! za seboj, so biila zdaii odprta in i so spuščala nekai svetlobe pred »nag: zdelo se mi je. da vidim na dežju negibno postavo, oodobno možu. ki stoji zumai in prisluškuje In zdaj je raztreal temo žareč blisk ter mi razločno pokazal strica, prav ondii kjer s2 mi je zdelo. da stotii: tik nato je mogočno treščilo in zagrmelo. Ali je stric imel ta grom za ropot mer lišča. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.05: Jazz-band. — 20.05: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 17.35: Mladinski koncert. — 20.05: Sever-nomoravski večer. — 22.55: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen Koncert. — 20.15: Koncert orkestra. — 22.10: Klavirske skladbe. — 23: Godba za oies. — DUN A«. 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 15.20: Pevski in violinski koncert. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.35: Koncert dunajskih filharmonikov. — 21.35: Godba za ples. — BERLIN 20.30: Orkestralen koncert Mozartove glasbe. — 21.10: Sluhoigra. — K0NIG3BERG 16.15: Lahka godb? orkestra. — 19.30: Koncert opernega orkestra. — 21: Koncert godbe na pihala. — MUHLACKER 17.05: Orkestralen koncert iz Frankfurta. — 20.05: Simfoničen koncert. — 21.30: Groteske. — 22.L>0: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16.20: Orkestralen koncert. — 18: Lahka glasba. — 19.25: Bachove in Handlove skladbe. 20: Operetni večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Pevski koncert. — 17.45: Lahka glasba. — 20: Godba za ples. — 21: Poljuden koncertni večer. Križaljka „Sveča" Besede pomenijo: Navpično: 1. reka v Rusiji; 2. reka na Poljskem; 3. Napoleonov general; 4. pran« nik Jezusovega darovanja; 5. veznik; d. reka v Rusiji; 7. reka v Dravski banovini z znamenitim slapom; 8. vas na Rakit-niški planoti; 11. duh; 14. ozvezdje; 18. star rimski novec; 17. predlog; 21. reka v Rumuuiji; 22. del voza; 25. črtevniki jega padca, aH je morda slišal v njem božtfi glas, ki mu je očka! umor, to t-aj bralec presodi. ToBko je vsaj gotovo, da ga je popadel brezumen strah; zdir-jal >e noter in v naglici pozabil zapreti vrata za seboj. Kar moči tiho sem kre-nii za nJim, prišel v kuhinjo, ne da bi me bil slišal, ter obstaJ in ga jed opazovati. Med tem ii bil utegnil odpreti omaro v kotu m vzeti iz nje veliko opletenko žganja; zdatj je sedel za rmizo. s hrbtom obrnjen profii meni. Vsak trenutek se ii stresel v' smrtni grozi, glasno zaječal. ponesel steklenico k ustom in zlil vase obilen požirek sirovega špirita. Približal sem se. stopil tik za stričev sedež m mahoma sspustil obe roke h njegova ramena... »A!« sem zakričal. Stricu se je tzviJ utrgam vzklik, kakor da bi oven zabbjal- vrgel je oke kvišku m telebnil na tla kakor mrtev. (Pričujoči prizor je iztrgan iz romana •Ugrabljen«, ki ga je pravkar izdala v prevodu Vladimirja Levstika založba Tiskovne zadruge v Ljubljani. kot prvo knjigo iz letošnje zbirke »Mojstri in sodobniki«. Delo. ki je pisano vseskozi s takšno preprčevalnostjo. bo ena najpomembnejših knjižnih pridobitev tekočega leta in uteirne postati naše najpri-vlačneišc ljudsko Stivo. Naročila fn prospekti v knjigarni TZ, Ljubljana, Šelen-burgova 3.) 26. star Slovan. Vodoravno; 4. mesto T Albaniji; 9. mesto v Albaniji; 10. vse (hrvatsko); 12. veznik; 13. popravljalnica za ladje; 15. reka v naši neodrešeni domovini; 17. letovišče v Hrvatskem Primor-ju; 18. reka v Avstriji; 19. pošast (hrvatsko, turška beseda); 20. osebni zaimek; 21. kratica; 23. reka v Avstriji; 24. prebivalec Celja; 27. radio potrebščina. Rešitev križaljke „MuslimaiikaM Vodoravno: 2 em, 5 program, 7 Alah, 8 rak, 10 ra, 11 Alma, 12 ep, 13 nem, 15 fes, 18 Memfis, 22 en, 24 dein 25 in, 25 bos, 28 čs, 29 oda, 30 Oslo, 32 očak, 33 An-cora, 34 mana, 36 Aleš, 39 Ida, 40 as, 42 ata, 43 na, 44 Iran, 46 om, 47 ob, 48 vol, 50 dan, 52 ta, 53 em, 55 rima, 57 dr., 58 ton, 60 la, 61 ta, 62 šar, 64 tn, 65 Irtiš, 66 jež. Navpično: 1 Hera, 3 Mohamed, 4 Pa- rafin, 5 plan, 6 ma, 7 dr., 9 kes, 14 em, 16 es, 17 nebo, 19 meč, 20 fis, 21 enak, 23 nos, 25 Ida, 27 slana, 29 očala, 31 ona, 32 ona, 34 minaret, 35 Ada, 37 eto, 38 Sammar, 40 ar, 41 sav. 44 Ibar, 45 nota, 47 od, 49 la, 51 Nil. 54 mošeja, 56 ma, 57 da, 59 na, 61 tuš, 63 riž, 64 tip. Stare konserve Leta 1897. je prejel švedski inženjer An« dree od neke nemške tvornice mesnih konzerv pošiljatev, ki jo je namenil za svojo zalogo na otoku pri Svaibardu. 1898, ko se je ekspedicija nesrečno končala, so te konzerve dvignili in jih zaradi preiskave oddali kapitanu Badeju. ki je vodil rešilno ekspedicijo. Poslali so jih v južnozapadno Afriko in Avstralijo in konec prošlega leta so dosipele v Nemčijo, kjer 30 jih dobili strokovnjaki in jih preiskali. Po 33 letih so odprli kovinske škatle ter jih preiskali bakteriološko in kemično. Sicer pa Andrčejeve konzerve niso naj-starše na svetu. Polarni raziskovalec Ras-mussen je 1917 našel mesne konzerve iz leta 1875.. torej so bile 42 let stare. Tudi te so bile dobro ohranjene in užitne. Češkoslovaški tobak Praški listi poročajo, da se je Češkoslovaški posrečilo pridelovati doma vsaj naj-primitivnejše vrste tobaka, ki sb ga morali doslej uvažati iz inozemstva. Zdaj uspevajo tobačne rastline, ki dajejo tobak za žvečenje in njuhanie. pa tudi nekatere vrste tobaki za kajenje Pridelek teh vrst bi mora: znašata letno 12 000 kg da bi kril celokupno potrebo potrošnje, zaenkrat pa se pridela samo 40 % tobaka doma, osta-ttek je treba uvoziti iz tujin«. Spremenljivi Pariz Vtisi lz modernega Babilona po 25letni odsotnosti La Garenne, 26. januarja. V vsakem izmed mest in mestec na obodu Velike metropole se z mirno dušo Steješ za Parižana. Po enkrat in po dvakrat na dan se vzdigne s teboj vred na stotisoče Hudi; nekaj minut vožnje z električnimi vlaki, ki neprestano švigajo v obe smeri, pa je vse to v osredju Pariza. In kakor je pnhru-mel človeški val, tako se zvečer spet raz-teče z neštetih malih postaj, teh zatvor-nic, ki uravnavajo priliv krvi v mogočno erce Evrope. Pariz nima več dovolj prostora za vse to ljudstvo. Prvi dojem, ko takole čez pet in dvajset let napraviš spet tri korake po njegovem asfaltu, je dojem gneče in naglice. Ulice so prepolne; še hiše se ti zde, kakor da se hočejo razleteti od naraslega življenja. In množice vrvijo tako neučakano po širokih pločnikih, preko cest, avtomobilom mimo razbeljenih oči, kakor da bi jim bil še dir minljivosti prepočasen in bi šlo za stavo kdo ve kam v neznano, prav te dni še posebno zastrto bodočnost... Brez prestanka raste Pariz. Pred petindvajsetimi leti je bila tik tam za Mont-martrom obrobna pustinja, Montmartre sam pa pribežališče umetnikov in drugih problematičnih bitij, ki jim je bilo v urejenem središču mesta pretesno ali predrago živeti. Podobno je bilo z Latinsko četrtjo. Med tem se je polastila Montmartra zaba-viška industrija; njegova romantika pro-stituirana za dolarje in druge dobre valute, je zdavnaj umrla žalostne smrti; zdaj je tudi tujski promet že v razsulu — in preko vse te lepe in nelepe minulosti se širi in raste stvarni, delavni, poslovni Pariz. Po isto razočaranje greš, kako ne bi, na lev brff Sekvane. Kakor da bi romal čez mnog t lei po stezah prve ljubezni: trava jih je zarasla, lipica je posekana, klopica se je sesedla... Boul' Mich' je postal bul-var kakor vsi drugi. Dijakom je videti, da nimajo za slikovito brezdelje ne denarja ne časa; v »latinski deželi« se je naselila stiska ln mnogi morajo trdo delati, da se ohranijo na površju. »Monomi« se umikajo političnim bojem po zgledu manj slavnih dežel, in deklicam, ki so nekdaj tolažile ukaželj-no mladino v pustinjah preširokih ležišč — vsem tem p'tites femmes, poupoules in kakor so jih kedaj imenovali, zmanjkuje kli-•jentele. živeti ob ljubezni postaja težko. Ob umetnosti takisto. Le-ta sicer baje še hrani stare recepte in živi časih kakor ptički pod nebom, a tudi le — faute de mieux. Da, skoraj vse podlage naših starih pariških spominov so se zrušile v povodnji veli Ki h izprememb. Sledovi ravnih in krivih potov*v letih 1S0G-7 so zasuti... Ulico Monsieur le Prince je sicer še spoznati in »Hotel de l'Univers« še stoji, a kozlobradi Gmdm ne gleda več izpred vrat in nič več s svojim marseljskim izgovorom ne pozdravlja messieurjev Praitenarda, Berceja, Dernovseca, Levticqua. Gotovo je zdavnaj umrl, če ne živi z obilno polovico vred kje zunaj ob renti. Izmed nas, ki sta nas negovala kakor punčice v svojih očeh, spita :že dva pod rušo: Joža Berce, Drnovšek. In našega znanca, Italijana Finzia (v Parizu se pismo prepirali) so menda Avstrijci obesiti meu vojno. Tudi znameniti »Soufflet« je osta' tempel konservativne resnobe. Go-Bpod za mizo v kotu ni več stari baron Lahisse, ki je tako ljubeznivo kramljal in si toli neutrudno stiskal prišč na tilniku, je pa takisto star atične ta nas pretvorilo v *na-lodušne slabiče, da hodimo lahkomiselno svojo pot brez obrambe in sprejemamo vse udarce ta posled!ce te krize brezbrižno, naivno '»n z vsemi znaki pomanjkljive odpornosti. Zavest lastne sile ta moči, čilo-st,- im zdravja, s tem pa tndi energije ta krepke odpornosti, nam mora sistematlč-no ustvariti novo ministrstvo za telesno ■^isojo' Tf-h potrebujemo tudi za uspe S10 tvorbo proti tuberkuloz'., tej za vratni mo-r. kl ta najstrašnejši umlčevalkž našega ljudskega zdravja". Zavratna morilka Da je jetika naše največje narodno-g-> »podarsko zio, naj pričajo sledeče številke. V Jugoslaviji umrje približno 3% oseb ■ra jetiko, to je pri 13 milijonih prebivalcev približno 40.000 j etičnih mrliče v na Jeto. Temu številu odgovarja 160.000 od-rvrt',h jetičnikov. ako se po Blummelu, Pohlmannu, Jotteni. iitd. računa življenjska dotba odprtega jetičnlka na 4 leta Po Prochaski pa znaša njih število celo 200.000, ker množi on število za jetiko umrlih s pet. Po Kayserlingu celo 320 000, ker množi ta število jetičniih mrličev z S. kar naj odgovarja življenjski dobi jetični-ka od odmrtja jetike do njeeove smrt-!. Od teh približno 240.000 odprt"'h jetičnikov je po Zielu najmanj 4/« do s's nevarnih za okolico, ker trosijo trajno milijarde nevarnih kali okoli sebe, deloma iz labko miselnosti a Hi z nevednosti ali eelo ia po-rednosti, deloma radi pomanjkanja primernih pljuvalnikov, razkužil itd. Število vseh za jetilko aktivno bolnih znaša po izkustvih, dobljenih v Framimg-hamu, Mass., v Severni Ameriki, devetkrat več kot število za Jetiko umrlih, torej v našem primeru 360.000 oseb, število z aktivno jetiko -pa 480.000. t j. 12-krat več k >t število jet/rčnih mrličev. Žrtve jetike Za tuberkulozo v niš! državi roorato) ♦orej računati40.000 jetičnih mrličev n« uušvoešrvs h r a koliuVea ičn1 dsondt š.če teto, približno 240.000 odprtih, za okolico šjzredmo opasni.h jetičnikov, 360.000 za aktivno jetiko in 480.000 za očitno jetiko, pa in aktivno bolnih. Poslednje osebe ž,-Ta Y stalni nevarnosti, da jim preide in a. <-tirna. v njih ž-deča jetika v aktivno, napredujočo in razjedajoč« ob.fc.ko, ako jim padejo odporna sile iiz te?a ali onega vzroka, n. pr z>vx» prehlada, alkoholiziiraoja, elabe prebrane, nezadostnih socialnih, higienskih razmer i+d. Povprečni prekuž ti indeks za jotiko je za na£e razmere še nepoznan. V kulturnih drfnvnh znaša j00%, to se pravi, da je s tuberkulozno klico ') V delokrog novega ministrstva snaida torej telovadba in šport, s tem pa tudi ->re:>otrebna ureditev javnih igriSč, zlasti otroških. Kako daieč so naša mesta, ki so drugače posvetila vse svoje sile rešitvi socialni, h, stanovanjskih vprašanj itd., zaostala ravno v tem pogledu, nam predo-čujejo vsakdanje pritožbe in .prošnje občinstva. Pred kratkim smo čuli v tem pogledu v nebo vpijoč glas občinstva iz na-šp prestolfc-e. Men! so v tem ozd.ru mane predvsem nedostatne razmere v Mariboru, ki se bržčas v ničemer ne razlikujejo od riamflr drusrod. Zato bo treba v Mariboru vsekakor oživotvoriti otrošika igrišča v n-ieljskem uredim estiu. železniški! kolonij; i ti v koroškem predmestju V velikem mestnem parku pa bo nurtno potrebno, da se preuredil v otroško igrišče veliki travnik v novpm parku, v podaljšku Gosposke ulice Seveda nafti malčki rabijo na takih isrrrščnh poleg sol n ca, zraka ta vode Izdat množine mivke, gugalmlce, pret.ezatai-ce. obsežnejšo igralno kotanjo z vodo ta za letanje ne le ravno ploskev, marveč tudi majhen vzvišek — »hribček«. Tako krasno umirt.no urejeno otrošiko Igrišče mi je razkaza,'a v Rigi g-oena Klaustfnova, znana prvoboriteljica proti tuberkulozi v Lat-vt okuženo vse preblvatefcvo. Prt aaa j« rre- kužnii indeks morda (?) za malenkotrt n.žji. kot droigod. ker so življenjski pogoji lažja in so človeške naselbine med seboj fcoij oddaljene, kakor v gosteje naseljenih državah. Z- drugimi besedam, rečeno je večuS del prebirvalstva Jugoslavije z jetiko sicer okužen, vendar pa oboli za očitno jetiko le vsak 10. prebivalec. Pljučna tuberkuloza Izmed veeh oblik jetike pripada največji pomen z narodno gospodarskega ta narodno higienskega vidika pljučni jeftiiKi, katere število znaša približno •/« vseh za jetiko umrlih. Med pljučnim! jetičnikl pa je 30 do 40% tako zvan.ih prikritih lz-ločevalcev jetičnih kali, ki predstavljajo za ožjo in širšo akolioo najhujšo nevarnost. Kajti ona predvsem trosijo in razsi-pavajo jetiične kaM okoli sebe, ker se nemoteno «n neovirano gibljetjo v čiloveškl družbi, ki »e v svodi brezbrižnosti ne zaveda preteče jd nevarnosti. Število delazmožmih odprtih jetlčnikor moramo ceniti na približno 75%, v čemer je obseženo tudi število prislužnlh žen. To število prevzemam po statistiki nem-ke države, bi je zase dognala, da znaša število oseb nad 14. letom 44 milijonov ta število pristažnih 27 milijonov. Zanimivo je, da jemlje tudi Cornet neglede na to statistiko prt svojem študiju lstotaiko 75% pristažnih jetičnikov za podlago. Za našo državo so mi zadevne številke neznane ta je nujno potrebno, ako jih gploh še nimamo, da nam jih sestavi Centralni statistični urad, fci nam Je v raznih ozirih ta v raznih panogah nudi3 že iprav dragocene vipoglede v raizmere našega javnega življenja. Ako vzamemo torej, da znaša tndi pr! nas število pristažnih ta delazmožnih odprtih jetiičnifkov 75%, ee pravi to, da je med njimi 210.000 takih, ki še lahko preživljajo sebe to svojce. Gmotna škoda Nadalje nas praktična izkustva ude, da izgubi vsak odprt jetričnik tefcom svodega bolovanjja najmanj za dobo 1 lota pristaž-no zmožnost. Zaslužek delavca pa znaša, računšii približno osemurno delo na dan, pri 300 delovnih dneh v letu in pri povprečni plači 3.5 Din na uro — števši kvalificirano, priučeno in nekvalificirano delavstvo — na leto 8.400 Din. Od te vsote Izgubi jetičnlk tekom bolezni četrti do osmi del — kakor štejemo njegovo življenjsko dobo _ t j. Din 1800 do 900. Ker pa znaša Število odprtih, pristažnih Jetilč-ni-kov 210.000, doeeza izguba njihovega zaslužka na leto ob odbitku po Din 1800 na osebo 370 milijonov dinarjev, odnosno ob odbitku Dta 900 na osebo letno približno 190 milijonov dinarflev. Nadalje potrebuje 240.000 odprt Si J«tW-nrikov ta tudi 360.000 ta afktivno jetiko ho-lehajočth jetičnikov za zdravnika, zdravila, zdravstvene zavode Itd. na leto približno Din 1500. V mirnem času »e je računalo za Nemčijo 300 zatih mark; Weiss je za Prago vzel kot osnovo (po letu 1921) 3600 Kč na leto. Po našem račun« potrošijo torej te osebe v zdravstvene namene na leto najmanj 1 milijardo ddnarderv. Pa tudi pit onih 360.000 aktivno bolnih je po Weissu treba računati, da izgube približno 1 leto na zaslužku, kar odgovar-je pri letnem zaslužku Din 8400 sveti 336 milijonov dinarjev. Dalje moramo upoštevati še pogrefbne stroške na zgoraj navedenih 40.000 jetič-nilkov, M znašajo v celoti povprečno računano s približno 400 Din, to je 16 milijonov dinarjev na leto. Slednjič pa je treba upoštevati še izdatke socriaino zavarovalnih zavodov za jetičnike ta njihove svojce, vzdrževanje raznilh tuberkuloznih ustanov, kakor zdravilišč, dispenzarjev, preventoršjev, ferialnih kolonij itd., dalije amortizacijsko kvoto za že obstoječe ustanove al! take, k1 se bodo šele ustanovile, ta končno še podpore samoupravnih teles (banovin, občin itd.) ta kanitatiivno humanitarnih društev jetičutfkonn in njihovim svojcem. Dve milijardi Din Te skupne tedaitke cenim približno na četrt milijarde ddnarjeiv na leto. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sam je potroši,! leta 1926 za oskrbo 15.017 jertlčnih članov od celotnega števila 476.610 zavarovanih delavcev niič manj kakor 35 milijonov dinarjev, '^eta 1931 pa je ta izda/teik narasted ie aa 46 milijonov dinarjev. Kajti število zavarovanih jetičnikov raste ne le s prirastkom zavarovancev, marveč tudii z načinom njihove preskrbe, kakor tudi b pogoji, ki pospešujejo razširjenost jetiike ln postajajo po dananjem izkustvu od dne do dne številnejši. Iz navedenih številk, te! so viete apro-ks.,mativno, ki pa odgovarjajo približno dejstvom, znaša efektivna škoda, ki jo utrpi Jugoslavija po tuberkulozi leto za letom, približno 2 milijardi dinarjev Neposredne izgube Seveda imajo vse te ta enake številke napako, da so bržčas prenizke, ker so že osnovne postavke prenizke, še večja pa je celotna po jetiiki povzročena škoda, ako upoštevamo neposredne iz-gube, k! jih povzroča. Kajti jetika kosi predvsem v mladeniških in zgodnjih odrastlih letih, ko jil človek neusmiljeno zapada, Ln to ravno t dobi, ko bi moral zavzeti v človeški družbi mesto, ki mu gre po Vzobraabi in njegovih osebni/h lastnostih. Gumprecht uvažuje pri izračunavanju po jetiki povzročene škode tudd te vrednote. Po njem znači vsak smrtni primer ▼ približni starosti 20 let škodo večkrat 8000 dinarjev, pri čemer znači ta veota povprečni zaslužek našega delavca na leto. število teh oeeto pni 40.000 mrličev r Jugoslaviji znaš«, približno %, t. j. 10.000 na leto. Na ta način povzročena škoda presega torej večkrat 84 miliioonov dinarjev na leto, t. j. približno pol milijarde dinarjev. Francoski znanstveniiki pa menijo t oa-sprotstvu z Gumprechtom, da znači vsak za jetiko umrli brez izjeme resno materialno škodo za narodno gospodarstvo in računajo za vsakega jetdčmega mrliča najmanj 100.000 frankov izgube, kar odgovarja po trenutnem valutnem stanju 220.800 dinarjev Nedeljkovič meni, da je r naših razmerah ta Skoda manjša ta da dose-za komaj 50.000 dinarjev na osebo. Kajti pri nas se mora upoštevati povprečno nižjo pnislužmo možnost posameznika, ki je koMfkor toliko v »vezi s ku lit urno stopnjo in z višjo možnostjo specialnega šolanja lin specialnega Izobraževanja širših plasti naroda. Potemtakem novzroča 'etika Ju-gOBlarvUi « 40.000 j etičnimi mrMCi na leto najmanj 2 milijardi dinarjev škode. čim stopil človek ▼ starost delazmotao-stl in prislužnosti, predstavlja sa človeško družbo veMk kapVtal, ki se sestavlja fc osnovne vrednosti njegove fiizične osebe in njegovih duhovnih vrednot, t. J. tz množine znanja ki racaaodnoeti, dobljene x odgojo ▼ rodbini, ▼ šoti In v pokKcu, kakor tudi 1« njegovega udedstvovanja v prM splošnostl Pojav delanazmožnoetl ali smrti ob počettou tega obdobja mači za nacionalni gospodarski Hvelj posredno težko Cegubo, ker se izkažejo ladatkl, trud tn delo sa tzotora^ho kot ničevi ta propade za bodočnost produktivno donašajoč kapital. &koda, povzročena narodnemu gospodarstvu po tuberkulozi Je mnogo večja kakor po alkoholizmu ta spolnih boleznih ta Je tudi večja od Škode, povzročene % velfko umrljivostjo otrok. Od prve ftlv^JenJSke dobe do prflbiteno 15. leta starosti črpa otrok aa celotnem AuKiskem kapitala ta znači pasivno post a viko, ki pa se pozneje tekom pridobitne dobe po kritju izdartJkov za njegovo odgojo topremeni v krepko aktivno postavko. V čim zgodnejši starosti umrje otrok tem manjša je Izguba za ljudsko premoženje; tem večja pa je sa celoto ta za po-samno gospodarstvo, v čf»m višji starositd uimnje otrok.. Za naše narodno gospodarstvo pa je gotovo največja fcaguba ako mnrtfe dakKca aH fant v 15 letu, kajti tn ne stoje vzgojevalnim ln odgojevalnlm stroškom prarv nobeni dohodki za kritje nasproti. Nič manj usodma za narodno gospodarstvo je izguba človeškega ufdej-etvovanja ▼ ddhri polne delaizmožnostl, ta sicer do 40 leta starosti. Pri teh osebah pa je upoštevati Se iadaitike za vzdrževanje event. preostalih, tel jim je odvzet vzdrže-vatelj. Z delom teh vzdrževalnih obveznosti so obremenjene tndi občine ta druga Oblaetva v ob Miki izdatkov za odgojo, ki »o tem večji, člen mlajši so preostali otroci. Potemtakem znači smrt pridobitno zmožne osebe tem večjo škodo, čim krajša Je bila doba nje delamožnoshl ta čim mlaj©! so preostali otroci, potrebni javne podpore. Največji so, ako so p,nI tem preostali še očitno okuženi * jetiko ali pa drugače bolehnd. Alkoholizem — manjše zlo Kot rečeno Je škoda povzročena narodnemu gospodarstvu po alkoholizmu, manjša nego po jetiki, ker se pri prvem stopnjuje umrljivost šele s 30 do 35 letom in nastopi torej življenje krajšajoči vpliv razmeroma pozno. Enako se pojavi šele v poznejši ddbd skrajšanje življenja po si-fiMitičnem obolenju. Nasprotno pa so na- * rodnemu gospodarstvu z jetiko povzročene posledice tem strašnejše, ker nastopi uničujoči vpliv te bolezni neprimerno bolo zgodaj in zahteva med 15 ta 30 letom, torej na višku dobe, ki naj bi bila posveče na delavnosti ta pridobitnosti, skoraj ali še več kot polovico vseh žrtev. Razen tega so preostali teh mrličev po večini še zelo mladi in so izdatki zanje zaradi tega izredno veliki. Ta lastnost jetike kot ljudske in kužne bolezni je z naaljonatao ekonomskega vidika največje važnosti ta jo mora imeti vsak nacionalni ekonom pr. študiju narodno gospodarskih razmer stalno pred očmi! Na podlagi zgoraj navedenimi številk znaša teren škoda, povzročena Jugoslavi-viji po jetiki na leto približno 4 milijarde dinarjev.i) Tuberkuloza nalaga na ta način vsakemu jugoslovenskemu državljanu na glavo in na leto približno 300 Dta izrednega, v marsičemu prividnega, vendar pa resničnega davka, čigar večji dol pa država ne dobiva z bog izpada ogromne množine jetičnikov v prislužnJ dobi. Te številke pričajo o ogromni obremenitvi ljudskih dohodkov ne oziraje se na to, da Di se brez te bolezni povprečna življenjska doba človeštva najmanj za par let podaljšala. S temi ogromnimi številkami pa je izražen le neznaten odlomek neskončnega gorja, boli in bede, ki jo povzroča jetika s smrtnostjo in z obolenjem ter hiranjem za njo! Vse navedene številke tako glede smrtnosti za Jetiko, števila odprtih Jetičnikov ia obče okuženih kakor tudi glede materialne škode, povzročene nam po jetiki, se dvignejo za 10 do 20%, ako po Saviču in Nedeljkoviču vzamemo pri izračunavanju Škode 50.000 do 60.000 Jetičnih mrličev na leto kot osnovno podlago. Po Stamparju boluje pri nas 1,200.000 oseb za Jetiko, kar odgovarja približno 10% prebivalstva. Enako visoke številke so tudi moje. Po dr. Bogiču pa Je pri nas oelo vsaki četrti prebivalec z jeblčno kaljo Okužen, pri čemer pa okužen je še ne znači obolenja Zanimivo je, da navaja to številko tudi dr. Hahn za zavarovance osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kil pa znači v tem primeru očitno obolenje za jetiko. Omenlene ogromne mote, katere nam ograblja Jetika leto za tetam presegajo vso Škodo, k£ Jo povzročajo Jugoslovanskemu žrl vi ju razne krize ta presegajo za več kakor 100% izpad naše zunanje trgovine za leto 1931. Glede škode, ki Je spojena s pasivno trgovinsko bilanco, ee pridobitna javnost razburja in anketa za anketo razpravlja o tem, ter sd naše najboljše moči belijo glave, kako bC se odvrnila ta šikoda ta kako bd sa daJIa na najprimernejši način izravnati. Največja sovražnica A kjo Je nato razburjenje zaradi jetike, ki nam leto za letom neusmiljeno ugrab-Ija te ogromne, vrtoglave vsote In uničuje cvet našega naroda v najlepši starostni ») Skoda sa Francijo a 40 mtlfjonC pre-MraAoev ta s abeoftafcno smrtnostjo za Jetiko s 66.843 Jetičninri mrliči na leto ln z relartivno smrtnostjo ca njo od 1.6% znaša po CaJmetteJu na leto 7.5 milijard frankov. Za Nemčijo po F. Gmnprechtu, ki jemlje pri izračunavanj« stanje jeUke v letu 1913. za podlago več milijard zlatih mark. Po Wassermann« je povzročila jetika ▼ letih 1914. do 1018. nemškem« narodu priblažno 2.75 milijard zlatih mark škode. Po Freudentbengu v letih 1906. do 1911. letno 2.3 milijarde, zaradi tegube prislužne zmožnosti pa še nadaljnjo milijardo. Zbog padca smrtnosti za jeftiko pa cenil Mollere letno izgubo narodnega premoženja Nemčije na podlagi Freud-enber-goviih računov na milijarde nemšikih mark Te ogromne srote so dovedle vse kulturne narode k dejstvu, da so se prav zgodaj začeli bavi ti z Jetiko ta vodlitd proti njej vsestransko sistematično borbo! Iz bega. razloga je razu/m ljfrvo ogromno število1 skrbstvenih ta oskrbovalnilh naprav, s katerimi so se ta se še nadalje opremljajo vsi narodi brez Izjeme, da omeje ta zaprejo to najstrašnejšo morilko človeškega rodu, ki se v strahoti razlikuje od vseh drugilh še tako kužnih ta nevarnih bolezni ta žanje trajno, brez presledka, dočim še tako kužne ta nevarne druge bolezni nastopajo v presledkih ta po večini za krajšo dobo. Razen tega Je človek proti poslednj-im našel razna učinkoviita zaščitna cepriJa hi zanesljivo učinkujoča sred-srtva, dočim proti jetiki kot ljudski ln kužntl bolezni nismo prišli mnogo dalje, kakor so bile razmere v dobi odkritja jetič-ne kali po Robertu Kochu leta 1882.! Bermuda, otoški raj v zapadnem Atlantiku Fantastični kapniki — Podzemeljska jezera — Hiše iz koralnih čeri nasvaruj, ta od tod je jama dobila svoje ime. Danes je to jezero eden najlepših akvarijev s tisoči raznih ribjih vrst, ki se le-skecejo v vseh mavričnih barvah. Ena teh rib s premim j« svojo barvo celo pred gledalčevimi očmi. Kakor razodevaj« jame podzemeljske čudeže, tako kažejo »morska vrtovi« čudeže, ki se skrivajo pod površino morja. Čudovite vodne rastline Sirijo svoje veje; tu in tam odkriješ vsakovrstne oblike koral ta morske kumare ta morske vetrnice' razveseljujejo oko. Čeprav Bermuda ne pripada Rahamske-mu otočju in niti ne zapadno;ndijskim otokom, vendar jim sliča po legi, značaju tal, podnebju, živalstvu in rastlinstvu. Hiše stoje bolj zaradi soHdne udobnosti nego zaradi arhitektonske lepote ter vzbujajo zato vtis trajnosti in dobro utemeljenega skupnega življenja. Jezik je angleški s posebnim akcentom, kakor Angleži so tudi Bermudci vneti za čaj in čajanka ob 5. spada skoraj med obredne navade. Glavna igra je cricket. Narava je obdarila ta otok s toliko krasnimi stvarmi, da ji ni bilo dovolj prostora m da ga je morala iskati šc pod zemljo. Na otoku so mnogoštevilne jame z neskončnim številom posebnosti. Te jame hranijo fantastične oblike visečih in stoječih kapnikov. »Vrt bogov«, sv. M klavž in druge po zgodovini, bajki ali izročilu znamenite osebnosti so tu portretirane v naj-boli čudnih skupinah. V teh jamah lahko vidiš prebajne tvorbe, ki se leskečejo v vseh barvah Ogromne dvorane sličijo s svojimi kapniški mi stebri pravljičnim katedralam. V nekii jami je jezero s kristalno čisto vodo in raznimi zalivi, ki iih lahko posetiš s čolnom. Tako zvana »Peklenska luknja« je bila prej jama. ki se ji je udri strop. Jezeru v tej jami priteka voda po podzemeljski reki. ki grozovito šumi. Konkvistadorji so se tega šuma ustrašili. Menila so, da domuje tukaj sam bog- Hamilton liamriiltom je največje mesto na Bermu-dah, ki jnh cenijo na 100 do 365 majhnih otokov. Imenujejo ga »mesto konservnih škatel« zaradi velike množine konservira-ne zelenjave in sadežev, ki jih tam použi-jejo, kar je tem bolj čudno, saj bi lahko vse leto imeli svežo zelenjavo in sveže sadje. Pojasnilo pa je to, da spravljajo oto-čani svoje pridelke na ameriški trg ta da dosežejo s tem višje oene nego jih morajo plačevati za konzervirano blago. Nad mestom »e dviga lepa katedrala ta v parku Viktoria občuduje obiskovalec prekrasen botaničen vrt. Na Bermudah so dobre šole. Šolanje ni brezplačno, a šolnine niso visoke. Da bi preprečili špekulacije z zemljo ta zajezili naseljevanje tujcev, so Bermudci uvedh zelo stroge zakone. Na otoku, ki obsega 20.000 juter, sme biti samo desetina posesti last tujcev in noben tujec ne »me prodati svoje zemlje drugemu tujcu brez dovoljenja parlamenta. Tudi prodaja alkohola je močno omejena; gostilne se odpirajo pozno predpoldne in morajo biti o polnoči že zaprte. St. George Če je Hamilton metropola tega otočja, je St George »en umetnikov. Čeprav je to mesto stara britska naselbina, je oču-valo mnogo svojega španskega kolonialnega značaja O tem govore njegove ceste, nizke hiše in cvetni vrtovi. Način gradnje je za hiše na Bermudah edinstven. Ne glede na bujno rastlinstvo, leže koralne čeri in apnenci le nekoliko centimetrov pod površjem zemlje in vsak posestnik si lahko poišče material za svojo hišo kar na svojih tleh. Nič nenavadnega ni, da režejo delavci z velikimi žagami ogromne kamenite gmote iz apnenih gričev. Tla, stene, strehe, izdelujejo iz apnenca ali koralnih skal. Vsaka hiša pa ima svoj vodnjak, kajti prebivalstvo je glede vode navezano na dež Razni poskusi, da bi zagotovili dovajo vode s arteziškimi vodnjaki, so 9e izjalovili Nihče ne ve, da-H je bil Shakespeare kdaj na Bermudah aH pa če je prejel na v dih za svojo mojstrovine »Vihar« po kak snem starem kapitanu. Vsekakor pa m dvoma, da j« živel znameniti irski pesnik Tom Moore na otoku in proslavljal niego-vo lepoto v številnih pesm h. Tudi Mark Twarn je navdušeno opisoval ta košček sveta. dobi, v dobi največje pridobitne zmožnosti? NI ga! Brezbrižno gledamo njeno neizprosno, razkrajajoče delo med našim ljudstvom! Na podlagi teh ogromnih številk, ki vplivajo uničujoče na poznavalca razmer in na razumnega narodnega gospodarja, pa bo vsak pošten Jugoslovan razumel, zakaj kot zdravnik in strokovnjak že 12 let bijem plat zvona in ob vsaki priliki z leče poučujem z živo in pisano besedo naše ljudstvo o nevarnosti, ki mu pret' po jetiki. Danes bijem še močnejše plat zvona, ker število jetičnikov pri nas, namesto da bi nazadovalo, na uprav strah vzbujajoči način cel« narašča! Kajti z vseh strani pritiskajo na narod razne krhze. Poostrila se je stanovanjska kriza, padla je prehranjevalna možnost prebivalstva, znižala se je mezda delavcu tako močno, da se preživlja komaj sam in mu ne preostaja skoraj ničesar za njegove svojce, raste v skrb vzbujajoči meri brezposelnost ta slednjič so ponekod danes tudi socialno-hiigijenske razmere take, da bijejo človeku v obraz! Ta strašna spoznanja so me napotila, da sem razne ministre od dr. Slavka Mi-letiča pa do pok. dr. Drln-kovdča ustno ta pismeno opozarjal na škodo, ki jo povzroča jetika naši državi ta na nujno potrebo sistematične, smotreme in energične borbe proti njej. Pri gg. ministrih Preki ta Kostrenčiču iz razlogov, ki jih ne bom navajal, nisem več interveniral. Razen tega sem premnogokrat moral slišati, da se da priti jetiki do živega tudi z običajnim hi-giidemsfcim postopkom. Pozabljalo pa se je važno dejstvo, da je higiena namenjena predvsem zdravemu človeku, ki nag množr. zdravje in ga očuva pred predzgodnjom obolenjem in predizgodnjim hiranjem, tuberkuloza pa pomenja že kugo samo, tal je zastrupila okaženca in njegovo cfkolico, ta jim Je zaradi te.^a potrebna povsem stvena, uprav specifična metoda za p« * janje bolezni in omejitev njenega razširjenja. Zaradi! tega pripada higieni v borbi proti jetiki predvsem pripravljajoča ta podpirajoča vloga! Pomagajte ! Za/to pa se obračam danes javno na o*-šega rojaka g. Ivana Puclja, ministra za socijatao politiko ta narodno zdravje, da p o® vet i skupno z ministrskim svetom vb© pažnjo naši največji ne le trenutni, marveč trajni zdravstveni ta naroctao-gceiTO-dansfki krizi — za kar smatram tuberkulozo _ in jo pomaga odstraniti s tem, da ji d5 kot najhujši škodljivki jugoslovenskega naroda samostojno obeležje In usta-novi slično kakor je to v Italiji, češkoslovaški, Bolgariji, Poljski, Nemčiji, Rusiji, švedski, Norveški, Holandski, Estonski, Litavski. Letonski itd. v okviru svojega ministrstva poseben oddelek za tuberkulozo, da podpre z vso energijo ustanovitev centrale Jugoslovenske tuberkulozne lig« z čim večjim delokrogom In z vsemi možnostmi čim uspešnejšega udejstvovanja v pobijanju jetike in slednjič ukrene vs« korake za obuditev čuta in dolžnosti v narodu in ga združi k samoobrambi ln samozaščiti proti tej strašni morilki! Karti na entl strani so -dirftavna aredrtvs premajhna za ta gigantski boj, na dragi strani pa 6e mora narod ssm vdbuidStl ta dovesti do spoznanja etr«5eie hMre, ki se (mu je s sviotjiimi okončinami in glavami zajedla v telo. Vse plasti je trefoa pdkSca-ti na plan ta jih pozvati k sodelovanju! Brez pametnega, zavestnega eodelovaoja najtirršrjh narodnih plasti, brez sodelovanja vsega jugoslovenskega zdravm.!štva je ta boj brezuspešen ta že a priesi -vičeeio zanimam je. Danes se ipiše mnogo e krizi ta o sanaciji naše vasi. Koliko lepSb imrjs!^ In pobuid -nam je v tem predmetu podal n. pr. dr. Joža Bdhfinjec, predsednik OUZD v Ljubljani! Seveda Je reševanje tega vprašanja izredno težko, ne ie, ker primanjikuje denarja, marveč, ker mnogokrat vpMva na tak pokret ovirajoče t*J>U prirojeni konservatizem našega kimerta, predvsem pa raztresanest naseMn v našt razmeroma ne gosto obljudeni državi, kar je prav resna ovira za še taiko dobro voljo pri uspešni sanaciji te ali one vasi. Ml imaimo le malo vasi z blizu ali skupaj stoječimi hišami. Večina naših vasi je talka, da stoje njih- hiše na raznih birtibčkih in vrhovih dokaj daleč narazen. Zarački tega ee v mnogih primerih ne more govoriti o sanaciji vasi, marveč le o sanaciji posa-meznih naselbin, odnosno hiš. Proti tet raztreseni gradnji kmečkih hiš bi ee morala upreti tudi! naša gradbena zakonodaja kar sem že i 1926. javno zahteval na VTTL zborovanju jugoslov. zdravn. društva Zahteva. ki je našla takrat mnogo razumevanja in odobravanja! Naša graidfoena zakonodaja mora stremeti po stmitvi hiš v obliki vasi, trgov itd., kakor se to opaža v zapadnih in severniih državah -ln ki lab/ko znatno pripomore k lažjemu ta cenejšemu reševanju socialnih, higijenskih In gospodarskih razmer na kmetih, na naši vasi. Menim pa, da bd se naši vasi z zdravstvenimi zadrugami v marsičem lahiko plodo-vito pomagalo. Mnogo se je pisalo tudi o razširitvi socialnega zavarovanja na celotno kmeitsko prebivalstvo. Prav lep zasnuteik, bi pa v praksi zadeva skoraj na nepremostljive tež koče. Razen tega ne kaže, da se socialno zavarovanje, ta tipična cvetka Bismar-ka in Viljema zasejana z namenom, da se pritegnejo široke nemške delavske mase kolikor le mogoče na Hohenaollemsko hišo, kratkomalo slepo prevzame in uporab! na široki del našega kmetskega ljudstva. S tem bi se ustvarila nevarnost, da se namesto resnične pomoči, ki naj bi se nudila lemetu, vzbudi v njem želja, da bi mogel živeti slično kakor zavarovani delavec, in to pogosto na račun svojega bližnjega. Za svojo osebo menim in sem tudi uverjen, da bi občutno pomanjkanje socialnega zavarovanja pri našem kmetu v marsičem bolje izpopolnilo zdravstveno zadrugarstvo, ki pa bi se moralo temeljito priHčiti naš'm razmeram Da bi se Slovenec prav hitro ta korenito oživel v praktično stran zadrugarstva te vrste, nas uče izvrstne izkušnje. ki Jtih imamo z drugimi oblikami zadrugarstva ta so za naš narod pravcat blagoslov božji! Kot zdravnik, človekoljub in dolgoletni proučevalec tuberkuloznega problema, moram iz vseh navedenih razlogov v blaginjo našega ljudstva zopet ta zopet ponavljati svoj ceterum censeo. ki je ln ostane---- »tuberculosim esse perdendam, to je: tuberkuloza se mora zatreti!..... življenja in sveta Ta bo zborovala razorožitvena konferenca Ussda zfeirSi Zbiralec poštnih znamk se Je že davno i sprijaznil z mislijo, da ne bo mogel nikoli imeti popolne zbirke, zato je pravi zbiralec tudi že davno postal specialist. Znamke, ki se rabijo v zračnem prometu, so ta čas najbolj priljubljeno zbiralno področje. 2e 1911 je prvi Zeppelinov zra-Koplov vozil pošto s seboj in njene znamke so žigosali na krovu. Pošto angleškega zrakoplova »R 34«, ki jo je pripeljal 1919 iz Amerike, so v Londonu frankirali s posebno znamko, ki je danes ne dobiš pod 150 dolarjev. Hawker je na svoj preko-oceanski polet vzel 200 pisem s seboj, ki jih. je bila novofundlandska vlada žigosala s posebnim žigom. Ko so pozneje rešili to pošto izpod razbitin Hawkerjevega le-tala, so zbiralci plačevali za znamke 750 do 1000 dolarjev. Marsikatero imetje je Slo zaradi poštnih rnamk v nič, a marsikatero je zaradi njih tudi nastalo. Ameriški odvetnik Hughes-Hughes si je v letih 1S59. do 1875. napravil skromno zbirko, ki ga je stala 375 dolarjev, pozneje pa jo je prodal za 15.000 dolarjev. Ameriška Ayerjeva zbirka je zbiralca stala 300.000 dolarjev, prodali so jo pozneje za 600.000 dolarjev. Zbirka angleškega parlamentarca Taplinga, ki jo je ta ostavil Britskemu muzeju, je veljala pol milijona dolarjev, danes jo cenijo na najmanj poltretji milijon dolarjev. Zbirko najpomembnejšega francoskega zbiratelja La Renotiera, ki je obsegala kakšnih 120.000 znamk in ga je veljala poldrug milijon dolarjev, bi cenili danes na šest do sedem milijonov. Neki zbiralec znamk je bil med vojno v Stanislavovu, ko so Rusi zavzeli to mesto in pretiskali avstrijske znamke. Dva 'meseca pozneje je zbirko teh znamk prodal v Londonu za 500 dolarjev. 10-kron-ska avstrijska znamka, ki so jo Italijani pretiskali ob zasedbi Trsta, je pred kratkim dosegla ceno 750 dolarjev. V jeseni 1917 bi kupil popolni stavek turških znamk, ki so jih Angleži pretiskali ob zavzetju Bagdada, za manj nego dolar. Danes velja poldrug tisoč dolarjev, ie 1920 so veljale znamke za 1 marko, ki so jih izdali Angleži in Francozi v zasedeni nemški koloniji Togo, do 6000 dolarjev! Znamke ln podobno imajo čestokrat zelo zanimivo zgodovino. 1847 je neki poštar v ameriškem mestu Aleksandriji pritisnil na ljubezensko pismo nekega mistra Hou-gha njegovi zaročenki žig: »Aleksandrija — 5 centov plačanih — poštni urad.« Mi-ster Hough se je s svojo zaročenko pozneje poročil in njiju hči je po 60 letih našla ovitek tega pisma fied razno šaro. Neki zbiralec ji je za sam ovitek z omenjenim žigom plačal 3000 dolarjev — danes ga cenijo na 20.000 dolarjev! Največji trgovec s poštnimi znamkami na svetu Stanley Gibbons je nekoč od dveh zssamis mornarjev kupil za 25 dolarjev cel kup trikotnik znamk Rta dobre nade. ki sta jih ta v Kapskem mestu dobila pri neki tomboli. Gibbons jih je v majnih količinah prodal za — 9000 dolarjev. Zbirko dvo-pennyjskih avstralskih znamk v barvi šest-pennyjskih znamk, ki jih je nekoč za originalno ceno dobil iz Avstralije, je prodajal najprvo kot »pogrešne tiske« po 1.25 dolarja, pozneje po 10 dolarjev. Danes pa velja vsaka posamezna — 130 dolarjev. »Pogreške« so dostikrat sploh vzrok ti-sočdolarskih razlik v ceni. Neki švedski trgovec je nekoč kupil po dva dolarja več starih švedskih znamk po 3 skillinge iz 1855. Znamke so bile zelene. A med ostalimi je našel rumeno. Prvotno je mislil, da gre za potvorbo. Pozneje je ugotovil, da je bila le »pogreška« in je znamko prodal" za 3.523 dolarjev. Ponarejene znamke so v prejšnjih časih čestokrat povzročale pravo paniko med zbiratelji, danes pa se takšne ponaredbe skoraj ne dogajajo več. Prvi in najznamenitejši ponarejevalec je bil ženevčan Louis H. Mercier, ki si je dal svoj postopek v Bernu celo patentirati. Znan je bil tudi ponarejevalec Hirschburger. Po njegovi smrti je ženevsko filatelistično društvo kupilo njegovo podjetje. Ni pa uničilo vseh ponarejenih znamk, temveč je najlepše eksemplarje shranilo v 300 albumih po 200 strani Ta zbirka je danes za primerjalne namene naravnost neprecenljiva. Velika Britanija opremlja svoje poštne uradnike s posebnim instrumentom za perforiranje znamk visoke vrednosti, tako da za prodajo zbirateljem ne pridejo več v poštev. Tudi drugače noče angleška poštna uprava nič slišati o osnovanju posebnega oddelka za promet z zbiratelji in trgovci z znamkami; v tem pogledu so Ze-dinjene države podjetnejše. Njih filatelistični urad je od svojega osnovanja 1921 do danes prejel že za poldrug milijon dolarjev za prodajo rabljenih ameriških znamk. V vseh deželah velja navada, da se na poštne znamke tiskajo samo simboli, pokrajinske slike, zgodovinske osebnosti. Samo Bolgarska je napravila izjemo, ko je izdala znamko s portretom nekega dopisnika londonskega »Timesa«, ki se je bil zavzel za to državo. Znani gozdovniški general Baden-Powell Je bil med bursko vojno v Mafekingu kot britski poveljnik oblegan v Mafekingu. čas si je krajšal s tem, da je dajal tiskati znamke z lastnim portretom. V Londonu so bili nad njegovim postopanjem ogorčeni. Pozneje pa je kralj Jurij, ki je strasten zbiralec znamk, povsod iskal eksem-plarjev te uničene vrste znamke in ni prej miroval, dokler ni našel vsaj enega kosa. (Tedenska revija »življenje in svet« prinaša redno vsak teden ilustrirano rubriko »Znamke pripovedujejo«, ki vzbuja veliko zanimanje med filatelisti.) K aferi Dunikovski Zima v Evropi Neki berlinski ilustriram list je vprašal po svojih dopisnikih vremenoslovce v raznih državah, kakšno vreme imajo in je prejel naslednje odgovore: V Švici leži povsod sneg. Karpati so le neznatno zasneženi, posebno od konca decembra, ko je toplejša temperatura uničila vse nade zimskih športnikov. V dolinah se že najdejo posamezne vijolice. Na Poljskem imajo meglo. Poljska Tatra se je okoli božiča veselila velikega obiska športnikov, toda veter, ki je potegnil od zahoda, je prinesel vremenski preobrat. Na ravnini so se začele tajati reke. Cez noč se je spremenila temperatura od 19 stopinj pod ničlo na dve stopinji nad ničlo. Zakopane imajo milo zimo. Francija ima že skoraj pomlad. Zimsko vreme se je zimskim zdraviliščem, Alpam in Vogezom docela izneverilo. Mont Blanc in Chamonix se ne moreta ponašati z debelim snegom kakor običajno ob tem času. Tudi v Pirenejih je malo snega in na zimski šport ni mogoče niti misliti. Anglija komaj pozna sonce. Južna polovica države kar plava v megli. Na severu so škotske planine v snegu, imajo pa zelo malo sonca. Na švedskem imajo toplejše vreme kakor v Nemčiji. Akropola pa je v snegu in tudi sicer vlada na Grškem letos precejšen mraz. Energičen zdravnik V Pragi je prišlo do neljubega incidenta med zdravnikom dr. K. in delavsko zavarovalnico, pri kateri je bil nastavljen za ordinacijo bolnikov. Zavarovalni urad je zahteval od zdravnika, da predpisuje bolnikom samo cenena zdravila. Zdravnik pa se ni uklonil diktatu in je zapisoval bolnikom zdravila, ki so jim res nekaj pomagala za zdravje. Zato je zavarovalnica odpovedala zdravniku pogodbo, bolniki pa so se zavzeli zanj in so celo sklenili, da bodo zanj posredovali pri ministrstvu za zdravje. Anarhistični nemiri na španskem Energični ukrepi španske vlade so naglo zatrli upor v industrijskem predelu Katalonije. Na kolodvoru v Manresi je prišlo do krvavih spopadov med vladnimi četami in uporniki ter je moralo vojaštvo streljati celo s topovi. Zanimivosti iz vsega sveta Reforma zakona v Perziji V Perziji je uveljavljen nov zakon, ki določa, da se smejo možiti deklice od 16. leta, fantje pa se lahko ženijo z 18. letom. Isti zakon dovoljuje Perzijkam tudi pravico, da smejo zahtevati ločitev od svojega moža. Kako dolgo živijo želve V londonskem živalskem vrtu imajo želvo, ki jo cenijo na 300 let. Veščak Kor-schelt pa meni, da učakajo želve kvečjemu 200 let. Velike želve živijo povprečno 100 do 200 let S kulinarične razstave v Bruslju Napoleonova kronska knjiga iz sladkorja Obtoženec (v krogu), njegova žena in otroci z zagovornikom na hodniku sodišča. O aferi smo nedavno obširno poročali. Jubilejno leto 1932. Letošnje leto je polno jubilejev tn zna-menitb datumov. Pred sto leti je umrl Goethe, prav tako angleški romanopisec Walter Scott. Dva meseca pred Scottovo smrtjo je na Dunaju izdihnil Napoleonov sin 30. decembra letos bo sto let, odkar je umrl Gambetta, 22. februarja poteče 200 let, odkar se je rodil George Washing-ton. 1732. je bil rojen Haydn, prav tako Beaumarchais, 1632 pa sta prišla na svet filozofa Spinoza in Locke. ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Metternichova posestva prodajajo Metternichova rodbina ima še precej obsežna posestva blizu Plznja. V rodbinski posesti je bila tudi velika tvormca za kao-lin, ki jo je zdaj kupila Zapadnočeška družba za kaolin za 12 milijonov Kč. Ostanek posestva pa nameravajo kupiti od dedičev opolnomočeni zastopniki praške nad-škofije. Dogovor je ustno že sklenjen, pogodba pa bo podpisana v kratkem. Metter-nichovi sorodniki bodo obdržali v svoji lasti samo še imenje v bližini Karlovih Va-rov. Za nekatere objekte iz zapuščine Metternichove rodbine se poteguje baje tudi praski benediktinski red, ki je v zadnjem času prišel do obilnih denarnih sredstev s prodajo svojih hiš in palač v Pragi Humor, ki ni humor Pdkomiik je prišel v trgovino, pTodaja-lec ga vpraša, s čim bi mu postregel: »Darilo za gospo soprogo? Seveda imamo. Ali je lahko kaj elefktričnega?« »Ni slaba misel,« se oglasi Pokomflk. »AM Imate morda kaj takšnega kakor električno stolilco?« Sinček bančnega rarmaiteljas, »Mati, imam idejo.c »Kakšno?« »Posodiš mi 10 Dta, a m! jlih <5a5 samo 5; potem ti bom dolžan 5 Din in td meni ■budi 5, pa sva bot.< * Opera Je končana Elegantna dama se približa gospodu, ki iima široka ramena in in krepko postavo. »Ce se ne motim, pravi dama, fanam čast govoriti s slavnim junaškim tenorjem.« »In s čim vam morem služIti, milostlva" vipraša gosnod polaskano. »Ah svojega voza ne morem najti,« potoži gospa »Prosim, bodite tako prijazni im zakličJ-te prav glasno »Emil!« Spomeniki živalim DruStvo za zaščito živali v Parizu Je prosilo za dovoljenje, da sme postaviti spomenik psom, ki so poginili v svetovni vojni. Spomenik nameravajo postaviti v Parizu. Konji imajo že več spomenikov. V Bruslju imajo celo spomenik golobom in v Moffatu stoji na nekem podstavku oven. Krava-mlekarica je dobila svoj spomenik v Seattleu (Amerika), v Plymouthu pa je neki grof postavil celo obelisk prašičku, ki ga je zelo zabaval. V Sant Lake Cityju so dobili spomenik galebi, in sicer zato, ker so očuvali mesto kobilic, ki so priletele nadenj v gostih rojih. Najsvcje-vrstnejšl spomenik pa bo spomenik ome-leti madame Poulardove v Parizu. Postavljajo ga ji sladokusci in bo stal v Parizu na Montu Saint Michelu. Identifikacija s pomočjo ključa Policija v Sydneyu je izvršila mojstrsko delo ko je ugotovila istovetnost mrliča, od katerega je ostalo samo nekaj zoglenelih kosti, pokvarjena ura in hišni ključ. Na podlagi teh najdb je dognala, da gre za športnika Morrisona. Ključ, ki so ga našli poleg njegovih telesnih ostankov, je nosil številko 784 MV in je bU po vsem videzu angleški izdelek. O tem je bila obveščena londonska policija. Dognala je, da je bil ta ključ poslan tvrdki Wormald Brothers v Sydneyu. Od tam so ga prodali trgovini Bondi, kjer so ga prodali Morrisonu. Ta je izginil na doslej nepojasnjen način 10. junija prošlega leta. Okolnosti njegove smrti pa so še vedno nepojasnjene. iSzornooi gs ^ 4e> rja V Mjr proti osivelosti las. \ J Osiveli lasje dobijo prejšnjo J naravno barvo. Uporablja se * že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Radiča nI. 32. 19 Tagorejev vnuk, tiskarski vajenec V Lipskem se mudi edini vnuk bengalskega pesnika Rabindranata Tagoreja, N. Gangulay, ki se je pripeljal v Nemčijo, da se tam izuči tiskarske obrti. Z nemško tiskarsko obrtjo se je prvotno seznanil v Monakovem, potem je odšel v Mainz, kjer je pomagal pri jubilejni izdaji Goetheje-vih spisov. V Lipskem hoče ostati leto dni. Prebil bo ta čas v muzeju za knjige in tisk, deloma pa v tiskarni Sparmer, kjer bo prakticiral da se temeljito izuči tiskarske obrti. Ganguly je star 20 let. Holandska kraljica — sli kari ca V Haagu so otvorili razstavo slik kra* Ijice Viljemine. V treh dvoranah je razstavljenih 22 slik, 25 olj in 35 perorisb ter dolga vrsta skic. Na dan otvoritve razstave so vnovčili nad 2000 holandskih goldinarjev vstopnine. Strokovnjaki pravijo, da segajo dela vladarice nad povprečna slikarsko nadarjenost. Kuga na Javi Kakor poročajo iz Batavfje, Je izbruhn* la v mestu Soerabavu kuga. Soerabava js glavno mesto na Javi ter ima 200.000 pr«' bivale ev. Prošnja za dovolitev lgralnlo na Češkem Zveza čeSkoslovaSkih kopališč Je prosila notranje in finančno ministrstvo za do* voljenje, da se v kopališčih, ki žive c*5 tujskega prometa, dovolijo igralnice, kamor naj bi smeli zahajati izključno tujci s posebnimi izkaznicami. Ker je tudi češkoslovaška kopališča hudo prizadela svetovna gospodarska kriza, ni izključeno, d« bosta ministrstvi ugodili prošnji. Svetovna razstava iznajdb v FiladelftJI. Od 1. do 10. februarja bo v FiiadelflJS svetovna razstava iznajdb. Ob tej priliki pričakujejo, da obišče mesto četrt milijo-na tujcev. Predzadnji dan razstave, t_ % 9. februar, bo določen za ameriške izumi« telje, ki bodo predvajali svoje patente pod osebnim vodstvom. S to razstavo iznajdi» nameravajo Američani prekositi vse, kar se je doslej razstavilo iz te stroke. Njiii prireditev bo po njih pričakovanju največja razstava iznajdb Ln patentov, kar jih js bilo kdaj na svetu. Za prireditev je značilno, da se bodo smeli udeležiti razstav« med razstavljale! budi otroci in žensk* KARIKATURA Fernand Boulsson, predsednik francoskega parlamenta (>Matin<* ANEKDOTA Nekega gledališkega ravnatelja, Sd Je bil mnogo na potovanjih, je zastopal višji režiser, a brez dodatne plače. Končno sa je mož naveličal in mu napisal pismo, v katerem je zahteval, naj ga imenuje za ravnateljevega namestnika in naj mu prizna dvojno plačo. Ravnatelj mu je odgovoril: »Imenujem vas za generalnega in-tendanta in vam priznavam polovično ga-žo.« Vsak dan ena V deželi ptiča noja »Komične kuhinjske bukve! Močnata jed za dve osebi: vzemi šest jajc,,.« Pf^T'" ". i v,.. ; : V;-'j. ; '<• 1 V Brczprimerna reprodukcija, jakosl zvoka in selektivnost odlikujejo tudi: to idealno hombinacfio; RH i ttMRi prejemnika bom 2019 - "< ' .-. <. • • Ime PHILIPS fiaj Vam bo dovoljna garancija, da. V7as<:." bo tudi ta feombmatiia §ff$ vsakem ^sledu^Sovofife?! •>' stfts-<».'fe V'. ■':> i * .ti; - s.;:..- v • ■ .V"';,;/.'3«,.vfel^iSf-^.^-r-^K Zbor kranjskega Sokola Pred dnevi je polagal naš Sokol ob veliki udeležbi članstva račun dela. Zbor je vodil starosta br. Stanko Završnik. ki je * uvodu posebno pozdravil sreskega načelnika br. dr. Frana Ogrina in 2up:iega starosto br. Frana šemrova Po prečitanju poslanice Je v krasnih besedah podal važnejše dogodke. Spomnil se je umrlih staroste SSZ br. dr. Seheinerja, staroste S2K or. Janka Sajevica in številnih drugih članov m podpornikov. S trikratnim »Slava« Je članstvo počastilo spomin umrlih. Prestali sla se nato brzojavki, poslani ministru za telesno vzgojo in savezu. Tajniško poročilo je podal br. Josip Češenj število članstva znaša 443: s števi- j lom dece in naraščaja je 755 sokolskih pripadnikov. Nanovo se je osnoval pevsko-glasben) odsek, ki je pod vodstvom br. Albina Fakina. Podrobno je poročal o uspehu akademij, nastopov in proslav, ki so se vršile v teku leta. Mnogo de'a je bilo septembra meseca ob proslavi 35-letnice društva m 30-letnice razvitja društvenega, odnosno župnega prapora. Obilna je bila obdaritev Miklavža; obdarovanih je bilo ekoro 800 otrok. H koncu je tajnik pozival obrtnike in trgovce, da bi pošiljali Bvoje vajence v telovadnico. Iz poročila blagajnika br. Toneta šten-piharja povzemamo da je bilo dohodkov 161.807 55 Din, izdatkov pa 159.858.20 Din. Gospodarsko stanje se v bistvu ni izpre-znenilo. Neugodni gospodarski položaj narekuje društvu skrajno varčevanje Proračun za leto 1932. je bil sprejet, članarina znaša kakor lani 6 Din mesečino. Blagajmk se je iskreno zahvalil vsem. ki »o na kakršenkoli način podnrli društvo. Poročilo prosvetnega od=eka je podal profesor br Marčun. načeln;ško poročilo načelnik br. Zebre in poročilo novoustanovljenega pevsko-glasbenegra odseka ravnatelj g'a?bene šole br. Fakin Naloge in delo r.arodno obrambnega odseka pa je orisal profesor br. dr. Dolar. 2up1 le bila predlagana naslednia lista v potrditev: starosta Završnik Stanislav, podstarosta profesor dr. Dolar Simon, tajni k Česen i Josip prosvetar profesor Marčun načelnik 2ebre C;ril. podnače'nik Ažman Janez, načelnica Kušarleva Nadina podnačelnica Bratinova Milvana: člani uprave- štemvhar Tone. Fkar Milan. Re-pič Drasro Čolnar Oton Sturm Valentin. Ažmanova Pavla Tainik Josip dr šem-rov Fran. Potušelt Tvan: namestniki in revizorji so ostali ist' kakor lansko leto. Of"?"! -rKrvr Q«lrrv|« TfKmrlfo se 1e vrSi' 19 t. m. ob Stovttni ud»1e?bf Članstva Vodil ea 1e starešina Hr Sušnih J^lrlfo ki i" iivMnmA <5nrofrr,voHl MmiRtVl' nekai hodrilrib hesed Nazdravi le prvemu Sokotn N1 Vel ttrnHn A t»U-«.«r»HriT I tor gtnrei6^' Vis Po- trt«. Spominjal se je umrlih članov ln čla- nic. Nato Je pozdravil zastopnika celjske župe br. dr. Hrašovca. Sledila so poročila funkcijonarjev. Brat načelnik Bizjak in sestra načelnica Paradl-ževa sta poročala, da je letos delo v telovadnici oživelo, število telovadečih se je povečalo, telovadba sama pa se je gojila smotreno. kar so pokazali vsi javni nastopi. Na župni tekmi so si priborili naši telovadci in telovadke častna mesta in diplome. Javnih nastopov je bilo več in sicer doma, pri Sv. Katarini, v Hrastniku, v Litiji, v Mediji-Izlake. Zagorju, Radečah, Vačah in Zidanem mostu. Iz poročila br. tajnika Pleskoviča posnemamo, da šteje društvo 282 članov in 100 članic, skupaj 382. Naraščaja šteje društvo 60 moškega in 73 ženskega, moške dece pa 302 in ženske 258. Delovanje društva je bilo v vsakem pogledu prav dobro. Iz poročila blagajnika Jesiha je razvidno, da se je letos društveni dolg znatno znižal. Revizijsko poročilo poudarja veliko vestnost in točnost obeh bratov blagajnikov, za kar predlaga, da se jima izreče priznanje in zahvala. Poročilo brata prosve^arja Vorčine je bilo precej obširno. Prosvetni odsek je priredil 12 predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana. K uresničenju prosvetnega programa je mnogo pripomogla sokolska drama, ki je tudi v pretečenem letu nastopila doma osemkrat, pošto val a pa tudi v Hrastniku in Zagorju. Glede Sokolskega kina priporoča, naj bi se dajali tudi kulturni filmi. Naročnikov na sokolske liste je premalo. Po poročilih društvenih funkcijonarjev, je povzel besedo zastopnik župe br. dr. Hra-šovec, ki je poudarjal svoje veselje nad vzornim delovanjem trboveljskega društva. Kot zastopnik trboveljskega Sokola pri ž!'p', bo tudi v bodoče podpiral stremljenja društva. Na to so se izvršile volitve nove uprave, ki bo predlagana župt v imenovanje. Dosedanji starejšina br. Sušnik je odločno odklonil mesto starešine, kar je vzelo vse članstvo z obžalovanjem na znanje Izvoljeni so bili: Starešina Pleskovič Rudolf, podstarešina inž. Ivo Ivanovič, tajnik Plav-šak Robert ml., prosvetar Vončina Edgar. načelnik Bizjak Mirko, podnačelnik Hla-stan Slavko, načelnica štih Emu in podna-čelnica Roje Milka ter ostali odbor. Ko se je novoizvoljeni starešina v imenu nove uprave zahvalit za zaupanje, dosedanjemu starešini br. Sušniku za njegovo do-sedanip požrtvovalno delo, se je izvršila zaobljuba na novo pristopivših članov. Ohfni zbor Sokola v Dolnji Lendavi se je vršil v risalnici meščanske šole ob udeležbi okro« 80 članov in Članic. Zbor je otvoril br starosta 3 kič s pozdravom na navzoče sestre in brate Sooniinja! se je brata staroste SKJ Ni. V prestolonaslednika Takoi na to ie v obširnem govoru predofil članstvu nevenljive zasluge preminulega voditelja vsegd Sokolstva brata dr. ^heineria Navzoči so vstali in s trikratnim »slava« počastili naiodVčnejšeea sokolskega delav ra Brat starosta se ie v ?vniem ooročilu najprej spominjal umrle sestre Hribarjev«-in njenih zaslug kol prve iačelnire lendav ■skega 3okol<» na to pa ie pmHarial med dr»i gim da ie bilo dmStveno delovan?e v pre teklem letu prav živahno in je bilanca dela Ln uspehov prav dobra. Po prečitanju aj>o-men ce Saveza so |R> lali poročila društveni funkcijonarji, iz koterih je v resnici raz-v».l:io žJvahno deJuvnnje lendavskega Sokola. Ko so biLi sprejeti še nekateri sann»-stojni predlogi, so se izvršile volitve nove društvene uprave. starosta Sikič, |Kxista-ronta Dobernik, načelnik Gorišek, načelnica Kosmaoeva, podnačelnik Knapič, podnačel-nica Virantova, prosvetar Kokalj, tainik Zavašnik. blagajnik Zgur, stntistčar Ježek, gospodar Majzelj. društv. zdravnik dr. Lip-njak ter ostali odborniki. Sprejeti predlogi «o se nanašali ia gradnjo doma; sprejet je b i tudi predlog, da »e društvo priključi k ptujskemu okrožju. Občni zbor Sokola v Scvnici se je vršfcl v nedeljo 24. t. m. popoldne. Ob častni udeležbi članstva je otvoril staiosta br. Jakil zbor, nakar so podali društveni funkcijonarji svoja poročila o delil v preteklem letu. Najživahneje se je nato razpravljalo o načinu, kako bi zboljšal slabo gospodarsko stanje novega doma. Sklenilo 6e je ustanoviti poseben finančni odsek, v svrho sanacije. Treba bo na vsak način poiskati nov vir dohodkov, kajti v sedanj' krizi je nemogoče, da bi tudi mnogoštevilne prireditve in kinopredstave krile dnevno naraščajoči dolg. Glavna društvena uprava je letos skrčena za nekaj članov. « ostane v splošnem ista kot lani. Tudi člani prosvetnega odbora s« ostali isti. Sok«dsko društvo r Artičah je imelo 17. januarja v šoli občni zbor. ki ga je otvoril starosta br. Rožman in pozdravil vse na v vzoče člane. Nato je v !ep'h besednih orisa«! razvoj in dober napredek mladega društv«. Govor staroste je bil 3preiet z velikim odobravanjem. Sledila so poročila posameznih društvenih funkcijonarjev. Nadzorstveni odbor je pohvalil delovanje odbornikov, ki vestno izvršujejo poverieno delo. Izšla je dvanajsta številka »Sokola«, glasila prednjaštva. ki zaključuje prvi letnik tega sokolskega lista. Posvečena je spominu pokoinega dr. Seheinerja. dalje 70-letnici | načelnika SSS br. dr Vanička Dalje Je v njej nadaljevanje članka »Smučarstvo v So-kotstvu«. poročilo br Maftusa o tekmah švicarskih gimnastov ter različne tekmovalne vaje za prvenstvene tekme SSS v Pragi. Nova enotna sokolska povelja. V zad-mj; števttkn >Soko'a« so priobCena nova enotna povella za soko'ske edtnice. ki jih je se®tavi'o savezmo tehnično vodstvo na tnmelju voiaAklh Vendar pa Je bi,la pri t*im varovana 6'stost Jeravka teT so bile ne kaitere tuje besede na-domeščone z domaČimi. Tako je seviaj tudi v tem oziru do sožena enotnost, saj se je do nf»da>vnfisa črnilo pri sokolskih naetoiih različna povelja Kakor ču^emo. bo načeilništvo saveza izdalo tudi brošurico vseh emot.nt>h poveM. da st rib bo lahko nabavilo sleherno dru-Stivo. vsaika žuipa Dolžnost pa bo zlast vseh prednjakov In predn.lačlc. da to store Slike k prostim vajam za Prago. Po odobrnnju saveiznw8 načekviStva ie i^da,'a žui-»a Novi Sad prav lične slike članskih Drnsrf.ih vaj. n katerih so razvHnt prav va1 srib pmstiih val. kar bo odlično služilo ws«m društvom Praške proste vaje so orednisane leto« po vseh fueoslovemsklh Sunah n se bodo torej ir.va1ale tu^li na *rseh društvenih In žu*mih nastnrvlh Naroča se Jih ori načelo i št vn žune Nr»vi Sa^ *»r ?ta.ne^o samo tO iinariev cela sertfa Glasl'o sokolske d«ee radost« naist/ooa le-Tois svo^ nfinr ie^nl'k TTre^niStvr le orevzel t*r La^M-fm^č Ivan ▼ Mar'br»rn kamoi naj te t bodoče pošiljajo tudi vsi aa nacjluv: Soaetaciova ulli^a 32. Dobrin«! vworo<*ljfve ker more vsak lajik spoznati, katera oseba je bliže smrti ter more potem odlašati z zavarovanjem do neposredne nevarnosti smrti zavarovanca. S tem se pa tudi smrtni primeri v toliko pemnože, da člani le težko ali pa splch ne morejo več zadostiti svojim članskim dolžnostim, s čimer so izgubili ne le na času, temveč tudi na denarju. Ravno tako tudi nI odobravati več čakalnih dob, ločenih po višini izplačijivega odstotka posmrtnine. Pri tem je zlasti uvaževati dejstvo, da se na eni strani mno-že smrtni primeri, na drugi strani pa člaa ne ve nikdar, koliko bo prav za prav dobil, posebno če se pri takem zavodu ustanavljajo vedno novi razredi z določeniza najvišjim številom članov v dotičnem razredu, Ni podana kontrola javnosti, ki je pa neobhodno potrebna Predolgih, na dve in več let določenih čakalnih dob pa tudi ni priporočati, ker bi se v tem ravno preprečil cilj, ki ga zasledujejo posmrtninske ustanove. Na ta način bi se podražilo poslovanje, ki je ravno v celem svojem obsegu usmerjeno na gmotno slabejše sloje in ki dragih običajnih zavarovanj ne zmorejo. Daljša karenčna doba bi ustvarila nerazpoložerije med člani in bi odvračala ljudi od posmrtninskega zavarovanja. Ni dvoma, da bi se s tem jako omejila špekulacija. Nasprotno pa bi pri dve ali večletni karenčni dobi marsikateri član, ki j® redno izpolnjeval eno ali tudi več let članske dolžnosti, ob smrti zavarovanca ne dobil nikake podpore, dasi ob sklepu zavarovanja ni imel nikakih spekulativnih namenov in Je bil tedaj zavarovanec zdrav. Taki primeri bi bili jako pogosti, ko se često dogajajo tudi pri krajših čakalnih dobah, kakor je pokazala praksa. Namen karenčne dobe je preprečiti špekulacijo S bolnimi zavarovanci. Ta namen se da doseči tudi že z enoletno karenčno dobo, v kolikor tudi druge določbe prav'« i-t^i*,*.,, jejo in onemogočajo tako nesocialno ln nemoralno špekulacijo. Nuino • tem oziru omejitev zavarovanja določene osebe le do gotovega zneska, nadalje, ^a se smejo zavarovati brez privoljenja le bližnji sorodniki in osebe, ki so s članom v oskrbnem razmerju (užitkar. posinovlje-nec. posinovitelj. rejnik, rejenec). Tuje osebe se sme zavarovati le z njih izrecnim dovoljenjem. Tudi bi bila umestna določba, da sme upravni odbor vsak čas zahtevati od člana zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju zavarovanca kar bi se moralo v sumljivih primerih strogo izvajati. Pri tjočnem poslovanju po tako sestavljenih pravilih bi se spoKulacija tudi pri enoletni karenčni dobi omejila na minimum. če že ne povsem preprečila. Zato je uvajanje daljš'h karenc neumestno, ker bi se s tem le onemogočilo poslovanje sli-čnih zavodov Sai tndi zavarovalnice s kapitalno kritno podlago ne poznajo takih karenc Res ie da se pri istih zahteva predhodna zdravniška preiskava, čim pa ie zavarovanec sprejet v zavarovanje in ie plačane premiia 1e upravičenec sign-ren. da se mu v primeru smrti izolača zavarovalna vsota in nai umrje, kadar si bodi Iz tega rnzlog-a bi tudi pri zavodih na vzajemni podlag« ne bilo umestno uvaja-nie daljših karenc Pri eventualni sestavi novega zakona o ••egr pomožni bia^ainah bi bilo temu vpraSanlu posvetiti vso pažnjo ter proučiti vso •■oTadevTir« statistu™ ki te zakonodajen erotoim tud' nn T-n 7T»r>i i trn nH pa jo lahko od obstoječih zavodov zahteva. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod" tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dm /.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostati oglasi socialnega znaČLja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratne pnstoibma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Dm za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Nov pokKc n dame ID gospode z &P r p ni o »trojnega ple-tijstva na io-mu. Za jamčen zaslužek ca. 15;i0 Din na mesec — ker .odvzemamo i-zgo tovljeno blago. plača no mezde za pletenje in dobavljamo za pre delavanje prej« Pišite po gratis prospekte še danes na iomačo pla tar*ko industrijo št. 9 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. 381 Službo dobi V sttka oekteda 50 par. ta daianie naslova aH ta Šifro na 8 Dia (11 Manufakturista •amostojnega iščem za Kočevje Prednost imajo domačini. Ponudbe na og'.. oddelek »Jutra« pod 5ifro »Manufakturist«. 2989-1 Pek. vajenca ■ vso oskrbo v hiši sprejme Jošfoo Zaje. Medvode. 29:54-1 Pisarniško moč ▼ešče slov., srbo-hrvaiske in nemške korespondence in knjigovodska sprejme pnd;-etje v Ljubljani. Po nudbe z zahtevo plače p«d »Zaupl;iv« na 0-g'as. oddelek .Jutra«. 3-l Penzijonista iščem, ki bi bil zmožen opravljati posle v gostil niškem hlevu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Penzijonist 666«. 2962-' Kuharico za vse samo z letnimi spričevali, išče slov. obitelj v Zagre bu. Vprašati na Rimsk: c št 18/11 2765-1 Tričlanska družina išče pomočnico za vsa hišna opravila. Lastnoroč no pisane ponudbe s sliko katero vrnem z navedbo starosti, izobrazbe in za htev na oglasni oddelek .■Jutra« pod šifro »Trajna služba«. 80*»-« £dgar Rice Burroughs. Tarzan, kralj m. Brez posebne izpremembe Je živel Tarzan svoje divje pragozdno življenje nekaj let; od dne do dne je postajal močnejši in razumnejši. S slonom Tantorjem je sklenil prijteljstvo. Nekatero mesečno noč sta Tarzan in Tantor skupaj romala po pragozdu. Vsa druga bitja v džungli, izvzemši Kerčakov opičji rod, je imel za svoje sovražnike. 112. Ko Je bilo Tarzanu osemnajst let, še ni bil videl človeškega bitja razen samega sebe. A nekega dne, ko je ravno sedel r.a visokem drevesu in si belil glavo s skrivnostjo zapuščene Koče na obali, je V Ho tisočletnega miru v njegovi džungli mahoma konec. V gosjem redu se je prikazal izza nizkega griča čuden izprevod... Agente 3P0daJ«lce, potnike, »po- kojence sprejmem Dnevni '.aslužek 100 Din Marmor ia industrija. Komenskega ilica 17. 383-1 Bogati postanete če Imate veliko znancev! »Perssons« . Ljub-liana, poštni predal 307. Znamki za o-igovori 59S81-1 Poštenega dekleta sprejmem k bol;ši družini. Biti" mora od doma dobro vzgojena. ubogljiva, zdra va. snažna in delovna. Po spravljati bi morala snažno in natančno fine sohe in kuhinjo ter pomagati ori kuhanju. Starost od 25 do 35 let. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2SS9-1 Natakarico inieligpmtno. spre-'me boljša kavama v Primorju. — Ponudbe s sliko na o.?las. oddelek »Jutra« pod šifro -Plačilna«. 2679-1 Gospodična k! piše na pisalni stroj, dobi dvomesečno zaposle nje. Dopise na oglas, od ■lelek »Jutra« pod značko .Oskrba«. 2912-1 !zde!ov?>te!iice športnih čepic dobro izvpžbane. ali podjetja. ki bi prevzela izdelovanje čepic, iščem proti (»lačiln od komada- — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cepiča« 2906-1 Steparieo - vajenko s stanovanjem in hrano v hiši sprejme modna čev Šivilio za Senske slamnike, ki zna po možnosti tudi kltltl, sprejmem takoi. Pismene ponudse na M. Grllec, Jelačičev trg št. 28. Zagreb. 3024-1 Urno stenografko-stroiepisko takoj sprejmemo. Javijo naj se samo hitre delavke. Obširno ponudbo z navedbo plače na ogl. odd. r Jutra« pod »Resna moč«. 3111-1 liarna Kisilak ševcih. Roga-290M Prodajalko sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Prednost imaio or.e. ki bi pomagale tudi pri gospo dinjstvu- Ponudbe po mogočnosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva prodajalka !°2«. 2909-1 Logatec potrebuje dobro samostojno šiviljo Poi-zved-be pri Antonijo Mihevc. Dol. Logatec vica 38. S066-1 Sposobni posredovalci za žlvljenska zavarovan ia kakor tudi za 9 drugih vrst zavarovanja naj pošljejo svoj ofert na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten akviziter«. Pogoji- plača, dnevnice, vozni na in provizija. 3078-1 Plačilno natakarico takoj sprejmem. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica«. 3127-1 Dekle pridno In pošteno, vajeno samostojne kuhe in vseh hišnih opravil, sprejmem k družini z enim otrokom. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na naslov Marja Vidi-c, Litija. 8130-1 Kuharica samostojna in va'ena vseh hišnih del z dobrimi spričevali. dobi stalno službo pri petčlanski družini v Kranju. Nastop službe ta koj. Samo poštena dekleta, stara do 35 let, c stavijo ponudbe pod »Snažna kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«. 3018-1 Postrežnico za jutranjo uro iščem. — Šiška, Aleševčeva 38. S022Jr-l Dekle t pnanipm nsmščin« se i??e k boljši sodbini za fwmoč v gospodinjstvu Cvsa domača opravila1). — Naslov v oglasnom oddel ku »JutFa«. 2939-1 Prvovrstna moč za si. korespondenco dobi službo. Pogoi: psrfektna stenografka in strojepiska. Od prosilk bomo zahtevali hitro ln vestno delo. — Opišite, kal znate ln kaj zahtevate. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* Dod »Samostojnost^. 3112-1 Trg. pomočniku dobremu aratižerju, pre-skrbim dobro, stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šofro »Maribor«. 3157-1 Blagajničarko sprejme od 2. do 15. hotel »Tivoli«. 3257-1 Slutb$ išče Vsaka beseda 50 par. m iaienje oasJpva ali za šifro pa 8 Din. (21 Služkinjo za vse pošteno ln marljivo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3159-1 Mehanik samostojen '.zdelov* telj tehtnic in ključavničar išče službo. Ponudbe pod • Vesten ielavec« na ogl. lddelek »Jutra«. 1931-2 Perfektna kuharica išče mesto pr boljši dru žini ali samostojnem gospodu. Gre tudi na gos-til no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2662-2 Gospodična z obrtr.o šolo. ki je dosedaj službovala kot vzsoji-teljiica. išče is-totako služ bo. ali v trgovini vezenin. Ponudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod »Vzgoja«. 2885-2 Trgo\ ski pomočnik mešane strok p. 'šče službo Mariboru. Naslov nove oglasni »ddelek »Jutra« 2717-2 Mlado služkinjo pridno, za vse Mšne posle, delavno, pošteno, z večletnimi spričevali, iščem za dvočlansko družino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3143-1 Mizarski pomočnik dobro izurjen dobi mesto pri mizarstvu »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18. 3147-1 Natakarico S 3—«KX) Din kavcije sprejme-m takoj v dobro idočo restavracijo. Naslov v ojrlasnom oddelku Jutri 8154-» Krojače, šiv!!;. k roji tel ja in krojiteljko sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».Zmožen«. 3175 1 Več učenk in pomočnic sprejme modni salon Rozman Pavlina, Stiška uiica št. 1. 3180-1 Uradnika 25—35 'etnega z bančno prakso išče veliko hotelsko podjetje. Zahteva se slovensko, ne.nško, hrvatsko, srbsko ln po možnosti francoski jezik v govoru in pisavi, stenografijo ln strojepisje kakor tudi knjigovodstvo. — Ponudbe s sliko, prepisom spričeval ln referencami pod »Stalna hotelska služba«. 1858-1 Prodajalca avtomobilov, motornih brizgal Itd. Iščemo. — Obširne ponudbe verzi-ranih, agilnih na ogl. odd. »Jutra« pod »Visok tudi postranski zaslužek«. 2087-1 Plačilni natakar perfekten, pošten ln korekten, kavcije zmožen, dobi mesto v hotelu »Bellevue«, Ljubljana. 2600-1 113. Spredaj je stopala petdesetorlca črnih vojščakov, oboroženih z lesenimi sulicami, dolgimi loki in zastrupljenimi puščicami. Za njimi je korakalo nekaj st^ žensk in otrok in za temi še več vojščakov. Bežali so pred četami belih mož, ki so jih preganjali zato, ker so bili ubili belega častnika. Iskali so pripravnega kraja, da bi si zgladili novo vas. Tarzan jih je strme opazoval. Prikrojevaika prvovrstna, katera je Je dalj časa v tej stroki službovala, se takoj sprejme za boljšo damsko konfekcijo v Ljubljani. Začetnice izključene. Pred nost- imaio z inozemsko prakso. Ponudbe z navedbo dosedan'ih praks pod šifro »Damska konfekera« na oglasni oddelek »Ju tra«. 2979-1 Damska kapela išče učenko z glasom za petje. Prijavi se tudi lah ko mlada violinistka. — Postopek dober. kapela solidna.. Stanova-nje. hTa na. plača in potni stroški po domovom in sposobnosti. Ponudbe s fotografijo na kapelnico Zlata Jezeran, Narod.na ka-vana, Sinj, Dalmacra. ■ 3043-1 Mesarju dobro situiranemu, poŠte nemu In pod!etmemu oddam mesnico v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ro-dočnoot 087«. 3087-1 Pridno učenko sprejme modni salon »Elv-sče«, Novi trg Št. 5. 3097-1 Prodaialka zoioflna samostojno vodit' fg.ivino mešanega blaga, s primerno kavcijo, dobi mesto proti mesečni plač: in udeležbi na dobičkn. — Ponudbe t navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanos ljiva pr-odajalka«. 3170-1 Prodajalko Iščem kateri- bi vzela r a novo otvorjeno trgovinico s špecerijo in delikate-so poleg kopališči- na Dolenjskem na račun ali v najem. Oglasi pod »Kavcija« na og' odd. »Jutra«. 3187-1 Portirja sprejme od 2—15 hotel »Tivoli«. 3258-« Pijanlsta sprejme takoj hotel »Tivoli«. 325S-1 Postrežnico pridno in snažno, s spri čevali sprejmem v Zilj skega ulici 7, za Vrtačo 3235-1 Učenca zdravega in močnega, primerno šolsko izobra z bo sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten učenec«. 3230-1 rotograf. pomočnika sprejmem tako;. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dober retušer«. 3224-1 Učenko sprejmem v trgovino čevljev, obenem se tudi izuči za pre? ivalko! Zalokar, Mestni trg 19. 3211-1 Fanta poštenega, zdravega. Šole prostega za postavljanje- kegliev ln druga hišna dela sprejme takoj gostilna pri »Pe-terčku« Kranj. 3227-1 Dekle z de?p1e vajeno vseh gospodinjskih del in kuhe. išče službo pri boljši družini — najraje v Ljubljani. Poizve se pri g. Seikula. Vidov, danska iwta l/I. 1974-2 Gospodinja vestna in poštena, vajena kuban:a. zanesl:jva vzgojiteljica m skrbna bolniška strežnica, ki govori slov. in nemško, išče pri merno službo. Gre tudi k samostojni osebi. Ne re-flektira na visoko plačo. Ponudbe na podniž. Jutra Mariboru pod »Dohra spričevala«. 2877-2 Kmečki fant vojaščine prost, išče stalno službo hišnika, sluge ali kai »ličnega. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Priden«. 3870-2 Trgovski potnik i dal;šo prakso. 26 let star vešč špecerijske in usnjar ske stroke, samostojen šo fer. ki govori slov., hrv. in nemško, išče mesto event. tudi v drngi stroki Cenjene ponudbe na naslon: Ivan Ladenbaiiser. Varaždin. 2867-2 Mlado dekle z dvema srednjima šolama. ki razpolaga tudi kavcijo, želi službo bla-gajničarke. prodajalke bufeju, pekarni ali kaj sličinega. Cenjene ponudbe prosi na podružnico Jutra v Mariboru pod »Marljiva in poštena«. 2874-2 Kdo preskrbi gospodični službo v tiskarni, slaščičarni ali kakršnokoli. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».Hvaležna«. 2704-2 Starejša dama in.teligen.tna, dobro verzi-rana v vseh gosjKidinjskih |»anogcih. želi službo go spodinje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro *DoJ>ra hišna gospodinja« 277S-2 Trg. pomočnica izučena v trgovini mešanega blaga, vajena tudi pisarniških del, pridna in marljiva, išče kjerkoli službo s 1. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek Ju-tra pod značko »Marljivost«. 2ŽS1S-31 Mesto sluge ali kaj slišnega iščem. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sluga« 2739-2 Sodarski pomočnik z dveiet.no prakso, ki je vajen tudi izdelave bukovih sodov (šmalcarjer), želi službo pri kakem podjetju ali sodarskem mojstru. Naslov pove oglas-ni oddelek »Jutra«. 2740-2 Trg. pomočnik mlajši, mešane stroke, teli >remen.iti mesto 8 15. fe-)ruarjem ali 1. marcem,. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«- -JS05-Ž Vrtnar vešč r evetličnjaku toplih gredica.h in splošnem de-i v vrtu želi stalne na mestitve ali prevzame de-pri novih stavbah. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutr*« 3057-2 Vpokojenec veši slov.. srbo-hrvaške in nemške korespondence ter knjigovodstva sprejme primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaupljiv« 3050-2 Perfektna kuharica srednjih let. z letnimi spri čevali in dobrimi priporočili. želi mesto pri bopši obitelji Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3077-2 Starejša kuharica zmožna tudi vseh hišnih del, želi službo pri mai' družini. Pismene ponudb, na podružnico »Jutra« 1 Celju pod značko »Zve sta«. 3005-: Službo sluge ali kaj sličinega želi inteligenten fant. star 29 le! ki govori perfektno nem ški jezik in nekaj franoo ščine. Cenj. ponudbe n.-podružnico »Jutra« v Ce liu pod značko »Marliiv delavec«. 3007-2 Hišnica ki Ki pomagala tudi prt gospodinjstvu, išče me»» proti stanovanju sobe in kuhinj«. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnica R«. 3136--' Mlajši trg. pomočnik vešč v š]>ecenji. žele-znin' in manufakturi. zanesljiv 'n pošten, želi premen"* mesto. Cenj. ponudbe n.i oglas, oddelek »Jutra« po.' šifro »Agilnost« 2686 2 Prodajalka pridna im poštena službo v trgovini, v mestu ali na deželi. Ponudhe na Oglas, oddelek »Jutra« jm><1 šifro »Mešana stroka«. S158-? Notarski pripravnik s so-dm in polletno notar sko prakso, išče namešče nje v notarski pisarni. -Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pripravnik« 8163-2 Deklica sfam 15 let. bi »e rada izučila v modni trgovini. Je zdrava, močna in po ■tena. Naslov [>ove ogia« »ddelek »Jutra«. 3135-? Žagovodja z -večletno prakso, dober kalkulant in računar. vešč nemškega in slovenskega jezika, išče službe. Gre tudi kot skladiščnik, lesni manipulant ali kaj stičnega. Ponudbe na »Zmožen. zanesljiv in pošten« na oglasni oddelek »Jutra« 3044-2 Vrtnar samski, popolnoma samostojen, izurjen v vseh kulturah vrtnarstva, z večletno prakso, želi stalne služ-be za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3014-2 Železninar išč« nameščenja. Gre tudi za skladiščnika. Cenj. dopis na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »železničar«. 3062-2 Knjlgovodja- blagajnik starejši, * dolgoletno prakso v losni Industriji in vel etrgovini, . perfekten italijanski dopisnik, z zna njeni nemščine, želi mesto v Jugoslaviji. — Nastopi lahko takoj. Cenj. vprašanja na Albert Al bane-ze, Baka.r. 3047-2 Trgov, pomočnik išče službo v mešani trgovini, specerijd, manufakturi, proti stanovanju in hrani. Dopise pod »Ve sten« na podružnico »Jutra« Maribor. 2996-2 Dekle z dežele 19 letno, pošteno, začetnica. želi službo kot pomoč gospodinji v kuhinji in ostalih hišnih opravilih. Je tudi ljubiteljica otrok. Cenj. ponudbe na P. Pur-gaj, Pesnica:_3028-2 Nemka § S e mesto vzgo'itel"Ce •najhnih otrok. -— Ponudbe ■ia oglasni oddelek Jutru >od šifro »15. februar«. 3234-2 Kot služkinja ii rsa domača in hISna dela iščem službo z3 ta koj. — Sumi Ivana, vas Krasna 3G, pošta Lukovica 3254-3 Postrežnica s spričevali, išče delo za popoldne. — Frankopanska ulica šter. 12 — dvorišče. 3207-2 Zahvala Po smrti Gajser Uršule mi je Podporna sekcija Kmetijske elts-portne zadruge v Mariboru točno in kulantno izpiačaia celotno pripadajočo mi vsoto podpore, pa si štejem zaradi tega v prijetno in častno dolžnost, ta solidni zavod vsakomur najtopleje priporočati. Maribor, dne 26. januarja 1932. 50a BERANIC IVAN, Majšperg. Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubl-ana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 2bo6-4 Jezike nemščino, angleščino, francoščino, ♦iaiijanščiino ip klavir poučuje dipl. uči teljica. Kolodvors.ka uliva 11. pritličje 30GS-4 Krojači, šivilje, reši vil je in pletilje! Vsled splošne krize priredi Strokovno krojno učilišče, Ljubljana. Mestni trg 5'II, 8. februarja brezplačni večerni ln dnevni tečaj moškega, ln damskega krojenja oblek, perila Priglasite se pravočasno.'število je omejeno. 3174-4 Vinskfc soct bramne. nrastove tn do-oro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine pri-ollžno 12 Kom ueodr.o prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 1845-6 Salonska garnitura temna. 7 komadov, or-gi nalno indijsko ročno tez-barsko delo. poceni na prodaj. Vprašan ;a na na slov- Dr. Scherbaum. M a ribor. 1944-6 Trgovska vajenka ki se uči v delikatesni trgovini, bi rada šla v trgovino z tnršanim blagom, kjer ni imela vsaj hrano. Nasiov poslati na ogl. oda. »Jutra« pod »Ubogljiva ln poštena«. 3213-2 ES29533 Nemško govoriti se nauče vsi odrasli ln otroci hitro po moji metodi. K. Ljutova. — Telefon 3404. Kolodvorska ul. 34 1. 3125-4 Inštruktorja za višjo mati/r:atiko nujno iščem. >'c-riov v ogl. cdd. »Jutra.?. S273-4 ZPormkis Kdoi i * 6 e tasluika. plača za vsako besedo 50 par: za naslov al; iifro • 3 Din. — Kdor nudi casiužek. pa za vsako besedo 1 Din. ta lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Zaupnike za posmrtni n.sko zivarova nje se sprejme v vseh krajih dravske banovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zavarovaln: zaupnik«. ?965-3 KdjiM išče aiHstio pot oika. piača za vsako best>iio 50 j»a.r: m da janje naslov« ali i» šifro 3 Din. — K dot sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (51 riksum in provizijo nj iimo ir>tmk >m i» »Pisk .rivatuib «trank i» Ljub jano io ik »lioo tor v » •« trav«ko oanjvrno za nia pifakturno blago P^niib-ia »glas >1 lele-k »Jutra. kmI šifro »Fiksum ie pn. nzija«. Mil 5 Potnika sprejmem za engro« prodajo dvokoles, živ. strojev, motorjev in delov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro uveden«. 3045-5 Zastopnike za dravsko banovino, proti fixsni plači in proviziji, za prodajo »Rasofis« pre parata za britje brez brit ve io mila ter aparata, išče »Rasofis«, Ljubl.ana, Kolodvorska 26. 2961-3 Hotelska sobarica perfektna, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj a-li pozneje. Cen:ene pomidbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 3038-2 Prodajalka % enajstletno prakso v mešani stroki, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena Gorenjka«. 3036-2 Šofer trezen, vojaščine prost, ki govori nemško, slovensko in srbohrv., išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno K. L.« 2737-2 Kot učenki ▼ trgovki! iščeva mevta, ali jrreva k otrokom. — Kotnik T., Kandare J., Dane. 2899-2 Starejša kuharica vešča vseh del, tudi sa imostojmega gospodinjstva, išče takojšnje namestitve. Ponudbe pod Marija Anderluh, Celje, Aleksandrova ul. 3. 3034-2 Služkinja vajena vseh hišnih del. tudi kuhanja, gre kot pomoč gospodinji. Gre tudi v Medjimurje. Cakovec. Varaždin. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Med;i-murje«. 3037-2 Gospodična inteligentna — z znanjem nemščine in gospodinjskih del. išče primerno mesto. Ker ima ljubezero do otrok želi mesto vzgojiteljice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenje«. 2908-2 Mlado dekle ieli s 15 februarjem spremeniti službo. Je vešča samostojnega kuhanja in opravlja vs« hišna dela. Gre za vse ali pa kot sobarica k boljši dru žini. Ponudbe pod šifro »Stalna služba« na ogla* oddelek »Jutra«. S065-2 Šofer - vrtnar strokovno naobražen. ože-njen. z večletno prakso, išče stalne «Iu?lbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod »Za m-si itiv 344«. 3040-2 Strojnik hi kuriač išče mesta, izprašan z večletno prakso, z na1-boljšimi Izpričevali, vešč vseh popravil kakor tudi elektrotehnike. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Strolnitcc. 3108-3 Drogerist agilen, do*>ej- poznavalec barv in kemične stroke, z desetletno prakso v velemestni trgovini, išče pri merno službo. — Naslov: Bombač. Ciril Metodova 13 3232-2 JAVNA ZAHVALA. Podpisana s tem hvaležno potrjujem, da ml Je »Kmetijska eks-portna zadruga v Maribora« odnosno njena Podporna sekcija popolnoma točno in kulantno izplačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore po smrti g. Vinka Trofenigra in priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu, da pristopi v članstvo imenovane Podporne sekcije. Maribor, dne 28. januarja 1932. 56a MATILDA BBUDEBMAN, Marenberg. Šivilja za perilo io obleke gre po nizki ceni na dem. Ponudbe pod »Šivilja 20« na oglas, oddelek »Jutra«. Su5*J-3 Potnika vorziranega in vpeljanega po Jugoslaviji spre.me za stalno stara renoniiirana tvrdka domačega kadilka pletenin. Tozadevne po-j nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na Gorenjsko«. 3041-5 Potnika manufakturne stroke za obisk samo boljših privatnih strank v Ljubljani iščemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Garancija«. 3204-5 Šivilja izurjena za perilo in obleke, gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3052-3 Kotiljoni vseh vrst in oblik naročilu. Okusni robčki v zalogi. Monogrami od 1.50 Din dalje. Palača Kreditne banke la/IV. 3102-3 Avstrijska stavbna hranilnica (Oesterr. Bau-sparkasse) išča Resne agente za prevzem reprezentance. Obširne ponudbe pod »Serios 15.618« na Oest. Anzeigen-Ges. Wien, I., Brandstatte 8. 2394-3 Starček brez kapitala, z mesar -sko obrtjo se išče. Drugo po dogovoru. Naj se javi takoj. Rožna dolina. Cesta 8, št. 1. Franc Skok. 3182-3 šiviljska pomočnica išče zri popoldar.tse ure zaposlenje. — P nudbe pod šifro »DobeT okus« na ogl. odd. »jutra«. 3251-3 Ogla^M trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova aii za iifi« p« 3 Din. (6) Premog in drva orodaja Jezeršek. V od in a t 20P Otroški voziček dohro »hran'en poceni naprodaj na Sui-artinski i-esd št. 14. 32«-« Otroški voziček dobro ohranjen pin-eni predam v Koceno-vi ulici 11, pritličje. i3241-5 Puhasto perje 5:sm> čohano kg po 48 Din. Iruga vrsts kg p" 58 Din čisto ttelo gosje ke & 130 Din in 4i«f.; ;>uh Ee no 250 Din razpišilja po poštnem D 1 » i » t J o L. Brozovič. Zagreb. Ilic? 22 6 Ogenit ša-moitni cement za popravilo vseh peči, parnih kotlov. apnenic i'd. Zahtevajte prospekte. Gorska kreda fiw) zmleta, za klej i'kit) vedno v zalogi. Sam oproda jalefe čn potnike iščem. Stroje za opekarne, stroje za cementne proizvode dobavlja ravnatelj MrhajJo Roizma-n, Ljubljana, Gostki-s-vetska cesta 10.1. &J-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. 5M 707-6 Bakterije in morska čebula Izkušeno sredstvo pri ug>o-nabljanju podgan po na-čelstvu mesta Zagri ba. — Kombinirane so v »Novem kužilu« za podgane in miši pfid dr. Kršnjavim že pred več ko 10 leti. Novo ku-žilo deluje zanesljivo. Laboratorij: Zagreb. Maksi-mirska 66. Za mesto L.'ub-Ijano in dravsko banovi.no iščemo inteligentnega za stopnika. 2821-6 Otroški voziček na prodaj. Staničema ul. Ctroški voziček ''Korb«a^r<-n} novo .>hra-njeti naprodaj. Nasiov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 3217-6 Med vseh vrst, zajamčen« pristen nudi Društvena čebelama, Ljubljana, Vošn.iakova 4, pr: evangelisti cerkvi. Glavna zalogo, vseh čebe arskih potrebščin in i.'istn;n satnic. Cene brc- konkurence. 3272-8 Ogledalo 2 m visoko, primemo za kroja:e ali šiviljo poceni prodam. Naslov pove ogl. ocid. ».Jutra«. 3208-3 Umetnine lepe oljnate slike prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3176-8 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj ▼ I Tavčarjevi ulici š;ev. : L •Jgiasi trg. značaja f ! Din be««1a: za da :snje naslova ali ta šifro 5 Din. - Oglas-socialnega mačaja t« vsaka bf-»e,1a 50 par: «a dajanje na.siova a' ra šifro oa " T>in M. Pieteršnikov slov. - nem. slovar oba dela predam. Poizve so Aleksandrova c. 10, podpritličje, od 22. Železno blagajno veliko. ugodno proda Heller, mesar. Ptuj, Voš njakova ulica. 2896-6 Fotoaparat prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. S9J12-6 Stroj tt«»txlk I l)iu. ia Ut janj«- naslova ali » šifro 5 Oiu Dijaki, ki iščejo Mi.strukc.ije pla Aajo vsake tiesedo 50 ua.r; ta šifro ali ca 'ta ^.nje nas+ova S Din (4) CAMERNIKON A šoferskf šola ujubljana. Dunajska e. % Prva »blastve.n. koncesijo urana Pro-- kt 15 zaiton pištite oonj! P i e n r -.prejem« vsak »»» 25" Oblastveno koncesiionlrans šoferska šola fiojko Pipenbacher Liubliana Gosoosvetska 12 - Zahtevajte -nformacij«-247 4 Nemško korverza-ciro in pouk nudi izobražena gospa po 12 Din za uro Dva učenca skupaj samo 15 Din za uro. Poliaa&ki cesta 13/11. lev«. 3095-4 za rezanje šunke, salame itd.. masiven, najboljše vrste, neizrabljiv. zelo dobro ohranjen, po izredno nizki ceni naprodaj. Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Za delikate so«. 2669 6 Gramofon, plošče nerabljene, nekaj komadov prodam. Nasiov pove >gl. oddelek »Jutra«. 2711-6 Kuhinjsko kredenco veliko, in ? polici prodam • Javna skladišča«. Dunaj ska 33, pri skladiščniku 2712-6 Premoe. drva. koks prodaja Vinko Podohnik. Tržaška eesta 16. tel. 33-13 Stensko preprogo garnituro pregrinjal ta Ive postelM. krasna ročna dela. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 2713-6 Spalnico za I osebo hrastovo, lepe izdelave fpo ste!;a. nočna omarica io p=ihaV visoko stoieč.o «ve tiljko. brušeno ogledal" 78 X 48 cm in (»olicn za cvetijiee prodam Naslov v nglasnem oddelku »Jii'ra« 2714-6 Železen štedilnik v dobrem stanju naprc-daj' v mlekarni v Kolodvorski ulici 35. 3128-6 Pravico »tPrevocništva« tn trgovine z »opeko. keramičnimi izdelki in kurivom« prodam aJi dam v ca>m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Priložnost«. 2947-6 Gozdne sadike gladki bor (Tirni« strobus) 3 letni lepo razviti in smrekove 3 letne za sim>-mladansko saditev o-ida uprava družbe »Jezersko« Kokra nad Kranjem. 2990-6 2 vinski sesalki zamenjam za vino. Pučnik, Laško. 3021-G Opravo za špecerijsko trgovino, lepo in novo, lakiran hrast.. tak-»j prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3117-0 Razno železna postelja z žimnico, železen obešalnik. kuh. ura. likalnik. 2 vazi, podoba, mizica (konsula), (Leibstuhl). španska stena, svetilka za predsobo, spomladanski plašč, oaržuna-sta obleka, roza plesna ; obleka, 2 lepi maski ter ; otroški dežni plašč poceni naprodaj. Naslov poizve ogl. odd. />Jutra-< 316-6 Jajce 80 par na d.robno nudi Sever & Komp., Ljubljana. Gospo svetska ce-sta 5. 3133-<: Danes pralno milo 10 Din, kuhinjske teht-! niče 45 Din. damastni 1 namizni prti 30 Din svilene kravate 9 Din angleške volnene nogavice. moderne barve 30 dinarjev, gramofonske plošče 20 Din oudilka v kuhlnlsfeem loncu i Din. eletrantne namizne •e 40 Din britvice So-llngen 1 Din. rja prosti jedilni pribor v 6 mesečnih obrokih, ša-pira. Dunajska cesta 36 veža. 3124-6 Pušk« risanlce za kroglo kal. 8 mm in dvocevka, gre-ner. brezdimna kal IS fino noseči, prodam Liv.bUana, Optkarska cesta 31. 3223-S Vsaka Oe^-da ! Din. •va dajanje naslova ali šifre pa 5 Din f9} Rsdkj-aparat tricevni. direkten priključek na 220 volt, prodam. Isto:am se zamenjajo dobra koncertne cifre za prvovrstno harmonik* .ali »Coiumia«- citre. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Ž752-9 Rad*o slušalke nove. lahke, ^000 ohm, . 45 Dia proci-a D r e n i t, • Ljubljana, Drenik-ov vrh. 3f>7u;.-S» Tricevni raillo akun^ulator tr. zvodnik poceni naprodaj ter 7 delaš za .-ia j-:.etka.. J. Aiiton, Grad. .če 3. 3249-5 trg značaji po 1 Din beseda; ia da janje naslova aii la šifro 5 Dio. — Oglas socialnega značaja vsa ka beseda pa.r: ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Kože divjačine izvzemšj za/čje Kupim pO najvišjih cenah. i.n prideta; os»bno ponje. Pismene po. nudbe samo do 2. februarja z navedbo količine in vrste na naslov Kfirner p A »Merkur«, Maribor, Meljska cesta 12. 2380-7 Venecianko polnojarmenik. v dobr»W stanju kup; Ambrus Jane« parni strojar, Rokreči — pošta Piiconci. Prekmurja. 2589-7 Prazne vreče od sol i. 50 kg vsebina, ■opoinoma cele in čiste, lprane. hre2 lukenj !n krp kupuje po Din 2.60 komad Franko Karlovac »Prometa veletrgovina vsakovrstna -obe. Ernesi E sler Kar-ivac Telefon 67 Brzmav: Promet. 366-7 Vrtne mize in stole iiožljive. iz ploščatega že-■ eza kupim Pomidbe pod »Dobro ohranjen« na ogl. ►ddelek »Jutra« 2820-7 Pozor, barvarne! K u p i m dobro ohranjen« sredn-o centrifugo. Cenj. (»onudbe na ig'as oddelek »Jutra« pod »St. 2332«. 2629-7 Pisarniške mize »tole omare in pisalno stroje rabiiene. v dobrem stanju. Miplmo. Ponudbe pod »Takolšen nnkup« na ogl. odd. »Jutra«. 32'i3-7 Zahvala Dolžnost m! je. da izrazim svojo javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, katera mi je po smrti g. Klančnika Antona takoj, točno in kulantno izplačala pripadajočo mi vsoto podpore. 52a Jfaribor, dne 27. januarja 1932. ZNIDARŠIC JOŽE, Boštanj. Kotel ■tli vodni rezervolr (ogrs- jevalec) 90 X 200 cm, »krogel, rabljen toda v brezhibnem stanju kupimo K a, nižje ponudbe Da na »lov: Dragutin Ilaas. Kra_ finske Toplice. 2010-7 Daljnogled »Zeiss« •Ii drugo d"bro tipo kupim. Ponudbe na podruž ji!<-o »Jutra, v Celju pod »načko »Zeijs«. 3006-7 Tračno žago dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »?.a-ga*. 2980-7 Hlevski gnoj večjo množitto kupim. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra. pod šifro »Hlevski gnoj«. 3109-7 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe je raslovitl na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vozlčti«. 3243-7 ML oesedo. Oglasi socijalnega zna<\a;a po 30 paJ beseda. Za da janje naslova ali 'a Šifro 3 Dia. oziroma 5 Dio. (11) JAVNA ZAHVALA Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Maribora izražam s tem podpisana najtoplejšo javno zahvalo za popolno m kulantno izplačilo celotnega pripadajočega mi zneska podpore po smrti g. Marije Brodnjak in štejem si v svojo častno dolžnost imenovano ustanovo vsem in vsakomur najtopleje priporočati. Maribor, dne 28. januarja 1932. 55a OTILIJA JURKOVIC, Maribor. Ženinom in nevestam! Predrao si nabavite pohištvo, ne pozabite, da je najcenejše Ln garantirano solidno pri tvTdkj Gol m a jer, stroj. mizarstvo. Ljub no št. 1. Podnart. Gorenj sko. Pišite dopisnico in prepričajte se, ne bo ^3!n ial. 1433-12 Spalnico •1 o b t o ohranjeno poceni prodam v Gor upov i ul._ 20 pritličje. ŽS48-12 Vsakovrstne spalnice od najfinejše do najpre prostejše po nizki cen: prodaja Jo*tp Knnčič. m. zarstvo, Po-lgora štev. 6. :.očta St. Vid nad Ljub- 1 jaito. 2730-12 Novo moško kolo jvvceiii proda Kurilj, Sta-«-. tTZ Ha. 30til-: Moško kolo ■koraj novo za Din naprodaj v Ljubljani. Iio vi ca 56. 3121-11 Voškc olo dobro ohranjeno naprodaj r Streliški ulici štev. 7. 3206-11 j Vsesa besMa i Din; j i ia daianje nasio-va aii | l ta Šifro pa 5 Din. (10) I Pontiac •ct. dobro ohranjen, no traervmatika: Fiat 503. i; Renault taksi, pro-pod vrednostjo. Na pri Renault zastop t jest« na Rožnik 19 2i>S8-l|! m ca 1 raga C!o.sp' (K oli'. ni avtomobil rablje«, i novo o. takoj uporab dobave večjega Din proda ga •n«. Ljubljana, i cesta št. 13 3125-1" Pohištvo noro spalnico, jedilnic« in knjižno sobo ugodn-o pro-iam. Ponudbe Da oglasni iddelek »Jutra, pod šifro »Novo*. 2919-12 Prvovrstna drva suha, bukova in gabrov« večje in manjše količine kupim. Ponudbe pod Šifro »K-1876« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 2S. 2911-1« Gostilno v bližini kolodvora oddam samčki osebi ali »koncem brez otrok t najem. Mesar Franc, Jesenic«. 2986-17 Ladijski pod prvovrsten, po najnižjih cenah. Lesna in d ustni ja Fran Ravnikar, Linhartova ulica 25, tel. 24-15. Ljubljana. 8071-15 Bukova drva lepa. suha, cepana, frar.-ko vagon klafter {»o 300 Din nudi Slavko Tičar, Maribor, Jezdarska nI. 19. 3031-15 Kapital Vseka beseda 1 Difl, za lajanje naslov* al! Šifro pa 5 Din. (161 Nova jedilnica moderna, orehova, naprodaj. Plača se lahko s hranilno knjižico. Trafika \ a-lenta, Miklošičeva Š^H. Več spalnic elegantnih poceni proda Audlovic, Škofljica. 8122 12 2500 450 250 1000 500 Vse dobi Tihega družabnika s cca 40.000 Din kapitala iščem Za trgovino mešanega blaga, na prvovrstnem prostoru v bližini Celja. Dopise na o g1 a "ni oddelek »Jutra« pod »Promot«. 2908-16 Kdor hoče imet! za 50.(*X» Din dosmrtno lepo stanovanje in prav dobro oskrbo, naj pošlje naslov na oglas, od d.lek »Jutra« pod značko »Dosmrtna oskrba.. 2636-'" O in po-ž:r v a; te jk> r.aicenejš giln. rež io-v itd. »topstva. it. ' 19. -sasci nitie. za h t e 7.bornih. a -iih briz avtomobi. •a uit za tla ■ Roinik 88-10 Osebni avto 0!d«ra--btl, 6 c vi., krasmo ohranjen, brezhiben, šele 35.000 km vozen, naipro daj za 35.000 Din. Naslov t c-Ia-mem oddelka Jutra 1221-10 Tovorni avto Mrlcil. Chevrolet, 1 H—2 t->n. v zelo dobrem stanju j>ro-iam radi nabave večjega. Naslov pri podružni e: »Jutra Celju. 2872-10 Limuzina v-r*. 31 Chevrolet. 12.000 , n vožen.0, ugodno pro-.m. Naslov pove oglasni ■ielek »Jutra«. 2751-10 .Motorno kolo -bro ohranjeno. 300—400 m, kupi Klammer, Dole-, vas. pošta Cerknica. 2907-10 V\otor na nafto 5 HP, kupimo. PO; idbe na oglasni oddeleli ■„ra« [>od »Motor«. 3026-10 Pohištvo lepe spalnice omare postelje kuh. oprave l:uh. kredence Tudi na obroKe. drueo pohištvo sa najceneje, sprejema se vsakovrstna naročila ln popravila. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 3146-12 Spalnice trde ln mehke ter kuhinjske opravo nudi najcenele ter najpo-vollnejšimi plačilnimi po?oji. ITajdaljša garancija! Vidmar, Zg- šiška. 3192-12 Gospodinjo jezijo zlasti omare, ki tlačijo obleke. Naše omare so 30 cm široke in ohranilo obleke brez gub. — Posamezno pohištvo, mize. stole, dalja kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v najboljši izvršbi naročite t>ri Albert Cerne, mizarstvo, Zg. Šiška. pri Bemizl. 385 6-1 Pohištvo v najem Spalnico, jedilnico, _ gosposko sobo in kuhinjo oddam le boljži stranki za lelj časa v najem, event. isto prodam. Pismen« ponudbe pod Šifro »Čiste ii; lepe mobilije« r.a oglasni o-jdelek »Jutra«. 3229-12 Dnižabnika iičem za dobičkanosno te-koriščanje obsežnega kamnoloma iD peskoloma. Po nudbe n« oglasni oddelek »Jutra, v Ljubljani pod šifro »Maribor«. 2732-16 30—40.000 Din posojila iščem za dobo 6 mesecev pno ti visokim obresti m in stg-nr-ui varnosti. Cenj. ponudbe oa oglasni oddelek Jutra pod »Vknjižba«. 2922-1C Kapital 30—/50.000 Di.n položim i sigurno podjetje za primerno službo. Informacijo v oglasnem oddelku »Jutra«. 2948-16 Din 400.000.— posojila iMem proti vknjižbi na prvem mestu na veliko posestvo z vpeljanim podjetjem. Ponudbe t*>d »ifro »Varna na-ložitev«. 2923-16 15—20.000 posojila iščem proti sigurnemu jamstva in visokim obre-stim. Zadostuje braeilna knjižica. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dobro naloženo«. 3042-10 Absolutno varno lahko naložite do 50 tisoč Din z dobrimi obrestmi, če posodite pod ugodnimi pogoji ln ab solutnl varnosti obrt nemu podjetju. Ponud be na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Popolnoma varno«. 3179-16 Irg. oglasi po 1 Din be&eda; za dajanje oa s!ova ali za Šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; z» dajanje naslova tli za Šifro 5 Din. (13) 140.000 Din posojila iščem proti dobrim obte-stim fn vknjižbi na prvo mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Sigurno vloženo«. 3215-16 Tovorni avto -stro-Plat z avtobus . ;jo. zelo maio rab-n. ugodno prodam. N slov v ogl. odd. »Jutra«. 3155-19 A vtotaxi-koncesiio za Ljubijano z novim ali rabljenim avtomobilom odda Cttroen-ga-rage, Ljubljana, Gosposvetska 13. 3171-10 Avtomobil, plašče (PneumatiKe), Izrabljene od ose.bnih avtomobilov kupim vsako množino. Pa.aik. La^ko. 3020-10 Elegantne maske izposoj njem n* Dunajski ■•esti št. 9. Pojasnila iz prijaznosti v cvetličarni. S3G6-13 Elegantne marke posodim. Ljubljana, Prule, Clmpermanova ulica št. 5 (blizu šole). 3081-13 Več večernih toalet v še dobrem stanju naprodaj na Rimski cesti -31/11. levo. Ogk-dati od -10. ure Lil;e 3^>4-13 Vsaka beseda 1 Din. za lajanje naslova ali za Šifro da 5 Din. (18) Motorno kolo BSA., 349 kuc. cm. brezhiben, tipa 30 prodam Ljubljana. Opekarska cesta 31. 3222-10 Tovorni avto fce rabljen, toda sam: lrood 15.000 km Izvr-t.-ne proge. 2000 kg nosilnosti, dobro oiuanjen. kupim Ponudbe pod Tovor« na ogl. odd. >Jutra« do 10. februar-a t etra leta. 3271-10 Naravna vina ter fine krvavice in peče-niče prij>oroča gostilna Miill«r, Šiška, Bežigrad. 2779-18 Pust je tu! Danes vsi na Glince-Vič k Travnu na koncert in domačo zabavo. Domače pečenke in krvavice. Vabi Kalin, gostilničar. 3104-18 iilor n u d t prehrano piač.a za vsako besedo 1 Din; kdor pre- hrano pa za besedo y> par; za dajanje na »lova ah Šifro 3 Din. Mtroma, o Dia. 114) Domačo hrano nudim v centru mesta. — Naslov v ogla-snem o'l(l»lk» »Jutra«. 3250-14 Pohištvo Vsaka beseda 1 Di.n: ta lajanje naslova ali ta šifro P" 5 Din. (12) Hotelsko pohištvo prvovrstno, z marmornati mi amivalniki. za 12 sob za dvetretinjsko ceno na prodaj skupaj ali posamezno. — Pension Vovk. Bled. 1857-12 Vsaka beseda J [)ui; za lajanje naslov« »lj t» Šifro na 5 Dm. (15\ Bukova drva suha i® zdrava, ter bukovo oglje kupujem oa va gone. Ponudbe s ceno in pogoji plačanja na oglasni videlek »Jutra« pod šifre .Bukova drva«. 2638-15 Smrekove okrajke 3 do 4 metre dolžine vsaj 10 cm široke, čim enakomernejše debeline, kupimo. Ponudbe t>od »Okrajkl« na ogl. odd »Jutra«. 3100-15 Vsaka OttSeda 1 Din. za dajanje naslona ali m šifro pa 5 Din. (IT) Trgovski lokal s stanovanjem v Polhovem gradcu oddapi v najem s 1. julijem. Pismene informacije daje Ivan Novak, Ljubljana, Glinš Pek kat>nrl bi postavil evoje obrt na Gorenjikem w zelo prometnem kraju v veliki občini pri fari, do bi naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3015-19 Gostilno in mesarijk) dobro idočo. r Mariboru, prodam za 315.000 Din. za izplačilo potrebno 140.000 Din. [»opis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »-515.000« na podružnico »Jutra« Maribor. 2997-19 Buffet ali gostilno prodam na najpametnejšem mestu radi smrtnega slučaja. Resni reflektanti naj se javijo samo ustm.e-no na Alojz Sarotar. Zagreb. Maksimirska 34. 3025-19 št. 3105-17 Restavracijo gostilno ali vino toč vzamem takoj v najem na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Premožen gostilničar«. 3079-1" V Celju oddam velik vrt, cvetličnik, tople gTcde. stanovanje, v na jem. Naslov v trafiki R« Celje, Aleksandrova. 33G7-S7 JsokaU Vsaka besei>-20 Vsaka beseda 1 Din; u dajanje naslova ali za frifr« pa 5 Dvn. (20) Majhen lokal na Dunajski cesti takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2585-19 Lep lokal r Gledališki ulici takoj >lda Pokojninski zavod za nameščence t Ljubljani. 59722 19 Tri lokale na Jesenicah pripravne za trgovino ali pisarno, oddam v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2987-17 Lokal opremljen za trgovino ta koj oddam v najem, ali sprejmem družabnico. Pojasnila daje Olga Martin šok, Streliška olica št. 10. 2772-17 Kavarno na Sušaku na najprometnejšem mestu dobro idočo, prodam iz rodbinskih razlogov. Ponudbe na naslov: Kavana belič, SuSak. Račiovs 4. 1809-19 Prometno gostilno v Zagrebu odstopim takoj onemu, ki prevzame kompleten inventar. Stara _ re-no m i rana obrt na križišču več. ulic. Najemnina nixk* Poizve se v Zagrebu, Petrova 27. 2658-1» Za letovanje oddam ▼ vili f Kokri 6 sob (8 postelj, ta posle posebna soba) in dve kuhinji v naiem. Dr. Glo-bočnik, Kranj. 2313-17 &peceri|. trgovino na zelo prometnem kraju oddam zakonskemu paru, ki ima osebno pravico za gostilno In kavarno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija«. 260S-19 Pisarniške prostore obstoječe ix 2—3 sob. išče mo s 1. avgustom. Pismene ponudbe z o^nn.ko cene oglasni oddelek Jutra pod iifr« »S. M. C.« Kmetijo srednjpveliko. obsegrvlo&o cca 15—20 oralom zemlje, vzamem ▼ najem. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »V najem«. 2546-17 Trgovino z mešanim blagom, t prometnem kraju na deželi oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Event. za leto ir. pol brezplačno. Prednost imajo samci. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celiu pod šifro »rgodna prilika«. 2803-17 Trgovino t m°ftanim blagom, -v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam v naiem pod ugodnimi poboji. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra« 2901417 Restavracijo (gostilno) na promet nem kraju v Ljubljani vzamem v najem. Odkupim Inventar. Dopisi pod »SK 300« na oglasni odd. »-Jutra«. 3191-17 Lokal t vbodom z ulice, p« možnosti t 2—3 sobami za pisarno (lahko tudi brt-z pi-santH*) iščemo s 1. avgustom t. 1. Pismene ponudbe z označbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro S. M. C.« 2893-19 Trg. hiša v Ptuju sredi mesta, s hlevi, re-mizami za vozove, proda jalno, prikladno za rejo perutnine ali izvozno tvrd-ico vsake vrste, ugodno naprodaj. — Ponndbe pod »Geschdftshaus« oa oglas, oddelek »Jutra«. Hišo na prometnem kraju v Ljubljani kupimo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promet 777«. 3088-21.' Manjšo vilo ali lepo hišo t vrtotn, t gorenjskem letovišču ku pim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe oa oglasi" oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«. 3156-:" Parcela na Vodovodni cesti, poleg trgovine Brvar naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 2440-23 Vilo eno- »11 dvostanovanj-sko, v velikem vrtu. najlepSa lega. prodam zaradi izs?utve. Ponudbe pod »Zelo ugodno na ogi. odd. »Jutra«. 2202-20 Poceni hišo v Sloveniji v bližini železniške proge z dvema velikima soboma in nekaj zemljišča kupim. — Ponudbe na Sauer Flo-rijan. Kula, Dunavska banovina. 2235-20 (favna zz&h&ala. Podporna sekcija Kmetijske eksportne ladruge mi Je dane« točno in kulantno izplačala celotno pripadajočo podporo po smrti g. Dobovičnik Helene in zaradi tega si štejem v prijetno dolžnost to človekoljubno ustanovo vsakomur najtopleje priporočati. 51a Maribor, dne 26. januarja 1932. IVAN KUKAŠ, Dravograd. Stanovanje d-v*4 sob in kuhinje (visoko pritličje) ter vrt blizu tramvaja se odda takoj mirni in zanesljivi stranki. Kje, pove oglasni oddel. »Jutra«. 2952-21 Lep gozd v Mariji Magdaleni. oMI na Sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini poceni prodam. Naslov pri !>o-diužnici »Jutia« v Celju. 3 -V Novo hišo z vrtom, v kateri je trafika in majhna trgovina, ugodno prodam. Potreben kapital 65.INH) Din. Poizve je v Kamniku: »Vinotoč«. Maistrova ulica 3. 3076-20 Parcelo v Ljubljani ali v prav neposredni periferiji kupim. Ponudbe z navedbo lege. veliko-ti in Ceno na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro •colnfcni svet«. 3o9-'-2tl Manjšo hišo ali vilo v Ljubljani ali ne[>osred.ni periferiji kupim. Ponudbe z navedbo cene in kraja naj se pošljejo na oglasjii oddelek »Jutra« pod šifro • l^a.sltai dom«. 3093-20 Hiša z trgovino novozgrajena ob okrajni cesti v večjem in prometnim kraju r bližini Maribora takoj ped ugodnimi l*igoji m nizki ceni na prodaj. Nastov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 3008-20 Parno žago v najboljšem stanju prodam. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod Šifro »iaga«. 2037-20 Nova hiša z malim vrtom ugodno naprodaj. Poizve se v gostilni Zad nikar, Brdo pri Viču. 3M7-20 Lepa vila novozidana. t električno napeljavo, pripravna tudi za vsako obrt, naprodaj za 95.000 Din. Natančne informacije daje g. Bren-či£ Mihael. Ptuj, Ormoška cesta. 2639-20 Rogaška Slatina Celoletno tudi zimski zdravljenj«. Nova hiša-nioderno opremljene »obe; tekoča voda, centralna kurjava. Zdravniška oekr-ba; d i-et etična hrana, kopeli. Cen« zmerne. Vpra-šania tva uaiio-v: Vila dr. Emil Trto. 3019-dO Stavbna parcela CA. 1100 m« blizu postaje Domžale nnpnodaj po zelo ugodiri ceni. Ponndbe na oglasili oddelek »Jutra pod »Primerna cena«. 3017-20 Enonadstropno hišo novozgrajeno, z več stanovanji in trgovskim lokalom prodam na zelo prometni cesti 10 minut od cestne železnic« pri Ljubi;ant. — Olga Martinšek, Streliška ulica 10. 2771-20 Ugodna priložnost za nakup stavblšč Na Kodeljevom se je izvršila nova parcelacija v izmeri 50.000 m*. Prodajo se parcele od 400 do 35.000 m1. Cena je po legi in površini od 30—60 Din za in1, s takojšnjim prepisom V plačilo se vzamejo tudi vloge od dobrih denarnih zavodov. Informacije se dobijo v Kodeljevem gradu vsaki dan med 13. In 15. uro. 1993-20 Parna žaga ▼ najboljšem »tanj« naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga«. 2037-20 Hiša v Celju vili slična, 15 minut oddaljena od kolodvora na prodaj za 65.000 Din. Po trelien kapital 45.000 Din. Na-Uv pove podruž. Jutra v Celju. 3264-20 Gostilno in trgovino gospodarstvo sestoji iz dveh hiš, hlevom, kleti in kegljišča. Nadalje Je velik kostanjev vrt. sa-donosnik, zeUnjadni vrt. njive. travnik vstavbišča), V ni.'ah ln ru električna razsvetljava. Vse renovirano in opremljeno. Cena 250.00 j Din. Zgieslti se j: pri Josip Cotič, Na-rcdni dom, Celje. 3253-20 Stanovanje z majskim terminom se bo oddalo v novi zgradbi v Bogišiče-vi ulici za obrtno šolo, in sicer dvoje stanovanj: eno v visokem pritličju, obstoječe iz treh velikih sob. kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin tex souporabo" pralnice, drugo pa v podpritličju, obstoječe iz dveh sob. kuhinje s pritiklinami in souporabo pralnice. Poizve se Gradišče 10/11 desno. 2949-21 V Št. Vidu - Vižmarje [»oleg kolodvora oddam stanovanj« sobe. kuhinje in pritiklin za 190 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2961-31 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddam v Roini dolini, cesta IV št. 3. 2967-21 Stavbna parcela v Koleziji, 550 m:. krasna, pravokol.na. ob glavni cesti, elektriki ln vodi. naprodaj. Ijublja na. Opekarska cesta 31. 3221-20 Vsaka beneda l Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 l>i.n. (31) Malo hišo al! vilo 9« kupi T Ljubljani aH blir.u tramvaj-ske po*tije pri Ljubljani. Ponudbo na oglasni oddelek »Jihtra« pod »St. 28«. 29^2-20 Enonadstropno hi$o letnim donosom 50.01)0 Din najemnine, z d&bro-idočo pekarno prodam takoj za 250.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2398-20 Štirisob. stanovanje solnčn*>, v brezhibnem sta nju, s soupo-abo vrta oddam takoj ali pozneje. — Ogledati v Knafljevi u'ioi št. 13/11. 3012-21 Stanovanje na Domobranski cesti, začasno dvosobno, od 1. maja dalj« trisobno, s kuhinjo in iumnato oddam ta koj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2828-21 Petsob. stanovanie s pritiklinami. v bližini U. drž gimnazije oddam Vselitev po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddi-lku »Jutra«. 2827-21 Petsob. stanovanje t vsem komfortom oddam s 1. februarjem ali 1. ma jem t. 1. ▼ sredini mesta. Ponndbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Petsobno«. 2859-31 2 sobno stanovanje za maj išče tri&lanska minna in čista stranka brez otrok. Po nudi >e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvosobno«. 2983-21 Stanovanja sobe, kabineta in kuhinje išče samostojna dama za april, maj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za 1 osebo«. 3109-21/» 2—3 gospodične (dijakinje) sprejmem n» brano in stanovanj« v Kolodvorski ulici štev. 23. — Klavir na razpolago. 3842-3 Stanovanje solntno, moderno, s kopalnico, išče profesor brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tisoč«. 3096-2 l/a Zakonski par brez otrok, z novo opravo išče s 1. maiem dvo ali trisobno stanovanje. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nov« pohištvo«. 3167-21/» Enosob. stanovanje iščem za 1 mesec. Pisme ne ponudbe na oglasni o"l delek »Jutra« pod značko »Iščem«. 3162-21/a Stanovanje 2 sobi in 2 kuhinji takoj oddam bi isti kolodvora Snia.rje-S.ip. Poisve se na Celovški cesti štev. 47. 31T.5-21 Stanovanie sobe iu kuhinje takoj oddam v Zg. Šiški, Vodnikova ce«ta 103. 3103-21 Dvosob. stanovanje šolnino, z vs<'ini pritiklinami, b'izu drame oddatr« s 1. marcem. Ponudbe na ogia«. oddelek »Jutra« pod značko »Cciilram«. 3101-2)1 Več stanovanj v novi hiši po 300 Din mesečno. 2 sobe. kuhinja, stranišče, drvarnica in 50 m vrta. Cesta dveh cesarjev nasproti št. 14. 2193-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin išče v Ljubljani za maj rodbina viš. drž. uradnika, obstoječa iz tr"h odraslih članov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Stalnost 750«. 1433-21/» Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin, po mogočnosti s kopalnico in pralnico, za takoj iščem ne daleč od Mišičeve kasarne. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čast nlk«. 3312-21/» Dobro vpeljano trgovino t večjem kraju na deželi na štajerskem takoj oddam. Začetkoma potreben kapital 50—<100 tisoč Din. Ponudbe na oglasni odde lek »Ju+ra« pod »Trgovi na - takoj«. 3060-19 Velik prostor za delavnico ali skladišče oddam za 350 Din mesečno. K uril j. Stari trg l'la. 8062-19 Točilnico prodam za 5000 Din. Slom-Skova ulic* 6, Studenci -Maribor. 8001-19 Slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo » inventarjem, ustanovljeno 1885, staro in dobro podjetje, radi starosti poceni na prodaj. Naslov t podružnici »Jutra« Maribor. 8030-19 JAVNA ZAHVALA. Z veseljem potrjujem in za svojo dolžnost smatram izjaviti javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. ... Po smrti g. Dobovičnik Helene mi je imenovana ustanova najkulantneje in točno izplačala pripadajočo mi vsoto podpore, daši ie trajalo moje članstvo le nekaj tednov. Priporočam vsakomur, da takoj in brez nadaljnjega vstopi v članstvo imenovane Podporne sekcije. 54a ALOJZIJA PSENICNIK, Dravograd. Posestvo z (fospodarskim poslopjem na prometnem kraju, pri merno za trgovino, obrt ali gostilno, kupim t ceni do 200.000 Din. Ponudbe na offlasni odelek »Jutra« pod »412«. 2144-20 Hišo na Rabu pripravno ta hotel-pension. novozgrajeno, dvonadstrop. z inventarjem prodam ali oddam v zakup t centru mesta. Medard Tomaszevicz Rab. 2637-20 Nova vila v večjem prometnem kraju na dečeli naprodaj. Ponudil« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nova«. 2036-20 VečstanovanJ. hiša nova, z lokalom in lepim vrtom, v neposredni bližini mesta Celja ugodno naprodaj. Pojasnila daje Povalej Franc, Lava 30. pošt* Celje. 287.1-20 Hišo dobro ohranjeno, t (poapo darskim poslopjem ia 1 oralom zemlje, ugodno ta penzljonista, za 15.000 Din takoj proda Alojiij Topol-nik. Blagu š St. 7 — pošta Sv. Jurij ob ščavtiicl. 2879-20 Mlin na S todruinico »Jutra« v Mariboru pod značko »Idealna lega«. 8000-20 Hiša z gospodarskim poslopjem in vodnjakom proti takojšnjemu plačilu Din 18.000 na prodaj. St-ržuaska ulica US, Pobrcije pri Mariboru, 3029-20 Hišo v kateri le trgovina ■ mešanim blagom in lesom, kupim do 100.000 Din. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Trgovina«* 3027-5) Posestva — hiše od 85.000 Din dalje kakor pekarije — gostilne trgovine od 90.000 Din dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 3039-20 Hišo z gospodarskim poslopjem hi vrtom, pripravno ta trgovino ali obrt, po ugodni ceni proda Jakob Foj-kar, »kofja Loka. S{wdnji trg 22. 3006-20 Hišo ali vilo dvodružinsko, nov ozki ano kupim. La-hko tudi hipoteka. Ponudbe na oglasni 0k »Jutra« pod šifro »Novoaidana«. 8M&-20 Dvonadstr. hiša z gostilno, novo zidano, na orometnl točki v Ljubljani, ugodno naprodaj, — Potrebno 350.000 Din, drupo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna prilika t. 3X45-20 Posestvo 90 oralov, kjer se redi 11 glav trvine, • sadovnja kom proda Crepinček, go stilna »Jelen«, Celje. 8265-20 Stanovanje sob« in kuhinje, s pritiklinami oddam stranki brer. otrok na Ka-.škovi cesti št. o/I. 3197-31 Stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam proti nizki najem n.ini in intabulac-iji za posojilo lOO.OOfl Din. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stano-vauje 100.000«. 2941-21 Več stanovanj 1, 2 in 3 sobami, kuhinjo tor vsemi pritikliiiami in sobo s posebnim vhodom oddam talloj v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Pojasnila med 11. in 15. uro daje Olga Martinšek. Stre liška ulica 10. 2770-21 Lepo stanovanje 4 »ob in pritiklin (izvzem Sj kopalnice) oddam takoj ali s 1. majem. Ponudbe pod šifro »Poleg univerze« oa oglasni oddelek Jutra. 2590-31 Štiri sob. stanovanie z vsemi pritiklinami Gledališka ulica viso-kopritlleje. takoj oddam. Vprašati palača s^*iktorla«, Aleksandrova cesta L 3193-21 Stanovanje v«Jlk« s-*be in kuhinje takoj oddam v Pleterčnikovi ulici i3268-21 Stanovanje 2 sdb in ka-bineta oddam v Janševi ulici 14 — pob»g Bežigrada. S24S-il Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin odam takoj v Zg. Šiški Aljaževa il(17. S244-?1 Sobo in kuhinjo takoj oddam v Ernspieler jevi ulici Jo. 3210-X Stanovanje 2 sob in vseh pritikJIn. v centru mesta ali bližini iščem s 1. marc-em. Ponudbe s ceno na oglasni odi '1 k »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. Stanovanje 2 ali 3 sob in pritiklin, v Sele-nburgovi, Prešernovi ul. ali Aleksandrovi' in Dunaj ski cesti do Evrope, iščem s 1. ali 15. marcem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primerna ce n^« 2S00-21/a Stranka ■treh odraslih oseb iSče mestu dvosobno »*a;iova-nje s pritiklinaimi za ta koj ali kasneje. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mest^«. 3064-3:» 2-sobno stanovanje išče mirna stranka 4 odraslih os<-b. Ponudbe pod »Uradniška družina« na oglasni oddelek »Ju.tra«. 30(i9-21a Stanovanje štiri- a.li trisobno s kabinetom in vsemi pritiklin« mi, v ali blizu centra iščem s 1. majem. — ponudbe na oglasiti oddelek »jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 3". 37-21/» Sobo v Vižmarjih oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29.8- 3 Sostanovalko s h ra tmi ali brea sprejme« Istotam »ddam sobo 1 li i osebama blitu Tabora ali glavnega kolodvora. Friškovc 3. 3073-aJ Opremljeno sobo posebnim vhodOM o-i-dam 2 gospodoma »ii gospodičnama z veo oskrb* ali brez. Naslov v oglasnem oddeiku »Jotra«. 3U63 23 Gospoda sprejmem na aiaji^jvMj«. Poizve »e: Stari trg 9'I. 3067-33 Lepo zračno sobo tik tramvajske postajo oddam s 1. februarjem. Na-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3H84-23 2 sostanovalca sprejmem event. tudi i domačo hrano. Istotam ss poučuje nemščina in klavir. — Vprašati: Ljubljana VIL Polakova 13, pritličje 3083-33 Sobico s posebnim vhodom pseort oddam v podmilščakovi ulici stav. 34/1 — z* dioikom. 30S5-3S Opremljeno sobo oddam Gesla v Rožno ds-lino št. 11, pritličje. S0f74-2S Sobo pr!ro«rno za pitam« pseeni oddam. Naslov ;Krve ogl-oddej^k »Jutra«. «29-23 Opremljeno sobo takoj oddam s hrai»o aH lirea. V«vče »1. D. M. v Polju. Opremljeno sobo poceni oddam Ufr prodaja novo barako. Opekarska centa 32. 29-S 33 Vsaka boseda .V) par: za daianje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijaka sprejmem na hrano ia stanovanje za 500 Din mesečno. Nasiov v oglasnem oddelku > J n v««-. 3193-22 Dvosob. stanovanje oddam za februar ali maj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bleivveisova«. 2643-21 Stanovanje oarketirane sobe In kuhinj« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku JutTa 2916-21 Stanovanje sobe. kuhinje, pritiklin oddam Kiralnl?ka ulica 22 nasproti pokopališča Vodmat. ;-240-2l Stanovanja Vsaka beseda 50 par: a dajanje naslova ali za šifro 8 Din. (21-a) Vsaka beseda 5n par. za dajanje naslova ali za šifro 8 Din. (23) Lepo veliko sobo s posebnim vbodom, dobro opremljeno, oddaim na .Napoleonovem trgu 6'H. £992-31 2 lepi prazni sobi elt-klr. luč. parket, t&ko| odda-m. i.llieiak, R.irosi.A 5. 3073-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam. Karicvska t- 16/li. dca«>, Ver bič. 3Tk%-33 Sobo s štedilnikom vodovodom, elektriko vn pritiiklinami oddam s 1-februarjejc »li poanejs v R,ožui dolini N/8, Podjetnik. 31O0-3S Sobo lepo opremi j eno »21 jw»«n» v no>vi vili, s poiebnti« v hodom oddam eolUiai stranki ea imerno c»m>. CčaU na Roinik štev. 47. Stanovanje i »ob išče boljša strank* •gospa z odraslim sinom) za maj ali prej. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »BližiDa centra«. 2984-21/a Stanovanie dvosobno, s pritiklin« In po možnosti * kopalnico iSče mirna tričlanska dru i8na za m3j. Ponudbe prosi na oglas, oddelek Jntra pod »Center 100«. 3082--21 Stanovanje »ob«, kuhinie. shrambe ir drugih prifikHn oddam v Stena n ji vasi št. 86 — na Kodeli-evem, pod barakami 3 a141-2s Sobo 2 «oo ali dvma postolja-ina in posebnim vhodom, s hrano ali brta o d d a ia blizu tramvnja v Spodnji olški, Corottova ulica 31-3144.3» Opremljeno sobo oddatn na Heiweisovl oo-sti. Naslov pove oglas.it oddelek »Jutra«. 3355-23 Lepo sobo popolnoma novooprem! jeno* zračno in čisto, t _ i>oseiv nim vhoiiom ter efSk'tTičn« razsvetljavo takoj oddam boljšemu gospodu ali co-s[.odičui v Sji. Šiški, Gasilska 9. 3314-33 Krasno sobo ele<»fintno opremljeno, soh c no, » posebnim vhodom, oddam. Blel-vrelsova cesta IS U, levo. 5236-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 3148-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom. souporaba kopalnice, v centru mesta, oddam boljšemu, stalnemu gospodu. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 3116-23 2 sostanovalca v veliko sobo s posebnim vhodom spre ime hišnica na Vidovdans-ki cesti štev. 3. 3132-23 Sostanovalca sprejmem s 1. februarjem v lopo ulično sobo s parketom m elektriko za 180 Din. Nu=lov pove oglasni oddelek »Jutra«. S'86-23 JAVNA ZAHVALA. Prijetna dolžnost mi je, da izrazim svojo javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Po smrti g. Cajnka Hermana mi je imenovana ustanova takoj in brez vsakega odbitka izplačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore. Vstop v članstvo imenovane ustanove priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu. Maribor, dne 26. januarja 1932. 57a SEIŠEK VINKO, Ptuj. ' Sobico ■ aem opravo in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 3166-23 Sobo tofmiao io mirno, parke-brano, i električno raz •vetlgavo in souporabo k» tunje, ▼ centru mesta od dam boljši in solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3iti0-23 Sostanovalko »prejme mlada gospodična Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 3161- 23 Prazno sobo • posebnim vbodom takoj oddam v Bolgarski al. 32 — pod Smartinsko cesto. 3165-2;! Lepo, zračno sobo • posebnim vhodom, v eeatra mesta oddam takoj ali g 15. februarjem. Na-•lov pove oglas-ai oddelek •Jutra«. 8142-23 Prazno sobo lepo jn svetlo, z elektriko •dda gospodični ali samostojni gospe Janko, Go aposka 4JL 3151-23 Sostanovalce • dobro domačo brano sprejmem v Florijanski ul. St. 19/11, desno. 3173-23 Strogo separirano opremljeno Krasno eolnčno sobo z verando oddam. Strekljeva ulica 3, blizu Vrtače. 3177-23 Opremljeno sobo eeparirano, mesečno 170 dinarjev, oddam. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. _3184-23 Separirano sobo •ddam na Poljanski cesti St. 20/111, desno. 3195-23 Opremljeno sobo frečjo) oddam eni ali dvema osebama, evet. tud' »akoncema r,a Sv. Petra ®«jid 33. 32U1-23 Opremljeno sobo f bližini Dunajske mitnice oddam za 300 I>in. Na slov pove oglasni oddelek »J utra «.__3:90-Ž3 Sobo takoj oddam s-olidnemn go • ■>odu v Gradišču (poleg Nunske cerkve) št. 2/1, le- 3205-23 Prazno sobo ■a 220 Din oddam na Dolenjski cesta štev. žd. — 1'oizve se t Streliški ulici it. 10. 31SS-23 Lepo sobo parketirano in separira.no, s balkonom oddam takoj v Trnovem, Jelovškova nI. fct. 24.__3190--^ Sobo •a 850 Din odda Petrič na Krakovskem, nasipu 26/1. 3218-23 Opremljeno sobo s električno razsvetljavo oddam, v Idrijski ulici S. 3218-23 Prazno sobo • centralno kurjavo in »»-porabo kopalnice — ter opremljen kabinet K domačo hrano oddam s februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3270-23 Gospoda sprejmem na stanovanje Vlica na grad 7. 3256-23 2 prazni sobi s parketom in elektrik« pripravni za pisarno, oddam v strogem centru mesta. Naslov- pove oglasni ©ddalek »Jutra«. 3i43-22 Krasno sobo " sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasu; oddelek »Jutra«. 3235-:* Lepo sobo •veliko, za 2 osebi opremljeno, takoj poceni odda fciauar, Pod gozdom H. 1" 3237-23 Solnčno sobo s klavirjem in vso oskrtm oddam s 1. februarjem na £nr. Petra .nasipu štev. 4-'J. __3212-23 Gospoda m sta-novanje z vso oskrbo (hrana, pra.nje in šivanje) za 550 Din sprejmem ca Emooski cesti žt. 4/1, desn-o. _3245-23 Sostanovalca k solidnemu gospodu sprej me-m v letv> separirano so bo v Einspielerjevi ul. 23, B-Slffra-a. 8252-23 Gospod (inozemec) išče opremljeno sobo v mestu, strogo separirano, za nekaj dni. Pismene ponudbe pod »Plača dobro« na ogi. odd. »Jutra«. 3178-23a Dopisi Vsaka beseda Ž Din: za dajanje naslova ali Šifre pa 5 Din. (24) Samostojna gdčna simpatične zunanjosti, želi spoznati boljšega gospoda nad 35 let. Cenj-ene ponudbe pod »Zakon izključen« na oglasni oddelek »Jutra«. 3054-24 Katera gospodična stara 22—28 let, po možnosti z nekaj premoženja, bi botela resno znanje c inteligentom. — Dopise na pi>družJiico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Prijeten dom«. 2725-21 Dva boljša obrtnika iščeta dve gospodični, stari od 18 do 24 krt. Ponudbe 8 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«. 3035-2-4 Ločenka (uradnica) želi resno znanje z akademič.r,o naobra-že-nim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Harmonija«. 3847-24 Kateri inteli^nt značajni, od 35 do 45 let bi se hotel seznaniti potom dopiso/anja z inteligentno gospodično v svrho poznejšli skupnih izletov. Dopise na ogi. odd. »Jutra« pod šifro »čez plani,-. 3269-24 Srečo iz črt Vaše roke. Ust-mene izjave daje za vse dobe življenja konc. profesor, grafolog ln hi-romant Morton, Ljubljana, Linhartova 28. Honorar 30 Din. Danes v nedeljo posluje ves dan. 3110-24 Veselimo se ▼ pustnem času In nabavimo si: gramofon, radio-aparat, športne potrebščine in plošče pri Tehnik Josip Ban jal Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 20 2115 Veli&a izbira! Velika izbira! JAVNA ZAHVALA. Radevolje tn za svojo dolžnost smatram podpisani Izraziti s tem najtoplejše javno priznanje Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru za njeno točno izplačilo celotnega pripadajočega mi zneska podpore po umrlem g. Mihaelu Weisu. Iz tega razloga priporočam vstop v to dobrodelno ustanovo vsakomur najtopleje. 53a V Mariboru, dne 26. januarja 1932. SOKŠAK IVAN, Janževski vrh 70 doseiete v 10—14 dneh z garnituro za ln?čo-nje kože po dru. med. Lahmannu. Že po nrvi uporabi se poJt mahoma polepša. S trajnim toda neopaženim obnavljanjem kože — tako, da tega Vaša okolica sploh ne opazi — odstranjuje to sredstvo temeljito za vedno vse nečistosti kože. kot "prističe, .soiedee, madeže, gubasto, grdo, ovenelo kožo, znake starosti itd. Koča postane bleščeče čista in nežna, polt mladeniško sveža, a izgled se pomladi za nekoliko let. Uspeh in neškodljivost EMULZIJA LIMONE '"1L umiv^je obraza k najfinejših rastlinska »okov in olja. Vsako milo je škodljivo za polt, ker preveč d r a z »kozo, d^im emnlzra mila dela kožo nežno in mehko, a polt čisto m bledeče lepo. Cena 50 Dn. — Originalne preparate Schroder-Schenke razpošilja po povzetju (poštnina Din) ali za naprej poslani denar (poštnina 6 Din) samo deoo za Jugoslavijo »0MNIA« oddelek 1/2 Zagreb, Draskovičeva ulica 27. Zahtevajte brezplačni ilus-trovani cenik! snre'eiraite potveh OrjcrjnMni Sctrodc-Schenke preparati uživajo sve- Ne _ toven sloves in imaio '»Sletno preteklost. Iščemo preprodajalce v vseh večjih mestih. j 1978 smrekovih, borovih ali jelkovih, tudi lahko mešanih, 4 do 5 cm debelih, dobava tekom 2 do 3 tednov, plačilo promptno. Ponudbe s ceno nakladalna postaja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krajniki«. _15909 Lepo sobo • eno ali dvema postelja-«j,a in posebnim vhodom oddam v GradašJd ui. 8/1. 3216-23 Elegantno sobo takoj oddam na Grubn-je-•»orn Dabrežju >16. 3^19-23 Sostanovalca ■ hrano ali br^i sprej-trem takoj. Poseben vhod, elektrika. Florjan- • ka 46, pritličje 3239-23 Sobo e posebnim vhodom, lepo opremljeno, s centralno kurjavo ter s souporabo kopalnice in vsem komforto.u oddam na Viču p.-i posta Jnlišču cestne železnice rakenskemu patu ali dvema gospodičnama e* en t z vso oskibo. — Pisntwwla 1 Din. ea dajanje na»lova a!; t» 3'fro na 5 Din '35' Srebrne krone staro zlato in srebro supuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana ilirska ulica 36. vhod iz Vidovdanske ceste prt gostilni Možlna. 10 Vsakovrstno zlato knpnje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 TI Razno Vsaka, beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Ovratnike najlepše in najceneje ii-vršuje Franjo Potočnik. Sv. Petra costa 25 (hotel Tratnik). 8131-37 Novo! Novo! Ljubitelji kanarčkov! Krasnega umetnega predpevca, aparat, ki imitira petje šestih tur najboljšega kanarčka, Vam preskrbi za učenje kanarčkov za Din 60.— Društvo za varstvo ptic, Ljubljana, Poljanski nasip št. 16, I. nad. Znamko za odgovor. 2119 SopctnSfc Potujem po vsej Sloveniji z avtom in sprejmem sopotnika, ki obiskuje privatne stranke. Ponudbe pod »Sopotnik takoj« na podružnico »Jutra« Celje. 2126 Zavarovanja za posmrtnine in dote sklepa vestno in strogo diskretno poklicni zaupnik. — Zaupajte zanesljivo Vaš cenj. naslov na ogias. od delek »Jutra« pod značko »Sreča v nesreči 1932«. 2644-37 Iz življenja na deželi BLED. Kino Bled bo predvajal v ponedeljek 1. februarja ob 20. in na svečnico ob 16. in ob 20. krasno filmsko dramo »Štiri bela peresa«. BOROVNICA. Občni 2ibor Sokola je potekel v najlepšem soglasju. Ker se je stara društvena uprava izkazala kot vseskozi delavna, je bila predlagana tudi za tekoče leto z malo izpremembo. Namesto prejšnjega staroste br. Franca Drašlerja, ki je lani odšel v Ameriko, je bil predlagan br. Miha Zupan in namesto starega načelnika br. Ivana šviglja. ki odide v kratkem k vojakom, br. Stane švigelj. — Zimsko-sportno življenje se je tudi pri nas začelo razvijati. Sokol si je osnoval smučarski odsek, ki šteje že 20 članov. V kratkem bomo imeli smučarski začetniški tečaj, ki ga bo vodil načelnik smučarskega odseka br. Adlešič. že lansko leto so prihajali k nam posamezni smučarji, zlasti Ljubljančani, letos pa so že prav mnogoštevilni. To pa zaradi lepih smuških terenov, ki jih je v okolici obilo. Zlasti pičlo uro oddaljena vasica Pokojišče je bila preteklo nedeljo prav številno obiskana. Borovnica je namreč prikladna izhodna točka za enodnevne smuške izlete bodisi v Rakitno, ker je pot mnogo krajša kakor s postaje Pre-serja, bodisi na Pokojišče, odkoder jo lahko mahneš dalje v Cerknico in na Slivnico. Med vso potjo pa je dovolj dobrih terenov. Zato je v Rakitni in na Pokojišču vedno več smučarjev, zlasti onih, katerim se ne izplača delati enodnevnih izletov na Gorenjsko, ker bi večino dneva izgubili z vožnjo v vlaku. LESCE. V ponedeljek 25. t m. se je ob prisotnosti učiteljic gdč. Cibejeve in Je-gličeve ter župana Ažmana otvoril 6-me-sečni gospodinjski tečaj v novi šoli v Lescah. Obiskovalo ga bo doslej pa-iglaše^ nih 15 deklet iz kmetskih in delavskih slojev. Važnosti takega tečaja zlasti v tujsko prometnih krajih ni treba poudarjati. Zato želimo dekletom in gdč. učiteljicam mnogo uspehov! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Na novo ustanovljeno banovinsko gospodinjsko šolo so včeraj prispele prve učenke. Redni pouk se začne v ponedeljek. Slavnostna otvoritev bo šele 7. februarja. Šola je svojemu namenu primerno praktično, & tudi okusno opremljena. Vse naprave v polni meri ustrezajo modernim higienskim zahtevam. Škoda je le, da se ni uvedla centralna kurjava, ki bi oso-bito v zimskem času oskrbovala zavod tudi s toplo vodo, da bi imele učenke v kopalnicah in umivalnicah vsak čas toplo vodo za umivanje na razpolago. — Občinsko električno podjetje šteje sedaj 98 odjemalcev toka. Največja odjemalca sta banovinska kmetijska šola in Sokol, saj ie telovadnica redno vsak dan zasedena. Med odjemalci pa žal še vedno pogrešamo železniško postajo, čeprav je električni vod napeljan že do približno 100 metrov pred postajo. Potujoče občinstvo si pač želi nekaj udobnosti na postaji. Prosimo železniško upravo, da električno razsvetli vsa i dohode k postaji in pa čakalnico. — Kmetijska nadaljevalna in gosoodinjska nadaljevalna šola skupno pripravi'ata Finžgarjevo »Verico«, ki se bo unrizorila sredi meseca febraa-ja. — Sokolski salonski orkester nas namerava v najknišem času presenetiti s koncertom v Cvetlični kleti. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo ob .pol 20. bo ipriredil iprosv. odsek Sokola v dvorani >Kraitiky«: Doboviškovo burko s petjem ^.Radikalna kura.*;. Igra je za pode-žeCsek odre precej težka, prepričani pa smo, da bodo naši požrtvovalni igralci svoje vloge dobro rešili. — Novi občinski dom je dograjen, županstvo, orožnlštvo ln nekatere stranke so se že vselile vanj. Vseliti bi se moral tudi g. ravnatelj meščanske šoie, ki stanuje v provvzoričnem stanovanju, sestav.'enem iz dveh šolskih sob. Da se preskrbi na.turalno 'Stamovajvje vsakokratnemu ravnatelju meščamske šole, je bil trni; eden glavnih nagibov za zgradbo občinskega doma, ker b! šola nujno po trebovala obe učilnici, ki služita sedaj za stanovanje. Zato je vzbudilo veliko začudenje med prebivalstvom, da je občinski svet na svoji zadnji sej.; sklenil, naj rav-naitelj ostane še naprea v sedanjem stanovanju, stanovanje v občinskem domu pa se odda stranki, ki bo plačevala najem niino. Svoj sklt

par oklanih psov ni bilo druge škode. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Podružnica sadjarskega iin vrtnarskega društva obvešča svoje člane in vse bližnje ljubitelje sadjarstva in vrtnarstva, da otvori v nedeljo 30. t, m. ob 15. po popoldanski službi boži i v risainici narodne šole 9voj redmi letni ciklus predavanj. Prvi bo predaval g. .Josip štrekelj,, šolski nadzornik in priznani strokovnjak, o vrtnarstvu s temo: Priredba vrta (razdelitev gredic, naravna in umetna gnojila, prekopavanje, gojitev vseh vrst zelenjadi, sadnega drevja, lepotičme-ga grmičevja in rož na domačem vrtu). Prihodnjo nedeljo bo predavala gdč Cilka Krekova o uporabi zeli&č lm sadja v domači kuhinji ter o higijeni v kuhinji. Gospo larjii, gospodinje, fantje ta dekleta! Vi vsi ste dolžni samemu sebi ta naši lepi domovini, da se teh taiko koristnih predavanj Tolnoštevilno udeležite. Pritegnite tudi vse prijatelje ta prijateljice, ki so ljubiite-lji lepih cvetlic La 6adnega drevja kakor tudi vse one žene ta dekleta, ki žefle, da bo zdrava, okusna in po ceni naša d-oanača. prehrana. Naj ne bo hiše ta družine, od katere ne b; prisostvoval vsaj po en člain. Vstop k predavanju je vsakemu prost. ZABUKOVCA. V našem kraju je pra-vo tekmovanje v tej sezoni v pogledu gledaliških predstav. Dne 26 dec. je imel Sokol lepo uspelo igro >Sumljiva oseba«. Zatem je igralo Prosvetno društvo i Krivo prisego«. a 17 t. m. je ime! zabukovšiki Sokofl uspelo igro »Mrak«. Tudi »Svoboda« je med tem igrala »Tri vaške svetnike«, ki je najbolje uspela. Po vsem tem se tudi zabukovško gasilno društvo pod režiserjem g Zabavnikom Fr. ml. ojunačilo ter priredi velezabavmo burko »Dobri vojak švejk« danes popoldne ob pol 4. v d verami ge Piklove. Za to predstavo vlada veliko zanimanje ter se pričakuje obilen obisk. Igralci bodo gotovo rešili vloge v zadovoljstvo gledalcev. Kdor želi neprisiljene zabave, naj ne zamudi te redke prilike! ŽALEC. Gostiilničarska zadruga v žalen je imela prejšnjo soboto mini letni otočtni zbor, katerega se je udelžeilo lepo šte^ii-vik> zadružnih članov. Prisoten je bil tudi tačmik Zveze gostilniearskih zadrug g. Petelin. Zborovanje je otvoril ta vodil načelnik zadruge g. Ivan Virant, ki je podal ta-črpno poročSo o poslovanju v prete!k!«m letu. Nato je poročal zvezni tajnik o vprašanju gostiilničarske obrti, za kar je prianajnje. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. VBrantom, a namesto odstepivšega odibor-nika g. Krajin ca Matija g. Hodnik Josip. Iz Slovenfgradca _ Statistika iz javne bolnice. Lani m je zdravilo v tukajšnji bolnici 1861 oseb (za 294 več kakor 1. 1930), od teh 1115 moških in 73(5 žensk. V teku leta je bilo odpuščenih kot ozdravljenih 819 moških in 542 žensk, skupaj 1361, izboljšanih 207 moških in 106 žensk, skupaj 313. neozdravljivih 10 moških in 17 žensk, skupaj 27. Umrlo je pa 28 moških in 32 žensk, skupaj 60. Po tem takem je znašal odstotek umrlj vosti 3.3°/o. Oskrbovanih dni je bilo 36.469. Oskrbovanih je bilo povprečno 100 bolnikov na dan. Posamezen bolnik je bil oskrbovan povprečno 20 dni. Operacij je bilo izvršenih 559. P revi vsem se je pokazala velika potreba nove izolirnice. ker sedanja že davno več na ustreza vsem zahtevam in je bila svo.ieSaa-no izgrajena samo kot provizorij. Razen tega še nahaja v tukajšnji bolnici brezplačen ambulatorij za spolne bolezni. Obupen klic gladujocih ? Beli Krajini Črnomelj, 30. januarja. Kruta usoda, ki je zadala pečat siromaštva lepi Beli Krajini, žamje posebno letošnjo zimo svoje bogate plodove. Raa Oken ta sikozi v-ata bornih bajt sredi po toči okrnjenih trt zija glad ta siromaštvo. V očeh starčkov ta žena se zrcali odserr uničenih polj ta vinogradov. Razvesele «m* trde skorje kruha, ki jim jo pomoli darežljiva roka. Le redko je posedam njiiho«* obraz z nasmehom, ker jim je življenja pretnpko. Težko jim je ob pogledu na uničena polja in njive, v katere so vsejaK vse svoje nade. Z enim mahom jim ja usoda uničila vse upe, s katerimi so živeli. A njihov ponos je premočan za proštnde. zato je trpljenje še večje. Mnogo se je našlo ljudi, dobrih te plemenitih src, ki so se spomnili teh vrednih pomilovanja. Veliko je bilo že -veselih družin ob darovih, ki so jih vsaj tre-notno oprostili vsakdanjih skrbi, a mnogo je še takih, ki s prosečimi rokami ta * vdrtimi obrazi vodijo borbo za obstoj. Tem je potrebna nujna pomoč, črni dnevi, ki so zasenčili srečo te lepe krajin«, tolt čejo na pomoč vse poedtace, ustanove ta odločilne oblasti, da jiim pomorečo v stiski, ki ogroža elementarni obstoj tega prebivalstva. Pomožni srečki odbor za prehrano dujočih v Beli Krajini v Črnomlju. Ponoviski gojenci imajo svoj oder Litija, 30. januarja Veliko več, kakor smo pričakovali, nam je preteklo nedeljo nudila mladina na Po-novičah, kjer je od nedavnega nameščeno banovinsko vzgajališče. In Ponovičani so imeli veliko več obiskovalcev kakor so jih pričakovali. Sončen dan je izvabil številno litijsko občinstvo, mnogo je prišlo Sokolov z br. Pleničarjem na čelu, fotoklu-barji so s kamerami planili na ponoviške motive. Nad vse pa je bilo mladine, tako iz Litije kakor tudi s savske stranL V eni izmed starih grajskih dvoran so postavili gledališki oder. Komad »Strah ▼ grajskem stolpu« je zrežiral učitelj g. Andrej Štele, ki je nastopil službo v začetku šolskega leta kot absolvent beograjskih tečajev. Prizadevanja g. Steleta so žela lep uspeh; mladina, ki so jo razne neugodne življenjske prilike iztrgale iz središča domačega kroga in je dobila nov dom v zavodu, se je prav posrečeno kre-tala na odru. Gojenci so želi za svojo igro vso pohvalo publike. V odmorih je sodeloval domači tamburaški zbor, ki ga vodi ravnatelj g. Stritar. Nedeljska predstava je uverlla vse Številne goste, da se vzgaja mladina na Po-novičah za koristne član® človeške družbe. Za domače prilike prav primerna dvorana je nudila lepo krstno predstavo: je želja vseh, da nas Ponovičani še često povabijo v svoj krog. •—nč— 9. O. Coroood 26 Ma meji sveta »Novo hišo gradiva,* je rekel Samdy, »in dve sobi sta namenjeni fcaš za otroke.« Ponos je bil v njegovem glasu, med tem ko se je na videz trudili, da bi prižgal pipo, ki je že gorila, m ponos je bil v pogledu, s katerim se je ozrl na svojo mlado ženo. Trenutek nato je Ellem Mc Cormickova spretno pokrila s predpasnikom neskaij, kar je ležalo na mizici blizu vrat, skozi katera }2 šel Alan v svojo spalnico. Oiaf je pomežiknil z očmi. A Alan ni videl ničesar. Vedel je le, da bi morali biti tu, kjer je Ma gotovo ljubezen, tudi otroci. Prav nič čudno se mu ni zdelo, da je mogel on, Alan Holt, vobče misliti na taiko reč. Drugo jutro so se spet lotiH iskanja. Sandy je narisal sirov zemljevid vzhodne obale z nekaterimi skritimi kraji, kjer sta plima in nasprotni tok metala naplavljene reči na suho. Alan je sedel z Olafom v njegov »Sever« in se odpeljala k tem skrivališčem. Ob solnčnem zahodu sta se spet vrnila in v prekrasni večerni tihoti ko so s2 jima gore tolažilno in mirno smehljale, se je Olafu zazdelo, da je čas povedati Alanu svoje mnenje. Začel je govoriti o zlovešči potuhnjenosti tukajšnjih voda m o čudnih močeh, ki gospodarijo globoka pod površino. Nekoč je bil na primer izgubil sodeč in čez teden dni naletel nanj, ko je bil preiplaval že dokajšen kos poti proti Japonski. S posebnim poudarkom je naglasil škratjo po-rednost spodnjih tokov in njihovo zavratno hudobnost. Nato je odkrito izpregovoril o bistvu stvari. Bolje bi bilo. da ne bi Mary Standisheva nikoli priplavala na obalo. Utegnilo bi trajati nekaj dna, še rajši pa nekaj tednov — in če bi se kdaj pokazala, bi bila tako skažena, da ie ne bi bilo spoznati. Mar nad mirno počiva na dnu morja! Da, to je imenoval »miren počitek«; in v svojem prizadevanju, da bi potolažil tovariševo bol, je kakor tepec podrobno slikal vse strahote, ki čakajo tistega, kdor utone v mor ju. Nazadnje se je Alan komaj še upiral izkušnjavi, da bi planil na Olafa in ga pretepel. Vsekakor je bil vesel ko je spet zagledal skromno McCormickovo bivališče. Sandy ju je že čakal, ko sta prfbredla na breg. Alanu se je zde- k), da vidi na njegovem obrazu nekaj naravadmega, In srce mu ie zamrlo v tesnobnem pričakovanju.' A Škot je odkimal z glavo »n pristopil k Olafu Ericksenu. Alan ni videl, kako sta se spogledala. Krenil je k hiši m Ellen McCormickova mu je položila roko na komolec, ko ja stopil noter. To je bilo pri njej nekaj zelo nenavadnega. In v njenih očeh je bil svit, ki ga snoči še ni bilo videti. Lica so ji rdeča žarela in nov čuden je bil njen glas, ko je govorila njim. Bilo je, kakor da bi se premagovala, da ne bi zavriskala. »Ali — ali je niste našli?« je vprašala. »Ne.« Njegov glas je bil truden in medel. »Ali mislite, da jo bom kdaj našel?« »Ne tako, kakor pričakujete,« Je tiho odgovorita. »Tako se ne bo niikoli vrnila.« Bilo je, kakor da bi nekam težko nadaljevala. »In ali — bi veliko dali za to, gospod Holt, da bi jo spet imeli?« Vprašanje je bilo kar otroško v svoji nezmiselnosti in tudi gledala ga je pri tem čiisto kakor otrok. Po sili se je nasmehnil in po-kimal. »Seveda. Vse, kar imaim.« »Torej ste jo--ljubili— « Glas ji je trepetal. Čudno je bilo, da mu je zadajala ta vprašanja. A to poizvedovanje ga ni žalilo, saj ga ni povzročala ženska radovednost, in njen krotki glas je nekoliko laišaJ njegovo bol. Šele zdaj je začutil, koliko mu je bilo do tega, da bi odgovoril na to vprašanje, ne le samemu sebi, ampak tudi komu drugemu — da b: na glas odgovoril! »Da, ljubil sem jo.« Malone ustrašil se je te izpovedi. Zdela se mu je vsekako čudno priznanje, zlasti pa še po taiko kratkem znanju. A rekel ni ničesar več, čeprav so obraz in oči Bllane McCormickove nekam pričakujoče trepetale. Stopil je v mali prostor, kjer je bil spal, in se vrnil s svojo prtljago. Vzel je iz vreče torbo, v kateri so bile reči Mary Standisheve, in jo dal Elleni. Treba je bilo urediti to in ono; prizadeval si je, da bi govoril kar moči stvarno in poslovno. »Tu notri so njene reči. Vzel sem jih iz njene kabine. Ako jo najdejo, ko mene več ne bo tu, jih boste potrebovali. Saj me razumete, jeli? In če je ne najdejo, jih spravite zame. Prej ali slej se tsp&t oglasim.« Težko mu je bilo, ko je dajal ta preprosta navodila. Nadaljeval je: »Mislim, da ne bom več čakal tu. A v Cordovi bom pustil ček, ki ga dobi vaš mož, ako jo najdejo. In če jo najdejo, GOSPE 4 n motite se pri in Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju. Znamka z zakonom zaščitena, ki se Je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni od--ekla. Radi svojega svojevrstnega presenetljivega uspeha a smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše edstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi Savami, temveč učinkuje po številnih priznanjih narav--t čudovito. Tisoči zahvalnie za uspešen učinek. ;i nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih ta potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in ne-ivost prevzemam polno zamstvo, sicer vrnem denar. 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja sam Or, lamski institut W. H. 01xwidt Laboratorij Praga XIII., Vršovice, Ruska 12, V, pošt. pred. 12. 103 Inserat Izstrlžite in spravite! I Oglasi v „ Jutru" imajo siguren uspeh' IVAN ZAJC, ŽIRI razpošilja Sirom Jugoslavije samo ROČNO IZDELANE ČEVLJE od _ najtežjih delavskih do najfinejših damskih. Poseben oddelek za oficirske, damske škornje, goizerje in č^lje za smučarje. ZAHTEVAJTE CENIK! 2051 63 GLASBILA pri najreiji domači o&prearf frvrdM violine od 88 Dia dalj*, gi tare od 179 Din dalje, znandoli ne od 135 Din dalje, tambure od 90 Din da lje, rožne har mooike od 84 Din dalje. — Zahtevajte takoj bre*pla£ni KATALOG • poakomt Kr. dvorski dobavitelj F. SCHNEIDER ^^^OHIIMtM Zagreb, NIkoličeva 12. Proizvod glasba. M NARODNA TISKARNA CE POTREBUJETE mmm mmš iPte tstm t&S*. PLAKATE KATALOGI TISKOVINE PROSPEKTE v NAJRAZLIČNEJŠIH BARVAH, SE BLAGOVOLITE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE. VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJEMO SOLIDNO IN V NAJKRAJŠEM ČASU. TELEFON 3132 — 3126 POŠTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10.534 LJUBLJANA, Knafljeva ulica « Tiskarna izvršuje različne tiskovine, časopise. diplome, revije, vrednostne papirje koledarje, srečke. knjige i. t. d. enobarvni in večbarvni tisk. pisma, razglednice. slike, osmrtnice. ovitke. jedilne liste. cenike, vizitke, računske zaključke. poročna naznanila in vabila Alpinac-čaj tasiguna »rejec, m- trebi jenje brst trganja in boleSin. Pomaga, da m bran« pravilno prebavlja, a s tem »e proprečavajo mnoga obolenja ielodra. tre-vesja, jeter. Ne rax-burja srca te livee0 biva se v vseh lekar nah n> drogerijah. — Vel tka fckatlja (originalni tavoj) 20 Din. D e p o: »TRIFOLIUM« drogerija, Beograd 1918 bolje v! sam! ukrenili, kar Je treba, kad ne, gospa McCormickova?« Ellen McCormickova se je nekoliko davila z besedami, ko mu je obljubila, da bo storila vse to. Sam pri sebi je sklenil, da se je bo zmerom spominja! kot dobra, simpatične stvarce; čez pol ure, ko je tudi Sandyju vse natanko razložil, ji je voščil obilo sreče, ko ji je pri slovesu segel v roko. Njena -oka je trepetala. Čudi1] se je temu, in ko so šli proti obali, je rekel Sandyju nekaj o njegovi neprecenljivi sreči. Zvezde so mežikale v žametnotemni noči. ko je motorni čoln »Sever« spet zdrčal proti širokemu morju Alan je gledal proti zvezdam, tem srcem, večno utripajočim v vesoljstvu, in temno dojemal neskončnost, ki je ni bil dotlej še niko!' premislil im izmeril. Njegovo življenje je bilo prepolno, da bi se bi! lotil take naloge. A zdaj se mu je zdelo tako neizmerno prazno in njegova naselbina v tundrah tako silno daleč, da se ga je polastilo nepremagljivo čuvstvo samote, ko se je oziral nazaj po medlobeli obali in gledal, kako jo je naglo požirala tema, v kateri so gore železno in samotno štrlele proti nebu. 11. Tisto noč so krožile Alanove misli v Olafovi koči spet po sitarem tiru. Ni se trudil, da bi zmanjšal tragedijo, ki je bila posegla v njegovo življenje. Dobro je vedel, da ne bo mogel njenega učinka nikoli zabrisati. Mary Standisheva bo zmerom živela v njigovib mislih, naj se zgodi kar se hoče. A njegovo načelo je bilo, da s* ni dal premagati nobenemu udarcu usode. Njegovi načrti, njegova stara častihlepnost, vse je ležalo pred njim; toliko sanj mu je bilo še uresničiti. Čeprav je bil njegov ogenj začasno ugasnil, je moral vendar spet začeti graditi. In tako je najprej spisal pismo Elleni McCormickovi. položil vanj drugo pismo — skrbno zapečateno — ki ga ni smel nihče odpreti, razen če bi našli A1ary Standishevo, in v katerem so bile nekatere reči, ki mu jih v Sandyjevi hiši ni bilo mogoče izreči. Zelo vsakdanje so bile in sitno jih je bilo praviti drugim ljudem, a zanj so bile velikega pomena. Nato se je domenil z Olafom, da ga popelje s »Severom« v Se\vard, zakaj ladja kapitana Rifla je bila že daleč spredaj na poti v Unalasko. Misel na kapitana Rifla je spomnila Alana, da mu je napisal drugo pismo, v katerem je kratko poročal o svojem razočaranju, kako je zaman iskal utopljenke. Prodam planinsko, Jugoslovenskl tovarnar]!! tetinMnft (b kem&nih č ia doaežete ie tekom par nr s p »pol ooma neškodljivim, iiv. Ijenske »o-ke osvežujočim, zdravniSk« priporočenim preparatom, t »VIRIT« tabletami Starost je poetranaka »tvar. Stalno spolna rvežoet in energij«. — Porcija ta daljSo dobo 160 Din. Po po&ti po povzetju diskretno raz pošilja edino Mdm. laboratorij W. H. OIxvidt Praga XIII, VrSovice Roška 12 pošt. predal 12 Telefon 2059 k PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva fitev. 5. SENO ta SLAMO dobavlja po najnižjih dnevnih cenah GOSPODARSKA ZVEZA 2120 Kurja očesa Najboljše •redstsvo peott kurjim o4e*»m »CUvfen« j« maat i Dobite v lekarnah, droge rij*b ali naravnost i* tvor nic« hi glavnega *kladii?a Čuvajte M ponaredki 15 M. Hrnjak lekarnar — Slsa\ PROTI NAHODU deluje takoj. ZDRAVNIŠKO PRIPOROČENO Dobi se v vseh lekarnah. Za štrapacirane noge je topla kope!j, v kateri ste perj raztopili 1 Uio-o sv. Roka soli, pravi blagor Dobiva se t v®aiki lekarni in drogeriji; glavni depot ta Slovenijo je drogerija Gregorič, Ljubljana, aii pri glavnem zastopniku: Div-g arija »Nada« V. Gabrič, 6aboti<*