IV 51231 A m erik ank k! Slovenec. List za slovenski narod v Ameril l iti glasilo K. S. K.^^^dno^ I rnie only Kloveni« (Austrian) paj)« « in the Htate of .V./.-, - 1. štev. Joliet, 111., 22. deoemlxi a, 1. IS©©. Ujetnik: IZHZ. SLOVENCI V AMERIKI I Vsled kupne pogodbe z (hie 29. novembra I. 1899. je ,,slovensko-amerikansko tiskovno društvo" v Joliet-u, 111. kupilo od vele-ea&titega gospoda. .J. P. Buh-a časnik ,, Amerikanski Slovenec".. Imenovano društvo je inkorporirano po postavah države Illinois so sedežem v Jolietu in ima svoj urad 11a Seott ulici štev. 913. b. Rojaki Slovenci! Pl-eč, g. J. Buli si je z osemletnim izdavanjein uAmerikanskega Slovenca" — prvega slovenskega lista v Ameriki — pridobil nevenljivili zaslug za tukajšnji naš narod slovenski ter mu mnogo koristil v verskem in narodnem, v dušnem in gmotnem oziru. To so tudi uvaževeli rojaki naši, zato se je ,,Amerikanski Slovenec" priljubil in udomačil pri vseh ameriških Slovencih, ki so ostali zvesti veri svojih očetov in sladkemu materinemu jeziku. Duh ,,Amerikan-skega Slovenca" je bil duh vseh vernih, katoliških Slovencev v Ameriki. V istem duhu bo izhajal ,,Amerikanski Slovenec" i zanaprej, le da nui bomo zdatno razširili program in povečali obliko. ,,Amerikanski Slovenec" bode utrjeval naš narod v sveti katoliški veri, v kateri smo bili vsi rojeni in vzgojeni; izpodbujal bode ameriške Slovence k vestnemu spolnovanju njihovih dolžnostij do Boga in do svete cerkve ter jim tako pomagal doseči njih pravi namen na zemlji — večno zveličanje. Priporočal bode rojakom po slovenskih naselbinah, naj se združijo v samostojne cerkvene občine, zidajo svoje cerkve, kjer bodo v svojem jeziku častili svojega Boga. ,, Amerikanski Slovenec" bode budil ljubezen do milega nam materinega jezika in priporočal negovanje in učenje slovenščine v hišah in šolali in njega rabo v mejsebojnem občevanju. Navduševal bode ameriške Slovence za Ustanovitev slovenskih Šol v naših slovenskih žup-nijali in priateljsko poučeval stariše o pravi vzgoji njihove dece. ,,Amerikanski Slovenec" se bode otobil.o fi/Jral na delavski Stan, kateremu pripada velika večina našega :iar< ,L. t iazjasnjeval bode delavske razi nore križem združenik držav, h v . .! glede dela, zaslužka itd. ter si prizadeval zagotoviti našim dehivc ■ . boljšo bodočnost, ne — s šuntanjem, podpihovanjem in praznini žaba- i i zoper kapitaliste, ampak s postavnimi in pravičnimi sredstvi. ,,Amerikanski Slovenec" se bode trudil <.r o in krepkejšo organizacijO načega naroda v tej svobodm-j >. i, - i-o bOde na vso moč podpiral ustanovitev in rast slovenskih h podpornih dru- štev, ki so za naš narod v Ameriki vitalnega ; m :■n. Drage volje bode priobčeval društvene vesti glede premeinhe . .. ,, .il.ov, pravil, časa in kraja zborovanj in sploh vsega, kar bode v u '-ni našim društvom. Kot Glasilo „K. S. K. Jednote" si bode pruaidevdi iti vsa naša katoliška društva v to plemenife zvezo, ki je , . ' ■ kdo karkoli hoče —. v gmotnem oziru do zdaj še največ dobv >i:>rila za Slovence v Ameriki. ,, Amerikanski Slovenec" bode seznanjal s 1, Jjitatclje z vsemi ime- ditnimi premenibami v zakonodajalstv i /.dni. Jr.iav; jih pozival, da si pridobe državljansko pravico in postane.' '-oM državljani naše Slavne republike, katero so si izbrali za sv i,U'!" domovino ter jih navduševal za „dežeIo junakov in doni svobo I . „ > ." „ Amerikanski Slovenec" bode pi u.. M ^{•y>č|fe VSeh krajev naše Širne ljudovlade, kar mu bo Mm lože, ker bu '•[ ,js! v središču združe-nihdržav. In ker vemo, da zanimajo vsakega u >,<>% novice izmed lastnega mu naroda, zato se bo oziral v prvi vini vfa one kraje, kjer bivajo naši rojaki. V ta namen smo si zagotov K • , - i večjih slovenskih naselbin v Ameriki rednih dopisnikov, ki bodi- ; an ali v list vse važnejše dogodke izmed našega naroda. Ju' ,, Amerikanski Slovenec" pa m- bo po> ii.. ! . ,i| vine onkraj Širnega oceana, temveč bo jniob v,-i naše stare domo- zanimive novice iz vseh slovenskih pokrajin v Avstriji, s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega, dalje novice iz druzih evropskih držav in posebno slovenskih narodov. "Amerikanski Slovenec" bode podajal svojim čitateljem podUČnega in kratkočasnega berila v obliki člankov, povesti, pesmij, kratkočas-nic itd. ter si prizadeval, da bode kar le mogoče zanimiv vsem svojim naročnikom. ,,Amerikanski Slovenec" pa ne bo imel prostora za osebne prepire, umazanosti in družinske škandale, katere nekateri tako radi obešajo na veliki zvon v pohujšanje vseh dobrih in nedolžnih. ,,Amerikanski Slovenec" bode vseskozi pošten, katoliški list, katerega ne bo treba skrivati pred otroci. Z drugimi časniki slovenskimi hoče ,, Amerikanski Slovenec" živeti v miru. Ako se bodo pa dotikali naših svetinj in napadali in psovali našo Vero ali cerkev, naša katoliška društva ali Jed not o ali naše obče spoštovane slovenske poštenjake, — tedaj jih bomo odločno in možato zavrnili in svarili pred njimi dobro in verno slovensko ljudstvo naše. Rojaki Slovenci! Tu imate program ,,Amerikanskega Slovenca." Ako ste ž njim zadovoljni, naročite si ga in podpirajte ga z naročnino in pridnim dopisovanjem! Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem! Že zdaj je močno razširjen po vseh državah naše unije in tudi v stari domovini slovenski; povečan in zboljšan pa si bode — upamo— pridobil še mnogo novih prijateljev in naročnikov. Rojaki Slovenci! Čim bolj ga bodete podpirali, tem boljši bode list, tem zanimivejši, in tem bolj bode ustrezal zahtevam čitajočega našega naroda! V to pomozi Bog in sreča junaška! Uredništvo. 56. KONGRES ie sprejel zlato valuto za združene države ameriške. Vsi republikanci In 11 demokratov je glasovalo za njo. SPREJETA Z VEČINO 40 GLASOV. Washington, D. C., 18. dec. — Predlogo o denarni veljavi, o katerem so je debatovalo cel teden, je bil danes sprejet s 190 proti 150 glasovom. Vsi republikanci so glasovali zanj in z njimi 11 demokratov. Glasovalo se je po imenih. Že zadnja republikanska narodna konvencija se je izrekla za zlato valuto, a je vendar dala bimetalistom priliko, delati propagando za njihovo stran. Posebna komisija je bila Poslana v Evropo, da bi izposlovala pri vladah raznih eržav mej narodno denarno konferenco, pa je niso nikjer poslušali, kajti v zadnjih letih je skoro po vsem svetu prišla v veljavo zlata valuta; sprejela jo je tudi Avstrija in Rusija, da .celo azijske cežele, Japan in britanska Indija. Vsled tega je bila repub. stranka ki je obljubila upeljati zlato in srebrno valuto, s pogojem, da jo upe-Ijejo tudi drugi veliki narodi, odve-zane svoje obljube in je postavnim potom določila, da se imajo zvezne obligacije zmenjevati edino le v zlatu. Bimetalizem je mrtev in vsak na-r°d, ki hoče delati kupčijo na mej-narodnem trgu, mora sprejeti merilo vrednosti, ki je sprejeto od vseh večjih narodov, in to je; zlato. Združene države imajo sedaj zlato valuto ln če bodo demokrati prihodnje leto zapisali na svoj prapor prosto kovale srebra, bodo doživeli enaki po-raz, kakor pred štirimi leti. GENERALH, W.LAWT0N umorjen v bitki pri San Mateo. VOJSKA NA FILIPINIH. Linčan. Dunber. Pa. 19. dec. - Zamorec. David Pierce je ustrelil danes superiuteiidenta Sanford White na dvorišču Rainy Coke Co. Pierce se 3° Prepiral z jednem družbinih urad-Ulkov,koje pristopil White veleč zamorcu, naj se odstrani. Ta pa je po-tegnil iz žepa revolver in ustrelil su-perintendenta. Potem je pobegnil v "'•be. Razjarjena množica je udrla za njim in ga še isti dan uašla skrit-med listjem. Dj ali so mu vrv okoli v*atu in ga obesili na bližnje drevo. Rojaki ee hočete napraviti veselje sVojiin sorodnikom ali' znancem v stari domovini, naročite za nje Anierikauskego Slovence. V Evropo Pošiljan velja je $2.50. Manila, 19. dec. — Velikanska izguba je zadela amerikansko armado na filipinskih otocih s sBirtjo ♦v.»Pfrsi& H v i ■ ' pri Sam Mateo je bil ustreljen V prsi in bil precej mrtev. General Lawton se je podal v pondeljek zvečer v spremstvu 1-1. kavalerijskega regimenta in po je-den batalj6n 20. in 27. infanterij-skega regimenta na ekspedicijo skozi Mariquina dolino, kjer imajo vstaši dobro utrjeno pozicijo in katero je hotel komandant Otis na vsak način pridobiti. Lawtonova armada jo marširala 15 milj po brezpotnih goščavah.Noč je bi i a temna in dež je lil neprenehoma. Ob 8. uri v jutro so napadli San Mateo, boj je trajal tri ure. General Lawton je bil na čelu svojim vojakom; po veliki beli čeladi in po svetlem plašču, katerega je zmirom nosil, ga je bilo lahko izpoznati. Tudi zaradi svoje impozantne postave se je ločeval od vseh drugih. Mnoge kroglje filipinskih ostrostrelcev (sharpshooters) so padle poleg njega. Njegov štabni oficir ga je opozoril na nevarnost, a general ni hotel slišati »varjenja. Za nekaj trenotkov pa je zaklical: ,,zadet sem" in je padel smrtno zadet v naročje štabnega častnika. Takoj so poslali po zdravnika, a ta ni mogel druzega, kakor kousta-tovati smrt. Odnesli so mrtvo truplo v grmovje, je položili na tla in pokrili z belo čelado obraz mrtvega junaka. M a ni 1 a, 19. dec. — Mabini, poprejšnji član filipinske vlade, ki je jede« najbolj inteligentnih vstašev, se je izrazil poročevalcu asocijirane prese tako-le: ,,Bodoči mir na Eili-pinih je odvisen edino-le od kakovosti vlade, kakoršno nameravajo Amerikanci upeljati. Mi bodemo ko-nečno premagani, ker nam manjka munieije in provijanta. Toda duh neodvisnosti zahteva priznahja.; In-dividualitete filipinskega ljudstva živi in bo živela. Ako nam da ame-ri kan ska vlada svobodo, za katero se borimo, hočemo biti njeni najboljši prijatelji in zavezniki; drugače pa ne bode nikdar brez revolucije na naših otocih in z našo krvjo se bo zmirom mešala kri vaših vojakov." angleži tepen1 v južno-afrikanski vojski z Buri. Izgubili do sedaj 7000 mož ubitih, ranjenih ali vjetih. : Sijnjme zinftg« Karov ob reki Tunelu. T-—- ... . . Mar liscu.' l'0de dne 27. dec. in 3. jauuarija nobm parnik White v New York, kei i parnike: Majestic, tno vojni L olid. <;. dec. -- The Daily News je ) i ! .Mislednjo brzojavko iz, Cape > '/dne )0, decembra: Kuri-ne /,'.> veliki množici pri Stoi tri be '"i ■ se je oi idruMlo i * . . ■ • ... ... j ■i'frtvn-": • l «.... .,•! novic z ui. --- V i.oudonu se hoje, da je to molčanje za nje slabo znamenje. PHILADELPHIA izbrana za republikanski narodni konvent prihodnje leto. VELIKI KANAL se bo otyoril 15.februarija 1900. Tak« zatrjuje predsednik Boldeuweck. Če sinemo vrjeti besedam predsednika Boldenweck, so bo veliki kanal med Chicago in Jolietom ot-voril vendar le 15. februarija prihodnjega leta. Ta kanal je jedno največjih podjetij sedanjega stoletja in je stal ehicaški distrikt že nad 33 miljonov dolarjev. Inženirsko delo je toli znamenito, da je prihajajo ogledovat celo iz New Yorka in San Erancisco. Zastopnik sanitarnega distrikta Chas. II. Gilbert je izvedel ta teden od pomožnih zastopnikov, John C. Black in p, C. Haley v Peoriji, da je sodnik Thoinpton, od okrajne sodnij e v Fulton County ustavno prepoved za odstranitev državnih jezov v Illinois-reki ovrgel in ,,Illi-noiS'V Michigan kanalno komisijo z njihovo tožbo odpravil. ' Superintendent Mr. Donald je izjavil, da je odbor novega kanala pripravljen poravnati se izven sod-nije s komisarji Illinois v Michigan kanala, ako se zaveže drainage board pumpati 40,000 kubičnih čevljev vode na minuto v stari kanal za štiri mCfiece ali tako dolga, da bo posta-vodajalstvo odločilo odgovornost za oskrbovanje kanala z vodo. Ako se zgoraj imenovana odbora poravnata, jo upati, da bo kanal res otvorjen tekom prihodnjega meseca. Parnik zgorel. New Madrid, Mo. 18. dec. — Od vznožju Marij, ulice je zgorel danes parnik „State of Kansas". Na krovu je nastala velika panika; nekateri so na nagi poskakali v vodo, vendar ni nihče, utonil. Blago in prtljaga pa je vse zgorela. Škode je 850.000. Washington, D. C. 16. dec. — Republikanski narodni. komeiH. se bo »oSel dne 19. junija 1. 1900. v Phi-bulephiji. Pa, Tako je »kleuil danes • .•,.>.■.! kfseje vrsiJa v hotelu Arlington pod predsedništvoin senatorja Mauua. Razven Philadelphije so kandido-vala tudi mesta: Chicago, St. Louis in New York. ,,Chicago Tribune," organ chicaških republikancev piše: ,,V Philadelphiji je zborovali. 1872. zadnjikrat republikanski narodni konvent. Postavil je predsedniškim kandidatom generala Grant, ki je bil tudi potem izvoljen z veliko večino. Tako se bo zgodilo drugo leto z McKinley-jem. Velikanska tovarna. Pittsburg, Pa., 20. dec. — Govori se, da bode ,, American Steel aud Wire Do." na Nevile Island, predmestju v Pittsburgu, sezidala velikansko tovarno, ki bo stala 6 mil. dolarjev. Pripravljavca dela so že pričeta. Tovarna bo imela sestero plavžov, katerih vsaki bode veljal $200.000 Kompanija je kupila 400 akrov zemljišča v Neville Island za $800.000. Tovarna bode majhno mesto samo za se, ker bo delalo v njej 5000 mož. Pennsylvania in Lake Erie železnici bodeta napravili zvezo z Nevile Island in zgradili dva nova mosta. 600 ljudij v nevarnosti. Parnik zadel na skalo. New York, 18, dec. — Parnik ,,Plymouth" s 600 popotniki je vsled goste megle v bližini ,,Hull's Point" zadel na skalo in bil močno poškodovan. Popotnikov, ki so bili r;iyfii> pri !„<.»>ay Express.... 9.00 predpoldne 10.20 Alton litre......11-00 „ 12.01 popoldne •Pacific 10xp....3.09 popoldne 4.80 » liicueoAJoliet 5.00 „ 0.30 CM. .v: »Wight .5.30 „ 6.40 Colo At Cal.......6.00 „ 7.00 Palace Exp......9.00 „ 10.20 Midn. Sp.......11.30 „ 12.40 zjutraj Z zvezdico zaznamovani vlaki ne vozijo ob nedeljah. W. S. BURNETT, Ticket agent. CHICAGO, BOCK ISLAND and PACIFIC. Iz Jolleta v Chicago O, ifc K. N. Ex. 5.20 predpoldne 7.00 predpoldne ♦Joliet Special 6.40 „ 7.55 Denver Ex. 6.45 „ 7.59 Joliet Acc. 7.50 „ 9.45 •Peru Acc. 7.30 „ 8.40 Denver Ex. 8.38 9.55 St. Paul Ex. 9.35 ,, 10.45 Omaha Ex. 12.35 popoludne 2.00 popoldne •DesMomesEx 3.34 „ 4.45 „ Joliet Sp. 2.30 „ 3.45 Joliet Ex. 6.30 7.50 Iz Chicago v Joliet Fast Mall 3.5o predpoldne 3.48 predpoldne Des Moines 9.oo ,, lo.48 ,, Joliet Sp. 11.45 ,, l.oo popoldne. IBook fil. Ex. too popoldne 2.25 St. Paul Ex. 4.oo „ 5.17 Joliet Acc. 4.1o „ B.oo „ tPoru Ace.. o.oo ,, 6.15 „ Denver Ex. 5.45 , ,, 7.oo „ iJoliet Aco. 5.86 „ ,7.15 Kansas City 6.3o „ *7.4o Denver Ex. lo.oo „ 11.16 Omaha E*. 11.30 „ l.oa zjutraj. 'I križcem zaznamovani vlaki ne vozijo ob nedeljah. C. O. Hiiuey, Ticket agent. ELGIN, JOLIET AND EASTERN R. R. Iz Jolieta v Anroro 8» pmdpoluiie.,... ..,.......,,■..... 10.00 predpoldne Si4u popoldni.......................7.10 popoldne rž Aurore v Joliet 7.1U pmduoidue -■ ..............8.10 predpoldne !0 noil. Kine . • .............5.25 popoldne lp. M AN OS, Ticket agent. Iz slovenskih naselbin. JOLIET, ILL. — Mesto Joliet namerava zidati svoj ,,crematory" ali sežigališče za sežiganje raznih odpadkov in drugih smrdljivih stvari j na južno-vslioduem voglu Columbia Slo~ venci v tem ali onem mestu naše širne ljudovlade, prezirani, zaničevani in nepoznani. Pa grda napaka — nevošljivost Se kaž> posebno med Slovenci. Mesto da bi podpirali svojega brata — Slovenca gredo rajši k tujcu, kateri se !••-■ ■ vero; h tujcu, kateri je križa}; podpiraš oniyiw Slovenec, vzdrauti k iz nja! Pokaži v d/anjn, liec. Ne spi dalje in ne se gesla: Svoji k Svojim. Akobodoš tako delal Sloveuec, prišel boš tudi enkrat do blagostanja, do boljše bodočnosti. Dokler se ne bodoti medsebojno ljubili in podpirali, Vas ne bode niti tuji narod čislal. — Tudi v Pittsburg-u so Slovenci ocprli pro-dajalnico, katera zdaj prav lepo proevita in bo še lepše napredovala, ako bodo prišli Slovenci konečno k spoznanju, da je bolje podpirati domačina, kakor pa kri vonosneža. J. Iv. Z fli ■ lo Kmi.as.i \ I i, apa-;•■) Siove-tavaj] Drži narod slovenski tako, da vsak dober katoličan in zvest Slovenec Te je moral ljubiti z dušo in telesom. In, kdo je rodil v Tebi toliko dobrega in za vse Slovence koristnega sadu kakor Tvoj blagi in neutrudni urednik veleč. g. J. F. B u h. Pač mnogo truda ga je stalo, da je ohranil nas Slovence zveste sv. veri in narodu. Za ustanovitev naše slavne K. S. K. Jednote je deloval z vsemi svojimi silami in je podpiral ustanovitev slovenskih, katoliških podpornih društev. Vsaki Slovenec če nima nobenega eno ali drugo društvo na enem ali drugem kraju, potem je preskrbljen ob času bolezni in za pogreb. In po smrti skrbi naša hvalevredna Jed-nota za družino, ker izplača lep znesek dedičem. Veliko je storil veleč. g. B u h za naš narod več, kakor nam je znano. In malo jih je, da bi toliko storili za sv. Cerkev kot veleč, g- J. F. Buli. To nam dokazuje njegov novi častni naslov. Sv. oče Leon XIII. ga je imenoval Monsignorja zaradi njegovih zaslug, ki so le Bogu vse znane. Toraj ga smemo po pravici ameriški Slovenoi imenovati, Očeta Slovencev v Ameriki'. Kakor se je nekdaj slavni Radecki odkril pred slovenskimi junaki, tako se mi Slovenci odkrijemo pred Teboj, slavni Monsignore! ter ti z dna srca častit,amo na Tvojem odlikovanju. Živel! Živel! Monsignore J. F. Buh. V službi ni osivel sveti, V vedi bil nam vnet klioar, Svojemu posvetil rodu Vse moči si v duSni dar. Ivan Žmajč. pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah. JENNY LIND, ARK., dec. 14, 1899. — Štrajk v Jenny Lind je še zmirom na isti stopinji, kakor je bil pred desetimi meseci in tudi ni pričakovati, da bi bil kmalu končan. Tukaj smo delavci zmirom v večjih zadregah. Zima je nastopila in ubogi unijski delavci nimamo obleke in tudi bolj slabo hrano. Vsaki mož dobi na teden 80 o., družine pa $1.50 in s tem živi ali pa umri! LEADVILLE, COLO., dec. 12, 1899. — Prosim, g. urednik! sprejmite moj dopis v predale našega ljubljenega lista, da naznanim rojakom p6 širni Ameriki, kako se nam godi tukaj v Leadville. Colorado. Slovencev nas je tukaj precejšnje število, čez 800. Z delom gre ročno naprej. Imamo zlato- in srebro topilnice in tudi rudokopi so tukaj. Plača je dobra, delavec zasluži od $2.00 do $3.50 na dan. Omeniti moram tudi, da je delo jako nezdravo. Posebna novica za nas jo pa ta, da smo začeli tukaj graditi slovensko cerkev, katere zaščitnik bo sv. Jožef. Božji hram bo stal na prijaznem prostoru na 2. cesti. Meseca novembra smo imeli Fair, katero je vodil naš č. g. župnik John Perše. Pi -av dobro se je obnesel. čistega dobička je bilo llekaj čez 2 tisoč dolarjev. Tudi Irci in drugi narodi so nam pomagali. Cerkev bode kaj lično izdelana in bo stala okoli 10 tisoč dolarjev. Velikokrat bo še treba kolektirati, a z božjo pomočjo upamo doseči svoj cilj. Posebno želim, da bi nam pomagali naši Leadvillčanje, kar je bolj premožnih. Žalibog moram še omeniti, da naši rojaki niso zadosti složni, eni bi radi cerkev tukaj, drugi zopet drugod, a vsem se ne more ustreči. Bolj pripravnega prostora pa ni v celem mestu, kakor tam, kjer smo sklenili postaviti božji hram, Prav ponosni in veseli moramo biti Slovenci v Leadville, da smo se PIJEBLO, COLO., dee. 12, 1899. Glavni dogodek ravno sedaj za i cjiu v «nt e~ v jSw&iO ye- T8j slednjič vendar le prevzeli župnijo Marije Pomagaj ter se zavezali Nemcem izplačati $5,000. Dolgo se je vleklo, mnogo shodov smo sklicali, dvakrat je prišel k nam mil. g. škof denverski, da bi se ločili v prijateljskem duhu, kar se nam je tudi posrečilo. Sledeči možje, izvoljeni v ta namen, so podpisali to važno pogodbo v imenu svojega naroda: Jakob Jerman, Martin Geršič, Janez Snedec, Jurij Thomas, Jakob Blatnik. Sedaj imamo Slovenci precejšen stavbeni prostor, 225 čevljev dolg in 140 širok. Na tem stoji zidano poslopje, ki se uporablja za cerkev in solo, in pritličje za društvena zbirališča. Naša cerkev je največja in najlepša izmed katoliških cerkva v mestu Pueblo, Colo.; da, odbor za velikansko slovesnost 4. julija jo je vzel v svoj souvenir med najznamenitejša poslopja našega mesta. — Prihodnjič zopet kaj. Rev. Cyril Zupan, O. S. B. ST. PAUL, MINN., dec. 17, '99. Danes, 17. <}ec. je pel č. g. Matija Stukel, naš dolenjski rojak, svojo novo mašo. Farani župnije sv, Frančiška so 'dobro poskrbeli in lepo ozaljsali svojo že itak krasno cerkev. Pevci so se še posebno postavili. Č. g. novomašniku so stregli naši rojaki-duhovniki. Preč. g. generalni vikar in župnik imenovane cerkve je služil kot presbyter assistens; č. g. Fr. Kerže kot dijakon in č. g. M. Tušek kotpoddijakon. Prekrasni govor je itnel g. župnik sam. Prav lepo je naslikal pomen slavnosti in tudi omenil g. novomašnika. Iz go vora bodi le to-le: Č. g. Štukel je doma v Pugledu pri Semiču in že dvajset let od doma. Po hudem delu si je prislužil novcev, da se je mogel poprijeti študij iu tako vse troške sam plačati. Veliko prijateljev g. novomašnika je prišlo. Brat in sestra njegova sta tudi bila toli srečna, da sta bila pri maši, katero je njili brat prvič daroval Najvišjemu. Č. g. novomašniku pa naš srčni na mnoga, mnoga leta! Peter Gornik, 271 Western Ave. Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza. JOLIET, ILLS. ulezano pivo TEL. 26. USTANOVLJENA 1879. Straus Brothers Company DISTILERS, IMPORTERS. ♦O+OO+CH- 303-205 East IVtsiclisoii Ht. CHICAGO. O. G. KOEB MENN. Velika prodaja čevliev pri O. G-. KORB. Fini moški čevlji par po.................99e- Fini ženski čevlji par po..................99«. Finejši moški čevlji....................$1-65 Finejši ženski čevlji....................$1-65 JSP^ Zaradi izpraznenja prostorov dajemo to blago pod kupono ceno. KOS! BLAGA ZA OBLEKE Iti SUHO BLAGO P0 ZNIŽANIH CENAH! BBTCK m,oif - .h I . i^vyixu-JLviu ia ui\v>ij. prodajalec vina od trte in žgania Sonoma Co, California. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. TELEFON: 110 CANAL. Chicago, Ills. HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik, Highland Ave., -blizo Hutchins Street— ILL. G. A. WHITMAN, PRKDSKDNIK. 0. H. HACON, I'odpkkdsednik. W. O. ACKERSON, Namejstnik HLAUAJNIK. FIRST STATE BANK OF TOWER, MINNESOTA. Glavnica $25,000. Preostanek $10,000. RAVNATELJI: I). H" 11ACON, T. J. Davis, G. A. WUITMAN, K. 1). GIIAFF, \V. II. McQUADE. Izvršuje vse bančne posle. Zamenjuje domač in tuj denar. Prodiya tikete za oceanske paruike 11a yse kraje sveta. E. PORTER, predsednik. JOSEPH 11RADN, ml., tajnik In blagajnik. E. PORTER BREWING COMPANY, EAGLE BREWERY, Izdelovalci uležane pive PAL ALE LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Pivovarna: SOUth Bluff Street. Joliet, Illinois TISKARNA AMERIK. SLOV se priporoča Slovencem v Jolietu in v drugih krajih v izdelovanje TISKARSKIH DEL, katere bode izdelovala po primernih cenah v najkrajšem času. ♦O+O+O+OO^O+O+O* Posebno pozornost bodemo dajali naročilom si. katoliških podpornih društev. Ve ho<:e8 delati dober "bustneSs" z (/ročen/, saloonom ali mesarijo, z oblačilom, dry goods ali obuvalom, z železnino, noži ali s hišno opremo, s stoli, mizami, kozarci, posteljami, z žitom, lesom, apnom ali kamnom, s smodkami, tobakom in premogom, z mlekom, ledom, sadjem ali 'candy, če hočeš kaj prodati, ali kaj kupiti, če iščeš hlapca, služkinje ali znanca, če iščeš službe, dela ali opravila, samo oglasi v Amerikanskem Slovenci. - - JE - - The Anheuser-Busch Co. s> ^ • tov. Is, J IDEHST^F?. 2nT_A_ POSODO ......SE DOBI PRI...... MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSOCIATION, Krati loeas ni o e. 222 Jefferson Street, Joliet, Illinois. f JOI IN p. KINO,...................:. fi......Predsednik. TTOAi.xriri M. CALMER,,...............t.. ■ ■ ■ Podpredsednik. URADNIKI:-! c J( CONKLtNG,......;,...............Tajnik. THOMAS J. KELLY,..................BLAGAJMIK. Posojujomo denar na žemljica, pomagamo pri gradenju lastnih (lomov it Irlfj.tnnw 11 i ci 5-•ilc premoženja, ki se ne da preceniti, so bile vojevane za pa podjarm-Ijenje narodov, za pridobitev zemlje in so izvirale iz lakomnosti, časti-hlepnosti in vladoželjnosti. Bile so e, neopravičene vojske in bodo vekomaj v sramoto človeštvu. Po sklepu Napoleonovih vojsk, h katerim smemo prištevati tudi vojsko med Združenimi državami in Britanijo od 1. 1812 do 1. 1815., je zavladal mir med civilizovanimi narodi. Janov tempelj se je zaprl in je ostal zaprt z malimi izjemami — meksikanske vojske, krimske vojske, amerikanske državljanske vojske, francoko-pruske vojske iii rusko-tUrške vojske — do zadnjih dveh let tega stoletja. Izvzemši kakih 10 let je lilo torej devetnajsto stoletje od 1. itiu. naprej, stoletje miru. V ten času je storil svet velikanski napndek. Veda, znanost in umetnijo so dosegle nikdar poprej poznalo supinjo. Znajdi j ivi um človeški je praznoval zmagoslavje za zmagoslatjam. Preiskal je zemljo v njenem oi-rčji in prodrl do severnega m južnegi tečaja, premeril je globo-emer najgbbokejšega morja iu daljavo najbdj oddaljenih zvezd. Oceanski pari:ki, železnice, telegraf, telefon, čudiVite iznajdbe v zdravil-ltvu iu kirurgiji, rabe elektrike v mehanizmu in transportaciji — so le najimenitnejši plodovi človeškega uma. Kdo j* sešteje tisoče in tisoče drugih manjših iznajdb v vseh strokah človeškiga znanja? Slovstvo ali literatura seie pri vseh narodih po-vspela na vrlunec in je postala pristopna vsakanu posamezniku. Mo-droslovja je ešilo najtežja vprašanja. Vištja ifflbrazba je omogočena tudi revnemu |lelu prebivalstva, ele-inanturne šole so ustanovljene že v vsaki gorski vasici, knjige so tako po ceni, da je. 'sacega le lastna krivda, ako se nei zibrazi. Filantropijo ali človekoljubje je korakalo z vedo roko v roki. N .številno dobrodelnih zavodov bodisi privatnih ali državnih za lajšanje človeškega gorja in izboljšanje sodjalnih razmer, je ussanovljenih (lindanes križem po svetu. S kratki: napredek sveta te- Stoletnica smrti „očeta domovine!" Do zadnjega časa je bil6 čitati|v nekaterih listih in celo zgodovinskih knjigah, da je Jurij Washington umrl ,,zadnjo uro zadnjega dno zadnjega meseca zadnjega leta zadnjega stoletja." Po tem takem bi bil čas njegove smrti okoli polnoči 31. decembra 1. 1799, A to ni resnično. Jurij Washington je umrl med 10. in 11. uro zadnji četrtek 14. decem-!•••!> 1 I79H. tj je minulo zadnjo soboto ravno sto let, kar je zatisnli oči največji Ameaikanec in j eden izmed najslavnejših državnikov sveta. Stoletnico njegove smrti je praznoval ameriški narod po vseh državah naše unije, posebno slovesno pa v Washington-u in v Mount Vernon ob Potomaku, kjer je imel ustanovitelj združenihdržav svoje domovje in kjer počivajo zdaj njegovi telesni ostanki. Predsednik McKinley in mnogo višjih državnih in vojaških dostojanstvenikov se je zbralo ta dan ob njegovem grobu v proslavo spomina očeta domovine. Jurij Washington je bil rojen 22. febr. 1. 1732 v okraju Westmore-laud, Virginia. Do svojega 15. leta je obiskoval šolo, potem pa se je lotil inženirstva. Ko so Francozi in Indijani vdrli v Virginijo, se je pridružil prostovoljcem in se tako vrlo odlikoval, da so ga povzdignili v nadlatjnanta. L. 1755. se je zopet udeležil vojske, zoper Francoze ter je bil imenovan poveljnikom vseh virginijskih čet. Po končani vojski se je vrnil na svoje posestvo v Mount Verinon in se oženil z Marto Curtis, mlado udovo. L. 1774'. so ga izvolili someščani v narodni kongres združenih kolonij in ko se je pričela velika vojna zoper Angleže, je bil izbran za vrhovnega poveljnika se-verno-amerikanske armade dne 15. junija 1. 1775. Veliko je prestal v teh bojih, vendar poguma ni izgubil, ampak vstrajal tako dolgo, da so bili Angleži popolnoma poraženi in prosili za inir. V priznanje njegovih velikih zaslug za Ameriko je bil 1. 1789. jednoglasno izvoljen prvim predsednikom združenih držav. Tako močno se je prilrubil s svojim modrim vladanjemamerikan-skemu narodu, da je bil po preteku svojega termina zopet izvoljen za predsednika in' bi bil tudi še v tretjič, da se ni odločno odrekel in vrnil na svojo kmetijo, ki mu je delala še več veselja, kakor najvišja državna služba. Želeč do zadnjega služiti svoji domovini, je še v pozni starosti prevzel povabilo predsednika Adams, naj organizuje in vodi vojsko, ki je žugala s Francozi. A ker ni prišlo de boja, je vesel pohitel na svoj ljubljeni dom, kjer je upal preživeti ostala leta svojega : življenja. A tu ga je prehitela smrt. Dne 12. dec. 1. 1799. je še čvrst, in zdrav zajahal konja, da bi si ogledal svojo plantažo. Bilo je slabo: vreme, dež in toča in sneg. Ves pre-: močan je prišel domov. Zelo se je prehladih Se tisto noč jezbudil ženo in tožil, da mu je slabo, vendar ni pustil klicati slug. Drugi dan jo prišel njegov stari prijatelj doktor Craik, a je precej videl, da je vsaka pomoč zastonj. To je spoznal tudi bolnik sam in je rekel smehljaje: ; ,,Konec se bliža; je pač dolg, ki ga moramo plačati vsi; s popolno uda-nostjo pričakujem, kar mi je odme-nil Bog." V jutro dne 14. decembra je napravil svojo oporoko. Odredil je mej drugim, naj zadobevsi sužnji imel jih je čez sto — po njegovi smrti prostost. Ob 5. uri popoludne je stopil zdravnik Craik njegovi postelji in ga . vprašal, kako mu je. ,,Doktor"—| odgovori Washington — umreti je težko! Nisem mislil, da je tako težko, a smrti se ne bojim." Brez tožbe je prenašal svoje bolečine. Žena in dolgoletni tajnik Washingtonov Lear sta čula ves čas ob njegovi postelji. Ob 10. uri se naenkrat sklone in reče: ,,Zdaj umiram. Pokopa j te me spodobno a preprosto in čez tri dni položite .moje truplo v grob." Vsled žalosti in joka mu nista vedela kaj odgovoriti. Umirajoči ju pogleda in reče: ali sta slišala, kar sem rekel?" Lear reče: ,,da" in Washington odgovori: ,,dobro je." To so bile njegove zadnje besede. Glava mu je zlezla na blazino, še enkrat je globoko izdihnil in bil je mrtev. Jurij Washington je bil in ostane Ainerikancem vzor dobrega državljana. V njegovem značaju so utis-njene tiste lastnosti, ki združujejo močno, brezobzirno odločnost z mirno pravičn zmernostjo. Miren v prevdarku, goreč v delu, stanoviten v sreči in še stanovitnejši v nesreči, pogumen na bojnem polju in bistroumen v volitvi svojih svetovalcev, brez nevošljivosti in sebičnosti, odkritosrčen, pravičen, samega sebe premagujoč, dober in prizanesljiv do podložnikov, usmiljen do reve-žev, brez napuha in domišljavosti, kot državljan in človek jednako ple-menit,. v. diiŠQ in telesom udan svobodi, je George Washington v resnici jeden največjih mož, kar jih je živelo na svetu. Slava njegovemu spominu! Poštne hranilnice. Amerikanci se radi ponašamo, da | smo Evropi za sto let naprej. To pač velja glede marsikaterih rečij, glede mnogih moramo pa priznati, da smo daleč nazaj. Tako je glede poštnih hranilnic. Skoraj v vseh ev-ropskili državah so upeljanedržavne poštne hranilnice, ki so dokazale, da so neizmerne važnosti in koristi za vse sloje prebivalstva. Te hranilnice so v zvezi s poštnim upravitelj stvora, pod državnim jamstvom in varstvom, torej popolnoma Sigurne in varne. Pri vsakem postnem uradu zamoreš vložiti svoje novce in pri vsaki pošti jih lahko dobiš tudi nazaj. Od liranilničnih vlog plačujejo države obresti, navadno po 3 odstotkov. Ker se zamo | rejo vložiti tudi male svote — v Avstriji od 5 krajcarjev naprej —je s tem omogočeno tudi revnim, zlasti delavnim ljudem, da celo otrokom, varno in obrestonosno naložili svoje prihranitve. Da se na ta način varčnost med ljudstvom močno po spešuje, ni težko razvide,ti. Take poštne hranilnice potrebujemo tudi pri nas. Ne, da bi nain primanjkovalo kranilnic ali bank! Bank in enakih denariiih zavodov imamo več, kot preveč. V vsakem najmanjšem mestu, v vsaki vasi je banka. Bančni zistem ni nikjer na svetu tako razvit, kakor v Združenih državah ameriških. Pač je to v veliko olajšavo denarnega prometa in velekori8tno za kupčijo iu vse in-taligentne, izobražene ljudi. Z druge strani irani ima pa ta obilica bank v naši deželi tudi slabe strani. Narodne banke — ,.National Banke" imajo sicer v nekem smislu državno garancijo, ker morajo vložiti gotvo svoto zlata ali srebra v državno bla-gajnico in so pod državnim nadzorstvom, vendar se večkrat pripeti, da tudi take banke ,,počijo" in da it- ] lukurporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. 1). 1898. URADNIKI: Predsednik: Fbank Trampus, Box 800, Virginia, Minn. Podpredsednik: eranc Verhunc, 82 Rural St., Cleveland, O. i. Tajnik: miuaei. Vardja.n, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. ii. Tajnik: John k. Steruknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich. Blagajnik: anton goi.obitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: rev. cirii. Zupan, 800 East b. St., Pueblo, Colo. XT f Štev. Kitk ar, 020 Chicago St., Joliet, 111. -Nadzor- I [fJJfA(, TanciG) Calumet, Mi|h. niki: I M j kkaker> 5oi 3rd St. Anaconda, Mont. VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega blagajnika (A. GolobitRha) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: K društvu sv. Alojzija 42 Stelton, Pa. Juri Rozman 3303 r. 1803, Mart. Čemugel 3304 r. 1802, Anton Cajnar 3305 r. 1878, Matija Music 3300 r. 1873, Martin Žugel 3307r. r. 1803, Anton Težak 3308 r. 1872, Martin Težak 3309 r. 1875, Janez Petroštč 3310 r, 1875, .Janez Plut 3311 r. 1879, Janez Matjašič 3312 r. 1875, Janez Krašovec 3313 r. 1874, Janez Jaklevic 3314 r. 1873, Janez Jankovič 3315 r. 1870 Jos. Jelenič 3310 r. 1877, spr, 0. dec. '99. Društvo, št."42 udov. K društvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Mihael Jakopčio 3318 r. 1874. Štif Petric 3319 r. 1863, spr. 2. dec. Drušlvo št. 07. udov, k društvu sv. Jožefa 10 Virginia, Minn. Frane Ljubanovič 3320*r. 1866, Janez Ključarič 3321 r. 1869, Jožef Erjavec 3322 r. 1874, Janez Simon i č 3323 r. 1871, spr. 4. dec. '99. Društvo št. 75 udov. K drduštvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Jakob Stukel 3298 r. 1863, .spr. 3. dec. '99. Jožef Grableč 3299 r.1861, spr. 2. dec. 1899. D.š. 163 u. K društvu sv. Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Janez Omahen|3333 r. 1867?Jan. Janez Adlešič 3334 r. 1866, spr. 13. dec. '99. Društvo št. 19 udov. R društvu M. B. 33 Pittsburg, Pa. Peter I>raganecj3300. r. 1875. spr. 4. dec. 1899. Matias Satovšek 3301 r. 1978. spr, 4, |dec, 1899, Franc Starašinič 3302, r. 1872. spr. 4. dec. 1899. D. 4 63 u. R društvu sv. Štefana 1 Chicago, 111. Janez Hladnik 3329 r. 1873, spr. 4- de. '99. Društvo št. 75 udov. K drvštvu sv.Vida 25 Cleveland, O. Jakob Mežek 3317. r. 1864. spr. 5. dec 1899. DruŠt. št. 81. u. K društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Jožef Purlcart]3297 r. 1868, spr. 13. nov. 1899. Društvo š. 111 udov. K društvu sv. Barbare 23 Bridgeport, Ohio. Janez Župančič 3324 r. 1876, Janez Supan 3.325 r. 1860, Mihael Krese 3326 r. 1875, Fr. Spendal 3327 r. 1764, Jožef Rakoše 3328 r. 1766, spr. dec. 1899. Društvo št. 14 udov. K društvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Jožef Štajduhar 3330 r. 1877, Jožef Miketič 3331 r. 1873, Mih. Špišič 3332 r, 1880, spr. 13.de. '99. Društvo št. 66. udov. Prestopili so: Od društva sv. Štefana 1 Chicago, 111. K društvu sv. Alojz. 47 Chicago, 111. Janez Kumar 20 10. dec. '99. I. Društvo št.'44 udov. II. ,, 15 ,, Od Društva ^v. Janeza Krst. 13 Biwabik, Minn. K dr. V. sv. Jurija v Joliet, 111. GeorgL. Brožič 874 10. dec, '99. I- Društvo št. 28 udov. II. „ 41. Suspendovani ud zopet sprejet: k društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Jožef Majko 2859 8.dc. '99. Društvo št. 201 udov. Izločeni so: Od društva sv. Jožefa 43 AnacOnda, Mont. Peter Nazaj 2023 2. dec.'99. Društvo št. 66 udov. Mihael Vardjan, l tajnik k. s. k. j. 903 N. Scott; St., Joliet, 111. v gube vložitelji ves svoj denar. Se holj velja to o privatnih hranilnicah. Mej temi jih je veliko naravnost sleparskih. Mnoge take banke obetajo plačevati od denar j a.obresti po 5, 6, 7 ali še več odstotkov. In zmirom je dosti nevednih in neumnih ljudi, ki gredo takim sleparjem na limanice. Ravno zadnji mesec so zaprli v New Yorku nekega takega bankirja, ki je obecal plačevati od vloženega denarja po 10 odstotkov na teden. Dasiravno ve vsak pameten slovek, da nobena hranilnea ni v stanu plačevati tako visocih obresti j, «o vendar ljudje in največ, revnejši ljudje — delavci in delavke]— kar drii v tisto new-yorško banko — >,The Franclin Syndicate" in sproti nosili vanjo vse, kar so mogli prihraniti. Še zadnji dan, predno so zaprli banko in bankirja, so znosili temu sleparju 15.000 dolarjev. Nekateri mislijo, da je prigoljufal ta >i bankir" okrog milj on dolarjev in to večinoma od ubožriih ljudij, ka- 3. da dobimo svoj denar nazaj, kadarkoli ga zahtevamo. Vse to garantirajo poštne hranilnice. Čimprej jih torej upelje naše zakonodajalstvo, tem boljše. Društvene vesti. Joliet, 111. — V toku zadnjega meseca sta bila ustanovljena v nasifslo-venski cerkveni občini dva nova katoliška društva. Društvo sv Alojzija za mladenče in družba M ar i-jinih otrok. Oboje društvo je že izbralo svoje znake in medalje in bode zborovalo vsaki mesec. Vsake. 3 mesece imelo bode skupno sv. obhajilo-Želeti je, da se vsa naša odrasla mladina zbere v teh društvih. Snuje se zopet novo moško katoliško podporno društvo, ki hoče pristopiti k ,,Catholic Order of Foresters." Ker sprejemajo le take, ki so že udje naše K. S. K. Jednote, želimo, da bi se novo društvo kmalu organizovalo in je priporočamo usem onim, ki želijo imeti večjo zavarovalnino za življenje. te rili mnogi so izgubili svoje zadnje cente. Ni čuda, da imajo po tem takem ljudje strah pred bankami in da raje hranijo svoj denar doma v skrinji ali nogovici. Tam pa jim ne nosi nobenih obrestij in vrh tega so še v vednem strahu, da ga jim kdo ukrade. Vsemu temu bi mahoma oporno gie državne poštne hranilnice. Lori-mer, chicaški zastopnik v kongresu je že lani predložil zbornici načrt o ustanovitvi takih poštnih hranilnic in ob jednem izročil kongresu piti cijo za nje s pol miljona podpisi iz vseh držav in teritorijev unije. Vendarle bil tedaj njegov predlog iz neumevnih nam vzrokov odklonjen. V sedanjem zasedanju kongresa pa je Lorimer zopet stavil svoj predlog glede poštnih hranilnic in močno želimo, da bi bil tudi sprejet. Tri reči zahtevamo od dobre hranilnice: 1. da je absolutno varna, 2. da plačuje obresti, četudi majhne, Joliet, 111. — Žensko društvo Marije Device sv. Rožnega Venca je kupilo cerkvi sv. Jožefa za božično darilo lep karpet pred Velikim oltarjem, ki stane okrog $80.00 Na Božič bode v cerkvi sv. Jožefa prva peta sv. maša ob 5. zjutraj, druga ob 8.; tretjo peta ob 10. uri. Joliet, 111. — Društvo sv, Jožefa je imelo redno sejo dne 3. dec. in ob enem volitev odbora za prihodnje 1. j 900. Voljeni so bili gg.: Predsednik: Anton Golobitsh; podpredsednik: Marko Gemanič; I. tajnik: John Jerman; II. tajnik Jernej Marentič; blagajnik Štefan Kukar; delegat J. Grahek; poberalci denarja: Anton Fric in Frank Gospodaric; prešte-valci denarja: Marko Plut in Jakob Plut. Nadzorniki: John Kukar, Mat. Grahek. Maršala: Anton Govednik, Jos. Stukel. Zastavonosci: Štefan Sitar, John Slak, Martin Jurešič, Frank Greguraš. Ravnatelj: Anton Kompare. John Jerman, tajnik. Pueblo, Colorado. — Društvo sv. Jožefa je v seji z dne 12. dec. 1899 izvolilo nasledje gg. v novi odbor za 1. 1900: Jožef Čulik, predsednik; Franc Boje, podpredsednik; Andrej Pajnich, prvi tajnik; Franc Hegler, drugi tajnik; Matija Grahek, blagajnik; Franc Drobnič, in Jožef Grm, nadzornika; John Miklič in Mihael Egan, maršala; Mat. Jerman, pre-gledovalec knjig; Jan, Meglen, ža-stavonoša; Anton Prijatelj, ravnatelj. Iz delavskih krogov. JOLIET, ILL. — Tovarna za izdelovanje podkev ,,the Faeiiix horseshoe works", ki je prenehala z delom pred j ednini mesecem, je zopet pričela delo zadnji petek. ,,The Ilinois Steel Co." dela ne prestano po dnevi in po noči. Tako tudi ,,Wire mill." ,,Fox plant" je zaradi pomanjkanja naročil odslovila 50 mož. Po no vem letu upajo zopet pričeti. Na kanalu plačujejo za navadno delo po $1. 75, za delo v vodi pa od $2.00 in $2.50 na dan. CHICAGO, ILL. '— Štrajkujoči izdelovalci glasovirov ali pian so na včerajšnjem zborovanju sklenili štrajk takoj I dolgo nadaljevati, da ugodijo delodajalci njihovim zalite vam. DETROIT, MICH— „The American Federation of La bor", j ©dna najmočnejših delavskih organizacij v Združenih državah zboruje sedaj že drugi teden v Detroit, Mich, Otvorila je svojo 19let.no konvencijo dne 11. decembra v prisotnosti 200 delegatov, ki zastopajo 800.000 orga-nizovanih delavcev. Poročilo predsednika Gombert, ki je bil vsled bolezni zadržan udeležiti se zborovanja prvi teden, priporoča upeljavo enega samega „ union label", ustanovitev fonda v obrambo delavskih interesov, zagovarja pravico in rabo boycot-a, boj premogarjev v državi Idaho in denarno pomoč za nje in slednjič osemurno delo na dan. Konvencija se je ojstro izrekla zoper ,,trust-e" in militarizem. Iz poročila tajniko- vega jo razvidno, da je imela družba v minolem letu $40,148.55 dohodkov in $30,599.22 stroškov in da ostane v blagajnici $9.549.33. PI 11 LABEL PJ11 A, PA. — T u-kajšnji tkalci so sklenili zahtevati poboljšanje plače in so predložili fa-brikantom plačilni načrt, vsled katerega bi se vsem delavcem v tkalnicah zvišala plača za 15 odstotkov. Ako se ne ugodi njihovi želji, bodo pri čeli s I. januarijam splošen -štrajk, ki bo zadel 300 tkalcev. WILKESBARRE, PA. — Štrajk premogarjev v ,,Susguchana Coal, Co." je končan; obe stranki sta se sporazumeli. 5000 delavcev je šlo zopet na delo. BOSTON, MASS. —Napovedano povišanje plače v tovarnah za pa-volo, je Stopilo V veljavo dne 18. dec. in bo koristilo 300.000 delavcem. Poprefno j im je povišana plača za 10 odstotkov. TRENTON, N. J. Važen odlok je bil izdan tukaj dne 14. dec. v tožbi ,Cumberland Glass blowers Ass'n" zoper Glass blowers Ass'n of United States." Tožiba je šla zaradi štrajka v Bridget'vn ,y preteklem marcu. Sodnik je <»l\>čil, da zveza za štrajk in prigovarjanje družim, naj se štrajku pridružijo po postavah države New Jersey, ni kaznivo dejanje, dokler se ne rabi sila. BIRMINGHAM, Ala—-Državna konvencija ,,United Mine workers" jo ravnokar končala svoje zborovanje. Izreklo se je zoper ,,Knights of Labor," po v«ej uniji znano delavsko društvo, ker so baje udje tega društva zavzeli prostore štrajkarjev, spa-dajočih k „United Mine Workers." AUGUSTA, Ga. — „Augusta Manufacturers Association" je sklenila povišati plačo svojim delavcem od 1. jan u arij a naprej za 10 odstotkov. I! FORTE DODGE, J AW A.—Kakih 100 delavcev ,je minoli teden lia-edilo kraval pa Fort Dodge in Omaha železnici. Illinois Central železnica je obljubila delavcem, da jih bo po končanem zastonj prepeljala v Chicago. A ker tega n i hotela storiti, so delavci zajedli vozove in hoteli zakuriti,,engine", da da bi se prepeljali sami. Železnični uraniki so se obrnili za pomoč dp župana. Ta jim jo pos 15 ^ policijska 'rade, katerej se je pijsrečilo, napraviti mir. Nazadnje so pa vendar le dali delavcem prosto vožnjo. ST. LOUIS, MO. — Štrajkujoči typograH in tiskarji časnikov ,Star' in ,, Post-Despatch" še vedno niso šli na delo. Zahtevajo osemurno delo in p.ovišimje plače. CROVN Point, Ind. — Za vse delavske, un i je imeniten odlok je izdal dne 14. deč. ondašnji sodnik Gil-let v odšikodnilni tožbi delavca L. Walton zoper ,,Lake Lodge No. 2 Amalgamated Association of Iron and Steel workers." Walton je bil od ,,InlaiKl Forge and Iron Co." vsled'zahtevanja imenovane linijske družbe odpuščen, ker ni bil član unije. On pa je šel in tožil svoje delodajalce /.a $30.000 odškodnine. Sodnik GilUt je odbil tožbo, češ da ima unija ptavico, zahtevati odpuščanje delavca, ki ne spada k uniji. Opojne pijače. Spbal Black Guard. DALJE. Strupi škodujejo udom telesa ter ovirajo njega delovanje v vseh ozirili, to oviranje j »s pa v popolnem razmerji z množino povžitega strupa; zmerno povŽiti hrana tega nikdar ne dela, med tem ,xo "se o alkoholu nemore nič jednakega trditi. Da so pa alkoholične pijače v resnici strup pa ne trdi sama profesor Trail amiftk njemu se pridružuje še selo krdoo angleških zdravnikov, kateri triijo: "Alkohol velja v zdravniški krožili kot strup, njega tudi smer i o »Šivanje povzroči kvil-ne bolezni' in pogosto še celo smrtne slučaje." Sir Henry Thompson, domači zdravnik Iblgiskega kralja,se sledeče izraža o ojojnih pijačoli": "Joz sem, že davno; prepričan, da so opojne pijače največji vzrok telesnega in duševnega zla sedomjega časa. Z mirno veitjo trdim, da ima večina vseh boleziij,katere sem jaz zdravil, svoj poce®k jedino v opojnih pija-čoh, četudi so bile te zelo zmerno uživane, ali se je vsaj tako mislilo." Na Angleškem dobro poznani zdravnik James Whiter, ter tajnik "United Kingdom Alliance" opisuje v svojem spisu: "Ali alkohol z manj-šnje dolgost našega življenja?" s sledečimi besedami: "Iz lastne slušri-je vem ker trdim, da je alkohol jedna izmed najbolj nevernih snovij, kar jih naša dežela pozna. Drznim se celo trditi, da ogromno število ljudij dam ha dam zastrupljenih po alkoholu umrje, ne da bi vedeli." □ Tudi svetovnoznani Ivneipp se nepovoljno izraža o opojnih pijačoli rekoč: "Redilne moči ima ol ali pivo sicer nekaj, ali prav malo. Zato ne pričakuj od piva, da te bodo utrdilo in okrepčalo. Kdor velike piva pije, postane res debel, nabira se v njem maščoba, ali tak človek ne živi dolgo. Moč je le tam, kjer je dosti dobre krvi; kdor pa veliko piva pije, ta dobi slabokrvi, dokaz temu je, da ravno take ljudi mrtvond rad udari. Le idi na pokopališče gledat, našel jih bodeš tam veliko, zlasti na mestnih pokopališčih, ki so šli v najlepših letih v večnost — vsled pijančevanja. Da pivo tudi žeje ne ugasne, vidimo prav iz tega, da je pijanec vedno žejen, naj pije kolikor hoče......" Ko bi tisoč in tisoč mernikov ječmena in pšenice, iz katerih delajo pivo, porabili za kruh, koliko vefr ljudij bi se veselilo ljubega zdravja! Liter piva stane 16 ali več novcev; zato dobiš najmanj osem žemelj, in jedna ženilja sama ima več moči v sebi., kakor dva litra piva! Videli smo do sedaj, kako zelo je alkohol nevaren človeškemu zdravju, videli, da je on vyrok mnogih bolez-nij, vyrok pogostokrat celo smrtnih slučajev. Govorili smo v obče ne oziraje se niti na spol niti na starost. Ke je pa navada v premnogih krajih, da stariši otrokom opojne pijače dajejo, jih na nje vadijo, premnogo krat še celo mislevši, da s tem otrokom veliko uslugo store, ki da so njim koristne, radi tega naj nam bo dovoljeno tukaj spregovoriti par besedij,kako jelo so otrokom opojne pijače nevarne. če so opojne pijače že nevarne odrasenemu človeškemu telesu, koliko bolj še le morajo škodovati mladim udom, še ne navajenim na te /go«e snovi, še ne utrjenim Posluj, šajmo toraj kaj profesor Thomas, vodja otroške holnišnise v Freiburgu pravi o tem: "Brezdvomno je alkohol, bodisi v katerem oziru koli, strup za zdrave otroke. Škodljiv njim je že radi tega, ker njim spridi okus do mleka, ki je najpoglovitnej-Ša otroška hrana. Radi pogostega pitja opojnih pijač otrok šiloma postaoe pijanec, njegovo zeravje bo prejali slej v nevarnosti, njegovo življenje pa mnogo prikrajšano. Da, še celo hot do j en č kom njimje nevarno pivo, katero mati pije, in njegovo zdravje se bo zboljšalo šele, ko mati prej en j a s pivom. Storejši otroci zgube radi opojnih pijač duševne in telesne moči; hitro se starajo ter so zelo slabo uče, njih telo pa ima silno malo krvi. Značaji takih otrok- so navadno zelo slabi, popreje ponižni, ubogljivi ter veseli, pozneje vzburjeni, prepirljivi in ne-vbožljivi." Vemo marsikateri 5ital.ee' bo zmajal z glavo ob teh besedah, rekoč: <'To pa že ni res; ta je bosa, da bi bile opojne pijače nevarne otrokom, saj še sami zdravniki trdijo, da je pivo koristno za otroke." Da, žali-bože dobe se zdravniki, ki vresnici trdijo,da alkohol ne škoduje otroku, vsaj tako nam je bilo sporočeno. V odgovor samo to, mati, s strupom proč, proč z alkoholom, ako hočeš zdrave otroke imeti, ne>poslušaj teli zdravnikov, ki samo zato svetujejo pivo, ker vedo, da s tem bo otroku vstreženo, da, mogoče za časno tudi zdravje doseženo, a na daljne posle-dire ne pomislijo, na poslediro, katere mora imeti alkohol neizogilno na mehke otročje ude. Draga mati, proč od otroških ustnic z časo opojnih pijač, proč ž njo, ako se hočeš enkrat veseliti zdravja in sreče svojih otrok, podaj njim raje vrček mleka, id rave, tečne in jedilne hrane namesto strupa. Pač velik odgovor čaka one matere, ki skušajo s pivom ali z drugimi opojnimi pijačami otroke utolažiti. Pusti naj se joče saj to je zdravo za njega, zdravo za njegova pljuča. Otrok nima drugega dela kakor jokati in s tem da joka se mu utrjujejo pljuča ter se pospešuje prebavlivost, dalje pa tudi veliko ložje in bolje spi, ker je utrujeno od jokanja. II. Človek je razumno bitje, ki ima dušo in telo; vedno in povsod je navezan na druga sobitja: prvič ke je nezmožen si sam ohraniti življenje; drugič ker potrebuje odgoje v razločevanji dobro od slabega te izražati svoje misli in želje družim ljudem. Na prvi pogled ko pogledamo človeka, mislimo si ga najbolj nesrečnega izmed vseh st,varjenih bitij, njega stvarnika pa zelo krutega, kamorkoli se nam oko ozre, povsod vidimo živali, ki so ali oborožene z naravnim orožjem, ali pa z nagonom, ki jih varuje pred sovražniki življenja, samo človek nima niti prvega niti druzega. Poglejmo pišče, kakor hitro se izleže, že hodi, si že samo hrano išče, a kaj človek, koliko let on potrebuje druge pomoči. In pri vs^m tem on gospoduje ribam morja, in pticam neba, in zverinam, in vsej zemlji, in laznini, ki ,.se giblje na zemlji, kajti Bog rnu je dal drugo mo čn e j še orodje, 8' katerim se brani s katerim gospoduje, dal moč duha, dal mu je razum. Človek potrebuje pomoči drugih, da si ohrani življenje, ne samo v zorni mladosti, ampak skozi celi tek svojega življenja, kajti znano je, da človek ne more vsega narediti, kar potrebuje v obrambo svojega življenja, ne samo proti živalim in zverinam, ampak tudi proti svojim šobit-jem, katera mu mnogokrat strežejo po življenju. Toraj socijalna družba mora biti, ker ako bi te ne bilo, ne bilo bi pravice, človek zlorabil svoje duševne zmožnosti, pest močnejšega bi vladala; močnejši bi gospodaril, njemu bi drugi služili večno sužen-stvo, dokler bi se mu ne zljubilo tega ali onega meni nič, tebi nič tjekaj v jarek vreči. Zato je pa Bog, ki je oče nas vseli, podaril nam ljubezen do socijalnega ali družabnega življenja, da se s pomočjo svojih sobra-tov- bojvjei.no proti sovražnim močem. . Drugič človek potrebuje odgoje bodisi, da razločuje dobro od slabega, koristno od škodljivega, bodisi v različnih vedah,, katere so mu potrebne kot družabnemu bitju. Dan je dar govora, v katerem zamore izraziti najskrivnejše želje in občutke ,f»vojenjn bližnjemu. V tem, d!i1 Mo-vtik pravilno 'izrezi svoje misli, obstoji ravno pouk,v katerega prejme od drugih ljudij. Živalim je dano od narave, da razločujejo svoje sovražnike človeku ne. Vzemimo na prime-otroka, kako se brezskrbno na obrer 2ji reke igra, dokler mu ne zdrsne Sipka nožica, in pade v vodo. Vsaka druga žival pozna to nevarnost, človek ne, on jo mora prejeti od družili, ki ga na to opozore. Dalje je tudi znao, da živali poznajo mnogokrat od naravo škodljive in strupene rastline, človek ne, ker skušnja nas uči, da se mnogokrat ta ali oni zastrupi po različnih rastlinah. Človek je toraj družabno bitje, on potrebuje pomoči drugih, dolguje pa zato tudi drugim, kar od drugih pričakuje; dolžan je delovati za občni blagor, za provspeh socijalnega življenja, to je, on mora delovati po postavah človeške družbe. Poglejmo toraj, ako je človek pijači udan. zmožen delovati za človeško, družbo, katera obstoji iz družine, države in cerkve. Poglejmo, če je alkohol ros nevaren družabnemu življenju, poglejmo, li on ne ruši, družine na družino. Družino navadno imenujemo moža, ženo in otroke v širšem pomenu tudi posle. Družina ima pa svoj začetek v zakonu, Čegar namen ni samo sreča zakoncev, ampak njega poglavitni namen je množiti človeški rod, ter ga odgojevati tako, da bo v poznejših letih sam zmožen skrbeti za življenje, ne samo za življenje tostran groba, ampak tudi za ono v večnosti. Tem zakonskim dolžnostim je pa moč zadostiti samo, kjer mož in žena živita v slogi in zadovoljstvu, v pravi zakonski ljubezni, Drznimo 8e pa reči, da prava zakonska ljubezen, da prava sreča ne prebiva z alkoholom pod jedno in isto streho. To bodemo tudi dokazali v naslednjih vrsticah. (Dalje prih.) Z zlo m 1 j en i m v r a t o m je prišel v bolnišnico Sv. Jožefa v Yonkors.W Y. John Moriarity. Mož je 00- let, starin je bil izročen v zdravljenje Dr.O,NeilIu. Povedal ie. da je pred 5. tedni padel z odra 20 čevljev globoko, da je bil 14 dni j nezavesten, potem se pa zopet zavedel. Zdravnik ga je preiskal in našel, da ima mož res zlomljen vrat; ne more se umeti, kako je mogel hoditi in sploh še živeti. Pravijo, da vzbuja ta dogodek veliko pozornost med new-yorskimi zdravniki. 6 AMER1KANSKI SLOVENEC, DEC. 22, 1899. JOHN KUKAR, glavni zastopnik paro-brodnih družb na vseh črtah. Prekomorske in železniine liste v stari kraj in nasprotno. Rojaki, ki kupujajo od mene prekmor-ske tikete, se hvalijo z dobro postrežbo na suhem in na morju. Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu. V teku pol leta sem poslal čez 50 tisoč dolarjev v Staro domovino in do zdaj ni bilo Se ni kade pritožbe ali sitnosti. Kdor po meni' pošlje denar, je gotov, da ge bo dobil tisti, komu je namenjen. Rojaki! Ako hočete varno potovali in po gotovem potu pošiljati svoje teško Zaslužene novce domov, obrnite se na svojega rojaka: john kukar, 920 North Chicago Street, JOLIET, ILLINOIS. Telefona številka 348. Svoji k svojim! Ravnokar je izšel KATEKIZEM za katoliške šole v združ. državah ameriških. Sestavil in izdal Rev. F. S. bustoršič 'A dovoljenjem preč. gosp. J a k oba T r o b e c, škofa v Št. Cloud, Minnesota. Cena 40 centov. Dobiva so pri ltev. F. S. Šusteršlč, 812 N. Chicago St., Joliet. 111. in pri ,,Ame-r kanskem Slovencu." JOHN J. WELNITZ, ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Suite 40fi^Cuttl«8j llulldlna, J^jgt JU. w. c. Holzhauer, LEKARNAR. 109 North Chicago Street, JO L TET' IL LINOIS. Prodaja razna zdravila in kemikalije Posebno pazimo na zapiske. Imamo najboljše pasove in garantiramo za njih rabo. Cene so najnižje. Oglasite se pri nas. ROJAKI! Za Božične praznike imam naročeno importirano PL2ENSK0 PIVO ♦0400W V moji gostilni je dobiti vsaki čas brezplačno dober "lunch". Prodajam vže 10. leto tikete za v stari kraj, ali' iz stare domovino za Ameriko. "IlA-HniTR« American Link" je jedna najboljših črt in to zastopam jaz. Kdor ima kak ,1'olmaht,' za napraviti, naj se oglasi pri meni. Izkušnje ne manjka. Se priporočam slovenskemu občinstvu: JOS. STUKEL, na voglu Jackson in Indiana ulic, JOLIET, ILLINOIS. POJDI K Heintz Brothers ...po... Na materinem grobu. Božična povest. groceri, plehovino, glaže-vino, svetilnice itd. Vse po najnižjih cenah. Heintz Brothers, 203 Jefferson Street, JOLIET, - - ILLINOIS. FROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tie U. S." IPC. in "MeerscMnm" 5c. Na drobno so prodajajo povsod, na debelo pit na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. ROJAKI! Pristopite k slovenskim, katoliškim podpornim društvom. Bilo je na Sveti večer. Povsod v mestu so bila okna razsvetljena, kajti zdavnaj je že zašlo solnce iii nastala tema. Mrzel veter je bril okrog oglov in zanašal sneženke v obraz tistim, ki so se še mudili na ulicah. V hišah pa je vladalo veselo življenje. Plapolajoče svečiceso razsvetljevale pozlačene in posrebrene orehe in drugo lepotičje božičnih drevesc. Srečni otroci so se veselili miglja-jočih lučic in radostno ogledovali svoja božična darila. Drugi zopet so prižgali lučice pri jaslicah in prepevali pred njimi lepe božične pesmi. Tako je bilo skoraj v vsaki hiši. Kjer je pa manjkalo otroškega smehljaja, so se radovali in zabavali od-raščeni med seboj. Vsakdo je hotel biti ta ta večer v krogu svojih domačih, kajti bil je Sveti večer. Zunaj mesta pa se je v neko malo hišico namestu veselja vselila globoka žalost. Na bornem ležišču je ležalo mrtvo truplo pred kratkim umrle uboge vdove. Bila je mati dveh ne še odraščenih otrok. Jurij in Matilda sta močila z vročimi solzami bledo obličje materino in si prizadevala ogreti nje mrzli roki, a ti sta bili in ostali -— trdi, mrzli. Božično jutro je oznanjalo veličastno zvonenje veliki pomen Svete" dne 2e davno, predno je jutianja zarja pozlatila nebo. V cerkvi je gorelo brez števila lučic. Od vseh stranij so hiteli ljudje v božji hram in iskrena pobožnost je prešinjala njih srca, ko so čuli sicer že staro, pa vendar vselej novo pesem Angelov nad betleliemskim hlev-cem. Polni svetih čutil so se po končani službi božji vrnili na svoj dom. ,,Vesele praznike!" — tako 9o si voščili prijatelji in znanci. ,,Kaj si pa ti dobil za Božič?" — so se po-praševali srečni otroci. In domov prišedši so zopet razsvetlili božično drevesce, ogledovali svoja darila in prižigali luči pri jaslicah.Tudi v mali hišici za mestom so gorele sveče — gorele mrklo in bledo — ob obeh straneh svetega razpela, ki je stalo ob vznožju mrtve matere in poleg mrtvaškega odra sta sedela in ihtela Jurij in Matilda, osirotela otročiča. Zopet za zvonijo zvonovi, a ne za oznanjevanje božičnega veselja, temveč za spremljevanje uboge udovek večnemu počitku. Prišli so črno oblečeni možje, odnesli dobro mater iz hiše in jo položili v črno zemljo. Z britkostjo v srcu sta sledila sprevodu brat in sestra. In ko je narasel kupček nad priprosto rakvijo, sta pokleknila na grob in ihnela.. . ihtela.. .. Mrzla zemlja ju je za zmirom ločila od ljubljenega telesa njene matere. Nesreča ubogih sirot je vzbudila sočutje v srcih njunih someščanov. Dva bogata zakonska, ki sama nista imela otrok, sla vzela Matildo za svojo. Jurij pa je moral po svetu iskat si kruha, katerega ni imela zanj rodna zemlja. Predno je odšel, sta si razdelila brat in sestra malo imovino svoje matere. Matilda je vzela pohištvo, Jurij pa druge vrednostne reči. Poročni prstan ranjke matere si je nataknil na prst. Potem sta se poslovila. Težko jima je bilo slovo. Oba sta pretakala solze. Jurij je šel v tujino. 'V mnogih hišah je popraševal za delo, a nikjer ga niso hoteli sprejeti. ,,Premlad si še in preslabza delo"— so navadno rekli in ga pomilovaje odslovili. Tako je potrošil malo dedščino, katero je podedoval po svoji materi, ostal mu je le materini poročni prstan. Tudi tega je že hotel prodati, da bi si kupil potrebnih stvarij za življenje, vendar spomin na ljubljeno mater mu ni dopustil tega. ,,liaje trpim pomanjkanje in glad, kakor bi se ločil od te zadnje svetinje svoje matere!" — je rekel. Zima se je bližala h koncu, a Jurij je bil se brez dela in zaslužka. Truden od dolgega pota in lačen* ker že delj časa ni dobil ničesar jesti, se ustavi nekega dne v samotnem gozdu in nasloni ob skalo. Strahotna opazi, da se solnce že bliža k zatonu, on pa še ne ve, kje bo to noč k počitku položil svojo glavo. Njegova revščina mu stopi ta tre-notek v vsej velikosti pred oči. se grozno zapuščenega in nesrečnega. Onemogel se zgrudi na tla in zaspi. Spečemu pa se prikaže v sanjah njegova mati, ga prime zaroko in kazoč na svoj prstan reče: ,,glej, ljubi moj sin, tu vidim svoj prstan na tvoji roki. Veliko si se premagoval, da si ga ohranil iz ljubezni do mene. Zato ti ne odide moj blagoslov." Ne obupaj, temveč zaupaj v neskončno previdnost božjo. Hodi v bližnje mesto in kjer te bodo sprejeli, ostani! Bog bode s teboj!" — Na to izgine prikazen. Ko se Jurij izdrami iz spanja, čuti se močno potolaženega. Brzo podviza korake in dojde še pred večerom v bližnjo mesto. V hiši slikarja Koloviekega ga prijazno sprejmo. Jurij je bil pošten in je delal svojemu mojstru veliko veselja. Kadar je bil pa sam, je mislil na svojo drago sestrico, ki je bila skoraj iste starosti kakoi slikarjeva hčerka .) ulija. Na grobu materinem sta se bila ločila. Kako si je tudi on želel na grob svoje matere! Vedno si je predstavljal v duhu, kako hodi Matilda molit na materin grob! Zmirom in zmirom mu je bila V1 podoba pred očmi. Nekega dne pa reče svojemu mojstru, slikarju: ,,dajte mi platno, čopič in barve, naslikati hočem neko podobo." Moj htei' mu izpolni željo. Mladi slikar se zapre v sobo in slika.. .. Cez nekaj tednov je bila podoba gotova. Predstavljala je Matildo, njegovo sestro, na grobu materinem. Globoka žalost, srčno hrepenenje in najčistejša nedolžnost se je zrcalila na obrazu lepe dovice. Vko svojo domislijo, vso svojo žalost in gorje, vse svoje hrepenenje in ljubezen je izlil Jurij v to sliko. Z dopadenjem je ogledoval Kolo-vieeki delo svojega učenca in dejal: ,,Krasna slika! ti bodeš še imeniten mož!" Poslal je sliko v glavno mesto na izložbo. Vzbudila je splošno občudovanje. V vseh umetniških krogih so govorili o mlademu slikarju in njegovem umotvoru. Nek bogat ljubitelj lepih umetnostij, kateremu je ljubeznjivi dekličji obraz tako zelo ugajal, je kupil sliko za visoko svoto. Jurij je postal v kratkem imeniten in premožen mož. Slikar Koloviecki se je vlegel na smrtno posteljo. Tedaj je stopil k njemu Jurij in je poprosil Julijo, njegovo hčer, za ženo. To je bilo po volji starcu; položil je Julijino roko v roko svojega vrlega učenca, blaženo, zadovoljna smehljanje mu je zaigralo okrfig usten is>. y Uhnil.Je dušo. Čez nekaj let je zaželel Jurij še enkrat videti svoj rojstni dom in zlasti svojo sestro Matildo, o kate-rej že dolgo ni slišal. Skupij z ženo se je odpravil na pot. Ko sU dospela v rojstni kraj Jurijev, ni nihče vedel, kje je Matilda. ,,Pred več leti je odšla s svojimi krušnimi stariši na jug — so rekli, a nihče ni vedel — kam." Ker so se bližali božični prazniki, je sklenil Jurij do tega časa ostati v domovini in slovesno obhajati smrtni dan svoje matere. Grob je ukazal kar najlepše okinčati in je postavil nanj karnflnit spominski križ. Sam je naslikal podobo svoje ranjke matere ter jo ndelal v marmor. Ko je napočil Sveti večer, sta šla Jurij in njegova žena na pokopališče. Venec iz najlepših eksotičnih cvetlic sta položna na grob in ovila križ z zelenjem in trakovi, pokleknila na grob in goniče molila za večni pokoj blage pokojtiioe. Že sta hotela oditi, kar se jiirift približa ne-poznat par, gospod in gospa. ,, Kaj neki ta dva tščeta na groblju to pozno uro" si misli Jurij, a po nekaterih besedah spozna v tujej gospej svojo sestro Matildo. Padla sta si okrog vrata, se poljubila in točila solze veselia. V tujem gonpodu pa je sppznal Jurij moža, ki je kupil njegovo prvo sliko. Ta se je v tujini seznanil z Matildo, ki je podedovala po svojemu redniku vse premoženje in je našel v njej vzor svojega umotvora in ideal žene, po haterem je vedno hrepenel. Zopet so bila oknja v mestn razsvetljena, zobet so se lesketale v ln-činem svitu božična drevesca. Bil je Božični dan- Verniki so se zbirali v krasno ozaljšanih cerkvah in domov grede si voščili vesele praznike. V cerkvi pa sta ostala dva človeka v vroči, prisrčni molitvi. Bila sta brat in sestra, ki sta se prejšnji večer — sveti ,večer — zopet našla — na materinem grobu. A. NHMANICH, SLOVENSKA (CARNOLIAN gostilna SALOON.) IVortli Scott Street, corner Oliio Street, JOLIET, ILLINOIS. Točim vedno svejo Sehringovo pivo, tiar boljši Kentuckysko, Kalifornijsko in z stare domovine importirani tropinov6c, slivovic in kimlovic. Vsakoverstne sinodke, tudi od rojakov delane. Velika zaloga vsakoverstnega' in tudi Kalifornijskiga vina. Obiskovalcem moje gostilne je celi dan na razpolago gorki prosti prigrizek. Na prodaj imam 60 vedrov domačega vina iz Newyorskega grozdja. Pokušnja na razpolago v moji kleti. Vino je črno in belo. BRATA NEMANICH, TRGOVCA S GROCEEIJSKIM BLAGOM, 913 North Scott Street, Joliet, 111. Velika na novo založena prodajalnica grocerijskega blega, suhega mesa in deželnih pridelkov. Hitra postrežba vsakemu. Vozi se v liiše dvakrat na dan. Brata, 3STern.aiiiol}.. .Ustanovljena januar! ja leta 1897. Meščanska Združena Godba, SILVESTER STRAMETZ, vodja. Preskrbljuje izvrstno niuziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, serenade, piknike, svatovščine, politične shode, društva, dirke itd. . . GLAVNI URAD: 920 North. Chicago Street. Telefona številka 348. ANTON o GRAHEK, PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, 920 North Chicazo Street. DRUGI URAD: ) 1012 North Broadway, JOLIET, ILLINOIS. -A.KO HOČEŠ Za- kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej , si našo prodaj alnico. Imamo veliko zalogo. Zlatnine in srebrnine, na izbero, srebrnih in zlatih ur, budilnih ur, žepnih namiznih in sterskih ur, urnih verižic, muzikalnih instrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdeluiemo točno in po nizki ceni. Karol Oesterle, lOG Chicago ulica, ZLATAR, JOLIET, ILL. NA PRODAJ V deželi Zulukafm prodajajo in kupujejo žene. Tam je torej še popolnem novopolje za kak ameri-kanski "trust". imam zemljišča v vseli krajih mesta po nizkih cenali. T^ote od fl5() naprej. Način plačevanja si lehlco izbereš sam, denar na posodo, Porojujem denar -v kakoršnem-koli znesku, dali pomagam ku.p>i-ti si svoj dom ali izplačali kak star dolg, z; jako -mgodnixxii p>ogoji. REAL ESTATE! Pregledujem in preiskujem "Real Estate" papirje in "Titles", katere moraš dati preiskati, če hočeš biti gotov, da to kar si kupil, je tvoje. James C. O'Connor, 404 Van Buren Street, Joliet, Illinois. J . . Božične praznike ŠTEFAN KUKAR — tregovec — l GEOCERIMIM BLAGOM Iz stare domovine. « PREMOGOM IN « SALOON, Joliet, 111. 920 No. Chicago St., Telefona številka 348. MARTIN PLUT. East Helena Montana na Main cesti, naznanja vsem bliž njim in v mesto na novo došlim ro jakom, da je odprl svojo novo urejeno gostilnico, v kateri bode dobiti vsak čas vsakovrstnih krepilnih pi jač in dobrih smodk. Za obilni obisk se priporočam Martin Plut. wilcox brothers. Na zapadu nejvečja zaloga KOČIJ, VOZOV, KOMATOV, JERMENJA in druge konjske oprave. Nizke cene. Na voglu Cass in Desplaines ulic, JOLIET, ILL. m. w. kelly, m. d. doktor zdravijstva, «t. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL. UKADNE URK: 0,J 8 do 10 zjutraj, od 1 do 3 popoludne, od 7 do 9 zvečer. TELEFONA ŠTEVILKA 2068. CHARLES F.BLOOD, JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC, številka sob 216-218, v drugem nadstropji BARBER BUILDING, JOLIET, ILL. The Joliet National Bank. KAPITAL $100,000. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Razpošilja denar na vse kraje sveta. AKO HOČEŠ DOBRO FOTOGRAFIJO HOD! K DOBREMU FOTOGRAFU, TO JE C.MURR Številka 410 Jefferson St. N j ako ve slike co naj lepše! Loughran & Schoenstadt ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMEJIŠČA POSOJEVANJE DENARJA Telefona številka 100. BarberBuilding, JOLIET, ILL. v Chicago in nazaj $1.15. Etia „ožttj|a 60c. j.o. Gorman & Co. Prodaja železnine listke. Jefferson Street, JOLIET, ILL. ^stki za vse železnice vsaki čas. *ji —■ ■ ■ — garantijske družbe prodajalcev ^____železničnih listkov. -Mirovni sodnik. ■■ aa ■■ Louis petty, JUSTICE COURT. Številka sobe 8 to S). Jefferson Street, Joliet, 111. COLLECTION AGENCY. .Agencija za kolektiraiije dolgov. SE GOVORI SLOVENSKI V mestu ljubljanskem, ki šteje 36.854 prebivalcev, bilo je v zadnjem četrtleju poročenih74parov. Novorojencev je bilo v tej dobi 284, umrlo pa je 272 oseb, med temi 40 takih, ki so dosegli starost čez "70 let. Ogenj. Dne 1. dec. je bila zapazila Frančiška Škerjanec zasebnica na Karolinški zemlji, v Ljubljani,da gori slamnata streha okoli dimnika na liiši Martina Križinana, posestnika na Karolinški zemlji št. 7. Škr-janec je klicala na pomoč in nato so so kmalu prišli ljudje na pomoč in so ogenj pogasili. Prva sta bila na strehi posestnikova sinova Josip in Ivan Žitnik, ki sta z vodo polivala gorečo streho. Učitelj Fr. Črnagoj je tudi po telefonu poklical tamošnje ognjegasce, ki so prišli in z brizgal-nico ogenj popolnoma zadušili. Ogenj je nastal, ker je dimnik prenizko izpeljan in so iskre padle na slamnato streho in jo vnele. Sreča je bila, da se je ogenj takoj zapazil. Bolnica v Krškem, ta spomenik darežljivosti in plenmeitosti gospe Hotschevarjeve, je bila dne 30. m. m. slovesno blagoslovljena in se otvori tekom prihodnjih dni. Od strahu umrla. Pred kratkim so se fantje v Lavrenčičevi gostilni v Št. Andražu pri Gorici stepli. Navzoča Marija Lavrenčič seje vsled tega pretepa tako prestrašila, da je na mestu umrla. Prorok o koncu sveta — zaprt. V Munah v Istri so vtaknili v zapor velikega proroka, nekega Jos. Klaiča iz Dalmacije. Hodil je po vaseh in prorokoval konec sveta. Ti-tim, ki mu dali groš, je obljubil, da jih komet ne bo ubil, nego, da bodo prišli celi na ,,drugi svet." O krade n krčma r. Krčmarju Jožefu Ilašu iz Šalovc na Dolenjskem so neznani tatje ukradli iz njegove kleti 17 vedrov vina. Pravijo, da je vnjegovo dobro vino spravilo tatove njegovo klet. Stroj prijel je mizarja Frana Rupnika pri Matijanu v Ljubljani mu opasno poškodoval roko. Zgorelo dete. V solkanu so pustili v neki hiši 4tie.-otroka same. ga blizu ognja.Otrok se pomakne k ognju, pade vanj ter zgori. P r e d n o v o m e š k i m i porotniki so bili obsojeni kmečki fantje Janez Brodnik iz Stop na 4 leta, Ant. Praznik iz Bambčeva in Janez Tomšič iz Stop na tri leta in Fr. .Jaklič Podulaka na dve in pol leti ječe,ker soxod sejma grede v bližini Vel. Lašč napali fante iz Roba in Fr. Petelina tako poškodovali, da je umrl, Jan. Klatičarju in Fr. Zgoncu pa zadali težke telesne poškodbe. Občinska volitev. V občini i Kot pri Semiču, izvoljen je bil dne 19. novembra t. 1. za župana J. Kolar iz Kota št. 17, s 16. glasovi; za podžupana, prvega svetovalca, bil je pa izvoljen Janez Jerman iz Sadi-njevasi št. 20, z 18. glasovi ali enoglasno; potem Jožef Kočevar iz Ne-stoplevasi št. 3, s 14. glasovi, Jak. Kočevar iz Trebenvrha št. 1, z 9. glasovi. Spreten lovec. Lovec grofa Marghcrija Mihael Ratajje ujel ne davno tekom 38 let — triinsedemde-seto vidro. Zabodel je dvajsetleni Franc Šubic iz Kerriic 24letnega Andreja Seljaoa. Ker ga je zadel v srce, je bil napadeni takoj mertev. Tat v ženski obleki. Zelo neprijetnega gosta so imeli pred kratkim pri krčmarju Ant. Silarju vZa-spu Gorjah. Okolu 3. ure ponoči se je priplazil v hišo neznan tat ter se založil z mesom, vinom in kruhom, potem je pa hotel pogledati se po drobižu in odprl neko omaro. Ta ropot so pa cule krčmarjeve dekle in poklicale gospodarja. Toda tudi tat je cul, da se v hiši nekaj giblje, in popihal jo je z ugrabljenim plenom. Krčmar Silar je tekel za njim in ga tudi dohitel, toda v* svojo nesrečo. Tat, opravljen v ženski obleki, se je namreč obrnil tel jel obdelovati krčmar j a, dokler se ni nezavesten zgrudil na tla, potem jo pa odkuril. Krč-marja Silarja so morali takoj odpeljati v ljubljansko bolnico. Pravijo, da mu je zločinec prerezal trebuh in da bo težko okreval. Nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnini omrežjem po vsakdanji vozni pošti Trebno-Žu-žeinberk. V Črnomlju so imeli sv. misi-jon, ki je trajal od 11. do 23. nov. Vseh obhajancev za ča sv. misijona je bilo nad 3400. Stepli so se 22. nov. fantje iz Javorja v gostilni Ivane Habič v Ja-vorji.Največ Batin je dobila gostil-ničarka, ki je na glavi težko poškodovana. Zadušila sta se pri zažigan-ju oglja 25 letni ogljar Peter Rejec iz Krope in njegov 15 letni brat France. Mestna hranilnica v Novem M e a t u. V mesecu novembru 1899. je 184 strank vložilo 52.112 K 81 h, 131 strank pa dvignilo 53.337 K 98 H. torej več manj vložilo 1225 K 17 11. 8 strankam se je izplačalo posojil 15.120 K, Stanje vlog 1,344,603 K 56 h. Denarni promet 208.370 K 8li. Štajerske novice. Novo deželno trtnico dobe v Spodnji Veličini pri Mariboru. — Štajerske hiralnice so neki tak vzor, da je sklenil deželni odbor razstaviti njihovo vredbo na pariški razstavi prihodnje leto. — V Slov. Bistrici so imeli vstanovni občni zbor čitalnice. Predsednikom je izvoljen dr. Urban Lemež. Instalacija novega župnika na Dobrni č. g. Friderika Kukoviča, se je že iz-šila. Na Š t a j a r s k e m imajo letos veliko snega. Dne. 18. Dec. se je V mestu Koeflacli vsled snežene teže udrla streha na tOAarni za steklo in padla na spodaj stoječe delavce. Pet ja bilo ubitih in 18 ranjenih. Iz Celja se poroča: Pri občnem zboru celjske narodne čitalnice dne 21. nov. je bil zopet, menda že 36 krat izvoljen predsednikom per accla-mationem starosta celjskih Slovencev, g. dr. Josip Sernec. Iz H r u š i c e pri Podgrad u, Istra. Na Žejanah (župnija Munej) obesila se je pred kratkim mati štirih otrok. Mesec poprej je porodila mrtvo dete. Radi tega je vedno žalovala ter le govorila, da te sramote ne more prenesti. Nekega dne odšla je od doma, ne da bi komu črhnila besedice, a drugi dan našel jo je njen mož v gozdu obešeno. — Povsod v okolici je gospodarila huda burja. Podirala je barake ter odkrivala strehe. Posebno v Račicah, gorenjem delu Podgrada in v Hrušici kaže marsikatero sleme svoj hrbet. Ljudje so hiteli privezavati slamo po strehah, seveda so bili v nevarnosti za svoje življenje, drugi so zopet pristavljali in pritrjevali droge in kole ob strehe. Evropske novice. VATIKAN. V zadnjem konzisto-riju dne 14. dec. t. 1. je naznanil Sv. Oče izvolitev več novih škofov, mej njimi: Msgr. Fargo Me. Evay za škofa v London, Canada; Msgr. Fal-conio za metropolitana Laconskega in Msgr. Eis za škofa v Sault Saite Marie in Marquette, katero stolico je že zasedel pred več meseci. Kon-zistorij se je vršil z navadnimi obredi v Sala Regia v pričujočnosti diplomatičnih zastopnikov, rimskega plemstva in mnogih znamenitih inostrancev. Precej nato je bil v six-tinski kapeli skrivni konzistorij, v katerem je nagovoril papež nove kardinale in izvršil nad njimi obred odpiranja in zapiranja ust. Mej novimi kardinali je bil tudi prvi slovenski kardinal — Missia, nadškof goriški. — Sv. Oče je bil pri najboljšem zdravju in jako dobre volje. AVSTRIJA. Nesrečni razpor, ki vlada med avstrijskimi narodi že desetletja, osvetljuje čimdalje bolj žalostne razmere v habsbuški monarhiji. Kupšija, obrtnija, poljedelstvo, uporaba naravinih darov, kolonialni interesi — vse to se zanemarja in pozablja v brezplodnem pričkanju individualnih strank, hrepenečih edino le po nadvladi. Mesci in mesci minevajo v dnevnem zasedanju parlamenta, ne da bi se količkaj koristnega zgodilo za avstrijske narode. Zato so se začeli trezno misleči možje v Avatiji popraševati, kam bo to pripeljalo in kakšen bo konec? "Neue Freie Presse" pravi z ozirom na govor grofa von Biilow v nemškem ,, ReiChstagu" in govor avstrijskega ministra Goluliavskega: ,,Mej tem, ko je Nemčija pridobila za še Samoa, Kiau Chou, Karolinške in Marianne otoke, se austrijski parlament trudi, izgubiti Ogersko. Mej tam ko Nemčija stalno napreduje, mi v Austriji dosledno nazadujemo. V Nemčiji je v kupčiji živahnost, se pospešuje obrt, jači poljedeljstvo, v vseh rečeh se kaže podvzetnost; pri nas pa malomarnaft, brezbrižnost in nedelavnost, če čitamo govor grofa von Buelow, se moramo trkali na prsa in reči: "mea culpa, mea culpa, mea niaxime culpa." Austrijski ministerski predsednik grof Clary bode — kakor govore najavejša poročila—kmalu odstopil. Mož nimr ne moči, ne zmožnosti, ugoditi pravičnim zahtavem slovanskih narodov in tudi ne ve, kako izgotovili gospodarsko uravnavo mej obema državnima polovicama. Kot njegov naslednik se imenuje Dr. von Koerber, sedaj minister nontranjih zadev. RUSIJA. Uplivni časniki ruski svetujejo, naj si Rusija, kolikor mogoče, izkoristi sedanji neprijetni položaj Angležev v južni Afriki. Pe-trogradski ,,Sviet" misli, daje zdaj edino pravi čas, da ruske čete zasedejo Herat ,,ključ Indije" ,,Anleži" :— pravi ,,sedaj še misliti ne morejo na vojsko z Rusijo, in mi bi imeli, kakor hitro pridobimo Emira, v Af-ganiŠtanu in potam v Indiji proste roke." ,,Novoje Vremja", ki tudi močno sovraži Angleže je pa vse drugačnega mnenja. Piše; ,,Kaj nam če Herat? Rusija je že zdavnaj opustila misel osvojiti Indijo in sicer iz preprostega vzroka, ker ne ve, kaj bi storila ž njo, mej tem, ko bi bili stroški podjarmljanja in ohranitve velikanski. Za Rusijo je mnogo pametnejše ustanoviti posadko v Cabul in zabraniti Angležem razširjanje gospodartva do perzijskega zaliva. Rusija ima zemlje dovolj in za njeno bodočnost je najkoristnejše, da živi v miru z Afganistanom in Perzijo. Transkaspiška: železnica, ki sedaj v delu, bo teola skozi srce Perzije noter do perzijskega zaliva in tu si moramo zajs:>ja je v Kankakee, 111. a naslov napravite: "THE EAGLE", JOLIET, ILL. Ta lepo izdelana postelja samo # Ta priprosta in lična železna postelja, ft P A r vredna $7.00, se*,proda za .. . ...... .. . OuiZO j§ Razprodaja JI šk Obleke gm Mmmjn može in dečke, Wfmfm00. wm Imamo bogato zalogo raz- r, \Wii novrstne obleke za može, gSm^^^^jj^gr tTJ^M/M jtwjk mladenče in otroke po naj- Fpffi^ wff^P®' novejšem kroju, najboljše J^fplj ^j^s^^M W^^m'j^m. kvalitete in po nizkih cenah. Hp jSpfflT" te"" Zgodaj letošnjo jesen smo ffi^^fcaM mm mil kupili veliko zimske obleke, . jp j m mM in ker je bilo toplo vreme 'S^I^^^Sffl llilf fl neugodno razprodaji tacega H| mm blaga, ker nam je vsled j® ML Kil tega ostalo mnogo takove ■■I'.m«lili zimske robe in ker mora PPHP L»ili prodana, predno pride J^ll^H iP jga ' vlmažfr^ iz mode — za to samo &skl«,.,iIi .z"ižat ee,,°za eno ^SESv' treljino in še več, m^T BERITE IN PRIMERJAJTE. KAKŠNO CENO SMO IMELI POPREJ, IN KAKŠM0 IMAMO SEDAJ! Moška volnata obleka, črni ft jI rtjl Moški fini orni cheviots, ft P |](| cheviot,poprej $0.00,sedaj OnTiUU poprej $9.00, sedaj......ODilfU Moški fini črni clay worsted obleke, Moški 1 Sunzove črni clay worsted poprej $10.00, " ^"J QQ obleke, poprej $12.50, |j£j EXTRA FINA OBLEKA za trgovce in kupčcvalce, poprej $15.00, $10.00 iii $18.00. Sedaj si jo izbereš, katero počeš za $13.00. Moške "Grey Beaver" suknje, poprej $5.00,.sedaj..............$4.50 MOŠKE VRH NE SUKNJE (OVERCOATS) ftr nn vse volnate (Woolen Beaver), poprej $0.75, sedaj............po najnižjih cenah od $7.50 do $16.00. Ta jako lepa, teška in solidna peč z vsemi najnovejšimi iznajdbami, je stala poprej $30.00, sedaj OQC f|0 jo prodajamo po.........0/UiUU Štori piles 1 ioc. BI dečki in otroci, Ta lepa "Sunshine" peč (base-heater) greje jako močno in porabi primerona najmanj premoga, v razni velikosti po $28.50, $32.00 in $36.00 tudi vas nismo pozabili. Tudi za vq,s imamo v zalogi razno-verstne obleke. Za Božično darilo hočemo dati vsakemu, ki kupi pri nas za $2.00 obre, LEPE SANI. Da boste veseli, kadar nosite obleko, kupljeno pri Eagle. Prodajamo celo obleko za dečke in otroke, ali vrline suknje po izvan-redno nizkih cenah. Cela obleka za $1.00, $1.25, $1.50, $2.00, $2.50 $3.00, $3.50 in $4.00. I/| IDI "Bonnie Sunshine" peč, katere so IVUl 1 poleg : lepote tudi prava korist v hiši. Mrzli zimski meseci so neodpustlivi. Cena samo $16.00, $20.00 in $24.00. PECI ZA MEHKI PREMOG od $2.50, $3.50, $4.50 do $20.00. Samo mi prodajamo čevlje iz pravega usnja in zanje garantirano kupcu ali mu povrnemo denar. r__j Fine Mohogany and cuvrly burwi-dresser, vredni $16. 011 cn Cena.......$11.50 Močna in lepo izdelana postelja, kakor' keže podoba, j« C C Rfl vredna $0.00. Cena'. . O^lvU Obišči nas za postelje po $10. $15, $20, $25 in $30 f Vse, keteraj, hočemo od vas, da pride pogledat našo zalogo in da primerjate naše blago in naše cene z drugimi in če se no bodete prepričali sami, da vam moremo mi prihraniti denar, vas ne bomo nagovanjali, da kupujte pri nas. 24x24 miza, za samo.........:'................85c. Fini nsujati gugalni stoli po................. $1.50 Edino, kar vas vprašamo, je, da nas obiščete in se seznanite z našimi cenami. Pri nas si prihranite denar. Velika izber divanov. Cone od $5.00 do $,15.00 i Želimo vam vsem vesele "božiči^e "P^aznikLe. I Jos. Turk in Math. Simotiich, lastmka[]"TheOEagle". THE EAGLE. Prvi slovenski časopis, tiskan v Joliet, nam jasno priča lep namen in slogo, s katero se zameremo ponašati v tej daljni ''svobodni deželi". Prodajalnica "THE EAGLE" se še posebno veseli zasnovan j a > novega časnikar'v Jolietu in vošči zatoraj "Amurikanskkmu Slovencu" najboljši vspeh. V veliko korist bode ta časnik tukajšnjemu slovenskemu ljudstvu, posebno za tiste, ki so vešči čitanju naših tedenskih I objav in dogodkov žirom sveta. V soboto, dno 23. decembra 1899, je zadnji delavni dan pred Božičem in ta dan je navadno najboljši letnji za našo kupčijo. Po vseh naših oddelkih smo znižali za ta dan cene £ vsemu blagu, kakor lahko razvidite iz nižje sledečih podatkov. Ne zamudite te priliki, ker si khko prohranite denar. Naša dolžnost je, postreči in zadovoljiti ljudstvo; kogar ne zadovoljimo povznemo denar. | Naš "moto" je, da nismo zadovoljni preje, da kupec izrazi svoje zadovoljstvo nad našim blagom. Prodajamo vsakovrstna božična darila in le malo stane človeka, če si ogleda našo zalogo in izbere primerno darilo, f