GLASOVA anorama Kranj, 3. marca 1962 — Leto II. — Številka 8 ZALOSTINKA ZA RUDARJE Banoviei, 27. februarja — Po močni eksploziji v jami Radina v rudniku premoga Banoviei nekaj po 13. uri se je 177 rudarjev prve izmene zastrupil« z ogljikovim monoksidom. V jami je zaradi zastrupitve umrlo 51 rudarjev, eden je podlegel v bolnišnici. V tuzlanski bolnišnici je še 11 poškodovanih rudarjev. Domnevajo, da je vzrok nesreče, ki jo moramo prišteti k najbolj tragičnim nesrečam v zgodovini našega rudarstva, eksplozija v pomožnem skladišču razstreliva. Rc rudn; rešili Petindvajsetletni rudar Radman Mukinović, ki se je tudi moral zaradi močne zastrupitve zateči v bolnišnico, takole opisuje nesrečo: — Bil sem na svojem delovnem mestu, ko sem naenkrat začutil močan zračni pritisk. Skupaj z nekaterimi tovariši me je vrglo 5 do 6 metrov daleč proti notranjosti rova. Takoj smo vedeli, da je nekaj narobe. Skupina rudarjev se je namenila pogledat, kaj se je zgodilo. Pridrl je drugi val zraka, zato so se morali vrniti. Nismo vedeli, kam naj bi se obrnili. Tedaj smo tudi opazili, da prihaja močan dim od skladišča pri izhodu iz rova. Hoteli smo na prosto, toda ko smo se približali skladišču, so nam 'Uitie skupine so na kraj nesreče prišle Iz vseh bližnjih roke in noge začele odpove-kov. Njihova zasluga je, da so veliko število rudarjev dovati. Vrnili smo se k oknu, oh pravem času kjer je bila črpalka za zrak. Skupina, ki je hotela na vsak način k izhodu, se ni vrnila. Začutili smo, da nam primanjkuje zraka, zato smo se zbirali okoli cevi za dovod zraka. Se ena skupina je odšLa. Potem je nekdo vzkliknil, da prihajajo reševalci .. . REŠEVANJE PONESREČENIH mjesreča se je pripetila ob }\| 13. uri in 10 minut. Do 18. ure in 30 minut so vsi rudarji sami prišli ali pa so jih prinesli iz jame na nosilih. Takoj po eksploziji so na mesto nesreče prihitele reševalne ekipe iz vseh rudnikov tuzlanskega bazena. Pridružile so se jim tudi ekipe zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz Tuzle in drugih mest. Mobilizirali so vse rešilne avtomobile, gasilske enote in saniteto JLA. Padec iz četrtega nadstropja Ko Je Anna-Maria Ttfed-mann dobila sporočilo iz bolnišnice, da je njen triletni otrok popolnoma zdrav, ni tega mogla verjeti. Vse je bi?o podobno čudežnemu slu-ča.iu. Sin je padel iz četrtega nadstropja, približno 20 metrov globoko v grm pred hišo. Levo in desno ob hiši je bila betonska plošča. Samo na majhni prostornini pod okni so zasadili grmičevje. V enega izmed teh grmov je padel njen triletni sin, ne da bi pri padcu dobil kakršnekoli poškodbe. Mati triletnega Erica je pojasnila ta nevsakdanji dogodek. »-Pripravljala sem se, da na novo prepleskam etroško posteljo. Naenkrat me je obdala slabost, najbrž zaradi vonja barve. Odprla •em okno, da bi prišla do svežega zraka. Kmalu sem padla v nezavest. Ko sem prišla zopet k zavesti je •t rok Izginil. Mislila sem, da ■e je skril v stanovanju, zato sem preiskala vsak najmanjši kotiček. Otroka ni bilo nikjer. Cez nekaj časa pa je vstopila hišnica z otrokom v naročju. Koža na sinovi glavi je bila opraskana, vendar otrok ni jokal. Peljala sfm ga v bolnišnico na presrled in opazovanje. Zdravniki so ugotovila, da pri padcu ni pretrpel nobenih poškodb, ki bi vplivale na njegov razvoj. Najbrž je otrok v času, ko sem ležala v nezavesti splezal na mizo v bližini okna, zgubil ravnotežje in padel s četrtega nadstropja v grm pod oknom, kjer ga Je hišnica našla. iPiminja ?. ljudmi Ne bo odveč, če se tik pred pustom pogovorimo z znanim kranjskim humoristom Francetom Tref altom ali Lipetom Revšetom, kakor mu še drugače pravijo. Lipe je prav rad odgovoril na postavljena vprašanja. »Kakšne maske predlagate letos za direktorje, za prosvetne delavce in za obrtnike?« »Direktorji: maska smejočega, veselega človeka, ki bere časopis. (Pravijo, da direktorji ne bero radi časopisov.) Prosvetni delavci: lice privatno, to se Nasvet za maske pravi normalno. V levi roki veliko, debelo denarnico, v desni učbenik za leto 1962. Obrtniki: maskirana glava spredaj in zadaj. Spredaj smejoč obraz z napisom na prsih »DOHODKI«, zadaj nadvse tragičen obraz z napisom na prsih »PLAČILNI NALOG«. »Kaj menite, kakšne narodnosti bo človek, ki bo prvi prišel na Luno in ali mislite, da je že kdo na [ uni?« »Prvi človek bo brazilske narodnosti. Verjetno bojo na Luno najprej poslali opico. Ce je že kdo na iuni, ne bi mogel trditi, slišal sem pa že večkrat, da I jih je precej ,za luno'.« »Ali znate svetovati, kakšno dobro delitev osebnega dohodka in ali ste se že sami znebili mezdne miselnosti?« »Glede delitve osebnega dohodka bi vam bolje odgovoril direktor Pavičević, trenutno na daljšem dopustu v prostorih sodišča v Novem Sadu. Mezdne miselnosti sem se popolnoma otresel, ker sem upokojenec« »Ce bi bili občinski mož, kam bi obesil kranjski viseči most?« »Ce bi bil dovolj dolg, bi ga podaril za premostitev prepada med VZHODOM in ZAHODOM.« »Ker so v Kranju začeli preganjati črne koze, nas zanima, ali so dosedanje mere zadostne, da se koze v celoti zatro?« »Za preprečitev epidemije črnih koz, so podvzete zadostne mere in se črnih koz ni bati. Ne bomo pa zatrli ostalih koz. Prav danes sem slišal tri gimnazijce, ki so soglašali v svojih Izjavah, da je njihova sošolka prava, pravcata koza. Tistih koz, ki nam dajejo mleko, pa sploh ni treba preganjati.« —- M. živkovič UPE REVSE Istočasno so pozvali prebivalce, naj se priglasijo za oddajo krvi za ponesrečence. Odzvalo se je toliko prostovoljnih krvodajalcev, da zdravstveno osebje ni moglo vseh sprejeti. Eksplozija v jami je bila tako močna, da je porušila betonski podporni zid. Vsa jama je razpokala, glavni vhod in izhod pa sta bila zasuta. Zasute rudarje so reševali skozi jašek za dovod zraka. Ponesrečenim, ki so bili še živi, vendar v nezavesti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, so takoj pri prenosu iz jame nudili prvo pomoč s kisikom in umetnim dihanjem. PRISEBNOST REŠILA MNOGA ŽIVLJENJA CWeprav je prišlo do eksplozije nepričakovano, so _ reševalne ek; in rudarji v jami pokazali veliko prisebnost. Ce ne bi reševalne ekipe tako hitro reagirale in če zasuti rudarji ne bi bili tako iznajdljivi, bi bilo lahko število žrtev še veliko večje. Šestdesetim rudarjem je uspelo, da so se sami izvlekli skozi zračni jašek. Večja skupina rudarjev pa je z doskami in obleko zadelala dohod v svoj del rova in tako preprečila močnejši vdor strupenih plinov. Do eksplozije je prišlo okoli 70 metrov pod zemljo. Na mesto nesreče sta prva prišla rudarski nadzornik Milan Hleb in poslovodja Edo Kuhar. Na nesrečo ju je opozoril manjši potres, ki ga e bilo mogoče začutiti v upravni zgradbi rudnika. Pred njima se je razgrnil strašen prizor. Skupina rudarjev stekla proti izhodu. Nadzornik in poslovodja sta jim zaklicala, naj se smučajo rešiti pri zračnem jašku. Vsi, ki so ju poslušali, so se rešili, tisti pa, ki so nadaljevali proti izhodu, so popadali kot pokošeni. SPUŠČENE ZFI^NO-CRNE ZASTAVE Združinami ponesrečenih rudarjev in s kolektivom rudnika Banoviči sočustvuje vsa Jugoslavija, vest o nesreči pa je žalostno odjeknila tudi v tujini. V dnevih od torka do četrtka je bilo v BiH proglašeno narodno žalovanje. Zabavno življenje je v mestih to republike popolnoma premehalo. Na vseh državnih in javnih poslopjih BiH so visele zastave na pol droga. Tudi vse zas'... bosensko-hercegov-6kih rudarjev so bile spuščene na pol droga. ftrlečki im tajeg« tiska med dvema ognjema Sovjetski književnik Ilija Erenburg — pisatelj romana »Padec Pariza* — je pred kratkim zopet obiskal Francijo. V moskovski »Pravdi« je objavil zanimiv članek o razmerah v Franciji, ki ga prinašamo v nekoliko skrajšani obliki. Kdo so ljudje, ki jih v Franciji poznamo pod imenom »minerji«? V zgodovini fašističnega gibanja je zločinstvo vedno odigralo pomembno vlogo. Francoski skrajneži in »minerji« so nesrečniki, psihično neprištevni ljudje, fanatiki, lenuhi in postopači. Redko-kdo od njih glasno izraža svoje politično prepričanje. Zakaj de Gaullu vse do danes ni uspelo, da obračuna s paglavci iz vrst OAS? Zakaj ni »preprečil in kaznoval« zločincev? Ali nima dovolj močnih »sil reda«? Na pariških ulicah je zadnji čas toliko policistov, da dobimo vtis, da je to »zasedeno mesto«. V ulici, kjer stanuje predsednik vlade, jih je najmanj za nekaj tovornjakov. »Minerji« pa ne prenehajo z zločini. Ne gre za tiste plačane krvnike, ki nastavljajo mine pod stopnišča in v stanovanja, pač pa za idejne vodje, ki ne kuhajo razstreliva, ampak sedijo v svojih delovnih sobah in delajo načrte za fašistično vlado. Kaj se dogaja za hrbtom duševno bolnih voditeljev iz vrst OAS? . Aprilsko" razburjenje leta 1961 je pokazalo, da je med generali veliko število avan-turistov. Ti generali z zvezdicami na ramenih niso vedno pri zavesti. Dojeli so, da niso uspeli ukrotiti Alžircev, toda vojaški poraz bi radi zamenjali s politično zmago. Generalom ob strani stoji zbor francoskih desničarskih politikov. Kaj hoče OAS doseči? Ali novi vojni vihar ali ustvarjanje pogojev, v katerih bi državni udar prišel sam po sebi kot običajna vladna kriza. Franciji ne preti fašizem s »fuhrerjem«, vojaška diktatura ali vojna jun-ta, temveč na pol fašistična in reakcionarna vlada, ki bi jo sestavljali stari desničarski politiki ob podpori vojaških sabelj. »Minerji« bi dobili denarne nagrade ali službo v trafikah z državnim monopolom. Desničarski križarji resda še vedno pišejo po ograjah gesla o francoski Alžiriji, vendar njeni voditelji ne sanjajo več o tem, ker predobro vedo, da je vojna v Alžiriji izgubljena. Sanjajo o tem, kako bi izigrali francoske delavce, ki jim stojijo na poti. GENERAL — ČUDAK Težko je generala de Gaulla zmerjati s fašistom. Veliko je podrobnosti, kjer se je izkazal kot STRELJANJE Z BESEDAMI O britanskem parlamentu so znane smešne in resne prigode. Sir Win-ston Churchill je vnesel v ta dom oboje. Pred kratkim je na lepem vstal s svojega poslanskega sedeža, odšel k mizi predsednika vlade Macmillana, nato pa sta naslonjena drug na drugega in ob smrtnem molku poslancev zapustila sejo. Legendarni britanski predsednik Win-ston Churchill je naslonjen na 68-lctnega predsednika vlade Macmillana poskušal s to gesto preprečiti nezadovoljstvo do britanskega predsednika vlade, ki se je spustilo precej nizko. Pobud poln posrednik med Vzhodom in Zahodom, čudovit govornik in vztrajni Macmillan pada v pozabo. Nezadovoljstvo proti utrujenemu in naveličanemu predsedniku vlade ITaroIdu Ma-cnnillanu ne prihaja samo iz vrst laburistične opozicije. Ogenj v strehi je tudi med konservativci. Konservativni prvaki mu zamerijo napake in mu svetujejo, naj odloži državne posle s svojih ramen in jih naloži mlajšemu in bolj prizadevnemu naraščaju. Poslanci se dolgočasijo med dolgimi In vsebinsko praznimi govori predsed- nika vlade, strankarskem nju so začeli ljudje množično zapuščati dvorano, vratarji v Spodnjem domu pa morajo pri vratih preprečevati, da poslanci ne zbežijo iz dvorane, študentje oxfordske univerze Pri nekempremier, da odstopite.« posvetova- Sir Harrv je govoril o predsednikovi izčrpanosti in napovedal, kakšne težke posledice utegnejo nastati iz tega. Trenutno je zelo blizu resnice ugotovitev, da v konservativni stranki ni so vzkipeli, ko je govoril primernega naslednika. Ri- o krizi britanskega gospodarstva. Konservativni »Daily Telegraph« se je takoj spotaknil nad govorom Macmillana na cx-fordski univerzi: »Govor brez intelektualne vsebine.« Tudi preko televizije je Macmillan razdra^il Angleže. Približno en milijon slušateljev na televiziji sploh ni čakalo konca njegovega govora. Govor je bil za povprečnega Angleža preveč osladen. »Dobro smo napravili, toda kljub vsemu nismo delali tako dobro, kot bi mora Zdravstveno stanje britanskega premiera ni najboljše- Državniški opravki so mu precej zmanjšali okretnost. »Eundav Tclc-graph« je pred kratkim zapisal, da britanski premier »prežvekuje kot kakšno prikupno škotsko govedo.« Slednjič je povedal zelo ugleden voditelj konservativne stranke sir Harrv Legge — Bourke Macmil-lanu, kar so imeli vsi na jeziku: »Cas je, gospod chard Butler, 59-letni notranji minister se zdi mnogim konservativcem preveč liberalen in je razen tega tudi že preveč izčrpan. Predsednik konservativne stranke, 48-letni Macleod pa je videti mnogim Angležem preveč mlad in neizkušen. Na ramenih legendarnega junaka Velike Britanije Winstona Churcl ""^ je najbrž Macmillan za kratko dobo še rešR svojo po-tapljajočo barko. Na zaprti seji konservativne stranke so ponovili obtožbo zoper njega, vendar je za zdaj še ostal v sedlu. Priporočili so mu, da prav kmalu začne gledati za svojim naslednikom, .nu nudi priliko in ga skrbno uvede v ta visoki položaj. Obrazložitev je zelo razsodna: Macmillan naj vključi Veliko Britanijo že v Skupno tržišče in naj skuša zmagali še na prihodnjih volitvah, potem pa naj se počasi odpravi v pokoj. Pariška policija ima vsa potrebna sredstva, če je treba preprečiti zborovanja in demonstracije proti OAS. Proti desni« carskim skrajnežem pa kaže več popuščanja napreden človek. 2e v tridesetih letih je spoznal, da je pozicijska vojna anahroni-zem. Pred drugo svetovno vojno ga je francosko vrhovno poveljstvo zmerjalo s fu-turistom. Ko je de Gaulle po porazu Francije pozval Francoze na odpor, je postal za nacistično Nemčijo in kviz-linško Peteinovo vlado najnevarnejši upornik. Njegovi memoari so napisani v lepem stilu stare francoske šole. Čeprav sc navdušuje nad dosežki moderne tehnike, misli na stari način. Ko govori o Franciji, se izogiba besede ljudstvo. Zanj je bistvo vsega dežela, Francozi in razumljivo de Gaulle sam. Fašizem mu js zoprn in rad se spominja lepih časov francoskih kraljev. General dovoljuje, da ga po nočnih lokalih igralci oponašajo, da uprizarjajo parodije na njegov račun, v njem ni ničesar despotskega. Desničarski skrajneži in »minerji-« ga že lostijo. Pripravljen je umreti, ko brani pred »minerji« nedolžno francosko deklico, toda uničiti in zatreti te organizacije ne zna in ne more. Preveč stvari ga spominja na ljudi, ki so ga spravili na oblast. Obsoja jih, hkrati pa ne vzdrži končnega obračuna. De Gaulle je govoril: »Usoda OAS lahko zanima in mora zanimati samo varnostne sile, ,sile reda' in sodišče.« Na papirju je videti to lepo: policija mora preprečevati jJočine, sodišča pa 6oditi zločincem. Ko tako govori, general ne neha živeti s preteklostjo. Desničarski skrajneži in »minerji« niso samo zločinci, temveč fašisti, ki imajo svoje vzore med tistimi, ki bi jih morali poloviti, zapreti in obsoditi. Ce bi bir li »minerji« samo tolpa zločincev, nt policija že davno obračunala z njimi. Franciji ne pretijo nerazsodni pobali-ni, ki nastavljajo ^-»stične mine, ampak sivolasi politi, ki, fašistični prvaki in generali. De Gaullova vlada jim ne more priti do živega brez podnore francoskega ljudstva. De Gaullova nesreča je v tem, ker tega noče razumeti. General pravi, dn ilo ini OAS za nimajo samo policijo. Na srečo to ni resnica: milijoni Francozov so začeli dojemati za kaj gre, saj za krvjo na malo utegne slediti kri na veliko. ZDRAVNIK ZA POMIRJANJE ŽIVCEV f[loveku se dozdeva, da se I. je general de Gaulle uštel. Še vedno meni, da je njegova naloga pomiriti Fracoze. Ce bo kaj rešilo Francijo pred fašizmom, potem to ne bo hladnokiv ampak ogorčenje. V Franciji tujca najbolj mot! ravnodušnost in pomirjenje med običajnimi Francozi nad dogodki, ki so v ospredju. Vem, da bo general de Gaulle na koncu spregledal, da je nemogoče zaupati usodo Francije policiji. V Franciji so ljudje in brez tsh ljudi ni mogoče rremagati 0\S; francosko ljudstvo pa se je z vsemi silrmi odloči1-; proti OAS,-ker sodi, da je borba proti desničarskim skrajnežem samo nadaljevanje borbe proti fašizmu v letih od 1940 do 1945. 0 JAPONSKI HELIKOPTERJI Neka japonska tovarna ^ ki izdeluje helikopterje. Je razširila tovarno. Različne azijske države so naročile večje število japonskih helikopterjev. Na Japonskem je sedaj v premeta že okoli 200 bi-* Kkopterjcv. Največ heli* kopterjev je na letalski progi med tokijskim letališčem in središčem mosta. REPORTAŽA - REPORTAŽA- REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA REPORTAŽ V • REPORTVŽV I ...... .... , _ ] Pustovanje na Goreniskem Oh, prodpust, ti čas presneti . ..« Tako je zapel Prešeren v Učencu. Predjpvst »čas presneti« — je nemočnemu učencu vzel dekle, zato si ne želi, da bi se ta čas kdaj vrni:. Tako v pesmi. V resnici pa je pustni čas razdobje vesel jat en ja po vsej Evropi že od nekdaj, za. t o so včasih v tem času tudi najčešće prirejali ženitovanja. Na Gorenjskem so ta običaj po zadnji vojni žo močno opustili, vendar ga še poznajo. V zvezi s tem je bil po vsej Sloveniji znan običaj »-vlačenje ploha« (debele in težke deske) po vasi na pustni torek oziroma na pepelnično sredo. Dc':!cta, ki so se v predipu-stu sicer možila, a se niso poročila, morajo vleči ploh po vasi. Namesto deklet opravijo ta neprijeten posel tudi fantje sami: ploh vlečejo k vsaki hiši, kjer je doma dekle, ki se ni omo/.ilo. Ta običaj pa je imel še nekaj <5rugaenih oblik. V Bohinju so namesto ploha naredili iz Jrrajnikov svinjak na saneh, v njem pa je nekdo goded na harmoniko. Ce hočemo ta slovenski pustni običaj razložiti, moramo pogledati zilj-sko inačico: v Ziljski dolini so na pustni torek dekleta vlekla skozi vas drevesno deblo ali hlod, na katerem je bilo pritrjeno slamnato dekle, ki so jo nazadnje vrgli v vaški vodnjak. Ta običaj na svoj način izganja zimo in vpeljuje pomlad. Neplodna zima je poosebljena v slamnati lutki, pomlad pa v drevesu, ki ga vieC-ejo dekleta v vas. Kranjski oziroma gorenji Jk i pustni ploh predstavlja torej drevo, ki je sčasoma dobilo obliko debele deske (ploha). Drevo pa ne pooseblja zgolj pomladi, ampak vse njene čare, med njimi zlasti rodovitnost. Ploh v gorenjskem pusi nem običaju je sicer sramotilna deska, ki smeši dekletovo devištvo, toda če si obnovimo ta običaj v eni od starih oblik, potem lahko ugotovimo samo to, da so v proloklih letih za to vlačili ploh — drevo, da bi drevo pričaralo dekletom ženina, z njim pa rodovitnost v zakonu. Današnji pust je skupni pojem za vse polno obredov in običajev, ki so jih naši redniki izvajali na pragu pomladi in ki so se pozneje, ko se je izgubil njihov prvotni smisel in ka so pozabili na vsebino, spremenili v gola pustna norčava dejanja brez globljega pomena. Ostala je torej le zunanja oblika, pomen (vsebina) pa se je izgubil, kar je za običaje sploh značilno. Na Gorenjskem in na sve- tu so razen pustnih mask znane še zimske maske in s tem v zvezi posebni zimski maskirani sprevodi okoli novega leta. Edini primeri taktih novoletnih povork so se ohranili v Bohinju, kjer pa je nekdanji njihov pomen tudi že povsem neznan. Zimske maske so namreč po svoji vsebini neposredno nadaljevanje nekdanjega kulia (čaščenja) mrtvih, medtem ko so pustne mr.iske v bKstvu ostanki poljedelskih obredov — pocsebljenja rastlin-duhov. Hrupna, razbr-ptartna veselja z obil-r... , -.Jačo in pijačo izvirajo iz pradavnega odganjanja škodljivih sil, ki vladajo pozimi, in iz čaranja rodovitnosti z obilnostjo v prehrani in s čarovnimi dejanji. Pustne maske so ohranjene še skoraj povsod po Gorenjskem. V prejšnjih časih je bilo najbolj priljubljeno prikazovanje bogate svatbe, v novejšem času pa se vse bolj markirajo otroci, kar imamo lahko za propadanje teh običajev. Prireditve turističnega značaja, ki se v zadnjih letih vse bolj pojavljajo v raznih krajih (tako imenovane »maškarade«), med drugim tudi v Kranju, pa pričajo, da se — z nekaterimi spremembami — stari pustni običaji spet uveljavljajo. V dneh pred pustnim tor- kom so že od nekdaj nastopale v naših krajih »maškare«, ose mijene, zakrinkane postave, ki so prirejale bur-kasto-šaljive prizore. Prvotno so imele pustne maske v tem prehodnem času med zimo in pomladjo svoj čarodej-ni pomen. Človek si nadene krinko zato, da skrije svoj obraz, svoje pravo bistvo — to pa iz dveh razlogov: ali zato, da se skrije pred duhovi, ali pa, da tako predstavlja razne duhove, ki jih nato sam uničuje kot škodljivce ali pa v maski teh duhov skuša magično pospeševati rodovitnost in srečo. Še do zadnjih let so bili ponekod kmetje prepričani, da bo repa na njegovem polju tem debelejša, čim več »ma-Skar« leta v pustu okrog. Značilno za »maškare« (pustne šeme«) je, da ne govorijo, da skačejo in plešejo, prosijo ali pobirajo darove po hišah, včasih tudi kradejo, n. pr. iz lonca na ognjišču, kar je včasih posebno veljalo za Gorenjsko. Vse te maske so včasih pomeni i he zlega duha, ki s čarobno močjo preganja zimo in čara v prebujajoči se zemlji rodovitnost. Kosmata obleka, hrup z zvonci, živalska krinka — vse to 60 odbojno-obrambne prvine, ki izvirajo iz prvotnega pojmovanja teh nastopov. Obrambno-čistilni namen je imel včasih tudi pustni kres, ki so ga na pustni torek zažigali po vsej Gorenjski in tudi drugje po Sloveniji. Marsikje je ohranjen še danes; pravijo, da »pusta kurijo«. Pustni ogenj čisti pre- Ta maska je z različnimi obeski, verigami in ključavnicami prikazala okovje sodobne ženske. Ni čudno, da večina žensk najprej sega po ključavnicah v pasu hodno zimsko-pomladno ozračje nečistih in škodljivih duhov in pospešuje rodovi in'st vsepo\-sod: pri ljudeh, živ'ni in na polju. Tako so mislili včasih, medtem ko se je danes ta prvotni čarovni pomen povsem izgubil. Perje in slamo v folklori zamenjujemo z različnimi umetnimi vlakni. Po maškeradah je videti posnemanje več mask iz živalskega sveta in posnemanje raketne tehnike o zioiogt n?kc^a dne sprevideli, da je dob.t človeka na zemlji končana in da se začenja doba mraveh, ne bo filozofu zgodovine treba storiti ničesar druge g.-., kot vsem Ijsdem nasvetovati, na} se brez upiranja vse-dejo na mravljišče in na njem pustijo svoje okostje: to bo prav gotovo koristno za napredek, odkar je dokazano, da je napredek zakon zgodovine.* Leszek Kolakowski, poljski esejist »Človek, ki je prvi dejal, da je svet majhen, jc bil prav gotovo voznik avtomobila, ker ni našel prostora, kjer bi parkiral svoje vozilo.* Aldo Fabrizzi. italijanski filmski iffralee »Včasih se mi zdi, da Stalin še vedno leži na svoiem starem ležišču v mavzoleju, ker na svetu živijo l;ud;c. ki so mu zelo podobni. Primer je Envcr H odi a . .. Jevgenij Jcvlu'enko, sovjetski pesnik r V Ameriki so prostor za avtomobile začeli iskati pod zemljo. Peci tem parkom v mestu Kansas City so v treh nadstropjih napravili prostor za 1.200 vozil. Podzemske garaže so povezane z ulicami ZANIMIVOSTI 4 SVET V JEKLU Svetovna proizvodnja jekla se je lani povečala za 4 odstotke. 53 držav, ki proizvajajo jeklo, je povečalo proizvodnjo jekla na 381 milijonov ton. Dve državi sita lani zabeležili velikanski skok v proizvodnji jekla: to sta Japonska, ki je svojo proizvodnjo povečala od 21 milijonov 403 tisoč ton v letu 1960 na 31,020.000 ton in Sovjetska zveza, ki jc dosegla proizvodnjo 78 milijonov 100 tisoč ton. ZDA, ki so se borile z gospodarskimi težavami, so imele lani manjšo proizvodnjo. Leta 1960 so ZDA proizvedle 99,282.000 ton, lani pa 98,000.000 ton. Cenijo, da je ameriška industrija možna proizvesti 160 milijonov ton jekla, ce bi izkoriščali vse zmogljivosti. Lestvica držav, ki proizvajajo največ jekla, je takale: ZDA 98 milijonov ton, Sovjetska zveza 78 milijonov, Zahodna Nemčija 36,9 milijonov, Japonska 31 milijonov, Velika Britanija 24,7 milijonov, Kitajska 20 milijona, Italija 10 milijonov in Kanada 6,5 milijonov. LuksemburSko 12,2 milijonov, Francija 19,3 milijone, Belgija skupaj z Luksemburško 12,2 milijona, Italijo 10 milijonov in Kana 6,5 milijona. 0 POSEBNA VRSTA DAUPHINA Največja tovarna avtomobilov Renault je sklenila, da bo izdelala 50 novih športnih vozil tipa »Dauphine-«. Nova izvedba tega avtomobila bo imela pet hitrosti in močnejši motor, vozila pa so namenili samo ljubiteljem avtomobilskih dirk. Mestni promet v za ga Maglo povečanje mestnega prometa v vseh večjih mestih na svetu je postavilo človeštvo pred resne težave. Zahteve današnjega prometa in stara mreža ozkih cest in ulic ne gredo skupaj. O tem problemu so nastale v zadnjem času znanstvene razprave, ki odpirajo zanimive poglede na mestni promet v prihodnosti. OZKO GRLO Ozko grlo v mestnem prometu najdemo Gkoraj v vseh večjih mestih. Izumitelja avtomobilov Benz in Daimler verjetno nista računala, da bosta s svojimi stroji povzročila toliko težav »mestnim očetom-«. V večini evropskih mest se je cestna mreža gradila dolga stoletja. V prvi polovici dvajsetega stoletja je število mestnega prebivalstva naraslo za dva in polkrat, obseg mest se je povečal za 1,75-krat, število prometnih sredstev pa kar za 60-krat! Na začetku stoletja 60 avtobusi z dvema konjskima silama razvijali po mestih hitrost 10 km na uro. L. 1960 so avtobusi s 160 konjskimi močmi razvijali v središčih velikih mest povprečno hitrost 8 km na uro, v središču Londona, Pariza in Rima pa je ta hitrost v najbolj prometnih urah padla na 4 km na uro! Izube zaradi zastojev na ulici znašajo milijarde dolarjev. Vožnja z avtomobili po ulicah evropskih mest izgublja svoj 6misel. Neprestano čakanje pred semaforji, ^e se je jezen vrnil z roditeljskega sestanka in nahrulil svojega sina: »Upam da ne misliš, da ti bom čestital!« Deček je uporno gledal v konice svojih čevljev. Bil je kot obtoženec pred nepopustljivim sodnikom. vednež. Oče je uspel, a on ne bo nikoli tisto, kar od njega pričakujejo ... Nikoli. Njega zanima mehanika in razume ga samo ded. »Janko«, mu je ta pogosto ponavljal, »ti boš izvrsten mehanik, tak kot tvoj stric. Toda zapomni »V matematiki si vsak dan slabši. Ali bi se hotel potruditi in mi razložiti zakaj?« »Toda, očka .. .« »Tu ni opravičila. Samo močna volja in vztrajnost sta mi po:mgali, da sem usoel v življenju. Tebi je laže, koi js bilo meni, ker sem ti nudil mnogo boljše pogoje za delo, kot sem jih imel jaz. Jaz v tvojih letih .. .« Deček je bil tiho. Sicer pa — kaj bi sploh lahko odgovorU. Oje je bil vzo-ron učene:, toda on — njegovi sin je navaden ne- si, šola je vsak dan bolj potrebna. Zato nikar ne odnehaj. Sposoben si in tudi v šoli lahko dosežeš lep uspeh.« Tudi ded je bil navzoč, ko se je odigrala neprijetna scena. »Cas je, da tudi jaz povem svoje, drugače bo ta revež izgubil še tisto malo samozavesti, kolikor mu jo je še ostalo,« si je mislil in nagovoril svojega sina: »Dobro! Zares si bil odličen dijak. Vedno si bil prvi v razredu, diplomiral si in dosegel len položaj. Toda tudi tvoj deček je o ]dnosi med ljudmi sposoben ... samo na drugem področju. Tvoj sin je izredno spreten, je poštenjak, vedno pripravljen, da naredi uslugo. Samo on mogoče ni nadarjen za tisto, za kar si bil ti. Ce pa mu neprestano ponavljaš, da je nesposoben, ne boš ničesar dosegel. Trudi se, a ti se zares nerodno obnašaš. Vrni se za trenutek v mislih v dobo, ko si imel ti dvanajst let. .. Jaz se na primer te dobe dobro spominjam.« Ded se je nasmehnil svojim spominom in zaključil: »Vse to, sin, ti ne bom povedal naenkrat. Poizkusil te bom postopoma napotiti na razmišljanje o tem in te navesti na to, da boš nesebično pomagal mojemu malemu vnuku.« prepoved ustavljanja ob prometnih ulicah in prikovan ost na reko avtomobilov, Iz katere se ne da pobegniti, so odvzeli vožnji z avtomobili vse užitke. Vse to še ni dovolj. Zrak v mestih postaja iz dneva v dan vedno bolj zastrupljen. Plini, ki prihajajo iz izpušnih cevi avtomobilov, povzročajo v ulicah z nebotičniki in visokimi stavbami slab zrak, kar kvarno vpliva na človeško zdravje. Ce spremljamo naraščanje števila prometnih vozil v zadnjih letih, potem smemo sklepati, da se bo v 25 letih obremenjenost mestnih ulic povečala za 300 do 500 odstotkov in da se bo v enakem razmerju poslabšal zrak v mestu. Mreža mestnih ulic ni sposobna, da sprejme takšen ogromen promet. V času, ko so nastajale mnoge ulice in ceste, je bilo na njih videti samo še pešce in konjske vprege. PROTISLOVJA NA ULICI Revolucija, ki je nastala v mestnem prometu, ni nretala samo z zamenjavo konjskih vpreg z avtomobili. Zmešnjava se je povečala, ko se je del meščanov odrekel mestnemu prometu, avtobusu, tramvaju in podzemski železnici in potuje sedaj s svojimi osebnimi prevoznimi sredstvi. V mestih, kjer promet ni preobremenjen, se z uporabo svojega prevoznega sredstva prihrani na času. V mestih pa, kjer je cestna mreža neustrezna in ne more sprejeti povečanega prometa, se ta prihranek v času spreminja v izgubo. Potovanje s svojim prevoznim sredstvom postaja daljše. Dovolj je, če zapišemo zanimiv podatek, da je v večini zahodnoevropskih mest. Ki imajo več kot pol milijona prebivalcev, potovanja z avtomobilom daljše kot hoja. Hitrost avtomobila postaja manjša kot hitrost pešca. Potnik "v osebnem avtomobilu rabi 15-krat več prostora kot potnik v avtobusu in trolejbusu in 30-krat več prostora kot potnik v tramvaju. Ta pojav razlagajo 6 potrebno razdaljo, ki mora ločiti dve vozili, da ne pride do trčenja. Razdalja pa je ista med avtobusi, ki prevažajo včasih petkrat več potnikov, kot jih sedi v osebnih vozilih. Iz tega sledi očitek, da so osebni avtomobili izvor vseh preglavic. CESTE V OBLAKIH Kako rešiti ta težak problem v mestnem prometu? Načrti, ki so jih izdelali, so zelo številni. Srednjeveškega razporeda ulic ni mogoče odstraniti, zato šo našli rešitev v nadstropnih cestah. Najzanimivejši je načrt, ki so ga izdelali angleški inženirji. Bistvo tega načrta je, da ves promet na kolesi "n preusmerijo na strehe hiš. na ceste, ki bi jih gradili v višini streh. Ceste bi po angleškem načrtu gradili v višin- četrtega nadstropja. Skozi višje hiše pa bi napravili predore. Po teh cestah bi se vozila lahko gibala precej hitro, ker jih pri vožnji ne bi ovirali pešci. Kot vsaka tehnična novost ima tudi ta načrt veliko nasprotnikov in manise §tka reka... Proti večeru je dežurni železničar, ki je pregledoval most, našel rdečo ruto z belimi pikami, dolge črne lase in s krvjo poškropljen železniški tir. Mati in hči sta bili štirinajsta in petnajsta žrtev tega mostu v zadnjih 15 letih. Število žrtev v letih po vojni je prešlo število 25. Žrtve »mosta — ubijalca« so registrirane kot nesrečni primeri. Toda te nesreče niso slučajne, saj so ljudje primorani, da hodijo čez ta most, ker na kilometre daleč ni drugega mostu. Okoli 600 prebivalcev okoliških vasi, od katerih je večina zaposlena v Nišu, mora čez most, da pride do železniške postaje Mezgraja. ČIGAV JE MOST Supoviški most leži na meji med ruško in žitko-viško občino. Videti je, da se ti dve občini ne moreta sporazumeti, katera naj uredi ob mostu prehod za pešce. Tudi tovarne, ki zapo- slujejo delavce in ki morajo na delo preko Morave, niso še ničesar ukrenile. Blizu omenjenega mostu je predviden še en most za dvotirno železnico. Tamkajšnji prebivalci upajo, da bo preko starega mosta potem peljala cesta. Toda do tega je še daleč... VRATOLOMNI BEG PRED SMRTJO Nadzornik mostov pri sekciji v Nišu že leta in leta pregleduje tudi ta most. Kljub temu pravi, da ga pri ogledu vedno obhaja groza. Vsakdo, ki je na mostu ob prehodu vlaka, mora biti izredno spreten in uren, da se lahko reši. Najprej je treba pohiteti do prvega nosača in se oprijeti z njegove zunanje strani ter obviseti nad reko, dokler vlak ne odpelje mimo. Neredko je strojevodja še pravočasno opazil pešca in zaustavil lokomotivo — nekaj metrov pred trčenjem. Takrat, ko sta šli čez most mati in hči, je bil meglen januarski dan. In drugje: »Sinoči je mama beiala skozi okno in tako mrzlo je bilo zunaj. Dolgo nisem mogel zaspati.« »Danes smo bili na šolskem izletu. Za vožnjo sem moral plačati 50 dinarjev. Mama mi jih je dala. Oče pa je tudi nocoj pijan. In še liter vina sem mu moral prinesti zvečer iz gostilne ...« Ko je obiskovalec vse to prebral, je spustil roke omahujoče na kolena in s prijazno kretnjo povabil Darka k sebi. Ta pa je samo še gledal, gledal in oči so mu postajale rdeče, rosne in nenadoma je planil v glasen jok. Dolgo ga niso mogli potolažita. Potem je povedal veliko in od tistega večera je njegova pot vse drugačna. OD POTEPUHA DO PREDSEDNIKA Bledolični dolgin je bil prijazen z vsemi na industrijski šoli. Toda nekega dne so po vseh hodnikih govorili o njem. Tisto noč so ga zasačili pri vlomu v neko trgovino. Stvar, kot so povedali, se ni začela takrat. Ze leto dni in več se je oddaljeval iz šole in pouka, imel je slabe oc. .o in oče ga je ves zaskrbljen iskal ob nedeljah. In p>otem? Sodišče, zavedi? Ne! Obratno! »Mimogrede« je našel novo družbo: Predstavil se mu je simpatičen fant njegovih let. Govoril je o podobnih ambicijah. Sprijaznila sta se. Preko strelske organizacije sta našla pot do puške, strelišča in tekmovanj, šla sta večkrat v Ljubljano in njune »avanture« so bile vse bolj zmerne. Fant dolgin je postal mirnejši. Nekega dne pa je kar sam dejal, da hoče biti vzoren mladinec. Začel je brati, ho- diti na sestanke, oprijel se je šole in vsako nedeljo je bil doma. Danes je predsednik mladinske organizacije. Vsi ga imajo radi, ga spoštujejo in poslušajo, zakaj zmeraj je pripravljen pomagati. Slaba nagnjenja, ki so se ga bila polastila v značilni pu-bertetni dobi, so neopazno izginila. Fant, ki mu je bi' določen za družbo oziroma v pomoč, je popolnoma uspel. SILA BREZ MOČI Pred zaključkom še ta dogodek. Devetletni fant je prišel iz šole in brž obsul očeta z vprašanji. Slo je za rojstvo, spolnost itd. Oče je bil presenečen in se je močno jezil. »Zakaj se klatiš po cestah in poslušaš neumnosti,« je dejal, vzel pas in sina pretepel. Pri vseh teh resničnih primerih z Gorenjske gre za naše mlade ljudi. Našteval: bi lahko še različne primere mladih deklet, ki so zašla v slabo družbo, primere fantov, ki si dajejo uteho s pustolovščinami itd. Dostikrat je to posledica motenj v kritični dobi v puberteti. Pr; tem mnogo grešijo starši, ker otrok ne po v "i jo o spo'nosti in o določenih pojavih. To velja zlasti za mnoga dekleta. Se več vzrokov pa je v stanju in odnosih okolja, kjer t mladi ljudje ':j: grobost med starši, razveze ii- nesoglasja, alkoholizem in podobno. Solze teh mladih ljudi se v očitek staršem ir vsem nam — družbi. Na Gorenjskem imamo skoraj vsakdanje pojave bege mladoletnikov z doma. To naf opozarja, da še zmeraj nismo naredili dovolj. K. M. NI SLADKO UMRETI ZA DOMOVINO Anketa, ki so jo napravili med nemškimi študenti, je pokazala, da je 35 odstotkov anketiranih študentov pripravljeno umreti za svobodo, človeštvo in ljudsko dostojanstvo. 22 odstotkov študentov je pripravljeno, da gre v smrt za vero in podobne verske cilje; 8 odstotkov anketiranih študentov pa je pripravljeno umreti za svojo družino. Samo 6 odstotkov je pripravljeno žrtvovati svoja življenja za svojo domovino Nemčijo. ROJEN SREDI ZGODOVINE Bertrand Russell bo letošnjo pomlad star 90 let. Med gosti, ki so povabljeni za ta dan v Russell ovo Kise, je tudi neki newyorški profesor filozofije. Na vprašanje novinarjev je ta profesor pred kratkim izjavil: »Bertrand Russell zato tako dobro razume zgodovino, ker se je rodil sredi nje. Vzgojil in učil ga je njegov ded John Russell, ki se je rodil leta 1795. POLICIJA NA SMUČEH V Bavarski so ustanovili nov policijski odred: tako imenovan smučarski odred. Njegova naloga je, da vzdržuje red med smučarji v Bavarskih Alpah. — Policisti bodo usmerjali smučarje, kot to delajo njihovi tovariši na ulicah. Kazni niso izključene, če se dva smučarja zaletita. Seveda tega ne bo reSevalo sodišče, temveč bodo kazen izrekali na kraju trčenja. S Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob *edeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA, 3. MARCA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.40 Ritmi Latinske Amerike 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Koncert in simfonija 10.15 Od tod in ondod 11.00 Poje Marjana Deržaj 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Lepe koncertne melodije 12.05 Nekaj melodij iz Medjimurja 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Raj ko Rakovec: Kako zatiramo zajedavce pri živini pred izpustom na pašo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje Ljubljanski ženski kvartet 13.45 Majhni zabavni ansambli 14.00 Z našimi opernimi pevci 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Orkester Helmuth Zacharias 15.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Plesni orkester Willy Berking 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisani orkestrski zvoki 18.45 Okno v svet 19.05 Druga v drugo se domače viže vrste 20.00 Za prijeten konec tedna 22.1"5 Oddaja za naše izse* i'^nce 23.05 V plesnem ritmu NEDELJA, 4. MARCA 7.15 Vedri zvoki 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 V glasbeni šoli M. škerjanca 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 18.30 športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni zvoki 21.00 Glasovi od včeraj in danes 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Po belih in črnih tipkah 23.05 Plesna glasba 23.45 Melodijo za lahko noč 17.05 Reška mc/./.oropranistka B'anka Zec z novimi pesmimi 17.40 Zabavni orkester Aifredo Antonini 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna PONEDELJEK, 5. MARCA 20.00 Pevski zbor filozofske . , . fakultete iz Porto 8.05 Ljubljanski oktet poje pesmi in priredbe Leopolda Cernigoja 8.20 Od Urala do Apeninskega polotoka 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Med suitami 10.15 Od tod in ondod 11.00 Štiri angleške pesmi Josepha Haydna 11.15 Naš podlistek 11.35 Uvertura in balet 12.05 Trio iz Doline pri Trstu 12.15 Radijska kmečka univerza — Ludvig Strobl: Semenska proizvodnja doma ali nakup iz uvoza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pianist Malcolm Troup 13.59 Andante in allegro 14.05 Zvočni kaleidoskop 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Majhni zabavni ansambli 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Ko na zemljo pada mrak ... 18.45 Radijska univerza 19.05 Ljubljana — Zagreb — Beograd 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Kulturna tribuna 21.35 Radi jih poslušate 22.15 Glasbena skrinja 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana 23.20 Nočni akordi TOREK, 6. MARCA 8.05 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj 8.25 Glasba ob delu Alegro 20.30 Radijska igra 21.40 Vesele glasbene slike 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Italijanske popevke 23.25 Plesna glasba SREDA, 7. MARCA 8.05 Igra Kmečka godba 8.20 Godalni kvartet št. 2 8.47 Violinist Blaise Calame 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zvočna mavrica 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dramatična uvertura 11.15 Človek in zdravje 11.25 Kar radi poslušate 12.05 Narodne poje Darinka Rezek 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. France Lambergar: Donosnost sodobnega pridelovanja sadja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje vokalni kvintet »Li-sinski« iz Zagreba 13.45 Zabavni orkester Raphaele 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Iz cikla Bedricha Smetane 15.20 Pri skladatelju Blažu Arniču 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Hammond orgle 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz studiov Radiotelevizije Beograd in Zagreb 18.45 Ljudski parlament 19.05 Koncertirajo Rimski virtuozi 20.00 Naš variete 20.50 III. dejanje opere Kavalir z rožo 22.15 Po svetu jazza 9.45 Minute za partizanskega 10.15 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo 22.45 Orkester Alfred Scholz stopnjo 9.25 Sonata opus 22 9.52 ViHanela poje skladate'ja Francija Šturma 10.00 Še pomnite tovariši . . . 10.30 Ura romantične glasbe 11.30 Vedno razpoloženi in . .. 11.50 Medigra za opoldne 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koroške narodne Slovenski oktet 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. . 15.15 Trikrat pet 15.30 Intermezzo v folklornem tonu V 00 Humoreska tega tedna 16.20 40 nedeljskih minut 17.05 Kitara, orglice in mandolina 17.15 Nova šola v Sent Fenku 17.45 Dunajski valčki 18.15 Basist Julij Betteto zapoje štiri speve 11.00 Plesni orkester Kurt Edelhagen 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Mozart v izvedbi pianistke Klare Haskil 12.05 Ansambel Mežek ; iz Žirovnice 12.15 Kmetijski nasveti — France Vardjan: Več enoletne čebule 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor" 13.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Arije i.r oper Georga Friedricha Handla 15.20 Nekaj veselih popevk Boruta Lesjaka 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zaplešimo z ansamblom Moj mira Šepeta 23.20 S popevkami čez kontinente ČETRTEK, 8. MARCA 8.05 Scherzi in romance 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Sovjetska in poljska glasba 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pihalni orkester LM 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Dve pianistki in dve pevki . 11.45 Violinistka Jelka Stani- čeva 12:65 Trio Svečnik iz Maribora 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčej: Delo v kleti spomladi 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Od pianina do pihalne godbe 14.10 Glasovi pomladi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Orgle in orglice 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pojejo vam filmski igralci 18.45 Kulturna kronika 19.05 Ciklus pesmi slovenske skladateljice Brede Ščekove 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Godala v veselem ritmu 21.00 Literarni večer 21.40 Simfonietta 22.15 Drugi kraji — druge pesmi 23.05 Iz sodobne češke komorne glasbe 23.37 Ameriške popevke PETEK, 9. MARCA 8.05 Melodije na tekočem traku 8.40 Zbor RTV Beograd 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj naših posnetkov komorne glasbe 11.15 Naš podlistek 11.35 Ali vam ugaja 12.05 Tri pesmi iz raznih krajev sveta 12.15 Radijska kmečka univerza — Franc Martine: Ekonomske enote in delitev dohodka v kmetijskih organizacijah 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 S slovenskimi opernimi pevci 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Štiri mazurke in scherzo 15.20 Z melodijami po svetu 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simfonija in suita 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel »šlesk« 18.25 Poje zbor Primorskih akademikov 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Zaključni prizor III. dejanja opere Andre Chenier 20.00 Trije veliki zabavni orkestri 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 S koncerta za pihala in harfo 21.00 V ritmu cha cha 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Igramo za vas 22.50 Literarni nokturno 23.05 Simfonična glasba iz obeh strani Atlantika Drugi program SOBOTA, 3. MARCA 19.00 Operetni zvoki 20.00 Arthur Rubinstein izvaja Chopinov koncert za klavir in orkester 20.40 Zabavne melodije za vse 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA, 4. MARCA 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Pariški odmevi 14.30 VVeber — Schubert — Strauss 15.15 Prisluhni in zapoj še ti 19.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 20.00 III. dejanje opere Aida 20.35 Mednarodna radijska in televizijska univerza 20.50 Mala suita za oboo 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Z lanskega festivala sodobne glasbe na Dunaju 22.55 Glasbena medigra PONEDELJEK, 5. MARCA 19.00 Simfonija v g-molu 20.00 Zbor »The Golden Age Singers« iz Londona poje 20.20 Zabavni intermezzo 20.30 Utrjujte svojo angleščino 20.45 Sonatina za dva klarineta 20.55 Pevci, ki jih radi poslušate — melodije ob katerih plešete TOREK, 6. MARCA 19.00 Od Bairda do Dallapiccole 20.00 S tedna lahke glasbe v Zagrebu SREDA, 7. MARCA 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Pevec Paul Anka 20.00 Godalni kvartet v F-duru 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 S tedna lahke glasbe v Zagrebu ČETRTEK, 8. MARCA 19.00 Izbrana zabavna glasba 20.00 Fidelio — opera v dveh dejanjih PETEK, 9. MARCA 19.00 Zapišite narek 19.15 Veseli zvoki 20.00 S tedna lahke glasbe v Zagrebu 21.30 Nenavadne igodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 3. marca 18.00 Lažni pirat — mladinska igra 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po domovini in po svetu 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja 21.05 Glasbena revija 22.15 Serijski film 22.15 Veliki nemi filmi 22.45 TV dnevnik II. NEDELJA - 4. marca 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Drvarji - TV film iz serije Veter 15.00 Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Prenos športnega dogodka iz Italije 20.00 Sedem dni 20.45 Poplave strahu — angleški film PONEDELJEK - 5. marca 18.00 18.30 19.00 19.45 20.00 20.20 20.35 21.30 22.00 22.50 Veter — serijski film Iz industrije za industrijo Pregled Propagandna oddaja TV dnevnik Tedenski športni pregled Troje vrat — tri pripovedke v dramatizaciji Koncert komornega orkestra RTV Beograd Filmski pregled TV dnevnik II. torek — 6. marca 19.45 Mednarodni smuški poleti v Kulmu 20.00 Srečanje v Zagrebu — revija orkestrov sreda - 7. marca 18.00 Pustna zgodba — TV slikanica 18.10 Svet malega Iga 18.20 Nega las 18.30 Po svetovnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah 18.40 S kamero po Afriki 19.05 Temelji sodobne kirurgije 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Kratki film 20.30 Portreti in srečanja 21.00 Srečanje v Zagrebu - revija orkestrov 22.00 TV dnevnik II. Četrtek - 8. marca 10.00 TV v šoli 10.00 Otroški filmi 19.00 Gas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Tišina - oddaja! 21.30 Knjige in pisatelji 21.45 Veliki nemi filmi 22.15 TV dnevnik II. PETEK 9. marca SOBOTA - 3. marca »Center« — ameriški barv, glasbeni CS film SERENA-DA VELIKE LJUBEZNI (Co-me prima) ob 16., 18. in 20. uri, igra in poje Mario Lan-za, premiera domačega filma LJUBEZEN NA SKE-LAH ob 22. uri v gl. vlogah: Manja Goleč in Sonja Kraj-šek. Rezervacija vstopnic od 9. do 10.30 na tel. št. 21-20 in od 15. ure dalje na tel. št. 21-22 »Storžič« — nemški barvni film CRNI BLISK ob 10., 16., 18. in 20. uri v glav. vlogi To-ny Seiler, premiera i'tal. VV fittma COCARA ob 22. uri v gl. vlogah Sophia Loren in Jean Paul Belmondo. Rezervacija od 9. do 10.30 in 15. ure dalje na tel. št. 21-20 »Svoboda« — amer. barv. vestem film TONKA ob 18. uri, igra Sel Mimo norveški film LINE, STRASTNI DEMON ob 20. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barvni CS film PREPOVEDANI PLANET ob 19.30 uri »Naklo« — amer. barv. vestrn CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 19.30 uri NEDELJA — 4. marca »Center« — amer. barvni glasb. CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI (Come prima) ob 14., 16., 18. in 20. uri. Igra in poje Mario Lan-za, rezervacija vstopnic od 9. do 10.30 in od 13. ure dalje na tel. št. 21-22 »Storžič« — angl. barv. film MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE ob 10. uri, nemški barvni film CRNI BLISK ob 15., 17., 19. in 21. uri, rezervacija vstopnic od 9. do 10.30 in od 12. ure dalje na tel. št. 21-20 »Svoboda« — angl. barv. film MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE ob 14. uri, amer. barv. vestrn film TONKA ob 16. in 20. uri, norveški film LINE, STRASTNI DEMON ob 18. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barv. CS film PREPOVEDANI PLANET ob 16. mri ♦Naklo« — amer .barv. vestem CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 16. in 19. uri »Preddvor« — ital. film BENETKE, MESEČINA IN TI ob 15.30 uri »Šenčur« — ital. film BENETKE, MESEČINA IN TI ob 18.30 uri 19.00 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.30 Doma in na tujem 20.00 TV dnevnik 20.20 Spored jugoslovanske kinoteke 20.20 Celovečerni igrani film 22.00 TV dnevnik II. »Storžič« — nemški barvni film CRNI BLISK ob 10., 16., 18. in 20. uri »Svoboda« - ital. VV film COCORA ob 19. uri v glavnih vlogah Sophia Loren in Jean Paul Belmondo Jesenice »RADIO« 2. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC Jesenice »PLAVŽ« 3. do 4. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC Žirovnica 3. marca italijanski barvni CS film DAVID IN GOLIAT 4. marca nemški film TUJA Z ENA 5. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC Dovje — Mojstrana 3. marca nemški film TUJA ZENA 4. marca nemški film RDEČI KROG Ljubno 4. marca angleški film TOMI STIL POJE ob 16. in 18. uri 8. marca slovenski mladinski film KEKEC ob 16. uri Skofja Loka »SORA« 3. marca sovjetski film MAŠČEVALEC KJOR OGLI ob 18. in 20. uri 4. marca sovjetski film MAŠČEVALEC KJOR OCTA ob 17. in 20. uri 6. marca francoski film ZVEZDE OPOLDNE ob 20. uri 7. marca francoski film ZVEZDE OPOLDNE ob 18. in 20. uri PRIJATELJI GANGSTER 8. marca italij. film PRIJA-20. uri 9. marca italij. film PRIJATELJI GANGSTERJEV ob 18. in 20. uri Kropa 3. marca ruski barvni film ČAROBNI VODNJAK ob 16. uri 4. marca ameriški barvni CS film MESTECE PEYTON ob 15. in 19.30 uri 8. marca ameriški film TETOVIRANA ROZA ob 19.30 uri Radovljica 3. marca francoski kriminalni film AFERA NINE B ob 20. uri 4. marca francoski krimi- nalni film AFERA NINE B ob 18. uri 4. marca japonski barvni film ŠAMPION IN PLESALKA ob 16. in 20. uri 4. marca ameriški barvni CS film VELIKA BIKOBOR-BA ob 10. uri dopoldne 6. marca italijanski CS film MORALIST ob 20. uri 7. marca italij. CS fum MORALIST ob 18. in 20. uri 9. marca italijanski zabavni film KAM S TRUPLOM ob 20. uri UMI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 4. marca uprizori ob 10. uri URA PRAVLJIC ob 13. uri pa P. Budak KLOBČIČ za izven ČETRTEK — 8. marca uprizori ob 16. uri za ISKRO Shakespeare-Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE ob 20 .uri za IZVEN Uprizorijo slušatelji Akademije za igralsko umetnost. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« NA JESENICAH SOBOTA - 3. marca ob 19.30 uri L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK NEDELJA — 4. marca ob 19.30 uri L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK TOREK — 6. marca ob 19.30 uri L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK Športne prireditve SMUČANJE: Kranjska gora - Tu se je že v petek začelo državno prvenstvo v alpskih disciplinah, na katerem nastopajo vsi naši najboljši alpski tekmovalci. Jutri bo na sporedu tudi troboj mladinskih ekip Videm — Koroška — Slovenija. Kranj — Smučarski klub »Triglav« bo jutri dopoldne ob 9. uri organiziral klubsko prvenstvo za mladince v smučarskih tekih na Rupi pri Kranju. NAMIZNI TENIS: Kranj — V nedeljo bo v avli osemletke »Simona Jenka« tekmovanje za pokal Jugoslavije med moškimi ekipami za območje kranjske občine. Za to tekmovanje se lahko prijavijo vse šolske ekipe, namiznoteniški klubi, sekcije delovnih kolektivov in drugi. Ekipa pa šteje 3 člane. KOŠARKA: Jesenice — Tu bodo jutri ob 14 .uri začeli z drugim kolom zimske gorenjske košarkarske lige za člane. OSTALE PRIREDITVE: Zalog pri Komendi — Kul-turno-umetniško društvo v Zalog pri Komendi priredi v nedeljo ob 15. uri pustno zabavo 6 kulturnim programom. Igral bo havajski ansambel iz Kranja. Turistični informator BOHINJ: Hotel Zlatorog — Prostih je še 100 ležišč. Hotel »Pod voglom« — Še 60 prostih ležišč. Hotel »Jezero« — Prostih je še 40 ležišč. Mladinski dom — Se 56 prostih ležišč. Dom na Komna — Prostih je še 40 ležišč. Crna prst v Bohinjski Bistrici — Prostih je 7 ležišč. V privatnih turistična h sobah je prostih še 47 ležišč. Vse ceste proti Bohinju so dobro plužene, prav tako tudi cesta do Savice. Avtobusna zveza med Ljubljano in Bohinjem je vsak dan iz Bohinja (Zlatorog) ob 17.30 in iz Ljubljane ob 19.10 za Bohinj. V nedeljo bodo pustni plesi v hotelih »Jezero« in »Pod Voglom« ter v gostilni »Crna prst«. Na pustni torek, 6. marca, bo pustna zabava z veselim programom v hotelu »Jezero«, najlepše maske bodo nagrajene. ŠKOFJA LOKA: Niso sporočali, koliko je še prostih ležišč. V Poljanski in Selški dolini je v nižinskih predelih 15 centimetrov novega snega. Ceste še niso plužene, prevoznost je slaba, v višinske predele pa skoraj nemogoča. KRANJSKA GORA: V privatnih turističnih sobah je prostih še 65 ležišč. Hotel »Erika« — Prostih je še 37 ležišč. Hotel »Razor« — Do 4. marca je vse zasedeno. Hotel »Vitranc« — Do 14. marca vise ""zased eno. Dom v Planici — Prostih j« še 50 ležišč. Motel Kranjska gora — Prostih je še 60 ležišč. Gostima Jožica v Gozd Martuljku — Na razpolago imajo še 7 prostih ležišč. Erjavčeva koča na Vršiča — Prostih je še 26 ležišč. Ti carjev dom na Vršiču — Vsa ležišča prosta. Koča na gozdu pod Vršičem — Vsa ležišča prosta. rateCe-planica V privatnih turističnih sobah je prostih še 87 ležišč. Gostilna »Žerjav« — Prostih je še 7 ležišč. Gostilna »Mojmir« — Prostih je še 16 ležišč. Cesta iz Kranjske gore proti Vršiču je prevozna samo do hotela »Erika«, prevozna je do Rateč in do Doma v Planici, medtem ko je neprevozna do Korenskega sedla. Vse tri vlečnice in sedež-raca na Vitrancu obratujejo. Na novo je zapadlo 35 cm snega, zato je smuka idealna. PONEDELJEK 5. marca »Center« — domači film LJUBEZEN NA SKELAH ob 16., 18. in 20. uri v gl. vlogah Manja Goleč in Sonja Krajšek Storžič« — nemški barvni fittm CRNI BLISK ob 16., 18. in 20. uri v gL vlogi Tony Seiler torek - 8. marca »Center« — domači film LJUBEZEN NA SKELAH ob 16., 18. in 20. uri Na smučiščih Krvavca „MSVIMNJE" m/ma mocia za k0lMCasle Cevl cevije a spre tokrat možu Malo čudno sicer, saj vedno govorimo o mednarodnem prazrnTču žena le o njih in njim, o njihovi vlogi v današnji družbi in podobno. Zato bi za spremembo hoteli povedati nekaj besed tistim možem, ki jih pozornost družbe do žena nekako uspava. Ne bi hoteli poudarjati besedo dolžnost, ki jo večkrat rabimo ob takih priložnostih, mislimo pa, da skoro obvezna pozornost v ozkem krogu družine ne bi bila napačna. Upam, da še niste pozabili, kako ste nekoč nosili rože in prav gotovo vas sedaj ne bo »sram« iti s šopkom po cesti, čeprav ste že v letih. Brez skrbi, da bi bili za 8. marec edini. Naj bi vam bil ta nasvet v spodbudo, če ste oklevali; prav žalostno pa bi bilo, če bi se na to spomnili šele zadnji dan, ko bi vam o prazniku žena povedala radio in časopis. In prav žalostno — celo nevarno za zakon — bi bilo, če bi bil 8. marec edini dan v letu, ko se spomnite življenjske tovarišice s šopkom cvetja. V tistih prvih letih še niste pozabili na rojstni dan, kasneje pa vam je večkrat »ušel iz spomina«. Takrat se jo bilo najbolje MAH NASVETI Morda sta vaše slabo počutje in nečista koža z lila ji in mozolji le posledica slabe prehrane. Zjutraj — preden greste v službo — najbrž v naglici posrebate prevročo kavo r: že tečete. Poskusite za nekaj časa spremeniti zajtr*4 ne da bi v<- bilo treba za to bolj zgodaj vstati, le zvečer naj bo vse pripravljao. Potrebujete veliko žlico ovsenih kosmičev, ki" jih r: močite čez noč v treh žlicah vode. Zjutraj primešajte tri žlice jogurta, čajno ';<> limoninega soka in j medu. Nato dodajte <"'■■rjđet dekagramov nastrga-r h jabolk z žlico zmletih o v. Ce se boste ta dan c ipovedali še turški kavi, Skrivnosti lepote Morda vas zanima, kaj svetuje direktor kozmetičnega inštituta ministrstva za zdravje Rusinjam, da bi bile "ačne. Vsak dan je treba r ravljati tole telovadbo: raz-B vanje — 10 minut, sprehod — 30 minut, temeljito •:-'etičanje v vse smeri zjutraj zvečer, močno krtačenje masaža in mrzli tuši. Oraz pa naj umivamo samo v prekuhani vodi ali še bolje z deževnico ali topljenim .si:gom. Iz nekega dragega vira pa :e nasvet za zdravje in lepoto, ki obstoji samo iz pravil- dihanja. Ženam se priporoča, da se nauče »dihati Itot konji«, namreč s trebuhom, ne s širjenjem prsnega koša navzgor in navzdol. H-i!a-hup obroč pa je menda C i eno sredstvo za razvijanje elastičnosti mladega tele-pri 'starejših pa preprečuje nabiranje maščobe. vam je zagotovljeno dobro počutje. Ce se vam zdi nasvet z jabolki malce zamuden, pa bi veeeno radi odpravili nevšečnost! s prebavo, popijte zjutraj na tešč jedilno žlico olja. Povprašajte v drogeriji, kakšno olje bi vam pomagalo. Vendar se ne smete navaditi na odvajalna sredstva, da ne bo kaj narobe, uporabljajte jih le redko. Sklenili ste pustovati v prijetni družbi, pa vas že skrbi frizura, obleka, klobuk in ne vem kaj še. Lase pa ste čez zimo kar zanemarili in eo le redko občutili frizerjeve roke. Zdaj tudi lepo urejeni ne bi dajali vtis negovanosti. Naj vam bo to šola za drugič, za pustni torek pa le ni treba zavzdihniti nad lasmi. Ce se ne da lasem hitro povrniti leska in čvrstosti, jih boste pač skrili pod turban, ki si ga boste napravili iz organ-dija. Najprej naredite čvr-stejšo podlogo iz blaga iste barve kot je organdi, nato nanj prišijte nabrano blago; morda še umetne vrtnice in stvar je opravljena. Lahko pa uporabite tudi čvrstejši stil, k! ga uporabljamo samo za klobuke; te^a ni t.eba podstavi jati, enostavno ga ovij te okoli glave in previdno pritrdite s sponkami. Se umeten cvet za ušesa in mnogo zabave. — Domščajoči hčerki, ki zahteva visoko peto na elegantnem čevlju, pa čeprav za posebne priložnosti, tega raje nakar ne dovolite. Ne samo, da niso njene tanke noge prav nič lepe v 6alonarjih z visoko peto, ampak si bo deklica tudi prav pošteno pokvarila noge. Pripravite jo do tega, da se bo odločila za pete visoke tri centimetre. potuhniti ali zavzdihniti: »Oprosti, ampak toliko dela sem imel, da res nisem pomislil nate.« Takega stavka raje nikoli ne izgovorite; niti po dvajsetih letih zakona, ker bi bila zamera prehuda. Ne tolažite se s tem, da bodo na ženo pomislili drugi, radio, organizacije, tovarniški kolektiv. To bo priznanje njeni politični afirmaciji, uveljavljanju v proizvodnji, v samoupravljanju, priznanje njenemu celotnemu življenjskemu delu, njenemu materinstvu. Vendar ji samo vi lahko prinasete zjutraj drva, da zakurite in jo zaroUiiško pustite ležati malo dlje^da bo zajtrk že pripravljen. Življenje je sestavljeno iz majhnih stvari in pozornost je ena tistih, ki najbolj osrečuje, ki je želimo in med seboj izmenjujemo. Koničasti čevlji so si pri nas šele v zadnjem letu dokončno utrdili pozicije tudi mod vsemi tistimi, ki sicer »ne nasedejo« takoj vsem modnim muham, vendar pa jih navsezadnje le pokorijo. Medtem ko je bila torej »moda koničastih čevljev« pri nas na višku, so si tuji modni ustvarjalci že izmislili nove oblike kopit za čevlje, ki že nekaj let uspešno izpodrivajo koničaste. Tudi naše tovarne bodo (kot nam zagotavljajo letos) postopoma pospravile koničasta kopita. Sicer pa priznajmo, da to niti ne bo prevelika škoda, saj so nas ti (sicer zelo elegantni čevlji) »obogatili« za marsikateri otiščanec in zmanjšali užitek pri prenekatoremu sprehodu. Z veseljem bomo torej kupovali udobne čevlje (po-osobno še, če nam bo njihov nakup svetovala tudi visoka moda), v katerih bo dovolj prostora za vseh pet prstov pa še za ščepec zraka. Kakšni bodo torej čevlji, po katerih bomo segli že v bližnji prihodnosti? V kolekciji tovarne »Peko« Tržič, ki jo pripravljena za jesen in zimo, sta dva značilna modela prvi je še precej ko- ničiu3t, vendar je konica že skoraj pri samem vrhu cdse-. kana, drugi je širši, udobnejši, njegov sprednji del sa končuje skoraj v kvadratni]' obliki. Po tujih izkušnjah' sodeč, sta to le prehodni obli«] ki do popolnoma zaokroženih čevljev. Tudi pete ženskih, čevljev so morale skozi spre-; membe. Čevlji, ki ao namenjeni ženam, ki veliko hodi* jo ali pa tudi drugače želijo čez dan nositi obuvalo, ki predvsem udobno, imajo niz-^ ke široke pete. Le-te so vča« sih preoblečeno z uanjemj včasih pa sestavljene iz več plasti podplatnega usnja v, naravni barvi. Velikokrat so te petke zadaj močno spod-rezane; menda je hoja v ta* kih čevljih še posebno udobna. Čevlji za popoldne in večer imajo še ozko peto, vendar je nekoliko nižja, večkrat pa se spodaj, pri samem zaključku tudi hitro razširi. Modni ustvarjalci seveda niso prizanesli niti barvi. Napovedujejo barvo jajčne lu-> pima, rdečo barvo, sivo, tem-nozeleno, barvo kavine laM&V line, za letne čevlje pa bodo menda priporočili temnomo-dro barvo. — M. S. Osmi marec je praznik č;ene in družine. Pojem žene je vedno združen z družino, saj žena v družini podpira tri ogle U S* «1. i 1 m Kratek filmski izlet ▼ Španijo Berlin 1960: Ei Lazarillo đe Tormes, Cannes 1961: Viriđiana. Ta dva podatka lz bližnje filmske preteklosti, ta dva na uglednih festivalih nagrajena filma sta znanilca ponovnega dviga španskega filma, ki obeta prerasti v široko renesanso. Seveda to nista edini niti prvi »lastovki — znanllki pomladi«. Po drugi strani pa je prav tako jasno, da se španski film v veliki večini še vedno duši v okovih Francovega režima. Vse kaže, da se je Franco celo že skesal majhne sprostitve, ki jo je nedavno dovolil filmskim delavcem (bolj za reklamo na Zahodu kot zaradi česa drugega). Takoj po uspehu BurTuelove »Viridiane« v Cannesu, ki mu je svetovna kritika povedala, zakaj pravzaprav v tem* delu gre, je ukazal uničiti original — kar pa mu na srečo ni uspelo, ker so negativ še pravočasno pretihotapili v tujino. Novemu filmu Lulsa Berlange »Placido« pa ni dal izvoznega dovoljenja. Vendar pa je španskemu filmu že uspelo opozoriti nase. Zato ne bo napak, če se na hitro ozremo na njegov razvoj in na njegov današnji položaj. o prvih, nepomembnih rijo in bo tako ostal brez kaj ugodni: kinematografi «J začetkih kinematografije izgledov za finančni uspeh, morajo na vsakih 6 tednov ' na Pirenejskeh polotoku Zato je razumljivo, da sku- tujih filmov predvajati en Tak je Anthonv Perkins v filmu »Ljubite Brahmsa?«, ki ga je po romanu Francolse Saganove lani posnel Anatole Litvak se je španski film prvič uveljavil v letih 1926-32 z avant- ve socialne komedije in satire je značilen neki »črn« humor in tekoč stil, ustvaril pa je razen filma »Dobrodo- šajo producenti proizvajati teden domačih; obvezen je šli, gospod maršal« (1953), ki režimu čimbolj »►simpatične« domač predfilm; distributerji smo ga videli tudi pri nas, filme. Ostali pogoji za razvoj španskega filma so sicer do- treba še dva režiserja: Nieves Conde je avtor prvega neo-realističnega poskusa v španskem filmu — »Brazda« (1952), Fernandez Ardavin pa je uspel predvsem z že omenjenim filmom »El Lazarillo de Tormes« (1960). Nadvse pomemben pa jc seveda tudi gardističnimi filmi Luisa Bu-nuela: Andaluzijski pes, Zlati vek in Zemlja brez kruha. Drugače pa razdobje republikanske vladavine ni bilo kaj prida plodno, ker država ni pokazala zanimanja za kinematografijo in je ta — prepuščena privatni iniciativi — bolj životarila, in 6icer predvsem v dokumentarnih filmih. POCENI ZABAVA Ob koncu državljanske vojne je bila večina film-kih studijov porušena, vr^ia filmskih delavcev pa je morala v pregnanstvo, med njimi tudi Bunuel. Vendar je Frrmeo že takoj pokazal veliko zanimanje za film — seveda iz čisto določenega razloga: kino naj bo razen cenenega rdečega vina, nogometnih tekem, bi k obor b, vesele glasbe po radiu in velikih procesij tista pot, na katero je treba speljati v revš&ini živeče ljudstvo, da ne bo preveč razmišljalo in o?, bo pozabilo na trdo stvarnost. Zato tako usmerjanje razvoja filmske industrije, kot ga ubira Generalna direkcija za gledališče in film, seveda nikakor ni namenjeno dv .nju umetniške ravni španskega filma. Cenzura 6cenarijev, razvrščanje filmov v pet kategorij — od katerih dobi prva 40%, zadnja pa nobene državne dolari je — in pa sistem uradnih nagrad nikakor ne spodbujajo nastajanja resnih in kritičnih del. Ce scenarij ne tipaja uradni komisiji, sploh ne more biti po njem posnet film. Ce pa sicer dobi dovoljenje za realizacijo, a ni »simpatico«, bodo film gotovo uvrstili v zadnjo katego- morajo na vsake 4 tuje filme še dela »Novio a la vista«, kupiti enega domačega; v Calabuig (1956), Čudeži v če-deželi je 5000 kinematogra- trtek (1957) in Placido 1961). fov (1 na C00O prebivalcev) s Bardema pa odlikujejo ostri, film »Viridiana« (1961). ki ceneno vstopnico. Vendar je odločni posegi v socialno in pomeni vrnitev Luisa Bunue-zaradi prej omenjenih pogo- politično problematiko, med- la iz pregnanstva v domovino, jev rezultat lahko samo eden. tem ko ga hromi precej ab- Sicer ta dela še ne pome-Nastajajo filmi brez kakšnih strakten in tog stil. Poznamo nijo kakšne splošne spre-resnih konfliktov, ki so za- ga po »Smrti kolesarja« membe, so pa znanilci novih radi močnega položaja cer- (1955) in »Glavni ulici« (1957), poti španskega filma, zato jih kve tudi skoraj popolnoma njegova pa sta še filma »Ko- je svet navdušeno in z upa-brez seksualnosti. Vsebinsko medijanti« (1951) in »Mašče- njem sprejel, pa je slika približno takale: vanje« (1958). Omeniti je Dušan Ogrizek 30 % pobarvanih folklornih limonad, 15 % romantičnih lažnih zgodovinskih filmov, 20 % neokusnih komedij, 20% religioznih filmov, 5% sodobnih komedij in 10 % dram s socialno in politično tematiko, ki večinoma svarijo pred »rdečo nevarnostjo«. Številne so tudi koprodukcije, 6aj je Španija pravi raj za tuje producente: dobri ateljeji, majhni stroški, vedno sonca na pretek. Seveda o umetniški vrednosti takih filmov v večini primerov ni mogoče govoriti. OBETAJOČI MLADI Tako kljub dokaj obsežni produkciji (n. pr. 67 filmov leta 1957) Španija nekako do leta 1952 ni dala kakšnih pomembnoiših del in se tudi ni uveljavila na svetovnem trgu, razen z nekaterimi glasbenimi filmi (Šarita Montiel) in redkimi drugimi deli. Na začetku petdesetih let pa je začela ustvarjati vrsta mladih režiserjev, ki 60 ubrali, ali vsaj skušali ubrati, kolikor jim je to dopuščal režim, novo pot. Pri tem jim je nudila veliko podporo široko razpredena mreža filmskih društev, Filmski inštitut in Državna filmska knjižnica — ki so vsi stopili v akcijo za večjo svobodo filmskega ustvarjanja. Naj pomembnejša iz skupine mla-Audrey Hepburn na sprehodu dih sta Lun« Berlanga po rimski ulici via Veneto Juan Bardem. Za Berlango- iiaiw na lujt'iii Po obširnih pripravah se je v produkciji »Bosna-filma« začelo snemanje filma KOZARA, za katerega napovedujejo, da bo največji in najdražji film o NOV. Pri scenariju je sodelovalo več udeležencev kozarske ofenzive 1942, režiser pa je Veljko Bulajić (Vlak brez voznega reda, Vzkipelo mesto). Snemali bodo v Sarajevu in na sami Kozari. Računajo, da bodo v nekaterih množičnih prizorih nastopalo tudi po 30 000 ljudi, stalno pa bodo sodelovali tudi nekateri udeleženci teh zgodovinskih bojev. Glavne vloge Igrajo Bert Sotlar, Davor Antolič in Mihajlo Kostič, nastopili pa bosta med drugim še Olivera Marković in Milena Dravić. Ilovo doma... Letos se nam obeta pomemben filmski dogodek. Sergej Bondarčuk (človekova usoda) končuje priprave za snemanje svojega novega filma, kt ne bo nič manj kot »Vojna in mir«. Med pripravami so poklic.M na pomoč številne muzeje in Inštitute, da bi mogli čimbolj verno prikazati zgodovinsko obdobje tn vzdušje Tolstojevega romana. Film bodo posneli v treh delih, ki jih bodo snemali istočasno, tako da bo možna premiera celotnega opusa naenkrat. Medtem Sergej Gerasimov že končuje film »Ljudje in zveri«, ki ga je posnel v Vzhodni Nemčiji In Latinski Ameriki In ki je po besedah režiserja »naperjen proti zverinskemu v človeku; v njem se spopadata dve morali, dva svetova — zmaga humanistično pojmovanje nad človeka nevredno moralo.« Znana igralka Irina Skohceva pa zaključuje svoje delo pri filmu »Sodba norcev« režiserja Grigorija Rc-šalja. Film se ukvarja s položajem znanosti na Zahodu in odnosom raznih družbenih s!o»ev do vojne. Skob-ceva je tudi že izrazila upanje, da se bo v »Vojni in miru« našla tudi kakšna vloga zanjo. Fioney: i Govora eem dalje in oprezoval za njeno roko. Nenadoma ji je rokav zdrsnil tako, da je odkril ves laket in oble dekliške mišice, vse do mlečno belega komolca. Tina se je zasmejala. Ne vem več, kaj eem dejal, vendar eem se pričel zatikati in Tina me je opazovala, saj je vedela, kam gledam. Zastrmeta sva se drug v drugega, prsnil sem v smeh in napetost med nama se je razblinila kakor dim. Tina si je popravila rokav, sklenila roke v naročju in dejala: »Kadar bova skupaj, bom vselej nosila šal. Sploh pa moja roka...« Ni končala, temveč smeje zmigaia z glavo. Zasmejal sem se. »O bog, Tina,« sem dejal in vzdihnil tako močno, da je plamenček sveče zadrhte!. Tina je smeje se tiho dejala: »Domišljaš si, da boš sel z menoj T posteljo.« Pogledal sem jo prepaden, skomignil z rameni in dejal: »Prav? In kaj naj bi bilo čudnega na tej stvari? Kaj takega si večkrat vtepem v glavo — to je moj konjiček.« »Ne,« se je kratko nasmehnila. »Toda kaj pa, če jaz...« Utihnila je, jaz pa sem šepnil: »Tina!« in segel čez mizo, želoč, da bi z roko segla v mojo. Vendar je odkimala. »In to je razlog, zaradi katerega bi me hotel poročiti?« Brez besed sem jo pogledal. »Tolikšno govorjenje o poroki.« je dejala, »je nesmiselno in brezpomembno, zakaj če se bom poročila, ne bo to le iz takegale enkratnega vzroka.« Napravil sem napako. Nisem odgovoril. Nisem hotel več lagati in tako sem sedel, strmel v Tino in poskušal urediti misel, preden bi spet spregovoril. Priznal sem si, da poroka s Tino zame ne bi bila resna stvar, vendar nisem vedel, čemu. Res, da sem prej govoril o vznemirjenju, čustveno in nepremišljeno. V resnici mi medeni mesec še v glavo ni padel. Kaj takega si še misliti nisem mogla in zdaj bi se moral nekako izmotati. Tina je prasnila z jeznim, nizkim glasom: »Vi - študentje me dolgočasite. Otroci ste! Mislite kot bedaki! Prepričani ste, da mora vsako dekle, ki je natakarica . ..« Stavka ni končala, vendar eem vedel, kaj je hotela povedati. Večkrat ee je zgodilo, da se je kak študent, napihnjen zaradi novo osvojenega dekleta, bahal prod drugimi prav na otroški način. Lagal je o stvareh, ki se nikoli niso zgodile. Tako je prišlo do tega, da so fantje prisegali na stvari, ki jih ni bilo, samo da bi bili na videz pametni, v resnici pa so se bali, da bi bili videti še neizkušeni. Ena izmed teh laži je bila, da je natakarica isto kot pocestnica. Toda vsi študentje nimajo takšnega poenostavljenega mnenja in prepričan eem, da sodim mednje. Toda zdaj ee vprašujem, če me napihnjen študentski odnos do natakarice ni morda nenadoma prevzel. Tina me je opametila. Prinesli so ji večerjo, meni pa kavo. Čakala sva, dokler dekle ni postavilo vsega na mizo in odšlo, tako da sva bila spet sama. Potem je pričela Tina s tihim glasom. »Poglej, saj ne bi šla s teboj 6emkaj, če bi bil eden onih.« Bezala je z vilicami in tiho vzdihnila: »Je pač tako, da nekaterih 6tvari ne moremo jemati kar zlahka. Ti boš, seveda v protiobrambi vsakogar sumničil.« Pričela je rezati meso, potem vzdignila glavo, me globoko pogledala in pomislila: »Rada bi bila študentka,« je grenko dejala. , »Rada bi hodila na univerzo, nosila krilo iz tvveeda in drag sv i ter. Stanovala bi v dekliškem internatu. Popoldne bi se potikala po mestu in iskala zabave.« Ozrla se je vame. »Dovolj pametna sem in rada bi bila kakor one. Pametnejša sem od njih, toda včasih sem tako ponižana, ko jim v delovni obleki strežem s pecivom. In študentje sedijo s svojimi knjigami in na skrivaj pogledujejo za menoj, jaz pa eem. utrujena in ravnodušna do vsega. Mislim si, ko bi le bila eno izmed teh deklet, in to samo zato, da bi dokazala, da sem sposobna še za kaj drugega. Študentje pa mislijo, da jim je vse dovoljeno, ker so pač študentje, ona pa natakarica, oh, vrag "naj vzame vse skupaj.« Tina se je posvetila jedi z očmi uprtimi v krožnik. Nekaj trenutkov sem počakal, potem pa je dejal: »Tina, mislim, da bi lahko živel s teboj vse dni do konca življenja. To se mi zdi imenitno. Z vseh plati! Prepričan sem, da se zavedam, kaj govorim.« Prikimala je, aii s tem dala vedeti, da je slišala, kar sem povedal, in jedla dalje. Potem je dvignila pogled in mirno rekla: »Nočem se poročiti s teboj. Ne govorim o tem, ali bi lahko pustil šolo in se kje zaposlil. In ne dvomim, da bi bil, čeprav me ne bi ljubil, zelo nežen. In morda te celo ljubim ali pa sem blizu tega.« Nadaljevala je z obedom. »Vendar nočem izgubljati časa s premišljevanjem o vsem tem.« Nekaj hipov me je ostro, skoraj hladno opazovala.« Morda boš zaradi tega mislil slabo o meni, toda dovolj mi je te negotovisti. Nočem se poročiti s študentom, ki nima beliča. Kdo bi se vezal — pa še celo vrsto tet ničesar ne bi dobil. Poročila se bom z nekom, ki je tam, kjer boš ti šele čez dolgo čvsa, in ki ima denar ali ga zna zalužiti. Ni potrebno, da bi bil bogat, ne sanjam o tem. Toda rada bi nekaj dobila in nekaj poslala. Za spremembo bi rada postala enakovredna ljudem okrog sebe. Nočem biti več natakarica. Fant z univerze, ki si šele išče službo, ne prid« v poštev. K vragu,« je naveličano skremžila usta, »čemu sva sploi. 'sifelc govoriti o tej stvari. Strašno Je dolgočasna« Vem, da nekaj trenutkov sploh nisem mogel spregovoriti. Nisem se zavedel. Vse moje misli Je obšla prijetna zavest, da moram dobiti Tino, storiti karkoli, da bi prišel do nje in ta misel me je mučila. »Predpostavimo, da bi imel denar, Tina. Kopico denarja. Toliko, da bi bila preskrbljena za vrsto let in čeprav bi moral odslužiti vojsko, bi ga imela po povratku še toliko, da nama nekaj let sploh ne bi bilo treba misliti na kakršen koli zaslužek.'« Tina me je kratko pogledala in skomignila z rameni. Sklonil sem se čez mizo in se zastrmel vanjo. »Imel ga bom, Tina,« sem dejal mehko, »v manj kot treh tednih.« Pazljivo me je pogledala in spoznala, da govorim resno. »Kaj meniš s tem?« se je namrščila in nenadoma zresnila. In tako sem ji začel pripovedovati. Prav tiho sva sedela v puščobni restavraciji. Tu in tam sem srebrni kavo. Povedal sem ji, kaj nameravamo Brick, Jerry, Guy in jaz, le tega ji nisem rekel, da je šlo le za igro. Tina me je nepremično gledala in razmišljala o tem, kar eem ji povedal. Potem je ogrnila plašč čez ramena, vzela z mize račun in vstala. »O tem se bova pogovorila pri meni,« je dejala In odšla sva proti blagajnikovi mizici. Zunaj se je pripetilo nekaj, kar me je pozneje še večkrat sililo v smeh. Na poti do Tininega stanovanja sva morala skozi park, dokaj dolg pra-vokotnik travnikov, okrasnega grmičja in visokih starih dreves. Ves je bil sveže zelene barve, vmes pa so se vile stezice. Počasi sva koračila skozi park in hudo resno razpravljala o načrtu, kako bi izpeljali velikopotezni rop. Resno sva se sprehajala, se držala za roke, se večkrat spogledala, včasih nasmejala in pogovarjala s pritajenim glasom. Naproti sta nam prišla starejši moški z ženo, vendar ju nisem opazil. Toda ko sta bila le pol ducata korakov pred nama, sem nenadoma videl, da je ženska lahno dregnila soproga s komolcem. Ko sta šla mimo naju, sta se rahlo nasmejala in naju zaljubljeno pogledala v veselim in prijaznim pogledom. Verjetno sva se jima zdela kakor slika z ovitka revije, na kateri se fant in dekle za roko vodita pod drevesi. Spraševal sem se, kaj bi neki pomislila in storila, ki bi vedela, o čem se pravzaprav pogovarjava. Dokler nisva prišla s prometnih ulic v park, sva molčala. Zanimalo me je, kaj bo menila Tina. Dejala je: »Pa tisti Jerrv. Videla sem ga v »Krogli«. Videti je bister, vendar je še otrok. In kaže, da bo sodeloval pri vašem načrtu.« »Pomni, da ima najboljše zamisli.« Tina je pritrdilno prikimala in nekaj korakov molčala. Potem je dejala: »Al, si dovolj samozavesten? Pa ostali? Premišljujem ali se sploh zavedaš, kaj moraš storiti? To ni za otroke. To ni šala in s to stvarjo se ne smeš norčevati. Moral bi biti predvsem prepričan, da veš, kaj ti je storiti,« ji je v nenadnem strahu in vznemirjenju vztrepetal glas. Potem se je ustavila, mi položila roko na ramo ter me proseče in resno pogledala. »Mrtvega te ne morem poročiti, Al. Tudi če bi bil v zaporu, te ne bi hotela poročiti.« Potem sva odšla naprej. Tedaj eem dejal: »O tem naj odloči čas, to je vse. Ko bomo končali, boš imela vse odgovore na svoja vprašanja. In če je ta stvar videti neresna, če ravnamo kakor kup nedonošenčkov, je ni poti, ki bi nas lahko pripeljala do uspeha. Vendar mislim, da bomo uspeli, prepričan sem v to.« Hodila sva z roko v roki pod drevesi in jasnim nočnim nebom. Nato me je Tina napeto pogledala. »Veš kaj? Ves čas mi pripoveduješ o roparski sreči, niti besede pa nisi zinil, če je to pošteno ali ne. Mar te to ne vznemirja?« To me je zbodlo. Imela je prav in malomarnost njenih besedi me je presunila. »To je smešno,« sem počasi dejal in jo poskušal prepričati. »Vendar ne bi nikoli ukradel pet centov, niti človeku, ki ga sovražim. Niti komu drugemu, razen onim iz Haroldovega kluba ali drugih podobnih hiš. Stvar je prav v tem.« Glasno sem razlagal. »Mislim, da je temu krivo igranje. Ljudje že od nekdaj kockajo in skoraj vsepovsod je bilo kockanje prepovedano. Zdaj pa je 6tvaf postala dovoljena in to le zaradi volje peščice ljudi in Nevade, ki so jo tehnično uzakonili. Hudiča ,prav kockanje je krivo tega in to dobro veš. Nekaj ljudi si ustvarja dobičke, ne da bi sploh kaj delalo ali dalo kaj za protiuslugo. Prepričan sem, da opeharijo vsakogar, ki se spusti v to stvar. Zato tudi trdim, da so to nedolžne žrtve,« sem skomignil z rameni. »Morda poenostavljam ves problem, ne vem. Vendar imam občutek, da sem pošten in da nikoli ne bi kradel. Toda zame to ni kraja in pri vsem, kar spoštujem — ta denar ne pripada Haroldovem klubu. In če mi bo le mogoče, ga bom vzel, pa me to prav nič ne bo vznemirjalo, niti za trenutek.« Mislim, da me Tina sploh ni poslušala, zakaj jezno je dejala: »Zasačili vas bodo! Ob dve leti življenja boš ali pa morda celo ob glavo. In tako boš 6voja leta žrtvoval za blagor ostalih ljudi, ki bodo ta čas presedeli doma,« je besnela. »Kdo neki so vsi ti ljudje, ki zapravljajo denar v Renoju, medtem ko sodiš sam med množico onih, ki dobe vsak mesec le nekaj borih dolarjev? Kdo neki skrbi za to, da je Haroldov klub iz dneva v dan bogatejši, medtem ko se moraš ti z množico pehati za vsakdanji kruh? Ce lahko vzameš ta denar, ga kar vzemi! Oni s tem ne bodo izgubili vsakdanjega kruha. Še bogatejši bodo! Nikomur ne boš Škodoval!« Veliki športniki — Trinajst ur napornega plavanja ) aratonec v plavanju »Ljudje 6« se smejali, kadar sem govoril, da bom preplaval Rokavska preliv tja in nazaj brez po-fcivanja. Zdaj molčijo!*■ To je izjavil 42-Ietni Ar-gentinec Antonio Aber-tondo, ko se je po svojem velikem uspehu pogovarjal z novinarji. V 85 letih odkar je Maihew VVebb preplaval kanal I>a Man-che, je to ponovilo več kot 100 plavačcv, da bi ga kdo poskusil preplavati dvakrat zapored, tega ne; prav to pa je napravil Abertondo. Tlavati se je naučil razmeroma po-zne. Pri 11 letih je poštarjev sin iz Buenos Airesa spoznal skrivnost gibanja v vedi in nato nenehoma preizkušal svoje sposobnosti na vedno večjih razdaljah. Leta 1947 je poizkusil preplavati 55 milj, vendar je po 60 urah plavanja moral odnehati. Podvig mn je uspel deset let kasneje po 80 urah borbe z vodo. Abertondo je imel velike težave, ko je premagoval to razdaljo. Med plavanjem so se mu ob zadnjih miljah prikazovali psi in druge živali ter plavali z njim. No, pa Aberlonda to ni plašilo, lahko bi rekli, da ga jo celo spametovalo. Se vedno je sanjal o Rokavskem prelivu in slavi, ki bi jo bil deležen, če bi ga dvakrat preplaval. Trikrat je nastopil na tekmovanju in si pridobil sloves ne toliko kot hiter plavač, temveč kot izredno vzdržljiv borec. Na teh tekmovanjih si je pridobil tudi dobrega prijatelja, prav tako plavača Sama Rocketta, ki mu je kasneje pomagal v pripravah za zadnji spopad s prelivom. Ugodno vreme in morje sta Aberion<>u v septemberskih dneh la- na omogočala veliki podvig. Borba z morjem je trajala 43 ur in 5 minut. Ža pot iz Anglije v Francijo je porabil 19 ur, nato je minuto počival in v tem času hitro pojedel sendvič in spil toplo kavo. Fot nazaj je bila izredno težka. Sam Rockett je nato pripovedoval, da je gledal Abertonda iz čolna, s katerim so ga spremljali in da je zelo dvomil, da bo Argentincu uspelo priti še enkrat v Anglijo. Imel je dekle ustnice, na-brenklc oči in jezik mu je vitel iz ust. Vendar ni odnehal. Blizu cbale so se mu spet prikazovali psa; Sam jc skočil v morje ,da bi ga bodri). Aber-tondo se je z zadnjimi močmi privlekel do obale na angleški strani. »Kot Gagarin!-« je dahnil, ko sc je zgrudil na angleško obalo. Žuželke viharnih otokov Zelo lepo se vidi ustvarjalno delo naravnega izbora pri zgradbi žuželk na \.harnih otokih sredi oceanov. Kadar opazujemo metulje, čmrlje in čebele na naših sončnih travnikih, ko si iščejo sladkega soka po cveticah, vidimo, da jim prav dobro razvita krila omogočajo letati s cveta na cvet. Taka krila so zanje življenjskega pomena. Sedaj pa pojdimo na nekatere samotne otoke širnega Indijskega oceana, kjer nenehoma pihajo silni vetrovi! lip Poglejmo, kakšne so tam žuželke, kakšni metulji in muhe prebivajo ondi! Dolgo jih moramo iskati, ker jih ni na spregled. Viharji gospodujejo na teh otokih in ti šesteronožci se drže z ostrimi krempeljci na spodnjih straneh listov ali pa še teh ni, tako da nam le šestero nog izpričuje, da so to žuželke. Zakaj? V boju s silnimi viharji je bilo več verjetnosti, da bodo ostale samo tiste žuželke, ki so slabše letale. Zakaj čim slabša krila imaš, tem verjetneje je, da ostaneš živ, ker si manj izpostavljen nevarnosti, da te vrže vihar v morje. Žuželke, ki so rade letale, je vihar odnašai v morje, kjer so poginjale. Tako so se v milijon letih razvile iz krilatih prišlecev Ta posnetek je vzet iz zbirke reporterjevega pravljičnega sveta. Prikazuje pa dobro voljo ob sladki slini Človek in žival To ni športno kolesarjenje, pač pa vsakdanja pot v šolo brezkrilne žuželke Ko sem bil še majhen, smo imeli kužka. Vedno se je m o-, tal okrog mene. Nekoč sem s škarjami rezal pajace. Pa se je zgodilo, da je kužek zamahnil s tačko po škarjah in se zbodel. Žalostno je zacvilil in mi pokazal krvavo tačko .Jaz pa sem bil hud in sem ga ozmerjal: »Ti nereda, ti!« m še s šibo sem ga po zadn.fi plafrl. Zato, da si bo zapomnil! Kužek je zbežal v kot. Tam je milo jokal in si lizal rano. Kmalu nato sem se pa še jaz zbodel v levo roko. Izpustil sem škarje in zakri- ---••...........i—-............ -~——'-t čal, da je kar odmevalo p« hiša. Z irvico sem mahal po zraku in z nogami divje cepetal po tleh. Tedaj je kužek nehal cviliti. Šepajoč se je priplaril k meni, nagnil je glavo po strani in z enim očkom pogledal na mojo roko. Foiem je začel oblizovati rano na mojem prstu. In ko je zagledal še solze na mojem licu, jih je posušil 6 svoja mehko tačko. Tistega dne sem prvič spoznal, da je žival mnogokrat boljša od človeka. m*s p*zdOr£'. -T...: >NA 5TRAM - ZABAVNA STRA*. ZABAVNA STRAN muiiiiiiiitiRUiiimmiiniitimiiiHuitiram; mmmmmmmmmmmm^»\\ mmmm\ fiumnpMI nerazumljivo Ll MOŽGANSKI PRETRES NAMESTO DINASTlCNEGA PRETRESA V BELGIJI (Od nagega posebnega dopisnika na belgijskem dvoru) BRUSELJ, 1. marca — Uradni krogi na belgijskem dvoru so zelo zaskrbljeni zaradi pisanja »Pavline« in pričakujejo, da utegne pisanje povzročiti resno krizo na dvoru. Pavliha je v svoji zadnji številki skoraj spremenil belgijskega kralja Bau-douina v beduina. Pregleda- li so kraljevski rodovnik in nikjer ni i o našli imena Bo-duina. / Molijo, da Pavliha namerno »brije norca« iz belgijskega kralja. Na belgijskem dvoru so se danes sestali tudi belgijski geografi, da bi protestirali zoper trditev iz Pavlihove popotne torbe. Po njihovem mnenju namreč mesta Koper, Piran in Portorož ne ležijo na Notranjskem. Geograf je so naglasili, da se s tem ne morejo umešavati v notranje zadeve tujih držav. Križanka št 11 i= — Zakaj mi pustiš govoriti samo tali krat, ko se briješ s tem ropotajočim §f aparatom. 1 ZADNJE NAROČILO Kowal$ki je tipično ime na Poljskem. Razen tega je Koivalski imel ženo, ki so jo klicali Ko-ivalska. Koivalska je bila v bolnici in Koivalski je zgubil glavo. Koivalski je ponoči preskakoval zid bolnišnice, da bi ženi lahko dal v roke pečenega sulca in sladkarije. Koivalski je podkupil vratarja, da bi vsak dan ženi izročil "šopek cvetja. Mali leksikon Ne zamujajte na sestanke, ki imajo stik s stvarnostjo. Intrige se prenašajo s šepetanjem, da ne bi zbudili pri ljudeh glasu razuma. Filmske zvezde so včasih resnične igralke, večinoma pa igrajo edino in zraven tega še zelo neumno vlogo — filmskih zvezd. Najboljši prispevek nekaterih ljudi družbi, ki se želi zabavati, je, da ostanejo doma. Izkušnje so edina šola, iz katerih se človek lahko nečesa nauči in za to ne dobi nobene diplome. Kdor se boji dežja, naj preživi nekoliko tednov v pustinji. Koivalski je najel usmiljeno sestro, ki je sedela ob postelji Koivalske in ji česala obrvi. Koivalski je najel medicinsko sestro, ki je Koivalski ob bedenju brala avanturistične romane včasih pozno v noč. Koivalski je vsak dan za dodatek prinašal svoji ženi telečjo pečenko. Pred kratkim sem postal pod oknom stanovanja Koivalskega. — Koza! sem zaslišal razdražen moški glas. — Norec! je zavpila ženska. Potem se je zaslišal zvok črepinj. Odšel sem potolažen. Vse je bilo zopet v najlepšem redu. Koivalska je ozdravela. PORTRET LITERARNEGA KRITIKA — Ko prideš v vesolje ne pozabi pisati !... NAVADNA AVTOMEHANIKA N. K., Tržič Vprašanje: Mož toliko pije, da se bojim, da bo od tega znorel. Kaj naj napravim, da bi to preprečila? Odgovor: Niste povedali, kaj vaš mož pije. Ce pije vodo, je vse v redu. L. K., Naklo Vprašanje: Moja 78-letna neporočena teta še vedno verjame v Štorklje. Ali naj ji zadevo pojasnimo? In kako? ši hčerki za tipičen primer idoli -tisa. Učinkovitega zdravila medicina ne pozna. Pošljite jo na morje ali pa v kakšno letovišče, kamor prihajajo drugi filmski igralci. T. K., Bled Vprašanje: Pri kuhi se mi večkrat pripeti, da mi mleko uide čez lonec. Ostanek mleka v loncu ima potem čuden okus, ki ga mož ne ceni preveč. Kaj naj storim? Vprašajte za vsak primer v. Odgovor: Odsvri . xli bi vam pojasnilo, ker vaša teta od tega pojasnila tako ne bo ničesar imela. r. s., Lesce Vprašanje: Najina hčerka si ne pusti od leta 1955 več porezali las. Tisto leto je umrl znani filmski igralec James Dean. Kaj bi nam lahko svetovali? Odgovor: Verjetno gre pri va- Odjovor: Vaš način kuhanja mleka uničuje bakterije, ki živijo v mleku. Kuhajte mleko še naprej, kot ste se naučili. Vaš mož se bo' privadil na takšen okus. K. K.„Tose-nice Vprašanje: Ko ležim v postelji, mi včasih krožijo po možganih težki problemi. Pred dnevi sem reševal problem, ki odkriva težak zločin. Kdo je pravzaprav kriv za smrt Mrtvega morja? Nisem ovaduh in podobno. Želel pa bi, da se storilec tega zločina kaznuje. K temu me silijo samo humanitarni razlogi. Nihče ne more na tem svetu živeti nekaznovan, če je zagrešil zločin. Pravičnost mora biti! Nekega dne bo padel zločinec v roke pravice. Mrtvo morje je mrtvo! Nihče ne ve, kako je prišlo do smrti, ali je bila to naravna smrt ali zločin. Ce je bil zločin, kakšni so bili razlogi, da ga je spravil s sveta. Ali je storilec morje še pred smrtjo mučil? Ga je umoril z nožem ali orožjem? Iz osvete ali iz koristoljubja? Kje so priče in kaj lahko povedo? Zakaj policija ne začne s preiskavo? Zanima me, kako naj sprožim postopek, da bo zločinec kaznovan. Odgovor: Lahko mirno spite. Mrtvo morje jo umrlo tisto naravne smrti. Imel« je hudo pljučnico. m | 2 i 5 1 [ 6 ' 1 16 d 10 111 12 Iti f u 1 17 1 Vodoravno: 1. testenica, 8. vulkanska kamenina, 9. avtomobilska oznaka Valjeva, 10. del telesa, 11. nagla smrt, 12. v letih, 14. avtomobilska oznaka ZDA, 16. morsko obrežje, 18. tenorist v Ljubljanski operi. Navpično: 1. domača žival, 2. žensko ime, 3. avtomobilska oznaka Smedereva, 4. steklena omara za gojenje rastlin, 5. grški basnopisecj 6. predlog, 7. oče, 11. pijača, 12. pripadmik jugoslovanskega naroda, 13. del železnice, 14. švicarski kanton, 15. ribiška mreža, 16. števnikj Križanka št. 7 r 3 4 V | i 7 J 9 m 10 « 13 14 15 16 13 19 20 21 U 23 —-i Vodoravno: 1. usmiljenje, 7. glinasto glasbilo, 9. vodna žival, 10. dvojica, 11. površinska mera, 12. kmečko orodje, 13. čut zavesti, 14. del obraza, 16. glasbilo, 17. najvišja igralna karta, 19. grška črka, "9. reka v Avstriji, 21. predmestje Beograda, kjer ima Tito svojo rezidenco, 23. pooblastilo, naro?ilo. Navpično: 1. težko span"?, 2. grški bajeslovni letalec, 3. loščilo, 4. oranje, 5. peščeni nanos, 6. klada za sekanje drv, 8. grški bog vojne, 12. kemična spojina vodika in kisika, 13. slovesni obhod, 14. gorenjsko letoviško mesto, 15. ubranost, 17. rusko žensko ime, 18. bolezen na >'.itu« 20. reka v Indiji, 22. veznik. Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. 6raka. 6. remcmt, 8. Am, 9. Tara, 11. kotomer, 13. Anam, 14. za, 15. trezor, 17. arara.