Leto LXVII
Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 26. novembra 1939
Štev. 272 a
Csna 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVENE
• telefoni uredništva in oprave: 4tW»l, 40-02, 40413, 40-04, 404)5 — Izhaja vaak dan ijutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številk« 10.030 in 10.34SI za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. '
Za Krekov spomenik v Ljubljani
Jutri je 74 letni rojstni dnn našega veli-Kega organizatorja in prcroditelja slovenskega javnega življenja, dr. Janeza Evagelista Kreka, v katerega imenu smo šli pred dvajsetimi leti v boj za svobodo in jo tudi dosegli takoj po njegovi smrti. Dvajset let že uživamo sadove njegovega duha in dela, toda on sam, eden največjih »mož v sredini«, kar jih je dala slovenska mati, še danes nima v Ljubljani vidnega spomenika svoje notranje veličine in svojega ogromnega dela, spomenika, ki bi pričal vsakemu domačinu kakor tujcu, da smo imeli Moža, »dobrega kot kruh«. Kot kruli, ki se je dajal vsem in vsakemu, od katerega je narod živel v svojih najtežjih dneh in živi še sedaj ter bo živel vekomaj. Na pokopališču sicer stražita dva žalostna orjaka njegove telesne ostanke kot naš največji zaklad, toda Ljubljana sama, prestolnica Slovenije, ni imela doslej mesta, kamor bi postavila njegov lik, ki bi klical vsemu narodu, idočemu ob njem, da ne živimo zase. temveč za druge, ter da mora ves narod kot vsak posameznik postaviti svoje življenje na večne duhovne lemelje, ki so: vera, narod, delo, ljubezen in svoboda 1 ln glasnik teh idej je bil in bo ostal Krek in je kot tak vreden, da stopi še danes v sredo našega živega življenja, in v njem stoji kot bron za veke z iztegnjeno roko!
Kdo je bil dr. Krek in kaj, ni danes potrebno govoriti. Za slovenski katoliški narod je dovolj, če podčrtamo njegovo socialno delo, ko je v času nazadnjaškega liberalizma, še bolj pa brezbožnega modernega marksizma dvignil visoko katoliško socialno gibanje in opravil iz katoliškega zadružni-škegu duha ven delo, ki bi ga sicer čas, toda izkvarjajoč pri tem katoliško lice slovenskega malega človeka, ln če danes gledamo iz dr. Kreka, smo prepričani, da bi se v njem našel duh, ki bi današnjemu brezbožnemu komunizmu, dediču njegovega sovražnika iztrgal krinko in ga ubil s pozitivnim delom na duhovnih temeljih — na vsečlovečanski ljubezni do drugega, in ne na sovraštvu. V zvezi s stanovi in ne proti stanovom. V zvezi krščanskega solidarizma, ki druži in ne razdvaja. V tem združevanju je tudi moč njegovega prosvetnega dela, ko je gradil po vsej deželi društvene domove, v katerih je družil delavca s kmetom in oba z izobražencem — svetnim in duhovnim — ter ustvarjal pravo katoliško enotnost naroda, povezanost mesta z vasjo in meščana z deželanom, ter tako'postavljal vse javno in kulturno življenje na trden temelj delovnega ljudstva. Kdor je rastel iz Kreka in njegovega duha, je rastel iz zemlje, iz prvotne slovenske duše, v kateri sta imeli prvo besedo vera očetov in materina beseda, nato pa pravica, ki jo daje delo, in ljubezen, ki izravnava vse, da je prav. In če od socialnega in prosvetnega dela pogledamo njegov napor za narodno svobodo, vidimo, da je z njim premaknil tečaj dotedanjega teka našega javnega življenja, odprl pot v svobodo in kot Mozes pokazal smer v obljubljeno deželo, k narodni državi. Tedaj je bil v resnici zvon, ki je pel v srcu Slovenije in oznanjal veseli dan, ki ga je pa dočakal v grobu, ln kdor ni šel za njim v njegovem socialnem delu, in kdor se ni družil z njim v njegovih prosvetnih večerih, ta je šel za njim v njegovi narodni borbi, v kateri je združil ves narod v svojem imenu. In zato je dr. Krek last vsega naroda in ves narod mu je dolžan postaviti spomenik! Toda spomenik, ki bo vseboval vse trojno njegovo delo: narodno, prosvetno in socialno, in v katerem bo poudarjeno in oživotvorjeno geslo, iz katerega je Krek zajemal vso svojo moč: »Za druge smo, ne za sebe!«
Ne vemo še, kje naj tak spomenik stoji. Temo samo, da Pogačarjev trg, kamor so svoj čas hoteli postaviti njegov lik, zato ni primeren. Vemo tudi, da je težko spomeniku, za katerega še niso zbrana sredstva, določati čas postavitve in veličino ter obliko. Iskreno je želeti, da naj stoji že ob njegovi petinsedemdeset-letnici, ozir. vsaj ob peindva jsetlctnici smrti. Kakšen pa naj bo, bodo določala sredstva in umetniki; kje pa naj stoji, naj določijo arhitekti in odbor, ki ima gotovo pri tem zadnjo besedo. Toda zdi se nam, da bi ne bilo neumestno, ko bi spomenik Janezu Evangelistu Kreku stal kje v bližini tistega lirama pro-svete, ki bo zrastel iz organizacije, kateri je dal on pred štiridesetimi leti prvo osnovo in danes prepleta vso Slovenijo s svojim delom na temelju njegovih principov, v bližini bodočega Slovenskega doma, ki bo gotovo že sam po sebi simbolni spomenik Kreku in njegovemu živemu delu. Toda kljub njemu naj bo v Ljubljani tudi ponazorjen Krekov lik, njegova postava v bronu z gromovito besedo in dobrimi očmi, da se bomo hodili klanjat njegovemu Duhu in Delu, ki naj ga zajame nazorno njegov lik. Tja se bomo hodili klanjat Slovenci, kot se hodimo sedaj na njegov grob.
Ljubljana mora imeti Krekov spomenik, če hočemo vel jati za narod, ki časti spomine svojih največjih mož, tistih mož, ki so za svoj narod žrtvovali vse, vse, tudi svoje življenje, kakor ga je Krek, ki je tudi še smrt dal v službo Narodu in njegovemu vstajenju. Kukšen pu nuj bo ta spomenik in kje, je morda za sedaj še prezgodaj ugibati, eno ga ni prezgodaj: daro-
Nevtralne države v skrbeli
Pihodnji torek objavi Anglija popolno pomorsko zaporo Nemčije Številne nevtralne države posredujejo v Londonu in Parizu
London, 25. nov. t. Reuter: Uredba, s katero bo proglašena zapora tudi nad nemškim izvozom, bo proglašena v torek.
Ker so nekatere države vložile protest, je angleška vlada te ugovore natančno proučila in jih bo vzela vpoštev pri uredbi o blokadi Nemčije, tako da bodo težave, ki bodo zadele nevtralno plovbo, čim najbolj zmanjšane.
Italifa in Japonska
Pariz, 25. nov. t. Havas: Dane« sta i t a 1 i j a n -ski in japonski veleposlanik obiskala francoskega zunanjega ministra, da mu sporočita zaskrbljenost Italije in Japonske z ozirom na nove ukrepe Anglije in Francije, ki 6ta objavili namero, da zapreta tudi vsak izvoz iz Nemčije. Italijanska in japonska trgovina bi bili s tem močno oškodovani ter v naprej protestirata proti ukrepom, ki bi bili v kvar njihovi pomorski plovbi.
Francoska vlada je italijanskemu in japonskemu veleposlaniku odgovorila, »da nosi Nemčija krivdo za nove ukrepe, s katerimi sta morali Anglija in Francija odgovoriti na novi nemški način pomorske vojne s plavajočimi minami, ki ne ogrožajo samo mrtvega blaga, marveč tudi življenje civilnih mornarjev in potnikov. Toda obe vladi bosta vpoštevali vse pripombe nevtralnih držav in se bosta prizadevali, da bodo nevtralci trpeli čim najmanj škode.
London, 25. nov. t. Italijanski veleposlanik je danes obiskal angleškega zunanjega ministra ter mu obrazložil stališče italijanske vlade glede zaostritve pomorske vojne. Japonski veleposlanik je napravil podobni obisk včeraj.
Tokio, 25. nov. t. Domej: Zastopnik zunanjega ministrstva je potrdil, da je japonska vlada sporočila angleški vladi, da japonski interesi v pomor, ski voini med Anglijo in Nemčijo z zaporo nemire g a izvoza ne smejo biti oškodovani. Ako bi Japonska trpela škodo, bi morala podvzeti potrebne korake, da svoj« koristi zaščiti.
Švedska, Norveška
Stockholm, 25. nov. t. Havas: Zunanje ministrstvo izjavlja, da je dobil Šved s ki poslanik v Londonu nalog, da naj pri angleški vladi vloži protest proti najnovejšim ukrepom Anglije v pomorski voini proti Nemčiji, češ, da bi zapora nemškega izvoza zelo škodovala švedskim trgovskim interesom.
Podobno protestno noto je vložila v Angliji tudi norveška vlada.
like Britanije in ju pri tej priliki opozoril na po s 1 e d i c e , ki bi jih za italijansko trgovno utegnila imeti blokada za blago, ki sc izvaža iz Nemčije, če bi se blokada izvedla v obliki, kakor sta jo napovedali obe vladi.
Nemška prizadevanja pri nevtralcih za boj proti Angliji
London, 25. nov. b. »Daily Telegraph«
poroča iz Kopenhagna, da se predstavniki Nemčijo v pogajanjih s petimi nevtralnimi državami poslužujejo raznih sredstev. Tako Nemčija grozi, da bo vse ladje, naj plovejo pod katerokoli zastavo, tor-pedirala ali minirala, če sc bodo približali angleškim lukam. Ako pa se bodo nevtralne države iz-
Belgija, Danska, Nizozemska
javile, da so pripravljene z Nemčijo sodelovati, se Nemčija obvezuje, da nadoknadi izgubo trgovine z Veliko Britanijo, seveda vse le na podlagi dolgoročnih kreditov. Pogajanja s Švedsko namerava Nemčija ugodno rešiti s podvojenim pritiskom. Ako se bo Švedska branila sprejeti nemški predlog, ji je Nemčija zagrozila, da bo v švedskih teritori-jalnih vodah položila mine in da bo vse ladje, ki bodo plule iz Švedske v Anglijo, med potom potopila.
Tudi Brazilija bo
protestirala
Rio de Janeiro, 25. nov. c. Brazilska vlada bo tudi protestirala v Londonu in Parizu zaradi poostritve blokade. Brazilski list: pišejo, da bi se morali združiti vsi nevtralci, da bi se lahko branili proti odredbam, ki pomenijo smrt mednarodne trgovine.
Pred novim
nemških podmornic
Francoska poročila o nemških pripravah ter angleško-francoskih obrambnih ukrepih
London, 25. nov. t. Reuter: Zastopniki Belgije, Nizozemske in Danske so danes odddali angleški vladi zelo ostro sestavljene proteste proti ukrepom, ki jih je Anglija napovedala proti nemškemu izvozu. Vse tri države izražajo bojazen, da bo s temi ukrepi udarjena predvsem njihova trgovina in da 6e tem državam delajo vedno večje težave za ohranitev njihove nevtralnosti. Imenovane države pričakujejo od angleške vlade, da n.ipovedanih ukrepov ne bo izvedla.
Belgija, zlasti pa Nizozemska smatrata, da bri-taneko-francoski ti'krepi hudo ogrožajo njihovo pomorsko trgovino, ki v sedanjem položaju, ko nemška trgovinska mornarica ne more razviti svoje delavnosti na morjih, razen na Baltiku, kajti oni dve bi imeli sedaj priliko, da prevažata nemške izvozne predmete v nevtralne države. Poleg tega Nizozemska nabavlja razne sirovioe v Nemčiji, ki jih nizozemska industrija nato predeluje in kot 6voje proizvode prodaja naprej. Po izjavi britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina pa bo Anglija smatrala tudi nizozemske industrijske proizvode za nemško blago.
Razgovori v Rimu
Rim, 25. novembra. AA. Štefani: Listi objavljajo na prvi strani poročilo o razgovorih grofaC i -a n a s predstavnikoma Anglije in Francije glede posledic blokade za italijansko zunanjo trgovino. Iz prestolnic nevtralnih držav, ki so posebno prizadete zaradi novih ukrepov zaveznikov, ki so sklenili ovirati nemško zunanjo trgovino, ie dalje prihajajo vesti dopisnikov italijanskih listov, kjer obširno govorijo o reakcijah na nove ukrepe zaveznikov posebno v pomorskih, trgovinskih in političnih krogih v Belgiji, Nizozemski in skandinavskih državah.
Rim, 25. nov. AA. Havas: Minister Ciano je sprejel snoči francoskega veleposlanika, nato pa britanskega odpravnika poslov. Po teh razgovorih je bilo izdano sledeče sporočilo:
Italijanski zunanji minister je razpravljal z ve. leposlanikom Francije in odpravnikom poslov Ve-
Pariz, 25. novembra. A A. (Havas.) Nemci so Izgubili od začetka vojne povprečno 3 p o d in o r-nice na teden. V primeru, da so nemškim ladjedelnicam posreči zgraditi na teden dve podmornici, kar je navzlic pomanjkanju surovin mogoče. bo vendar število nemških podmornic vedno manjše. Razen tega bo nemški admiralileti vedno težje najti nove posadke, ki bi bile dovolj pri-pi avl jene in sposobne voditi tako delikatne ladje kakor so podmornice. Ogromne izgube, ki jih je nemška mornarica pretrpela v dveh in pol mesecih v«'ne. znašajo več kot tretjino nemških podmornic., ki so bile v službi 4. septembra 1039. Te podmornice so žalostno končale, ali pa so pretrpele hude poškodbe. Uspehi, ki so jih dosegle, se v primeri z izgubami le neznatni.
Vse to sili nemško admiralitete k novi taktiki. l'o zanesljivih obvestilih, ki so prispela v Pariz, bi bila ta taktika v tem, da so opusti podmorniško vojskovanje ob obali in da se zgradijo velike podmomiške ladje, ki bi ovirale francosko-angleško trgovino zunaj na morju. Te velike podmornice hi plule pod vodo samo v primeru napadov sovražnih vojnih ladij. Angleži in Francozi bi morali v teln primeru razpolagati z velikim številom lovskih letal t obsežnim delokrogom, ter močnim pa-trolnim brodovjem. V Franciji in Angliji že zdaj razmišljujcjo o izvedbi takega načrta, da bi lahko takoj nastopili proti novi nevarnosti. Nemci so imeli pred začetkom vojne v službi skupno 55 podmornic, od teh 80 podmornic po 250 ton in 26 podmornic po 500—750 ton. Francoske podmornice so precej večje, ter se njihova tonaža giblje med 600—1500 tonami. Navzlic temu, da so nemške podmornice trdnejše in bolj oborožene kakor med svetovno vojno, vendar niso dosegle boljših uspehov, kakor povprečno v najboljših mesecih leta 1916. Razen tega je nemška vojna mornarica izgubila v dveh in pol mesecih vojne toliko podmornic kakor v vsem letu 1916.
Podmorniška vojna je bila torej, po vsem sodeč, doslej neuspešna za Nemčijo.
Na drugi strani pa je znano, da nemška admiraliteta izdeluje sedaj znatno število velikih in srednjih podmornic, ki bi imele velik delokrog. Smatrajo, da bi te velike podmornice lahko stopile v službo v nekoliko mesecih. Da bi se lahko uspešno borili proti tem velikim podmornicam, bosta morali francoska in angleška admiraliteta razpolagati s številnimi ladjami z velikim delokrogom, posebno pa z rušilci, letali ter velikimi podmornicami in znatnim številom vodnih letal. Nemčija je za časa svetovne vojne zgradila veliko število podmornic ter jih hitro spravljala v službo. Kar je -delala cesarska Nemčija, to lahko ponovi tudi nacionalnosocialistična Nemčija.
Zaradi te nevarnosti sta Anglija in Francija dolžni pospešiti gradnjo ladij, ki so se že začele graditi, ter naročiti v ladjedelnicah nove ladje, da bosta v danem trenutku razpolagali z dovoljnim številom edinic proti nemškim podmornicam v Oceanu.
3 nemške podmornice v enem tednu uničene
Pariz, 25. novembra, t. (Havas.) Francoska admiraliteta poroča, da se torpedovka, ki je v dveh dnevih potopila dve nemški podmornici, imenuje »Sirocco< (1500 ton). Prvo je potopila 7. /granatnim grozdom«, ki ga je spustila liud podmornico, drugo
je najprej omrtvila s topovskimi streli, nato pa potopila prav tako z »granatnim grozdom«. Ladja »Admiral Mouchez«, ki je služila mornarici za merjenje vode in ki je dobila v začetku vojne topove na krov, je sedaj s topovskimi streli potopila nemško podmornico, tako da znaša število nemških podmornic, ki so jih Francozi uničili v enem tednu — tri.
Tri nemške trgovske ladfe zašete
Rim, 25. novembra, t. (Štefani.) Semkaj so prišla poročil-i — ki pa šc niso potrjena — da so angleške in francoske vojne ladje zajele tri velike nemške tr-ovske ladje. Podrobnosti niso znane.
»Vzhodne utrdbe«
Od Bonave d« Baltika — Gradili jih bodo Poljaki
Amsterdam, 25. nov. b. Nemški državni kancler je imel posvetovanja z dr. Tothom,
vati, kar in kolikor kdo more, da bo čimprej imel veliki sin in oče naroda Janez Evangelist Krek tak spomenik v srcu naroda, kakršnega je s svojim delom zaslužil in kakršnega mu je dolžna postaviti hvaležna Domovinal
graditeljem zapadnega obrambnega pasu. Posvetovanja Hitlerja z dr. Tothom so se nanašala na gradnjo »vzhodnih utrdb«, ki naj bi predstavljale zaščito proti Sovjetski Rusiji in ki se bodo raztezale od Vzhodnega morja vse do slovaškega pogorja. Za te utrdbe bi uporabili predvsem Poljake. Poročajo, ua je v zadnjem času pričela tudi Sovjetska Rusija z vso naglico utrjevati mejo proti Nemčiji.
,,Belfasl"
London, 25. novembra. AA. (Reuter.) Angleška admiraliteta je izdala sledeče sporočilo:
Vojna ladja »Bel f as t« je bila poškodovana dne 2L novembra s torpedom ali mino v Firth-of-Forthu v bližini otoka May. Po dosedanjih vesteh je okoli 20 ranjenih. »Belfast« je križarka 10.000 ton, ki je bila spuščena v morje pred dvemi leti. Ladja je bila odpeljana v ladjedelnico, kjer se sedaj popravlja. Na ldic za pomoč so vse ladje, ki so se nahajale v bližini, hitele k »Bellastu«. Potniki so tudi z vlaka z obale videli poškodovano ladjo, ko je prihajala v luko. Pet težje ranjenih mornarjev so odnesli v bolnišnico. To so en poročnik, en podčastnik in trije mornarji. Vsi ostali ranjenci so ostali v ambulanci ladje. »Belfast« je zapustila Firt of Forth v torek ob 9 z ostalimi Vojnimi ladjami ter se vrnila v luko okoli 15. »Belfast« je bila dodeljena poveljništvu domače mornarice dan pred začetkom vojne. »Belfast« je 60. križarka angleške mornarice. Ladja ima 12-palčne topove.
Potopljene ladfe
London, 25. novembra, t. Admiraliteta javlja, da je francoska potniška ladjica »S a i n t E c 1 a i-res zadela na mino in so potopila.
Na lajinstven način je eksplodirala tudi velika danska motorna ladja »Sloge rdyk< (10 tisoč ton), ki je pripadala družbi »Holand-Ameri-kaf, ko je bila v pristanišču. Okoliščine še niso pojasnjene.
Pariz, 25. novembra, t. (Havas.) Danes so na španski obali rešili posadko francosko tovorno ladjice, ki je bila potopljena od nemške podmornice.
Amsterdam, 25. novembra, t. (Bolga.) Nemška obrežna ladja je zadela v mino v minskem polju, ki so ga Nemci sami pripravili v bližini Lange-landa, in se v treh minutah potopila.
Borbe proti magnetičnim minam
London, 25. novembra, b. Angleška admiraliteta mrzlično pripravlja ukrepe za odstranitev min, ki jih je Nemčija v velikem številu posejala v Severnem morju in ki so dovedle do številnih potopitev v zadnjih dneh. Poučeni krogi trdijo, da je angleška admiraliteta zadnje dni delala noč in dan in da so bila že oddana prva naročila ladjedelnicam sa naprave, s pomočjo katerih bo angleška mornarica lahko v kratkem odstranila nemške mine. Trdijo, da so ti ukrepi takšne narave, da ho morje v kratkem ofiščeno no lo magnetif-li i h min, temneč tudi ostalih min. tako da bo spet omogočena svobodna plovba na Severnem inorju in okoli Anglijo. Dokler se ti ukrepi angleške admiralitete ne bodo v celoti izvedli, pa je treba seveda računati z izgubami ladij, ki bodo plule fm Severnem morju.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno.
Zemunska vremenska napoved: Topleje bo, delno oblačno globlje v notranjosti, vedro pa na Primorju,
Pojasnilo
G. mr. Fedor Gradišnik, lekarnar v Celju, nam je poslal naslednje: G. urednik! V Vasem cenj. listu z dne 23. nov. ste priobčili uvodnik ^Političen nastop komunistov v Sloveniji«. V tem članku kritizirate proglas stranke Zveze slovenskega delovnega ljudstva. Ker se nahaja na tem letaku tudi moje ime, Vas prosim, da resnici na ljubo objavite sledeče pojasnilo slovenski javnosti: Kot član Slovenske kmetsko-delavske stranke sem dal svoj podpis le za tako Zvezo slovenskega delovnega ljudstva, v kateri bi bile koalirane politično organizirane demokratične skupine Slovenije. Predpogoj za tako zvezo bi bil torej ta, da ohrani v njej vsaka Izmed koaliranih političnih skupin svoj program In ves svoj politično strankarski aparat. Ko je izšel tiskan letak, o katerem poročate v »Slovencu* z dne 23. t. m., sem videl, da gre za novo stranko, ki se imenuje Zveza slovenskega delovnega ljudstva, zato sem takoj preklical svoj podpis ter to z Obširnim komentarjem objavil v mariborskem »VečernikiK že 18. nov. S tem letakom in s to stranko nimam torej ničesar skupnega. Zahvaljujoč se za lojalno objavo tega pojasnila, beležim z izrazi odličnega spoštovanja mr. Fedor Gradišnik, lekarnar, Celje.
Kako pišejo hrvatski kmečki marksisti
Splitski list »Katolička Riječ« piše: »Kakšnega duha so razni kmečko-marksistični listi, ki so zadnje čase zrastli kakor gobe po dežju, kaže tak list, ki se imenuje »Seljačka niisaot, od 15. novembra, kjer neki A. P. piše o smrti študenta Vjerka Polja-nič-Tutiča iz Kune. Članek je poln sovraštva do duhovnov, pri katerih se je rajni šolal. Članek očividno hoče zatajiti, da bi bil rajni pred smrtjo sprejel svete zakramente. Zato piše takole: »Komaj je zaprl svoje trudne oči, so krokarji zakrokali nad njegovim grobom ter še krokajo. Iz njegove smrti hočejo očividno kovati zase kapital. Kar ogabno razširjajo laži o njegovi smrti, da bi pokazali, kako je ta krepki in brezkompromisni borec ob svoji smrti pokleknil, pljunil na vse ideale svoje bojne mladosti. Ponosen kot borec v življenju, je tudi mirno umrl, prezirajoč vsa predsmrtna strašila.« — S temi predsnirtnimi strašili misli kajpada svete zakramente za umirajoče. V tem duhu je pisan ves članek. Žalostno je, kakšen strup se razširja po vaseh, še bolj žalostno pa je med podpisniki člankov tega lista videti tudi iinena kmetov, ki so odborniki krajevne HSS.« — Tako »Katolička Riječ«.
Ksve uredbe v banovini Hrvatski
Listi poročajo iz Zagreba: »Na predlog hrvat. bana .je bilo podpisanih nekaj uredb. Tako je bila podpisana uredba o spremembah ter dopakiilih določil §§ 107, 108 in 142 zakona o mestnih občinah, nato uredba o razveljavljenju uredbe z zagonsko močjo, ki govori o imenovanju sodnikov rednih sodišč, dalje uredba z zakonsko močjo, ki govori o odgovornosti sodnikov rednih sodišč, ter uredba z zakon, močjo, s katero se spreminja ter dopolnjuje § 8 zakona o ureditvi rednih sodišč. Nato je bila podpisana uredba, ki dopolnjuje uredbo o uslužbenskih odnosih od dne 12; novembra tega leta. Dalje je bila podpisana uredba, s katero se odlaga plačevirije najemščine, ki jo dolguje oseba, ki je bila klicana k vojakom, kakor tddi Uredba;'!« tfdla'ga'izvršbtt zoper tiste civilne-osebe, ki so pri vojakih. — Kakor se vidi, »o tukaj podpisane in izdane za Hrvatsko vse tiste uredbe, iti jih je bila že poprej sprejela osrednja vlada, ter bodo zdaj po banovi uredbi uveljavljene tudi na Hrvat-
Izjava trgovinskega ministra:
Zakaj je izšla uredba o omejitvi motornega prometa
Varčevanje z bencinom pomeni tudi varčevanje z devizami
Srbi in Nemci v Vojvodini med seboj
Na pisanje nemškega glasila v Novem Sadu >Deutsches Volkablabta« odgovarja novosadski »Dan«, ki očita nemškemu glasilu, češ da premalo upošteva nevtralno stališče naše države v tej vojni, nakar nadaljuje: »Ljudje, ki berejo nemški list, ki utegnili brati tudi njegove trditve, ki pa nikakor niso v soglasju z resničnim stanjem. Tako je med drugim trdil, češ da so vojvodinski Srbi pred svetovno vojno pod Madžari imeli mnogo več pravic, kakor pa jih danes ima nemška narodna manjšina v Jugoslaviji. Vendar pa vsa objektivna javnost ve, da je f>rav narobe res. Tako je pred nekaj meseci nekdo izmed voditeljev vojvodinskih Nemcev na zborovanju nemškega Kulturbum-da rekel, da je srbska vojska prinesla osvoboditev tudi vojvodinskim Nemcem, katerim je po večini grozila resnična nevarnost pomadžarjenja.«
Sprava v srbski pravoslavni
hierarhiji
Te dni zaseda v Belgradu srbski pravoslavni ar-hierejski sabor. Kakor poroča;o listi, je bilo na zadnji sej: prebrano poročilo o dosedanjem odnosu episkopa Nikolaja do drugih članov arhierejskega sabora. Med episkopem Nikolajem in drugimi člani je natnreč nastal spor zaradi boja proti komkordatu. Z episkopom Nikolajem je potegnil tudi episkop Irenej Gjorgjevič. Zdaj je srbski arhierejski sabor sklenil, naj se ta spor konča, ter je episkopu Nikolaju poslal vabilo, naj takoj pride v Belgrad ter sodeluje na sejah sabora,
Govorice o združitvi radikalov in demokratov
Novosadski »Dan« poroča iz Rume, da so tamkaj radikali imeli zborovanje, kjer so se vsi razen enega izrekli za slogo vseh radikalnih struj. Rumski radikali zlasti branijo stališče ministra dr. Lazarja Markoviča. V zvezi s temi novicami pa se razširjajo, tako poroča list, govorice, ki so krožile tudi med navzoč-nimi delegati radikalne stranke: da se namreč bliža združitev rad'kalske in demokratske stranke ter da je v tem oziru že potrebno ukrenjeno. List dodaja: »Kajpada je te glasove treba vzeti zelo previdno.«
Voja Lazič in volitve
Voja Lazič je bivši poslanec zemljoradniške stranke ter je nekaj časa bil celo njen voditelj. Mož sicer nima posebne izobrazbe ter tudi sicer ni kdo ve kako zbrihtan, je pa velik demagog ter v skupščini venomer govori. Vsak dan pa eno in isto. Ta mož je zdaj šel agitirati za zemljoradniško stranko ter je govoril na shodu v Obrenovcu. Tam jc med drugim srbskim kmetom jjovedal takole: »Ni svobodnih volitev brez tajnega glasovanja ler dokler ne bodo vsi državni uradniki ves čas pred volitvami ter tudi na dan volitev v svojih pisarnah.« Kajpada uradn:ki po Lazičevo tako niti voliti ne bi mogli, razen če bi volili Laziča. Taki možje zdaj po srbskih vaseh delajo shode in poučujejo narod.
Belgrad, 25. nov. m. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič bo jutri dopoldne odprta razstava slikarjev Franca Simnoviča in Zorana MušiCa.
Belgrad, 25. nov. AA. Danes ob 14 je minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andree sprejel
predstavnike tiska in jim podal izjavo v zvezi z uredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili.
Dane« sem s finančnim ministrom dr, šutejem podpisal uredbo o omejitvi prometa t motornimi vozili. Na podlagi pooblastila, ki sem ga prejel z uredbo dne 10. nbvembra letos. Trudili smo se, da prihranimo škodo avtobusnemu prometu, škodo, ki bi mogla izzvati gospodarske in socialne nepri-like. Z uvozom nafte in bencina iz tujine, zlasti iz Romunije, so se krile potrebe našega rednega avtomobilskega prometa, tako da nismo bili prUi-ljeni seči v obstoječe rezerve tekočega goriva v državi. V zadnjem ča6u je prišlo do gotovega zastoja v uvozu. Količine nalte, ki smo jih dobili, niso mogle pokriti na reden način vsakdanje potrošnje. Spričo takih okoliščin smo morali izdali ukrepe za itednjo s tekočimi gorivi, kakršne predpisuje ta nova uredba. Stednja z bencinom postaja nujna šele v sedanjih razmerah z ozirom na devizno politiko. Nafta in bencin 6ta postala velika zahteva v svetu ter ju moramo plačati s svobodnimi devizami, ki so nam potrebne za kritje nujnejših drugih potreb za naše preskrbovanje. Stednja z bencinom je štednfa z devizami. To štednjo bi lahko izpeljali na razne načine.
Izbrali pa 6mo pot in način, ki se nam je zdel tako z gospodarskega kakor s socialnega stališča
Lord Lloyd pri knezu Pavlu
Belgrad, 25. nov. AA. Knez namestnik je izvolil včeraj sprejeti v avdienco lorda Lloyda.
Trgovinska pogajanja s Francijo se začno v ponedeljek
Belgrad, 25. novembra, m. V ponedeljek do-poluje v Belgrad francoska trgovinska delegacija ter se bo najbrž še isti dan sestala z našo trgovinsko delegacijo. Pretresali bodo vsa vprašanja, ki se nanašajo na mednarodne, trgovinske ifo finančne odnose. Predvsem se bo pretresalo Vprašanje uvoza in izvoza med omenjenima državama. Za nas pridejo 'pri izvozu v poštev razni rastlinski proizvodi, živina, les in rude, iz Francije pa bi uvažali bombaž, kavčuk in volno. Šef naše delegacije je pomočnik trgovinskega ministra dr Sava Obradovlč. V delegaciji bodo zastopani trgovinsko ministrstvo s svojimi ustanovami, zunanje ministrstvo, Narodna banka, ministrstvo za gozdove iu rudnike in finančno ministrstvo.
Gimnazija usmiljenih sester v Zagrebu
Zagreb, 25. nov. b. Danes ob 10 dopoldne je bila slovesna posvetitev nove gimnazije usmiljenih sester na Savski cesti. Posvetitev je izvršil sam nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki je v navzočnosti predstavnikov dr. Mačka in glavnega tajnik^ HSS dr. Krnjeviča izrekel pohvalo' usmiljenim sestram ter govoril o pomenu vzgoje mladine v katolrSKenl duhu ter orisal stališče Cerkve do države ih družine. V imenu vodstva HSS in dr. Mačka je dr. Miljutin Majer apeliral na usmiljene sestre, naj vzgajajo svoje učenke v katoliškem duhu in V skladu s hrvatskim narodnim duhom. Namestnik bana dr. Šubašiča g. podban dr. Krbek je prav tako izrekel pohvalo k velikemu uspehu usmiljenih sester.
Radikalna stranka
Belgrad, 25. novembra, m. Danes ob 11 dopoldne so predstavniki glavnega odbora Narodne radikalne stranke Miloš Trifunovič, Krsto Miletič, Miloš Bobič in Špadier obiskali notranjega ministra dr. Mihaldžiča ter so mu izročili vlogo, s katero prosijo za odobritev delovanja narodno radikalne stranke. Vlogo je podpisal tudi predsednik glavnega odbora Aca Stanojevič in 120 prvakov narodno radikalne stranke. Istočasno s to izjavo so predstavniki odbora narodne radikalne stranke izročili tudi pravila narodne radikalne stranke.
Beigrajske novice
Belgrad, 25. nov. m. V Službenih novinah je objavljena uredba z zakonsko močjo o organizaciji, delovanju in poslovanju državnega zavodu za proizvajanje veterinarskih cepiv in zdravil na konvencialni podlagi v Belgradu.
Belgrad, 25. nov. m. Romunski veleposlanik na našem dvoru Viktor Cadere je s svojo soprogo priredil velik sprejem, na katerega je povabil tudi časnikarje.
najbolj primeren. Omejili smo praznični potniški avtomobilski promet, kar ne bo pripeljalo do nevšečnosti v gospodarstvu niti do odpovedi služb šoferjem ali ostalemu osebju, ki je zaposleno v avtobusnem prometu. Osebni promet lahko smatramo v sedanjih razmerah kot luksus, ki ne sme biti dopuščen in zato smo ga omejili. Upoštevajoč socialne momente ter potrebe javnega prometa, smo pri tem izvzeli od prepovedi avtobuse, ki vzdržujejo redni promet ter taksije. Po drugi strani sem "kazal, da se izvede najstrožja štednja pri avtomobilih državnih in »amoupravnih oblastev, katera smejo uporabljati avtomobile samo za najnujnejše službene potrebe. Končno, kar se tiče tovornega prometa, zlasti na linijah, ki teko sporedno z železnico, smo izpeljali tudi omejitev, Tu obstoji namreč možnost prevoza blaga po železnici, katero pač moramo izkoristili.
Z uveljavljenjem te naredbe o omejitvi avtomobilskega prometa, bomo skušali narediti koncc tudi sistemu avtomatske omejitve bencina od strani bencinskih čroalk, kakor eo jo nedavno izpeljale petrolejske družbe in katero so v javnosti z upravičenostjo kritizirali. Pustili smo svoboden promet avtomobilom v delovnih dneh vendar pa moramo apelirati na lastnike vozil, da tudi v delavnikih šte-dijo bencin in da skrajšajo potrebo na najmanjšo mero. To j? njihova dolžnost do domovine in naroda v sedanjih razmerah, ko moramo plačevati relativno visoke cene za tekoča goriva v devizah. Mi bomo zagotovili državi potrebna tekoča goriva. Z Romunijo teko pogajanja in upam, da bodo te dni srečno zaključena. Bencin bomo dobili tudi od druge strani, v kolikor bo to potrebno Po tem takem naše preskrbovanfe s tekočim gorivom ni ogroženo. Toda spremenjene razmere na svetovnem tržišču zahtevajo gornje odredbe, povrh pa še potreba deviz za surovine, kar nam tudi narekuje dolžnost stroge štednje.
Zmaga katoliških filozofov
Včeraj se je vršil na naši univerzi občni zbor Društva slušateljev filozofske fakultete. Vložene so bile tri liste, in sicer lista Akademske zveze z nosilcem tov. Francem Hribarjem, drugo je postavila Zarja z nosilcem tov. Janezom Gradišnikom. Tretja lista je bila kompromisna lista levičarjev in nacionalistov, ki jo je predstavljal tov. Tone Nadižar. Zmagala je lista AZ, ki je dobila 58 glasov, kompromisna lista 41 glasov, Zarja pa 38 glasov.
Tako so si torej katoliški akademiki z lepo zmago ponovno osvojili filozofsko društvo.
Na občnem zboru m e d i c i n c e v pa je dobila lista katoliških akademikov z nosilcem Ivanom Graifom 3G glasov, lista lista liberalnih akademikov z nosilcem Adamičem 23 glasov, lista levičarjev z nosilcem Kovačem pa 66 glasov.
Min. dr. Krek v Sloveniji
Ljubljana, 25. nov. AA. Gradben! minister dr. Miha Krek je dopotoval danes dopoldne iz Belgrada v Ljubljano. S postaje se je minister takoj odpeljal na banovino, kjer je imel konferenco z banom dr. Natlačenom. Danes in jutri se bo minister dr. Krek mudil v svojem volilnem okraju v Krškem, kjer bo Imel sestanke s pristaši JRZ.
Licitacija za cesto Ljubljana—Celje
Belgrad, 25. nov. AA. V računsko-ekonom-skein oddelku gradbenega ministrstva soba št. 27, Masarykova ul. 2, bo 29. decembra in istega dne tudi na tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani prva ofertalna licitacija za obnovo državne ceste št. 1 Ljubljana—Celje od km 5+659 do 14+885, in sicer del Ježica—Domžale. Prera-čunska vsota znaša 16,416.968.17 din.
Državni odbor za senatne volitve dokončal svoje delo
Belgrad, 25. nov. AA. Danes je državni odbor za senatorske volitve končal svoje delo s sejo pod
Prpnpl.„ j u j i • 1 .	. I Predseds(vom dr. Antona Korošca, predsed-
Prepričan sem, da bodo ukrepi, ki so že iz- ) nika senata in predsednika državnega odbora
dani, našli v naši javnosti pravilno oceno
jem,
in spre- I Dr. Korošec se je na koncu seje zahvalil vsem i članom odbora za sedanje sodelovanje.
Pomoč družinam revnih vpoklicancev
začela hitro nuditi pomoč družinam revnih vo- odborov za podpore, ki so dosedaj izvršili 44.193
izplačil.
Uredba o prejemkih mobilizirancev, ki jih prejemajo iz državne blagajne
Belgrad, 25. nov. m. Ministrski svet je na f>odlagi § 1. uredbe o spremembi in dopolnitvi sprejetih predpisov in izdajanju novih na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izplačilu prejemkov državnih nameščencev v mobilnem in vojnem stanju. Uredba določa, da se bodo za časa mobilnega in vojnega stanja prejemki aktivnih uslužbencev in ostalih oseb, ki so zaposleni v aktivni državni službi, oseb in družinski upokojenci, invalidi in invalidske družftie in vsi, ki iz državne blagajne prejemajo pomoč, podporo, rente, miloščine, vzdrževanje, izplačevali v znesku, ki je veljaven na dan splošne mobilizacije, tako dolgo, dokler ne nastopi kateri od slučajev, ki jih določa la uredba. Izjemoma od tega odstavka se bodo izplačevali prejemki, ki po zakonu pripadajo: a) ženam, ki so po obstoječem predpisu na dan Splošne mobilizacije prejemale zmanjšane prejemke zaradi moževega dohodka ali premoženja; b) upokojencem, ki so na dan splošne mobilizacije prejemali zmanjšano ali nobeno draginjsko doklado, a v teku mobilnega ali vojnega stanja izgube dohodek od osebnega dela ali premoženja izpade znesek, ki ga določa § 25 uredbe o osebnin in draginjskih dokladah državnega upokojenca. Ob priliki izplačila prejemkov se bodo izvajali samo sledeči odtegljaji:
Znesek za uradniški pokojninski sklad, odnosno za sklad pomožnega osebja v državni službi, uslužbenski davek, izredni doprinos banovinske do-i.i. j. in 8pecjaine doklade za sklad narodne
jaških obveznikov, ki so bili jioklicani na vojaško dolžnost. V to namen je bila izdana uredba št. 1237 in pravilnik za izvrševanje te uredbe. /.e več kot mesec dni se izdajajo podpore.
Organizacija dela je poverjena osrednji upravi za posredovanje dela, ker je ta organizacija doseduj uspešno organizirala tudi sedanje prehranjevanje pasivnih krajev, ter je |)okazala polno eksjjeditivnost. V rekordnem času, in sicer v celem petih dneh, ko je bila objavljena uredba in zaradi odlične organizacije Poštne hranilnice ter osrednje uprave za posredovanje dela se je lahko začela izvajati uredba, kjer so bila v tako kratkem času izdana navodila in predpisani razni formularji.. Sklep o pomoči izdajo posebni odbori, ki so bili ustanovljeni pri vsakem okrajnem sodišču. Ti odbori opravljajo dfclo na jmpolno zadovoljstvo hitro in z razumevanjem. Prve težave v novem poslovanju so odstranjene in sodelovanje pristojnih oblasti s temi odbori se upostavlja na zadovoljiv način. Nekatere nepopolnosti in nejasnosti so bile na zahtevo posameznih odborov za podpore odstranjene s tem, da so bila izdana potrebna tolmačenja, tako da se osnovanje nadaljuje nemoteno in z brzino, ki je tukaj neobhodno potrebna. - Toda ostalo je še precejšnje število vprašanj, ki čakajo na svojo nujno rešitev V tem smislu so bile pripravljene potrebne spremembe in dopolnilne uredbe. Po teh novelah je določeno, da se podjiore lahko podeljujejo od dne, ko jc obveznik poklican na vojaške'vaje, brez ozira na dan, ktlaj je bila prošnja pred-ozena odboru za prošnje. Ta reforma je potrebna,da se do največjih možnih meja ustre-ze družinam revnih obveznikov, to je, da prejmejo podporo ves čas, ko se njihovi hranilci nahajajo v vojaški službi. Način izdajanja podpor je poenostavljen do skrajnih meja. Odbor za podpore izdaja neposreden nalog za izplačilo, izplačilo na izvr.še pošte po čekovnih položnicah Osrednji pregled se vodi v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v osrednji upravi za posredovanje dela. Stanje dosedaj v nJ-o,P, Je nasleflnje: Banovina Hrvatska 5,384.946 din, donavska banovina 2.565.315 din, dravska 962.416 din, vardarska S46.664 din, vrbnska 66x876, zetskn 521.425, uprava mesta Belgrada 460.214.50 din, drinska 42S.548, mo-
Načrti nove romunske vlade
V Franciji pravijo, da so z novo romunsko vlado zadovoljni
Bukarešta, 25. nov. AA. Rador: V svojem govoru, ki ga je imel o priliki zaprisege, je predsednik vlade Tatarescu med drugim dejal:
Nova vlada fronte narodnega preporoda bo pod visokim vodstvom Vašega veličanstva vlada pomiritve, obnove in utrditve na vseh poljih. Utrdila bo fronto narodne slogo ter bo organizirala vse vojne in gmotne sile v državi za obrambo narodne (ledščine in obrani-' bo nevtralnosti naše državo, ki jo bomo ohranili pri vseh prilikah. Prepričani smo, da se bo izvedel naš program narodne sloge, socialne pravice ln miru v državi in ob mejah. Prepričani smo, da bomo uživali podporo vseli zavednih romunskih državljanov. Kralj Karol je Tatarescu odgovoril:
Prepričan som, da se vsi zavedate mrijih teženj in da se tudi zavedatp kako odločilen jo sedanji Čas, v katerem ste poklicani voditi zaupana vam ministrstva. Program, ki na jo obrazložil predsednik vlailo, Je ena najlepših obljub ter želim od vsega srca, da bi se z uspehom izvedel. V tem. za svot usodnem času, imamo dolžnost sprejeti nase vse žrtve, da bi naša zemlja naprodovala materialno iit moralno. Na kraju je kralj izrazil prepričanje, da bo vlada zvest varuh zakonov in da bo napravila vse, da izpolni svojo nalogo. Bukarešta, 25, nov. c. Danes popoldne sta se sestala senat in poslanska zbornica in ie bila v obeh zbornicah prečitana izjava nove vlade.
Senat je izvolil novega predsednika iu je bil za predsednika izvoljen bivši predsednik vlade Argetoianu. Po zaprisegi noveea predsednika ie prišel v senat prestolonaslednik vojvoda Mihael,
ki je s polnoletnostjo postni član senata. Potem ko je položil prisego, je izrekel nekaj besed o svojih dolžnostih do domovine.
Predsednik vlade Tatarescu je nato prečita! vladno izjavo, ki so strinja s snočnjo izjavo predsednika vlade časnikarjem.
Na naslov hrvatskih emigrantov iz Istre
*Istra<, hrvatsko glasilo istrskih emigrantov, ki izhaja v Zagrebu, piše v uvodnem članku med drugim: »In medtem ko smo paradirali z zvenečimi besedami in vsemi mogočimi iztni ter slavili razne Nittije, Rossollijo ali kakor se že pišejo ti italljan-ski »antifašistični« levičarji po Parizu, smo skoraj pozabili namen našega pravičnega boja ter smo na koncu docela pozabili, da smo prav za prav le istrski Hrvatje ter da imamo kot taki docela drugačne zelje ter docela druge namene, kakor na primer kak gospod Miaja v Barceloni, gospod Nitti in Ros-selli v Parizu ali pa gospod Cangkajšeg tam nekje na Kitajskem, ki se, kakor vele, tudi bojuje zoper japonski fašizem. Kaj pa nas. malo istrsko skupino, brigajo ta ogromnn prerivanja v svetu, te orjaške borbe kapitalizma in komunizma, fašizma in anti-fašizma, totalitarizma in demokracije? Ali mar hočemo, spuščajoč se v ta boj, preokreniti ene ali druge? Pojdite no. prosim vasi Eni in drugi nam jih bodo dali po glavi! Naš inleres Je braniti interes našega malega človeka, držati živo njegovo narodno zavest ter imeti tesne zveze z brati in sestrami, očeti in materami ter našimi najbližnjiml in nikdar ne pozabiti, da Bino mi in oni Hrvati!«
klade
obrambe. Pravica do prejemkov preneha: 1. za aktivnega državnega uslužbenca in druge osebe v državni službi: če jim služba preneha po sklepu pristojnega organa; če podajo ostavko na službo; 2. za osebne upokojence: če se vrnejo v državno ali samoupravno službo, položaj, ki ima pravico do pokojnine; 3. za osebe, ki sprejemajo podpore, rente, miloščino: za osebe, če stopijo v državno ali samoupravno službo, ki ima položaj do pravice za pokojnino, za državne upokojence pa, če izpolnijo 21. leto, v kolikor z dotičnim zakonom ni določen daljši rok, s poroko, v kolikor je z do-jičnim zakonom poroka določena kot pogoj za izgubo pravice do prejemkov; 4. za invalidske družine, če invalidnino uživajo le vdova ali mati: če se poroči ali umrje; če invalidnino uživajo samo otroci, bratje ali sestre invalida, invalidnina teče v istem znesku, ne oziraje se na število uživalcev tako dolgo, dokler poslednji uživalec ne izpolni 21. leto, če je zadnji uživalec invalidnine ženska, invalidnina preneha s poroko tudi pred izpolnitvijo 21. leta; 5. za družinske upokojence: če družinsko pokojnino uživajo samo otroci, pokojnina teče v istem znesku brez ozira na število uživalcev tako dolgo, dokler se zadnji uživalec ne poroči, ce je to vdova ali ženska, ali dokler zadnji uživalec ne izpolni 21 leto, če je to moški. Ce zadnji uživalec prej, predno izpolni 21 let, vstopi v državno službo ter dobi prejemke, s katerimi ima pravico do pokojnine, izgubi pravico na družinsko pokoinino.
Poleg vseh teh slučajev se bo izplačilo ustavljalo, če bo izplačevalna blagajna izvedela, da je kdo svojevoljno stopil v službo nepriijateljske države, ali pa, da je obsojen po kazenskem sodišču na robijo ali strogi zapor šest aH več mesecev. Če v Času mobilizacije ali vojnega stanja umre oseba, ki ima pravico na prejemke po tej uredbi, se bo izplačevalo njegovi družini po določilih te uredbe. Državni uslužbenci, ki bodo za časa mobilizacije in vojnega stanja upokojeni, bodo dobili izplačane prejemke, ki so jih kot uslužbenci imeli v času pred upokojitvijo. To določilo velja tudi za pomožno osebje v državni službi, če služba preneha vsled bolezni aH onemoglosti.
P°j0,3,avi ®PloS'ne mobilizacije se bo takoj pričelo izdajanje rednih prejemkov po veljavnih zakonskih predpisih Višek, ki se za časa mobilizacije ah vojnega stanja izplača pod pogoji te uredbe, se ne bo vračal državni blagajni Z izplačevanjem družinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada in osebne podpore v breme podpornega sklada pomožnega osebja v državni službi se bo v državi povrnil samo listi iznos, do katerega je dotična oseba imela pravico po zakonskih predpisi... Vsa podrobna navodila za izvajanje ie uredb, bo izdal finančni minister « posebnim pravilnikom.
H®wa odkritja o »črni fronti« v Nemčifi
Nemška policija objavlja podrobnosti o aretaciji Elserja, ki je pripravljal atentat na Hitlerja v Monakovem
Berlin, 25. nov. AA. DNB. »Volkischer Beobach-ter« opisuje aretacijo atentatorja Elserja na nemili meji.
Takoj po eksploziji v Monakovem dne 8. novembra je bil ob 21.43 dan signal popolnega alarma vse nemške policije. To je istočasno pomenilo, da se vse nemške meje avtomatično zaprejo.
Samo še 15 metrov od meje
V teku noči je bilo zadržanih na meji in aretiranih nad 120 oseb. V pokrajini Komstanz sta opazila dva carinika na vrhu Wesenberga ob meji nekega moškega, ki je bil samo še 15 metrov oddaljen od švicarske meje. Ustavila sta ga ter ga legitimirala. Pokazal je izkaznico za mali obmejni premet, iz katere je bilo razvidno, da pogosto hodi čez mejo. Izkaznica je bila izdana na ime Georg Elser. Pri podrobni preiskavi so cariniki našli 15 dokumentov z raznimi zapisl-i o skladiščih municije in tehničnih pripravah -a vtovarjanje in iztovarjanje v tovarnah in delavnicah, ki služijo oborožitveni industriji. Dalje so bili zabeleženi razni podatki o pošiljkah municije ter o delovanju kompliciranih vžigalnikov. Elser je imel tudi vstopnico v »Biirgerbraukeller« v Monakovem (dvorana, kjer je bil atentat na Hitlerja), Zato je bil takoj aretiran in odveden v Monakovo, kjer je bil izročen komisiji, ki je preiskovala atentat.
Zaslišan v Monakovem
Komisija je do tega časa že ugotovila, da so bile potrebne daljše priprave za vzidanje peklenskega stroja v steber. Več prič je povedalo, da so v zad-r.jem času videle nekega sumljivega moškega v bližini pivnice. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je moral biti peklenski stroj vzidan v steber z galerije. Našli so tudi več delov bombe ter delov ure, na katerih je bilo ime tvrdke, ki je uro izdelala. Na osnovi t:h podatkov so kmalu ugotovili tvrdlke, ki so dobavile posamezne predmete. Na ta način, kakor tudi na csnovi opisa prič se je sum, da je atentator Georg Elser, potrdil.
Najdbe v Stuttgartu
O priliki hišne preiskave pri njegovi sestri v Stuttgartu so našli dokumente ki jih je Elser osebno njej izročil in ki so ga zelo obremenjevali. Razen tega eo našli tam tudi več ur in sestavnih delov ur, ki so bili popolnoma enaki z uro, ki |e bila pritrjena h peklenskemu stroju v »Biirgerbraukellerju«. Našli so tudi orodje, kakor dleto in sveder, ki ju je Elser uporabljal, ko je montiral peklenski stroj. Na tem orodju so našli sledove apna in cnalte. Preiskava je dokazala, da je apno točno istega sestava kakor v dvorani atentata. Elser ni hotel ničesar priznati, ter je trdil, da je hotel samo zaradi tega priti tajno čez mejp, ker ni h j tel plačevati alimentacij za svojega nezakonskega otroka. Lastnik tvrdke. ki je prodala ploščo iz pluto-vine, da bi se manj slišala ura, je podal policiji opis kupca te plošče, ki je popolnoma ustrezal Elserju,
Priznal
Šele 14. novembra je Elser ob priliki soočenja z ratakarjem pivnice, ki ga je videl že avgusta v pivnici, in potem, ko je bilo dokazano, da je že spo-
mladi 1939 prosil za namestitev kot sluga v pivnici, za kar je celo ponudil prejšnjemu slugi 50 mark, če mu odstopi svoje mesto, začel priznavati. Dne 15. novembra je dal točne podatke in risbe o stebru ter o peklenskem stroju in o urah, ki jih je uporabil. Osebe, v katerih službi je Elser bil, so hotele preprečiti, da bi bil v primeru, da bi bil v Švici aretiran, izročen Nemčiji.
Prejšnji atentati Otto Strasserja
Berlin, 25. nov. AA. DNB, Uradno sporočajo: Hotelski sluga Kari Depking in trgovski nameščenec Helmut Kremin sta bila septembra t. 1. od narodnega sodišča obsojena na smrt zaradi veleizdaje, ker sta uporabljala eksplozivne sinovi v zločinske namene. Obsodba pravi, da je Depking zbežal iz Nemčije maja meseca 1936 v Češkoslovaško. Kremin je prav tako julija 1936 zapustil Nemčijo. Oba sta se v Pragi ponudila Ottu Strasserju. Po prvem atentatu z eksplozivno snovjo, ki sta ga poskusila leta 1936, je bil v Stuttgartu aretiran Žid Helmut Hirsch, ki je bil ob-
sojen na smrt in ustreljen. Otto Strasser je leta 1937 pripravljal še drug atentat s peklenskim strojem ter se mu je posrečilo pridobiti Depkinga in Kremina za sodelovanje. Najprej so nameravali atentat za časa kongresa v Niirnbergu, toda b;lo je že prepozno. Nato je Strasser nagovoril svoja sotrudnika, da izvedeta atentat za časa bivan;a Mussolinija v Nemčiji, septembra 1937, ter 3. oktobra 1937 o priliki praznika žetve.
London, 25. nov. c. Havas poroča, da je danes »Manchester Guardian« objavil poseben članek o dogodkih v Venloju, kjer so Nemci ujeli dva Angleža na nizozemsik meji. List piše, da se o vsem širijo razne domneve in govorice.
Tako opozarja list tudi na to da se je začelo pisati o tem, da bi bil maršal Goring tisti, ki bi se začel tajno pogajati z angleško vlado za mir. Po njegove mirovne predloge bi naj bila prišla angleška zastopnika na nizozemsko mejo. Številni listi pišejo s tem v zvezi, da jc Goring za mir, ker je zmeren in ker je tudi pod vplivom svoje žene. »Manchester Guardian« pa zavrača te pravljice in poudarja, da je ravno Goring tisti, ki je Hitlerju najbolj vdan in ki se naravnost trudi, kako bi čim hitreje izvršil vse Hitlerjeve želje.
Srdit® borbe ¥ zraku
V enem dnevu sestreljenih 19 nemških letal
Pariz, 25. novembra. AA. Havas: Jutranje sporočilo vrhovnega poveljstva se glasi: Ponoči se ni pripetilo nič novega.
Berlin, 25. novembra. A A. DNB: Na zahodu je prišlo sem pa tja do ogledniške delavnosti, na posameznih odsekih tega bojišča pa je prišlo, do topniškega ognja.
Na zahodni meji je sovražnik izvedel posamezne ogledniške polete nad obmejnimi pokrajinami, medtem ko so nemška ogledniška letaia prodrla do srede Francije. Neka nemška podmornica je uničila v svoji operacijski oblasti angleško past za podmornico, to je pomožno vojno ladjo s 7000 tonami. Ta past za podmornice je plula pod holandsko zastavo. Po angleških poročilih je zadela na mino in se potopila angleška ladja Mangalore, ki ima 8860 ton.
London, 25. novembra. AA. Reuter: V toku zadnjih 24 ur so angleška in francoska letala sestrelila 19 sovražnih letal. V torek popoldne so angleška lovska letala sestrelila nemški bombnik Dornier, ki je padel v morje. Francoska letala so zbila tri sovražna letala nad Francijo. Naslednji dan so zavezniška lovska letala sestrelila 6 nemških letal na zapadnem bojišču. V četrtek so kakor je bilo že javljeno, angleška letala sestrelila v Franciji sedem sovražnih letal. Francozi pa še 2 sovražni letali.
London, 25. nov. t. Reuter: Admiraljteta poroča. da so nemški bombniki davi prileteli nad Šetfandsko otočje. Pregnalo jih je protiletalsko topništvo. Bomba ni bila nobena vržena.
m židovske banke Petschek & Co. v Pragi
kjer sedaj posluje nemška »GESTAP0«
Ugleden francoski dnevnik »Le Temps« je pred kratkim priobčil poročilo nekega nevtralnega časnikarja, ki je s posebnimi dovoljenj smel obiskati nekega Čeha v palači »GESTAPO« v Pragi, ki se je po zasedbi Češke in Moravske nastanila v prostorih nekdanje banke Petschek & Co.«. Banka je morala, ker je bila v židovskih rekah, po prihodu Nemcev zapreti svoja okenca in njeni prostori so ostali prazni. Časnikar poroča v omenjenem listu:
»Nekaj dni pred krvavimi dogodki v Pragi sem dosegel izredno pravico, da sem smel obiskati slavno palačo Petschek. ki je bila nekdaj najmočnejša banka v Pragi, danes pa je sedež »GESTAPO«.
Vhod je razkošen, okrašen z omrežji iz umetno kovanega železa, z dorskimi stebri, stopnišče je iz rdečega manmorja, ob obeh straneh vhoda pa stoji straža SS v vojni opremi, z nasajenimi bajoneti; c!wia prvega nadstropja so obložena z vrečami peska. Ob stranrkih vhodih so postavljene strojnice. Zdaj pa z'.laj pridrvi z vso naglivo siv zaprt avto z možmi SS na stopniščih. Ustavi se ob pločniku, obrača in ritensko zavozi na pločnik in se tako pomakne do posebnih vrat, kjer izloži skup:no prijetih, da jih z ulice ni mogoče videti,
Kljub raznim sitnostim, ki jih jc prej treba opraviti, 6e mi je posrečilo stopiti v to hišo, ki že samo s svojim imenom zapre usta tudi najbolj drznim. Šel f-m kot tajni agent Gestapo, spremljal pa me je pravi agent, tisti, ki je imel nalogo pripeljati pred preiskovalnega komisarja mladega Čeha, starega komaj 20 let, sina nekega bivšega češkega politika, ki je bil obtožen »nedovoljene kritike« zoper sedanji režim.
Od vhoda do vrha stopnic je treba na ukazovalni »Stoj« trikrat zaporedoma pokazati belo izkaznico. Majhna, modra izkaznica, ki jo nosi s seboj moj spremljevalec in vodnik, mi dovoljuje, da morem mimo trojnih straž.
V	veliki dvorani, ki jo še obkrožajo okcnca nekdanje 'banke, si neki narednik SS zabeleži uro najinega prihoda in ime človeka, s katerim bi rada govorila. Pridruži se nama neki ordonans, ki naju ne zapusti vse dotlej, dokler ne prideva ven iz poslopja.
Gremo skozi dve nadstropji in zavijemo po dol-gTim hodniku za mehkimi, rdečimi preprogami. Prišli smo v prostorno sobo: tla so vsa prekrita z debelimi, mehkeni preprogami, stene so obložene z dragocenimi hrastovimi okviri, v enem izmed njih je vložen velikanski gobelin.
V	tem sijaju nekdanjega ravnateljstva se začenja postopek z zaprtimi. Na koncu dvorane sedi za veliko orehovo pisalno mizo mladič kakih 20 let in nama namigne k sebi. Vzame papirje, ki mu jih izroči moj spremljevalec in se obrne k mlademu Čehu, ki so ga prijeli, in mu ukaže v kot dvorane. Nato začne z nama prazen, vsakdanji razgovor, ki ga prekine samo takrat, kadar pogleda jetnika.
Po daljšem čakanju nenadoma, kol veter, plane v dvorano čokat mož, ki mu je videti, da je sila važen in zelo zaposlen; ostrižen je na kratko, »na krtačo«, brižno obrit do tilnika, po čeiu in levem licu se mu vije rdeča, suha brazgotina, ki se izgublja v ovrat-
niku njegove mornariške bluze, kakor jo nosijo poveljniki SS.
To ni nihče drugi kot sam slavni Staehlecker, vodja »GESTAPO« v Pragi. Po suhem uradnem predstavljanju se približa jetniku in ga začne zasliševati.
Ko je zasliševanje končano, odpeljejo nesrečnega mladeka človeka v kleti spodaj, v celico, kjer bo čakal prevoza v zapore Panltrac.
V podzemlju je dolg hodnik, ki ga zapira železna ograja. Tu so bile nekdaj blagajne banke Petschck Pred mrežo stoji SS z revolverjem v roki. Za mrežo je kakih dvajset bledih, neobritih moških, večinoma enostavap in preprosto oblečenih v hlače in srajce. Ko pridemo mi, se vsi obrnejo proti nam. Tu čakajo prevoza. Jetnika oddajo poveljniku straže in meni ne preostane drugega kot zapustiti to hišo.
Ob izhodu sem vprašal svojega vodnika, kakšna usoda čaka tega mladega človeka, ki smo ga pustili v oni kletni sobici. Odgovoril mi je: »Najprej bo kaznovan, a ne toliko, da bi umrl. In če mu bo sreča mila, bo čez štirinajst dni izpuščen. Vsekakor ga pa ne bodo držali v zaporu. Ni več prostora, ne tu ne v koncentracijskem taborišču. Po velikih aretacijah 28. oktobra (ko je bil češki narodni praznik — op. ur.) so morali jetniki prebiiti tri dni in tri noči pokonci, stisnjeni po hodnikih zapora Petschek. Veliko jih je bilo treba izpustiti. Vseh ni bilo mogoče odstraniti, pa tudi imena tistih, ki so bili izpuščeni, niso izgubljena.*
London, 25. nov. t. Reuter: Angleški ribiči poročajo, da so videli, kako je tik ob njihovi ladji treščil v morje nemški bombnik, vzplantel ter na to izginil v vodi.
Kemčija odklonila priznanje zaščitenih pokrajin za žene in otroke, ki bi jih letala ne bombardirala
London, 25. nov. b. Reuter. Uradno poroča, da je nemška odklonila pobudo francoske vlade, ki je bila storjena preko Ženeve, da se določijo pokrajine, kamor bi se mogli nastaniti otroci in žene in katerih ne bi smeli bombardirati. To naj bi bili okraji, kakršni so bili za časa španske državljanske vojne okrog Madrida, katerih niso bombardirali niti nacionalisti niti republikanci.
Angleške izgube:
r-jveč v zraku — Ha suhem: I mrtev
London, 25. nov. t. Admiraliteta javlja, da je bilo dosedaj v poiSorski vojni mrtvih 1526 na vojnih ladjah, na trgovskih ladjah 250, od tega 170 zaradi podmornic;
V letalstvu znašajo izgube na mrtvih in pogrešanih do sedaj 3370, od katerih samo ena tretjina zaradi sovražnega delovanja. (Na nosilcu letal »Courageous« jih je izgubilo življenje 700).
Francija ni objavila svojih izgub, toda pomorske smrtne žrtve so verjeteo mnogo nižje kakor angleške.
Na franocosko-italijanski meji mir
Pariz, 25. nov. t. Havas: Francoske vojno ministrstvo odreja, da za vse obmejne pokrajine ob italijanski meji prenehajo veljati ukrepi, ki so bili izdani za vojaško ogrožena ozemlja. Semkaj spada 7 departementov, ki nehajo biti »vojaško ozemlje«.
Po poročilih iz Italije so bili francoski ukrepi sprejeti /. veliko zadovoljnostjo. i rancosko italijanska meja neha biti napeta. Pričakovati je podobnih ukrepov tudi na italijanski strani.
Anglija 50 milijard za orožje v dveh mesecih
London, 25. nov. t. Reuter: Angleški minister za industrijsko preskrbo Burgin je danes objavil, da je Ar,;:'iia od začetka vojne pa do danes izdala že 1S5 milijonov funtov (okroglo 50 milijard din) na nabavo surovin in za razširjenje orožne industrije.
Služila bo Amerika
London, 25. nov. b. Skupina bančnikov pod vodstvom Rotschilda se je organizirala glede financiranja britanskega uvoza iz Združenih držav v skladu z revizijo ameriškega nevtralnega zakona. V tej skupini so predstavniki največjih angleških in ameriških bank.
Angleški listi že napovedujejo orožje proti novim nemškim minam
London, 25. novembra. AA. (Havas.) Britanski tisk se še naprej bavi z vprašanjem magnetičnih min, kakor tudi drugih min, ki so bile položene okrog britanskih otokov.
Listi ne prikrivajo, da pomeni la vrsta vojne resno nevarnost in da bodo Nemci še nekaj časa zaznamovali uspehe. Toda listi so prepričani, da je že najdeno sredstvo za učinkovito borbo proti te,| nemški borbi. Listi poudarjajo, da ima Velika Britanija zadosti virov in da se ni treba vznemirjati.zaradi posledic te vojne, razen zaradi izgubo človeških življenj.
Pomorski urednik »Daily M a i 1 a« pravi, da je minska nevarnost velika in da bodo mine povzročile škodo še v teku naslednjih tednov. Mine, katere mečejo iz letal, so manj nevarne, ker letala lahko mečejo mine samo ponoči, medtem ko morajo podmornice nositi po 48 magnetičnih min. Poleg tega morajo letala metati mine pri določeni svetlobi, t. j. pri mesečini, ki je edina pripravna za to. kajti mine, ki ne bi bile postavljene na prometne linije, po katerih vozijo ladje, so brez vsakega haska. Letala je mogoče opaziti, in se ponavadi ve, kje so položili mine, medtem ko ostane vojna podmornic neznana.
»D a i I y Herald« pravi, da s postavljanjem min stopa vojna v n o v o i n nevarnejše obdobje. Brez vsake koristi bi bilo prikrivati uspehe, katere so dosegli Nemci, loda britanski narod od tega napada ne bo poražen.
»D a i 1 y Telegraph« meni, da mornariško ministrstvo ve, kako se bo borilo proti minam. List pravi, da uporaba min samo dokazuje, da sta britanska in francoska mornarica pregnali nemške podmornice, ki ne morejo več igrati tiste vloge, katero so že imele.
ChamberfaFn govori nocoj ob 11.30
London, 25. nov. t. Reuter: ker Chamberlain ni, kakor navadno, pretekli četrtek dal zunanjepolitičnega in vojaškega pregleda o zadnjem tednu, bo govoril jutri, v nedeljo zvečer ob pol 11 po angleškem (pol 12 po srednjeevropskem) času in bodo njegov govor prenašale vse angleške radijske postaje. Chamberlain bo govoril o vprašanju: Vojna in njen odnos do nas samih«.
Sovjeti predlagajo Nemčiji:
»Rosenberg naj se umakne ...«
Amsterdam, 25. nov. b. Po semkaj prispelih poročilih je nemški zunanji minister ven Ribbentrop na željo Sovjetske Rusije posredoval pri kanclerju Hitlerju, da nagovori Rosenberga, izdajatelja »Volkischer Beobachterja«, da se umakne iz političnega življenja. Rosenberg, ki je baltski Nemec, je znan kot najhujši nasprotnik komunistične stranke.
Položaj na Čeikem
Vtisi očividca v švicarskem listu
Bern, 25. nov. t. Švicarski list »La S u i s s c« I objavlja članek, si ga je napisal neki tujec, ki je I bil zadnje dni v Pragi in sedaj pripoveduje svoje vtise. Člankar pravi med drugim, da se Čehom v gospodarskm pogledu ne uodi slabo, da pa je vse češko ljudstvo hudo nerazpoloženo napram Nemčiji, in sicer večjidel zaradi napak, ki so jih storili nemški uradniki po protektoratu. Po razočaranju, ki so ga z zahodnimi velesilami doživeli v septembru v Monakovem, ko sta Anglja in Francija pristali na razkosanje češke države, so bili mnogi Čehi — tako piše švicarski list — kar pripravljeni, da bi se z Nemčijo lepo sporazumeli. Toda Nemčija sama jim ni dajala pomima za to. Kdor opazuje samo uradništvo. ki je bilo poslano na Češko in Moravsko, dobiva vtis, kakor da se je

Mina je eksplodirala pod ladjo, nakar je (udi v ladji nastala eksplozija.
bolela Nemčija odkrižati svojih najmanj priljubljenih uradnikov. Večjidel so prišli iz Dunaja, kjer so bili že tako osovraženi, da tamkaj niso bili več mogoči.
»Ako bi kdaj prišlo do kakšne revolucije v Nemčiji« — s temi besedami zaključuje zgoraj navedeni očividec svoj članek — »bi bilo to, kar bi se na češkem in Moravskem dogajalo, nekaj -stras-nega. Ne verjamem, da bi en sam Nemec odnesel življenje od tamkaj. To sem. občutil v Pragi sani, in prijatelji, ki sem jih srečal, so mi ta vtis popolnoma potrdili.«
Češki minister protestira proti neresničnim vestem, da hočejo češke otroke cepiti s strupenimi bacili
Amsterdam, 25. nov. t. Havas: »Telearaak objavlja poročilo iz Prage, da je češki minister za narodno zdravje objavil proglas, v katerem z največjim ogorčenjem protestira proti zlobnim vestem, ki so se zadnje čase širile in zaradi katerih je nastalo vznemirjenje med materami. Minister pravi, da so zločinski Si ri tel i i neresničnih vesti raznesli, da hočejo sedaj oblasti, ki so predpisale cepljenje vseh šoloobveznih otrok proti difteriji, otrokom vcepili bacile sifilisa. Matere so protestirale in otrok niso pustile k cepitvi. Medtem pa je nasprotno res, da je cepitveni serum pripravljen od češkega narodnega zdravstvenega zavoda iz izključno čeških pridelkov. Toda ker proglas zdravstvenega ministra še ni mogel pomiriti javnosti, so oblasti odredile, da se cepljenje otrok zaenkrat odloži.
Kopenhagen, 25. nov. c. Havas poroča, da objavljajo danski' listi iz Berlina zanimivo vest o tem, kako strogo postopajo nemške oblasti z vsemi tistimi, ki se ne drže predpisov o načinu prehrane.
Tako se je morala pred berlinskih sodiščem te dni zagovarjati neka Marta Krauss, ki si je meso in surovo maslo priskrbela brez živilskih izkaznic. Ker je to storila, jo je posebno ljudsko sodišče obsodilo na 10 let ječe. Nemški listi pišejo sami o tej obsodbi in opozarjajo, da bi bilo treba vse tiste, ki krše predpise o živilskih izkaznicah, kaznovati s smrtjo.
Zahteve našega kmečkega stanu
Resolucijc Kmetijske zbornice v Ljubljani
Poroffali smo že, da se je v soboto začelo V. zasedanje Kmetijske zbornice za Slovenijo, katerega je vodil zbornični predsednik g. Martin Steblovnik. V izvlečku sino prinesli njegovo poročilo kakor tudi poročilo zborničnega glavnega tajnika g. dr. Joža Lavriča.
Na sobotnem zasedanju pa so bile sprejete tudi naslednje resolucije:
Za preprečitev povodnji
Slovenija utrpi letno težke milijone zaradi katastrofalnih povodnji, ki se v večjem ali manjšem obsegu ponavljajo vsako leto. Tako je po pribav-Ijenilt cenitvah povzročila povodenj v letošnji spomladi ca 35 milijonov din škode.
Da se proučijo vzroki teh poplav ter se izdela splošen načrt regulacijskih in melioracijskih del v Sloveniji za bodoče, je Kmetijska zbornica priredila v okviru rednega zasedanja zborničnega sveta posebno anketo.
Anketa ugotavlja in predlaga:
1.Javna	dela se preveč drobijo, število del naj se omeji in naj se po možnosti manjše število del dotira z večjim zneskom, da bo možno pričeta dela v krajšem času dokončavati. Kljub temu pa je anketa mnenja, da naj se po možnosti v vsakem, zlasti v revnejših in gospodarsko pasivnih okrajih izvaja vsaj eno ali drugo javno delo (ali regulacija, ali melioracija, ali cesta).
2.	Kot zastopnica kmetijstva predlaga Kmetijska zbornica, da se iz ionua za javna dela daje večji procent kreditov za regulacijska in melioracijska dela. Želeti bi bilo zato da kmečke občine posvečajo večjo pažnjo regulacijskim in melioracijskim delom in ne zanemarjajo teh na korist cestnih in drugih javnih del.
3.	Za vsak okraj naj pristojni odseki sestavijo gospodarske načrte po važnosti in zaporedju posameznih regulacijskih in melioracijskih del, ki naj se potem tudi upoštevajo. Da se bodo ti posamezni načrti mogli izvajati po najbolj koristni medsebojni skladnosti, naj kraljevska banska uprava skliče posebno medodsekovno odnosno medod-delkovno konferenco, ki bo te načrte spravila v sklad ter (morda vsako leto) razvrstila javna dela po okrajih pod strokovno tehničnim in pa socialno gospodarskim vidikom.
4.	Banski upravi se priporoča, da prav posebno pozornost obrača hudourniškim delom. Ce se že ostala javna dela ne morejo izvajati v tistem obsegu in v tistem tempu, kakor bi bilo nujno želeti, ker ni mogoče najti zanje zadostnih sredstev, naj se vsaj izvajajo v večjem obsegu hudourniška dela, ker se z njimi ustvarjajo predpogoji za uspešno in racionelno izvajanje drugih del in ker je mogoče v hudourniški stroki tudi z malimi zneski graditi objekte velike koristnosti in trajne vrednosti.
5.	Nepravilno grajeni jezovi, ki jih je kakih 3000 v vsej banovini, v veliki meri pospešujejo in povzročajo povodnji. Število poplav, njih obseg in njihova škodljivost bi bila neprimerno manjša če bi bili jezovi pravilno grajeni in pravilno vzdrževani. Nujno bi bilo za to potrebno, da se jezovi tako preurede, da bodo mogli odvajati brez škode vsako vodo, ki jo je pričakovati v dotičnem vodotoku, kjer stoje. Dočim pa zakon o izkoriščanju vodnih sil omogoča potrebne izpopolnitve in preureditve vodnih naprav, ki so bile odobrene po tem zakonu, ne nudi pravne podlage v ta namen pri napravah, ki so bile odobrene pred uveljavljenjem tega zakona. Zato se banski upravi priporoča, da deluje na to, da se zakon o izkoriščanju vodnih sil v tem smislu primerno spremeni. Spremeniti bi bilo zlasti § 72 tega zakona.
6.	Banska uprava naj pospeši izvedbo regulacije tistih potokov, za katere so ustanovljene vodne zadruge, da bo mogoče v dogledni dobi preiti k drenažiranju zamočvirjenih zemljišč. Kraljevska banska uprava sc naproša da zagotovi letno čim višje zneske tudi za drenažiranje zamočvirjenih zemljišč samo in za zavarovanje plazov.
Melioracija
7.	Za melioracijo kraških polj naj se podeljujejo večji krediti.
8.	V svrho proučitve talnih razmer ter pospešitve osuševanja Ljubljanskega barja, naj se skliče skupna anketa interesentov in strokovnjakov. Regulacija Ljubljanice pa naj prevzame država na svoj preračun.
9.	Anketa ie mnenja, da se naj iz javnih kreditov gradijo le definitivna dela pod oblastvenim strokovnim nadzorom, omejijo pa naj se podpore za samo provizorična dela.
10.	Opaža se, da krajevni faktorji javnih podpor, ki se po večjih elementarnih nezgodah podeljujejo, ne razdeljujejo vedno dovolj racionalno, upoštevajoč edino socialno gospodarski jnoment.
Za preprečitev povodnji potrebujemo 217 milijonov
11.	Anketa smatra, da bi za redno in uspešno delo na regulacijah in melioracijah za bodoče desetletje bila potrebna minimalna vsota din 217 milijonov, odnosno letno din 21,700.000 (od tega din 56 milijonov za zgradbo hudournikov, din 161 milijonov za druga hidrotehnična dela: regulacije melioracije, vodovode). Zbornični svet prosi kraljevsko bansko upravo in kraljevsko vlado, da se
za ta najnujnejša dela zagotovi letno potrebna finančna sredstva.
12.	Da ne bodo izvršene vodne zgradbe prepuščene propadanju ter se zagotovi njih potrebno vzdrževanje, naj se v dotičmh krajih ustanovijo krajevne vodne zadruge.
13.	Zaradi velikega vpliva gozdov na vodni režim, naj se ohranitvi in zaščiti gozdov posveti posebno pozornost. V ta namen naj se povečajo posebni krediti za povečanje gozdarskega osobja pri občnih upravnih oblastvih ter materialni krediti za pospeševanje gozdarstva.
14.	Ker spravilo lesa po vodi pospešuje poplave, se oblast naproša, da pri gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih cest posveča prvo pažnjo krajem, kjer je transport lesa vezan na plav-Ijenje po vodi (Gornje Savinjska dolina).
15.	Ker ljudje z nepravilnim in slabim gospodarjenjem v gozdovih in ob vodotokih mnogokrat v veliki meri sami pospešujejo poplave, naj oblasti vzporedno s potrebnim poukom skrbijo, da se zadostno izvajajo določila gozdnega in vodnega zakona ter zakona o izkoriščanju vodnih sil v kolikor se nanašajo na izkoriščanje gozdov in gospodarstva s temi ter na gradbo in vzdrževanje vodnih strug in zgradb v njih. Dalje naj strožje izvajajo predpise o plavljenju lesa, predpise naredb o preprečevanju poplav predpise uredbe o gospodarstvu z gozdovi v hudourniških območjih ter določila naredbe o izkoriščanju rušja.
Zaščita kmečke posesti
1.	Zemlja mora biti tistega, ki jo obdelava. Zato naj se popolnoma prepreči prehajanje kmet-sl<e zemlje v nekmetske roke. Osvoji naj se predlog, ki g.i je stavila oblastem Kmetijska zbornica, da lilOra za vsak prenos zemljišča potom prodaje dati odobrenje posebna komisija, v kateri mora biti kmetski stan dovoljno zastopan in ki ne sme dati odobrenja prenosa v nekmetske roke brez posebnih tehtnih razlogov.
2.	Kmetski slan kot proizvajalec najvažnejših življenjskih potrebščin in kot studenec življenjske sile države in naroda mora biti zaščiten na svoji zemlji v taki meri in obsegu, da ostane življenja sposoben in zalo mora biti cilj vse gospodarske finančne politike, da se ustalijo taki gospodarski
J pogoji, da se l>o moglo kmetsko gospodarstvo, brez [ nevarnosti drobljenja posesti, v polni meri razvi-I juti in gospodarsko krepiti. Pri tem je treba predvsem spraviti v sklad cene kmetijskih pridelkov z onimi, ki jih kmet kupuje. Da bo mogel previšek prebivalstva, ki ne more ostati na domači grudi, najti zaposlitve v Industriji in obrti, je treba tudi te gospodarske panoge v največji meri pospeševati.
Zbornica se zaveda, da je za pravilno rešitev vseh teh vprašanj potrebna njih podrobna proučitev in predhodna rešitev kmetsiiega starostnega zavarovanja za onemoglost in bolezen, sprememba dednega prava, zakona o advokatih in notarjih itd.
3. Za delno zaščito po zgledu hrvatske uredbe in srbskega g 471 se Zbornica po skrbnem proučevanju vseh razlogov, ki' govorijo za in proti, ni mogla odločiti, zavedajoč se, da bi s tem v dosedanjem položaju malemu kmetu ne bilo ugodeno, ampak bi mu bila odvzeta zadnja možnost kredita.
Odklanjajoč tako delno zaščito pa smatra Kmetijska zbornica, da je nujno potrebno, da me-rodajni činitelji mislijo na zaščito, da ne bi bil kmet zapostavljen za drugimi stanovi, ki že imajo zaščito svojega eksistenčnega minimuma in da bo rešen ves sklop vprašanj, ki so s tem v zvezi ter da pridemo čimprej do zakona o stalnih kmetskih domovih.
Za boljšo kmetijsko prosveto
Kmetijska zbomija uvideva nujno potrebo razširjenja in poglobitve kmetijske prosvele med slovenskim ljudstvom ter zahteva smotrenejši in intenzivnejši pouk kmetijstva (poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, sadjarstva, vinarstva itd.) v ljudskih šolah in učiteljiščih. Kmetijstvo naj postane redni učni predmet s potrebnim številom učnih ur na teden in prirejen gospodarskim potrebam posameznih okolišev. Prosvetno ministrstvo naj to zamisel izpelje čimprej po učnih načrtih v soglasju s Kmetijsko zlniruico in na zahtevo Zveze kmetijskih zbornic.
Kmetijska zbornica ponovno poudarja, da je državna nižja gozdarska šola v Mariboru nujno potrebna, in zahteva, da se zopet otvori dvoletna šola in da se ta zavod izpopolni v vseh smereh.
KINO UNION T«I.22-21
Predstave ob 10.33 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
Glasbo v tem filmu izvaja orkester dunajske filharmonije!
Prekrasen film iz življonja nalponnlarnelSpga mnzlkal. genija,
fiHBbeiiikn, ki je r Rvoiiinl nesmrtnimi valčki razveseljeval mi-ilono in milijone ljudi .. .
loh. Strauss - kralj valčka
•• TmimiTiTrmr«i«wiii nniiiimn —■iinimi wi im«
P. Hfirbiger. friedl Czepa, M. Bndergast, Gret! Theimer, Hans Holt
CIflAMES D0YER
idol vseh žena v svoji najboljši vlogi
Pretresljiva ljubavna drama o požrtvovalnosti in domoljubju pomorskega ča-itnika. V filmu je prikazana do sedaj največja pomorska bitka.
Kino Matica 2T1®" ob 10-30,15., n.,i9.in 21 uri
PO ROMANU CLAUDE F&RREREJA
Nabavite vstopnice v predprodaji'
Cene v septembru in oktobru
Kot znano, so cene v naši državi meseca septembra ostale v glavnem neizpremenjene, kar dokazujejo različni indeksi cen, katere smo doslej objavili Oktobra pa so se začele cene gibat: ter so v nekaterih sektorjih našega gospodarstva narasle, kar je vplivalo na dvig indeksa cen.
Najvažnejši indeks cen v naši državi sestavlja oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki. Iz njegovih podatkov je razviden naslednji razvoj cen na debelo (podlaga so cene v letu 1926 kot 100):
rasti, proizvodi živina in proizv. mineralni proizv, industr. proizv. skupni indeks izvozni proizv. uvozni proizv.
1938 okt. 84.4 65.6
88.3 75.9 76.8 76.0
71.4
avg.
75.7 68.0 93.9 78.3
76.8 73.3 77.1
1939 6ept. 73.5 67.7 93.9
79.5
76.6 73.1 81.6
okt.
76.8
71.0
98.9 82.9
80.1 75.4 86.9
Iz tega pregleda je razvidno, da so se v septembru 1939 v primeri zavgustom celo znižale cene kmetijskih proizvodov, kar je imelo vpliv tudi na indeks izvoznih proizvodov. V oktobru pa so najbolj narasle cene živine in proizvodov ter mineralnih proizvodov. Zaradi tega se je tudi indeks uvoznih cen bolj zvišal kot indeks izvoznih cen.
Indeks cen na drobno v Belgradu kaže, da je znašal indeks oktobra 1938 82.1, avgusta 1939 pa celo samo 81.7, toda v septembru je narastel na 82, oktobra celo na 86.7. Od septembra na oktober je narastel indeks za prehrano pri kmetijskih proizvodih od 82.7 na 85.3, pri obrtniških in industrijskih
izdelkih od 79.1 na 80.7, pri kolonialnem blagu pa od 88.9 na 100.7, tako da je skupni indeks za prehrano narastel od 81.5 na 84.3. Nadalje je narastel indeks za obleko od 85.3 na 97.7, za kurjavo in razsvetljavo
od 82.4 na 87.6, razno pa od 76.6 na 77.5.
*
Življenjski stroški. V zagrebškem »Jutarnjem listu« objavlja urednik revije. »Indeks« g. Artur Benko Grade svoje izračunitve indeksa življenjskih stroškov od zadnjega časa. Za podlago so vzeti življenjski stroški leta 1913 (meseca julija), podatki se nanašajo na 3 večja hrvatska mesta ter so za naslednje skupine:
prehrana obleka stano- kurjava razno obutev vanje razstevlj. 1929 1.443 2.294 2.222 2 ^46 1011 1935	879 1.204 1.636 1.322 619
avg. 1939 1.052 1.399 1.577 1.678 698 oktober 1.102 1.499 1.577 1.639 718 10. nov. 1.172 1.684 1.577 1.644 760 Iz teli podatkov je razvidno, da so življenjski stroški za samskega delavca, ki so znašali julija 1914 100, znašali samo za prehrano 10. novembra 1.172 in da so narasle cene življenjskih potrebščin v vseh skupinah razen za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. V oktobru je znašalo povečanje stroškov za prehrano v primeri s septembrom 5.657o, za obleko in obutev 5.71 itd. Skupni indeks je rastel na 1.285 oziroma 1.246, do oktobra na 1.293 za delavsko družino 1.246, do septembra je narastel na 1.235 oziroma 1.246, do oktobra na 1.293 in 1.404, do srede novembra pa na 1.404 in 1.379.
izredno važen pravilnik
Ljubljana, 25. novembra.
V »Službenih novinah« št. 269 z dne 23. novembra 1935) jo izšel za vso našo javnost in posebno državne urade izredno važen pravilnik, ki zasluži vso pozornost, in fe je izšel v uradnem listu za vso državo, je prav, da sc ga spomnimo zaradi njegove važnosti tudi nn tem mestu. V mislih nam jc tam objavljeni »Pravilnik o uporabljanju potniškega avtomobila pri kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Novem Sadu«. — Čudimo sc, kako je mogel (a pravilnik, ki je vendar tako majhnega pomenn za državo, čeprav ureja uporabi) potniškega avtomobila pri neki državni instituciji, zaglodatl beli dan. Ali je tnkšno važnosti, da mu mora liiti posvečena skoraj cela stran v uradnem listu za vso državo, kar povzroča venrlar dovolj stroškov pri veliki nakladi »Službenih novin«?
Ce bi izšel pravilnik, ki lil urejal potrošnjo benrina in uporabo avtomobila sploh za vse državne ustanove, je prav, fe izide v »Službenih novinah«, toda kam bomo prišli, fe bo vsaka državna ustanova za svoj avtomobil — katerih ni malo — objavljala tozadevno pravilnike v »Službenih novinahe/
Karte za bencin
Iz Belgrada poročajo: Pogajanja z Romunijo so privedla do tega, da bomo morali izvoz*iz Romunije plačati z devizami kakor nam bodo tudi " Komuni naše proizvode plačali z devizami. Zaradi tega, da prihranimo devize, se bodo uvedle omejitve potrošnje bencina, za kar ima pooblastilo že trgovinski minister v sporazumu s finančnim "ministrom. Na nedavni konferenci v trgovinskem ministrstvu je bilo sklenjeno, da se bodo uvedle za potrošnjo bencina karte. Karte se bodo izdajale po potrebah posameznikov. Za tovorne avtomobile raznih trgovskih tvrdk, obrtnih in industrijskih podjetij se bodo odredile dnevne količine potrošnje na osnovi obsega poslov, katere morajo opravili izključno z motornimi vozili. Za potniške avtomobile bodo odobrene samo minimalne količine, vendar dovolj za najnujnejše posle. Prepovedan bo promet z zasebnimi in državnimi avtomobili v nedeljo in praznične dneve. Avtobusi bodo vozili redno, tudi za taksije bo izdana ugodna rešitev. Zato je pričakovati, da bodo ob nedeljah v najkrajšem času izginili potniški vozovi z našega cestnega prometa.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje dne 22. novembra te-le najvažnejše postavke (v milij. din, v oklepajih razlika s stanjem dne 15. nov.):
Aktiva: zlati zaklad 1.987.0, devizni zaklad 563.0 (+8.4). nosiniila 2.510.3 f—1Q rar^a aktiva 2.620.2 ( + 9.91.
Pasiva: bankovci v obtoku 8.950.3 (—151.5), obveznosti po vidu 1.952.0 (+151.5), razna pasiva 356.1 (+5.1).	H
Skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidu 10.902.2 (+22.2), stvarna vrednost zlate podlage 3.179.5, stvarna vrednost zlata v blagajnah 3.162.3 ( + 0.1) milij. din, skupno kritje 29.16 (v prejšnjem izkazu 29.22%), od tega samo z zlatom v blagajnah 29.0 (v prejšnjem izkazu 29.06)%.
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22. nevembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 15. november:
Aktivni kliringi: Nemčija 7.565.000 ( + 2.342.000) mark, čeJkomoravski protekt. 61.707.000 ( + 5.773.000) kron, Slovaika 2.846000 (—351.000) kron, Bolgarija 1.079.000 (-490.000) din in Španija 2.935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 98.247.000 (—24.109.000) din, Madžarska 15,194.000 (+15.194.000) din, Romunija 39.264.000 (—1.290.000) din, Turčija 3.236.000 (+566.0C0) din, Švica 206.000 (—181.000) šv. frankov, Belgija 1 424.000 (-1.000) belg., Bolgarija 2.088.000 (+4.000) din in Poljska 26.986.000 din.
Izkaz kaže, da smo bi!i v prometu z Madžarsko še 15. t. m. »ktavni za 19.2 milij, din, toda zaradi kompenzacije z italijanskim kliringom, kjer smo bili znatno pasivni, je ta naša aktivnost izginila in je namesto tega nastopil pasivni saldo v prometu z vsoto 15.2 milij. d:n. Istočasno se je naša pasivnost v prometu z Italijo zmanjšala pod 100 milij. din.
Znatno se je puvečala naša aktivnost v prometu z Nemčijo in češkomoravskim protektoratom.
Premiiranje izvoza v Levanto
Na osnovi prejšnjega pravilnika o transferju kapitala v izvozu za levantfke države je podpisal trgovinski minister nov odlok za premiiranje izvoza v te države. Premije so odrejene za naslednje predmete: car. tar. št. 13—14 suho in sveže sadje 1,000.000 kg premija 15%, tar, post 46 zdravilne rastline, listje, cvetje 100.000 kg 8%, tar. št. 136 fini siri 250.000 kg 10%, tar. it. 143 ribje in sadne ter povrtniske konzerve 500.000 kg 15%, tar. št. 93 zaboji za sadje 12 milijonov kg 8% in lesen: galanterijski izdelki (po tar. št. 432—435) 250.000 kg 12%. Odlok je stopil v veljavo dne 15. novembra. Premije se bodo izračunale na ta način, da se navadeni odstotek doda prostemu borznemu tečaju na dan obračuna vnesenih deviz.
Da bi se izvozniki mogli okoristiti s to premijo, morajo predhodno zahtevat: transfermo izvozno potrdilo od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Vterjavanje deviz se vrši po zavodu in se imajo na inkase dostaviti vsi potrebni dokumenti: faktura s predpisom, ciranska deklaracija, tovorni list ali ladijski tovorni list m nalog kupona, da izplačilo izvrši po nalogu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Po prejemu deviz bo Zavod izplačal izvozniku protivrednost s premijo v dinarjih.
Vloge v nalih denarnih zavodih so znašale dne 1. oktobra 1939 10.463 milij. din (dne 1. oktobra 1938 10.700 milij. din).
Kultura bombaža pri nas. Med belgrajskimi vestmi smo včeraj prinesli poročilo, da je izdalo trgovinsko ministrstvo dovoljenje za osnovanje delniške družbe »Jugo-pamuk« z glavnico 1.1 milijon dinarjev v Belgradu. — K temu poroča »Politika«, da so ustanovitelji nove družbe Nemci in da nameravajo predvsem razširili kulturo bombaža v Južni Srbiji. Kot nadalje poroča »Politika«, so postavili Nemci edini pogoj v tem, da dobe dovoljenje, da smejo polovico proizvedene količine bombaža svobodno izvozit: v Nemčijo.
Enotna cena sladkorja za vso državo. Naloga prodajne centrale za sladkor je, da uvede enotno cene za sladkor v vsej državi. Ta ureditev je bila potrebna, ker je bil sladkor zaradi prevoznih stroškov na mejah države, posebno v Sloveniji, veliko dražji kot v bližini tovaren. Nova enotna cena za vso državo znaša 11.55 din za kristalni sladkor in 13.20 din za sladkor v kockali za kg na debelo, na drobno pa je cena 13 din za kristalni sladkor in 15 din za sladkor v kockah. V Sloveniji so ostale cene nespremenjene, dočim eo se v Belgradu dvignile za 0.50 din pri kg, ker je Belgrad doslej imel cenejši sladkor, saj je bil v neposredni bližini tvornic.
Dovoljenje za plačilo v naprej. Centrala Narodne banke v Belgradu je obvestila vse podružnice v državi, da morejo uvoznikom izdajati potrdila za plačilo v naprej, odn. za plačilo navedenih predmetov: kava, olje, kavčuk, volna in drugo brez predhodnega odobrenja centrale. To velja pa samo za dovoljenja za plačilo v naprej, dočim izdaja uvozna dovoljenja kot doslej samo uvozni komite v Belgradu.
Naia zunanja trgovina v oktobru. Včeraj smo ob-, javili podatke o naši zunanji trgovini po državah. Sedaj je nam na razpolago tudi rzdelitev po klirinških in deviznih državah. Iz pregleda je razvidno, da jc oktobra letos prišlo 60.1 milij. din uvoza iz deviznih držav (t. j. 16.82% vsega uvoza), dočim je lant uvoz iz klirin. držav znašal 126.9 milij. din (33.9%). Uvoz iz klirinških držav je znašal oktobra letos 297.0 (83.18%), lani oktobra pa 247.5 milij. din (66.1% vsega uvoza). Od izvoza oktobra 1939 je šlo v krilirška države 356.3 milij. din (59.6% vsega izvoza), lani oktobra 348.9 milij. din (75.42%). V devizne države smo oktobra letos izvozili 155.7 milij. din (40,4%), lani oktobra pa je šlo 115.0 milij. din (24.59% vsega izvoza). — Trgovinski saldo v oktobru 1939 je bil aktiven s klirinškimi državali za 59.3 milii. din (lani 101.4 milijona d;n), dočim je bila trgovina z deviznpi^ državami oktobra letos aktivna za 95.6 milij. <feri), lani oktobra je bila pasivna za 11.9 milij. din).
Tečaji- za gradbene obrte, kovinarjev, lesne in slikarske stroke. Zavod za pospeševanje obrla Zbornice TOI priredi v teku zime in spomladi posebne strokovne tečaje za stavbne obrte, stavbne ključavničarje, stavbne mizarje in slikarje. Ti tečaji se bodo vršili ob dnevih med tednom, in siier v popoldanskih ali večernih urah, kakor bo tečajnikom bolj prikladno. Poučevalo se bo začetniško in dopolnilno strokovno risanje, slogoznanstvo in gradivoznanstvo ter za zidarsko in tesarsko stroko še posebej stavbarstvo. Dosedaj se je prijavilo precej udeležencev. Ker pa je prostih še nekaj mest, vabimo interesente, ki bi želeli obiskovati kakega navedenih tečajev, da to prijavijo pismeno na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani s točno navedbo svojega bivališča in poklica ter označbo tečaja, katerega bi želeli obiskovati. Tečaji se pričnejo s pričelkom decembra, j mii imi——nrr——~—
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Dobave: Občni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ponudbe za dobavo ventilatorjev, tropolnih avtomatičnih slikal, jeklenih spiralnih cevi ter sesalnih lijakov.
Licitacije: Dne 27. novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena licitacijn za oddajo del za popravilo ograje pri dravskem intendantskem skladišču. — Dne 11. decembra bo pri upravi srnod-nišnice v Kamniku licitacija za dobavo inštalacije za mletje, sušenje in sejanje amoniakovega solitra, dne 21. decembra hidravlične preše in 50 vagonet.
Dne 25, novembra.
Denar
Ta teden je znašal devizn promet na ljubljanski borzi 9.459 milij. din v primeri z 11.756, 13.08, 6.005 in 10.458 milij. din v prednjih tednih.
Curih ob 12. Pariz 9 925, London 17.515, Ncw York 446, Bruselj 73 95. Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stocholm 106.25, Oslo 101.37, Kopenhagen 86 10 Sofija 590, Budimpešta 80 ponudbe, Atene 3.40 ponudbe, Carigrad 3,50 ponudbe, Bukarešta 3 40 ponudbe, Helsingfors 8.925, Buenos-Aires 103.375,
Živinski sejmi
Živinski sejem v Ptuju 21. novembra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav: 67 (26) volov, 177 (89) krav, 9 (6) bikov, 15 (2) juncev, 42 (16) telic, 20 (8) konj, skupno 330 (147) glav. — Cene so bile naslednje: voli 3.50—5, krave 2 50—4, biki 3— 4.50, junci 3.25—3.75, telice 3.50—5 din za kg žive teže, konji 500—30C0 din za komad. V Nemčijo sta bili prodani dve govedi, za Francijo 1 konj.
Svinjski sejem v Ptuju 22. novembra. Prignanih je bilo 140 svinj in 73 prascev, skupno 213 glav, prodanih 49 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od
6—12	tednov stari 70—120 din za komad, pršutarji
7—7-'5,	debele svinje 8—8.50, plemenske svinja 6—6.50 din za kg žive teže.
Postavimo Kreku spomenik
v Ljubljani
Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričana, da mora veliki mož dobili v Ljubljani spomenik, da s o pričeli prihajati prispevki v ta namen, še preden je bil Krek pokopan in preden se je ustanovil kak odbor za zbiranje potrebnega denarja.
Prvi odbor za postavitev Krekovega spomenika je pod predsedstvom pisatelja dr. Frana Detele poskrbel Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi bil Kreku postavil spomenik tudi v mestu, ampak je preostanek nabranega denarja v znesku 21.454 din izročil Mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način velikega prijatelja dijaštva.
Vendar so čutili Krekovi prijatelji in znanci vsa leta po njegovi smrti, da bi moral Krek dobiti spomenik tudi v mestu, ne samo na pokopališču, in da mora postavitev tega spomenika oskrbeti rod, ki je s Krekom živel in ki pozna iz lastnega doživetja, kaj je bil Krek Slovencem, južnim Slovanom in vsemu slovanstvu.
Leta 1040. bo 27. novembra petinsedemdeseta obletnica Krekovega rojstva. 8. oktobra 1942 pa bo petindvajsetletnica njegove smrti. Vsaj za petindvajsetletnico smrti mora spomenik v Ljubljani že stali!
Tega se zaveda odbor za Krekov spomenik, ki se je obnovil leta 1932., in se tem potom ponovno obrača na vso javnost s prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj pomeni Krek v življenju in v zgodovini slovenskega naroda, naj pošlje razmeram primeren prispevek, da se postavi spomenik možu, ki je odšel na prvo službo z geslom: »Za druge smo, ne zase« in ki je ostal temu geslu na nedosežen način zvest vse življenje.
Saj »če ti postavimo spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: Tvoji veri, Tvojemu upanju in Tvoji ljubezni — bodočnosti naše domovine, Jugoslovanstvu.< (Oton Zupančič ob Krekovi smrti.)
Darovi naj se pošiljajo na naslov: Zadružna zveza, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa cesta (ček. račun št. 10.751) s pripombo, da je znesek namenjen za Krekov spomenik.
Odbor za postavitev Krekovega spomenika v Ljubljani Miklošičeva cesta 7.
■ ........ - —■■
I
elektriko


Ig pri Ljubljani
Starodavna želja vseh Ižancev se je izpolnila, ker smo dobili elektrifikacijo za celo območje naše obširne občine. Že 26. januarja t. 1. smo poročali, kako nestrpno že pričakujemo elektrike v našem kraju. Danes pa se naše želje tudi uresničijo.
Malo zgodovine
Zamisel o elektrifikaciji v naši občini je že jako slara. Sprožila se je že pred svetovno vojno. Takoj po vojni se je vprašanje elektrifikacije obnovilo. Poskušali so celo z načrtom lastne električne centrale v Iški, kjer pa se ne bi obneslo, ker le prepogosto primanjkuje vode zaradi po-nikajoče Iške. Priključek na mestno elektrarno ljubljansko ni bil izpeljan, ker je za takratne razmere zahtevala malo preveč. Nekateri imovi-tejši posestniki ob tekočih potokih Iške in Iščice so si napravili lastne male elektrarne. Zvezali so vodno kolo mlina ali pa žage z malim dinamom za 3 ali pa več konjskih sil in so bili preskrbljeni z električno razsvetljavo.
Ponovni, poskusi
Zamisel o elektrifikaciji ter želja po njej je naraščala stalno. Neposredna bližina Ljubljane, borih 10 km, obisk tujcev, ki je zadnja leta hitro naraščal, vse to je klicalo po elektrifikaciji.. Od leta 1936 dalje ni bilo občinsko seje, na kateri ne bi razpravljali o elektrifikaciji občine. Načelno važen sklep je bil v se.ii dne 10. aprila 1936, ko je občinski odbor sklenil, da jamči občina Ig z vsem svojim nepremičnim premoženjem z ostalimi 33 občinami na Dolenjskem za posojilo 7 milijonov dinarjv KDE pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Ta zadolžnica je bila podpisana na ban-ski upravi dne 23. 8. 1937. To posojilo KDE je marsikoga motilo, češ, posojilo je sedaj podpisano in dela se bodo takoj začela izvajati. Dne 15. 11. 1938 je bil na Igu sestanek pod vodstvom načelnika banske uprave gosp. inž. Rueha ter zastopnika KDE inž. Frasa. Na tem sestanku so bile dane določene smernice za nadaljnje delo. Poleg sodelujočega občinskega odbora na čelu z gosp. županom Mirko Merzelom je bil izvoljen tudi poseben elektrifikacijski odbor na čelu z nekdanjim županom g. Tonijem ter gg. Comino, Podržajem, čebularjem in župnikom Klemenčičem. Občinski Odbor je na seji dne 18. 11. 1938 sklepal o načinu financiranja elektrifikacije. Elektrifikacijski odbor .je najel posojilo 200.000 din pri Ljudski posojilnici na Igu, za kritje posojila pa je občinski odbor uvedel priključno takso po 40 din na vsak električni vod ter dopustno višino občinske trošarine na vsako porabljeno kwh, ki sedaj znaša din 1.90. Že dne 19. novembra 1938 je gospod ban dr. Marko Natlačen odobril, da KDE izvrše zaprošeno elektrifikacijo — in s tem je bila zadeva rešena. Zaradi jamstva občine Ig z ostalimi 33 občinami Dolenjske za posojilo 7 milijonov dinarjev KDE pa je .občina dosegla ugodnost, da ji je bil predpisan enkratni prispevek za elektrifikacijo le v višini 3007» davčne osnove elektrificiranih vasi, namesto običajnih 387%. Prispevek občine znaša skoraj 298.000 din, banovina pa prispeva nad 1 milijon dinarjev.
Daljnovod nad 10 km.
Daljnovod poteka iz transformatorske postaje na Škofljici preko znanih senožeti Čisto blato, Rastuke, Mostišča, Zanart in Mali Ples do trans-
1. DECEMBRA - NA TABORU
SODELUJEJO:
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM FRANCETA MAROLTA
SOLISTI: SONJA IVANČIČ IVAN FRANCL VEKOSLAV JANKO
VIOLINIST LEO PFEIFER _
formatorske postaje na Kremenci v bližini opekarne g. Comino Ivana in do drugega transformatorja v bližini pokopališča na Igu. Tretji transformator pa stoji' na polju, nekako v sredini med vasmi Kot, Iškavas, Vrbienje, Strahomer in Brest, ki bo služil za event. elektrifikacijo v občini To-mišelj, ki tudi že željno pričakuje in skuša doseči elektrifikacijo. Daljnovod in transformatorske hišice so prirejene za visoko napetost 20.000 V, transformator sam pa je zaenkrat le za 5000 V, ki pa se po potrebi lahko zamenja za višjo na-
MM———— ' "T———■
Kakor se spominjamo, smo slavili -»prvo lopato« za to progo dne 21. maja t. 1. in kmalu nato se je začelo z delom na terenu, ki ga izvaja, kakor znano, v državni režiji v to svrho od ministrstva prometa (oddelek za gradbo že- , leznic) imenovani odbdr. Ker sedaj delo na progi zaradi bližajoče se zime ponehava, ni odveč, ako opišemo na kratko, koliko in kaj je bilo napravljenega v prošli prvi kratki gradbeni sezoni.
Priprave
Odbor je moral najprej pripraviti gradbeni material vseh vrst, in to v milijonski vrednosti ter postaviti skladišča za ta material, obenem pa nastaviti stroko\uo osebje za izvajanje del, v kolikor ni bilo že na mestu iz dobe trasi-ranja ali poslano od oddelka za gradbo železnic. Skladišča stojijo v Črnomlju tik za postajo, na strani proti Gradacu, na levi obstoječe proge, in so vezana s postajo s posebnim tirom. Glede dostopa h gradbi v Črnomlju ni bilo težkoč, ker teče nova proga večinoma^ v bližini cest. Bolj komplicirano je bilo vprašanje dostopa k izhodu 2257 m dolgega tunela »Lovnik« pri Vrbovskem. Portal se nahaja na koncu približno 800 m dolge ozke dolinice »Ska-kavac«, ki je na desni strani sušaške proge zarita v hribovje Lovnika, ki ga tunel preči.. Dolinica je bila pusta in je vodila vanjo le steza. V bližini izhoda dolinice so morali napraviti ob sušaški progi pretovarno rampo, to je stranski slepi tir ter postaviti ob njem skladišča, a to ob skoraj 3 metre visokem nasipu proge. Postaja Vrbovsko dostavlja dospeli material na to rampo Od pretovarne rampe do portala je zgrajena po dolini ozkotirna železnica (600 cin) v dolžini 12(K)m, za katero so morali postaviti leseni most preko rečice Dobre. Tiri te železnice so na pretovarni rampi položeni poleg skladišč, tako da gre nakladanje in pa razkladanje gladko izpod rok. V začetku se je opravljal promet na ozkotirnici s konji, danes vozijo material Diesel-lokomotive na vzponu 30°/oo. Pri portalu tunela in pa po celi dolžini dolinice so raztresena dograjena lokalna skla*-dišča, barake za strojne naprave, delavnice, stanovanjske in kopališčne barake; pa tudi ner kaj privatnikov, trgovcev in krčmarjev, se je vselilo v dolino. V prejšnji pustinji je nastalo v poletju gradbeno vrvenje.
Koliko je že narejenega
Gradbena dolžina nove proge meri 47.6 km (čista prometna zveza nekaj čez 44 km), ki je razdeljena na 5 delnic. Prva delnica od Črnotii-lja do vasi Kvasice, četrta in peta od Severina do priključka na sušaško progo so v delu, druga in tretja delnica prideta spomladi na vrsto, ker so dela tukaj enostavnejšega značaja. V podrobnem povedano, je v prvi delnici v delu veliki večinoma skalnati usek pred črnomelj-sko postajo, ki meri približno 45.000 m* in je bil začet na 3 mestih. Kr. dež. elektrarne so napeljale električni vod do useka in kakor hitro bodo prispeli stroji za vrtanje min. pridejo v tem useku r električni pogon. Izdeluje se tu tudi nasip za preložitev banovinske ceste Semič—Črnomelj. Na drugem koncu postaje stojijo že pod streho 3 nove dvonadstropne stanovanjske hiše za železniško osebje, ki bo službovalo na novi železnici. Tik že omenjenih skladišč je uravnan plato za kurilniške naprave, a zidanje kurilnice same je začeto.. Dalje so na prvi delnici v delu vsi useki in nasipi do Kvasice, dogotovljeni so tudi nekateri cestni podvožnjaki in manjši objekti. 7,a viadukt čez Dobličico so izkopani temelji. Ni pa še začet veliki usek (približno 55.000 m!) v tako imenovani Kanižerici, kjer je tren največ ilovnat.
petost. Iz transformatorja na Igu poteka vod visoke napetosti dalje za gorico v transformator na polju in dalje v iškovas. Elektrifikacija je izvedena na celem teritoriju občine Ig, izvzeniši vasi Listja, ki je skoro na Rakitni. Tudi vas Gornji Ig, tik pod vrhom našega Krima ima elektriko. Ves daljnovod obega nad 10 km, krajevnega omrežja pa je 20 km. Prvi dve transformatorski postaji sta zgrajeni za 50KV, zadnja pa za 30 KV. Vsak kilometer daljnovoda stane 35.000 din in vsak km krajevnega omrežja okrog 20.000 din. — Preko senožeti, ki so močno močvirne, je bilo dova-žanje drogov, gramoza ter kamenja je bilo zelo težavno. Ko so napenjali žico, je živina, ki jo je vlekla, gazila do kolen. Na mnogih mestih je bilo treba zabijati tudi pilote. Vse to je režijo zvišalo. Z delom so začeli letos v maju. Na Igu, v Iškiloki ter Mateni so vsa dela končana, v ostalih vaseh pa bodo v najkrajšem času dovršena. Vse tri omenjene vasi dobijo razsvetljavo že to nedeljo.
Pomen in koristi
Elektrifikacijo ima za ves Ig in vso našo okolico velik pomen. Smo v neposredni bližini Ljubljane, njeni mejaši, oddaljeni komai 5 km od mestne meje, pa smo bili brez elektrike. Končno nam je uspelo. Vsa obširna občina je dobila omrežje za razsvetljavo in za pogon raznih kmetijskih in obrtniških strojev. Pričakujemo vsestranski napredek, izvršiti bo treba le še restavracijo že obstoječega vodovoda. Stare, smrdeče, kadeče in nevarne petrolejke bodo šle v kot. Velikega pomena bo tudi javna razsvetljava, ki bo zaenkrat sicer bolj skromna, napredek pa je le.
*
Odbor je konec avgusta dal izdelavo tega useka- na licitacijo s terminom 7. septembra. Zaradi začetka vojne se ni javil noben pod jetnik in tako jeodbor sklenil, do izvede tudi ta usek * v.^astni režiji, za kar so potrebne naprave že naročene.	*	-
Most čez Kolpo
Na tretji delnici bo najzanimivejši objekt most čez reko Kolpo. Sedaj se izdeluje projekt in najbrž bo obveljala prvotna ideja, to_ je naprave treh obokov iz železobetona po 35 m odprtine. Študirale so se namreč tudi druge variante. Odbor namerava gradbo tega objekta licitirati na spomlad. Gradbene prilike so ugodne: dno reke je čvrsta skala, kamen, gramoz in pesek se more dobiti v bližini, a na obeh straneh reke vodita do mosta dobri vozni poti.
V četrti delnici so v delu mnogi useki, ki se nahajajo povsod v trdi skali. Preložitev Lujizne ceste (Zagreb—Sušak) je na dveh mestih v delu.
Vrtanje 2.5 km dolgega predora
S še večjo energijo se je pa odbor poprijel dela v peti delnici kot najvažnejši zaradi velikega tunela, ki leži v enakomernem padu 7°/oo proti dolini Skakavec. Tunel se mora torej zaradi možnosti dotoka vode v njem izdelati v glavnem do Skakavca, t. j. na zapadni strani, pa tudi zaradi tega, ker je bilo glede na bližino sušaške proge najpraktičnejše postaviti tam večje, za delo potrebne naprave, ki smo jih že omenili. Na vzhodni strani se more izdelovati v padu tunel samo tako dolgo, dokler ne bo morda v njem prišla voda, t. j. izgledi za delo so tu nesigurni. Odbor pa želi sploh kolikor mogoče hitro predreti ves rov, da bodo mogli potem prevažati skozi gradbeni material od pretovarne rampe ob sušaški progi na vzhodno stran tunela, kjer bo treba mnogo materiala za zidavo postaje Stubica, pa tudi vzhodnega konca tunela samega. Dostop do vhoda tunela pri Stubici je zelo neroden, ker se more uporabljati v to svrho le zapuščena bivša karolinška cesta, ki vodi od glavne ceste skoraj 100m globoko strmo navzdol do tunela. Tudi ta okolnost je vplivala na sestavo programa za delo.
Na vhodu tunela so izvrtali do danes ItOm rova, in to še brez strojev. Apnenec je tu zelo trd. Naleteli so na ozek kamin, ki sega do površine, tako da je zelo olajšana ventilacija. Pozneje bo treba vpeljati umetno ventilacijo. Na izhodu tunela je izvrtanih 200 m rova, ki je najprej predrl 50 m čvrstega verfenskega rdečega škriljevca. potem zelo trd apnenec, a sedaj se nahaja čelo rova v dolomitu.
Rov vrtajo s svedri, ki jih goni komprimi-rani zrak v kompresorju, a tega stavlja v pogon Diesel-motor. Banovinsko električno podjetje gradi sedaj od Karlovca do Sušaka električni vod, in kakor hitro bo ta gotov do Vr-bovskega, se bo uporabljala za pogon strojev in razsvetljavo elektrika. Rov se zrači z ventilatorjem, ki zmore do 2800 obratov na minuto, a goni ga provizorično motor na bencin, zrak pa piha skozi železno cev (+50 mm premera) v rov. Portal tunela v Skakavcu je dozidan in pred kratkim so začeli tudi z razširjenjem tunelskega profila in zidanjem, kar se opravlja v tako imenovanih »prstenih«, t. j. približno 6 m dolgih delih: seda j jih je 10 v delu, a dela se vse to po tako imenovanem belgijskem načinu, po katerem se izvrta še drug rov nad prvim glavnim, razširi najprej gornji del profila in dozida obok. n potem šele oporcr zidov-ja. Votle v večji meri v tunelu do sedaj ni.
Zunaj tunela v sami dolinici Skakavec je izdelan skoraj ves nasip odprte proge ? nekaj objekti v njem. Oba potoka v dolini sta regu-
Kaj je Ig danes ali pa pred 20 in več leti? Razlika je velika. Dokler vsi stroški ne bodo kriti, bo tok res malo dražji, toda v šestih letih bodo vsi stroški kriti, ne da bi so dosedanje davščine v ta namen kako zvišale. Toda če pomislimo na današnje cene petroleja, je cena za 1 k\vh 6 din prav malenkosten izdatek, ker mora goreti 25 W žarnica 40 ur ali pa 10 W 100 ur neprenehoma, da se doseže poraba 1 k\vh, to je trošek 6 din z vsemi davščinami — je pa razsvetljava mnogo bolj varna, udobna ter izdatna in se z razsvetljavo s petrolejem ne sme niti primerjati. Kmet pride truden s polja domov že v temi, v temi vstaja ter odhaja na trdo delo, koliko zamudi z iskanjem petroleja, nalivanjem leščerbe, čiščenjem, ubije se cilinder, nažiganjem itd. Sedaj pa le kratek obrat na stikalu, svetlo bo in vse dosedanje neprijetnosti odpadejo. Najvažnejša pa je varnost naših domačij.
Za izvedbo elektrifikacije smo prav iz srca hvaležni gospodu banu dr. Marko Natlačenu za njegovo vsestransko razumevanje, načelniku banske uprave gosp. inž. Ruehu, inženjerjem KDE gosp. Miklavcu ter gosp. Frasu, županu Mirku Merzelu, občinskemu in elektrifikacijskemu odboru občine Ig. kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je na kakršenkoli način sodeloval in v skup-nosii tako vsak po svoje pripomogel do izvršitve teh del. V nedeljo dne 26. novembra bo za nas pomemben praznik, ko bodo zvečer ob polšestih slovesno priključili ižansko krajevno omrežje na daljnovod. Daj Bog srečo, da bi nam elektrifikacija mnogo in samo koristila in da se nikdar ne bi pripetila kaka nesreča.
lirana na desni in levi proge. Fundamenti za viadukt čez Dobro so betonirani, a plafo za priključno ixogibališče »Dobra« ob sušaški progi je nasipano, iifc poslopja• str-'že izven teme-'-Tjev. Prometni prikl juček bo kakor znano tvorila velika obstoječa postaja Sirska• MoraviceA Ostali del proge pete delnice proti Črnomlju je v polnem delu, izdelujejo se vsi useki in nasipi, tudi za postajo Stubica.
1600 delavcev zaposlenih
V poletju je bilo na vseh treh delnicah zaposlenih 1600 delavcev, za katere je bilo treba poskrbeti za aprovizacijo, za zavarovanje itd. Vpliv e\ropske krize se čuti seveda tudi pri tej gradbi v vseh panogah dela toda nepremostljivih ovir do sedaj ni bilo. Rok za dogo-tovljenje proge — namreč tako. da se potem lahko položi gornji ustroj — znaša 36 mesecev od 20. marca t. 1. naprej. Odbor mora torej dovršiti delo do 20. marca 1942, a otvoritev bo lahko v poletju istega leta, ako se splošna situacija ne poslabša. Želeti bi bilo, da si ogleda to gradbo naš tehniški naraščaj, ker se ne bo nudila kmalu zopet prilika videti podobno tako delo v bližini.
Ugodnosti nove železnice
Mnogo se je že govorilo o ugodnostih, ki jih bo nudila nova železnica v Sloveniji, toda le malo o takih, ki jih bo imela Hrvatska. Prednost te proge s hrvaškega vidika je v tem, da bodo vlaki iz Slovenije in njenega zaledja prečili ves Gorski Kotor od Vrbovskega do Sušaka, dočim naj bi se priključila proga po nekem drugem projektu šele v Delnicah, izpustivši torej iz tega prometa vse območje Gorskega Ko-tora od Vrbovskega rlo Delnic, kar bi pomenilo poslabšanje proti sedanjemu stanju.
Hrvati ne bodo imeli škode, pač pa korist
Posebno ugodno bo vplivala nova železnica na mestni in pristaniški razvoj Sušaka, ker bo prišel na morje povečani tovorni in turistični promet — da, v vsej Dalmaciji se bo čutil blagodejni vpliv te proge. Ni torej res, da bo Hrvatska oškodovana in baje posebno Zagreb. Skozi Zagreb pojdejo slej ko prej vse brze zveze kakor danes: Rakek—Zagreb—Belgrad, Jesenice—Zagreb—Belgrad, Maribor—Zagreb— Belgrad. Maribor—Zagreb—Sušak, Maribor—Zagreb—Split (po novi unski železnici); vse te zveze ostanejo neokrnjene, edino direktni vagoni Jesenice—Ljubljana—Sušak pojdejo po novi progi Črnomelj—Vrbovsko, to pa za velemesto Zagreb menda ni nikuka izguba, ki bi prihajala sploh v poštev, saj ostane Zagreb prav tako važno evropsko prometno središče, kakor do sedaj, ker bo potnikom iz Evrope in Jugoslavije v Zagreb kakor rečeno na razpolago iste prometne zveze kakor danes. Da pa direktni tovor iz obmejnih postaj Jesenice in Maribor—Sušak ne pojde več sko/.i Zagreb, ampak po progah Črnomelj—Vrbovsko, oziroma Sevnica—Trebnje, to za Zagreb ni izguba, ampak velika ugodnost, ker se to prometno središče razbremeni. Končno omenjamo tudi še to. da leži večidel proge na hrvaških tleh. tudi stroški za ta del so večji kakor za ostali del, tako da ima hrvaško prebivalstvo več dobička za časa «ame gradbo kakor slovensko tostrnn Kolpe. Vsota, ki bo izplačana na mezdah, bo dosegla približno 60 milijonov din, a več kakor polovico bodo zaslužili hrvaški delavci, a to ni malenkost. Podobno velja tudi glede izdatkov za material. Vidimo torej, tla bo tudi Hrvatska banovina imela velike koristi pri tej novi gradbi.	S.
Kako napreduje gradnja proge Črnomelj-Vrbovsko
novice
Koledar
Nedelja, 26. nov.: 26. poblnkoštna nedelja. Silvester, opat; Leonard f., »poznavalec.'- Ščip ob 22.54. Ilerschel napoveduje lepo vreme.
Ponedeljek, 27. nov.: Virgilij, škof; Bernardin Koški.
Torek, 28. i»ov.: Gregorij III,, papež; Jakob iz Marke, spoznavulec.
Novi grobovi
+ V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl Srečko Ilovar, učenec 3. razr. nar. šole v Dev. M. v Polju. Pogreb bo v nedeljo ob 3 iz mrtvašnice
splošne bolnišnice v Dev. M. v Polju. Naj v miru počiva!
Osebne novice
— Praktični izpit iz gozdarske stroke so v
netek v ministrstvu za gozdove in rudnike v Belgradu opravili naslednji slovenski gozdarski inženirji: inž. Vraničar Martin z gozdno-tehničnega odseka kr. banske uprave v Ljubljani, inž. Vrliniak Vinko pri upravi razlaščenih posestev, inž. Jošt Jože od kmetijskega odd. pri banski upravi v Ljubljani in inž. Možina ivan od uprave škofijskih posestev v Gornjem gradu. Čestitumo!
= Poročita se danes v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Josip Mlakar in gdč. Jožica Marinko. Obilo sreče in božjega blagoslova!
Msgr. Andrej Lovrec 60 letntU

vat
■ Vi r.T4)
** ^^rtis«
SI®
Ljutomerski mestni župnik msgr. Andrej Lovrec obhaja 27. t. m. v krogu svojih duhovnikov so-bratov svoj 61. go-lan in šestue-
dovni di
setletni jubilej. Že 12. nov. je dopolnil 60 let življenja. Je markantna in znana osebnost med duhovščino lavuntinske škofije, zato se spodobi, da se ga ob njegovem jubileju spoin nimo.
Rodil se je 12. nov. 1879 v prijaznih Zagor-cih župnije Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Svoje študije je dovršil v Mariboru, nakar je nastopil svoje prvo kaplansko mesto v Iločah pri Mariboru, kjer je kaplanoval sedem let, nato je bil nekaj mescev kaplan pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, s I. avgustom 1910 pa je nastopil mesto prvega kaplana v Ljutomeru. Kot kaplan je bil svojim tovarišem vedno dober tovariš in je vsakemu z nasvetom in dejanjem pomagal, da se je čim lažje vživel na novem službenem mestu, še sudaj. se njegovi, lm ši .tovariši rudi spominjajo lepili trenutkov,, ki so jih preživeli v njegovi družbi in ga tudi pridno obiskujejo, saj je radi svoje veselosti in gostoljubnosti znan duleč naokoli. — Bil je tudi administrator perpetuus kaplanske kleti in gprje tistemu, ki s svojim zbirčnim vinom ni ravnal po vseh pravilih »umne vinoreje«! Ta jo je slišali Za časa bolezni svojega prednika je moral voditi tri leta žtipni urad in še pomagati pri reševanju poslov dekanijskega urada, za kur so mu tovariši pridejali naslov »kreistehant«. Dvakrat je bil provizor, t. decembra 1924 pn je postal župnik staroslav-ne župnije Ljutomer.' Lotil se je z vso vnemo dola, ki so ga njegovi'predniki radi delikatnosti odlagali, namreč prenovitve gospodarskih poslopij nadarbine, pa turji vinogradov. Vse je uspešno dovršil. Dal je ronovirati tudi župno cerkev, na novo poslikati v njej obe stranski lad ji, prenoviti vse oltarje in prižnico, oskrbel je krstnemu kamnu nov umetniški nastavek, ki ga je napravil podobar Jakob Golobrč v Ljutomeru. Nabavil je veliko število novih dragocenih paramentov, za katere je sam osebno pobiral prispevke pri. župljanih. Tako se povsod poznata njegovo delo in njegov trud. Za zasluge je bil imenovan leta 1928 za papeževega tajnega komornika, luvantinski vladika pa ga je leta 1936 imenoval za duhovnega svetovalca.
Svojim kaplanom je bil vedno dobrohoten in ljubezniv predstojnik, saj mu pravijo kar »naš oča«. Zato mu vsi njegovi bivši tovariši in kaplani k njegovemu jubileju iskreno čestitajo in mu želijo, naj ga ljubi Bog ohrani še mnogo let tako čilega, veselega in delavnega ljutomerski župniji in duhovščini!
Vsem
fantovskim odsekom
Vse one fantovske odseke, ki šc niso pobili pri minuli zbirki zbranega denarja, pro-itno, da to nujno store, ker moramo zaključiti afune.
Bog in narod!
Slovenska straža v Mariboru. , •
— Nov uspeh ZZD. Dne 23. t. m. je bila pod-5isana pri podjetju Pavel Božnar v Polhovem ,;radcu kolektivna pogodba med podjetjem in Zvezo združenih delavcev v Ljubljani. Velik porast draginje je segel tudi v Polhovgradec in delavci so prosili ZZD, da jim izposluje poleg pogodbe tudi zvišanje plač. S sklenjeno polektivno pogodbo so se plače zvijale za'približno 15%, tako, da bo delavstvu vsaj delno pomagano. Podjetje je pokazalo na pogajanjih vso uvidevnost in ,je bila po-lodta sklenjena mirni.m potom. ZZD sedaj povsod uspešno dela za prilagoditev mezd današnjim draginjskim razmeram.
—Občni zbor duhovniške skupščine Tretjega reda sv. Frančiška za lavantinsko škofijo
Ine 23. t. m. v frančiškanskem samostanu v Inrlboru je bil lepa. četudi skromna proslava 'rančiškovih idej in načel. Iz poročil posnmez-lih odbornikov smo doznali, du šteje skupščina 92 živih članov: v preteklem letu jih je umrlo 10. Skupščina si je stavila nalogo, ustanoviti losebno nsketično knjižnico zu duhovnike; kupno s Katehetskim društvom hoče oskrbeti lanom posebno čitalnico ali društveno sobo, <jer bi bila nastanjena knjižnica in kjer bi bili •lanom na razpolago stanovski časopisi in aske-nč revije, jasnosti IicČc l4 ranči^^ovc ideale
tudi med mlade bogoslovce in jim zato pripraviti primerna predavanja. Da se ustvari medsebojna molitvena zveza med duhovnimi brati, je pripravila za tisk Almanah (mnemozinon) živin duhovnikov, ki bo podoben nekrologiju mrtvih duhovnikov Kukor nas nekrologij uči, da molimo vsak dan za sobrate, ki so ta dan umrli, tako nas bo almanah živih vsak dan opominjal, da molimo za sobrate, ki so ta dan bili rojeni, po besedah sv. apostola Jakoba. Molite drug za drugega, da se rešite. Najsvetlejša točka vsega zborovanja pa je bil povor dr. p. IIu-gona flrena iz Ljubljane o .Tretjem redu in Katoliški akciji. Iz svoje bogate izkušnje, ki si jo je pridobil v domovini in Ameriki, je na-nizul prekrasne misli o Frančiškovi ljubezni, v kateri vidi rešitev v dandanašnji krizi duhov. Glavni namen Tretjega reda je, ustvariti popolne ljudi, svetnike za nebeško kraljestvo; njegov drugi nuincn pa je, širiti ljubezen, v ljubezni lajšati gorje, z ljubeznijo rešiti izgubljene iz zublodkov nevere, komunizma, obupa. Mogočen aplavz na koncu govora je bil dokaz, da je govoril iz srca za srca in da je navdušil zborovalce za Frančiškovo delo in njegove ideale. Tretji red je res skromna ustanova, pravi revček Andrejček, toda socialna ljubezen, ki jo širi in mora širiti, pomaga rešiti človeštvo. Zato je potrebno, da se mu pridružijo vse duhovniško vrste. Stari junaki umirajo, mladi rod naj se pridruži Frančišku kot potreben naraščaj. Od bratov zaničevan in osovražen je bil egiptovski Jožef, in vendar je postal rešitelj vse rodbine in svojega naroda. Podoben ložefu je in bodi Frančiškov Tretji red. Lepa misel — naj postane resničnosti
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Belgrajske Slovence opozarjamo na dva
koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Belgradu. Prvi, simfonični koncert bo dne 1. decembra zvečer ob pol 9, drugi, vokalni koncert pa bo v nedeljo, dne 3. dec. ob 11 dopoldne. Oba koncerta bosta v veliki dvorani Kolarčeve Narodne univerze in pri prvem bo sodeloval tudi celotni orkester belgrajsko Kilharmonije. Čisti dohodek obeh koncertov ie določen za božično obdarovanje revne slovenske dece v Belgradu. Predprodaja vstopnic na blagajni v poslopju Kolarčeve ustanove v Belgradu.
—	Opozorilo 1 Današnji številki »Slovenca« Smo priložili naš novi knjižni oglas »Naša dobra knjig a«, kj obsega 178 skrbno izbranih kolekcij po izredno znižanih cenah. Prosimo, da ga natančno pregledate in izrabite Ugodno priliko za Miklavža in Božič, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
jjpillgilllll!^
—	Podružnica Slomškove družb« za kriki in brežiški okraj bo imela redni občni zbor v nedeljo, 3. decembra ob 10 dopoldne, v sevniški šoli. V6i udeleženci bodite novzoči tudi pri »kupni sv. maši, ki bo ob 9 v farni cerkvi. Odbor vabi vse člane in stanovske somiiljenikel
—	Ptujska podružnica Slomškove družbe za ljutomerski in ptujski okraj bo imela redni občni zbor v nedeljo dne 3. decembra t. 1. ob 9 v okoliški šoli v Ptuju z običajnim dnevnim redom.
—	Družina Klimek z Bleda je darovala za poljske begunce namesto venca na krsto blagopo-kojne gospe Franje Vovk 300 dinanjev, za kar 6e društvo «Ognisko polskie« v Ljubljani najtopleje zahvaljuje.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 25. t. m. je objavljena »Uredba o dokladah oseb, upokojenih z izjemnih položajev«, dalje »Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, IV. del. - B. Zaščita pred požarom«, »Dopolnitev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del« in »Spremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah.«
Trgovina H. Hi mm
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2
priredi v svojih trgovskih prostorih I. decembra Miklavževo in božično razstavo (spscialno razstavo jaslic). — Cenjsno občinstvo vabimo na ogledi
—	Zelo primerno Miklavževo darilo za staro in mlado je naša »Družinska Prntika« s podobo Sv. Družine. Vsebina novega letnika 1940 je posebno bogata, poučna in zabavna in nudi vsakomur nekuj, kar ga posebno zanima. Krasi jo 16 strani krasnih slik v bakrotisku. Opozarjamo tudi na razpis nagradne uganke, s katero so združena lepa knjižna darila. Zahtevajte povsod samo našo »Družinsko Pratiko«.
—	Razpisano je pragmatično mesto občinskega tajnika občine Mala Nedelja. Predpisano kolkovane in s potrebnimi prilogami opremljene prošnje je vložiti na upravo občine Mala Nedelja do 10. decembra 1939.
„NAŠA ZVEZDA«
je najboljši dijaški list
—	Nova ilustrirana mladinska knjiga. Za
Miklavža je izdala »Nova založba v Ljubljani« slikanico F r d o g I p v in Marjetica ki io je ob pravljici Kr. Mllčinskega izvršila mlada umctnica Marija Grafenauerjeva. V knjigi se skladno družita prisrčnost in slikovitost, zato bo to lepo in zares mladinsko delo povsem nadomestilo tuje mladinsko knjige, kakršnih je pri nas še vse polno. Oglejte si slike v izložbi »Nove založbe« na Kongresnem trgu.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led
vic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno ivežust.
—	Veljko pomanjkanje učiteljstva v mursko-soboškem okraju ovira izobraževanje obmejne mladina. V dravski banovini je izpraznjenih okrog 100 učnih mest, od tega pa odpad« skoro tretjina, to je 31 na murskosoboški okraj. Tudi v sosednjem lendavskem okraju je mnogo izpraznjenih mc6t, da imajo otroci okrnjen pouk. V Pincah je dvorazrednica nameščena v majhni kmečki 6obi, na njej pa deluje samo ena učiteljica, ki mora imeti dopoldne in popoldne pouk. Kraj leži tik ob meji in že zaradi ugleda države, bi morali biti na toli dve učiteljici.
—	Koledar Kmečke zveze je za vsakega kmeta nepogrešljiv priročnik. Kupite ga, dokler jo še v zalogi. Dobi se v knjigurnuh ali v pisarni KZ, Tyrševa cesta 38.
VELIKA EFEKTNA LOTERIJA Obrtnega druftva, Kamnik
Kdor se hoče voziti v modernem avtomo biiu. naj si nabavi srečke efektne loterije.
Ne zamudite prilike. — (ena sreike din fr— Žrebanje 31. decembra.
—	Revolver je našel na oesti 17 letni Jakob Čuk iz Hrastja. Tako vsaj sam trdi. Na paši si je ogledoval orožje od vseh strani, dokler ni po neprevidnosti sprožil petelina. K sreči je bila cev obrnjena navzdol, tako da ai je a kroglo prebil samo nogo
—	Otroška neprevidnost. Marta Matjašeo, 3 letna posestnikova hči iz Velike Polane v Prek-murju je lezla po lestvi in si pri padcu zlomila levo nogo — Posestnikov sin Milutin Vidmar iz obmejnih Kamovcev pa si je pri padcu zlomil desno nogo,
—	Svinja pod avtobusom. Poštni avtobus, ki vozi na progi Mureka Sobota—Črenaovcl—Dolnja
Lendava, je v Gaberju doletela nenavadna nezgoda. Iz dvorišča obcestne hiše je v naglem diru prešla ce6to velika plemeneka 6vinja in prišla pod avtobus, ki ga šofer ni mogel več ustaviti. Težko vozilo je neprevidno žival popolnoma razmesarilo. Za prizadetega posestnika je to precejšnja škoda, ker mu je zdaj ostalo 8 malih pujskov.
—	Higiena žene. Priredil dr. Justin. Cena knjižici 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova ul. 8.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutral še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice
—	Alkohol napadelc. Preobilo žganja Je v naših krajih in ljudje mislijo, da morajo vsega popiti, kolikor 60 ga v blagoslovljeni sadni letini pridelali. Ljudje se napijejo žganja na obisku pri prijateljih in sosedih, na potu domov pa postanejo nerazsodni in nasilni. V okolici Murske Sobote smo imeli že več žalostnih primerov Starejši posestnik je v pijanosti obležal na cesti, kjer ga je do 6mrti povozil avtomobil, pod Kapelo pa je bilo že več primerov da so pijanci hoteli ustaviti avtomobile s tem, da eo se vlegli na cesto. Na cesti iz Raki-čana proti Beltincem sta bila dva napada. Dninar Štefan Vukan se je vračal iz Beltinec proti Raki-čanu. Napadel ga je neki moški in ga hudo ranil z nožem v nogo, da je moral v bolniSnico. Anton Bunderla iz Murske Sobote pa je šel po isti cesti v obratni 6meri. Napadla 6ta ga dva neznanca ln mu zlomila levo roko, V Murskih Črncih je neki neznanec napadel posestnika Jožeta Franka iz Kupšinec in mu prizadejal hujše poškodbe po glavi, da ije moral v bolnišnico.
Do Miklavža - stare cene
čevljev 1
vseh vrst, v prvovrstni garantirani kakovosti
TRIUMI, MiktoSiŽeva c. 12
—	Cele nogavice, čiste čevlje, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga; drogerija Jan-čigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Dve nesreči na stavbah. V soboto dopoldne je padel 30 letni zidar Grimšek Jože z Borovnice z odra, ki je postavljen okrog podpornikov velikega borovniškega viadukta. Pri padcu si je prebil lobanjo na temenu in dobil najbrž tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Pri graditvi nove stavbe v Logatcu je 32 letni tesar Jože Marolt, doma iz Tomačevega pri Ljubljani, padi?] tako nesrečno, da si je zvil nogo in dobil notranje poškodbe.
škefja Loka
Zdravstveni dom v škofji Loki, Številnim higienski mustanovam v Sloveniji se je pridružila nova postojanka, na Zdravstveni dom, ki bo imel sledeče oddelke: posvetovalnico za mater«, dojenčke ki male otroke, dispanzer za bolne otroke, šolsko polikliniko in protituberkulozni dispanzer. Slednji bo posloval v primerno in higiensko preurejenih prostorih v mestni ubožnici na Spodnjem trgu; ostali oddelki imajo prostore v novi šoli, Poslovati začne Zdravstveni dom v sredo, dne 29. t. m, i šolsko polikliniko, Ordinacije bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, in sicer od pol 2 do 3 za bolne otroke, ob sredah od 2 do 3 za zdrave otroke, Protituberkulozni dispanzer bo verjetno posloval ob torkih popoldne.
Jesenice
V,Sa.vi Uit0nl1, V 6redo' 22. novembra ob 1 pop. je odšel od doma 55 letni tovarniški delavec Osredkar Anton iz Slov. Javornika po svojih opravkih na Hrušico. Ko se je vračal proti domu po stezi ob savski strugi, je v ovinku zgrešil pot, zašel v savsko strugo, ki je na tem mestu precej deroča in utonil. Drugi dan je zapazil truplo v vodi tovarniški lovski čuvaj, ki je v svojem službenem obhodu šel po isti stezi, ter takoj javil orožniški posta)i na Jesenicah. Pokojni zapušča ženo in hčerko.
Kino Krekov dom predvaja danes ob pol treh popoldne film »Liubezen Tatiane Petrovne«, ob 5 popoldne fi m »NiČevo«, Večerna predstava odpade zaradi kretne predstave »Plavž«, ki bo ob 8 zvečer V ponedeljek zvečer ob 8 lilm »Ljubezen Tatjane Petrovne«.
Sevnica ob Savi
Odkritje spomenika blagopokojnentu kralju Aleksandru I. bo 1. decembra ob 11 dopoldne. Vabimo ponovno vse organizacije, da bodo najkasneje do pol 11 na mostu. Zaprošena je ČPtr-tinska vožnja po železnici, katere usodnosti n»i se udeleženci uoslužiin.
pO dh£cwi
*	Rudarji zahtevajo odstranitev rudniškega ravnatelja. Rudarji v premogovniku »Monte Proinlna« v Siveriču so pred kratkim zahtevali od podjetja, da jiin poviša pluče. Podjetie »e je pričelo z delavci pogajuti in ponudilo deset-odstotno povišanje plače, kar pa so rudarji odklonili. Pogajanja pa so se razbila tudi na drugi zahtevi rudarjev, da se namreč odstavi sedanji ravnatelj rudnika inž. Josip Wonko, češ da se je se svojim postopanjem pregrešil proti hrvatskemu narodu Ta zahteva hrvatskih rudarjev je bila sporočena tudi upravi rudnika v 'lrstu. Za sprejem te zahteve so rudarji postavili 48-urni rok Ako v tem roku ne bo ugodeno njihovi zahtevi, bodo rudarji stavkali.
*	Svojo rojakinjo sta ogoljufala za 144.000 dinarjev dva nemška emigranta, in sicer Wal-ter Ilanzel in Hans Gefel v Zagrebu. Njuna žrtev je nemška državljanka Elfrida Gerlicki, ki je nedavno prišla v Jugoslavijo. S seboj se ji je posrečilo prinesti precej denarja, s katerim je nameravala kupiti v Jugoslaviji hotel. Nastanila se je v Zagrebu, kjer se je seznanila z obema pustolovcema. Ta dva sta ji tako znala pihati na dušo, da je mlada Nemka prišla do prepričanja, da ji hočeta samo dobro. Zato jima je zaupala, da namerava kupiti hotel. Takoj sta se ji pustolovca ponudila kot posredovalca. Dekle je imelo takšno zaupanje vanju, da jima je izročila 144.000 dinarjev, za katere sta dejala, da jih bosta spravila v neko zagrebško banko. Toda kakor hitro sta imela pustolovca denar v rokah, sta izginila brez sledu. Nemka je čakala nekaj dni, toda pustolovca ni bilo od nikoder. Nekje je zvedela, da sta odšla v Belgrad, zato je tudi sama odpotovala t ja. kjer je svojo zadevo prijavila policiji. Policija je sicer takoj začela iskati pustolovca po Belgradu, toda le-ta sta pravočasno začutila pod nogami vroča tla in sta jo odkurila neznanokam.
*	V obrambo matere sta sinova ubila očeta. V vasi Čarovu v Bački sta dva brata Mirko in Dobrivoje Brankov ubila svojega očeta Milo-rada. 43-letni Milorad Brankov je bil svoje-časno ugleden mizar, v zadnjem času pa je zanemaril svoj posel in se pričel vdajati pijači. Zaradi tega so bili prepiri v družini na dnevnem redu. Zlasti je Milorad zlostavljal svojo ženo, katero je večkrat neusmiljeno pretepel. Te dni je bil zvečer zopet v gostilni, kjer je popival na vse pretege. Ko je žena za to zvedela, je odšla prenočevat v sosedno hišo, ker se je bala n jegovih nasilnosti Ko ae je Milorad ponoči vrnil pijan, je vprašal sinova, kje je mati. Ko sta mu povedala, je zgrabil nož in odšel ven, grozeč da jo bo zaklal. Mirko in Dobrivoj sta odšla za njim in ga dohitela na ulici. Hotela sta ga odvrniti od tega da bi šel k sosedu, kjer je spala mati, toda pijani Milorad se je začel s sinovoma pretepati. Toda v pretepu sta ga sinova s koli pobila do smrti.
*	Tragičen konec divjega lovca. Ivan Žila-vec iz Cankova pri Čakovcu ni mogel odoleti lovski strasti in je stalno po malem streljal divjačino v lovišču Tita Vernira. Lovski čuvaj je dan za dnem opažal, da izginja zlasti manjša divjačina, vendar sam ni mogel zasačiti divjega lovca. Zato je pozval orožnike, ki so v ranem jutru postavili divjemu lovcu zasedo. Kmalu so zaslišali nekje v bližini strel. Pohiteli so tja in opazili Žilavca s puško, iz katere se je se kadilo. Pozvali so ga, naj se jim preda, toda Žilavec je začel bežati v goščavo. Toda ob nekem parobku se je spotaknil in padel tako nesrečno, da se mu je sprožila puška in ves naboj šiber mu je šel v trebuh. Med prevozom v bolnišnico je podlegel strašni rani.
*	Skrivnostna tatvina električnega materiala. Kmetje_ v neki vasi blizu Zenice so že delj časa zbirali denar, da bi kupili material za električno napeljavo v vasi. V bližini namreč stoji že mani.ša električna centrala, tako da napeljava ne bi bila preveč dra^a. Pred nekaj dnevi so nakupili zadnji material in te dni so elektrotehniki nameravali pričeti z delom. Toda na veliko presenečenje so opazili, da je ves nakupljeni material, ki so ga imeli spravljenega v nekem gospodarskem poslopju, izginil. Orožniki so napravili preiskavo po vsej vasi in slednjič našli material na dvorišču bivšega župana in bivšega narodnega poslanca za okraj Zenica Mezira Spahiča Pri zaslišanju je Spahič odločno zanikal, da bi on ukradel material, in izjavil, da ne ve, kako je prišel na njegovo dvorišče. Orožniki sumijo, da je nekdo podtaknil tatvino Spaliiču zaradi političnega maščevanja.
*	Bogat kmet obsojen zaradi rnzbojništva.
Pred sodiščem v Varaždinu je bila te dni zaključena razprava proti bogatemu kmetu, 38-letnemu Josipu Hrnčiču, ki je 19. avgusta t. 1. napadel v njeni hiši vdovo Ano Bratovčak in ji odnesel 5500 din gotovine. Ilrnčič je bil obsojen na 4 leta robije.
Anekdota
Neko? se je Friderik Veliki mudil v Briegti, kjer mu je nenadoma postalo slabo. Hoteli so poslati po vojaškega zdravnika, pa je Friderik to prepovedal in ukazal, naj pokličejo mestnega zdravnika.
Mestni zdravnik je bil takrat dr. Schrtiter. Prišel je in ugotovil, da si je kralj pokvaril želodec, kar pri njem ni bilo redko, ker je rad imel močno zabeljene jedi
»Kaj mi boste predpisali?« je vprašal Friderik, ki ni veliko zaupal zdravnikom, in je pogosto sam izbiral zdravila. »Mislim rabar-baro.«
»Ne, Vaše Veličanstvo, tega jaz ne bom storil.«
»Ali jaz Vnm to ukažem!«
»Vaše Veličanstvo mi lahko to ukaže, vendar jaz ne bom ubogal,«
»Zakaj ne?«
»Ker smatram, da to ne bo pomagalo, kot zdravnik pa smem poslušati samo svojo vest.«
»Tako torej? In kaj mi boste predpisali?«
»Ker bo Vaše Veličanstvo kmalu potovalo naprej, Vam bo dobro delo tresenje na vozu. Iz lastne izkušnje pa Vašemu Veličanstvu priporočim tudi domače zdravilo. To so kapljice, ki jih bom takoj prinesel stekleničico «
»A tako!« se je nasmejal Friderik. »Torej si tudi Vi včasih pokvarite želodec. To je res sijajno.«
Dr Schrtiter je odšel po zdravila, ki jih je nato sam dal kralju. Nato mu je svetoval, noj tudi na potovanju jemlje te kapljice.
Ko se je dr. Schriiter priporočil, ga je kralj se enkrat poklical nazaj- »Doktor, zalival ju jeni se Vam. ker sto bili tako pošteni in ste z menoj ravnali kakor t bolnikom, ne pa kakor s kraljem. Zato se Vam bom izkazal hvaležnega.«
Dr. Schriiter »e nekega dne dobil zlato dozo in 25 zlatnikov.
vsesvetske akcije
Ko je pred lanskimi prazniki umrlih župan I dr. Adlešič pozval Ljubljančane, naj počaste rajne z dobrimi deli, so takoj priskočila na pomoč vsa humanitarna društva in dobrodelne organizacije našega mesta. Predvsem članice, a tudi člani so zbirali odkupnine od razkošja na grobovih in v znamenje ter v zahvalo za darove odkupnine ponujali občinstvu preproste vence in sveče v mest. liih barvah. Že lani so bila vsa ljubljanska pokopališča v znamenju belo-zelenih sveč in vencev vsesvetske akcije. Bilo je uad 100.000 din čistega dobička in s tem lepim darilom Ljubljančanov je bil ustanovljen v stari cukrarni zavod za najlicd-ncjšo že meseca dccombra. Poleg kuhinje, so mestni reveži v stari cukrarni dobili tudi veliko ogrevalnieo in prenočišče. Meseca majnika je bil v stari cukrarni odprt tudi prehodni dom za zanemarjene otroke, ki so nadlegovali ljudi z beračenjem in prodajanjem razne drobnarije. Lahko rečemo, da je otroški prehodni dom v stari cu-krani skoraj na mah zatrl beračenje otrok v našem mestu in take otroke pripeljal na pravo pot. Pa tudi kuhinja v stari cukrarni jc z velikim uspehom zmanjšala š'evilo odraslih beračev, saj je doslej popolnoma brezplačno dala revežem 75 tisoč kosil in večerij. Ce primerjamo vse stroše 7.a ureditev in vzdrževanje zavodov v stari cukrarni z dohodki lanske vsesvetske akcije, spoznamo, da je samo lanska vsesvetska akcija prispevala k tem stroškom skoraj tretjino!
Geslo »počastite rajne z dobrimi delil« so Ljubljančani upoštevil tudi vse leto ter ob smrti svojcev in prijateljev poklanjali večkrat prav zuatno vsote za mestne reveže. Če je bil tak dobrotnik nagel, je mestni socialni urad na krsto po tem geslu počaščenega umrlega položil preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Danes lahko objavimo, da se je županovo geslo »počastite rajne z dobrimi deli!« tako uveljavilo, da bi že vsako krsto krasil najmanj po en venček. V počastitev rajnih je bilo namreč darovanih več slolakov nego je bilo pogrebov!
Zaradi nemirnih in negotovih časov je letos pred Vsemi sveti Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane dvomil o uspehu vsesvetske akcije. Toda navzlic vsak dan večjemu pomanjkanju in kljub strahu pred bodočnostjo in pred še večjim poslabšanjem razmer je tudi letošnja vsesvetaka akcija imela najpopolnejši uspeh.
Tudi letos so pred prazniki umrlih in na dan Vseh svetih pred pokopališči ponujali sveče zastopnice vseh ljubljanskih ženskih organizacij na čelu s svojimi predsednicami in s soprogami najvišjih ljubljanskih dostojanstvenikov, vendar si pa humanitarna društva skoraj niso upala v tako nemirnih časih pobirati odkupnin po mostu od hiše do hiše in ob stojnicah. Zato je bil letos znatno večji uspeh pred pokopališči nego lani, v mestu pa seveda manjši. Zato so pa razni dobrotniki, zlasti uradi, zavodi in podjetja zbrala prav znatne vsote, ne da bi zahtevala vence ali sveče. Na prve.u mestu med njimi moramo imenovati Vzajemno zavarovalnico z darilom 10.000 dinarjev.
Kljub neugodnemu času pa letošnja vsesvetska akcija izkazuje nad 1000 din več čistega dobička kakor lanska. Lani je namreč čisla vsesvetska akcija imela 95.330 din dobička, letošnja pa 96.097 din. Ker smo pa lani prišteli temu dobičku tudi neposredna darila pred prazniki Vseh svetih za ta namen, moramo k dohodkom vsesvetske akcije tudi letos prišteli vse dohodke odkupnin od razkošja pri pogrebih med letom. Po lanskih praznikih umrlih so dobrotniki darovali v ta namen 74.761 din. Letošnja vsesvetska akcija jc torej prinesla mestnim revežem vse leto din 171.458.—, da so lanske in letošnje odkupnine od razkošja na grobovih podprle mestne reveže z blizu 280.1(00 din. Toda vsa ta prelepa vsota je še vedno premajhna za kritje stroškov v stari cukrarni.
Ker smo že zgoraj navedli humanitarna društva in dobrodelne organizacije in predvsem naše plemenito ženstvo, moramo tudi podčrtati velike zasluge požrtvovalnih samarijanov, gasilcev, bojevnikov, gozdovnikov in vsem na čelu požrtvovalnost naših idealnih mladih skavtov. In prav sodelovanje skavtov nam dokazuje, da je geslo »počastite rajne z dobrimi deli!« naša mladina sprejela z največjo vnemo in zato bomo doživeli še mnogo vsesvetskih akcij in vedno večje uspehe.
Vse sodelavke in vsi sodelavci ter vsi darovalci zaslužijo najtoplejšo pohvalo in tudi veliko hvaležnost mestnih revežev. Ko prireditelji izrekajo vso zahvalo, se tudi vesele, da celo v tako težkih časih v Ljubljani tako visoko planiti ljubezen do bližnjega. Idealno vzgojena mladina nam jamči, da ho v Ljubljani v velavi vedno geslo »Počastite rajue z dobrimi deli«!
za zavarovance ©UZD
Zdravniški okoliši
Mesto Ljubljana, deloma vključena tudi nekatera naselja okolice, je razdeljeno na več zdravni-ikih oltolišev (rajonov); za vsak okoliš je določen poseben zdravnik, ki mora nuditi potrebno' zdravniško pomoč na domu onega bolnika, ki sam zaradi narave svoje bolezni ne more priti v ordinacijo k zdravniku v ambulatorij OUZD. Zavarovanci ia tudi njih delodajalci 6e premalo zanimajo, karieri zdravnik ie za njihov okraj pristojen.
V naslednjem prinašamo zdavniške okraje z navedbo pristojnega zdravnika.
I.	okoliš: Notranje mesto. Meije: Zel. proga, Tobačna ulica, Groharjeva ul., Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Streliška ulica, Kopitarjeva, Sv. Petra nasip, Jegličeva cesta, Šmartinska cesta, železniška proga. G. dr. Trtnik Albert, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3/II, telefon št. 34-62 in g. dr. Maicen Martin, Ljubljana, Pražakova ulica št. 15/11.
II.	ckoliš: Spodnja in Zgornja Šiška, Dravlje, Koseze, Nova kolonija itd. G. dr. Rupnik Vilko, Ljubljana VII Knezova ulica št. 37, telefon 44-62.
III.	okoliši Vič-Glince, Brezovica, Log itd. G. dr. Grapar Stane, Vič-Glince, Cesta IV/2, telefon 35-24. „ ,
IV.	okoliš: Dolenjska cesta—Galjevica. G. dr. Janežič Pavel, Ljubljana, Stari trg št. 4/II.
V.	okoliš: Poljanski okraj, Stopanja vas, Hru-šica, G. dr. Jereb Stanko, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. telefon št. 36-28.
VI.	okoliš: Moste-Vodmat-Zelena jama, To-mačevo Sv. Jakob itd. G. dr. Krisper Anton, Moste, Ciglerjeva ulica št. 18.
VII.	okoliš: Bežigrad, Črnuče, Stožice itd. G. dr. Debelak Gvido, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29.
Okoliške vasi niso izčrpno naštete, vendar pa je meja vsakega zdravniškega okraja po smeri tako označena, da je lahko ugotoviti, kateri zdravnik je kam pristojen. Ako je pristojni zdravnik OUZD odsoten, se smejo zavarovanci v nujnih primerih po&lužiti zdravnika sosednega okoliša. Točen pregled zdravniških okolišev se nahaja v veži ambu-latorija OUZD,je pa na vpogled tudi pri vseh policijskih stražnicah in pri reševalni postaji v Mestnem domu.
Ako deli dva zdravniška okoliša cesta ali ulica, spada levi del ulice v okoliš zdravnika, ki stanuje levo, desni del ulice pa okoliš zdravnika, ki stanuje desno, merjeno od srede mesta.
Za otroške bolezni vrši obiske na vsem ozemlju Ljubljane g dr. Derč Bogdan, Ljubljana VII, Gubčeva ulica št. 9, v času od 7. do 19. ure. Če pa zdravnik-specialist ni dosegljiv, naj se skliče_ ob obolenju otrok pristojnega okoliškega zdravnika.
Pri obolenjih zavarovancev ob nedeljah in praznikih, ako je pistojni zdravnik OUZD nedosegljiv, se smejo zavarovanci v nujnih primerih posluževati vsakokratnega mestnega dežurnega zdravnika. Naslov dežurnega zdravnika je objavljen v vsaki 6obotni številki ljubljanskih dnevnikov, Zavarovanci pa lahko ugotovijo njegov naslov v uradu na Miklošičevi cesti št. 20 pri dežurnem uradniku,
itiiatfina se zaveda svojih sosiainih nalog
Te dni 6rcčavamo po ljubljanskih trgovinah ln drugod, kjer so doma zlata, darežljiva srca, dijake 6 prve držav.ie realne gimnazije v Ljubljani, ki požrtvovalno zbirajo prispevke in pripravljajo za 3. december lepo »Miklavževanje«, na katerem bodo obdarili svoje pomoči potrebne sošolce. Če bo ta njihova prireditev uspešna, bodo izkupiček uporabili zopet za drug dober namen: da omogočijo svojim bolehnim, morskega zraka in sonca potrebnim tovarišem nekaij dni počitnic ob morju. Pohvalno moramo omeniti, da so ljubljanske tvrdke po večini smotrno podprle to socialno delo naše srednješolske mladine in prispevale v ta namen; mnogokje 6o seveda našli dijaki tudi zaprta vrata in za njimi trdo 6rce skopuha, ali pa so bili odpravljeni s kakim popolnoma neuporabljivim da-tuffi, Pa kljub temu nišu postali cnalodušni! Še
vedno trkajo na dobra srca. Zdaj, ko se nabiralna akcija bliža koncu, presijo vse one, ki so obljubili prispevati ali, ki nameravajo kaj dati, da to store do torka 28 t. m. Ta dan bo nabiralna akcija zaključena. Vsakdo pa more poslati 6vo| prispevek tudi direktno na I. drž. realno gimnazijo, Vegova ulica, bodisi po dijakih, ali pa ga osebno izročiti šolskemu slugi g. Marinšku z oznako »Miklavževanje 3. dec.« Dobrodošle so vse za študente praktične stvari, tudi že rabljena obleka, knjige, denarni prispevki itd.
JUTRI
V PONEDELJEK 27. t. m. ob 20. uri
V FRANČIŠKANSKI DVORANI PREDAVANJE O AMERIKI:
15000 km ČEZ U.S.A.
svetovni razstavi v New Y0rku in San Kran-ciscu, Canyoni in naravni parki, Divji zapad,
Californija itd. PREDAVA ING. ŠVIGELJ z 200 diapozitivi
vzgoje in izobrazbe naroda, vabimo, da sc udeleže tudi večerne akademije in da z nami proslave otvoritev nove meščanske šole na Viču. Učiteljski zbor in mladina.
I Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes ob 1U.3U promenadni koncert pred novim poslopjem meščanske šole na Viču. Koncert bo izvajala godba Vič-Glince.
IStalcn dobrotnik mestnih revežev je spet daroval 2000 din za revne otroke in za priboljšek cukrarni o božiču. Dobrotljivemu meščanu, ki ob vsaki priliki odpre svojo dobro roko z zgledno ljubeznijo do bližnjega, izreka mestno poglavarstvo prav posebno zahvalo tudi v imenu podpi-ranih.
I O slovenskem jeziku, slovenski narodnosti in naši državi je govoril na zadnjem prosvetnem večeru pisatelj rr. Fitižgar. S kleno besedo in še-gavo domislico je popeljal poslušalce najprej v davnino in jim orisal kako se je razvil slovenski jezik v kmečkih domovih. Tam so se učili tudi vsi najboljši slovenski pisatelji, ki so še danes vsakomur najboljši učitelji slovenskega jezika. Predavatelj je nato prešel na dokaze naše narodnosti in na dolžnosti, ki jih imamo do skupne države, v kateri naj živimo složno z bratskimi narodi. Polna dvorana je večkrat z navdušenjem prekinila govornika in mu tako najlepše pritrdila, da ima prav.
I Koncertna pevka gospa Marija Tuta, rojena Ljubljančanka bo koncertirala v ponedeljek, dne 4. decembra ob 20 /večer v mali lilharmonični dvorani. Gospa pevka je izvrstno šolana umetnica, ki je delovala celo vrsto let v tujini kot priznana pevska pedagoginja. Natančni spored in druge podrobnosti bomo priobčili prihodnje dni.
I Dospela je nova pošiljka Koertin« radio aparatov. Na ogled vabi tvrdka Anton Birke — Mestni trg 9.
p— Kino Kodelievo tei.4i-64
Danes ob '/>3., '/a6. l/»9. ter jutri ob 8. uri Biser češke filmske produkcije
Hordubalovi Valček
Nesmrtne kompozicije treh Straussov. POZOR ob Vj3. uri dva filma — znižane cene
1 Predprodaja vstopnic za novinarski koncert dne 1. decembra na Taboru je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži so po 30, 25, 20 in 15 dinarjev, sedeži v ložah po 25 dinarjev, cela loža skupno 125 dinarjev za šest oseb, stojišča po 8 dinarjev in za dijake po 5 dinarjev. Ker bo na večer koncerta navul na blagajno, priporočamo vsem obiskovalcem koncerta, naj si nabavijo sedeže in vstopnice že v predprodaji. Sporočamo tudi, da je ravnateljstvo električne cestne železnice dovolilo za večer koncerta znižano voznino za obiskovalce novinarskega koncerta in za sodelujoče, ki se izkažejo z vstopnico za koncert. Enotna znižana cena 1 dinar velja od 6 zvečer naprej po vseh progah ljubljanskega tramvaja do Tabora in kasneje do zaključka tramvajskega prometa od Tabora do vsake postaje tramvajske proge. Po 10 zvečer se pri povratku tudi ne bo računala nočna taksa.
1 Nočni častilci molijo v ljubljanski stolnici presv. Zakrament v noči od 30. novembra na 1. december. Vsako uro od 9 zvečer pa do 4 zjutraj se bodo iz knjige »Večna molitev« opravljale molitve 3. ure: Počaščenje presv. Srca Jezusovega in 21. ure: Za sveti advenlni čas. Vhod v stolnico v nočnih urah skozi stransko zakristijo nasproti semenišča. Posebno priporočamo udeležbo pri prvih jutranjih urah.
1 Slovesen družbeni shod ima danes zvečer ob šestih križanska moška in mladeniška Marijina družba v proslavo drugega glavnega praznika. Po govoru bodo pete litanije M. b. pri oltarju sv. Jurija, nato darovanje za namene družbe.
— Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Blagoslovitev nove meščanske šole na Viču. Danes, dne 26. novembra 1039 praznuje ljubljanska občina zopet nov praznik svojega dela za narodno prosveto. Na Viču bo ob 10 slovesna blagoslovitev nove, doslej najmoderneje zgrajene meščanske šole. Na lo izredno slavnost, ko nam mestna občina izroča nov prosvetni hram ravno ob desetletnici obstoja meščanske šole na Viču, občinstvo mesta Ljubljane vljudno vabimo. Blagoslovitev nove šolske zgradbe in desetletnico obstoja meščanske šole bomo ob 8 zvečer proslavili tudi s slavnostno akademijo, ki se bo vršila že v novi zgradbi, Za to naše slavje stno pripravili lep spored, ki vsebuje: slavnostni govor, pevske točke, zborne deklamacije. rajanje in druge telovadne točke ter II. dejanje Jurčičevega Desetega brata. Vse prijatelje mladine in vse, ki jim je do
1 Blagoslovitev vogelnega kamna novega Bežigrajskega doma bo v nedeljo 3. decembra dopoldne. Spored slavnosti bo tale: ob 10.30 sv. maša. Po maši odhod na stavbni prostor. Pozdrav vseh. zlasti botra in botrice Dekle pozdravi hotreo. Bežigrajski cerkveni zbor zapoje pesem »Če Bog ne zida hiše«. Slavnostni govor bo imel univ. prof. in predsednik Prosvetne zveze dr. Franc Ks. Lukman. Sledi blagoslov vogelnega kamna. Član fantovskega odseka izreče zahvalo. Ljubljanska društva prosimo, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Vse prijatelje katoliške prosvele vljudno vabimo. — Odbor.
1 Zimsko ji e r i 1 o, Karničuik, Nebotičnik.
1 Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v torek 2. decembra 1939 ob 5 popoldne v Ljubljani, Lipičeva ulica 6, z običajnim dnevnim redom.
1 Opera. Danes popoldne bo v naši operi ljudska predstava znamenite Massenetove opere »Glumač Matere božje«, ki je ena izmed najlepših del tega velikega francoskega skladatelja. Dejanje. le opere je nadvse preprosto in vsakomur lahko' umljivo, a prav zato vzvišeno ter zavzema med drugimi ojDernimi deli popolnoma svojevrstno mesto. Vabimo zlasti naše podeželsko občinstvo, da izrabi ugoden čas nedeljske popoldanske predstave ter si to mojstrsko delo ogleda. Začetek ob 15, cene izredno globoko znižane.
1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vljudno vabi v nedeljo 26. t. m. na razstavo.
1 Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani sporoča, da bo imelo v zimskem času svoijo redno dežurno službo v ponedeljek, sredo in soboto vedno od 10 do 12 dopoldne v svojem društvenem lokalu, Krakovska ulica 35.
1 »Sedejeva družina« vabi svoje člane k 6veti maši zadušnici za blagopokojnega kneza in nadškofa dr. F. B. Sedeja, ki 6e bo darovala v torek, dne 28. nov. 1939 ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glavnemu oltarju.
Zdravilno delovanje Roqašlie mineralne vode'
Pri katarju mehurja je treba piti požirek za po-žirkom vodo iz vrelca Tem pel ali Styria tri do štirikrat na dan po 100-2C0 g temperirane ^de
1 Sekanje in prodajanje božičnih drevesc. S
pomnoženim povpraševanjem po božičnih drevescih se je močno razširilo njih sekanje ter povečal izvoz v druge banovine. Sekanje se je razpaslo v takem obsegu, da nasprotuje predpisom in načelom smotrnega gozdnega gospodarstva. Ker so za božična drevesca pripravna le lepa, pravilna in enakomerno raščena debelca, je nevarnost, da bo posekanega mnogo drevja, ki bi tako iz gospodarskih kakor tudi iz vzgojnih razlogov moralo ostati v gozdovih in nasadih. Nekateri izse-kavajo z izgovorom preredčenja prav najlepša in za razvoj gozda najboljša drevesca, a podjarm-ljena in bolehna drevesca puščajo še nadalje v gozdovih. V okolici velikih mest pa nastanejo tudi precejšnje škode zaradi tatvin božičnih drevesc. Na podlagi naredbe glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc (Službeni list 1932, št. 733-92) opozarja mestno poglavarstvo, da je sekanje mladih iglastih dreves za božična drevesca v nedoraslih gozdovih prepovedano. Za božična drevesca se smejo sekati in prodajati v prebiralni sečnji samo drevesca, ki se dajo izločiti za čiščenje in redčenje gozda. Kdor bo prodajal ali prevažal božična drevesca, bo moral dokazati njih izvor s kolkovaniin potrdilom županstvu one občine, v območju katere so bila drevesca posekana. To potrdilo, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu, mora imeti oseba, ki prodaja ali prevaža božična drevesca, vedno pri sebi ter ga mora pokazati na zahtevo gozdarskih, javnovarnostnih, dohodarstvenih in tržnih organov. Imenovano osebje bo strogo nadziralo dobavo, prodajo, izvoz in uvoz božičnih drevesc ter bo za vsak prestopek gozdno-policijskih in kazenskih predpisov uvedeno kazensko postopanje.
Hrušica
FO v Hrušiei priredi danes ob 5 popoldne v Našem domu v Hrušiei lepo igro v 5 dejanjih »Za križ ia svobodo«. Igra se ne bo ponavljala.
Ljubljana,26.novembra
Gledališče
Drama: Nedelja, 26. nov.: ob 15: »Emil in detektivi«. Mladinska predstava. Premiera. Izven. — Ob 20: »George Dandin«. Izven Znižane cene. — Ponedeljek, 27. nov.: Zaprto, — Torek, 28. nov.: Zaprto. — Sreda, 29. nov.: »Kozarec vode«. Red Sreda. — Četrtek, 30. nov. »George Dandin«. Red Četrtek. — Petek, 1. dec.: ob 15: Emil in detektivi«. Mladinska predstava. Izven.
Opera: Nedelja, 26. nov.: ob 15: »GluinaiS Matere božje«. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 27. nov.: Zaprto. — Torek, 28. nov.: »Sabska kraljica«. Red B. — Sreda, 29. nov.: Zaprto (generalka). — Četrtek, 30. nov.: »Gorenjski slavček«. Premiera. 1'remierski abonma. — Petek, 1. dec.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Nedelja, 26. nov.: 8 Jutranji pozdrav — S.05 Šramel štirje fantje« — 9 Napovedi, poročila
—	9.15 Prenos cerkv glasbe iz trnovske cerkve
—	9.45 Verski govor (prior Valerijnn Učitk) — 10 Slov. narodne (plošče) — 10.15 Solistični koncert: violoncello (Čendu šedlbauer) ob sprem-Ijevanju klavirja (prof. P. Šivic) — 11 Zvoki /.n oddih: Brata Goloba igrata na dveh harmonikah. vmes plošče — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 17 Kmet. ura: Stunovsko zastopstvo-slov. kmeta (inž. Suhadolc) — 17.50 Veselo popoldne. Igra Kmečki trio, vmes poje M Preinelč
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Mili. Vatrovič, prvi srbski arheolog in muzeolog (dr. Miodrng Grbič. Bgd) — 19.40 Objave — 20 Martin I). Jenko. Ob 25 letnici smrti. Napisal Joža Voniborgar. Izvajajo člani Rad. igral, družine
—	21 Spominski koncert ob 25 letnici smrti Davorina (Martina) Jenka. Sodelujejo: Moški oktet, M. Premelč, prof. P. Šivir in Radij. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Drugi programi
Nedelja, 26. novembra: Belgrad: 19.40 Pisan konc. — 21 Zab. konc. — 21.15 Violončelo — Zagreb: 20 Opera — Bratislava: 19 30 Ruske narodne — Izseljenska oddaja — Sofija: 20.30 Operetna gl. — Ankara: 19.25 Jazz — Beromunster: 20.45 Glasbeno-literarna oddaja — Budimpešta: 19.25 Bachova kantata — 20.10 Violončelo — 20.30 Ork. in solisti — 22.05 Zab. gl. — Bukarešta: 20 Goethejev »Faust« — 21.30 Plesna gl — Stockholm-Horby: — 20 Ork konc. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21 Pisan konc. — Rim-Bari: 21 Gledališki večer — Florenca: 20.30 Igra — 21.40 Tr,o — London: 19.15 Septct — 20.20 Violina in pianino
—	21.45 Kom konc. — Oslo: 19.30 Ork. konc. — 22.35 Griegove skladbe — Reykjavik: 21.40 Instr. konc. — Sottens: 20.05 Legende — 20.35 Igra — 21.05 Ork. koncert.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo v Zeleni jami priredi v četrtek, dne 30. nov. 1939 ob pol 8 zvečer v Zavetišču proslavo narodnega praznika z bogatini sporedom. Članstvo, udeležba obvezna! Prijatelji vljudno vabljeni.
Vojni prostovoljci v Ljubljani vabijo najširšo ljubljansko javnost na bogato in pestro akademijo, ki bo na predvečer narodnega in državnega praznika, v četrtek 30. t. m. ob 20 v veliki dvorani Kazine.
Kat. prosveta Spod. šiškn uprizori danes ob 8 zvečer v samostanski dvorani Fr. Finžgarjevo igro »Veriga«.
Frančiškanska prosveta. Pravljična igra z godbo in plesom »Pogumni krojaček« se uprizori danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni dopoldne od tO do 12 in popoldne od 5 do 5. — Vsi vabljeni!
Stolna prosveta uprizori v frančiškanski dvorani v nedeljo 3. decembra slovensko narodno igro »Miklova Zala«. Spisal M. Bajuk. Re/.ira S. Raztresen. Začetek točno ob 8 zvečer, konec ob pol II. Cene sedežem: 10, f, 6 in 4 din, stojišča 5 din. Predprodaja vstopnic v trafiki Šoiikal, Pred škofijo, eno uro pred predstavo pa pri blagajni.
Prelovčeve pesmi izvajajo solisti ter ženski, moški in mešani zbor >Ljublj. Zvona« dne 15. decembra v Filharmoniji.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer veličastni letalski velefilm v naravnih barvah »Zmagovalci vsemirja«. Dodatki običajni.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rumor, Miklošičeva cestu 20; inr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. — V ponedeljek : mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Ku-ralt, Gosposvetska ccstu 4; mr. Boliinec ded., Rimska cesta 51.
Metlika
Strašna burja je divjala v torek po naši okolici, podirala strehe in tudi kar cela poslopja, tako je podrla novo postavljen »pod« posestniku in gostilničarju Francu v Metliki, nov pod, ki so ga postavili namesto zgorelega. Več škode trpijo tudi posestniki po vaseh. Opeka je kar frčala na tla.
Nov mrtvaški voz si je nabavila soseska Tri fare. Voz je res nekaj lepega in hvali svoje mojstre. Delali so sami domači obrtniki.
10 letnico ustanovitve je praznovala Vinarska in kletarska zadruga r. z. o. z. v Metliki preteklo nedeljo Deset let, ni to dolga doba, ni to kak velik jubilej, ali za to zadrugo je to velika in težka doba. Ko so ji obetali smrt v dobi prejšnjega režima, ko je bila v hudi krizi, 60 bili možje v vodstvu ki niso pustili, da bi propadla kakor že dve njeni prednici. In kakor za V6e, tako je tudi za njo prišla nova doba ko je prevzel vodstvo banovine ban dr. Natlačen, ki je zadrugi takoj priskočil na pomoč
Radeče pri Zidanem mostu
Prosvetni dom. V letošnjem poletju so pri nas začeli graditi novi Prosvetni dom, ki je sedaj že toliko dograjen, da bo Prosvetno društvo lahko začelo delovati v novi prostorni dvorani.
Akademijo na narodni praznik 1. decembra bo priredilo Prosvetno društvo s sodelovanjem FO in DK v četrtek, 30. novembra ob 8 zvečer v dvorani novega Prosvetnega doma.
Tombola. V nedeljo, dne 3. decembra ob pol treh bo imelo Prosvetno društvo prvo velike tombolo v dvorani novega Prosvetnega donia.
Za zvišanje nameščenshih plač
Akcija Društva združenih zassbnih in trgovskih nameščencev
Draginja, ki je nastala znradi vojne v Evropi, jo prizadeli) tudi našo državo in v naši državi predvsem liste sloje, ki živijo od vsakdanjega zaslužka, to jo delavce in nameščence. Vidimo veliko napore naših oblustev, da preprečijo naraščanje cen življenjskih potrebščin. Ti napori pa bodo uspeli le tedaj, ako bo vse prebivalstvo po vseh svojih močeh sodelovalo pri akcijah, ki so jih začela oblastva v tej smeri. Citamo o raznih anketah in zborovanjih, ki jih sklicujejo zastopniki stanov. Prav jo, da se sklicujejo zborovanja glede tega vprašanja in da se ljudem pojasni pravo stanje in tudi pravi vzroki tega stanja. Hazni demagogi in hujskači skušajo seveda tudi iz tega pojava kovati svoj politični kapital. Prav je, da se vrše tudi razne ankete, ki morejo dali marsikatero dobro pobudo za uspešno rešitev vprašanja, kako preprečiti draginjo.
Tudi naši zasebni in trgovski nameščenci, organizirani v Društvu zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, so v torek 21 t. m. na širšem sestanku odbornikov in zaupnikov obširno In temeljito razpravljali o tem novem in perečem pro-
blemu tor sprejeli celo vrsto sklepov, ki naj pomagajo omiliti položaj zasebnih ln trgovskih nameščencev v Sloveniji. Eden izmed teh ukrepov Je poziv Društva vsem delodajalcem Slovenije, da naj spričo dragin|e, ki je nastopila in za čas dokler traja, sorazmerno dvignejo plače svojim nameščencem. Te plačo že ob normalnih časih komaj zadoščajo za golo preživljanje naših nameščencev in njihovih družin. V takih izrednih časih kot so danes pa dosedanje plače ne zadoščajo niti za najnujnejše življenjske potrebe.
Ta akcija pa bo uspešna le, ako je bodo podprla tudi oblastva in zato apelira Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije na bansko upravo in na kraljevsko vlado, da naj se sprejmejo določila zaradi zvišanja obstoječih naineščenskih in seveda tudi delavskih plač in pa tudi določila, ki naj preprečijo draginjo. Nameščenci se dobro zavedajo, da to ni lahek problem, ki bi so dal rcši'i tako enostavno, kakor to pripovedujejo razni demagogi, vendar so prepričani, da se bo s skupnim naporom vseh zdravih narodnih sil posrečilo rešiti tudi ta problem.
Žaioigra židovskih beguncev
Maribor, 25. novembra.
Zadnje čnse imamo v Mariboru priložnost opazovati pretresljive žaloigre ljudi, ki so še do nedavnega tvorili v sosednji avstrijski državi najvišjo plast človeške družbe, živeli v izobilju ter so si lahko privoščili vse udobnosti življenja. Sedaj pa se morajo ponoči in na skrivaj, kakor največji zločinci, plaziti čez mejo, pustiti doma vse, kar posedujejo ter na slepo iti v tujino. Iles obupna je usoda nemških Židov, ki se sedaj zatekajo k nam v činulalje večjem številu.
Izseljevanje Židov iz Nemčije v našo državo traja že vse leto čisto načrtoma. Ker to izseljevanje ni dovoljeno in se naša država židovskih beguncev brani, jih Nemci pošiljajo čez mejo na skrivaj. Cez mejo jih spravljajo najbolj pogostoma v Prekmurju pri nemški Radgoni in v krajih med Svečino in Št. lijem. Poprej so se vršila tihotapstva z židi bolj poredkoma ter so prihajali čez mejo posamezniki, zadnje čnse pa prihajajo kar v skupinah po 10—20 ljudi. Prihajajo stari in mladi, moški in žene z malimi otroci. S seboj smejo odnesti čez mejo zgolj to, kar imajo na sebi, ne smejo imeti pri sebi nobene prtljage in niti pare denarja. V Nemčiji so pa morali pustiti vse. kar so imeli: pohištvo, vrednostne predmete; tisti, ki so imeli v inozemstvu razna dobroiinetja, pa so jih morali prepisati na ime posebnih zaupnikov nemške tajne policije, šele jx>tem so dobili dovoljenje za izselitev.
Za našo državo pa predstavlja tolikšen priliv židovskega živi ja poseben problem. Ljudje, ki jih potiskajo k nam čez mejo, so sami reveži, brez vsakega premoženja. Prihajajo pa vsi z željo, da bi si čimprej — s pomočjo sovernikov — spet opomogli ter bi zavzeli v družbi tisto pozicijo, ki so jo Imeli nekdaj. Njihovi soverniki so v naši državi vplivni in bogati, poleg tega upajo še na pomoč židovskih podpornih društev iz vsega sveta, (iotovo bi se jim kmalu posrečilo, da bi si ustanovili pri nas trgovska in druga podjetja ter bi predstavljali za naš živeli nevarno konkurenco. Inteligence produciramo pri nas itak dovolj, da ne moremo zaposliti niti naših ljudi. Z nekaj tisoči židovskih zdravnikov, advokatov,, trgovcev, bančnih uradnikov itd. bi se ta naš brezposelni kader samo povečal. Razumljivo Je tedaj, da se naša drŽava brani židovskih beguncev, kakor se jih branijo tudi vse druge obrobne države. Obramba pa je težka in za te ljudi kruta, vendar drugačna pač ni mogoča. Sedaj te ljudi, ki jih nemška policija porine skrivaj čez mejo na našo stran, naše obmejne oblasti spet na drugi točki spravijo ponoči na skrivaj na nemška tla. Tako gre potem včasih ta krogotek po petkrat in še večkrat sem in tja čez mejo, kakor šahovske figure.
Problem židovskih beguncev postaja torej vse bolj pereč. Zato bi kazalo na vsak način razmišljati o predlogu, ki so ga slavile obmejne oblasti v Mariboru merodajnim činiteljem, naj bi se za vse židovske begunce osnovalo nekje v državi posebno taborišče. Tam hi se spravili tudi tisti, ki že več mesecev bivajo pri nas ter so si že nn nedovoljen način ustvarili primerno eksistenco. Večina teh namreč že ima dobro idoče trgovine, postali so trgovski potniki itd. Kakor smo doznali, ponuja ameriški odbor za pomoč židovskim beguncem naši državi zn vsakega takega begunca, ki ga sprejme, 60 din na dan. S to podporo bi se dalo takšno taborišče krasno organizirati. Obenem bi obstojala možnost trajnega nadzorstva nad taboriščniki in pa možnost, da se jih potem, kadar nanese prilika, korporativno lahko odpošlje iz države tja, kjer se jim bo nudil azil.

A
•^fthrr

V proslavo 21 letnice kraljevine Jugoslavije
priredijo mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki
telovadno akademijo
v četrtek, dne 30. novembra ob 8 zv. v Narodnem gledališču
-^p—^^ie ur "u^11
m Cerkvena proslava državnega praznika
1. decembra. V petek 1. decembra bo državni praznik Zedinjenja. O 10 bo v stolnici zahvalna pesem z molitvami za kralja in domov;no. Cerkvene obrede bo opravil knezoškol dr. Tonnžič.
m Poročila sta se včeraj g. Nace Novftk, knjigovez Cirilove tiskarne, znan športni delavec v vrstah Maratona, vnet telovadec pri FO, dober pevec »Maribora« ter gospodična Roza Centner, prodajalka v Cirilovi knjigarni in vzgledna delavka v katoliških organizacijah. Vzornemu mlademu paru naše iskrene častitke.
m Obrtniški učni tečaji v Mariboru. Mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti zbira prijave za sledeče tečaje: za knjigovodski
tečaj, za mojstrska izpitna predavanja, za avto-geno-varilni tečaj, za Sauerjev krojni tečaj in za mizarski risarski tečaj. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice, Vetrinjska ulica 11-1. med dopokinev-nimi uradnimi urami.
m Svoje gozdno veleposestvo na Rdečem bregu
&ri Podvelki je prodala Mestna hranilnica mari-orska. Kupil ga je veleposestnik in lesni trgovec g. Verčko s Podvelke za 410.000 dinarjev.
Perilo - nogavice
pri fjLAMA", Jurčičeva ul. 4 (prost ogled)
m Za telovadno akademijo, ki jo priredijo mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki v proslavo 21 letnice kraljevine Jugoslavije v četrtek, 30. novembra ob 8. zvečer v Narodnem gledališču je med našo javnostjo veliko zanimanje. Vstopnice
bodo skoraj razprodane. Jutri imate čas, da si jih oskrbite, dobe se v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 0.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč
članom OUZD in njih upravičenim svojcem ima danes zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica št. 14, I. nadstr.
m Ljudski oder. Jutri v ponedeljek, 27. t. m. ob pol 8. uri naj pridejo vsi člani — razen članic — k vaji za »Božično igro«.
m l antovski odsek Maribor II ima jutri v ponedeljek ob 8. zvečer v prostorih na Aleksandrovi cesti 6 redni sestanek z zanimivim predavanjem g, urednika Januša Goleča.
Ilariraia žifne vl°žke, železne pos elje in nuaratc, otročke vozičke kupile najceneje pri
..OBNOVA", t. H0VAX, Jurllleva ulica 6. Glavni trg 1.
m Zanimive vaje bodo imeli mariborski gasilci danes dopoldne med 9. in 10. Oasilce bodo alarmirali s posebnimi kurirji, vodo za gasilna orodja bodo privažali tanki iz Drave. Napadena bosta dva večja objekta v mestu — poslopje okrajnih glavarstev v Ciril Metodovi ulici in zgradba starega vojaškega skladišča v Einspielerjevi ulici.
m Sprememba gledališkega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gospe Zakrajškove se iz-premeni današnji gledališki repertoar. Popoldne se vprizori namesto »Neopravičene ure« drama »Hlapec Jernej«, zvečer pa bo opereta »Navihanka«.
m Smrtna kosa. V Gledališki ulici 10 je umrl g. Stanislav Vidovič, star 65 let. — V Slovenski ulici 18. je umrla vdova po železničarju, gospa Matilda Kopič, stara 56 let. Naj počivata v minil m Kap jo je zadela v potoku. V Spod. 2er-javcih so našli v potoku mrtvo žensko, ki je ležala z licem in rokami v vodi, ostali del telesa pa je bil na suhem. Prepoznali so 51 letno posestmkovo ženo Matildo Zemljič iz Sp. Žerjavcev, ki je šla dan poprej v St. Lenart na krajevni šolski odbor, da bi plačala neko globo. Ker je rada pila, se je v Št. Lenartu ustavila v več gostilnah ter se ga pošteno nasrkala. Ko je šla domov, ji je menda postalo slabo, pa je stopila k potoku, da se napije vode in si ohladi glavo. Ko pa se je nagnila k vodi, jo je zadela kap ter je obležala z licem v potoku in se tako zadušila.
m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrševa ulica 7, Vam nudi ceneno kožuhovino iu krznarske izdelke.
Gledališče
Nedelja, 26. novembra ob 15: »Hlapec Jernej. Znižane cene. Ob 20: »Navihanka«. Znižane cene. — Ponedeljek, 27. novembra zaprto. — Torek, 28. novembra ob 20: »Hinavci«. Red C.
Seja celjskega mestnega sveta
Celje, 25. novembra.
Snoči je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva plenarna seja celjskega mestnega sveta pod vodstvom predsednika g. dr. Alojzija Voršiča. Že iz včerajšnjega kratkega poročila v »Slovencu« lahko rečemo, da Je bila ta seja z ozirom na važne sklepe celjskega mestnega sveta važna in pomembna za celjsko mestno občino in za Celjane.
Predsednik g. dr. Alojzij Voršič je poročal, da so bili sklepi zadnje javne in tajne seje izvršeni. Načrt in preračun za Celjsko kočo je izvršen in sc bo to vprašanje razpravljalo na prihodnji seji. Predsednik je obenem omenil, da se je na mestnem poglavarstvu ustanovil zaščitni urad. O tem smo že pred kratkim poročali. Mestna občina podaljša najemninsko pogodbo z okrožnim sodiščem za loto dni.
Važno poročilo je podal gradbeni referenl g. Fazarinc o rekonstrukciji občinske ceste I. reda Breg-Petriček-Levški most-Levec. K temu poročilu se bomo še povrnili. Sledilo je poročilo o izdajanju gradbenih dovoljenj posameznikom.
Ljudske posojilnice; Lenardon Zvonko, uradnik Ljudske posojil.; Neimenovani; Plahutnik Josip, blagajnik Ljudske posojil.; Vodušek I. Mohorjeva tiskarna. — Odbor za Jegličev spomenik se vsem darovalcem najprisrčneje zahvaljuje in trka na plemenita srca z željo, da akcijo podprejo še drugi. Akcijo vodi za mesto Celje in okolico akademik — Ocvirk Maksimiljan.
c Gostovanje članov Narodnega gledališča v Ljubljani bo v torek zvečer v celjskem gledališču. Uprizorili bodo Bevkovo igro »Partija šaha«, delo, ki so ga odigrali z uspehom na različnih odrih v Sloveniji. Dejanje je sodobno in pokaže zakonski trikot iz meščanskega življenja, boj moža za ljubezen svoje žene in zakonsko srečo. — Igrali bodo: Bratina, Mira Danilova, Drenovec in Slavčeva. Režiser in inscenator: Bratina.
c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi jutri, v ponedeljek, 27. nov., ob pol 9 v veliki dvorani Ljudske posojilnice prvi prosvetni večer. O kongresu Kristusa Kralja bo govoril gosp. ravnatelj Mar-telanc. Govor bo pojasnjevalo 70 izvornih diapozitivov. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
M Ježovnikovi gostilni v Arji vasi pri Petrovžah
danes popoldne velika vrtna prireditev s sporedom, ki Vas bo presenetil, in veliko nagradno žrebanje!
K včerajšnjemu poročilu o važnih sklepih celjskega mestnega sveta z ozirom na zvišanje plač mestnim uslužbencem, moramo pribiti ponovno, dn ho mestne finance to povišanje obremenilo za okrog 300.000 din Naše bralce bo morda znnimal finančni efekt letnega zvišanja za posamezne skupine mestnih uslužbencev: povišek za uslužbence mestnega poglavarstva znaša letno 89.040 din, za pometače in hlapce 14.400 din, za mestne upokojence 29.108 din, za uslužbence mestne policije 04.512 din, za uslužbence mestne klavnice 13.812 din, za uslužbence mestnega vodovoda 3588 din, za uslužbence mestnega kopališča 51GO din, za delavce tehničnega oddelka 78.000 din, za delavce mestne elektrarne 42.204 din in za delavce mestne plinarne 18.144 din. letno skupno 358.308 din. Mesečni povišek znaša 29.864 din. Pribiti moramo, da jo bil ta sklep od mestnega sveta sicer soglasno sprejet, toda z velikimi žrtvami.
Revizijsko poročilo je v smislu pravil podal mestni svetnik g. Rišner. Pregledal je blagajniške poslovnike mestne blagajne in izrekel vso pohvalo in priznanje osebju mestnega poglavarstva.
Mestni svetnik g. Anton Fazarinc je pri slučajnostih stavil nujen predlog o prilagoditvi nove uredbe za Mestno hranilnico. Mestni svet je predlog sprejel kot nujen, nakar je g. Fazarinc predlagal: Pravila Mestne hranilnice iz leta 1862 se prilagode novi uredbi. Po tej bo celjski mestni svet volil tretjino članov v upravni odbor Mestne hranilnice, tretjina Članov bo Iz vrst Članov mesta Celja, tretjino pa bodo tvorili vlagatelji. V bodoče bo mestni svet volil tudi nadzorstvo.
c Za Jegllčev spomenik — akademski dom —
so darovali: Po 100 din: dr. Kalan Zdravko, odvetnik; Kovačič Peter, profesor; Stermecki Rudolf, trgovec. — Po 50 din: inž. arch Brodnik Jože, mestni arh. tehn. oddelka; Jagodič Josip, trgovec; dr. Kotnik Franc, ravn. Mohorjeve tiskarne; Neimenovani; dr. Zobec Ivan, okrajni načelnik; Zumer Marija, vd. po davčnem nadupra-vitelju. — Po 40 din: Gorišck Marija, posest. Teharje. — Po 30 din: dr Blaznik Pavel, profesor; Rojšek Franc, profesor; Vrabl Vanči, trg. pom. — Po 25 din: Prelog Vinko, tajnik Ljudske posoj.; Rerr.še Nata, šef. Mohorjeve knjigarne. — Po 20 din: Cestnik Anton, načelnik Ljuaskc posoj.; Če-tina Franc, prof, Jerič Franc, .ravnatelj Ljudske posoj.; Korban Franc, mestni kaplan, Kroflič Jože, faktor Mohorjeve tisk.; Lečnik Anton, trgovec; Petek Anton, trgov.; Preskar Janko, prof.; Sko-beme Alojzij, novinar (podruž. »Slovenca«); Šck Franc, davkar Po 10 dlni Debeljak Ciril, faktor Mohor, tiskarne; Kompan Alojzij, knjigovodja
g. Stanko Gorišsk bo šel na prakso k Pogreb itraii zavodu v Maribor in Ljubljano. Mestni svet je si l?n:l, da se poviSa položajna doklada magistralnemu mi-sarju g. Viljemu Korenu. Prav tako terenska do»<lada g. Langu. Na tajni seji je mestni svet razpravljal tudi o ponudbe g Dolžana za prodajo hiše Za kresijo. Gospod Dolžan zahteva za hišo 500.000 din, kar pa je mestni svet odklonil. Bivii mestni lizik g. Golitsch se je odločil za prejemanje pokojnine od celjske mestne občine.
c Sobno streljanje Strelske družine bo vsak četrtkov večer v Častniškem domu in to nagradno z enim do tremi lepimi nagradami. Vljudno vabimo pri-jalelje strelskega športa, da v čim večjem številu po-sečajo te streLske in obenem družabne večere.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek, dne 27. t. m., v risalnici drž, meščanske šole predavanje o legi slovenskega ozemlja in njegovem pomenu za Evropo. Predaval bo univ. docent prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike
c Gledališka družina v Celju bo priredila v torek, dne 5. decembra, ob pol 6 zv. v veliki dvorani Ljudske posojilnice Miklavžev večer. Pred obdarovanjem bo prizor & petjem in godbo »God nebeškega str!'i«. Darila se sprejemajo v prosvetni pisarni v Cankai "i ulici 4, Istotam se sprejemajo ludi prijave za o£. * na domu proti taksi 30 din do vključno 2. decembra. Obisk na domu bo samo v primeru zadostnega števila reflektantov.
c Odbor za pobijanje draginje b brezvestno špekulacijo v Celju je imel do sedaj tri seje. Vložena ni bila nobena ovadba ne na odbor, ne na sodišče in policijo. Na sejah se je razpravljalo o predloženih cenikih mesarjev, pekov in špecerijskega odseka ter je odbor ugotovil, da so cene popolnoma v skladu z višje notiranimi cenami in nobena ne prekorači običajnega dobička, temveč so se nekateri predmeti prodajali po lastni nabavni režijski ceni. Pri tem se je tudi razpravljalo vprašanje, kako odpomoči porastu cen domačih življenjskih pridelkov, kot n. pr. moke. Sklenilo se je, da se tozadevno zaprosi kr. banska uprava, da po pristojnih oblasteh ukrene potrebno, da se cene za domač konzum mlevekih izdelkov ne zvišajo. Posebno se je poudarilo, da so se celjski trgovci založili pravočasno s krompirjem, ki ga prodajajo v Celju po 150, dočim ga prodajajo na primer v Ljubljani kmetje na trgu po 1.70 do 2 din za kilogram. Odbor bo uvaževal vsako pritožbo s podpisom in bo strogo postopal proti kršiteljem uredbe. Ne* anonimne pritožbe seveda ne pridejo v poštev.
c V celjski bolnišnici ie umrla 54 letna kuharica iz Šoštanja Neža L i h e r. Naj počiva v miru!
Ptuj
c Družabni klub v Celju ima ta teden redno vajo zaradi gostovanja ljubljanske drame v sredo, 29. t. m.
c Prosvetni večeri Katoliškega prosvetnega društva v Celju KPD v Celju je na svojem letošnjem občnem zboru sklenilo prirejati v letošnji sezoni družinske večere članov KPD. Prvi tak družinski večer članov KPD bo v četrtek, 30. t. m., ob 8 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu salonski orkester in predavanje o pomenu narodnega praznika Zedinjenja. Na ta večer so vabljeni tudi člani in članice naših mladinskih organizacij ter vsi naš-i so-Jmišljeniki in prijatelji.
c Veliko sadno skladišče bodo zgradili na Fran-kolovem pri Celju. Skladišče se bo uporabljalo tud: za shrambo žit.
c Iz tajne seje celjskega mestnega sveta. Na tajni seji celjske agmestnega sveta je mestni svet sklenil, da e z 31. decembrom 1939 upokoji mestni magistrat-ni uradnik gosp. Anton Zupančič. Pogodbeni uradnik
Proslava 1. decembra. Prosvetno društvo bo proslavilo državni praznik 1 decembra z lepo proslavo, ki bo na predvečer v četrtek, dne 30. t. m. ob 20 v društveni dvorani minoritskega samo* stana. Na sporedu so deklamacije in recitacije, petje ter priložnostno predavanje.
Izredni občni zbor ptujskega fantovskega okrožja. V nedeljo 8 decembra t 1 bo ob 9 pred-poldan v društveni dvorani minoritskega samostana izredni občni zbor ptujskega fantovskega okrožja. Udeležba je za vse odseke okrožia obvezna!
Miklavžev večer priredi ptujski FO v torek, 5 decembra v Dijaškem domu in sicer starejše člarstvo Naraščaj, gcienke, mladci in mladenke pa bodo obdarovani že v nedeljo, ko bosta imela miklavževanie krožek Slovenske dijaške zveze (SDZ) in Pomladek FO na ptujski realni gimnaziji. Darila se bodo sprejemala v Dijaškem domu
Dijaška kuhinja je v veliki nevarnosti, da jo bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev zapreti. Zato ii priskočite na pomoč in darujte po 6vojih močeh za revne dijake!
Roya!-kino, Ptuj. Danes zadnjikrat nenadkriljiva veseloigra z Heinz Ruehmanom v dvojni vlegi »Pogoj — ženitva« ali »5,000.000 išče naslednika!«
Prijeti tat v minoritski cerkvi. V petek zvečer, malo pred 6, je zapazil samostanski brat ki je bil v cerkvi, sumljivega človeka, kako se je vrtel okoli nabiralnikov. Ker ie bila že tema, si je brat svetil z električno žepno svetilko. Samostanski brat je takoj obvestil svoje sobrate, ki so tata po daljšem prerivanju in borbi prijeli ter ga izročili policijskim organom Tat ie v loretski kapeli zvil z velikim zidarskim dletom nabiralnik in pobral ve6 denar, ki ga pa ni bilo veliko Tudi v nabiralniku za uboge, v kapeli sv. Antona je poskušal svojo srečo, pa je bil prej prijet. Hotel je pobegniti, a močne roke samostanskih bratov 6o ga ukrotile. Kakor 6e je izvedelo, je tat doma iz Like na Hrvatskem.
Trbovlje
Veliko akademijo v proslavo zedinjenja dne 1. decembra priredijo na predvečer 30. nov. ob 8 zvečer naša diušiva v Društvenem domu.
Zoper draginjo se bo v Trbovljah bori! odbor, v katerega je g. župan imenoval poleg sebe še g. Murna Filipa in predsednika trgovcev in mesarjev. Pretirane cene nekaterih predmetov v Trbovljah zahtevajo nujnih ukrepov. Odbor čaka hvaležno delo.
Podružnica Unije za zaščito (leče posebno v času vo.ine ln če bi bila potrebna kakšna preselitev, se je zadnji torek ustanovila tudi pri nas.
Gospodarsko predavanje strokovnjaka o de narju in gospodarstvu v sedanjem Času bo danos (v nedeljo) dopoldne v Društvenem domu ob 10. Popoldne pa predavanje s skioptičniini slikami o izseljencih in dobrodelnosti. Vabljeni vsi1
Savinjske planine zahtevale mlado žrtev
Robanovem kotu se |e smrtno ponesrečil 25 letni Robanov Rafko
Celje, 25. novembra. Po Zgor. Savinjski in Logarski dolini se je danes razširila žalostna novica o smrtni nesreči 25 letnega Robanovega Rafka. Savinjske planine so spet zahtevale mlado življenje in iztrgale družini sina in brata v letih, ko bi ga najbolj potrebovali.
Vče raj sta se jiodola na lov v Robanov k6t Robanova funtu iz Solčave, sturejši Tinče 111 najmlajši 25 letni Kafko. Ker no Robanovi fantje zrasli v svojih planinah in so bili najbolj izurjeni v plezanju, domači niso mogli slutiti, da ie eden od njiju na zadnji poti, posebno še, ker stu Robanova fanta redno odhajala na lov v svoje lovišče v Robanov kot. Včeraj sto si izbrala najnevarnejše mesto po plazovih, za-ledenelih od planinske burje, ter hi delnlu pot na ta način, da je prvi Rafko vsckavul z derezami stopinje, drugi pa nosil obe lovski puški in mu sledil. Okrog ti dopoldne sta dospela do tako zvanega Žigovca. Ob vsrkavanju stopinj jo Rafko naenkrat omahnil in padci brez vzklika 7. zadnjim pogledom nu svojega brat« v 50 metrov globok prepad Sodijo da se mu je zn-reznik, v katerem so pritrjene derese, odtrgal, medtem ko z njim ni bii dovolj u|>rt in je omahnil v prepad. Brat Tinče, okuinenel od strahu in sam v veliki nevarnosti, je videl padajočega brata še kakih 10 m globoko, liu kur mu je zginil izpred oči ter ga je opazil šele,
ko je obležal v prepadu. Kakor omamljen je divjal T inče, ne pazeč na sebe, od druge struni okoli, da jc prišel do Rafka, kjer j)a je mogel videti le še mrtvo in popolnoma razbito truplo svojega nesrečnega brata. Hitel je proti domu, tla obvesti svoje domače o grozni nesreči. Štirje bratje s sosedom Govcein so se takoj odpravili no reševanje, opremljeni z vrvmi in derezumi ter so z velikimi napori, privezani na vrvi, začeli s težkim reševanjem. Do pokojnega Rafka so prišli pozno popoldne Ustuvili so se pred njegovim truplom in molili. Nato pa so ga odnesli domov.
Pokojni je bil miljenec svoje še Živeče matere, bratov in sestre Kristine Oče mu je nadel v svetovni vojni. Rafko se je šele pred kratkim vrnil z orožnih vu.j v veliko veselje matere, ki je bila vedno v velikih skrbeh zanj. Rafko je bil izredno inteligenten, zaveden slovenski fant in delaven človek. Zadnji torek je prejel zakrament sv. pokore in sv. obhajila kot d« bi vedel, da gu bo Bog kmalu poklical k Sebi.
\ sa Gornja Savinjska in Logarska dolina je poznala Robanovega Rafka in sočustvuje z družino ob nesreči. K počitku bodo položili pokojnega Itufkn v nedeljo dopoldne v Solčavi. Naj mu bo ohranjen lep spomin, svo.jocm |>a ob bridki izgubi izrekamo naše iskreno so-žaljel
Volneni klobčiči
. Moj prijatelj Albreht, ki si je s svojim delom pridobil čudovit sloves, nu je nekoč pripovedoval o treh svojih doživljajih, ki so se mu pripetili med lj idmi, ki se niso med seboj prav nič poznali in
eo bili njemu samemu tuji.
Kot dober poznavateij umetnin je bil poslan ia neko veliko posestvo, katerega gospodar je podedoval jk> svojem stricu dobro ohranjeno zbirko slik in jo hotel prodati. Albreht, ki je jrnleg drugega študiral umetnostno zgodovino, je pisal kratko oceno vseh slik. Med tem delom je vzbudilo njegovo pozornost dvoje datnskih portretov z istim imenom in oba dovršena po istem slikarju. Bili eU sestri, toda pravo nasprotje. Prva s čudovito nežnim obrazkom pod visoko rokokojsko pričesko. Druga pa je skušala omiliti vtis svojega grdega obraza z razkošnim okrasjem okoli vratu in na prsih po modi iz leta 1750.
Čudovito je bilo lo, je pripovedoval Albreht, da je grša držala med prsti žogo in tolkač, ona lepša ie imela okoli vratu obešen križec, v roki pa je stiskala čudno velik klobčič rjave volne.
Vse to mu niti na misel ni prišlo, ko je naslednje leto doživel zopet nekaj. Bil je povabljen k nekemu bogatemu posestniku na lov. Albreht je bil že tam, ko se je najavil neki visoki uradnik kot gost. Seveda se je Albreht umak.iil iz svoje sobe, ki je bila najlepša v vsej hiši, in jo vrnil gospodinji na razpolago. Oba, mož in žena, sta 6e mu na w,e načine zahvaljevala za to. vendar sta se pri tem tako čudno spogledovala, da je nekoliko začuden vprašal: »Kaj ne bi lahko prenočil v kateri izmed sob v pritličju. Saj sem vojak, zato sem vajen trde postelje in majhnega umivalnika,« je še šaljivo pristavil.
»Tega se ne boj. Toda ker vem, da nisi plaš-ljivec, bom upošteval tvojo dobro voljo. Samo, rla je tam v naši sobi, ki je še prosta, nekakšen 6trah, da jaz... da mi...«
»Toda, prosim vas«, je živahno vzkliknil Albreht, »po nečemer ne hrepenim bolj, kot da bi enkrat na lastne oči videl in slišal na lastna ušesa pravi strah I Torej, prosim vas celo, da smem prebiti noč v tisti sobi.«
Nekoliko olajšani, pa vendar nekoliko obotav-ljaje sta mu gostitelja izpolnila prošnjo.
Visoki gost je znal kramljati, zato se je Albreht šele pozno ponoči odpravil v svojo sobo. Že ko je prižgal luč, ga je ovirala nekakšna mehka stvar, ki se je v neenakomernih skokih prikolalila k njemu. AJbreht je odskočil, da je ušel neprijetnemu dotiku. Potem je znova stopil preko praga in obrnil stikalo, da se je obenem zasvetila v luči pod stropom in v luči na nočni omsrici.
Ne, v ostalem ni bilo v sobi prav nič posebnega. »Tem bolje,« si je mislil Albreht. Sklenil je še isto noč priti vsej stvari do dna.
Vseeno mu ni- bilo prijetno v duši. ka se je umival in potem odgrinjal zavese na vseh treh oknih, ki jih je zjutraj domače dekle skrbno zagrnilo, da ga je prijetno zajel nočni hlad. Postavil je čevlje pred vrata in skrbno razobesil obleko preko stola Ves ta ča« pa se je nekaj mehkega in neverjetno majhnega valilo po podnicah. »Žoga je,« je v prvem hipu pomislil, toda že naslednji trenutek mu je bilo jasno, da je nekaj drugega.
Njegova naslednja misel je bila, da teka sem in tja kaka miška, toda tudi šum njenih stopinj bi drugače dojemalo njegovo lovsko uho. »Ne,« je pomislil,« dozdeva se, kot da bi nekdo meial po tleh ovoj blaga, ovit v trrlo kepo. Toda že v naslednjem hipu je v drugem kotu sobe zašelestel papir. Čelo uro je [joalušal ta šum, ko je naenkrat vse utihnilo. In mir, ki je zavladal, je učinkoval nanj hujše kot ves prejšnji dirandaj. Ležal je še kako uro buden v postelji in si zapisoval točno vse.
Po kratkem nemirnem spanju se je nenadoma prebudil. Toda pripisoval je svojim živcem dosti več, kot so mogli prenesti — že misel sama. da 1» moral prebiti naslednjo noč tudi v isti sobi, mu je bila neznosna. Ni vzdržal več v sobi. »Za nas je velika nesreča,« je rekla f>otem gospodinja, »da nam takšno nočno strašilo odganja prijatelje. Ko je moj mož kupil jrosestvo od prejšnjega lastnika, nismo mi o tem še nič vedeli. Ko smo prišli temu na sled, smo hoteli kupčijo razdreti. Toda prejšnji lastnik je v tem času umrl, in mi smo morali ostati tu.«
Tretji doživljaj pa se je dogodil daleč proč od prejšnjih dveh. Albreht je bil na počitku pri svojem prijatelju. Oba sta bila nekoč pri njegovem sosedu v go6teh. Jedli so in pili. Potem pa so, pogreznjeni v globoke naslanjače pred kaminom, ob smotkah prekramljali ostanek večera. Dva gospoda, ki sta sedela na nekakšni vogalni otomani tik ostale družbe, sta govorila o starih družinskih dogodkih, in Albrecht je ujel naslednji pogovor:
»Prvič sem pred kratkim zvedel nekaj posebnega o nekem predniku moje maiere. Bil je general in imel je dve hčeri. Ena izmed obeh je bila čudovito lepa, druga pa baje zelo grda — sliki se žal nista ohranili, ker je stari oče moje matere prodal kot starino poln voz družinskih slik Najbrž od jeze in žalosti, ker ni mogel ohraniti otrokom starega družinskega fKxseslva.
Na generalov dvor je tedaj prišel neki švedski častnik in se zagledal v njegovo lep>o hčerko in jo zasnubil. Gospodar pa ni hotel svoje hčerke oddati kar tako brez nadaljnjega nekomu, ki ga ni poznal, da bi jo odpeljal v tujo deželo in ki se je
»Ali znaš postaviti stavek: ,Konj ne more najprej' v velelui naklon?« »Hiiilt
zagledal vanjo celo še na prvi pogled! Vendar mu je dovolil samo |>°(l enim pogojem: »Šved se mora vrniti prej v svojo domovino in od tam izmenjati z njegovo hčerjo nekoliko pisem, da ugotovi, če je njuna ljubezen resnična ali pa eamo trenutna muha «
Šved je res odpotoval in nikoli več se ni vrnil in niti pisma in niti najmanjše besede niso nikoli več slišali o njem.
Nesrečna nevesta je jokala, da bi si skoraj oči izjokala. Pisarila mu je najprej pisma polna tožb in potem o svoji brezupni ljubezni — toda odgovora ni in ni hotelo biti od nikoder. Končno se je očetu hčerka tako zelo zasmilila, da je sklenil tega človeka sam poiskati. Pisal je pisma in trosil denar — toda odgovora kljub vsemu ni prejel nobenega.
Minila so leta, minila so desetletja. Slari vojak je že davno ležal v grobu, in njegova grša hči tudi. Lejx> dekle pa je že sivolaso vsto|>ilo v nek odličen samostan v bližnjem mestu. Prodala je vse. česar ni mogla vzeti s seboj. Iz zapuščine svoje seelre je vzela škatlo polno volnenih klobčičev, kajti obe sta v svojem življenju napletli zelo veliko zase in za reveže In tega niti sedaj na starost ni opustila.
Tako je sedela v svoji sobici in pletla dan za dnem vse mogoče iz klobčičev, ki jih je njena sestra nekoč navijala.
»Da. in sedaj pride najstrašnejše,« je pripomnil prijjovedovalec.
Nekega dne je iz že skoraj porabljenega klobčiča volne, ko je j>leila jopice za revne otroke, Izgledal ven že čisto orumenel |>opisaii kos papirja. Radovedno ga je razgrnila in pričela čitali. Bilo je pismo, naslovlieno nano, in pisano v Stockholmu pred tridesetimi leti. Bilo je pismo. j>o katerem je toliko let hrepenela, polno toplote in pričakovanja. In ko je s tresočimi se prsti odvijala še ostale koščke papirja, je lahko prečitala še enkrat svoje laslne tožbe o njegovem nerazumljivem molku — tudi pred tridesetimi leti.
Njena lastna sestra je vsa pisma iz zavisti sproti uničevala. Je pa v nekem čudovitem razpoloženju nastopil najbrž trenutek, ko je želela na kak način ohraniti od vsega vsaj nekaj Zvila je in zložila nekaj njenih in nekaj Švedovili pisem in nanje navila volno.«
Poslušalec na vogalni otomani je zmajal z glavo oil groze nad tako podlostjo in dejal:
»Skoraj se mi zdi neverjetno, da ne bi večna pravica to zver v človeški podobi vso večnost preganjala in zasledovala, da bo njena duša iskala miru, ki ga ne bo nikoli našla na kraju njenih hudobnih dejanj — da bo strašila s svojimi lastnimi prekletimi klobčiči.«
Albreht je takrat molčal. Ko pa je meni pripovedoval o vsem tem, je zaključil z besedami: »Imel sem občutek, kot da bi videl v hožiili rokah troje Členov človeškega življenja sklenjenih v verigo.«	(B M.)
Prizor iz teh dni: Ladja se potaplja.
Nezgoda v gledališču
Nekega odličnega večera je sedel nič manj odlični davčni esksekutor Ivan Dimitrič Černja-kov na sedežu v drugi vrsti in je gledal skozi svoje kukalo »Zvonove kornevil jske«. Gledal je niztlol in se je počutil kakor petelin na gnoju. Toda nenadoma — v povestih se večkrat pripeti kaj »nenadoma« in pisatelji imajo prav, življenje je zvrhano domistekov! — a nenadoma se mu je obraz namrgodil, pridržal je sapo..., dal je kukalo jjroč z oči, sklonil se je in... hačiii! Kihnil je, kakor vidite. Kihanja ne moreš nikomur in nikjer prepovedati. Kihajo kmetje in tudi policijski upravniki in včasih celo tajni svetniki. Vsi kihajo. černjakov se torej ni prav nič vzburil zato. Obrisal se je z robcem, in kot človek, ki ve, kaj se spodobi, se je tudi ozrl okrog sebe, ali ni mogoče s svojim kihanjem koga motil, ln že je bil tu vzrok, ki se je členek zaradi njega lahko vznemiril. Videl je, da se je stari gospod, ki je sedel pred njim v jirvi vrsti, z rokavico skrbno obrisal plešasto glavo in vrat in je nekaj za-mrmral. V tem starcu pa je Černjakov sj>«)znal civilnega generala v prometni upravi, Bris-šalova.
»Kihnil sem vanj,« je pomislil Černjakov. »Saj on prav za prav ni moj predstojnik, vendar mi je sitno. Oprostiti se mu bom moral.«
Černjakov je malo pokašljal in je generalu zašepetal na uho: »Oprostite, ekscelenca, po-šk ropi I sem vas... nehote sem...«
»Nič, nič ...«
»Za božjo vol jo, oprostite mi! Jaz sem vendar ... saj nisem hotel!«
»Oh, prosim, sedite no! Poslušajte dalje!«
Černjakov se je ves zmedel; bedasto se je režal in se je spet ozrl na oder. Gledal je navzdol, a prav nič več mu ni bilo dobro. V odmoru je pristopil k Brisšalovu. Nekoliko je šel vštric njega in je zamrmral, komaj skrivajoč svojo plahost: »Kihnil sem v vas, ekscelenca, oprostite mi!... Saj nisem.,., saj ne, da bi bil mogoče...«
»Oh, je že dobro! že zdavnaj «em pozabil, vi mi pa spet govoričite o tem!« je dejal general in je nejevoljno potegnil spodnjo ustnico na znotraj.
»Pozabil!« je pomislil Černjakov, »pa se mu kar zloba bliska iz oči!« Nezaupljivo je pogledoval generala. »Pa kratko in malo noče nič govoriti o tem. Pojasniti mu bom moral, da zares in na noben način nisem hotel! Da se je to zgodilo j>o prirodnein zakonu; sicer si bo še mislil, da sem ga hotel opljuvati! Zdaj si mogoče tega še ne misli, a kasneje si bo mislil «
Doma je Černjakov povedal svoji ženi. kakšno tranarijo di je napravil. Kakor se mu je dozdevalo, se je ona premalo zmenila za ta dogoflek. Najprej se je pač malce ustrašila, a ko je zvedela, da Brisšalov ni njegov predstojnik, se je pomirila.
»Pa le pojdi tja in se mu opraviči,« je rekla, »sicer si bo mislil, da se ne znaš dostojno vesti med ljudmi.«
»Saj, saj! Pa saj sem se mu oprostil, a on
je bil tako čuden, nobene pametne ni zinil. In pa, saj tudi časa ni bilo za daljši razgovor.«
Drugi dan se je Černjakov oblekel v novo uniformo, obril se je in je odšel k Brisšalovu. da bi mu to zadevo razložil. Ko je vstopil v generalovo predsobo, je zagledal ondi mnogo prosilcev, in celo generala samega, ki je že poslušal prošnje. Potem, ko je že več prosilcev vprašal to in ono, je obrnil svoj pogled na Čern jakova.
»Včeraj v Arkad i ji, če se ekscelenca sjio-minjajo,« je začel eksekutor, »jaz sem kihnil in zdajci sem vas zmočil... oprostite . .«
»Kakšna traparija, Bog pomagaj!« General se je okrenil k drugemu prosilcu: »Kaj želite vi?«
»Noče govoriti o tem,« je pomislil Černjakov in je prebledel. »To se torej pravi, da se jezi. Nak, to ne more ostati kar (ako... Razložil mu bom ...«
Ko se je general nehal pogovarjati s poslednjim prosilcem in je spet hotel oditi v notranje prostore, je stopil Černjakov za njim in je rekel tiho in brez sn.ie:
»Ekscelenca! Če se drznem nadlegovati vašo ekscelenco, tedaj samo zalo .. lahko bi dejal — ker se kesam... Ni bilo nalašč, kakor že že snmi vedo!«
Generalov obraz se je skremžil kakor za jok in dvignil je roko-
»Pa se res precej upate, dragi moj!« je rekel, ko je izgini! skozi druga vrata.
»Misli, rla se norčujem?« je preudaril Černjakov; »Bog mi je priča, da se ne1 General, pa tega ne razume! Če je stvar taka, se ne bom nič več oproščal temu ošabnežu. Vrag naj ga vzame' Pismo mu bom pisal, a k njemu ne bom nič več šel Rod mi je priča, rla ne!« Tako je Černjakov mislil, ko je šel domov.
Pisma generalu ni napisni. Prendarjal je sem in tja. pa mu ni nič pametnega stopilo v glavo. Torej je moral drug rlan iti tja, da mu osebno vse pojasni.
»Včeraj sem vašo ekseelenco nadlegoval.« je zajecljal, ko ga je general vprašujoče iio-gledal, »pa ne. kakor da bi se norčeval. Kot ste se i/.voltli izraziti. Jaz sem se le o|>rostil, ker sem vas pri kihanju poškropil . a jaz se niti od daleč nisem mislil norčevati Ali bi smel biti tako nesramen, da bi se norčeval? Če bi se ljudje norčevali, potem nima to niti na jman jšega pomena, in spoštovanje do oseb .. bi i z tr i n i 1 o ..«
»Ven!« je general ves modričast in zaripel v obraz trejietaje znkričal.
»Kaj?« je Černjakov šepetaje vprašal in se je od strahu kar pogrezal v zemljo.
»Ven!« je general še enkrat zavpil in udaril z nogo ob tla
Černjakovu se je v telesu nekaj pretrgalo. Ničesar ni videl, ničesar slišal, odmikal se je k vratom, odšel na cesto in se opotekaje vračal domov.
Podzavestno je prijel do hiše. Ne dn bi slekel uniformo, se ie zleknil na divan in je... umrl.	(Rusko: A.Čehov.)
ra* tehnika
Aparati za gašenje
Uspešno gašenje požarov se ie začelo šele z razvojem moderne tehnike Dokler še niso uporabljali črpalk za brizganje vodo na goreče sUvbe ie bilo poslopje, ki je začelo goreti zapisano uničenju. »Gasilci« tistega časa so morah biti zadovoljni. če se jim ie posrečilo rešiti vsaj okoli stoječe stavbe pred ognjem Ponavadi pa se je zgodilo, da ie bil požar ene same h:še usoden za celo naselje Tudi pozneje, ko so že imeli ročne črpalke. vedno ni bilo gasilstvo tako popolno opremljeno da bi lahko pri količkai večjem požaru obvladalo uničevalno silo ognja Res da je ročna črpalka pomenila znalen napredek v primeri z goli-dami, k: so jih, napolnjene z vodo. z vrvmi vlačili na strehe, vendar še daleč ni bilo mogoče doseči tistega učinka, kakor ga dosežejo današnje motorne črpalke, ki so še poleg tega kar hitro pripravljene za pogon.
Za obrambo pred ognjem. se je odkar pomnimo, največ uporabljala voda in verjetno je. da bo tudi v bodočnosti za gašenie požarov voda še vedno ohranila svojo veliavo Vendar pa imamo že danes mnogo primerov, kjer ie voda za gašenje neuporabna, ker gorenie samo pospešuje, ali pa ker z gašenjem z vodo napravimo skoraj ravno to-Iiko škode kakor bi io napravil požar sam V skladiščih n. pr, kjer so spravljeni predvsem predmeti i? raznih magnezijskih zlitin. Pri lakih predmetih moramo strogo paziti na to, da pri gašenju ne pridejo v stik z vodo, vodno paro ali zrakom, ki povzročajo, da se vname še magnezij, ki se nahaja v zlitinah. Prav tako ne smemo gasiti z vodo požarov, ki so jih povzročile vžigalne bombe polnjene s termitom. Tudi kadar gori bencin ali druga lahka olja, z gašeniem z vodo samo poslabšamo položaj, deloma zaradi tega, ker se voda. ki pride v dotik z gorečim bencinom, hitro spremeni v paro, ki še razprši goreči bencin in širi požar, dclrma pa zato, ker oslane goreči bencin, ki je specifično lažji od vode na vodni površini, kjer gori dalje obenem pa ga odtekajoča voda odnaša s seboj in širi požar.
Pri takih požarih, kjer ni misliti na to, da bi mogli gasiti z vodo, uporabliamo za gašenje z uspehom razna kemična sredstva. Taka sredstva moraio zabraniti kisiku dostop do ognja, obenem pa shladiti okolico, K temu kemičnemu delovanju se pridruži še mehanično delovanje, kier s n plameni uničujejo tudi s silo s katero brizga gasilno sredstvo na gorišče
Kemična sredstva za gašenje ognja se uporabljajo ali v obliki prahu, ali v obliki plina odnosno tekočine Razne kemikalije za gašflUie so se posebno dnbn uveljavile za razne ročne gasilne apa-rale, s katerimi naj se nastali-ogenj ii> v začetku zatre. Take priprave ki gasijo s prahom, so polnjene na primer z natrijevim bikarbonatom v prahu. Iztok iz posode ie tako urejen, Ha piha skozi sapnico ogljikov dvokis, ki prihaja iz posebne posode in potegne s sebo<j prah natrijevega hikarbo-nata. Taki aparati so pripravni za gašenje lesa, acetilena, olj. lakov, slame, papiria, celuloida itd Zelo razširjena je tudi vrsta gasilnih aparatov, ki brizga na mesto požara ogljikov dvokis skozi posebno sapnico, ki povzroči, da se ogliikov dvokis na zraku spremeni v sneg Mesto, kamor pada sn»g ogljikovega dvokisa iz takega aparata, se hitro shladi, sai ima sneg ogljikovega dvokisa —79 stopinj mraza Aparati za gašenie z ogljikovim dvo-kisom se izdelujejo v najrazličnejših oblikah tako kot lahko prenosne ročne naprave, kol velike naprave. ki se vozijo na avtomobilih, pa tudi kot trdno ograiene naprave v posameznih skladiščih, obratih i si Nekatere teh naprav so tako izdelane, da z obratom posebnega vzvoda uporabljamo aparat tako, da nam daje po želji ogl|ikov dvokis v obliki snega ali pa v obliki plima odnosno megle
Poleg čistega ogljikovega dvokisa imamo velikokrat v aparatih, ki gasijo s plinom, tudi različne druge sestavliene pline na primer izgorele pline premoga ali različnih eksplozivnih in razstrelilnih snovi, vodno paro. klor, žveplov dvokis itd . ki so namenjeni za uporabo v posebnih prostorih (skladišča gorilnih snovi v parnikih, prostori za orodje pri vozilih itd.).
»Zakaj sle pa najprej navedli napačno Ime?« »Gospod sodnik, tako sem bil razburjen, da samega sebe nisem več spoznal.«
BANKA BARIICH
II. Rue Aubor. Pariš (9°)
odpremljn denar v Jugoslavijo najhitreje »n po naiboljšem denarnem kurzu. Vrši vsp bančne posle najkulantneje. PoMni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksetnbuigu sprejemajo plačila na naše ček. račune Belgija: št. 80H4-64, Bruxelles Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka I4r,8-6H. Ned Dienst; Luksemburg številka 5967. Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno na^e Čekovne nakaznire.
Bežne slike skozi okno vlaka
Vlak je za trenutek obstal;
»Postumia - Grotte«, čitam na 6tenl postaje. Nekoč sem čital »Postojna«.
Slišim vodjo izleta, Rožmana, kako razlaga uniformam:
»Vsi imajo legitimacije. Po njih jih boste spoznali.«
Uniforme uljudno odgovarjajo:
»A, bivši bojevniki? Na Doberdob, na Sveto gpro, v Gorico... Dificimente «i trova nei passi eoleetivi un tal emninente controllo ... Una col-ta gente ,., «
Vlak beži... Ne puha več parni stroj, električen mrmra . . . Nano« nas gleda. Z belimi čepicami so pokriti njegovi vrhovi.. . Skrbno obdelana zemlja beži mimo nas. Hrastjc in murva ob-rašča kraško kamenje. Drobna so debla kraškega hrastja, vitka, grčasta, ali uporna kakor stisnjena pest človeka .. . Hišice, skrite pod vejami murv, breskve pod brajdami goric, so kakor piščeta pod krili koklje ...
Morje... Sinje, nepregledno, tam daleč s se-stro-nebom se poljubljajoče. Čolni na njem z belimi jadrami. Vlak beži ob njegovem parobku... Trst... —
Po najlepšem delu zelene riviere beži vlak z električno lokomotivo. Grmioje obrašča kraje ob železnici in vse kamor pogleda oko. Vinska trta na brajdah. Njeno listje z galico poškropljeno. Kakor bi gledal zelenkasto zapestnico na rokah dekleta.
Kraški borovec zeleni. Višnja z najdrobnejšimi plodovi 6toji tam — radi svojih pip znamenita, kakor razlaga 6opotnik-potanik. Črni bor — primus nigra. Tam panius australis ... Tam cvete campanella piramidalis — zvočnica, tam zopet cetimus scoparius — temno zeleno grmičevje, pripoveduje botanik. Črni gaber — ostrya carpi-nifolia, beli gaber — cartimus betulus.
Kako pridejo ta eksotična drevesa 6em,« vprašam botanika.
»Iz ledene dobe so,« mi pojasnjuje. »Teh pokrajin sicer ni zadela ledena doba, pač pa je pritisnila to drevje na jug, seveda, kakor vidite, v okrnjeni obliki.«
*
Sesliian ... Tam
»nad morjem tik na meji Furlknije, kjer val za valom se ob skale meče, ko megla z morja se čez Kras razbline, Devinski grad iz dalje nam zašije . ..«
govori glas v sosednjem kupeju z besedami pesnika I. Grudna. Kakor Dubrovnik, se zdi Devin, gledan skozi okno vlaka. Mogočno je njegovo zidovje. Silen je njegov položaj. Stari stolp sredi dvorišča je kakor ostanek rimske mogočnosti. Razorane čeri so odmaknjene od podnožja sedanjega gradu. Reže se pošastno v svet. To so še dane6 mogočni zidovi rimskega Devina.
Tuneli nas požirajo. Zopet nas izbljuvajo, zopet požirajo in tako v nedogled...
Mnnfalcone .,. Tržič.
»Soča voda je šumela...«
Pevci zapojo. Pozdravljajo Sočo, »bistro hči planin«, ki se tu izliva v Jadransko morje.
»Ne, ni res,« reče nekdo. »To ni Soča!«
»Ni Soča? Kdo to pravi! To je Soča!« odgovarja več glasov z upornim naglasom.
»To je Zdoba,« se posmehne prvi gla6.
»Ka\ko Zdoba«, sprašujejo z neverjetnimi glasovi sopotniki. »Kje se pa potem izliva Soča v morje?«
»Ravno tam kijer Zdoba,« se posmebne glas. »Pred izlivom v morje se je izneverila 6Voji stari strugi in je zavila v nekdanjo korito rečice Zdo-be. Veličina se je zlila v manjšino in sprejela njeno ime. In iz Soče, tam izpod Triglava izvirajoča, po vsej slovenski zemlji tekoča, je kratko pred svojim izlivom v večnost — postala Zdoba.«
»čudovito,« je pripomnil neki glas. »Kakor
pri ljudeh, ki niso dovolj močni s samim seboj.« *
»143 km je dolga pot Soče,« je pripovedoval sopotnik zemljepi6ec. »Pribrzi izpod triglavskega pogorja. Planiski pesek, ki ga prinaša s seboj, je v obliki podolgastega roga podaljšal in izoblikoval njen iztok. In tu je Soča, ali kakor se zdaj imenuje Zdoba, tudi plovna. Ob plimi je globoka Jo 2 metra. Po nji lahko plovejo manjše ladje. Ko je oseka, pa ima komaj 1 meter globine in še nanj... Zanimiv je pogled na Sočo-Zdobo, ko je jibavica. Tok se dnevno menja in zdi se, kakor la se je zemlja obrnila.«
»Kako?«
»Zjutraj teče voda proti vzhodu, popoldne 5a obratno ...« —
Skrbite za redno stolico.
Poskusite Leo-pilule, ki že po petih, Šestih urah dovedejo do lahkega in prijetnega odvajanja. Ogtaa r«g. pod Sp. hr. 06fl od M. X. 1M*
Leo-pilule
»Onkraj tržiškega pristanišča je, kakor se ml zdi, mnogo zalivov,« sem rekel. »Rek, ki tečejo v Jadran.«
»Da, ali najkrajša in morda najčudovitejša je reka Timav. Ze Plinij je govoril o tej znameniti evropski reki. Opeval jo je Virgil in jo imenoval »Mati morja«. Z bajko in resnico je prepletena. Timav je prava kraška reka. Svojo pot potuje v svetlobi in v temi — teče na vrh zemlje in pod zemljo.«
»Samo bolje pravljično,« je odgovoril zetnlje-piscc. »Onstran gore Lisec priskaklja izpod gozdnih tal in žubori proti severozahodu. Teče čez Ilirsko Bistrico in Prem. Po 47 km dolgi strugi, katero napaja več potokov, postaja že znatna reka. Zdaj izgine 3 km pod Divačo v znamenite Škocjanske jame. Tisočletna borba vode z apnen-ccm je ustvarila tam čudovite slike, pravljičen svet, mogočen in nenavaden ter ga oživlja 6 šumečimi vodopadi, prijetnimi jezeri in grmečimi hudourniki. 2 km io je lahko zasledovati po jamah. Nato jo pa čisto požre zemlja ter jo pri Štivanu nad Devinom, po 34 km podzemeljskem teku vrže na dan. Tu se zdaj trije močni viri
zbranih kraških voda združijo v skupen, širok rokav, ki se izliva v morje pod imenom Timav. Samo 2 km dolžine živi ta rokav in že se izliije v večnost. Komaj takorekoč porojen, že umre. Ob deževju pobarvajo podzemeljski slikarji-sile njegovo vodovje z rdečkasto barvo, ki riše milje daleč v morje svojo rdečkasto pot.,. Kakor slikar je ta kraška reka, ko teče po Krasu Ko teče po predelih, ki so iz peščenjaka, ki ne prepušča vode, riše po zemeljski površini z bujnim zelenjem in rodovitnostjo. Ko pa pride v apnenična tla, izgine vodovje v podzemeljskih jamah. Površina se spremeni v kamen, v zakleti svet, kijer nič ne zeleni, a če, — le s težavo«.
»Castolina virigi6, cantoline hamarciperis, ali po domače: nemški rožmarin,« razlaga botanik in kaže rastlinje skozi okno vlaka.
»To ni naš rožmarin,« je rekla gospa nekoliko užaljeno.«
»Saj tudi mi nismo Nemci,« je odgovoril botanik. »Zato ima ta nemški rožmarin tudi drugačne cvetove. Le poglejte; samo prašniki so, brez cvetnih listov.«
Raven potok, kakor iz škatlice vzet, priteka nasproti dirjajočemu vlaku. Kakšne tri metre širok, struga njegova kakor z vrvjo nazna-čena. Hrepenenje po vodi vzbuja, zakaj božajoče čista je . .. a sonce žge.
Kraške planjave hite mimo, kamenje, kakor bi ee nekoč velikani kepali z njim.
(Janez Samojov.)
m * H
Kolodvor postojnske jamske železnice
Pater Pro med delavce
Da preganjajo Kristusovo cerkev od njene ustanovitve pa do današnjega dne, ni prav nič čudnega. Kristus suni je napovedal, ko je dejal svojim učencem: »Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vns. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vns jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži.« (Jan 15, 18—19.) Ta beseda božjega Ustanovitelja se je izpoln jevala v vseh stoletjih, kajti mol.) dol) je bilo v zgodovini Katoliške Cerkve, v katerih je uživala popolen mir. Skoraj vedno pa je tekla kri njenih članov. sedaj na tem. sedaj na drugem koncu sveta. Že to dejstvo nam more dokazati, da CerKfev ni navadna ustanova. Cesto so si mornli sovražniki Cerkve priznati, da Matejev knnec drži, t. j. konec evangelija sv Mateja, ki se konča s teniile Jezusovimi besedami. »In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt, 28, 20.)
Kakor smo še do nedavnega brali in slišali — ob priliki »španske razstave« za kongresa Kristusa Kralja smo mogli celo videti fotografirane dokumente — o grozodejstvih, ki so jih vršili sovražniki vere na Španskem, tako smo pred več leti zasledovali poročila, kako je v Me-
Švicarski vojaki v visokih gorah, kjer so že snežni meteži
biki divjalo preganjanje mehikanskih katoličanov. Gotovo je marsikateremu ostal v spominu mučenec pater Mihael Pro. Od prvih napadov pa do najhujšega preganjanja je skrbel za vernike, jih spodbujal ter jim delil versko tolažbo sedaj tu, sedaj tnm. Callesovn policija ga je zasledovala, a on se ji je spretno izmikal. Kljub vsem nevarnostim je še vedno skrbel za uboge družine v predmestju, katerim je oskrboval vse potrebno, število teh družin je bilo tedaj, ko so ga vtaknili v znpor. dvn in devetdeset. Tudi v ostudni ječi ni nehal deliti jetnikom duhovne pomoči in v razvedrilo jih je razveseljeval s svojim humorjem; 23. novembra je spominski dan njegove smrti. Z vzklikom »Viva Cristo Rey! — Živel Kristus Kralj!« je padel na zemljo, zadet od strrlnv. V teku so priprave, da ga proglase za blaženega.
Iz njegovega življenja nam je znan tale dogodek:
Kot se je vedno rad gibal med revnimi in preprostimi sloji, tako mu tudi. n. pr.. na vlaku ni bilo dosti mar, v kakšno družbo je sedel. Čim preprostejši ljudje so bili, tem rajši jc prisrdel. Med njimi se je čutil domačega.
Nekoč je tako prisedel gruči delavcev. Sprejeli so ga s sovražnimi pogledi, kajti bili
so komunisti. On pa se je hladnokrvno zapletel v pogovor s svojim sosedom. Zanimalo ga je, kam se pelje, v kateri tovarni dela, kakšno je delo, kakšna plača, kako mu je doma, kakšni so sodelavci ,ali so med njimi tudi socialisti itd.
Delavci so seveda prisluškovali, kaj se pogovarjata. Zdelo se je. da so na tako vprašanje kor čakali. Temu »f....« bo treba že pokazati že zaradi njegove predrznosti, s katero se je usedel v njihovo sredo, kot bi med njimi in to »črno sodrgo« bilo največje prijateljstvo. Zdaj je prilika, da ga nekoliko ol-rtačiji.
»O kajpada, gospod župnik,« so se porogljivo oglasili nekateri glasovi, »mi vsi smo socialist]'.«
»Ah, prekrasno!« je vzkliknil pater Pro. »Kako lepo! Potem ostanem še nadalje prav rad med vami. Veste, jaz sem namreč tudi socialist!«
Možje so se zganili.
»Kako? Vi. prečastiti, vi ste tudi socialist?«
Ves oddelek v vagonu je prisluhnil. Z zanimanjem so ga dclavci obkrožili in napeto pričakovali razlage.
»Prav gotovo, jaz sem socialist, in sicer v najpravilnejšem pojmu besede,« je nadaljeval pater Pro. »Brez dvoma sem jaz tudi bolj radikalen socialist kot vi vsi skupaj. Ali pa mogoče vi sploh veste, kaj pomeni biti socialist?«
»No, ja,« se je oglasil nekdo izmed pogumnih, »to se pravi bogatim jemati denar!«
»Torej ropali in krasti! Tega pa re.i ne morem verjeti! Mar res?« — in je pogledal hudomušno okoli sebe. »Če je pa stvar taka, potem bi pa najraje izstopil!«
Vsi so se mu smejali. On pa jim je govoril dal je o nedoslednosti njihovega naziranja. »Postavimo, da ste vzeli bogatašem vse premoženje. Kaj bi naredili glede na tovarno?«
»Vso oblast bi dobil upravni odbor delavcev.«
»Dobro. Pa bi se morda pripetilo, da bi mesta v tem upravnem odboru dobili oni, ki tukaj sedimo. Saj bi jih menda sprejeli, ne?«
»Brez debate! Kakopak! Enoglasno! so delavci« z nasmejanimi obrazi pritrjevali.
»Velja!« je nadaljeval pater! »ln potem bi se mar še vedno ob petih zjutraj odpravljali od doma na delo? Končno pa, saj mi pritrdite, bi morali mi tudi dobro jesti in piti ter si sploh kaj bol jšega privoščiti, ali ne?«
»Jasna stvar, seveda, gotovo, povsem razumljivo!« so hiteli pritrjevati sopotniki.
»No, sedaj pa poglejte: potemtakem bi bili pac vi bogataši. Prišli bi pa drugi, revni kot ste vi sedaj, in bi naredili z vami isto, kar ste vi z bogataši,« je končal pater Pro.
Molče so obsedeli možaki in v zadregi debelo gledali drug drugega. Ta način domače sociologije jih je usnnl v kozji rog. Debata o tem je bila zaključena. Nenadoma pa je nekdo vprašal:
»Pater! Ali se nas nič ne bojite?«
»Bojim? Jaz? Čemu? Ne-e-e!«' se je zasmejal pater Pro. »Sem namreč oborožen!«
»Oboroženi ste!! Kaj pa imate? Revolver?«
»Še več ko revolver! Imam orožje, ki nikoli ne odpove in na katerega se morem bolj zanesti kot na revolver najnovejšega sistema.« Pri tem je pokazal na svnj križ, katerega je imel obešenega na vrvici okoli vratu ter ga je nosil vedno pri sebi. Nadal jeval je:
»lako vidite, da se nikogar in ničesar ne bojim Ob njem sem popolnoma varen. Vem pa tudi to, da vas morem z njim bolj ostrnšiti, kot bi mi vi morda hoteli priznati.«
Delavci se niso več smejali. Eden izmed njih se je celo spoštljivo odkril. Končno je bruhnilo iz nekega mladeniča kljubovalno na dan:
»Ampak, slišite, mi smo tudi komunisti!«
»'I oliko bol jše zame!« se je nasmehnil pn-ter Pro. »Že prej sem vam hotel povedati: Ena ura je že in jaz ničesar še nisem jedel. Ker sem pn tudi jaz komunist, vas prosim, da kosilo. ki ga imate s seboj, z menoj tovariško delite.«
Znova so se zasmejali. n zdaj veselo in prisrčno nad dobrodušnostjo tega duhovnika. Ko
V mednarodnim šahu je sedaj zaradi položaja v Evropi zatilje in je živahnejše šahovsko življenje v Ameriki, kjer je tudi ostulo mnogo evropskih šahovskh mojstrov še iz olimpijade v Bu en os Aires. V\Buenos Aires je bil v jeseni krajši mednarodni t urnir, na katerem sta si delila prvo in drugo jiesto Keres in poljski mojster Najdorf. Podfbnih krajših turnirjev bo menda še več in si) baje zn udeležbo že tudi dobili svetovnega prvaka Aljehina.
Poročajo, da b« v aprilu mesecu prihodnjega leta prišlo spet do matclia za svetovno prvenstvo med Aliehinora in Capnbhjnco. Od prvega mateha med njima je sedaj že dvanajst let in so vsi Cnpalilancini poskusi v tem času, da bi se Aljehinu revanžiral, ostali brezuspešni. Zdaj je Cnpablanca sprejel Aljehinove pogoje in če jih bo mogel izpolniti, mu bo končno le dana možnost, da se sestane z njim v re-vanžnem matehu. Položiti mora 10.000 zlatih dolarjev, od katerih je 2000 takoj Aljehinova last, ostanek pa se razdeli v razmerju 6 : 4 za zmagovalca. Capablanca je pristal tudi na Al jehinove zahteve, do prekliče vse žalitve, katere je zagusil proti Aljehinu. ko je izgubil z njim mateh za svetovno prvenstvo. V sedajnib razmerah ni izključeno, da bo Capablanca res zbral potreben denar in da bo do matclia med
njim in Aljehinom končno le prišlo.
*
Iz olimpijode v Buenos Aires je današnja partija med znanim letonskim mojstrom Petrovem in prvakom Argentinije Granom.
PETROV—GRAN
1. d2—tl4, d?—d5; 2. Sgl—f3, Lc8-f5 (ta poteza je najboljši odgovor črnega proti Colleje-vemu sistemu, ki ga pa začne beli prav za prav šele z e2—e3. Zato je mesto takojšnje poteze z lovcem za črnega priporočljivo najprej Sg8— fb); 3. c2—c4, e7—e6: 4. Ddt—b3 (še močnejše je takoj Sbl— c3) Sb8—c6 (ponuja belemu kmeta b7, ker bi dosegel po Sc6—b4 iniciativo in najmanj remis); 5. Let— d2, Ta8—b8 (sedaj je že grozilo Dxb7); 6. e2—e3, a7—a6: 7. Lfl—d3, Lf5Xd3; 8. Db3Xd3, Sc6—b4; 9 Ld2Xb4. Lf8Xb4+: 10. Sbl—d2, Sg8-f6; lt. 0-0 0-0: 12. e4—c5! (zelo močna poteza, s katero izsili beli menjavo črnega lovca in obenem pripravlja napad na damskem krilu), Lb4Xd2; 13. Sf3Xd2, c7—c6; 14. f2—f4! (preprečuje črnemu e6—e5 in s tem onemogoči črnemu protiigro napadu na damskem krilu), Sf6-d7; 15 b2-b4, f7-f5: 16. a2—a4. Dd8—c7; l7. Tfl— cl, Tb8—a8: 18. b4— b3, Tf8—b8: 19. Sd2—f3. a6Xb5; 20. a4Xb5, Dc7-d8: 21. b5-b6! (grozi Tal— a?), TafiXa1: 22. Tc1Xat, h7-h6: 23. Sf3-d2, Sd7-f6: 24. Sd2—b3. Kg8—f8: 23. Tal—a7, Kf8—e* (črni je na damskem krilil potisnjen v popolnoma pasivno pozicijo in zaradi tega tudi na kraljevem krilu ne more nič pod vzeti); 26. Sb3—a5. Dd8— c8; 27. Dd3—a3. g7—g6; 28. Da3—b2. SF6—(17; 29. Du2-f2. Sd7—f6; 30. Df2-h4, Sf6-g8: 31. g2—g4, g8—f7: 32. ci— e5, h6—h5; 33. Dh4—f2 (beli je dosegel na kraljevem krilu popolno blokado in se vrača sedaj na rlamsko krilo, kjer mora pasti odločitev), Kf7—e8; 34. Df2—a2. Sg8 —e7: 35. Sa5Xb7! (s to krasno žrtvijo beli hitro odloči, ker je črni izgub) j en, če žrtev sprejme ali ne). Tb8Xb7; 36. Tn7Xb7. De8Xb7; 37. Dn2 —a7 in črni se je vdal. ker proti novi beli dami ni obrambe. Vsa igra belega v tej partiji zasluži priznanje.

Dogodek v burji.
so izstopili, so se poslovili od njega kakor od starega znanca ter mu krepko stilnili roko. Nekateri so ga celo z vso prijaznostjo potrepljali po rami.
Še skozi okno so si pomahali v slovo. Ko se je začel vlak počasi pomikati, je skočil mlad delavec na stopnice vagona, podal patru zavojček in mu še enkrat stisnil roko;
Ko je pater Pro odpiral zavojček, je našel v njem čokoladno pecivo.
»Ti komunisti so me v resnici dobro zabavali,« je menil snm pri sebi pater Pro. »Vrh-tega me pa še umorili niso. Saj so bili končno dobri ljudje, a žal zapeljani. Bog jim daj milost, da spoznajo resnico in se vrnejo k Cerkvi.«
Potegnil je iz žepa rožni venec, vtaknil roke v rokave redovne obleke in molil zanje. Večje dobrote jim pač ni mogel storiti.
t
Frtaučku Gustl ma beseda
Venjamete, de jest done prou nč na vem, kua b vam puvedu, de b vas zanimal. Kene, dondons se pu celmu svete prou n£ druzga na guvari, ko-ker ud same vojske. Če ie jest kera ud vojske bleknem, bo-te murde še clu ne-jevolen. Pu pravic puvem, de tud jest nč rad na slišem ud vojske. Al kua pa čem? Ud žajfe tud na morem prpoiidvat, de se je pudražila. Tu ja sami dober veste, če imate slučajen kej z žajfa za upraut. Krumpir je tud u cen precej puskoču, ko-ker sa m prpoudval, tam, ke hodem na košta. Pa ni nič za pumagat, Koker je enkat vojska na svet, pa če s prou Culukafri skočja u lase, 6e pu celmu svet use pudraži.
Kene, kuku je blu učaseh lušten. Če sma pršli tkula zvečer u kašna štarija med soje znance, sma se usesorte med 6aba pumenll. Keder sma ga mel enkat mal več u glau, koker glih za putreba, sma pa še kašna vesela zapel. Dondons pa, če stopeš kam na kašen ferkelček, pa še urat na boš voreng za saba zaperu, pa te že začneja znanci sprašvat, kuku ke] stuji z vojska, Tu je ja čluvek kar za scagat.
Sevede, jest se u take pugovore prou nč rad na 6pušam. ke sam dober na vem, kuku bo ta reč nazadne ven izpadla. De b pa kar ke en dan začeu ud vojske klubasat, pa ni bla še nekol moja navada. Je6t sem preveč resnicaluben. Preroku pa dondons tudi ni več na svet, de b nam naprej puve-dal, kuku bo s to rečjo. Lepu vas prosem, sej še diplumati na morja nč gvišenga puvedat, ke 6 s takem rečmi soj usakdajn kruh služja. Kene, eden prau tku, drug pa tku. Kua se boma pol mi, ke sma čist navaden Ide, u take reči 6pušal? Al ni bi pameten, de sma lepu kar tih. pa pučakama, de boma videl, kuku bo ta reč ven izpadla? Večen tku na bo vojska trpela. Enkat jim bo ja pulfra zman-kal. Če pa glih nekol na bo vojske konc, nam pa tud na bo treba bit žou, če sma bli tih. Moučaj-ne tku še ni nekol nubenimu drgač škudvou, koker če je pr kašen prifeng mouču, namest de b gu-vuru, koker se šika. Sam tak gor plačaja, če mou-čeja, drug pa nubeden. Koker se men zdi, pa vojsk tku na bo nekol konc, Če na bo tam koker je zdej, bo pa kje drge.
Puglejte! Pr nas na kmeteh 6a letaš tulk eneh češpel prdelal, de kmeti prou res 6ami na veja, kam b jih djal. Če je enkat le mal preveč češpel pr hiš, pa tud slivouk ne manka. Koker veste, gre pa
Sirova krema t zrezkom
Opražen telečji zrezek, ki pa opečeš na presnem maslu, vzameš iz ponve. V presno maslo, kjer se je spe.keJ, daš ž.lico kisle smetane in žlico nastrganega sira; to vse dobro vtepaš in poliješ to kremo po zrezku.
Majaronovo meso
Na tenko razrežeš 50 dkg govedine, osoliš in popopraš. Na 5 dkg masti opražiš 1 žličko maja-rona in pol čebule, daš v to meso, zaliješ z vodo in dušiš do mehkega. Preden daš na mizo, dodaš Vi« 1 smetane, kamor vtepeš malo moke, še malo dušiš in daš v vroči posodi na mizo.
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede Se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. branilec domovine, 6. del obleke, starorimska denarna enota, lt. tuja beseda za dokaz nenuvzroenosti, 16. prebivalec dela Velike Britanije, 17. moška oseba iz K i n -žgarjevega romana. Pod svobodnim soncem, 18. del zidu, 19. lulikoatletskn vaja, 20. naslov Verdijeve opere, 21. oseba iz slovenske narodne literature, 22 žensko krstno ime, 23. tuja beseda za odmev, 25 otok v Jadranskem mor ju, 27. Prešernov prijatelj in sošolec, 29. vrsta zvoka, 30. druga kovina, 32, gornji del obraza, 33. naslovna ženska oseba iz Cankarjeve novele, 35. tu ja beseda za kopališki prostor, 37. druga beseda
slivouka čluvek prec u glava. Tu pa tud veste, če ma enkat eden več 6livouke u glau, koker pa mužganu, pa pride tku prec du kasne vojske. Ze pride kej tacga umes, de s na veja drgač pumagat, koker de s skočja u lase. Učaseh 6e stepeja zavle kašne njive, večkat tud zavle kašne punce, al pride pa tud kej druzga naprej. Men se prouzaprou tu nč čudenga na zdi En uržah je prou gvišen usell, ali je tak al tak. BI čuden se m pa zdi, de prideja tud diplumati tku naskriž, ke s s slivouke še glihe na streja Če ma eden sam tist u glau, kar more met usak pameten člouk, se ja lohka na druga vi-ža s sojem bližnem pugliha, de se nI treba kar prec daut in pa klat začet med saba. Al ni res tku?
Soje čase sem jest mislu, de sam zatu pretepače zapiraja, ke s nisa pred nč voiske napuve-dal, ampak 6a 6e začel kar na lepem pretepavat. Zdej sm pa sprevidu, de tu na drži. Pu ta novem se sploh nč več vojske na napuvedujeja, ke tu je pršlu že čist iz mode Zdej more bit člouk kar zme-ri na use prpraulen Don« s lohka še žiu in zdrou, juter s pa že lahko tam, ker muh ni. Prou na nč se na moreš več zanest, če prou nimaš nelter nubeneh souraženkou. Kar na un svet 6e t je treba preselt, pa je fertik. Prou nubena žauba t na more pumagat.
Noja, pa tu še ni nč čudenga. Za na un svet preselt, more bit člouk tku zmeri prpraulen Člouk ja na ve ne ure ne dneva, kdaj se bo na un svet preselu. Ampak tu je še bi čuden, ke tud na veš, č se t na bo treba tud na tem svet iz soje dumu-vine u kašna druga dumuvina preselt, koker se monja zdej Tirolci. Dondons se tku prestaula Idi, koker špilauci šah figure. Kamer mu bl paše, ke ja pa purine. Lubezen du dumuvine mu nč na pu-maga. Jit more, pa je fertik. Za božja vola! Al b na blu bl ajnfoh, če b gespudi, ke maja 6 takem rečmi za upraut, pred puvedal, preden pride člouk na svet, ki nej na svet pride, de b po tli na blu treba Idi z enga kraja u druzga pregajnat? Jest že mislem, de b blu bl pameten. Te gespudi mende nimaja prou nubene lubezen du soje dumuvine. Če b ja mel, b gvišen tku na delal. Kua se bo pa člouk pol za soja dumuvina buriu, če na ve, ki mu ja boja
2500 gosi na 750 milj dolgem potovanju v Mass
za blato, 39. druga beseda za brisačo, 41. zdraviliški kraj v Istri, 42 najmanjša denarna enota v Jugoslaviji, 43 jugoslovanski škof, 44. stara utežna enota, 45. kraj na Koroškem, 47. moška oseba iz svetopisenskih zgodb, 49. naslov Gre-gorčeve operete. 51. poljska cvetlicu. 52. vrsta živinske krme, 53. tuja beseda zu zapisnik. 54. starogrška boginja, 55. zlatarska utežna enota, 57. vrsta gozdnih rtičev, 59. vrsta kraškega vina, 61. mesto ob Adiži v severnem delu Italije, 63. druga beseda zu ravnino, 64. tuja beseda za žgano pijačo. 65. otroški naziv za očeta, 67. druga beseda za tek, 69. del strehe, 7t. država v Južni Ameriki, 73. vojaška strelna priprava, 74. visok starorimski naslov, 75. reku v Zadnji Indiji, 77. leposlovna oblika, 78. žensko krstno ime, 79. drug naziv za kanio
dal? Asten kratk in mal, tu ni prou, nej reče eden kar če. Prou ni, pa je fertik.
Noja, pa pestima tu, koker je. Sej 6 tku na morma nč pumagat.
Zdej, ke sma že glih pr vojsk, nej vam raj še puvem, de 6a zdej dubil hišen pusestenki z rotuža puvele. de s more usak hišen pusestenk pstit naredit pr soj hiš en zakluniše, de se boja lohka Ide vnjnga skril, če b glih začele kašne bombe letet na Iblana Tu je pameten, de 6e pred tu naredi, preden začneja bombe dol letet, ke pu toč z.gunit, je prepozen. Sevede bo tu precej enga gnarja kuš-tal. Sam tu je škoda, de sa iblansk hišen pusestenki že zdej tku zadoužen, de nimaja prou neker več kredita.
Je6t sam ne vem, kuku b 6e dal zdej te za-kloniša naredit. Iblansk hišen pusestenki na boja mogel rotuža ubugat, če prou b ga iz srca rad. Brez zakluniš pa tud Ide na boja mogel žiut. ke jih boja bombe pubile, Če b rotuž mogli prskočt hišnem pusestenkem na pumuč, b 6 že na kašna viža ptimagal Ampak rotuž ma sam tulk eneh skrbi zdej za tu zdej za tu, ke mu zmeri »Jugoslu-venarslc narud« naprej meče, de nč na stri za Iblana. Enkat prau, de more pestit ta hiša pudrt, ke preveč na cest napota dela, enkat mu pa spet kej druzga ni prou. Tu je jasen, ket beli dan, de rotuž na bo mogu hišnem pusestenkem zakluniša delat. Jest sem s tem že sam precej glava belu, de b na kašna viža saj z dobrem svetam rotuže in pa tud pusestenkem pumagu pa m nč prpraunga u glava na pade. Če b bli Ide tku ket krti, de b lohka kar hiter u kašna lukna zlezel, če jim navarnast preti, b že nč na reku. Ampak Ide nisa krti. Zatu s tud sami pumagat na znaja.
Edina rešitu za Iblana b še bla, če b pustil rotuž ukullnukul Iblane take table pustaut, ke b blu gor z velikem črkam zapisan, de je metajne bomb na Iblana piilcisko strogo prepuvedan. Kdur se bo prot te prepoud pregrešu, bo pu tem in tem paragrafe kaznuvan. Ke se pa te bombe punavad sam punoč dol mečeja, de jih nubeden na vid, b blu pa tud za prpuročat, de b se zraven teh tabel, tud kašne lahterne pu6taule, de b s tist faloti, ke bombe dol mečeja, na mogel izguvarjat, de nisa mogel brat tisteh napisu, ke je blu čist tema Asten, jest mislem, de nej se kar tku naredi, ke tu na bo buhve kulk kuštal, Usak hišen pusestenk bo pa tud rad tu kašenga kuvača ofru. F. G.
achnsettn v Ameriki. Na farmi jih bodo Izplfali.
Navpično: 1. srednjeveška vojaška osebnost, 2. vrsta sadnih dreves, 3. druga beseda za odmev, 4. skrajšano srbsko moško ime, 5. del ženske obleke, 6. umrla hrvatska politič-nu osebnost, 7. slavnostna poveličujoča pesem,
8.	skrajšana beseda za bodljaj, 9. tuja beseda za sprejemno listino, 10. vrsta puščavskih vetrov, II. tu ja beseda za nauk o razčlenjen ju, 12. vrsta močvirskih rastlin, 13. del naslova, 14. kraj pri Rimskih toplicah nu štajerskem, 15. grški otok v Sredozemskem morju, 24. tuja beseda za zelenico, 25. veliko povesno slame, 26. vrsta dajatve, 27. naslovna moška oseba iz Cankarjeve povesti, 28. Vodnikov sodobnik in prijatelj, 29. pisulnu potrebščina, 31. huda nadloga, 34. druga beseda za namero, 35. tuja beseda za pisarno, 36. druga besedu za upan je, 37. zlatarska utežna enota, 38. druga beseda za vazo, 39. skrajšana besedu za orisovanje, 40. otroško papirnato naglavno pokrivalo, 40. posoda za shranjevanje pepela umrlih, 47. pripadnik izumrlega evropskega naroda, 48. hude sanje, sodobni slovenski skladatelj, 49. angleško vseučiliško mesto, 50. otroški naziv za očeta, 51. drugu beseda za merilo, 55. vojaški izraz. 56. prestolno mesto severnoevropske držuve, 57. druga beseda za vratu, 58. druga beseda za tram, 59. reka v vzhodnem delu Tnrkestnna, 60. druga besedu zu trud, 62. znamenito kopališče v severno-vzhodnem delu Italije, 66. večja utežna enota, 68. prestolno mesto italijanskega imperija, 69. druga beseda za strast, 70 ženf-ka oseba i/ svetopisemskih zgodb, 7t. naslov Ilumsunovegn romana, 72. pokra jina v Švici, 73. risarska potrebščina.
Zlogovnfca
Iz naslednjih 32 zlogov: a, al, ce, da, de, der, der, go, i, jaj, jem, ki, ko, kord. 1 ju, mn, ma, mar, non, o, o, ob, pa, par, re, vol, sat, sel, sna, uk, vur, ruk — sestuvi šcstnnjst dvozlo/nih besed z naslednjim pomenom:
1. umetnik, 2. daljava, 3. znamenje ljubezni, 4. sodobna nemška vojaška osebnost, 5. vzhodnoevropska reka, 6. dennrnu enota, 7. ravnatelj ljubljanske opere, 8. leposlovna oblika,
9.	svetopisemska oseba, 10. Musscnctovu opera, II. jugoslovansko mesto. 12. glasbeni izraz, 13. zemljiška knjiga, 14. poljski plevel,. 13. slovenski književnik, 16. vprežna žival.
- Če si dobil pravilne besede, ti njihove prve in tretje črke. brane od zgoraj navzdol, povedo slovenski pregovor,
Besednica
Jabolčnik. neminljivost, izjalovljen jc, Kul-varija, enciklopedija, ovratnica, ocarinjen je, Armenija, arterioskleroza, kopulnica, kopalnica.
Iz vsake besede vzemi po dve zapovrstni črki po določenem redu, da dobiš ime in priimek sodobnega slovenskega pisatelja in nuslov njegovega večjega dela.
ALI STE ZE NAROČILI LETOŠNJE MO-
HORJEVE KNJIGE?
Predsednik Poljske, general Sikorski, ki biva y Parizu.
Slike z vlaka
t.
Mnogo nas je bilo — prav kakor žveplenk v škatlici. Vsak še več ali manj prtljage, tu šopek krizantem, oni venec. Vozili smo se nu grobove svojih dragih. Nu manjši postuji je vstopila že priletna ženica; na roko si je nataknili! venec iz brinja. Daleč je prišla in šc dolgu pot jo čaka, pu nikjer prostora zanjo, le neumestna pripomba nekega mlajšega gospoda: »Mat*, vaš kruncel pa bode!« Hotela sem se oglasiti: »da še premalo, ker se ga njegov jezik ne more ogniti!« — V glavi sta se mi zastavili dve vprašanji: 1. Ali smo že res tuko duleč pokvarjeni, da more kdo iz kuj takega narediti neslan dovtip? 2. Če je železnica morala že pred temi prazniki (Vsi sveti, Verne duše) ukiniti več vlakov, uli ni mogla preskrbeti dovolj voz?
2.
Stisnjen v dve gubi je sedel v kotu vojak. Od času do časa se je krčevito zgrabil za koleno. Med potjo si je zlomil nogo. S tako nogo v škornju je morul na vlak in do svoje »komande« več kilometrov daleč iz mestu po — lirudno objavo. Vsi smo se zgražali, z njim sočustvovali, ljubezniva gospodična inu je hitro preskrbela nekaj bonbonov in jabolk. — Nekdo nekje jc pripomnil: »Tuka je pač uradna pot!«
3.
Bili so sami možakarji. Konje so prignali k neki vojaški komandi. »Saj bi človek nič ne rekel, če bi jih dali vsi. knkšna pruvica je to?« — »Nikakšna,« je dejal drugi, »kaj ne veš, da je pravica še čisto cela, da je še nikjer niso načeli?« — »Menda so tudi škofove konje vzeli,« je dejal tretji. — »Tako mi je hudo po mojem «brumu». To ti je konj! še komisija ga je ocenila pet inrjev,« jc nekako z otožnim glasom pristavil četrti.
Kratek odmor. »In še to nemarrio vreme po vrhu, moker sem skoraj do kože,« je začel spet nekdo pri oknu.
»Kaj praviš, ti Anžok?« je nagovoril najstarejši najmlajšega, »ali bi ne mogli oni trije gospodje od komisije dol k nam priti in stokrat lažje kukor mi s konji tako daljo, še čez 25 km in v takem vremenu?« — Anžek je zmajal z rameni in molčal.
Nato so vsi umolknili. I.e četrti se ni mogel ločiti od svojega konja. »Ti moj ubogi «bram», le kdo ti bo dal danes jesti?«
A K.
Rešitev križanke
z dne 19. novembra
Vodoravno! 1. Plaz 4. Predrt 9 Oslo 13. Kerec 15 Oro 16. Birt 18. Vaško 21. Akut 22. Kraja 24. Mars 26 Slab 27. Prt 28 Oreh 29. Mm 31. Kolk 33. Ovi 34 Ta 35 Opel 36. Mera 38. Soid 40. Ar 41. Oziris 43. Hankov 45. Jerola 47. Lizol 48. Suh 49. Rog 51. Repič 52 To 53. Klop 55. Metla 57. Iv^r 58. Hp 60. Ela 61 Ara 62. Likar 64. Ilena 66. Ali 67. Met 68 Si 69. Spet 70 Tarok 72. Ajda 74. Tu 76. Šesta 77. Ant 78 Ena 79. Krila 82. Pravda 84. Timava 87. Privoz 88. Iv 89. Abri 91. Nina 92. Mrož 93 Mi 94. Tir 95. Anka 98 Rk 99. Fanu 100 Kij 101 Aron 103 Orle 105 Avant 107. Čita 108. Labin 110. Amra 112. Ora 113. Zenit 114. Alah 115, Agneza 116 Sapa.
Navpičnoi 1. Prut 2. Let 3. Ac 4. Prah 5. Roj 6. Db 7. Rim 8 Trak 10. Sc 11 Srs 12. Oslo 13. Kaptal 14. Ekrazit 15 Orel 17. Tros 19. Kavalir 20. Obirač 22. Kres 23. Amen 25 Sloj 28. Opilk 30. Mrk 32. Klerik 35 Oro 36. Mah 37. Aorta 39 Oreves 42. Irohipsa 43. Hupa 44. Vol 46 Apetitiv 48. Solata 50 Gabja 54. Len 55. Molo 56. Erik 59. Pletva 63. Itd. 65 Artin 67. Mana 69. Servira 71. Ant 73. Akron 75. Ulomiti 76. Špital 78. Eva 80 Riž 81. Azijat 83 Amo 85. Mir 86. Anka 87. Prut 90. Ikra 92. Mana 95. Roba 97. Alma 99. Fara 100. Rina 102. Nil 104 Erg 106 Voz 107. Čep 109. Na 111. An 113. Za.
»Hvala lopat Sn bom žo sama zahvalila mami za teb deset krainih jabolki«
»Oh, gospa, ali se no bi rajši zahvalila za petnajst jaboik?«
s &£0 e>ene:c
Kdor ima kosmato vest...
V peklu črnem je te dni velik dirinduj-kmalu, kmalu bo odprl sveti Peter ruj
in Miklavž z nebeškim spremstvom
bo po lestvi zlati
spustil se na našo zemljo.
Parkeljni kosmati
pa iz pekla pridrve —
malopridnežem gorje!
Iakaf slavlek poje zvečer?
(Legenda.)
Nekoč zdavnaj je slavček pel samo zjutraj in opoldne. Zvečer nihče ni slišal njegovega petja.
ko so Zveličarja na križ pribili in je Marija vsa žalostna stala na nogah svojega ljubljenega Sina ter pretakala bridke solze, je od-nekod priletel slavček in sedel na bližnji grm. V dno drobnega srca se mu je zasmilila žalostna Mati božja in začel je prepevati, da bi jo malo potolažil. Tako lepo, tako milo je pel, da je Marija vsa zamaknjena prisluhnila in za trenutek res pozubilu svoje gorje. Blagoslovila je malega pevca, rekoč:
»Odslej naj tvoja pesmica doni samo ponoči, da boš z njo tolažil in blažil trpljenje tistim, ki ne morejo sjiati!«
Kakor ie Marija rekla, tako se je zgodilo.
Legenda o krivokljunu
Jožef iz Arimateje in Nikodem sta od.šlu na Golgato, da bi snela Kristusovo truplo s križa in ga jiokopalu.
Ko pa sta hotela izruvnti žeblje, s katerimi jo bil Zveličar pribit, sta bila v hudi stiski. Videla sta, da sta pozabila vzeti orodje s seboj.
I'a je njuno zadrego videl ptič kruinpcž iri priletel jima je na pomoč, lzdrl je s svojim močnim kljunom vse žeblje iz Kristusovih ran. Pri tem jja se mu je izkrivil ves kljun in takšen mu je ostal do danes.
Druge ptice se krivokljunu smejijo, on jia je na vso moč ponosen na svoje klešče.
UGANKE
Za ograjo čepi, pa rado srbi — kaj je to?
(t)AUdo}j)
Katere bolezni ne more človek tiho prenašati?	("fl5t)\i)
Na steni visi, metra nima, pa zmerom čus meri, na dve strani kima — kaj je to? ('nj ^)
Kaj je beraču vsak (lan na jeziku?
(Bfusojj)
Modea razlaga
Metka je pritekla v izbo k očetu, ki je bil profesor, in vzkliknila:
»Očka, prej sem videla, kako je naša mucka pila dežnico. Kaj pa pomeni to?«
Profesor: To pomeni, da je prej deževalo in da je bila mucka žejna!«
Kaho nasSane nevihta
V prirodopisni uri razlaga učitelj, kako nastane nevihta, potem pa vpraša Mihca:
»No, Mihec, zdaj pa že veš, kako nastane nevihta. Povej nam to po domače!« Mihec vstane in se odreže: »Nevihta se začne pri naši babici. Ona pravi, (ia jo pred nevihto zmerom trga do nogah.«
Kako je Lal srečo koval
(Hindu6tanska pripovedka.)
Lal ie bil reven deček. Nekega dne se ije ves lačen potepal po mestnih ulicah. Nenadoma ga je nekdo prijel za ramo. Lal se je obrnil in zagledal pred 6cboj vojaka, ki je nosil zvrhan lonec masla.
»Hej, dečko,« ga je nagovoril vojak, »nesi mi tale lonec, pa ti bom dal tri novce.«
Lal se je razveselil in si takoj oprtal lonec na glavo. Vojak ga ie vodil skozi mestne ulice v predmestje. Lal mu je lahkih korakov sledil in je bil ves srečen ob misli, da bo nekaj zaslužil, Na tihem je že začel kovati načrte, kaj si bo 6 pri-služenimi novci kupil.
»Sreča mi je naklonjena,« je zadovoljno premišljeval. »Kupil 6i bom kokoš, jo nesel domov in io skrbno pital. Kokoš mi znese jajca, iz jajc pa 6e izleže vse polno pisk
Piške ponesem na trg in jih prodam. Za denar, ki ga bom dobil zanje, 6i kupim ovco. Tv.di ovco bom dobro hranil. Dobila bo vse polno mladih jagnjet.
Jagnjcta prodam na trgu in si kupim kravo. Ali bo mati gledala, ko pripeljem kravo domov!
Krava bo vsak dan dala mnogo mleka. Nekaj mleka bo mati pridržala zase, drugega bo prodala. Ko krava dobi telička, odpeljem njo in telička na trg ter ju prodam. Denarja bo ko toče!
Za izkupiček od krave si kupim lepega ko-
njička Odjahal bom z njim proti domu. Mati bo jokala od radosti!
Ko bom na konjičku ijahal 6kozi vas, 6e bodo deklice od vseh strani ozirale vame in me občudovale: »Jojme, kako lepega konja jaha Lal!« Najlepšo in najbogatejšo deklico si izberem za nevesto in se z njo poročim. K hiši mi prinese veliko mošnjo denar|a. Živela bova srečno in zadovoljno in mnogo srčkanih otrok bova imela: tri,.. štiri. ,. pet!«
Lal se je tako zamaknil v prelepe sanje, da je kar pozabil na lonec, ki ga je nosil na glavi. Razprostrl je roke, kakor da bi hotel pobožati enega izmed svojih zlatih otročičko.v,
Tedaii pa je — o nesreča! — lonec z maslom padel — na tla in se razbil na drobne kose. Maslo, ki se je od vročine raztopilo, 6e je razlilo po tleh.
Vojak je iztegnil roko, pa ne zato, da bi Lala pobožal, ampak zato, da bi mu prisolil krepko zaušnico. In mu jo je tudi prisolil. Čof! je reklo in še enkrat: čof!
Lal je videl milijon zvezd pri belem dnevu. Vzel ie podplate pod pazduho in jo ubral čez drn in strn. Vse njegovo bogastvo 6e je razblinilo v nič.
Ubogi Lall
Pismo s pocilmc na deželi
Drage prijateljice!
Imamo tri prašičke. Ko smo prišle na deželo, so bili še čisto majhni. Zdaj so pa že kar lepo re-jeni. Svinjak smo jim vsak dan skrbno očistile in se trudile, da bi tudi pujskom vcepile čut za snago. Krtačile smo jih in umivale, da so se svetili kot sonce. Pa jim to ni bilo nič kaj všeč. Komaj smo svoje delo opravile, že so se tebi nič, meni nič začeli spet valjati po najlepšem blatu.
Iztuhtnle smo vsakemu prašičku svoje ime. Prvega smo klicale Grduna, drugega za Zvitorepca, tretjega pa za Požeruha.
Nekega dne je Metka pozabila v svinjaku svoj predpasnik. Ko smo se zvečer vrnile z izleta domov, smo opazile v svinjaku vse polno cunj. Kos predpasnika in robček je mati svinja pojedla, njeni otročiči pujski pa so ji pomagali blago ce-irati.
Zadnjič si je Jerica na dvorišču čistila zobe. V roki je držala zobno ščetko, namazano z zobno pasto. Pa je kar na lepem opazila, da ji je zavojček z zobno pasto izginil. Toliko je šs mogla videti, da je imela svinja rdeč madež na rilcu. Pa je še tega hitro polizala. Gotovo je tudi ona hotela imeti kakor sneg bele zobe .,,
Tole pa
Janezek je ves zasopel pridirjal iz šole domov in planil v hišo kot kraika burja:
»Mama!' Mama!« "
Mama se je prestrašeno obrnila in vzklik-nila:
»Za božjo vol jo, kaj pa se je zgodilo? Ali se je šola jiodrla?«
Janezek pa je bil tako upehan, da ji še odgovoriti ni mogel. Kar odkimal je.
»Morda te pa |)o trebuhu ščiplje?« je zaskrbelo mater. »Čakaj, ti bom skuhala malo ka-milčnega čaja.«
Janezek pa je medtem prišel do sape in navdušeno i/pregovoril:
»Mama, pomisli! Knjiga »Tinček in Tonček« je izšla!«
Ob teh besedah je mati sprevidela, da se Janezku ni nič hudega zgodilo in olajšano je rekla:
»Hvala Bogu!«
Janezek jiu je te besede razumel po svoje. Kar oči so mu zažarele in navdušeno je pritrdil:
Gosi menda poznate. Toda takih gosi, kot živijo na našem dvoriču, gotovo ni na vsem svetu. Kadar se igramo ali rajamo — kdo se tedaj pri-ziblje izza ogla? Gosi! In kadar korakamo na sprehod — kdo koraka za nami? Gosi! Nekateri ljudje se norčujejo iz nas in pravijo: »Glejte, glejte, goske korakajo za goskami!« Takšna nesramnost, ali ne?
Včasih gremo tudi krave past. Na paši nam hitro mine čas, ker iztuhtamo zmerom kakšno novo. Zadnjič je Marica predlagala: »Ulovimo eno izmed krav, najpogumnejša izmed nas pa naj jo zajaha!« Rečeno — storjeno. Po dolgem trudu se nam_ je posrečilo, da smo najmlajšo kravo obkolile in jo ukrotile. Metka se je prva ponudila, da jo zajaha. Pomagale smo ji, da se je skobacala nanjo. Kravi pa nenavadno breme ni bilo prav nič všeč. Divje jc poskakovala, potem pa se je spustila v dir. Napočil je največji dogodek tistega dne — skok čez vaški potok, štrbunkl — je reklo — in Metka je ležala sredi deroče vode. Izvlekle smo jo na suho. Bila je mokra kot žaba. Na deželi se mora človek pač vsega naučiti. Strašno lepo nam je!
Prisrčno vas pozdravljajo vaše sošolke — Marica, Jerica, Metka in Min k a.
»Kajne! Jaz tudi tako pravim. Saj smo dovolj časa čakali nan jo. Jo j, ko bi ti vedela, koliko slik je v njej! In kakšne čudne zveriiie so naslikane: gorile, krokodili, sloni, velikanske kače, predpotopni zmaji, Ijudožrci...«
»Beži, beži!« ga je prekinila mati. »Ljudo-žrci pa že niso zverine. Ljudožrci so ljudje kakor mi, samo da so še čisto divji.«
Jenezku pa se je mudilo pripovedovati dalje:
»In kakšne čudovite reči sta Tinček in Tonček v Afriki doživela! Brglezov Francek mi je knjigo pokazal. Tako sva zijula vanjo, da bi kmalu na kosilo pozabila.«
»Kje pa je knjiga izšla?« se je pozanimala mati.
»V Jugoslovanski knjigarni!« je ročno odgovoril Janezek in pristavil: »ln samo 75 dinarjev «tane.«
»Oh o!« je rekla mati. »Samo 75 dinarjev, praviš. Meni se to strašno veliko zdi.«
»Ampak pomisli, mama,« je z vnemo nadaljeval Janezek, »v knjigi je več kot 400 slik! In

Mirko KunClC:
Pravljice io pripovedke izp©d Trigtea
Pastirček Gregec in zmaj
(Nadaljevanje.)
10.
Na Oreharjevem dvorišču pod dovško rebrijo petelin še ni oznanil belega dne, ko je drobna ženska postava hitela mimo navkreber. Prvi jutru,ji svit jo podrhteval na njenem obrazu in kdor bi ji natančneje pogledal v oči, bi se bil zgrozil: grenka, pregrenka skrb se je zrcalila v njih.
Naravnost proti Mlinskemu potoku je samotna ženica ubirala stopinje.
Puščavnik Sabljica je v svoji koči še trdno spal. Sanjalo se mu je, da leži luido ranjen na bojnem j>olju. Kri mu je v mogočnem curku kot slap Peričnik vrela iz srca. Tako je šumela in bučala, da so vsi njegovi vzdihi, vsi njegovi klici na pomagftnje brez odmeva tonili v njej.
Pa se je zdajci sklonil nad njim neskončno mil obraz. Zaklical mu je čisto od blizu, prav na uho: »Ali te luido boli, junak moj?«
Sabljica je široko odprl oči. Prevzela ga je čudna sladkost. Oj, ali vidi prav? Sam general Radecki ga je kot usmiljeni Samaritan obiskal na bojnem polju .. Hotel se jo vzpeti pokonci, hotel je strumno salutirati. Pa se ni mogel ganiti. Kot raztopljen svinec mu je nekaj ležalo v udih in ga pritiskalo k tlom.
Obraz nad njim se je kar nenadoma čudno spremenil. Postal je ves ozek, ves bled. In tudi glas je postal čisto drugačen: zamolkel in presunljiv, kakor da bi odmeval iz groba.
Sabljica je čutil na čelu leden dih. Sprele-tela ga je trudna bridkost: Da, da, sama bela žena smrt je prišla jx>njl Zbogom, preljubi svet!
A glej: bela žena ni zavihtela kose, ni upih-nila pojemajoče lučke njegovega življenja. Narahlo ga je prijela za rame in nestrpno zaklicala:
»Vslani, Sabljica, vstani!«
Neznana moč ga je kar vrgla pokonci. Bilo mu je, kakor da bi vrgel težko butaro raz sebe.
»Kaj hočeš od mene?« je še blodno golsnil in se — prebudil.
Ob njegovem ležišču je stala Gregčeva mati.
»Za božjo voljo, Matičevka, kako pa vi pridete sem?« se je zavzel in se razhudil nad samim seboj: »Sem pa že spet sinoči pozabil duri zapahniti. Nič čudnega, da me je mora tlačila!«
Šele v tem trenutku je opazil, kako potrt je obraz Gregčeve matere.
»Ali jo kaj hudega?« je hlastno pobaral.
Matičevka je tiho posmrkala, pokimala in si s predpasnikom segla jiod oči. Glas ji je zadonel kot ubit zvon:
»Palkov Grogara mi je sinoči prišel povedal, da je Gregca odpeljala neznana ženska.«
»Gregca? Bežite kam?!« so je prestrašil Sabljica. »Pa kam ga je odpeljala?«
»Nekam pod Borovlje ali pa še čez. na koroško stran,« je povedala Matičevka in ga jiro-seče pogledala. »Palkov Grogara je šel po biriče. A preden se ti prigugajo, Ik> Gregec nemara že mrtev. Moj ubogi fanti Vso noč nisem zalisnila očesa. Na vse zgodaj sem vstala, lej, iu prihitela k tebi, da ... da ...«
Dalje ni mogla. Besede so se ji zateknile v grlu. Bridko je zaihtela.
»Bežite no, kaj bo mrtev! Le počemu naj bi ga ženska ubila, otroka nedolžnega?!« jo je pu-ščavnik Sabljica začel tolažiti in bodrili, čeprav je bil sam presunjen do dna.
Matičevka si je s predpasnikom obrisala oči, rdeče od prečute noči, in nadaljevala:
»Prišla sem k tebi, Sabljica, da bi te prosila, če bi hotel z menoj.«
»O, tisto pa kar rad,« se je ponudil puščav-nik Sabljica. »Boš videla, kako ga bova liitro našla. Jaz imam dober nos!«
In se je ročno oblekel in si nataknil cokle.
Že sta bila sredi brvi, že sta hotela zaviti po rečni soteski navzgor. Pa se je puščavnik Sabljica kar na lepem še nečesa domislil.
»Počakajte!« je slovesno zaklical.
Odcoklal je nazaj proti bajti. Malo je v njej pobrkljal in se spet prikazal na pragu. V eni roki je držal debelo krevljo, v drugi pa sabljico, tisto, ki jo je bil pod generalom Radecki,jem kar takooole sukal. Sabljico je obdržal, krevljo pa je izročil Maličevki, rekoč:
»Nate. Brez vsega ne smeva iti. .Nemara bo nevarno. Če se bo babnica nemarna kaj dosti repenčila, jo pa bova. Vi s krevljo, jaz s sabljico. O, jo še kar dobro znam sukati, čeprav mi deveti križ grbo teži! Ali sem vam že pravil, kako som pod generalom Radeckijem služil?«
Gregčeva mati je preslišala njegovo vprašanje. Vse misli, vse želje in vse prošnje njenega srca so bile pri sinu.
Puščavnik Sabljica pa ni čakal odgovora. Kar bi bi jati jo začel, na dolgo in široko. Obujal je spomine na davne slavne čase in se ob njih ves pomladil. Tako prožno in hitro je med prijiove-dovanjem coklal po strmini navzgor, da ga je Matičevka komaj dohajala.
Ta čas je nad črničjim vrhom obstal ob'ak, pražnje oblečen in nakodran. Gotovo, prav gotovo ' ga je mati zarja povabila, naj njenemu sinku pri krstu boiiuje; mlado jutro se je rodilo.
(Dalje prih. nedeljo.)
kako lepa slika je na platnicah! Za to ceno je knjiga napol zastonj, ti rečem!«
»No, če pa tako misliš, jo bo pa res treba kupit i,« se je vdala mati. »še bolje bi pa seve-du bilo, če bi Ti jo prinesel Miklavž. Veš, kaj? Piši mu pismo in ga prosi!«
Tega si Janezek ni pustil dvakrat reči. Sedel je za mizo in nupisul z velikimi črkami:
»LJUBI MIKLAVŽ! KAKOR VEŠ, V ŠOLT ZELO DOBRO ZNAM, ZATO MI PIUNESl KNJIGO »TINČEK IN TONČEK«. LEPO SE TI ZAHVALJUJEM ŽE VNAPREJ. IN TE PRISRČNO POZDRAVLJAM
TVOJ JANEZEK.«
Kaj, ko bi ludi vi, otroci, pisali takšno pismo Miklavžu?
LADA NJIVA
Morje
Vetrček pihljal je po valovih in obali, s čolni se igral je, ki po morju so veslali.
Iz skrivnostno tihe in srebrne mesečine slišala sem vzdihe: plah utrip davnine.
Moja duša srečna je strmela na obzorje, kjer je pesem večna šepetala: morje... morje...!
Valovi Save
Kot klasje rumeno veter valove poriva in ziblje med ozke bregove. Iz reke skrivnostno vstuja šumenje — teži ga gotovo brezmejno trpljenje.
Valovi zapuščajo zemljo ljubečo, ki prožila .jim je le radost in srečo; bežijo, bežijo v daljno tujino, da tamkaj pozdravijo morsko globino.
V dežele neznane — neznanci bežijo, domače livade za njimi strmijo... Šumijo, hitijo valovi zeleni. Žalostni zmerom bolj zdijo se meni.
Gilda Petelin, dijakinja, Lesce.
Ob Soči
Soča modra, oj poglej! Mi prinesli smo pozdrave naših polj in naše Save onstran mej.
Soča modra, oj, povej našim bratom, sestram tam, da prišli bi radi k vam za vselej.
In še to, še to povej: kdaj prišel bo tisti dan, da pripravimo se nanj že poprej?
Zbogom, bistra hči planin! Tam za zadnjimi gorami bo povsod in zmerom z nami tvoj spomin. Marija Žnideršič, Stari trg pri Rakeku.
Večerni ave
Že narava tiudna sanja, že so tihe vse dobrave; zvonček v pozni mrak pozvanja in doni v večerni ave.
Vsa lepota tega speva, ki nad logom mirno j)Iava, v duši tolažeč odmeva. Vsa narava sladko spava ...
Gilda Petelin, dijakinja.
PREGOVORI
Čista vest je vredna več kot največje bogastvo.
Lastna livala se po blatu valja. Tat in lažnik sta rojena brata. Ni jela brez dela.
Govori, kar je res, stori, kar smeš — to sta stezi do nebes!
Mlad berač, star brez hlač.
Vojna je res čudna reč
Ko je bila bitka končana, je med vojake, ki so še ostali živi, prihajal general Sabljevič in jih glasno pohvalil:
»Fantje, dobro ste se držali! Pošteno ste nakresuli sovražnika!«
Pa se je oglasil Matičkov Jur, znan pretepač iz Žabje vasi:
»Pokorno javljam, gospod general, tudi jaz sem zadovoljen! Če sem se pretepal doma in sem komu betico razbil, so me orožniki takoj zgrabili in odpeljali v luknjo. Tukaj pa sem kar dvanajstim razbil glavo — in ni nobenega žandnrja blizu! Takšne priložnosti za pretep ne bo več zlepa!«
„Petica je šla po gobe!"
Kadar dobi učenka v šoli slab red, pravimo: »Polica je šla po gobe!« Kako bi bilo, če bi petica res šla po gobe, nam knže slika, ki jo je narisala Maj tlica Kadunc. učenka ? razreda v Ljubljani.
2> R U Ž I N A
Nazaj na deželo!
Poglavitni temelj za prehrano našega naroda je in ostane poljedelstvo. Naša nujna naloga je, da dvignemo z vsemi pripomočki, ki jih imamo, poljedelsko proizvodnjo, ki je za našo prehrano neusahljivi vir. Zatorej se morajo brezposelni zaposliti vprav v poljedelstvu.
Ta zahteva pa ima mnogo ovir. Da primanjkuje poljedelskih delavcev, izhaja vprav od tod, ker številni kmetje nič več ne zmorejo
Kmečka hiša (M. Malcš).
takih dnin, kakršne so mezde v industriji in obrti. Tudi največja podeželska mezda na primer, plača kakega mlekarja v mlekarni na deželi, ni tako velika, da bi se mo^la z njo preživljati družina. Plača kakega hlapca je skoraj vedno še manjša, kakor je mezda tvor-niškega delavca. Vprav to, ker kak poljedelski delavec še misliti ne more na to, da bi si mogel v sedanjih časih toliko prihraniti, da bi bil v stanu preživljati lastno družino, je vzrok, da vse bezi z dežele, da vse hiti k industriji ali h gradbenim podjetjem.
Hlapec pa vprav zato ne more biti bolje plačan, ker je večina kmetij preveč zadolženih. Zato mora kmet povsod štediti, to se pravi, da uporablja stroj, kjer se le da, kar mu prihrani delavske moči in mu ni treba hlapca. Nemara ni daleč tisti čas. ko bo moči tudi poljedelske mezde urediti do minimalne višine. Naše njive pa vendar bolje rodijo, kot so prej, pridelkov je več, in vendar je na deželi zmeraj manj delavcev. Poljedelstvo nazaduje v korist trav-ništvu, ki zaradi umetnih gnojil bolje uspeva. Repe, pese, korenja ne sadijo nič več toliko, ker uvažajo krmo in s tem večajo pridobivanje mleka.
A zaradi nakupovanja krme so nastali dolgovi. Zmeraj manjši donos kmetu brani, da bi si najel delavcev, da bi svojo zemljo bolj skrbno obdeloval in bi se sezidal potrebna gospodarska poslopja. Razdolžitev kmeta je zatorej poglavitni predpogoj za res temeljito ozdravljenje našega kmetskega stanu. Sedanje stanje prevelike zadolžitve ovira tvorbo prihrankov pri poljedelskem prebivalstvu. Kredit se dandanes zato tako uveljavlja, ker so onemogočeni naravni pripomočki za preskrbo z denarjem, to so: prihranki.
Dandanes je neobhodna zahteva po spremembi poljedelstva glede na bolj mnogostran-sko in bolj izčrpno proizvodnjo. Ta pa zahteva pomnožitev delavskih moči, nakup semenskega žita, orodja, strojev itd. Večkrat je potrebna tudi sprememba gospodarskih poslopij. Če pretresamo te težkoce, naletimo spet na isti vzrok-na pomanjkanje sredstev. Tu sta dve možnosti. Ali naj ' da država sredstva, ki so bila določena za podkrepitev cen in so mogoče na razpolago za nakup orodja. Ko bo razdolžitev izvedena, bi mogle naše hranilnice in posojilnice izvesti zares ljudskogospodarsko nalogo, če bi se ti krediti izdali v primerni višini za prej navedene namene. Saj vprav to je bil smisel ustanovnika hranilnic in posojilnic, R a i f f e i s e n a , ne pa, da bi bil denar tu za nakup nepremičnin, kar le zvišuje cene. Pomnoženo poljedelstvo pa še ne zadošča, da bi bile vse delavske moči našega naroda vključene v poljedelstvu. Za to so potrebni še posebni ukrepi.
Mislimo na državno organizacijo izboljšanja zemlje. Država bi lahko po svojih kulturnih inženirjih nastavila melioracijski (iz-
Elza Ocltjcn-Kazimir: Kopači
boljševalni) kataster, da bi določili, kje bi v naši deželi z največjim uspehom izboljšali zemljo če ima država sama svoj svet, naj bi ona izvedla melioracijo. Pri tem ne mislimo v prvi vrsti na melioracijo obširnih ploskev še neobdelane zemije. marveč na zasebno lastnino.
Tu bi se morali združiti posestniki zemlje. Dr-žava naj bi sama vzela v roke iniciativo za ustanovitev »Zveze za izboljšanje zemlje«, slič-no ko za gradnjo cest. Država organizira pro-izvedbo melioracije ali jo izroči kakemu zasebnemu podjetju pod svojim nadzorstvom. Stroški se naj razdelijo; en del jih nosi država po subvencijah, drugi del pa soudeleženi posestniki. Kdor ne bi mogel plačati v denarju, bi ..... hii.......
smel imeti posebno nipoteko, ki bi bila na prvem mestu spričo vseh drugih obremenitev. Pri teh delih bi se bilo treba v prvi vrsti ozirati na podeželske delavske moči. Predvsem se mora poskrbeti za to, da v mesta ne bi prihajali več še zmeraj novi brezposelni z dežele, saj jih moremo na deželi mnogo izdatneje zaposliti.
Seveda bi bilo za širokopotezno melioracijo zemlje potrebno mnogo denarja, in državi bi se bilo treba mogoče še zadolžiti. Vendar se država ne sme otresti skrbi in dolžnosti, da mora vsem državljanom priskrbeti dela in kruha. Če je torej država že k temu prisiljena, pa mora pretehtati svojo dolžnost, kje naj bi potrebna sredstva najbolje uporabila. Za vso državo je brezpogojna potreba in prva dolžnost, pa naj bodo časi taki ali taki, da zeml jo svoje domovine izrabi kolikor le mogoče plo-donosno, saj vprav od tega zavisi koristna rast našega naroda. Vsak prebivalec, ki se more s svojimi pridelki na svojih lastnih tleh preživljati, je kakor trdnjava v korist trajni neodvisnosti naše domovine.
Izvršitev te naloge bi se dala opraviti z dvojno organizacijo. Ondi, kjer se opravljajo večja dela, bi se mogli zaposliti oddelki delavcev iz industrijskih krajev, kateri so trajno brezposelni. Če bi bilo potrebno, ima danes država možnost, da se posluži uporube dolž-
nosti delavskega službovanja in tjodeli vsaj samske ljudi tem delavskim tuborlščem.
Za manjše melioracije bi uporubili najprej ondotne ljudi, posebno še kmečke, kadar ni na polju toliko dela.
Samo po sebi je umevno, da bi se tako izboljšana zemlja začelu čim prej obdelovati. Tako bi bili sadovi tega izboljšanja zemlje (melioracije) že med to vojno velikega pomena. Prekletstvo naše dobe je, da živijo nezaposlene delavske moči poleg velikih, nerešenih nalog onega in istega naroda skupaj. Najvišja dolžnost države je, dn s svojimi organizacijami skrbi za to. da dobijo držuvljani nu pameten način vsak svoje delo. S tem se bo ljudstvo na zdravi podlagi razvijalo. Z zaposlenostjo prebivalcev in s poglobitvijo- lastne preživninske podlage se veča gospodarska in z njo tudi politična neodvisnost države. Državna politika se nič več ne vodi z budžetom za kratko dobo! Država, ki ima na tisoče brezposelnih, navzlic uravnovešenemu budžetu, lahko propade!
Resnično izdatna preskrba z delom vseh brezposelnih, to je najboljša obramba države zadaj za fronto, ki je nemara tudi odločilna za zmeraj!
(Po švicarskem listu »V a t e r-1 a n d< o švicarskih razmerah, ki pa tudi nam obujajo marsikak bri dek očitek.)
Brez težav
deluje Darmol. K temu prijetnost
Siri uporabi! nobenega kuhanja Ca-ev.nltl poliranja krogljlc In na gre n-;lh toll. Darmol ie okusen kakor Čokolada. Ne poikuSajte z nepreizkušenimi preparati, (emveč uredita jvoJo prebavo i dobrim odvajalnim
srods,vom ^ssa
fcaJMOUV ggii h > mu litimi
30 LETI
Božič se bliža
Pletene rokavice za darilo
Potrebuješ: 2 štreni trobarvne volne, 1 štre-nico modre prejice za okras, 4 pletilke za pletenje nogavic št. 10 in 4 št. 7.
Vzorec: Zunanjo plat (nart) in zunanji del
Brstov in kožico pri palcu pleteš 2 levi, 1 desno, 'lan in notranji del prstov pa gladko.
Pleteš takole;
Nasnuješ za zapestnico 58 p. na 3 pletilke št. 10 Na prvi pletilki je 13 p„ na drugi 13 p. in na tretji 32 p. S prvo in drugo pletilko pleteš notranjo stran, s tretjo pa zunanjo stran rokavice. Eno vrsto pleteš desno, 4 v. levo, 4 v. d., 3 v. 1, 3 v. d., Zadnjih 6 v. se ponavlja. Potem vzameš pletilke št. 7 in pleteš na prvi in drugi 1 v. d., 1 v. 1. in na tretji 2 1., 1 d. — Ko je tako spleteno 1 in pol cm, vzameš pletilko št. 10 in le na prvi in drugi pleteš gladko, medtem ko začneš na tretji plesti 2 d., 2 1. V 11. vrsti začneš palčevo kožico, ki jo pleteš za desno rokavico s prvo pletilko takole. 11, vrsta: 2 d., 1 1 obrneš, 12. v.: 1 d., 1 d. obrneš; 1 d., 1 d. obrneš, 13 v.: 1 d. obrneš, 1 1., 1 d., 1 1., 1 d. obrneš, — 14. v.: 1 d. obrneš, 1 1., 2 p. v 1 p., 1 1. in 1 d. obrneš. 15 v.: 1 p. pred in 1 p. za desno obrnjeno dojameš. 16. v.: ne dojameš nič. Zadnji 2 v. ponoviš, dokler ni 10 p. med obema desno obrnjenima. Palčevo kožico leve rokavice pleteš obratno.
Ko je rokavica dolga 11 cm, pleteš tistih 12 p. kožice s pisano nitjo, (glej sliko 11.). Nato pleteš dalje z belo nitjo samo gladko in zunaj zmeraj 2 d., 2 1. V 4. in 6. v. pleteš po 2 p., skupaj med kožico. Zdaj imaš 31 p. gladko pletenih in 32 p. po 2 d., 2 1. — Ko je pletenje 16 cm dolgo, pleteš prste:
Pleteš m e z i n e c iz 6 p. d., 6 p. po 2 d., 2 1., 4 p. kot notranja kožica. Ko si sredi nohta (približno 5 cm), pleteš skupa j zadn je pentlje vzorca in prve gladke pentlje; naslednji 2 p. pleteš skupaj, dalje 4 p in spet 2 krat 2 p. skupaj. Snemaš dotlej, dokler ti ne ostane 6 p. Potegneš nitko skozi in jo prišiješ znotraj Ko je mezinec spleten, vzameš 4 p. od na novo nasnutih, in pleteš 3 v., preden začneš plesti druge prste,
Prstanec pleteš iz 8 p. od zunanje strani rokavice, 4 od novo nasnutih 8 p. od dlani in 4 p. nasnuješ. Ko si sredi nohta, (približno 7 centimetrov), pleteš skupaj 2 krat 2 p., in snemaš tako, dokler ne ostane še 8 p.
Sredinec se ple*e kakor prstanec.
Kazalec se plete iz ostalih pentelj na novo nasnutih pentelj.
Palec: Previdno potegni pisano nit iz pal-čeve odprtine in daj hkrati 24 p. na tri pletilke. Vzemi 1 p. med gladkimi pentljami in pentljami 2 d, 2 1 na obeh straneh in spleti palec iz teh 26 p. približno 6 cm dolžine.
Okraski: Vezenino začneš delati z modro nitko 5 cm od zgornjega roba in šesiješ desne proge skupaj s presledkom 1 cm, kakor je na sliki. Delaš modre verižne vbode vzdolž pletenja 2 d., 2 1. ob strani rokavice vzdolž prstov in palčeve kožice.
0 ^jbct+UZcl T Nehajmo sadno drevje
Negovano sadno drevje ima lepše in pravil-nejše oblike in taka drevesa mnogo več rode, kot zanemarjena, neobrezana in neočilčene krone. Le tisto sadno drevje bo rodilo, ki je pravilno obrezano, gnojeno in škropljeno proti bolezenskim in živalskim zajedalcem.
Najtežje delo pri oskrbovanju sadnega drevja je gotovo obrezovanj«. ki ga pa navzlic temu lahko opravi vsak lastnik domačega vrta, ki ee zanima za sadno drevje Prvič pa je najbolje, da striže In obrezuje pod vodstvom strokovnjaka-sadjar-ja. Knjige «o zelo dobri pripomočki, vendar mora vsak to tudi sam videti in delo poekutlti.
V glavnem razdelimo drevo v dva dela: v debla in veje, ier V mlade kratit« vejicč, ki raeiu iia
vejah. Deblo je navadno golo. Te kratke in na vse mogoče načine zverižene vejice so rodni les. Slika 1. Veje se končujejo v krepko ravno šibo, ki kaže 6mer rasti in jo zato imenujemo voditeljico.
Tudi popje razdelimo v cvetno lietno ali lesno popje. Cvetno popje je nekaj krajše a precej debelejše in etoji navadno na konou rodnih vejic. Iz teh popkov se spomladi razvijejo cvetovi Po tanj-ših rodnih vejicah in po voditeljici pa je razvrščeno letno ali listno popje, ki spomladi razvije liste.
Pri obrezovanju pa moramo razlikovati tudi različne lesne brste Kratke, 1 in pol do 2 cm dolge vejice, ki imajo na koncu cvetno popje, imenujemo brstiča. Slika 2. Nekoliko daljše sadne vejice z Včujiiji šiuviluui Cvetnih pupnOV iaučuujvuiO uVitii«
brste ali brstike. Na nekaterih sadnih dreveeil- pa najdemo tudi precej daljše, 15 do 20 cm dolge vejice, ki imajo cvetni popek na koncu. Te imenujemo rodne ilbice. Slika 3
Preden pričnemo prvič z obrezovanjem, moramo dobro poznati vse rodne lesove: brstiče, brstike, rodne Slbice, in voditeljice.
Pri sadnem drev|u obrezujemo na ta način, da rodni les voditeljice prikrajšamo ali tudi popolnoma odstranimo.
Voditeljice obrezujemo zato, da do6ežcmc pravo razmerje med rodno močjo sadi^ga dreves;
in vejami in zaradi ravnovesja in lepe pravilne oblike drevesa in vej. Navadno prikrajšamo voditeljico za polovico, vendar pa se moramo ozirati tudi na dolžino in moč in na razmerje drugih voditeljic.
Glede moči moramo vsako voditeljico toliko skrajšati, da smo prepričani, da bo odgnala in obdržala vse ostale popke. Glavno pravilo pri obrezovanju voditeljic sadnega drevja naj bo, da pri bujno rastočem, a malo rodnem drevesu, obrežemo voditeljice na dolgo.
Tudi obliko sadnega drevja lahko z rezanjem voditeLjio uravnamo. Preden šibo voditeljico odre-žemo, jo primerjamo z drugimi. Pri tem pa pošto-pajmo v glavnem sledeče: čim močneje razvita daljša in debelejša ie voditeljica, tem bolj jo prikrajšamo Šibkejše voditeljice, ki navadno rasto na nižje stoječih vejah, krajšamo manj, da tako uravnamo rast. Tudi zaradi oblike moramo dostikrat prikrajšati to ali ono voditeljico več ali manj. Na ta način slabimo ali jačimo posamezne veje in dele drevesa.
Na prostem rastočemu sadnemu drevju obrežemo voditeljico tako, da gleda oko na ven, da se veja razraste tudi na širino. Pri špalirjih pa gle. damo, da pustimo tista oče6a, ki 60 obrnjena prot nam, tako, da 6e rana skrije za novim pogamkom
Kdor pa ima pri obrezovanju že malo prakse naj obreže šibe voditeljice na čep. To napravi tako da nad zadnjim očesom pusti še 8 do 10 cm dolgr mladiko, ki pa ji izreže vse popke, da ne more odgnati. Na te »štrelje« bo spomladi privezal prvi odganjk, ki bo postal voditeljica. Ko pa se voditeljica poleti oleseni in dobi že pravo lego, od-režemo poševno do zdravega lesa čep, da se rana lepo zaraste.
Najbolj gosto blago
Blago, ki ga imamo za prevleko pernic h la, je jako uporabno.
Če zimski plašč ni zadosti topel, dajmo to
puha, je jako uporabno.
plašč
blago pod podlogo, saj to blago niti zraka
ne propušča.
Iz tega blaga je moči narediti tudi vreče, da vanjo spruvimo obleke zoper molje.
Otrok v vozičku je zoper mraz najbolje za-varovun, če je oblečen v oblekco (glej sliko!) iz tega blaga po vrhu druge obleke. Potem brez dvomu ne more ne mraz ne burja do njega.
o	* )/c	£ \ 0»
i* V vi		'i-
		V lAh< - «=655,
<e*gouoa o jjumuin.

T. B. M.: 23 let sle stari. Po končanem perilu v septembru se je pojavila nudlogu, ki vas zelo vznemirja in vam je v veliko breme. Bolečin sicer ne čutite, le neprijetno vuin je. \ediio ste bili zdravi. Po septembru se vum ni več povrnilo, kur je bilo prej vedno redno. Od septembra opažute. du imate zelo velik tek.
Na daljuvo povedati, s čim je opisunu v nudlogu v zvezi, ne morem. Domnevum pu, du je to vnetje, ki ste si ga nu tu ali oni način nakopali. Tudi bi bilo luliko to v zvezi s spočetjem. Nič ne čakajte, ampak pojdite čimprej k zdrnvniku-strokovnjuku.
J. Z. Lj.: Ženu daje redno dvukrut nu dan enoletnemu otroku ruski čuj, češ du ne bo imel tekočega bluta. Nekje je namreč slišala, da ruski čuj zapiru, Vi ji vedno zatrjujete, da je ruski čus zaradi theinu škodljiv celo odruslim, ako ga redno uživajo, kaj šele otrokom.
Ni prav in pametno pri otrokib nu ta način odpravljati, oziroma preprečevati driske. Res je sicer, du čuj, če gu uživamo redko in v majhnih množinah, poživlja živce. V večjih množinah pa jih kvari. Črevesna vnetja pri otroku se dajo preprečiti nu drug način, t. j. z odgo-vurjajočo prehrano. To delamo v primerih, če otrok hira, bljuje in se sploh ne počuti dobro, prej pa je bil popolnoma zdrav. Prav tuko v primerih, kjer postane blato, ki je bilo prej trdi, sluzasto. V zadnjem primeru lahko daste otroku en dan samo kumilčnegu čaja. Kako pa postopuino s hrano? Če se otrok v splošnem dobro počuti, mu ne zmanjšamo kalorij, ampak menjamo samo branilo: namesto sladkorju mu dajemo močnate obare, predvsem pa kofein. Če to ne zaleže, skrčimo maščobo v hrani na najmanjšo količino. Šele če z vsem tem ne dosežemo uspeha, sežemo po zdravilih, kakor n. pr. apneni vodi, taninu itd.
L. J. V.: Vaša 80 let stara žena se je udarila na nogo. Iluna se ji noče zaceliti. Neprestano se ji cedi i/, nje. Kako naj bi postopalu, da bi se ji rana zacelila?
Menim, du je ranu pri ženi v zvezi s krč-nimi žilami. Udarec na nogo je povzročil čir, zu katerega vemo, da se le nerad celi. Ker so krčne žile temu vzrok, bi najhitreje dosegli ozdravljenje, če bi odpravili krčne žile. V teh letih pa je navadno to te/ko. Omejiti se moramo na zdravljenje čiru samega. Poskusi naj z izpiranjem rane v hipermangunovi razstopini. Na runo pa naj si deva mu/ilo, ki pospešuje rast tkiva. Zdravljenje je še bolj uspešno, če povijemo nogo z elastičnimi povoji, ki preprečujejo zastoj krvi. Čiri te vrste potrebujejo navadno skrbne, vestne in dolgotrajne nege. Včasih ne gre drugače, da morejo pacijenti nekaj časa tudi ležati.
P. J.: Krvuvitev iz nosil vas muči že od otroških let. Pojavlja se vum v dulj.ših in krajših razdobjih. Zadnje leto zlasti spomladi in jeseni. V tem času krvavite tako rekoč brez vzroka. Krvavite vedno le iz desne nosnice. Zdravili ste se z mazili, ki pa vam niso pomagala. Pred 1+ dnevi ste bili prehlajeni. Ko je prehlad že minul, ste začeli tako močno krva-■\eti, da ste kri komaj ustavili. Zdaj krvavite vsak dan pn malem. Radi bi vedeli za kakšno zanesljivo zdravilo.
Na nosnem pretinu spredoj spodaj je mesto, kjer se navadno pojavljajo krvavitve iz
nosu. V posameznih primerih so take krvavitve brez nevarnosti. Pri ljudeh pa, ki uugibljejo h
krvavitvam, pa jim moramo posvečati vso paž-njo, ker lahko postanejo usodne. Verjetno je, du tudi vi spudute med tuke ljudi. Bolniki s srčno napako, poapnenjem žil, bolnimi iedvi-cumi tudi rudi krvavijo. Pri njih je krvuvitev težko ustaviti. Menim, du je prav, da si daste mesto, ki krvuvi, i/žguti. Pruv tuko vuin svetujem, du se obrnete do svojega uradnega zdruvniku - strokovnjuka, ki bo ugotovil vaše splošno zdravstveno stanje.
K. T. S. p. Š. L.: Sina imate, ki je 25 mesecev star. je vedre, živahne nurave. Spi vču-sih dobro, včasih pu zelo nemirno Podnevi spi zelo mulo ali pu nič. Že od rojstva pa se bojite za njegovo zdravje, ker je vedno bolj bled. Tudi je hudo glistav. Mislite, da bi bilo dobro, če bi gu zurudi slabokrvnosti zdravili z injekcijami.
Najboljši dokaz, da fantek ni resno bolan, je njegova živahnost. Otroci pa. ki so glistavi, so navadno bledični. Injekcij ne potrebuje. Poskrbite zato, da mu boste odpravili gliste, pu se bo kar vidno opomogel. Čez zimo mu dajajte dnevno žličko ribjega olja Jč naj zdravo domačo hrano, pa bo postal tak junak, da gu bo vsa furu vcselu.
T. P. C.: O nadlogi, ki vas mori, smo že večkrat razpravljali v naši nedeljski šoli. Ker pa prihajate tum duleč od bolgarske meje. vem, du nimute vedno »Slovencu« pri rokah. Zato vam bom še enkrat povedal.
Srbenje vam povzroča prhljaj, ki je ali suh, ali pa musten. Prhljaj zdruvimo krajevno z umivanjem glave, z različnimi mili in nuti-ranjem lasišču z lasnimi vodami in pu mazili. Pri tem se ravnamo po tem, kakšen je prhljaj. Glave si ne smete prepogosto umivati. Zadostuje enkrat na dva do tri tedne. Glavo si umi-vujte s kumelicami, posebno še. če imate svetle lase. Mila so pa ona najboljša, ki vsebujejo žveplo. Po vsakem umivanju z milom si morate glavo dobro izmiti. Lase posušite na zraka ali ob peči. Važno je zdravljenje z lasnimi vodami, ki vsebujejo alkohol. Te razkazujejo lasi-šča, odpravljajo prhljaj in povzročajo boljši dotok krvi. Poleg krajevnega zdravljenja pu moramo skrbeti tudi zu splošno okrepitev z od-govurjnjočo prehrano, arzenom itd. Ne nosite tesnih pokrival, hodite čim več gologlavi.
M. S. R.: Vaša 12 letna hčerku trpi že neknj let na hudih krčih v črevesju. Pred 5 leti je prebolela grižo. Krči se pojavijo najprej okoli popka, potem pa se razširjajo po vsem trebuhu. Počuti se zelo slabo in je navudno silno bleda. Če ji daste kakšno zdravilo za iztrebitev, dobi vročino in drisko. Po dveh dneh pa se spet vse poleže.
Brez preiskave ugotoviti, kaj je vzrok bolečin pri deklici, ne morem. V poštev prihajajo vse mogoče stvari. Lahko je to posledica prestane griže. Pomanjkunje kisline v želodcu povzroča nepravilno vretje v črevesju in z njim združene bolečine in driske. Včasih opažamo podobne pojave tudi pri vnetih žlezal v črevesnem oporku. Zelo pogosto pov/.ročn te težave kronično vnetje slepiča. Tudi gliste spremljajo podobno nadlogo. Včasih, bolj redko sicer, pa ugotovimo kot vzrok to ali ono trebušno kilo.
Ps&vnt H&rm&B
Ženitcv oproščenega hranilca, L. D. — Edini sin je opročen vojaške službe kot hranilec matere. Vprašate, ali bo še oproščen, če se pred 27 leti oženi. — Zakon o ustrojstvu vojske predpisuje, da za edinega hranilca ni šteti tistega, ki 6e po naboru oddcli iz rodbine in oženi ter poslane s tem edini hranitelj žene in otrok.
Preklic žene, Z. F. — Če živi žena z možem v skupnem gospodinjstvu, lahko sama nabavi 6tvari, potrebne za gospodinjstvo in je mož dolžan tozadevne, na up vzete potrebne izdatke pri trgovcih poravnati. Lahko pa mož tudi sam neposredno skrbi za potrebe domačega gospodinjstva in ženi prepove vsako nabavo na up. V takem primeru bo učinkovit preklic žene, če bo mož posameznim dobaviteljem izjavil, da skrbi sam tudi za vse gospodinjske potrebe in da zato ne bo plačeval ženinih, čeprav gospodinjskih dobav. Če bi trgovci kljub temu dajali ženi še nadalje na up, ne bodo mogli moža prisiliti k plačilu, ampak le ženo, ki je v svojem imenu kupovala.
Ločitev zakona. Z. F. — Za ločitev zakona je pristojno okrožno sodišče. Izjemno od ostalih pravd pred okrožnim sodiščem, pri katerih morajo biti stranke zastopane po odvetniku, v ločitvenih pravdah ni predpisano zastopanje po odvetnikih in 6e lahko stranke 6ame zastopajo. Tudi tožbe radi ločitve zakona lahko da stranka pri sodišču na zapisnik. Predno se pravda začne, mora sodišče povabiti obe stranki trikrat k spravnim poskusom ter mora skušati obe 6tranki poravnati. Enkratna za-taja pisma ni še ločitven razlog. Če je žena mesto rnoža sprejela in moževo ime podpisala na sodno pošiljko ter možu pošiljke ni izročila, ne more radi lega mož trpeti škode. Saj sodne pošiljke ni prejel in še vedno lahko uveljavlja ničnost postopka, ker mu vabilo ni bilo v redu dostavljeno.
Prodano vino. F. Z . L, A. — Kdor naroči pijačo, jo je dolžan plačati. Če je nekdo za večjo družbo izven gostilne od osebe, ki nima točilne pravice, naročil pijačo, je dolžan ceho plačati. Ne more se izgovarjati 6 tem. da prodajalec ni imel točilne pravice. Radi tega bo odgovarjal finančni kontroli in bo kaznovan, ima pa kljub temu pravico zahtevati plačilo za prodano vino. Ker vino ni bilo prodano v obrtnem niti trgovskem obratu, zato ta terjatev še ne zastara v 3 letih.
Garancija za radioaparat. F. Z. — Po našem mnenju so bile »žarnice« izključene od enoletne garancije, ki ste jo dobili od prodajalca za radiospre-jemni aparat V garanciji izvzete »cevi« bonajbrže to, kar vi imenujete »žarnice«. Pokažite garnaciijo radiostrokovnjaku, pa jo vam bo raztolmačil.
Trgovčev račun. Z. F. A. — Terjatve iz trgovskih dobav zastarajo v 3 letih. Če sploh računa niste prejeli in vas sedaj po 3 letih trgovec terja na plačilo, lahko ugovarjate zastaranje terjatve. Pošte-
iiiiiiiHiiMiNiiiiimiHMimiiiiiimiiiiii ODREŽITE iiiiiimitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiii
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale od rezek. |
| ,Slove'nec4 26. novembra 1939 |
H ........ ......................................n i in..................................iimiiiiiiitnitiirS
r.lllllllllllin IHIIIMiliimmiiiiiiiiiiiiiiiiin.il.......................................................................
no pa je, če 6te blago dobili, da dolg plačate, čeprav vas šele čez 3 leta terjajo.
Prepozno uveljavljena pravica za dopolnitev nujnega deleža. Oče je izročil v letu 1923 vašemu bratu posestvo Brat prevzemnik pa je moral vam izplačati očetovo dediščino, kar je tudi že storil. Oče je umrl v letu 1939 Od brata izplačana dediščina se vam zdi premajhna, ker ni v razmerju z vrednostjo posestva. Vprašate, če lahko od brata zahtevate povišanja očetovega deleža. — Vi ste imeli pravico zahtevati od brata dopolnitev nujnega deleža in sicer še tekom 3 let po očetovi smrti, v kolikor od očeta določen delež v izročilni pogodbi ni dosegel nujnega deleža. Sedaj je tožba zaradi poteka več kot 3 let prepozna. Višina nujnega deleža bi se izračunala po vrednosti očetovega premoženja ob izročitvi v letu 1923 in ne po vrednosti ob času smrti leta 1939.
Nagrada domačega pomočnika. K. I. G. — Na očetovo prigovarjanje, da vam bo izročil domačijo in obrt, 6te ostali doma in 6kozi 12 let kot kolarski pomočnik zastonj delali pri očetu. Sedaj se je pa oče premislil in hoče posestvo izročiti drugemu sinu' vam pa le toliko izgovoriti, kot ostalim otrokom, ki sploh niso doma delali. Vprašate, če lahko zahtevate, ker ni bilo pogojeno in bi bil zahtevek preko zadnjih treh let zastaran. Ker ste pa delali pri oče-in v pričakovanju, da vam bo izročil posestvo, ki ga pa noče več izročiti, bi bil vaš oče z vašim delom neopravičeno obogaten. Iz tega naslova, radi neopravičene obogatitve, lahko zahtevate od očeta oškodbo za vaše 12 letno delo v tistem obsegu, kolikor 6i je oče prihranil s tem, da mu ni bilo treba najeti tujega pomočnika. Vračunati pa morate vse, kar 6te tekom tega časa prejeli v naravi in v denarju. V morebitni tožbi boste uspeli, če boste dokazali, da vam je oče res obljubil doma posestvo in vas je le s tem prigovarjanjem obdržal doma. Če bodo pa priče potrdile, da vam je oče že pred leti ob raznih prilikah rekel, da lahko greste z doma, da vas on ne drži, da ste pa kljub temu ostali doma, vam sodišče ne bo moglo ničesar prisoditi.
Neprijeten najemnik. M. B. B. — Vaša najemna pogodba je bila tri leta neodpovedljiva, če bi najemnik najemnino točno plačeval. Ker je že 3 mesece v zastanku, imate pravico, da mu stanovanje odpoveste. Če 6e bo najemnik uprl proti sodni odpovedi, bo pa sodišče razsodilo. Ko bo stanovanjska odpoved pravomočna, boste morali pri sodišču predlagati prisilno deložacijo. Za dolžno najemnino morate najemnika tožiti. Istočasno s tožbo lahko predlagate zastavni popis pohištva in premičnin, ki jih ima v stanovanju. S tem bc6te pridobili zastavno pravico na vse premičnine bodisi najemnika ali njegove žene, kolikor niso izvzete od rubeža.
Prodano posestvo. Š. K. - Prodali so vam posestvo kljub zakonu o zaščiti kmetov. Smatrate, da se vam godi velika krivica. Mož je odšel v inozemstvo ter vas pustil v veliki revščini. Sodišče in advokati se pa na vse to niso ozirali. Radi bi izvedeli, kom bi se obrnili za pomoč. — Vaše vprašanje je presplošno. da bi vam mogli točno odgovoriti. Niste povedali, ali ste kmetica po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Za kmeta se po tej uredbi smatra tista oseba, ki ji je kmetijstvo glavni • poklic, ki obdeluje zemljo sama, ali s člani svo-I je rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delov-
no močjo, ki izvirajo njeni obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva, ki pa njeno posestvo ne presega 50 hu za obdelovunje sposobne zemlje. Po tej uredbi so zaščiteni tisti kmetje, ki so se zadolžili pred 20. aprilom 1932. letu. Če vi izpolnjujete pogoje za zaščito, bi bili inoruli sodišču predložiti potrdilo občine in sodišče bi bilo družbeno postopanje ustavilo. Obrniti se morate le nu sodišče, pri kuterein teče družbeno postopunje vašega posestva, ako že isto ni pra-vomočno končano Prošnje na druga oblastva bi bile brezuspešne.
Oprostitev vojaške službe ali skrajšani rok. O. I. D. - Sin Janez, ki je rojen 1919. leta, je letos potrjen k vojakom. Oče je bil rojen 1885. leta, drugi sin pu 1922. letu. Oče je slaboten in je za težju dela nesposoben, neposrednega davka plačuje 141 din na leto. Vprašute, ali bi sin Janez mogel doseči oprostitev vojaške službe kot hranilec ali vsaj skrajšani rok. Po podatkih, ki ste nam jih poslali, vidimo, da sin Janez ne izpolnjuje pogojev niti za oprostitev, niti za skrajšani rok. Kot edini hranitelj bi mogel biti oproščen le tedaj, če bi oče pločevul na leto manj ko 120 din neposrednega davka in
Posebno pazite, kaj bolnik pije! Če Vam je le mogoče, dajte mu ^^mflf za zdravje in užitek čim češče najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravja
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
če bi pri hiši ne bilo nobenega niti moškega niti ženskega člana, sposobnega za delo, kar bi se moralo ugotoviti s posebnim zdravniškim pregledom Tegu pa v vašem primeru ni. Pravico do skrajšanega roka pu bi sin Janez imel tedaj, če bi drugi sin ne bil že 17 let star. Ker je pa že drugi sin star 17 let, bo moral Janez odslužiti polni rok, naslednja dv» brata bosta pa služila po vrsti skrajšan rok.
Davčni nasveti
O. V. C.: Cestni fond. Davčna uprava vam je ob priliki prodaje neke parcele odmerila poleg rednih prenosnih taks zu državno in bano-vinsko blagajno še posebno takso v korist cestnemu skladu, in sicer vum je to takso odmerila samo od produje ene parcele, dočiin od prodaje drugih parcel te takse ni zahtevah. Vprašujete, na kakšni osnovi je davčna uprava tako postopala?
Z uredbo ministrskega sveta o državnih in bunovinskib cestnih skladih M. S. br. 539 z dne 3. julija 1938. Službene novine z dne 23. junija 1938, št. 138/XLII/347, Službeni list kr. banske uprave v Ljubljani, kos 55 iz letu 1938, so se pri državni hipotekami banki osnovali posebni ces'tni fondi, in sicer državni cestni sklad za državne ceste, banovinski cestni skladi za ba-novinske ceste ter cestni sklad za ozemlje uprave mesta Belgrad v korist tega ozemlja. V korist državnega cestnega sklada in v korist bano-vinskih cestnih skladov se pobirajo poleg ostalih davščin še posebne takse ob priliki prodaje nepremičnin, ki ležijo polej? državne ceste s sodobnimi cestišči v smislu čl. 10, točka 9 in v smislu člena 11 točke 9 gori navedene uredbe. Državna taksa ob prodaji takih nepremičnin znaša 1% prodajne ceste v krajih z več. kot 5000 prebivalcev do 1000 ms površine, v ostalih seliščih pa do 5000 m2 površine; za površino čez te maksimirane površine pa se plača še polovica te takse, ,torej 1.5%. Če se pa prodajo druge nepremičnine, ležeče za temi obmejnimi
zemljišči v razdalji do 250 m od meje cestnega zemljišča, se plačuje polovica takse, torej %% prodajne cene, v razdalji do 500 m 'pa četrtina takse, torej V\%. V istih višinah in pod istimi pogoji se plačuje tudi posebna banovinska taksa. Za sodobna cestišča se pa smatrajo cestišča iz lesenih ali kamnitnih kock in cestišča iz cementnega ali bitumenskega spojnega gradiva. Te takse odmerja davčna uprava hkrati s prenosno takso. Iz tega lahko sami razberete, če je postopek davčne uprave pravilen.
Vojna škoda. Le obresti ratme štete 60 davka proste, dočim dohodek, ki izvira iz amortiziranih obveznic vojne škode ni oproščen družbenega davka. Tako je odločil državni svet z razsodbo z dne 14. novembra 1932, št. 34.749 Vaše stališče je torej nepravilno. Pritožba ne bi po našem mnenju uspela.
Zgradarina. Pregledali smo vašo prijavo za odmero zgradarine. Ugotovili smo, da ste najemno vrednost lastnega stanovanja prenizko ocenili. Najemnik, ki ima v vaši hiši povsem slično stanovanje, plača namreč za to svoje stanovanje skoro polovico več od one vsote, ki ste jo za lastno stanovanje prijavili v svrho obdačbe. Zato vam moremo le svetovati, da najemno vrednost za vaše stanovanie zvišate skladno z najemnino, ki jo v vaši hiši plačujejo najemniki za 6lična stanovanja. Ako tega ne storite, bo davčna uprava najemno vrednost vašega stanovanja ugotovila potom primerjevanja z najemninami, ki se plačujejo za podobna stanovanja v vaši okolici.

Zelen jabolčni kis. E. A. Lj. — Doma pripravljate kis iz jabolk, ki ste jih narezali v krlilje, jih zložili v dva glinasta piskra ter zalili z mlačno vodo. Piskra, pokrita s krožniki, ste postavili enega na kuhinjsko omaro, drugega na pečnico štedilnika. V prvem piskru je kis svetlo-rumen in prijetnega okusa, v drugem pa zelen in neprijetnega okusa. Kje tiči tu pogrešek? — V tem primeru je kriva samo previsoka toplota, ki je pokvarila jabolčni lds. Za napravo dobrega kisa, to je za pravilno delovanje bakterij oetove kisline v njem mora biti toplota 20—25 stopinj Celzija. Če je prenizka, bakterije slabo delujejo in prepočasi pretvarjajo alkohol v kis; če je pa previsoka, se jabolčni krhlji več ali manj kuhajo, bakterije pa ne morejo spreminjati alko-' hola v oetovo kislino. Krivo torej ni preveč zraka, kajti tega mora biti dovolj za tvorbo kisa, tudi ne preprazna posoda, ki sicer še pospešuje to razkrajanje; tudi ne kemična sestavina gline, ki nima nobenega vpliva na to, ampak ,samo previsoka toplota.
Pokladanje ieloda prašičem. M. R. I. — Ker je druge krme letos malo, ste si nabrali nekaj mernikov želoda. Vedeli bi radi, če ga smete po-kladati prašičem, kako in koliko na glavo. Nekateri pravijo, da je enak koruzi, drugi da je škodljiv. Prašičem pokladate trikrat dnevno kuhano korenje, repo in krompir, peso pa surovo. — Želod je tečno krmilo, skoraj enakovredno kakor koruza. Neoluščen vsebuje v svežem stanju 3.3% beljakovin, 2.4 tolšče in 36.3% škroba; njegova škrobna vrednost je 40.4. če je sušen v peči pa 75, torej približno kakor koruza, ki ima 81. Želod napravi prašičje meso, slanino in špeh bolj okusno kakor koruza. Iz tega lahko razvi-dite njegovo veliko hranilno vrednost. O kaki škodljivosti pa ni govora. — Pokladati pa ga ni v prevelikih množinah; po 1 kg kvečjemu do 2 kg na dan in glavo in to svežega želoda, ki ga zmečkate. Če je suh, ga zdrobite ter polagajte polovico manj. — Če je želod spravljen v večji kup, rad plesni, zato ga je raje posušiti, potem šele spraviti na suh prostor. Sedaj je malo sonca, zato ga je sušiti v krušni peči potem, ko ste kruh vzeli ven. Pri previsoki vročini se rad ožge.
Prepleskanje žične ograje s cementom. A.
Ž. Ž. - vrtna žična ograja, pripeta nu železne drogove, je že precej načeta od rje. Prepleskanje z barvo pa je drago. Slišali ste, da se žična mreža da prepleskati tudi z cementom, ki potem dobro drži in je trpežna. Želite tozadevnega nasveta. — Da bi cementno pleskanje žične mreže ravno tako držalo, kakor pleskanje z barvo, je dvomljivo. Če bi bilo to res, tedaj ne bi rabili niti minja niti svetlih barv za barvanje železnih ograj, ampuk samo cement. Navadno pleskanje s cementom je do sedaj še premalo preizkušeno, da bi vam mogli dati zanesljiv nasvet. Svetujemo vam pa: poskusite in prepričali se boste v nekaj mesecih, če tako mazanje drži ali ne. Vzeti pa morate sum cement brez peska ter ga zmešati z vodo tako, da pleskanje lesenih ograj z mlečnim cementom, ki baje izvrstno drži. 1 kg dobrega Potrlandcementa zmešate s 41 mleka tako, da nastane kaša, gosta kot je barva, s katero pleskamo. Morda bo to boljše za železo kot pa mešanico z vodo. Poskusite. Pred pleskanjem pa morate rjo skrtačiti stran, sicer bo spodaj naprej grizla železo.
Vrtnarski nasveti
L. Sk. Lj. Imate na svojem vrtu dve drevesi »rajsko jabolko« in japonsko češnjo. Obe sta odgnali bolj dolge odganjke in ne veste ali jih smete skrajšati in za koliko.
Japonska češnja — prunus japonica — dela v mladosti vedno dolge, v stran štrleče odganjke in veje, ki pa 60 spomladi V6e posute s cvetjem. S tega razloga ne obrezujemo japonske češnje. Le ako je potreba, odrežemo ali prikrajšemo to ali ono vejico.
Glede »rajskega jabolka« pa ste 6e premalo točno izrazili. Imamo namreč več vrst grmov, ki bi jih lahko slovenski imenovali s tem imenom, vendar se med seboj bistveno razlikujejo. Če je latinsko ime vašega cvetličnega grma piru6 cerasi-fera, velia zanj isto kot za japonsko češnjo. Če pa imate »božje jabolko« — diospvru« kaki .— ga obrezujte kot ostalo 6adno drevje.
Naš živmozdravmk
E
Bula nn vratu krave. G. J. - Opazili ste na vratu vaše krave bulo. Vprašate, ali je to nevarno in kako bi se dala bula odpraviti? — Sicer je lepo, da ste tako kratki v pismu, toda še lepše bi bilo, ko bi v pismu navedli sledeče: Na katerem delu vratu se je pojavila bula — saj goveji vrat je precej obsežen — kduj in kuko je nastala bula, je-li bula nu pritisk' boleča ali ne, je-li mehka ali trda, je-li na podlagi premična in končno ali nima bula kakega vpliva nn obče stanje krave, to se pravi, ali krava mogoče slabše je kukor sicer. Ko bi bili čislali vsaj nekaj teh podatkov, bi lahko do-ili določnejši odgovor. Bule na področju vrata o lahko dvojne: Čisto gnojne ali pa je novotvorba v zvezi z gnojenjem ln končno bi mogli prištevati sem še moilke bule. ki nastanejo po udarcu zarudi izliva krvi. Bula sama po sebi v začetku še ni smrtno nevarna, lahko pa veliko krvnih žil, po katerih se lahko raznese vsebina bule po vsem telesu, kar lahko povzroči hiranje živali in končno tudi smrt. — Če je bula vroča, nn pritisk Jioleea in kaže znake, da vsebuje tekočino, je najboljše dati bulo prerezati po veterinarju. Na bulo, ki boli, in je še trda, je dobro stovljati čim toplejše obklodke poparjenega senčnega zdroba ali kuhanega la-nenega semena. Ako se bula po obkladkih nekoliko poveča in pri tem omehča, to ni slab znak, ampak le znamenje, do je bula dozorela in sposobna za operacijo. V splošnem velja za bule načelo, da jih je treba že v začetku njihovega nastanka zdraviti, ker takrat, ko zače-
njajo ogrožati zdravje ali celo življenje, je pomoč navadno že prekasna. Lažje je utrniti tlečo trsko, kukor pa pogusiti požar, katerega luhko povzroči tleču trska.
»Griža« mačka. E. K. M. - Vaš maček je pred 3 meseci obolel po vašem mnenju za grižo. Od takrat se mu stalno cedi rjavkasta sluz iz zadnice. Ko ste ga imeli nekaj dni zaprtega, se vam je zdelo, da se mu je stenje nekoliko poboljšalo. Sicer je živahen in tudi je rad. Želite nosveto za zdravljenje. — Vaš maček najbrž ne boleha na pravi griži, ampak na nekem bolezenskem stanju v debelem črevesu ali pa v bližini njegovega izliva. Svetujem vam, da imate mačku zaprtega, mu dajete samo mlečno hrano z dodatkom ribjega olja. Priporočljivo bi bilo, da mačka klistirate s toplo vodo, kateri ste dodali nn pol litra 4 gr kuhinjske soli. Za drugi klistir lahko uporabite zavretek hrastove skorje.
Lišaj krave. R. F. B. - Na vaši kravi ste zadnje čase opazili »lišaj« v okolici repa. Pričela je izpadati dlaka in na koži so se pojavila mesta, polna prliaja. Želite nasveta za zdravljenje. — Potrebno in koristno bi bilo, da ugotovite vzrok lišaja, in če bi odstranili tega, bi bilo vsako nadaljnje zdravljenje odveč. Če se vam pa to ne posreči, poskusite prati omenjena mesta s kumelčnim čajem ali pa slabo raztopino kreolinn. Po pranju dotično mesta dobro osušite in jih dnevno enkrat na-mazite i gyrodalovim oljem.
Mučno delo za varnost pomorske plovbe:
Izpodrezavanje ali „dragiranje" min
Preizkušeni načini, ki so bili uspešni vse do - magnetičnih min
Shema vojnega brodovja, kjer vozita po dve in dve ladji, med njimi pa je razpeta vrv, ki lovi mine
Mina je eksplodirala.
da vso vrv vlečejo v zadostno globino. Zato morata ladji tudi voziti primeroma počasi, ker pri večji hitrosti uteži niso več dovolj »težke« in vsa naprava bi se vzdignila preveč pod vrh in mine bi ostajale nedotaknjene pod njo. Po tej vrvi, ki je razpeta med obema ladjama, so razpostavljeni dovolj na gosto kavlji in posebni mački, da veriga mine ne bi spodrsnila ob njej in bi vrv zdrknila preko rrtine brez učinka. Da pa vodstvo teh ladij ve, kako teče vrv, so privezani na njo še posebni »plovci« iz lahko vidne in lahke snovi, ki plavajo nad morsko gladino in tako vedno kažejo lok, v katerem se razpenja vrv med obema ladjama. Gibanje teh plovcev tudi opozarja, ako vrv zadene na kako oviro. Tako ti dve ladji vozita iz pristanišča in odpirata 200 m široko stezo. Kadar plovci pokažejo, da je vrv zadela na mino, je na delu spet drugo moštvo, ki mino odstrani, ako je ni že vrv sama odtrgala s sidra. Pa tudi v tem primeru jo je treba odslraniti, ker prosta ploveča mina je še bolj nevarna kot pritrjena. Tako se zanesljivo očisti morje od globine 3 do 18 m. Morje pa mora biti za tako delo globoko vsaj 5 m.
Da pa se doseže čim širša očiščena sleza, vozi več parov tako zvezanih ladij v dolgi vrsti, par za parom, vsak par zadaj nekoliko odmaknjen ven od zunanje ladje pred njim. Zaradi varnosti in popolne zanesljivosti tega izpodrezavanja so zadnji pari pomaknjeni spet na znotraj, ako bi se vrvem prednjih ladij kaka mina le izmuznila. In
Rim se pripravlja na svetovno razstavo 1.1942
Rim se kljub rastočim vojnim zapletljajem neutrudno pripravlja na svetovno razstavo. Dela na bodočem razstavnem prostoru so v polnem teku noč in dan, v lepem in grdem vremenu. Izravnavanje valovitega, od podzemskih hodnikov, jam in duplin razjedenega terena je že skoro končano in velikanski prostor že kaže obrise svojega končnega lica, kje bodo tekle ceste, kje bodo trgi, jezera in nasadi. To pripravljanje temelja, kjer bo na površini kakih 11 km2 do razstave zrastel nov del Rima, ki se bo imenoval »Eepozizione 42«, je bilo prav za prav največja težkoča vsega tega velikopoteznega načrta. Kmalu bodo tu zrastle iz tal palače, veliki paviljoni, ?abavišča in spomeniki, kar vse bo privabljalo gledalce z vseh delov sveta. Na tem svetu so že v dobi rimskega cesarja Klavdija kopali ilovico, iz katere so izdelovali opeko za pristaniška dela v Ostiji in zadnji, ki je na tem svetu kopal dragoceni stavbni material, je bil papež Aleksander VII. Tako so stoletja ves ta svet raz.rila na vse strani, ki ga je bilo treba sedaj napolniti in izravnati
V nepretrganem ritmu rastejo iz tal prve palače. Palača italijanske civilizacije je že skoro kon-ima do vrha, tudi glavna palača vodstva z vsemi neštetimi uradi že stoji, prv tako je dokončana tudi žo velika palača sodobnega filma in »palača svetlobe«. Tudi cestne in železniške zveze razstave z Rimom samim se bližajo dovršitvi. Sedaj so v polnem toku dela za veliko umetno jezero, ki bo imelp JOO.OOO m8 vode in ga bo nova »Via Imperiale« delila v tri manjša jezerca. Na desni od tega jezera polagajo temelje za stalno razstavo poljedelstva, na levi pa bo veliko gledališče pod milim nebom. V načrtu je še bleščeči, srebrno-aluminijasti steber, ki bo simbol te razstave »E. 42«. Obiskovalce bo neke vrste gorska železnica pripeljala na njegov vrh, odkoder bodo imeli prekrasen razgled po vsem R:mu: od mogočne kupole bazilike Sv. Petra v večnem delu Rimu do Sabinskih in Lepinskih gora, od gričev »Castelli Romani« pa do morja in rodovitne Kampanje. Za tem bodo postavili še drugo znamenje te razstave, velikanski »Marconijev obelisk«, ki bo skoro še enkrat tako velik kot obelisk na Lateran-■kem trgu in bo tudi po starih zgledih po vsej povr-
šini okrašen z reliefi, ki bodo ponazorjali Marcomije-vo delo.
Tako se nemoteno razvijajo te velike priprave za svetovno razstavo 1. 1942, ki hoče biti največja in najveličastnejša od vseh dosedanjih,
Japonski 12.000 tonski parnik »Terukuni-Maru«,
in sc
Krave z umetnimi zoprni
Po inozemskih časopisih, ki na vsak način hočejo Sovjetsko Rusijo pokazati kot središče sreče in najvišje kulture na zemlji, kroži naslednja vest.
Te dni je na poti v Moskvo večje število krav, ki bodo v Moskvi razstavljene. Posebnost teh krav je v tem, da imajo umetne zobe. Živinorejski strokovnjaki so namreč opazili, da imajo izredno dobro negovana goveda to slabo lastnost, da jim zobe dosti prej začno izpadati, kar kvarno vpliva na žvečenje in s tem tudi na prebavo. Zato so takim živalim v Sovjetski Rusiji izdelali umetno zobovje in ga jim po vseh pravilih zobozdrav-niške tehnike pritrdili v čeljustih. Izdelali so tako zobovje tudi za bike, ki se na ta način mnogo dalj ohranijo pri moči, kot pa bi se sicer, če bi ostali brez zob. V Ukrajini je danes že celo majhna tovarna, kjer izdelujejo samo umetno zobovje za krave in bike, ki pa jim jih vlože v čeljusti samo tedaj, ako državni proračun zahteva, da se ohrani toliko in toliko govedi več.
Tako pravi propaganda, sodbo prepuščamo bravcem.
Božič brez poinočnice
Iz Pariza poročajo, da je versaillski škof msgr. Roland Gosselin za letošnji božič odredil, da po cerkvah v njegovi škofiji z ozirom na posebne okoliščine letošnjega božiča ne bo polnočnic. Ta škofija je namreč tako blizu meje, da se boje, da ne bi sovražnik nočnega zbiranja vernikov po cerkvah izrabil za nenaden napad, ki bi ob taki nepriprav-
ki je ob vzhodnem obrežju Anglije zadel na mino potopil.
ljenosti mcgel povzročiti veliko zmedo in škodo. Prav tako odredbo je izdal tudi westminsterski nadškofijski ordinariat v Angliji za cerkve v škofiji Weslminster.
»Kyžni dan« na severnem češkem
Na dan 21. novembra je severna Češka vsako leto obhajala tradicionalni »kužni dan«, ki spominja na najhujše leto kuge !. 1680, ko je po vseli sudetskih krajih razsajala huda ku;;a Stara poročila pripovedujejo, rla so ob tej bolezni n. pr. v Češki Lipi na dan pokopali po 5(M) mrličev. Strah pred kugo jc takrat prekinil vse družinske in prijateljske vezi. Prodajalci živil so stregli svojim odjemalcem izza rešetk ali majhnih odprtin pri oknih, in odjemalci so odlagali denar v posode, ki so bile pripravljene pred vrati, in so bile napolnjene i ostrini kisom (v prometu je bil takrat seveda snmo kovinski denar). Obmejni promet med Češko in Gornjo Lužico je bil skrajno otežkočen, preden je kdo prekoračil mejo, je moral izpolniti celo vrsto strogih zdravstvenih predpisov. Kakih 200 m pred mejo so bile na obeh straneh posebne »kamrico«, v katerih so potnike v žveplenem in brinjevem dimu »desinficirali«. Na čase te narodne stiske spominjajo — kot pri nas — številna »kužna znamenja«, kužni oltarji po cerkvah in »kužni stebri« po mestnih trgih. — Ohranilo pa se je med ljudstvom tudi še veliko zaobljubi jenih cerkvenih pobožnosti in procesij. Tudi letos so po cerkvah na dan 21. novembra obhajali ta »kužni dan«, dasi ne s tako velikimi zunanjimi slovesnostmi.
2 sliki k atentatu v Monakovem: Zgoraj pogled na zborovale? ob Hitlerjevem govoru. Slika od si pa kaže mesto, kjer je pred eksplozijo peklenskega stroja stal steber, pred katerim je go' Hitler. Kakor kaže slika, je bila eksplozija silno močna. Ako bi nastala le 10 minut prej, bi
pogled na zborovale? ob Hitlerjevem govoru. Slika od strani
ovoril i pač
malokdo prišel živ ah nepoškodovan iz dvorane.
Glava mine, ki so jo potegnili na suho.
Pretekla svetovna vojna, ki jo še ves živeči rod predobro pomni, je poleg podmornic iznašla ludi še drugo močno orožje pomorskega vojskovanja: mine. Tudi to orožje pa sc je izpopolnjevalo v izdelovanju in v polaganju. Mina je bomba ali granata ali kakor že hočemo imenovati to orožje, pač v močen, kovinast oklep zaprto razstrelivo, ki ima veliko eksplozivno moč in se na verigi ali jekleni žici-vsidra na morsko dno, krogla sama pa plava nekaj metrov pod morsko gladino. Čim se je sovražna ladja ali podmornica dotakne, bomba eksplodira pod njo, v ladjo udere voda in v večini primerov je v nekaj minutah pod vodo z vsem svojim bogastvom, stroji in moštvom. Zato so sprva polagali mine le pred pristanišči in ob obali, kjer morje še ni tako globoko. Po mednarodnem pravu bi bile morale biti mine izdelane tako, da niso več nevarne, čim se zaradi morskih tokov odtrgajo od sidra. Toda usoda mednarodnega prava je v marsikaterem oziru ta, da ga razlaga močnejši; in ob koncu vojne odloča zmagovalec, kdo je prej kršil mednarodno pravo. Ker pa se vsi vojskujejo zato, da bi bili zmagovalci, mora mednarodno pravo marsikaj zamižati. Tako so se že ob prejšnji svetovni vojni pojavile mine, ki sploh niso bile zasidrane, ampak so plavale svobodno po morju. Seveda so take mine nevarne vsem ladjam, trgovskim, potniškim in vojnim, zato je pomorska plovba takoj ob izbruhu vojne že združena z velikimi nevarnostmi.
Mina pa je postala prav nevarno orožje šele takrat, ko so se začeli za polaganje min posluževati posebnih podmornic, ki neopaženo posadi
pravo vojno brodovje vozi za vsemi temi ladjami po sredi steze, ki so jo očistile. Seveda bi bilo večkrat prepozno, ako bi šlo dragersko brodovje na delo šele tik pred trenutkom, ko mora vojno brodovje že odpluti, ker dragersko brodovje se pomika preveč počasi naprej. Zato je ob nevarnih morskih prehodih in pred pristanišči neprestano na delu tn vedno sproti poroča, katere steze je očistilo in jih smatra za varne. Pristaniško poveljstvo pa nato ob vsakem primeru posebej daje navodila vojnim in trgovskim ladjam, kod naj plovejo, da ne zadenejo mino, ki jo je položil sovražnik.
Po drugem načinu pa to delo opravl|a samo po ena ladja, ki vleče za seboj prav tako 200 m dolgo vrv z iitežmi, ki jo vlečeio v globino, in plovci, ki kažejo, kako vrv teče. Da pa se vrv ne vleče v ravni črti za ladjo, so po vrvi pritrjeni posebni »zmaji«, ki imajo v prerezu obliko čelna, ki ob hitrosti vožnje potiskajo vrv v loku stran od ladje — kakor deroča reka sama potiska poševno postavljeni splav, ki je ; škripcem pritrjen na razpeto žico, od brega do brega. Poleg tega pa je taka vrv posuta še z eksplozivnimi patro-nami, ki eksplodirajo, čim zadenejo na mino ali njeno sidro in tako tudi mino samo prisilijo, da eksplodira, ne da bi napravila kako škodo. Ta način je dosti hitrejši kot prej opisani, ena sama ladja. Da pa je očiščena pot za ladjo še širša, navadno ladja vleče za seboj po dve taki vrvi, ki jih »zmaji« za njo potiskajo vsako na eno slran. Seveda pa se večkrat tudi zgodi, da se ob eksploziji mine kljub posebnim varnostnim napravam pretrga tudi vrv; v takem primeru mora ladja napeti drugo vrv in njeno delo je imelo večjo ali manjšo zamudo. Ako pa gre vse posreči — sreča ima v vsaki vojni sploh veliko besedo — se odpira za njo dovolj široka steza, po kateri mirno lahko plovejo vojne ladje.
Tako so se sovražniki branili sovražniki min doslej. Toda sedanja vojna pa kaže, da se je tudi
ploVd*
Zma/
Shema ene ladje, ki vleče za seboj vrv zoper mine. Na vrvi so označena mesta, kjer so pritrjene pa-patrone, ob katerih mina eksplodira.
ta način preživel in ni več uspešen, ker po morjih plavajo — kakor pravijo najnovejša poročila — mine, ki jih vojna ladja zaradi velike količine železa in kovin, ki so nakopičene na njej, sama pritegne k sebi, ki potem pod njo eksplodirajo in jo tako potope. Ta nova iznajdba morilnega orožja je prišla na dan po nekaj takih primerih, ko so dragerske naprave prej morje očistile, pa so mine kljub temu ostale v morju, ker so :e vrste mine položene veliko globlje in jih dosedanje naprave za izpodrezavanje niso dosegle. Opazovanja so tudi pokazala, da taka eksplozija ladjo najprej dvigne, nato se šele ladja razleti, kar se doslej, če je ladja v mino zadela s prednjim koncem ali s stranjo, ni dogajalo. Eksplozija na vojni ladji pa je nekaj strašnega, ker to je pravo in celo veliko skladišče samega streliva. Pa tudi to orožje je že našlo protiorožje: lesene ladje, morda bodo to že opuščene stare jadrnice ali celo galeje na vesla, ki vlečejo za seboj na dolgi vrvi veliko količino kovine, ki tako magnetično mino izvabijo iz globine, da eksplodira v prazno. Vsaka vojna med "kulturnimi' narodi prinese kak nov stroj za pobijanje ljudi in uničevanje človekovih pridobitev, tudi ta v tem ni zaostala za prejšnjimi.
mine pred pristanišči in po morskih poteh in spet neopaženo izgine. Zato so vse države tudi izpopolnile svoje naprave za izpodrezavanje min ali kakor s strokovnim izrazom pravijo naprave za dragiranje min. To je posebno brodovje, ki ima samo to nalogo, da vselej, preden odplove pravo vojno brodovje na odprto, pred njim čisti niorje in mine izpodrezuje in jih uničuje. Poučen članek o teh napravah priobčuje zadnji »Mornariški glasnik«, ki ga izdaja štab mornarice v Zemunu. Po tem članku posnemamo tudi naslednji popis teh naprav.
Brodovje za izpodrezavanje min
Danes ima že vsaka vojna mornarica tako brodovje, ki se imenuje z angleškim izrazom »Motor minesvveepers« in vozi s povprečno hitrostjo 15 vozlov na uro. Je pa več načinov, kako se najuspešneje mine najdejo in »izpodrežejo«. Večinamo enota takega brodovja sestoji iz dveh ladij, ki sta zvezani med seboj z 200 m dolgo vrvjo, po kateri so v razdalje na 25 m privezane uteži po 16 kg,
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V preteklem tednu so poročila tako z bojišč, kakor s politične fronte zelo pestra 111 pričajo o naraščajoči živahnosti.
Razgled po bojiščih
Medtem ko na suhem ni bilo nobenih bojev, razen malih topovskih dvobojev iz utrdbe v utrdbo, je letalstvo razvijalo veliko delavnost na obeh straneh. Letala obeh taborov so letala drug nud drugegu ozemljem. Bomb niso metala. Toda razvili so se med njimi boji, ki so na obeh straneh zahtevali veliko žrtev. Tako so Francozi poročali, da so v teku dveh dni na svoji fronti sestrelili 17 letal, medtem ko Nemci poročajo, da so jih sestrelili Tudi Angleži so nad svojim ozemljem sestrelili troje bombnikov. Razmah letalstva je znamenje, tla ge pripravljajo borbe tudi na drugih poljih.
Vojna na morju pa je pretekli teden imela svoj črni teden. Na morjih jc nastopilo novo nemško orožje, namreč plavajoče nemške mine, ki jih polagajo v morje letala s pomočjo majhnih padal. Te mine so manjše, so lažje, se spuščajo v globine do 15 m pod površino, vsebujejo strahovite eksplozivne snovi in in so magnetične. tako dn jih vsaka železna lad ja pritegne k sebi in s tem povzroči svojo nesrečo. Nemoi so teh min natrosili mnogo ob angleški obali, tamkaj, kjer je največji pomorski promet. /.Hto je bilo tudi veliko žrtev. V preteklem tednu je bilo nn ta način uničenih angleških in nevtralnih ladij za nekoliko nad 100.000 ton. Med n jimi je bila tudi največja jugoslovanska tovorna ladja »Carica Milica«, ki jo je takšna mina razdejala in potopila. Poleg tega so Angleži od te mine izgubili še eno torpedovko. Žrtve nevtralcev so bile hujše od angleških.
Anglijo je to novo nem:ko orožje — ki ga mednarodni zakoni prepovedujejo kot nečloveškega — presenetilo, in še nima protiorožja proti tem minam. Dn pa bi se branila, je odredila silno zaost.ritov b 1 o k a d e Nemčije. Doslej je Anglija zasegla samo nemški uvoz na morju. Od sedaj naprej bo zaseženo tudi vse blago, ki ga Nemčija izvaža Istočasno pa bo Anglija tudi pri nevtralnih državah s primernimi sredstvi tako pritisnila, da bodo tudi tisle države, ki imajo z Nemčijo suhe meje, Nemčiji čim manj prodajale in od nje čim manj kupovale. Anglija hoče na ta način popolnoma stisniti obroč okoli Nemčije ter jo tako prisiliti, da se ukloni. Pomorska vojna bo postala s tcin mnogo hujša. Tudi Nemčija oznanja, da se bo branila z vsemi sredstvi in da bo nadaljevala borbo z minami ter da bo pritiskala na nevtralne države, naj prekinejo vsake trgovske zveze 7. Anglijo. V preteklem tednu je Nemčija izgubila spet tri podmornice, če smemo verjeti francoskim in angleškim poročilom.
Politični razgled
Razvoj dogodkov na raznih bojiščih mora imeti svoj odsev na politično - diplomatičnem polju. Tako je v preteklem tednu tudi bilo. Ker gospodarske vojne proti Nemčiji Anglija ne more izvojevati brez nevtralnih držav, in ker se Nemčija brez pomoči nevtralcev ne more uspešno braniti proti angleški blokadi, je s tem nn diplomatičnenm polju nastopila doba, ki jo lahko na kratko imenu jemo »borba 7. a n e v t r a I c e«. V tej borbi se oba tabora trudita, da bi pridobila na svojo stran nevtralne države. Najrajši bi imela, dn bi sc jima pridružile kot vojaške zaveznice. Če pa bi to ne šlo. kljub raznim pritiskom, bi jih pa rude prisilile vsaj v to, da bi postale gospodarske zaveznice. Vsak tabor razvija svoja prizadevanja v tem smislu.
Tako smo v preteklem tednu doživljali obojestranski pritisk na Belgijo in Nizozemsko. Pri teh državah pa je zanimivo to, da se Anglija in Francija niti ne trudita, da bi ti dve državi pridobili na svojo stran kot vojaški zaveznici, ampak da se po angleških poročilih Nemčija trudi, da bi ju potisnila med Angleže in Francoze, ker bi potem dobila priložnost. da jih napade in potisne v morje ter tako pride do obale, ki jo blizu angleške obale, knr bi ji olajšalo borbo proti Angliji.
V smislu »borbe za nevtralcec so se razvijali tudi dogodki nn Balkanu, kjer je pretekli teden potovala velika angleška osebnost lord Lloyd, ki je obiskal Romunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in pojde v Grčijo .
« -. — V R o m n n i j i pa je pnsio' zaradi borbe za nevtralce« celo do vladne krize. V Romunijo je namreč prišel zastopnik Nemčije, ki je Romuniji postavil takšne zahteve plode pošiljanja v Nemčijo živežnih pridelkov in surovin (predvsem petroleja), da jih vlada ni mogla sprejeti, in je znrndi tega rajši odstopila. Sestavljena jc nova vlada, ki bo skušala plavati med čermi, ki dandanes ogrožajo na desni in levi vsako nevtralno državo. Drugih
ALI SE ŽELEZO LAHKO UŽIVA?
Da bi kos železa odgrizli ali železni prah kar z žlico jedli, to ne bi zaleglo. Vendar pa je tudi v špinači železo, ki ga v taki obliki lahko uživamo. Pa še druge snovi so telesu potrebne, kakor n. pr. fosfor. Tudi ta ni v surovem stanju užiten, cclo smrtnonevaren jc. V obliki rastlin pa železo kakor tudi fosfor brez nadaljnegn lahko uživamo. Rastline so pač naravna hrana, zato pa tudi vedno zdravejša od umetnih zdravil. Tako so od pamtivekn tudi zelišča, če jih pravilno izberemo, zdravilna in krepilna sredstva. Dovajajo nam namreč nove snovi in odvajajo obenem razkrojcnc strupene tvarine iz telesa.
Planinka čaj Bahovec, sestavljen večinoma iz planinskih zdravilnih zelišč, je čistilno sredstvo prav posebne vrste. Tako delujejo sestavine Planinka čaja. ne da bi se njegova učinkovitost vsled navade zmanjšala. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, dn odstrani redno uživanje Planinka čaja zaprtje in slabo prebavo. ki imajo za posledico pomanjkanje teka. napetost telesa, hemoroide, kožne izpuščaje in glavobol. Dalje očisti Planinka čaj čreva in obvaruje na ta način pred vnetjem žolčnega in sečnega mehurja. Planinka čaj oblažuje želodčne bolečine in odstranjuje vetrove. Planinka čaj kot odlično domače sredstvo ne bi smelo manjkati v nobeni 'niši in ga dobite v >aaki lekarni po 20 din in 12 din.
Bes- S. Br. 18697/35.
pomembnejših dogodkov na Balkanu ni bilo. V
tej zve/i pa je treba omeniti ponovno Izjavo, ki je izšla v italijanskem časopisju, kjer stoji, da bo Italija takoj nastopila z vso svojo oboroženo silo, ako bi Sovjetska Rusija skušala kakor koli prodreti čez Karpate v Podonavie ali na Balkan. Na polju borbe proti Sovjetski Rusiji so Anglija. Francija in Italija postali torej neke vrste tihi zavezniki nn področju Balkana. To balkanskim državam in njihovi nevtralnosti ne bo v škodo.
DrugI dogodki
V	preteklem tednu je nemška policija pojasnila tudi atentat na Hitlerja. Izvedel gn je neki nepoznani človek, Neinec Kl-ser, ki pa je bil samo sredstvo v rokah Nemca Strnsserjn, voditelja »črne fronte«, kakor se imenuje gibanje opozicije v Nemčiji. Strasser pa je v službi angleške vohunske organizacije, ki je uprizorila že več atentatov s peklenskimi stroji v Nemčiji. V Nemčiji torej obstoji teroristična skupina ljudi, ki je mogla ruzviti svoje zločinsko delovanje.
V	Pragi je prišlo dne 15. novembra do krvavih dogodkov. Po dijaških demonstracijah je bilo ustreljenih devet akademikov in baje še 120 drugih. Okrog 8000 ljudi pa je šlo v koncentracijska taborišča. V Pragi je sedaj 20.000 mož nemške policije. Sicer pa vlada povsod mir.
Domači pregled
Od zadnjega tedna se položaj doma ni kdo ve kako spremenil. Srbska opozicija še vedno na vso moč hujska zoper sporazum, predvsem se je tega dela lotila JNS. Na drugi strani pa vladne stranke nastopajo za sporazum ter ga razlagajo srbskemu ljudstvu. Tako se položaj doli počasi boljša glede sporazuma. Pri tem pa Srbi vedno bolj naglašajo potrebo večjega združenja med Srhi, ki niso tako enotno organizirani kakor Slovenci in Hrvati. V ta namen so na primer po Bosni začeli ustanavljati razne srbske narodne svete brez razlike strank. Vloga JJiS pa je slej ko prej žalostna. Med tem ko ta stranka 7. vso silo nastopa zoper avtonomijo Bosne in Hercegovine, se je pa njeno dalmatinsko glasilo izreklo za avtonomijo Dalmacije, ki je zdaj v banovini Hrvatski. Zato so tudi bosanski, zlasli pa muslimanski člani ter odborniki JNS začeli izstopati iz te čudne stranke. Omeniti je treba še, da je ta stranka bila prav te dni obsojena na 50.000 dinarjev, ki jih mora vrniti državi, ker je svoj čas prirejala razne shode ter na nje v posebnih vlakih vlačila ljudi zastonj od vseh strani. Država je morala tožili, da je prisilila to »državotvorno« stranko, naj plača, kar ji gre. Sploh je pa čudno, <la je bila obsojena le na 50.000 dinarjev, ker je škode naredila na milijone.
Dne 23. t. m. so slovesno odprli novo mednarodno cesto, ki vodi od madžarske meje skozi
Belgrad do bolgarske meje. V Belgradu je cesto odprl v navzočnosti ministra dr. Kreka zastopnik kralja Petra II., v Subotici in drugih mestih pa je to slovesnost vodil minister dr. Krek.
Ta teden je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič v Nišu slavil svojo slavo. Na to slovesnost so prišli tudi ministri iz Belgrada, med njimi tudi dr. Maček. Povabljen jc bil tudi dr. Korošec.
Dne 23. t. m. pa je v Belgradu bilo več važnih političnih posvetov. Cvetkovič in dr. Maček sta bila na dvoru, dr. Maček jo prišel obiskat dr. Korošca ter se z njim pogovarjal nad eno uro. Ti obiski so nekaterim dali misliti. Razširile so se govorice, češ da ta vlada i>ojde. Prišlo pa je takoj pojasnilo, da bo vlada sporazuma ostala, da pa se bo z večjo vnemo lotila urejevanja še tistih vprašanj, ki so nerešena. Tako je treba čim prej ilo konca izvesti ureditev banovine Hrvatske ter se tudi resno lotiti preureditve države sploh. Ko hi se bilo to takoj načelo, bi danes med Srhi ne bilo tega razburjenja, kar je brez dvoma sporazumu le v škodo.
V začetku tega meseca so začeli po Slovenskem 7. letaki krošnjariti svojo kramo komunistični agent jo, ki so si nalepili naslov, ki na zunaj n i komunističen. Imenovali so svojo stranko, ki so jo ustanovili po nalogu Kominterne iz Moskve, »Zvezo delovnega ljudstva Slovenije«. Izdali so oklic, ki ga kot svoj program razširjajo po Sloveniji ter v njem obljubljajo nebesa na zemlji vsem, ki bi bili tako trapasti, da bi jim verjeli. Kmetom obljubljajo dolgov prosto zemljo, delavcem imenitne plače, ženskam pa vso zaščito in varstvo. Ko bi to bilo količkaj res, ko bi komunisti res to le malce hoteli, bi bili to v Rusiji, kjer imajo za seboj vso moč, že davno izvedli. Tako pa* vidimo, da so v Rusiji uničili prav vse kmete. Tam ni več svobodnih kmetov, temveč so vsi le navadni kmetski delavci, ki pa delajo kakor črna živina na nekdaj svojem posestvu. Kdor ne pridela toliko, kolikor je ukazano ter državi ne odda tistega deleža, ki ga je država na pomlad velela pridelati, je ali ustreljen ali pa pregnan na prisilno delo z vso svojo družino ter se nikdar več ne vrne domov. Delavci imajo v Rusiji mnogo manjše plače kakor v drugih državah, celo nižje, kakor pri nas, kjer so res mnogo prenizke. Slovenski komunisti oznanjajo, da bo vsak lahko !>o mili volji štrajkal, če bodo oni zmagali. V Sovjetiji pa je narobe res, da je vsakdo ustreljen kol sovražnik države, kdor bi se predrznil na stavko le mislili. Ženskam tudi obljubljajo deveta nebesa na svojem papirju. V Sovjetiji je ženska res enakopravna«, toda ta enakopravnost je taka, da mora ženska tam delati prav taka težka dela, kakor moški. Tista hvalisana »enakopravnost« ženske z moškim se tiče le nebrzdanega spolnega življenja, ko on in ona lahko skleneta zakon, kakor se jima zdi, potem pa zapusti on njo ali ona njega. V tem sta res o[>a enakopravna. Najhujša nesreča pa zadeva v takih razmerah uboge otroke, ki ostajajo dostikrat brez staršev. To je tisti »raj«, ki je za delavskega človeka in delavsko žensko v resnici pravi pekel. S takim besedičenjem komunisti našega človeka pač ne bodo premamili Kes je pri nas v marsičem treba temljite spre membe, toda komunistični nauk bi prinesel tak i spremembo, da bi se stanje našega ljudstva sto krat pogoršalo. Kjer ni vere, tam ni vesti. Kjer pa ni vesti iu vere, tam ne more biti sreče.
Nova slikarija v cerkvi sv. šebeščana
Murska Sobota, 24. novembra.
Pred kratkim je dobila znana cerkvica pri sv. Šebeščanu v Pečarovcih novo slikarijo, ki jo je napravil prvi povojni predstavnik naše slikarske umetnosti v Pretmurju, profesor risanja na drž. realni gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti g. Kari Jakob. Cerkev stoji na prvem obronku prekmurskega gričevja, kilometer hoda od postaje Mostjanci-Vaneča, na progi Murska Sobota-Hodoš. Od cerkve je prekrasen pogled po prekmurski ravnini, cerkev sv, Šebeščana pa je s svojim vitkim zvonikom vidna daleč naokrog.
Umetnik je pri slikanju cerkve sledil zgolj svojemu čustvu in nagnenju in je naslikal preprostemu domačemu ljudstvu razumljive slike, iz katerih odseva prava domačnost brez vsakega tujega lišpa. Ko vstopiš v cerkev, se ti ustavijo oči nad glavnim oltarjem na sliki, ki predstavlja sv. Evharistijo. Kristus je upodobljen v živih barvah zamaknjen proti nebu, veličastno mogočen. Prostor izpopolnjujeta od obeh strani dva angela.
Ob oltarju je 4X2 m velika slik«, ki predstavlja Jezusa prijatelja otrok. Pod drevesom sedi Kristus in s smehljajočim obrazom gleda po otrokih, ki so zbrani okrog njega, v razgibanih in živahnih kretnjah, kakor so otroci. Od obeh strani vodijo matere otroke h Kristusu. Slikar je poživil sliko z nežnim cvetjem, ki raste po travniku in se izgublja v prekmurski ravnini.
Ob vhodu v cerkev predstavlja slika misijonsko delo sv. bratov Cirila in Metoda med panonskimi Slovenci. Sveta blagovestnika sta naslikana na naši zemlji, ki ji tvori ozadje tipična prekmurska vas, in med našimi ljudmi,
V sredini je slika zaščitnika naših sezonskih delavcev sv. Rafaela v velikosti 3.9X3.8 m. Gruča
ŠPORT
Ustanovitev slovenske težkoatletske zveze
Maribor, 25. novembra.
Na inicijativo SSK Maratona se je vršil sinoči sestanek delegatov slovenskih športnih klubov, ki gojijo težko atletiko in rokoborbo. Sestanek je bil v restavraciji »Slon« ter so se ga udeležili delegati SSK Maratona, Maratonovega odseka v Rušah, Pekovskega športnega kluba in SK Planine iz Ljub-ljane.
Zbrane delegate je pozdravil odbornik Jugoslovanske težkoatletske zveze in eden najmarlji-vejših pobornikov težkoatletskega športa med Slovenci mestni zdravstveni svetnik dr. Alfonz Wank-miiller. V tehtnih besedah je dr. Wankmiiller opozarjal, zakaj se je začela akcija za ustanovitev slovenske težkoatletske zveze v Mariboru in zaka) je dal pobudo za njo baš Maraton. Maribor je središče težkoatletskega športa v Sloveniji, Maraton pa je njegov najelitnejši predstavnik. Ko se je začela pred dobrim mesecem v Zagrebu akcija za ustanovitev Hrvaške težkoatletske zveze, so se morali tudi slovenski klubi, ki goje to športno panogo, odločiti, da si ustanove svoj športni forum. Z akcijo je začel SSK Maraton ter je sklical vse klube na sestanek. Po izvajanjih dr. Wankmullerja ■=o sc delegati vseh klubov zedinili na sledečo listo . ' -"fkega odbora, ki ima nalogo, da pripravi nova pra vila ter skliče potem ustanovno skupščino težkoatletske zveze:
Predsednik dr. Alfonz Wankmuller (SSK Maraton), podpredsednik Peter Krušec (predsednik Maratonove agilne sekcije v Rušah), I tajnik Leopold Matcla, II. tajnik Fric Sapec (oba SSK Maraton), blagajnik Sirher (Pekovski športni klub), tehnični referent Vidic Jože (predsednik težkoatletske sekcije Maratona), sodniški delegat Kcbrič (Maraton), odbornika pa Kozič (Pekovski športni klub) in Bano (SK Planina). Za delegata ustanovnega zbora vrhovne težkoatletske zveze v Zagrebu, ki se bo vršil jutri v nedeljo, se določita inž. Lah (Maraton) in Kozič (PSK).
Na sestanku se je videlo, da so vsi klubi edini v tem, da pomenja ustanovitev slovenske težkoatletske zveze velik napredek v propagandi te športne panoge med slovensko mladino. Napravili so si tudi načrt, kako se bo ta propaganda najuspešneje vršila. Prav tako so govorili tudi o športnih zvezah « Hrvaško težkoatletsko zvezo, ki 6e bodo očitovale v medsebojnih dvobojih. Govorilo se je tudi, da bi se boksaški šport priključil težko-atletski zvezi ter se bo razposlal tozadeven poziv na klube.
Brzoturnir Reke na igrišču Jadrana
Ob	9.30 Jadran ; Mars.
Ob	10.30 Reka : Svoboda.
Ob	13.30 premaganca za tolažilno darilo.
Ob	14.30 zmagovalca za razpisani pokal.
Akademsko table-teniško prvenstvo v Ljubljani
»Akademski športni klub« (ASK), reprezentančna organizacija akademikov-športnikov na slovenski univerzi, jc 6topil letos v šesto leto svojega udejstvovanja, Ravno to leto izgleda, da bo najbolj plodno izmed vseh dosedanjih. Klub si je nadel nalogo, da si postavi planinski dom na Črnem vrhu nad Jesenicami, izvede akademsko prvenstvo v smučanju, lahki atletiki in tudi I. akademsko lable-tenis prvenstvo Jugoslavije.
Ta šport, ki je bil ravno domena Slovenca, je pred tremi leti začel hirati. Toda letos, kot vidimo, se zopet dviga, posebno med akademsko mladino. Zastopniki naših klubov na raznih prvenstvih so po večini akademiki.
Zato je sklenil »Akademski športni klub, izvesti letos ta turnir, katerega se bodo udeležili poleg Ljubljančanov tudi Zagrebčani in Belgrajčani. Turnir, ki bo teden dni pred državnim prvenstvom moštev, bo revija naših najboljših moči v tem športu, saj bodo nastopili poleg ostalih naši državni re-prezentanti z državnim prvakom Dolinarjem 2. na čelu.
Podrobnosti in zanimivosti o tem turnirju bomo še objavili.
Športni drobiž
Nizozemka Cor Kini bo poskusila jutri v Rot-terdamu zrušiti svetovni rekord svoje rojakinje van Feggelen v hrbtnem plavanju na 200 m, katerega brani sedaj z znamko 2:39.
Tudi mednarodni drsalni šport ima zaradi vojnih razmer slabe izglede v letošnji zimi. Predsednik mednarodne drsalne zveze Van Laer (Nizozemska) je namreč sporočil, da bodo letošnje tekme v umetnem in hitrostnem drsanju za evropsko in svetovno prvenstvo odpadle. Dela se pa na to, da bi se vsaj tekme v umetnem drsanju izvedle, katere so bile delno za Švico rezervirane. Vendar tudi Švicarji ne računajo več na te tekme.
Danski rekorderki v plavanju Ragnhild Hve-ger in Inge Soerensen, ki sta bili povabljeni, da nastopata, odnosno tekmujeta v Južnoameriških državah, se temu povabilu nočeta odzvati.
Izjava. Na redni glavni skupščini je v teku debate padlo nekaj očitkov na naslov našega državnega reprezentanta g. Franca Smoleja. Upravni odbor jc vse te očitke proučil in ugotovil, da je g. Smolej svojo nalogo v polni meri izvršil in da so vsi iznešeni očitki bili brez vsake podlage; zato je sklenil izreči g. Smoleju polno priznanje in mu dati s to javno izjavo potrebno zadoščenje. — JZŠZ.
Mlakarjeve izbrane planinske spise in sicer prvi, drugi in tretji del je izdalo Slovensko planinsko drutvo, osrednje društvo v Ljubljani. Za Miklavža in za Božič fo navedene knjige najlepše darilo, s katerim morete presenetiti planinca. Hitite z naročili, ker je naklada omejena, planinci že pridno segajo po priljubljenem čtivu,
ZFO
Smučanje! Vsem podzvezam in okrožjem!
Sledeč reorganizaciji tehničnega odbora ZFO v smislu specializacije po posameznih panogah in področjih telesne vzgoje, se naprošajo podzvezni in okrožni vaditeljski odbori, da izberejo iz 6voje srede, ali pa kooptirajo v odbore člane, ki bodo posvečali prvenstveno skrb uvedbi in napredku smuškega športa v 6vojcm področju.
Imena in naslove izbranih, odnosno pritegnjenih članov naj se skupno 6 programom za predsto-ječo zimo eporoče Zvezi, da se bodo tem funkci-jonarjem mogla dajati posebna navodila neposredno, ker take stvari splošnosti ne zanimajo. Poleg tega se jih bo lahko poklicalo tudi na morebitne strokovne posvete.
Delujoče in na novo postavljene podzvezne in okrožne smuške referente opozarjamo ob tej priliki na sestavek »Pričnimo z enotnim in smotrenim smučanjem«, ki bo obiavlien v decembrski številki »Dopisov«,
delavcev se pomika s tožnim obrazom po cesti, noseč na glavi košare s prtljago. V tuji svet gredo po cesti, ki se na široko odpira pred njimi po nedogled-ni prekmurski ravnini, nad katero kraljuje v ozadju cerkev sv. Šebeščana. Mati se iz gruče poslavlja od svojega otroka in moža. Tožni so ti prizori in vsako leto se ponavljajo.
Poslikana je samo ena stena cerkve, na drugi pa so velika okna, ki mečejo močno luč na slikarijo, da prihaja s svojimi svetlimi in živimi barvami še bolj do izraza. Ko je cerkev polna, se človeku vidi, kakor da gleda povsod iste obraze, v cerkvi in na slikah. Umetnik je upodobil na slikah življenje prekmurskega ljudstva, zato pa so domačemu prebivalstvu slike nadvse všeč,
Sijajno omamemtiko je preekrbel cerkvi slikar g. Cmrekar iz Veržeja. Brez dvoma je to njegovo najboljše delo.	,
Slikanje cerkve sv, Šebeščana je prvo podobno delo mladega prekmurskega slikarja g. Karla Jakoba, čigar umetnižka stremljenja in uspehe smo imeli priliko videti v Murski Soboti v okvirju samostojne razstave in razstave na Prekmurskem tednu. Prepričani smo, da bo šla njegova umetniška pot z novimi deli krepko navzgor.
Gornji grad
Katoliško prosvetno društvo je zopet začelo svojo igralsko sezono. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos skrbelo, da se bodo na njenem odru igrale samo lepe in izbrane igre. Kot prva v tej sezoni bo Anzengruberjeva igra »Četrta božja zapoved«, katero bo društvo uprizorilo danes popoldne ob 3 v dvorani pred kaplanijo.
Vodovod Preddvor—Brdo—Kranj dokončan. Ta
teden je bila priključena nova vodovodna proga Preddvor—Kranj na kranjski rezervoar. To bi se sicer moralo zgoditi že sredi avgusta, toda nepredvidene težkoče v terenu so povzročile zakasnitev. Gradnja tega vodovoda velja okoli 3 milijone dinarjev. Graditev vodovoda je zamislil Higienski zavod in po uvidevnosti gradbenega ministra g. dr. Miha Kreka in bana dr. Marka Natlačena je bil napravljen glavni vod tega vodovoda, s katerim bodo preskrbljene skoraj vse vasi, zlasti mesto bo rešeno pomanjkanja vode v poletnih dneh.
Nosite »HINK0« klobuke!
Praznik 1, decembra. Kakor druga leta se bo tudi letos vršila proslava praznika Zedinjenja, katero bo priredila kranjska občina s sodelovanjem raznih društev v Narodnem domu v četrtek, 30, novembra, ob 8 zvečer,
Sora
Fantovski odsek v Sori vprizori v nedeljo, dne 3. decembra ob pol 4 popoldne v Prosvetnem domu v Sori petdejanko »Tihotapec«. Igra je prirejena po Jurčičevi povesti »Tihotapec«, ki so jo ljudje
7.	zanimanjem brali, zato pričakujemo od vseh naših prijateljev veliko udeležbo. — Pa tudi na Miklavža nismo pozabili. Dne B. decembra bomo priredili Miklavžev večer za odrasle. Vprizorili bomo burko »Reheljon v peklu«. Na praznik, dne
8.	decembra, ob pol 4 bo pa Miklavžev večer u mladino. Za takrat pa pripravljajo otroci sami lepo igrico »Miklavž prihaja«. Sklenili smo, da bo Miklavž obdaroval vse revnejše otroke v fari, zato smo priredili nabiralno akcijo, da bomo lahko pripravili otrokom lepa darila. Tudi za prihodnje dramatsko udejstvovanje imamo dober spored. Med drugimi se pripravljamo na krasno vojno dramo »A njega ni«. Ker nameravamo nakupiti nekaj telovadnega orodja, prav lepo prosimo vse prijalelje, naj nas podprejo v našem delu.
Glavna kolektura državne razredne loterije
^VRELEC in VIR SREČE"
ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja, da so srečke za III. razred 39. kola dospele in je treba iste pravočasno obnoviti. Novim naročnikom so srečke v številnih serijah na razpolago. V tem kolu si nabavite srečke tudi Vi.
Znano je, da je veliko število igralcev, zadelo večje dobitke, na srečke kupljene
v kolekturl „VRELEC SREČE".
Tudi Vas naj vodi pot do sreče v glavno domačo kolekturo „Vrelec sreče", ker tudi Vi morate prej ali
slej zadeti kak večji dobitek.
0 potrebi zaščite prebivalstva pred napadi iz zraka
Ko mislimo na veliko nevarnost, ki grozi prebivalstvu vojskujočih se držav zaradi brezobzirne uporabe modernih bojnih sredstev, se nam kar samo postavlja vprašanje: mar iii mednarodnih pravnih sredstev in možnosti, da bi se ljudstvo, ki ne sodeluje ne pri vojskovanju, ne pri izdelovanju ali pripravljanju vojnega materiala in tudi ne pri organizaciji odpora, obvarovalo vojnih nevarnosti? Priznati moramo, da se je poskušalo omejiti bojno delovanje s prepovedjo rabe gotovega orožja in strupenih plinov.
Haaška konvencija od leta 1907. že prepoveduje rabo strupov in zastrupljenega orožja, dasi se v onih časih še nI mislilo na strupene letalske bombe in na bojevanje s kemičnimi sredstvi. L. 1922. so se zastopniki Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske v Washingtonu dogovo-rili, da se ima uporaba bojnih strupov (plinov) v vojne svrhe zabraniti. Toda ta konvencija zaradi spora v nekem postranskem vprašanju ni bila podpisana in zato ni dobila pravne moči. Ženevski protokol iz 1. 1925. prepoveduje rabo dušljivih in strupenih plinov in bakterij v vojne svrhe. Ker pa od 36 držav udeležnic 10 držav ni podpisalo protokola, se ženevski protokol ne more smatrati za splošno veljaven.
Za varnost narodov pred vojno nesrečo je zasnovan Kellogov pakt, h kateremu je 1. 1928. v Parizu pristopilo 58 držav. Z njim se države podpisnice odrekajo vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov. Priznana je samo obrambna vojna. Ker je pa pri takih sporih navadno zelo težko s pravno gotovostjo določiti napadalca, je tudi Kellogov pakt ostal samo poskus za omejitev vojne nevarnosti.
Nobeden od navedenih sporazumov torej ne daje resnične gotovosti, da bo civilno prebivalstvo obvarovano posledic napadov iz zraka. llalijansko-abesinska vojna je to v polni meri potrdila. Dasi je italijanska vojska številčno in tehnično nadkri-ljevala abesinsko, so se italijanske vojaške oblasti vendar zatekale k uporabi rušilnih, vžigalnih in strupenih bomb pri napadih iz zraka na naseljene kraje. Storile so to z motivacijo, da bo na ta način vojne prej konec.
Drugo vprašanje, ki si ga postavljamo, ko mislimo na obrambo pred napadi iz zraka, je: ali ni mogoče preprečiti te napade z aktivnimi obrambnimi sredstvi, t. j. s protiletalskim topništvom, z lovskimi letali? Na to vprašanje moramo žal odgovoriti, da dnes še ni mogoče, postaviti varne ograje okoli mest proti napadalcu, ki razpolaga s številnimi letali.
Računati moramo torej 7. dejstvom, da zaenkrat še ni mednarodne pravne zaščite civilnega prebivalstva v vojni, da nimamo popolnoma uspešne aktivne obrambe pred napadi Iz zraka in da nam torej ostane kot edino sredstvo dobro organizirana pasivna obramba (organizacija sanitetne, kemične in tehnične službe, gradnja zaklonišč itd.) ki bo vsaj zmanjšala in oslabila nevarnost napadov iz zraka, če jih že ne bo mogla preprečiti.
Iz gori omenjenega torej sledi, da je dolžnost prebivalstva in v«akega posameznika, da se seznani z nevarnostmi napadov iz zraka in da se pouči o načinu obrambe proti delovanju napadal-čevih bojnih sredstev.
0 bojnih strupih
»Plini« ali »strupeni plini« je splošna označba za kemična bojna sredstva, ki na človeško telo v »plinski vojni« škodljivo delujejo.
Bojni strupi so lnliko tekoče snovi, ki se razpršijo in ki na zraku hitro izhlapijo (podobno ka-
Absolvent gozdarske šole
dobi stalno zaposlitev v umobolnici Ljubljana-Studenec. - Zanimanci e prakso imajo prednost. Prošnje s spričevali predložiti upravi zavoda.
Perilo, pižame, kravate
najceneje v veliki izbiri pri
K. TKALEC, Maribor
Gosposka ulica 32. Se priporoča!
Razglas
Krajevni šolski odbor v Hodošu kratkim potom odda na javni licitaciji zidanje nove šole po načrtu kraljevske banske uprave dne 20. deccmbra 1939. Načrt, proračun in ostalo je na razzolago vsak dun pri šolski upravi v Hodošu.
Za kraj. šol. odbor: Kerčmar Franc, predsednik. No. 4888-1939.
Razpis
Uprava občine Zapirje ob Savi razpisuje oddajo konjaških poslov v območju upravne občine Zagorje ob Savi.
Pogoji: Reflektanti morajo stalno bivati na področju ttikujšnje občine ter izpolniti pogoje, ki jih predpisuje obrtni zakon.
Plača odn. prispevek občine po dogovoru.
Prijave jc vložiti pri upravni občini Zagorje v času od 25. novembra do 31. decembra 1939.
Upravna občina Zagorje ob Snvi, dne. 21. novembra 1939.
kor bencin). Bojni strupi so nadalje lahko trde snovi v bombah ali granatah, ki se pri eksploziji razpršijo v fin prah ali meglo. Prvi in drugi delujejo posebno na sluznice nosa in grla, na dihalne organe kakor tudi na oči, v nekaterih slučajih tudi na kožo. Prvi in drugi so kratkotrajni bojni strupi.
Poleg tega razlikujemo še dolgotrajne tekoče bojne strupe, ki zelo počasi izhlapevajo (kakor voda, petrolej). Pare teh strupov delujejo nn dihalne organe, pri direktnem dotiku tudi na kožo (kožni strupi). Ti strupi se oprimejo zemljišča, rastjin in hiš liki rose ali dežja. Pred temi strupi obvarujemo kožo s posebno zaščitno obleko, ki pa je potrebna le za oddelke, ugotavljajo in uničujejo bojne strupe.
Kot posode za bojne strupe služijo v prvi vrsti strupene (plinske) bombe. Eksplozija, ki je pri teh bombah običajno bolj zamolkla (zaradi manjše količine eksploziva) kakor pri rušilnih bombah, povzroča razbrizganje, razprševanje in izhlapevanje bojnega strupa. Če pa je bomba kombinirana (rušilna in strupena obenem), ne moremo opaziti te razlike po detonaciji (poku). Letalci lahko spuščajo bojne strupe v navadinh posodah brez dodatka eksploziva, lahko pa jih tudi izlivajo iz posebnih naprav v obliki dežja ali rose (iz višine do 300 ni in to le dolgotrajne tekoče strupe).
»Plinski oblaki« (hlnp), ki so običajno nevid-ljivi, potujejo s sapo. Kamor pride sapa, lahko pridejo tudi bojni plini.
Izvežbani ugotavljalci bojnih strupov imajo po napadu iz zraka nalogo, da s pomočjo vida in posebnih aparatov ugotovijo navzočnost bojnih stru|K)V, posebno dolgotrajnih. Na sumljivih krajih vzamejo vzorce iz zraka ali zemljišča ter jih dostavijo kemični prelskovalnici (lekarnam itd.) v analizo.
Kako spoznamo bojne strupe
Bojni strup (plin) se v zraku v splošnem ne vidi, le včasih opazimo fin hlap ali redko meglo, posebno pri vlažnem vremenu. Običajno nas jio-svari neobičajni vonj v zraku ali draženje oči, sluznic itd.
Težkohlapljive bojne strupe spoznamo po bruzgljajih ali rosi na zemljišču in predmetih v okolici lijaka, ki ga je bomba (x>vzročila. Tudi ti strupi imajo svoj poseben, četudi slab vonj.
Vpliv vremena na bojne strupe
Pri uničenju bojnih strupov ima vreme precejšnjo vlogo. Solnce segreje zemljo, s tem se dviga bojni plin v višje zračne piasti, kjer se hitro razredči ter postane neškodljiv. Tudi veter hitro razprši in razredči pline. Dež jih pobija na tla ter jih deloma kemično razkraja. Voda je torej najboljši pomočnik pri uničevanju bojnih strupov. Tudi pri najboljših vremenskih pogojih so bojni plini (zračni bojni strupi) že po nekoliko urah neškodljivi.
Na težko-hlapljive tekoče bojne strupe vreme ne deluje tako hitro kakor na kratkotrajne. Več dni, celo več tednov so lahko ti strupi na prostem
nevarni, v zaprtih prostorih pa celo mesece, kjer so pare teh strupov izredno nevarne.
0 delovanju bojnih strupov
Da se obvarujemo pred delovanjem bojnih strupov, moramo poznati njih učinek. Po načinu, kako bojni strupi na živa bitja učinkujejo, jih delimo v tri velike skupine: 1. kihavce, 2. duš-ljivce (kratkotrajni bojni strupi), 3. mehurjevce (dolgotrajni bojni strupi).
Ne glede na to delitev imamo še solzivce, ki so pa precej nedolžni.
Kihavci so dražljive snovi, ki učinkujejo zelo močno na nos, oči in žrelo. Kihavci so običajno trde snovi, ki se pri eksploziji bombe ali granate razpršijo v fin prah ali meglo. Povzročajo kihanje, solzenje in kašelj, pekoče bolečine v žrelu, cede-nje slin iz list, glavo in zobobol in veliko potrtost. Na koži po povzročajo rdečico in srbenje. Kihavci v volilu množini povzročajo nesigurnost pokiotov. bolečine v udih in težke spremembe v pljučih in tudi smrt. Že najmanjše količine (manj kot 1 mill-gram v kubičnem metru zraka) so neznosne.
Zaradi te zelo svarilne lastnosti se vdihajo le manjše količine tako, da pride le redko do težjih poškodb, kljub temu, da so te snovi zelo strupene. Pri lažjih slučajih zginejo nadloge v kratkem času. Sodobne plinske maske popolnoma ščitijo pred učinki kihavcev.
Dušljivci delujejo predvsem na pljuča (pljučni strupi). To so močno strupeni plini ali hlapljive tekočine. Spoznamo jih lo redko po slabem vonju, n. pr. fosgen in Perstoft. ki imajo vonj po gnilem sadju; slabo dražijo oči in žrelo, kar se ne opazi vedno pravočasno. Običajno se opazijo bolezenski znaki šele po urah in sicer po pospešenem dihanju in po potnodrenju ustnic, ki na-javljajo smrtno nevarnost.
Nekateri težje hlapljivi strupi te skupine povzročajo "'močnejše in takojšnje draženje oči in 'žrela, nastopijo okvaro prebavil ter bruhanje in potrtost. '
Mehurjevci (kožni strupi) so težkohlapljive tekočine. Vonj iperita, t. j. najvažnejšega in najučinkovitejšega predstavnika te grupe, je neizrazit in slab. Spominja na česen, hren in tudi na gorčico.
Levvisit (izg. luizit) ima izrazit vonj po pelar-gonijah.
Mehurjevci prodirajo skozi obleko in obutev (podobno kakor olje) in sicer skozi obleko v nekoliko minutah, skozi običajno obutev v približno 10 minutah, skozi težko obutev iz goveje kože pa približno v pol uri.
Levvisit povzroča takojšnjo srbenje kože, torej posvari takoj.
Iperit pa je zelo zahrbten. Ne jrovzroPa nobenih občutkov na koži, tudi ne občutka mraza, kakor je to slučaj pri vodi. Prodira počasi v kožo in šele čez nekaj ur nastopi lahko srbenje in po-rdečenje kože; uničenje strupa je takrat že nemogoče Po 12—20 urah se pojavijo veliki mehurji, ki zapuščajo rane. Rane- se zacelijo šele po 8—12 tednih.
Iz predmetov, ki so obrizgani s temi struj>i, ali celo z njimi prevlečni v obliki rose, se razvijajo tudi na prostem zelo nevarne strupene pare
Težko pričakovani
je končno le došel. To je aparat, ki ima tri velike rekorde, ki so:
1.	Kvaliteta RADI0NE
2.	Poraba toka le 55 vatov
3.	Cena le Din 5600'—
Vso svojo sposobnost in petnajsletne skušnje je tovarna RADIONE uporabila pri konstrukciji tega aparata.
Uspeh je popoln. Dovršeno je genialno delo, ki bodo rabile zanje druge tovarne še leta; podobno kot je bilo to pri izdelavi aparata na tipke, ki ga je tovarna RADIONE izdelala že pred tremi leti.
Kljub temu, da je RADIONE 740 po svojem sprejemu in po dovršenosti glasu čudo radijske tehnike, rabi ta osemelektronski aparat le 55 vatov toka, to je toliko, kakor štirielektronski aparati drugih znamk.
Enako senzacijo pomeni cena aparata, ki znaša le din 5000.—. Vsak drugi radijski aparat enake kvalitete in enakega števila elektronk je za vsaj dva tisočaka dražji.
RADIONE 740 \V je zato nov mejnik v radijski tehniki! Ta aparat predstavlja stvarno višek vseh zahtev. S ponosom moremo ugotoviti, da temu aparatu nihče ne more postaviti tekmeca!
Zahtevajte natančnejši opis. Poslušajte ga pri nas in pri naših zastopnikihl
»RADIO
dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, tel. 31-90
kljub temu, da jih veter ali sapa razredči. Posebno nevarne so te pare v zaprtih proslorih (zakloniščih), v katerih se lahko razvijajo iz obleko ali obutve, ki je bila obrizgana z mehurjevci. Vdi-liane pare mehurjevcev povzročajo težke poškodbe dihalnih organov in so nevarne tudi očem.
Lahko računamo, da bodo bojni strupi nia-skirani s primesmi, da jih ne bomo mogli ugotoviti po vonju. Le v redkih primerili bomo lahko takoj ugotovili, da imamo ojiravek le z ono vrsto bojnega strupa, ker so dušljivci lahko zakriti s kihavci itd. Pri zaščiti pred bojnimi strupi sc mora torej često tako ravnati, kakor da so navzoče vse' vrste bojnih strupov.
Murska Sobota
Nov odbor Prosvetnega društva. Na zadnjem občnem zboru soboškega Prosvetnega društva je bil izvoljen nov odbor, v katerem je predsednik Jožef Brunec, tajnik dr. Jože Pečan, odborniki pa drugi naši agilni prosvetni delavci. Debata je pokazala, da ee člani živahno zanimajo za bodoče društveno delovanje v metropoli Prekmurja. Prva prireditev društva v novi 6ezoni bo Miklavžev večer.
Načrt za novo šolsko poslopje bo izdelal tukajšnji arhitekt Franc Novak. Kje bo 6tala nova šola, še ne vemo, ker je odločitev v rokah banske uprave. Za gradnjo je na razpolago 2 milijona 400.000 din.
Nesreča. Pri gradnji mosta v Petanjcih je va-gonček za prevažanje gramoza zdrobil desno nogo delavcu Francu Kuniriču iz Turjanskega vrha. Drugače pri tej veliki gradnji ni bilo večjih nesreč.
Hoče pri Mariboru
Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 3. decembra ob 3 popoldne in ob po^ 8 zvečer v Slomškovem domu miklavževanje. Najprej^ bo prezanlmiva burka in nato prihod Miklavža z obdarovanjem. Darila se sprejemajo v garderobi. V odmorih igrajo tamburaši.
Ljutomer
Prosvetno društvo v Ljutomeru bo igralo danes popoldne po večernicah prelepo čarobno igro »Zapravljive«. Kako lopo nam v igri pisatelj oriše zvesto službo dobrega služabnika, ki ostane zvest še takrat, ko se mu celo krivica godi, storjena po gospodarju. Na prireditev vse vljudn<j vabimo.
Miklavžev večer. Prihodnjo nedeljo pa pride v Katoliški dom sv. Miklavž. Pred njegovim nastopom lio še lepa otroška igrica. Nabiral in zbiral bo tudi darove pred nastopom, ki jih bodo dobri ljudje njemu darovali še celo dopoldne v blagajniških prostorih.
Znano Pevsko društvo sv. Cecilije v Ljutomeru je imolo dne 22. nov. svoj redni letni občni zbor. Predsedstvo društva je prevzel ravnatelj ljutomerske Okrajne posojilnice ter organist g. Peter Potočnik.
Razpis službe
Glasbena Matica v Ptuju razpisuje mesto glasbenega učitelja na svoji glusbeni šoli. Zborovodje imajo prednost. Prošnje, opremlje-
ne z vsemi potrebnimi spričevali o učni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju, je nasloviti na Glasbeno Matico v Ptuju najpozneje do 31. decembra 1939. — Odbor Glasbene Matice v Ptuju.
Razpis
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo
zaščitne sestre
v pripravniški skupini kategorije B pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah.
Za to službo prihajajo v poštev absolventke šole za dečje zaščitne sestre z diplomo, ki odgovarjajo predpisom S 3 službene pragmatike za nameščence bratovskih sklndnic z dne 20. doc. 1937, 11. K. št. 4487 (Službeni list kralj, banske upravo dravske banovino št. 142/22 iz I. 1938).
Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vltae z dokazili o izpolnitvi pogojev po S 3. navedeno pragmatike, jo vložiti pri Krajevni bratovski skladnici na Jesonicnh do 10. decembra 1939.
GLAVNA BRATOVSKA SKLADNICA V LJUBLJANI.
Prvovrstnega
potnika
jugoslovanskega državljana — sprejme veliko jugoslovansko tehnično podjetje. Neoporečnost in reprezentativen nastop predpogoj. Tehnično znanje ni neobhodno potrebno. — Obširne ponudbo poslati v upravo »Slovenca« pod »Pozicija« 18400.
MRKT.aaHMK'
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Postrežnico
starejšo, snažno, sprejmem. Krakovska ulica 21.
Hlapca
pprejme župnlščo na Gorenjskem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 18300.
Krojaškega pomočnika
sprejme Janežlč Ivan — Srednja Bela, Preddvor nad Kranjem.	(l>
Krojaškega pomočnika
mlajšega, takoj sprejmem. Franjo Lobnikar, Selca nad škofjo Loko.	(b)
Čevljarskega pomočnika
sprejme Brajer, Clmper-manova ulica, Prule (baraka) .
Potnika
za Ljubljano ln okolico išče Kletarska zadruga z. z o. j., Maribor, Aleksandrova c. 14.	(b
Šofer za avtotaksi
vojaščine prost, s prakso, vljuden, trezen, pošten, dobi takoj službo. Leopold Grabrljan, Metlika.
Potnika
za prodajo zaves ln pre-Kftnjal pri zasebnikih, z doplačilom — potrebujem. Javiti se hišni Industriji AVelnstein, Novi Bočej. (b
Gosn
. OdlCRO
za pisarno in trgovino, z znanjem nemščine, sprejmemo. Mora biti zgovorna in poštene družine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 185 46
Gospodično
\7. upleflive hiše, tSO—10 lat
staro, izvežbano v pisarni; ln trgovini, siueaiMiipi
v večjo trgovsko hišo za stalno. Ponudbo na podr. ..c-lovenca« v Mariboru pod »Zaupna oseba 1574«.
Prodajalka
za pekarno, poštena, pridna, zdrava, agllna. srednjih, let, vajena pekarske obrti, zmožna nemškega jezika in nekoliko knjigovodstva, se sprejme. Pismene ponudbe na upravo, j Slovenca« pod šifro »Pekarska obrt« 18174. (b
Nadmlinar
F.imski ali poročen, ki je zmožen samostojno voditi umetni mlin ter jo vešč nemščine — dobi stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Stalna služba 1582«.
Dve kuharici
za večjo in manjšo družino za samostojno vodstvo gospodinjstva, sprejmem. Plača po dogovoru, odnošaji družinski. Inte-resentke pošljite ponudbe s sliko na Miloš VujlC, poslovodja prodavaonlce »Pata«, Banja Luka.
Krojašekga pomočnika
sprejmem takoj. — Ignac Tivadur, Tyrševa 84. (b
Mlajšega pomočnika
izučenega v mešani stroki, voljnega vsakega dela, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Slalno mesto« 18432.
Dobro krščanske dekle
z dežele, so želi izučiti kuhe. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Pri dobrih ljudeh« št. 1842U.
Mlada šivilja
iščo zaposlitve kjerkoli. Gre tudi za pomočnico. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.272.	(a
Mizarski pomočnik
za prosta dela Išče službo. Javiti se na: Gabor Ivan, Trnje, p. Crensovel Prekmurje.	(a
Kuharica
samostojna gospodinja -pridna, vestna, Išče mesta na Jesenicah ali v bližini. Vera Koder, Alc-šovčeva 44, Ljubljana 7.
Gospodična
z večletno pisarniško in hotelsko prakso, želi popoldanske zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod • Zmožna« na upravo »Slovenca«.
Špecerist
želi premenltl službo. — Gre tudi na gostilno in trgovino. Zanesljiv, nekadilec in abstinent. — Naslov v podruž. »Slov.« v Kranju pod 18.387. (a
Dekle
z mešč. šolo in trg. tečajem, vešče vseh pisarniških del, Išče kakršnokoli zaposlitev v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4000.	(a
Za vsako delo
ali potovanje se ponudim, znam pertektno italijanščino, nemščino, dobro francosko, angleško. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« 181G8.	(a
liad krojač
neoporečen, zmožen vsega dela, dobi stalno mesto kot delovodja. — To želji so lahko pri tvrdki brezplačno izvežba. Mesečna plača 2300 din in oskrba. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Pridnost« št. 15412.
Službe dobijo
samostojen korespondent, perfekten srbohrvaščine, vešč pisarniških poslov; ključavničar, vešč kovanja, poliranja; hlapec za vsa hišna dela. Oskrba v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana-Dravije« 18209.
Korespondent (-ka)
mlajša moč, z večletno prakso v nakupu in prodaji železninske ali sorodno stroke, vešča slovenščine, nemščine, hrvaščine ln stenografije, se sprejmo v večje podjetje nad Ljubljano. - Nastop čimprej. Pravilno opremljene ponudbe v upravo
St. 18.383.
tb
Trgovska pomočnica
mlada, simpatična, predvsem pridna in poštena, želi nastopiti službo takoj. Najraje gre v modno ali galanterijsko trgovino. Cenj. ponudbe na podruž. ■ Slovenca« v Celju pod »Prvovrstna moč«. (a
Kurjač-monter
za centralno kurjavo — obenem kot hišnik, išče zaposlitve pri večjem poslopju ; sposoben hišnih del in tudi električnih napeljav. Poročen brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Monter« 18.086.	(a
lEmsi
Brivskega vajenca
sprejmem. Trtnlk Miro, Ambrožev trg 9, Ljubljana.	(v
Vajenko
v trgovino s čevlji sprejmemo, Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vajenka« 18552.	(f
15 letni fant
so želi izučiti za elektro-monterja ali kaj sllčne-ga. llladnlk, Blatna Brezovica 9, Vrhnika. (v
Krojaškega vajcnca
ki lina učno dobo od enega do dve leti, takoj sprejme Jožko Gabcršek, Griže pri Celju.	(v
Vajenca
za tapetniško obrt sprejmem takoj, Rudolf škorc, Celje, Glavni trg 12. Zaloga pohištva.	(v
večje količine, kupujem. Ponudbe z navedbo najnižje cene na PROPAGANDA, Zagreb, pošt. pret. 472 pod »Krompir«
Parcelo v Ljubljani
2100 ni*, prodam za denar, hipoteko, knjižice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.344.	(p
Posestvo
stanovanj, hišo ali parcelo s hipoteko Kmetske hranilnice ljubljanske — kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »A. F.« IS.380.	(p
Hiša z vrtom
v Šmarci št. 3 bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku dne 19. decembra 1939 ob 8 zjutraj. Cenilna vrednost 35.000 din. Najmanjši po-nudek 18.000 din. Pojasnila daje odvet. dr. žvo-kelj v Kamniku.	(p
Posestvo
ugodno proda Lcskovar Ignac, Leskovec 40, Pra-gersko.	(p
V ečjo parcelo
travnik ali njivo v severnem delu mesta Kranja kupim. Naslov v upr. vi »Slov.« pod 18.300. (p
Enonadstropno hišo
z vrtom, v centru Maribora, prodani. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1570.	(p
Stavbne parcele
ob Grablovičevl ulici v izmeri 749 m", ob Haydrl-hovl ulici v Izmeri 975 m! in vogal Ptujske in Mariborske ulice v izmeri 604 m* - pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila daje Ljudska posojilnica v Ljubljani.
ODLIČEN-ELEGANTEN kakor vedno je
svetovna dunajska znamka.
M
Telefon 33-63
Dobavlja Ii
Dalmatinova ulica 13, poleg hotela Štrukelj
Dekle
z 8 razredi ljudske šole Išče mesto učenke v trgovini. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.388.	(a
Učenca
sprejmem v večjo trgovino na deželi. Prednost oni, ki imajo tudi veselje do avtomobila. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 18431.
Stavbno parcelo
na Ižanski cesti poleg šole, prodam. Poizve se: Marn, Tomačevo 8. (p
Kupim novejšo hišo
v vrednosti 140—180.000 din, najraje na Mirju ali v Rožni dolini. Ponudbe v upravo »Slovenca '' pod zn. »Broz posredovalca« št. 18.279	(p
15 letni fant
absolvent mešč. šole. se želi izučiti strojno mehanične stroke. Ako mogoče, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Imam veselje« št. 18.304.	(v
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Seibt-super-radio
za razvajenega poslušalca, 5 cevni, 7 okrožij, 3 valovne dolžine, po 3300 din, modeli 1910. — Zastopstvo : Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska cesta št. 13.
Slava Gril
Knjige o kozmetiki. Rožna dolina, Cesta X, št. 36 (nova hiša ob ribniku).
Razveselite
tudi letos za Miklavža vaše maltko z lepimi igračkami in primernimi darili, ki jih nudi v veliki izbiri In po zmernih cenah domača trgovina Ivan Samec, Mestni trg 21. (r
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
6000 din posojila
iščem za takoj proti vračilu 200 din mesečno. — Jamčim z stalnimi mesečnimi prejemki in s življenjsko polico Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posojilo, št. 18437«.	(d)
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta <0.
UrsMiev ppsiiiDZcnia
Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskib!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse tr^ovsko-obrtniške zndeve poverite zauono strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7
Krasno posestvo
v okolici Maribora, 100 arov mladega gozda, 150 arov njiv, stavbne p&r-cdle. velik vrt, velika večstanovan jska hiša z gospodarskim poslopjem, sredi vasi, primerna za vsako obrt, za 82.000 din naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Posestvo 1566. (p
Kupim hišo
do 500.000 din. - Pečar, tovarna usnja Freund, Maribor.	(p
Prodam parcelo
pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18491.	(p
Parcela
poleg nove mitnice — na Tyrševl cesti, okrog 1400 kv. m, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18190.	(p
Špecerijsko trgovino
in trafiko, dobro vpeljano, v centru Maribora, zaradi bolezni prodam. -Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Dobro mesto 1567« št. 18.402, (p
Naprodaj stavbne parcele
Anžlč, Pot na Fužine, gostilna, št. 4.	(p
Lepa stavbišča
z elektriko, vodovodom -naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 31.
Posestvo
žago in mlin, prometen kraj - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 18421
Enonadstropno novo hišo
oddaljeno 5 min. od Kamnika, s štirimi sobami in dvema kuhinjama, stoječa na lepi sončni parceli v izmeri 638 m!, po zelo ugodni ceni prodam. Poizve se Tomo Homar, Kamnik.
Palača
novozgrajena, v centru, na najlepšem kraju prestolnice; pritličje in pet nadstropij z več elegantnimi stanovanji po 2, 3 in 4 sobe z razkošnim udobjem. - Dvigalo prvovrstne znamke. Za to Izredno impozantno palačo je treba 1,450.000 din gotovine ln prevzem manjšega hipotekarnega dolga. — Kupcu jamčimo, da bo dobil na vloženi denar po odbitku anuitet, vseh državnih In občinskih dajatev čistih 12°/o.
Hiša
za 900.000 din gotovine in prevzem 550.000 din hipoteke. - Nova, davka prosta, s točnim letnim dohodkom 200.000 din. Iz posebnih razlogov se nujno proda prepej pod ceno. t
Hiša
za najemnike, v prometni trgovski ulici, z več lokali in najmodernejšimi komfortnimi stanovanji za 750.000 din gotovine in 250.000 din hipoteke. Vloženi denar donaša 10 "/o.
Centralni zavod
Oblličcv venac 38 nasproti »Ruskega carja« Telefon 25-7-66 Beograd.
športne...............od Din 290"
modne, v vseh barvah in velikostih . . od Din 390'
dekliške.............. od Din 190'
nudi
dalje dalje dalje
f Sv. Piatpa c. 29
Izdelujemo tudi po naročilu, ter imamo na zalogi lepo izbiro blaga za plaščel
Kupim hišo
do 700.000 din. Plačam takoj 400.000 din v gotovini, ostalo hipoteka ali knjižico Mestne hranilnico ljubljanske. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18330.
Izredno ugodna naložitev
denarja, mladega cesti na din.. B smeno upravo bor pod št. 18.30
40 oralov lepega gozda ob veliki prodaj za 2S.000 flcktantl naj pi-poroče naslove v »Slovenca« Mori-zn. »Gozd« 1560 (P
Naprodaj posestvo
v občini Zagradec na Dol., sestoječe iz hiše št. 39 v Fužinah (solidno zidane, z visokim pritličjem in izgrajenim podstrešjem), z gospodarskimi poslopji, zcmljiščniml in gozdnimi parcelami (žitnik, njiva, 2 gozda, kozolec, hlev, posebna hišica, svinjak.) Vprašati pri Ivan Hrovat, posestnik, Zagradec na Dolenjskem.	(p
Dvostanovanjsko hišo
skoraj novo, z vrtom _
ugodno prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Kranju.	(p
Posestvo ali hišo
lepšo, na Dolenjskem _
okrog 100.000 din, kupi Realitetna — Ljubljana. Gosposvetska 3/1. Nakup ln prodaja hiš, posestev, vil, parcel itd.	(p
Eno ali dve parceli
krasni, ob Vodnikovi cesti, 4 minute od tramvajske remlze, proda Realitetna, Gosposvetska 3/1. Nakup in prodaja posestev, Hiš, vil in parcel, (p
Kupim posestvo
rentabilno, z njivami, travniki, gozdom in ev. vinogradom v okraju blizu Celja, Savinjske doline, Šmarja pri Jelšah ali Konjic v vrednosti do 250.000 din. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 18160.	(p
Gostilniško posestvo
na deželi na prometnem križišču se z vsem inventarjem takoj proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »135.000« 1S502.
Velik gozd
južno ležeč, četudi posekan ln zadolžen, kupim. Ceno ln natančen opis upravi pod »Gozd, okolica Ljubljane.« 18427.
Dobroidočo gostilno
blizu farne cerkve, z nekaj zemljišča, takoj kupim za svojega brata. — Ponudbe poslati na naslov: Stcinbcrger, Domžale.	(p
Trgovska hiša z gostilno
enonadstropna, obstoječa "f let, s tremi objekti, vrtom in njivo, naprodaj v večjem Industrijskem kraju. — Potreben kapital 320.000 din lil prevzem hipoteke 130.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« št. 18448.
Enostanovanjsko hišo 1 Manjše posestvo
prodam. Vrhovee 63 pri Viču.	(p
Zaraščen gozd
kupi Kožuh, Bohoričeva št. 5, Ljubljana.	(p
Mlekarno
oddam na prometni točki zaradi poroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18489.	(u
Travnik
(sladka mrva) prodam na Rakovi jelši. Naslov v upr. »Si.« pod štl8425
Majhno posestvo
naprodaj v bližini Sevnice. Izve se v Sevnici ob Savi, hišna št. 97. (p)
Naprodaj parcela
med remtzo in šolo v Gornji šišlcl. Poizve se pri: Anton Bartol, Ljubljana VII, Podmilščakova. (p)
V Kranju
v centru mesta, prodam takoj lepo hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.385.	(p
Majhno kmetijo
v bližini Ljubljane, do 100.000 din kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 18542. (p
Dve parceli
za Bežigradom proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela«, (p
Velika trgovska hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. (p
Občinska hiša
večjega tipa, naJerovško-vi cesti v Mariboru naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru pod št. 1575.	(p
Veliko vilo
z lepim obsežnim vrtom ob Tyrševi cesti prodam. Hiša jo močno zidana, z lepimi, velikimi prostori, polovica vrta pa se lahko odda kot lepa, velika stavbna parcela. Cena 320.000 din. Naslov v vseh poslov. »Slovenca« pod št, 18488.
IŠČEJO:
Skladišče
v pritličju z ugodnim dovozom, iščemo za takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Din 200« 18.317. m
Gostilno
vzamem v najem, ali na račun na Jesenicah ali okolici. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Gostilna« 18.271.	(m
ODDAJO:
Večji trgovski lokal
s stanovanjem, oddam v najem v Mariboru, Aleksandrova c. - Vprašati: Jezdarska 13, Maribor.
Lokal
za mešano trgovino oddam. Stanovanje z vsemi prltlkllnaml v pritličju. Nova lilša. Vižmarje 76, Št. Vid nad Ljubljano, n
Oddani lokal
z obrtnim listom za splošno trgovino na prometnem kraju pri Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra trgovina« 18531.	(u
Hišo z lokalom
primernim za trgovino ali obrt, dam v najem za daljšo dobo in poceni. -Leži sredi velike vasi Trnovlje, pol ure od Celja. Kocmur Martin, Celje, Ljudska posojilnica.
Trgovino
z mešanim blagom oddam v najem. Pripravno za začetnika. Potreben ka, pital 15.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.378.	(n
^
v neposredni bližini Celja vzamem v najem. Rafko Cokan, Velenje.	(p
Vrtnarji, pozor!' <
Oddam lepo zemljišče prikladno za vrtnarstv, v bližini Jesenic. Naslov v vseh poslovalnicah »Slo«' venca« pod št. 18.362. (n
Mlin
vodni pogon, 4 pare kam^ nov, stope, čistilni, lu-' ščilnl stroj, tik kolodvora v večjem kraju — sa odda kavcije zmožnemuj Ponudbe v upravo »SI.« pod »Donosen« 18409.
Prvovrsten lokal
na najbolj prometni točki,] s centralno kurjavo, jc na razpolago v palači »Grafike«, vogal Miklošičeve ln Masarykove ceste. Reflek-tantl naj sporoče ponudbe upravi v IV. nadstr. (n)]
■JMLmmi
BRnPMfft/ pom tr /G/tANJJ
Z*HTEW!tE EMIPlAtNI HM410GI
ME!N£1>HER01D
fiARIBORa 102
Glasovir
prvovrsten — prodam.' Bleivveisova cesta 16, visoko pritličje, levo. (s?
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše p!o'če samo po Din 30'—. Kazen tesal vzamemo tudi store v rafunj Zahtevajte seznanu
Specijalna izdeloval ca| HARMONIK
JOS. FE.S31SO
(prej F. Ltibas in sir) LJUBLJANA, Tyrševa 3Gj
lavirje
saksofone - trompete -harmonike in drugal glasbila od šolskih d® prvovrstnih instrumen-. tov - strune in vse po« trebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pril
WARBINEK)
Ljubljana, Miklošičeva 4j telefon 35-59
JMjrpiBpi**^
Naznanilo!
Zadruga harmenikarfev za Dravsko banovii.o
je odprla lastno trgovino na Tyrševi cesti 23.
Na zaloci se dobijo vreh vrst harmonike, kakor rliatonične, kromatične in klavirske, ter male harmonike »Klub modele. Sprejemala in strokovno izvrševala se bodo vsa popravila harmonik, kakor tudi vseh ostali!« godbenih godal.
I
Kupujte pri
naših inserentih
Jitanoianja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
Iščem. Plačam tudi šest jncsecev naprej. Naslov v upravi »Slovenca« po<l st. 18409.	(C
Dvosobno stanovanje
s kopalnico ln vsemi pri-tlklinaml Iščem za februar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sredina me-Eta, ena oseba« St. 18481.
Stanovanje
g S—4 sobami — Iščemo kot društveni dom v centru mesta. Ponudbe na nemški konzulat v Ljubljani.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
Cddam. Jarnikova 11. (č
Kletno stanovanje
oddam takoj v najem v Stožicah št. 141.	(č
Enosobno stanovanje
v. vsem komfortom oddam eni osebi. Tyrševa c. 63.
Enosobno stanovanje
cddam. Poizve se: Sitar, Stožice 136.	(č
Dvosobno stanovanje
e pritiklinami oddamo. -Brejčeva ul. 32. Ogled od 3—6 popoldne.	(č
Dvosobno stanovanje
podpritllčno takoj oddam. Bezenškova 28t Zelena Jama.	(č
Oddam
sobo in kuhinjo s 1. decembrom. Grebene, Velika Čolnarska, ul. 15.	(č
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Tramvajska postaja Kosovo polje Pavšičeva 6.	(fi
Dvosobno stanovanje
komfortno, oddam. Gor-janc, Herberstelnova 27 poleg mizarja Habichta
Dvosobno stanovanje
e kopalnico, oddam v no vi hiši. Poizve se: štru kelj Katarina, št. Vid 43 pri Ljubljani.
Trisobno stanovanje
komfortno, v - novi vili, takoj oddam za 700 din mesečno, šmarska c. 6 Svetokrižki okraj. (č
. IŠČEJO: Lepo sončno sobo
6 souporabo kopalnice ■— lšfie soliden uradnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Udobno«.	(s
ODDAJO:
Opremlj. separirano sobo
oddam. KomenBkega 16-1, desno.	(s
Pouk
Akademik
lnstrulia za »tanovanje ln hrano, oziroma stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18472.
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
za poklicne šoferje ta amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28
Prihodnji prikrojevalni tečaj
za vsa
damska oblatila
se bo vršil od 27. nov. do 16. dec. 1039. Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni Soli
TEODOR KUNC
Ljubljana, Aleksandrova c. E/II. Za pismen odgovor priložite znamko t
Samopouk
knjigo
vodstva
in drugih trgovskih pred metov, tudi nemščine, po posebni ceneni in lahko razumljivi metodi. Javite svoj naslov in poklic. -Zahtevajte prospekt. —
Ponudbe na:
KOČEVAR IVO, Maribor
Cankarjeva 14.
Elektromotor
3 kp, 220-380, rabljen kupim. Senk Franc, Trata, 6t. Vid.	(k)
Stroj za pikiranje
(Strobel) popolnoma nov ugodno prodam. Hradec kega cesta 87.	(1
Mizarske stroje
dobro ohranjene- kupim Ponudbe na upravo »SlO' venca« pod št. 18533.
Dlnamo
za hišno razsvetljavo -kupim. Ponudbe z opisom v upravo »Slovenca« pod »Dinamo« 18.342.	(k
Elektromotor
10 in 20 KS, rabljen, dobro ohranjen — kupimo. Ponudbe s ceno in točnim popisom na »Zora«, Črnomelj.	(k
Opremljeno sobo
oddam v Groharjevi ulici 16.	(s
Prazno sobo
oddam starejši, solidni ženski. Nove Jarše 80, p. Moste.	(s
Opremljena soba
ee takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18483.
Oddam veliko prazno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta. Naslov v upr. »Slovenca« pod t L 18470.
Opremljeno sobo
v centru oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18171.	(s
Lepo opremljena soba
s posebnim vhodom in so Uporabo kopalnice se od da. Naslov v upravi »Slo Venca« ped 5t. 18478. (
Kmetje pozor!
Prodam za 5000 din ben clnski motor in na njem montiran dlnamo za 40 žarnic 50 svečnih, uporaben za žaganje drv, sla moreznico itd. Dinko Co-tlč, LJubljana, Hrenova uliea 7.
Naprodaj
motor na surovo olje znamke »Cllmax«, z dvema zamašnjakoma, 25 ks, generator za istosmernl tok 230 voltov, 29 amp., 1060 obratov, 10 ks, in kompletna »tiskalna plošča. Rudolf Kuhar star., mizarski mojster, Mokronog.	(1
Prodam
stroj za Izdelavo cementne dvozarezne strešne o peke^ za 550 din, spadajoči jekleni modeli po 10 din, dva aparata za žleb-njako po 90 din, spadajoči Jekleni modeli po 18 din. — Franc Skasa, Se-lo, p. Velenje.
Dobro in prijetno reprodukcijo z>oka, stabilni preiem na vseh valovoih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, autonia-tično izbiranje postaj Vam nudi
KOMPAS
MEDIJ ATOR
RADIO
Zastopniki v vseh večjih krajih.
— V Ljubljani:
H
TEHNIK" Josip Bonlal,
cesta 20
11/giTiHMM
Najugodnejši nakup
m o i k 1 h oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, LJubljana.
Krompir za krmo
naprodaj. Poizve se: Ježica 26 pri Ljubljani. (1
Krompir za jelo
dobite poceni pri Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska 5.	(i
Prodam
smrekce, kostanj za ograjo in hmeljevke. Bizant, žlebe.	(i
Phiinix stroji
najmodernejši sistem, po-grezljlvi, moderen les — kras ln veselje veako gospodinje. Ugodna mesečna odplačila. — Stare stroje vzamemo v račun. Pridite ln prepričajte se. - Nova Trgovina, Tyršova cesta št. 36, nasproti Gospodar-- Sku ZV6Z&.
Damsko in moško kolo
»Adler«, novi,	in pisalni stroj za vsak	denar naprodaj. Aero,	Kolodvorska 18.	(1)
Brivnico
blizu Ljubljane prodam za 5000 din, event. dam tudi v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18548.	(i
Prodam
za smešno nizko ceno: pisalni stroj, starejši tip. gašperček s cevmi, par karnls ter starejši harmonij. potreben popravi la. Peternel, Hrenova 14, Ljubljana.	(1)
Krmilno moko in koruzni šrot
dobite najceneje v Javnih skladiščih prt tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) cesta 33. (1
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje
izberete pri »Jeklo« - Stari trg
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Sveže najfinejše norveško
rible ofiie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v LJubljani •*e priporoča bledim m slabotnim osebam
Oljnate osi in Landauer
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18545.
Tricikelj
Bukov gozd
In lepe hraste prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3500.	(p
Premog, suha drva
nudi tvrdka M. Zlvec -Gesta 29. oktobra 17, telefon 47-20.	(1)
dobro ohranjon, naprodaj. Marinko, Hrastjo 7, p. Moste pri Ljubljani.	(1
Baraka
nasproti artilerijske vojašnice zaradi bolezni
poceni naprodaj.	(1
Jesenov les
10 m', okrogel, pripraven za kolarja, prodam. Založnik Matija, Notranje gorice 7, p. Brezovica, i
Otroški šivalni stroj
Miklavževo darilo — in čevljarski stroj flahštep. poceni proda Iv. Sorko, Celje, Ipavčeva 14. (1
Prima zaklane purane
kokoške, 10 kg 135 din; suhe češplje prima 50 kg 220 din; 10 kg Ia. jedrc 200 din, franko voznina, razpošilja G. Drechsier, Tuzla.	(1
Biljard
najnovejši ruski sistem, poceni proda Ivan Ber-nlk, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8. (1
Konjsko opremo (kšir)
skoraj novo, rjavo, prodam. Cena 1000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18528.	(1
Šivalne stroje
radio - aparate in kolesa kuplto pri tvrdki Plevel v Proskl pri Medvodah.
»Anker« šivalne stroje
najnovojše za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cik-cak, malo rabljene, od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (1
Jabolka
za prešat proda po 80 para kg, za gospodarstvo zdrave po 1.50 do 2 din. Pačnlk Danimi r, Laško.
Manjšo trgovino
z mešanim blagom, na prometni točki v bližini Ljubljane ugodno prodam. Najemnina zelo nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18547. (1
Trgovina
sadja ln zelenjave (bra-njarija), prometna, zaradi odhoda poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18530. (1
Izšla je
OUZINSKI

ZA LETO 1940
in se že dobiva pri vseh veleiržcih in v knjigarnah. Na to oosebno opojarjamo manjše trgovine po deželi in sejmarje. III Cena kljub večji obsežnosti nespremenjeno Ista.
"Vse zahteva pratiko f podobo sv. Družine!
Posteljno perfe
po Din 8-—, kemično očiščeno . , , . Din 1(J-— čebano in kemično očiščeno . , , , , Din 30'— na roko čebano in kem. očiščeno , , Din 45'— mešano gosje čehano ,,,,,,,, Din 55'— pol puh beli .,«•>>>>»•»! Din 95'—
sivi gosji puh . ...........Din 120'—
beli gosji puh . . Din 175 —. 200—. 220 240 — Vzorce brezplačno dobite pri
MLuna" samo Glavni trg 24, Maribor
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčlčova 8.
Adler - Diirkopp
Pfaff - Singer - Westa -Grltzner ln še več raznih drugih, popolnoma novih šivalnih strojev prav po ceni naprodaj pri »Pro met« nasproti križanske cerkve. Stare vzamemo v račun.	(1
Naprodaj:
Kompletna trgov, oprava z nlkelnastlm nastavkom ln šipami, pripravna za špecerijo ali dellkateso, vse hrastov les, vrata ln izložba z rolojem, oprava osmih sob, kredenca, štedilnik. Luzova peč, kopalna banja, električne luči (lustrl), vrtna ograja, približno 20 m, šest miz, 36 stolov, črnih s svetlimi plataml, priprav ni za bufet ali kavarno. Poizve se vila Stuchly. Bled.	(1
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1., proda na javni dražbi dno 29. decembra 1939 iz gozdov svoje šumske uprave Kočevje :
ca, 13.000 plm bukove hlodovine, in ca. 3.700 prm bukovih drv, vse na panju.
Pogoji, pojasnila ln ti skovine so na razpolago pri upravi v LJubljani ln pri šumski upravi v Ko čevju.
V upravi »SLOVENCA« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe:
Pomlad 18115 Poštena Prezaposlenost Tudi druge 15998 Varčna 18224 Zanesljiva 18257
1 illli^lntflk
Peci in šivalni stroj
vso rabljeno, kupim. Ponudbo z znamko ln ceno na Flls Rudolf, Domžale.
Vsakovrstno ZlfltO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
•• Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Kontrolno uro
rabljeno, dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Graščina« št. 18406.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah 1ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SLS
Slamoreznico
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slamoreznlca« št. 18482.	(k)
Cunje
PRESELILI SE BOMO
Vsem cenjenim odjemalcem vljudno sporočamo, da pe b< mo s I. decembrom preselili v lastne prostore
v Podmalščakovo ulico 18
ter se priporočamo za nadaljno naklonjenost
BartOl AlltOII, Hubllana. Kobarldska ulica
trgnoina s kurivom in lesom
Naročite »Slovenca«!
»Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni največji in najboljši slovenski dnevnik1 Zavaruje svoje naročnike za
1©.00® din
za primer smrtne nezgode! Oglašajte v,Slovencu'!
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množi..o Arbelter.
Maribor, Dravska 15.
staro zlato, zlato zobovfe In srebrne krone
kupujem po najvišjih oenab A. KAJFKŽ
trgovina z urami in zlatnine
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14
Kupim bukove cepanice
In krajnlke. Ponudbe i ceno na upravo »Slovenca« pod »Zdrava, suha« 18503.	(k
Telegrafske drogove
Jelove ln smrekove, 8 do
12 m dolge, v večjih količinah Iščem. Kupujem vsako množino borovih železniških pragov. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 18159. (k
Plato-voz
rabljen, na gumijastih kolesih, do 2000 kg, ln par srednjih konj z vso konjsko vprego, samo dobro ohranjeno, kupimo. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plato-voz 2« 18505.	(k
Kupim
stoječa ali posekana drevesa vseh vrst. Rezan ali tesan les vseh vrst ter drva v vsaki količini. Plačam takoj v gotovini. Z navedbo vrste blaga, količine, debeline, cene, prevzema kraja opremljene ponudbe pošljite takoj na upravo »Slovenca« pod »Veletrgovina« 1S477. (k
i:
Pohištvo
i
Novo spalnico in kuhinjo
prodam. Sv. Petra cesta 14, pritličje.	(1
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in so lldno pri
»van Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1
nasproti ,,Nidmana"
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojs Andlovlc, Gregorčičeva ulica it. ( (pri Gradišču).
Lesena zložliiva postelja s tapeciranim madrocem Din 220-—
Moderna jedilnica
ugodno naprodaj. Vprašati : Poljanski nasip 15, stopnjlšče VII., pritličje levo.
Prostov. dražba pohištva
In kuhinjske posodo (steklo, porcelan), bo dno 30. novembra v kočevskem mestnem župnlšču.
Več novih štedilnikov
solidno Izdelanih, naprodaj. — Vprašati: Gllnce. Cesta I, 61 «. Ljubljana
Mehko spalnico
pleskano na orehovo korenino, ugodno prodam. .Josip Stemplj, mizarstvo. Mali Mengeš.	(s
Zastonj ne,
Specijalne posteljne mreže >Hatentc, in »primissimoc modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceui tvrdka
Rud. Radovan
Mostni trir 13
I
Automofor
i
Avto
ekonomičen, v dobrem stanju, kupim. — Kopač, Ljubljana I, poštno ležeče.	(f
DKW in Puch motor
200 ccm, še nov, In 2 avtomobila za vsak denar naprodaj. — Aero, Kolodvorska 18.	(f
Dva majhna avtomobila
z majhno potrošnjo bencina prodam. Istotam se prodajo razni deli od B. M. W.. Sušteršič, Franko-panska 21.	(f
Avto Fiat
močan, masiven voz, šest-sodežen, dve rezervni kolesi, dobre gume, še dobro ohranjen, prodam takoj za 7000 din. Kovačlč, Cigaletova 11.	.(f
Državni uslužbenec
in posestnik, se poroči z gospodično z gotovino din 50.000. Resne ponudbe s sliko in naslovom upravi pod »Diskretno 18441«
Poštar
30-letni, poroči Izobraženo gospodično, kmečko ali obrtnico-šiviljo, z doto. Ponudbo upravi pod »Dobra gospodinja« 18424.
V svrho ženitve
želim znanja z gostilnl-čarko ali trgovko, staro do 50 let. Resno ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Takoj« 18.374.	(ž
Gospodična
pridna, poštena in mirna
želi poročiti starejšega, krščanskega gospoda. — Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Srečen zakon« 18.343.	(ž
Gospod
ampak po zelo nizki ceni nudi rabljone In nove spalnice ter kuhinje mizarstvo Milan fitigl, Tra-. ta, st. Vid nad LJubljano.'
vsestransko naobražon, star 29 let, e 600.000 din premoženja, želi poznanstva z gospodično, trgovsko naobraženo, blage narave, v svrho ženitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resno« št. 18501. (ž
Vdovec
36 let star, inteligonten, tihe in dobre narave, resen in skromen, prijetno zunanjosti, pristaš mirnega zakonskega življenja, Hrvat, trgovec z lastno trgovino, Ima posebno željo oženiti se s Slovenko. Prednost Imajo dekleta aH vdove, ki eo blage narave, skromne, plemenitega srca, finega občutja ln ki bo pri delu marljivo in dobre gospodinje. Dota zaželjcna zaradi razširjenja trgovine. Prosim vso tiste Intere-sentlnjo iz mesta in vasi, ki Imajo navedene lastnosti ln si želo mirnega zakonskega življenja in materialno zagotovljeno bodočnosti, da se s polnim naslovom In opisom svojega stanja brez vsakega olopšavanja javijo neposredno na moj naslov : DJuro Miklč, trgovec, Vidovlce - Orašje na Savi, Banovina Hrvatska.
otroški kotiček
SLON SAMBO
(161) >Ne prinašajte mi nobenih zdravil več!« je za vpil sultan, ko ni nobeno reč nič zaleglo. Bil pa je neznansko lačen. Zaklical je, naj mu dado jesti, in njegov I,'las je bil ko rjovenje leva. Vendar so razumeli svojega vladarja, in kmalu je prišel kuhar Ahmed s skledo najizbranejših jedil. A preden se je zavedel, je sultan ubogemu kuharju zadegal skledo z jedjo vred v glavo.
II
Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 34. (1

(162) Sultan je ukazal, naj Ah-meda zapro. Drugim se je kuhar zasmilil in najprej so mu obvezali glavo, ki je bila polna ran od črepinj. Komaj je bil v ječi, ko so zaprli najstarejšega dvornega svetnika k njemu. Preudarjala sta, kaj se je le utegnilo pripetiti njihovemu vladarju? »Le če bodo našli kakega prav slavnega zdravnika, bo ozdravil,« je Alimed žalostno zavzdihnil.
Gumbnite, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ioo >n hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana. Franflikanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
7
Vsak
naročnik zavarovan
strojno sodarstvo
FRANC PIRC
Dravlje • Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksoort sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakanje, speci/a/ne kadi za mlckarnt in kemično industrijo. IM PREGNIRA NJE sodo v. Strokovna popravila. Nizkt cene. — Točna in solidna postrežba.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
i
Čudo tehnike
Minerva 407
Poraba toka 50—60 watov.
ZVOČNIKA za visoke in nizke tone — uglašena drug na drugega. — Dovršen aparat za poznavalca radia.
Zadnja stopnja v protistiku — 18 vvatov izhodnega učinka.
8 cevni aparat z dvema zvočnikoma 6.500 din
Cel svet v najvišji dovršenosti slišite doma samo z MINERVA.
Radioval - Ljubljana
Dalmatinova ulica 13 — Tel. 33-63
Ugoden nakup božičnih daril
poceni manufaktura
pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
SCHNEIDER
ZAGBEB, NIKOLIČEVA 10
ZAHTEVAJT* BREŠPIAČNI CENIK
Miklavževa darila IVAN KRAVOS
Maribor
Aleksandrova c. 13
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo ŽIMO samo z za&čitno plombo
STERILIZIRANO

Na3a žima Ju higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diSi, je brez maSčobe iu fermeutov, ker je naSa tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi Htroii in aparati. Odklanjajte žimo 1?. prepovedanih SuSmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko Izdelana, ni deziufecirana, v>el>ujtt tormente in ima neprijeten duh. V njej
se zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom!	Naše cene ao najsolldnejie;
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno znamko
STERILIZIRANO
POZLATAR IN CERKVENI RESTAVRATOR
ALOJZ ZORATTI
V MARIBORU Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela Z odličnim spoštovanjem ALOJZ ZORATTI. pozlatar
se ]e preselil
iz Tyrševe ulice na Koroško cesto 19,
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSileva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
h o I e s o NafnovetSi olr. voziChl
......* < " r.
molorlt irlclhljl šivalni siroti
igračni vozički, skiroji, avtomobilčki, koles, deli fc"
Tribuna r.D.L. Ljubljana, Karlovška c.4
Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 26.
Dekoracija 1 Montiranje zastorov!
Franc Jager
tapetništvo Lfubljana
Sv. Petra cesta 17. Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel	Solidna Izdelava!
Veliko industrijsko podjetje potrebuje
bančnega knjigovodjo-bilandsta
z dolgoletno prakso. V ponudbi je treba točno navesti katere bančne posle popolnoma pozna. Pismene ponudbe poslati na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9, pod „54793".
ZAHVALA. Ob težki izgubi moje dobre mame, stare mame, tete itd., gospe
Marije Kovač roj. Grad
zasebnice
so tem potom prisrčno zahvaljujem predvsem preč. g. župniku Rihariu, požarni brambi ter gg. kanoniku dr. Šimencu, ravnatelju Kavčiču, ravnatelju čeču, ravnateljici Zupančičevi in Marijini družbi. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vencev, znancem in sorodnikom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba. Vsem: Bog plačaj!
Dolsko, dne 26. novembra 1939.
Avguštin Grad, strojevodja drž. žel. v pokoju, sin.
Arnold Fredericks:
42
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolenc.
Novico, ki jo je Duvall izvedel v šoferjevi sobi. da je oseba, ki prosi pomoči, njegova žena, Gracija, mu je bila tako skrivnostna, tuko nerazumljiva, da ni mogel najti za njo nobene prave razlage. Preostaja le en način — ako on sum hiti t je in pogleda stvar na licu mesta.-Ni pričakoval, da bi Gracijo našel tam in vendar — kaj naj bi drugače pomenila novica?
Ravno v trenutku, ko je vstal in zopet izjavil, da tudi on gre v Passy, sta pridrla v sobo dva strežnika in oba vsa preplašena javila, da leži Franc v sobi liu tleli zvezan in brez zavesti.
Stapleton je hitro pogledal Duvalla.
»Prav tako, g. Stapleton,« je dejal detektiv. Via lopov je član one zločinske družbe.« Obrnil se je k Lefevrejii: »Najboljše bo. ako :ra tikoj aretirate. In ako je vaš voz tukaj, lahko njega rabimo na mesto avtomobila g. Stapletona. Nimamo niti trenutek časa.
»Res! Moj avto stoji pred vrati. Vernet,« se je obrnil k svojemu pomočniku, »en mož naj čuva tega lopova, Franca. Že gremo!«
Stapleton je objel ženo in jo nežno poljubil.
»Ne muči se, ljuba mojn.< je dejaT. »Čez pol ure se vrnem /. Jakcom. Gremo,« je dejal proti drugim in je hitel proti vratom. »Ne izgubljajmo časa.«
Kmalu potem je vsa družba, Slapleton, Duvall, Lefevre, Vernet in šofer polieijsekga šeTa z največjo hitrostjo drvela proti Passv, ne da bi se ozirala na predpise in ljudje, ki so bili tako drzni, da so upali iti pred njimi preko potu, so preplašeni hiteli na pešpot.
Na potu je Diivall pripovedoval, kako skrivnostno novico jc dobil potom svetlobnih zna-
kov. Razen Lefevreja ni nikdo razumel tega. Vzdihnil je, ko da se mu je odvalil s srca težek kamen. Dolgotrajna in »nerazumljiva Graci jina odsotnost ga je zelo vznemirjala. Sedaj je razumel, kaj je bilo temu vzrok. Oni del Duvallo-vega pripovedovanja, v katerem je bil govor o hitri pomoči, ga je vznemirjal. Nagnil se je k šoferju in ga priganjal, da še bolj hitro vozi.
Avtomobil je kar divjal naprej in po Avenue Kleber in pozneje v Rue Franklin so se dvigali za njim celi oblaki prahu, tako da so obcestne hiše popolnoma izginile v njem.
Vernet je bil prvi, ki je hitel proti hiši, Duvall in drugi so mu sledili. Ko so prišli do vrat in so razbijali po njih. so vsi slišali v hiši ropot, kateremu je sledilo kričanje in padec. Vsi štir je so se lotili vrat in so jih razbili.
V	poltemi so zagledali grozen prizor. Na tleh je ležala nezavestna ženska, ki je z roko močno pritiskala k sebi v dolgo sivo snknjo zavitega otroka. Na koncu temnega hodnika, ki je vodil v zadnji tlel hiše, sta izginili dve moški postavi. Ko so napadalci vdrli v hišo, sc je eden izmed beguncev obrnil in zagnal gorečo svečo proti njim. Na ves prizor je tukoj legla tema. Zadnji plamen sveče pa je zadostoval, da je vsaj enega izmed nsvzočnih napolnil r. radostjo.
Stapleton je spoznal otrokov bledi objokani obraz, to je njegov ugrabljeni sinček. Nad njega se je nagnil in ga je nežno dvignil.
Duvall ni več razmišljal, ali je nezavestna žena gdč. Goncourt, namišljena policijska uradnica ali pa njegova žena. Vzel jo je na roke in jo nesel ven na zrak.
Vernet in policijski šef »ta v spremstvu šoferja, ki se jima je pridružil, junaško tipala po temnem hodniku, po katerem sta hotela oba moža zbe/.ati.
Vrata v ozadju so se z glasnim lireskom odprla. Počili so streli, ki jih je Vernet oddal za beguncema.
V	trenutku je bila stvar končana. Mož, ki je šel spredaj, ni stopil v vrtu niti šest korakov, ko se je ranjen zgrudil, tovariš pa je s prošnjo,
da se ga usmilijo, dvignil roke in se predal.
V nekaj .trenutkih je bil uklenjen in Vernet, ki je bil nagnjen nad ranjenca, je naročil šoferju, da takoj pokliče rešilni oddelek. Lefevre se je vrnil na pot. Mislil je samo na Gracijo. Iz dna srca je želel, da bi Gracije ne bila zadela večja nesreča, in se je spomnil na to, da bi mu Duvall šaio, ki si jo je bil dovolil nasproti njemu, lahko štel v zlo.
Detektiv pa ni bil tako razpoložen, da bi delal očitke. Komaj je prišel z nezavestnim bremenom na ulico, je že Gracija odprla oči, ga objela krog vratu in ga poljubovala.
»Richard! Richard!« je klicala vsa srečna. »Tako sem vesela... oh, tnko vesela!«
Potem se je zadovoljno privila k njemu. v. Duvnllu je zastala pamet. Ni si mogel razložiti, kako je prišla žena sem. Pred nekaj tedni jo je pustil doma, v Marylandu, sedaj pa jo vidi tukaj v Parizu, med "tako žalostnimi okoliščinami.
To mu je neverjetno, neresnično — toda Gracija ga je z objemom okoli vratu in poljubi prepričala, da je to dejstvo. Osuplo je zrl policijskega šefa, ko je stopil k njima — a besed ni našel.
»Dozdeva se mi,« je pripomnil policijski šef s slovesnim smehom, »da nI edino g. Stapleton našel otroku, marveč tudi vi ženo!«
Duvall je nagubal čelo.
»Kako je prišla sem?« je vprašal.
»Ljubi prijatelj, o tem bomo pozneje govorili,« je mirno odvrnil Lefevre »Sedaj predlagam, da hitimo h gospe Stapleton. Srce ji poči od boli.« Prijel je Gracijo za roko in ji poino-gel v voz. v knterem je že sedel Stapleton z otrokom. »Ljubi otrok.« je dejal, ko se je Gracija vsedla na mehki sedež, »gospa Stapleton se ima vam zahvaliti za svojo srečo.«
Kmalu potem je stopila pred gospo Stapleton vesela družba. Od veselja, da je Gracija tukaj. je Duvall popolnoma pozabil na njeno rano; udarec, ki jo je zadel od roke razbojnika, jo je le za trenutek omamil in mlada žena je bi-
la sedaj vsa srečna, ko je čutila, da se ovija krog nje moževa roka.
Policijski šef je peljal mlada zakonca po izročitvi otroka na svoje stanovanje. Veselje v bankirjevi hiši je bilo tako veliko^ da na zadevo Richarda Duvalla in njegove žene ni bilo časa misliti; sploh pa sta želela biti na samem. Obema se je dozdevalo, ko da so že leta pretekla, odkar se nista videla. Niti predstaviti si nista mogla, da je minulo nekaj več ko 2 tedna.
Zlasti Duvall ni mogel razumeti pravega položaja. Nešteto vprašani je stavil Graciji in skoraj ni mogel verjeti, da ji je bil v zadnjih dneh vsaj štirikrat tako blizu, da bi jo bil lahko pri jel, a je ni spoznal.
Lefevre je predlagal, da vso zadevo odgo-dita na drugi dan,
»Gospod, lahko ste ponosni na vašo ženo,« je dejal resno. »Ker dvomim, da bi Stapleton brez nje še sedaj videl svojega otroka. In sedaj sem se spomnil,« se je smejal hudomušno, »da sem dobil stavo. Gdč. Goncourt je bila v moji službi in ona je našla otroka.«
»Juz mislim, g. šef, da se mora ta uspeh enako deliti,« se je vsa srečna smejala Gracija in je stisnila možu roko. »Ne smete pozabiti, da bi bil ves moj trud brezuspešen, ako bi Richard ne bil u jel mojih znakov.«
»Dobro, imenujmo to za čudovito srečanje,« je dejal prefekt. »Vse ostane v družini, kakor pravite vi Amerikanci. Da pa pokažem, da nisem pristranski, predlagam, da vidva, g. Stapleton in njegova gosta jutri zvečer pri meni večerjate. Mnogo podrobnosti je še, ki so v zvezi s to zadevo, ki še niso pojasnjene in se moramo o njih razgovoriti. Če tudi smo dobili izgubljenega otroka in so trije izmed zločincev že zaprti. vendar še vedno ne vemo, kako je bil otrok ugrabljen in ali je pestunja Mari nedolžna ali pa je pri čudovitem ugrabijenjti v Bois de Boulogne na kak način sodelovala. Priznam, da sem od začetka videl v njej sokrivko in še «ednj imam v načrtu, da jo dam takoj aretirati.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
'trednik: Viktor Cenčit