SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Lenik XIX.
Novo mesto, 4. februarja 1982
št. 2
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
nr odioF o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjcih hiš v lasti občanov
11.	Odlok o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave občine Črnomelj in Metlika
OBČINA NOVO MESTO
TT. Popravek odloka o določitvi lokalnih in nekategorizi-ranih cest na območju občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
13. Spremembe in dopolnitve statuta občine Ribnica
14. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
15.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljeiga v občini Ribnica
16. Popravek odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste do naselja Sinovica
OBČINA TREBNJE
17. Sklep o podaljšanju veljavnosti odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti za cene občine Trebnje v potrditev
18.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini Trebnje
Občina Črnomelj
10.
Na podlagi 93. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81) ter 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29 /12-1981 Skupščina ob čine Črnomelj sprejela
ODLOK O ORGANIZACIJI IN NAČINU UGOTAVLJANJA VREDNOSTI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V LASTI OBČANOV
1. člen
Vrednost stanovanj in stano-' vanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ugotavlja delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti Črnomelj oziroma po njej pooblaščena organizacija.
2. člen
Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotovi po stanju 31/12-1981.
3. člen
Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in namenu ugotavljanja vrednosti
stanovanj m stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/81).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36—1/82
Datum: 29/12-1981
Predsednik Skupščine občine Črnomelj
POŽEK NIKO, dipl. ing., l.r.
11.
Na podlagi 50. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS št. 24/79), 11. člena Zakona o geodetski službi (Ur. 1. SRS št. 23/76), na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj in 219. člena Statuta občine Metlika je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 12. 1981 in Skupščina Občine Metlika na seji zborov dne 28.
12.	1981 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave občin Črnomelj in Metlika
1.	člen
Ustanovi se Medobčinska geodetska uprava Črnomelj (v
nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) kot skupni geodetski upravni organ občin Črnomelj in Metlika.
2. člen
Sedež geodetske uprave je v Črnomlju.
3. člen
Geodetska uprava ima svoj pečat z besedilom: SR Slovenija, Skupščine občin Črnomelj in Metlika, Medobčinska geodetska uprava Črnomelj.
4. člen
Geodetska uprava ima položaj samostojnega upravnega organa.
5. člen
Geodetska uprava opravlja zadeve s področja geodetske službe na območju občin ustanoviteljic in pri tem zlasti:
— planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe,
— pripravlja predloge programa geodetskih del,
— skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občin,
— vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte, katastre, in evidence,
— vodi in vzdržuje zbirni kataster komunalnih naprav,
— vzdržuje register območij teritorialnih enot in evidenco
hišnih številk,
— vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo,
— izdaja občanom, organom in organizacijam izvlečke in potrdila o podatkih v smislu zakona o geodetski službi,
— opravlja druge geodetske zadeve iz pristojnosti občin ustanoviteljic.
6. člen
Geodetska uprava izvršuje svoje delovne naloge po programu dela, ki ga vsako leto pripravi načelnik uprave, potrdita pa ga izvršna sveta občin ustanoviteljic.
7. člen
Geodetsko upravo vodi načelnik. Načelnik predstavlja upravo, organizira in vodi delo uprave, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, kijih določa zčon ali drug predpis.
8. člen
Načelnika geodetske uprave imenujeta skupščini občin ustanoviteljic.
Mandat načelnika geodetske uprave traja štiri leta in je po poteku te dobe lahko imenovan še za eno mandatno dobo.
9. člen
Geodetska uprava je dolžna najmanj enkrat letno obveščati izvršna sveta skupščin ustanoviteljic o svojem delu, poročati o
izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področje geodetske uprave; dajati odgovore, pojasnila, podatke in poročila občinskim skupščinam, njunim zborom,delovnim telesom ali delegatom.
10.	člen Geodetska uprava sprejema samoupravne splošne akte v skladu z zakonom, pri čemer sta sprejem akta o notranji organizaciji in, akta o sistemizaciji del in nalog vezana na soglasje izvršnih svetov skupščin občin ustanoviteljic.
11.	člen Sredstva za delo uprave zagotavljata občini ustanoviteljici v svojih proračunih.
Osnova za izračun potrebnih sredstev, ki jih občini ustanoviteljici zagotavljata za delo geodetske uprave, je letni program dela.
Datum: 4/12-1981 28/12-1981
Predsednik Skupščine občine Črnomelj NIKO POŽEK, dipl. ing., 1. r.
Predsednik Skupščine občine Metlika FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
Občina Novo mesto
12.
ZADEVA:	POPRAVEK
URADNE OBJAVE
„V primerjavi z izvirnikom je bila ugotovljena napaka pri prepisovanju besedila odloka o določitvi lokalnih in nekategorizi-ranih cest na območju občine Novo mesto, objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 30/81 na strani 248. Zato dajemo
POPRAVEK
Načelnik geodetske uprave določi po predhodnem mnenju delovne skupnosti geodetske uprave finančni predračun ter zaključni račun. Načelnik je odredbodajalec finančnega predračuna geodetske uprave.
12.	člen Izvršna sveta skupščin občin skleneta na podlagi določb tega odloka dogovor, v katerem podrobneje uredijo medsebojne pravice in obveznosti do uprave ter obveznosti in pravice uprave do občin ustanoviteljic.
3.točke 10. člena cit. odloka, ki se pravilno glasi:
3.	za storjen prekršek po 2. točki tega člena se kaznuje družbeno pravna oseba z denarno kaznijo do 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 3.000 din.”
Številka: 34-01/72 Datum: 15/1-1982
Sekretar
občinske skupščine Novo mesto MATJAŽ VERBlC.l.r.
2.	člen
Za 26. členom se vstavijo novi členi, ki se glasijo:
26 .a člen
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav in izvršujejo druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo.
26.b člen
Delovni ljudje temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva ali kakšne druge družbene dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delom delavcev in delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.
Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci temeljnih organizacij neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo.
Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci temeljnih organizacij neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih.
13. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 24/77).
14. člen Medobčinska geodetska
uprava Črnomelj, ki je prevzela naloge dosedanje Medobčinske geodetske uprave, prevzame tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljali te naloge.
15. člen Medobčinska geodetska
uprava Črnomelj je dolžna organizirati svoje delo v skladu s tem odlokom v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka.
16. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1/1-1982.
Številka: 020—15/81 020-14/81
Občina Ribnica
13.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 185. člena Ustave SR Slovenije ter na podlagi 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11 /78) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE RIBNICA
1.	člen
Besedilo statuta občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: statut) se dopolni in spremeni tako, da za 24. členom besedilo poglavja ,.Uresničevanje posebnega družbenega pomena” dopolni tako, da se glasi: „Uresni-čevanje posebnega družbenega pomena in samoupravne interesne skupnosti”.
Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za Usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.
26 .c člen
Vire, osnove in merila za oblikovanje sredstev in za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela določijo udeleženci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, če se udeleženci ne sporazumejo oziroma, če le del udeležencev pristopi k samoupravnemu sporazumu, pa to terjajo družbene potrebe ali splošni družbeni interesi, lahko določi osnove in merila občinska skupščina z odlokom, v skladu z zakonom.
3.	člen
Za 30. členom se vstavijo novi členi, ki se glasijo:
30.a člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih interesnih raziskovalnih skupnostih skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov in uresničujejo druge skupne interese.
30.b. člen
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in se uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa, v skladu z njim pa način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
C e zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi pri poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij v določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma s predpisi in ukrepi občinske skupščine.
30.c člen
Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene
STRAN 12 DOLENJSKI LIST ŠT. 5 (1695)-4. februarja 1982
dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno njeno delo, lahko občinska skupščina pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizaciji združenega dela.
4.	člen
Za 62. členom se dodasta dva nova člena, ki se glasita:
62 .a člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz ocen uresničevanja planov in osnova za planiranje in za povezovanje materialnih in finančnih obveznosti opredeljenih s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
S planiranjem delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini zagotavljajo pogoje za ustvarjanje in povečevanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih družbenih potreb in interesov.
Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
62 .b člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot nosilci planiranja uresničujejo pravico in dolžnost planiranja tako, da sprejemajo temelje plana temeljne organizacije, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in družbeni plan občine.
Zaradi uresničevanja interesov in iz 62. člena tega statuta imajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini pravico in dolžnost planirati svoj razvoj.
Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega
razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, zagotavljanja usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja med posameznimi nosilci družbenega planiranja nosilci planiranja planirajo svoj razvoj po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.
5. člen
V 63. členu se v prvi vrstici za „plani samoupravnih interesnih skupnosti” vstavi vejica in dopolni z „plani krajevnih skupnosti”.
6. člen
V 64. členu se drugi odstavek dopolni z: . ,dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih in več let“.
Dodasta se dva nova odstavka in sicer:
Občinska skupščina lahko po potrebi predpiše obveznosti dolgoročnega planiranja tudi za druge nosilce planiranja.
Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana.
7. člen
Za 64. členom se dodajo naslednji členi, ki se glasijo:
64 .a člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničujejo srednjeročni plani, sproti, najmanj pa enkrat letno analizirati, kako se ti uresničujejo, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem enoletnem obdobju.
64 .b člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovna služba, upravni organi ter strokovne oziroma raziskovalne organizacije, če jim izvršni svet ali upravni organ za planiranje zaupa posamezne strokovne naloge, so odgovorni za točnost podatkov, za strokovno zasnovanost in realnost njihovih ocen in predlogov ter za strokovno in pravo-
časno izvajanje nalog po programu dela za pripravljanje planov.
64 .c člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s katerimi jo neposredno ali prek njene delovne organizacije vežejo dohodek, združevanje dela in sredstev ter drugi interesi.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovore o osnovah planov občine, kadar s tem dogovorom prevzame neposredne naloge in obveznosti.
64 .d člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije in sestavljene organizacije sklenejo delavski sveti temeljnih oziroma delovnih organizacij, če je ta sporazum v skladu s temelji plana temeljnih organizacij oziroma s samoupravnim sporazumom o temeljih plana delovnih organizacij.
8.	člen
Besedilo 68. člena se nadomesti z novim besedilom, dodajo pa se novi členi in sicer:
68. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, ki so ustanovili samoupravne interesne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti s katerimi na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov usklajujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti.
68 .a člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo v skladu z zakonom delovni ljudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti.
68 .b člen
Plan temeljne, delovne in sestavljene organizacije združene-
ga dela sprejme delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
Plan krajevne skupnosti sprejme skupščina ali drug z njenim statutom določen najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti.
Plan samoupravne interesne skupnosti sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti, plan samoupravne interesne skupnosti katere skupščina odloča enakopravno z zbori občinske skupščine, sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti v soglasju z občinsko skupščino.
9. člen
Na koncu 69. člena se izpusti pika in doda besedilo „oziroma predloga družbenega plana”.
Doda se nov odstavek in sicer:
..Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana“.
10. člen
Za 71. členom se doda nov 71 .a člen in sicer:
71 a člen
Z dogovori o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoje materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena, zlasti na področju gospodarske infrastrukture, razvoja kadrov, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti, kmetijstva, preskrbe občanov, drobnega gospodarstva, urejanja prostora in varstva okolja, zemljiške politike, priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo, urejanje pogojev življenja občanov in razvoja krajevnih skupnosti. Dogovor o temeljih družbenega plana lahko vključuje tudi kriterije, ki jih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem družbenega plana občine.
Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se upoštevajo tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom o temeljih družbenega plana republike, z dogovorom o skupnih temeljih planov oziroma o okviru medobčinskega dogovarjanja.
11. člen
Za 72. členom se dodata nova člena in sicer:
72.a člen Dolgoročni plan občine opredeljuje dolgoročni družbeni razvoj občine določa temelj-
ne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:
— skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine,
— politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine,
— izboljšanje kadrovske strukture ter dvig izobrazbene ravni,
— politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih in materialnih pogojev in možnosti,
— izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
— skladnejši razvoj območja občine,
— zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajema zlasti soodvisnost in razvoj ne-selij, prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda,
— zasnovo namenske rabe prostora, ki opredeljuje namen in obseg območij za posamezne dejavnosti, zlasti poselitvena območja, kmetijska območja, območja gozdov, območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, predvideva območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva novih virov, naravne in kulturne dediščine, naravna in degradirana območja, ki jih je potrebno sanirati in območja za druge pomembnejše dejavnosti,
— varstvo in izboljšanje človekovega okolja,
— krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
72.b člen
Prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine se izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti občine.
12.	člen Za 73. členom se doda nov
73.a člen in sicer:
,Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč izjavne obravnave osnutka družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog družbenega plana občine, ki ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, določenega za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega člena statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini,
naj sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.”
13.	člen Črta se besedilo 74. člena, vstavi novo besedilo in dodajo naslednji členi:
74. člen
Organi upravljanja in njim ustrezni organi samoupravnih organizacij in skupnosti, izvršni svet in drugi organi ter družbeni pravobranilec samoupravljanja so v mejah svojih pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenega plana občine, kot tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti oziroma občina prevzele s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih teh planov.
Ti organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi oziroma predlagati izvedbo ukrepov, potrebnih za uresničevanje oziroma izpolnjevanje planov ter obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov.
74.a člen
Na podlagi analize o uresničevanju plana občine v preteklem obodbju in ocene mož-nsoti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu predloži izvršni svet najpozneje do 15. junija vsakega leta poročilo o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in v naslednjem letu skupaj s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana občine. To poročilo vsebuje zlasti:
— ocene in stališča izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih v preteklem obdobju z oceno razvoja do konca tekočega leta,
— ocene in stališča o uresničevanju nalog letne resolucije in predvsem dogovora o temeljih plana,
— tendence in probleme pri uresničevanju družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih v tekočem letu s predlogom dopolnilnih ukrepov,
— ocene možnosti in smeri uresničevanja družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih v naslednjem letu,
— smeri ukrepov ekonomske politike predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana občine v naslednjem letu.
74.b člen
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, kijih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek re solucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga dostavi občinski skupščini najkasneje do konca oktobra tekočega leta.
Hkrati z onsutkom resolucije predložijo pristojni organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter izvršni svet osnutke spremljajočih aktov ter osnutke potrebnih ukrepov oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana občine v prihodnjem letu.
Organ, pristojen za planiranje, pripravi v oktobru dopolnjeno analizo uresničevanja družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih, ki predstavlja strokovno analitsko podlago za pripravo resolucije.
74.c člen
Na podlagi razprav v občinski skupščini in v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in gospodarski zbornici, pripravi izvršni svet predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucije najpozneje do konca tekočega leta.
74.d člen
Ce se plan ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, predlaga organ samoupravne organizacije in skupnosti,kije odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet organu, ki je plan sprejel oz. občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj.
74.e člen
Plan samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbeni plan občine se sprejme in dopolni po postopku, ki ga določa zakon za njegov sprejem.
14. člen
V 99. členu v 2. odstavku za
6.	alinejo se vstavi nova alineja in sicer: ,,-izreče začasno omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo največ do višine, ki jo določi občinska skupščina hkrati z izrečenim ukrepom začasne omejitve”.
15. člen
Za 124. členom se doda nov člen, ki se glasi:
124.a člen
Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske in družbene samozaščite ter enotnosti, pravočasnosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno -samozaščitnega sistema v občini deluje Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon.
16. člen
Tretji odstavek 178. člena se spremeni tako, da se glasi:
predsednik in podpredsednik se volijo za dve leti in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to funkcijo. Po izteku dveletne mandatne dobe predsednik poroča skupščini o svojem delu.”
17. člen
Besedilo 181. člena se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
18. člen
185. člen se dopolni z novim odstavkom,ki se glasi:
„Sekretar skupščine se imenuje za 4 leta in je na to dolžnost imenovan le dvakrat zaporedoma.”
19. člen
190. člen se spremeni in se glasi:
„Izvršni svet sestavljajo predsednik, dva podpredsednika ter določeno število članov. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine. Občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku in skladno s sprejeto kadrovsko politiko predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in poda mnenje k njegovemu predlogu za člane izvršnega sveta skupaj s komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri SO Ribnica.
Predsednika in podpredsednika voli občinska skupščina za obdobje 4 let brez možnosti ponovne izvolitve.
20. člen
Za 190. členom se dodajo novi členi in se glasijo:
190.a člen
Člane izvršnega sveta se voli za obdobje 4 let ter so lahko še enkrat ponovno izvoljeni oziroma imenovani. Funkcionarje,ki vodijo upravne organe imenuje
skupščina praviloma izmed članov izvršnega sveta.
190.b člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, podpisuje akte izvršnega svsta, sklicuje seje sveta in predseduje ter skrbi za izvajanje sprejetih sklepov. Predsednik podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za sodelovanje z upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, samoupavnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi.
190.C člen
Predsednik izvršnega sveta zastopa občino v pravnih zadevah, ki so posledica dejanj ali oprostitev upravnih organov, če z zakonom ni drugače določeno.
Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika oziroma člane izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v določenih zadevah. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
21.	člen V 192. členu se dodajo nove alineje:
— opravlja nadzorstvo nad delom upravnih organov in organizacij z javnimi pooblastili;
— odloča v sporih o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi:
— daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
— daje soglasje k aktu o organizaciji in sistematizaciji del oziroma nalog v upravnih organih;
— sklepa samoupravne sporazume z delavci delovne skupnosti upravnih organov s katerimi se določi skupne osnove in merila za pridobivanje dohodka delavcev delovne skupnosti za razporejanje osebnih dohodkov, ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo;
— določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki opravljajo javna pooblastila;
— imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo;
— daje soglasja oziroma potrjuje statute organizacij združe-
nega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti kadar to določa zakon;
— obravnava poročila o delu upravnih organov in organizacij v občini kot so: poročila sodišč, tožilstev, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, Službe družbenega knjigovodstva in bank ter o tem poroča skupščini;
— razpolaga s sredstvi proračunske rezerve;
— sprejema poslovnik o svojem delu".
V 192, členu se črta alineja ,,-odloča v sporih o pripravljenosti med občinskimi upravnimi organi".
22. člen
194. člen se spremeni in se glasi;
„Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz njegove pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta samoiniciativno, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo ene tretjine članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega	sveta. Izvršni svet
veljavno odloča če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Odločitev je sprejeta če seje zanjo izrekla večina vseh članov izvršnega sveta. Način dela se natanko določi s poslovnikom o delu izvršnega sveta."
23. člen
196. člen se spremeni in se glasi:
„Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles kakor tudi za sodelovanje z občinsko skupščino ima izvršni svet sekretarja izvršnega sveta, ki ga imenuje izvršni svet. Naloge sekretarja izvršnega sveta se določijo v poslovniku izvršnega sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu."
24. člen
Za 196. členom se dodajo novi členi:
196.a člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pe~»t ie okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo:	Socialistična republika
Slovenija, Skupščina občine Ribnica, Izvršni svet.
196.b člen
Delo izvršnega sveta je javno razen v zadevah, ki so posebne-
ga značaja za ljudsko obrambo in državno varnost oziroma pomenijo uradno tajnost. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu in skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom ter o tem objektivno obveščajo javnost.
196.c člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in družbene dogovore za katere ga pooblasti občinska skupščina.
25. člen
203. člen se spremeni in se glasi:
„Strokovne, organizacijsko tehnične in administrativne naloge v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles opravlja strokovna služba."
26. člen
Za 203. členom se dodajo novi členi in se glasijo:
203a člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna telesa, ki nimajo pravic odločanja.
203 .b člen
Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem delu.
203 .c člen
Natančnejši sestav in druga vprašanja v zvezi delovanja delovnih teles se uredi s poslovnikom o delu izvršnega sveta.
27. člen
211. člen se v celoti črta in se glasi:
„Občinski upravni organi se na podlagi odloka organizirajo kot komiteji, oddelki in uprava."
28. člen
Za 211. členom se dodajo novi členi:
211.a člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kolegijski organi.
Individualno vodeni organi so:
— oddelek za notranje zadeve
— oddelek za ljudsko obrambo
— uprava za družbene prihodke .
Kolektivna organa sta:
— komite za družbeno planira-
nje, gospodarstvo in proračun
— komite za družbene dejavnosti in občo upravo.
211 J) člen
Komite vodi predsednik, oddelek načelnik in upravo direktor.
29. člen
215. člen se spremeni in glasi:
„Funkcionaije, ki vodijo občinske upravne organe, imenuje in razrešuje Skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve."
30. člen
Za 215. členom se dodajo novi členi, ki se glasijo:
215.a člen
Funkcionarji, Id vodijo upravne organe, se izvolijo Za štiriletni mandat, katerega lahko še enkrat ponovijo, če je njihovo delo ocenjeno kot uspešno.
215.b člen
Pomočnike funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, imenuje izvršni svet.
31. člen
. V 216. členu se beseda ,.predstojnik upravnega organa", nadomesti z ..funkcionar, ki vodi upravni organ".
32. člen
V 217. členu se nadomesti besedilo ,.predstojniki upravnih organov", z besedilom ..funkcionarji, ki vodijo upravne organe".
33. člen
Za 220. členom se dodajo novi členi in sicer:
220.a člen
Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov: določi smernice in načelna stališča glede načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da morajo v določenem roku pripraviti ali izdati predpise in storiti druge ukrepe za katere so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih 'skupnosti.
220.b člen
Če je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica
STRAN 14 ' ■ "	—" ■
izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preiskusi svoje načelno stališče in smernice.
Če izvršni svet vstraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo mogel opraviti svojih nalog, lahko funcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži. V primeru stanja po drugem odstavku tega člena mora izvršni svet o tem obvestiti skupščino.
220.C člen
Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo ter za uporabo sodobnih metod in tehničnih sredstev.
220.d člen
Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil sodelujejo med seboj po vprašanjih, ki so jim skupnega pomena. Za dosego tega cilja med seboj vsklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
34.	člen Za 238. členom se doda nov člen, ki se glasi:
238.a člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini kot družbenopolitični skupnosti.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgo vornosti, določenih z ustave oziroma statutom in zakonom Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravi-
cami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, daje omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom.
35. člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina novega sklica.
Pri uporabi določb sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
36. člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine morajo biti usklajeni z določbami teh sprememb in dopolnitev statuta najkasneje do 31. marca 1982.
37. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 011 — 1—81—01
Datum: 11. 1. 1982
Predsednik skupščine občine Ribnica STANE KROMAR, l.r.
14.
Na podlagi določil 25., 26.,
27.	in 29. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-
nosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
SKLEP
o imenovanju občin&e volilne komisije
1. člen
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
1. predsednik komisije
Ivan ŽUŽEK, sodnik Sodišča združenega dela SR Slovenije namestnik Janez GORŠE
2. tajnik komisije Angelca RUS namestnik Dušani LAVRIČ
3. član komisije Vinko BOJC namestnik Anton ŠOBAR
4. član komisije Stanko RUS namestnik Miran LAVRIČ
5. član komisije Guštin VATOVEC namestnik
Jože MIHELIČ
2. člen
Naloge občinske volilne komisije so določene z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine.
3. člen
Občinska volilna komisija opravlja neposredno tehnično delo v zvezi z glasovanjem delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
4. člen
Z objavo tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije na podlagi zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Skupščinski Dolenjski list štev. 5/78).
5. člen
Sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 013-2-81-01 Datum: 29. 12. 1981
Predsednik skupščine občine Ribnica STANE KROMAR, l.r.
15.
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77), 1. člena Zakona o spremembi zakona o varstvu živali
pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 2/78) in 192. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78), je Izvršni svet Skupščine občine Ribnica na svoji seji dne 14. 1. 1982 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica
I.
1.	Za obvezne veterinarsko— sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih .surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina:
a) za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine:
-do 10 ton	278,40 din
— za vsako nadaljnjo tono pa še po	27,85	din
b) za kosovne pošiljke:
— kopitarjev in odraslega goveda od komada 40,60
— telet od komada 23,20
— prašičev in drobnice od komada	82,00
— žive perutnine, za vsakih 50 komadov	3,77
— za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev	46,40
c) - za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg 0,15
— za divjačino-od kg 0,15
— za perutninsko meso — od kg	0,15
— za drobovino od kg 0,15
— za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg	0,15
— za mast od kg	0,027
— za mleko od litra	0,027
— za mlečne izdelke	— od kg
0,15
— za jajca cela — od komada
0,018
— za jajčne izdelke — od kg
0,15
— za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadkov, kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezda, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina,-čebelji vosek, kižni odpadki itd. od kg 0,027 din č) Ce pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekla-dalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v
STRAN 12 DOLENJSKI LIST ST. 5 (1695)-4. februarja 1982
višini 300 din za vsako začeto uro čakanja.
2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina:
— za vsako molznico
116,00 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, zakolov domačih živali in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina:
— za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled
301,60 din
4. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne Živah, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili se določi pristojbina v znesku	63,80	din
II.
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na dan nedelje in državnega praznika ah v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 %.
III.
Pristojbine za pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
IV.
Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 840—3182 — republiške takse za promet s parklaiji in kopitarji. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi pobrana sredstva presegala blagajniški maksimum.
V.
Z dnem, ko začne veljati ta oredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in
dovoljenja v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 3/81).
VI.
Ta Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-4-82-01 Datum: 14. 1. 1982
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica VIKTOR POGORELC, 1. r.
16.
Popravek:
„V Odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste do naselja Sinovica (Skupščinski Dolenjski list št. 1/82) se v I. delu tretja in četrta vrsta pravilno glasi k. o. Vinice in ne k. o. Zamostec.”
Sekretar SO Ribnica DUŠAN LAVRIČ, 1. r.
Občina Trebnje
17.
Na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 10. člena o pravicah in dolžnostih občinskih upravnih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Trebnje in v zvezi z odlokom o naj višji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81) izdaja izvršni svet Skupščine občine Trebnje
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti za cene občine Trebnje v potrditev
1.
Podaljša se veljavnost odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti za cene Občine Trebnje v potrditev.
2.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-03/81-1
Datum: 29.1. 12. 1981
Predsednik izvršnega sveta NACE DEŽMAN, 1. r.
18.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), Pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkorinjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 245. člena statuta ob čine-Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 16/80) je Izvršni svet Skupščine občine Trebnje na seji dne 18/1-1982 sprejel
ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkorinjenje stekline v občini Trebnje
1. člen
S to odredbo se na območju občine, kije ogrožena od stekline, odreja kontumac psov in mačk.
2. člen
V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom .
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
Prepovedan je promet psov in mačk."
3. člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnejo 4 mesece starosti. Če je potrebno morajo biti preventivno cepljene tudi druge živali, ki so dovzetne za steklino.
4. člen
Ne glede na drugi člen te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi,ki vodijo slepe.
5. člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bih dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. Na lov in iz lova je treba psa peljati na vrvici. Po končanem lovu je treba psa pregledati zaradi morebitnih ugrizov.
6. člen
Za pse in mačke, prikazane na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom.
7. člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so
pristojni in dolžni pokončati:
— neregistrirane in necepljene pse,
— pse brez znamkice,
— pse, ki niso privezani ah zunaj bivališča niso na vrvici ir> z nagobčnikom,
— mačke, ki niso zaprte. Lastnikom, v drugem od-
stavku navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali.
Živali, ki so prišle v stik z živaljo zbolelo za steklino, oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino je treba ubiti, oziroma zaščitno cepiti. Tako cepljene živali morajo biti najmanj 3 mesece v karanteni.
Prepovedano je odnašanje ži-valskih proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od dru. god.
8. člen
Lovske družine so dolžne po. končevati lisice, volkove, glo-dalce in drugo škodljivo divjad in rezultate mesečno poročatj veterinarski inšpekciji.
9. člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju so-delovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemij cepljenju psov.	x
Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živali, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarskq organizacijo.
10. člen
Trupla pokončanih živali iz
8.	člena morajo člani lovske organizacije, takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji, to je Dolenjskemu veterinarskemu zavodu Novo mesto
— Delovni enoti v Trebnjem oziroma v Mokronogu ali pa neposredno Dolenjskemu veterinarskemu zavodu Novo mesto.
Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinar-ska-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
11. člen Odiranje trupel psov, mačk,
hsic, volkov in drugih dlakastih Živah je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
— oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora b:
usposobljena za to delo; v času odiranja trupla mora imeti na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter imeti ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorij ški pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva;
posebna vreča v kateri je koža odrte živali mora biti v posebnem prostoru, dokler niso znani izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven oziroma, če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen, oziroma, če je žival zdrava pa se sme koži dati v promet.
12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena odredbe.
13. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te
odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
14. člen
Člena 5 in 10 veljata začasno in jicer za območje Lovskih družin: Mokronog, Šentrupert in Trebelno.
Za ostale lovske družine veljajo določila navedenih članov samo v primeru pojava sumljive živali.
15. člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
16. člen
Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-01/82-3
Datum: 18/1-1982
Predsednik izvršnega sveta NACE DEŽMAN, l.r.
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 15/b
TOZD Tovarna elektrospojnih MESTO, o. sub. o.
Novo mesto, Ragovska c. 7a
vezij NOVO
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA
z naslednjimi pogoji
— visoka izobrazba pravne, ekonomske, kadrovske ali sociološke smeri
— 3 leta delovnih izkušenj iz razpisanih del in nalog
Poleg z zakonom določenih ter zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti še družbeno politične in moralno-etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Novo mesto, ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter sposobnost za organiziranje in vodenje dela ter poslovanje in usklajevanje delovnega procesa.
Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili se razpisujejo za 4-letno mandatno obdobje.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Nepopolnih prijav razpisna komisija ne bo obravnavala. Podrobnejša pojasnila o organiziranosti TOZD in vsebini dela so na voljo v kadr. splošnem sektorju TOZD Tovarna elektrospojnih vezij. Novo mesto, Ragovska c. 7a.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemanju sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
50/5-82
NUKLERARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško
objavlja
prosta dela in naloge:
1. STROJNIKA CRPALNIH POSTAJ 7 vršilcev
2. PRIPRAVNIKA V SLUŽBI RADIOLOŠKE ZAŠČITE
Pogoji: pod 1:
— VKV strojnik črpalnih postaj ali opravljena delovodska šola strojne smeri z delovnimi izkušnjami na črpalnih postajah ali opravljena strojna tehnična šola s poznavanjem črpalnih naprav
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— delo v izmeni
— poskusno delo 3 mesece pod 2:
— opravljena 4-letna tehniška šola strojne, elektro ali kemijske smeri
— odslužen vojaški rok
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odogovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku
prijavnega roka.	52/5-82
-    - - -   ....
f-----------------------------------------------------------
DELAVSKI SVET enovite delovne organizacije
KOPITARNA SEVNICA p. o. SEVNICA
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih DO morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in tri leta ustrezne prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji;
— ali popolna srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in osem let prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji;
— ter da imajo ustrezne moralnopolitične vrline.
Kandidat bo izbran za štiri leta.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: KOPITARNA SEVNICA, 68290 SEVNICA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.	55/5—82
Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela NOVO MESTO, Ulica talcev 3/11
vabi občane k vpisu v:
• OSNOVNO ŠOLO za odrasle (šolanje je brezplačno)
• 100—URNE TEČAJE angleškega in nemškega jezika po AV metodi.
Vse informacije dobite v tajništvu zavoda od 7. do 14. ure in po telefonu 21—319 ali 21—640.
Pohitite s prijavami!
58/5-82
DOLENJSKI LIST ŠT. 5 (1695) - 4. februarja 1982	STRAN 11