Leto VI,, it. 98. Majska £ t e v S 8 k a. Po,lBl"’ * V Liubijanl, v nedeljo 3@. aprila 1922. Posam. it. 1 Din. IfPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2xh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik 40~timi dnevi oko- obr&ze, od gneva in glodajočih skrbi spačene; lačne, goreče poglede smo dali: da vam ne bo dolgčas v plemenitem spleenu. Kdo vam je zidal kakor gore palače? Kdo mistične templje vam zgradil? (Boga ste tam pljuvali in njegovo pravico.) Kdo kraljevske grobove — granitne pU ramide? Kdo vam je sprožil v tire kovinaste kače? Kdo splavil na morja brodeča mesta? Kdo vas do samih zvezd dvignil v Je* tečih zmaj ih-zrakoplovih? Kdo vam sestavil avtomobile, po cestah rjoveče pse? Kdo vam je v tvornicah in strupenih delavnicah stroje titanske postavil: parne nestvore, električne turbomo-torje, orjaška dvigala — ciklopske roke, vzpenjače, sesalke, peklenskeL peči in kotle — vsa grozna godala, hrumeča v viharnem taktu ob znamenju siren, rigajočih kakor osli, sikajočo simfonijo sedat njosti, dela, vstajenja in smrti? Vse smo vam mi ustvarili v igračo, ko vam bo dolgčas v plemenitem spleenu. 1L zemlje« samo še muzejska znamenitost? Ali ne išče predrznost boga — Človeka danes spaja z Marsom? In ali se ne bodo učeočki 1. 2922. učili v šoli zemlje-pisja. Marsovega, ne bo-li mogoče tedaj poslušati na Zemlji govora, godbe, bolesti in ljubezni bratov z Marsa? Velik jc človek! Uklenil je prirodo in njene sile, nekdaj edino in izključno le posest in privilegij Boga. v verige. Z njenimi silami operira v. dobrobit, v prid — človeka, človeštva morda? Kaj še! V dobrobit sto požrešnih in nenasitnih zajedalcev v človeštvu, kajti vse te dobrine, vsi ti proizvodi tisočletnega dela iu truda človeškega uvna so nakopičeni .v rokah nekoliko najnemoralnej-ših izvržkov človeške družbe — v rokah kapitalizma. Žalostno poglavje! Človeški duh je bil silen dovoli, da je ukradel bogovom ogenj, da jih ie oropaj njihovega orožja, da se je zaplel z njimi v gigantsko borbo, in bil ni do danes še silen dovolj, da bi se uprl kapitalizmu — zlatemu teletu. Kajti, da obstoja kapitalizem, ž njim ves današnji družabni sistem, jc edinole zasluga človeške slabosti, nemoči, otre&ti sc neomejenega pohlepa po zlatu, torej kapitala. vsebine kapitalizma. Človek jc ostal kljub svojemu duhu in njegovi božanski sili žival — enako v I. 1922., kakor je bil v 1. 922. Socializem pa pomeni v svojem bistvu razživalienje človeka; on pomeni počlovečenje človeka. To se pravi: on sili človeka, da vse svoje sile posveča družbi — celemu človeštvi*. — ki jc kakor velik rezervoar, od koder jih vsak človek zopet sprejema, kolikor in kadar jih potrebuje, ne dovoli pa. da človek v svoievu pohlepu kopiči sile drugih ljudi v obliki kapitala edino-le za sebe — to sc boljše poye: ne pusti krasti niti »zakonitim« potom! Prvi maj, ki je praznik Dela in ne praznik kapitala, so tisoči zato s svojo krvio blagoslovili, da se spozna in prizna kot najsvetejše in naivečie. kar v člove- A to naše življenjel V rovih-požiralnikih grizemo — nagi črvi — črno skalo; v plavžihsvulkanih; v tvornicah. delavnicah;................. na oceanih — kakor mozoljasto kobalt* no steklo; v pradivjih poljanah na vzhodu in za* padu; na rekah, v gozdovih; v dolinah pod gorami; med vlažnimi, z Ušajem pokritimi stes nami; na cestah pod težo neba; na barikadah upornikov, v Parizu, i* Petrogradu: padamo, umiramo, venemo. (Tako pa* dajo debla v gozdih, umirajo psi v jarkih, venejo jetični cveti v jeseni.) Črno sovraštvo brizga iz naših oči. — M i smo zemljo prekopali. Naša setev na polju zori. In ko vseh nas dan v zenitu zagori — od gore do gore, čez reke, planjave, od morja do morja, preko zemlje vesoljne pozovemo: K žetvi! Za novo setev gladna tla s trupli po* gnojimo. ______________________ ku počiva — Delo. Delo ne pa kapital, ki more in mora biti le sredstvo Dela, ne pa cjij! Ta praznik Dela. ki je obenem tudi internacionalni, interkonfesionalni in in-terkontinentalni simbol, ki ie podrl ograje med nazori, verami in kontinenti, mora postati tudi praznik človekov, kajti podreti mora med človekom in človekom meje, ki iih ustvarja v človeku živeča živalska pohotnost po zlatu, mora rešiti človeka te verige. Šele tedaj bo mogoče misliti si današnjo družbo kot družbo ljudi in ne družbo izkoriščujočih in izkoriščanih živali, družbo brez milijonov bednikov, ki životarijo slabše kot domača živina naših kmetov! Otročiči naših rudarjev — otročiči gladne Rusije... Resnično z lastnimi očmi sem videl, kako v Sloveniji, kjer — pravijo — je narod prepojen s Kristusovimi nauki, da-t jejo kmetie prašičem v hrano — mast! Ali si bo človek, ki je vse premagal, pokoril tudi kapital? Bo! Ce ne jutri, pa do leta 2922! Kdorkoli izmed nas ie na potu. da vzame v oblast svojega duha svojo živalsko naravo in jo preobrazi v človeško, naj žrtvuje do poslednjih meja možnosti vse svoie delo bednikom, ki so potrebni pomoči. Imamo svoje šole, kjer borna preobrazili človeka: to so naše socialistične organizacije- Mnogo iih je in mnogovrstne so! Tja privedimo vse bednike, in utelesimo njjtž nauk o počlovečenju človeka, da se nam ne bo pripetilo, kakor se ic pred kratkim meni, ko mi je dejal organiziran delavec: »Da. sodrug. nimaš pojma, kako je težko tem ljudem kaj dopovedati! Ne naioči sc ti na socialistični list — da, buržujske. te čita in naroča. Jaz ne! Ce bi imel vsaj kaj upanja, da postanem kdaj kapitalist, notem bi bilo kaj drugega.« Tisočletje za nami je bilo tisočletje borbe za gospodstvo nad prirodo —- naj bo tekoče tisočletje tisočletje borbe za socialističnega človeka, rešenega verig živalskega kapitalizma! Da bi praznovali kmalu prvi maj, praznik Človeka! franjo koren? Socialistični majnik. 2e za cel človeški rod slavi proletariat svoj praznik 1. maj. To je slavnostni socializma. Noben drugi dan se nam socialistična misel tako lepo predoči kakor ravno ta dan. Nekak boljši svet stopi Med nas, svet, ki popolnoma drugače iz-Eteda kot pa današnji. Kako ničvredno življenje vod* človeštvo danes! Na eni strani tisti, katerim spada vse bogastvo sveta, tisti, ki v palačah stanujejo, obdani po vsem lukzusu; brez skrbi, tjavendan živijo, iz uživanja v uživanje omahujejo ter zločin n zločine kopičijo, ker jim vsega tega bogastva ni treba priboriti ci z delom Lastnih rok, temveč črpajo svoje dobro življenje iz bede milijonov. Tisti mnogi na drugi strani, ki jim je sreča zaklepiena. živijo zgnečeni v ozirih luknjah, gladuje-o ter Oe vedo danes, od česa bodo jutri živeli, krvavo se trudijo dan za dnem v službi drugega. Bogatini, posestniki imenujejo vso zemljo, gozdove in polje, breg in vode, tovarne in trgovske hiše. rudokoDe in pristanišča, železnice in ladje, sirovine in blago svojo last, imajo denar ter ga sore-minjajo v kapital. Siromaki, neposestniki, imajo pa malo več kot delavno moč, katera je blago ravnotako kakor vse drugo v kapitalističnem svetu. Izkoriščevalci, kapitalisti in podjetniki, so gospodje sveta in sučejo politično in gospodarsko šibo črez izžete proletarske mase. Toda kako se je vseeno svet v enem človeškem rodu predrugačil! Ko se je leta 1889. ob stoletnici velike francoske revolucije sestal v Parizu mednarodni socialistični kongres kot znamenje mednarodnega razrednega boja ter sklenil vsako leto 1. maja demonstrirati za pridobitev osemurnega dela kot prvi pogoj za bojno zmožnost proletariata, takrat je še ležal cilj v velikanski daljavi. Danes je osemurnik v vseh kulturnih državah zakonit. Prvi maj je bil delavskemu razredu zmerom več nego samo demonstracija za osemurni delavnik. V njegovem znamenju smo bili mnogo velikih političnih bojev, zaraditega hoče tudi jugoslovanski proletariat stati v eni vrsti z onim drugih držav, ter si priboriti v znamenju svetovnega delavskega praznika svoje pravice. Duh oblasti, ki gospoduje nad velikim delom sveta, ima v svojo zaslombo reakcijo ne samo v zmagovitih, temveč tudi v premaganih državah. Ce francoski imperializem delavski razred do brezpo-membnosti dol tišči in če je francosko delavstvo brez obrambe izdano svojim izkoriščevalcem in če poskušajo angleški kapitalisti z vsemi sredstvi delavcem mezdo znižati, potem se ne smemo čuditi, da hočejo jugoslovanski kapitalisti poskusiti ravnoisto. Gospodarska ofenziva podjetnikov ie v polnem teku, gospodarske krize jo podpirajo, katerih posledica je potem zločinska politika meščanskih strank. Delavstvo bo moralo vse napade odbiti, če ne bo hotelo vse to, kar je pridobilo v revolucionarni dobi. izgubiti, čas proletarske ofenzive ni dolgo trajal. V dnevih preobrata in naraščajoče moči delavskega razreda je bil tok razvoja mnogim razrednim sodrugom prepočasen. Bili so mnenja, da so našli sredstva, s katerimi bi proletariat hitreje prišel k svojemu cilju, ter so zapustili pot marksizma. Komunisti so se odcepili od nas socialistov ter so šli svojo lastno pot. V Rusiji bi se na! resničnost te poti dokazala. Z velikim navdušenjem in brez vsakega sistema so se rušile vse obstoječe organizacije. Cim bolj je bil kdo radikalen, tem rajši so ga poslušali. Nihče ni nikogar vprašal, kdo si in kakšna je tvoia preteklost. Sedai, ko doživlja boljševiški sistem svoio tragično i’sodo in ko reakcija vsega sveta svoje udarce namerja. uvidevajo tudi komunisti svoje pogreške ter razumevajo, kaj nam je najbolj potrebno: složnost! Vsepovsod se vzbuja živahen klic po složnosti. Mi, ki smo zmerom in vsepovsod smatrali složnost za najvišji ideal in najdragocenejšo dobrino, nimamo nobenega zadržka, podati našo bratsko roko vsakemu, ki pošteno misli in ki je pripravljen, boriti se in hoditi po poti revolucionarnega socializma. Glasno in vsem slišen se razlega danes klic po mednarodnem zedinjenju proletariata in tako bomo slavili letošnji 1. maj p(id posebnimi okolnostimi. Med tem ko se nam postavlja nasproti združena moč kapitala v svojem največjem navalu, katerega moramo odbiti, če nočemo za dolge čase biti pahnjeni n a ziij v noč sužnosti, se nam odpirajo izgledi za združenje vsega proletariata. Praznik 1. maja je svoj prvotni namen že davno prekoračil. Ampak ravno letošnja slavnost stoji kakor nobena prejšnja v znamenju srditih gospodarskih bojev. V bojih, v katerih gre za več kot pa samo za osemurni delavnik. Preko trenutnih bojev moramo misliti na naše velike cilje. Ne samo za pridobitev ali potrdilo osemurnega dela vodimo naš boj. temveč za pridobitev oblasti vobče. Nanovo se zaklinjamo danes, da ne bomo mirovali, dokler ne bo svet po socializmu premagan. Nepretrgoma hočemo delati za našo stvar, in tudi za nas same. da odstranimo žlindro. katera se nas še v veliki meri drži, ter kot novo človeštvo hočemo biti deležni solnca socializma. Novega človeka moramo iz nas napraviti, potem šele se nam bo odrešitev človeštva posrečila. Z velikanskimi koraki bomo hiteli lepšemu, življenju naproti. Naj živi boreči se proletariat! Naj živi nastajajoča internacionala! Nai živi osvoboditelj ljudstva, socializem! vilne so zmage, ki so zapisane v knjigah proletarskega boja. A ravno tako številni so porazi, ki jih ie proletariat zabeležil. Nebroiue so žrtve, ki so v proletarskem boju padle za sveto idejo socializma. In še ni izčrpano število žrtev, ki bodo za to ideio padle; še veliko porazov bo proletariat doživel. A to ga nič ne straši, zavoljo tega proletariat ne opusti boja, temveč gre naprej, naprej do končne zmage! Najhujši poraz, ki je proletarski armadi največ škodil, je brezdvomno razcepljenost, ki je v polcretckli dobi nastala v delavskih vrstah in omajala niihovo moč. Svetovna vojna, ki je do temelja pretresla svetovno pozorišče. je pretresla tudi proletarsko Internacionalo. Pretresla io je. a ne uničila. Ideia mednarodne proletarske solidarnosti živi v srcih izkoriščanih močneje kot pred vojno. In na obzorju se že kažejo veseli znaki spoznanja, spoznanja,. ki veli, da mora proletariat nositi idejo ne samo v srcu, pač pa še boli v razumu! Na obzorju vidimo znake, da svetovni proletariat spoznava, da ie z razcepljenostjo doživel najobčutnejši uda^ rec. Spoznava, da bi mu razdvojenost doprinesla Še hujših udarcev, še težjih porazov. Polagoma, a gotovo se mednarodni proletariat dviga iz zmede, ki sta jo svetovna vojna in njene posledice povzročile. V spoznanju, da je mogoče voditi ne-* izprosen boj proti kapitalističnim izkoriščevalcem le potom mogočnih organizacij; zavedajoč se, da obstoji moč izkoriščanih le v enotnosti, m^ra proletariat na letošnji Prvi maj postaviti na čelo vseh drugih zahtev zahtevo in neupogljivo voljo do popolne združitve! Brez te je uspe-š_en boj nemogoč, brez edinstva ni zmai ge! Ce ostane razdeljen, bo moral proletariat položiti na oltar socialistične ideje veliko več žrtev in truda.. Združen si bo veliko več izvojeval, bo veliko preja zmagal. Čim večje bndo množice tlačenih, tem večji bo strah tiranov. Zato nai na letošnji Prvi maj zaori po širnem svetu mpgočni klic po popolni združitvi vsega proletariata. Praznujmo ta Prvi mai bolj kot kdaj prej pod geslom; Proletarci v enotno falango! Vsi, ki dobro mislimo, pozabimo na to. kar je bilo in stopimo — četudi zaenkrat še ločeni — na plan za enotno fronto mednarodnega proletariata! Za svobodo, za bratstvo in enakost: Proletarci združimo se! Živel Prvi maj, simbol proletarske edinosti, volje i» moči'___________ OB VZNOŽJU SNEŽNIKOV. Solidarnih proletarcev klic odmevaj po Gorenjskem! Pozdravljen. Prvi mai! Debela plast snega še krije hribe skoro do vznožja — a že si tu. Pozdravljen, Prvi maj! Kakor bi bila tudi narava podrejena onim. ki s silo hočejo zatreti milijone sužeuskih glasov: Svobodo nam! Počivaj d«So na ta dan! čuješ li tiran? Bod‘ delu čast! Prvi maj! Debela plast snega, naravni Prvi maj ti jemlje veličastni značaj. In že so popki z dreves v debelem snegu spet pognali. Iz zemlje po koreninah priteka spod snega sok življenja — življenja, ki čas ga odmerja. Slabiči pod snegom čakajo rešitve do razmaha — v koreninah pa že čutijo življenje na drevesih. Ozelenelo in vzcvetelo bo od vznožja pa do vrhov — pomlad bo novega življenja. —! Po zemeljski obli pa klic milijonov gromovito bo odmeval: K svobodi! In kot temelj: Pozdravljen, P.rvi maj! Jeram. Prvi maj 1922, manifestacija za proletarsko edfnstvo. Neštete so zahteve, za katere se mednarodni proletariat že nad pol sto-leia bojuje: dolga je vrsta postulatov, za katere stopa organizirano delavstvo vsako leto Prvega maja na plan, da pokaže obenem svojo moč in disciplino in da protestira proti krivicam kapitalistične družbe. Postulati in zahteve, kj si jih je proletariat zapisal na svojo bojno zastavo, so druge važnejše od druge, in ker so druge z drugimi tesno zvezane, ni proletariat od nobene še nikoli popustil; zato povzdigne vsako leto na svoj praznik Prvi maj mogočen glas za izpolnitev vseh tih zahtev. Na letošnji Prvi maj pa mora proletariat kot glavno zahtevo in željo postaviti na nrvo mesto popolno združitev vseh izkoriščanih! Veliko že si je proletariat izvojeval potom svojih razrednih organizacij; šte- 4' a. a Zopet kliče Prvi maj! Zaorite, pesmi, 3o neba doneče! Zapojte, trobente, pretresite kopna in morja, vdarite v bobne, zbudite človeka, ki speč krvavi! Vstanite, milijonske množice, pustite podzemeljske rove črne, glot boke, ki pijejo kri vam in mozeg, kosti! Pustite goreče peči, vzpenjajoče se k solncu visoko, pustite zemljo, ki vaš pot jo gnoji, pustite tovarne titanske; pustite milijone delavnic; pustite vse delo! Danes je praznik dela velikU Vstanite, množice milijonske, po vseh kontinentih in morjih sveta. Združite bolesti in pesmi, sovraštvo, ljubezen in hrepenenje, združite vse v plamen, plamen, ki mej ne pozna. Saj danes je veliki praznik, praznik vseh narodov, praznik vseh ver, pjraznik — človeka! Množice milijonske, dvignite prapor rdeči visoko, prapor ljubezni, sovraštva brez mej, prapor — bodočnost trpinov, bodočnost mrličev — ker danes je praznik vseh živih trpečih, in mrtvih vseh, ki sto nenasitnih, blaznih bogov pognalo jih v smrt je po frontah vseh, pognalo v trpljenje brezmejno. Po vseh tovarnah titanskih, rovih globokih, plavžih visokih: vstanite množice milijonske, poslušajte pesmi, do neba doneče, trobente, ki tresejo kopna in morja! 'Množice, množice, če vi bi te pesmi, trobente te mogle ometi! O solnce, kdaj si ti videlo svet, ki brez solnca bi mogel živeti! VIKTOR ERŽEN; Izpolnimo nalogo! Proletarski organizem ozdravlja. Bratomorni boji, ki so razbili moč proletarskih organizacij, so končani. Internacionala se poraja nova. veličastna in silna. Prvi njen pojav ie bila konferenca zastopnikov druze in tretje internacionale skupno z delegati dunajske internacionalno delavske skupnosti socialističnih strank v Berlinu sredi aprila t 1. Za-klinček konference se izjavlja za skupne manifestacije proletariata na njegov delavski .prazniki za zedinjenje delavskega razreda. Sovražnika — buržoazije je bilo treba iti porazov, da se je proletariat zavedel svoje največje sile — ©dinstva. Politične in socialne pridobitve proletariata so ogrožene v vseh državah. Proletariat pa v obrambi svojih pridobitev izgublja le toliko, kolikor v posameznih državah moč njegovih organizacij podlega močni organizaciji buržoazije. Kapitalistično gospodarstvo, ki išče živi jenske sile na raznih konferencah, povzroča v svojem smrtnem boju velikanske gospodarske katastrofe, ki jih delavski otzred vedno najbolj občuti. Toliko radi voine, kolikor radi brezmiselnih mirovnih pogodb je prišel gospodarski kaos. Proletariat zmagovalnih držav brezposeln na cesti, ker njegovo delo ne pri- naša veČ dobička kapitalistom. Tam zo-Det v štrajku za svoie mezde, ki mu jih hoče organizirana buržoazija znižati zato, da bi na račun proletariata znižala cene produktov, ki jih zavoljo preslabe kupne moči lastnega naroda ne more prodati doma, niti jih razpečati rta svetovnem trgu narodom, ki so po voini in »mirovnih« pogodbah izžeti. Proletariat premaganih držav, kakor tudi onih, ki so nastale na ozemlju razpadle monarhije, postaja vedno bolj siromašen. Dela, ki ga opravlja proletarec v teh državah, mu buržoazija ne plačuje niti toliko, kolikor potrebuje za svoje in življenje svoje družine. Gospodarstvo v teh državah razpada v vedno večji meri, v nasprotju s tem pa postaja potreba v državi večja od lastne možne proizvodnje. Buržoazija vseh držav, ki ima v svoji zasebni lasti vso produkcijo, išče v strašnih gospodarskih krizah le svoj lastni dobiček in nikdar blagostania narodov. V zmagovalnih državah nakopičeni poljski in industrijski proizvodi se uničuieio v skladiščih — proletariat pa strada. V premaganih državah zbira kapitalizem narodno bogastvo — ki ga kopičijo proletarski sužnji — za samoohrano in pomno-žitev svojega kapitala — proletariat pa umira. Gospodarski polom v državi spremila revolucija, danes more biti to le proletarska revolucija, ki ima namen, vreči sedanjo kapitalistično gospodarstvo za vedno. Buržoazija si je tega svesta in, obdana od številiih kapitalističnih hlapcev in milijonskih armad nezavednih trpinov, se pripravlja na končni boj, da prepreči rojstvo socialistične dobe. Socializem zmaguje v toliko,, v kolikor so močne organizacije proletariatove, v kolikor so dani — večji ali manjši izraziti industrializaciji, nakopičenju kapitala — pogoji za njegovo uresničenje. V izrazito kapitalističnih državah, kjer je celotna proizvodnja nakopičena v rokah buržoazije. izginevajo vsi preostali malomeščanski razredi od trgovca, obrtnika in malega kmeta do znanstvenika, umetnika in pisatelja v proletariat; postajajo mezdni delavci. — Kapitalizem sam odpravlja zasebno lastnino. Take države postajajo zrele za socializem. Odprava kapitalističnega družabnega reda pa bo v teh državah nastopila v trenutku, ko si bo proletariat osvoji] politično moč v državi. V dosego tega namena potrebuje proletariat organizacije, ki so obenem prvi nogo] socialističnega družabnega reda. Socialistična državna oblika more biti le organizirana celota, ki oblikuje končni cilj proletarskega gibanja: odpravo kapitalistične zasebne lastnine, t. j. socializacijo. Proletariat se bori proti obstoječim političnim državnim oblikam vedno, kadar se bori' za svojo politično, socialno, gospodarsko in kulturnopravico.zato. ker so sedaj obstoječe državne oblike le organizacija modernega kapitalističnega družabnega reda. Proletariat prihaja v svojem gibanju za nov družabni red vedno v nasprotje z državno zakonodajo, ki ščiti politične in gospodarske interese buržoazije zato, ker lp ta zakonodaja produkt obstoječih, proletarskemu cilju nasprotnih družabnih razmer. V Jugoslaviji, ki ni iudustrialnu država, vsekakor pa obvladana po agrarnih in industrijskih mogotcih, jc proletariat številčno slab in zato še bolj izpostavljen navalu buržoazije. PoCtična demokracija je v na§i drj žavi buržoazna fraza, ki onemogočuje v zakonodaji in upravi politično delo proletariata, krati pridobljene pravice možu in jih popolnoma odreka ženi. Največjemu delu proletariata je odvzeto koalicijsko in stavkovno pravo in tako je izročen milosti vladajoče luržoazije. ki ima priliko — radi reakcionarne ali poslabšane socialne zakonodaje — da z državo vred izkorišča delovno silo do skrajnosti. Tako s podaljšanjem delovnega časa in znižanjem mezd. Boj, ki ga izziva buržoazija, je boj brutalne sile proti neoboroženemu proletariatu. Številčno slabi industrijski proletariat v Jugoslaviji mora raztegniti svoje vrste v mogočne organizacije kmečko* delavskih trpinov, da bo njegova odporna sila čim močnejša. Potrebno je v to svrho popolno ozdravljenja delavskega gibanja, potrebna ie enotoa proletarska fronta! Danes ni več časa za razmišljanje niti o množnosti niti o načinu izvedbe proletarske revolucije. Danes je treba odbiti napad buržoazije: to je prvi pogoj za na-daljni razyoj socialističnega gibanja v Jugoslaviji. Napade jugoslovanske buržoazije bodo odbile le razredno zavedne, enotne politične, strokovne, gospodarske hi kulturne organizacije. Naše proletarske organizacije naj nam bodo Dorok zmage, da bomo lahko sprejeli vsako obliko boja, ki jo nam bo usilila buržoazija. Jugoslovanski proletariat mora biti enoten ne samo zato, da se brani s svojimi organizacijami njemu namenjenih napadov, še veliko bolj zato, da ne bo oviral razvoja proletarskega gibanja v drugih deželah. Enotna organizacija jugoslovanskega proletariata naj pripomore do ure-* sničenia socialne revolucije tako. na vzhodu, kjer so njeni prvi početki, kakor tudi na zapadu. Tako bo jugoslovanski proletariat v borbi za socialno revolucijo izpolnil svojo zgodovinsko nalogo. NA INTERVENCIJO POSLANCEV SOCIALISTIČNEGA KLUBA. JE VLADA DOVOLILA PROSLAVO PRVEGA MAJA TUDI Z OBHODI IN MANIFESTACIJAMI. SODRUGI! PROSLAVITE DOSTOJNO NAŠ LETOŠNJI PRAZNIK DELA! R. ČEBULAR: Krasno majsko jutro. Ptički veselo popevajo svoje jutranjo pesmi in pozdravljajo to krasno mai-sko jutro. Tam gori na griču, tisto krasno drevo — oj, kako je danes svečanostno v lepi, beli obleki! Vsa narava ie kakor pomlajena in nanovo oživljena po dolgi in neznosni zimi. Vsa naravase pripravlja na novo življenje in hoče, pozabiti na hudega zatiralca, ki ie mučil in zadrževal to krasoto, dokler ni prišla odrešenica — spomlad. Oj ti krasno jutro, v vsej svoji lepoti — jutro Prvega maja! Ali še vsi spite, ali no slišite popevajočih ptičkov, kako radostno pozdravljajo ta krasni dan Prvega maja, Pojdite tudi vi, da se navžijete lepote in krasote! Tam doli v dolini pa štrlc strašne umazane pošasti, kakor da hočejo preplašiti in odgnati vso to krasoto in lepoto, katere se veseli staro in mlado, ker v tej krasoti pozablja na svoje križe in težave. WgIejČe’ Tam cJoTi fisto umazano In razcapano druhal, kako bež! pred tistimi pošastmi, kakor bi se bala, da jo hoče Požreti! O, ta druhal niso capini — to so mučeniki, ki so v tisti umazani pošasti delali in delali in gradili palače in gradove jn Pletli biče, s katerimi so tepeni po svojih biričev—kapitalistov! Gredo iz tovarne in rud okopa vsi izmozgani in sestradani in se sramujejo te velike krasote. Kar se prikaže pred njimi mož v rdeči halii in jim reče: _ »Kam bežite, vi izmozgani vi tlačeni? Pojdite za mano. jaz sem mož pravice in Poštenosti in se imenujem socialist!« Množica ostrmi in se čudi, nepričakovani prikazni in si mane oči kakor po dolgem spanju — spanju nezavednosti. Rdeči j nož še enkrat reče: »Kaj čakate, kaj strmite? Danes ie dan 1. maj — praznik svetovnega proletariata!« Množica se zgane in se prične premikati. in podajajo si roke v znak spoznanja da so proletarci in sužnji kapitalizma in da pred njimi stoji mož — odrešenik, ki jih vajji pod svojo rdečo haljo. Da, proletarci, mož z rdečo haljo nas vabi — vabi nas k zavesti in spoznanju krivic, ki jih trpimo po svoji volji. Dolgo let že trpimo pod kapitalističnim bičem in čakamo in čakamo, da se nas kdo usmili. Toda vse čakanje je zastonj! Povedlo nas bo še v večjo pogubo, v gotov pogin, če se ne znebimo in otresemo te kraljmatjaske sramote, Vstani, ti stari In mladi trpin in trpinka, poslušaj glas .moža, ki te kliče pod svoj rdeči plašč! Danes je praznik svetovnega proletariata, dan I. maj. Vstanimo danes, vsi izkoriščani in oropani, pozdravimo to krasno jutro I. maja! Podajmo si roke v znak spoznanja, v znak prisege, da se združimo v velik tabor razrednozavednega proletariata! Onim, pa ki jih ne vidijo naše oči, podajmo v duhu roke in zakličimo: Živel Prvi maj, živel socializem, živela svoboda svetovnega proletariata! SGDRUGI! PRVI MAJ JE NAŠ NAJVEČJI PRAZNIK. NE SMEMO GA OMADEŽEVATI S PIJANSTVOM! KAR SMO NAMENILI DANES IZDATI ZA ALKOHOLNE PUAČE, DAJMO NAŠIM UMIRAJOČIM BRATOM V RUSIJI. 30 MILIJONOV JIH JE, KI UMIRAJO OD LAKOTE! PO DVAINTRIDESETIH LETIH. Pred 32. leti so delavski zastopniki proglasili 1 maj za delavski praznik. V buržoazijskih krogih je takrat nastal velik krik proti revolucionarcem, ki hočejo prvega maja pobuniti mlade in razbiti vse na kose. Gonja se je pričela proti organiziranemu delavstvu, preganjanje najboljših delavskih zaupnikov, njih izprtje iz vseh delavnic, šikane in preiskovanja od strani policije. Iti temu so še sledili izgoni iz industrijskih krajev. Vse te persekucije pa niso mogle zadržati revolucionarne ideje proletariata, vse žrtve in zasledovanje najboljših bojevnikov ga niso prestrašile; in kjer je eden padel, vstala sta gotova dva in nadaljevala delo v smislu socialistične misli in razrednega boja. Prišla je svetovna vojna, proletariat si je stal z orožjem v roki nasproti, ter se zopet bojeval in prelival proletarsko kri — za svoje izkoriščevalce, v imenu domovine. Prišel je prevrat v centralnih državah in nastale so njih naslednice. Ustanovila se je tudi Jugoslavija, I-eta 1919„ ko je bila delavska fronta enofna, je delavstvo impozantno praznovalo Prvi inajnik. Kapitalisti so začeli premišljevati, kako razbiti to solidarnost v delavskih vrstah. Posrečilo se je. Prišel je razkol, potem je sledila železničarska stavka, prepoved praznovanja 1. majnika, pravice delavstva so bile ukinjene, proglasili so zakon, zakon o zaščiti države. In delavstvo, v dveh iron-tali brez moči, ni moglo skoro pokazati, da si svojih pravic ne da vzeti. Mirno je moralo gledati, čeprav so se stiskale pesti, kako so padali drug za drugim, najboljši in najidealnejši. Tako je bilo. Skoro brez konca je veriga naših trpljenj. Pač — ne brez konca! Še je velik boj pred nami, ampak žrtve naše ne bodo nikoli več tako velike, kakor so bile doslej — če bomo zedinjeni. Ali bomo? Letos praznujemo po dveh težkih letih zopet Prvi majnik. Ta dan ni med nami sovraštva. In jutri? J. P. ALOJZIJ LESKOSST 1. maj 1912—1922. Pred lOimi leti sem se nahajal dne 1. maja na Češkem v Ustju ob Labi. To je bilo ob času, ko se je duh militarizma in imperializma začenjal razvijati po vs£i Evropi, zlasti pa Avstriji. Takrat so priredili češki socialisti velikanske manifestacije in akcijo proti vojni. Povsod, kjer so bile socialistične, organizacije, so prirejali velikanske manifestacije; v Ustju samem je bilo nad 30.000 zbranega proletariata, ki je nosil napise: »Dol z vojno!«. »Boj militarizmu in kapitalizmu!«, »Proč s tajno diplomacijo, ki ogroža svetovni mir!« itd. Mislil sem si, če stori proleiariat povsod svojo dolžnost tako kakor v Ustju, se bo vojna gotovo preprečila. Češki proletariat ni nastopil samo proti vojni, ampak tudi za socialno zakonodajo. katera je bila v tistih časih še pod psom; nastopil je za enako volilno pravico moža in ženske. Komaj dve leti pozneje se je pričelo svetovno klanje, ki so ga povzročili Habsburžani in ljudska .neumnost. Množice delavskega ljudstva so pozabile, da bj se lahko uprle vsakemu nasilju, če bi bile organizirane ter svoje moči sv^ste. Ker pa tega ni bilo, je prišlo do vojne. Med časom, ko je militarizem vihtel svoj bič, se je proslava 1. maja ustavila; vendar se misel ni mogla ustaviti. Vsi smo čutili eno: 1. maj je osvoboditelj vsega proletariata in narodov. Udejstvovali so to misel predvsem naši bratje Rusi. Rusi so bili prvi ko so proslavili po triletnem klaniu 1. maj in ob njegov! proslavi zahtevali mir vsem narodom! Bilo je to 1. maja 1917. Mi Slovenci smo se klali še dalje do končnega poraza centralnega militarizma. Šele 1. maj leta 1919. smo praznovali, in sicer z velikanskim navdušenjem, da-siravno nam ga te hotela nova jugoslovanska buržoazija zatreti ter proslavo prepovedati. Največje proslave so se vršile v industrijskih krajih, zlasti pa v rudaiskih revirjih — saj so rudarji skoro največ trpeli pod vojaškim režimom. Prišel jc razkol. Ko je buržoazija videla, da se proletariat ne zna boriti načelno za svoje pravice. mu je leta 1920. majniško proslavo z lahkoto zatrla. To se je zgodilo ob času, ko ie vladala Koroščeva katoliška liube-zem do bližnjega, takrat, ko je ta proglasil železničarsko stavko za politično in % T. maf ffo'f dan revolucije. Proletariat si ie pustil to mirno dopasti, ker je imel svoie voditelje v ječah, kamor jih je pahnila klerikalna vlada, ki je bila takrat ua krmilu z dr. Brejcem. Leta 1921. je bil 1. maj sicer dovoljen, a brez vsakih obhodov; dovoljeno ie bilo tudi prirediti veselice, na katerih se toči alkohol ter se ž njim zastruplja proletarska in revolucionarska kri. Gospoda si je mislila: govoriti smeš, protestirati tudi, a samo v dvorani, ne zunaj na cesti da bi te javnost slišala! V rudniških revirjih ie oblast prepovedala točenje alkohola. To pa mnogim ni ugajalo, ker smatrajo, da se mora vsaka slavnost obhajati v spremstvu alkohola. Saj so tudi tako naučeni po buržoaziji, ki pii vsaki slavnosti mnogo Pije. Ta čisto meščanski instinkt ali stara tradicija se je prevalila tudi na one, ki ne čutijo do dna socialistično, ki se od buržoazije razlikujejo le v tem, da so proletarci in reveži, ali ne pojmujejo evolucije duhov, kakor io pravi in čisti socializem zahteva. Nekateri taki proletarci so smatrali 1. maj za dan pijančevanja in prepira, kakor se to dogaja pri raznih buržujskih prireditvah (n. pr. žegnanju). ko vedno nar ljudi zakoljejo. Socialistična stranka Jugoslavije je sklenila, da se bo proslava 1. maja 1922 vršila popolnoma brez vsakega alkohola in veselic, ter da se bo ta dan pobiralo za gladujoče v Rusiji, namesto da bi se de-1 nar zapravljal za alkohol. To bo prvikrat v zgodovini 1. maja prava proslava, ki bo vplivala moralno na ves svet, saj je ravno Slovenija dežela, kjer živijo največji pijanci, kjer popijejo letno nad eno in pol miliarde kron. To bo veljalo tudi ostaie-i mu svetovnemu proletariatu, ki ba lahko videi, da socializem v Sloveniji napreduje in ž /ijim tudi misel 1. maja. _Pod tem vidikom .bomo letos praznovali L. maj in uverien sem. da se bodo vsi, }ri mislijo pošteno, strinjali z nami Kdor pa misli 1. maj izrabiti za pijančevanje, pa naj raie ostane v vrstah »Lum-penproletaiiata«! Delavstvo, pristopaj hi sodehd v svoii Izobraževalni organizacij} »Svobod!«! — Brez izobrazbe ni socialistične prihodnosti! »Svoboda« izdala družinski mesečnik »Kres«, kj stane letno te 160 K. AU si nanj naročen? M. MARČIČ: Prvi maj plačan? Večkrat čujemo od strani delavstva in še celo od delavskih zaupnikov, naj bi se med drugimi zahtevami, ki jih postavljajo delavske organizacije na podjetnike, postavila tudi postavka, da naj podjetie delavstvu njegov praznik 1. maj, če ga delavstvo praznuje, plača ravnotako, kakor če bi delalo. Vem, da delavstvo v sedanjih težkih razmerah radi neznosne draginje težko pogreša vsakodnevni zaslužek. Ali če bi se zgodilo, da bi podjetje ta praznik delavstvu re.s plačalo, tedaj ni to več tisti delavski praznik v pravem pomenu besede, pač pa navaden plačani dan brezdelja. Vedeti moramo to. če delavstvo v kakem kraju prisili podjetnika, da mu njegov praznik direktno plača, mu ga pa na drug indirektni način gotovo dvakrat, če ne večkrat vračuna. Ni pa samo to, temveč je daieko važnejše vprašanje: se li delavstvo zaveda pravega pomena Prv^ga-jnajnUca? Vedeti mora 111 čutiti v duši, kaj je 1. maj za delavstvo. Ni samo to, da se ta dan ne dela in da se vršijo shodi in obhodi ter morda še kaka veselica, ki se mi pa za ta dan ne zdi posebno primerna, marveč ima ta dan za delavstvo veliko globokejši pomen. Če vzamemo samo prvo točko dnevnega reda naših majskih shodov in to je: Surno delo, Surni počitek ter 8 ur izobrazbe. vidimo, kako globoko zamišljena je bila od naših prvoboriteljev proslava prvega maia- Pred tremi desetletji so ga proglasili kot praznik socialističnega delavstva, da ta dan manifestira za skrajšani delavni čas, ter so ta dan imenovali Praznik vstajenja. Delavstva ki je v tistih časih delalo po 12—16 ur dnevno (kakor po nekaterih krajih še sedaj dela), se ni moglo posvetiti izobrazbi. In kako, je mogoče priti do končnih, tako zaželjenih ciljev, katere ima socalistično delavstvo v svojem programu? Le potom izobrazbe. To pa si moramo pridobiti le, če imamo več časa in če nismo telesno in duševno preveč izmučeni. Ker preveliko telesno delo ubija tudi duševno. Morda bi nam podjetnik, dobro računajoč, rad ustregel s tem, da nam ta dan plača, kajti on ve. da kolikor manj bo delavec čutil tudi materialno praznovanje Prvega maja, tem manj ga bo upošteval tudi moralno! Moje mnenje je, če bi mi delavci zahtevali, naj nam 1. maj plačajo, da smo s tem svoj Praznik vstajenja izdali. Zatorej, sodrugi in sodružice, proč s takimi zahtevami! Rajši druge dni toliko več plače! Naš praznik, naš dan vstajenja pa praznujmo brezplačno ne pa na domnevne stroške kaoitala. Živel 1. maj!_______________________ V PONDELTEK PRVEGA MAJA OB 9. DOPOLDNNE VSI NA SHOD PRED »MESTNI DOM«. PO SHODU JE OBHOD PO MESTU Z RDEČIMI ZASTA-__________________VAMI._________________ Politične vesti. + Škandal ministra za pošto hi bržola v. V Belgradu so zopet za en škandal bogatejši. Minister za pošto in brzojav Miladinovič je poslal o veliki noči svojega šoferja z avtomobilom na svoj dom v Rumo in ga dal na razpolago, svoji rodbini. Ko se je šoier vrnil, je predložil račun o stroških za bencin in olje. Ker se je. pa računski uradnik Vukovič branil znesek izplačati, ker ni izdatek za privatne potrebe osnovan v zakonu, ga je poštni minister zgrabil za prsa in vrgel iz urada, kričeč: »Ali ne veste, kdo sem?! Odrejam vam, da znesek izplačate!« V Belgradu menijo nekateri naivneži, da bo zaradi tega škandala moral minister odstopiti. Poznavalci razmer pa se seveda sarkastično smejejo, ker vedo, da ie Bel-grad poln še vse drugačnih škandalov. + Mah. antanta med dvema stoloma. Časnikarji hodijo v Genovi od delegata do delegata in jih vprašujejo o političnem stanju. Posetili so tudi dr. Bsncša, ki je izjavil, da bi mala antanta ne mogla slediti Franciji, če bi ta uresničila svojo grožnjo in zapustila genovsko konferenco. Ta korak bi namreč pomenil izzivanje Anglije, kateri se pa mala antanta noče zameriti. + Spor med angleško in francosko defegacHo. Pri seji politične podkomisije sta se spoprijela Llovd George in Bar-thou zaradi francoske spomenice sovjet- ski Rusiji. Lloyd George je trdij, da je SDonumica propagandni spis proti boljševizmu in da ne vsebuie nobenih praktičnih predlogov. Po daljšem prerekanju so izvolili podkomisijo, ki bo pregledala nesrečno spomenico. Ta spor je tako vplival na delegacije vseh držav, da sj) izjavile, da nima smisla razpravljati o sklenitvi mirovne konvencije, dokler se ne bo tešil najnoveiši politični spor. + Rudniška eksplozija. V državnih rudnikih v Lupeniju na Etdeljskem je nastala eksplozija, ki je pokopala več sto rudarjev. Rudniški okrai je ves v črnih zastavah. Krivdo pripisujejo vladi, ki ni poskrbela za zadostne varnostne odredbe vkljub neštetim intervencijam. V PROSLAVO PRVEGA MAJA se uprizori v nedeljo, na predvečer prvega maja, dne 30. aprila ob pol 8. zvečer v dramskem gledališču »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Pred igro prolog. —» Vstopnice po znižani ceni se dobe v centralnem tainištvu »Svobode« v Ljubljani, Židovska ulica 1, L nadstropje. S. D. L Z. »Svoboda«. ODLAN IR.: Nekoliko o začetkih našega gibanja. Da napišem nekoliko spominov o naši preteklosti, so me prisilile razne ne-složnosti v naših delavskih vrstah. Moj namen 'je le, poslati ob priliki prvega Maja par slik iz življenja trboveljskih, zagorskih ip hrastniških premogarjev. da bo predvsem ljudstvo iz omenjenih krajev čutilo svojo zgrešeno pot, radi katere še sedaj čuti neusmiljeni bič na svojih plečih. Kot proletarec čutim prokletstvo krivičnega kapitalističnega družabnega reda in to tembolj, če vidim, da smo si temu delavci sami krivi. Čeprav vidimo kako se otrjujejo kapitalistične vrste proti nam, se ne damo motiti v boju s samimi seboj. Večina smo na svetu, vkljub temu pa nas z lahkoto odpiše ysaka kapitalistična sapica. Da se je delavstvo pred vojno premalo zanimalo za svoj žalostni položaj, je dejstvo. Prav težko je bilo pridobiti delavca za sodelovanje ori zboljšanju razmer, čemur je bil še večji vzrok, da so trpeli preganjanje in strašne muke po ječah in na moriščih tisti, ki so zahtevali za ljudstvo pravic. Kapitalistični hlapci so metali v zimskem času cele trume družin na cesto — na milost in nemilost usode. Povsod se je pasla kruta korupcija, toda v letu 1889. so pokazali rudarji v Zagorju svojo samozavest s štiritedensko složno stavko, s katero so dosegli zelo Lepe uspehe. To leto je veličasten mejnik naše ideje: »Proletarci vseh dežel združite se«. Ta klic, katerega nam je vcepil naš prvoboritelj in učenik Karel Marks, da moramo iti združeno v boj za svoj pošteni obstanek, za bratstvo, svobodo in enakost, je naše geslo. Razsodno delavstvo sledi brez razlike vere in narodnosti klicu in praporu Socializma, nestrpno in topo delavstvo pa tava v temi rimskega klerikalizma, ki zastruplja s sovraštvom in neslogo proletarske vrste. Ker delavcem v Zagorju leta 1890. oblasti niso dovolile proslavo 1. majnika, so složni delavci y znak protesta stavkali dva dni. Posledica temu jp bila. da so bili vsi zavedni delavci več mesecev zaprti in odpuščeni iz službe. Vkljub te-? mu solidarni delavci niso nikoli omaho- vali tudi pri poznejših napadih' in krivi-* cah, do svetovne vojne. Tu pa je drugi s krvjo oškropljeni mejnik, pod katerim leži v prah strta naša sloga. Avgust Keblič: K PRVEMU Iz sladkih sanj nas je vzbudilo Zvonenje, godba, petje glasno. Izginila je megla siva, Pozdravilo nas jutro krasno. Glej grajski stolpi Iz male line Prapor pozdravlja nas rdeči; Z vihranjem vabi vse na plan, Naznanja Prvi maj dehteči. Iz tisoč grl razlegajo se klici Po maščevanju vseh trpinov; Naj vidi javnost v resnici Mrtvaška lica naših sinov. Kje je svoboda, tista ljuba, Ob prevratu nam podana? Povrnil že se tretji krat je maj, Ali ona nam je nepoznana. Namesto svobode — tlačanstvo, Trpljenje in obup ljudi. Preganjanje po krvosesih Jih kliče k upornosti Zato, trpini, vsi v sprevode Proslavljajmo naš Prvi maj, Pokažimo, da še živimo, Častimo njega vekomaj! Trboveljskim sodrugom in „tudi sodrugom*. Poročevalec Del. Novic z dne 20. aprila 1922 priobčuje članek o simpatij-skem shodu za stavkujoče kovinarje v Celju, ki se je vršil dne 14. aprila t. 1. v Delavskemu domu v Trbovljah, z nezaslišanim zavijanjem. »Leskošek je zbežal« — tako trdi člankar. Nadalje, »s. Leskošek je s sramežljivim škiljenjem na policijo hotel škodovati nezavisnim, češ, da so komunisti —.« »Impozantni protigovorniki«, »s. Jerama je polil mrzli tuš« itd. Ne smeši se vendar, ubogi dečko, pa podpiši se drugič, ker podpis (»Več rudarjev«) je le kulisa, kajti če bi več rudarjev to pismo, vem, da bi bil vsaj eden pošten med njimi, ki bi ne hotel, da se namenoma morajo lagati. »Del. Nov.«, zavijanje je laž, glej, kakšno krivico storiš, če moram imeti sedaj več rudarjev za lažnike? Pa saj ne bom, ker vem, da je bil to le eden. Sedaj pa k stvari: Sodr. Leskošek je po izčrpanem času moral takoj na vlak, torej ni ušel in za to tudi ni imel povoda. »Jeram se na očitke (s. Bra-činac na Dunaju) ni mogel braniti« itd. Podal sem častno besedo, da vam o tem spregovorim! Evo vam! Sodr. Bračinac je na internacionalnem kongresu kovinarjev podal izjavo, da z ozirom na reakcijo, ki mori delavski pokret v Jugoslaviji poleg vseh izjemnih odredb, ne more soglašati z resolucijo. (Glej Metall-arbeiter z dne 8. aprila 1922. Die Tagung der Internationale der Metallarbeiter). Pripominjam, da je s. Bračinac tam povedal le resnico in zato zavračam blatenje njegove osebe, da je on postavil jugoslovanske kovinarje v slabo luč pred vsem svetom, ker jugoslovanski proletariat se sam postavlja v slabo toč pred vsem svetom, ko se razkrojen po neenotnih organizacijah in strančicah in indiferetnosti it (L, nezmožen po vseh ležkih preizkušnjah, 'da prodre oklep leme in spozna svetovno pozorišče ter jezuitske trike lastne buržuazije, ki umetno uničuje delavski pokret s pomočjo ustvarjanja mučenikov. Uverjen sem pa, da bi člankar »Del. Nov.« v današnjem položaju na kakšnem svetovnem inter. kongresu delavskega Pokreta takoj glasoval za kako eventu-elno resolucijo, ki bi vsebovala odpoved Pokorščine militarizma v slučaju mobilizacije za vojno itd. In če bi se vrnil do-nrov ter razglasil sklep internacionale •— to bi bilo slave! Malo nato pa mobilizacija in člankar. bi imel priliko spoznavati, kdaj se sklepi internacionale morejo izvršiti in kaj mora jugoslovanski Proletariat še spoznati in v koliko se mora še ipopolniti. Tako globoko bi moral biti ta proletariat prepojen z čistim socializmom, da bo mogoče v njegovem imenu glasovati s ponosom in zavestjo delegatom^ internacionale za odpoved pasje pokorščine kapitalizmu. To v razmišljanje treznim ljudem o pokretu jugoslovanskega proletariata in o položaju sodr. Bračinaca na kongresu kovinarske internacionale ob glasovanju za resolucijo o proizvajanju municije v slučaju vojne. Pripomniti pa moram še, da je do tedaj, ko bo Jugoslavija imela lastne municij-ske tovarne, še daleč in morda bo do takrat kovinarski in splošni proletariat že spregledal in se postavil v boljšo luč potom svojih delegatov pred internacionalo in svetom. Podtikanja o komunizmu nezavisnih org. in njenih članov pa smatram tudi jaz za nepravilno. Preveč se blati ideja s kratko besedo komunist vsakomur, ki ni niti kaj prida demokrat ali še celo to ne, kajti neovrgljivo dejstvo je (položaj Rusije), da je pot do komunistične ideje čisti socializem, ki mora preobraziti človeško družbo, ker bo šele na podlagi visoke izobrazbe in morale brez sebičnosti in tumastih ver mogoče odpraviti v polnem obsegu vse posledice kapitalizma. Ljudje, ki niti od-daleč niso poznali socializma, so nas prišli učit komunizma ter hoteli v delavstvo zanesti napačen pojm o cilju in ko- j munizmu. Tako imamo danes nešteto zlobnohotečih in nešteto temnonevednih »tudi socialistov« in »tudi komunistov«, ki bi si ne smeli prilaščati tega imena. Pa pustimo, kar je bilo. Pokonci čelo, globoki v mislih, neumorni v delu, grešnikom odpuščajoči, grešnikom, ki naj jim njih delo v bodočem pribori zaupanje, če bo to delo kaj vredno! Pogreške moramo vsestransko proučevati in tako bodemo bogvar-prijatelje povsod izčistili, oklep teme bo prodrt in enotna bo fronta jugoslov. proletarijata! — Kako težko je mlademu človeku, ki sta ga oče in mati učila samo verovati — veda in naravno življenje pa sta mu odprla oči. — Oče in mati sta umrla, — na grobu pa zapuščeni otrok obžaluje pokojna, — prevaran. Spoznal je resnico prevaranih roditeljev. Tako, sodrugi v Trbovljah, želel bi Še mnogokrat med vas, če bi ne imel tudi pri tem kapitalizem svojih krempljev vmes. Uverjen, da bomo v enotni slogi Pripomogli celjskim sodrugom do popolne zmage, kličem vam in Celjanom: y, zavednosti bodi naša močil! ____________________________________ Jeram. Prav! socialist ne sme bit! rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso Prepričani Naš svet je dom zelo različnih ljudi in med njimi je tudi mnogo takih, ki nočejo ničesar slišati o razvoju in napredku. Ves svet jim je nekaj popolnoma ne-izpremenljivega. Največ, kar priznajo, je to, da umirajo ljudje pa se rod e drugi namesto njih. Ali da se v izpreminjaniu lahko izslede gotovi zakoni, se jim. zdi naravnost krivoverska misel. Recite takemu človeku, da so bili naši pradedje divjaki, da niso le nagi, neumiti in nepoče-sani tekali do zemlji, ampak da so imeli celo hanibalske navade, oa se mu zamerite, kakor da ste smrtno užalili njega in vse njegove prednike. »Tako je, kakor je bilo, in tako bo« — to se mu zdi vrhunec vse modrosti. Dobro bi bilo, če bi se taki ljudje včasi malo zamislili in si skušali predstaviti le. tiste izpremembe, ki nam jili je prineslo zadnje stoletje. Kaj je sto let? V večnosti šteie prav toliko kolikor tre-notek. Ampak m nam treba jemati na pomoč večnosti, ki je nam časovno omejenim bitjem tako težko razumljiva. Kaj pa te sto let, ako vzamemo takozvano zgodovinsko dobo človeštva v poštev, ki jo lahko cenimo približno na 6000 let? Kal če se spomnimo, da je približno milijon let, odkar se te v teroiarni dobi pojavil najprhnitivneiši divji človek? Kai če računamo, da je naša zemlja le okroglih sto milijonov let stara. In vendar so se v kratkih stoletjih izvršile take globoke in obširne izpremembe, da bi se morali sami sebi smiliti tisti, ki zanikujejo napredek in razvoj, če le vsaj površno pregledajo te izpremembe. Danes sta čas in daljava zelo relativna pojma: V normalnih dobah pošljemo lahko po kablu brzojav kamorkoli v Evropo in čez nekaj ur dobimo odgovor, v Chicagi večerjamo: potem sedemo na ekspresni vlak in drugi dan lahko kosimo v New Yorku. Pri telefonu pozvonimo, na tisoče milj oddaljeni prijatelj se nam oglasi in po žici se z njim lahko pomenimo, kakor da si sedimo v parlorju nasproti- Par ur nam vzame, da obiščemo v avtomobilu znanca, ki živi sedemdeset milj od nas. Kdor ima pa aeroolan na razpolago in ga zna ravnati, preleti z njim igraie sto mili za uro. Sanje pesnikov in vizije prerokov so se uresničile v dobi, v kateri živimo. . Še pred sto leti so brli stiki med ljudmi v .marsičem podobni onim iz časov Abrahamovih. Potovanje čez ameriško prerijo se ie še leta 1809. zelo malo razlikovalo od. onega čez puščavo Mezopotamije y dobi očakov. Napoleonove jadrnice so bile pač večje od nekdanjih Cezarjevih; toda zgrajene in opremljene so bile skoraj enako. Sploh je vpisanih v zgodovino zadnjih sto let več in mnogo važnejših izumov v vseh Panogah Človeškega duševnega dela. kakor v vseh preteklih dobah. Vzemimo za vzgled le način ogrevanja in razsvetljevapia. še žive ljudje, ki so poznali le ognjišče, v bogatejših hišah pa odprt kamin. Lojene syeče so bile že luksus v primeri s trskami, s katerimi se ie svetilo po neštetih hišah. Kakšna razlika med temi primitivnimi metodami in sedanjo kurjavo in razsvetljavo s oli-npm in elektriko! Šivanje, tkanje, pletenje, vezenje, so bila v pravem pomenu besede ročna dela. Danes opravljajo vse to in še marsikaj drugega duhovito zasnovani komplicirani stroji, ki jih pogostoma žene elektrika. Zamislimo si gosje pero, ki ie vča- s ih' Splošno služila za pisavo"; še naši stari očetie so se.ga posluževali in tudi mnogo naših očetov; pa vzporedimo z njim pero. ki se avtomatično napolnjuje, in pisalni stroj. Spomnimo se na računski stroj, ki sešteva in odšteva iu pomnožuje. Poglejmo na skok od srpa in kose do velikih strojev, ki žanjejo, mlatijo in sipajo čisto zrnje v vreče. Pomislimo na razliko med metlo in strojem, ki izsesa zadnji prašek iz preproge. Kakšna .ie razdalja med lokom, pušico in sulico ali pa tudi med puško na kamen, pa današnjo brzostrelno strojno puško! Kaj so vsi bojni pripomočki Napoleonove in Wellingtonove armade v primeri s sedanjimi dreadnoughti, tanki, aeroplani, submarinkami, plinpvimi bombami in tekočim ognjem. Kaj je nekdanja kurirska pošta poleg sedanjih bliskovitih poročil po žicah pod zemljo, na zemlji in pod vodo in po zraku brez žic! Kolikorkoli so bili številni, važni in dphovjti izumi tega stoletja, gre pa vendar prvo mesto med njimi železnicam in parobrodom. To je dvoje najvažnejših sredstev, ki sta .takorekoč zmanjšala za-meljsko oblo, skrajšala vse razdalje, omogočila redne stike med vsemi narodi in svetovno trgovino. Železnice in paro-brodi ne prevažajo le oseb, ampak omogočajo dodavanje in izmenjavanje surovin in blaga med mesti, deželami, med vsemi deli sveta. Novo znanje in novi izumi se z njih pomočjo razširjajo.po vsem planetu. Poznejši izumi so zboljšali in pospešili njih učinkovitost in dopolnili njih rezultat, ali nadomestiti jih doslej niso mogli. Tuintam žene električna sila namesto parne železnico; Dieslovi -motorji zamenjavajo parni stroj; toda železnica ostaja železnica, ladja je ladja. In vendar je pisal nek časopis v New Yorku prav pred sto leti, 1817., naslednje: »Henry Meags, nadarjen član legisla-ture, ie izgubil mnogo svojega vpliva in znatno oškodoval svojo bodočnost s trdovratno trditvijo, da bi vozovi, gnani s parno silo, lahko opravljali službo po deželi.« Leta 1825. je London Quarterly Re-view priporočala parlamentu, naj omeji hitrost vožnje na železnicah na 8 do 9 milj na uro. češ. »kaj pomaga prebivalstvu, če vozi železniški voz dvakrat tako hitro kakor poštni vozovi?« Dne 14. decembra 1829 .je pa neki baltimorski časopis naznanjal, da je dan poprej neki železniški voz, na katerem je Mo 37 oseb, vozil po tiru z »grozno« hitrostjo 10 milj na uro. tako »da se niso mogli gledalci niti. zaveda ti te hitrosti.« Koliko bi si mogel domišljati dandanes navaden biciklist, ki ne bi mogel voziti bitreie? Še leta 1842. so pozivali prebivalci Dorchestra, Mass., državno legislaturo, naj obvaruje mesto nesreče, da bi se tam ustanovila železniška postaja.« Vrhunec je pa dosegel neki javni shod v Lancastru, Ochio, ki je leta 1828. sklenil resolucijo s sledečimi stavki: »Ako bi Bog hotel, da bi njegova bitja potovala s strašno hitrostjo do 15 milj na uro. bi bH to proglasil v sv. pismu. Ker ni v sv. pismu ničesar o tem. označuje shod železnico za delo Satana, ki hoče z njo zvabiti duše v pekel.« Kdor se včasih tako ozre nazaj in spozna ogromne izpremembe v času, celo v tako kratkem času, kakoršno je eno stoletje, si utrdi prepričanje, na napreduje človeštvo kljub vsem zaprekam, kljub vojni in grozi, in da je ta napredek zakon razvoja, ki ga tudi »peklenska vrata« ne premagajo. Tedaj mu bo jasneje, da tljdi sodjalizem ni samarija in fanta- zija m »grozna liitrosT«; ampak sact Isfega razvoia, ki ie splcdil železnice in paro-brode in svetovni promet in zbližal narode tako. da sc naposled tudi lahko zedr niio za skupno korist. Vsak sodrug čitaj dnevnik »Naprej«. SoclaSistični dnevnik v hiši delavca ie nujna potreba v današnjih težkih bojih razrednozavednega delavstva. Stane mesečno samo 10 Din. Posamezna številka 75 para.___________________________ Dnevns vesti. Kako nam Wranglovci vračalo gostoljubnost. Neprestano prihajajo vesti od vseh krajev, kako oblastno in brezvestno hočejo uvajati Wranglovci svojo caristično moralo tud,! pri nas. in kako nevarni so postali imetiu in življenju naših državljanov. Tatvine, ropi. uboji, goljufije, posiljevanja itd. so sedai od strani izvoljencev naše vlade kar na dnevnem redu. — Iz Splita poročajo: Iz tukajšnje okolice je poslal 12. aprila Božo Kovačevič svojo 131etno hčerko k prijatelju v bližnji Solin, še istega dne popoldne se ie deklica vrnite. Teta jo je celo nekoliko časa spremila, nakar ie Šla deklica sama proti domu. Ker je doma niso mogli pričakati, jo ie šel skrbni oče iskat povsod naokoli, toda brez uspeha, šele čez 3 dni so jo našH z njenim pokrivainim robcem zadušeno, tik za nekim kamnom kraj potoka. Komisija je ugotovila, da je bilo dekletce odJ nekega Wranglovca posiljeno in nato zadavljena — Takih slovanskih »bratov« in lažigostov, ki nam na ta način vračaio naše krvave žulje, s katerimi iih or oživljamo, smo že siti! Starostno asa varovanje uredništva denarnih zavodov. Ponedeljek zvečer je imelo uradništvo denarnih zavodov v Ljubljani pri Lloydu sestanek, na katerem je razpravljalo o starostnem zavarovanju. Načelnik skupine uradništva denarnih zavodov DZN tov. Hiter je poročal o zakonu glede zavarovanja pri državnem pokojninskem zavodu. Opozarjal je na slabe strani tega zakona, id nalaga nameščencem kakor delodajalcem v obliki visokih premij težka bremena, katerim bremenom pa niti od daleč ne odgovarjajo ugodnosti, katere naj bi zavarovanec užival ob času onemoglosti. Ta zakon že ni odgovarjal dejanskim potrebam zasebnega nastavljen-stva v svoji prvotni obliki, v kateri je dopuščal vsaj nadomestno starostno zavarovanje onim podjetjem, ki so s primernim jamstvom nudila svojim nastav-Ijencem za čas vpokojitve večje ugodnosti; še manj odgovarja danes v ope-tovano novelirani oblila, v kateri za-branjuje vsako nadomestno zavarovanje. Z določbami tega zakona se ne morejo zadovoljiti zlasti ne nastavljenci denarnih zavodov, ker zakon ne upošteva niti najmanje njih dejanskega službenega položaja. Zato je že pred dvemi leti započelo bančno uradništvo akcijo za lastno in enotno nadomestno zavarovanje izven državnega pokojninskega zavoda. Zadevni načrt pa se radi krize v skupini uradništva denarnih zavodov ni mogel izvesti. Danes je nadomestno starostno zavarovanje po zakonu odpravljeno. Uradništvo mora torej skrbeti, da se uvede primerno dodatno zavarovanje. Obeuem bode treba delovati na zopetno noveliranje zakona o pokojninskem zavarovanju ter ga spraviti v sklad z dejanskimi razmerami in potrebami raznih kategorij zasebnih name- ščencev. Za to vprašanj Kakor za reformiranje državnega pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki je nujno potrebno, se mora zainteresirati Delavsko zbornico. •— V nato sledeči živalmi debati se je ostro grajalo, da se celokupno uradništvo za to važno vprašanje premalo zanima. Sprejeti so bili razni predlogi. Tov. Hitra se je soglasno naprosilo, da nadaljuje započeto akcijo glede starostnega zavarovanja. UubSIana. Vstopnice za delavsko predstavo Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« se bodo prodajale tudi danes. v nedeljo dopoldne od 8. do 12. dopoldne, dokler jih bo še kaj na razpolago. Vse druge opozarjamo, naj ne odlašajo z nakupom vstopnic, ker jih bo zvečer težko še kaj na razpolago. Vstopnice se prodajajo v tajništvu »Svobode« v Zidovski ul. 1. I. nadstropje in v strokovni komisiji v Šelenburgovi ul. 6. 11. nadstropje. Ldruženje jugoslovanskih inženjer-Jev in arhitektov — sekcija Ljublana sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek, dne 8. maja t. 1. ob 20. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Razvoj tehniške fakultete v Ljubljani. 2. Glavna Skupščina Udruže-uja v Sarajevu. 3. Slučajnosti — Odbor. Maribor. Mariborska »Svoboda« priredi v nedeljo, 30. aprila izlet v Ruše na veselico tamošnje »Svobode*. Zbirališče pred »Ljudskim domom« in ob 12. odhod. PtMl- Vse zaupnike iz Ptuja in okolice pozivamo, da razvijejo agitacijo za čimveč-io udeležbo uri proslavi Pty8«a maja. Manifestacijski shod se bo vršil ob pol 10. na trgu pred magistratom, zbirališče sodrugov pa je določeno ob pol 9. pri /-Belem križu«. Ob pol 2. popoldne zbirališče pred magistratom, odkoder je skupen odhod v Ljudski vrt, kjer se vrši ljudska veselica. Vse sodruge opozarjamo tudi na zbirko za gladujoče v Rusiji ter jih pozivamo, da prispevajo vsak po svoji moči pri sodrugih, ki bodo pooblaščeni za nabiranje darov. Slika. Ptujski demokratje so imeli pred kratkim občni zbor, na katerem so si izvolili tudi odbor, v katerega so poslali nič več in nič manj kakor devet doktorjev in eno gospo doktorico. Odbor so izpopolnili s tem, da so si izvolili poleg nekaj drugih tudi enega hlapca in enega bančnega slugo. Pa naj še kdo reče, da niso »demokratični«! Hm, tucat dohtarjev, en sluga in en hlapec v enem loncu, kaj, ali ni to ultrademokracija? Še ena slika. Samostojna strokovna delavska unija, ta najnovejša »proletarska« organizacija, je delj časa skušala vloviti med ptujskim delavstvom par kalinov, kar se ji seveda ni posrečilo. Go-spodine Zupanc pa ni obupal ter je nadaljeval z iskanjem »zaupnikov«. Držeč se načela, da kdor išče najde, je končno našel »proletarca« v osebi dr. Toneta Gosaka, ki je z navdušenjem prevzel zaup-ništvo Samostojnega strašila delavskih uskokov in kolportažo njih glasila »Delavskega lista«. Ker dr. Tone kot proletarec nima časa raznašati lista po ulicah, si je najel druge, ki list prodajajo, seveda pod pogojem, da si izkupiček razdelijo. Nam je prav žal, da bodo malo ali nič delili, ker delavstvo že pozna najnovejše limanice, ki so mu jih demokratje nastavili. Zato se Zupanc in kompanjoni, kar se Ptuja tiče, lahko obrišejo pod nosom. Zamorci se perejo. Na oSflce 'gleefe »Panonije«, ki so jo demokratje ustoličili v mestnem kopališču na račun mestne občine, so po dolgem času prišli na dan z nekim »pojasnilom«, ki ne pojasnjuje ni-* česar, ozir. potrjuje v glavnem to, kar! se jim je očitalo. Na to pojasnilo odgovarjamo le to, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Pe svetu. — Moč sovjetske Rusije. V ospredju svetovnega političnega položaja stoji Rusija. Ali sodijo Rusijo sovjeti, ali vodi sovjete Rusija? Proticarska revolucija leta 1917.J je Rusijo tako oslabila, da se je morala odpovedati Carigradu; brestli-tovski mir jo je sploh izločil iz zveze za-* padnih velesil, ki so potem zmagale; postavljena masa nase, je morala trpeti odcepitev vseh baltiških narodov, je izgubila veliko ruskega življa na Poljsko in Romunijo; dve leti so jo pretresale od zapadnih sil zanetene državljanske vojne; v sibirskem Primorju se je vgnezdila Japonska; v Povolžju divja glad. In kljub temu Rusije ni mogoče prisiliti na kolena! Čudovita država! Kajti vsem neštetim velikanskim izgubam stoje nasproti velike aktive. Anglija je Rusijo oslabila na zapadu, zato so muslimanski boljševiški emisarji iz Turkesta-na zrevolucionirali indijske muslimane in dosegli, česar tekom šeststo let ni še nikomur uspelo: da so se indski muslimani sporazumeli s Hindusi in da je danes vsa Indija složna v boju zoper angleško tujevladje. Mongolski boljševiški agenti so pridobili celo na svojo stran Mongolijo in Korejo ter izpodkopavajo tla Japoncem na Daljnem vzrodu. Federativne ruske muslimanske republike, kavkaške, tatarska, baškirska, kirgiška, buharska, posredujejo med Moskvo in Angoro in so zanetile painslamsko gibanje, ki more pokazati že na tako velik uspeh, kakor je ravnokar proglašena neodvisnost Egipta. Turčija pa dviga glavo bolj samozavestno kakor sploh kdaj v zgodovini. Muslimanski narodi so danes med seboj tako edini, kakor niso še nikoli bil1, dočim ločuje evropske narode med seboj nepremostljivo brezdno razdora. V Afriki je muslimanska in verska politična propaganda objela dve tretjini te ogromne celine. Temelj vsemu temu je položila ruska revolucija, ki ni bila delo boljše-vikov, ampak vsega ruskega naroda. Celo Kitajska, ki se zvija v krčih od notranje anarhije, je pod tem vplivom dosegla, čeprav pogojno, izpraznitev Šantun-ag, Wajhaveja in Kiaučava. Zapadne velesile so izprevidele, da njihovi poizkusi, uničiti Rusijo potpm vojaške intervencije in blokade, ne privedejo nikamor, ampak rodijo ravno nasprotne rezultate. Zato se je pojavila misel gospodarskega zasuž-njenja Rusije potom mednarodnega bančnega sindikata. V to svrho naj bi služila genovska konferenca. Tudi ta račun Je narejen brez krčmarja. Rusija v Genovi ne bo kapitulirala. VESELE ZGODBICE IZ TRŽIČA. Za 1. maj 1922 nabral Ivan H u d a v e s t. V lepem kotičku naše Gorenjske najdemo trg Tržič, ki slovi daleč po svetu radi lepo razvite industrije, radi svoje krasne lege, najbolj pa radi svojih prebivalcev. Trščani so namreč ljudje posebnega kova, kakor so n. pr. Kroparji ali Ločani ali Ribničan je. Glavna^ poteza Trščanov je natvezanje. Z največjo resnostjo pripovedujejo drug drugemu stvari. ki se nikdar godile niso, ki so vse dru- ?0 Preie, samo resnične ne. Trditev, da sn frščani natvezavi. hočem na nar vzgledih pojasniti. . Malo več kot pred enim letom smo imeli občinske volitve. Bivši župan .je začutil pod svojim stolčkom potresne sun- ki so postajali od dne do dne jačji, do-Wer ni na dan volitev prišla katastrofa. ' svoji slavi je natanko vedel, da to, kar so on in njegovi verni delali z občinskim imetjem, ni gospodarstvo, temveč naravnost blatno zapravljanje. Ljudem se to seveda ne sme povedati, ker Trščan resr niče nikoli ne pove; zato so začeli narezati, kaj so vse storili za občino; da *>i bilo že vse prodano, če ne bi bili tako vzorno gospodarili; da so občinsko imetij. kar so ga imeli odveč, najbolj plodo-nosno naložili v vojna posojila; dolgov sploh delali niso, temveč so tako naredili, da so veliki dolgovi male žrli itd. Če pa •ie bila res kje kaka nerednost, pa te niso fmi zakrivili, temveč takozvani liberalci, ki so tudi v odboru sedeli. Tako so »na-i-eiali« uboge poslušalce dan na dan. Med temi na je bilo tudi dosti Tršča-nov. (Trščan ie namreč samo tisti, ki je v Tržiču »gori« zrastel.) Ti pa nikoli ne Dovedo resnice. Ploskali so, ko so jih »nacejali«. Prlšedši na volišče, pa so zagnali kroglico tja, kjer so slutili resnico in poštenost Ognjeniki so začeli bljuvati, zemlja se je stresla in lava je zagrnila vse, ld so bili prejšnjemu odboru blizu; o županovem stolčku ni duha ne sluha. Tržiška zgodovina zaznamuje samo dva moža, ki sta se no nesreči rešila izpod globokih razvalin. Ko se je sestal nov občinski odbor, ie takoi zahteval uradno revizijo občinskega gospodarstva. Prišel je revizor oktobra 1921. — pred par dnevi pa je dospelo revizijsko poročilo. Eto resnica: »Pri reviziji tamošnjega občinskega Urada, računov ter gospodarstva za dobo od početka leta 1914. dalje se je ugotovila grajevredna površnost v raznih strokah občinske uprave, posebno v gospodarstvu z občinskim imetjem in v denarnem, poslovanju, zlasti slednje ie bilo tako pomanjkljivo in neredno ter radi večkratne menjave blagajnikov tako nesmotreno, da tudi pri intenzivni reviziji do vinarja natančna ureditev ni mogoča.« — Dalje: »... predilnici 4. obrok za razsvetljavo ... 400 K priloženem izpisku ni prejela. Vknjižiti se mora torej med dohodke in se zviša vsled tega preje izkazana diferenca" (3163.38 K) na ... 3563.38 K. Do doslej ugotovljeni iz diference y računih izvirajoči znesek, naj županstvo čim prefe izterja od prizadetih in ga vknjiži med prejemke.« , Celo naročilo je dolgo 7 s strojem pisanih listov, ki vsebujejo same take očitke. kakor sta navedena dva. Bivši župan in njegovi oprodi so občane krasno »narejali«. Druga dogodbica ni nič manj mikavna kot pa prva. Povsod, tudi v Tržiču, so posebno navdušeni »državotvorni« elementi, v družbi navadno orokovičeni, da se ne umažejo, zastopniki, ne. goreči gasitelji svetih I vrše vi h načel bratstva, enakosti, ljubezni. Eden takih mož ima silno veliko srce. spada v družino znanih usnjarjev, ki jih človek sreča tudi v Kranju, Ljubljani, Celovcu in bogvekje še vse, prišli so pa menda pred davnimi časi s Poljskega. Kakor rečeno, mož ima silno veliko srce. V tem srcu kraljuje on sam in sam zase in za svoje kožice. Nakralieval je toliko, da so mu oblasti zaplenile 1. 1919. za več milijonov usnja. Zadava še do danes ni rešena, zakaj maža pomaga, če pa pride zraven še državotvornost, potem je vse v redu. Toda tam, kjer pritisne državotvornost na žep, tam se tudi ta čednost našega i rščana kratkomalo — je-nja. Sem državotvoren, toda davki so ni previsoki, pa jih ne plačam. Kadar hoče naš Trščan na majhen iz-orehod ali na kolodvor, tedaj zapreže brhkega konjiča pred kočijo in hajdi v galop. Država potrebuje denarja in kočije so se ji zdele čisto pameten predmet za obdavčenje, zato jih je obdavčila. Trščan je šel na občino in potem na davkarijo. Od kočije ie troha plačati, če se ne motim, takso 100 Din na leto. Naš Trščan bi lahko plačal .1000 Din. kar bi človek od njega kot »državotvorca« tudi pričakoval. Toda mož zna natvezati in narejati, kar se da. V občini in na davkariji je serviral uradnikom prekrasno bajko, ki žarko osvetljuje velikansko ljubezen našega Trščana. Pripovedoval je nekako takole: »Dalje imam voz na, vzmeteh. Ljjjdje pravijo, da je to kočija. Jaz pa rečem, da je to koleselj. Na tem koleslju vozim kože iz ene usnjarske jame v drugo, totej ga rabim gospodarsko in tako je moj koleselj, ki mu pravijo ljudje kočija in ki ni fija-karski voz, prost vsake takse in io ne plačam.« Služujoči uradnik se s takim drža-votvorcem ne mara bosti, ker ie trde glave. izstavi mu potrebno potrdilo, obenem pa da nalog kontrolnim organom, da ugo-tove. če resnično naš Trščan prevaža na kočiji kože iz jame v jamo. Mogoče je vse na sveta, šakal bi ne bila mogoča tako hipermoderna industrija, kakršno ima uvedeno član širom domovine znane usnjarske družine? Ali naj še kaj povem? Morda zanima občanstvo tudi problem draginje, ki ie pa v Tržiču popolnoma neznana stvar. Delavstvo je zadovoljno, da nikoli tega. zato kovači s polno »paro delajo«, predilničar-ii so dobili primaknjeno, tržiški obrtniki Pa s konsuanenti sočustvujejo do skrajnosti. tako da imamo vse ceneje kot pa v Ljubljani. Črna kava stane v Tržiču 5 K v Ljubljani 3 K, čaj pri nas 12 K — v Ljubljani 7 K. In tako dalje. Živimo kakor v raiu in v tem raju narejujejo in nau^-zujejo Trščani drug drugega do onemoglosti. Repertoar slovenskega nar. gledališča. Drama: Sobota, 29. aprila »Otok in struga«. E. Nedelja. 30. aprila »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Delavska predstava. Polovične cene. Izven, Pond.eljek, 1. maja »Otok in Struga«. Abon. B. Torek. 2. maja zaprta. Opera: Sobota, 29. anrila »Bajaja*. A. Nedelja, 30. aprila »Faust«. D. Pondeljek. 1. maja plesni večer gdč. Lidije Wisiakove. Izven. Torek, 2. maja »Bajaja«. C. Gospodarstvo. = Valuta. Ameriški dolar 68.50 Din, napoleondor 200 Din, nemška marka 0.27 Din- italijanska lira 3.S3 Din, 100 nemško-avstrijskih kron 0.95 Din, čehoslovašku krona 1.48 Din. = Položaj na našem denarnem trgu. Stanje naše valute je silno kočljivo. Z vso liutostjo in vsemi umetnimi pripomočki se bori na zuriški borzi za obstanek. Vkljub temu pada ravno tako hitro, kakor je zrasla. V Ziirichu, 25. aprila je naša valuta dosegla 2.07%. 28. aprila pa notira že samo 1,80. Kako se bo nahajala tudi v bodoče, ni treba veliko premišljati. = Žitni trg. (Zagreb, 27. aprila.,) Kilogram pšenice 4.12—4.25 Din, kg koruze 3—3.12 Din, kg rži 3.10—3.15 Din, kg ječmena 3—3.15 Din, kg ovsa 3—3.08 Din. kg moke (štev. 0) 5.88—6.12 Din. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. 5TAMPI1TF AfTCČERNEm LJUBLJANA J /ŽfSfc v » V iifM Mjralar ima metat. Se išče za takoj na parno žago »ImpeK^ Boh. Bistrica. Plača po dogovoru, Prosto stanovanje in kurjava. Ponudbe na parno žago -Impei" Boh. Bistrica. Pridobivajte naročnike! Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja m razpečava la čehosfovaški in angleški koks m livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. mmmmm rr I! B) Učiteljska tiskarna v Ljubljani je najmoderneje urejena m Izvršuje vsa tiskaraBška dela od najpnprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. UČITELJSKA KNJIGARNA prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri. 3: ^sscssaciHnaEitiBaEsarissaaisaacžsaHsoesiaoDi-anEincantsnBJSsns^a t * fJ o a a a n & a a n ra c; «3 n Bi ra ES ra Es 13 13 E5 a 53 E 0 1 13 KAROL PAJK Celje Kralja Petra cesta Celje Na debelo. Na drobno. Lastna izdelovalnica perila priporoča svojo veliko zalogo. ll^tinaBaaBGBnBanBaooEnrannBannnnnnnasDaiSBaossnssraRll u d r? a n ra ra ra ra ra a ES Sezila sa bode I< radi promovSgeBiJa v kopališču nekaj ledno« zakasnila. Otvoritev Javi v vseh dnevctikih. Ravnafelistvo kopališča. Pošljite naročnino Fr. Korenova pekarna = Celje — Gosposka ulica S, MU si i Hali. 3E Nikak sirup! Nikaka kemična kisna kislina! Garantirano pristni dsbneR10! namizni kis na drobno! prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMIDL, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. Tl I—" 3^1 f7 11II1 Maribor, BuSka cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. S»rea tnarihorslta £ WM\M 1 TrtnSka cesta St. 58, tel, 324, priporoča deber kruh In iemlje. Gostilna = Maribor ~ Ruska cesta St. 7 priporoča izborno kuhinj© in pijač©. KS. M, B«USM© NiUANli VDD tovarna banditov in slaSČIčarna najnižje cene in vsak čas sveže blago, Maribor, Tkalska ulica. 4. S PRISTOV & BRIC Etn jv prvi in najstarejši špecijalni artistični atelje za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. LJUBLJANA, „Hotel pri Maliču“ :>!- •K- Izvršitev točna, okusna in precizna ! ! v najmodernejšem žargonu ! ! Specijalista v izvrševanju steklenih napisnih firm. g iV MIH II tiliMtMIIMIIMIMIttMtlMflllMMMIIMIMilMIIMMIHIM*! MIIIMMIM« •■<••••( tl Slikarije po predpisih. L 1. ■n ssiskfB©, vsake vrste za gospode in dame, Q8®S0ke za gospode in dečke, v zalogi so tudi vse krojaške potrebščine pri tvrdki liram Mastnak CeSie, KraBja Petra cesta it. IS, Smrekove, hrastove, bukove, brstove, lipove, Jesenove, meces- nove hlode kupuje po dnevnih cenah Parna žaga Keršič, Liub|Jana, Telefon 180. Spodnja Šiška. Telefon 180. V trgovini 0. Bernatovič Lfubfijana, Mestni trg 5 se dobe še po jako nizk! ceni: Moške obleke . ......od 160 din. naprej Raglani .............od 250 din. naprej Moške hlače....... . od 80 din. naprej Damski plašči.........od 150 din. naprej Damski kostumi........od 180 din. naprej Damske modne obleke ' ... od 200 din. naprej Damska krila..........od 60 din. naprej Damske bluze..........od 30 din. naprej BOT Spomlad«© novosti vedno v zalogi, Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Čiualni ctoflil Izborna konstrukcija in UlVOlIl! MluJI elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni strop „Adlertt. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. DGrkopp, Styria, WaffenratL Začasno znižane cene! Un A budilke, n!- |6 haske,verižice, zlatrtlno, srebrrcir.o, očal® 'in poročne prstane kupite najbolje pri A. Lečnik, urar in zSafar, CeBle, Glavni trg st. 4« Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. ^amp/£T * vseh vrst > CIISIE, SITA® oSV UUBUAHA Ne pozabite, da je pri vinu, čaju in kavi najboljši KEKS K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko Modna trgovina IMBl Uubliana, Mestni trg 19 priporoča: Perilo za dame, gospode, otroke. Pletenine, rokavice, nogavice, sp. krila, predpasniki. Svila« modni nakit. GALANTERIJ A. a d a d w !! ZNATNO ZNIZANE CENE !! m m m m m m m Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster Ljubljana, Telefon štev. 379 Danajska cesta štev. 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne Jesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna \mm. NalboUSe in italvarasiS® naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana. Obrestuje hranilne vloge po 4% %) vloge proti V2 1. odpovedi po § jj m m ■ m brez odbitka rentnega in inva-* lidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Črna II. Hranilni kapital K 4,000.000. Vlagajmo prihranke le v lastno hranilnico! === IFIFi m m m k m m UJ je najboljši domači izdelek. ,Gazela* milo ■g*"8 Dobi se v vsaki trgovini. «IWM V IL^g IM umil: IMljai, Ha testa 2. Telefon št. 586. ttfii, ilitto-ieiiiei la pipi predmeti vseli trst na drobno 5n debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne autoraobile tovarne Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Uubljana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. na um m h Um iMnt In zaloga tankega orstja Gosposka ulica 11. MJUBžEOR Gosposka ulica 11. ) Za spomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeie za posteče, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. & E, SKABERNE veletrgovina z manufakturnim blagom LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. { { \ \ { TRGOVSKA BANKA d. d, LJUBLJANA. Poziv k subskripciji novih delnic. Občni sbor Trgovske fcareSt© d. eS. LJesbBSana je sklenil dne 25. marca zvišati ^elniSko 9,a™,<0 od K 10,000.000 — na K 30,000.000 — z izdajo 50.000 novih delnic po K 400*— v skupnem znesku K 20,000.000’— pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo a K 400'— nom. po K 480'—-, več 5% obresti od nom. K 400'— od 1. februarja 1922 do dne plačila. 2. Vsi oni snbskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskribirali ia znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1. 3. Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530'— več 5°/0 obresti od nom. K 400'— od 1. februarja 1922 do dne plačila. 4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922 in opremljene s kuponom za leto 1922. 5. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922. 6. Reparticijo delnic določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskrip-cijskem roku. 7. Subskripcija novih delnic se vrši od 3. aprila do 3. maja 1. 1922, in sicer: a) pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici Beethovnova ulica št. 10) in njeni podružnici v Mariboru; b) pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, Ljubljana. 8. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji. V Ljubljani, dne 25. marca 1922. Upravni svet Trgovske banke d, d. Ljubljana.