Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. novembra 2018 - Leto XXVIII, št. 47 stran 2-3 »LIPA PRED SLOVENSKIM DOMOM RASTE IN CVETE« NA STRIČEKA IVANA MA LEJPE SPOMINE stran 6 Advent v našem domu stran 7 »Iz klobas baude ograja« stran 8 2 Postaviti se zasé » L I PA P R E D S L OV E Vendrik smo vsi tak, ka ležej sprejemamo (elfogadjuk) lidi, steri so nam simpatični. Pa nej trbej, ka so lejpe ženske ali fejst moški, samo aj nika bau v njij, ka nam je blüzi, ka nas prevzeme, ka se nam vidi. Leko je tau njini pogled, leko je tau njini glas ali leko njini smej … Eške pri doktori nam je ležej, če je tisti, steri nas vižgaliva, simpatičen. Menje smo čemerni v bauti, če kaj ne dobimo, če nam tau povej simpatična bautošica, menje smo nervozni na pošti ali banki, de trbej dosta čakati, če nas pri okni čaka simpatičen uradnik. Velá pa naaupek tö, če nam nekak gnauk v frk pride, se nam zamejri, tistomi težko odpistimo. Sploj pa če nas nekak zbantüva. Mi, Porabski Slovenci, smo sploj takšni. Če nam je nekak simpatičen, za tistoga bi vse napravili, srcé pa düšo dali zanga. Če je nekak dober do nas, tistoma zavüpamo pa njegvo dobrauto dolazaslüžimo. Dostafart eške prejk mere. Tau izhaja malo iz naše naivnosti tö. Tak mislimo, če smo mi dobri do drugoga, de drugi tö tak do nas. Leko, ka je tau tak bilau gnauksvejta med našimi lidami, med Slovenci po vasaj. Te se Nežne melodije iz klarineta mlade slovenske talentke Kike Szomi Kralj so 16. novembra ustvarile praznično vzdušje na začetku svečanosti ob 20. obletnici odprtja Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, ki so jo priredili v konferenči dvorani pripadajočega Hotela Lipa. »Leta 1995 sem na seji Slovensko-madžarske manjšinske mešane komisije prosil obe delegaciji, naj podpreta željo Porabskih Slovencev po samostojni radijski postaji. S pomočjo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo nato odkupili vrtec nekdanje tekstilne tovarne, z dodatno podporo mesta Monošter in delno iz madžarskega proračuna pa smo do leta 1998 dokončali stavbo, slabim obiskom,« je dodal predsednik in poudaril, da je delovanje objekta odvisno Slavnostna govornica, državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Olga Belec od gospodarskega stanja v Sloveniji in na Madžarskem. »Lipa pred stavbo je zdrava, raste in cvete - upajmo, da bodo tudi Porabski Slovenci ohranili svojo kulturo, jezik in identiteto,« je zaključil je vedlo, sto je moj padaš ali sto je moj sovrag, sto ma dobro naturo pa sto lagvo. Dapa svejt se je od tistoga časa spremenijo, v naše vasnice so prišli vseféle lidgé, steri tau dobrauto, naivnost vöponücajo, v nas vidijo zaubston ali pocejni delavce, steri so veseli, če njim leko pomagajo. Dapa uni nazaj največkrat nika ne dajo, vse bole se notrazapirajo, se notra zagradijo, eške na njini funtuš staupiti ne pistijo. Gdé ste vi pred trestimi lejti vidli po naši vasnicaj table, na šteraj je pisalo: Magánterület, belépni tilos! (Zasebna lastnina, prehod prepovedan!)? Zdaj pa vse več taši napisov najdete, pa vse več drogauv prejk po potaj, stere vodijo do iž ali do njiv, ka o tom sploj ne gučimo, ka ništrni sploj ne morejo do svoje gošké ali lesa, ka so poti nauvi lastniki – če napišem za ništrne, ka prišleki, sem ranč nej tak grdo rejč ponücala – zaprli. Pa dostafart eške itak bole vörvlemo tejn lidam, kak našim, vej pa tej se znajo nazlük simpatični napraviti, za našim hrbtom se nam pa nejsimpatično smegéjo. Če pa nas nekak zbantüva pa zavolo toga nam grata nesimpatičen, se vase zapremo, se nazaj potegnemo kak požak v svojo ižico. Sploj se te tau zgodi, da dobimo čütenje, ka nas nepravično prizadenejo, bantüvajo. Rejtko se pa znamo postaviti zasé, se gorprositi. Dapa, če ščemo gorostati, se ohraniti, mo se mogli navčiti postaviti zase! Marijana Sukič Odlikovani delavci, ki že 20 let delajo v Slovenskem domu ki je presegala potrebe Radia Monošter,« se je v svojem nagovoru spominjal predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in dodal, da sta na takratnem slavnostnem dogodku pred bodočim Slovenskim domom - »multikulturnim centrom na Tromeji« - lipo posadila predsednika Milan Kučan in Árpád Göncz. »V preteklih dvajsetih letih smo imeli veliko lepih in slabih trenutkov. Veseli smo bili polne konferenčne dvorane in odmevnih razstav, razočarani pa nad pomočjo Urada sobe opremili s klimatskimi napravami, leta 2016 pa s po 20 milijoni Jože Hirnök. Poslovna direktorica Porabja d. o. o. Anita Vajda je poudarila, da je naložba pred dvajsetimi leti ustvarila 23 novih delovnih mest. Stavba je gostila eminentne goste, toda tudi prijateljske druščine. Štiri petine ohceti v Monoštru prirejajo v Restavraciji in Hotelu Lipa, vsakoletne mednarodne likovne kolonije v stavbi imajo dober sloves. »V težkih letih gospodarske krize nam je Slovenija vselej stala ob strani,« je nadaljevala Anita Vajda in pristavila, da so leta 2010 s Porabje, 22. novembra 2018 forintov podpore slovenske in madžarske vlade obnovili zunanjost poslopja. Slovenski dom – predvsem zaradi bližine avstrijske meje – pesti pomanjkanje kadrov, zaradi tega se je poslovna direktorica z izročitvijo priznanja zahvalila petim sodelavcem, ki so pri družbi zaposleni že vseh dvajset let. Državni podsekretar za cerkvene in narodnostne odnose pri Uradu predsednika Vlade Madžarske Zoltán Fürjes je označil lipo kot simbol preživetja. »Politične spremembe so v manjšinske skupnosti prinesle asimilacijo, vendar Slovenija in Madžarska sta se ji odločno zoperstavili s sporazumom,« je poudaril madžarski politik in dodal, da Vlada Madžarske v zmeraj večji meri podpira narodnostne samouprave, civilne organizacije in inštitucije. »Slovenska narodnost je v letu 2018 prejela 248,5 milijona forintov podpore, kar je trikratna vsota v primerjavi z letom 2010,« je izpostavil Zoltán Fürjes in zaključil, da madžarska država v veliki meri podpira gospodarski razvojni načrt Porabja. Adrienn Tóth-Ferenci je prinesla čestitke ministrskega poverjenika za zamejske Madžare na madžarskem MZZ Ferenca Kalmárja in izpo- 3 ENSKIM DOMOM RASTE IN CVETE« stavila neprecenljiv pomen sej dvostranskih manjšinskih mešanih komisij – sklic naslednje je napovedala za prvo polovico leta 2019. »Ohranitev kulturne raznolikosti je temelj prihodnosti Evrope,« je podčrtala in nanizala najpomembnejše meddržavne in mednarodne sporazume za zaščito manjšin. Kot osrednji problem Porabskih Slovencev v preteklosti je tudi veleposlanik RS v Budimpešti Robert Kokalj označil izoliranost. Osamosvojitev matice je prinesla možnosti za institucionalizirano podporo, za izgraditev infrastrukture. Le-te je Porabje potrebno še danes, »vendar ne jezikovno-kulturne kot pred dvajsetimi leti, temveč v prid zaposlitvi mladih. Naložbe slovenskih podjetij za ohranitev jezika in identitete. »Veseli me, da imata tukaj prostore tudi Razvojna agencija Slovenska krajina in Društvo porabske mladine,« je dodala in poudarila, da čeprav je bil center zgrajen večidel s podporo Slovenije, je do danes tudi madžarska stran prepoznala pomen ustanove za Monošter, Porabje in širšo regijo. »Objekt dokazuje, da se lahko dobre ideje uresničijo, če imamo jasen cilj in namen – mladi naj verjamejo v svoje ideje,« je zaključila državna sekretarka. Jubilejno slovesnost so z glasbenimi točkami popestrili člani akustične etno-skupine Kontrabant s prekmurskimi koreninami, ki pod vodstvom Béle Szomija Kralja od leta 1994 prepevajo v slovenskem, madžarskem, romskem in še Tudi Generalni konzulat dopolnil dvajset let »Danes dokazujemo, da Slovenija skrbi tudi za Slovence na Madžarskem,« je svoj slavnostni nagovor 16. novembra opoldne začel generalni konzul RS v Monoštru Boris Jesih, ko je primerjal preteklih dvajset let monoštrskega Generalnega konzulata z daljšim obdobjem delovanja podobnih predstavništev v Trstu in Celovcu. Slovenska diplomatsko-konzularna ustanova je bila namreč odprta natanko pred dvajsetimi leti, 18. novembra 1998, v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in njegovega madžarskega kolega Árpáda Göncza. »Številni razlogi so govorili v prid ustanovitvi generalnega konzulata, prvi je prisotnost setletjih znatno dvignil, zanje pa se moramo vsak dan znova boriti,« je zaključil slovenski diplomat. Med navzočimi na Generalnem Slavnostna govornica svečanosti na konzulatu je bila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ob njej generalni konzul Boris Jesih, vodja Sektorja za sosednje države pri MZZ RS Matej Andolšek in sodelavka generalnega konzulata Brigita Soós Akustična etno skupina Kontrabant 20. obletnico konzulata so počastili visoki gostje v Porabju presegajo gospodarski pomen, prispevajo tudi k ohranitvi identitete,« je v svojem nagovoru izpostavil slovenski diplomat in dodal, da že potekajo pogajanja z dvema slovenskima podjetjema o prihodu, pozdravil pa je tudi skupni pilotni razvojni program DSS in madžarske vlade. Slavnostna govornica jubilejnega dogodka je bila državna sekretarka pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec. Po njenih besedah je Slovenski dom središče porabske kulturne dejavnosti in osnovni pogoj marsikaterem drugem jeziku. Petim »kontrabantovskim« skladbam z ljudskim pridihom v konferenčni dvorani je sledila vesela godba v Restavraciji Lipa, kjer so prisotni nazdravili dvema desetletjema Slovenskega doma. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je predsedniku Hirnöku izročil »čestitko in zahvalo za sodelovanje« v preteklih dvajsetih letih, po okusni večerji pa je teknila še torta. Navzoči so si zaželeli, da bi lahko prostore centra še dolgo »napolnili z vsebino in dušo«. -dm- tukajšnje slovenske skupnosti, ki mora ohraniti narodni značaj in posebnost, spet drugi je razvijanje gospodarskega sodelovanja,« je nadaljeval gostitelj, generalni konzul, ki je poudaril, da bi brez delovanja predstavništva ostal marsikateri problem nerešen. Izpostavil je odlično sodelovanje z narodnostjo ter predstavniki madžarskih županijskih in državnih organov, dodal pa je, da pomeni danes obstoj manjšine prednost za območje – to dokazujejo uspešni čezmejni evropski projekti. »Nivo narodnostnih pravic se je v dveh de- lata in Slovenskega doma v Monoštru je bilo lep in viden rezultat – vsi pa upamo, da ni prišlo prepozno,« je izpostavila Erika Köleš Kiss in dodala, konzulatu v Monoštru so gostitelji pozdravili predstavnike slovenskega in madžarskega političnega, diplomatskega, gospodarskega, kulturnega in cerkvenega življenja, med njimi nekdanje generalne konzule Marka Sotlarja, Draga Šiftarja in Zorka Pelikana. Prisotne je nagovorila tudi zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss, ki je poudarila, da so Slovenci na Madžarskem svoje samostojne organizacije začeli ustanavljati šele po političnih spremembah. »Odprtje Generalnega konzu- Porabje, 22. novembra 2018 da posveča Vlada Madžarske od leta 2010 zmeraj več pozornosti narodnostma na obeh straneh meje. Kot poslanstvo diplomatsko-konzularnega predstavništva v Monoštru je označila skrb za jezik in kulturo narodne skupnosti ter krepitev gospodarskega sodelovanja na čezmejni in regionalni ravni. Vodja Sektorja za sosednje države pri MZZ RS Matej Andolšek je dejal, da je bilo odprtje generalnega konzulata mejnik v odnosih med Slovenijo in Porabjem. »Obmejni manjšini imata v - sicer odličnih - slovensko-madžarskih odnosih posebno mesto, kar potrjuje tudi sporazum o varstvu obeh skupnosti,« je podčrtal Matej Andolšek in zaključil, da je Generalni konzulat odprt predvsem zaradi Slovencev na Madžarskem samih, ki jim mora dvigovati narodno zavest. Navzoči so nazdravili ob jubileju predstavništva, župan mesta Monošter Gábor Huszár pa je izročil častno listino za delovanje in uspehe generalnega konzulata. -dm- 4 Murska Sobota: Bibliografija Franca Kuzmiča PREKMURJE Bitje V Prekmurji smo glij nej vajeni, ka bi sredi bejloga dneva prišlo do bitja, sploj pa nej, ka bi pri tom tekla ške krv. Na žalost se cajti prminjavajo in tak se je preminauči keden sredi bejloga dneva zgaudilo glij tau. V centri Murske Sobote, pri bautoškom centri Blagovnica, so se vküpzgrabili dijaki, steri so se na pauti domou iz srednje šaule prauti panaufi stavili na glavnoj vilici in najprva začnili biti, po tistom pa je prišlo ške do smikanja z naužicom, tak ka so dva mladoletniva zavolo ran mogli odpelati celau v špital. Soboški policaji, steri so prileteli z ousmimi autoji, so najšli samo krvave sledi, mladino, kakši 20 jih je bilou, pa so vküppobrali na panaufi. Ka je bilou krivo, ka so zapopejvale pesnice in ške naužic cuj, de pokazala preiskava. Se pa guči po varaši, ka naj bi se dva mladiva bikeca vküpzgrabila zavolo toga, ka sta mela med sebov ške nejrazčiščene reči od noči čarovnic, festivala, steri je biu konec oktobra v Rakičani. Tau pa je nej edina takša stvar, o steroj se zadnje cajte guči v prekmurskom glavnom varaši. Oktobra sta se najmenje štirikrat dva ohara s pesnicami spravila na lidi. Furt sta napravila isto. Najprva sta človeki rejč dala, ga scukala za rokav, te pa sta ga vdarila in brž vujšla. Vsa bantüvanja so se zgaudila večer ali ponoči, gda so se lidge šetali po centri Sobote, na Kocljevi vilici in vilicaj Štefana Kovača in Staneta Rozmana. Sivi podje so na žalost do zdaj ške nej najšli tej dvej oharov, tak ka tüdi motiva za tau, zaka se spravlata na nedužne lidi, ne poznajo. Vüpajmo samo, ka do nakraci najšli oba huligana. Silva Eöry ZAPIŠI, ZAPIŠI VSE Razumeti, zakaj nekdo umre tako hitro, kot je umrl Franc Kuzmič, ni mogoče tudi, če se še tako zelo potrudimo. Razumeti tudi ni mogoče, zakaj mora umreti človek sredi nem večeru v Pokrajinski in študijski knjižnici. Franc Kuzmič, bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor binkoštne cerkve in raziskovalec, je po razno- Klaudija Sedar predstavlja Bibliografijo mag. Franca Kuzmiča 1952 – 2018 ustvarjalnega poleta, sredi dela, s katerim želi zapustiti trajne in pomenljive sledi ne toliko o sebi kot o široki, vsebinsko neizenačeni paleti ljudi, ki jih je poznal osebno ali se o njih seznanil iz zapuščine, ki so jo pustili vsem nam. Čeprav zveni protislovno, je kar točno, da tega, kdaj in kako bomo odšli najpogosteje ne vemo, nemara zgolj za-čutimo. Poznam in pridružujem se mnenju, da je bolje, če za svoj odhod ne vemo. Velikokrat sva se srečevala, vsaj zadnjih deset, petnajst let v različnih okoljih, se dotikala resnih, eksaktnih tem ali dilem in vsebin zgolj iz na videz preprostega, vsakdanjega življenja. Pri tem sem cenil širino njegovega znanja, sposobnost preprosto, razumljivo razložiti tudi zapletene teme iz različnih področij. In, za razliko od mnogih, tudi mene, ni kazal nestrpnosti ob pomanjkanju časa ali razrešitvi zapletene naloge. Prvi vpogled v delo Franca Kuzmiča je pripravila Klaudija Sedar, ki je podpisala publikacijo Bibliografija mag. Franca Kuzmiča 1952 – 2018, ki so jo predstavili na izjemno množično obiska- likem izobraževanju (osnovna šola, srednja ekonomska šola, študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani, Filozofski fakulteti v Ljubljani, Biblijskem teološkem inštitutu v Zagrebu in Evangelijski teološki fakulteti v Osijeku, kjer je tudi magistriral) začel vanju, kaj vse je študiral in s čim vse se je ukvarjal, je odgovor, od kod mu toliko različnega in poglobljenega znanja. Od kod, iz katerega izvira je črpal moč za številne, tako raznolike aktivnosti, pa je neznanka, do katere ni pristopa. Morda je drobec v njegovi umirjenosti, sposobnosti poslušanja drugih in dogovarjanju, smislu za humor, v družabnosti, kdo bi vedel, in prav je tako, ni pa prav, da je odšel (v Betlehemu, Izraelu) tako hitro, iznenada, daleč od doma. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs v Spremni besedi publikacije zapiše: »Potem ko je smrt prezgodaj prekinila delovno pot mag. Franca Kuzmiča, je bila ena prvih odločitev njegovih profesionalnih kolegov in sodelavcev, da je potrebno zbrati njegova dela v celoviti bibliografiji. Da bo to opravila dr. Klaudija Sedar je bilo precej gotovo že na začetku. Franc Izjemen obisk na predstavitvi bibliografije kot profesor na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti (1975), bil bibliotekar in domoznanec v Pokrajinski in študijski knjižnici, gostujoči profesor cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Osijeku in zaključil kot muzejski svetovalec, kustos pedagog in bibliotekar v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. V na nek način suhoparnem in niti ne celovitem našte- Kuzmič je bil njen mentor v času njene zgodnje raziskovalne poti in svetovalec tudi po tem, saj ju je povezovalo zanimanje za enake zgodovinske in jezikovne teme«. Franc Kuzmič je avtor mnogih osebnih in tematskih bibliografij, ki so odličen delovni pripomoček vsem, ki raziskujejo zgodovino Pomurja ali iščejo literaturo za različne potrebe. »Tri od teh Porabje, 22. novembra 2018 so objavljene kot samostojne publikacije, veliko jih je v Zborniku soboškega muzeja, v drugih podobnih publikacijah in nekaj v zbranem gradivu za prekmursko zgodovino na spletni strani Pomurskega muzeja. Skupaj okrog 100 objav različnih bibliografij. Bibliografije, biografije znanih Prekmurcev in enciklopedični nabor podatkov o vrsti tem so bili v ospredju Kuzmičevega sistematičnega, skoraj štiridesetletnega dokumentiranja malodane vsega, kar mu je prišlo pod roke.« V spletni bibliografiji COBIS je v osebni bibliografiji Franca Kuzmiča tipografsko razporejenih 483 enot. Tu je nabor izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov in prispevkov, poljudnih člankov, prispevkov in sestavkov v znanstvenih in strokovnih monografijah, med katerimi je dve tretjini prevodov različnih, pretežno teoloških besedil. In še marsikaj je zbral, proučil in zapisal, zato Metka Fujs izpostavi: »Težko si predstavljamo, da bo za njim v naš prostor prišla oseba, ki bo tako na široko zaobjela njegovo zgodovino, kulturo, jezik, literaturo, politiko, narodno in versko podobo, njegovo posvetno in cerkveno okolje ter nas pustila v skromnem spoštovanju ... Bibliografija v knjižni obliki je poklon Francu Kuzmiču, avtorju, kolegu, učitelju, vzorniku in človeku.« V kulturnem programu na slovesnosti sta nastopili skupina Harfa-Kinnor in vokalna skupina Binkoštne cerkve v Murski Soboti. S prijateljskimi besedami se je kolega Ferija spomnil dr. Branko Kerman in dejal, kako ga je pogosto opozarjal, naj vse zapiše, da se ja ne izgubi. Tudi zato je bila njegova miza in pisarna polna zapisov in 5 , DA SE NE IZGUBI! listkov, na katere se je spo- bibliografije govorili Alojz znal edino Feri Kuzmič. Kot Štajner v imenu organizacipastorja Binkoštne cerkve je generala Rudolfa Maistra, v Murski Soboti, je Franca Dejan Fujs v imenu Radia Kuzmiča predstavil Daniel Murski val, na katerem je Grabar, častni škof Evange- vodil več oddaj, in Marjan ličanske cerkve v Sloveniji Šiftar v imenu Ustanove dr. Geza Erniša pa je v spomin- Šiftarjeve fundacije, kjer je skem zapisu v publikaciji po- bil predsednik Programskeudaril, da je bil Franc Kuzmič ga sveta, z Ustanovo pa je akprijatelj mnogim tudi v Slo- tivno sodeloval vse od njene venski evangeličanski cerkvi. ustanovitve. Njegov prispe»Pastor Kuzmič je bil člo- vek je neizbrisen in vtkan vek načel, trdne in globoke »v vse velike programe in vere, prepričan, da je Božjo projekte Ustanove, v številbesedo tudi v današnjem svetu potrebno ljudem kar najbolj izvirno približati, pa vendar je bil odprt do drugačnosti in drugih. Vse to ga je naredilo velikega, čeprav je bil značajsko in v vsakdanjosti preprost, pozoren in vljuden. Imel je veliko prijateljev tudi v naši Cerkvi o kateri je veliko Naslovnica bibliografije vedel in smo se tudi iz naše Cerkve pri ne konkretne delovne akmnogih zgodovinskih vpra- cije; od prvega mednarodšanjih in temah radi obra- nega simpozija Protestančali na njega in ga prosili tizem včeraj, danes in jutri za kakšen dober nasvet. Z (2014); od ureditve številnami je bil na kar mnogih nih pomembnih in odmevpotovanjih, vselej odličen nih monografij, zbornikov, sogovornik in tematski poz- ki jih je izdala Ustanova navalec mnogih vsebin. sama ali v sodelovanju z Prehitro je odšel v Gospodo- drugimi, do številnih razvo hišo, vendar verujemo, stav, s katerimi smo gostoda je, čeprav je le kratko vali tudi izven regije; od živel, svoje človeško in vsa- priprave in vodenja številkršno poslanstvo opravil nih Vanekovih večerov in več kot odlično.« Odpoklical razgovorov na Petanjcih, ga je gospodar življenja in v Murski Soboti, Cankovi, smrti. Mnogo prezgodaj. »Ali Ljubljani, Mariboru, na ga je tam ravno zdaj rabil? Dunaju, do soustvarjanja Kdo bi vedel. „Uporabil“ pa in izvajanja številnih veliga bo lahko za marsikaj, kih uspešnih zgodovinskih kajti bil je preprosto „upo- projektov (Avgust Pavel, raben“«. Franc Temlin, spomin na O sodelovanju s Francem Porajmos, priprava filmKuzmičem so ob predstavitvi ske upodobitve prekmurske literarne ustvarjalnosti po scenariju Evgena Cara, program obeleževanja združitve prekmurskih Slovencev z matico – so le nekateri pomembnejši med njimi) in številnih dragocenih pobud, mnenj in predlogov, ki jih je dajal v več kot petnajstletnem delovanju Programskega sveta kot njegov član in njegov večletni predsednik.« Marjan Šiftar je omenil tudi odlično, ustvarjalno sodelovanje z akademikom Antonom Vratušo in dejal, da je Ustanova v manj kot enem letu izgubila dva izjemna sodelavca, prijatelja, dva velika človeka, »dva intelektualna barda in enciklopedista ter humanista, kakršnih je malo v svetu ob Muri in širše«. Ob tem ne smemo prezreti Kuzmičeve pozornosti do Slovencev v Porabju in na avstrijskem Štajerskem. Kar nekaj razstav je pripravil v Pavlovi hiši v Potrni in se ukvarjal s položajem Porabskih Slovencev. Proučeval je tudi usodo Judov v Prekmurju. Za zaključek zapisa še beseda avtorice Klaudije Sedar o bibliografiji Franca Kuzmiča, v kateri so zajete bibliografske enote med leti 1969 in 2018 v kronološkem zaporedju, pri čemer so enote razdeljene v štiri sklope: »Na monografije in zaključena dela, sekundarno avtorstvo, članke in druge sestavne dele in bibliografije. Čeprav bi lahko četrti sklop uvrstili med ostale, so njegove osebne in tematske bibliografije namerno podane kot posebno poglavje ... Zbrana bibliografija je prav tako poklon opusu mag. Franca Kuzmiča, ki jo izdajamo v mesecu njegovega osebnega praznika ...« Tekst in foto: Ernest Ružič KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Porabje, 22. novembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Še vekši baude božični sejem v Sombotelu Z dobrodelnimi nameni, z dvöma odroma pa s še več svetlobnimi okrasi čakajo obiskovalce na božični sejem v Sombotel. Zvün okinčenoga glavnoga trga fejst pester baude kulturni program tö. Sejem se 23. novembra začne na vekšom placi kak dotejga mau kda koli, od trga Berzsenyi cejlak do trga Savaria baude okičen te notranji del Sombotela. Letos prvo paut na trgi Savaria tü baudejo trgovci, vsevküp na 42. mestaj do odavali piti, gesti pa drugo blago. Nauvo baude tau tö, ka do odavali dvej gezero božični piskričov v dobrodelne namene. Pri sakšom odanom piskriči 150 forintov dobijo prizadeti mlajši, steri so v Rumi, gde majo zavod za takšne mlajše. Še več svetlobni efektov baude tak na trgi tak kaulak trga te čas, dočas ka de senje držalo. Ta velka sprememba zato baude, ka je sombotelska občina nazaj vzela organiziranje božičnoga sejma. Na trgi Berzsenyi eden velki svetlobni stüdenec (fontana) baude, na trgi Savaria de pa eden velki svetlobni vodnjak pričaro božično razpoloženje. S tauga ne ostane vö Belsikátor tö nej, zato ka tam trimejtrski medved pa jelen baudeta napravleniva za mlajše s svetlobnoga traka. Zvün tauga še baude svetlobna ponudba, obiskovalci do si leko med sejmom desetkrat poglednili svetlobno barvanje na glavnem trgi. Baude športna ponudba tö, kak na sejmi, tak med dvöma svetkoma do se leko drsali na glavnom trgi pa jahali na ponijih. Dapa baude miklaušov tek tö, kama se vsakši leko glasi. Zvün tauga po sobotaj baudejo koncerti, gde do nastopili ansambli New Level Empire, Budapest bár pa Honeybeast. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Šarec in Cerar v Madridu Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec je v Madridu obiskal premierja Pedra Sancheza. S sogovornikom sta govorila o vrsti evropskih in mednarodnih zadev. Strinjala sta se o potrebi po okrepitvi delovanja Evropske unije ter njeni usklajeni, enotni in vzdržni migracijski politiki. Sogovornika sta srečanje izkoristila tudi za pogovor o možnostih nadaljnje krepitve dvostranskega sodelovanja med državama, še posebej na gospodarskem področju, kjer pospešena stopnja rasti menjave med državama v zadnjih letih kaže na velik še neizkoriščen potencial. Predsednika vlade je v Madridu na njegovem prvem obisku v Španiji od prevzema položaja septembra spremljal tudi zunanji minister Miro Cerar. Minister Česnik med Slovenci v Italiji Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik se je v Trstu s Slovenci v Italiji poleg vprašanj, s katerimi se sooča slovenska manjšina, pogovarjal še o gospodarski problematiki in položaju osrednjih kulturnih organizacij. Sogovorniki so osrednjo pozornost namenili odprtim vprašanjem, ki so posledica neizvajanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. Gre za še vedno neuresničen člen o olajšanem zastopstvu v italijanskem parlamentu, težave pri zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih italijanskih dokumentih, rabo slovenščine v izvoljenih telesih, pomanjkljivo vidno dvojezičnost in še vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Reziji in Kanalski dolini. V pogovorih so tudi izpostavili, da v celoti še ni uresničeno vračanje Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici. Minister je dejal, da bo o možnih rešitvah seznanil slovensko vlado, sam pa se bo še letos sestal s predsednikom deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo. Anton Camplin – nekdešnji zobozdravnik in košarkarski sodnik NA STRIČEKA IVANA MA LEJPE SPOMINE Držina Antona Camplina shaja iz Bogojine, gé je biu té nekdešnji zobozdravnik in košarkarski sodnik tüdi rojeni: »Ges sam živo v Bogojini samo malo cajta, vej pa se je tri dni po mojom rojstvi, aprila 1941. leta, naša držina preselila v Lendavo, gé je oča slüžbo daubo. Tam sam odo v osnovno šaulo in nižjo gimnazijo. Vogrski gezik sam se navčo, nej v šauli, liki med špilanjom in drüženjom z drügo deco. Tau znanje mi ške gnesden dostakrat prav pride. Moj oča, on je biu tüdi Anton, je delo na šauli kak šolski pomočnik in pri tom deli njemi je cela držina pomagala. Mama Terezija je vodila mlečno küjno, mi, deca, pauleg mene ške brat Feri in sestra Micka, pa smo ji dostakrat priskočili na pomauč. Mazali smo pašteto ali legvar na krüj, pomagali smo joj pucati tüdi šaulo. Sploj pozimi je bilou dosta dela, ka je trbelo ške küriti.« Mladoga Tončeka je te, gda je biu star 15 let, želja po znanji odpelala v Mursko Soboto (tü gnseden tüdi žive), gé se je šaulivo na višjoj gimnaziji. »Gda sam mali biu, sam prva brodo, ka mo, gda mo velki, pilautar. Po tistom sam steu voziti sodački tank, tüdi kriminalist sam steu biti ali na konci se je ovak obrnaulo. Ka se je zgaudilo? En zaub me je tak začno boleti, ka sam šau v nauro pamet. Znau sam, ka je edina pomauč, ka dem k padari, zobozdravniki. In rejsan, v Lendavi sam šau k gospaudi Šimonki, zvali smo ga Miši bači, in on mi je pomago. Tisto čütenje, ka ti leko nekak tak pomaga, se mi je povidlo in te sam začno broditi, ka bi leko tüdi ges tau delo,« je raztolmačo sogovornik, steroga je po zgotovleni gimnaziji paut odpelala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, gé je 1966. leta diplomero kak doktor stomatologije ali povedano po domanje padar za popravlanje zaub. Po tistom je šau k sodakom. V jugoslovanski sodačiji je prva slüžo v padarskoj četi Anton Camplin v Novom Sadi, po tistom pa je v Mostari popravlo zobe tistim dijakom, steri so se v tom varaši šaulivali za sodačke pilautare. Gda je prišo nazaj v Prekmurje, se je zaposlo v soboškom zdravstvenom dau- kirurga, in tau delo sam te opravlo vse do leta 2006, gda sam šau v penzijo.« Pauleg svojoga dela je Anton Camplin v svojom žitki dosta cajta nameno tüdi športi. Gda je odo v soboško gimnazijo, je najbole aktivno špilo rokomet. Spaumni se ške, ka je na eni tekmi celau 32 golov dau. »Glij v tom cajti mi je naš športni profesor Evgen Titan na šurko oudpro dveri za tau, ka sam začno souditi košarko. K profesori je na obisk prišo njegov pajdaš Marko Markovič, steri je te trenero žensko reprezentanco Jugoslavije, in on mi je dau priliko, ka napravim vižgo za košarkarskoga sodnika. Gda sam šau študerat v Ljubljano, sam vido, ka nede šlo tau, ka bi leko trenero rokomet in ške študero. Tau, Furt se je rad drüžo s stričekon Ivanon in drügo žlato mi, gnauk kedensko pa je odo delat tüdi v ambulanto v Prosenjakovce: »V tistom cajti so vsi, steri so v Pomurji meli vekše nevole z zobami, takše, ka je bila potrebna tüdi operacija, mogli titi v Maribor. 1974. leta sam začno svoje štiriletno šaulivanje, specializacijo za oralnoga ka sam konec kedna saudo košarko, pa je šlo,« je prpovedo sogovornik, steri je te napravo ške dodatne vižge, ka je leko saudo v najvišiši jugoslovanski ligi, sledkar pa tüdi za mednarodnoga košarkarskoga sodnika: »Od 1960 do 2011 san biu povezani s košarko. Po tistom, ka sam Porabje, 22. novembra 2018 zavolo starosti več nej smeu sauditi, sam odo na tekme kak delegat. Leko se zahvalim svoji držini, ženi Mariji in obema čerkama, Nataši in Mojci, ka so tau, ka me je nej bilou dosta doma, razmele in tolerejrale. Med kednom sam delo, konec kedna pa sam spakero kufre in sam šau saudit. Gda sam ob praznovanji 60-letnice Košarkarske zveze Slovenije 2010. leta daubo priznanje, sam pravo, ka tau nagrado poklanjam njim trem«. Nej pa je naš sogovornik povezani samo s svojo držino liki tüdi s svojo žlato, sploj na strica Ivana, duhovnika, steroga ste tüdi v Porabji dobro poznali, ma lejpe spomine. »Tej spomini na stričeka so enkratni, neponovljivi. Ges sam ga meu trno rad in čiglij ga gnesden več nega med nami, ga mam ške furt rad. Dosta moudrosti in lejpih reči sam čüu od njega pa jih probo v svojom žitki tüdi nutdržati. Pauleg starišov sam dosta dau na njega in na njegvo rejč. Znamo, ka je biu tüdi izseljeniški duhovnik v Franciji in je dobro znau francuski gezik, tak ka mi je pomago pri nücanji toga gezika, steroga sam se v šauli samo dvej leti včiu. Tau znanje mi je prav prišlo tüdi pri košarki, vej pa je biu te uradni gezik v FIBI, mednarodni košarkarski zvezi, francuski,« je ške cujdau Anton Camplin, steri je tüdi v lejtaj pred stričekovo smrtjo rad odo k njemi, v njegov ram pod Srebrnim brejgom v Martinji: »Furt gda smo prišli na obisk, smo vküper kakšno spopejvali. Spaumnin se ške, ka je meu najrajši pesem Ko študent na rajžo gre.« (Kejp na prvi strani: Anton Camplin je biu tüdi mednarodni košarkarski sodnik) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Antona Camplina 7 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... Advent v našem domu Še malo in bomo sklenili krog letnih časov, ko se bomo posvetili pletenju ko se pripravljamo na prihod božiča. Korenine segajo v poganske čase. V zadnjih letih je prav modno, družabno, inovativno in prijetno opravilo plete- Venček izdelan iz krilate mrežice, okrašen z svetlečimi gumbi in z nekaj belimi perlami, sicer z eno svečo primeren tako za advent kot za novo leto. adventnega venčka. Z adventnim obdobjem povezujemo adventni koledar, Takrat so bila stara keltska ljudstva s severa preko obredov povezana z rit- nje venčkov. Organizirajo se skupine po društvih, cerkvah, muzejih, knjižnicah, in tudi po domovih se družine dogovorijo in organizirajo prijetno bene obveznosti in druga opravila ter skrbi, nam oblikovanje venčka pomeni veliko zadovoljstvo, in obudimo skrite ideje pri aranžiranju. Vsekakor se je potrebno potruditi z izdelavo domačega venčka. Izdelava adventnega venčka je sproščujoče doživljanje, ki nam omogoča trenutek biti povezani z ljudmi, naravo v objemu zelenja in vonjav. Ljubitelji naravnih materialov lahko v gozdu naberejo različne storže, skorje, korenine, mah in zanimive plodove. NAMIG Se boste tudi vi organizirali in povabili mlajše in starejše, moške in ženske v vašem kraju ter se družili ob pletenju venčkov? Morda boste ocenili med najmlajšimi izdelovalci venčkov najlepšega? (Vsi predstavljeni venčki so izdelava in zamisli avtorice članka Olge VARGA iz Viseč venček iz filter vrečk za kavo nam krasi dom od adventa do silvestrovega. ko nas loči od božiča le 24 dni. Sveča, ki se prižge na prvo adventno nedel-o, predstavlja NAŠE UPANJE, poleg tega se prižge še druga, ki simbolizira LJUBEZEN, nato tretja, ki oznanja VESELJE, zadnjo adventno nedeljo pa še četrta, ki naj bi prinašala MIR . Adventno obdobje je čas, mom letnih časov in s soncem, ki so ga v zimskem obdobju posebej častili in prosili, naj jim vrne svetlobo in toploto. Že takrat so spletli iz zimzelenih vej smreke in pušpana okrogle venčke in z njimi krasili svoje domove. Zanimivo, da sta pušpan in smreka še danes poleg bora in bršljana najbolj iskano zelenje. Adventni venček v rdeči barvi. Bleščavost kroglic lahko nadomestimo z raznimi plodovi, npr. s šipkom. opravilo, pletenje venčkov. Pri posamezniku je ključna domišljija. Prisotno je druženje od najmanjših pa do najstarejših. Adventni venček je pogost okras, ki ostane v številnih domovih zelo dolgo. Danes, ko smo vsak dan vpeti v služ- njene razstave v knjižnici v Murski Soboti.) Na prvi strani: Za bleščavost venčka s temnimi svečami poskrbijo kroglice v turkizni barvi.) Besedilo in fotografije: Olga Varga Porabje, 22. novembra 2018 ... DO MADŽARSKE Gruevski zaprosil za politični azil na Madžarskem Nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski je pobegnil, potem ko bi moral začeti prestajati dveletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen maja zaradi nakupa službenega avtomobila mercedes, vrednega 600.000 evrov. Vozilo naj bi skrivoma leta 2012 kupili s proračunskimi sredstvi za namen njegove osebne uporabe. Prizivno sodišče je oktobra izrečeno kazen potrdilo, 9. novembra pa je sodišče zavrnilo še njegovo pritožbo na odločitev o začetku prestajanja kazni. V Skopju so nato 12. novembra izdali nalog za aretacijo dolgoletnega premierja, potem ko mu sodišče ni uspelo izročiti odločitve, na podlagi katere bi moral začeti prestajati dveletno zaporno kazen. Gruevski vztraja, da gre pri tem in drugih sodnih postopkih, ki potekajo proti njemu, za politično motivirane procese. Gruevski je preko facebooka 13.novembra sporočil, da je zbežal v Budimpešto, kjer je zaprosil za politični azil. Dodal je, da je v preteklih dneh prejel več groženj s smrtjo. Vest, da je Gruevski na Madžarskem, je potrdilo tudi madžarsko notranje ministrstvo. Leto 2020 naj bo spominsko leto na Trianon Svetniki stranke Jobbik glavnomestne občine so dali pobudo, naj bo leto 2020 v Budimpešti spominsko leto, v okviru katerega se bodo spominjali 100-letnice podpisa Trianonske mirovne pogodbe, ki je zaključila 1. svetovno vojno. Predstavnik desničarske stranke Jobbik je na tiskovni konferenci izpostavil, da so podobno pobudo dali tudi v parlamentu, toda poslanci vladnih strank so zavrgli iniciativo. Svetnik je dodal, da ne morejo pristati, da se Madžarska oziroma Budimpešta ne bi spominjali Trianona, dogodka, ki je pomenil največjo tragedijo za državo. 8 »Iz klobas baude ograja« Joži Kern, po domanjom Pöjštja, že več lejt žive v Varaši, kak doma v Števanovci, gde je gorraso. Nej čüda, vejpa dvadvajsti lejt star je bejo, gda se je oženo pa kraj z daumi odišo. Od tauga tala svojoga življenja je mena že gnauk pripovejdo, kak je v Varaš prišo, pa kakšno je bilau tam življenje. Zdaj sem ga od tauga spitavo, kak je bilau doma, kak je bilau v šaulo odti pa še vse kaj drügoga iz tisti časov. - Joži, ti si mena že pripovejdo od tauga, kak pa zaka si v Varaš prišo, pa vse tašo, ka se je töj s teuv zgaudilo, dapa od tauga smo nej pripovejdali, kak je bilau doma v Števanovci. »Dosta sem nej bejo doma, zato ka mladi sem se oženo, kumaj sem dvadvajsti zime doživo v Števanovci. Prvo, ka mi tak na pamet pride s tisti časov, je tau, ka je pejštji trbelo v šaulo odti. Vsakši den dva kilometra sem üšo ta pa ranč telko nazaj. Dja sem nej po poštiji odo, litje prejk po mazevaj pa potoka. Te je nas ništje nej vozo kak gnesden te mlajše, ka od rama do šaule je pelajo. Vejn prvo paut me mati do šaule spravajala, sledkar sem že vsigdar sam odo, zato ka stariške so nej meli časa na tau, delati so mogli. Gda sem vekši zraso, pa sem domau s šaule prejšo, mena je prvo tü tau bilau, ka sem na njivo üšo ali kama inan starišom pomagat. Včiti se, sem samo večer cajt emo, gda je že kmica gratala.« - Vzimi si kak odo v šaulo, gda je velki snejg spadno? »Tašoga reda so moj saused Mindaštji Karec že rano s konji snejg cejlak do šaule tastiskali. Dapa bilau je tašo, da smo nazaj domau šli pa je veter fudo, ka nam je snejg vse nazaj nanoso. Bilau je tak, ka do glave smo v snegej odli, da smo domau prišli, dočas so knjige pa irke vse mokre bile. Tašoga reda je mati vsigdar više špajerta sišila nam, aj nas barcetkorca (učiteljica) ne bašejktiva. Najvekšo veseldje smo tak vsigdar vzimi meli, gda smo se leko čujskali na ladaj. Stariške so nam črejvle tjöjpili, mi smo je pa malo s šmirglinom potegnili, aj se je nam velko vaseldje bilau. Krave smo vsigdar tak pasli, ka vsi vküper, mi smo se pa dočas brsali. Tau je tak šlau vsakši večer, labdo smo že tak raznok razbrsali, ka vse ronjava bejla pa smo go mogli dati zašiti. Te čas, ka smo se mi brsali, so krave po cejlom brgej odle, bilau ka kukrco, bilau tak tü, ka kapüsto so dolazele. Gda sem je domau gnau, mati se je čüdivala pa pitala, ka gde sem je paso, ka tak fejst so se nadjele. Spodkar v dolej, sem pravo, samo za pau vöre je gazda prejšo z botom pa me je dobro Joži Kern živi v Varaši, dapa v Števanovci je narejbo, potejn goraraso pa te mati, zaka bola čujskajo, tau so bile te sem nej skrb emo na krave. fröči cipaldja. Samo te so še Če sem je nej emo volau skrb taše črejvle delali, ka več kak meti, je bilau tak, ka se njim edno leto smo je leko nosili, osaulo travo, tašoga reda sem še tak tü, ka smo se čujskali z v travi ležo pa nebo gledo, njimi. Dapa ranč tak se je dob- zato ka krave so travo do zemro čujskala lederna turba tü, le vözgrizle.« samo če se je prejkzmočala, te - Te si bola fraj bejo vleti, gda so knjige vlažne gratale, gda je nej trbelo v šaulo odti? pa šteti trbelo, te sem pa nika- »Ah, vraga, že rano zazranka nej vido, zato ka litare so vse so me zgonili, daubo sem tej tastekle. Takšoga reda sem pa z žirom namazani kröj za daubo enga zavüje, zato ka so zajtrik pa sem üšo krave past tau mislili, ka ne vejm šteti, te tam do desete vöre. Gda sem je še nej tak bilau kak zdaj, da je nutrazapro, te smo ali s seškolnik niše pravice nejma. nauv delali ali sem na njivo Te, če sem daubo zavüje enga, üšo okapat. Mena je najvekšo te sem doma ranč nej smo veseldje tau bilau, gda sem zaovaditi, zato ka od starišov zranka čüjo, ka dež de, te sem bi še enga daubo. Zato pa če cejli den fraj bejo, nej mi je trmati kaj pejtala, ka je bilau v belo krave pasti pa nika drügo šauli, dja sem vsigdar tau pra- nej delati.« vo, ka vse je dobro bilau.« - Ka si emo, ka si noso s seuv - Baukše je bilau te mlajšom v šaulo za zajtrek? kak zdaj? »Mati je krüj z žiraum nama»Dja tak mislim, ka dosta bau- zala, dva krüja je vtjüpdjala kše je bilau kak zdaj, zaman, pa tau sem v šauli djo. Gda ka je bola sigurno (strogo) so bile djaboke, te sem tiste bilau. Gnesden mlajši samo še vcujdaubo, če nej bilau, te pred računalnikom sedijo, pa tak na sama sem kröj djo. mi smo pa vsigdar vanej bilej V Števanovca v tabora v tjöjnji pa smo se vtjüpar špilali, tau so tjöjali, samo mej smo nej tak dobro stali, ka bi mena leko djesti nutraplačali. Gda sem domau prejšo, te sem doma prižgano župo djo, šman, testau ali kaj tašoga, ka mi je mati stjöjala. Tistoga reda je pri nas samo v nedelo bilau mesau, med kednom nej, šunko smo samo te djeli, da je vüzen bejla pa gda smo mlatili. Špejk sem te djo, gda smo v gauštji delali, če sem fejst delo, te sem taši špejk daubo, v sterom je mesau tü bilau, ovak samo tašoga masnoga. Mena je najbaukšo domanjo mlejko bilau, emo sem eden mali piskrič, pa gda je mati krave dojila, te sem dja z mačtji vret na štalinom pragi sejdo. Gda je mati zgotauvila, te mi je nutra v piskrič vlejala pa dja brezi tauga, ka bi ga precedili, sem tisto toplo mlejko spejo. Še gnesden mi dostakrat na pamet pride, kak je tejsto dobro bilau.« - Gda si mali bejo, zvöjn Varaša si prejšo kama dale? »Dja sem sploj lopau málo (risal) pa tau je vido moj razredničar Lajos Keserű, on je mena gnauk pravo, ka bi leko üšo v tabor v Balatonberény pa sploj nika nede me koštalo. Samo name so doma nej pistili, zato ka sploj dosta dela je bilau pa sem pomagati mogo. Te je razredničar gučo z mojo materdjov pa te tak so me tapistili. Vejš, kakšno veseldje je bilau tau zame, gda sem prvin v življenji zagledno Balaton.« - Kama si üšo, gda si vö iz šaule prišo? »Dja sem na Vép odišo, za traktoroša sem se včijo. Dapa samo zato, ka z Vépa prejšo prejdjen pa tau pravo, sto de ta šo v šaulo, tejsti vsakši den palačejnte dobej na obed pa iz klobas baude ograja. Dja nauri sem pa tau vse dau valati pa sem se glaso. Zvün mene je ništje nej üšo, samo dja sam, mati me je ranč nej stejla pistejti. Nikak so me zato pistejli, samo za dva, tri tjedne sem dja šaulo tam sto njati, zato ka sploj sigurno je Porabje, 22. novembra 2018 bilau tam, dapa mati nej njala. Dja sem tam že tašo goučo, ka se obejsim, če tam moram ostati. Tau je vejn zato bilau, ka sploj fejst mi je falijo daum, dapa za par kednauv je že vse dobro bilau.« - Delo si ti sploj tak kak traktoroš? »Delo sem na Državnom gospodarstvi v Rábafüzesi, tam, gde so krave bile, zato ka s kravami sem se dja vsigdar rad spravlo. Samo gda so krave odpelali pa namesto nje birke pripelali, te sem dja tü odišo v židano fabriko. Malo nika sem delo, pa te so me tak za sodaka odpelali v Sombotel v laktanjo Garasin. Gda sem za leto pa pau domau prejšo, te sem se še malo špancero pa te sem se tak oženo. Tau je tü nej bilau leko delo, zato ka mati, gda sem se s kakšno deklo spozno, te je gnauk tau prajla, ka zato nej, ka je mlada, ta se ne šika k tebi, ta je stara, tak ka edna nej bejla dobra za njau. Te sem si gnauk mislo, ka ti meni ne ‚š zapovejdala, stera de se mena vidla, tisto dja vzeman pa kreda, ovak stari ladjen ostanam. Te sem se spozno z ednov pa sem go vzejo, dja sem pa v Varaš odišo. Samo dvakrat sem na tjedan domau odo pomagat delat, kosit pa tašo. Tak pomalek, pomalek, pa je vse vred prišlo pa je mati fejst rada bejla, gda smo domau odli pa pomagali njej. Vse je lejpo pa dobro bilau, samo lani velka nevola se je zgodila. Tri mejsece je žena betežna bejla pa te je juliuša mrla. Tak ka fejst strašno je bilau, sploj pa tak, ka pred trejmi mejseci, marciuša smo očo pokopali. Dja, če bi še gnauk leko začno svojo življenje, dja bi vse ranč tak delo, kak sem delo, najbola bi se pa tauma radüvo, če bi tejsti svejt nazaj prejšo, gda sem dja mali bejo. Te je še lüstvo, lüstvo bilau, te je še bilau poštenjé, te si še emo sauseda, kama si leko prejküšo.« Karči Holec 9 Gospe Irenki so voščili tudi njeni prijatelji Dan svetega Martina na števanovski šoli Na Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih smo 10. novembra imeli prireditev, ki je bila povezana s svetim Martinom. Ta dan je bil na Madžarskem Irena Gašpar (poročena Dončec ) se je rodila v Slovenski vesi pred 80. leti. Družinsko praznovanje njenega rojstnega dneva je potekalo na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so ji za visoki jubilej čestitali mož, hčerka Eva in sin Ferenc ter štirje vnuki Fanni, Evelin, Tamás in Bence. Prijatelji so ji voščili na domu in jo presenetili s torto, ki je imela obliko buče. L.R. Horváth Forum o sladkorni bolezni botela. Zelo zanimivo je bilo, saj je med delom pripovedoval različne zgodbe. Na drugi postaji, ki se je imenovala »Martin kot cehovski Tako smo naredili vojake iz svinca delavnik, zato smo ga napolnili z zanimivimi vsebinami. Učiteljici Eva Kukor in Edina Keresztes Nagy sta sestavili program. Ob osmih smo se vsi zbrali v učilnici tretjega razreda in smo sestavili 6 skupin po 6 učencev. Potem smo si ogledali dva filma. Prvi je predstavil svetega Martina, kdo je bil in kaj je delal, drugi film pa je predstavil šege, ki so povezane s svetim Martinom. Učenci so morali biti pozorni, ker so vse informacije bile povezane z nalogami, ki so jih kasneje reševali. Naučili smo se tudi dve pesmi o goseh. Po ogledu filmov se je začelo tekmovanje po skupinah. Na prvi postaji so učenci lahko naredili svojega vojaka iz svinca. Pri tem je pomagal svinčar Elred Zöhner iz Som- nalogi. Najprej so morali rešiti križanko in postaviti v pravilni vrstni red pregovore. Potem so morali narediti sendviče iz zelenjave, gosje masti, paštete in iz ocvirkov. Na peti postaji so na interaktivni tabli reševali naloge, ki so bile povezane s svetim Martinom in s šegami. Na zadnji postaji v telovadnici so se razgibali in imeli spretnostne igre. Oblačanje in slačenje plašča, pihanje gosjih peres, vodenje jajc z metlo, metanje v cilj itd. Na koncu tekmovanja so učenci pojedli sendviče, kviz je bil še v telovadnici. Žirija je seštela vse točke in postavila Naloge smo reševali po skupinah mojster«, so izdelovali gosi iz kartona in ženilije. Na tretji postaji so morali zapeti pesmi v drugem stilu, pri tem uporabljati razna glasbila. Te pesmi so na koncu tekmovanja v telovadnici vsi predstavili. Na četrti postaji so imeli dve Ob svetovnem dnevu diabetesa so v avli monoštrske gledališke dvorane pripravili prireditev, na kateri so udeleženci lahko poslušali predavanje o sladkorni bolezni ter poizkušali diabetično hrano. Program sta organizirala Klub diabetikov in EFI (Pisarna za razvoj zdravja). Iz predavanja smo zvedeli, da diabetes več ni bolezen samo starejših ljudi, tudi med 30- in 40-letniki najdemo vse več sladkornih bolnikov. Predlagali so, naj se sladkorni bolniki čimveč razgibavajo, tedensko dvakrat, trikrat naj pešačijo, kolesarijo ali plavajo. Pomembno je, da je ta dejavnost redna, saj si bodo s tem popravili splošno počutje. L.R. Horváth Porabje, 22. novembra 2018 vrstni red. Pred odhodom domov so se učenci igrali zunaj na igrišču. Preživeli smo uspešen in zanimiv dan skupaj z učenci. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci Naša najmlajša bralka Fotografijo Janke Baumgartner, ki je stara dve leti, nam je prinesla njena babica Erži Dončec iz Slovenske vesi. Pošljite nam tudi vi kakšno zanimivo fotografijo, ki bi jo radi videli v našem časopisu. 10 ŽE 30 LEJT OJDI V PORABJE Naša kolejgarca Silva Eöry je kak mlada novinarka pred trestimi lejti (1988) začnila ojti v Porabje. Tau delo je prejkvzela od Jožeta Graja, steri je kakšni osem lejt ojdo k Slovencom v Porabji, gda so pa dobili na Murskom vali mlado kolejgarco, nji je prejkdau tau nalogo. Tistoga časa so na Murskom vali meli oddajo, stera se je zvala Doma in onkraj meja, kesnej so jo prekrstili na Panonske odmeve. Za tau oddajo je vsakši keden trbelo nika napraviti, pa tau je tistoga ipa nej naleki šlau. Istina, ka so Silvo Eöry poznajo v skurok vsakši porabski iži lidgé (mladi tö) eške bole gučali slovenski, dapa te ešče nej bilau slovenski organizacij pa nej telko programov kak zdaj. Dapa Silva se je dobro gornajšla, pa nej zatok, ka je na pau Vogrinka (ona je tau lidam sploj nej ovadila, ka guči vogrski), liki zatok, ka je pozitivna osebnost, stero so lidgé po naši vasnicaj radi meli pa majo. V tej trideseti lejtaj je skurok nej bilau tašoga kedna, ka bi en dén nej preživela pri nas. Zatok so njo poznali v Gasilski kejp pred Malim Triglavom vsakšoj vesi, bi leko povedali, ka skurok pri vsakšoj kuči. Zadnji par lejt največ dela za naše medije, tak za naš časopis Porabje kak za Radio Monošter. Zatok si je tak zbrodila, ka bi 30. jubilej, ka je najprvin v Porabje prišla, rada svetila vküper s porabskimi novinarskimi kolejgari. V Andovcaj smo vküpprišli pri Porabski domačiji sodelavci časopisa Porabje, Radia Monošter pa televizijske oddaje Slovenski utrinki. Zvün toga, ka smo se pogučavali o stari cajtaj pa o nauvi izzivaj (kihívás), smo koštavali vse tiste dobraute, stere je Silva prinesla iz Prekmurja. Dapa brezi muzike pa spejvanja smo tö nej ostali, Francek Mukič je s sebov vzejo fude, Dušan Mukič pa kitaro, etak sta se dvaur pa dvorana brž napunila s slovenskimi nautami, kak tau vidite na kejpi tö. Stari članek, steroga je Silva napisala za Vestnik o 50. oblejtnici seničkoga pevskoga zbora, pa objavlamo kak dokaz (bizonyíték), ka je pred trestimi lejtami rejsan ojdla že v Porabje. Marijana Sukič Porabje, 22. novembra 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 23.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: Anja Štefan, 14.15 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.10 Duhovni utrip, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Ježek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Nevaren poklic, francosko-italijanski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PETEK, 23.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Bleščica, oddaja o modi, 9.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 15.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.40 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.05 Judo: svetovni pokal, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Mura, 17. kolo, 22.30 Zvezdana, 23.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.05 Videotrak, 2.15 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Mura, 17. kolo, 4.05 Zabavni kanal, 5.05 Videotrak SOBOTA, 24.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmev, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame (II.), slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.10 Človeški laboratorij: Obujanje spominov, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Slovenska narečja: na Madžarskem, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko, 18.05 Kulturne miniature: Kaznovano navdušenje, 18.20 Ozare, 18.25 Reaktivčki: Chichen Itza, Mehika, risanka, 18.35 Mimi in Liza: Tetki iz spomina, risanka, 18.40 Miriam: Poplava, risanka, 18.45 Snežinka, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Slava, bolgarsko grški film, 0.00 Profil, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal SOBOTA, 24.11.2018, II. spored TVS 6.00 10 domačih, 6.30 Na lepše, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 11.55 Čarokuhinja pri atu: Poljska, 12.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 14.05 Judo: svetovni pokal, 15.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.20 70 let hokeja na Jesenicah, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 20.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 21.35 Televizijski klub: Šport za močnejše? 22.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.30 Dan D - koncert DNA D, dokumentarni film, 0.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.40 Videotrak, 2.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 4.30 Zabavni kanal, 5.55 Videotrak NEDELJA, 25.11.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Zdravnik Henk, risanka, 10.15 Kozmo: Stik z nezemljani, belgijska otroška nanizanka, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.05 Najin svet, korejski film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Sod z lešniki, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XX.): Pripeljite klovne, britanska nanizanka, 21.40 Intervju, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Na tankem ledu, ameriška dokumentarna oddaja, 0.00 B. Smetana, Vltava (Simfonični orkester RTVS), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 25.11.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 9.05 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.55 Slastna kuhinja: Slani profiteroli, 10.25 Slovenska narečja: na Madžarskem, izobraževalno-dokumentarna serija, 11.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.10 Žogarija, 12.40 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dokumentarni film, 13.50 Zvezdana, 14.45 Judo: svetovni pokal, 15.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 19.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 21.15 Žrebanje Lota, 21.25 Umor, je napisala (X.), ameriška nanizanka, 22.15 Ambienti, 22.45 Avtomobilnost, 23.20 Bleščica, oddaja o modi, 23.50 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.20 Videotrak, 2.30 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski skoki (M), 4.05 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 26.11.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko, 10.45 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Humanistične in družboslovne knjige med državo in trgom, 14.30 S-prehodi: »Vprašanje identitete«, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.40 Osmi dan, 16.15 Z glasbo in s plesom, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Trap, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Podonavska: Kje so priložnosti za mlade? 18.05 Lili in Čarni zaliv: Božični direndaj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PONEDELJEK, 26.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film, 10.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Ljudje in zemlja, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.00 Svetovni popotnik: Mjanmar, 21.00 Zaupaj mi, britanska nadaljevanka, 22.10 Poimenoval me je Malala, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.30 Videotrak, 2.35 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 27.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Nesrečnik je klical, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 Kino Fokus, 14.40 City folk - Obrazi mest: Daka, dokumentarna oddaja, 15.20 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Mavrična zvezda, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela, francoska dokumentarna serija, 21.00 Mednarodna obzorja: Poljska, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Maja Semenič, por. Miletić, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal TOREK, 27.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Žogarija, 8.40 Alpe-Donava-Jadran, 9.20 Umor, je napisala (X.), ameriška nanizanka, 10.20 Umor, je napisala (X.), ameriška nanizanka, 11.10 Halo TV, 11.45 Dobro jutro, 13.30 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.10 Čarokuhinja pri atu: Latvija, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, Porabje, 22. novembra 2018 OD 23. novembra DO 29. nevembra je napisala (X.): Eksplozija na severu, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Opus 1, plesna miniatura 2014: Brina, 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovega priznanja 2018, 21.15 Akcent, 22.10 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 23.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.50 Videotrak, 2.00 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 28.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici, 11.50 Umetni raj, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.25 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Slovenci, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.10 Trobka in Skok: Detektiva, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca: Slovenci, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 28.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 10 domačih, 8.55 Umor, je napisala (X.), ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.55 Dobro jutro, 13.50 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.40 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Otroški program: Op! 19.00 Ribič Pepe: O ljubezni, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Vetrnica: Avto na zrak, 19.30 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Baletni plesalec, Sergej Polunin, koprodukcijski baletni film, 21.35 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.30 Vitez, grški film, 0.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.20 Videotrak, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 29.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Slovenci, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.55 Prava ideja: Kmetija Rozman, pridelovalka solate, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Podonavska: Donava, reka, ki poplavlja, 18.05 Balončkovo: Kopanje, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Žoga, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Leningrajska simfonija, nemški igrano-dokumentarni film, 1.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal ČETRTEK, 29.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.05 Na lepše, 8.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Televizijski klub: Šport za najmočnejše, 15.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Mednarodna obzorja: Poljska, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Megabiti energije: Zelena solata, dokumentarna oddaja, 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Avtomobilnost, 20.50 Nogomet - evropska liga: Chelsea : PAOK, 5. kolo, 23.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 5. kola, 0.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.55 Slovenska jazz scena, 1.50 Videotrak, 2.50 Nogomet - evropska liga: Chelsea : PAOK, 5. kolo, 4.40 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Adventni vejnci po indašnjom tü Vekši tau flajsni penzionistk Drüštva porabski slovenski penzionistov, stere so se iz dobre vaule vzele redti adventne vejnce iz žive brojce za svoj domanji adventni svetek. Tau lejpo delo, ka se šte za moderno, je vodila mlada porabska cvetličarka Marta Šteinmetz, kak že več lejt. Po indašnjom, samo iz brojce, sta redle vence Ana Ropoš pa Iluška Dončecz pa paprinate rauže, krizantene. Dvodnevno delo smo pripravili v soorganizaciji Slovenske zveze pa menšoga tala finančne pomauči Ministrstva za človeške vire. Hvala vsejm, steri ste se podali za delo na delavnicaj, pa tistim, steri so nam pomagali pri tem. Klara Fodor predsednica FS upokojenk v Moravčah Koncert domoljubov v Puconcih Domoljubno krajevno združenje Puconci je v nedeljo 18. novembra priredilo svoj 2. domo- ljubno-dobrovoljni koncert z naslovom »Domovina je ena nam vsem dodeljena«, ki je bil obenem društveni prispevek k praznovanju TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök stoletnice priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Na dogodku so zapeli mešani zbor, ljudske pevke ter solistka in solist iz širše okolice, prisluhnili smo poeziji upokojene pedagoške delavke iz Maribora, z glasbenimi točkami so se izkazali učenci domače osnovne šole, posebni gost popoldneva pa je bila pevska skupina Sombotelske spominčice z Madžarske. Nastopi so potekali v znamenju ljubezni do domačega kraja in domovine ter se sklenili s skupnim petjem priljubljene slovenske partizanske pesmi. (Več v naši naslednji številki.) -dm- Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Folklorna skupina upokojenk ZSM je 9. novembra nastopila na folklornem koncertu v Moravčah. Program je priredila Folklorna skupina Društva upokojencev Moravče, na njem pa so sodelovali še moravške mažoretke, vrtčevska folklorna skupina Lilija in pianistka Katja Kos ter operni pevec Peter Pirnat. Folklorno skupino upokojenk ZSM je na harmoniki spremljal Boris Velner, z ženskami pa je plesala tudi njihova mentorica Dragica Kolarič. porabje.hu