Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. igo
■n J
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon gt. 31?2, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, WieD št. 105.241.
Ljubljana, nedelja 19. avgnsta 1934
Cena J,- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica St. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pred Hitlerjevo potrditvijo
Danes bo v Nemčiji plebiscit za Hitlerjevo najvišjo funkcijo. Adolf Hitler je že državni predsednik, po vseh pravilih formalnosti zakonito postavljeni predsednik, pa vendar naj se danes izreče še vesoljni zbor volilcev, da je podelitev te najvišje časti, najvišjega dostojanstva, pa tudi moči — želja vsega nemškega naroda.
Nihče ne dvomi, kako se bo izrekla ta želja. Saj ni dolgo, ko je Nemčija že odločala plebiscitarno o vladnih ukrepih. Doseglo se je soglasje, ki se je bližalo stoodstotkom. Da tudi to pot ne bo bistveno drugače, leži na dlani. Saj je 30. junij pokazal, da se ni šaliti z »voljo« nemškega naroda. Pa prav ta 30. junij daje današnjemu plebiscitu neto posebni pečat, nekaj takega, kar zveni zraven kot nekako oddeljeno mnenje. Še danes ni ozadje onega skrivnostnega afronta zoper vodjo dovolj pojasnjeno in ne poznamo njega pravih gonilnih siL Ostal je po oni aferi vtis, da je celo v jedru stranke narodnega socializma nekaj nezadovoljnega, da je v njej — oddeljeno mnenje, ki pa ne pride in ne more priti do besede. In to mora vna-njega opazovalca bolj zanimati nego nedeljske volitve same. dasi ie na žalost prav o tem najtežje doznati kaj zanesljivejšega.
Dogodki 30. junija so hkrati velika pobuda za sedanji režim, da afirmira razpoloženje za Hitlerja v največji meri- Zakaj ta afirmacija je potrebna tako za nemško notranjost kakor za inozemstvo. Notranjost se mora prepričati, da je bila akcija, ki se je na tako brutalen način likvidirala 30. junija, samo delo nekaterih posameznikov ter da celotno narodnosocialistično gibanje v njej ni prav nič prizadeto. Inozemstvo pa mora dobiti vtis v prav tistem smislu in naj na temelju nedeljskih volilnih rezultatov verjame, da oddeljenega mnenja .v hitleriznru. sploh ni. In preko tega naj se prepriča, da je Nemčija kot neraz-deljiva enota za svojim vodjo, da je njegovo predsedstvo izraz nacionalne volje, ne pa morda — uzurpacija.
To je vsekakor poglavitna s vrha nedeljskih volitev. Hitlerizem ima ves čas veselje nad paradami, aranžmaji kolo-galiiega obsega, to so takorekoč njegova specialiteta, odkar eksistira kot gibanje množic. Da bo tudi danes uspel v tem pogledu, o tem ni mogoče imeti najmanjšega dvoma.
Ali drugo je, kar pričenja po plebiscitu. Polnomočje, absolutno pohiomocje ne daje samo največje in najvišje pravice, marveč tudi nalaga največje dolžnosti in odgovornosti. Hitler bo moral pokazati, da je res prišel, da povede narod v boljšo bodočnost. Prav sedaj pa pritiskajo gospodarske težave še z večjo silo nego dosedaj. Kako bo Schacht opravil z njimi, je še vprašanje; uspeh ali prav tako tudi neuspeli se bo štel na Hitlerjev račun.
Morda še kočljivejša je stvar v zunanji politiki. Tu so hitlerjevski propaga-torji leto za letom očitali režimom, ki so imeli v rokah nemško zunanjo politiko, da nimajo hrbtenice, da se ne zavedajo, kaj je nacionalna nemška čast ju kako jo je treba braniti. Tcda ko je hitlerizem prišel na oblast, kaj smo videli Njegovo največje dejanje je bilo, da je Nemčija zapustila Ženevo. Ali to je povsem negativno dejanje, ki ni prineslo niti od daleč onega efekta, kakor bo si ga v Berlinu obstali. Ostane pač resnica, da. so v diplomatskem področju tudi hitlerjevci slabi kalkulator ji, _ kakršni so bili vsi njihovi predhodniki.
Pa tudi na drugih zunanjepolitičnih odsekih, kjer se morejo uveljavljati hi-tlerjevske sposobnosti, ni boljših uspehov. Od Francije niso izsilili prav nič Več koncesij nego poprejšnje diplomatske taktike Nemčije. Nasprotno, francoska politika je postala celo manj sentimentalna in mnogo bolj realna, kar se ne more vpisati kot pozitivna postavka v nemško bilanco. Napram Poljski, ki jo je nekdaj hitlerizem zaničeval kot najlx>lj manjvrednega soseda^ je sklenil hitlerjevski režim nekakšen pakt sporazuma ali celo prijateljstva, ki ni prinesel Nemčiji prav nikakih koristi v tistem smislu, kakor so se nekdaj glasile zahteve narodnosocialističnega ra-dikalizma.
No, in Avstrija! Na tej fronti si je obetal hitlerizem prvi uspeh za svoj ra-dikalizem na diplomatskem področju. Izvesti priključek Avstrije in pokazati vsemu svetu, da si nemški narod ne da več diktirati svoje volje od zunaj, to je bil program. Rezultati pa so tudi tu klavrni Kljub trdovratnim naporom je hitlerjevska akcija pojenjala in nič več ae more biti dvoma o tem, da je tudi na tej fronti, ki se je bila zdela najlažja, hitlerizem omagal in se moral umakniti pred — voljo drugih.
To so neuspehi, ki se ne dado prikriti ne pred lastnim, ne pred drugimi narodi. Serija pa z njimi še ni zaključena. Hitlerizmu se je posrečilo, da si je temeljito odtujil ono silo, ki je bila Nemčiji v povojnih letih najbolj naklonjena. Sovjetska Rusija se je odločno odvrnila od Berlina in ne bo dolgo, ko bo član Dru&tva narodov, ^rh tega kot odločen
PRIHODNJE DNI BO NA NOVO
NASTAVLJENIH 1200 UČITELJEV
Razveseljiva izjava prosvetnega ministra pri otvoritvi letošnjega učiteljskega kongresa - Učiteljstvo zahteva, naj se v vsej državi uvede osemletni šolski pouk, kakor je vpeljan v dravski banovini
Beograd, 18. avgusta, p. Danes se je pričal XIV. kongres jugoslovenskega učiteljskega udruženja, naše učiteljske strokovne organizacije, ki je bila osnovana takoj po osvobojenju. Poleg čisto stanovskih-zadev obravnava kongres tudi važne šolske probleme. 2e takoj ob .pričetku svojega dela je kongres podčrtal zahtevo, da naj se z-a vso državo uvede osemletna šolska obveznost, kakor je to uvedeno že v dravski banovini in kakor to .predvideva zakon o narodnih šolah. Posebno pozornost ln zadovoljstvo pa je izzvala med* kon-gresasti , pa tudi v vsej ostali javnosti izjava prosvetnega ministra g. lilije Sumen-koviča, da bo v najkrajšem času nastavljenih 1200 novih učiteljev in učiteljic, od tega samo iz dravske banovine okrog 200, ker se je postavilo prosvetno ministrstvo na stališče, da s pričetkom novega šolskega leta ne sme biti nobene šole in nobenega razreda, ki ne bi imel svojega učitelja.
Večina delegatov iz dravske banovine, ki jih je okrog sto, je z ostalimi udeleženci kongresa prispela v Beograd že snoči. V Beogradu se Vrši istočasno več kongresov, zaTadi česar zelo primanjkuje stanovanj. Po ustrežljivost; slovenskega rojaka g. Pavla Flereta, načelnika prosvetnega ministrstva, in pa po prizadevanju tajnika ljubljanske sekcije, pa so ljubljanski delegatje kljub temni prišli vsi pod streho. Snoči so jim priredili v Beogradu pozdravni večei.
Otvoritev kongresa
Vsi kongresisti so dobili brošure, v katerih so navedene vse potrebne Informacije ter opisani tudi izleti, ki se bodo vršili v okviru kongresa.
Davi oh 9. je bila velika dvorana nove univerze, kjer se kongres vrši, nabito potl-na. Na galerij j so 'bili določeni prostori za one člane JUU, ki niso delegatje in za druge goste. Pester je bil pogled na vso množico, ki je napolnila- dvorano. Polnost e v ilno so bile zasedene tudi novinarske klopi
Skupščino je otvoril podpredsednik g. Djordie Mirkov lz Novega Sada. ka je po odstopu predsednika g. Damjana Rašiča prevzel začasno vodstvo predsedstvenrih poslov. Nj. Vel. krallja je zastopal na kongresu gardni podpolkovnik Božič. Z izrednim zadoščenjem je navdalo vse učiteljstvo dejstvo, da je bil osebno navzoč tudi prosvetni minister g. dr. IUja Sumemikovtič, iskreni prijatelj učiteljskega stanu. Zaradi znanih trzavic v JUU že več let prosvetni ministri niso osebno prisostvovali učiteljskim kongresom. marveč so se dali zastopati po svojih odposlancih. Minister g. dr. Šumenkovič je založil vso svojo avto-riteito, da se spori v učiteljski vrhovni organizaciji likvdirajo in da postane vrhovno vodstvo JUU zopet aktivno. Med častnimi gosti skupščine so bili med drucimd načelnik za osnovno-šolski pouk prosvetnega ministrstva g Jakš č, predsednik profesorskega udruženja g. Nedeljko Divac, zastopnik SKJ. zastopnik Rdečega križa, ter precejšnje število reprezemtantov raznih beograjskih prosvetnih, kulturnih in humarnih organizacij.
Podpredsednik Mirkov, je med viharnim aplavzom zborovalcev predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, prav taiko pa je bil z nedelj eni m odobravanjem sprejet predlog, da se odpošlje brzojavni pozdrav predsedniku vlade gosp. Nikoli Uzunovlču.
Nagovor prosvetnega ministra dr. šumenkoviča
Po nagovoru predsednika je povzel besedo prosvetnj minister g. IHja Šumenkovič. Ko se je pojavil na govorniškem odru, so ga zborovale! pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. V toplem govoru je g. minister želel skupščini obilo uspehov in nato podčrtal glavne naloge učiteljev. Učitelji naj služilo državi ln nacionalni ideji ter ideji Jugoslovenskega narodnega ln državnega edlnstva. Učiteljstvo naj deluje za dviganje splošne narodne prosvete in kulture, da
itler s! prepoveduje
vsako kritiko
Vsebina njegovega volilnega govora — Poklon Hinden-burgu — Vodstvo države mora biti enotno in pogumno — Nihče nima pravice kritizirati in zabavljati
Hamburg, 18. avgusta, d. V svojem volilnem govoru, ki ga je imel snoči v slavnostni mestni dvorani v Hamburgu in ki je trajaj skoro dve uri, je državni kancelar Hitler izjavil med drugim:
»Ko je naš stari maršal in državni predsednik Hindenburg zatisnil oči, so mnogi videli v njegovi smrti pričetek težkih bojev v Nemčiji. Pričakovali so zlasti nesoglasja med našo stranko in vojsko. Računali so, da se bo mogla v tednih brez predsednika države voditi igra z raznimi kombinacijami. To igro smo v interesu nemškega naroda in države onemogočili.
Pokojni maršal Hindenburg je bil velik posrednik med nemško preteklostjo in nemško bodočnostjo. Za nas vse je bil najboljši .predstavnik našega naroda. Hindenburg je bil edinstven pojav in je svojo misijo kot. predsednik države popolnoma izpolnil. Sedaj ima narod odločiti o njegovem nasledniku.
Ko sem se pred 16 leti, ranjen v vojni, vrnil v nemško domovino, sem našel nevzdržne razmere. Gledal sem te razmere in sočustvoval z milijoni svojih tovarišev.
francoski zaveznik; kadar se bo Nem-žija vrnila v Ženevo — saj drugega ji končno ne bo kazalo — bo imela Francija tamkaj
se trdnejšo situacijo, nego je bila ob nemškem odhodu. Da se je* krepko ohladilo razmerje do Italije, ki je tako rada koketirala z berlinskimi razpoloženji, tega nam pač ni .treba še posebej naglašatr.
Končno je pred durmi še plebiscit v Posaarju, ki bi bil v normalnih razmerah zanesljivo gotovo dobljen za Nemčijo, ki pa so ga hitlerjevske metode tudi kompromitirale, tako da postaja vedno bolj dvomljivo, če bo dal rezultat, ki bo mogel biti Berlin zadovoljen z njim.
Hitlerizem je bil nekdaj prav glede zunanje politike silno radikalen, sedaj pa se je pokazalo, da se more ravno tu najmanj izkazati z uspehi. Na nemške množice to ne more ostati brez vpliva. Toda današnje glasovanje nikakor še ne bo pokazalo, da je hitlerjevska politika v zagati. Vendar je ravno pri tej priliki koristno pokazati na problematični pomen tega velikega akta, ki mu je namen ravno v tem, da se problematičnost zabriše in utaji. Tudi za zunanjo politiko prevzema Hitler z današnjo zmago polno odgovornost; ta odgovornost pa nosi zanj ogromne nevarnosti.
že prej sem si bil izoblikoval svoje mnenje o svetu, toda nikdar nisem stremel za tem, da bi svoje prepričanje nasilno vsilil drugim. Ko se je pričela vojna, sem odšel kot nemški vojak z ostalimi milijoni, da izpolnim svojo dolžnost. Nikdar nisem ko-lebal. Marširal sem z mnogimi milijoni brezimenskih in neznanih.
Ko je bila končana borba na zunanji fronti, je prišla ona na notranji fronti. Nemški narod, razbit in krvav, je zaga-zil v borbo razredov in stanov. Notranja kohezija našega naroda je pričela naglo popuščati. Namesto enotnega naroda so se pojavili razredi in stranke. Dobili smo 46 političnih strank. Kaj pomeni, ako je narod v najvažnejših vprašanjih svojega življenja razkosan na toliko delov, si je lahko predstavljati.
Nemčija pa ni bila samo na političnem, kulturnem in moralnem področju razrva-na, temveč se je kazalo tudi gospodarsko nazadovanje na vseh straneh. Gospodarsko nazadovanje pa ne zadene samo podjetnikov in priviligiranih razredov, temveč vse prebivalstvo in nihče ne more ostati neoškodovan. Ce je državno vodstvo odvisno od 30 in več strank, je vsekakor nesposobno za sklepanje in kakršnekoli gospodarske ukrepe.
Pravo državno vodstvo ne sme niti trenutek pozabiti, da mora braniti interese vsega naroda. Pravo vodstvo naroda mora imeti tudi pogum za velike sklepe, kajti na tem svetu dosega uspehe samo oni, kdor je hraber. Kdor se nikdar ne odloči, ne bo tudi nikdar ničeaar dosegel.
Svojo borbo, ki sem jo pričel pred 15 leti, sem dovedel do uspeha, ki bo veljal v nemški zgodovini kot zgodovinski preokret. Misli in ideje tedanjega boja so bile prave. V mojih očeh ni kritika nobena za življenje važna funkcija. Brez kritike lahko svet živi, brez delavcev pa ne. V tej državi nima nihče pravice do zabavljanja, temveč samo pravico do sposobnejšega dela. Vedno se najdejo ljudje, ki hočejo bolje vedeti kakor pa oni, ki znajo bolje napraviti. Izmed tisočev, ki se javljajo za presojo kakega dela, se jih more najti komaj 10, ki hočejo sami delati. 99 odstotkov kritikov bo vedno odklanjalo sodelovanje.
Moč države sloni na zvestobi narodno-socialistične stranke in na zvestobi nemške vojske. Na ohranitvi te konstelacije-mora biti zainteresiran vsak Nemec. Le na ta način bo mogoče voditi politiko za daljšo bodočnost. Samo tako državno vodstvo daje možnst, da uniči izrastke, kjerkoli se pokažejo.
Dve stvari mora vedeti svet: da se borimo za enakopravnost in za mir. Nemči-
na- ta način pripomore do lepše bodočnosti vsem plastem našega naroda.. Spominjal se je tudi številnih žrtev, ki jih je dal učiteljski stan v vrstah onih, na čijih kosteh je nastala velika Jugoslavija. Z zadovoljstvom je g. minister ugotovil lepe uspehe, ki jih je dosegio učiteljstvo v šoli in izven nje, kljub sedanjim težkim prilikam, t katerih živi vec naš narod. Zelo va-žn"' so problemi, kj zanimajo šolstvo v splošnem in učiteljstvo še posebej. Tem problemom posveča vso pozornost naš •vrhovni gospodar NJ. Vel. kralj, v enaki meri pa tudi vsa kraljevska vlada.
Minister je nato omenil redukcije, ki so bile izvršene leitos spomladi tudi na breme učjtelistva, naglasil pa je, da te žrtve niso bile zaman. S prihranki, ki so bili doseženi na ta način, bo mogoče nastaviti 1200 mladih u&teljev, kar se bo zgodilo že v prihodnjih dneh. Iz dravske banovine bo nastavljenih 200 učiteljskih abiturientov. S posebnim poudarkom je g. minister med viharnim pritrjevan jam zborovalcev izjavil: Ob začetku šolskega leta, to je s I. septembrom ne sme biti pri nas niti ene šole, niti enega razreda, ki ne bi imel svojega učitelja.
Dopoldansko delo
Vrstili so se nato še razni pozdravni govori, med katerimi je vzbudil posebno pozornost temperamentni govor predsednika profesorskega udruženja g. Divca, ki je omenili, da so si učiteli; in profesorji najožji vzgojni tovariši. G. Divac je obenem opozoril na žalostno rano naše prosvetne politike, ki dopušča, da 140.000 otrok po nižji osnovni šoli nima prilike za nadaljnjo izobrazbo. Zato ga še prav posebno veseli, da tudi letošnji učiteljski, kongres razpravlja o tem problemu in tudi on s svoje strani z vsem poudarkom podpira zahtevo po splošni uvedbi osemletne šolske obveznosti in razširjenju osnovne šole na višjo narodno šolo.
Po tej svečani otvoritvi so bili izvoljena razni odseki, da pripravijo gradivo za ple-
narne raejprave. h, vrst delegatov dravske
banovine so bili izvoljeni g. Kumeij iz Ljubljane v verifikacšjskii odbor, g- Juvančič iz St Jurja ob Sčavnici v gospodarski odsek, g. Miloš Tajnik iz Slov. Bistrice v odsek za poročila in g. Vekoslav Mlekuž v odsek za resolucija Po nekaterih internih zadevah, ki jih bo obravnavala skupščina, je biiio dopoldansko zasedanje zaključeno.
Učitelji so nato v povorki odkorakali v Saborno cerkev, kjer je bila zadlušnica za umrle učiteljske dobrotnike in ustanovitelje JUU.
Popoldanska posvetovanja
Popoldne ob 14. so se zbrali delegati ia dravske banovine v dvorani Učiteljskega doma, kjer so obravnavali razne domače zadeve. Obširno poročilo je podal predsednik ljubljanske sekcije g. Ivan Dimnik, mnoga pojasnila pa je dal še tajnik g. Drago Zupančič. Ob 18. se je ponovno sestal glavni odbor JUU. da razčisti še nekatera vprašanja, ki bi mogla sicer motiti potek jutrišnje glavne skupščine. Glavni odbor je že pripravil temeljita poročila za skupščino, ki se 'bo nadaljevala jutri dopoldne in na kateri se bodo obravnavala tudi poročila odsekov, ki so zasedali danes ves popoldne globoko v noč.
Udeleženci kongresa, ki niso zaposleni v odsekih, so si danes popoldne ogledal beograj-sflce zanimivosti.
Odmev v časopisju
Beograd, 18. avgusta, p. Beograjsko časopisje je posvetilo 14. učiteljski skupščini posebno pozornost. Listi se bavijo v obširnih člankih z učiteljskimi in prosvetnimi zadevami. Učiteljski tisk pa je z »Narodno Pirosveto« na čelu izšel v slavnostni obliki. »Narodna Prosveta«, ki objavlja- na čelu tudi sJifko Nj. Vel. kralja Aleksandra, piše v plamtečem uvodnem članku med drugim: »Duhovno edtinstvo se ne ustvarja na hitro. Ono ima svoje faze in ie zato bilo potrebno iti skozi življenjske izkušnje naše mlade države ter kreniti po odrejeni jasni in nekompromisni smeri, ki jo predstavlja vzvišeno geslo: En kralj, en narod, ena država. To vzvišeno geslo je v usodnem času na prelomu politične ideologije poudaril naš vzvišeni učitelj in vodja jugoslovenskega naroda Nj. Vel. kralj, k! ie prav tako, kakor je na solunski fronti pokazal s safbCjo k osvobojenju, nedavno z žezlom pokazal pot k zedinjenju v tej smeri tudi nam jugoslovenskim učiteljem.«
»Narodna Prosveta« objavlja zatem prispevke, ki se zavzemajo za uvedbo osemletnega obveznega pouka v vseh banovinah v državi.
ja ne bo nikdar izdala svoje časti in svoje enakopravnosti. Nemški narod bo v urejenih notranjih razmerah znal svojo varnost proti vsakomur zaščititi. Nemška vlada hoče k čuvanju miru prispevati, kolikor največ je mogoče. Nemški vladi ni potrebno stremeti po vojaških uspehih, ker je neomajna in ker temelji na zaupanju vsega naroda. Nemška vlada ne rabi nobenih zunanjepolitičnih uspehov za o1a-čenje svojih notranjepolitičnih postojank.«
Hitler je ob koncu izrazil prepričanje, da se bo ves narod postavil pod njegovo vodstvo.
Francoski odmevi
Hitlerjevega govora
Pariz, 18. avgusta. AA. Havas poroča: Hitlerjev govor je vzbudil le redke komentarje, ker nI prinesel nič. novega. Edino važen odstavek za inozemstvo, pravi »Pe-tit Parisien«, je tam, kjer je izjavil, da se bo Nemčija borila za enakost pravic, to se
pravi za ponovno oborožitev. Dalje je v tej zvezi Hitler izjavil, da se Nemčija ne bo spustila v kako vojno pustolovščino. Menda je to prvič, da je nemški diktator govoril s tako točnostjo o vojni.
j>Echo de Pariš« pripominja ironično, da je Hitlerju ta izjava za inozemstvo bila le povod, da obtoži inozemstvo za razmere v Nemčiji. List pristavlja, da se po Hinden-burgovem odhodu v Nemčiji ni nič izpre-menilo. 19. avgusta si bo Nemčija izbrala absolutnega poglavarja in demagoga, ki jo bo pripeljal do tam, kamor bo to dovolila popustljivost drugih narodov.
Hitlerjev govor je tudi po »Matinu« prazen za Francoze. Nemci pa so bili z njim najbrž zadovoljni. Hitler bo dobil svoj plebiscit.
»Petit Journal« pravi, da je FOhrer posvaril narode, ki ga nočejo razumeti. Svečano je moral priznati odločilno mesto, ki ga zavzema državna bramba v državi. Hitler je le slamnati mož vojske.
Italijanska uslužnost Avstriji na vseh poljih
v Rimu so takoj pristali na povečanje avstrijske armade — Razgnafi in pozaprli so hitlerjevce v Julijski Krajini — Schuschniggov obisk
Rim, 17. avgusta. AA. Italija je uradno sporočila avstrijski vladi, da pristaja na povečanje avstrijske vojske zaradi ohranitve neodvisnosti avstrijske republike. Vprašanje o povečanju avstrijskih efekti-vov je bilo že lani na dnevnem redu, po dramatičnih dogodkih na Dunaju pa je vnovič postalo ektualno. O tem sta govorila Mussolini in knez Starhemberg na zadnjem sestanku v Rimu. Podobno kakor italijanska sta tudi francoske in angleška vlada obvestili avstrijsko viado.
Pariz, 18. avgusta. AA. Havasov poročevalec v Rimu opozarja da je podkancelar Starhemberg, ko je bfl v Italiji, dolgo časa konferiral z avstrijskim konzulom v Trstu. To dejstvo je zanimivo, ker je postal Trst po protokolu, podpisanem v Rimu 17. marca t. 1. med Italijo in Avstrijo, uradni avstrijski izhod na morje. Na Tržaškem je bilo tudi glavno središče narodno-socialističnega dela proti avstrijski vladi. Zato so to sekciio narodnih socialistov italijanske oblasti razpustile in aretirale večje število avstrijskih in nemških državljanov, pri katerih so našle bombe, revolverje in razstrelivo.
Pristanek Italije, da Avstrija lahhko poveča svoje efektive, pa je dokaz, da želi Italija podpreti Avstrijo tako na gospodarskem polju, kakor v njeni borbi proti narodnemu socializmu in glede njene narodne obrambe.
Havasov poročevalec pristavlja, da bosta Mussolini in Schuschnigg na svojem ««.«tanku sklenila celo vrsto novih ukre-
pov v korist Avstrije. Tem ukrepom se bosta po vsej priliki pridružili tudi Francija in Velika Britanija. Iz verodostojnega vira doznava poročevalec, da bo sestanek Mussolinija in Scbuschnigga v Florenci.
nove smrtne obsodbe v Avstriji
Dunaj, 18. avgusta, g. Danes ee je po tridnevnem trajanju pred vojaškim sodiščem končala razprava proti 13 obtožencem, ki m bili obtoženi napa<ia na dunajsko radijsko oostajo. Vsi obtoženci so bili proglašeni za krive zločina veleizdaje, ki so jo zaprašili, ker ao v zvezi z napadom na palačo kancelarja zasedli poslopje radijske postaje, ee jprli z orožjem ter hoteli izzvati državljansko vojno. Vodja opora Domes je bil obsojen na smrt na vešalih. ostalih 12 obtožencev pa na dosmrtno ječo, poostreno e postom in temnico vsakega 25. julija.
Ob istem času je zasedal tudi preki sod v Inomostu. ki je obsodi! obtoženca Josipa Abergeria in Bruna Hasena na smrt na vešalih. Obtoženca sta prevzela eksplozivna »novi, ki so prispele iz Monakovega ter jih razdelila. Aberger je izipovedal senzacionalna odkritja o povelju za prevrat od strani monakovske legije za 25. julij. Oba obao-fonca sta bila pomilošoena, in sicer Ab*r-ger na dosmrtna ježo. Ha gen pa na 20 M teče. Domes na Dunaja pa je bil noooi ob 19.30 obešen.
Stratosfera! balon je prignalo nad Jugoslavijo
Belgijski učenjak Cosyns se je davi dvignil pri Bruslju, dosegel višino 10.000 m, preplul Nemčijo in Avstrijo in se v mraku izgubil nad Prekmurjem
Bruselj, 18. avgusta, r. Današnji dan beleži zopet drzen znanstven poizkus, čegar uspeh zvečer še ni bil znan. Učenec slavnega prof. Piccarda, inž. Cosyns je s svojim sotrudnikom Nere van der Elster davi ob 6.19 start al k poletu v stratosfero. Ta polet pa ne služi toliko dosegi rekordnih višin kakor opazovanju raznih pojavov v stratosferi, ki zadajajo učenjakom že dolgo težke naloge, a jih na zemlji ni mogoče rešiti. Pred Piccardom in Cosynsom so že mnogi drugi poizkušali razrešiti znanstvene uganko visokih zračnih plasti, v kolikor pa se ti poizkusi niso končali katastrofalno, so bili vselej zelo tvegani. Inž. Cosyns se kljub dosedanjim neuspehom ni dal ustrašiti. Že lani je nameraval poleteti v stratosfero in si je dal v to svrho zgraditi posebno gondolo v Bruslju. Pri preizkušnji pa je gondola eksplodirala in polet je takrat propadel. Posrečilo se mu je nato zainteresirati za svoj polet razne znanstvene ustanove in zasebnike, ki so mu dali na razpolago potrebna finančna sredstva, da si je lahko zgradil novo gondolo. Po vsestranskih pripravah se je davi dvignil v zračne višave.
Cosynsov balon
Koristeč se z dosedanjimi izkušnjami pri stratosfernih poletih si je dal Cosyns zgraditi gondolo, ki je mnodo lažja, kakor pa so jih uporabljali pri dosedanjih poletih. Piccardova gondola je na primer tehtala 800 kg, Cosyns pa je dal zgraditi gondolo iz aluminijaste pločevine, tako da je tehtala samo 250 kg. Zato pa jo je notranje bolje opremil. V gondoli so merilni aparati, sestavljeni po najnovejših znanstvenih dognanjih ter opremljeni tako, da jih je mogoče z enim samim pritiskom na gumb odločiti od gondole in s posebnimi padali spustili na zemljo, tako da bi ostali očuvani tudi tedaj, če bi se pripetila kaka nesreča.
Balon obsega /14.000 kubičnih metrov plina in je urejen tako, da bi se mogel dvigati s čim večjo hitrostjo. V gondoli je razen tega še 15 najpopolnejših padal, ki se dajo uporabiti še pri 8000 m višine. Padala se odpro v poldrugi sekundi ter so vsestransko preizkušena. Tudi gondola je urejena tako, da jo je mogoče z enim samim pritiskom odpreti in docela ločiti od balona. Za opazovanja ima osem oknic z debelim steklom, ki pa se dajo še s posebnimi kovinastimi zapahi hermetično zapreti. Kisika je vzel Cosvns s seboj za tridnevno hivanje tv višavah, čeprav je računal, da bo ostal v zraku 14 ur. S svojimi znanstvenimi sotrudniki se je dogovoril, da bo z višine 6000 m dajal vsake pol ure brezžična poročila o svojih znanstvenih opazovanj,ih in o zdravstvenem položaju obeh raziskovalcev.
©dlet
Priprave za start so se vrSile že par dnu Zaradi neugodnega vremena pa je Cosvns start vedno zopet odlagali. Ker pa so prišla snoči ugodnejša vremenska poročila, se je odločil, da bo startal danes ob solnenem vzhodu. Že snoči so se začeli zbirati v Havenne blizu Bruslja znanstveniki, pa tudi številni radovedneži, ki so hoteli prisostvovati startu. Avtomobili in avtobusi so vozili vso noč in proti jutru je bila zbrana okrog zagrajenega vzletišča večtisočglava množica.
Cosvns sam je nadziral polnjenje balona, ki se je pričelo že o polnoči. Ob 2.15 je Cosvns sprejel novinarje ter jim podal kratko "izjavo o svojem poletu. Opisal jim je dosedanje priprave in opremo gondole ter izjavil, da nima namena postavljati kake nove višinske rekorde. Njegov polet služi izključno znanstvenemu proučevanju v stratosferi. Prepričan je, da mu bo polet uspel in da bo mogel vsake pol ure javiti svoja opazovanja. Bruseljska radio-postaja je uredila permanentno službo, da bi bik stalno v zvezi z gondolo. Glede smeri poleta je Cosvns izjavil, da ga bo veter vsekakor zanesel proti jugovzhodu in računal je s tem, da bo pristal kje na Bavarskem ali pa morda celo na Češkoslovaškem. Zaradi tega tudi ni vzel seboj prav nikake opreme za pristanek v gorah, ker na tej progi ni takih gorskih grebenov, ki bi bili za pristanek nevarni.
Ob 5. zjutraj je bilo vse pripravljeno za start Pojavila pa se je precej gosta megl3, zakadi česar eo še eno uro počakali. Ko je prodrlo jutranje solnce, se je Cosyns poslovil od svoje matere in od svojih prijateljev ter e svojim spremljevalcem stopil v gondolo. Ob 6.19 ie dal znak za start, nakar so odvezali vrvi in z veliko naglico se je balon sprva navpično dvigal v višino. Zbrana množica ljudstva je viharno vzklikala in mahala z robci ter želela pogumnima raz-iskovaloema zračnih višin obilo uspeha. Ko je balon dosegel višino 400 m, ga je zajel lahen veter, ki ga je polagoma gnal proti vzhodu. Balon ee je dvigal tako naglo, da ga s prostim očesom že po 5 minutah ni bilo več videti. Z daljnogledi so ga še dolgo zasledovali in opazili, da ga je zajel močan zračni tok, ki ga je s precejšnjo brzino gnal sprva proti vzhodu, nato pa proti jugovzhodu. Kakor rač inaifa, je balon že v pol ure doeegel višino 6000 metrov.
Balon se ne javlja
Z napetostjo so pričakovali prvih poročil iz gondole. Na splošno začudenje pa ee Cosvns ni javil. Bruseljska radio - postaja ga je vsakih 10 minut klicala z dogovorjenim znakom, vendar pa ni dobila nikakega odgovora. To je zbudilo bojazen, da v gondoli ni vse v redu in cža ee je nekaj zgodilo. Sprva si zaradi tega niso delali posebnih skrbi, ker se n. pr. tudi Piccard ni takoj javil. Ko pa do poldneva ni bilo še nobenega glasu od Cosynsa, se je njegovih prijateljev in sotrudnikov polastila bojazen, da ee .je pripetila nesreča. Alarmirali so vse večje radio - postaje in jih naprosili, da skušajo stopiti v stike s Cosynsom. Vsa prizadevanja pa eo bila zaman. Uspelo ie le, da so vse do večera zasledovali polet balona.
Nad Nemčijo in Avstrijo
Ob 7.15 eo opazili balon nad Neuohateau-jem v Belgiji. Nato so ga opazovali nad raznimi kraji v Nemčiji, zlasti na Bavarskem. Balon je plul v višini 10.000 m. Proti 3. popoldne se je balon začel polagoma spuščati in mislili eo, da bo pristal na Bavarskem ali pa morda na Češkoslovaškem. Okrog 17. se je pojavil nad avstrijskim ozemljem. Ob 17. eo ga opazili nad Aueeejem, odkoder je plul v južnovzhodni smeri. Bil je samo še v višini kakih 3000 m. Okoli 18. so ga opazili nad Leobnom, odkoder je zavil ▼ južni smeri proti Gradcu.
Nad Gradcem se Je pojavil okrog 18.40 v višini 5000 m. Opazovali so ga vse do 19.10 Gondolo je obsevalo solnce in mnogi pa-santi so jo smatrali najprej za komet, pozneje pa za luno.
Iznad Gradca je balon krenil ▼ južnovzhodni smeri proti Gradiščanskem. Ob 19.40 so ga opazili nad Fehrlcgom, od tam pa je plul v ju,Sni smeri
proti Prekmurju Kljub vsemu prizadevanju do večera niti ena radiopostaja ni mogla dobiti zveze t gondolo, pa tudi Cosins sam se ni javil. Sodeč po zračnih strujah sodijo, da plove nad Prekmurjem v smeri proti madžarski ravnini ali pa Slavoniji.
V	Bruslju so v skrbeh
V	Bruslju so v veSkih skrbeh za usodo Cosynsa in njegovega spremljevalca. Čudno se jistt zxli zlasti to. zakaj balon dosedaj ni pristal, čeravno je bil na ugodnem terenu. Topijo se, da se je morda pripetila slitčma nezgoda, kakor svoječasno prof. Piccardlu, kateremu se je utrgala vrv p<ri zaiklopnici balona, tako da ni mogel spuščati pftma. Znamo pa je, da ima Cosyns bogate jzlku^nje izza prejšnjih poletov v stratosfero in da je sam nadzoroval im preizkusil vse naprave. Zaradi tega se boje, da se je zgodtfo kaj hudega. Belgijske oblasti so naprosile avstrijske, jugoslovansko in madžarske oblasti, da poizvedujejo za balonom im da nudijo obema znan-tvemkoma v primeru pristanka vso podporo.
Nad Jugoslavijo
Ljutomer, 18. avgusta r. Vest, da pluje Cosynsov balon proti Jugoslaviji, ki so jo ujeli radioposlušalci, je zbudila med vsem prebivalstvom veliko zanimanje. Ves večer so čakali na prostem ter z daljnogledi iskali po nebu, kdaj se bo pokazal. Zal pa se je kmalu zmračilo, tako da je postalo opazovanje vedno bolj težavno. Kljub temu pa so v Cmureku in drugih obmejnih krajih okrog 20. opazili balon, ki je plul v višini kakih 2 do do 3 tisoč metrov. Priletel je v praven od Fehringa ter je zavil proti Prekmurju. Nad eno uro je blodil v zračnem vrtincu nad Prekmurjem, nato pa je zavil proti jugovzhodu nad dolino I>rave, ter se izgubil v daljavi. Nekateri so ga nekaj časa zasledovali z avtomobili v Prekmurju, toda zaradi teme so morali zasledovanje kimalu opustiti.
Zagreb, IS. avgusta r. Coajrnsov balon se je zvečer okrog 20 pojavil na jugoslovenskem ozemlju. Nad Prekmurjem je zavil najprvo Po dolini Drave, nato pa je plul precej časa vzdolž jragoslovensko-madžar-ske meje. Letel je v višini kakih 3 do 4 tisoč metrov. Računajo, da bo pristal v teku noči nekje ob meji naših ali madžarskih tleh.
Konferenca baltiških držav
Vilna, 18. avgusta. AA. Litva predbga Letonski in Estonski, naj se vrši v Rigi ali v Talinu konferenca, ki naj dokonča razgovore o sodelovanju baltiških držav.
Kriza v rumunski kmečki stranki
Bukarešta, 18. avgusta. w. Bivši ministrski predsednik Maniu je napovedal svoj izstop iz izvršilnega odbora narodne kmetske stranke. V političnih krogih trdijo, da se Maniu ni mogel sporazumeti s predsednikom Mihalakom glede bodočega stališča etranke. Izstop Manija smatrajo za dokaz težkih notranjih borb, ki se vršijo med eed-mograškim in starorumunskim krilom stranke.
Nesreča italijanskega letala
Rim, 18. avgusta. AA. Na letališču Cascina Malpensa se je letalo za bombardiranje zaletelo v hangar, ko je hotelo pristati. Letalo se je hipoma vnelo. Vsi štirje letalci so zgoreli.
Velik shod JNS
v ljutomerskem srezu
Sreska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za srca ljutomersko-radgonski sklicuje za nedeljo dne 26. avgusta 1934 ob 8. uri javen shod na glavnem trgu ▼ Križevcih.
Na shodu bodo govorili minister n. r. in nar. poslanec g. Pucelj, senator dr. Miroslav Ploj ter narodni poslanci gg. Peto-var Lovro, Dobrovoljac Milan in Zemljič Jakob.
Vabimo vse pristaše, kakor tudi vse one, ki danes še ne stoje v naših vrstah, da se udeleže shoda, na katerem bodo slišali resnico o splošnem političnem in go» spodarskem položaju ter o delu JNS in narodnih poslancev v parlamentu ia med narodom.
Princ Jurij na Bledu
Bled, 18. avgusta, p. Dopoldne sta se pripeljala knez Pavle in njegov angleški gost princ Jurij iz Bohinjske Bistrice na Bled. kjer sta ostala celo popoldne.
Že dopoldne je prispel iz Kranjske gore na Bled predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. Na Bledu je ostal ve» dan.
Meštrovičevi konjeniki za zemunski most
Beograd, 18. avgusta, p. Za Meštrovid^ve orjaške konjenike, ki naj bi krasili novo zgrajeni zemunski most, se ,fe svoječasno vnel 6por, ki je izzval hudo polemiko v beograjskih listih med pristaši in nasprotniki Meštrovičevih načrtov. Enim so se zdeli konjeniki preveliki, dragim zopet neprimor-ni. Sedai pa je bil med ministrstvom za zgradbe in kiparjem Meštrovičem dosežen sporazum, po katerem bo Mest rovi d vendarle izvedel svoi načrt. Štirje konjeniki bodo predstavljali carja Dušana, kralja Tomislava. kralja Tvrdka in kralja Petra Osvoboditelja. Stroški za postavitev toh monunientalnih spomenikov bodo znašali 25 milijonov, torej za 6 milijonov manj, kakor pa je bilo prvotno proračunjeno.
Izpred državnega sodišča
Beograd, 18. avgusta, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevale razprava proti Ivanu Kugler-ju in Evgenu Kvatemiku zaradi atentata v policijski direkciji v Zagrebu. Po prečitanju raznih spisov je stavila obramba celo vrsto predlogov giede zaslišanja novih prič, ki naj bi razbremenile obtoženca. Sodišče je po dveurnem posvetovanju nekatere predloge obrambe sprejelo in sklenilo, da se razprava odgodi do 1. septembra. Med tem bodo zaslišani nekateri sorodniki obtoženega Kvaternika, ki naj potrde, da je bil Kvaternik v času od 1. do 14. aprila v Berlinu in da torej v tem času ni mogel biti v Zagrebu.
Vojaška imenovanja
Beograd, 18. avgusta, p. S kraljevim ukazom je reaktiviran upokojeni artilije-rijsko-tebnični general Milivoje Joksimo-vič ter imenovan za vojno-tehničnega inšpektorja. .Vojpi list objavlja obenem uredbo o osnovanju vojno-tehnične inšpekcije, ki bo imela nalogo, da stalno proučuje tehnično stran vojaške opreme doma in na tujem ter da stavi preko generalnega štaba vojnemu ministrstvu predloge za izpopolnitev vojaške opreme naše vojske.
S kraljevim ukazom je imenovan za pomočnika vojnega atašeja pri jugoslovenskem poslaništvu v Rimu zrakoplovni major Ivan Dragi čevič.
Odlikovanja gasilcev tobačne tovarne
Beograd, 18. avgusta, p. Povodom jutrišnje proslave 60 letnice gasilske četa tobačne tovarne v Ljubljani je Nj. Vel. kralj odlikoval z zlato kolajno nadzornika Borisa Roša, s srebrno kolajno pa strojnika Martina Snoja in papirnika Franca Zupana.
Beograjski šahovski turnir
Beograd, 18. avgusta, p. V 12. kolu, ki se je odigralo sinoči, je Nikolič porazil Bajerja, Maksimovič pa je izgubil proti Petroviču. Broderju so prisodili partijo proti Šorliju, ker Sorli ni pravočasno nastopil. Partija Pavlič : Feuer je bila prekinjena, enako tudi partija Vukovič : Matjejev. Odlično partijo sta igrala Siko-šek in Jurišič. Sikošek je z galantnim žrtvovanjem kraljice prisilil izmenjavo figur in je bila partija prekinjena v boljši poziciji za Sikoška. Tudi Nagvmeljkuti in Grenčar-ski sta partijo prekinila. Ne dovršena je ostala tudi partija Carev : DizdinskT. Stanje po 12. kolu: Schreiber 10, Brčder 9, Matjejev 8 (1), Feuer 6 in pol (1), Grenčarski, Dizdinsky, Vukovič. Pavlič 6 (1), Petrovič 6, Nikolič 5 io pol, Sorli 5, Sikošek in Jurišič 4 in pol (1), Bager 4, Carev 3 in pol (1), Nagymeljkuti 1 in pol, Maksimovič 0 točk.
Italijanski vojni manevri
Začeli so se včeraj in bodo trajali deset dni - Prisostvoval jim bo tudi kralj - Udeležba tujih vojaških misij — Nemci demonstrirajo
Rim, 18. avgusta, č. V Apeninih so se pričele danes velike vojne vaje, pri katerih sodelujejo vojaške formacije vse Srednje Italije. K vojnim vajam so bili vpoklicani tudi letniki 1904, 1905, 1906 in 1908. Pri vojaških vajah bodo uporabljali najnovejše orožje in tudi plinske preparate. Razen topništva, pehote in konjenice bodo pri manevrih sodelovali večji oddelki inženjerske stroke in cela vrsta letalskih es kader.
Manevri, katerih mobilizacija je že dovršena, bodo trajali približno 10 dni. Razvijale se bodo fiktivne borbe med rdečimi in modrimi četami v Apeninih med Spezijo in Ravenno. Fronta bo speljana baš po razvodnici ligurskih in etruških Apenmov. Glavno poveljstvo manevrov je
nastanjeno r Scarperiji, ki je oddaljena kakih 30 km od Firence. Vojnim vajam bo prisostvoval tudi Musso4ini, ki ga bo med manevri posetil avstrijski kancelar Schnsch-
Rim, 18. avgusta, w. Na povabilo k italijanskim manevrom, ki ga je italijanska vlada poslala v Berlin, nemška vlada doslej še ni odgovorila. Domnevajo, da bo vsaj nemški ataše v Rimu dobil nalog, naj se udeleži teh manevrov. Francosko vojaško misijo pod vodstvom generala Loise-aua so italijanski listi navdušeno pozdravili
Pariz, 18. avgusta. AA. Iz Rima poročajo, da je italijanski kralj prekinil svoj oddih, da bi mogel prisostvovati velikim vajam italijanske vojske.
Planine so si včeraj
izbrale novo žrtev
V severni steni Jalovca se je ponesrečila Pavla Jesihova iz Ljubljane, ena naših najboljših planinark — Le malo je upanja, da je še pri življenju
mm VICHY-ETAT
POMAGAJO PREBAVI
Ljubljana, 18. avgusta
Iz Rateč so nam popoldne sporočili: Danes ob 14. je prispela v Rateče vest. da se je v severni steni Jalovčeve skupine ponesrečila naša znana alpinistka, gdč. Pavla Jesihova iz Ljubljane. O sami nesreči se ie moglo dosedaj izvedeti to-Ie:
Pavla Jesihova je v družbi svojega planinskega tovariša Josipa Lipovca odšla davi ob 2. iz koče v Tamarju. Krenila sta po poti, ki pelje čez Sleme na Vršič. Pri studencu sta krenila v steno. Jesihova je plezala naprej. Okoli 11. dopoldne ae fe pripetila nesreča. Jesihovi se je izruval klin in je padla okrog 20 m globoko. Pri Dadcu se je močno poškodovala. Zlomila si ie roko in nogo ter je dobila tudi težje notranje poškodbe. Soplezalec Josip Lipovec ie zavaroval ponesrečenko v steni in takoj pohitel v dolino po pomoč. Ralfečani »o storili svojo dolžnost. Obvestili »o o nesreči reševalno ekspedicijo na Jesenicah in takoi tudi sami poslali svoie reševalce. S popoldanskim vlakom je prispela v Rateče še reševalna ekspedicija Skalašev z Jes«-nic, ki je tudi takoj krenila dalje in je že prispela v Tamar. Toda na reševanje se bo podala še le jutri zgodaj zjutraj, ker ie danes za reševanje žo prepozno in v nočnem času docela izključeno. Ker ie koča ▼ Tamarju brez zadostnih reševalnih pripomočkov. je vse potrebne priprave posodila železniška postaja v Ratečah. Ponesrečen-ka bo morala prebiti nocojšnjo noč v steni. Pri njej sta njen soplezalec Lipovec in še neki drugi turist Jutri bodo ponesrečenko prenesli s stene na pot, ki pelje čez Sleme, ter nato v kočo v Tamarju in dalje v Rateče. Izgledi za prenočevanje v steni so še precej dobri, ker noč po vsej priliki na bo prehladna.
Tako se je glasilo prvo popoldansko poročilo, ki smo ga prejeli. Medtem so zvečer prispeli z Gorenjskega potniki, ki so nas obvestili, da je Pavla Jesihova mrtva. Obrnili smo se po informacije v Rateče, kjer so nam potrdili, da imajo take informacije in da so, na žalost, najbrž resnične Ker pa avtentičnega poročila še ni, je še vedno upanje, da je mlada, simpatična pla-ninarka ostala pri življenju in da jo bodo
reševalci še lahko rešili.
•
Pavla Jesihova se Je v petek popoldne odpravila z doma, da danes z Josipom lipovcem prepleza severno steno Travnika in se jutri, v nedeljo, udeleži planinske slavnosti Skalašev na Voglu, kjer bodo blagoslovili svoj dom. Ravno ko se je od-
Cravljala z doma, je prišel oče, ki je sicer
il že vajen njenih pohodov v planine. Tokrat jo je vendar ljubeče posvaril:
»Ali že spet greš v hribe? Ostani vendar doma, saj se ti lahko kaj primeri!«
Pavla pa je odvrnila: »Oh, očka, ravno kadar se jaz odpravljam, moraš ti priti.«
Potem pa so je, najskrbneje opremljena za nevarno plezalno turo, odpravila na kolodvor. Le od matere se to pot ni mogla posloviti, ker je nI bik) doma. Pozabila je tudi fotografski aparat, ki ji ga je na kolodvor prinesel za njo slikar Bruno Vavpo-tič. Ponudil ji ga je v vagon in Pavla je še vprašala svojega tovariša Josipa Lipovca: »Ali ga vzameva? Ali naju ne bo oviral?« — Že ga je hotela vrniti, potem pa se je vendar premislila, češ: »Na tej turi mi morda vendarle pride prav.«
Iz Rateč sta se Pavla in Lipovec odpravila takoj v Tamar, kjer sta v koči Športnega kluba Ljubljane počakala prve zore. Ob 2. ziutraj sta naskočila plezalno turo. ki sta jo bila baš onidva absolvirala natančno pred dvema letoma, 11. in 12. avgusta 1932, kar sta potem mojstrsko in slikovito opisala v jubilejni številki »Planinskega Vestnika«, izdanega ob 401etnici SPD.
Z njima je šel danes v steno tudi znani športnik Gregorc, doma iz Kamnika. Okrog 11. ure. ko so bili že precej visoko —Travnik je visok 2379 m — se je nenadno primerila nesreča. Kakor pravijo, je Pavla zabila klin, ki se ji je, še preden se je zavarovala, izkrušil in Pavla je strmoglavila 30 m globoko, v brezno, do katerega je dostop sila težaven.
Obležala je nezavestna, le malo je še krilila z rokami in kazala znake življenja. Tovariša sta se trudila, da prideta do nje, ali zaman. Na njune klice se je odzval neki nemški turist, ki je plezal v bližini. Tudi on je pomagal pri reševanju, ali vsi trije niso mogli nič opraviti. Zatorej se je Gregorc nemudno odločil, da pohiti v Rateče alarmirat reševalce. Pot, za katero sicer potrebuje najmanj 6 ur. je opravil v treh urah. Pozval je iz Rateč telefonično na pomoč jeseniške reševalce, ki so bili že ob 16. v Ratečah in so se takoj podali v Tamar. Da bi nesrečno Pavlo nocoj prinesli v Rateče, je skoro izključeno, rešitev bo uspela šele jutri.
Ponesrečena turistka je hči uglednega ljubljanskega mesarja in prekajevalca gospoda Jakoba Jesiha v Florijanski ulici. V njegovi delikatesni trgovini mu je bila zvesta opora. Od mladosti je bila navdušena za prirodo in je zelo zgodaj začela nastopati težje ture, dokler ni sčasoma postala ena naših najpogumnejših plezalk, ki opravila celo vrsto drznih prvenstvenih plezalnih tur. Že naskok severne steno Špika
jo je pred nekaj leti domala veljal življenje. ko je s pokojnim Guerro, ki se )c pozneje smrtno ponesrečil z motorjem, ponoči obtičala v steni. Nadalje je plezala v Mojstrovki, vobče ji je bila skupina Jalovca posebno pri srcu. Ali njena najtežja in obenem najbolj zmagovita varianta je bila njena plezalna tura po Jugovi smeri v severni triglavski steni. Turo. ki je mladega dr. Klementa Juga veljala življenje, je Pavla Jesihova premagala z Milanom Go-stišo v 1. 1930. in je tudi odkrila mesto, kier ie dr. Jug strmoglavil v globino, ter je ugotovila vzrok njegovega padca. Njeno izredno smelost in vztrajnost karakte-nzira samo dejstvo, da je na tej turi plezala okoli 16 ur, saj je stena visoka blizu 800 m in je zlasti v prvih treh četrtinah skoro popolnoma navpična. Prvenstvena le bila tudi njena tura po skalaški smeri v triglavski severni steni, in sicer steber desno od Črnega grabna, kjer je stena mestoma povsem pravokotna. To turo je opravila v avgustu 1929. Plezala sta z Milanom Gostišo, — ne vštevši prehodov, odmorov m prenočevanja v steni — celih 24 ur. Nebroj je bilo še drugih takih tur. Pri vsem tem pa je imela Pavla Jesihova tako veliko samozaupanje, da je še ob nedavni katastrofi pod Grintovcem rekla:
— Čudno, da so planinske nesreče tako pogoste, a še bolj čudno, da se ubijejo ravno ljudje, ki ne plezajol
Po vsem svojem lepem značaju je bila Pavla Jesihova vzor moderne alpinistka, spoštovana v najširših krogih Ljubljane, še prav posebno pa občudovana v naših planinarskih družbah. Po prirodi je bila živahna, vesela, visoko inteligentna, kar pač v najlepši meri dokazujejo lastni opisi njenih tur v »Planinskem Vestniku«. Zato je njena nesreča vzbudila globok odmev V vsej naši javnosti, ki iskreno iz vsega srca želi, da bi se obistinila ona mala iskrica nade in bi reševalci našli Pavlo še živo in brez takih poškodb, ki bi ji mogle zagre-^
niti življenje. Daj Bog, da bi bilo tako! *
Živa!
Kakor nam ob zaključku lista poro ca jo, so na ljubljanskem kolodvoru dobili iz Kranjske gore kratko sporočilo, da je rešilna ekspedicija že našla Pavlo Jesihovo in da je ponesrečenka živa. Ker kraji od Jesenic do Rateč nimajo večerne telefonske zveze, nam ni bilo mogoče vesti kontrolirati, niti ne izvedeti kakih podrobnosti.
20 novih voz za ljubljanski tramvaj
Ljubljana, 18. avgusta
Kakor nam poročajo, bo Ljubljana r kratkem dobila 20 tramvajskih voz iz Opatije. V italijanskem primorju tujski promet stalno upada in tako so lani sklenili v Opatiji, da opuste cestno železnico. Opa-tijska cestnoželeznična družba je tedaj ponudila ljubljanski Maloželezniški družbi 12 osebnih, 4 priklopne, 2 prtljažna, 1 tovorni in 1 razstavljeni voz, postavljene v ljubljansko remizo za skromno ceno 43.000 lir. Ta vsota pomeni eno četrtino manj, kakor bi veljal en sam nov tramvajski voz v naši državi. Pred dnevi sta odpotovala v Opatijo ravnatelj MŽD inž. Ženko in zastopnik upravnega sveta inž. Zupančič in sta ugotovila, da so vozovi prav dobro ohranjeni. V promet so prišli 1. 1908. in bodo v Ljubljani brez dvoma s pridom služili še kakšnih 15 let. Opatijski vozovi so za 1 m daljši od starih ljubljanskih tramvajev. Na podlagi poročila svojih odposlancev je MŽD te dni na svoji seji sprejela ponudbo. V teku dveh mesecev bodo na tovornih avtomobilih prepeljali vozove iz Opatije v ljubljansko remizo.
S tem nakupom se je bistveno pocenila gradnja tramvaja k Sv. Križu in v Moste, ki tvori načrt za bližnjo bodočnost. S tako ceneno nabavo tramvajskih voz odpade v tem zasnutku najtežja postavka in se je na ta način realizacija načrta znatno približala našemu času.
Prepoved irvoza čebel v Prekmarje
Beograd, 18. avgusta AA. Ker so čebeie v občinah Bogojna, Beltinci, črenSovci in' Dobrovnlk v dolnjelendavskem srezu obolele, je prepovedan uvoz čebel na področje teh občin. Prav tako je prepovedano postavljati panje o*b železniški progi od mosta čez Muro do meje murskosoboškega s raza.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Vedro vreme v vsej državi. Temperatura bo še narasla. Možne krajše lokalne nevihte.
Duna*ska vremenska napored za nedeljo:
Jasno in topleje, mogoče krajevne nevihte.
Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena mama, gospa
Ivana Haderbolec
danes, dne 18. avgusta ob 20. tiri.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. avgusta ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti v Lepodvorski ulici št 28 (Spodnja Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1934.
Žalujoči rodbini Haderbolec in Leben
Maši kraji In ljudje
LJubljana naj dobi veliko, moderno, osrednjo bolnico
Spomenica zdravniškega naraščaja naši javnosti
Društvo medicincev v Ljubljani kot edini predstavnik slovenskih medicincev, bodočih zdravnikov, izroča javnosti naslednjo spomenico:
Sedanja državna bolnica v Ljubljani je bila otvorjena leta 1895, torej skoro pred 40 leti. Res je sicer, da je bila takrat ena najmodernejših zdravstvenih ustanov na jugu, toda že v prvih letih njenega poslovanja se je jasno pokazalo, da bolnica naraščajočim potrebam mesta in dežele ne bo mogla dolgo ustrezati. Pri izdelavi načrtov posameznih oddelkov in tudi bolnice kot celote se je očitno premalo upošteval nadaljnji razvoj Ljubljane in cele Slovenije ter sorazmerno s tem naraščajoče potrebe. Posledice te kratkovidnosti so se najprej pokazale na kirurškem oddelku, ki končno zaradi pretesnih prostorov in' preobremenjenosti ni več ustrezal kirurškim predpisom, zlasti pa ne higijen-skim. Skoro 25 let so si posamezni prima-riji prizadevali, da bi zgradili II. oddelek. Toda ves trud pred vojno in po^ njej je ostal brezuspešen, dokler niso slučaji sep-se in pet smrtnih primerov v februarju in marcu 1933. vsem jasno pokazali, da je postalo delo na kirurškem oddelku ne samo zelo otežkočeno, marveč tudi higijen-sko nedostatno in nevarno. Dobro leto po omenjenih primerih je stopilo »pereče« vprašanje razširitve bolnice veaidarle v odločilno fazo.
Jasno je, da se pri reševanju tega vprašanja ne smemo omejiti samo na sedanje potrebe. Iz zdravstvenih, pa tudi zgolj gospodarskih in finančnih ozirov sledU da moramo upoštevati dane razvojne možnosti, da moramo misliti na zahteve in po^ trebe ne samo prihodnjih let, ampak tudi prihodnjih desetletij. Vs^ka rešitev, ki tega iz kateregakoli vzroka ne upošteva, je zgrešena in škodljiva in to prav tako v ekonomskem k'akor v zdravstvenem pogledu. Saj prav to nam kaže zgodovina splošne bolnice v Ljubljani: vsa brez< uspešna prizadevanja za izpopolnitev, odpuščanja še neozdravtJenih, zavračanja zdravja potrebnih in končno oni prifneri sepse lanske pomladi. Statistika ljubljanske bolnice o številu oskrbovanih bolnikov nam kaže, kakšnim zahtevam bi morala splošna bolnica v Ljubljani ustrezati in s kakšnimi razvojnimi možnostmi mora splošna bolnica v Ljubljani računati. Od leta 1923 do 1931 je naraslo število oskr-bovanih bolnikov od 13514 na 215&, torej povprečno za več kakor tisoč v enem letu. In to je popolnoma razumljivo: saj je Ljubljana središče ene najnaprednej-šh pokrajin v državi in ravno zato, ker je njeno središče, ji stavi vsa Slovenija zahteve, katerim mora biti Ljubljana sposobna ustrezati. To velja prav tako za zd-avstvo, kakor za gospodarsko upravo in prosveto. Iz statistike je razvidno, da je bilo leta 1931 v 17. splošnih bolnicah v Sloveniji oskrbovanih skupno 49.570 bolnikov iz bolnic; od teh so zdravili v splošni bolnici v Ljubljani 21-549, to je 43.4% vseh bolnikov. Ta visoki odstotek nam točno pove, kaj vsa Slovenija danes nujno potrebuje: veliko osrednjo bolnico v Ljubljani, opremljeno z vsemi medicin-sko-tehničnimi pridobitvami, ki bo imela vse, kar zahteva moderna medicina za uspešno delo na področju narodnega zdravstva, za vzgojo domačega zdravniškega stanu in za napredek zdra\'niške znanosti, ki bo imela tudi klinike
Vkljub vsem oviram, ki jih stavlja današnja doba, je nesporno dejstvo, da se Ljubljana razvija in da naraščajo potrebe ter zahteve vsega slovenskega prebivalstva. Prav tako, kakor je pred vojno izrasla iz življenjske potrebe Slovencev zahteva po slovenski univerzi torej tudi popolno medicinsko fakulteto. Zato se pri tem vprašanju ne smemo ozirati na nerazumevanje gotovih krogov do takih zahtev. Saj je znano, da je na malih fakultetah možen mnogo intenzivnejši študij in da nudijo male klinike medicincem več možnosti, da si pridobe potrebne ročnosti in vsaicdanje zdravniške umetnosti. Statistike pripovedujejo, da imajo Nemci danes na poldrug do dva milijona ljudi po eno medicinsko fakulteto s kliniko. Velike znamenite klinike (Miinchen, Berlin) v ničemer niti najmanj ne zmanjšujejo potrebnosti malih fakultet, na katerih ima vsak študent dostop do praktičnega študija. Nedvomno si moro medicinec zares dragoceno obogatiti svoje znanje pri znamenitih strokovnjakih
" S čolnom in kameri na Jadran
I/ Trpnja na Hvar in v Makarsko primorje
Omiš
Od izliva Neretve do Omiša in še preko, pod skalnimi zidovi Biokova in Mosor-ja je dalmatinska kopnina ena sama zbirka prodnatih in peščenih zalivov in zalivčkov, eldorado sonca, zelenja in kopanja v slanih valovih željnih ljudi, dežela, v kateri rasejo hoteli kakor gobe po dežju iz tal, dežela vsako leto bolj prospevajočih letoviških mest in mestec. Niso ji zaman nadeli irrjena Dalmatinske, ali, po njenem največjem kraju, Makarske riviere, kakor se ponaša eden izmed največjih otokov našega Jadrana, ki leži pred njo, otok Hvar, s ponosnim nazivom Dalmatinske Madeire. Bržkone pa ležijo stvari tako, da vzdržita oba ta kosa naše zemlje v klimatskem in vsakem drugem oziru ne samo primere z obema kosoma velikega sveta, po katerih sta prejela svoja pridevka, temveč da ju tudi prekašata.
Ko sva se zadnjikrat poslovila od ljubih rijateljev v Trpnju in se je kljun najine adjice zarezal v vodovje, je bila ura že sedem. Sonce je obetalo vroč dan, morje je bilo mirno, bližino in daljavo je odevak tista glazurna modrina, ki daje vsem stvarem mehki sijaj svile.
Od Trpnja do Sučuraja na Hvaru, kjer sva se hotela najprvo ustaviti, bo kakšnih 20 km. Nisva zaupala temu pokojnemu jutru in sva obračala vesla brez minute pre-stanka. Nekaj pred deveto sva zavozila v sučurski pristan. Tu je bilo vse pokonci. Pol prebivalcev rorvntičnega, malo razpadajočega kraja sredi gostih nasadov oljke je bilo zbranih na obrežju in je z glasnimi
l
velikih univerz šele takrat, ko se je na mali fakulteti ob ugodnih studijskih razmerah na to pripravil.
Iz potrebe po najuspešnejšem, torej kliničnem načinu zdravljenja, iz težnje Z4 uspehom in napredkom domačega zdrav niškega stanu in iz naraščajočega števila slušateljev sedanje okrnjene medicinske fakultete bo izšla odločna zahteva po popolni medicinski fakulteti in po poDclni univerzi in to v prav taki obliki, kakor nam je priborila sedanjo, čeprav okrnjeno univerzo.
Današnjim potrebam Slovencev ne odgovarja torei niti razširjenje sedame bolnice proti Škofji ulici, niti zazidavanje zemljišča ob Poljanski cesti nasproti bivšj domobranski vojašnici z zasilnimi pomož nimi paviljoni. Življenjska potreba Ljub Ijane in vse Slovenije je velika osrednja bolnica s pripravljenimi prostori za klini ke. Učimo se od preteklosti in ne ponav-ljajmo istih napak!
Zato naj se za tako bolnico nemudno izdelajo popolni načrti, v katerih bodo že predvidene vse poznejše dozidave odnos no dopolnitve in v katerih bodo obenem vključeni načrti za posamezne klinike. Na zemljišču, ki bo odgovarjalo tem načrtom (n. pr. na Ljubljanskem polju proti Ježici ali St. Vidu) pa naj se začne postopno grajenje posameznih paviljonov, najprej z*
kirurgijo, tuberkulozo in nalezljive bolezni ter duševne bolezni, nato pa postopno po potrebi in po načrtih z ostalimi oddelki.
S tem v zvezi poziva »Društvo medicincev v Ljubljani« vso slovensko javnost, da protestira proti zasilnemu krpanju ne-dostatkov naših zdravstvenih ustanov in polovičarskemu reševanju naših zdravstve nih potreb, da torej odločno nastopi proti izpopolnitvi državne bolnice v Ljubljani z adaptacijo šentpetrske vojašnice, to pa zato, ker prostori in zgradbe šentpetrske vojašnice, o katerih so deljena mnenja, ali sploh odgovarjajo higienskim zahtevam in sanitetsko tehničnim predpisom, ne morejo biti v nobenem primeru primerne za katerikoli bolniški oddelek, kaj šele, da bi odgovarjali nujnim danim potrebam. Adap tacija več ko 200 let stare vojašnice v bolniško oskrbne namene Je možna le t ogromnimi izdatki, katere bi gotovo lahko koristnejše izrabili pri gradbi paviljonov ustrezajočih vsem higijenskim in samtet-sko-tehničnim predpisom. V šentpetrski vojašnici so nameščene važne socialno-zdravstvene ustanove (bakteriološki, veterinarski zavod, šola za sestre-pomočn ce, državna delavnica protez in vajenski dom), ki so prav tako potrebne. Za vse te ustanove bi bilo treba poiskati novih prostorov, kar bi bilo zopet zvezano z novimi izdatki. Vsako zasilno reševanje tolikih problemov, prikrojeno današnjim prilikam, samo otežkoča delo za zdravstveni in higi enski napredek naroda. Gornje bi bilo tudi v finančnem pogledu popolnoma zgre šeno.
Zavedajmo se, da je naša pravica in dolžnost, da zahtevamo od države, da zadosti zdravstvenim potrebam vseh svojih državljanov.
Tudi naše Sokolice so odnesle prvenstvo!
Objavili smo že sliko tekmovalne vrste članov Ljubljanskega Sokola, ki je na zleta v Zagrebu odnesla prvenstvo pri tekmovanjih v lahki atletiki. Ali to je bila le polovica celotnega uspeha. Evo danes sliko tekmovalne vrste članic Ljubljanskega Sokola, ki so istotam pobrale lovor prvenstva. Od leve na desno so sestre: Jelica Vazzazova, Zorka Sodnikova, Vida Vrezčeva, Ana Ker-žanova, Mirka Gejškova in špelca Bučarjeva.
Petim otrocičem je nesreča ugrabila očeta
Drveči tramvaj je v Dravljah ubil tesarja Stareta
va tovariša pognati čez progo. In to je bilo zanj usodno. Drveči voz je Stareta dosegel, njegovo kolo je pograbil rob stop-njic. Tramvaj je vlekel Stareta, ki je tedaj zaradi silnega sunka že omahnil, pri tem pa vtaknil desno mogo nekam med ogrodje svojega kolesa, dobrih 10 m daleč s seboj. Potem šele se je posrečilo vozniku voz ustaviti. Stare je med tem že nekajkrat udaril z glavo ob tla, sprva morebiti tudi ob tramvajski voz sam. Ko je voznik skočil z voza in prihitel ponesrečencu na pomoč, je bil Stare že nezavesten in mu je iz ust silila kri. Priči nesreče, posestni-ca Ana Pirčeva in pa mizarski mojster France Šlosar, ki sta stala na poti tik ob progi, sta bila enako takoj zraven, hitro pa se je naletela skupaj še večja množica ljudi. Prenesli so težko poškodovanega Stareta na travo kraj ceste in ga močili z vodo. Ves trud pa je ostal zaman. Mojster Šlosar je telefonično javil o nesreči na stražnico.
Iz šišenske stražnice so nemudno pozvali na kraj nesreče reševalni avto, ki je kmalu pridrvel v Dravlje in naložil pone srečenca. Ni pa ga pripeljal v bolnico ži-
Ljubljana, 18. avgusta
Na Celovški cesti v Dravljah, poleg tako zvanega »debelega znamenjza«, je bilo davi prizorišče hude nesreče, ki je ugrabila življenje mladega tesarja, očeta petih otrok.
Bilo je okrog 6.30, ko se je peljal 361et-ni tesar Lojze Stare, doma iz Dragočajne pri Smledniku, uslužben pa pri tvrdki Du-kič v Ljubljani, v družbi še dveh tovarišev s kolesom na delo skozi Dravlje. Baš v tistem času je vozil kolesarjem nasproti tramvajski voz, in sicer s precejšnjo brzino, ker je tam proga prosta. Kolesarji so vozili desno ob progi, kjer je na nekaterih mestih le prav ozek pas ceste med tračnicami in obcestno travo, drugje pa se ta prostor spet razširi do enega metra.
Tramvajski voz je pridrvel že mimo znamenja Sv. Roka in je voznik zvonil ter opozarjal nasproti prihajajoče kolesarje. Šele nekaj metrov pred vozom je prvi kolesar zavil čez tračnice na levo stran ceste, za njim drugi. Stare, ki je vozil zadnji, je tedaj izgubil prisotnost duha in ni več ušel nevarnosti. Zavrl je kolo z veliko silo in skušal v enakem loku kakor njego-
klici in nasveti podžigalo drugo polovico, ki je v čolnih, po pristanu manevrirala z dolgo mrežo in zbadala z ostvami v umazano vodo. Ljudje so se komaj utegnili toliko zanimati za naju, da so nama pojasnili, kaj se dogaja. Velik luben je bil zašel v pristanišče in sedaj bi ga radi ujeli. Tem bolj sva je zanimala midva za ljudi in ne da bi vedeli za to, sva nalovila s kamero kopico motivov. Ta lov je bil uspešnejši nego njihov, kajti luben je našel nekje izdatno odprtino v mreži in jo je popihal iz pristanišča, da se je za njim kar zakadilo. Vprtfšal sem vrle ribiče, da-li je bilo vredno razburjati se toliko zavoljo ene same ribice. Povedali so mi, da so časi zelo slabi, sezona za. sardele je na višku, a neprestano vetrovno vreme onemogoča lov. V zadnji noči je en sam čoln ujel samo 15 stotov rib, pa je že vredno, da se človek potrudi, če se mu ponudi takšna prilika kakor s tem lubenom. — Petnajst stotov? sem se začudil. Ali je to malo? — Seveda je malo, v normalnih časih nalovi lahko vsak čoln v eni noči 35 do 40 stotov rib in če vse to nasolijo ter prodado (največ pokupijo italijanski trgovci po 2.50 do 3.50 Din kilogram), potem se da že nekako živeti. Letos pa bo hudo in na sardele že ni več računati.
Ob 11. sva ostavila Sučuraj, morje .ie bilo še zmerom mirno, sonce pa je kurilo za stavo z vsemi pečmi. Pohitela sva, da opraviva kakšnih 10 km do sela Igrane, k: je naju že od daleč zamikalo s svojo bai-no lepo, terasno lego na pomolu, ki se niža od biokovske stene k morju. Pokrajina je tu čudovita mešanica epične mogočnosti in zasanjane idile. Nekje silno visoko v gori sta si odpevala v presledkih dva ženska glasova v zateglem^ divje turobnem
napevu, s stolpa, ki se dviga kakor pastir sredi črede nad belimi hišami Igran, so zapeli zvonovi s svetlim glasom opoldansko molitev in midva sva pristala na prodnatem obrežju igranskega zaliva.
•
A čeprav so Igrane res lep kraj in sva se nakopala tu v soncu in v vodi kakor nikjer drugod; čeprav je ujel Albert tu celo svojo prvo ribo (bila je tako majhna, da sva ji takoj dovolila živeti dalje) in je okrog 14. zapihal meštral po vseh pravilih, sva se ob 17. vendar odločila, da nadaljujeva proti Makarski. Vzljubilo se je nama, da se poskusiva za spremembo prostovoljno z nemilim vetrom. Poleg tega sva »obedovala« v Igranah samo to, kar sva si bila že prejšnji dan kupila v Trpnju: nekaj malo surovih paradižnikov in kruha. Nemogoče, da bi dobila v Sudurju ali v Igranah kaj pametnejšega. Niso imeli.
A tudi najina misel, da se bova založila med potjo naprej, v Dračvicah ali v Pod-gori, se je izkazala za naivno. Podgora, 9 km pred Makarsko, je sicer precejšen letoviški kraj, toda v njenih trgovinah ni bilo razen kruha in sira ničesar, kar bi bilo za najine zobe. Ti ljudje niso samo revni, temveč celo v letoviških krajih precej nepodjetni — to je tudi eden izmed vzrokov, da ne uspevajo povsod kakor bi lahko s temi lepotami. Morala sva se za večerjo zadovoljiti s to konstatacijo in s sirom. Med tem se je že približal večer in ker bi v borbi z besnimi valovi težko še prišla pravočasno v Makarsko, sva se odločila, da postaviva šotor nekaj od Pod-gore. Tla so bila zadosti nerodna, nagnjena in trda Nisva spala dobro. Razen tega sva se morala utaborit? precej od čolna stran in sem bil vso noč v skrbeh, da se
vega. Lojze Stare je med prevozom umrl Na odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico Sv. Krištofa. Bila i* uvedena natančna preiskava.
Kakor navajajo priče, krivda ne zadene voznika tramvajikega voza. Do nesreče je prišlo pač zato, ker je postal Stare zadnji hip nervozen in je hotel čez progo kakor
njegova tovariša. Ostal bi lahko na desni strani, ker tam ob cesti ni jarka, a je bilo tudi na cesti dovolj prostora, da bi lahko nemoteno vozil mimo. Nesreča se je hudo doimila vseh, ker se je kmalu raz-vedelo, da je za dobrim družinskim Tednikom zajokalo z mlado materjo pet nepreskrbljenih otročičev.
Narodno gledališče na pragn nove sezone
Ljubljana, 18. avgusti
V	četrtek dne 16. t. m. so se sestali v drami in operi ansambli našega gledališča in pristopili k delu in vajam za sezono 1934-35. Skušnje so sedaj v polnem teku. Drama pripravlja Acharjevo komedijo »Migo« z go. Vido Juvanovo v glavni vlogi, Scheinpflugovo novo komedijo »Gugal-nica« v režiji g. Skrbinška, nadalje satirično komedijo poljskega dramatika Raor-ta v prevodu F.Vodnika »\Vaterloo« Ciril Debevec pripravlja novo uprizoritev »Cankarjevih hlapcev«, ki se bo uvrstila v nameravani ciklus Cankarjevih dramskih del za dvajsetletnico njegove smrti. Poleg imenovanih režira Fran Lipah Lengyelovo komedijo »Antonija« z go. Nablocko v naslovni vlogi. Za otvoritev nove sezone se pripravlja Rostandovo veledelo v šestih dejanjih »Orlic« z g. Janom v naslovni vlogi. Režijo otvoritvene predstave vodi g. prof. Šest. Otvoritev obeh gledališč bo sredi septembra.
Spominska plošča junaku Avgustu Jenku
Ljubljana, 18. avgusta
V	noči 17. avgusta pred 20 teti je Pre-porodovca, prvega slovenskega dobrovolj-ca Avgnsta Jenka doletela junaška smrt na Ceru. C as je že odmaknil dogodke tistih dni, a ideje in dela žive naprej. Starejši Preporodovci, njegovi vrstniki, z njimi pa tudi mlajši čedalje boJj občutijo veličino te žrtve. Vzidali so, kakor smo že poročali, na njegovi rojstni hiši v Ljubljani, Gosposvetska cesta 7, spominsko ploščo in jo v četrtek zvečer odkrili vprav 20 Set po njegovi smrti kot skromen, a viden znak hvaležnosti, narodu pa v vzpodbudo, da spozna pravi in iskreni nacionalizem. Bila je tiha, intimna svečanost, pa se je ob trobojnici, ki je pokrivala ploščo, vendar zbrala velika množica. Ob 21. je akademski oktet s pesmijo »Domovina, •mili kraj« otvoril slovesno dejanje, član starešinske organizacije »Preporoda« in dobrovoljec Rajko Paulin je spregovoril o Jenkovem življenju. Prikazal je mladeniča, ki je, dasi po letih še fant, imei velike ideje in odločnost moža, da se mislim o osvobojenju in zedinjenju Južnih Slovanov ni bal dati besede, a besede je dokazal z dejanji, živo se je v poslušalcih izoblikoval Jenkov lik.
Predsednik starešinske organizacije Preporoda Svetozar Frantar je odkril ploščo:
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
v sivem marmorju v velikosti 60 X 60 cm so ob robih napisi v črnih črkai: »Avgrust Jenko — padel 16.—17. VHI. 1914 na Ceru, Preporodovec — borec za svobodo.« V sredi pa je relief: roka s kJadivom in prelomljena vejica. Akademski oktet je s koračnico »Hej, trubaču!« zaključil spominsko svečanost, ki je napravila na vse prisotne velik vtis.

Nad poHie gremo!
Ljubljana, 19. avgusta.
Prihodnjo soboto priredi SK Polž pri Sv. Duliu nad Višnjo goro, kjer gradi prvi dolenjski smučarski dom, zanimivo polhanje. Lov na polhe je pri nas med meščani malo znan pojav in celo na kmetih se dobe ljudje, ki ne vedo, kako se polhi love. V krajih, kjer polhov ni, ni mogoče pričakovati, da bi ljudje poznali polšji lov. Sploh se pa s tem združena romantika, ki je bila tako živa med našim ljudstvom v prejšnjih časih, že močno izživlja in polhe love zdaj samo zaradi njihovih kožic in masti, ne iščejo pa pri tem tistega lepega užitka, ki so ga imeli stari ljudje na kmetih in pa oni redki meščani, največ študentje, ki jih je zaneslo jeseni med polharje.
Da se nekoliko poživi stara tradicija in romantika polhanja, priredi SK Polž lov na polhe, ki jih bodo lovili v noči od sobote na nedeljo, če bo seveda ugodno vreme, ker ob deževnem in hladnem vremenu ni mogoče taboriti ponoči v gozdu. Kako lepo in prijetno je poslušati kihanje polhov v mesečni noči in sedeti okrog ognja, kjer se peče krompir in koruza, v bližini pa toči sladek sadni mošt, bodo spoznali vsi, ki se udeleže v soboto polhanja. Odhod iz Ljubljane bo z dolenjskim vlakom ob 7. S seboj bo treba vzeti toplo obleko.
Pristopajte h „Vodnikovi družbi"
Marička gre tri in dvajsetič v zapor
Ljubljan3, 18. avgusta.
Marička K je 58 letna Goren.pi a in je še vedno podjetna. Dva in dvajsetkrat je že sedela v zaporu, pa ji še žilica ne da miru. Te dni je prišla spet v Ljubljano, kjer je IX) malem beračila, v glavnem ya je pazila na to, kako bi prišla do izdatz-ejšega plena. V petek popoldne je vdrla v stanovanje nekega inženjerja in mu odnesla aktovko z raznimi spisi in potrebščinami, misdeč, da so notri kdo ve kakšni zakladi. Precej razočarana je nato nekje aktovko zavrgla in odšla naravnost v Lovšinovo gostilno v Gradišču. Tam pa je na svojo srečo opazila viseti v posebni sobici nata-karičino svileno obleko, ki jo je kar brž stisnila in odšla. Na šentjakobskem trgu je obleko prodala za 40 Din neki kmetici in se z izkupičkom podala spet v gostilno, kjer se je najedla in napila. Med tem je bil že organiziran lov za njo, a so jo prijeli šele na Tržaški cesti precej okajeno. Marička bo zdaj delala spet nekaj časa pokoro.
mu od nekih ljudi, ki so prišli mimo in so se. mi videli sumljivi, kaj zgodi. Zjutraj na vse zgodaj me je prebudilo neko korakanje in govorjenje v bližini čolna. Počasi sem nekoliko odmaknil eno krilo pri vhodu v šotor in napel ušesa. Bile so samo neke ženske, ki so opazile šotor in se niso upale naprej. »Cigani so!« je rekla ena med njimi in odpetala nazaj, druge pa za njo. Tako se je zgodilo, da smo v Dalmaciji, kjer so najboljši ljudje na svetu, drug drugega brez povoda osumili, da
smo nepošteni in nevarni individui.
•
Za spremembo se je bil ponoči meštral prelevil v svež južnik. Okopala vsa se, pospravila svoje stvari, razpela jadro in odplula s srednjo hitrostjo proti Makarski. Kraj je napravil na naju že na prvi pogled dober vtis. Plaža na njegovi zapad-ni strani je sijajna, ljudi, letoviščarjev, kakor mravelj, a vendar sva dobila na 2 km dolgem produ lep in dovolj osamljen prostor za najin šotor. Potem sva se še sama za ves dan spremenila v letoviščarja, vode in sonca je bilo tudi za naju dovolj. Vrhu tega ima makarsko letoviško in kopališko življenje nekaj prav familijarne-ga na sebi, ljudje se kmalu dobro razumejo med seboj. Bog ve od česa je to odvisno? Drugod namreč ne prideš povsod tako kmalu v kontakt s tujimi ljudmi — če niso baš domačini. Proti večeru sva utegnila tudi v mesto na lov s kamero. Bilo je nama žal, da nisva storila tega že prej, kajti kamor koli sva se obrnila, povsod se je nama ponudil motiv, kakršnih si mo- I re navdušen amater samo želeti. Posebno v pristanišču in v starem delu mesta bi porabila v ugodnejših svetlobnih prilikah filmov, kolikor bi jih vzela s seboj. Ko sva se vrnila do Šotora, se je naredila tudi
prekrasna nevihta, da sva vsak trenutek menila, da bo naju s šotorom vred odneslo v zrak in raztreščilo na koščke. To je bilo drugič, da je deževalo, od kar sva v Dalmaciji. In kako je deževalo! A šotor je vzdržaL
•
Po takšni nevihti se mora narediti najlepše vreme in v takšnem vremenu sva se danes zjutraj odpravila v Omiš. Pihal je spet prijeten jug, meštralu se od same vročine in lenobe ni ljubilo na vsakdanje delo. Tudi midva sva bila dovolj lena, da sva se z veseljem prepustila vetru in jadru. Na levi zeleni Brač, na <Jesni siloviti naravni bastioni Biokova in Mosorja, barve takšne, da bi jih človek ne mogel nikoli označiti z besedami — še vse prehitro sva dospela pod Rogoznico, belim gnezdom, ki rase v višavo proti grebenu Mo-sorja. Sence pa ob morju v opoldanskih urah niti toliko, da bi mogel skriti vsaj glavo pred ognjem, ki se je vsipal iz sonca. Zato sva se ob 14. odpravila rajši naprej, na morju je bilo hladneje.
Južnik pa je bil med tem prenehal in za nameček se je eno izmed vesel že po prvih udarcih prelomilo — bilo je že nekaj časa malo v neredu. Toda Alberta je ta smola tako podžgala, da je hotel z enim samim veslom in sam popraviti ves nadaljnji kos poti do Omiša. In je dosegel pravi rekord: točno v eni uri z enim samim veslom točno 12 km! Med potjo res nisem vedel, ali naj občudujem njegovo trmo in vztrajnost ali pa čudovito pestre in pisane prizore, ki so se nastavljali očem na tej vožnji mimo strme obale in presenečali človeka vsakih petdeset korakov s kakšno novo spremembo. In sedaj sva tu.
K. Kocjančič
BOKBERCER
KISSINGEN
so že več kot pol stoletja po vsem svetu znane kot neškodljivo in zanesljivo sredstvo zoper debelost. Delu« jejo brez bolečin In se Jih lahko zavživa.
O jI. rt g. pri M. S P. b N. Z. pod S. Br. «23
od 2». III. 1932.
Izlet planincev v Južno Srbijo
Planinski kraji na jugu naše države, do nedavna širši naši javnosti skoro docela neznani, vzbujajo sedaj med našimi planinci vedno večje zanimanje. Mnogo jih je že iz naših krajev, ki so posetili mogočne
Ko smo v Plevlju sedli v avtomobil, ki
nas je pripeljal v Berane, nisem vedel, kdo je starejši: soier ali vozilo. Pozneje mi je bilo ijasno, da je bil šofer vseeno starejši. Ko ee človek napoti v tuj kraj in hoče, da mu je taim lepo in prijetno, mora pač na vse paziti. Toda prvi pomisleki o avtomobilu so ee naglo izgubili: prispeli emo srečno, kakor ee večinoma srečno končujejo povesti za otroke. Vožnja je monotana, a ena-•ko tudi pokrajine, ob katerih se navzgor in navzdol vijugamo po hribih in kotanjah. Ko ije gospod bog kombiniral obliko in sklop Sandžaka, je bil kubist. Porabil je največ ocstega, sočnega olia. pretežno zelenega. Akvarela nikjer. Zaradi tega je danes slika Saniižaka tako enostavna, neizprosna. Vsaka senca, vsak bor, vsaka Čreda ovac silno močno zahteva, da je človek ne prezre, temveč pogleda z občutkom in razumevanjem.
Letina okrog Lima ne da polnega blagoslova žul javim in izbrazdanim rokam, ki jih kmetje dvigajo vsako leto proti nebu-l^ani jim ni rodila koruze, predlanskim ne oešpelj. V Pol i m lj i je nerod čespelj enaka katastrofa, kakor v Metohi ji nerod koruze ali pšenice. Lani je češplja rodila bogato in ie bilo žganja dovolj. Narod ga je občutil. Is eden je 6ioer in živi v večnem pomanjkanju in dolgovih.
Neki kmet je potipal moje hlače, poletne in bele.
jKoliko so jih plačal?« — tam ne vikajo niti kralja.
Odgovor.
^Bo.gami, drago, ee jih ne moreš pozimi porabiti tudi za spodnje.« . Ljudje so dobri, silno preprosti.
Berane. Tam ne pojo. Podobne so naselju starinarjev, kakor obrežje ob naši Ljubljanici . V veem metu sem zapazil le dve, tri malo boljše obleke. Mestece se je stisnilo v malo vijngo Lima in čaka menda boljših časov, ki naj pridejo sami po sebi. Sedanji mu ne prijajo. Skozi njegov organizem ne kroži trgovina, a tudi njegovo srce ni prav za prav tod, nego v okolici. Kot paradoks dejstvu, da so češplje glavni izvor dohodkov poleg živinoreje, stojii volja Beranča-nov. da zgrade v svojem mestu prvi absti-n en tek i dom v Jugoslaviji.
Sami ne priznajo da je slabim časom kriva tudi njihova lastna lenoba.
"Dobro jutro, prijatelj!« — sem hotel začeti pogovor.
»Glej ga vendar! Kaj ee i? tiče moje dobro jutro?«
>A nisi ponoči mogel spati, da ei take rrolje?«
»Sem.«
>Kaj bo kijamet?«
>Pri meni je tri dni do njega. Plačati mo-
Ob vhodu v vas je marof. Na marofu gnezdijo štrki. Na visokem dimniku je veliko, iz vej spleteno gnezdo — in štirje štrki malomarno gledajo iz njega na vse štiri strani sveta.
To so Melinci. Lahko bi bila katerakoli druga vas — slika bi bila ista: marof ob vhodu im štrki na dimniku. Stoje na eni nogi, z iztegnjenim vratcan. Samo mi, ki smo »prečanci«, postajamo ob marofu in * ■zanimanjem gledamo na veliko gnezdo vrh dimnika. Mimo hodijo domačini mimo imarofa.
—	Štrki? Hoj, kelko toga prt naa Jš!
V Melinoih je »proščenje«. Nekaj važnega je to v Prekmurju: proščenja! Vsaka vas ima svojo majhno kapelo. Stoji sredi vasi, v senci košatih lip in kostanjev. Kadar je god svetnika, ki mu je posvečena kapela, takrat je v vasi »proščenje«. Takrat so ravne prekmurske ceste nagosto posejane s procesijami, žene in dekleta v belih, prazničnih bluzah, v pisanih krilih in v modrih predpasnikih. Na glavah imajo bele rute, na prsih in v rokah pa rože. Deklice v dolgih, nerodnih krilih Imajo tudi rože v laseh. Zelene in rdeče. Vsa krajina je polna prelepih rdečih rož. Pred vsako hišo cvetijo in na vsakem oknu žare rdeče :rože. Morda jih je sadila roka, ki zdaj drži srp ali »rablje nekje na Francoskem ali v Nemčiji, da je polna trdih, podkožnih žuljev. Roka, ki od časa do časa e nerodnimi črkami napiše kratko pismo:
—	Zdrava sva, fala bogi, štero želejva tiidl van — ln spodaj čisto ob robu:
—	Rouže šče cvetijo?
Danes je bilo »proščenje« v Melincih.
južnosrbske in Črnogorske planine Sar planino, Prister, Korab, Prokletije in Durmi-tor, občudovali divno Prespansko in Ohridsko jezero, prekrasne stare manastire, ki hranijo ogromna bogastva na umetninah m zgodovinskih spomenikih, slavna mesta, katerih zgodovina sega nazaj v rimske čase.
-V srcu teh krajev, v carskem Skoplju, bo 8. in 9. septembra kongres zveze vseh planinskih društev v Jugoslaviji. Po kongresu, ki bo lepa manifestacija jugoslovenskega planinstva, bodo izleti po planinskih krajih našega juga.
Izleti se prično iz Skoplja v nedeljo dne 9. septembra in bodo trajali do 15. septembra. Prva skupina odpotuje preko Grad-skega in nato z avtobusi na Bitolj, Ohridsko jezero, skozi dolino Radike pod mogočnim Korabom in preko Gostivarja :n Tetova ob vznožju Šar-planine nazaj do Skoplja. Druga skupina potuje v obratni smeri z avtobusom, na progi Gradsko-Skoplje pa z železnico. Tretja skupina gre
Ereko Tetova v dolino Radike, nato na
.orab (2764 m), po sestopu pa na Ohridsko jezero, Bitolj, Prilep in Skoplje. Če trta skupina gre na Šar-planino (Ljubotenl, po sestopu pa na Ohridsko jezero, Bitolj iu Skoplje. Peta skupina gre isto pot, samo mesto Ljubotena niskoči Turčin v Ra doki planini (2704 m). Šesta skupina potuje na Uroševac, Kosovo polje in Prištino do Peči (manastir Dečani) in nazaj na Skoplje, bodisi z avtobusi aH pa iz Peči z avtobusom na Prizren in preko Šar-planine na Tetovo, Ohrid, Skoplje. Sedma skupina (ako bo vsaj 20 udeležencev) gre iz Skoplja na Šar-planino, nato po sestopu z avtobusom preko Peči, Podgorice, Cetinja in Lovčena na Kotor in z ladjo na Sušak.
Stroški bodo znašali, vštevši avtobusne vožnje ter kosilo, večerjo in prenočišča na izletih, pri III. razredu brzovlaka približno 1150 Din, pri II. razredu pa 1500 Din. Da se morejo preskrbeti prevozna sredstva in prenočišča, je potrebno, da se vsi udeleženci prijavijo Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani vsaj do 22. t. m. Seveda naj vsak navede, v kateri skupini želi potovati.
črne gore
ram globo, ker mi je šofer povozil jagnje. Čudež se mora zgoditi, da pridem do denarja.«
»Ne gre jim v glavo, da ovci ni prostor na cesti, nego v pašniku. Šofer naj se izogiba njegovih ovac, katerih prednice so za časa dedov svobodno hodile po pobih in cestah in obirale grmičevje in travo.
Od nikoder ni toliko šoferjev, kakor iz teh krajev. To je en šport. Pa imajo še drugega: nogomet. Šoferji in nogomet po Črnogorskih vaseh. Šoferji so koristni in nogomet je telesna vzgoja naroda.
»Vrag ga vzemi in tako vzgojo, gospod, ko mu opanki ne trajajo tri dni. Od zore do mraka beži za žogo in mu za drugo ni mar: ne za motiko, ne za ovco, še manj za knjigo, brate« — se mi je star očanec pritoževal zaradi sina.
Ko se avto ustavi sredi mesta ga obsto-pi cel roj polnagih dečkov z deformiranimi stopali in glasovi. Zamašeeni in zaspani so in zajtrku jejo pečen krompir, ki so ga izkopali na kdo ve čigavi njivi.
Znamenitost so beranske, sploh črnogorske kavarne. Natakar nikdar ne bo pristopil, dokler ga gost ne pokliče. To v pasivnih krajih pomeni mnogo- Človek lahko sedi pred kavarno ali v njej in počiva in gre nato spet dalje, ne da bo kdo za njim grdo pogledal, kakor v naših kavarnah študenta, ki nima za kavo, a bi si vseeno rad privoščil časopis.
Mimo Andrijevice nadaljujemo pot ob majhni reki proti Kolašinu. Vi6oki Vasoje-vriči nas silijo v velik ovinek. Kraji eo divji. Vasi bolj redke. Ljudi skoraj nikjer. Po debeli 'ari nas pozdravi Tara, ki nas spremlja do Kolašina. Mesto nas ne zanima. Moj-kovac je naš cilj. Cesta ni najlepša^ če jo sploh smemo tako imenovati.
Na desni obali Tare je 6pletlo okrog stare trdnjave nekaj kmetov svoje borne hišice. Zdelo ee nam je, da gledamo Mo jkovac iz zraka- Poleg njega nobenega voznega pota. Nekaj prekrižamih konjskih stez se tu in tam izgublja v skalovju. Do tod smo jahali na trdem sedlu. Mar niso Mojkovčani srečni? Ne poznajo avtomobilskega ropota in prahu in še navadnega voznikovega biča ne slišijo nikdar.
Dolgotrajno potovanje v sedlu nas je izmučilo. Šele v vasi smo se malo oddahnili. Vsi vaščani so se zbrali, kakor da nam vsi hočejo pomagati iz sedla in pokazati 6vojo prisrčnost, s katero eo nam želeli omiliti bivanje v teh krajih, ki jih nihče ne pozna in kaanor le redko stopi tujčeva noga.
Najiprej sipo zapazili star tip hiše brez
čez Štirinajst dni bo v Dokležovju. Nato v črensovcih. Včeraj je bila nova maša v Tturaišču.
—	Kdaj bo v Dokležovju?
—	Zdaj edino nedelo.
—	Nikjer ljudje ne romajo toliko, kakor v Prekmurju. Nikjer ni mater, kakor so matere v Prekmurju. še preden je dete rojeno, že sanjajo, kako bo nosil dolgo črno opravo. Upajo in anolijo vse dotlej, dokler ne stopi pred oltar. Takrat je romanje prekmurskih mater. Sto in sto jih je, ikd bi rade iimele sina »gospouda« ...
Brez konca so raztegnjene vasi po Prekmurju. Ob široki cesti ee vrsti hiša za hišo — vse bele, z majhnimi okni, večinoma s slamo krite. Vse imajo isto obliko ključa, prijazen »ograček« s sadnim drevjem, ograjen z nizkim plotom, spletenim iz šib-ja. Tu in tam se med njimi že dvigajo novozgrajene gosposke hiše. Nekdo se je vrnil bogat iz Amerike. Zdaj je takih zmiraj manj. Morda je dolga leta sanjal pod vročim ameriškim solncem, pri trdem garanju iz noči v noč, kako bo nekoč sredii vasi postavil svoj dom. Sredi domače vasi v Prekmurju ... Nam iz »preka« se te gosposke hiše zde tuje in hladne — kljub temu, da tudi okrog njih cvetijo rože — vse polno rdečih rož. Tiste majhne, kakor sneg bele hiše z rumenimi okni se nas dojemajo globlje. Tako domače so. Tako tihe ln bele. Nič ne razodevajo, kako se muke pol-rno pretaka življenje za njihovimi stenami, življenje premnopoštevilme družine, ki je kakor z rdečo nitjo privezana za Ameriko, za Francijo ...
Zdaj orjeta Vanek in Barica in preka? a-
ofcen. Vej sto ozkih lin za puške je zijalo v naa. S prezirom smo jo ogledovali. To je bivša turška >kršla«, zloglasna v vsej okolici, kjer jih je bilo mnogo podobnih. Pred štirimi stoletji so jo bili zgradili. Notranjost je podobna grobnici. Podzemski hodniki so pravi pekel. Strašna je tudi njena zgodovina. Nešteto srbskih mučen iikov je padlo tod pred razjarjenimi zulumčarji in njihovo strastjo po kristjanski krvi in slovanskem jezika. Strahoviti spominski 6tolp so podedovale kače, danes še edine prebivalke »krele«.
Poslavljali smo se.
»Ohranite spomin na nas, puščavnike, in še drugič nas obiščite! Cesta bo kmalu dograjena do Kolašina mimo Biogradskega jezera celo do nas. Most čez Taro je že gotov. Jugoslavija pozna celo svoje najbolj zapuščene kraje in so j|i enako dragi, kakor bogata in plodna vojvodinska polja.
Njihove besede bodo kmalu uresničene. Čez divje skale vodi danes že skoraj dovršena lepa cesta, najbližja zveza Becgra-.la z morjem.
Mimo Gojekovičev, Kaludre in Bistrice smo ee napotili proti Dobrilovini. Debelih sedem ur smo hodili. Umirali smo od lakote. Naše torbe so ostale prazne. Solnce je peklo neznosno. Še oči so trpele. Le tu .in tam so nas za hip zakrili gosti borovci ali smreke. Pod Ognjienovim prlom nam je vodnik svetoval, počivati. Zakaj? Nevarno je tod. Da niso morda kačaki? Ne, že davno jih ti kraji ne poznajo. Toda če prag je v resnici nevarno. Po silno ozkem žlebu smo morali prehoditi blizu 200 metrov. Globoko pod nami je grmela Tara. bučna in požrešna. Strah se nas je oolaščal. Dospeli smo do kraja, kjer se nismo upali dalje. Ne naprej« ne nazaj. Kakor da so nas objele neke strahovite sanje. Črnogorci hodijo tod brezskrbno, prepevajo in gledajo smrti v oči. Njihovi konji enako. Miže smo se pomikali in vendarle dospeli tja, kamor emo bili namenjeni. Ze je legala noč.
Na visoki planoti, obdani z gozdovi, se ie zablesketalo stekleno jezersko oko, a nižje, v prekrasni dolini, se nam ie pokazal samostan Dobrilovina, obdan z gostimi zelenimi gozdovi Vonj jezera in planine. Vinorodna trta in gozdovi. Smokva in hladen stjdenec. Zato ta kraj teko lepo imenujejo Dobrilovina. Vse je tu tako dobro in vabljivo.
Hudih časov Dobrilovina, vsaj tako nam fe zatrjeval iguman, ni poznala. Redko kdaj so plenili po teh naših prekrasnih samostanih. Dogajalo ee je sicer časih, toda ne toliko zaTadi zlobe, kolikor zaradi potrebe- Celo samostanski bratje od drugod eo večkrat napadali, da so mogli odnesti vrednosti in drafjocenosti. Odnašali eo knjige, cerkvene po?ode in drugo. Nikdar niso ničesar vračali. Ne samih sebe, ne knjig, ne dragocenosti, In še danes, je trdil iguman Rafael, imajo v samostanu sv. Nikolaja pod Kablar-jem obhajilni kelih in petihlebnico, ki sta nekdaj izginila iz Dobrilovine.
Četudi sezidan v časih Nemanpčev, še danes samostan nima zvona, kar brate najbolj boli. A njegovo vrednost z gozdovi so ocenili na 15 milijonov. Kdo je kriv, če jih ne uživajo? Vprašanje je ostalo brez odgovora.
Najtežja spomin ie vsekakor tisti, ki ga je zabeležil zadnji samostanski letopis. To je smrt samostanskega starešine Viktorja Gr-boviča, ki eo sa okupatorske oblasti 1918. brez vsakega DOVOda 'letrelile. Njegovega sobrata Moizeea so zadavili. Od tedaj do 1. 1922. je Bil samostan popolnoma pust in nenaseljen. Vedno je bil na meji nepokor-nih Črnogorcev, ki niso dali zlepa svoje svobode. Bil je moralno oporišče hribovcev in najboljše žarišče velike slovanske ideje. Njegovi menihi eo skozi Poletja nosili v eni roki puško, a v drugn križ z zastavo svobode z našimi slovanskimi harvaani.
Dobrilovino opisati je težko. Prelepa je. Cvijič je najboljše povedal: »Če je gospod Bog ustvarjal svet šest dni, potem je sedmi dan ustvarja le Dobrilovino.« In tako je res. Taka je cela Črna gora, ki nam bo z novo, eeptembra dograjeno cesto odkrita tudi tam, kjer je najbolj mikavna in skrivnostna. Morda emo bili mi zadnji tujci, ki smo skozi te kraje še jahali na konjičkih.
i	Vladimir Regally.
Sestanek bivših vojakov na Brezjah
Brezje, 16. avgjsta.
Ko 6e je pred leli osnovala Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, je leto za letom prirejala na praznik Marijinega Vnebovzetja na Brezjah sestanek svojjh članov in drugih bivših vojakov. Prireditev se je priljubila po vsej Sloveniji in ee je z leti razvila v mogočne tabore. Poleg verskega značaja — molitve za v vojni padle tovariše in za ohranitev miru — so imeli ti sestanki izključno tovariški značaj. Dobili so se na Brezjah nekdanji vojaki, ki bo skupaj prenašali gorje svetovne vojne,
ta suho, peščeno zemljo. Drugo leto bo Barica sama orala in prekapala in čitala ob praznikih pisma, ki jih bo pošiljal Vanek iz Francije. In bo čakala na 'belo ruto in na .pisano krilo, ki ji ga prinese Vane.t za spomin iz tiste izemlje Francoske, kjer gara toliko fantov in deklet i i Prekmurja!
To tiho, žilavo, večinoma še globoko verno ljudstvo bije trd boj z zemljo za skopo skorjo kruha. Tako skopo rodi zemlja tam zgoraj na Goričkem. Nekoč sem videla kočarja tam zgoraj na položnem hribu — sedel je v svoji mračni vlažni delavnici in oblikoval lonce. Zunaj po hribu je hodila njegova družina: ozki sestradani obrazi; mršave roke s podkožnimi žulji in velike začudene oči. Začudene, ker smo .prišli nnd. »tiijinei«, na njihov hrib. Takrat me je i®preletelo kakor da sem uzrla obraz vsega Prekmurja.
—	Kdo vse izmed vas je šel v »tfljino«?
—	števek, Marička, Barica, Vanek ...
Nekdo je štel. Nekdo je našteval imena,
da me je obšla groza.
—	Dovolj, dovolj, ljudje!...
Nekdo drugi je našteval imena tistih, ki se niso vrnili od tam. Ki se več ne "bodo vrnili.
—	Kaj je to mogoče?!
Takrat je solnce sijalo nizko nad gorič-kimi hribi. Rumena ilovica in v nji skopo izorane njivice. Vmes pa topoli — podobni obupno proti nebu iztegnjenim rokam. To so roke lačne lončarjeve družine, ki se vzpenja na hrib. To so roke lačne Goričke, iztegnjene za Vanekom v Amprikj. za Bari-co na Francoskem, za... oh, števana so tam zakopali! Tam so zakopali — nekdo je br«*7	mStevn' imena.
—	Kaj Je mogoče?! — Te
'/	Katarina Spur
ki pa so ee po vojni razšli na svoje domove in imajo le redko priliko, da se zopet vidijo ter obujajo skupne spomine. Tako privlačni so postali ti tabori na Brezjah, da so se jih v zadnjih letih 'udeleževali tisoči in tisoči bivših vojakov.
Tudi na letošnji praanik bi ee bil moral obnoviti ta veliki sestanek. Toda kakor toliko drugih lepih etvari, so hoteli tudi ta zbor izkoristili za svoje špekulacije ljubljanski bojevniški generali. Čeprav jih prejšnja leta na Brezjah ni bilo videti, so za leloe napovedali ne samo svojo udeležbo, marveč tudi svoje govore. Foaieje so si sicer premislili in so sporočili, da bo na Brezjah samo sestanek »brez govorov«, toda bilo je že prepozno. Oni bivši vojaki, ki so prejšnja leta vsakokrat napolnili Brezje, so letos sklenili ostati doma, ko eo slišali, ka-
šolstvo
Na n. državni realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili a) popravni nijži tečajni izpiti 27., b) popravni višji tečajni izpiti: pismeni 29., ustni 30. t m.; c) razredni popravni izpiti bodo po razporedu, ki je nabit na razglasni deski v šolski veži dne 28. in 29. t. m. Privatisti, ki imajo popravne izpite iz kakega jezika ali matematike, pišejo pismeno nalogo dne 27. t. m. Vsi izpiti se prično od 8. url zjutraj dnevno. Kdor ni vložil prošnje aii se k izpitu ne bo pravočasno javil, pozneje ne bo pripuščen. Vpisovanje za šolsko leto 1934-1935 bo: za I. razred dne 1. septembra od 8. ure naprej; za n.—VUL razred: a) učenci domačega zavoda dne 2. septembra (dopoldanski oddelki dopoldne, popoldanski popoldne) ob 8. in 15. uri in morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Učenci z drugih zavodov pa 3. septembra. Vsi vpisovanci morajo prinesti k vpisu davčno potrdilo o vseh davkih očeta, matere in eventuelno dijaka, šolnino je plačati takoj. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti se bodo pričeli 28. t. m. Razpored Je objavljen na razglasni deski. Redni in privatni učenci morajo vložiti prošnje za opravljanje popravnih izpitov do 23. t. m. Završni izpiti se bodo pričeli dne 3. septembra. Prošnje za pripustitev oziroma popravljanje morajo biti vložene do 1. septembra. Vpisovanje se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. V I- razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim ' tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom. K vpisovanju za I. razred je treba prinesti: prošnjo, kolkova-no z Din 5.—, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali o za vršnem izpitu, rojstni list davčno potrdilo zaradi odmere šolnine. Din 150.— za kolek prijave, zdravstveni fond in drugo. Dne 5. septembra ob 12. uri bo na razglasni deski objavljeno, kdo Je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo v času od 12. do 13. in od pol 15. do 16. ure dne 5. septembra plačali šolnino. Nesprejeti bodo ob istem času dobili pri slugi dokumente in vplačani denar. Pri sprejemu bodo imeli(e) prednost tisti(e), ki bodo ostali(e) v domačih trgovskih, industrijskih ali obrtniških podjetjih. K vpisovanju za n. razred je treba prinesti: Izpričevalo o dovršenem L razredu, prijavo, kolkovano z Din 50.—, davčno potrdilo zaradi odmere Šolnine, Din 100.— za zdravstveni fond in drugo, šola se bo pričela dne 13. septembra s sv. mašo v Križankah ob 9. Po službi božji se zbero učenci(ke) v svojih razredih. — Absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok.
ko jfl» hočejo gotovi IJjdje Izrabiti. Tako ae je zgodilo, da je bMa na letošnji Marijin" praznik udeležba tako pičla, kakor še nikdar, odkar so se ti sestanki začeli. Zbralo ee je komaj 500. 600 ljudi.,
Nekateri bojevniški gospodje eo prišli tudi pogledat, govorili pa res niso. Ali nočejo, ali ne ameio. niso povedali. Zato pa
|e bivši vojni kurat g. Bonač ubral v svoji Dridigi take strune, ki so zelo, zelo zvenele po dnevni politiki in ki so morale zabo-leti vsakega res vernega poslušalca. Govoril je tudi o denunciantetvu, ni pa povedal, ali misli na ono denuneiantstvo, ki je tako nesrečno zastrupljalo naše kraje pred 20 leti Vsekakor so mnogi poslušalci osupli zmajevali z glavami in se začudeni spogledovali, ko so poslušali njegovo pridisro.
Porfr absolventom In ab^olventinjam v®eh šolskih let od 1910-11 dalje. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve. Na podlagi tega pravilnika velja izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta. Kar velja za izpričevala o završnem izpitu, velja tudi za vsa odhodna izpričevala, ki so jih absolventi te šole poprej prejemali.. Zato vabi ravnateljstvo vse dosedanje absolvente (ke), naj se zglase z odhodnimi izpričevali oz. z izpričevali o završnem (končnem) izpitu v ravnate!jski pisarni, da dobijo na izpričevala novo klavzulo. Kdor pošlje izpričevalo po pošti, naj navede svoj natančen naslov in položaj ter priloži znamko za Din 5.50.
Trgovskim, bančnim in industrijskim podjetjem Se priporoča še nekaj sposobnih absolventov in zlasti absolventk. Obrniti naj se blagovolijo na direktorja Drž. dvor. trgovske šole v Ljubljani.
Abiturlentsld tečaj Zbornice «a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijave za abiturienski tečaj sprejema direkcija drž. trgovske akademije v Ljubljani vsak dan med uradnimi urami do 30. septembra. Na abiturientski tečaj se sprejemajo absolventi (ke) srednjih, učiteljskih in strokovnih šoi ter visokošolci(ke). Vsa pojasnila in prospekte dobijo reflektanti pri direkciji trgovske akademije.
I. mest otroški vrtec v Ljubljani, ki je bil do sedaj v prostorih I. mestne deške osnovne šole, se preseli z novim šolskim letom v preurejene in higijensko urejene prostore na Taboru. S tem foo ustreženo želji prebivalcev vzhodnega dela mesta, ki bo imelo vogajališče za deco v predšolski dobi v bližini. Stariši, poslužite se te ugodnosti in vpišite deco v otroški vrtec! Vpisovanje bo v soboto 1. septembra 1934 od 9 do 12. dop. v novih prostorih na Taboru.
Vpisovanj« na držami trgovski akademiji v Mariboru bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure- Dopolnilni izpiti bodo 28. in
29.	avgusta, vsakokrat ob 8. Za izpite ee je treba prijaviti ravnateljstvu do 23. t. m. e kolkovano orošnjo in s 30 Din takse za vsak predmet Popravljalni izpiiti bodo: pismeni
30.	avgusta, ustni 31. avgusta, vsakokrat ob 8. Zadevne prošnje na ravnateljstvo morajo biti vložene najpozneje do 23. t. m. z običajnim kolkom in s takso 10 Din za predmeL Pouk se prične 5. septembra ob 8.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Skoz I skrite kraje
Podobe iz krajev onkraj Mure
Priznanje mariborskim _
Njihova razstava Je vzbudila vsesplošno pozornost
Maribor, 18. avgusta.
Ko sem si pred dnevi ogledal razstavo Mariborskega tedna, mi je v IL nadstropju padel v oči nenavaden vhod v razstavni prostor gozdovnikov. Vstopil sem. In že sem bil v popolnoma novem svetu, ki je nam navadnim Zemljanom tuj, a gvzdov-nikom domač. Prijatelji so me že pred posetom razstavišča opozarjali, naj si ogledam gozdovniško razstavo, ki Je ena najlepših in ki zasluži, da si jo vsak ogleda. Storil sem to in ni mi bilo žal, da sem pozdravil naše vrle gozdovnike. Razstavo je priredila Jugoslovenska goadovniška liga Maribor L s sodelovanjem ostalih gozdovniških rodov. Vodstvo razstave je prevzel znani gozdovniški delavec g. Danilo Vahtar, kateremu sta pomagala goz-dovnika Fran j o Klojčnik .in podstarosta lige g. Janez Trpin, naš priznani umetnik.
Razstava nudi kaj pestro sliko. Od ustanovne listine dalje najdeš vse, kar je tesno povezano z zgodovino in razvojem gozdovništva pri nas. Razstavljena ao tudi originalna pisma ustanovitelja gozdovništva Setona Brnesta Thompsona. Dalje vidiš najrazličnejše vrste šotorov. Meni so bili vsi enaki, a me je prijazni gozdovnik poučil o uporabnosti in praktičnosti enega in drugega. Gozdovniki imajo tudi popolnoma svoj, »slovenski« šotor. Kakor sem star, bi se obvezal prebiti nekaj časa tudi v takem šotoru, kakršnega imajo gozdovniki. Prav prijetno bi se počutil v njem. Gozdovnik me je sicer silil vanj, toda ot>-ljubil sem rajši, da pridem na obide, ko bo prihodnje taborenje in tam poskusim gozdovniško življenje.
Prav pestro sliko nudijo najrazličnejši totemi. Vsi lepo izrezljani in poslikani, škoda, da niso na prodaj, takoj bi si enega vzel za spomin, tako so lepi. In totem imajo vsi. Ima rod svojega, glavar svojega, ognjar svojega, sploh, kdor Je priden in si ga izdela, ga ima. In kakšna imena
imajo ti gozdovniki in kako lepo jih izražajo v totemih. Imaš Belega Medveda, Belega Srnjaka, Hitrega Jelena, Sokolje Oko, Zvito Kačo, Duhtečo Planinko, Ognjeno Srce. Gozdovniško ime dobi gozdovnik ob sprejemu v gozdovniške vrste. Pred vstopom opravi izpit in če je goden za vstop v gozdovniške vrste, je svečano sprejet. Gozdovniki taborijo vsako leto v kakem prijetnem kraju. Na razstavi je na stotine slik in sličic z različnih taborenj. Druga lepša od druge, z vseh diha nepokvarjeno gozdovniško življenje. Gozdovniki se čutijo v svojih taborih male bogove in so veseli, da so daleč od civilizacije in >bledih« lic, kakor naziva jo svoje negozdovniške sobrate.
O gozdovniški razstavi bi rad napisal celo knjigo, teko lepa je, a vem, da bo gospod urednik še za te besede godrnjaL H koncu naj še povem, da so obiskali gozdovniško razstavo razni odličniki, ki so se vsi pohvalno izrekli o njej. Ban g. dr. Marušič je izrekel vodstvu gozdovnikov priznanje za tujsko-prometno propagando kakor tudi za koristno vzgojo naše mladine. Tudi mariborski župan g. dr. LipoSd Je pohvalil razstavo gozdovnikov in jim čestital. In g. minister dr. Ulmansky Je imel vse polno priznavalnih besed o raz-stavL Zastopnik celovške obrtne razstave g. Coha si jo je dvakrat ogledal in izrazG željo, da bi naši gozdovniki razstavili tudi v Celovcu.
Jaz pa pravim: razstava gozdovnikov mora tudi v Ljubljano in morda že na jesenski velesejem aji pa v kako šolo ali na primeren prostor, škoda bi bilo toliko truda za en sam kraj. Vodstvo gozdovniške lige naj stopi v stik z vodstvom ljubljanskega velesejma. Gotovo bodo tudi Ljubljančani z zanimanjem pogledali v življenje naših gozdovnikov, jih vzljubili in potem rajši podpirali Gozdovnikom iskrene čestitke k lepemu uspehu in mir!
B. M.
Po ciklonu obubožani kraji prosijo pomoči
Sresko načelstvo v Črnomlju poroča o škodi ob Kolpi
Ljubljana, 18. avgusta
Kmetijski odsek banske uprave je danes prejel od sreskega načelstva v Črnomlju kratko brzojavno poročilo o posledicah strahovite vremenske katastrofe, ki je v nedeljo ob 11. dopoldne besnela nad Starim trgom ob Kolpi in njega okolico in ki smo o njej poročalL Silovit orkan je pribesnel nad okolico od zapada ter je zavzel pas, širok 5 do 10 km. Orkan je od Starega trga naprej hrumel proti Metliki ter je tudi v metliškem srezu napravil po raznih kulturah, osobito po sadovnjakih in vinogradih ogromno škodo.
Brzojavka črnomaljskega sreskega načelstva veli, da so bili po tem neurju najhuje prizadeti naslednji kraji in vasi: Stari trg. Pred grad. Sodevci, Dol, Jelen j a vas, Paka, Deskova vas. Močile. Kot, Prelesje, Laze in Hlevi. V teh krajih so uničeni vsi polj-
ski pridelki razen krompirja, in vinogradi do 100 odst., vsi sadovnjaki pa do 75 odst. Brzojavka daije kratko navaja, da je orkan polomil drevje, da je trgal strehe in da je naliv odplavil mnogo plodne zemlje. Komisije so ocenile po tej brzojavki škodo v omenjenih krajih na 2 milijona dinarjev.
Bela Krajina, ki do konca junija ni trpela po vremenskih katastrofah in so vse kulture kazale, da bodo kmetu bogato obrodile, je od julija dalje utrpela že silno škodo po lokalnih nevihtah. Tako je julija metliški okraj imel na vinogradih in sadovnjakih blizu 1 milijona dinarjev škode, zdaj pa je poleg črnomaljskega spet trpei ob neurju, ki je naravnost kruto pustošilo. Revna Bela Krajina spet zove na pomoč, saj sicer bo med obubožanim prebivalstvom zavladala lakota.
Na počitnicah v Angliji
Ceneno življenje, svobodno kretanje — Zanimivo«« pokrajine, tisočletna zgodovina v poslopjih in nedotaknjena priroda

iiUsito^i^^jsivss^s?^?©
H	- -** -
iMflHP

Angleška obala pri Dovrn
Splošno Je razširjeno mnenje, da je bivanje v Veliki Britaniji zelo drago Ln posebno drago za državljane onih držav, katerih valuta stoji' nizko v primeri z ostalimi, da bi torej potnik izdal mnogo več kakor če bi ostal doma, ako se pelje preko Rokav-ekega preliva. V istimi so pa cene vseh proizvodov, kakor tudi ostalih življenjskih potrebščin danes v Angliji precej nižje kakor v Franciji.
Odkar je Anglija zapustila zlato valuto, Je deflacijska politika, ki jo izvaja vlada, Knlžala notranje cene za 20%, a razen tega Je ipadla vrednost angleške valute za 30%. Zato na primer Francozi, katerih valuta «v>oje vrednosti ni spremenila, danes živijo
Pastir na angleški ravnici
V Angliji točno 50% ceneje, kakor pred dvajsetimi (meseci. .
Pa tudi z dinarji se da v Angliji poceni Cveti. V Londonu se na primer-dobi soba % obilnim angleškim zajtrkom (čaj ali kava, pečena slanina z jajci, sadjem, marmelado, maslom in kruhom) že za 3 šilinge in 6 penijev to je za 42 dinarjev. S tako tečnim zajtrkom človek pred 3. uro popoldne ne začuti lakote. Tako lahko izpusti kosilo in namesto tega sne eno ali dve banani, ki so- po dinarju. Večerjaš že za dvajset dinarjev prav (dobro, tako da je treba računati za hrano in stanovanje dnevno od 65 -Din naprej. S stotakom pa človek že prav dobro živi in stanuje.
Če pa jugoslovenski potnik gleda na cene po angleških prodajalnah in jih preračunava v dinarje, je pa naravnost osupel, vse je 20 do 50% in še več cenejše kakor pri nas doma: čevlji, obleka, perilo, domače potrebščine, hrana, vse je mnogo bolj rpoceni, čeprav imate dinarje v žepu. To da mnogo misliti! Geslo angleškega trgovca in inidustrijca je: zadovoljiti se z majhnim
dobičkom, torej poceni prodajati, a omogočiti tako širokim slojema prebivalstva na-(kup, torej (mnogo prodati in s tem doseči isti dobiček kakor z visokimi cenami in majhno prodajo. Ta pametna logika angleškega trgovca je podlaga vse trgovske ja-kosti britskega imperija. Trgovina in obrt cvetita kljub krizi, to se pravi, kljub velikemu številu brezposelnih.
Za tujca je pa zanimivo v Angliji tudi to, da nima nikakih sitnosti s prijavljanjem: ko je prišel preko obmejnega uradnika, se lahko svobodno kreta po vsej deželi. V hotelu se vpiše v knjigo, nihče ga ne vpraša, ali so njegovi podatki pravilni, odlbod je in kam gre. Ni miu treba pokazati potnega lista, ni se mu treba prijaviti pri policiji. Tudi ni treba plačati prav nikakšnih pristojbin za bivanje, niti kopaliških pristojbin v kopališčih, niti občinskh taks v hotelih, niti luksuznih taiks v dražjih hotelih.
Anglija je tako majhna na svetovnem zemljevidu, da si tujec le težko predstavlja, kabo lepe, raznolične in zanimive pokrajine so na primeroma tako ozkem prostoru. Shakespeare, o katerem so doma in na tujem prepričani, da je pesnik, ki je najbolje resumiral ideal, inspiracijo in občutke svojih rojakov, je prav točno izrazil ljubezen Angleža do Anglije, če pusti reči o njej Johna Gaunta v »Jtihardu M.« tele besede:
»Ta drugi Eden, pol-raj,
,.. ta mali svet,
ta dragulj, vkovan v srebrne valove«.
To je res majhen svet, v katerem so re-producirane najlepše pokrajine drugih dežel v zmanjšanem obsegu. Tako se skoraj vsak del Britanskih otokov imenuje po kakšni tuji pokrajini: jezersko pokrajino imenujejo »Angleško Švico«, severni "Wales »(Britansko Tirolsko«, slavno Fen Country »Angleško Holamdijo«, Devonshire in Corn-vrallis pa »Angleško Rivijero«.
A prav ta raznoličnost nudi lepote čisto angleškega značaja, čudovito zelena pokrajina lahno valuje ln ti grički spominjajo deloma na Slovenske ,gorice, deloma na Dolenjsko. Bogata žitna polja se vrstijo, vmes so pašniki, na katerih je mnogo goveje živine in konj, ponekod tuidi prašičev. Navadno je vse ograjeno z živo mejo. Tudi gozdov ne manjka in velikih parkov, kjer se pasejo jeleni v senci stoletnih dreves. Slikovite vasi in stari gradovi pozdravljajo potnika iz tega zelenja: značilna angleška pokrajina, ki ima svoje posebne čare, da ni enakih mogoče najti drugje.
Če se pa potnik poda stran od železnice ter se vozi od sela do sela, od mesta do mesta po asfaltiranih cestah, se bo diivil spomenikom prošlosti, ki jih je nebroj. Tisočletna angleška zgodovina se mu kaže t«, zamrznjena v stavbe, ki v teku stoletij niso izpremenile niti svoje zumanjosti, niti notranjosti, niti namena, za katerega so bile izgrajene. Potem pa ljubke, iprikuipljive vasice, ki jih naš modernizem ni mogel
Lisasti »spomeniki«, ki jih večkrat vidite na deželi
spremeniti tn katerih večina je prav taka, kakor so bile pred 400 ali 500 leti. In kdo se ne bi divil slikovitim starim gradovom,
iki se dvigajo na gričih in skalah, ob rekah in ob morju? Nekateri »o že razvaline, v drugih bivajo potomci ene in iste plemiške rodbine že naid 900 let To je romantika angleške pokrajine.
Pozabiti ne smemo številnih cerkVa, katedral ln opatij, ki so jih izgradili pred več ko dvajnastimi stoletji, in kjer počivajo kralji, kraljice, prelati in junaki. Kako različna je njih arhitektnra in vsaka ima svojo zgodovino.
Velika Britanija mi je kakor album slik, kjer v neprestani razno!ičnosti pokrajine tudi oni najde svoje veselje, ki se sicer ne zanima za njeno zgodovino ali 6lovstvo. Toda kljub velikanskemu razvoju angleškega železniškega omrežja, kakor tudi nebroju izvrstnih avtomobilskih cest je ostala angleška pokrajina nedotaknjena, iizvzemši seveda industrijska in rudokopska središča. Komaj pol ure izven velikih človeških naselbin se lahko sprehajate v popolni ti-feini ln samoti ure daleč v svobodni prirod:.
Dežela je polna teh nasprotstev in morda prav to tvori njeno glavno privlačnost
Dr. Pavel Breznik.
Slikar Jan Havliček-Trentan umrl
Z Dunaja poročajo, da je 23. p. m. umrl v svojem stanovanju v 18. okraju, Martin-strasse 13 nekdaj sloviti slikar — Jan Havliček, ki si je dodsai ime Trenta n v veden spomin na našo goriško Trento na oni strani Triglava, kjer stojii tudi Baumbachova koča, imenovana po pesniku divnega >Zlatoroga<. Minulo je že 55 let, odkar je zahajal leto za letom v Trento mlad češki slikal Jan Havliček s prekrasno črno brado in živimi očmi, blaga slovanslca dobričina. V Bovca in v vsem okraju je bil kakor doma. Govoril je rad z vsako ženico, posebno z otroki, in vplival je na ljudstvo tudi v narodnem pogledu. Zavedni Ceh je med našimi slovenskim ljudstvom zaslovel tudi kot velik prijatelj slovenskega naroda.
Slikal je <v Trenti prizore za scenerije k Zlatorogu. Pa si ie polagoma nabral cele serije 6lik iz naše gornie Soške doline, pozneje z oba9 našega Jadrana pni Devin i^ iz Škociijanske jame, kjer je slikal po naročilu in za plačilo pok. nadvojvode Ferdinanda. — Tako je imel naš Trentan ogromno zbirko slik iz naše goriške in deloma^ istrske dežele. Na mnogih izložbah na Češkem, v Monakovu, in na Dunaju je imel Havliček odlične zbirke. — Že veliko let je preživel na Dunaju, tam zunai blizi Cankarjevega domovanj, v' tihi ulici Martinetrasse, kjer biva tudi predsednik Jugoslovenskega pod-
Gosfi napravijo veselje pa fudi delo!
Gospodinja hoče pokazati,kaj zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja
• • •
KAJ STORITI?

na
Malo V i m a vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti!
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
pornega društva dr. Milivoj Jakovljevič; samo eno hišo sta narazen. Med češko kolonijo ali manjšino je bil Havliček jako priljubljen umetnik.
Pokopali eo ga na dunajskem osrednjem pokopališču v vsej skromnosti, kakor je Jan Havliček skromno živel sredi veliko-mestnega šuma. Zapustil je le družico svojega življenja Franfciško Havličkovo - Ma-tjiechovo, ki je do zadnjega diha zvesto skrbela zanj. Doživel je 77 let in ,je bil vedno prav živahnega duha. Zanimal ee je do zadnjega zsa vse naše slovenske prilike. Govoril je prav dobro slovenski. Naj počiva v mira!	G.
Najboljša češka skupina iz Plznja uprizori v Ljubljani kmetsko svatbo
Ljubljana, 18. avgusta.
Letošnji festival ima glavni namen, pokazati občinstvu značilne slovanske narodne plese. Uspeh je zajamčen že s tem, da bodo zastopani na festivalu skoraj vsi slovanski narodi. Prijavljena je po ena večja skupina iz Bolgarije, češkoslovaške in Poljske, posebej še veflfco Število skupin iz Jugoslavije,, izmed katerih je treba posebej omeniti prav dramatično »more-ško« iz Korčuile in Slovake iz Banata.
Od inozemskih skupin bo najštevilnejša blizu 50 članov broječa skupina iz Plznja-Krojovy odbor N&rodopisnč společnosti. Ta skupina pa Ljubljančanom nikakor ni neznana, saj se je menda še mnogi spominjajo iz L 1932, ko je nastopila na L kongresu slovanskih narodnih noš ter dosegla med vsemi skupinami prvo mesto kot najbolje organizirana in najbolj harmonična ter tudi najslikovitejša skupina. Mnogi se tudi spominjajo, kako je skupina prišla popoldne k predstavi »Prodane neveste« v letnem gledališču v Tivoliju, kjer so jo takoj povabili na »oder«, ki je mahoma izredno oživel. In koliko je biilo šele navdušenja, ko je po izvedbi baleta po ljubljanskem ansamblu nastopila še plzenjska skupina ter pokazala, kako odlično je vigrana in da ji tudi ne manjka temperamenta, ko je treba pokazati svojo narodno umetnost
Prav ista skupina, Id pa šteje sedaj dvakrat več članov, bo 6. septembra izvajala na sokolskem telovadišču, kjer se bodo vršile vse prireditve festivala, plzenj-sko svatbo ali točneje: kmečko poroko iz plzenjske okolice po besedilu Marije L&b-kove. To je igra v 4 dejanjih, ki nam predočuje, kako se je vršila taka poroka še pred nekaj leti. Igra je z narodopisnega stališča prav važna, ker predvaja na podlagi obilnega gradiva točno vse dele poroke ter zvesto kaže vse narodne običaje, ki so bili s tem v zvezi. Razen tega pa je v igro na odgovarjajočih mestih
vpletena oda vrsta pesmi, zapisanih v okolici Plznja, ki so se pozneje razširile tudi po drugih čeških krajih. Te pesmi, ki so prav skrbno razvrščene, kažejo, koliko narodne poezije Je nastajalo zlasti ob raznih porokah. Veliko vflogo igrajo tudi plesi, brez katerih poroka ni mogoča. Seveda izvajaj vso igro igTalci v pristnih narod-
nih nošah. Krojovy odbor si je namreč tudi nadel nalogo, da ohrani narodno nošo pristno in Jo očisti razne navlake, katero so začeli ponekod uvajati iz noš drugih krajev.
Zanimiva Je primerjava čeških poročnih običajev z našimi. Da je podobnost velika, se vidi že iz naslovov posameznih dejanj: 1. pri nevesti pred poroko; 2. pojedina pri nevesti po poroki; 3. v gostilni; 4, v novem domu. Vsebina je torej v glavnih potezah ta-le: V prvem dejanju pričakujejo ženina in njegovo družbo na nevestinem domu. Po stari navadi se seveda dolgo pogajajo, preden izročijo ženinu nevesto, nakar dado nevestini starši mlademu paru pred odhodom v cerkev svoj blagoslov. Drugo dejanje nam kaže pojedino na nevestinem domu, ki je prepletena z raznimi običaji in pesmimi ,nakar se vsa družba poda v gostilno, kjer doseže veselje svoj vrhunec ter se zvrstijo v plesu sprva ženin z nevesto, nato pa še po vrsti svatje in tetke. Zadnja slika nam kaže sprejem ženina in neveste na ženinovem domu, kjer Jim dajo sprva blagoslov ženi-novi starši, nakar začne nevesta jemati slovo od svojih družic. Slednjič ji razpletejo lase, ji sname jo mirtin venec z glave in jo tako izročijo ženinu. S pesmijo »Už, už, už, Vojtišek je muž — Madlenka je jeho žena« ... se konča vsa igra.
Ker so vzeti iz življenja na podlagi resničnih običajev, ki so našim tako sorodni, ter tudi pesmice znatno ožive igro, bo predstava gotovo ugajala tudi najširšim krogom naših gledalcev. Naj bo še omenjeno, da je Krojovy odbor z morebitnim čistim dobičkom dosedaj redno skrbel za povečavo Narodopisnega muzeja v PlznjL Igra je bila dosedaj izvajana večkrat, zlasti tudi v Pragi ob priliki raznih vsena-rodnih svečanosti z velikim uspehom. Umetniško kvaliteto plzenjske skupine nam dokazuje dejstvo, da so pri najrazličnejših mednarodnih prireditvah, kakor v Nid, dosegli že več prvih nagrad ter v svojih pisanih nošah povsod zapustili najlepše spomine. Naj bi jim letos Ljubljana s čin večjim obiskom pokazala svojo hvaležnost zato, ko tvegajo dolgo vožnjo, da poživijo naš festival!
Dr. Vladimir Murko.
I!!!llll!lll!!!ll!!ll!i!ll!fl
wmmm
Pri revmatizmn, protinn (glhtu), živčnih in ženskih boleznih je dokazano uspešno zdravljenje s kopanjem, pa tudi s pitjem s sta-roznanimi radiotermalnimi vrelci
Dolenjske Toplice
pri Novem mestu. Zdravnik zdravilišča: Dr. Rudolf Rožič. Pojasnila in prospekti pri upravi Toplic.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
¥ nalili planinah
Poletno pismo iz krajev nad Bohinjskim
|ggt
Lepo je poleti v naših planinah- Tako lepo. da se mora človek kar vprašati, kako da hodijo ljjdjie občudovat tujino, ko imamo vsega lepega doma dovolj.
Kakor kokoši čepe na- rebrih gričev beli star rovi. vsi ograjeni. Bela, kamenita stepa Jih veže, za njimi pa se dvigajo gozdovi, gmreka, vse od vetra okleščene, in mirne
(bukve, zadaj Se v®i hribi in tam pod nebom gane, vse sive, molčeče. Beli oblaki se poda po nebo, kakor bi se lovili, begajo sem in tja, te drobne igrače vetrov. Daleč spodaj so vasi, da jih ne vidimo, kakor v brezna pogreznjene, in človek kar čuti, kako ivšeo&o je nad pralnim, umazanim svetom.
•
Lepo jo ptfgH v mšSh p&otteafo, nwfl
ljudmi, ki so ti boif blizj, kakor vsi znanci v mesto, čeprav jjrh poznaš šele dan ali dva. Čutiš v njih zdravje, tisto kamenito zdravje, ki ga dajeta kmečki kruh in mleko. Njih koraki so krepki, skoraj trdi. Kameniti koraki na kamenitfh tleh. Glasovi zvene čudno domače. Nrč tiste prilizirjenosti v njih, ki te v mestu podzavestno draži, 'jfoija. In vsi
znajo gledata v obraz.
*
Star očanec prebiva že štirideset let v teh hribih. O&mi križ si bo kmalu naložil, Pa pride vsako leto sem. Že v aprilu, ko komaj izgine mraz. In do Martina varuje svoi stan. Človek uživa, ko se z njim po-
govarja. Brati in pisati ne zna. Zna pa povedati besedo, da človeka .prime. Nič tistega* mehkega zvončki jan j a. Tisti jezik, ki ga mesto ne pozna. Tiste besede, ki pravi o njih Zupančič, da bi dajal zanje cekine. O,
ta bi jih moral dosti razdeliti!
•
»Nikar se ne zakoplji tja v hribe. Sa,i ne boš mogel gori ostati,« mi je dejal prijatelj, ko sem mu rekel, da sem	t bo-
hinjske planine. »Na smrt ee boš dolgočasil,« je še dodaL
Dolgočasil? O, ne, prfjffrtefj. Doigočarffi se '-•a ne znamo.
Kako nam poteka den? Zjutraj — sobice, opoldne — solnce, zvečer — solnee. Toliko ga menda Bog ni nikjer raztresel, nikjer ga ni sipal e tako polnimi rokami kakor tu. In drugih darov! Hladnih gozdov in jagod, brusnic in borovnic v njih. Mehkega vetra vsak večer. Vriskanja in zvomenja zvoncev, ko ee vračajo krave s paše, vse site. Zalih deklet, ki hite pod noč e škafi
mleka na glavi v sirarno- Vsega, vsega *
Zda) .kosimo. Ves zrak je dobil kar drugačen, prijetnejši vanj. V vročem solncu se suši mrva, da ee kar drobi, ko jo grabijo in spravljajo v rjuhe. Potem si je treba rjuho oprtati na glavo in jo nesfci časih precej daleč »na hlev«. O, to ni tako lahko, če ;je rjuha težka in »hlev« visoko v bregu. Časih se pokaže kakien nevaren oblak na nebu. Takrat je treba pij m iti v roke, da ne pridirja nevihta. Pa jih, hvala Bogu, še ni bilo obilo.
In tako ee praznijo »rovti«. Vsak dan eo bolj tihi, prazni. Vsak dan bolj se krči valujoča trava. Zjutraj, ko ee šele dan deia, klepljejo kosci, in dolse redi rosne trave omahujejo pod njihovimi kosami. Da, dosti skrbi imajo kosci. Še več čmrlji v mahu med travo, ki jih časih kosa preseneti in
jim raodere domove.
• •
Rahle meglice vstanejo časih pod noč. Iz doline ee dvigne, pa ee nas še ne dotaknejo. Nekje visoko nad nami « ustavijo in odjadrajo daleč, daleč.
Takrat je vse tiho pri nas. Le kakšen iwisk se še fcje zasliši, ali pa kravji zvoiec iz kakšnega hleva. Pa le šine kakšna senca takrat čez rovi, k stanu. Fantje so, ki hodijo vasovat Cnsih pridejo oele ure daleč iz dolina Noč jih prinese, noč jih vzame brez sledu. Hudo je le, če pusti 'a noč kakšno sled v beK hišici, kakšen živ sporn in ček- Pa že napravijo gospod žjpnik. da je vse prav in da ni zgledovanja.
Tujcev ee kar bojimo tu gori, mi tujci-So kakor vest. ki nas spominjaš da bomo morali odtod, čeprav smo ee kar zrasli z domačima Ijpdmi. In čeprav kar nestrpno čakamo pošte, smo vendar najsrečnejši tiste dni, ko ie ni.
In časih, v listih trenutka, ki pb sovražimo, gledamo na koledar. Koliko dni bo-mo še mogli ostati? Kdaj bo treba iti?
Menda še ni bdi nihče tolikokrat prekla*.
kakor izumitelj koledarja.
•
Denarja ne štejemo. If? vredna Sal ea
skoraj ne potrebujemo. Nekaj jedi smo prinesli s seboj, nekaj je treba vsak teden ao-kjipiti. Mleka je dovolj, žgancev dovolj, kruha je dovolj. Kdo pa se tu meni za
mestno hrano, ki -jo je vse leto otepal? •
Zvečer pri ognjfišču se vname beseda. Stari očanec obuja spomine iz časov, ko je še iz Lesec vozil v Bohinj. Ko še ni bilo železnice. Potem se spomni časov, ko je lovil divjačino po hribih in so potem orožniki lovili njega, ker jo je strelial brez pravice. O župniku, ki je posel ovce v tei dolini r>red petdesetimi leti, pripoveduje: >Še nihče ni znal tako lepo zapeti na Veliko noč Aleljjo, kakor oni... Dober gospod eo hiM__In kako je pred rtarmrni lati
Jakoba dan na planini snežilo, da eo morale krave pet dni ostati v hlevu...
Pa ne mislite, da eo ti pogovori dolgočasni. RajS jih »rman kakor kriminalne romane.
m
Kaf nal vam še povem?
Saj vam ne morem vsega.
Pridite sami, sem v hribe, in videli boste, kako lep je naš svet.	B. R.
CENENI DNEVI
do 10. septembra.!
Dajemo Vam izjemne popuste
na naša kvalitetna kolesa: Torpedo
A. GOREČ, d. z o. z.	ŽST
Age
r~
6746
Tyrševa cesta 1, poleg nebotičnika.
Oglejte si naše blago!
Iloivaače vesti
♦ Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil 7. in 8. septembra v Zagrebu z že objavljenim sporedom. Dne 9. septembra bo izlet v Hrvatsko Zagorje in dne 10. septembra odhod v Dalmacijo pre-iko Splita do Dubrovnika in Kotora. Vsak udeleženec naj ttudi takoj sporoči, ali se namerava udeležiti izletov in katerih, ker je treba avtobusnim podjetjem in paro-p lovnim društvom pravočasno naznačiti točno število udeležencev. Odbor Društva »Pravnika«.
NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE EN OTROKE ima
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12.
♦	Udruženje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava v
Ljubljani, priredi dne 1. in 2. septembra društveni izlet v Maribor in na Pohorje ter v bližnjo mariborsko okolico za svoje člane in njih svojce ter po članih vpeljane goste. V Mariboru bodo ogledi industrij, izleti, kopanje itd. Odhod iz Ljubljane gl. koL ob 5.31 s potniškim vlakom 615, prihod v Maribor gl. kol. ob 9.11. Prijave je treba poslati najkasneje do 28. t. m. na naslov: Oblastna uprava udruženja železniških uradnikov, Ljubljana, v roke g. Janezu Koširju, Ljubljana VII, Celovška cesta 49, ali pa naj se udeleženci prijavijo osebno med 17.30 in 18.30 uro v pisarni udruženja železniških uradnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica, hotel Mi-klič. _
Mišice in živce krepi soln-čenje, ako se maže telo z originalnim
NIGGEROL OLJEM ali KREMO
(Patent št. 5922) za soln-čenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5
♦	Aeroklub bo ustanovljen tudi v Brodu.
Po iniciativi oblastnega odbora aeroklu'ba bo tudi v Brodu ustanovljen aeroklub. Pripravljalni odbor je že izvoljen in v kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor nove postojanke za propagando našega civilnega letalstva.
♦	Občinske volitve v občini šmarje-oko-tica. V tej novi občini, ki je nastala po izločitvi iz bivše občine Šmarje pri Jelšah, bodo volitve občinskega odbora v nedeljo 14. oktobra.
"	Mtiii * 4inCiSi
♦	Proti premestitvi rudarske direkcije
\i Sarajeva je, kakor znano, nedavno konferenca sarajevskih občinskih odbornikov in zastopnikov vseh gospodarskih organizacij sprejela obsežno resolucijo, ki opisuje, kako je direkcija državnih rudnikov tesno zvezana z gospodarskim življenjem Sarajeva in širše okolice. Da bi se to še bolj poudarilo, so sklicali gospodarski krogi novo konferenco, na katero so povabili tudi vse senatorje in poslance iz bosanskih krajev.
(ptoti pteotiiCni dsUioit
uporabljajte samo neškodljive Slatinshe tablete za hujšanje,
ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 74 Din.
(Reg. br. 283 — 11. I. 1934.)
♦	Rudniški rovi ogražajo kmečke posesti. Ko je minister g. dr. Ulrnanski potoval skozi Zenico, je s-orejel številno de-putacijo kmetov iz zeniške okolice, ki jo iprosHa za strokovnjaško komisijo za cenitev škode, ki jo na zemljiščih povzročajo Trodniiški rovi. Minister je kmetom obljubil, da bo taka komisija v začetku prihodnjega meseca T»risr>ela v orirzadete kraje. Pri g. ministru se je zglasila tudi de-putacija rudarjev, ki je predložila razne reforme delovnih pogojev in socialnega zavarovan 1a.
♦	Prošnje za suplentsko služb«. Diplomirani filozofi, ki so vložili prošnje za sut>-1 en t s ko službo, naj ipošljejo banski upravi takoj potrtiilo o imovinskem stanju. Ako v tem potrdilu ni ugotovljeno, da ne Dla-čajo nikakega davka, je prikloniti potrdilo o .plačanih davkih. Pridelati je en pret>is.
♦	Premestitve. Premeščena sta: za višjega svetnika ministrstva 4. skupim* 1. stopnje v oddelku ra gozdove inž. Viljem Pirsič, za višjega gozdarskega uristava 7. skupine in za gozdarskega referenta pri ereskem načelstvn v Djakovu pa inž. Josip Sponi, doslej v Delnicah.
♦	Iz politično upravne službe. Gost). dT. Franc Hrašovec, sreski načelnik ' v Metliki, je imenovan za sreskega načelnika v Slovenjgradcn.	_
Ituristi*
Uporabljajte za solnčenje
dr. Kmetovo niazilr
IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah ln
drogerijab po 10 Din.
♦	Strojevodja, kl je I. 1903. vozli kralja Petra v Beograd še vedno službuje v Novem Sadu. To je Mato Majer, doma iz Nu-štarja. Vlak, s katerim je ipokojni kralj Peter potoval v Beograd, da zasede prestol, je strojevodja Majer prevzel na Dunaju in se še živo spominja prisrčnih ova-cij, ki so jih na kolodvoru priredili jugo-slovenski dijaki kralju Petru. V Zemunii se je kralj Peter poslovil od strojevodje in drugih železničarjev ter jih obdaroval. Strojevodja Mato Majer bo kmalu doslu-žil .polna leta svoje naporne, a vedno vzorno vršene službe, pravi pa, da bi zelo rad vsaj enkrat vozil tudi našega vladarja kralja Aleksandra.
♦	Dijaški dom v Ptuju je za tekoče šolsko leto izredno ^znižal hranarino, ki znaša za vso oskrbo s pranjem vred letno 5000 Din ali 500 Din mesečno. Gojencem zavoda se nudi tudi poleg šolske izobrazbe še prilika, da se izvežbajo tudi v glasbi, v kateri namen ima zavod krasno glasbeno dvorano in lastne instrumente. Staršem ta zavod pra.v toplo priporočamo in jih opozarjamo na današnji oglas.
*	Dijaški dom sarajevskih železničarjev.
Uslužbenci sarajevske železniške direkcije Imajo več zadružnih ustanov, ki pa so odvisne od železničarske konzumne zadruge. Med ustanovami je posebno važen želez-ničarski dijaški dom na Ilidži pri Sarajevu. V tem domu je vsako leto 50 do 60 železničarskih otrok, ki obiskujejo srednje šole. Dom je najmodernejše urejen in so njegovi gojenci vsako leto tudi med najboljšimi; sarajevskimi srednješolci. Glavna ustanova sarajevskih železničarjev kon-zumna zadruga ipa je prišla v gmotne težave in za 9. septembra je sklican izredni občni zibor, ki 'bo razpravljal o likvidaciji zadruge, odnosno o njeni preureditvi, če bo konzumna zadruga likvidirala, bo v veliki nevarnosti obstoj raznih ustanov to predvsem tudi vzornega dijaškega doma.
•	Mati in dete. Največji zaklad vsakega naroda so njega matere in deca. Na zdravje matere in deteta je frreba posebno paziti in negovati. Ljudstvo je treba o tem nazorno poučiti in naiflažie ee to doseže s primernimi razstavami. Taka bo tudi na jesenskem velesejnrj v Ljubljani od 1. — 10. septembra prirejena zaokrožena higijenska razstava pod geslom >Mati in dete«. Spoznavanje svojeea telesa, vzrokov bolezni in pravilnega načina življenja so pota, ki vodijo do zdravia poedinea in naroda. Higijenska razstava bo zelo obsežna, imela bo 21 oddelkov, ki bodo predvsem v modelih orikazali človeške organe, razplod živih bitij. otroške bolezni, šolsko higijeno, higi-;eno dojenčka in matere, postanek človoka, oorod in spolne bolezni, jetiko. zajedavce človeškega telesa, higijeno stanovanja, alkohol in bolezen t t d. Vsakdo, bodisi deže-lan ali meščan, si mora brezpogojno ogledati to zanimivo in poučno razstavo, ki bo povedala - in poučila veg ko debele knjiga.
*	Potujoča sadjarska šola. Mnogi sad-jarji iz južnih krajev so imeli že velike neprilike in tudi škodo, ker niso znali prav urediti pošiljatev s>ojih pridelkov. Mnogokrat so kupci pošiljatve zavrnili, ker sadje ni bilo v redu naloženo. Da bi se taki ne-dostatki odpravili, so že lani uredili potujočo sadjarsko šolo, ki je obšla razne kraje, zvezane z normalnimi železniškimi progami. Vplivi te šole so se že kazali pri letošnjem izvozu sadja. Tudi letos je bila urejena taka potujoča sadjarska šola in je ministrstvo iprometa dalo na razipolago velik vagon, v katerem je nameščeno vse potrebno orodje in vsi drugi pripomočki sadjarske Šole. Sadjarsko šolo spremljajo strokovnjaki, ki so se udejstvovali tudi pri »modrem vlaku« potujoče poljedelske razstave. Letošnja sadjarska šola se bo vozila iPo ozkotirnih progah in ie v soboto tz Beograda krenila na pot Njena prva postaja je v Valjevu, v torek v Lazarevcu, zadnja postaja pa bo 2. septembra v Sarajevu.
*	čebelarjem. Zadnji teden nas loči od vseslovanskega Čebelarskega kongresa, ki ■bo od 26. do 31. t. ni. v Beogradu. Po poročilih, ki smo jih dobili iz Beograda, je za kongres in razstavo že vse pripravljeno in smelo pričakujemo najlepšega uspeha razstave in kongresa. Razstava, za katero se je prijavilo preko 300 razstavljal-cev iz vseh krajev naše države in tujine, ■bo nudila obiskovalcem krasen splošen pregled naprednega čebelarstva. To vam bo najboljša učna knjiga, iz katere bodo čebelarji črpali obilo znanja in koristi. Čebelarsko društvo je že odposlalo vee razstavno blago v Beograd, bo pa za razstave, primerne predmete tobralo še do 23. t. m., ko jih ibo društveni odposlanec vzel osebno s seboj. Lepo blago bo na razstavi tudi nagrajeno. Najnižja nagrada bo znašala 250 dinarjev. Slovenske čebelarje še enkrat poživljamo, da zberejo za razstavo primerne predmete, med in vosek tn ga takoj pošljejo glavnemu društvu v LJubljano. Naši čebelarji se odpeljejo v Beograd 25. t m., to je v soboto, in sicer dopoldne (»b 9. ali zvečer Ob 30. z brzovlakom, kakor jim to bolj ugaja. Pri obeh vlakih bo čakal na kolodvoru v Beogradu slovenske čebelarje glavni društveni tajnik, ki jim bo dal vsa nadaljnja navodila glede prenočišča, hrane in kongresa. Vožnja z brzovlakom velja W Ljubljane tja in nazaj 286 Din. Vsak udeleženec kongresa pa mora Imeti posebno društveno legitimacijo, ki jo dobi pTi glavnem tajništvu ali v društveni čebelami za 10 Din. Z isto legitimacijo in voznim listkom se bodo vračali čebelarji zastonj zopet do domače železniške postaje. Prenočišča <bodo od 10 do 15 Din. čebelarji, udeležite se kongresa in ne zamudite ugodne prilike.
•	Maturantke I. 1909 iz učiteljišča v Ljubljani. Dne 30. t. m. praznujemo v Ljubljani 251etnico mature ob 15. v restavracij »Bellevue«. Udeležite se polnošte-Tilao. -
Konserviranfe sadja in zelenjave
▼	navadnih kozarcih in prsteni posodi in
▼	patentnih kozarcih bo na Krekovi go. spodinjski Soli v Šiški od 20. do 25. avgusta. Obenem se bodo udeleženke tečaja vadile v prirejanju mrzlih plošč in zakuak
(sadnih in zelenjadnih). 6704
* Is »Sloibenega lista«. »Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št-66 z dne 18. t. m. objavlja: Uredbo o izvozu pšenice, navodila za sestavo banovinske-<?a proračuna z uredbo o izvrševanju za lelo 1938-26, urodbo o uveljavljenju § 20 zakona o izvršbi in zavarovanju, dopolnitev uredbe o podpornem skladu pomožnega osobja v državni sližbi, objavo o oprostitvi olj plačila državne takse, pripombo glede natrijevega sulfida in natrijevega silikata v uvozni tarifi zakona o carinski tarifi, uredbo o izpremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem davku na poslovni promet, razglas o razpisu volitev občinskega odbora v občini Šmarje - okolica in objave o pobiran j j občinskih trošarin in davščin za leto 1934.
Krpanje na roko
je zelo zamudno delo in niti nisi zadovoljna s krpo, ker nimaš nikoli toliko časa, da bi jo res lepo naredila. Ako pa uporabljaš PST Patent Stopf Twist pripravo, ki Ti omogoča mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj, si zelo skrajšaš svoje delo in še mnogo lepše ga opraviš.
♦ Spored festivala slovanskih narodnih plesov v Ljubljani. V četrtek 6. septembra ob 20. uri v operi: češka selška svatba (Plzen), ob 17. sprevod po mestu in položitev venca pred spomenik kralja Petra. V petek 7. sept ob 17. v Tivoliju (na telo-vadišču): 1. Raj pod lipo pri Ziljanih, 2. Rusalija (Gjevgjelija), 3. Istrsko kolo. 4. šumadiisko-resavsko-levačko kolo (Duboko pri Jagodimi). 5. Kolo z otoka Krka (Do-brinj). 6. črnomelisko kolo. V soboto 8.
Podaljšajte si svoje življenje in zavarujte se pred prezgodnjim postaranjem!
Rogaška Slatina,
zdravilišče želodca jeter, ledvic, srca, črev, žolčnega kamna itd.
Vam ustvari solidno podlago za novo pomlajeno življenje.
Od 1. septembra do 31. oktobra velja popolna 20dnevna oskrba za državne uradnike od Din 1000 dalje; za ostale goste pa od Din 1200 dalje. Prospekti in cenik: Zdravilišče in »Putnik«.	6706
sept. ob 15. v Tivoliju (na telovadlšča): L Bolgarska kola (Sofija). 2. Tržaško kolo, 3. Baranjsko kolo (Beli Manastir). 4. Bu-njeVačko kolo (Subotica). 5. Kajkavsko kolo (LuDoglav). 6. Moreška i« Korčule. V nedeljo 9- serot. ob 10. v operi: češka selška svatba (Plzen). ob 15. ▼ Tivoliju (▼ letnem gledališču): Prodana nevesta s Cehi. ob 19. v Tivoliju (na telovadišču): 1. Adlešičko kolo. 2. Poljsko kolo iz Zakopan, 3. Kolo iz Skopske črne gore (Skoplje). 4. Slavonsko kolo (Andrljevei t>ri Brodu), 5. Braničevsko-šumadijsko kolo (Požarevac). 6. Kumpanjija (Blato na Kor-čuli). V ponedeljek 10. sept. ob 17. v Tivoliju (na telovadišču): izbrana kola in narodne igre.
ZDRAVNIK
dr. med. univ. Zajec Tine
otvori 23. t. m. splošno in zobno prakso v Mengšu.	6745a-
ORDINIRA NA POSTI.
•	Brezposelnost daje pobudo za nove praktične zamisli. Brezdelje, ki vlada v vrstah mladih inženjerjev, arhitektov tn diplomiranih tehnikov, ima pri vsej nesreči tu in tam vendar tudi kakšno dobro stran. Zadnje čase so se zlasti mladi arhitekti posvetili študiju stanovanjske opreme in danes ima že vsak boljši mizar ob strani mladega mentorja, ki je nekakšen duhovni vodja delavnice. Zato ni čuda, da slovenska mizarska obrt tako uspešno konkurira proslavljenim tujim tvrdkam. V eni takšnih delavnic v Ljubljani so te dni izdelali krasno in praktično pisalno mizo. ki druži v enem komadu vso pisarniško opremo lične tehnične pisarne, po zamisli diplomiranega tehnika g. Leona Vavpetiča la zagrebške šole, toi je dala že mnogo svetovno znanih arhitektov. Od takšnega sodelovanja arhitekta tn obrtnika smemo pričakovati, da bo lepa in solidna oprema dosegla najbolj praktično obliko, predvsem pa ono ceno, ki bo dostopna vsem slojem. Pisalna miza bo razstavljena tndi na Jesenskem velesejmu
•	Zgradba velike moderne bolnišnice v Brčkem. Brčko kot sedež velikega »reza ima malo staro bolnišnico, ki že davno ne odgovarja več potrebam velikega področja Ta mala stara bolnišnica sploh nima posebnega oddelka za nalezljive bolezni, dasi je baš nedavno zdravniška ekspedicija
Motnje v želodca ln črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87
Magda Schneider in Max Hansen
v veliki zabavni opereti
.Srečno pot1
Predstave: v nedeljo ob 5., 7. in 9. tiri; v ponedeljek ob 7. in 9. uri.
Dopolnilo: Paramount zvočni tednik.
6743
> ugotovila, da je v aresn močno razširjen
tndi endemakl sifiHs. Mestna občina je ie leta 1931. pričela zbirati sredstva za zgradbo nove bolnišnice. Porabili so ie okrog 800.000 Din sa zgradbo velikega poslopja, ki pa še vedno ni dovršeno. Mestni občini bo priskočila sedaj na pomoč banovina, da bi bila bolnišnica čimprej zgrajena in urejena.
•	1100 gramov težko jabolko. V sadocnoe-niku velike drevesnfoe v Beli Palanki pri* delajo vsako leto mnogo lepih in nenavadno debelih Jabolk. Iz tega eadonosnika so leto« le prodali preko 10.000 kg jabolk. V satdonosnikn je velika stara jablan, ki jI pravijo »Car Aleksander«, in s tega drevesa so obrali letos že nekaj okrog 1 kg težkih jabolk. Dden od teh nenavadnih gadov je tehtal oelo 1 kg Ln 100 gramov. V Beli Palanki Je sadjarstvo sploh na višini in ima prebivalstvo od njega izdaten dobiček.
•	Tihotapci na Skadarskem jezeru. Tihotapci iz Albanije in črne gore prevažajo mnogokrat vtihotapljen tobak ^reko Ska-darskega jezera in nekajkrat so bile na tem Jezeru že krvave bitke med tihotapci in finančnimi stražniki. Albanski tihotapci so se že večkrat vozili celo z motornimi čolni. Sedaj je spet finančna straža zasledila skupino tihotapcev, kl pa so se še pravočasno umaknili, na obali jezera pa so pustili okrog 400 kg tobaka.
•	Ogromna škoda od neviht v makar-sk| okolici. V začetku tega tedna so tudi po Dalmaciji divjale silne nevihte s točo in orkanskim viharjem. Največja Skoda je v makarski okolici, kjer Je toča uničila tudi lepe vinograde. Komisija je cenila škodo na okrog 8 milijonov dinarjev. Poleg vinogradov so najbolj oškodovani oljčni nasafli, hudourniki pa so razorali tudi nekatere ceste.
•	Harmonika |e našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov m komponistov priznava kot polnovreden instrument Malo jih je, ki ee ne bi z lahkoto priučili igranjiu na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tidi v Nemčiji. Švici, Belgiji in Holandeki. Posebno ee goji pranje na kromatično harmoniko. Vsak ignalee bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje vsled lastnega znanja, obžaloval, da se že prej ni priučil temu inefcnmentu. Ta umetnost ni nikomjr nedosegljiva. Ka? se da doseči, bo Dokazala tekma jugoslov. harmonikarjev dne 8. septembra t. 1. na Liublianskem veleeejmn.
•	Prijave za letošnjo prijavo psov, ki bo 1. in 2. septembra na ljubljanskem vele-aejmu, prihajiajo z raznih etrani, posebno pa tudi iz inozemstva od lastnikov osov v sosednih državah. Opozarjamo ponovno poklicne lovce, ki imajo pse brake-jazbečarje, da čimbolj izkoristijo letošnjo ugodnost, ker plačajo za prijavo sam« po Din 10.— za psa, da jih v čim večjem števil j ra »živijo m takoj prijavo vpošljejo, ker se 20. avgust kot zaključni termin vedno bolj
bliža. ODBOR.
•	Ant Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje Slomškova ulica 7, začetek 9. septembra, program brezplačno.
•	Obledele oblek« barva v razllčnfh barvali In pH«ira tovarna JOS. REICH.
Iz L]nbl]ane
u— Bronastega orla, delo akad. kiparja Nika Piraata, bodo naši Jadranaši prihodnje dni prepeljali na Krk, kjer ga bodo slovesno odkrih na Fraokopaneki kuli pod pokroviteljstvom banov dravske ln savske ■banovine in mestnih županov LJubljane in Krica. Delo je prelil v bron mojster Fran M os ta r, ki Je pred nedavnim otvoril na Galjevici prvo umetniško livarno pri nas Vlivanje v bron je fin, telesno ln duševno naporen opravek, s katerim se rokodelec približuje umetniškemu delu. Kipar izdela svoj kip ali relief v zemlji, nato ga prelije v anavec. V mavcu pride stvar v livarno, kjer se prične težko, komplicirano, odgovorno delo. Livar mora pri bolj famozsnih oblikah, kip pogostokrat razdeliti in ga ko« za kosom oblikovati s peskom ali z »is-gubljenim voskom« (cire pordu), kakor se imenuje manj znana francoska metoda Mojster Mostar vzorno obvlada obe. Ves proces ki vodi od mavca do brona, je precej zamotan ln dolgotrajen. Bron tope v zanimivih grafitnih loncih, ki so v hladnem stanju tako krhki, da se kar krušijo, v peči pa vzdrže temperaturo <k> 1300 stopinj Celzija in še več ter nosijo težo do 80 kg. Pri prelivanju ae uporablja takozvani žgani dunajski pesek, ki je sibno drag (1.60 dinarja za kilogram), za nekatere dele pa moravski pesek, ki je sijajne kvalitete V mojstra Mostarju «o naši umetniki dobili odličnega, strokovno dovršenega sodelavca, tako da jim poslej ne bo treba več Pošiljati svoja dela v oddaljene livarne, kar je bilo v zvezi z rasnimi tehničnimi tei-
kočami in stroški.
u— živilski trg pri «v. Jakobu. Šentjakobski živilski trg obstoja že več mesecev. Raznovrstno blago je ▼ zadostnih količinah na razpolago, le gospodinje ne kupujejo preveč pridno. Dasi Je trg v bližini njih bivališč, kar pomeni za nje roaten prihranek na času, in se dobi na nJem za
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4 relativna vlaga, v 7«, 8. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1-10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura-: prve števrtke pomenijo nal-višje, druge najnižje stanjs.
18. avgusta. LJubljana: 7, 765.7, 14, 90, 0, 0, —, —; Ljubljana: 18. 7*2-8, 24.6, 63, SSW2, 7, -, —; Maribor; 7, 764.6, 15, 80. NW1, 0, —. —; Zagreb: 7, 764.7, 17. 80, FSE1, 0. —, —: Beograd: , 764.1, 1«. 80. Wl, 0, —; Sarajevo: 7, 766.2, 9, 90, 0, megla 10, —, —: Skoplje: 7, 763.1, 20. 50, W3, S. —, —: Split: 7, 763.7, 21, 50, NE3, O, —, —; Kumbor: 7, 763.0, 22, 60, 0, 0, —, Rab: 7.
764.2, 21, 60, 0, 0, —. —•
Temperature: ▼ LJubljani 25.8, 12.4, v Mariboru 22.6, 14, v Zagrebu 2«, 14, v Beogradu 24, 12, v Sarajevu 23, 7, v Skoplju 26, 16, v Splita 27, 19, v Kumboru —. 19,
na Rabu —, 19.
Pregled vremena 18. avgusta: Anticiklon se še vodno zadriuje nad večjim delom južne Evrope, a »lab ciklon v oblasti Baltskega morja Nov ciklon ae približuje z Atlantskega oceana na evropsko celino. V vsej Evropi Je vedro vreme. — V Jugoslaviji je bilo prav tako vedro v vsej držav!. Minimum v Sarajevu 7. maksimum ▼ Mostarju 27 stopinj Celzija.
ZORO-AGA
najstarejši človek na svetu, j« umrl v starosti 160 let Pa če je bil star samo 120 let je to dovolj. Pri raztelesenju bo zdravniki ugotovili, da je imel tri ledvice. Važnost ledvic je za zdravje in dober po-čutek ogromna, ker se preko njih izločajo strupi iz krvi in razni produkti notranje spremembe. Ko obole ledvice, oboli potem ponavadi kak drug organ (srce!) zaradi neizločenih strupov, ki polagoma glodajo te organe.
Ledvice so rešeto za zdravje!
Vsi tisti, ki redno pijejo glasovito Radensko, našo najbogatejšo mineralno vodo po raznolikosti zdravilnih sestavin, prirodni balzam za ledvice in kri, se morajo zahvaliti njej za zdrav je in dober počutek. __88-4
isto ceno prav vse kakor na centralnem trgu, se ga šentjakobske gospodinje ne poslužujejo v zadostni meri. Šentjako0)6k! živilski trg Je bil ustanovljen zaradi potrebe prebivalstva vsega okraja, pomeni pa tudi znatno razbremenitev centralnega trga. Mestni tržni urad stalno skrbi, da bodo cene na njem ostale enake, ali celo nižje, kakor na centralnem trgu. Mestno načelstvo poziva gospodinje šentjakobskega okraja, da kupujejo vse potrebščine na tem trgu in zasigurajo s tem obstoj: prepotrebnega živilskega trga
"URAN krema
pomladi Vaše lice. Pri solnčenju postanfl« koža temno bakrena.	675W
Dobiva se povsod. —-——
u— Ako vas zanima cenj. gospodinja ka-t
ko se hitro in poceni opere belo in barva-1 sto perilo, vas vabinio„ da posetite pre- j davanje, ki se bo vršilo v torek 21. t m.;' ob 4. popoldne pri Zvezi gospodinj. Ljub-! Ijana. Breg št. 8. Priredi ga Celjska jnl-< lama d. z o. iz. -—---i
Primarij In šef
Dr. JOSIP POGAČNIK
ordinira zopet redno za očesne, ušesne, nosu ne in vratne bolezni.	6750|
»1— Sobotni sadni trg je bil prav tako
izredno živahen, kakor ostali julija in avs gusta. Na trg so bile pripeljane velike mno-. žine raznega sadja. Grozdja je na trgts vedno več, prihaja na trg že domače. Bik» je 4 do 7 Din kg po kakovosti. Fina štajerska jabolka so bila po 2.50 Din kg. Prav tako so bile poceni fine, prvovrstne štajerske in druge hruške, 2 do 3 Din ifcg. I-a okolice Ptuja je bilo pripeljano do 2400 kg; jaJJolk in hrušk, kar cel tovorni avto. češrplje 60 bile po 2^0 do 3 Din kg. Prve brusnice so prodajali po 4.50 do 6 Din kg. Splošno je bil trg natrpan z vsemi potrebščinami. Vsega sadja je bilo na trgu do> 20.000 kilogramov. Na ljubljanskem sadnem trgu še ni videti, da bi bil olajšan izvoz jabolk v inozemstvo.
Jlutectus" Amate mik, da Up* JtoU +etilo>
u— Reševalna postaja ima svojo motorno brizgalno na pregledu in ne v repara-
tnri, kakor je bilo včeraj pomotoma navedeno. Na rajzpolago ima tudi dva avtomobila ter je tako redno opravljanje službe v vsakem oziru zajamčeno. Pri pregledu brizgalne ugotovljeni morebitni nedo-statki bodo -akoj popravljeni.
Prijetno svetlobo Vam nudi le Tičarjev perga« mentni senčnik. 6749
u— Dijaški kuhinji [>omovina v Ljubljani je daroval v počaščenje spomina na svojega mnogoletnega predsednika in prijatelja g. dr. Alojzija Praunseisa kegljaški klub »četrtek v Zvezdi« 300 Din. — Srčna hvala! Posmejate!
u— »Dvorski sejem« se zaradi slabega, vremena ni mogel vršiti 15. t m., zato pa se bo vršil sigurno danes. Ponovno bo keglanje na dobitke in bogat srečolov. Vsi vabljeni.
ZOBOZDRAVNIK
Med. nniv. dr. Srečko Puher
Gregorčičeva ulica 32, telefon 20-70,
zopet redno ordinira.	6734
B_ Pevsko društvo »Krakovo - Trnovo«
prične z rednimi pevskimi vajami v torek, dne 21. t m. v društvenih prostorih, Cerkvena ulica 21. Ob tej priliki se sprejemajo tudi novi člani, L.i imajo veselje do petja. Odibor.
u— Izpostavljeno dete. Okrog Gradašči-ce v Trnovem ee je v petek ponoči kobacalo dveletno dete, ki je milo jokalo, pa ga dolgo časa ni nihče čul. šele okrog 2.30 ponoči je prišel po Cerkveni ulici nočni čuvaj Martin Anzelc, ki je našel jaka-jočega otroka tik ob Gradaščici in ga odnesel na stražnico, šele včeraj zjutraj je bilo mogoče pojasniti čigav je otrok in zakaj gre. V Ljubljano je malega Zdenka prinesla njegova neeakonska mati Zofija M. iz Zgornjega Kašlja in ga odložila pred hišo, v kateri stanuje oče. Otrokovega očeta so pozvali na stražnico, ki je otroka vzel s seboj in ga odnesel spet nazaj k materi. Kakšen je bil prizor med roditeljema, ni znano, policija pa je bila prisiljena o zadevi poročati državnemu tožilstvu, ker seveda ne gre, da bi zaradi takih nesporazumov trpeli nedolžni otroci.
Halo!	Halo !j
Uporabljajte samo
LA TOJA — LA TOJA LA TOJA
najfinejše Španske kreme in olja za nego! kože, kakor tudi
LA TOJA
najboljšo razirno kremo! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.
Danes ob 3., 5-, 7.15
in 9.15.
Najboljše plačani filmski zvezdnik!
ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24
Prvič v Ljubljani!
Hans Albers
▼ kriminalnem filmu
„NEKI GOSPOD G
Karin Hardt — A- Bassermann — Olga Cehova.
I
n— Vlom v »Daj-dam« pred sodiščem.
iMali kazenski senat je obsodil nekega Adolfa T. na pet mesecev strogega zapora, ker se je 16. julija ponoči, ko so ipo policijski uri zaprli »Daj-dam«, splazil v klet in od tam v lokal. Nameraval je odnesti 1398 dinarjev gotovine, razne cigare im cigarete, Bil pa je (zasajen iin izročen policiji. T. je pred sodniki vlom priznal.
" Harry Piel
je prišel v Ljubljano in igra danes v svojem senzacijonalnem filmu
Brod brez pristanišča
Senzacija za senzacijo se odigrava danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ob običajnih najnižjih cenah Din 4.50 in 6.50.
»ZVOČNI KINO D V O R«
Telefon 27-30
u— Vprašanje policijskih zaporov v Ljubljani še vedno ni rešeno in postaja od dneva do dneva bolj pereče. Pomanjkanje primernih prostorov je sleherni dan 'bolj občutno. Nikakor namreč ne gre, da bi se zapori nahajali v magistratnem poslopjiu. Tam imajo vsak dan opravka ne samo domačimi, marveč prihajajo na magistrat tudi tujci in mora na njih prav gotovo delovati precej neugodno, če opažajo v poslopju skoro vsako uro tudi stražnike, vodeče s seboj aretirance, moške kakor ženske. Zdaj je mestna občina ponovno sklenila, da .preuredi za ■zapore desni trakt bivše šentpeterske vojašnice, kjer so se že nekdaj nahajali vojaška garniizijski zapori. Adaptacija teh prostorov bo staJa mestno občino najbrže nekaj nad 200.000 Din.
Ža čiščenje brvi
_ in proti slabi prebavi
ifl H'M'lj-1 zahtevajte v lekarnah izrecno:
Planinka'
•V •
caj Bahovec
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA M— BAHOVEC
br. 76. od 5. II. 32. LJUBLJANA
u— Gospa in gospod! Potrebujete elegantno Pa tudi trpežno obuvalo, ki obdrži obliko! Delavnica Slavka Omejca v št. Vidu Vam nudi tisto, kar zahtevate Vi!
u— Prijetna svetloba ugodno vpliva na udobnost jesenskih večerov. Zato obnovite svoja stanovanja z okusnimi perga-mentnimi senčniki, v katerih izdelavi se najbolj specializira tvrdka M. Tičar.
Dobrna pri Celju
je splošno znano zdravilišče za bolezni živcev, srca in ženskih bolezni
Od 1. septembra dalje stane celokupno 20-dnevno zdravljenje z avtobusno vožnjo vred od postaje Celje do zdravilišča in obratno Din 1.200.—, odnosno Din 1.380.—. 6587
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski
ulici bo radi snažen ja od 21. do 31. t m. zaprta.
u— Kopališče, ki ustreza v vseh ozirih,
je kopališče »Slon«.
Iz Celja
e— Smrt v tujini. Dne 3. t. m. je umrla
v Gradcu slovenska žena, ki zasluži, da se Je naša javnost spomni a nekaj vrsticami. K večnemu počitku je legla v 80. letu starosti ga. žižma Wendlerjeva, roj. Hrašov-čeva, vdova po sodnem svetniku. Pokojai-ca je bila hči leta 1908. v Gradcu umrlega narodnjaka in očeta graštoih Slovencev, splošno spoštovanega in priljubljenega sodnika v p. g. Franca Hrašovca in sestra g. <i r. JuTa Hrašovca, odvetnika v Celju. Kakor njen oče, je morala tudi pokojna gospa Wendlerjeva najdaljšo in najlepSo dobo svojih let preživeti v tujimi. Ni pa v tujih razmerah pozabila svoje narodnosti, ge v svoji oporoki je izrazila srčno željo, da bi hčerka in vnukinja ostali zvesti svojemu narodu. Blago ženo, ki počiva poleg staršev in sestre v tuji zemlji, na graškem pokopališču, t>o<fo vsi številni znanci v Jugoslaviji gotovo ohranili v najlepšem spominu.
Primarij dr. RAISP
ne ordinira do preklica.
6756
Na drž. realni gimnaziji v Celju
Tvodo popravni in razredni izpiti za redne učence in privatiste v torek 28. in sredo 29. t. m. od 8. dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 23. in 30. t. m. Natančnejši razpored je na razglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1934-35 bo po naslednjem redu: za 1. razred v soboto
1 septembra, za 2. do 8. razred v ponedeljek 3. septembra, za učence z drugih zavodov v torek 4. septembra od 8. do 12. Brez davčnega potrdila za odtmero Šolnine ne bo n ihče vpisan. Otvoritvena služba božja b0 v sredo 12. septembra ob 8. v Marijini cerkvi. Učenci in učenke nai se Zberejo pred cerkvijo.
e— Za uprizoritev »Slehernika«, s katerim bo ©ostovalo ljubljansko Narodno gledališče v soboto 1. septembra ob 19.30 ter v nedeljo 2. septembra ob 16. in 19.30 pred Marijino cerkvijo v Celju, si zunanji gostje lahko naročijo vstopnice po dopisnici pri knjigarni »Domovini« v Celju ali pa pri upravi Mestnega gledališča t Celja.
Celjski trg je bil včeraj dofcro založen. Cene sadja so v zadnjem času padle. Kmetje pripeljejo vsak dan mnogo sadja, a ga zaradi pomanjkanja gotovine ne morejo vsega prodati. Včeraj so pripeljali na celjskii trg sedem voz sadja. Jabolka prodajajo po 2 do 4 DLn, prvovrstne hruške Po 6, ostale hruške po 2 do 4 Din. breskve po 4 do 8 Din, češplje po 2 do 4 Din, grozdje po 6 do 7 Din kg. Navajamo še nekatere druge cene z včerajšnjega trga: mali piščanci 7 do 9, večji piščanci 10 do 14, kokoši 20, race 18, gosi 36 Din komad, solata 0.50 do 1 Din koanad, zgodnje zelje 1 do 1.50 Din kg, kislo zelje 4, ohrovt 2, kar-fijola 6, koleraba 2, paradižniki 1.50 do 2, kumare 1, kumarice za vlaganje 4 do 5, poprika 7 do 8, grah v stročju 2.50, fižol 2, čebula 2, krompir 1 Din kg, špinača 1.50 Din krožnik.
e— Nesreča pri spravljanju sena. V petek je spravljal 571etni Žagar Jurij Vetrlh iz Luknovca pri Celju seno. Konj, ki je bil vprežen v voz sena, je nenadoma potegnil. Vetrih je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter ga težko poškodovala po glavi hi vsem telesu. Vetriha so prepeljali v celi-sko bolnišnico.
e— V celjski bolnišnici je i»mrl v petek 491etni dninar Miha Zazijal iz Slakove Dri Oplatnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 In 20.46, in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni vele-film »Psoglavci« in zvočni tednik.
fc Maribora
a— Mariborski teden. Današnji spored: ob 8: slovesna blagoslovitev novega mostu na Mariborski otok. Od 10. do 12.: mednarodne veslaške tekme na Dravi. Start Mariborski otok, cilj klubska čolnarna na Pristanu. Ob 15.: mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. Izvede Mariborski akademski sab-Ijaški klub. Od 16. do 24.: velika ljudska veselica z veličastnim ognjemetom in nastopom akrobatov na visoki žici. Koncert^ ples in razne atrakcije (tobogan).
a— Slovesna otvoritev in blagoslovitev nove šole pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Danes dopoldne bo slovesno blagoslovljena in otvorjena nova narodna šola pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Dopoldne ob 9.30 bo sprejem predstavnikov oblasti, nato slavnostni sprevod po masi blagoslovitev in nagovori, popoldne pa veliko narodno slavje. Iz Maribora vozi redni avtobus ob 8.40.
a_ Društvo jugoslovanskih akademikov
v Mariboru priredi v ponedeljek 20. t. m. ekskurzijo v tovarno »Mirim«. Zbirališče ob pol 9. na gl. kolodvoru. Zvečer ob 20 pa bo v hotelu »Mariborski dvor« važen članski sestanek. Pridite vsi, ker se bo ustanovil pevski odsek in se bomo pomenili o ekskurzijah v obmejne kraje.
a— Velika gasilska vaja. Danes dopoldne ob 9.30 bodo imele gasilske čete iz Studenc, Radvanja. Razvanja, Peker, Maribora in delavnic drž. železnic veliko gasilsko vajo. Požarni objekt bo del železniških delavnic na Koroškem kolodvor. Ogenj bodo naznanile točno ob napovedani uri sirene. Vaja bo pod vodstvom poveljnika gasilske čete delavnic drž. žel. g. Alfonza Keslerja in g. Josipa Alta.
a— Zaključne prireditve Mariborskega tedna bodo danes na Mariborskem otoku. Opozarjamo vse čitatelje naše rubrike na spored prireditev, ki smo ga objavili v včerajšnji številki.
a— Nova gradbena dovoljenja so dobili Franc Zalcner za visokopritlično stanovanjsko hišo v Meteljkovi ulici, Ivan Radolič za visokopritlično hišo v Masarykovi ulici. Josip Seražin za novo vilo v Dalmatinovi ulici, Ana in Vid Merlin za visokopritlično hišo v Aljaževi ulici. Draga Be-loglavčeva za stanovanjsko hišo v Aljaževi ulici, Ivan Merdaus za stanovanjsko tn gostilniško hišo na Koroški cesti, Anton Feiertag za gospodarsko poslopje pri hiši na Betnavski cesti, I. jugoslov. tovarna brusnih plošč in kamna za novo delavnico, skladišča in odprto lopo na Teznem, Jugo-slovenska tovarna Oetkerjevega pecilnega praška za adaptacijo dvoriščnega poslopja v Trstenjakovi ulici in Alojzij Sprager za adaptacijo trgovske hiše v Vetrinjski ulici.
U Tržiča
g_ V Kranju izhajajoči x€K>renJeo< je
nesramno napadel občin«ko upravo v Tržiča. Svoje trditve bo l»t imei priliko do-k&zB&l pri »odišču. •— Občinska uprava Tržič.
Z Jesenic
a— Kino »Radio« predvaja danes 19. t.
m. zvočni film »Bressart ve vse« t Greti Theimer, Svetislavoim Petrovičem in Bressartom v glavnih vlogah. Dodatki običajni.
Iz Kamnika
ka— Osebna ve»t, župan g. Franc Krat-nar odide 20. t- m. na 14 dnevni dopust. Za časa odsotnosti ga bo nadomeščal podžupan g. notar Anton Zevnik.
ka— Dve razstavi. Kolo jugoslovenskih sester je organiziralo razstavo kaktej in slik domačih, umetnikov. Razstava je bila otvorjena v soboto popoldne v šolskem poslopju in bo odprta ves teden. V kapla-niji bo od danes pa do 26. t. m. razstava starih cerkvenih predmetov, zlasti iz Ra-spove dobe. Razstava je organizirana kot uvod k praznovanju 200 letnice dozidan ja župne cerkve na Sutni. Kamniška farna cerkev hrani mnogo dragocenih in redkih umetnin domačih in tujih umetnikov iz vseh dob, ki bodo zdaj prvič skupno razstavljene,
ka— OeSto »kozi &m»reo bodo razširili.
že lani so uredili dogovor s posestniki glede odškodnine za zemljišče ob banovinski cesti, katero bodo razširili na 7 m širine. Z delom so že pričeli.
ka— Zadnje dneve Pompejev boste lahko videli danes in jutri v monumental-nem velefilmu, ki ga predvaja kino Kamnik.
Iz Višnje gore
Tg_ Ko so vozili dirkači mednarodne avtomobilske dirke tudd skozi naše mesto, je bilo njim v pozdrav vse v zastavah. Domačimi eo bili že pred 5. uro na nogah in eo vzdržali vse do 10. ure, ko je paeiral zaključni avto Višnjo goro. V6i dirkači eo biM navdušeno pozdravliani, najbolj ee je pa postavila višnjegorska gasilska četa pod vodstvom poveljnika Peruška ml., ki je ves čas strumno vzdrževala naivzornejši red na cesti od Drage pa do Peščenjaka, na odseki, prepolnem strmin in najopasnejših ovinkov. Kljub pripravljenosti naših gasilskih eanitejcev, ki eo ee namestili v evofem domu, ni bilo potreba nikaike intervencije.

;e
»Lada« Zagreb, Deželičeva ulica 10. Odobren po Ministrstvu prosvjete u aktu »te-vllka 24317/1934, sprejema učenke vseh Sol ln banovin. Gojenke, katere ne hodijo več v Solo, dobe vso izobrazbo, potrebno današnji ženi v službi, društvu in doma. Učiteljice so kvalificirane, oprema penzlonata je prvorazredna. Prospekte pošilja na zahtevo: Uprava penzionata.
6656
vg— Na državni cesti pod Višnjo goro pri
>Hnibarju< v Starem trgu grade nov most preko Višnjice. Zaradi živahnega cestnega prometa eo poleg Dostavili nov zasilen most z nosilnostjo do 8009 kg. Struga pod novim mostom ee bo poglobila za 70 cm, da ne bo voda več ogražala sosednjega eveta e poplavami.
vg— Na razgledni točki pri Sv Duha, tam,
kjer jie odkril najlepša emičišča sodnik Joža Rus, rase iz zemlje prvi smučarski dom na Dolenjskem. Kot zvesti oboževalci nesmrtnega Jurčiča, piirede okoličani prihodnjo soboto zvečer pri tem domu nrvi jesenski polšji lov, ki bo imel brez dvoma dober obisk.
rg— Danes popoldne bo pri »Jurju« na
Peščenjeki zborovanje pripadnikov Jugoslovenske nacionalne stranke. Ustanovi ee občinska organizacija za občino Višnjo goro. Iz dosedanjih dveh organizacij nastane ee-daj ena, ki naj dela z vso močjo za. proepeh in povzdigo nacionalne zavesti in ljubezni do vsega naroda. Poštenost in ljubezen naj druži državljane. Zborovanja se udeleži tudi narodni poslanec g. Mravlje Milan iz Ljubljane.
Iz Trbovelj
t— Narodni obrtniki za rudarje. Po iniciativi gg. Miloša škerbica in Vilibalda Tomana so zbrali tukajšnji narodni obrtniki in trgovci večjo vsoto denarja, za katero so nabavili 3 lepe vole, katerih meso so v soboto razdelili med delavske družine po številu družinskih članov. To lepo gesto naših obrtnikov in trgovcev najlepše pozdravljamo in jim v imenu delavskih družin izrekamo najlepšo zahvalo.
IC^JH
V NEDELJO, DNE 19* AVGUSTA 1934.
NA »MARIBORSKEM OTOKU«. Od 15. do 24. ure: velika ljudska veselica.
Beneška noč z ogromnim ognjemetom, nastop najboljših akrobatov na visoki žici, koncert godbe »Drava«, ples, bogato založeni šotori.
POPOLDNE MEDNARODNE PLAVALNE IN SKAKALNE TEKME.
VSI NA MARIBORSKI OTOK!
)
i
a— Vzdrževanje okrajnih cest na mestnem teritoriju. Mestni svet je na zadnji seji razpravljal tudi o vzdrževanju okrajnih cest na mestnem področju. Mestna občina mora namreč vzdrževati državne, okrajne in banovinske ceste v skupni izmeri nad 1600 m ter ne dobi za vzdrževanje teh cest nobene odškodnine ne od okrajnega cestnega odbora in ne od banT ske uprave. Tako vzdržuje občina Koroško cesto od Glavnega do Vodnikovega trga, Ruško cesto od Kralja Petra trga do Fran-kopanove ceste, Pobreško cesto od Kralja Petra trga do Tržaške ceste in Meljsko cesto od Aleksandrove ceste do Motherjeve ulice. Zaradi skrčenega proračuna za vzdrževanje svojih cest ne more občina omenjenih cest vzdrževati tako kakor bi bilo potrebno. Prej je mestna občina prejemala za vzdrževanje teh cest na njenem področju primerno subvencijo od bivše mariborske oblasti. Da bo odstranjena ta težava z dnevnega reda, bo mestna občina zaprosila okrajni cestni odbor in bansko upravo za primerno odškodnino za vzdrževanje omenjenih cest. ki teko na nienem področju.
a— Ukradeno kolo. Upokojencu Josipu Pečečniku je neznan tat ukradel včeraj do-
Eoldne izpred Kosove gostilne v Krčevini olo znamke »Opel« vredno 1000 Din. Kola ima evidenčno številko 96.609.
Iz Krania
r— Protlbrerbožna razstava v Kranju
bo otvorjena danes od 7. do 12. ure in od 3. do 8. ure v prostorih ljudske šole. Obiščite izredno zanimivo in poučno kulturno prireditev!.
Iz Novega mesta
Kino »Dom« v Sok0lskem domu
predvaja danes (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 uri zvočni film »Tri sestre«. V glavni vlogi: Hansi Niese. Predigra: Fox zvočni tednik.
Iz Ptnfa
j— Podružnica Narodne strokovne zveze
priredi v nedeljo 16. septembra v Ljudskem vrtu »Vinsko trgatev«. Ker je čisti dobiček namenien fondu brezposelnih članov, prosimo vsa tukajšnja društva in organizacije, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, temveč to erireditev podprejo ter s tem pokažejo, da sočustvujejo z narodnim delavskim slojem.
Iz življenja na deželi
ST. VID NAD LJUBLJANO. Danes popoldne nriredi mladinski pevski zbor »Jadranski stražarji« zelo zanimiv koncert. Nastoni 100 mladih pevcev pod vodstvom učitelia g. Jovana. Opozarjamo, da je ta imladi.nsiki zbor dosegel na tekmi 3. junija t 1. v Liuibljani izmed vseh 20 soudeleženih pevskih zfoorov najodličnelšo oceno. Koncert se ho vršil v šolski telovadnici od 16.15 do 17.15. Vabimo vse prijatelje lepega petja! Prodaja vstopnic pri M. Jo-vanu (nasproti šole), od 15. dalje pri blagajni ©red telovadnico. Sedeži do 6 in 4 Din. stojišča ipo 2 Din. Med izvajanjem koncerta ni vstopa v telovadnico.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET"
Obrtniški razstavi vabita
Današnja nedelja je zadnji dan prve obrtne razstave v Št. Vidu, ki je dosegla izreden moralni in gmotni uspeh. Do včeraj je obiskalo prireditev okrog 9400 oseb, in ker lepa nedelja da povprečno 1000 obiskovalcev, lahko računamo, da je z današnjim dnem obiskalo šentviško razstavo mnogo nad 10.000 ljudi. Enako velik pa je tudi trgovski uspeh. Vobče se lahko reče, da je bila vsa razstava približno štirikrat prodana. Z zaključkom razstave je zvezano tudi žrebanje, ki se bo vršilo drevi ob pol 19. v šoli. Vsaka prodana vstopnica velja namreč obenem kot srečka, ki lahko zadene dragocen dobitek — kompletno kuhinjsko opravo. Zato se za danes pričakuje ogromen naval, ker bo prišla v St. Vid gotovo tudi velika množica dosedanjih obiskovalcev, med katerimi je po vsej priliki srečni dobitnik. Na zabavi, ki se prične ob 3. na Jagrovem vrtu, pa se bo vršil sre-čolov, na katerem bo 300 dobitkov, samih domačih šentviških obrtnih izdelkov.
Prav tako vzbuja obrtniška razstava na Viču vsak dan večje zanimanje ne samo med domačim občinstvom, marveč tudi med ljubljanskim in okoliškim. Zlasti na
Kraznik je bil naval na razstavo izredno ve-k, saj jo je posetilo do 800 oseb. Veliko zanimanje je zlasti za pohištvo, spalnice in jedilnice, enako za čevljarske izdelke, ki prav nič ne zaostajajo za tovarniškimi izdelki, pa tudi ostali razstavljalci so že napravili nekaj prav ugodnih kupčij. Za danes se pričakuje velik obisk na razstavo, zato tudi mi prav toplo priporočamo, da Ljubljančani in okoličani v čim večjem številu posetijo razstavo ter tako tudi gmotno podpro težnje viških obrtnikov ▼ današnji gospodarski depresiji.
Rusko letno gledališče otvarja tretjo sezono
Preteklo nedeljo 12. t. m. je zavladala v Rušah silna potrtost zaradi neurja, ki je preprečilo dobro pripravljeno upriz.»ntcv »Desetega brata« na letnem gledališču. Do-
Nikoli odprti Pristen »orno v modrem ovitku.
Deseti brat — Franjo Somik, ki je roman dramatiziral
iračini se niso ustrašili investicij za preureditev in povečanje svojega letnega gledališča, ki je njih ponos, in se od leta leta širi in ureja tako, da je upanje, da postane največja in stalna kulturna institucija te vrste v državi. Že sedaj sprejme hladno senco nad 1000 obiskovalcev, od leta do leta jih bo pa še več. Lani je bit pri »Rokovnjačih« tak naval, da je presegalo število visoko nad 1000 oseb. Ruški di-letanti uživajo velik sloves ter so vigrani kakor malokateri ansambl. Med igravci najdeš zastopane vse poklice od inženjerja do poljskega delavca, rokodelca, kmeta in študenta. Njihov trdni namen je uprizarjati izključno domača slovenska odnosno jugoslovenska dela in tako prikleniti obiskovalce inozemskih prireditev nase.
Ruše leže ob vznožju zelenega Pohorja na koroški progi 10 km iz Maribora. Letno gledališče je na obronku Pohorja tik za vasjo v hladni senci in ima krasen razgled na vas in sosedne Kobanske hribčke, ki tvorijo naravno inscenacijo. V kuliserijo spadajo: vas, bližnji hribčki, travniki in sadonosniki, v katerih se vršijo scene tako naravno in veličastno, da nima človek niti najmanj občutka, da sedi v gledališču. Vsakdo, ki je že bil pri kaki predstavi letnega gledališča v Rušah, se mora čuditi rajski lepoti tega kotička. Celo razvajeni Čehi in Nemci ne morejo prehvaliti ruškega gledališča in se vprašujejo, zakaj ne ustvarimo tu svojega Oberamergaua ali Te-gernseea. Domačini smo uverjeni, da se bo za desetletnico tu pela slovenska opera prav tako, kakor se poje nemška v Solno-gradu in drugje. Danes obiščite Rušel
Velikanski napredek carskega Skoplja
V petih letih zgrajeni 502 zasebni poslopji za 70 milijonov in tlakovanih 30 kilometrov ulic
Skoplje, sredi avgusta.
9koplje, mesto carja Dušana Silnega, je bilo pod turško vladavino sicer glavno mesto razsežne pokrajine z vsemi osrednjimi oblastvi, aH je vkljub vsemu temu in vzlic svojemu znanemu trgovinskemu prometu in zvezam s severom in zapadom ohranilo svoj zastareli orijentalski značaj. Vse mestno življenje je bilo osredotočeno na levi strani Vardarja v ozkih, izkrivljenih ulicah, ki so bile mestoma tudi še pokrite. Desna stran Vardarja, kjer danes po širokih, lepo tlakovanih ulicah, med večnadstropnimi sodobnimi stavbami valovi življenje modernega velikega mesta, je bila tedaj skoraj vsevprek prazna poljana. Po svetovni vojni pa se Je v dokončno osvobojenem Skoplju pričelo kar najživahnejše stavbno gibanje. Od leta 1920. pa do konca leta 1928. so zgradili nič manj ko 1118 stavb, največ zasebnih, a tudi lepo število javnih. Bil je to velik napredek, katerega pa še daleč prekaša napredek, ki ga izkazuje mesto v zadnjih petih letih, odkar mu je na^ čelu sedanja mestna občinska uprava z županom arhitektom Josipom Mihajlovičem, ki je po stalno določenem načrtu začela izvajati velika javna dela, katera dajejo Skopliu ne samo lice skokoma se razvijajočega velikega političnega, prosvetnega in gospodarskega središča, temvečl mu prinašajo že danes velike koristi, a mu zagotavljajo še večje za bodočnost.
V zadnjih petih letih so zgradili ▼ Skoplju 502 zasebni stavbi v skupni vred; nosti nad 70 milijonov dinarjev. S temi stavbami je mesto pridobilo 2964 sob, 7715 kuhinj, 436 kopalnic in 159 poslovnih prostorov. Tu pa seveda niso vštete velike javne stavbe, kakor oficirski dom, poslopje Narodne banke, okrožni urad, Otroški dom, Gospodarski dom in druga taka poslopja, ki so po svoji veličini m prikupni vnar/jsti pravi okras mestu. Vse te nove stavbe, ki jih je po letu 1920. torej nad 1600, so se skoraj izključno vse zgradile na desni strani Vardarja, dočim je leva stran, »Čair«, ostala skoraj neiz-Dremenjena v svojem orijentalstvu. samo da so se odpravile razne nehigijenske nevšečnosti in popravile in obnovile neke starinske znamenitosti, kakor n. pr. slavni »Kuršumli-han«, ki se je pretvoril v muzej. Kdor si hoče ogledati »orijent« na naših tleh, ga še vedno lahko vidi onstran Dušanovega mostu, v »Cairu«.
Mestna občina je v zadnjih petih letih zgradila celo vrsto stavb, posvečenih splošni blaginji. Zgradila je otroško letovišče, dom za starce, razkuževalnico in dve veliki šolsk: poslopji, ki sta stali 7.800.000 Din. Zgradila je kalorično elektrarno fn se tako osvobodila izkoriščanja • stmni
tujega kapitala, neke švedske družbe, ki je imela v svojih rokah proizvodnjo in oddajo električne struje. Občina je postavila 14 transformatorjev, napeljala 18 km kablovske mreže za visoko napetost in odkupila vso elektrovodno mrežo za nizko napetost, za kar je potrošila nad deset milijonov. Z manjšimi deli vred, kakor zgradbo trošarinskih postaj, ureditvijo trgov in klavnici, je občina izdala ▼ petih letih za vsa ta dela okoli 21 milijonov. Poleg tega je izdala nad 9 milijonov za tlakovanje okoli 30 km mestnih ulic in trgov.	.
V letošnjem letu je stavbno gibanje nekoliko zastalo. Doslej je izdanih zasebnikom vseh skupaj 66 stavbnih dovoljenj in sicer 54 za stavbe na desni in 12 za stavbe na levi strani Vardarja. Občina sama za letos nima v načrtu večjih javnih del, pač pa si je že zagotovila posojilo 36 milijonov pri Drž. hipotekami banki, ki se porabi za zgradbo električne centrale na. reki Treski, za zgradbo g^vnega vodovodnega dovoda, palače za mestne občinske urade in dve novi šolski poslopji. Ta dela, in še ostala, za katere bodo določena sredstva v rednem občinskem proračunu, bodo vsekako mnogo pripomogla k ublaženju brezposelnosti, kar je tudi velikega pomena za nadaljnji uspešni razvoj mesta.
Skoplje tako raste in se veselo razvija od dne do dne v veliko, kar najmodernejše središče vsega našega juga. pri čemer pa vendarle tudi še ohranja marsikaj, kar se drugje ne najde, nudeč zlasti tujcu poleg vseh sodobnih udobnosti tudi še ves čar pravega orijenta onstran Dušanovega, mostu. Lepa mu je sedanjost, a še lepša se mu po vsej pravici obeta bodočnost.
Sokol
Sokolski praznik pri Sv. Križu. Spr^nM gostov jubilejne prireditve Sokola pri Sv-Križu bo danes ob 14.
2upnJ prosvetni tečaj odgoden. Ker prosvetni odbor sokolske župe Ljubljane kljub« ponovnim opozorilom ni prejel do včerajs zadostnega števila prijav za župni prosvetni tečaj, objavlja ŽPO, da se tečaj zaenkrat ne bo vršil in se preloži za nedoločen čas. Oni, ki so se prijavili, naj tore| ostanejo doma in čakajo nadaljnjih sporočil. — Zdravo!
Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON«
Gospodarstvo
Dotok deviz k Narodni banki
Po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m., ee je skupna podlaga spet povečala, iu sicer za 2022 milijona na 1924.58 milijona Din. V tej postavki je poraslo zlato za 1.67 milijona na 1802.23 milijona, bankovci v tujih valutah so popustili za malenkost na 0.25 milijona, a devize so se za znatno vsoto 18.57 milijona dvignile na 122.11 milijona Din. Zato pa so ee skrčile devize, ki se ne štejejo v podlago, in sicer za 11.42 milijona na 22.86 milijona; Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebra se je povišala za 15.86 milijona na 263.06 milijona Din.
Skupna vsota posofil je v tem času poskočila za 6.76 milijona na 1827.28 milijona Dm, in sicer so v tej postavki zrasla poskrila na menice za 6.22 milijona na 1588.50 milijona, a lombardna posojila za 0.53 mili-
Gibanje zavarovanih nameščencev In delavcev v naši državi
V	letošnjem juniju je bilo zavarovano v veej državi pri kraievnih organih Osrednjega urada za zavarovanje 568.641 delavcev in nameščencev. Ta številka kaže dvig nasproti maj j za 5998 članov in dvig nasproti istemu mesecu preteklega leta za 31-446.
Nasproti članstvu v enakem času preteklega leta kažejo največji absolutni dvig za-posljenja okrožni uradi v Osijeku (za 4642), v Ljubljani (za 4437). v Banji Luki (za 4326) in v Zagrebu (za 3341). V odstotkih pa znaša povečanje zapoeljenja v uradih v Banji Luki 26.46, na Sušaku 19.92, v Tuzli 17.73 in v Karlovcu 11.98 odstotka.
Večje zmanjšanje zaposljenja izkazuje okrožni urad v Dubrovniku (za 1111 ali 6.34 odstotka).
Tri privatnodruštvenih bolniških blagajnah je imela padec članstva Privatnodru-štvena bolniška blagajna »Merkure v Zagrebu (za 434 članov), medtem ko ostali dve blagajni zaznamujeta dvig. Znatnejše je povečanje pri bolniški blagajni Trgovekega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani (za 631).
V	letošnjem juliju je znašalo število zavarovancev e stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din (pomočniki) 70.159. z zaslužkom preko 8 do 24 Din 226.789. z zaslužkom preko 24 do 34 Din 96.261. z zaslužkom preko 34 do 48 IMn 62-300. a z zaslužkom preko 48 Din 73.132.
Povprečna zavarovana mezda znaša 22.21 Din, kar pomeni zmanjšanje naeproti stanju v preteklem letu za 1.06 Din. To znižanje je posledica tega, ker se je število članov v višjih mezdnih razredih z zaslužkom preko 24 Din zmanjšalo za 8231, a število članov v nižjih razredih z mezdo pod 24 Din se ie povečalo za 39.677 članov
Gospodarske vesti
= Obročno plačevanje lesa iz državnih gozdov. Ministrski svet je predpisal uredbo o Obročnem odplačevanju kupnine po (pogodbah 0 piodaji lesa iz državnih gozdov. Uredba pravi v glavnem: Minister za gozdove in rudnike sme na primerno zavarovanje dovoliti oferočno odplačevanje kupnine za les, ki ga posekajo v poslovnem letu 1933-34., odnosno leta 1934., vendar se mora plačati kupnina z ustreznimi obrestmi do konca proračunskega leta 1934-35. Kot zadostno jamstvo se lahko založi tudi les do 75% stvarne vrednosti. Prav tako sme minister na popolno zavarovanje dovoliti obročno odplačevanje kupnine tudi za les, ki so ga posekali v prejšnjih poslovnih letih. To odplačevanje na obroke ne more trajati dalje kakor dve leti. Kot zavarovanje se sprejmejo garantna pisma le prvorazrednih denarnih zavodov, registriranih v finančnem ministrstvu, hipoteke zavarovane državne terjatve na prvem mestu in vrednostni papirji s pupilarno varnostjo. Garantna .pisma veljajo za ves čas obveze druge pogodbene stranke in smejo vsebovati le obvezo zavoda, ki jih izda, da ma poziv pristojne direkcije gozdov položi državi v gotovini znesek garantnega pisma. Garantna pisma s kakršnimikoli pogoji ali omejitvami se ne morejo sprejeti kot jamstvo. Pogodbeniku, ki se ne bo držal določenih rokov za odplačilo kupnine, odnosno predujma, se pogodba razveljavi. Uredba stopi v veljavo z razglašenjem v Službenih •novinah.
= Arhitektonsko razstavo priredi na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesajmu Udraženje jugo^lovenekih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Razstava bo imela dva dela. V prvem delu bodo projekti s področja kmetijskega stavbarstva, v drugem pa projekti za malo hišo. Razstava kmetijskega etavbarsva bo obsegala: projekt za kmetijo v nižinskem kraju (avtor inž. arh. Strenar Maks; projekt za kmetijo v alpskem kraju (avtor inž. arh. Plalner Jr.že) in regulacijo vasi (avtor inž. arh. Iiua Herman). Projekti so napravljeni po najnovejših izkustvih modernega stavbarstva z upoštevanjem pridobitev sodobne agrikulture in higiene. Drugi del razetave je namenjen mali hiši. Tu bodo prikazana mala hiše v projektih, od poe:tniške (weekejid-eki) hiše do hiš za eno ali več družin, 'upoštevajoč vse pridobitve modernega stavbarstva, higiene in stanovanjske kulture v okviru ekonomskih možnosti našega malega človeka. Razstavljeni bodo načrti v večiarn merilu z vsemi podrobnostmi, ureditvami posameznih prostorov, vrta- in drugega tako, da je vsakem j mogoče čitaoije načrtov brez kake posebne razlage.
= Obresti na vloge v raznih državah. Ker znaša sedanja eskomptna mera naše Narodne banke 6.50 odstotka, morejo po uredbi naši denarni zavodi plačevati na vloge največ 5.50 odstotka. Prav tak§no obrestno mero plačujejo poljski denarni zavodi na vloge z dnevno odpovedjo. V zapadnih državah je obrestna mera na vloge mnogo nižja. Največji severnoameriški hranilni denarni zavod Bovery Sa-vings Bank plača za vloge nad 100 dolarji 2.50 odstotka. Anrleška Poštna hranilnica plačuje pol odstotka, a škotske banke dajejo na vloge pod 500 funti 2 odstotne obresti. a za vloge nad 500 funtov 3 odstotne. Italijanske hranilnice plačujejo na vloge brez odpovednega roka 2 do 2.50 odstotka, a na vloge z odpovednim rokom 2.50 do 3 odstotke. V češkoslovaški obrestna mera na vloge po zadnjem zakonu ni v vseh krajih enaka. V Češki. Moravski in Sleziji plačujejo bfca&e 3.50 do 4.25
jona na 288.78 milijona. Ostale postavke pri aktivih so brez posebnih izprememb razen raznih aktiv, ki zaznamujejo skok za 7.10 milijona na 170.59 milijona Din.
Pri pasivih je obtok bankovcev padel za 25.37 milijona, tako da znaša zdaj 4151.80 milijona Din. Skupni znesek obveznosti na pokazanje se je povečal za 82.67 milijona na 1260.99 milijona. V tej postavki so se ži-rovni računi povečali za 66.29 milijona na 546.64 milijona, državne terjatve so malo padle, a razni računi so tadi narasli. Obveznosti z rokom so padle za 9.70 na 851.59 milijona, a rasna pasiva za 7.73 milijona na 238.30 milijona Din. Skupna vsota obtoka in obveznosti na pokaraanje je znašala 5412.79 milijona. Skupno kritveno razmerje je bilo 35.55 %> (8. t- m. tudi toliko), a krit. ije le v zlatu 33.29 (8. t. m. 33.62 •/•!
odstotka, v Slovaški 3.50 do 4.50 odstotka, v Podkarpatski Rusiji 3.75 do 5.25 odstotka. Avstrijske banke dajejo na vloge z dnevno odpovedjo S odstotne obresti.
= Mednarodna šitna konierenca, Iz Londona poročajo, da je bilo te dni objavljeno poročilo o delu žitne konference. Poročilo vsebuje med drjgim podatke o svetovnih žitnih zalogah 1. t. m-, ki so precej večja, kakor so bile v istem času lanskega leda. Suša v Zedinijenih državah in slabi letini, ki bosta letos v Kanadi in Avstraliji, bodo znatno znižale previške v teku pričenjajo-čega ee kmetijskega leta. Prizadevanje za zmanjšanje posevkov so pokazala dober ru-zultat, čeprav smoter žitnega dogovora v tem pogledu ni bil čisto dosežen. Delegati soglašajo v tem, da bi popoln opast sodelovanja različnih držav za izravnan je med ponudbo in povpraševanjem po žita dovedel do novih prebitkov zalog, ako bo leti:ia 1935 normalna. Eden glavnih smotrov mednarodnega žitnega dogovora je preprečenje takega stanja.
= Uredbo o izvozu pšenice objavlja »Službeni list banske uprave dravske banovine« z dne 18 t. m
—	Zanimiva razstava o stanju slovenskega obrtništva bo, kakor smo že kratko poročali, na letošnjem jesenskem velesej-mu. Priredil jo bo Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v svojem paviljonu. Zamišljena je tako, da bo podajala pregiled gibanja obrtništva po številu obrtnih obratov in v organizacijskem pogledu. Dalje bo viden na razstavi pregled obrtnega pospeševanja od 1. 191(5 naprej, kakor tudi pregled razvoja obrtnega nadaljevalnega ln drugega strokovnega šolstva. Videla se bo tudi udeležba obrtništva v gospodarskih in pridobitnih zadrugah. Prav nazorno bosta predočeni davčno obremenjenje našega obrtništva in njegovo zadolženje. Videli bomo tudi statistiko mojstrskih izpitov, združeno z razstavo izdelkov, ki so jih morali v nekaterih strokah izdelati kandidati pri praktičnem delu izpita. Naposled bo viden pregled prispevkov Zbornice za TOI v Ljubljani za obrtno pospeševanje v splošnem in za strokovno izobrazbo obrtništva.
—	Splošno carinsko povišanje r Franciji je stopilo v veljavo 16. t. m., in sicer znaša 4 odstotke.
= Povečan uvozni pre»ežek meSeoa julija v Nemčiji. Nemška trgovinska bilanca se je zaključila v juliju z uvoznim presežkom v znesku 42 milijonov mark, to se pravi z nekoliko večjim primanjkljajem kakor v prejšnjem mesecu (36 milijonov mark). V juliju lanskega leta je biia bilanca še za okroglo 25 milijonov mark aktivna. Obseg zunanje trgovine v juliju je nazadoval tako pri uvozu kakor pri izvozu. Uvoz je bil s 363 milijoni mark po vrednosti in količini za dobre 3 odstotke manjši kakor v prejšnjem mesecu, a izvoz, katerega vrednost je znašala 321 milijonov mark, je bdi za dobrih 5 odstotkov manjši kakor v prejšnjem mesecu. Po vrednosti je bil izvoz v letošnjem juliju za skoro 17 odstotkov manjši od onega v istem mesecu lanskega leta. Pri nazadovanju izvoza je udeležena, kolikor se da že zdaj ugotoviti, večina držav odjemalk. Največja so zmanjšanja izvoza v Nizozemsko, Zedinjene države, Japonsko, Britansko Indijo in Dansko. Povečal se je izvoz v Veliko Britanijo in Francijo.
= V zadružni register se je vpisala Gospodarska zadruga, r, z, z o. z. v Topol-šici (predelovanje in vnovčevanje kmetijskih pridelkov, nabavljanje orodja, posredovanje nakupa kmetijskih potrebščin in podobno za člane). Izbrisali sta se mariborska podružnica ljubljanskega Konzum-nega društva za Slovenijo, registrovane zadruge z o. z., in enaka podružnica v PrevaAjah.
= y trgovinski register sta se vp;saji tvrdki: Ivan Hirech 6in, družba z o. z. v Sevnici (izdelovanje specialnih jermenov, gonilnih jermenov in podobno) in »Styria«, trgovina e hmeljem, družba z o. z. v Žalcu. Izbrisali sta se tvrdki: Martin Sohwer, trgovina z mešanim blagom na Obrežju pri Kostanjevici, in Vincenc Bon, trgovina z mešanim blagom na Raki.
= Odpravljen je konkur« o zapuščini po Mariji Hrovatovi iz Ljubljane, ker je bila razdel jena vsa masa.
= Potrjena je prisilna poravnava o 'mo-rini Rudolfa Terčlja. zidarskega mojstra v Ljubljani. — Poiavnalno postopanje o Tiir-h'u Štefanu, posestniku in pekovskem mojstru v Rogaševcih, ee ustavlja, ker se na naroku ni dosegla večina, potrebna za sprejem poravnave.
Položaj na naSih borzah
Ljubljana, 18. avgusta. Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet v preteklem tednu 3.81 milijona nasproti 2.17, 2.81, 2.90 in 4.24 milijona. Din v zadnjih štirih tednih. Med oficielnimi tečaji ee je Newyork po prejšnjem slabljenju malo oknupil. Od drugih deviz je nasproti ponedeljku le Amsterdam neznatno čvretejši, a Praga je neznatno popustila.
V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nasproti ponedeljku brez posebnih izpre-memb. V Ljubljani so se za malenkost popravili na 8.03 — 8.13. medtem ko notirajo v Zagrebu neizpremenjeno 7.9250 — 8.0250. Grški boni so ee v Beogradu v tem tednu malo okrepili na 27.90 — 28-60. Angleški funti eo ta teden popuščali; v Ljubljani so oel*ifc?ii na 231.40 _ 233 naeproti 236.80 do 5-58.40 v torek. V Zagrebu so v istem Časa še močneje padli, in sicer od 235.20—236.80 na 228.70 — 230. Prav tako eo nazadovali v Beogradu. Grške peeete eo se ponujale v
Zagrebu in Beogradu med 606 ki 610. Madžarski pengi so notirali v Zagrebu včeraj 9.50 — 10.22.
Na efektnih tržiščih naših borz je Vojna škoda v tem tednu močno porasla. V Zagrebu se je za kaso zaključevala v ponedeljek po 324 Ln 326, a včeraj že po 337 in 338. To je skok za okroglo 12 točk. V drugih vrednotah ni bilo večjih valovanj. Le 6®/» begluške eo kazale nekoliko čvrstejšo tendenco.
Na privatnem deviznem tržišču v Beogradu je bil položaj mirnejši, kakor poroča »Narodno blagostanje«. Tečaji eo ee nasproti prejšnjemu tednu malo popravili ter 6e devize trgujejo na osnovi 15.20 za švicarski frank nasproti 14.70 v začetka meseca ki je bilo najnižje stanje v tem mesecu ob znanem padcu deviz. Dolar ee zdaj trguje po 46.25, angleški funt po 233 — 234, francoski franki po 308; italijanske liTe po 402, nemška marka po 18.20. češkoslovaške krone po 195. Zlatniki so izginili s privatnega tržišča. Njih cena se ravna po odkupni ceni Narodne banke, ki je za napoleondor 306 Din.
Devize
Curih. Pariz 20.2125, London 15.42, New-york 302.50. Bruselj 72.03. Milan 26.30, Madrid 41.90. Amsterdam 207.60, Berlin 120.40, Dunaj 72.75 (5690). Stockholm 79.55, Ko-benhaven 68.90, Praga 12.7250, Varšava 57.90, Oslo 77.50, Atene 2.93, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečai v oriv kliringu). Beograd 12.65, London 27.13. Milan 46.17, Newvork 531.38, Pariz 35.56. Praga 21.73. Curih 175.59. 100 S v zlatu 128
Blagovna tržSSča
7ITU
+ Chicago. 18. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za september 102, za december 103.75, za maj 105 50; tnrščica: za september 73.75. za december 76, za maj 79.50.
+ Winnipeg, 18. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za avgust 85, za oktober 86.25. za december 90.25.
■+■ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet sredmi. Pšenica: baška okolica Novi Sad, erednje-baška. gornjebaška in gornjebanatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 10«: baška, ladja Tisa in Begej 115 — 117.50; slavonska 102.50 _ 105; sremska 101 — 103; baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg. 2"/:). Oves: baški. sremski in slavonski 62.50 — 65: banatsk« 60 — 62.50; baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški in sremski novi. 65/66 kg 92.50 — 95; baški jari. 67/68 kg 102.50 _ 105. Turščica: baška 85 — 87: tn-ška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 86; baška, ladja Šid 94 — 95; baška. ladja risa in Dunav 95 — 96 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 180 — 200; >2« 160—18ft; >5« 140 — 160; ,6« 120 — 140; »7« 105 do 110; >8« 105 — 107.50; sremska in slavonska »0g« in «0gg< 180 — 190; >2« 160—170; »5« 140 — 160; »6« 120 — 140; >7« 105 do 110;»8< 105 - 107.50. Fižol: baški in sremski. brez vreč. 2°/» 125 - 130. Otrobi: ba5ki in sremski, v jutastih vrečah 74 — 76; ba-natski, v jutastih vrečah 72 — 74; baški ladja 80 — 82.
Vremenski pregled
Po dolgem času smo dobili zopet nekaj lepega vremena, ki ga je vse pozdravilo z največjim zadoščenjem, pa seveda z željo, da bi ostalo kolikor najbolj mogoče stanovitno.
V začetkj tedna je še nemarno gospodovalo nad nami carstvo depresije. Mogočni atlantski ciklon je bil dospel čez ocean in se namestil čez nedeljo s svojim jedrom daleč na severu, nad Skandinavijo in sosedstvom; ali njen vpliv je segal daleč, tudi še v naše kraje in povzročal slabo vreme tudi tu. Zlasti ker se je pod okriljem tega orjaškega glavnega ciklona razvila nad zgornjim Jadranom še posebna stranska depresija, ki je še posebno prioo-mogla k temu, da se pri nas ni moglo zjasniti, marveč da se je deževje nada!jeva'o še v pričetku tedna. Ali vendar se je dobi slabega vremena bližal konec, zakaj od za-pada semkaj se je bližal ogromni anticiklon, ki je prve dni tedna pričel prodirati na celino, se pomaknil prav do srednje Evrope ter prav čez praznik uničil tudi jadransko depresijo, odrivajoč njene ostanke proti jugovzhodu. Glavna prevlada anticiklona se je zgodila v sredo popoldne, poglavitno pa v noči od praznika na četrtek. S tem smo prišli pod vlado anticiklonske-ga vremena, ki pomeni zjasnitev. dasi hkrati prav soliden hlad. Vsa mejna proga med prodirajočim anticiklonom in umikajočimi se depresijami je imela namreč močni zračni tok od severne smeri, kakor ne more biti drugače v tem vetrovnem sistemu. In ta sever je bil razgrnil hladni polarni in subpolarni zrak po vsej srednji Evropi in tudi čez naše kraje; povsod s», je zelo shladilo zlasti noči so postale prav mrzle, tako da je čl -p ;k moral že misliti na jesen.
Toda par dni anticiklonskega vremena nas je prepričalo, da smo še vedno v poletju, saj med šmarnimi mašami mora biti še prav pošteno vroče, uči stara kmetska izkušnja. Jasni dnevi so omogočili teme Ijito solnčno vžarevanje in proti koncu tedna je postalo cclo že znova nekoliko soparno. Gospostvo ogromnega anticiklona se namreč znova maje, dasi je mogočno naslonjeno na južnozapadno Evropo z azor-skim maksimom v zaledju; toda od severa in severovzhoda ga izpodkopujejo depresije, ki so se morale omejiti bolj na evropsko obrobje. V ozračju je ob zaključku tedna nastal znova zračni tok od zapada. kipeče kupole veličastnih belih oblakuv pričajo, dj se zrak znova razteza v smeri navzgor, da je že v njem nevihtno razpoloženje. dočim prameni najvišjih ohlakov naznanjajo bližino depresijskega vetrovnega sistema. 2e popoldne v soboto so se pričele kazati na obzorju prve nevihte.
Spričo tega se ne moremo zanesti na stanovitnost sedanjega sicer tako prijetnega vremena.
Najdba v Arktidi
Kapitan Vorotilov, ki ie vodil ladjo »Lensovjet« v Nansenovo deželo. Je sporočil leningrajskemu arktičnemu zavodu, d* je odkril na Forbsovem rtu (Dežela princ« Jurija) ostavljen kraj, ki ga ni doslej na vavila nobena karta.
Med drugim je našel tam leseno hišico z norveškim napisom. Tu je b'lo nekoč očitno neka shramba živil, fz raznih znakov }e rarvidno. da so sevenr medvedi napadli to shrambo m jo izpraznili.
S 1» O R T
Primorje se pripravlja
Danes ob 17*30 ho Hgafko moštvo Primorja na svojem igrišču odigralo trening tekmo z drugo reprezentanco
Ljubljane
V pomanjkanju boljših sporedov izkoriščata LNP in Primorje termin, da nudita nekaj občinstvu, nekaj pa našim igralcem: naši nogometni publiki kolikor toliko zanimiv program, igralcem pa možnost igranja.
Te možnosti je predvsem potrebno črno-belo ligaško moštvo. Grupo o tekmovanje za državno prvenstvo je tako razdeljeno, da mora moštvo nekaj nedelj počivati. Počivati pa ne sme, če se hoče ohraniti v formi, v pripravljenosti za nadaljnje borbe. Na praznik so Celjani dali dobrega partnerja za trening, projektirano srečanje z mariborsko izbrano enajstorico bi bila močnejša zadeva, pa do nje ni prišlo.
Zato je vskočila reprezentanca Ljublja-
ne, Id je sestavljena iz igralcev ljubljanskega drugega razreda in Hermesa. Tako bodo imeli vsaj najboljši igralci naših manjših klubov priliko, da si okrepijo svoje znanje v borbi z rutiniranim nasprotnikom.
Tekma bo gotovo vsaj toliko zanimiva kot je bila borba Celjanov z našim liga-šem. Občinstvo je bilo na praznik povsem zadovoljno, ker je po dolgem času gledalo lepo ta fair prijateljsko tekmo, v kateri je vsaj močnejše moštvo s športne strani popolnoma zadovoljilo. Današnja tekma bo morda bolj izravnana, zato tem prijetnejša.
Ob 16. bo rezerva Primorja igrala proti Slogi.
Državno prvenstvo v skokih
Karlovac, 18. avgusta.
Danes dopoldne se je v Kariovcu pričelo ob pičli udeležbi tekmovalcev državno prvenstvo v skokih juniorjev in seniorjev kot drugi del drž. prvenstva v plavanju. Nastopila sta samo dva kluba, in to Ilirija in Karlovačko sportsko udruženje. Kakor smo v Karlovcu že vajeni, je bila tudi to pot organizacija pomanjkljiva, zlasti ni bilo vse vredu v sodniškem zboru. Dva ljubljanska sodnika, ki sta bila od saveza določena za sojenje, zaradi službene zadržanosti nista mogla odpotovati v Karlovac in so zato med sodniki sedeli trije ljudje, ki sploh niso izprašani sodniki. Seveda so ti trije, od katerih sta bila dva Karlovčana, sodili domačim v prid. Navzlic takemu sojenju so bili tekmovalci Ilirije v tolikšni premoči in toliko boljši od ostalih, da so se povsod plasirali na prva mesta.
Skoki juniork (3 tekmovalke): 1. Pretnar Vera (Ilirija) 34.72 točk, 2. Mikšič (KSU) 30.24, 3. Košir (KSU) 26.65. Pretnarjeva je dosegla prvo mesto šele s krasno izvedenim skokom, do tedaj je vodila Mikšičeva. Točke v juniorskih skokih Ilirija 13, KSU 13.
Skoki s stolpa, seniorke: 1. Paumgarten (Ilirija) 19.62. Paumgartnova je bila edina tekmovalka in je prvič v življenju skakala s stolpa.
Skoki seniorjev z deske (5 tekmovalcev): 1. Ziherl (Ilirija) 144.72, 2. Grilc (KSU) 130.26, 3. Keržan (Ilirija) 87.62, 4. Sega (Ilirija) 86.74, 5. Jadrič (KSU) 85.76. Do drugega skoka je vodil Grilc, nato pa je povzel vodstvo Ziherl in je svoj naskok po vsakem skoku povečal ter je sigurno zmagal.
Točke v seniorskih skokih: Ilirija 34,
KSU 10.
Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo. Skačejo še juniorji in seniorke z deske ter seniorji s stolpa. Po današnjem tekmovanju sodeč, je Ilirija siguren prvak tako v juniorskih kakor tudi v seniorskih skokih.
Juniorji* se poslavljajo
V torek 21. t. m. ob 21. priredi plavalna sekcija SK Ilirije plavalni miting, na katerem bodo juniorji odplavali ves prvenstveni program. Po absolviranem programu bo tudi waterpolo tekma med juniorji in seniorji.
Juniorji hočejo na ta način sami doprinesti svoj oboi k sredstvom, ki so potrebna za njihovo udeležitev na državnem prvenstvu v Dubrovniku. Razen tega hoče juniorska ekipa, ki je vse leto marljivo trenirala, pokazati svoje znanje.
Juniorska ekipa SK Ilirije odpotuje v sredo zvečer na državno prvenstvo v Dubrovnik. Glavne borbe bodo 25. in 26. avgusta. Juniorji imajo pred seboj veliko nalogo. Borili se bodo z naraščajem naših najboljših klubov. Letos se je pojavil prejšnja leta še neznani tekmovalec. Zagrebška Concordia pošlje kompletno ekipo v Dubrovnik. Mimogrede bodi rečeno, da so ravno juniorji tega naprednega zagrebškega kluba prinesli Concordiji letošnje podsavezno prvenstvo (Concordia je letos prvič prvak zagrebškega podsaveza.)
Pozivamo ljubljansko športno publiko, naj s svojim posetom podpre in omogoči startanje naših juniorjev v Dubrovniku. Cene so popularne: sedeži (numerirani) 10, stojišča 6 Din. Program bomo še objavili.
Teniški mateh Beograd : Ljubljana
V torek 21. t. m. na Iliriji.
Ljubljanski Iliriji je uspelo dobiti za en dan beograjske teniške igTalce v Ljubljano, in sicer se bo vršil turnir med moštvoma iz Beograda in Ljubljane. Gostje nastopijo v posLavi Konjovič, Ristič, Nedič. Milovanovič, Ilirija pa Truden, Dacar, ši-vic, dr. Bleiweis.
Začetek turnirja bo ob 14. in bo traja* do mraka.
Konjovič je odličen igralec, prvak Srbije in večkratni finalist na raznih turnirjih. Z Rističem sta izvrsten double par, ki je ravno sedaj na Bledu igral v finalu. Ta dvojica je ena najmočnejših v državi. — Igralo se bo Daviš cup sistemu.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje u. o. dne 14. VIII.)
Rezervira se termin 16. IX. v Ljubljani, Mariboru ta Celju za podsavezno prireditev v korist LNP. Razpored tekem ta vsa ostala navodila bo izdal podsavez pravočasno.	•
Poziva se o. o. Maribor, da takoj odvede po čekovni položnici odstotek za LNP od tekem Svoboda : Dobrna in Svoboda : Reka. a o. o. Trbovlje od tekme Dobrna : Svoboda Pri tem se naroča o. o. in službujočim odbornikom, da morajo znesek, ki odpade na LNP od prvenstvenih tekem, odvesti po ček. položnici tekom 48 ur po tekmi.
Suspenz, izrečen nad Elanom, se dvigne, ker 1e zadostil oozivu k. o.
Odobri se stilizacHa resolucije ki jo je Izdelal na g^vni skuo«čini Izvoljeni odbor ter =e odoošJje od'o^u1očim
Savi (Sevnica) se dostavi izvleček nje-neo-a '■sčuna.
T°t»»1c1. ki «o b1'i č«t»nl za kak novo T>H-»avM«»Tii k'fb ter so igrali za dotični Vinh VnVo nn^Vucno t^kmo. se bodn verificirali s karenco 6 mesecev za prvenstve-
ne ta 3 mesece za prijateljske tekme, ako se nato prijavijo za kak drug klub.
Odboru za kaznovanje sodnikov se preda as. Jordan zaradi prestopkov na tekmi Maribor : Celje dne 29. IV. Istočasno se sistira sklep p. o. glede protesta Maribora proti verifikaciji tekme Maribor : Celje, dokler ne izreče svojega sklepa OZKS.
Amaterju (Trbovlje) se odobri posojilo v znesku Dta 500.—. Jugoslavijo (Celje) se poziva, da uredi svoje obveznosti napram Savi iz Sevnice. Tozadevno dobi poseben dopis.
Okrožni odbori Maribor, Celje ta Trbovlje naj takoj določijo dan občnega zbora o. o. ter javijo podsavezu, da se občni zbori o. o. obdrže do inkl. 16. IX. 1934.
Za poslovanje okrožnih odborov ostanejo tudi za bodočo sezono v veljavi doseda-np pravilniki. — Stanko 1. r., tajnik "L
Zbor jahkoatletskih sodnikov J LAS — Ljubljana. Naprošajo se vsi savezni sodniki, g. Gorjanc z časomernimi urami, da prisostvujejo današnjemu izbirnemu mitingu ob 10. dopoldne, ki ga je določil J LAS iz Zagreba na igrišču Primorja.
Medmestni teniški turnir BeogT-ad : Celje. V ponedeljek 20. t. m. ob 15. bo na teniškem igrišču SK Celja v mestnem parku medmestni teniški turnir med Beogradom in Celjem. Beograd nastopi z močno ekipo, ki jo tvorijo gg. Konjovič, Ristič ta' drugi. Teniški sekciji SK Celja je uspelo pridobiti omenjene igralce, ki so nastopili včeraj in igrajo tudi danes v Mariboru, zaradi česar ni bilo mogoče izbrati ugodnega termina. Vstopnina propagandna. Turnir bo le ob ugodnem vremenu.
Današnji nogomet v Celju. Danes ob 17. bo na nogometnem igriSču pri Skalni kleti v Celju prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zanimiva in napeta.
Razpis juniorskih pokalnih tekem. SK Ilirija razpisuje juniorske pokalne tekme. Moštva, ki žele sodelovati, naj javijo to pismeno na naslov: SK Ilirija, kavarna »Evropa«, najkasneje do srede 22. t. m. ob 18. Istega dne naj pošljejo na sejo po enega delegata. Seja bo v klubski sobi SK Ilirije v Evropi ob 18.30.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes vršijo blagajniško službo od 15.30 gg. Dubrovič, Jurkas, Vrhovnik. Reditelji istočasno: Brodar, Florijan, škerJj, Klan-čnik, Lovrač, Greetič, Fuks, Erbežnik, Savnik. Zaradi pred tekme s Slogo naj bodo ob 15.30 v garderobi: Logar, šinkovic, Jerman, Legovič, Pišek, Petrič, Svetic, Tavčar. Pupo, Caleari, Petelin, Sovine, Zornado, Mirtič. Ligino moštvo naj bo najkasneje ob 17. na igrišču.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestanek navedenih igralcev bo v ponedeljek ob 18.30 v klubski sobi. Zanesljivo naj se ga udeleže: Aljančič E. in O., Dežman, Eiselt S., Erber, Eržen, Kogovšek, Krou-pa I ta n, Marinko, Pere, Radman, Rihter, Rohaček, Smerdu, Srimšek, Vodnik, Zar-gi, Bizovičar, Miiller, Gogala, Cvirn, Scag-netti. Sestanka naj se udeleže tudi juniorji, ki še niso člani nobenega kluba, pa žele igrati juniorske pokalne tekme.
SK Reka. Ob 11.40 morajo biti na glavnem kolodvoru: Pikič, Drage, Dane, Korli, Korle, Cuč, Zinke, Pino, Glušič. Kokolj in Rožmanc. Vlak odpelje točno ob 12.
TSK Slovan. Danes ob 10. na našem igrišču trening na dva gola. Na sestanku določena trening tekma s Slogo odpade. Dopoldanskega treninga se morajo obvezno udeležiti vsi igralci, razen Bunca, Mar-chiottija, Kobala, Gerjola in Thume.
SK Svoboda poziva naslednje igralce, da se javijo na igrišču Hermesa ob 9. dopoldne: Udovič, Skapin, škrjanc, Dežman, Dovgan, Okorn, Petrič, Gorski, Brajer, Drapek, Samar, VegeL Ista postava igra ob 16. s Panonijo.
SK Drava. Danes ob 7.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Maks, Stane, Bogo, Janez, Zlato, Ervta, Korel, Rado. Albert. Ro-ne. Drago.
Izjava ŽSK Hermes. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Glede zadnjih motornih dirk izjavlja podpisani odbor, da je v glavnem krivda za razne nedostatke na višji sili, dežju, ki je povzročilo, da je bilo dirkališče zelo spolzko in zaradi tega zelo nevarno za dirkače. Zaradi tega mnogi niso hoteli tekmovati in je izostalo nekaj točk Iz istega vzroka tudi niso prišli mariborski tekmovalci. Da bi pa klub odpovedal prireditev je bilo nemogoče, kajti v Ljubljani je bilo zbranih nekaj gostov in tudi sicer bi klub utrpel težko popravljiv in skoro neznosljiv deficit. Prosimo cenjeno javnost, da blagovoli gornje upoštevati. V bodoče se bo klubsko in sekcijsko vodstvo znalo primerno pripraviti tudi za take nepričakovane primere in upamo, da bomo zadovoljili ugledne gledalce in simpatizer-je lepe motociklistike. — Odbor ŽSK Hermes.
Zahvala. Celokupno članstvo MK Ilirije se zahvaljuje g. Jakobu Gorjancu, častnemu predsedniku MK Ilirije, za ves njegov trud pri organizaciji motodirke na Ljubelj.
Tel Avlo. srediSče palestinskih železnic
Palestinska vlada je določila 122.000 funtov šterlingov za zgraditev nove železniške proge iz Tel Aviva do pristanišč* Haife. Istočasno je sklenila, da se srediSče dveh važnih prog lz E1 Kantare v Haifo tn rz Jafe v Jeruzalem iz Luda premesti v Tel Aviv.
/
»JUTRO« 8t 190
9
mvm. t934j
Kraljestvo mode
Moderno stanovanje
Danes prinašamo nekaj vzorcev lz modernih stanovanj. Seveda bi zahteva po enotni modemi opremi pri današnjih razmerah že iz denarnih razlogov ne bila na mestu; marsikomu pa bi se tudi zdelo le preveč enolično tako stanovanje, izvedeno samo v enem slogu. Zato imajo naši »izrezki« zgolj namen, da bi služili kot pobuda za to ali ono predrugačenje kakega prostora, ki ne odgovarja več okusu današnjega časa.
Kdor se količkaj zanima za razvoj stanovanjske arhitekture, je moral opaziti, da ee je baš v teku zadnjega leta izvršil na tem polju izanimiv preokret. Pred tem časom je bil namreč le absolutno stvarni slog v veljavi: gladko in ravno .pohištvo, pomanjkanje vsake poživljajoče note ter vsega, kar da sobi mehkobo in domačnost. V lovu za moderno stvarnostjo smo prezrli. da mora biti udobno urejeno stanovanje individualno in smo nameščali šablono tam, kjer bi morali poudariti osebno noto. Na ta način se je v modernem slogu vgnezdila suhoparna enoličnost, tako da Je prej ali slej morala slediti reakcija. S tem pa seveda še ni rečeno, da Je doba »stvarnosti« minula, le obravnavali jo bomo odslej z drugih Vidikov. Zato bo stanovanjski slog bližnje Ibodočnostl bolj domačen in udoben.
Največ pozornosti zasluži dejstvo, da pri posameznih sobah ne poudarjamo več določenega smotra kakor doslej. Izrazite jedilnice, ki bi služile samo tej svrhi, so feginile. Nova jedilnica ima obenem videz stanovanjske sobe ln salona. Na najboljši poti smo k »enotni* sobi, ki združuje v sebi vse ostale.
Tem potrebam so se prilagodil! tudi vsi oni komadi pohištva, ki tvorijo temelj vsake stanovanjske opreme.
Omara za jedilno posodo !n pribor dandanes ni več ona prekodimenizionalna »kredenca«, ki je krasila jedilnice naših mater in ibabic, temveč napol kom oda, napol vitrina, ki s svojo harmonično obliko prav prijetno učinkuje, kamor jo postaviš. Taka omara v zvezd z modernim naslanjačem ln visoko pokončno svetilko tvori posebno učinkovit kot v moderni jedilnici. Posebne pozornosti je vreden naslanjač na naši skici, ki ima iz slame spleteno naslanjalo, kar nas snominja na slog preteklega stoletja (2, sikica).
Izkazalo se je, da v spalnici najbolj učinkovito združimo oba »coucha* tako, da zavzameta prostor v kotu sobe. Ce je kot ob oknih, zagrnemo okna z enoDarv-nlmi zastori v slonokoščenem tonu, tkanino za gardine pa Izberemo v izraziti barvi z zanimivimi, velikimi vzorci (srednja skica).
Posebno zanimivo poglavje je prostor za odlaganje plaščev, tako zvana garderoba, ki Je v modernem stanovanju odideljena od prednje sobe. Oprema takega kota Je
BAŠKA morsko kopališče
HOTEL GRANDIf
vzorna obiteljska hiša. Domača in Inozemska kuhinja. — Glasba, ples. — Prospekti na zahtevo.	139
kaj enostavna: veliko, okroglo ogledalo, mala polica za krtače, kamor odlagamo tudi klobuke in rokavice, dva preprosta obešalnika ter mala, iz slame spletena klop (1. skica spodaj).
Naslednja skica nas seznani z »univerzalno« omaro za otročjo sobo. Tu je poseben predal za igrače, polica za knjige, prostor za perilo, dva predala za razne druge -potrebščine ter končno oddelek, kamor obesimo oblekce (zadnja skica).
Vedno so žene iskale v stanovanju primernega mesta, kjer bi mogle tudi pozimi gojiti rastline. V ta namen je posebno prikladen prostor med dvojnimi vrati, če so ena vrata steklena. Vrata, kd tvorijo ozadje, zavesimo z lepo tkanino, vmes pa postavimo živobarvne cvetlične lonce z zimskimi rastlinami in morda tudi majhen akvarij. Ta miniaturni rastlinjak poživi celo sobo, zlasti pa zvečer, če je dobro razsvetljen. (1 skica zgoraj).
Jesenska obleka
z ohlapnim« širokim ovratnikom la malim krilcem ▼ obliki kazaka Js originalna la
vendar skrajno preprosta, tako da Jo moremo nositi ob vsaki .priliki. Tvorivo take-
ga modela naj bo živoibarvuo, ker je na ta način celotni vtis še bolj poudarjen Letos so na oblekah te vrste Jako moderni
veliki, paličasti gumibi. Zanimive so man-šete, ki posnemajo obliko »krilca«.
Jesen v gorah
zahteva od turistinje obleko, ki Js kos vsakemu vremenu. Moderno Je ozko krilo, ki pa mora biti vendar dovolj široko, da omo-
goča tudi največje korake. V to srrfco Je najbolj primerno postrani prerezano krilo, ki ga izdelamo iz nepremočljivega la toplega blaga. Sem spada kratka, karirasta Jopica z lesenimi gumbi, ki jo poživimo z živobarvmm, volnenim šalom.
Nega dojenčka v vročih dneh
še pred nedavnim časom je bila umrljivost dojenčkov v poletni dobi ogromna V tem pogledu so se razmere v glavnem zaradi zdravstvene propagande med narodom, precej izboljšale. Vendar se še lahko pogosto opazuje, kako nepravilno se ravna z otrokom v pogledu obleke, prehrane, stanovanja itd.
Tudi v poletni dobi je materino mleko edino pravilna hrana za dojenčka, če se Pa že mora dajati umetna hrana, se mora mleko po kuhanju shraniti na jako hladnem mestu. Posoda mora biti dobro pokrita, da se obvaruje mleko pred vsakim one-čiščenjem. V vročih dneh naj se daje samo sveže mleko od istega dne. če je posebno vroče in soparno, naj se ne sili otroka, da izpije celo porcijo in zadovolji naj se z tričetrt običajnega obroka Saj tudi odrasli v tem času manj jedo, in kakor ti ugase žejo s tekočinami, tako naj se tudi
otroku daje proti žeji prekuhana vari* sil .pa. redek čaj.
če odrasli v vročih dneh odstranijo blazine, odeje, tesne obleke, zakaj M dojenčka mučili z gumijastimi podlcžki, plenicami, blazinami itd.? Lahka odeja, tenka srajčica ali pa ne pretesne hlačk« popolnoma zadostujejo za dojenčka.
Dnevna nega kože naj se razširi S« aa večkratno dnevno umivanje s hladno vodo.
Najbolj škodljivo prebivališče za otroka je vroča, vlažna kuhinja Kakor za odraslega, je tudi za otroka najbolj hladna dobro prezračena soba. Na prostem aaj pa dojenček leži v senči, obvarovan od sončnih žarkov.
če kljub vsej previdnosti nastopijo motnje v prebavi (driska), naj se do prihoda zdravnika odstavi vsaka hrana, tudi mleko, daje se mu samo prekuhane vode aH redek čaj.
Zdravniška posvetovalnica
Mati. Strogo morate paziti na red v dojenju, ki je ta. da dobi dete dojke samo vsake tri ure, najbolje ob šestih, potem ob devetih, opoldne, ob treh, ob šestih in ob devetih zvečer, to je ravno šestkrat na dan. Vsakikrat naj pije otrok samo iz ene dojke, enkrat iz leve, prihodnjič iz desne. Dojenček ne sme biti pri prsih več nego 15, kvečjemu 20 minut! Grenkoba v ustih in rjavkasti jjezik eo znaki kakega želodčnega obolenja. Skrbite za redno odvajanje, če se pa stanje ne bi zboli šalo, vam svetujem zdravniško preiskavo. C. P. M. Pred vsem vam svetijemo veetedensko vzdržnost, hladne kopeli in pomirjevalna sredstva. Uporaba navedenega sredstva je priporočljiva, ker s tem odpade nenaravni konec. F. M. R. S. o/Dr. Ker so omenjeni mehurčki v zvezi z vročino, bodo z njo tudi prestali. Proti srbenju vam priporočamo mazilo: Zine.
oxyd. Bismuth. eubmitr. aa. 5,0_ Tumeno-
lanion. 10,0— Ungt. lenien., Lanolin aa.4.0— Manjkajoče 25. Omenjena pomanjkljivost je več ali manj psihičnega izvora in zato •'©
veliko odvisno od partnerja. Kar se pa tiče drugega zadržka, vam priporočamo uporabo vazelina. kolikor ne obstoja kaka anatomska napaka. Skrb. Trganje, pikanje. splošno mrtvilo in bolečine t nogah, ki nastopijo vsakokrat, ko bolnik vstane iz postelje, so verjetno živčnega izvora, posebno ker je boleval svojecasno na Base-dowu. V poštev bi prišlo elektriziranjle, masaža, kopeli; preden pa to storite, vam svetujemo zdravniško preiskavo. B. S. A. Pri živčni oslabelosti se je dobro obnesla spe-memba zraka, posebno v gorske kraije, ali pa morska potovanja. Strogo je treba urediti način življenja. V težjih primerih je priporočljivo zdravljenje v kakem zdravilišča (kopeli z ogljikovo kislino) in odstraniti je treba vsako razburjenje. Pri nespečnosti se je treba ogibati uživanja črne kave, posebno popoldne in zvečer. Vspavanje ee pospeši s hladnimi kopelmi ali pa mrzlimi ovitki. Šele, če vse to ne bri pomagalo, posezite po pomirjevalnih svedstvih (hrom, baldrijan, Adalin). — M. T. Ce odhaja z blatom tudi kri, so zato lahko različni vzroki, ki se dajo točno ugotoviti samo z zdravniško
M .Zoščenko'*
Kunci
Včeraj sem v ljudski kuhinji jedel kunca. In veste, da to ni slabo? Spočetka sera res mislil, da so mi dali nekako mrhovino. Kasneje pa sem le prišel na okus. To se da jesti. Je fino meso in nekoliko spominja na kokošje. Še bolj pa na cvetaco. Zelo prijeten okus, samo po tej jedi bi človek neprestano pil. Ali to si tolmačim bolj s psihološkimi razlogi nego z vplivom tega mesa na organizem.
Kunca sem jedel v tuji ljudski kuhinji. V našem podjetju je iz kuncev nastala cela zadeva. Štirideset nameščencev nas je. In tako smo sklenili, da bomo redili kunce. Razume se samo po sebi: seje, razne ponosne besede, govorili smo kakor raglje.
Nameščenci so dejali: »Morda bi bilo bolje rediti pujske? Ker že imamo ljudsko kuhinjo, male južine in ta in ono«
Toda direkcija je odločila, da se uvedejo kunci. Pa smo zložili vsak po šestnajst rubljev in kupili kunce. Kletke. Namestili služkinjo. Bog ee nas
nflmilj,
Tako smo imeli tri in dvajset kuncev in smo pričakovali, da se bodo po svojem običaju krepko plodili. Kar naenkrat pa smo opazili, da so naši kunci silno izbirčni: tega ne žro, ono jim ne prija. Zanima jih samo, kdo Di si bil mislil, sveža povrtnina, listje, trava, kaj hočemo z njimi? Imajo nekake gosposke smrčke in ovohavajo vsako stvar kakor gospoda, kar pri nameščencu gotovo ni v redu.
Naša kuhinja je izgotavljala mnogo obedov, seveda majčkinih — in gostje so nad njimi vihali nosove. Surovih obedov da ne jedo. Tudi hočejo mehak kruh in bogve kaj še vse. Morda celo desert.
Naenkrat opazimo, da se nam kunci suše.
Direktor pravi:
»Naj vsak nameščenec vzame po enega kunca v svoje okrilje in naj svojemu varovancu vsak dan prinese kak grižljaj. To jim gotovo ne bo škodovalo in načrt bo vendar izpolnjen.«
Tako so nameščenci začeli nositi — ta je prinesel skorjico, oni kolače znamke »Marja«. Toda živalim je to vse premalo. Samo žrle bi in žrle. To so strašne živali, kar se tiče hrane. No-
benih drugih idejnih interesov nima ta stvar.
Direktor pravi:
>Vrag vedi, zares mnogo žro. Ti kunci nas stanejo že mnogo denarja«
Nameščenci pa pomišljajo:
»Nemara bi biLi ree morali rediti pujske. Pomij imamo vendar dovolj!«
Nato so naši kunci začeli bolehati. To se pravi, eden je obolel in vsi drugi so ise od njega okužili. Zelo nežne živalce! Nihče ne ve, s čim naj jih izločimo.
Njihov doktor pravi:
>S hrano jih je treba lečiti, — to so živali nižje vrste. Hrane jim je treba.«
Naenkrat nam jih je ostalo samo devet. Vsi drugi so stegnili svoje šapice. Nameščenci so se seveda razveselili, saj se devet kuncev ie da kako prehra-niti. Pa je nastopilo hladno vreme! Čeprav kunci, kakor znano, hodijo v kožuščku, vendar se lahko prehlade, zlasti pa se boje prepiha Nu, zdaj pa še to: Vseh devet obešeniakov je začelo kihati in kašljati. Nazadnje sta ostali samo dve osebi.
Hoteli smo jih porabiti x kuhinji.
(Da boste lepi in imeti sveže ustnice . ; ;
uporabljajte vsak dnevni čas naše novo Črtalo za ustnice
ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINB
To dtvno pri rodno barvo je odkrila tvornica Bourjois in jo izključno samo ona proizvaja.
Naj že jeste ali pijete ali poljubljate, barva listnic ostane
nespremenjena.
OURJOIS
PARFUMEUR PARIŠ
Dspot : BELA VARY, ZAGREB, SmlCIklssova al. 23
preiskavo, katero vam nujno priporočamo. Verjetno so v vašem slučaju hemoroidi. Skrbite pred vsem za redno odvajanje, kar doseže te s pretežno vegetarično hrano in pospešite isto v slučaju potrebe s tem, da izpijete na tešče kozarec mrzle vode, katere učinek lahko povečate še s tem, da ji pridenete žlico grenke soli. Priporočamo vam tudi zvečer sedeče koneli in potrebna ie skrajna čistost! — Labaeensis. Ce ste popolnoma zdravi in sposobni, je treba pač pri ženi iskati vzroka, da nimate otrok. Zato bi bila potrebna zdravniška preiskava, ker so vzroki neplodnosti lahko različni; navedeni vzrok pa ne pride v poštev. Zdravnik bi moral tudi odločiti, ali jie «ploh priporočljivo, da žena v tej starosti zanosi, posebno če še ni rodila. — A, W. Solno kopel dobimo, če pridenemo banji za kopanje 5_10 gramov soli. Šumeča kopel se pripravi na ta način, da se ▼ vodi razpusti 200 gr sode bikarbone. Tik pred vstopom v kopel j se pa doda še 200 gramov solne kisline. Mešati se mora z lesom. Električnih kopel ee z navadnim tokom ne more napraviti, ker ie tok premočan. Druge kopeli js najbolje prirediti z dodatki, ki so .danes v dovršeni obliki v prometa. — J. Z. Pri kroničnem katarju v grlu se ,je treba ogibati škodljivih vplivov (kajenja, alkohol). Za grgranje sa priporoča sestavina: MentoL 1. O-Alum, erud. Aeid. tannic, aa. 5, O-Natr. bora c. et Natr benz. aa. 25. Od sredstva se vzame 1 žličico na kozarec tople vode. Rasen tega se je dobro obneslo bivanje na morju. — M. J. K. Ni izključeno, ds so kot posledica injekcij ostali opisani pojavi, kar je pa malenkost nasproti temu, če bi oboleli na steklini. Poskusite s preparati kalcija, najbolje je pa, če greste k zdravniku, ki vas je eepril.
ŠAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
V Maribora sta zmagala Pire ln Steiner. Dosegla sta isto število točk in zato delita prvo in drugo nagrado. Seveda smo zadovoljni, zelo zadovoljni oelo. Nad šali Je osvojil novo trofejo. Naš mladi mojster je dosegel nov pomemben uspeh.
Pred turnirjem sem ▼ tej šahovski rubriki izrazil nado, da bo prva nagrada ostala v Mariboru. Skoraj popolnoma ss mi je izpolnila. Pirca stavi jam na vsak način nad Steinerja. Da ni zmagal sam, js naključje. Več kot 6 % točke od možnih 8 ni mogel doseči. Steiner jih je pač tudi dosegel.
Najbolj me veseli, da sem že pred Isti pravilno ocenil razvijajočo se Pirčevo moč. Inozemd so pred leti kaj radi v svojih poročilih Pirca potiskali nazaj. Toda po
Ujpešti in Mariboru ne bo več šlo. Pire je velemojster. Ni še dozorel. Tem bolje. V dozorevanju bo ras tel. Njegovi vrstniki so zreli. Flohr popolnoma. Lilietotbal zelo. Pire jih bo dohitel in prehitel. Samo na svoje šibko zdravje mora paziti.
Pirčeva zmaga v Mariboru je zelo prepričevalna. Nad 80 odstotkov je dosegel. Porazil je velemojstra Spielmanna Porazil je svojega konkurenta Steinerja. Mo-ralični prvi zmagovalec je tedaj v Mariboru Pire.
Na tretjem mestu M pač nihče ne bil pričakoval gdč. * Vere Menčikove. Pred Spielmannom in dr. Astalošem! Amacon-ka oči vi dno raste. Maribor ji je prinesel največji uspeh v dosedanji karieri. Ves šahovski svet jI ga privošči.
Spielmann menda ugaša. V zadnjih letih je opetovano zaostal tudi ▼ manjših turnirjih. Ali naj bo res Abraham mejnik v šahovski karieri? Lasker se ni brigal zanj. Tudi veliki Steinitz ne.
Dr. Astaloš ni bil v formi Predolgo že ni igral. Premalo šaha mu nudi Sarajevo. Astaloš bd moral živeti ▼ Ljubljani. Pire bi svoj dom lahko preselil v Ljubljano. Pa bi naše mesto postalo izredno šahovsko središče, ki bi bujno razvijalo moči velemojstrom, mojstrom in bodočim mojstrom. Dr. Astaloš je gimnazijski profesor. Zakaj ne dobi mesta pri nas? Država bi brez stroškov lahko ustvarila nekaj, česar nima zlepa drugo mesto.
Iz Curiha prinašam senzacionalno partijo Stahlberg—Lasker. Stahlbergu je bilo usojeno, da Je prvi porazil starega velikana.
Bell: G. Stahlberg črni: dr. E. Lasker
1. d2—d4	d7—d5
toda ekonomski upravnik ne dovoljuje.
»Morda,« pravi, >si bosta le premislila in nam zapustila potomstvo. Ree, da je to malo verjetno, ker sta oba samca, vendar le še po čakajmo. Ako ne bo nič, potein pa kar v kuhinjo z njima«
Na5 knjigovodja je sestavil kalkulacijo in izračunal ceno obeda iz teh dveh kuncev. Dognal je: eden obed pride približno na osemdeset rubljev. Ce nameščenec dobiva sto rubljev mesečno, se mu bo žep pri takih obedih kaj kmalu posušil.
Tako je seveda samo pri nas. Kako je to pri drugih podjetjih, mi ni znano. Morda tam prodajajo kunce po dve kopejki. Pri nas pa je izpadlo, kakor sem povedal. Vidite, kakšen kaos. Razumljivo je: kjer nimajo kuhinje, tam naj goje kunce, kjer pa so pomije, tam je bolje rediti pujske.
Naše uradnike kar zona oblije, Se slišijo besedo »kunec«. Zato pa se široko nasmejejo, kadar slišijo besedo »svinja«.
Ostale stvari so pri nas kolikor toliko v redu.
e7—e6 SgS—f6 stari »ortodoksni«
Z eS—o4
S. Sgl—f3 Lasker je zvest obrambi.
4.	Stal—o3	c7—c5
5.	o4Xd5	S£6XdS Pravilno! če vzame kmet, dobi beli hitro zmagovito igro.
6.	e2—e4	Sd5Xc3
7.	b2Xc3	c5Xd4
8.	c3Xd4	Sb8—c6
9.	Lfl—e2	Ltf8—d4+
10.	Lcl—d2	Dd8—a5 Dama tu ne stoji preveč ugodno. Ker
mora črni lovca itak zamenjati, bi bil to bolje storil takoj.
11.	Tal—bi	Lb4Xd2+
12.	DdlXd2 O—0 IS. Le®—b5	---
To je zelo neprijetno. Orni ne mor© dovoliti, da mu nasprotnik na c6 napravi sla*-batnega kmeta, zato mora umakniti skakata.
13	.------Da5Xd2+
14.	KelXd2	Sc6—ao
Na 14.---Lc8—<17 bi seveda sledilo 15. d4—d5.
15.	Thl—ol	b7—b6
16.	Sf3—e5	Lo8—b7
17.	f2—f3	---
Belo središče je izreklo jako.
17	.------Tf8—d8
18.	K<±2—e3	Ta8—c8 Lasker bi seveda rad odrinil neprijetni
pritisk in pred vsem preprečil Tel—c7. Boljše pa je bilo f7—f6.
19.	Lb5—d7!	---
Ta lovec je strupen.
19	.------Sa5—e4+~
Laskerjeva kombinacija ni korektna.
20.	Ke3—e2!	---
Ce udari beli na ei, pade seveda tovso na <17.
20	.------TdSXd7
Na žalost izsiljeno: 20.---Tc8—»
c7? ? 21. Ld7—b5!
21.	Se5Xd7	lifl—«6
22.	Ke2—£2	f7—f6 Stari lisjak lovi v zadregi skakača (<I7)',
23.	Tbl—b4!	Tc8—d8
24.	Tb4—a4!	---
To je usodno. Mogoče Je Lasker pri svoji 18. potezi pozabil ▼ kombinaciji na to možnost.
24	.------Sc4—b2
25.	Ta4Xa6	Sh2—d3+
26.	Kf2—eS	Sd3Xd
27.	Ta6Xa7	SclXa2
28.	Sd7Xf6+!	---
Seveda!
28	.-----gTXf6
29.	Ta7Xs2	Kg«—«7
30.	Tai2—a7-H	Kf7—g6
31.	Ta7—ta7	Td8—d«
32.	Tb7—c7!	---
Po zapleti ja jih t sredni igri ima sedaf bdi jasno premoč ln zasiguraao zmago.
32	.------b6—b5
Lasker poskuša, dokler more.
33.	Tc7—b7	Td6—a6
34.	d4—d5!	T&6—a3 +
35.	Ke3—d4	e6Xd5
36.	e4XdS	---
Prosti kmet Je velesila.
36	.------Ta3—a2
37.	g2—g4	Ta2Xh2
38.	d5—d6	h7—h5
39.	g4Xh5	Th2Xh5
40.	d6—d7	---
Hanfbal pred durmi.
40	.------Th5—hI
41.	Kd4—d5	Thl—dl-f
42.	Kd5—e6	Tdl—el+
43.	Ke6—d6	Tel—dl+
44.	Kd6—c7	Tdl—cl-f
45.	Kc7—b8	---
Končano! črni se Je vdal.
Radio
Nedelja, 19. avgusta.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pjfltišek Ivko). — 9: Versko predavanje (p. dr. Regal Cebulj). — 9.30: Tr-bolje (Ludvik Mrzel). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio - oikester. — 12: Napoved časa, plošče. — 16: 0 sadni trgovini (Flego Anton). — 16.30: Prenos koncerta mladinskega zbora Jadranskih stražarjev iz Št Vida nad Ljubljano. — 20: Pevski koncert g. Mare in Stjepana Maroeca. — 20.45: Plesi iz davnih in današnjih dni. (Plošče). — 22: Cas, poročila, radio - orkester.
Ponedeljek, 20. avgusta,
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, reproducirana serena-da. — 13-30: Grenadirska godba iz Pariza (plošče). — 19: Bože na Beneševa in Ana Marija Ttilschova ob GOletnici (Vera Dosta-lova). — 19.90: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20: Pevski koncert gosp. Burgerja, vmes eitre šolo g. Mezgolitea. — 21: Radio - orkester. — 22: Cas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 18: Pesmi. — 18.30: Komorna glasba. — 19.30: Orkester. — 22.30: Opera »Madame Butterfly« na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Smetanova opera »Prodana nevesta« na ploščah. — PRAGA 19.10; Pesmi. — 19.55: Prenos iz Brna — 20.40: Radio reportaža. — 21.15: Ji rakova sonata za čelo in klavir. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.10: Klavireki jaza — 19.55: Koloratjr-nl valček. — 20.40: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.40: Koračnice. — 20.12: Večer lahke glasbe. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 17: Znameniti orkestri na ploščah. — 19.25: Klavirske skladbe. — 20.05: Od 9trauesa do LeharSu — 22: Mešan program. — 22.10: Plošče. — 23.?«: Orkester. — BERLIN 20: »Radio pri delu«. _ 24: PloSče — KONTGSBERG 19.10: Simfoničen koncert. — 20: Program iz Berlina.
—	MCHLACKER 20: Program iz Berlina.
—	24: Opera »Bagdadski brivec« na ploščah.
—	BUDIMPEŠTA 17: Ciganska godba. — 18.30: Ariie hi pesmi. — 19.10: ShtSn« *gra.
—	21.40; Orkester. — 23: Ciganska kapela«
Mrtvo morje živi
Moderna tehnika dviga bogate zaklade — kemične tovarne in živahno kopališko življenje
Zakaj je Mrtvo morje mTtvo? Zato, ker je v njem toliko različnih soli, da ne morejo v njegovih vedah živeti nobene ribe ah druge vodne živali. Mrtvo morje vsebuje prilično osemkrat tolfoo soli, kolikor jih vsebuje voda Atlantskega oceana. In to so večinoma dragocene soli, ki jih industrija in človek zelo potrebujeta, n. pr. pepe-lika, bromkalij, vsakovrstne kalijeve spojine, ki rabijo kot gnojivo, in druge kemikalije.
Vsi ti zakladi, da niti ne govorimo o navadni soli, ležijo teko rekoč v dosegi rok in ni čudno, da so se končno podjetni ljudje polastili te zakladnice, vsaj deloma. Že pred časom se je osnovala družba »Palestina Potesh Companv«, ki je zavzela 200 ha ob severnem robu Mrtvega mori« in ga pričela izkoriščati. Na kilometre daleč so zgradili nasipe, namestili velike posode, da bi v njih izpuhtevak slana voda, po-
stavali elektrarne, črpalne naprav«, tovarne za predelavo soli in stanovanjske hiše za 500 delavcev in njihove družine.
Kjer je bila tisočletja gok, izžgana puščava, se dviga danes v vsakem pogledu ■moderna naselbina, dekvne roke pridobivajo bogastva. Cevi so napeljane daleč v morje in črpajo gosto, s solmi prenasičeno vodo v globini 60 m. Vsako minuto izčrpajo 30.000 1 vode, vsak teden pridelajo iz nje 100 ton dragocenih kemikalij, ki jih prevažajo s tovornimi avtomobili v Jeruzalem in od tam po vsem svetu. Družba ima dovoljenje, da sme pridobivati letno 100 tisoč ton pepelike in drugih soli, torej še davno ni dosegla polnega obrata.
A čim je pričela delovati, so se pokazali še drugi dobri učinki. Nekemu podjetnemu Arabcu » padlo na um, da je zgradil majhno kopališče in si omislil nekoliko čolnov. To se je hitro razvedelo in letoviščar-
jii so začeli prihajati od vseh strani. Danes je tam že moderno kopališče s pravo peščino ali plažo in vsemi udobnostmi takšnih krajev: dva hotela z vrtovi, obrežne kabine, jedi in pijače poceni, plesišča pod milim nebom, koncerti in druge zabave, vožnje z motorkami po slanem jezeru. Novo letovišče se imenuje Kalia in Evropci, ki so doslej menili, da je v teh krajih zanje prevroče in nezdravo, so spremenili svoje mnenje. Zrak je čist in pdln kisika, poleti je opoldne sicer zelo vroče, a z okoli šnih gor piha vedno hladen vetrič. V vodi, ki }e vrhu vsega močno radioaktivna, je plavanje dokaj zabavno: glava sili navzdol, noge navzgor, potopiti pa se človek ne more. Potrebno je le, da se po kopanju oplahneš s sladko vodo, kajti sol se te prime na debelo. Zdravo pa je to kopanje na vsak način.
Mrtvo morje dnaes ni več mrtvo, temveč živo morje.
»Kraljica ozračja"
Helena Boucher o svoji letalski karieri
»Časi, ko sem knek tremo, so že davno za mano,c je dejala časnikarjem Helena iBoucher, lepa, visokorasla mkdenka, ki si je te dni priborik naslov »kraljice ozračja,« ženske svetovne prvakinje v hitrem poletu. »Kdor si je z neštevilnimd vztrajnostnimi
utrujenosti ali razburjenja. »Med poletom se takšne silne brzine niti ne zaveš,« je dejala. Iz višine vidiš navzlic noremu tempu zemljo, ki se le počasi pomika pod teboj. Moje letalo je vozilo zelo mirno, krmarila sem ga izredno lahko. Po primernem vež-
PoJicijska intervencija v Bilbao, kjer je množica demonstrirala proti aretaciji župana
K današnjemu plebiscitu v Nemčiji
poleti tako utrdil živce kakor jaz, ta takšnih letalskih tekem ne jemJje prehudo.«
To je bilo še pred poletom Mlada dama je na to mirno sedla na svoj pilotska sedež, motor je zaropotal, aparat je zdrčal preko letališča, se dvignil v zrak in krožil po njem s takšno brzino, da je gledalce obhajala groza. Silovit aplavz se je dvignil, ko se je letalo vrnilo na tla in je komisik razglasila, da je dekle prekosilo zadnji svetovni brzinski rekord za ženske. Pred njo je Američanka Mav Haizlipova doseglo 412 km na uro, Boucherova pa je letela z brzino 444 km.
Ko je pristak, ni kazak nobenega znaka
ban ju upam doseči takšno brzroo tudi ML velike razdalje«
Po njenem mnenju »o najboljše le talke na Francoskem, v Angliji, Ameriki in Rusiji V teh deželah jih je toliko, da lahko govorimo o športu mas. Povsod se ženske kot pilotinje izkazujejo z občudovanja, vredno hladnokrvnostjo m disciplino. Število nesreč je čedalje manjše. Kar se tiče Francozinj, se je med njimi udomačilo letalo za nedeljski ©dpočitek. Nekaj običajnega je že, da se odpelje Parižanka s svojim Letalom v soboto popoldne na Agle-(5ko, v Španijo ali Skandinavijo in se vtt* v nedeljo zvečer domov.
m mačke eklenskih strojih
„§odniki pekla" napovedujejo uničenje grešnega
človeštva
»Trije pravičniki« iz znanega romana Eag-arja "VVallacea so torišče svojega delovanja prenesli po vsej priliki iz prestolnice ob Temzi v prestolnico ob Seini.
V zadnjem času so vrli Parižani v velikem strahu, kajti na številnih mestih so eksplodirali peklenski stroji, sprva brez posebne škode, zadnjič pa se je takšen peklenski stroj skrivnostnega izvora razpo-čil v postaji podzemeljske železnice na Montparnassu in je enega uslužbenca ubil, več pa težko poškodoval.
Ne mine več dan, da bi ta ali oni meščan ne dobil pisemca, v katerem napovedujejo i sodniki pekla, Min os, Eakos in Badamantes« v čudno nabuhlem slogu eksplozije novih peklenskih strojev in uničenje vsega grešnega človeštva. Morda gre v resnici za tri figure iz podzemlja, ■vsaj pariškega, če že ne klasičnega, še
Mornar — velikan
Angleški pomorski jnnak admiral B e a 11 y se razgovarja z najvišjim mornarjem Ham-mondom, ki meri čevljev šest in palcev pet
ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE
bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah
tvrdka
Drago Schwab
Ljubljana, Aleksandrova cesta.
verjetneje pa je, da tiči za vsem tem kakšen nevaren norec, ki polaga bombe v imenu peklenskih sodnikov. Policija pa doslej zaman stiče za njim.
Javnost jo zaradi tega napada od vseh strani, najslabše pa se godi nameščencem mestnega preiskovalnega laboratorija. — Poštna uprava, policija in družba podzemeljske železnice so namreč izdale stroge ukrepe, da se preprečijo nove žrtve. Tako morajo vsak sumljiv zavoj prinesti v mestni laboratorij, da ga tam preiščejo za skritim peklenskim strojem, A od kar so izdali to odredbo, nimajo nameščenci tega zavoda nobene mirne ure več. Ob-iskovad s »sumljivimi zavoji« si podajajo kar kljuko pred tem uradom.
In najbolj čudne stvari se ugotavljajo v teh zavodih. Tako je neki prestrašeni možakar prinesel zabojček, ki ga je našel na ulici in v katerem so našli, ko so ga odprli z vso previdnostjo — 12 kosov čokolade in funt sladkorja. Neki šofer je v največjem razburjenju dospel s škatlo, M jo je nekdo pozabil v njegovem taksiju in ki je bilo v njej par ženskih čeveljčkov in štrena volne. Tako si sledijo zavoji z rezanci, moškim perilom, urami, svinčenimi vojaki, nekega dne pa je prišla celo škatla z jetrno pašteto. To bi bilo še vse razumljivo, da je pa neki sprevodnik cestne železnice prispel v največjem diru z izgubljenim — dežnikom, to je celo preutrujene laboratorijske nameščence pripravilo v krohot.
Najlepša zgodba pa se je pripetila te dni v zgodnjih popoldanskih urah,. S postaje podzemeljske železnice Tolbiac se je oglasilo telefonsko naročilo, naj za božjo voljo pošljejo tja preiskovalno komisijo, ker so našli spet peklenski stroj v nekem vozu. Dva kemika sta v divjem diru od-brzela tja. Ko sta tja dospela, sta zagledala postajnega načelnika in celo gručo osuplih ljudi v spoštljivi razdalji od velikega zaboja, ki so ga našli pod klopjo v nekem oddelku. Z vso previdnostjo sta se kemika splazila do zaboja in stegnila oklevaje roke, da ga odpreta, tedaj je peklenski stroj dejal »mijav« in iz njega je skočil ogromen, črn maček. Kakšna stara ženica ga je bila pozabila z zabojem vred in treba je bilo vse te zgodbe z Minom, Eakom in Badomantom, da sta ga prišla rešit dva kemika z mestnega raziskovalnega zavoda.
Žareči pismonoša
»Čudež iz Pirana«, o katerem smo v našem listu opetovano pisali, je dobil sedaj svoj pendant v 35 letnem pismonoši Ekonomu iz Soluna. Grški listi pišejo o njem, da izžareva njegovo telo močno svetlobo.
Na Grškem so že prej nekoč opazovali slične pojave pri nekem študentu Strokovnjaki pravijo, da gre za učinek elek-trodinamičnih sil. Ekonomo se počuti drugače popolnoma zdravega.
Manifestacije v prestolnici Baskov
Propagandni minister dr. Goebels je ves teden razvijal po radiu propagando, da bi »izvolili« Hitlerja za državnega predsednika
Dve uri med morskimi volkovi
Avantura ameriškega letalskega častnika, ki je s padalom priletel v žrelo morskih pošasti
Roparji ugrabili milijonarja
Iz Quebeca poročajo da so kanadskega pivovarnarja in milijonarja Johna Labat-ta na poti proti Ontariju ugrabili banditi. V njegovem avtu so ostavili listek, v katerem zahtevajo 150.000 dolarjev odkupnine.
Alkohol in zakon
Na mednarodnem protialkoholnem kongresu v Kensdngtonu je dr. Bandel iz No-rimberka trdil, da je število smrti zaradi kroničnega antialkoholizma med poročenimi možmi zelo redko, pogostejše pa med
I vdovci in samci. To bo pač v zvezi s tem. da si »ga« morejo in smejo poročeni možje manj privoščiti nego drugI
»MaJo preveč se ogleduješ v zrcalu, stari prijatelj!«
»Da, večkrat se pogledam. Toda ne iz ničemurnosti, ampak zato, da sem prepričan o svoji starosti!«
j(»Sondagsnis6a Strix«)
Kancelar Adolf Hitler
Smeh ozdravlja
Pariški zdravnik dr. Pierre Vachet, član medicinske fakultete, je začel zdraviti svoje paciente z novo metodo. Njeno bistvo je smeh.
V nedeljah dopoldne s« žbira truma utrujenih mož in žensk, gospodinj, uradnikov in uradnic, trgovcev, starcev, v pariškem Psihološkem zavodu, da bi se udeležili tečaja »smejoče se terapije« dr. Va-cheta. »Zaprite oči, sprostite se. uspavajte svoj duh, poslušajte dobro, kaj vam bom rekel,« poveljuje dr. Vachet in nadaljuje: »Miren sem ... močan sem ... zdrav sem...« šestdeset ali sedemdeset ust ponavlja to čarobno formulo. In hipoma za-pove zdravnik: »Sedaj se smejte!« Oglasi se gramofon. Plošča je strahovito bedasta, proizvaja eno samo vrsto krohotnih napadov. V nekem kotu se nekdo živčno zasmeje, takoj mu sledi >vsa truma v vseh mogočih odtenkih smeha. To je prava kriza nmožestvene glasne razposajenosti, ki traja nekaj časa, se za hip ustavi in takoj nadaljuje — toliko časa, da pričnejo ljudje moledovati za milost. »Luč!.« za pove zdravnik, oči se odprejo, vsi obrazi so sproščeni, nekateri se od veselja jočejo. Ljudje so baje pozabili na vse skrbi in bolečine ter so srečni.
»Smeh,« pravi dr. Vachet, »izzove napeta stanja, ki spreminjajo fiziološke reakcije v človeku.« Mnogi so njegovega mnenja. Celodnevni sprehod v zeleno naravo, s primernim počitkom ob slastni klobasi in cvičku bi imel nemara še bolj temeljite učinke.
Nefko ameriško vojno letajo se je te dni med poletom nad obrežjem pri Wilmingto-nu vnelo. Dva mlada poročnika, ki sta bffia v njem, sta se rešila s padalom, a dočim je eden srečno pristal na kopnem, je drugega, zaneslo daleč na morje. V hližini ni bilo nobenega čolna, tako da je tisti, ki je pristal na kopnem, gledal, kako se njegov tovariš bori v valovih za življenje, ne da bi mu mogel pomagati, šeie čez nekaj časa mu je uspelo iztakniti mo-torko, s katero je zdrvel tovarišu na pomoč. A ni ga našel več, tudi za padalom ni bilo sledu, pač pa je plavalo v okolici polno morskih volkov. Gotovo so ti požrli tovariša in tako se Je mladi poročnik vrnil, da sporoči stvar svojemu poveljniku. Poveljnik je nato s primerno brzojavko obvestil starše ponesrečenca, da je njih sin mrtev. Zamolčal je samo stvar z morskimi volkovi.
Vtis te vesti je bil seveda grozovit. A še med tem, ko sta imela stara to brzojavko v roki, je potrkal poštni sel z drugo brzojavko iz Jacksonvilla, ki je bila podpisana z imenom sina. Sporočal je, da so ju gotovo obvestili o njegovi smrti, da je pa živ in zdrav in se je moral proti svoji volji samo pošteno okopati. Veselje še pravkar obupane stare dvojice si lahko predstavljamo.
A tudi poveljnik letališča se je zeJo začudil, ko je predenj nepričakovano stopil
mladi mož, o katerem je menil, da je mrtev. Zvedel je, da se je utegnil osvoboditi, padala baš v trenutku, ko se je to tako napilo vode, da se je potopilo. Med njegovo borbo, da se ga osvobodi, je opazil številne morske volkove, ki so plavali okrog padala. Bržkone so se tega ustrašili, da niso prišli preblizu.. Huje je bilo potem, ko je začel mladi častnik plavati proti bregu. Takoj so ga napadli, a on je začel na vso moč otepati z nogami, ker je bil nekoč slišal, da se morsKi volkovi potem plavaču ne približajo preveč. In res je pomagalo. Toda končno bi moral le omagati, da ni priša mimo slučajno motorna jahta, ki ga je vzela na krov.
Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abscesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijski trgovinah.
Zora uoda
proti sivim lasem!
Bigamist iz osvete
Trgovec Frederic Hopp iz New Yorka si je izmislil čudno maščevanje nad ženskami. Prva žena mu je zagrenila zakon s svojim neznosnim značajem. Sklenil je, da se bo za to maščeval vsemu nežnemu spolu.
Nekega dne Ji je popihal in začel potovati po vseh državah Unije. Vsako dekle, ki mu je ugajalo, je na teh potih vzel za ženo, ne da bi se ločil od prejšnje žene. Preživel je po nekoliko dni ali tednov ž njimi in nato izginil brez sledu. V neverjetno kratkem času se je znal potem približati kakšnemu novemu, neizkušenemu dekletu.
Svojo maščevalno turnejo bi nadaljeval bog ve še koliko časa, da ni njegova zadnja »žena« slučajno povabila na poročno gostijo eno izmed njegovih prejšnjih žen. Ta ga je spoznala nastal je kraval, ki ga je zaključila policija s tem, da je moža spravila za zamrežena okna.
Gdč. F o m e n k o, Id je bila izbrana za sibirsko lepotno kraljico, hlepi po naslovu »miss Universum«
Moderni iskalci zakladov
Neki španski inženjer je izdelal načrt za dvig ogromnega zlatega zaklada, ki počiva baje že od začetka 18. stoletja z 19 potopljenimi španskimi ladjami na dnu Vigoškega zaliva.
Inženjer namerava uporabiti ogromne potapljaške zvonove, ki bi jih poveznil čez ladje. Ko bi vodo izrinili s stisnjenim zrakom, bi spustili moštvo do ladij s pomočjo dolgih, dimnikom podobnih cevi.
Stroški za vse delo so preračunani na 2 milijona pezet, španska državna blagajna bi dobila petino dvignjenega zaklada, a delavci bi dobili velik del dobička. Z dviganjem zaklada pričnejo nekako v letu dni.
ANEKDOTA
Anzeta. Feuerbačh pripoveduje v svojih TpofmiTiih: »Vrag poberi to zdravniško prakso!« mi je nekoč dejal neki švicarski zdravnik v Rimu. »če bolnik umre, dolži-jo mene, da sem ga ugonobil, če pa ozdravi, se zahvaljuje za svojo rešitev Mariji.«
»Tudi meni se ne godi nič bolje,« mu je segel v besedo Feuerbačh. »Ce se mi posreči naslikati sliko, pravijo, da sem jo ukradel od starih, če se mi pa stvar ponesreči, pravijo, da ni bila itak nič vredna.«
VSAK DAN ENA
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-
_ . ..	ravno barvo.
Z«k- uit.
Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB, Radiceva (Duga) nlica 32
Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las.	63
Miss Sibiriia najlepša?
L. Wolfi:
77
Garragan
Roman
Henikstein je bil z veseljem sprejel vabilo, naj stannje v prostorni vili »Marechalec, zakaj tako je smel ostati v Glorijini bližini. Mnogo lepih ur je prebil z ljubljeno ženo, med tem ko se je Macpherson vdajal jalovim mislim in ribaril v Seini. Opustitev tega idiličnega sožitja je pomenila za Heniksteina veliko žrtev. Z druge strani je pa spoznal, da mora dedova smrt povzročiti odločitev. Nastop dediščine je pomenil, da postane paže bogat in neodvisen mož, ki se bo mogel z enako pravico pokazati poleg Macphersona. Potem se bo morala Glorija odločiti zanj ali proti njemu. Ce bo rajši ostala pri Macphersonu, tej suhi ribi, tedaj bo vsaj vedel, koliko je ura. Bog z vami, ljuba gospa Glorija!
Paže je zapustil svojo sobo in odšel na vrt, da bi poiska.l Glorijo. Sedela je na klopi v gosti senci mogočnega kostanja in strmela v odprto knjigo, ki je bila zdavnaj pozabila obračati njene liste.
>Dobro jutro, gospa Glorija.«
Zdrznila se je, se mu nasmehnila in prijazno odzdravila. »Zakaj tako resno in slovesno gledate, Klemen Henikstein? Kaj se vam je zgodilo?«
>Rad bi vas- nekaj vprašal, gospa Glorija.«
>Nu, tedaj vprašajte.«
»Vprašanje je morebiti prevzetno in nespodobno, a ker odloča o vsem mojem življenju, bodite prizanesljivi.«
>Strah me obhaja, Henikstein.«
Pogledal jo je in odločno vprašal: >Ali me ljubite, Glorija?«
Presenečena je odskočila in vzkliknila: >Kakšno vprašanje, Henikstein!«
»Prosil sem vas, Glorija, da bodite prizanesljivi. Saj veste, da vas ljubim. Trpeli ste mojo ljubezen, a zdaj so stvari take,
da potrebujem jasnosti o najinem bodočem razmerju.«
Krotki paže je stal zdaj pred Glorijo kakor mož, ki zahteva.
>Kaj naj torej storim, dragi Henikstein?« je nekam v zadregi vprašala Glorija.
>Ali me ljubite, Glorija?«
Tisto minuto je začutila, kolikanj potrebuje ljubezni mladega človeka. Ta ljubezen, ki je ni mogla vračati, ji je bila dokaz, da je še vedno ženska, zmožna zbujati ljubezen, in krepila njeno upanje, da si bo Garragana spet osvojila.
>Ne vem,« je tiho odvrnila, v svesti si 6Voje krivde.
Drhtljaj je izpreletel Heniksteinu obraz.
»Morda pride dan, ko vas bom ljubila, Klemen Henikstein.«
Mladi Avstrijec je molče sedel na klop.
»Vendar: že zdaj sem vam najboljša in najzvestejša prijateljica.< Prijela ga je za roko. >A to nič ne pomeni?«
»Za prijateljstvo sem premlad, gospa Glorija. Preveč vas ljubim. Kaj bi mi prijateljstvo?«
»Nehvaležni ste.<
»Danes odpotujem, gospa Glorija,« je kljubovalno odvrnil.
Ustrašila se je. »Zakaj, Henikstein? Imejte potrpljenje z menoj. Ostanite tukaj.«
>Stari oče mi je težko obolel. Moram domov.«
»Da, potem morate. Brez vas bo tu zelo žalostno.«
Ohrabril se je in neučakano vprašal: »A če se vrnem, svoboden in neodvisen mož, in vas poprosim, da postanite moja žena, kakšnega odgovora se smem nadejati, gospa Glorija?«
»Prestara sem za vas.«
Nejevoljno je zmajal z glavo.
»Stara, trudna ženska sem.«
»A jaz vas ljubim, Glorija,« je šepnil s plapolajočim glasom. »Ne dajte mi odpotovati brez vsakega upanja. Nal&žite me. če ni drugače, samo obupanega me nikar ne odslovite.«
Kaj pa je na meni? je pomislila G-lorija, omamljena od močnega čustva mladega človeka. Za koga se hranim? Ali ne bi morala biti hvaležna, da Klemen Henikstein koprni po meni? Mar ni on tisočkrat dragocenejši od mene? In če pričakuje od mene drobtinico sreče, ali mu jo smem odbiti? Zakaj ženske tolikanj precenjujemo svojo vdajo? Zlasti pa take, kakršna sem jaz! Kdo pa sem? Toli globoko se je Glorija ponižala pred seboj in s trdnim glasom odgovorila: »Kadar se vrnete, Klemen Henikstein. bom storila vse, kar boste hoteli.«
Kri mu je planila v obraz. Oči so se mu zastrle. Vrt je zaplesal okoli njega. »Ali je to resnica. Glorija?« je nejeverno zajeoljal.
»Obljubila sem.«
Vse telo mu je vzdrhtelo. »Lažete se mi iz sočutja, kakor sem sam terjal od vas.«
>Resnico govorim.«
Nezaupanje ni izginilo iz njegovih oči, ki so ji visele na obrazu.
>Nate mojo roko, Klemen Henikstein.«
S pridušenim vriskom je zgrabil za roko in jo poljubil. Mahoma je pa nehal poljubljati in se zagledal v sinji zrak, kakor da bi ga bila napadla nepremagljiva žalost.
»Tako strašno mnogo sem zamudil,« je glasno pomislil in izpustil Glorijino roko.
»Kaj ste zamudili?«
Pomolčal je. Nato ji je malone sovražno pogledal v oči in odvrnil: »Imeti bi vas bil moral, Glorija.«
»Zakaj me žalite?«
»Prav gotovo da vas nočem žaliti, Glorija, a vidite, šele zdaj, od tega trenutka vem, kar sem doslej samo čutil: žensko, ki jo ljubiš, moraš tudi imeti. Vse drugo je sleparija, laž in protina-turnost.«
Morda ima prav, je pomislila Glorija, a rekla ni nič.
»Tako strašno mnogo sem zamudil,« je ves skesan ponovil Henikstein, komaj premagujoč paževske solze, ki so mu zalivale oči.
Se ne videno čudo
Mag. štev. 38.425-34.
6753
RAZPIS.
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo vseh gradbenih in profesionistovskih del za zgradbo mrtvaške veže v Ljubljani v znesku Din 1,494.435.
Zmanjševalna licitacija se vrSi v petek, dne 7. septembra 1934 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, 2-11. Elaborat za razpisano delo se lahko dobi proti plačilu Din 100.— v gradbenem uradu od srede 22. avgusta dalje med uradnimi urami.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1934.
župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc L r.
Zahvala.
Ob prebrldki izgubi naSe nepozabne
MAGDE
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze sožalja, za prekrasne vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in pevcem za ganljive žalostinke.
Zahvalo smo dolžni tudi gg. zdravnikom in č. sestram usmfljenkam, ki so ji lajšali njeno veliko trpljenje Jn vsem, ki so jo spremili do pre-ranega groba.	6747
Žalujoče rodbine: PANCETOVA, MARNOVA, Ing. URANOVA
„ŽIMA"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno prt tvrdki
FRANC JESE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
mm
Na tisoče vagonov ricinovih tropin
mrnirriMnBTr r-"—ti m i i , —m m inimi m i iiMiimniinin
porabijo za gnojenje svojih vinogradov, zelenjadnih vrtov in travnikov Francozi, ki jih poznamo zlasti kot dobre vinogradnike. Zakaj bi mi zaostajali za njimi?
Mlete ricinove tropine s 5% dušika
so izbomo in obenem najcenejše umetno gnojilo. Za jesensko gnojenje jih oddajamo, dokler traja zaloga, po izjemni ceni Din 40.— za 100 kg franko vreče franko tovarna v Ljubljani.	6733 Obrnite se zato nemudoma na tovarno olja
Hrovat & Kontp., Ljubljana, Tyrševa ce. lalll.
»TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška
Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franko.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne.
ZAHVALA.
Vsem, ki so mi ob prebrldki izgubi mojega srčno dobrega in ljubljenega očeta, gospoda
Antona Debeljaka
lajšali neizmerno bol, izrekam s tem svojo najprisrč-nejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujem preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, zdravniku dr. Merčunu za vso pozornost, ki jo je posvečal bolniku, Akcijski družbi za kemično industrijo za vso sopomoč in častno soudeležbo na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem prekrasnih vencev, šopkov in cvetja in slednjič vsem, ki so spremili blagopokojnika na pokopališče, meni pa kakorkoli izrazili svoje sožalje in sočustvovanje.
Najlepša hvala vsem ln za vse!
Škofja Loka, Ljubljana, dne 18. avgusta 1934.
6748
Žalujoči sin Vojteh
M
ORIENT"
družba z o. z.
TVORNICA OLJNATIH BARV, FEBNEZA, LAKOV in STEKLARSKEGA KLEJA
SE NAHAJA SEDAJ SAMO
LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. 23.
6754
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega gospoda
čučka Antona
uradnika poštne direkcije v Ljubljani
na njegovi zadnji poti, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujem vsem sosedom, ki so mi stali v zadnjih trenutkih požrtvovalno na strani, g. dr. Janežiču in č. župniku g. Barletu, dalje g. poštnemu direktorju dr. Janku Tavzesu in vsemu uradni-štvu za spremstvo in krasno cvetje, pevskemu zboru nižjih poštnih uslužbencev in poštni godbi za sodelovanje.
Ljubljana, dne 19. avgusta 1934.	6752
čuček Ivana,
soproga, in ostalo sorodstvo.
PERJI
Kokošje, p ur je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
lOobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, Čakovec
Telefon štev. 69, 60, 3, 4.
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
I R317-34-1.
OKLIC.
6726
V konkurzni zadevi GLAVNIK CELESTINE se bo vsled sklepa upniškega odbora v konkurzno maso spadajoče nepremičnine vL št. XI53 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoje iz hiše št. 5 v Cerkveni ulici ter dvorišča oziroma vrta, prodalo na
prostovoljni javni dražbi,
ki »e bo vršila dne 31. avgusta 1934 ob 10. uri v pisarni Ušlakarja Ivana, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg hiš. št. 3.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 10% cenil-ne vrednosti v znesku 266.582 Din 30 p.
Vzklicna cena je 177.722 Din.
Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni upravnika konkurzne mase g. dr. Dtnka Piica, odvetnika v Ljubljani aii v pisarni podpisanega sodnega komisarja, kjer so na vpogled tudi dražbeni pogoji.
Ušlakar Ivan, javni notar kot sodni komisar.
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
Dražba vinogradniškega posestva
11 in pol orala, donosen vinograd, sadonos-nik, gozd, stanovanjska hiša na lepi razgledni točki, 2 viničariji v jeruzalemskem okraju, se vrši dne 24. avgusta t. 1. ob pol 9. uri pri sreskem sodišču v Ormožu.
6732
Prodaja lesa, tramov, hlodov, drv.
Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potom pismene ofertalne licitacije iz svojih gozdov
A.	Kočevje ca 45.000 komad, tesanlh tramov (ca 7000 m'); ca 4500 komad. Jelovlh hlodov (ca 2000 m').
B.	Straža pri Novem mestu: ca 8500 komadov tesanlh tramov (ca 1500 ms).
C.	Rogatec ca 700 m> porabnega mehkega, ca 480 m1 porabnega bukovega lesa ln ca 7700 prm. drv (bukovih) — vse na panju.
Natančni pogoji, razpisi m formularjl ponudb so na razpolago pri zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani. Stari trg 34II. ln pn Sumsklh upravah razlaščenih gozdov v Kočevju, odnosno Straži, odnosno Logu Drl Rogatcu.
RIMSKE TOPLICE

Od 1. septembra pavšalna kara (soba, hrana štirikrat dnevno, enkrat dnevno ena kopel, ena zdravniška pre~ gledba in vse takse) za 10 dni za eno osebo 600 Din. Na željo pošljemo prospekt vsakemu takoj brezplačno:
673t
C £ N E MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Um 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pri-stojbino Oin 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id tečejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in ženitve »e zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa l>ln 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglara Din 17.—.
JUili oglasi
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. Ce zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« f|it1 2 - v Ttiamlrah
odgovor, priložite UM 3* v znamKan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Politehnični institut v Parizu
J ugoslo venska sekcija
Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice
MONTERJEV,
NADZORNIKOV,
POMOČNIKOV INŽENJERJEV
IN INŽENJERJEV
v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e)
94
Službodobi
Beseda l Dm. davea 2 um ga Miro ali dajanje na (lova 5 Din. Najmanjši znesek n Dm
Trg. sotrudnik
nsiLui&kturisit, zmožen tudi korespondence in knjigovodstva, dobi eiužbo bo; vodja izdelovataice perila. Ponudbe na ovrdko Ivan Rojmfc, Siovenjgra-dec.	31.152-1
Usnjar, delavca
«Burje©ega v pla.oč-eraoju, pridnega in poštenega — Ssčeni. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 21124-1
Elektro-varilec
s zadioet.no prakso. dobi »talno zaposlenje. Pismene ponradb6 6 prepis-oui spričeval na tovarn® »Sartid«, Snsederevo.	31il20-l
Brivskega
pomočnika
Vilim Klejna sprejmem v etal.no službo, pro-ti dobri peč.:. — Event.. sprejmem tudi drugresra. dobrega m fci-trege. Filip Reiser, brivec, Prevalje.	31092-1
Mesar, pomočnica
ki bi bi1! zmožen pod svojim imenom voditi mesarsko obrt, iščem. Le zmožni naj se pismeno zglasijo pri F. Bizjak, trgovec, tiri.	310S7-1
Samostojno
kuharico
•tero 25—30 let, sprejme takoj M. Sa-vonk v Škof ji loki.	31082-1
Žagar
ka ima veselje do valjčnega mlina, dobi takoj ehižbo. — Gričar, Trebnje.
21179-1
Služkinjo
in pošteno. iščem za sredino mesta. Informacij« v Zeleni jami — Ljubljanska ulica štev. 9.
31.166-1
Več poklicnih
natakarjev (ic) in prodajalk peciva
iščemo za velesejmsko restavracijo. S spričevala se je javiti v restavraciji »Emona« od 20. do 32. t. m. med 13. in 14. u.ro.
31074-1
Natakarico
simpatične zunanjosti in z veseljem do gostiln«, veščo tudi šivanja, sprejmem. — Ponudbe s sliko in zahtevki pod šifro »Majhno letovišče, na oglasni oddelek »Jutra«. 31041-1
Trg. pomočnika
zmožnega slovenščine ta nemščine, sprejme galanterijska trgovina. Pismen« ponudbe e podatki in zahtevami pod »Zmožen pomočnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	20692/1
Strokovnjak za vino
z daljšo teoretsko in prsuk-tično pripravo, kakor tudi
kletar
dober praktik, dobita službo pri Glavnem savezu srpski-h zeml joradničkih zadruga Beograd. Pismene ponudbe do 25. t. m. zaključno.	20897-1
Apreturni mojster hi mlajši kemik
se sprem eta. Ponudbe na og'ns. oddelek »Jutra« pod značko »Text.il 1934«.
2*1964-1
Graščinskega
postrežnika
ti je na najboljšem glasu, z znanjem nemščine, za na de.želo išče Oskrbništvo graščine Neukloster. Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju.	31038-1
Učiteljico
abiturijentko vzam«im 1. septembra v služJbo za privatno' pouk deklice drugega razrede osntovne šole srbobrvotskega učnega jezika. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod šifro »Dobro vzgojena« na ogasni oddelek »Jutra«. 31313-1
G. Th. Rotjnan:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Nat0 sta z dolgo vrvjo nekoliko bolje privezala d.no in pozvonila pri gospodu Spa-ku, kjer je bilo treba odati kovčeg. Na srečo nI takoj pogledal vanj; narobe, rekel je, da sta pridna dečka, In dal vsakemu izmed njiju dinar, na kar sta jo jadrno odkurila in si kupila štrukljev. Ko pa je gospod Spak za trenutek odprl kovčeg, je ves besen vzkliknil: »Kdor mi še kedaj tako nagodi, tisti se me bo dolgo spominjal!«
Gospodinjo
trg. naobraženo, sprejme
Čez pol ure je tudi Jaka dospel v vas. Naprosil je branjevca, da mu je dal le-penkasto škatlo, zložil vanjo reči, ki jih je bil pobral na cesti, in takisto pozvonil pri gospodu Spaku, ki je še vedno ves divji
dirjal po hiši. »Gospod, tukaj so--aj!
Tristo medvedov! Aj« je zatulil, preden je utegnil končati, zakaj gospod Spak, misleč, da ga hoče tudi ta potegniti za nos, mu je bil prisolil tako zaušnico, da je videl yso zvezde!
samski trgovec na ______
Ponudbe s sliko na oglas, odde.ek »Jutra« pod šifro »Opora t trgovini«.
31042-1
Fotografsko
pomočnioo(ka)
sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Fotograf«.
311177-1
Natakarico
sprejme v službo gostilna pri Lovcu, Rimska cesta št. 34.	31.190-1
Absolventa trg. šole
(akademije) vojaščin« prostega. ki bi imel veselje za agenturo v Zagrebu — išče tovarna hranil. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zagreb«.	31212-1
Modistinjo
samostojno, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasroi oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije ali družabnica«.
31023-1
Frizerko
samo prvovrstno moč iščem za boljši salon v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Damsk.i salon«. 31331-1
Trg. slugo
k! založi, oziroma posodi 4000 Din, spre:mem takoj v Celju. Ponudbe na naslov: »Radotu-« pri šoti. Celje, Prešernova nI. 4/1.
21352-1
Prodajalko
dobro izvežbano sprejmem v trgovina z galanterijo na debelo. Ponudibe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Poštena pr oda ja Ika «.
21245-1
Fotopomočnika (co)
brezhibnega in hitrega ko-pista. sprejme v stalno službo Fototehnika. Prešernova ml. 9. 21825-1
Izurjeno pletiljo
sprejme F. M. Rozman t Gosposki ulici štev. 4.
31292-1
Služkinjo
z gospodinjsko šolo v »Vesni«, ki zna dobro kuhati ln pospravljati parketne sobe, išče trg. na deželi. Ponudbe Je poslati s sliko ln navedbo plače na ogl. od-delk »Jutra« pod šifro »Samostojna«.
20682-1 Iščem osebo
za prodajo po sejmih na stojnici po vsej bivši Kranjski. Kavcija v gotovini 3000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna prodajalka«.
21336-1
Služkinjo
zdravo, pridno, vajeno
vsega gospodinjskega dela, nekaj kuhe ln da ima veselje do vrta. sprejmem. Naslov pove osL odd. »Jutra«.
21306-1
Vzgojiteljico
okrog 40 let (učiteljico, vrtnarico), zdravo, resno, prijaznega, sigurnega nastopa. Iščem k fantkoma 3 ln 5 let za Dalmacijo v dobro hišo. Slika zaželjena. Ponudbe pod »Znanje nemščine« na ogl. odd. »Jutra«.	21332-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejmem takoj. Premdnost vrne. jo nogometaši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilfro »Nogomet«.	21310-1
Prodajalko
izvedbeno v trgovini mešanega blaga, spretno in hitro, zmožno samostojno voditi trgovino in gospodinjstvo, sprejmem na deželi. Ponudbe s sliko naj pošljejo samo zanesljive moči. ka lahko položijo kavcijo, pod šifro »Vzorna moč« na oglasni oddelek »Jutra«.	31302-1
Zdravo služkinto
za katero sterši jamčijo, da je ubogljiva in delavna. sprejme mestne družina za pospravljanje sob in v pomoč pri kuhi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	21286-1
Gospodična
zmožna samostojnega vodstva specerljske trgovine. dobi stalno mesto ali bt lahko prevzela trgovino na ra-'iun. ako razpolaga s kavcijo do 50.000 Din. Ponudbe s prepisi spričeval ln znamko za odgovor na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa prllož-81299-1
Frizerko
samostojno v trajni, vodni in železni ondulacsji, v stalno mesto sprejme Ivan Lisa«, brivec, Trbovlje.	21297-1
Restavracijsko
kuharico
perfektno z dobrimi spričevali sprejme restavracija v Ljuib!jarki. Ponudbe pod »Kuha.rce I.« na oglasni oddelek »Jutra«. 511359-1
Prodajalka
zmožna kavcije dobi »talno mesto. Ponudbe z znamko za odgovor pod »Galanterija«.	21390-1
deseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 Din
Brivske obrti
s« želi nadalje učiti 15 let star deček, čedne zunanjosti. Naslov: Metko Sokhč, Bled U.	20903-44
Staršem vajencev!
Pošljite svoje sinove v skrbno vzgojo in dobro prebran« za 350 Din me-sečno v Obrtniški vajenski dom, Lipičeva mlica št. 2.
194-44
141etni deček
poštenih staršev, se želi izučiti meh a niča reke ali ključavničarske obrt«. — Cenj. ponudbe ne oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Mehanikar«.	31316-44
2 mesarska učenca
z Gorenjskega, sprejjaem takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ubogljiva«.	21303-44
Fant
star 14 let, s predpisano šolsko izobrazbo, se želi Izučiti v kakem boljšem brivskem salonu. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21289-44
Učenka
z 2 razred, meščanske šole ln enoletnim trgovskim tečajem z že 8. mesečno učno dobo bi se rada Izučila v večji trgovini. Zmožna je knjigovodstva, stenografije ln strojepisja. Zeli vso oskrbo. Ponudbe pod »Iz poštene hiše« na ogl. odd. »Jutra«.
21285-44
Učenko
ki ime veselje do pletilj-stve, sprejme K. S o 6 e. Mestni trg 18. — Ietotam kupimo večjo množino š.pu.1 21393-44
Mesto učenke
v trgovini želi 15 letna, zdrava, delovna tn poštena deklica s 4 razredi meščanske šol« — Gre tudi na deželo. Ponudbe na Dodnižnco »Jutra« v Celju pod značko: »Z vso oskrbo« 21375-44
U
3c*eda 50 para davek t Din za Slfro al! da-■anje naslova 3Din Na)-mantš1 ■m-*** 13 Din
Službo
sprejme proti majhni odškodnini mlada in inteligentna gospodična. Gre k otrokom, kot blagajraičar-ka aH prodajalka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Zmožna im merljive«.
21.162-2
Trgovčev sin
16 let star, z malo maturo, priden ta pošten, želi prekticirati v veli-ki fcr-goviskii hiši. Cenj. ponudibe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober naslednike.
aiiiei-2
Mlad trg. pomočnik
išče službo v mešani ali špecerijski trgovini v mestu, naj.ra.je v Celju, Mariboru ali Ljubljeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »(Priden io pošten«.	31.1o6-2
zmožna bon f-ekci jelk ega dela in moškega perila, išče službo. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31,135-3
Gospodična
želi mesto v kaki	mlekarni, slaščičarni aH	bufetu. Naslov pri podruž.	»Jutra« v Celju.	21.134-2
Modistka
ki ima obrtni list. i^če slu®b> za takoj. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Spretni««.
31il33-2
Prodajalka
% veSletno prakso — želi nemeščenje v špecerijski ali galamteriipki stroki. — Prevzame tudi vodstvo podružnice. — Ponudbe na og'es. odde'ek »Jutra« pod značko »Zanesljiva in sigurna moč«.	21.MS-8
Odgcjiteljica
z večletnim spričeva'cm, zro^oina nemščine in srbohrvaščine. šivanja, ročnih del ter pomagam.;« pri go-Rpodinjfi.tvu. išče namešče-nje. Ponudb? na naslov: Ela Jordan, Velike Lašče 21066-31
Mladenka z dežele
z meščansko Šolo. izučena šivilja, išče slu?,bo. Gre tudi'k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21037-2
Službo gospod'n."e
k samostojnemu soopodu išče ženska srednjih let. T posti lmško koncesijo. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdova«.
SUGM
Mlada gospodična
abeolvtmt&a državne trg. šole, x enoletno prakso želi hm«to v trgovini aii pisarni, event. kot pomoč gospodinji. Zna delati tudi ročna del«. Cenj. dopise proei n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva 202«.	31061-2
Kolarskl pomočnik
zmožen splošnega foolarske-ga dele kakor tudi avto-karoserij in športe, želi službo za ta.koj. — Lojze Jurkovič, Križevoi pri Ljutomeru.	310(79-3
Kmetsko dekle
(šivilja) voljna pomagati pri vseh gospodinjskih delih, išče kjerkoli stalno zaposlen je. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutre« pod značko »Veselje do de'a«.
20976-2
Plačilna natakarica
kevoije zmožna, išče mesto kjerkoli v boljšem lokalu. Nastopi lahko takoj ali » 1. septembrom. Ponudbe n« og'esni oddelek »Ju.tra« pod »Vestna natakarica«.	311137-2
Brivski pomočnik
dober delavec, ki zna tudi železno ta vodno on-dulacijo. išče stalno mesto Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober«.
3U181-2
Korespondentinja
vešča slovenskega, hr vaškega ln nemškega jezika ln stenografije z daljšo prakso Išče službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Samostojna 22« 2125
Šofer
Išče službo, zraven lahko tudi dela kaj drugega. Nastop lahko takoj ali s prvim. Ponudbe pod »Pošten šofer« na ogl. odd. »Jutra«.
21186-2
Gospodinja
čista, poštena, srednjih let, dobro vajena gospodinjstva in kuht gre kamorkoli. Ponudb< na ogl. odd. »Jutra< pod »Zanesljiva gospodinja«.	21209-2
Kuharica
srednjih let, z lepimi spričevali, zdrava, poštena ln pridna ter sposobna za vsako delo, želi službo k manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna ln zanesljiva«.
21220-2
Trgovski pomočnik
24 leten, s 6000 Din kavcije, dobrimi spričevali, lzučen v trgovini mešane stroke ln spe-cerlje, želi službe. Klav-žar, Ponikve — Dolenjsko.	21225-2
Postrežnica
vajena vseh hišnih opravU, 24 letna, snažna, poštena, išče zaposlitve od 8. naprej. Ima dobra priporočila. Ponudbe prosi pod »Marta št. 2« na oglasni oddelek »Jutra«.
21230-2
Izurjena šivilja
gr« šivet na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
31350-2
Prodajalka
s prakso v dellkatesl, govori slovensko ln nemško, z event. kavcijo Išče službo. Ponudbe pod »Pridna moč« na ogl. odd. »Jutra«.
21228-2
Trgovski sluga
t večletnim dobrim spričevalom — želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddeiek »Juitra« pod šifro »Zmožen karkoli«.
21309-2
Na veteposestvo
graščino, grem kot gospodinja ali kuharica. Srednjih let z gospodinjsko in hotelsko prakso. Ponudbe z navedbo plače pod »Voditeljica« na ogl. oddelek »Jutra«. 20309-2
Gospodična
vajena pisarniških del — zmožna biuvenščlne, nemščine ln srbohrvaščine, Išče primernega mesta kjerkoli. Gre tudi k enemu aH dvema otrokoma. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kjerkoli ln stalno«.	21271-2
Gospodinjske
pomočnice
različnih sposobnosti priporoča gospodinjam posredovalnica v gelen-burgovl ulici 71. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«.	21345-2
Kot praktikantinfe
v pisarni želi biti nameščena absolventka dvoraz. trg. šole v kakem podjetju aH trgovini. Gre kot blagajnčar-ka ali prodalalka. Ponudbe pod šifro »Položim kavcijo« na ogl. odd. »Jutra«. 21320-3
Privatni uradnik
s Šoferskim rapitom. m'«j-ši želi mesta v kaki p:sar-ni. Nastopi lahko takoj. Cen lene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Prakse?«.
313(73-2
Brivec
i7nf en. nima pomočniškega spričevele. išče delo za malo plačo. Ceni. ponudbe na og'ami oddelek »Ju tra« pod »Brivec«.
Zaslužek
deseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova Din. Najmanjši snesek l'< Din.
Dama aH gospodična
reprezentativna, ki ima veselje do prodaj« ročno kleklanih izdelkov pri zasebnih strankah, dobi proti provi-ziji s:gurno ftuž-bo. Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Eike-i-stenca zajamčena«.
31150-3
Velik zas>užek
br«a lastnega kapital« nudimo vsakomur, posebno oa deželi! Dopise i m« m ko za odgovor oa: Penasto. Ljubljana. poštni predal 307
166-3
-.eseda l Din davek 2 Din sa šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
rm*ki IJ nin Nemščino, esperan-to in slovenščino
poučuj« pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah, Gorenjsko. Uč-nina nizka. — Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor.	20941-4
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar z« šoferske izpite, Ljubljana, Slomškova ulic« štev. 6 — garaža Stopica.	21307-4
Potniki
Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnika
za mesto Maribor in okolico, pri galanterist.ih dobro vpeljanega, iščem z« dobro idoč predmet. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep zaslužek«.	3A0&4-5
Zastopnika
ki potuje z avtom po banovini, iščem proti participaciji voznih stroškov. Ponudbe na ogas. oddelek >Jutra« pod »Specerist«.
311S1-6
Provizij, zastopnika
za prlma traplstovskl sir Iščem. Le dobro vpeljani pri grosistih ln večjih detajlistih naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjega zastopstva ln delokroga pod »Prlma trapist sir«.
21232-5
Potnika
pridnega ln vestnega za LJubljano ln okolico lSiemo za takoj za prodajo radio-aparatov ln slično s fiksno plačo in provizijo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen potnik«.
21264-5
Zastopniki
— predpogoj, dobri knjigovodje — za lahko prodajne pisarniške potrebščine se iščejo pod zelo ugodnimi pogoji v viseh mestih dravske in savske banovine. Ponudbe na »Sofra«, Maribor. 21384-5
Rc^dio
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
zvočnik, dober, 60bnl, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zvočnik«.	21168-9
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Čevljarji, Izdelovalci čevljev!
Vse vre:« čevljev sprejmem v komisijsko prodajo Dober promet siguren. — Gogala, Jesenice, Gospo-svetska cesta. 31.151-6
Berkel tehtnico
malo rab'j eno, močno, in večjo vodno črpalko k medenine proda F. Cvek, Kamnik.	31.148-6
Cito tehtnica
avtom, ter pisalni stroj — oboj« v odličnem stanju, prodam. Naslov v og'es. oddel. »Jutra«. 31149-6
Štedilnik
skoraj nov, proda« radi selitve. Mestni trg 13. II. nad.	31rl35-6
Stara omara, miza in kuhinj, kredenca
takoj ugodno naprodaj v Jitnikovi ulici štev. 20.
31098-6
Gospodinie, gostilne in obrtniki
oa tamudrt*	pri-
like. Radr tepratnkve za loge orod-ai« ki okladššča Stanko FWwnčHS. ietez. nin« Rojeva e*st« 8 prt Zmaiskem nK*tu. da m] nižjih eeneh Vbid » *kl« lišče »kozi dvorišče
190-6
Kopalno bank)
novo. beloem«3irano. prodam. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 31171-6
Tehtnico
skoraj novo, brezutežno najnovejši sistem, nosilnost do 250 kg. prodam ali zamenjam za decimalno od 300 do 500 kg. Remic Adolf. — Mirna peč.	20794-6
Argaman preprogo
skoraj novo, čisto volneno velikost S X 2 m. pLa-vo, Biedermaver vzorec, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«.
20946-6
Pisalno mizo
veliko, amerikansko — ter 1 veliko in 1 majhno
omaro
prodamo. Naslov v og^a«. oddelku »Jutra«. 20094-6
2 postelji
2 nočni omarici in 4 cvetoči oleandri naprodaj v Staničevi uJici štev. 7 — Bežigrad.	21183-6
Sadike
na;debe!e:š-'h vrtnih jagod oddaja Ferdo Guerta v Hrastniku.	31:168-6
Predsobna omara
kra»n«. t ogledalom, naprodaj n« Strmi poti St. 6 poi<eg goetalne »Pri tftku
Kuhinjska omara
garnitura za salon, stoječa svetiljka ta električni prahoseselec naprodaj v Staničevi ulici štev. 20 — pritličje.	21333-6
Izložbena okna
dobro ohranjena naprodaj. Poizv« s« v obratovališčn Stavbne dru®be, skadiišče. šmartinska oe®ta štev. 44. Telefon 23-9S. 31239-6
Premog, drva, ogije
dostavlja na dom Bartoi. Tyrševa 31, telefon 35-40.
21336-6
Dobro ta poceni m oblečene
pri Preskerju
na Sv. Petra eeeti It. 14.
133
Otroški voziček
moderen, športni, malo rabljen, ugodno proda Sohweige.r, Tavčarjema 4.
31296-0
Lovišče
v bliiiui Ljubljane, »radi bolezni odstopim. Poizvedbe: Tavčarjeva 13 desno, ali telefon 2052. 21344-6
Od 550 *)iii
naprej dobit« laoderoe globoke
otroške vozičke
v tovarni otroških vozičJtov
Kucler & Co.
Celovška cesta 2h, poieg pivovarne »Union«.
31348-6
Kuhinjska omara
poceni naprodaj. Linhartova ul. 3. 21237-6
Zaradi selitve
prodam po nizki ceni: g06tllnlške mize, stole, klopi, omaro, stekleno omarico za pecivo, gramofone, kredenco, pred-sobno steno, vinske sode, stensko igro ln ročni vozicea. Staničeva ulica 2, Bežigrad.
20598-6
Železno peč
dobro, lepo, prodam za veliko sobo. Polzve se v drogerlji Hermes, Miklošičeva c. 30.
21337-6
Divan
dobro ohranjen, radi preselitve takoj zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje J. Cvetan«vič, tapetnik v Celju.	31369-6
Berfcinsko črpalko
ugodno proda Josip Her-lah, Laško.	21374^6
Več 100 sadik
lepih vrtnih jagod naprodaj. Najlepši čas presajanja avgust. PošJjtm tudi po povzetju. 100 komadov ia Din. A. Emgel-man, Zg. Šiška 90, nasproti remize. 213S1-6
Veliko količino rabljenih kotlov
od 2 do 6 m dolgih, lermenice. vsakovrstno železnino, zamašnjake (Schrankrader), vse dobro ohranjeno, dobite pri Justinu Gustlnčlču. Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam lahko prodaste po najugodnejših dnevnih cenah vse kovinske. železne. il-tinske odpadke, kakir tudi vse stroje, ki jih ne rabite več. 21379-6
12 valjarjev
novih, suhih, lesenih, i ležajera vre<l. za k žagi veneeijanfri. prodam. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«.	20938-6
Kupitn
Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din
Aparat »Paneksol«
(zdravilno solnce) tradi brez žarnice kupim. Ponudbe n« og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Aparat«. 21102-7
Parni kotel
oci 20—30 m*, kupim. Ponudbe na og'asmi oddelek »Jutra« pod šifro »D"bro ohranjen«.	31072-7
Parni kotel
približno 20 kub. metre v. ležeči, kupim, manjšega, stoječega. 72 1, prodam alt dam v račun.	21229-7
Železen štedilnik
nnajlirM. dobro ohrtnjen. kupim. Ponudbe oa trafiko m Poljanski oeotf 70,
Ottoški bicikelj
kupi Pretnar, Tržaška cesta št. 24.	3:395-7
»Prilika«
Kensniloova 7, poleg Sle-miča, posreduje prodajo ta nakup vseh premičnin. — Vsekdo 'ahko razstavi svoje izdelke in predmete!
21364-7
Prehrana
beseda l Din daveK 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjši znesek >7 Din.
Deklico
6 mesecev staro, dam ze svojo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3M82-14
Majhnega otročička
sprejmem v dobro oskrbo proti majhnemu honorarju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21192-14
Beseda 1 Din davek 2 Din 7« šifro aH dalanls na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 nin
Za prenos imam
3000 bukovih ceoanic Podjetniki s tovornimi konjički naj se takoj Javijo na Miklaužlna. lesna Industrija, Bras-lovče.	21371-15
i^T/Tf^ffl
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek It Din.
Pohištvo
Ne obrok« in na hrani'®« knjitice. — Speren« orehove apuJnice, trešnjev«
š pero ne ......23W Din
pleska ne...... 1800 „
omar« ........ 400 „
postelj« ...... 200 M
nočne omarice . . 130 „ kuhinjske oprave . 8V> „ kuh. kredenc« . . 425 „ vložki ••••«.. 90 „
medmet ...... 230 ,,
Sorejemaj« se vsakovrstna popravila po konkurenčnih cenah. Vse drugo pohištvo dobite najceneje samo pri mizarstvu »S A V A«. Kolodvorska ulica 18, Miklošičev« cesta 6. Telefon ?780.
21257-12
Spalnico
dobro ohranjeno, kompletno, s posteljnino, poceni prodam. Poizve se v pekarni Jerko, Tyr-šeta cesta 97. 21291-12
Zaradi odpotovanja
prodam skoraj novo kuhinjsko opravo, jedilmično mizo s 4 oblazinjenimi stoi, otroško posteljico ta divan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K. L.<	2!315-12
Rabljeno pohištvo
naprodaj. — Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ceno«. 31333-12
Krasno spalnico
i® orehovine, po zelo nizki ceni proda D. Lancoš, mizarstvo, Wo!fovu ul. 12 31335-12
Kam pa,kam ?
Beseda I Dtn davek 2 Din
za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vsi na koncert
r nedeljo v restavracijo k Rata-etu v Moste.
21:196-18
Danes gremo vsi
na koncert v restavracijo Urbančdč (Ca rman) na eJad-ko in dobro kapljico ter izboru« piške. — Za vse preskrbljeno! Se pr-.poro-čam.0.	21224-18
Kdor hoče
dobre volje biti ln poceni kaj zaužiti ln na hladnem vrtu pri ba-lincanju dobro vlnce piti, mora na Gllnce k Mikliču priti. 21253-18
Danes vsi
k Lasa mi
na domačo zabavo s plesom v gostilno Dalmacijo. Se priporoča Lasan.
1	31399-.18
ieseda 1 Din davek 2 Din. m šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Ugodna prodaja!
Opel G. M. 0. kabriolet. 9fi0 kg težak, porabi oca. 10 iitTov, poceni naprodaj. Kerdošaato, Zagreb. Biča, 73.	21147-dO
Ford avto
tipa 1934. skoraj ow, tigodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Juwe« pod »Jamstvo«.	91468410
Motorno kolo
do 350 cm«, dobro ohra-nieno, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe ne naslov: A. Tri bul on. oskrbnik graščine Smlednik.
3W00-fl0
Adler limuzina
6 cilindrov, peteeedežen, cca 26.000 km prevožen, zelo ugodno prodam — tudi proti hranilni knjižici dobrega denarnega zavod«. N«si!.™v v oglasnem oddelku »Jutra«. 31084-10
Požarne hrambe!
Dva močna avtomobila, prvi znamke »Mercedes« drugI »Oepland« z naj-bollšo" razsvetljavo, s skoraj novim! pnevmatikami (balon ^ 45 PH. ugodno naprodaj. Ogleda se pri Justinu Ou-stlnMfu. Maribor. Tattenbachova UL 14.
81380-10
Limuzino
krasno, petsedežno, 8 efi., e ignstaliranim radio — 10.000 km voženo, zelo ugodno prodam. Pojasnil« daje »Henkulee«, Ljubljana, Poljanska cesta 42.
20663-10
Motor B. S. A.
(250) v dobrem stanju, z novo gumo prodam. Na-sov pove oglasni oddelek »Ju>tre«.	3l'170-10
Motocikelj »BSA«
tvorniško nov, 350 ccm, model 1934. prodam zaradi opustitve moto-ciklov pod lastno ceno. Viktor Bohinec, Llub-Ijana, Tjrrševa c. 21.
21234-10
Avto, športni voz
nov. moderen, jedilnica in kratek k^vir s prekrasnim f'a«im p-odam. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21 31385-10
V najem
deseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek ■'> Din.
Gostilno
v ljubljanski okolici vzame v najem zmožen gostilničar. Ponudbe na -oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Okolica«.	311132-17
Gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani oddam na račun. Naslov pove oglasni od-daek »Jutra«. žl'i-T2-17
Pcikarno
na prometnem kraju vreme takK>j v .najem Janko Kolar, Farna vas št. 104. Prevalje.	21,178-17
Staroznano gostilno
v centru Ljubljane oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe pod »Gostilna« na ogl. odd. »Jutra«. 21200
Skladišča
100 m5, pisarna 16 m!, oddam v najem po nizki ceni sredi LJubljane, 5 min. od kolodvora. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Skladišče«.	21231-17
Lep trgovski lokal
oddam v najem. Ietiotam
prodam vinske sode
Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31202-17
Trgovino
z mešanim blagom, n« prometni točki oddam v najem, oziroma prodam z zalogo in inventarjem. — Potreben kapital 20.000 Oin. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21300-17
Pekarno
vra-mem tako jv najem- — Naslov r oglfes. oddelku »Jutra«.	31366-17
Hotel-Pension Relja
Kastel Lukšič pri Splitu se za dooo treh let takoj da v najem z vsem restavracijskim inventarjem ln petnajst lepo urejenimi sobami. Obmorska lega, prometna točka, — celoletni obrat. Najemnina 36.000 dinarjev letno. Ponudbe poslati na Bratje Relja,
veleposestniki, Kastel Lukšič prt Splitu.
21293-17
Gostilno
v Industrijskem kraju na prometnem prostoru oddam v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21301-17
Mizarji!
Oddam takoj v nalem večjo ln dobro vpeljano mizarsko delavnico z vsem Inventarjem ln stroji. Za najemnino ee spreimelo tudi hranilne knjižice. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Redka Drilika«.
21367-17
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro alt dajanje na
slova o Dir.. Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne knjižice
vseh denarnih sa vodov prodajamo ta kupujemo najugodnejše. Pišite takoj na Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor 3 Din v znamkah.	2L141-.16
Hranilne knjižice
Kmetske hranilnice Ljubljana (180.000 Din) takoj prodam ta kupim kinji-žice Ljudske posojilnice Ljubljana, po najugodnejši ceni. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Kasea«, 21144-16
Družabnika (co)
z gotovino 6—10.000 Din iščem za dobro idočo prodajalno. Ponudibe na podružnico »Jutre« v Celju pod značko .Zanesljivo«.
3113146
Zamenjam vlogo
8—12.000 Din Ljubljanske kred itn« banke za viogo Ljudske posojilnice ali Zadružne gospodeiwke banke Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjam vlogo«.	31069-16
100.000 Din posojila
Iščem v svrho nabave trgovinske zaloge proti vknjižbi na prvo mesto na novo vilo v letoviškem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Varna hipoteka«.
31181-16
Vložno knjižico
Ljubljanske kreditne banke (12.000 Din) prodam proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din. za celokupni 100 % izmos. Naelov pove ogasni oddelek »Jutra«.
2109S-1«
Hranilne vloge
v«eh bank kupujemo ta prodajamo najpovol.tae^e io promptno. Bankarsko poslovni zavod d. (L. Zagreb, Praška ulica 6/TL TaL tat. 38-38. Za odgovor priložit« znamko za 3 Dta.	196-16
Knjižico
Mestne hranilnice Ijabljaa-ske, z vlogo oca 60.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Mestna«.
21U0-16
Ureditev dolgov
»odne ln Izvensodne
pora v nave, konkurzne zadeve,
upeljavo. vodstvo, revizije in stalne nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc. Izdelavo proračunov ln kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov ln uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko-obrtne Informacije in druge neurejene poslovne zadevo poverite zaupno konce-sljoniranl komercljalnl pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica številka 7/L
Kapital
naložite varno ln vlso-korentabllno potom ma-> Je pisarne.
Družabnike
za dobro ldoča podjetjat z ln brez sodelovanj* sprejmem.
Kredite
nabavlja koncesijonte.
komercijalna pisarna ZA J C LOJZE, Gledališka uL, 7/1.
30082-lfi
Pučka štediona Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. — Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.	20305-16
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
kupuj«, prodaja, lombardi-ra St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6. telefon 38-33 209S8-1«
Imetniku vložne knjižice
Jugoslavenske banke in nekaj gotovine se nudi ugodna prilika za nakup hiše v predmestju Ljubljane. S hišo se eventualno proda tudi uvedeno dobičkanosno podjetje, ali sprejme družabnik. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redka prilika 222".
21195-15
Krasno vilo
veliko, moderno, z komfortom in krasnim velikim vrtom, v sredtal mesta prodam proti gotovini ali knjižicam Kinoteke posojilnice ljubljenčka Vprašati pod »Beograd« no oglasni oddelek »Jutra«.
2132M«
Dosmrtno oskrbo
nudiin osebi ali zakonski dvojici, ki mi posodi proOi vknjižbi na veliko posestvo 200.000 Din. P-onudba na og:asmi oddelek Jutra pod »Dosmrtna oskrba«.
21314-M
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske ln Kmetske posojilnice od deset do stotisoč prodamo. Ponudbe pot »Industrija« na ogl. odd. »Jutra«.
21342-10
Kupim knjižice
Kmetske posojilnice. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kmet-ska 80«.	21274-16
Dam posojilo
10 do 20.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto. Prošnje pošljite na ogL odd. »Jutra« pod »Posojilo 100«. 21275-16
Hranilne knjižice
vnovčite najbolj ugodno. ako jih ponudite v prodaj na ogl. oddelek »Jutra« pod »Najvišja cena«.	21278-16
Knjižica
Banovlnske hranilnice Maribor 50.000 Din, tudi manjši znesek, naprodaj. Ponudbe na onrl. odd. »Jutra« pod »Banovinska 50«.
21279-16
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dalanje naslova 5 Din NalmanlH snesev i? m o.
Lokal
v Kranju takoj oddam. (Vpeljana trg. z mešanim blasomV Dopise na optaa. odd. »Jutra« pod »Prometno«.	31164-10
Čevljarska obrt
40 let obstoječa, t vsem inventarjem, orodjem, stroji. Mlogo ta t lertmm Vo. kalom. na wlo prometnem kraju v Ljubljani, radi smrti listoSk« pod ogodnli-nrt pogoji naprodaj. Na-(dov POT® o^imi
Dva lokala
M križišču dveh najpro-ntotnejšib ulic, t neposredni biiišuti centra, pruk.adaa trgovino ali pisarno — odda. m, enega takoj, drugega e 1- novembrom t. 1. Na«*N>v poT« oglas. oddeJek »J-uua*.	20036-ld
Restavraciio
dobro ldočo, na najpro-znetnejšl ulici centra Ljubljane oddam takoj. Večletna pogodba, velik promet, lepi prostori in vrt. Za odkup inventarja potrebna gotovina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Podjeten« na ogl. oddelek »Jutra«.	21215-19
Lokal
primeren za trafiko ali manjšo obrt, oddam. Gosijosvetska 12.
21208-19
Brivski in damski salon
▼ eentrn "Ljubljane prodam Informacije daje Novak, Ktanova ul. 7, Kodeljevo 2133549
Manjša trg. hiša
stara in dobro vpeljana, ter razpošiljalnica doma izdelanih parfu-merijsklh ln toaletnih predmetov v Zagrebu naprodaj. Stalni od Jemali:!. Strokovnega Ena-nja ni treba, ker bomo kupca 5 do 6 mesecev učili ln uvedli. Kupnino 85.003 Oln je založiti takoj. Za obratno glavnico Je potrebnih nadaljnjih 50.000 Din. Dopis pod »Parfumerl-Ja« na ogl. odd. »Jutra«.	21160-19
Lokal
M Miklošičevi ceeti oddam takoj. Poizve se v drogerijd »Hermes«, Miklošičeva cesta 30. 21340-40
Lep trgovski lokal
eddsm D* Tyrževi cesti fc. 36.	21343-19
Spec.-delikatesno trgovino
■V baletom, taikoj ugodno »dri« .m. Do-ber zaslužek! — jSaslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	21327-19
Pekarno
■V Slovenjgradcu, staro, dobro vpeljano, oddam. Reflektante naj bi bili brez otrok. Naslov v egl. odd. »Jutra«.
21270-19
Gostilno
T sredini Ljubljane oddam. z velikim prometom. Potrebni kapital 25.000 Din. Kavcija nepotrebna. Naslov v ugl. odd. »Jutra«.
21346-10
Gostilno ali kavarno
f L jrrbl jami kupim aH vjamem v najem. — Po-
rnidibe ca oglasni oddelek »Jutra« pod '»Gostji™ 185< 213S3 40
peseda 1 Din davek 2 Dtn ea Slfro aH dajanje na alova 5 Din. Najmanlš1 jmeselc 17 Din
Pozor trgovci!
Prodam bišo z lokalom t industrijskem erediiiču i>a G-onrajskem. iNatlov v ogl. odd. »Jutra«. 21«50-20
Posestvo
▼ IMliSini želez-miške |po-«ta.jo Ruše, » gosti.rvo, ia-go in tesno industrijo — prodam. Cena ca. 500.000 Din, plačil jiva deloma tiu-di z vložniimii knjižicami mariborskih denarnih zavodov. Pojasnila d*.je Po-eojddmiGa v Rošab.
21il53-20
Nova hiša
sobi. kuhinja, reža. H«t, podstrešna soba. lep ▼rt, naprodaj radi preselitve. L;mbuš 115 — pri kok-dvoru.	2MI4&-20
Hišo
▼ itovj občinski koloniji prodam. Vprašati: Maribor, Koeeskega ulica 30.
21142-20
Hišo z gostilno
rw dobro vpeljano, T Mariboru, radi smrti poceni prodam. Dopise ne po-dmisnii-co »Ji>tra« v Mariboru pod šifro »Cent-rum«.
21382-20
Enonadstropno
novo vilo
t Celja prodam telo rogtod-w>. — Sprejmem polovico bramitaih vlog. — Albert Okom, Lava-Celje.
21365-20
Posestva
tudi vinogradna. vile, stanovanjske, trgovske hiSe, gostilne, graščinska posestva — nad 200 — prodaja ■»Promet«. Maribor, Cvetlična 25.
21377-20
Hiša z mesarijo
tn prekajevalnico, dobro vpeljane trgovine poceni naprodaj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »100«.	21378-20
Naprodaj
pol ure od postaje oh glavni cesti novozgrajene« štiristanovanlska hišfi za ceno 100.000 dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21372-20
Vila
krasna, mirna, romantična lega, periferija, sadovnjak, vrt. nizka cena. 'e takoj proda. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »18518« 21362-20
Enodružinsko vH/*
centralna, plin. garala, vrt ln ba^eri ugodno prodam. Ponudbe na oel odd. ».T>itra« pod šifro »LJubljana. ves komfort«.	21353-20
Posestvo
kurim v S'~veniii — najraje n« Go">r\ Vk m aH §»« ier=fc<"m. Ponudb« na oddelek »Jutro« pod gfro »Milijon dinarjev«.
tUUMrSD
Ugodno prodam
hišo 2 vrtom ia gospodarskim poslopjem, 1 oral zemlje, v bližani Kamnika. V dobrem stanju in na zelo prometnem kraju. Primerno za vsako obrt. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«.	21il36-20
Hišo s pekarno
kupim v okoli« Ljnbijane Ponudbe z navedbo na-
ta6nih pojasnil na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vpeljana«.	2US&-20
Posestvo
pri Sevnici
ob SeJezodci, 6rednjevelito z visok opntiično hišo s 5 sobami, kuhinjo in 2 kletmi, doto gospoda rekio poslopje s kozo'cem, za Din 78.000 proda M. Klemeni«, Blanca št. 2 — ob Savi.
211.11-20
Posestvo
lepo m rodovitno, t ravnini, četrt ure od Rogaške Slatine, ob državni cesti proti Rogatcu, iz prosite rok« poceni proda Josip Cizej. Tržišče 47, pošta RojfaSka Slatina. 2il076-20
Vinograd
v Halozah, skupaj 20 oralov zemlje, 3 orale obdelanih goric, lep sadonoe-nik, njive, gozdovi, z gosposkim in vi.ničarskira poslopjem, krasna lega, lep razgled, poceni naprodaj. — V račun v&amem del no tudi knjižico Ptrajsk« posojilnice. Ponmd.be na og'u oddelek »Jutra« pod šifro »Zavrč pri Ptojn«. 21060-20
Trgovsko hišo
i gostilno in trafiko, na najprometmejšeni kraju v predmestju Zagreba, masivno zgrajeno, s 6 prostori in" stranskimi prostori, dobro uvedeno gostilno in trafiko, pred najpromet-n-»i$o avtomobilsko točko, prodamo z vso opremo in inventarjem za 125.000 Din zaradi naglega obolenja lastnike. Po^ovnica Pavle-kovič, Zagreb, Ei«a 144.
21035-20
Enonadstropna vila
nova, dvoje stanovanj po tri sobe. kopalnica in pri-tiiklin«. Vila j« podMotena. električna napeljava, vod'(>-vod in krasen vrt. V bližini Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudlbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Idealna lega«. 20951-20
Stavbne parcele
lepe. naprodaj v Št. Vidu in Vižma-rjih — za hranilne knjižice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
21.167-20
Hišo
z vrtom, kupim na periferiji Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ju>trac pod »Do etotisoč« 31,163-20
Posestva ali hiše
od 22.000 Din naprej, ter
gostilne, mesarije
prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ul. 26 21173-20
Prodamo:
TRINADSTROPNO stanovanjsko hišo v mestu. Cena 1,250.000 dinarjev. TRINADSTROPNO stanovanjsko hišo pri kolodvoru. — Cena 1,300.000 Din. DVONADSTROPNO stanovanjsko hišo pri kolodvoru. Cena 1 milijon Din. Več trgovskih hlfi, vil, posestev in parcel. — Ugodni plačilni pogoji, tudi za hranilne knjižice. Realitetna pisarna Adamič, Vošnjakova 4. LJubljana.	21207-20
Stavbno parcelo
približno 500 m', zelo lepa, solnčna lega, čist zrak, poleg mitnice na Ižanski cesti, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. »Jutra«. 21317-20
Stavbno parcelo
700 kvadratnih metrov, ob Dunajski cesti v bližini Stožic prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	21295-20
Hiša
s petimi stanovanji se proda zaradi družinskih razmer v Stražišču pri Kranju. Prevzame se tudi lahko dolg. Gotovine Je treba samo 70.000 dinarjev. PoJasnUa daje občinski urad Stražlšče pri Kranju. 21294-20
Enodružinska vila
i lepim vrtom, parketira-nifrn sobami, vodo in elektriko v vili, naprodaj v mesto! Celju. Naslov pore oglasni oddelei »Jutra«.
31272-30
Enonadstropno vilo
nrometano. proda Kralj, Moste, Ciglerjeiva ulica Si 21003-20
Stanovanje
sobe in kuhinje za '265 Din oddam e 1» eepteambro® v Soo&icah Bt. 80. 211114-21
Trgovska hiša
več stanovanjskih hlS, vil, parcel, v Ljubljani in na deželi, tudi za knHžice. v največji Izbiri. proda Realitetna ^'s^rna Grašek, Gledališki 4.	21277-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali datanje na-lova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanie
v Rožni dolini cesta V., St, 20. oddam za november. Poizve se v Kna.flie-vii Trlioi St. 5, dvorišč«, pri hišniku.
Elegantno
stanovanie
(t-rteobno-dvosiofbno') s ko-nalnico takoj oddam v Šiški 235 (Viiu Gasilskega doma). Ogledati danes med 10. ki 3. m».
21140-31
Enosob. stanovanie
večjo, • predsobo in balkonom oddam e L novembrom. Vprašati v trafflri
Einšpilerjeva — Bežigrad.
2iao5-ai
Štirisob. stanovanje
oddam. Naslov pove ogl. oddolet »Jutra«. 21203-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklioajm oddam. Naslov pov« ogkani oddelei »Jutra«.	31318-31
Štirisob. stanovanje
komfortno, s stekleno in odprto verando, ko palnico, predsobo ln pritiklinami, prvo nadstropje nove vile,
ter dvosobno
s kabinetom, odprto verando, kopalnico, predsobo m pritiklinami se odda takoj ali za november. Poizvedetl v Suvoborski 11/11. za Bežigradom.	21205-21
Dvosob. stanovanie
blizu bolnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »J'U'tra«.	211241-21
Lepo stanovanje in lokal
oddam v najem v CSg^er-ulici St. 20. 911&4-S1
Stanovanje
eofce, kuhinje in priHiklm, v Stožieah oddam. Poizve se v gostnni pri Ramovžu (iupansbvo),	21346-31
Dvosob. stanovanje
e pritiklinami oddani g 1. septembrom za Bežig-fl-dom — Sianlčeva ul. 12/T 21256-31
Pv<vw>b. «5farOv»"te
nri^tkUne. vodovod, parfcet. eVVtriha ta vrt. M 500
Dir odda.m z novembrom. Podaljšek MaimoBtove 8.
pmflft-ai
Trisob. stanovanje
komfortno, v D. ta III. nadstropju, štirisobro stanovanje, partemo i vrtom, v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Banska »prava«. 2124S-31
Stanovanje
5—Ceobno, v strogem centru mesta oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cemtruim«.
21344-31
Stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo ln pritiklinami, event. tudi lokal za mlekarno itd. oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21221-21
Stanovanje
gtirf-,_ odnosno petsobno, z vsemi pritiklinami — na Aleksandrovi ceetn v palači Vi&toria oddam s 1. novembrom.	21383-21
Trisob. stanovanje
solnčno. oddam. Poizve se v Slomškovi ulici štev. 7, pri til ičj« desno. 21284-31
Dvosob. stanovanje
pritlično, z električno razsvetljavo, takoj oddam mirni stranki v Florijan-siki ulici št. 2e/I. 21312-31
Trisob. stanovanje
lepo. oddam e 1■ oktobrom na Tržaški eesti št. 28/11.
21266-21
Sobo in kuhinjo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
21368-21
Dvosob. stftiovamV
podpri tlično, suho ta prostorno, oddam na Tyr®evl cesti 90. Ogled med 2. in 5. uro.	21326-21
Enosob. stanovanje
oddam odrasli družini. — Naslov pove oglas, odde-le&»Juitra«.	31360-21
Trisob. stanovanje
lepo, oddam za 1. november, kjer je bil sedaj zobozdravnik v I. nadstropju. Poizve se v drogerljl Hermes, Miklošičeva c. 30.
21338-21
2 stanovanji
dvo- ln 3 sobno, komfortno, oddam v lepi vili. Cesta v Rož. dol. št. 28, Kralj. 21306-21
Trisob. stanovanje
Voorfontoo — Ica-k-OT tnudi
lokal
o d d s. m ▼ novi HSi na Ceiliovfiki eesti štev. ?e.
21352-21
Enosob. stanovanje
zračno ta čisto, oddam s 1. oktobrom. — Pogfledad dopoldne ali zvečer od 7. are naprej. Tržašika e. 24 — Pretner.	310«- 31
Stanovanje
ostr. »eta hišo s 4 »obami ta Trtom. pod RoSnilkom. nad kapelico oddam takoj aJi po>En-e;e. Naslov pove oglasni oddelek »Jirtre«.
21386-31
Trisob. stanovanje
e kopa'":,,o ta pliaom, ▼ vili oddam mirni stranki s 1. septembrom »Ji pozneje. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 31330-31
Majhno stanovanje
sobe ta kuhinje ee odda eni aH dvema ««et>amju Poutre »e: Za-bjak 10/1.
aass-ei
Dvosob. stanovanje)
s kuhinjo io pritikJinaimi iščem. Ponudie z navedbo cen« na ogl. odd. »Jvtra« pod »i. september 1B&U.
2U45-21a
Hišo s 4 sobami
r«Hkam zelenjadoim ia M<d-
nim vrtom, erv«ot. tudi njivo, zamenjam ss dvo-sobmo stanovanj« v bližini centra Ljubljane. Kristina Praprotnii, Ljutoo, Gorenjsko.	0U;15-21/a
Enosob. stanovanje
v centru mesta iščem. — Ponudbe na oglas, očdei-ek »Jutra« pod «1. oktober«.
2^103-21/a
Državni uradnik
Išče 3—3eobno stanovanj« blizu Tabora aii Poljan, za november. — Naslov: Cieoj, Kb>ry«kova nJica 25 312E2-21/a
Pritlično stanovanje
dve sobi ali samo veU-ko prazno sobo išče društvo za 1. september v sredini Ljubljane. Ponudbe pod »Nizka najemnina« na ogl. odd. »Jutra«. 21189-21a
Sobo in kuhinjo
iščeta 2 gospodični s 1. septembrom. Ponudbe na Offlas. oddelek »Jutra« pod »Miroljubne«. 21340^ll/a
Dvosob. stanovanie
iSče majhna družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Plačujem rednoc. 21319-21/a
Enosob. stanovanie
vse pod enim ključ-em, išče z oktobrom stranka brez ofnok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 10«.
21396-21/a
Stanovanje
eoosohno. ali majibno dv*>-sobno, zračno in solnčno, s pritiklinami. išče samski gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 213I6-21a
Stanovanja iščejo
stranke potom Realltet-ne pisarne Grašek, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite! 21273-21a
200 Din nagrade
nudim onemu, ki preskrbi mirni stalni stranki brez otrok dvosobno stanovanje s prtiklina-mi v centru ali prav blizu istega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vselitev septembra ali pozneje«.
21334-21a
Dijaške sobe
Beseda 1 Din daveK 2 Din za Slfro ali dajanje ua slova 8 Dtn Natmanjtt enesek 17 Din.
Dijake (inje) v Celju
iz boljše rodbine sprejmem v vso oskrbo z dobro brano. Suho in zdravo stanovanj« x velikim vrtoim. Vestno nadzorstvo. Po želji hrvatska ta nemška komverzacija. Naslov pri podružnici »Juitra« v Celju 21132-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v najboijšo oskrbo v kresno in solnčno stanovanj« z vrtom na Mirju. — Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. S0819-22
2 dijakinji
sprejmem na stanovanj« to vso oskrbo. — Prilika za □čenje nemščin«, dobra hrana ta »trogo nadzorstvo Brauue Kari, trgovec v Kočevju.	210(73-22
Naslove dijaška stanovanj
i«veete brezplačno v sla-ščičami Novotny, Go6po-evetska cesta štev. 2.
311165-22
2 srednješolca
boljše robine prevzame v tovnetno oskrfoo ugledna rodbina. Strogo nadzorstvo, nemSka konverzacija in klavir. — Rimska cesta št. 18/1, levo. 21HT5-22
Dve dijakinji Chri-stofovega zavoda
sprejmem na svetlo, zračno stanovanje z vso oskrbo na Domobranski cesti. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
21219-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo v bližini n. drž. gim. ln učiteljišča. Pomoč pri učenju ln klavir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmerna c na«.	21210-22
Za prvošolca
išlčem dobro oskrbo s strogim nadzorstvom, r bližini II. real. gimnazije. Bogataj Janko, Železniki. 21348-22
Dijake
sprejmem v vso oskrbo. Mirno ta eolm&no stanovanj«, center, akmbmo nad-soretvo. Naslov v ogias. oddelku »Jutra.«. 21286-22
Dijakinjo
eprejmre bol^a obitelj. — Cena smerna, skrbno nadzorstvo, dobra brana, klavir. Stanovanje solnčno — polfg trgovske akademije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21265-22
2 enosobni
stanovanj
oddam 1. sentemira, eno
v prit'ičta. Kosovo pol'' 159. Šiška.	81351-31
Stanovanja
■leneiln 1 TMn davek 5 Din Mfrc ali dajanje na ^lov« 5 Din Natmanlš" enesek »1» Din
Fnosob. s*aiwvvs»-?<>
e kuMnjo, zračno ta solniS-no. Iščem e 1. septembrom pozneje. Naslov z opi som ta navedbo nadstropja prosim na oglasni oddelek cJutra« pod Šifro »Odrasla ««&*«•	. 8100^4
Kabinet
oddam dijaku z vso edkr< bo ta souporabo kopalnice v bliitai glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21267-22
Lepo dijaško
stanovanje
z zajtrkom. perilom, razsvetljavo ln kurjavo za mesečno 220 Din v sredini mesta. Čevljarska ul. 2/m. zraven Jurčičevega trga oddam 21283-22
Dijakinje
iz boljših rodibtai vramem v dobro oskrbo Nemška Ironverzani.ja ta klavir. — TVvrvise na podrnž. »Jutra« v Mariboru pod Šifro »M« abocs,	21383 <E
Dijake
sprejme učitelj v vso oskrbo. Lepo, sončno stanovanje v neposred-nl bližini vseh srednjih Sol. Nemška konverzacija. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
21249-23
Dijakinjo
nlžješolko, lz dobre hiše, sprejmem v vso oskrbo v zračno sončno sobo v bližini Llce-ja. Vestno nadzorstva vrt, klavir, pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Pridna«.	21304-22
2 mlajša dijaka(tnji)
z veo oskrbo sprejme boljša družina v zračno ta solnčno sobo 6 centralno kurjavo in souporabo kopalnice. Naslov v off'«s. oddelku »Jutra«. 21281-22
Dve dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo pri sv. Krištota. 10 minut do liceja. — Jemer. Bežigrad 3.	21392-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Nemška kowv«rzaoija. Bližina dramskega gledališča Nas'ov pove o?'a srni oddelek. »Jutra«. 31268-22
V Celju
sprejtai« dijaka (nrfcjeMVa) n* sta.novam je ta hraaK) bivša uči+eljioa-vdova. — Pormdbe n« pndm-ž. Jutra v Celju pod »Učitel'>a«>.
21368-22
Separirano sobo
poleg humaivietlčin« gimnazije oddam dvema dijakom« z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	21356-25
Sobe išče
Beseda SO par«, davek
2 Din. za šifro ali datanje naslova 3 Din. Na)-mantsi znesek 12 Dtn
Udobno sobo
s posebnim vhodom, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Akademik«.
21000-23/a
Sobo s klavirjem
ta vse prebrano išče pri boljši rodbini v centru mesta gospodična. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod »lise 20«. 2U74-23a
Odvetniški kandidat
išče v centru mesta separirano sobo s kopalnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden« 31fiSŽ-2S/a
Sobo
opremljeno aH prazno, lahko podstrešno, zračno, z vhodom lz stopnišča Iščem najraje od gospodarja. Dopise z navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod: »Točno plačilo«.
21329-23a
Prazno sobo
strogo separiramo in snažno išče všeokošolka Ponudbe pod »AJbPohntmi mir« na ogflaeoi oddelek »Jutra«.	21354-S3a
Prazno sobo
ev-rn.tu-afrao s kopalnioo ta predsobo aH enosobno stanovanje išče boljša uradnica. Podpritličje izključeno. Ponudbe pod »Kadarkoli« n« og'esni oddelek »Jutra«.	21355-33a
Sobo odda
■eseda 1 Din davek 3 Din 'a Slfro aU dajanje na dova 5 Din. Najmanjši znesek Din.
Opremljeno sobo
oddam starejšemu gospodu. Prijazna in zdrava okolica. De>v. Marija v Polju št. 97.	211146-33
Sobo s štedilnikom
za 150 Dta »d d a m c 1. septembrom t Mostah — Predovič&va 16. 21060-28
Opremljeno sobo
event. tudi z 2 posteljama, veliko, svetlo, čisto, mirno, s posebnim vbodom, elektriko ta 2 okni na ulico, v okolišu med Zvezdo. uwiv«r»o ta tehniko oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31380-33
Kabinet
s separatnim vbodom e stopnišča. ▼ centra mesta takoj oddam. Ogledati v K na fl je vi nt<M štev. 18/11.
«1065-28
Solnčno sobo
udobno, t balkonom ta po eebnim vbodom oddam takoj sli pozneje boljšemu gospodu. Bleiw«isov« cest« BL 9/II levo. 21196-23
3 prazne sobe
zelo moderno, e septembrom aH oktobrom oddam v Dvorakovi nkoi št. 10.
91176-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam na FriSkiOvcu St. 6.
21317-23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom ta souporabo kopalnice oddam samo stalni ta mirni osebi v viti n« Prulah it. 27.
9M99-33
Solnčno sobo
opremljeno, oddam takoj rairoi gospodični aH ro-soodn (vtaokošolou). Ogio-dati v Trnovem, Kotedj-«ka alta* ia 81908-88
Prazno sobo
e posebnim vhodom, v I. nadstropju v cervt.^-n »e-»ta takoj oddam. NaHo«v ▼ oglasnem oddelku »Ju*r«« ____21J87-23
2 vezani sobi
v bMStai kavam« Evropa oddam opremljeni za 1 osebo ali za pisarno. — NmiIot v oglasnem oddelku »Jutra«.	81387-23
Sostanovalko
Tvetaiem k mirni "iiltai v lepo sobo. « ftao o«krbo. v sredini mosta Naslov pove oglas, odde lek. »Jutra c.	2126&33
Lepo sobo
novo opremljeno, oddam takoj na Mirju solidnemu gospodu aH gospodični. Več se poizve pri Camelj ln Leban, modno krojažtvo, Novi trg št. 1.	21211-23
Sredi mesta
oddam cisto, zračno ln mirno opremljeno sobo solidni osebi. Poseben vhod lz hodnika, elektrika. Prečna tU. 8.
21216-23
Solnčno sobo
lepo opremljen!') in separirano, v centru mes'a oddam boljšem« gospodu takoj ali g 1. septembrom. Noslov v ogiasnem oddelku »Jutra*.	31342-23
Solnčno sobo
na mirnem kra;u sredi mesta oddam solidni in mirni osebi. Nas'w pove otr!. oddelek »Jutra«. 31054-23
Sostanovalko
eolidmo, sprejmem. Naslov v osrasnem oddelku Jutra 21260-23
Opremljeno sobo
čisto, svetlo ta zrač.no. v centra mesta oddam z vso oskrbo ali brez. — Bmooska ceeta 8/1. levo.
213411-23
Opremljeno sobo
v I. nadstropju oddam e 1. septembrom, z vso oskrbo ali brez. — Souporaha kopa'nice. Sv. Petra nasip št. 43.	21360-23
Prazno sobo
▼ suterenu, zračno ta prostorno. za oktober odflnm samo mirni ta solidni osebi. Ogledati med 1. ta 2. uro. N«a'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21305-23
Sobo za pisarno
oddam v I. naastr. za 1. septemoer. Poizve se v drogerljl Hermes, Miklošičeva e. 30.
21339-23
• Soba
opremljene ln dijaška stanovanja v največji izbiri oddaja Realitetna pisarna Grašek, Gledališka 4.	21276-23
Opremljeno sobico
oddam ne Goepoevetski cesti. Narfov pove oglasni oddelek »Jutra«. 213SS-33
Čisto sobo
oddam mirni osebi. BM-weisova 4. pritlflčj«, levo. Ogledati od 2. do 4.
31317-33
m
Beseda 3 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 20 Din.
Situiran gospod
išče inteligemtoo, imovito damo do 35 Ift staro, v svrho znanja. Diskretnost absolutno zajamčena. Ponudlbe na oglasni oddelek »Jiatrac pod šifro »Udobnost »45«.	21J06-24
Inteligentna gdč.
T začetku tridesetih let, s prihranki, želi znanja z boljšim gospodom. Dopis« pod »Poslovno usposobi jena« na oglasni oddelek »Jotra«.	31083-31
xn.
Kako e Teboj? Mogoč sestanek 33. avgusta? Sporoči!	2H1S0-24
Šmamici
trgam pdaninike, pošiljam planinske pozdrave. ' Kdaj pade »aieljen* »dlločitev?
21259-34
2 prijateljici
veseli ta tempe rs .met/ni — želita radi pomanjkanja znanja, tem potom spoznati 2 gospoda za sprehod« ta zabavo. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Radost 25—33«.
21324-34
Glasbila
rfeseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.S TT^mpV n nin
2 klavirja
proigrana, dobro ohranje-poceni proda Warbi-Gregorči&eva ul. 5.
31169-26
Kromatično
harmoniko
novo, stane 7500 Din, prodam za 3500 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	21214-26
Harmonij
e 4•oktavami, dobro ohra-njem, za 1500 Din naprodaj v Celju, Breg 5t. 12.
21S70-26
riessrts 1 Dtn davek 2 Dlr> ea Slfro ali dajanje na «lova S Din. Najman1& znesek 17 Oln
Pekovsko delilnico
(Pressmasehin«) malo rab 1 ieno poceni prodam. — Poltv« ee: Medvedov« sn
21056-29
Šivalni stroj
skoro nov. okrogel čol-nlfiek, pogreši llv ln
stara violina
koncertna, usodno naprodaj. Poizve se v gostilni Guštin, Kapiteljska.	21391-29
Pletllni stroj
že rabljen, št. &-40 ali 50 kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Juora« pod šifro »Se dober*.	3US&-29
Brzovrtalni stroj
nov, na strojni pogon, poceni naprodaj. Cenj. vprašanja na oglasni oddeit-k »Ju-:ra< pod »Vrtalni«.
21311-29
ESEBB
beseaa c UU, davek - Ulit /a ^ltrc ali cia'anle on slova 5 Din. Najmanjši znese* 20 Din.
Vdova-posestnica
srednjih les, br«z otrok — želi znanja z inteligentnim gospodarsko - trgovsko na-obraženim gospodom, ki ima nekaj gotovine. Dojiiše e sliko na oglasni oddelek »Jutra« ped »Notranjska«.
20514-23
Trgovec
z lastno hišo in trgovino, v industrijskem mestu — želi poročiti 25—02 let staro gospodn o. verzirano v trgovini mešanega blaga — ali pa s W'i!ao pravico. Cenj. ponudbe « poin'm naslovom na ogasni od-de'ek »Jutra« pod mačko »Denar ni vse«. 2CCKi3-25
Trgovec
46 'et 6tar. na Dravskem
polju, s trgovino mešanega b'aga in trafiko, hišni jiosestnik. želi znanja z do 45 let staro poep. z nekaj premoženja in veseljem do t-^gov.ine in irosipod.'! rs tve. Dopise na og^is-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mimo življenje«.	20056-25
Poroke in ženitve
vseh stanov ln ver posredujem najsolidneje in najdiskretneje. Obiščite nas s polnim zaupanjem. Prospekte in navodila pošiljamo na predznamnenlno 10 dinarjev v poštnih znamkah. »Pides«. Zagreb, Tkalčlčeva 4. 21040-25
Starejši državni uslužbenec
na uglednem položaju, vdovec, sam, želi zaradi ženitve znanja z dobro, pošteno žensko brez otrok, staro okrog 40 let in ki Ima kaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« do dne 22. t. m. pod Slfro »Dobra žena«.	21269-25
Mlad boljši obrtnik
želi poročiti gospodično * nekaj premoženja. — Pogoj: biti mora dobra gospodinja. Le ' fisno ponudbe, če je mogoče s sliko poslati na podružnico »Jutra« v
Celju pod značko: »Trajna sreča«.
21376-25
£seeecu> M para davek < L)ln £& 51 tre »u dajanje naslova 3 Din. Na) -nanjfr. znese« 12 Oln
Parno barvarijo
Industrijsko, v dravski banovini, z& prejo, blago in obleke, zelo ugodno prodam. Vzrolt so družinske razmere. — Podjetje Je dobro vpeljano ln zelo rentabilno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Potrebna gotovina 60 do 70.000 Din.
21226-30
IMoistrica kozmetike Slava Gril
LJubljana, Beethovnova til. 15, neguje najmo-derneje.	21187-30
Nujna popravila
(kratke stike) na elek-tro-lnstaiacijah ln vsa v elektrotehniško stroko spadajoča dela opravlja solidno ln po zmernih cenah tvrdka Hav-llček Fran, obl. konces. elektro - tehnično podjetje LJubljana, Sv. Petra c. 5. Telefonski poziv St. 34-21. 21328-30
tfeseda i Din davek i Din ia Slfro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Izgubljena ura
v nedeljo dn« 12. t. m. se dobi pri gosp. Lipnik Janku, Sv. Petra cesta 33 21323-28
beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjfc.1 znesPk 1"» Din
Lovsko psico
2 leti - aro, in 1 leto starega p-a istrijanske pasme, iobra gonjač«, pneda Jožef Sever. Me'« Lip'jene. pošta Turjak. 21101-27
Pes nemški ovčar
s St. 192 se Je zgubil. Poseben znak: brazgotina na nosu. Prosim, da se ga odda Lončarska steza St. 5. — Za Ljudskim domom.
21261-27
Lovska psfca
šibka, rjave barve, vlse-čll ušes in živahnega temperamenta, se je Izgubila. Sliši na ime Diana. V Juliju bi morala skotiti mladiče. •— Kdor Jo Izsledi, dobi 200 Din nagrade. Lastnikov naslov v ogl. odd. »Jutra«.	21255-27
Informacije
rseseda 1 Din davek 2 Din
,*a Slfro ali dajanje na -lova 5 Din. Najmanj&< enesek 17 Oln.
Preklic
Podpisani Ptoolar AoOoti. gosulntčnr v Ra zboru, obžalujem. ia sem žalil Ob-rovnika Uibael« tn se mu zahvaljujem, da }« odsto-»ii od Uožba. — Pečolar Anton.__31093-31
Na Grossglockner
vozi vsaki teden a.yio-podetje Ju van. Kranjska gora. 'Cena za osebo 350 Din. Informacije daj« M. Ju van. Kranjska gora.
IS?
Seseda 1 Din, davek 2 Din, 'A šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sod-cih — kakor tiudi naraven
malinovec
po brezkonku retični ceni dobavlja tvornica Roman v Ljubljani, Sv. Petra cesta SS.	19K£W3
Trapistovski sir
(polnomasten) od 5 kg naprej pošilja po povzetju poštnina ln odpravnina prosta po 13 dinarjev kg. Mlekarna Rudolf Bambach, — Crnja, dunavska banovina.	21262-33
Belega vina
80 hI. lastno pridelanega, prvovrstnega Ima g. Sander Miroslav v Malem vrhu, Globoko pri Brežicah ln ga odda vsako množino po dogovorjeni ceni tn 10 hI dobrega Jabolčnlka.
21298-33
*Razno
Beseda i Din. davek 2 Din. za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i? Din.

prilika
za ugoden nakup ln prodajo vseh dobro-ohranjenih predmetov, se Vam nudi pri tvrdkl
abc
Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 24—44 (poleg Gor. kolodvora)
Predno se odločite za nakup ali prodajo vseh dobroohranjenih premičnin, oglejte si Iste neobvezno v naši dvorani. kjer dobite brezplačno vse potrebne Informacije. Informacije daje tudi Realitetna pisarna Grašek, LJubljana, GledaU-ška 4.	6751
Najcenejše letovišče
v Poljanski dolini nudi gostilna Inglič, Srednja vas, Poljane nad Skof-jo Loko. Celodnevna penzija 30 Din. Lepi sprehodi, udobno kopališče.	21185-38
j>e«?aa i um. davek i Din za Slfro aH dajanje na siova 6 Dtn. Najmanjši *D<w>r il Din.
Kisla jabolka
za mošt
par vagonov dobavim. — Interesenti oaj se obrnejo
na oglasni oddelek Jutra pod »Poceni 222«. 2U1L19-&4
Iščem kupca
7» pol vagona namiznih
jabolk »Kanada«
Dopis« z navedbo cene na oglas, oddelek »Juitra« pod »Kanada«.	21.131-34
Koroške brusnice
planintik« (Prsiselbeeren) — dnevno sveže, dobro izbrane, razpoSi'ja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zechnec. Henrik, trgovec, Libelič«. Koroško.	21009-34
Hruške, jabolka
grozdje, med, krompir ln fižol kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj ln pozneje« 21290-34
Draibe
Beseda 1 Din. davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Dražba hiše in zemljišč v Ljubljani
Pri sodišču v LjuWjani se rrSi 30. t. m. ot 8. uri, v sobi št. 16 draSba hiše n« Poljanski cesti 54 ta gospodar. poslopja (najmanjši pnnudek 2&Č.916 Dta) tn travnika na Galjevici 5517 m! (najmanjši ponu-dek 36.780 Din). Informacij« na sodišču soba 17 ali pri drju. Bemkovičn. Beethovnova ulica St. 14.
20979-32
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
Vn d not i
3eseda 1 Din. davek 2 Din.
Slfro aH dajanje na-•lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato ia srebro
kupuj« rafinerij« dragih
kovin r Ljubljani, D irska ulica štev. 36 — vbod ta Vidovdansk« ceste (pri gostilni M ožina).	70
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnevnih oenah Mariborska aflnerlja zlata — Maribor. Orožnova ulica 8.	230-35
Vsakovrstno zlato
kupuj« do najvišjih cenah
CERNE — iuvelir
Ljubljana, Wo!fova nlica 3
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih uvodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka li 21331-16
Fred Holler:
Počitnice
Zvečer je zapisal Mihael to-le v svoj dnevnik:
Ona bi bila lahko hčerka kakega podeželskega naduditelja, malo močna je in zagorela v obraz, govori premišljeno, z nekoliko težkim naglasom in ni prav nič pokvarjena. Ime ji je Anica in morda bom preživel z njo še nekaj lepih ur svojega življenja.
Stvar je potekala popolnoma naravno, samo, da je bilo vmes nekaj neznatnih mesecev.
Tam doli ob cesti se vije potok, za njim je travnik in nekaj gozda. Tudi hiša je tam in vzadaj so Gorice. Mnogo solnca je v Goricah in mnogo skritih poti; dvigajo se med trtami, včasi gredo preko travnika, navzgor, navzdol, kakor pač nanese. Mihael hodi z njo po teh slučajnih poteh in včasi, kadar zaklopota klopotec, jo prime okoli pasu in jo poljubi. In ona mu reče, da ga ima rada. Kar tako mu i^če in niti ne zardeva.
V Goricah zaide solnce. Tam doli ob cesti, kjer se vije potok, se poslavljata večer za večerom. Sence so dolge in blede in klopotci utihnejo; le tu pa tam se še kakšen oglaša. Ko zavije Mihael preko travnika in je njegova postava samo še temna senca, teče za njim. Z enim samim skokom je preko potoka in Mihael obstane. Nekaj korakov ji gre naproti in potem ga ona še enkrat po-ljubi. >Anica, A-neka moja,< ji ireče tiho in jo pogladi po laseh.
In potem vzhaja mesec in Mihael sedi pod orehom in misli na njo. Včaei pa misli na lepo viničarko, ki nra je pravkar prinesla vina in takrat je ves zbegan. »Anica, Ančka moja,« zašepe-če nerodno. In Gorice so tako tihe, samo tu pa tam klopotec in zemlja žari. Vmes pa kak požirek hladnega vina.
Morda je tista senca tam viničarka. Zaklical bi, mogoče malo zažvižgal. Prišla je res in prinesla vina; roke si je brisala v predpasnik, ko je prisedla. >Lep večer,« je dejala malo v zadregi. »Da, lep večer,« je pokimal Mihael. Malo jo je prijel za roko ter jo pritegnil k sebi in našel je malo tigrovko, ki se je srdito zagrizla v njegove ustnice.
»Anica, Ančka moja!«
Mihael je ves zbegan in ee premetava vso dolgo noc.	___
* r"
Po velikem plesu je zapisal Mihael v svoj dnevnik (bil je že v smokingu in malo pijan): Danes sem jo spet videl. Moj bog, niti malo ji ne pristoja tista večerna obleka, ni zrasla za njo, tudi šminkana je bila nerodno. Zal mi je, da je ne ljubim več In vem, da ji delam krivico. Toda: na svetu je toliko krivic in ta še ni največja.
List v konkurzu
Iz Gradca poročajo, da je napovedan konkurz znanega nadonataosocdaitet&fcnega dnevnika >Grazer Tagfblatt«. Zašel Je ▼ dolg-ove, iz katerih, se ni mogel več lzfco-
pati.	^
Ali se hočete
revmatizma, protina
iznebitj
Natezanie in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključen je rok in nog; natezS žganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost o« so Socosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine F	še bolj napredujejo.
NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presnavljanje in izločevanje pospešujoče	T DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ^ ki se na umeten način popolnoma pri-rodno sestavlja iz b'?godejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati ^ priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma
brezplačno bi poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti
in njegovem hitrem delovanju.
Poštna nabiralnica: ERNST PASTERNACK, Rerlin S. O.,
platz 18. Abt. H. 285.

Zdravje in spanje Vašega deteta ogrožajo muhe,
.... toda muhe zanesljivo uniči »FLIT"
Jako nevarna je Vašem« deteta muha! Tif je, škrlatinko in tudi tuberkulozo prenašajo muhe — čeprav nekateri mislijo, da muhe nieo nevarne. >FLIT< je najboljše sredstvo proti tej nevarnosti. Zahtevajte izrecno »FLIT«, ne zadovoljite se s cenejšimi imitacijami. »FLIT« ne škoduje dihalnim organom, ne maže obleke, niti posteljnine otroške postelje Zahtevajte rumeno ročko s črnim roboan in
s eliko vojaka. >FLIT< je originalen eamo v zaprtih ročkah.
Pazi: „FUT" sedaj prijetneje diši!
I)OBRO EN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA
za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.— .
Reg. S. br. 1178-32
Kompletna tvorsika
nogavic in parna barvam ica v lastni zgradbi v Beogradu
se proda zaradi opustitve.
Kapaciteta 1500 tucatov mesečno. Potreben kapital Din 500.000.—.
Vprašajte na: Farkič, Vrazova 33, Beograd.
ZA SPLIT PREVZAMEMO
GLAVNO
zastopstvo
odn. komis. skladišče večjega trgovskega ali industrijskega podjetja. Ponudbe na tvrdko »Atlanta«, Split, Poljana Kralja Tomi slava 3.	6735
llllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll
mM
Msm samo
GČHNEIDČkl
GLAZbILA .
kep so najpopolnejša in najcenejša, _ppavljo tisoce in tisoče jnojih sipanka.
n
Vidine ®dnn.77.-<fajk| Havajske gitar>e. Giica*e - -148.- - \kkxvlpske harmonike. Mandoline»-98.- - isaksofani, tpdblje in td. Harmonike -75.- - I po najnižjih cenah.
MA5V£(5AA OOMA&4 STROKOVfrO OStPRJSMKA TVRDKA GI*A.ZBll*A KRALJEVSKI DVORNI OOBAVITELJ
F. SCHNEIDER.
PROIZVOD GLAZBH IN POTREBŠČINA
J&AGrRBB. Nikolfčeva ul. 12./e.
Zahtevajte cenik
Zoper izpadanje las in prhljaj,
ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo.
Petrole
Ha lin
Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke.
Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb.	154
AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živ-cev in teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit pospešuje razvoj otroka Deci Škrat na dan po malo žličico okusnega »Energina«.
»ENERGIN« se dobiva ▼ lekarnah v pol-litrskih steklenicah. I steklenica Din S5.—.
(Reg. S. br. 4787-32)
Preden se odločite m nakup
parketnih deščic
oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki
J0S. R. PUH
LJUBLJANA Gradaška nL št 22. Telefon št 25-13.
Zahtevajte cenik!
6715
Mienet Utetee
Dunajski vel esejem
od J.-8. septembra 1934
(v rotundi do 9. septembra)
Sejm za luksuzne predmet« in predmete za vsakdanjo potrebo. — Razstava pohištva. — Mednarodna razstava radio-izdel-kov, — Tekstilni sejm. — Oblačilni sejm.
—	Pletenine. — M°dna kož uho vina. _
Domači tekstilni izdelki. — Mednarodna razstava filma in kina. — Tehnični sejm.
—	Sejm za stavbe in cestne zgradbe. — Sejm izumiteljev. — Pisaniške potrebščine. — Zimskosportna razstava. — Živila.
—	Specialne razstave Brazilije Bulgarlje, Italije in Madžarske. — Poljedelska in šu-
marska vzorčna razstava. Nobenega vizuma pasa. S sejmsko izkaznico in potnim listom pro6t prehod ▼ Avstrijo. Madžarski prehodni vizum dobite proti lzkazllu sejmske legitimacije na meji. Znatni popusti na voznlnl na Jugoalov, ogrskih ln avstrijskih železnicah, na Du-navu, na Jadranskem morju ln v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice po 50 Din dobite pri
Wiener Messe A. G.
Wien VII.
ln pri častnih zastopstvih ▼ LJubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta št, 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa cesta 1; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica: hotel Miklič, ris-a-vis glavnega kolodvora.
6576
INSERIRAJTE V »JUTRU"
NGTON
prva in največja tvornica pisalnih strojev na svetu
je dala na trg nove, dovršene modele pisarniških in potnih pisalnih strojev. V zalogi imamo 15 raznih
modelov, od katerih poudarjamo:
NOISELESS STANDARD
MOD. 10, POPOLNOMA NESLIŠEN
NOISELESS PORTABLE
NESLIŠEN, ZA DOM, URAD IN POTOVANJE
REMINGTON STANDARD
MOD. 16, MOČAN PISAR. STROJ Z 92 ZNAKI
REMINGTON RAND 1
NAPOL NESLIŠEN, ZADNJA IZDAJA TOVARNE
REMINGTON PORTABLE
MOD. 5, NAJNOVEJŠI, ELEGANTNI MODEL S TABULATORJEM IN VSEMI NAPRAVAMI KOT PRI VELIKEM PISARNIŠKEM STROJU
REMINGTON JUNIOR
PREPROSTEJŠI IN CENEN, MOČAN PISALNI STROJ
Ako potrebujete pisalni ali računski stroj, je v vašo lastno korist da zahtevate neobvezno ponudbo in predvedbo naših modelov. Prodajamo tudi na obroke po ugodnih mesečnih pogojih.
Generalno zastopstvo Remington tovarne »Matador44, vL A« Benčič
Zagreb, Ilica 5, telefon 40-09	6605
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mah oglasnik.
VATO
v tablah in ca odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 29
IGN. V0K
LJUBLJANA Tavčarjeva ulica
Podružnice: Kranj, Novo mesto tn Celje.
Preden smo pričeli s prodajo našega novega
Čft Mobiloil ,D<
smo ga dali na praktično preizkušnjo tvornicam motornih vozfl.
EVO, kaj so nam potem pisali:
Prevod:
THE RALEIGH CYCLE CO Ltd: . . . Mobiloil »D« je brez vsake sumnje najboljše motorno olje, kakršnega smo le kdaj preizkušali Namen imamo, da bomo priporočali izključno Mobiloil »D«.
BUDGE WITHWORTH Ltd: ... da so poskusi z našim novim Mobiloil »D« uspeli na naše popolno zadovoljstvo, da ima to olje po sebno sposobnost mazanja in da v vsakem pogledu popolnoma ustreza mazanju vseh tipov naših motorjev poleti in pozimi.
TO SO DEJSTVA, KI GOVORE SAMA ZA SEBE . . .
Fotografije originalnih dopisov lahko vsakdo vidi v našem uradu. Poleg v preteklem oglasu objavljenih pisem, ki smo jih prejeli od Triumph Co. Ltd. J. A. P., B. S. A. smo prejeli še od nekaterih drugih tvornic podobna pisma, polna hvale. Naprošeni smo pa zaradi različnih ozirov, da jih ne objavimo.	6659
STANDARD-VACUUM on coipimt of jimlinl ul
LIKU JESENSKI SEJEM 1331
začne 26. avgusta
33 y3% popusta v vožnji na nemških železnicah \
Vsa pojasnila daje	183
TONNIES, LJUBLJANA
Tyrševa cesta 33.	TeL 27-62.
ING. G
TeL 27*62.
ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA SS.
TRGOVCI SO NAM VZGLED
Kako se da brez škode za napredek štediti. Reklama na stenskih in drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. >Jutrovi< oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem.
Zahtevajte to * "" neprimerljivo gumo!
Dokazano je in potrjeno po naših zdravnikih in zdravstvenih zavodih, da
„FIT0NIN" CELI ZANESLJIVO IN NAGLO
Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »FTTON«, družba z o. z.. Zagreb 1-78.
tudi najstarejše
KRONIČNE RANE.
(Reg. pod Sp. štev. 1281 od 28. VH. 1933.)
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani