Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50-—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 10. julija 1936	Štev. 14
Škropilnice in škropljenje.
Katera škropilnica je najboljša, o tem razmišlja hmeljar, preden se odloči za nakup dandanes v hmeljarstvu pač neobhodno potrebnega orodja. Pa se je res težko odločiti. Saj se ti ponujajo vse mogoče škropilnice, vsak hvali svojo kakor cigan konja, no in če si končno kupil, se cesto prav kmalu prepričaš, da si se pošteno namazal. In vendar je dandanes na ponudbo dovolj tudi prvovrstnih škropilnic, le vedeti moraš, kaj od svoje škropilnice prav za prav zahtevaš.
Škropilnice potrebujemo največ zato, da škropimo hmelj proti peronospori. Bistveno pri tem škropljenju pa je, da hmelja ne polivamo ali umivamo, temveč da škropivo, pa naj bo to že ba-kreno-apnena brozga ali pa raztopina baker-apna, razpršimo v fino meglo, ki potem kakor rahla rosa ovije in pokrije liste in vse dele rastline. Samo na ta način in s takim škropljenjem se borimo uspešno proti peronospori. Če pa hočemo raztopino razpršiti v fino meglo, neobhodno potrebujemo škropilnico z močnim pritiskom. Za škropljenje hmelja, ki je dosegel že vrh opor, mora imeti škropilnica vsaj 15 atm. pritiska, da razprši škropivo v fino meglo. Čim močnejši pa je pritisk, tem finejše razprši meglo in tem boljši je tudi uspeh škropljenja. Pri nas pa je nedvomno mnogi neuspeh škropljenja pripisati vprav okol-nosti, da se uporablja škropilnice in škropi s preslabim pritiskom, morda komaj 5 atm.; pri tako nizkem pritisku pa o kakem razpršenju škropiva v fino meglo ne more biti govora. Zato pa se v hmeljarstvu uveljavljajo vedno bolj motorne škropilnice s 30 atm. pritiska.
Drugo, kar je važno za pravilno škropljenje, pa je razpršilnik, ki mora biti tak, da se škropivo,
Najboljše Holderjeve škropilnice
naravnost iz tovarne ima ža svoje člane - hmeljarje v zalogi Hmeljarska zadruga r.z.zo.z. v svojih novih prostorih v Žalcu 90, to je v Roblekovi hiši, kjer je bila preje pošta.
Istotam se dobi tudi baker-apno,kazein itd.
ki gre skozi, res temeljito razprši. Večinoma pri vseh razpršilnikih velja načelo, da se z močnim pritiskom žene škropivo skozi prav majhno luknjico razpršilnika in vsi razpršilniki razprše tem bolj fino, s čim močnejšim pritiskom žene škropilnica škropivo skozi. Da pridemo s škropivom dovolj visoko, v sadjarstvu s pridom uporabljamo bambusove cevi. V hmeljarstvu so te precej neokretne, kajti če je hmelj že na vrhu opor ter so panoge povezane med seboj, se je pač res težko prebijati med vrstami s pet ali več metrov dolgo bambusovo cevjo. Zato se hmeljarji poslužujejo raje »amerikancev«, to so posebni 1 do 2 m dolgi razpršilniki, ki se dajo poljubno regulirati, da v večji ali manjši višini curek škropiva razprše v najfinejšo meglo. Vsekakor pa te vrste razpršilniki potrebujejo tudi dovolj pritiska in se zato zlasti pri motorkah izvrstno obnesejo.
**
Dovolj pritiska in dober razpršilnik, to je prav za prav glavno pri škropilnicah in tudi najbolj važno za škropljenje. Seveda je potem tudi treba gledati, da je vsa škropilnica solidno napravljena, da je dovolj močna in trpežna, da je enostavna ter radi čiščenja lahko dostopna z vseh strani, da je črpalka lahka za goniti, če je ročna, in končno, da je tudi poceni, to se pravi, da ne stane več kakor pa je vredna. Često so namreč škropilnice, ki stanejo manj, dejansko mnogo dražje kakor pa druge, ki stanejo nekaj več. Ne gre torej le za to, kakšna je cena, temveč je pri ceni treba' vedno upoštevati
tudi to, kakšna je škropilnica, kako deluje in kako dolgo bo ¡zdržala.
Škropljenje kot tako sicer ni ravno umetnost, toda vsekakor je tudi to treba znati. Tudi z najboljšo škropilnico, z dovolj močnim pritiskom in prvovrstnim razpršilnikom namreč še ne bo vsak pravilno poškropil hmelja. Najraje greši vsak s tem, da drži razpršilnik preblizu rastline in da škropi od zgoraj navzdol. Vsak razpršilnik stvarja nam-
reč meglo šele v večji oddaljenostr in ga je zato treba držati do pol metra in po potrebi tudi več vstran od rastline, kakor je pač večji ali manjši pritisk škropilnice. Škropiti začnemo sicer pri vrhu, pač pa škropimo vedno od spodaj navzgor, namreč z navzgor obrnjenim razpršilnikom, ker le na ta način bomo mogli škropiti tudi spodnjo stran listov.
Kakor iz navedenega sledi, torej nikakor ni vseeno, katero škropilnico si omisliš in s kakšno škropiš. Ker se pri nas zlasti v zadnjem času cesto ponujajo tudi manj vredne škropilnice za drag denar, je prevzela naša Hmeljarska zadruga, r. z. z o. z., direktno zastopstvo tvrdke Holder, to je ene največjih tovarn za škropilnice, katere izdelki
so splošno priznani kot prvovrstni. Ker potom zadruge pridejo škropilnice naravnost iz tovarne v roke hmeljarjem, so seveda tudi sorazmerno znatno cenejše. In da so Holderjeve škropilnice res prvovrstne, dokazuje okolnost, da jih je tudi v Savinjski dolini nekaj, ki so že deset let v rabi in še dandanes brez vsakega popravila prav dobro služijo svojemu namenu. Vsestransko izpopolnjene Holderjeve škropilnice so v rokah hmeljarjev gotovo najzanesljivejše orodje zoper bolezni in škodljivce hmelja, dobavljene potom omenjene zadruge naravnost iz tovarne pa so tudi sorazmerno res izredno poceni.
Nezanesljive statistike.
Mnogo je že bilo govora o različnih statistikah, kako potrebne so, pa tudi kako pomanjkljive in nezanesljive so. Pa ni treba morda misliti, da je tako samo pri nas, ker izgleda, da tudi drugod v tem oziru ni dosti boljše. Važne so zlasti izvozne in uvozne statistike in te bi se pač morale ujemati med seboj. Pa se večinoma prav slabo in cesto niti približno ne. Ako si ogledamo nekoliko natančneje uvozne in izvozne statistike posameznih dr*žav glede hmelja, ki nas gotovo v prvi vrsti zanima, se kaj lahko prepričamo, da nam te statistike ne dajo nobene točne slike, kako je v resnici z uvozom in izvozom hmelja v posamezne države in iz njih. Le poglejmo!
Zedinjene države Severne Amerike izkazujejo v svoji uvozni statistiki, da so uvozile lani iz Češkoslovaške 11.445 stotov hmelja, iz Nemčije 8405, iz Jugoslavije 2889 in od drugod 1066, skupno torej 23.805 stotov, predlani pa 9957, 14.774, 1655 in 1302 ter 27.688, v letu 1933 pa 8319, 16.393, 594 in 1630 ter 26.930 stotov.	[Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
J. M. v P.: Nekateri priporočajo škropljenje v cvet, češ, kako se jim je lani obneslo, drugi to zopet odsvetujejo, češ da so si lani povzročili s tem dosti škode. Ali naj torej škropimo v cvet ali ne?
Odgovor: Pravilno napravljena 1 % bakreno-apnena brozga ali \ % baker-apno tudi cvetu ne škoduje. Škropimo pa hmelj po potrebi. Pravila tu ni. Če ni neposredne nevarnosti, se škropljenje hmelja tedaj, ko je v polnem cvetu, ne priporoča, pač pa takoj, ko se razcvete in potem, ko odcvete. Če pa preti nevarnost, škropimo ob vsakem času.
Polybarit
proti rdeiemu pajku
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
T. F. v B.: Kaj je vzrok porumenjenja spodnjih listov, kar je letos opažati v mnogih nasadih?
Odgovor: Takih vzrokov je lahko več. Kakor pa je razvidno iz poslanih listov, gre tu za fiziologično odmiranje spodnjih listov, ki ga je povzročila preobilna vlaga in ki bo sedaj pri suhem vremenu prenehalo.
A. R. v G.: Nekateri sedaj kar škrope, tudi ob najhujši vročini. Ali to ne bo škodovalo?
Odgovor: Seveda bo osmodilo rastlino, pa naj bo katerokoli škropivo. V sedanji vročini, hmeljarji, ne škropite v opoldanskih urah, temveč zgodaj zjutraj pa tja do desetih in popoldne zopet šele po četrti uri ali celo pozneje, pa tja do poznega večera.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je zelo neenakomerno; v bolj zgodaj obrezanih in na bolj lahki zemlji je v splošnem prav dobro, v pozno rezanih in na težki zemlji pa obeta slabše. Sicer je rastlina večinoma povsod dosegla do vrha opor, vendar je v slabših nasadih odgnala le bolj redke in kratke stranske panoge. Pri bolj toplem in suhem vremenu, ki bo končno menda le nastopilo, kakor ¡zgleda zadnje dni, si bodo verjetno tudi ostali nasadi še opomogli Vsekakor se za enkrat računa, da bo letošnji pridelek glede množine precej zaostal za lanskim. Rastlina je siper zdrava in splošno odganja v cvet.
Vojvodina: Toplejše vreme sicer ugodno vpliva na razvoj rastline, vendar le mlajši nasadi obetajo boljši pridelek, dočim so starejši prej ko slej zelo zaostali ter si bodo težko še opomogli. Po sedanjem stanju nasadov sodeč, bo pridelek letos za 30 % manjši kakor lani.
Češkoslovaška: Stanje nasadov se je zadnjih štirinajst dni precej popravilo, ker so končno le postale tudi noči bolj tople in je tudi vlage dovolj. V večini nasadov dosega rastlina že do vrha opor, odgnala je številne stranske panoge in tudi že začela odganjati v cvet; le v nekaterih redkih nasadih, zlasti tistih, ki so jih v večjem obsegu napadli bolhači, je rastlina precej zaostala in presega komaj čez polovico opor. Naval uši je ponehal in tudi sicer je rastlina zdrava ter obeta dober pridelek. — Na tržišču je položaj nespremenjeno miren. Cene so še nekoliko popustile in notira sedaj lanski pridelek žateški 30—38 Din, Uštecki in Roudnicki pa 18—23 Din za kg.
Nemčija: Stanje nasadov se je pri toplem vremenu in zadostni vlagi zadnjih par tednov še izboljšalo. V največjem okolišu Hallertau obeta rastlina prvovrstni pridelek, dosegla je večinoma do vrha opor, ima
obilo panog in že odganja v cvet. Tudi v Spaltu je stanje nasadov prav dobro. Naval uši je ponehal in tudi nevarnost peronospore pojema. Po sedanjem stanju nasadov se računa, da bo pridelek obilnejši kakor lani. — Tržišče je mirno in je le za izvoz nekaj več prometa. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so deloma le bolj nominalne.
Francija: Pri razmeroma ugodnem vremenu rastlina dobro napreduje v razvoju, le da jo v mnogih nasadih močno ovirajo uši, pa tudi peronospora se pri toplem vremenu in izdatni vlagi širi vedno bolj. — Tržišče je prej ko slej precej živahno in zadnje še razpoložljive zaloge lanskega pridelka se naglo krčijo. Cene se drže in za lanski alzaški pridelek se plačuje iz prve roke do 25 Din, iz druge pa za alzaški 36 Din, burgundski 25 Din in Nord do 12 Din za kg.
Poljska: Stanje nasadov je precej neenakomerno, vendar v splošnem zadovoljivo. Pri ugodnem vremenu rastlina dobro napreduje v razvoju in je zdrava, le ušice se pojavljajo ponekod v večjem obsegu. — Kupčija miruje in za lanski pridelek ni več zanimanja.
Belgija: Toplo vreme zelo pospešuje razvoj hmeljske rastline, ki le v nasadih, kjer se ni zatiralo uši, slabše obeta, v splošnem pa je stanje nasadov prav dobro. Naval uši v nekaterih nasadih še vedno traja. — Tržišče je mirno in lanski pridelek notira nespremenjeno Poperinghe 6—8 Din in Alost 14—16 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa Poperinghe 13 Din za kg.
Anglija:	Končno je nastopilo toplejše vreme
z izdatnimi padavinami in se stanje nasadov vidno popravlja. Drugih bolezni in škodljivcev v večjem obsegu ni, le uši se še vedno širijo in jih je treba prav pridno zatirati, da ne povzročijo večje škode. — Tržišče je mirno in pride le sem ter tja še do kakega zaključka.
Amerika: Radi neugodnega vremena si nasadi v Oregonu in Kaliforniji ne morejo opomoči in so zaenkrat izgledi na letošnji pridelek vedno slabši. — Na tržišču je zato zopet več zanimanja in so se tudi cene učvrstile. Tako notira sedaj domači pridelek lanski do 17 Din, predlanski 7—10 Din in starejši 3—6 Din, že zacarinjen inozemski pa lanski 44—65 Din in predlanski 17 — 34 Din za kg. Trži se največ lanski Oregon, Mendocino in Yakima po 6—9 Din ter v predprodaji letošnji kalifornijski po 12 in Yakima po 14 Din za kg.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Hallertau)..............................81	Din
Anglija (Golding)................................40	Din
Češkoslovaška (Žatec)............................36	Din
Francija (alzaški)...............................29	Din
Jugoslavija (savinjski)..........................18	Din
Amerika (Oregon).................................17	Din
Belgija (Alost)..................................15	Din
Poljska (Dubno)..................................12	Din
Bakreno apno
proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
HEROMAX-brizgalne,
motorne, prevozne in nahrbtne so najboljše. Zaloga: IVAN VIRANT, ŽALEC =5=
Za razvedrilo
Izkušena moč.
»Vi se potegujete za mesto propagandnega šefa, češ, da ste za tvornico »Nervosin« vi napravili reklamo. Zdaj smo pa zvedeli, da ste tam takoj prvi teden poneverili sto tisoč dinarjev!«
»No, ali ni bila to za prej docela neznano tvrdko najboljša reklama?«
Iz šole.
»Mihec, pazi torej! Če so na mizi štiri muhe in li eno ubiješ, koliko jih še ostane?«
»Samo ena mrtva.«
Vsestransko žalovanje.
Nace: »Zakaj pa piješ danes samo črno pivo?«
Miha: »Svak mi je umrl, pa žalujem za njim.«
Dokaz.
Sodnik: »Vi torej trdite, da vas je tale mož okradel. Ali spoznate katerega tehle predmetov za svojega?«
Tožnik: »Da, tale robec je že moj.«
Sodnik: »To ni nikakršen dokaz; jaz imam prav tak robec.«
Tožnik : »2e mogoče, gospod sodnik, saj sta mi bila dva ukradena.«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, živi jen jska zavaiovan ja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«.' Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Ceije, Vodnikova ulica 2.
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) v CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ceste in Vodnikove ulice