List 8
Kaj si živina misli, kadar jo človek terpinči in po nečloveško ž njo ravni
1.
Kuharca dvanajst polžev v lonec dene, g:a z vodo na-lije in k ognju pristavi. Kmali voda vroča prihaja in polži se zbudijo iz zimskega spanja.
Perm pol%. Letos dobimo rano pomlad! Dete treni, kako je že vroče! joj ! joji
Drugi. Tudi mene peče; joj! joj! joj!
Tretji, Tudi mene. Tii na ti strani me peče, da moram konec vzeti.
v
CetertL Dajmo hiše odpreti; morda bo nam hladneje, ko zlezemo iz lupine.
Polži vsi hiše odpro, krop jih zalije in vse pokonča. Kuharca jih napravi; gospod jih je, da se mu sline cede in ne mervice ne misli, kako strašno so ubogi polži v loncu terpeli.
IL
Cujmo samogovor priklenjenega psa, ki ga je gospodar tako pozabil, da že tri dni jedel ni.
Pes, Naka! ta glad in ta mraz naj čert peklenski prenaša! — (tuli) Zares! to je pasje življenje! Ko bi snega ne lizal, bi bil že zdavnej žeje poginil. Fej te bodi ger-doba! Je li to človeško? iV.id mano gori se je in pije, da komaj trebuh zmaguje, sultuo doli naj glada cerkne, zato, ker se z berači in postopači pretepa, se jim grozi in tako hišo čuva. Oho! tako ne bo dal! Mislite morda, da mi živina nimamo občutkov? (še bolj tuli) Ko bi imel le kake dve plesnjive skorje kruha, ali saj kakošno oglodano kost, ali polivko, ki prešičem od pomivanja kotla in loncov ostaja ! Al pa še tega ne! — Je tedaj vse na me pozabilo? — Me nobeden več ne čuje, da se živim? — (strašno tali) — Hajsa, hopsasa! tu pride moj gospodar, ta mi bo kaj prinesel.
Pes veselja cvili, skoči svojemu gospodarju naproti, ga liže in z repom prijazno miga. Gospodar ga pa — prav dobro pretepe, ker neprenehoma tuli. Ubogi sultan se ves pokoren po trebuhu v svoje poslopje splazi.
Drugi dan še le se gospodar domisli, da je sultan že tri dni brez hrane, ter mu nese nekaj oglodanih kosti. — Pes mu hvaležen roko liže, toda jesti se mu ne poljubi; zgrudi se in — pogine.
lll.
Kiutu sedi poleg: mlake, ko stara babura memo ^rede kroto vidsi plaha nazaj ^koci ter se križati jame. Krota jo gleda nekaj časa in ei misli:
Kaj se merzi stari Urši prod menoj? Morda misli, da je lepša k^t jez? Naka, stara Urša in pa krot^, jeli niste enake? Koža z^erbaačeua, obraz čmeren, kri merzla, hoja težka, in kar se strupa tiče, ^a nima sto krot toliko kakor le ena sama stara huda babura! — Smešno!
(Naprej skoči pa se skrije v travo.)
IV.
Zajec čuje streljanje in pa lajanje psov; se na zadnje nogi postavi, na ušesa vleče in okoli ^gleda.
Bogme! to je meni namerjeno. Cuj, streljanja in pa lajanja, da bi skoro oglušil! — Aha, tam-le pridejo; tepci, ne bodo mi miru dali, dokler me ne dobijo. Pes ravno ni toliko kriv, dokler med ljudi ne pride; tu ga še le izučijo nas preganjali. Presneto lep uk,  — žival na žival huskati.
—   Ako ljudje boljega ne znajo, vesel sem,   da sem zajec.
(^Jo potegne.)
V.
Pred veliko gostivnico KurenloVo stoji o poli dveh zjutraj konj; slabosti in mraza omaguje, otresa glavo ter reče svojemu tovarsu tako-le:
Čuj, brate! z manoj je preč. Pustni dnevi so me do kraja zdelali. Le poglej, moker sem bil do kosti in zdaj moram tii stati, da me veter brije. Po celem mozgu čutim, da mi zadnja ura poje; in potem se gospod čudi, da ne morem vleči. Hi! hi! in pa korabač me ne ozdravita. Danes je že 20. noč, kar nisem pod streho; sem že več ponočnjak kot konj! O Jejžl kdo gre na voz? — eden, — dva,
—   trije, — štirje, — no, ali ni še zadosti! — Jojmine! ta debela bisaga, ta tehta gotovo dva centa; — le vesel bodi brate! danes boš sam vlekel, jez sem zadovoljin , ako bom le zraven tebe capljati mogel.
Gospod vzame konjem odejo, zapre duri v kočijo, poči z bičem in hajd naprej derdra, ubogima kljusetoma pa jezik z gobca moli in noge se jinia motajo, da komaj prikobacata na mesto. Drugo noč je šareč vse štiri od sebe pomolil in tovarš njegov je milo zdihnil nad njim: oj, da bi tudi jez kmali rešen bil hudega terpljenjal               Janez Tomšič.
-----   60   -----