Tine Žoga Iz zgodovine nogometa Dandanes igrajo raogomet po vscm velik enakostraniicn trikot, v katcrcm prostranem svetu, vcndar ta sportna so stali trije igralci, vsak v enem oglu. padioga ni tako nova, kakor bi kdo Metali so žogo drug drugemu in vsak mislil. je moral paziti, da žoga ni zlcteda pre- Žogali so se žo stari Grki in Egipča- k» ornetijciie.Ea prostora. kar mu jt ni. Zoganje je bila mladini že od nek- sicer štel° v !Z«ubo- daj priljubljena igra. Seveida taferat V Nemčiji, Franciji in na Angle- niso igrali na dva gola z dvaindvajse- škem je bilo žoganje že od nelcdaj pri- timi igralci, kakor danes, toda kljub ljubljcno. Okoli 1. 1500. so zidali celo temu lahko zasledujemo od prastarih nalašč za to hiše s prostornimi dvora- igeir z žogo dalje skozi vsa stolotja, nami, kjer so se žogali. Na Angleškem kako je prišlo od navadnega žoganja so v tej dobi igrali celo neko igro, ki do nogomcta, kakor ga poznamo da- jc že prccej sličila nogometu. Scveda nea. je razumljivo, da je bUa veiiko bolj Slavni grški pesnik Homer je živel V«*™**- h^ je bUo ograjeno; žo- L približno 1000 let pred Kristovim roj- ^.?°. P^avJi na sredo m tekma se ,e I stvom; in že ta piše v Svoji znameniti P"6^' .fan.m.vo pa je. da se je v ej f Cliseji, kako *,« takratni mladeniči fl bonk> vsako moitvo na ta naam, in devojke iarali z žogo na travniku. da ,se >c trud.lo.da spravi zogo v svo- poraslem s kratko travo. ]a 'f*"2 ^ P" teJ.Ig" SO SC ^™f igralci posluzevaitl rok in nog. Ceeto ¦ Pozneje je nastalo mnogo razltenih so prircjali takc igre in tekme na mest- ', iger z žogo. Na sredi prostornega igri- nih trgih, kar so pa pozncje radi razbi-t šča je stal kup kamenja, odkoder so tih oken opustili in prencsli igro v oko-P metali žogo. To je bilo približno isto lico mosta na travnike in nalašč zft '' kakor danažnji »cenfter«. I^raJci so bfli igro izbrane prostore. razdeljfMii v dve skupini, igrišče pa je Potem je prišla ta igra nekoliko v bilo štirioglato, bolj dolgo kakor ši- pozabljenjc. Okoli 1. 1800. pa jo spet | roko. torej približno tako kakor pri najdemo v angleških šolah in poslej damašnjem nogometu. Lesenih golov ne more nobena stvar več zadfžati _ niiso poznali. temvež je veljala za gol zmagoslavnega naprodovanja nogome- ozka stranica na eni in drugi stra^ni ta p,, vsem svctu Nogomet so scv«la L igrišča. Zogo so brcali in metali z ro- igrali v tej do^ čistč dmgafie kakor | ko. To igm so imenovali stari Grki dandanes. Bil je to nogomet in haaera I »episkiros«. obenem, ker je bilo vsakomu igralcu Stari Rimljani so kovali celo novcc, dovoijeno, da lovi žogo tudi z rokami. na katcrih so bili upodobljcni možje. Sele okoli 1. 1870. je nastopila t ki mečejo žogo. Latinci so za žoganje igranju velika sprememba. Vsem igral- tiporabljali razli6nc žoge, velike in cem, razen vratarju. je bilo odslej za- male. Neka drobna žoga se jc pri branjeno, da bi se pri igri posluže- t njih nnenovala »pila«. Imeli so ^y vali rok. Vsako moštvo je štelo 11 I pa tudi žoge, ki so bile napolnje- ^n^ igralcev, od katerih je bilo 8 na- I ne z zrakom. Njihovo ime je bilo {^^^^^ padalcev in 3 branilci. Med stebri 1 »folis«. Tretje vrste žoga, ime- ?] WK ^l golov so imeli na vrhu napcto vnr. I novana »paganika«, pa je bila Ijt^ \ * Sodnikov spočetka še niso po- p polnjena s perjem, dlako ali s po- V^f znali. Po vsakem golu je moralo I sušcno morsko travo. ^v moštvo menjati prostor. »Corne- I S »pilo« so igrali igro »trigon^. j& rov« (kotov) še niso upoštevali, l Na igriSču so začrtali na zemljo ^ if ravno tako ne enajstmetrovke. I m Leta 1871. je pričel tekme voditi še nekaj let pozneje je dobil nogo- sodnik. Dve leti pozneje je izšel pred- met svojo današnjo obliko. Vse to se pis, da morata biti stcbra golov zgoraj jc zgodrio na Angle^kem, kjer to igro zvezana z lescnim tramom; istega leta žc od nekdaj izvrstno igrajo. Zato tudi je bil uveden tudi »oorner« (kot), ka- imcnujejo Anglijo domovino noijo- kor ga poznamo danes. meta.