izhaja ob ponedeljkih; sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75,, tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-13? - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din LETO XIII Kranj, sobota, 17. decembra im i S*. 145 IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1." JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V* KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Za hitro obveščanje grer Iniciativa kranjskega občinskega odbora ^ZSDL Danes pri nas,vse pogosteje razmišljamo o sodobnih, sredstvih informacij. Število publikacij — revi), časopisov, biltenov nenehno raste; radio in televizija pa dobivata tz dneva v dan širši krog. V gospodarskih organizacijah marsikje — t° se zlasti v kranjskem okraju — izdajamo svoje časopise in biltene. To je prav gotovo izrednega pomena. Naši družbeni organi postajajo *Z leta v leto številnejši; njihovo delo kvalitetnejše, Državljani v ko-> muni so iz leta v leto kritičnejši in vse bolj .pogosto zahtevajo točnejše "» popolnejše odgovore na številna vprašanja. Gre za to, kot je v svoji "razpravi na okrajni konferenci ZKS v Kranju dejal tovariš Stane Kav-ttc> da se danes v naši družbeni stvarnosti, ne samo pri mladi generaciji, pojavljajo številni »zakaj*. 20 je tudi edino pravilno. Zato pa je vsem tem vprašanjem treba dati tudi izčrpen odgovor — s tiskom, na zborih volivcev, s predavanji, proizvodnimi konferencami itd. Danes je razvoj našega sistema, se zlasti reševanje številnih problemov, ki se v komuni pojavljajo, odvisen od iniciative državljanov. — Kadar bodo organi popolnoma seznanjeni s problematiko in bodo k reševanju te pritegnili kar najširši krog občanov, bomo vse probleme v komuni lahko reševali mnogo intenzivneje; mnogo pravilneje — vsekakor pa mnogo hitreje. Danes čestokrat negodujemo na račun nezadostne informiranosti državljanov in posameznih organov. Posledica te neinformiranosti je pogosto nedalavnost, kar pa ra-ZumV-ivo na drugi strani izziva številne pripombe. Prav te§a problema se je lotil pred knatkim kranjski občjnski odbor SZDL ter predlagal občinske-' mu ljudskemu odboru, naj razpravlja o organizaciji informativne službe v okviru komune. Še konkretneje, občinski ljudski odbor naj bi izdajal vestnih ali bilten, k"jer naj bi bili ubrani podatki in naj bi se načenjali številni gospadarski problemi, analize, delo kom'isij 'in svetov. Tak vernik, izpopolnjen s številnimi statističnimi' podatki, bi bil po vseh zamislih izredno tehtno in temeljito dopolnilo i našemu lokalnemu in republiškemu.' tisku. — Zbori volivcev, ki so vsako leto le štirikrat, doslej prebivalstvu niso: moxli.da'i vsega tega. Široka in te--', mcliiia informiranost prebivalstva: pa bi omogočila še dosti aktivne jle i delo širokega krqga^ državljanov J Razen predloga občinskemu ljud-f skemu odboru kranjski odbor SZDLf že dlje tudi razmišlja o novih .obli- f k ah informacij v okviru organiza-; cije same. Gre za to, da je treba najti kar najhitrejšo, najbližjo in naipriietnejŠo pot posredovanja izkušenj in smernic. Prav v ta namen že dlje razpravljajo o'tedenskih informacija^. ( O predlogu, ki ga je dal občin skemu ljudskemu odboru občinsk odbor SZDL v Kranju, smo se pa-zanimali tudi na občini. Dejali si nam, da o tem še niso razpravljali Naj bo tako ali drugače, so dima pa, da bo navkljub številnim nalogam, potrebno razmisliti, predvsem pa najti čas, da bomo razpravljali tudi o tem, kako čimhitreje in čimtemeljiteje informirati proizvajalce in upravljavce s problematiko komune. In pravcato je pobuda, ki se je pojavila v Kranju še toliko pomembnejša. PRVI SNEG IN PRVO ZIMSKO VESELJE (Foto: F. Perdan) t Pogkdi in predlogi ob nadaljnjem razvoju komunalnega sistema' ENOTNO BLAGAJNO Več pristojnosti in več zanimanja delavcev pri razporejanju in tratenju njihovega dohotfka Loški praznik Menda ni kraja na Slovenskem, kjer ne bi mogli naši ljudje izbrati dogodka iz svoje polpretekle in hkrati najslavnejše zgodovine, da bi ga proglasili za svoj praznik. Skofja Loka — nekdanje fevdalno mesto s slabo razvito industrijo, s kupom kmečke revščine v zaledju in s tenko plastjo drobne gospode, ki je zamenjala staro fevdalno-škofovsko in tujerodno gospodo — postaja vse boli in bolj četrto delavsko industrijsko središče na Gorenjskem. Na tako pot je Skofja Loka lahko stopila prav spričo dogodkov, katerih se že četrtič ob številnih prireditvah spominja v znamenju svojega praznika, pet-najstie po osvoboditvi in devet-najstič, odkar so se ti dogodki odigrali in odkar hodi Loka novo pot — pot socialistične revolucije, ki .jo malokjc tako očita, kakor v tem mestu in okrog tega starega fevdalno - meščanskega mesta. Lahko zapišemo, da je Loka stopila skupaj s svojim zaledjem v nov čas. Podoba me^ta se spreminja iz dneva v dan. Delavci pripravljajo rekonstrukcijo številnih podjetij, mnorra mlada pa so nastala tako v Skofji Loki, kakor v dolini. Da, v dolini. Zakaj prav v listi dolini, kjer so se gruntarji spreminjali v bajtarje, bajtarji v hlapce in dninarje, dninarji v pro-lctarcc, je v letu 1941 vstal naš mladi, dobri slovenski človek zoper vse, kar ga je stoletja Uač51o, zoper tujega zavojevalca, ki je s stftrtmi lažmi bolel uresničiti biblijski pekel, pa poljanski puntar- ji, tem pa so se pridružili Zirov-ci in Sevčani, pa loški fantje, v hudi zimi, decembra 1941 odšli v Cankarjev bataljon, v bataljon hlapca Jerneja, da uresničijo Jernejev upor zoper laž, krivico in nadutost, pa naj si je že ta domača ali,tuja. Posihmal hodi in bo hodila Loka svojo novo pot. Namesto nekdanjih tisoč delavcev, kolikor-t.iih je bilo po vojni, uresničuje idejo o osvoboditvi človeka iz spon materialne in duhovne zaostalosti, štiri tisoč delavcev, jutri jih bo še več in stari svet postaja iz dneva v dan vse bolj nov, pravičnejši, boljši in lepši. S to mislijo v srcu bo loški delovni človek praznoval svoj praz- Kot smo že poročali, je v Beogradu pred dnevi k zasedala Stalna konferenca mest Jugoslavije. Iz našega okraja sta se te konference udeležila tudi predsednika kranjske in tržilke občine, tov. Franc Puhar in Lovro Cerar. Konferenca je tokrat razpravljala o nekaterih problemih občin, o vlogi samoupravnih organov, produktivnosti in delitvi dohodkov v gospodarskih organizacijah. nik. J. R. Eden izmed zelo smelih predlogov na konferenci je bil tudi, naj bi v gospodarskih organizacijah opustili vsalče fonde, ki sofcsedaj predpisani. Podjetje naj bi imelo enotno blagajno, v kateri bi bil denar enakovreden dinarju ne glede ali je namenjen za uvoz, za nakup strojev in investicije ali pa za osebne dohodke. Ob tem so udeleženci poudarjali, da bi tako vzbudili večje zanimanje delavcev za trošenje njihovega lastnega dohodka v podjetju. Kolektivi v dosedanji praksi zelo različno razpravljajo o posamez- nih skladih. Kadar gre za materialne izdatke se' dostikrat ne zmenijo ali'milijon več ali manj.»Kadar pa gre za izdatke iz sklada, namenjenega za osebne dohodke, takrat ,pa so*na samoupravnih organih navadno zelo dolge razpra-' ve. Delavci žejo tehtno ocenjujejo, če so izdatki utemeljeni ali'ne. Toda delavci so morali delati za vsak dinar enako. Zato bi morali biti tudi občutljivi za vsak dinar enafco, ne- glede na skladb, kajti vse je'.rezultat njihovega dela, je dohodek njihovega podjetja. Seveda bi taka sprememba vnesla vr- S prve seje okrajnega odbora za proslavo 20. obletnice vstaje Dre osrednji prireditvi V sredo, 14. decembra, se je na OLO Kranj prvič sestal odbor za proslavo 20-eblefcnice vstaje. Za predsednika odbora so izvolili tovariša Vinka Hafnerja, za podpredsednika Ivana Bertonelja-Johana, za tajnika pa tov. Janka Prezlja. Izbrali so tudi 9-čIansko programsko - organizacijsko komisijo, propagandno in finančno komisijo. Odbor je sklenil priporočiti občinskim komitejem ZK, naj tudi v okviru občin ustanovijo podobne odbore. Naslednja seja odbora bo 29. decembra, ko bodo komisije že izdelale okviren program prireditev. V okrajnem merilu bosta v jubilejnem letu predvidoma dve večji proslavi, in sicer v juliju na Poljanah nad Jesenicami, kjer so „Po stezah partizanske Jelovice" Prešernov zbor v Draž^šs^ leta 1941 počile prve partizanske puške v okraju i.n konec, leta v Skofji Loki, v Železnikih ali v Poljanah, kjer bi združili proslavo 20. obletnice poljanske vstaje in herojske bitke v Dražgošah. Tudi občinski pripravljalni odbori naj bi predvideli le nekaj večjih prireditev, ki bi jih lahko dobro pripravili in množično izvedli, med-•tem ko naj bi se izogibali raznim improvizacijam in težnji, da bi vsako prireditev vključili v ta ok-.vir. V tem letu bo, treba zlasti široko seznaniti mladino z dogodki iz NOB, s podatki o začetku vstaje in tako dalje. sto novih momentov v odnose med kolektivom in skupnostjo in podobno. Zanimiva je bila tudi razprava o vlogi, industrije pri razvoju komunalnega sistema. V Kranju, kot je povedal tov. Franc Puhar, je 57 odstotkov vseh sredstev za občinski proračun*iz dohodkov prebivalstva in samo 43 odstotkov iz gospodarstva, a od tega pa le okrog 6 odstotkov iz industrije. Pri tem komune niso zainteresirane na razvoju industrije, na dviganju delovne storilnosti in podobno, kar pa naj bi bilo osnovno gibalo za splošni nadaljnji napredek. Zato so- predlagali, naj bi v tem smislu tudi spremenili določene zakone. Prav tako so na konferenci razpravljali o investicijskih skladih, pri čemer so menili, da so le-ti še zmeraj potrebni v širšem okviru za pomoč nerazvitim področjem. — Zelo so tudi poudarjali, naj bi gospodarske organizacije v prihodnje mnogo več investirale in prispevale za stanovanja, za družbeno prehrano, za varstvene ustanove in druge društvene objekte ter tako pomagale pri dviganju življenjske ravni. Te možnosti bodo gospodarske organizacije tudi imele spričo znatno večjih sredstev, ki 'jim bodo v prihodnjih letih ostajala. -l.c. S seje Zveznega izvršnega sveta Predlog perspektivnega piana sprejet V Beogradu je bila konec preteklega tedna seja Zveznega izvršnega sveta. Na tej seji je bil sprejot predlog družbenega razvoja Jugoslavije v letih 1961-1965. Prav tako je bil sprejet tudi družbeni načrt za leto 1961 in plan zveznega proračuna za prihodnje leto. Na podlagi rezultatov, ki jih pričakujemo v gospodarskem razvoju v naslednjih letih, bo slika našega gospodarstva v letu 1965 precej izpremenjena. Računajo, da se. bo narodni dohodek zvišal za 71 odstotkov, ali povprečno za 11 odstotkov letno. Industrijska proizvodnja se bo dvigala povprečm>>| na za 13 odstotkov letno, kmetijska pa za 7,2 odstotka letno. Pregled povojnega razvoja Jugoslavije nam da naslednja primerjava. V letih 1948—52 je znašal narodni dohodek na enega prebivalca 160 do 190 dolarjev, v letih 1953-56 pa 170 do 220 dolarjev. - V tem obdobju smo torej prekoračili mejo 200 dolarjev, ki označuje gospodarsko nerazvito področje. V tretjem razdobju (1957 do .18J30) pa smo že dosegli 220 do 360 dolarjev na prebivalca, medtem ko bo narodni dohoduk v zadnjem letu prihodnjega perspektivnega pla-dolarjev na znašal 450 do 600 prebivalca. Naša država pričenja torej naslednje gospodarsko obdobje s solidno osnovo. Naša industrija je danes za 4,5 krat močnejša kot predvojna in 2,7 krat kot pred osmimi leti. -vk Priprave za peto prireditev »Po stezah partizanske Jelovice.*, ki bo 14. in 15. januarja, so po vseh krajih zajele športne in družbene organizacijO, Pod Taležem, onstran Savo pri Ribnom, kjer bodo tek- movali-pionirji v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško, je že določena primerna pro?a. Prav tako pripravljajo v Bohinju' progo za smučarski štafetni tek. Veliko zanimanje za to tekmova- Proslave v Bohinju Bohinj, 15. decembra - V okviru številnih proslav občinskega praznika Bohinj, ki jih prirejajo družbene in politične organizacije v tem tednu, se je včeraj, na sam praznik Boh-nja sestal v dvorani hotela Jezero na slavnostno sejo Obeinski ljudski odbor Bohinj. Seje so se udeležili odborniki ob"h zborov ter drugi predstavni Javnoga življenja v občini. Slavnostni gOVOr je imel predsednik občine tovariš Logar Alojz. V njem je Obujal spomine na nekatere najvažnejše dogodke med NOB ter nakazal uspehe, ki so bili v tem kraju doseženi po osvoboditvi na vseh področjih ekonomskega, kulturnega in družbenega življenja. Zvečer je bila v domu Svobode Bohinjska Bistrica premiera igre »Vohunko 907«, ki jo je naštudi-rala dramska sekcija te Svobode. Po vaseh pa predvajajo partizanske filme »Daleč je sonce« in »SlCOZl '.'i !i,bo«jpproslave v po-čestitev praznika se bodo nadaljevale v Bohinju in okolici do konca tega tedna. nje je v Kropi med ljubitelji zimskega športa. Tam se bodo pome-•t i 1 i v skok'h in v sankanju. Zadnje dneve ie vse večje prepričanje, da bodo ugodne za letošnjo prireditve tudi snežne razmere. To je zlasti ohra'irilo prireditelje v Železnikih, ki prioravljajo slalom za vse kategorije in sankaško tekmovanje pri Zeleznikrh, poleg glavnih smučarskih tekem čez Jelovico in Dražgošc. V zadnjih dneh so se prireditelji domenili, da be ob kulturnih prireditvah v Železnikih, posebna prireditev tudi v Dražgošah. Zvečer pred osrednjimi prireditvami, 14. januarja, bo namreč kulturna prireditev v Dražgošah, na kateri bo nastopal znani pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Na prireditvi bodo udeleženci lahko Videli tudi barvni diafilm o poteku zgodovinske bitke v Dražgošah tiste januarske dni pred 19. leti. BRfZi in nekaj časa me je vprašujoče pogledala in prav resno vprašala: »Mapii, ali smo mi bogati?*... Bila sem zelo začudena, saj me kaj takega še ni vpraševala. »Kako to misliš in zakaj me to sploh' vprašuješ?* sem jo vprašala. In začela je pripovedovati, ka- Smo mi begati? — Morda bo kdo rekel, da o tem g niti ni vredno pisati. Vseeno naj S o tem drobnem dogodku, ki pa I ima po mojem mišljenju globlji I pomen, le napišem nekaj vrstic. 9 Ko je nekega dne moja devet-letna hčerkica prišla iz šole, ni " tako kot navadno že pri vratih 3 začela pripovedovati, kako je bilo v šoli. Bila fe zamišljena in čez ko je šla iz šole domov s tremi prijateljicami. Pred njimi je šla skupina drugih deklic. V njeni skupini je neka deklica rekla: »Me, ki smo zadaj, smo bogate, tiste spredaj so pa revne* ... »Kajne mamica, da to ni res, saj so atki tistih drugih mojih sošolk tudi v službi in tudi zaslužijo in zato niso revni. Saj so lepo oblečene, gotovo jih tudi ti jg poznaš!* || Čeprav sem imela veliko dela, §1 sem se vsedla k otroku in mu — skušala vse to razumljivo razlo- M žiti. Rekla sem ji, da je naše naj- 9 večje bogastvo pač zdravje in ker 9 smo pri nas vsi zdravi, smo pač 9 bogati. Razložila sem ji, da sn 9 onjt in njeni dve sestrici bogate 9 tudi zato, ker imajo tako dobrega M in skrbnega očka in mamico, ki 9 skrbita zanje. Nikakor pa ne sme- il mo gledati na to, kaj kje imajo. 11 Bogastvo ne pomenijo morda le 9 avto, televizor, hiša in ne vem [g kaj še vse. , = Ko je moja mala navihanka že 9 spala, se jaz nikakor nisem mogla 3 otresti premišljevanja o tem, kako nekateri ljudje še vedno ločijo »bogate* in »revne* in kje dobivajo osnove za to, kajti majhna a deklica si tega vsekakor ni mogla ~ sama izmisliti. Š. C. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 17. DECEMBRA 1960 Te oni po sueTu m ZAKLJUČENA RAZPRAVA O ALŽIRIJI S sprejemom osnutka resolucije azijsko-afriških dežel v Alžiriji, je politični odbor Generalne skupščine OZN v četrtek zvečer zaključil razpravo o alžirskem problemu. V resoluciji je izražena zahteva, naj OZN organizira in kontrolira referendum, na katerem bi se alžirsko ljudstvo izreklo o svoji prihodnosti. DESET OBSOJENIH Sodišče v Durbanu (Južnoafriška unija) je obsodilo predvčerajšnjim 10 Afrikancev, obtoženih uboja devetih policistov med racijo — na smrt. DO 28. DECEMBRA ZATIŠJE Na četrtkovi večerni seji Generalne skupščine OZN so soglasno sklenili odložiti zasedanje do 28. decembra. NOV PREDSEDNIK ŠVICE Pred dvema dnevoma je švicarska federalna skupščina izvolila Friedrieha VVahlena za novega predsednika švicarske federacije za leto 1961. SAMOVOLJA Nepaljski kralj Mahendra je v četrtek prevzel vso kontrolo nad deželo, aretiral premiera Koiralo in druge člane njegove vlade ter razpustil prvo nepalsko izvoljeno vlado. RACIJA Čete Južnoafriške unije so z oklepnimi avtomobili predvčerajšnjim napravile racijo med plemenom Pond in aretirale okoli 150 Afrikancev. Več Afrikancev je bilo ubitih, na stotine koč pa požganih. Ljudje in dogodki Varnostni svet, ki je t začetku tega tedna razpravljal o položaju v Kongu, sc je v sredo razšel brez vsakega sklepa. Še preden je poljski delegat do konca obrazložil svoj predlog o intervenciji sil ZN v Kongu za osvoboditev legalnega predsednika vlade Lumumbe in članov parlamenta, se je že prijavil k besedi ameriški delegat in predlagal, naj o poljski zahtevi glasujejo brez razprave. Zahodna večina v svetu je predlog odklonila. S teorijo o tako imenovani stabilizaciji v Kongu, je Zahod onemogočil vsakršno konstruktivno razpravo o rešitvi kongoške krize. Spričo tega so nevezane države zahtevale, naj o tem perečem mednarodnem problemu razpravlja Generalna skupščina. Na neposredni predlog jugoslovanskega sekretarja Koče Popovica in ,11 Pomsmb vodje indijske delegacije na letošnjem zasedanju Generalne skupščine, Krišna Menona, se je včeraj sešla Generalna skupščina. Nevezane države so v pripravah na razpravo razvile živahne medsebojne stike in pripravljajo skupno resolucijo, ki naj bi privedla — če bo osvojena s tričetrtinsko večino — do novih ukrepov sil ZN v Kongu. Čete ZN naj bi pomagale vzpostaviti v tej afriški deželi mir in zakonitost. S tem bi povrnile Organizaciji združenih narodov ugled, ki se je zaradi pristranske in dvolične vloge sil ZN v Kongu močno zmanjšal. Najnovejši dogodki v Kongu opravičujejo akcijo blokovsko nevezanih držav. Nobena od njih ne more deliti odgovornost za vse očitnejšo inozemsko kolonia-listično intervencijo, ki se izva- ja pod krinko »nevmešavanja v notranje zadeve« s strani OZN. Zato je razumljivo, da so mnoge dežele — med njimi tudi Jugoslavija, odpoklicale svoje vojake izpod zastave ZN v Kongu. V zadnjih dneh je kongoški uzurpator Mobutu začel vojno celo proti silam ZN, potem, ko je prav z njihovo pomočjo poteptal vse ustavne institucije v deželi. Proti volji ljudstva in brez njegove podpore, hoče sedaj na konicah bajonetov svoje najemniške vojske vzpostaviti v deželi »red«, kakršen je po volji njegovim belim gospodarjem. Prav povzročitelji krize: Mobutu, Kasavubu in Combe (ti so po mnenju nekaterih zahodnih držav stabilizirali položaj v deželi!), ne uživajo med kongoškim ljudstvom nobene podpore. Predsedniku republike Titu je pokrajin- IZ NAŠIH KRAJEV 10 LET SAMOUPRAVLJANJA Danes bo kolektiv gradbenega podjetja »Tržič« praznoval 10-let-nico delavskega samoupravljanja. Jubilej je za k^ektiv toliko pomembnejši, ker je podjetje prav v zadnjem času doseglo znatne uspehe. V primeri z lani, se je podjetje letos toliko razširilo, pa tudi mehaniziralo, da se je kolektiv povečal od nekdanjih 130 delavcev na 270 delavcev. Pred leti je bilo podjetje tudi prešibko, da bi samo zmoglo številne gradnje na območju tržiške občine. Prav letos pa se je tako razširilo, da je samo kos vsem stanovanjskim gradnjam, pa tudi ostalim novim objektom. Medtem ko je letos že dogradilo 3 stanovanjske bloke, Ima v gradnji še 4 20-stanovanj-skih blokov in enega 10-stanovanj-skega, lotilo pa se je že tudi gradnje Zdravstvenega doma in novega šolskega poslopja. V načrtu pa je, da se bo podjetje prihodnje leto še močneje mehaniziralo. Nabavilo bo predvsem še en kamion in pa buldožer. F. NEPOTREBNA KRITIKA Poljče - Nekateri kmetovalci v okolici Poljč na Gorenjskem še sedaj ne morejo pozabiti, da so na tamkajšnjem kmetijskem posestvu na nekaterih nerodovitnih travnikih pustili travo kar na travnikih, čeprav so to storili z namenom, da s travo samo pognojijo travnike. Ti kmetovalci, ki se ne spoznajo na sodobno kmetovanje, $e vedno mislijo, da je dober gospodar le tisti, ki s travnikov kar najlepše pograbi ves pridelek, zemlji pa le malo vrača. Umni gospodarji pa so že uvideli tudi koristnost zelenega gnojenja. -an LETOS VELIKA TAKTIČNA VAJA Kranj — Na minuli seji Upravnega odbora Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Kranj, so izdelali program dela za leto 1961, imenovali so 6-članski sekretariat upravnega odbora, imenovali so komisije za agitacijo in propagando in sprejeli predračun za leto 1961. • Sklenili so, naj se vsi odbori osnovnih organizacij skupno z upravnim odborom prizadevajo, da bodo vojnostrokovni program za leto 1960/61, ki je nadaljevanje lanskega programa, predelali vsi rezervni oficirji in podoficlrji. V prihodnje bodo poskrbeli tudi za to, da se bodo v organizacijo vključili vsi še neorganizirani rezervni oficirji in podofieirji in da se bodo tudi ti množično vključili v strelske organizacije in imeli kar največ strelskih vaj in tekmovanj. Organizirati bo treba tudi več orientacijskih patrolnih tekov in drugih tekmovanj. Med drugim so tudi sklenili, da bodo v prihodnjem letu v počastitev 20-letnice vstaje slovenskega naroda organizirali velike taktične vaje, v sodelovanju z enotami JLA in drugimi organizacijami. Te vaje naj bi imele tudi raanifestativen značaj s tem, da bi se jih v vlogi opazovalcev udeležilo čimveč prebivalcev. Program zajema še več drugih točk prihodnjega dela, kar vse priča, da se je ta organizacija močno utrdila in da je našla pravo pot in vsebino svojega dela. Izvqlili so 6-članski sekretariat, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Franc Šifrer in za tajnika Franc Sprajcar. -an SPREMEMBE V VODSTVU Mekinje — Dosedanji upravitelj Vajeniške šole v Mekinjah Marjan Zeleznik je odšel na novo službeno mesto v Kidričevo, na njegovo mesto pa je bil imenovan učitelj Franc Pave z južne osemletke. Za novega ravnatelja severne osemletke je bil postavljen profesor Ve-koslav Erbežar. Za direktorja podjetja Sloga v Komendi, ki združuje tesarsko podjetje in ščetarno je bil imenovan Anton Istenič, dosedanji načelnik odseka za gospo- S plenuma občinskega komiteja ZKS v Radovljici Kmetijske zadruge morajo zastopat! družbene koristi, ne pa koristi posameznikov V sredo, 14. decembra, je bil v mali sejni dvorani občinskega ljudskega odbora plenum občinskega komiteja ZKS Radovljica. — Razen organizacijskih stvari je bila najvažnejša točka dnevnega reda razprava o združevanju kmetijskih zadrug, problemi gozdarstva In desetletnega razvoja lesne industrije. Sekretar občinskega komiteja tov. Franc Jere je uvodoma podal mnenje občine in komiteja o združitvi zadrug. Politika le-teh je bila, da se vse dosedanje zadruge združijo v eno samo. Zal pa t*\ sklep ni bil izveden, ker so bili tako komunisti, kakor tudi člani SZDL premalo energični. Premalo energični zato, ker verjetno niso pričakovali, da bodo naleteli na terenu na tak odpor. Zlomiti ta odpor, oziroma prepričati ljudi pa terja veliko iznajdljivosti in naporov. Ce se zadruge v radovljiški občini ne združijo, pomeni to samo korak nazai. Te zadruge iz leta v leto samo životarijo. Ce navedemo samo primer KZ Lancove. ki je v letu 1959 dosegla 6130 tisoč dinarjev čistega dohodka in je od tega potrošila za osebne dohodke 5300 tisoč dinarjev, tako, da je za sklade ostalo bore malo. Vseh 6 zadrug pa je v lanskem letu ustva- Križlšče v Tržiču, kjer se % glavne cesle odcepi pot proti Bledu, je že dlje za promet precejšen kamen spotike. Menda je bilo tu že več karambolov, ki pa doslej še niso dali povoda, da bi ga odgovorni nekako uredili In se s tem izognili morebitnim nesrečam. Primer, ki se je dogodil v sredo opoldne, pa bo morda le zadostno opozorilo. Tritonski kamion PTT s številko 8399 je pripeljal čez most v mesto. Na cesti ni bilo nikogar. Nenadoma pa je s pločnika skočila Dolenčeva hčerka. Na cesti ji je spodrsnilo, izgubila je ravnotežje In padla pod zadnje kolo tovornjaka. Avtomobil se jo takoj zaustavil, toda težko kolo je že peljalo čez deklico, ki ji nobena pomoč nI več pomagala. Vsekakor do te smrtne nesreče ne bi prišlo, če bi bilo ozko križišče in nasploh ozka cesta bolje zavarovana. Otrok bi še živel, če bi bila ob pločniku vsaj skromna verižna ograja, za katero nO bi bilo potrebnih večjih sredstev. Ta primer pa opozarja še na nekaj — na pomanjkljivo vzgojo staršev In šol. O previdnosti na cesti bi morali več govoriti In podobnih nesreč, ki jih je še vedno precej, bi bilo prav goloto manj rilo samo za 621 tisoč dinarjev skladov. Kako potem morejo take zadruge skrbeti za napredek kmetijstva, proizvodnje in modernizacije. Tega preprosto ne morejo, ker gre večina dohodka za osebne izdatke. Take šibke zadruge tudi nimajo možnosti, da bi kupovale zemljo od kmetov, ki bi jo ti radi prodali zadrugi. Prav to je vodilo tudi k politiki združevanja kmetijskih zadrug. Imeti zadruge samo za to, da formalno obstojajo, nima smisla. Organizirati se mora taka zadruga, da bo lahko močan steber socialističnemu in tudi privatnemu kmetijstvu. Imeti je treba tako zadrugo, ki bo finančno močna in bo lahko šla s hitrejšim in močnejšim tempom v modernizacijo. Tudi naloge, ki jih bodo v prihodnje opravljale kmetijske zadruge, so dosti večje kot sedaj. V kratkem bo sprejet zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki bo naložil veliko breme odgovornosti prav na zadruge. Kako naj bi v bodoče tako šibke zadruge, kot so Lan-covo, Begunje in druge, bile kos tem zahtevnim nalogam? Združitev zadrug ovirajo poleg drugega tudi sama zadružna vodstva. Eden izmed govornikov na plenumu je še posebej poudaril in Ob koncu je plenum ponovno ugotovil, da so se dejansko znašli v neprijetnem položaju. Treba je sprejeti sklep, kako naj se to reši. Plenum se je strinjal, da je treba še nadalje vztrajati na eni sami zadrugi, ker bo le v tej smeri omogočen napredek. Da pa bo ta sklep uresničen, bodo ponovno poživili aktivnost na terenu in zadružnikom dokazali, da lahko le o< združene, finančno in gospodarsko močne zadruge pričakujejo koristi. -vk ska skupščina Kasaija poslala brzojavko zaradi odločnega stališča našega predstavnika v VS. V njej poslanci v imenu dveh milijonov prebivalcev te pokrajina zahtevajo »takojšno razorožitev Mobutujevih in Kasavubu-jevih odpadnikov«. Ce bodo članice OZN prisluhnile težnjam kongoškega ljud-siva. potem bo Generalna skupščina morala podpreti napore nepovezanih držav, da se položaj v Kongu resnično uredi. To pa je mogoče le, če se sile ZN v deželi odločno upro tujemu vmešavanju, če se belgijski interve-nistl odstranijo iz dežele in če se omogoči svobodno ustavno življenje. Samo to je pot za ponovno afirmacijo OZN in za dokončno odstranitev nevarnega žarišča napetosti v Afriki in na svetu sploh. ABC RAZSTAVA NOB V SKOFJI LOKI Skofja loka, 16. decembra - V grajskem okroglem stolpu škofjeloškega gradu so pred dnevi odprli zanimivo razstavo pod naslovom »Spomeniki žrtvam iz NOB«. Svečane otvoritve se je udeležil sekretar Občinskega komiteja, tov. Vladimir Logar, kakor tudi mnogi javni ter kulturni delavci, preživeli borci NOB ter precejšnje število mladine in odraslih. Razstavo je odprl ravnatelj škofjeloškega muzeja, tov. Andrej Pavlovec. V slikah, knjigah in z drugimi predmeti in dokumentacijami prikazuje razstava del borbe partizanov na Gorenjskem in njihov delež v skupnem boju za osvoboditev. Prireditelju gra a pohvala in zasluga za dobro urejeno razstavo, ki je posvečena občinskemu prazniku in bo odprta do 24. decembra. V. R. 15 tet uspešnega dela fetokfuba »Andrej Prešeren" Jesenice — Iz vrst jeseniških plavžarjev, jeklarjev in valjavcev J* izšlo že lepo število mojstrov lepe umetniške fotografije. Ze pred 35 leti so ljubitelji foto tehnike na Jesenicah v sklopu tedanjega Turi-stavskega kluba SKALA ustanovili skromen foto odsek. Priznani mojstri lepe umetniške fotografije iz vrst jeseniških železarjev so v svoji razvojni dobi z uspehom razstavljali svoje umetnine na domačih, mednarodnih in celo svetovnih razstavah. — Imena Matevž Mikelj, Slavko Smolej, France Torkar, Jaka Cop in druga, niso znana samo doma na Jesenicah, temveč tudi v drugem kinofotografskem svetu. Za fotografijo se v jeseniški občini zanima in navdušuje vedno šft-ši krog mladih in starih ljudi. konkretno pokazal na te negativ-1 Foto klubi več ali manj uspešno ne pojave. delujejo v Žirovnici, na Blejski Dobravi, Hrušici, Kranjski gori* Ratečah in na Jesenicah. Foto klub »Andrej Prešern« na Jesenicah pa je med vodečimi. " LetoS je v počastitev 35. obletnice svojega obstoja organiziral kar dve občinski razstavi. Člani Foto kluba Jesenice imajo danes letno skupščino, na kateri bodo pregledali dosedanje delo in sestavili program dela za prihodnje. Pod boljšimi pogoji bi Foto klub vsekakor še uspešneje deloval. Trenutno mu hočejo odvzeti prostore, v katerih ima opremo z dragocenim laboratorijskim inventarjem. Iz kolektiva jeseniške bolnišnice Skrb za bolnika zahteva razvit čut tovarištva Pred dnevi je bil v jeseniški bolnišnici občni zbor tamkajšnje sindikalne podružnice, ki se ga je udeležilo okrog 120 članov. Take udeležbe doslej še niso imeli, kar kaže da Je bilo med članstvom veliko zanimanje za zbor in da so imeli člani vrsto vprašanj, na katere so želeli dobiti pojasnila. Koliko je zboru uspelo zadostiti vsem željam so bo pokazalo v nadaljnjem delu kolektiva. Vse če-šče se namreč pojavljajo govorice o nepravilnih medsebojnih odnosih v kolektivu jeseniške bolnišnice. To zapušča često tudi slabo sliko pri bolnikih. O tem so zlasti noročila veliko govorila, medtem ko jo bilo v razpravi toga manj in še to premalo konkretno. 2o ta ugotovitev je potrdila občutek, da v odnosih v kolektivu res ni vso najlepše. Med drugim so poudarili, da skrb za zdravje ali za zdravljenje bolnika zahteva močno razvit čut tovarištva. Ce tega nI v samem kolektivu, ga tudi ta ne more izraziti v skrbi za bolnika. Socialistični odnosi v kolektivu niso urejeni in so zaradi tega pogosto izpostavljen kritiki. Zdravstvena služba je humanistična, zato mora biti humanizem najprej in predvsem vkorcninjen v zdravstvenem kolektivu samem. Da je tega premalo in da razmere niso najboljše je več vzrokov. To je ugotovil tudi občni zbor, oziroma poročevalci v svojih poročilih. Prepričani pa MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA Mladi o proiziodnii Klubi mladih proizvajalcev še niso povsod zaživeli, ponekod pa so že prenehali z delom Prav gotovo so klubi mladih proizvajalcev ena izmed najprimernejših oblik vključevanja mladine, zaposlene v gospodarskih organizacijah, v probleme proizvodnje in delavskega samoupravljanja. Precej je primerov, kjer je mladina za vsa ta vprašanja pokazala veliko zanimanja. V vseh takih podjetjih klubi mladih proizvajalcev dobro delajo. Prav zaradi tega pa je toliko bolj nerazumljivo, zak ij so člani klubov mladih proizvajalcev ponekod prenehali z delom, čeprav so bili še pred kratkim med najbolj aktivnimi. Se pred letom In nekaj več so bili klubi mladih proizvajalcev v tržiških podjetjih za primer ostalim. V zadnjem času pa so prav ti klubi povsem prenehali z delom. Kaj naj bi bil temu vzrok, nismo zvedeli, pa tudi občinska konferenca LMS, ki je bila prejšnjo soboto, ni dala odgovora na to vprašanje. Vendar pa so st bili mladi proizvajalci prav na tej konferenci edini, da je treba klube mladih proizvajalcev spet oživeti. V tovarni Sava v Kranju smo v novem obratu II. našli predsednika njihove mladinska organizacije Franca Rozmana. Med drugim nam Je o delovanju in načrtih njihovega Kluba dejal naslednje: »Ob ustanovitvi Kluba, to je leta 19!>(>, zanimanje zanj ni bilo veliko, danes pa šteje že 90 članov. Delovanje Kluba je slonelo doslej predvsem na teoriji, vodstvo Kluba pa se bo v prihodnje trudilo, da bodo pričeli tudi s praktičnim delom. Mladi proizvajalci nnj bi odslej sproti reševali posamezne probleme v podjetju. Seveda pri tem ne bi smeli zanemarjati teorije. Zato bomo tudi v prihodnje Se organizirali predavanja iz nase stroke. Pred kratkim smo dobili sedem filmov, ki nnm bodo slu-|Ui kot pripomočki pri prodavanih. Navezati nameravamo stike s Klubi proizvajalcev v drugih, predvsem sorodnih podjetjih. V načrtu imamo obisk Kombinata v Borovem. V tem podjetju gumijevih izdelkov je znposleno kar 1200 mladincev in mladink, njihov Klub mladih proizvajalcev pa ima že lepo tradicijo. Prav flotovo bo izmenjava naših ln nMhovih mnenj v marsičem doprinesla k napredku mladih proizvajalcev.« Ker smo zvedeli, da je delovanje omenjenega Kluba uspešno tudi v Loki luvarnl hladilnikov v Skofji Loki smo prosili, naj nam kaj pove o principu njihovega delovanja vodja njihovega Kluba Sesek Miha. Takole nam Je pripovedoval: »Naši člani s« izobražu- jejo ter spoznavajo s proizvodnjo ter problemi podjetja na različnih predavanjih, ki jih prirejamo vsakih 14 dni. Mladi proizvajalci se na njih seznanjajo s proizvodnimi proresi v podjetju, z različnimi pravilniki, s iitz sur-.bo iti Za razširjanje obzorja mladih proizvajalcev prirejamo različne ekskurzije v sorodna kovinska podjetja. V letošnjem letu smo bili v mariborskih tovarnah tam in iii-MO. Lotos, ko bomo dele mi ve.-ie dotacije, nameravamo obiskali š> tovarno strojev »Prvomajska« v Zagrebu, Torpedo na Boki, krini-sko Iskro in Ladjedelnico v Puh. Pred kratkim smo se menili, da bi (lani Kluba mladih proizvajalcev posamezne dele izdelkov, ki jih Izdelujemo v našem podjetju, delali popolnoma sami, da bi sredstva, ki bi jih na ta način dobili, lahko uporabili za potrebe Kluba.« smo, da je zbor dosegel neko prelomnico, ki bo vplivala na aktivnejše uveljavljanje sindikalne organizacije. Spričo dosedanjega sistema družbenega upravljanja v zdravstvu, je bila v jeseniški bolnišnici očitna oddvojčhost organov upravljanja od kolektiva. To je posebno pri mlajših ljudeh ustvarjalo nc-razpoložonje. Člani kolektiva težijo za aktivnejšim sodelovanjem v upravljanju. Dosedanji upravni odbor pa je premalo upošteval te teJUlje in se Je zadovoljil le s tom. da je na svojo seje povabil predstavnika sindikalne podružnice. Kolektiv pa je o vsem ostal ne-obvcVrn ali pa napačno obveščen, kar je še bolj razkrajalo enotnost kolektiva. Pri tem ne kaže pozabiti vlogo sindikalne organizacije Lo-ta je doslej zlasti premalo storila za vzgojo Clanotvo in za reševanje raznih drugih problemov. -k POKOPALIŠČE BODO PREUREDILI Znbrezniea — Pokopališče v Za-broznicl na Gorenjskem sodi med na'lep'e urejena pokopališča, zft kar f.re y.:-.hv\ KO in grobarju. Na tem pokopališču je tudi skupen grob padlih borcev. Toda to pokopališče je postalo pretesno. Zato so 00 odločili, da ga bodo povečali. 7V prvega avgusta BO pričeli s preuredit venimi doli. Zgradili bodo novo mrtva n.m, ki bo zgrajena no vseli p!«>dnis;h in bo dala pokopališču tu 11 lepši videz. Gradnja bo končana septembra prihodnjega leta., Na koncu naj še omenim, da so si pokopališko na Zabreznici že o«.;lei lale tevilne skupine In posamezniki iz ostalih krajev, zato prebivalci žele, da bi bilo vse nO nJem kar najhitreje nared. GOSPODARSTVO, Krajevni GsSbnrl »Meni je vseeno. Samo, da ne bo Jreba predaleč hoditi.« Tako je ondan dejala neka zenica v Češnjici nad Bohinjem, ko smo jo povprašali, kaj meni o sedanjem združevanju občin. Edini pomislek, ki ga je namreč izrazila, je bil, da ne bi bilo potem, če bi se njihova občina združila z radovljiško, treba hoditi daleč za vtako potrdilo in Zato izgubljati cele dneve. Pri tem gre za utrjevanje krajevnih organov, za zbliževanje raznih služb in dejavnosti državljanov , od SZDL in Ljudske tehnike, pa Vse do krajevnih uradov, kier uslužbenci ObLO lahko dajejo državljanom razna potrdila, opravljajo vpise in podobno ter končno do samih krajevnih odborov. Krajevni odbor opravlja dvojno nalogo: je podaljšana roka ObLO ter — kar je še važneje — pobude državljanov usmerja v skupne, načrtne akcije za reševanje raznih komunalnih problemov in tako utrjuje samostojno, lokalno samoupravo. Pri dosedanjem petletnem delovanju krajevnih odborov v okviru komunalnega sistema, so se tudi v našem okraju že pokazale bogate izkušnje. Nekateri krajevni odbori so zelo razgibali državljane s svojega območja za reševanje posameznih, zlasti komunalnih problemov. To posebno pri vzdrževanju cest in poti, pri urejanju vodovodov, kanalizacije in podobno. Ponekod pa se niso našli prave vsebine dela. — Vzroki zato so zelo različni. Toda eden od teh je tudi položaj, oziroma oddaljenost od občinskega središča. V Žirch, pa niti v Tržiču, se krajevni odbori niso uveljavili, kajti ljudje za vsako stvar že tako prihajajo v občinsko središče bodisi v službo, v trgovino in podobno. — Drugače pa je seveda v oddaljenih krajih (Jezersko in drugod), kjer so državljani ločeni od središča in prisiljeni sami reševati številne svoje probleme. Hkrati pa se je pokazalo, da imajo nekateri občinski odbori določeno bojazen, da bi jim ti krajevni odbori »razbijali« enotno politiko. — V dosedanjem delu se je ugotovilo, da so krajevni odbori Znali zelo dobro reševati krajevne probleme: da so denar, ki jim ga je Zaupala občina, zelo smotrno uporabili za vzdrževanje komunalnih naprav in da so s prostovoljnimi deli, materialom in prevozi podvojili vrednost opravljenih del. Vse to, kot ugotavljajo v kranjski in nekaterih 'drugih občinah, nikakor ni »razbijalo« občinske celote, marveč jo je celo dopolnjevalo. Druga slabost pri razvijanju krajevnih odborov je določena ozkost: da se namreč vse te organe daje na isto kopito. Praksa oziroma potrebe, tradicije prebivalstva, njihove razmere, možnosti in podobno, so tako različne, da nikakor ne bi bilo prav postaviti vse v isto vrsto. Ta razlika se kaže še posebno ob sedanjih razpravah za reorganizacijo posameznih občin. Krajevni odbor v oddaljenem bohinjskem kotu z določeno lokalno problematiko bi imel dokaj več:c možnosti delovanja kot tak odb^r v bližini občin-skrega središča. Krajevni odbor na Bledu, v primeri, da pride do združitve z Radovljico, bo moral nujno im?ti razen močnega obeležja lokalne samouprave tudi določeno reprezentančno vsebino. Toda vs.e to mora zrasti prirodno, se izoblikovati in izpopolnjevati po samih krajevnih potrebah, po pogo;L) in razmerah. Vsiko ozko gledanje na te organe, zlasti pa predpisovanje vsem enakih pristojnosti, bi lahko samo zavira1 o njihovo dejavnost in omejevalo državljanom nHhovo sodelovanje v teh organih in, kar bi bilo še najhuje, celo zaviralo pobudo za samostojno krajevno samoupravo. Zato je pripombi ženice v Češnjici povsem utemeljena in razumljiva. Tudi na vseh dosedanjih posvetovanjih o reorganizaciji občin (zlasti na Bledu, v Skofji Loki in v Železnikih) so govorili predvsem o utrjevan':'. in ratvvaniu vseh drugih služb in organov, zlasti pa krajevnih odborov. Državljani nikakor ne bi smeli občutiti, da so zarad: reorganizacije, zaradi združitve z drugo občino prikrajšani. Večino (vse je nemogoče) opravkov bodo opravljali na kra:evn>h uradih oziroma na krajevnih odborih. Hkrati pa gre za utrjevanje krajevne samouprave sploh po vseh naših občinah ne glede na sedanjo reorganizacijo posameznih območij. Krajevni odbori ob sodelovanju Z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami, so lahko najširši mobilizator državljanov za urejevanje krajevnih potreb, kakor UCd.i za izpolnjevanje številnih drugih nalog, ki jih v okviru perspektivnih planov pripravljajo in sprejemajo občinski ljudski odbori. K. M. Ob razpravi o gozdarski službi in lesni industriji bo pr ie treba usmerjati in pomagati kolektivom Za dolga nI nobeno zasedanje OLO prfvabilo toliko gostov oziroma državljanov k razpravam o posameznih vprašanjih, kot je bilo to v torek, 13. decembra. Na dnevnem redu je že bila na primer razprava o zdravstveni službi, gradbeni in komunalni dejavnosti, kmetijstvu, šolstvu in drugi važni problemi. Zmeraj so bili povabljeni gostjo tudi predstavniki, ravnatelji in drugi javni delavci določenih strok s pravico sodelovanja pri raznrtvah. Tcda nikdar ni prišlo toliko udeležencev na galerijo in celo v dvorano med odbornike, ob nobeni razpravi ni bilo toliko govornikov med gosti kot prav to pot. Gosti so se kar menjavali na govorniškem odru. Toda nepristranski udeleženec je prav pri tej razpravi o gozdarstvu in lesni industriji dobil občutek, da so lokalistiene težnje posameznikov — gostov zelo močne in je s strani odbornikov pogrešal prispevke, ki bi celotni stvari dale resnejši ton v okviru splošnih interesov š;rše skupnosti. Ne bi bilo prav, če bi ocenjevali, katera žaga, kateri obrat ima večje ali manjše perspektive in podobno. Po razpravi, ki je bila pred OLO. je le-ta napravil edini možni zakliu?ek: da bodo o nekaterih podjetjih konkretno pozneje razpravljali. Pri vsem tem pa sta vendar bili značilni dve potezi iz vrst nekaterih govornikov, ki zaslužita posebno pozornost. To ne zaradi pomembnosti, marveč zaradi pravilne ocene. Gre za demago-ško »zagovarjanje« km?»M;skih zadrug ter za parolo o nasilnem) administrativnem zapiranju podfetij in obratov, češ da se pri tem ne upošteva kolektivov in samoupravnih organov. Tako imenovano »zagovornižtvo« kmetijskih zadru? je prišlo do izraza ob razpravi o gozdarski službi. Vsi smo namreč zagovorniki kmetijskih zadrug, vsi smo za to, da se te krepijo in usposabljajo. Toda v tem primeru so posamezniki namerno pretiravali. Predlagali so namreč, naj bi vse gozdove sedanjih poslovnih zvez prenesli v upravljanje izključno samo obrat »Termlke v Bod;vijah pri jikoiji Loki, kjer so šele pred dnevi spustili v pogon novo napravo za mineralno volno en je na Loškem je krenilo naprej Prav te dni, ko loška občina praznuje svoj občinski praznik In s številnimi kulturnimi ter športnimi in partizanskimi manifestacijami, otvoritvami novih lokalov In obratov, proslavlja prve pomembnejše dogodke iz svoje lokalne zgodovine v NOB, se sklepa tudi četrto leto, v katerem Je uresničila, svoj zadnji petletni načrt. Porabljamo to priliko, da informiramo bralec o doseženih rezultatih. Loška občina s svojo gospodarsko močjo še zmeraj ne sodi med razvitejše občine v okraju. Združitev s sosednjo občino Gorenja vas, ki je bila med najbolj zaostalimi na Gorenjskem, je njen povprečni narodni dohodek močno znižala. Toda navkljub temu se je prav področje v dolini zadnji čas močno gospodarsko aktiviralo. Manjša delavska srodlš-ča nastajajo v Savodnju, v Hobov-ški grapi, v Gorenji va.si. Poljanah in Bodovljnh. — Poljane so dobile obrat nekdanje tovarno Motor v Skofji I.old, tam je zaposlenih kar HO delavcev, Planika iz Kr.mja pa je v Poljanah letošnje loto odprla obrat tovarne so odprli in preuredili obrat jmhI-ficvljev ln obutve. V Bodovljal. jetja TerrfttJU iz Ljubljane - ta obrat sicer ne zaposluje velikega Števila delavcev, ima pa lepo prihodnost. Vse to pri'a. da so gospodarstvo v zaost-'lih predelih hitro razvija, da se neprestano spreminja zaostala socialna struktura. 30 odstotkov kmečkega prebivalstva proti 70 odstotkom delavcev, na pove vse. Skoraj vsn podjetja, kt no se razvila kot abrtBO»pri>'/v<>('y;i podjetja, kažejo tendenco po prehodu v industrijo. Klasičen primer dobrega gospodarjenja predstavlja tovarna KLRA, ki si Je najprej urrdila in adaptirala prostor za proizvodnjo v starem Koširjevem mlinu. Prav v tem času pa so Je presolila v novourojene prostore nekdanjega samostana. na zadruge. Celo parcele gozdov splošnega ljudskega premoženja bi izročali zadrugam. Ob sedanji reorganizaciji kmetijskih zadrug so namreč posamezniki obljubljali zadružnikom velike koristi iz gozdov, govorili o »oz do vi h splošnega premoženja in podobno ter' jih tako nagovarjali na združevanje. Preveliko pričakovanje glede dohodkov iz gozdarstva pa bo morda v prihodnosti imelo slabe posledice. Druga beseda, ki jo je več govornikov izreklo, je bila o nasilnem in administrativnem ukmja-nju podjetij lesne industrije. Med kolektivi v zainteresiranih podjetjih je lahko taka beseda povod za malodušje Ln nerazpoloženje do Okrajnega ljudskega odbora. — V resnici pa ne gre za ukinjanje podjetij. Kolektivom in samoupravnim organom nima nihče pravice administrativno odvzemali samostojnosti. OLO niti občine ne bodo nobenemu kolektivu predpisovale, naj preneha poslovati. — Toda družba hkrati tudi ne more biti ravnodušna in puščati ob strani podjetja, ki pa so sestavni del celote. Tovarne in sredstva v teh podjetjih niso last posameznih kolektivov, marveč jim je samo zaupano, da s temi sredstvi v imenu družbe upravljajo. Zato so ljudski odbori zadolženi, da v imenu in v interesu družbe povedo svoje. Kljub temu niso nepredvidene nikakršne sankcije proti kolektivom, ki bi se ne ravnali po priporočilih. Le nobenih regresov in pomoči bi jim družba več ne dajala za nadaljnji razvoj, za investicije in podobno. Druga pa je stvar političnih, subjektivnih sil. V teh podjetjih so delavci, člani družbe. Ne bi bilo prav, da hi prepustili te delavce težavam, ki bi jih lahko doletele. Pravilno je, da delavci vedo, kakšne so perspektive njihovega last- nega razvoja in dviganja življenjske ravni v njihovem obratu ali podjetju in kakšne so te možnosti drugod. Ce bodo videli, da so drugod boljši pogoji, možnost večjih prejemkov, potem se prav gotovo ne bodo ogrevali za »svoja« podjetja iz ozkega, lokalističnega stališča. K. Makuc Imeli hpmo novo tovarno ce-Imenta. Prihodnje leto bodo v .Ralji pri Beogradu začeli graditi .novo tovarno cementa. — Ta bo .proizvajala 300.000 ton cemenja .letno. V tovarni bo ves proces jmočno^mehaniziran. Nove luške površine na Reki. [Zaradi naglega širjenja Reke in .luke, se vedno bolj občuti po-. manj kanje ravnih površin. Zato .so sklenili, da predvojnih pri-.staniskih naprav ne bodo obnavljali, pač pa bodo podaljšali obal-,ni pas za 40 km proti morju. Z .zasipavanjem morja pa bodo dobili okoli 30.000 kvadratnih me-.trov novih površin. Te površine bodo uporabljali predvsem za , lesna skladišča. Montaža pančevskega mostu i končana. Devetega decembra so (končali montažo jeklene kon-(Strukeije pančevskega mostu I čez Donavo pri Beogradu. (Most je dolg 2 km, jeklena konstrukcija pa je dolga 700 m. Vanj I so vgradili približno 7000 ton je-ikla. Prometu bo most izročen |mar-ca prihodnjega leta, popolno-|!na pa bo dokončan šele konec ,leta 1962. I Prvi ladijski motor za Poljsko. IV ladjedelnici »Uljanik« v Pu-ilju so doslej izdelovali le veliko (ladje že z vgrajenimi motorji. — (Odslej pa bodo dobavljali tudi (ladijske motorje same. Zanje je (veliko povpraševanje tako na domačem, kakor tudi na tujem tr- gu. Tako je »Uljanik« za potrebe( poljske trgovske mornarice odposlal te dni prvi ladijski motor z( močjo 4900 KS. »Jugoatlantik« — ribiško »podjetje za lov na Atlantiku. V Pu-Iju so ustanovili podjetje »Ju-j goatlantik«, ki bo lovilo ribe na( Atlantiku in Severnem morju. —.( Sklep o tem je sprejel Okraj ni ( ljudski odbor Pulj. Podjetje si bo( za to dejavnost preskrbelo pet( velikih ribiških ladij. ... IN TUJINE Avstrijski tranzitni promet skozi tržaško pristanišče je znašal v prvih devetih mesecih letošnjega leta 1,201.586 ton, kar je za 50 % več kot lani v istem obdobju. Avstrijski promet rz čezmorskih dežel pa je znašal 895 tisoč 59 ton v primerjavi s 455 tisoč 290 tonami lani. Uvoz železnih rud pa se je letos povečal za sedemkrat. V Veliki Britaniji je letos letalski potniški promet prvič zrrodbvini presegel ladijski potniški promet. V prvem polletju letos je bilo v Veliko Britanij prepeljanih več potnikov z letali, kakor pa z ladjami. V prvih šestih mesecih je dopotovalo z letali v Veliko Britanijo 1 milijon 282 tisoč potnikov, z letali pa jo je zapustilo 1,283.000 potnikov. V istem obdobju pa je z ladjami dopotovalo v Veliko Britanijo 1,?97.C.0!) potnikov. Pred decentralizacijo PTT službe obi svoje PTT s štirimi osnovnimi m&iml V začetku tega meseca jo bil sprejet zakon o decentralizaciji poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa.. Zakon predvideva nove, boljše osnove in smernice za poslovanje PTT prometa, ki naj bo v skladu z naraščajočimi potrebami našega hitrega vsestranskega razvoja. S to decentralizacijo bo omogočen razvoj in napredek, zagotovljena pa bo tudi samostojnost kolektivov, saj bodo z novim zakonom odstranjene vse ovire za svoboden razmah delavskega samoupravljanja tudi pri PTT. Člani kolektivov bodo s tem. zakonom dobili prav vse ekonomske pravice, kakršne žfe imajo člani osta-iih gospodarskih organizacij v državi. Tako bodo dobili tudi pravico, da v dogovoru z občinskimi organi določajo cene uslug v kra-javnem prometu. Novi zakon bo stopil v veljavo 1. januarja 1961. Po sadanji ureditvi imamo eno oodjetje PTT v Ljubljani za vso Slovenijo, noyi zakon pa'predvideva v Sloveniji 11 podjetij, od teh eno tudi v Krhanju jza Gorenjsko. To podjetje naj bi imejo na svojem področju štiri osnovne enote s sedeži v Kranju, na Jesenicah, v Skofji Loki in na Bledu. Ti sedeži naj' bi bili torej pri občinskih središčih. Osnovna enota v Kranju naj bi predvidoma zajela še področje občine Tržič, v Skofji Loki področja sedanjih občin Skofja Loka, Žiri in Železniki, na Bledu pa občin Radovljica — Bled, Bohinj. Lokacija na Bledu namreč za sedež ošriovne enote PTT podjetja zaradi poslovnih prp-storov in razpoložljivega kadra bolj ustreza kot Radovljica. Pri vsaki posamezni osnovni enoti bodo samoupravni organi, ki bodo imeli za delo« tudi materialno osnovo. Ze sedaj ima Okrajna-pošta v Kranju svoj delavski svet, bi pa nima svoje .materialne baze in zato preko predstavnikov pri Centralnem delavskem svetu v Ljubijo ni rešuje le riačelna vprašanja.. Ro novem* naj bi* bili razen delaysk2ga sveta pri podjetju PTT v Kranju še delavski sveti na osnovnih enotah, poleg njih pa še upravni odbori in samostojne sindikalne podružnice^. Te bodo verjetno povezane s skupnim plenumom. Vsaka osnovna enota bo Po predvidevanjih novega petletnega načrta bo to podjetje v naslednjih petih letih ustvarilo prav tak dohodok, kot ga danes daje Medzadružni losni kombinat Jelovica na Trati — eno milijardo. Podjetje Ima danes že ustaljen program proizvodnje in veliko povpraševanje po njihovih proizvodih jim jamči dobro bodočnost. Izmed obrtno proizvod-^ nih podjetij je velik razvoj na redil Kroj, ki zaposluje danes že, 135 delavcev. Konfekcija tega podjetja slovi po. vsej državi. In ni čuda, če Je podjetje dobilo letos v Beogradu zlato kolajno v znak priznanja za kvaliteto Izdelkov. Veflike mpžnoMj za razvoj Ima tudi podjetje Odeja, se-ve bo treba možnosti še izkori-stiM. Vsa večja loška podjetja pa so tik pred rekonstrukcijo, medlem, ko jo je Predilnica že zaključila in prehaja že v avtomatizacijo. Delavci Jelovice, Sošifju in predvsem Motorja — po novem LTH, so pripravljeni prevzeti nas« bre- me rekonstrukcije, saj vedo, da tistega, ki je zadnji, tepejo in vsej komunalni skupnosti bolje vedo tudi, da bo tako njim in in lepše, ko bodo njihovi načrti uresničeni. Pri takih prizadevanjih so loška "podjetja in podjetja v Poljanski dolini presegla petletni, načrt kar za 28 odstotkov. Izvršila pa so ga v štirih letih. Narodni dohodek se bo v tem letu dvignil na 240 tisoč dinarjev na prebivalca, medtem ko se po novem petletnem načrtu predvideva, da se bo bruto produkt, ki se danes giblje okrog 12 milijard, povečal za 100 odstotkov. Pri takem naglem razvoju pa se je seve odprla šo cela vrsta vprašanj, ki jih bo treba vzporedno z osnovnimi prav tako vestno izvrSevati. Vsako lc4o sto stanovanj bo premalo, so ugotovili na sindikalnom posvetovanju. — Čeprav bo delovna sila, ki jo bo zaposlilo novo rekonstruirano podjetje LTH, veči deli iz doline, nekateri, ki stanovanja že imajo, pa se bodo preusmerili na ^delovna mesta v domačem kraju, bo vsekakor treba tempo stanovanjske izgradnje povečati. Pri tem bo treba bolj angažirati privatna sredstva in povečati tista, ki smo jih že dosedaj vlagali v stanovanjsko izgradnjo. Rastejo tudi potrebo po komunal nem standardu, sanirati bo treba »tanje V trgovini in gostinstvu. Velike in neizkoriščeno možnosti nas Se vedno čakajo vkmefijštvu. Zdru- žitev zadrug v Poljanski dolini bo tudi na* tem področju odprla nove možnosti gospodarskega razvoja. * Vseh teh številnih uspehov, ki se zrcalijo v doseženi stopnji narodnega dohodka, pa v občini ne bi dosegli, če se ne bi v tem obdobju močno utrdilo delavsko in družbeno samoupravi jam je. Razvoja v dolini sd ne moremo predstavljati brez aktivnosti krajevnih odborov, ki so bili nosilci številnih komunalnih akcij. Primere imamo in teh ni malo, da so prav ti najnižji organi oblasti opravili pionirsko delo za razvoj svojih krajevnih skupnosti. Tisti nevidni faktor, ki ga gospodarstvenik marsikdaj podcenjuje, so družbeni *odnosi, odnosi v proizvodz nji. Ti postajajo vsak dan bolj socialistični zaradi nagrajevanja po delu, grupnega nagrajevanja in drugih oblik, ki neposrednega proizvajalca - delavca stimulirajo za proizvodnjo, mu dvigajo življenjski nivo in s tem splo&no ugodno počutje gospodarja, delavca, potroš-nika v osebi enega samega človeka. Prav tako si tejh rezultatov ne moremo zamišljati brez široko razvejanega šolstva in izobraževanja odraslih. — Samo v preteklem letu je šlo skozi različne Sole in tečaje Delavske univerze bližu 1700 ljudi V letošnjem letu' pa se je izobraževalni sistem Še, močno iapftttll Nove šole: Eko- imela svoj premijski pravilnik in bo samostojno ugotavljala dohodek. Novost je tudi to, da bo odslej tehnična služba ločena od manipulacij ske službe PTT. Zinili so Mmi Rihno — Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Zadružnem domu v Ribnem na Gorenjskem redni letni občni zbor tamkajšnje Kmetijske zadruge. Razen o dosedanjih zadružnih uspehih in proble* mih, so največ govorili o združitvi oziroma pripojitvi te zadruge k blejski.' Nekateri so menili, da bi bila boljša združitev s KZ Lanco-vo. Vendar so se končno sporazumeli za pripojitev k blejski KZ. Razen tega pa je bilo precej govora še o ureditvi pašnikov na Ta-ležu. kjer se bo lahko paslo 80 govedi. Poleg tamkajšnjega zadružnega hleva nameravajo postaviti še sirarno. Pašnik bodo uredili tudi na Ribenski planini za 55 govedi. — Razpravljali so še o nrodaji lesa, oddaji mleka in drugem, -an nomska šola, Administrativna šola, Politična šola ob onih, ki so delovale že lani: Tehnična srednja šola (strojni oddelek), Sola za starše, Šola za življenje, Osemletka za odrasle, Sola za visokokvalificirane delavce in še druge, bodo usposobile celo vrsto srednjih kadrov, ki jih že danes, še bolj pa jih bomo potrebovali jutri. Zavest, da je vsakomur odprta pot do najvišjih spoznanj vednosti, postaja vse bolj in bolj sestavni del socialistične zavesti delovnih ljudi. Napredek pa zaznamujemo tudi na kulturno-prosvetnem polju Danes ima Loka svoje glasilo »Loški delavec«, informativni mesečnik za delovne ljudi svoje občine. Odprli smo dva kluba. Vsaj dva pa bosta odprta v zelo kratkem času. Težnji mladine, da bi lahko igrala na različne instrumente, sploh ne moremo zadostiti, ker nimamo toliko instrumentov, čeprav smo jih letos nabavili kar trideset, interesentov pa je osemdeset. Tudi na drugih področjih kulturnega razvedrila in življenja se kaže odjuga, ki pa bo obrodila sad šele v naslednjem letu. Se in Se bi lahko naštevali, kaj vse je naredila mladina v tem letu, kaj in kako nameravajo ljudje tu in tam Pa nI treba; že to zadostuje, da se lahko prepričamo, da se dolina prebuja iz stoletne zaostalosti in da je delovni človek.na Loškem vzel svojo usodo v svoje roke. -on OBVEŠČEVALEC »L i OGLUŠI PRODAM Ročno slamoreznico prodam. — Pivk Vinko, Virmaše 52, Sk. Loka 4630 Prodam dobro ohranjeno zakonsko spalnico po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem odd. 4622 Prodam 4 gume za 16-colski voz. Naslov v oglasnem odd. 4653 Mizarski kombinirani skobelni stroj in ročni voziček — dirca na 4 kolesa prodam. Wendling Jurij, Pot na kolodvor 2, Kranj 4665 Za pitanje prašičev samo REDIM ker pospešuje debeljenje Drobilec za žito zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 4674 Prodam NSU Primo, popolnoma novo. Terziev Dordje, Huje 9 — Kranj 4675 Uvožen radioaparat na baterije in na električni tok — ročni, prodam. Naslov v ogl. odd. 4675 Radio Minerva v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Cerklje 42 na Gorenjskem » 4676 Poceni prodam skoraj novo sobno peč znamke Tobi. Britof 43 4677 Prodam dva dobra prašiča — pr-šutarja. Britof 44 4678 Zelo dobro ohranjeno motorno kolo Ja\va 125 ccm, s prevoženimi 9000 km prodam zaradi bolezni. — Naslov v ogl. odd. 4679 Ugodno prodam Vespo ali zamenjam za moped. Setina Janez, Zbilje 38, Smlednik 4680 Kmetijska zadruga Naklo proda pitane svinje, težke po cca 200 kg. Ogled vsak dan na obratu Pod-brezje 4631 Prodam konja s konjsko opremo. Naslov v ogl. odd. 4682 Prodam fjekaj kosov pisarniške opreme in umivalno školjko. — Dr. Fran Penko, odvetnik, Jesenice. 4699 Kuhinjsko opremo, kompletno češnjevo spalnico in tricikel — poceni prodam. Ogled popoldan. Cilka Roš, Sempetrska 6, Kranj. 4700 Prodam 50 mm heraklic plošče. Predoslje 62, Kranj. 4701 Prodam vodno črpalko (Fligel-pumpo) ter električni števec in kitaro. Nas-lcv v ogl. odd. 4702 Prodam parc?lo z zabetonirano ploščo za enostanovanjsko hišo v bližini Kranja. Voda in luč sta že na parceli. Naslov v oglasnem oddelku. , 4703 Prodam nov električni bo.iler 50-litrski. Naslov v cgl. oddelku. Prodam dobro ohranjen električni gramofon. Jože Jeraj, Zg. Brniki 47. Cerklje. 4704 Prodam rad;o »Savica«. Naslov v oglasnem oddelku. 4705 RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest GORENJSKE OBLA-CILNICE ,KRANJ, Cankarjeva 10, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Trgovskega pcmočnika ?li pomsjžnlco 2. Trgovskega vajeno aH va?enk§ 3. Pomožnega skladiščnega delavca 4. Dve snažilki Nastop za vsa delovna mesta takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja 20. decembra 1960 od 7. do 9. ure. TVD „Partizan« Stražišče priredi 31, dec mbra !960 v vseh društvenih prostorih TRADICIONALNO SILVESTROVANJE Prodaja vstopnic od 20..-26 XII. v gostilni Benedik, telefon 2151 Udobno prodam kuhinjsko kredenco ln otroško posteljico. Naslov v oglasnem oddelku. 4706 Prodam oslička. — Alojz Senk, Kokrica 142. 4709 KUPIM Hišo, novejšo ali nedograjeno kupim na Gorenjskem v bližini Kranja, Radovljice ali Lesc. Naslov v ogl. odd. 4683 Kupim Fiat 1100, Olimpio ali Re-cord, nov ali v dobrem stanju. — Terzio Djordje, Huje 9, Kranj 4634 Kupim 1 kub. meter ali več smrekovih desk, 20 ali 24 mm, svežih ali suhih, približno polovico čistih, nekaj pa tudi že rabljenih od betona. Polajnar Janez, Cerklje 77 4685 Kupim obračalnik za seno. Bernard Peter, Zg. Senica 16. Medvode 4588' Kupim dobro ohranjeno raztegljivo mizo. Naslov v oglasnem oddelku 4656 Kupim kozolce - 4 ali 5 oken. Naslov v ogl. oddelku. Kranju. Prosim vrnite proti nagradi v ogl. oddelek ali Zdravstveni dom, Kranj. 4697 Izgubil sem dva ključa od Ti-skanine do Zlatega polja. Najditelja naprošam, naj ju proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 4693 »Varteks«, prodajalna Kranj, Prešernova ulica, sprejme vajen-ca(ko). 4707 Kupim smuči v dobrem stanju. Naslov v ogl. oddelku. 4703 Pogrešila sem denarnico od Lekarne do trafike pred Delikateso. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek. 4710 Močke klobuke čisti in preebli-kuje klobučar: Janez Jane, Prešernova 9, Kranj, — Na zalogi ima tudi nove klobuke. 4711 0 5 T A L 0 OBJAV® 'HI!!!IHIIil!I.WI!H!lil^ Uniforma Kranj sprejme v službo materialnega lm*|foveđ|o. Nastop službe takoj ali po dogovoru 4SS3 lli!llil!HHK«HIHKttilli(ttt!HIB«H}Hl!|ll»HI«llilllHIHI!IHIII|||HII V gospodinjskem biroju sem našla zlat zakoniki prstan. - Upravnica 4633 Preklicujem št. bloka 45920, izdanega v trgovini Elita, Kranj. Erjavec Kati 4889 Obrtniki pozor! V dobro idoeo obrt sem pripravljen vložiti kot družabmk 1 milijon dinarjev v gotovini. Od vloge zahtevam določen odstotek in del dobička. Ponudbe ! oddati čimprej pod »Garancija« v j oglasni oddelek 4S90 1 Zdravnik armade, mlad, neoženjen, išče sobo ali garsonjero — prazno ali opremljeno v Kranju. — Plačam do 8000 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v ogl. oddelek pod »Bodočnost« 4591 Pridni in polteni tovarniški de- | lavki nudim sobo in vso oskrbo za ' pomoč v gospodinjstvu. Dr. Pole- J nec Anton, Partizanska 16 - pri- j tličje, Kranj 4S92 j Oddam opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4393 Zr.men.iam Okrogel les za zidno [ opeko. Naslov v ogl. odd. 4G94 Pošteno kmečko dekle z nekaj premoženja, starosti 33 let. — želi ■mar.siva z moškim do 45 let — (vdovci niso izključeni) v svrho ženitve. Ponudbe pod šifro »Go-renjka« oddati v oglasni odd.' 4636 Prosim očividce prometne1 'nezgode 15. avgusta 1965 ob 14. uri, pred mostom pri Tiskanini, da oddajo svoje naslove iz prijaznosti pri vratarju Tiskanine. Stroške povrnem. 4601 Računovodjo-kinjo za stalno zaposlitev sprejmemo takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na Stanovanjsko skupnost Sk. Loka. 4696 Zig od Združenja računovodij Kranj sem izgubil od Zdravstvenega doma do tovarne »Sava« v DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS V DOPISNO ADBKfN^STR ATIVNO SOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 1961. Prijave pošliite najkasneje do 25. decembra 1S60. na naslov: DOPISNA SOLA LJUBLJANA, Likozarjeva ul. 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3 — proti plačilu 50 din. Za r-->sebne informacije priložite znamko za 20 din. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega dobrega moža, očeta, brata IVANA KRASNA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Posebno se zahvaljujemo upravi podjetja in sindikalni organizaciji »Projekt«, Kranj, za darovane vence in pomoč. Nadalje upravi tovarne IBI, sindikalni organizaciji in partijski organizaciji za darovane vence in pomoč. Najlepše sc zahvaljujem organizaciji ZK in CB Naklo za vence in za lepo organiziran pogreb, tov. Feldinu za lepe besede pa tudi godbi. Vsem se lepo zahvaljujem. Žalujoča žena s hčerkicama ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega meža, očeta, sina in brata VACLOTA POZNIK se najlepše zahvaljujemo lovskemu društvu za vsestransko pomoč in za poslovilne besede ob grobu. — Se posebej pa se zahvaljujem kolektivu tovarne »Plamen«, Kropa, za podarjeno cvetje in za vso požrtvovalnost. Tudi sosedom izrekam najlepšo hvalo za izkazano pomoč. Žalujoči: žena z otrokoma, mama, sestra in ostalo sorodstvo. Kranj, 14. decembra 1960. Kadar gre za izbiro dobre kvalitete pralnih sredstev, takrat je detergent OSKAR vedno v središču pozornosti! OSKAR je odlično pralno sredstvo vredno pozornosti, saj pere hitro, učinkovito ln poceni. Dodatno opozorilo: Športne sličice, ki jih najdete še v nekaterih -"vitkih OSKARJA, pošljite na naslov tovarne »Zlatorog«, Maribor. Rezervacije v pisarni PD od dne 16. decembra 1960 dalje vsak dan od 9. do 12. ure ter v sredah in petkih do 15. ure. — Cena rezervacije 340 dinarjev. Igra priznani sekstet »Metronom«, Primskovo. f Planinsko draOivo Kraaj POTROŠNIKI, POZOR! »Klavnica« Kranj vam nudi po zelo ugodni ceni debele prašiče od 100 kg navzgor po 225 din za kilogram žive teže. Nudimo vam tudi svinjske polovice z glavo in slanino po 300 din za kilogram. Ne zamudite ugodne prilike in pehifctte z nakupom. Potrebe sporočite osebno ali telefonsko na št. 22-83 in 21-82, lahko pa tudi v naših mesnicah. ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE SKOFJA LOKA IN ŽELIJO VELIKO USPEHOV TER NAPREDKA ZA DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB GORENJSKA PREDILNICA, Skofja Loka LTH, Skofja Loka MI.K JELOVICA, Skofja Loka Tovarna klohukov ŠEŠIR, Skofja Loka ELRA - Elektro-radlo-obrtna delavnica Podjetje za prevoz potnikov, turistov in tovora TRANSTURIST Gostinsko podjetje KRONA, Skofja Loka MESARIJA, Skofja Loka KMETIJSKE ZADRUGE Skofja Loka, Trata, T,**, Zml- nec, Poljane in druge KMETIJSKO POSESTVO Suha KNJIGARNA, Skofja Loka Konfekcija KROJ. Skofja Loka ODEJA - Tovarna prešitih odej, skofja Loka SGP TEHNIK, Skofja Loka TERMIKA, Bodovi je - Skofja Loka GRADIŠ - Skofja Loka TRGOVSKA PODJETJA Lubnlk, Merkur, Runo, Zeleznina Veletrgovina »LOKA« PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, Skofja Loka SLIKOPLESKARSTVO, Skofja Loka in še številna druga podjetja. SI razpisuje: 1. MATBRf ALNBOA KNJIGOVODJE s kv*M#Mu»vi>> za to Aetovno mesto ». ABMUfiSTRATOMCE m arifcalMtstrottvm Hi* a. SWLA«SCNRGA D KLAVCA poflfcvairfi r i r anr*a PLsmette ponudbe Je poslati na upravo podjetja, Savska oeata W. — Nastop ahatb« takoj ali po dogovoru. OBJAVA PRICETEK AVTO ŠOLE NA JESENICAH Združenje šoferjev in avtome-« hanikev Jesenice obvešča vse kandidate, da je šala za poklicne voznike motornih vozil pričela z rednim poukom. — Šola je vsak, torek, četrtek in soboto od 18. do 22. ure v dvepani Gasilskega doma Jesenice (nasproti zobne ambulante). Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje vodja šole. fn siti V KRANJU Fižol 90 do 100 din. moka, ajdova 80 do 90 din, ješprenj 80 do 85 din, kaša 100 do 120 din, krma za kokoš 40 din, koruza 40 din, proso 40 din, oves 30 din, krhlji 40 dinarjev za liter, korenček 30 do 50 din, sir 140 do 150 din, surovo maslo 560 do 640 din, čebula 45 do 60 din, krompir 14 do 15 din, zelje, sladko 18 do 20 din, zelje, kislo 60 din, solata 60 do 80 din, pesa 30 do 40 din, jabolka 45 do 60 din. slive, suhe 200 din za kg> zajci 700 din, piščanci 300 do 500 dinarjev, kokoš 500 do 800 din, jajca 20 do 30 din za kos. Kino. i Jesenice »RADIO«: 17. in 18. de- j cembra ameriški cin. film HRA" BRI in SMELI Jesenice »PLAVZ«: 17. in 18» decembra ruski barvni film TIHI DON - II. del Kropa: 18. decembra italijanski film BELE NOCl, predstavi <* 15. in 19.30 Ljubno: 18. decembra angleški barvni film TRIJE ZA REVIJO -predstava ob 16. uri Radovljica: 17. decembra franc-italij. film NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstava ob 20. uri, 18. decembra isti film predstave ob 14., 18. in 20. uri, ameriški barvni vistavision film GORA pa ob uri in matineja ob 10. uri Bled: 17. decembra italijanski barvni film 2ENA IN NJENA IGRAČKA, predstavi ob 17. in 20. uri, 18. decembra ameriški barvni film MOZ, KI GA NI BILO Kranj »STORZlC«: 17. decembra ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE, predstave ob 15.30, 18. in 20.30 uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera francoskega filma STRUPI ob 23. uri, 1& decembra premiera japonskega fil" ma ČLOVEK Z RIKSO ob 10. uri in premiera italijanskega filma HERKULES ob 12. uri, ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE predstava ob 14., 16.2». 18.40 in 21. uri Primskovo »TRIGLAV«: 18. decembra premiera italij. barvnega filma HERKULES, predstave ob 14., 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 17. decembra premiera jugoslov. barvnega filma GOSPA MINISTRICA predstavi ob 18. in 20. uri, 18. decembra premiera japonskega filma ČLOVEK Z RIKŠO, predstave ob 14., 18. in 20. uri, jugoslovanski barvni film GOSPA MINISTRICA ob 16. uri Naklo: 18. decembra ameriški film GOSPODAR BALANTREA ob 18. in 20. uri. Cerklje Krvavec: 18. dec. amer. barvni film NISMO ANGELI, predstava ob 19. uri, 18. decembra isti film ob 16. uri, premiera francoskega filma STRUPI ob 19. uri Skofja Loka: 17. in 13. decembra zahodnonomški film DEKLČ ROSEMARIE predstavi ob 17. in 20. uri Duplica: 17. decembra jugoslovanski barvni film MISS STONE, predstava ob 19. uri, 18. decembra I isti film ob 15., 17. in 19. uri Kamnik: 17. decembra italijan-sko-francoski barvni film EVROPA V NOCl, predstava ob 20. uri, 18. decembra isti film ob 15., !«• in 20. uri, ameriški barvni film LINIJA ZA TUSCON, matineja ob 10. uri 11| T C I {" prodajalna KRANJ ŽELI vsem „InKlLnd odjemalcem USPEHA POLNO LETO itn KORISTITE IZREDNO ZNIŽANJE CEN IN SE NOVOLETNI lt% POPUST pri vseh zimskih plaščih. Trgovsko podjetje Preskrba v Tržiču prireja v dneh 17., 18. in IS. decembra 1960 v dvorani »Svobode« v Tržiču veliko razstavo sodobnega pohištva. Razstavljene predmete bodo obiskovalci lahko kupili po izredno ugodnih cenah tudi na potrošniški krc.lit. Na razstavi se bodo sprejemala naročila za sobno, kuhinjsko, pisarniško, komadno in šolsko pohištvo. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Vstop prost! Prešernovo gledališče v KranfU uprizori v soboto, dne 17. decembra ob 1R. uri, John Pajrich: VHO-CA KRI - gostuje Svoboda Stražišče in 18. decembra ob 16. uri za sindikat Tiskanine in izven. — V nedeljo, dne 18. decembra ob 10. url. pa bo URA PRAVLJIC. Gledališče »Tone Ctifar« Jesenice uprizori v soboto, dne 17. dec. ob 20. uri. Gow-D'Usfeau: GLOBOKO SO KORENINE, dramo v treh dejanjih — gostuje v Podnartu in z isto dramo dne 18. decembra ob 1(5. uri v Zg. Gorjah pri Bledu. Z A II V A L A Ob smrti nagega brata In strica JAKOBA RAZBORŠKA Upokojenega duhovnika v BritofU se prisrčno zahvaljujemo v:;.-m znancem in sc\sodom, ki so ga med boleznijo obi skoval i, nam ob smrti izrekali sožaljc, ga v tako obilnem številu obiskali ob mrtvaškem odru, mu poklonili vence in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodom duhovnikom za obilno spremstvo in dr. Jos. Bohincu za zdravniško poni Žalujoči Ra/.borškovl , KULTURA IN PROSVETA Klub kulturnih delavcev je začel z delom »Ura pravljic« privabi vsako nedeljo v kranjsko Prešernovo gledališče številne cicibane in pionirje. Zal je dvorana večkrat premajhna. Prav to pa kaže, kako željni sonajmlajši podobnih prireditev Pretekli petek. 9. decembra ob 20. uri, je priredil Klub kulturnih delavcev v Kranju, ki ima prostore v Delavskem domu, svoj prvi večer: reproducirani koncert Arničeve kantate za soliste, mešani zbor in orkester — Z vlakom. Zupančičeva pesem, ta večer jo je recitirala Marija Zenova, je vzbudila skladatelju Blažu Arniču problem, ki ga je sam podoživet v usodnih okoliščinah med zadnjo vojno in ga glasbeno upodobil. O tem je govoril skladatelj s poslu- šalci, v prijetnem pogovoru pa ga je dopolnil dirigent kantate Rado Simoniti, ki je opozoril na težave pri interpretaciji tega zahtevnega dela. Iz tega pogovora moremo povzeti, da ima Blaž Arnič kot človek in glasbenik podoben odnos do narave in življenja nasploh kot ga je imel besedni umetnik Pre-žihov Voranc, njegov rojak in prijatelj. Večer sta pripravila Janko Pri-bošič, ki je tudi vodil pogovor, in Mile Vozel. S. S. Prvič Prebivalcem Bohinja se obeta kvaliteten umetniški večer, na katerem bodo prvič po osvoboditvi nastopili solisti ljubljanske Opere in člani SNG iz Ljubljane. V okviru proslav občinskega praznika ter desetletnice delavskega samoupravljanja v Bohinju pripravlja občinski sindikalni svet skupno z delavskim svetom LIP in Gozdnim gospodarstvom v soboto, 17. decembra, svečano akademijo, na kateri bodo nastopili sopranistka Odslej tudi gledališke predstave Gorje - Dramska sekcija DPD »Svoboda« iz Sp. Gorij pri Bledu se je pričela pripravljati na uprizoritev prvega dramskega dela »Gospa ministrica«. Uprizorili ga bodo januarja prihodnjega leta. — Za tem namerevajo naštudirati »Miklovo Zalo«. Do sedaj je ta sekcija skrbela le za proslave in prireditve v letošnji sezoni. Sekcija šteje 32 članov in članic. -an Prijeten literarni večer ♦v Skofji Loki V nabito polni dvorani DPD Svobode v Skofji Loki je bil v torek popoldan literarni večer, na katerem so brali svoja dela naši znani literatje: Ferdo Godina Alojz Krakar, Vida Brest in Crt Šinkovec. Mladi poslušalci so z zanimanjem spremljali lepo tekoče brane verze in kitice naših pesni- i! Tretji človek 11 Tretji je ostal na vratih in sam Oni vedel, kaj bi. So ljudje na svetu, ki se nikdar ne znajo odločiti. Hamlet je baje zaradi tega izgubil glavo. Jaz niti malo ne dvomim v to. Res pa je, da tisti, ki je stal na pragu, ni bil Hamlet. Bil je čisto navaden slovenski človek na začetku okupacije. Stal je tam in ni vedel, kaj bi. Preveč nenavadna, pa ne zaradi romantike zimskega večera, sredi katerega se je znašel, je bila ta decemberska noč. Znabiti si niti ni bil na čistem, ali je imel tisti, ki mu je odklenil vrata in mu ponudil svobodo, (to je vendar prečudovita stvar) čiste namene. Kako le? Kako naj pride v svobodo, smj je menil bržčas, da mu svobodo lahko dajo samo tisti, ki so ga sedaj že drugič zaprli in ne ti, ki ga sedaj vabijo v kristalno zimsko noč . . . Znabiti morda ni vedel, da se moraš osvoboditi sam. Da ni nikogar, ki bi te lahko (I osvobodil, če sam nisi svoboden. Zato je postal še hipec na vratih, noga je vlekla naprej, noga je vlekla nazaj. Noga, ki je hotela naprej, je hotela v svobodo, ona druga pa najbrž v svet svoje družine. (Menil je namreč, da je ni svetu ena sama družina in ne, da je svet ena sama družina!) Oni k drugi p t, hi ic stal v senci m mu hotel z mirnostjo svojega vedenja dopoveilati, da mora naprej, ker nazaj nikamor ne prideš, (tako se venomer izpričuje), ni mogel spregovoriti. Obnemel je, ker ni razumel človeka, ki noče svobode, čeprav jo ima. In zdaj je vedel, da se bo kmalu obrnil, da bo šel nazaj po stopnicah, da se bodo vrata spet zaklenila za njim in da mu jih drugi ne bodo več odklenili. On je to natanko vedel, ali ravnal bi drugače, ker ie drugačen. Bilo mu je hudo; ničesar, prav ničesar ni mogel storiti, ker človek lahko stori samo sam, zato je stekel navzdol proti trgu, se spustil po stopnicah proti spod-njemu trgu in se pri tem ni ozrl nazaj. Pa ne zato, ker bi ga bilo strah. Zato, ker ni bil vajen gledati nazaJ ... V naglici je odvrgel pištolo in nekaj milega patronov za plot in te vrnil nazaj navzgor povsem sproščen. Tak je člox>ek, kadar naredi kako dobro delo, ali prestane smrtno nevarnost, pa mu potem vse tako lepo odleie. Pomešal se je med množico na trgu in gledal, kar Je naredil — on in kar so naredili vsi njegovi ta decem-berski večer, ko je morda prvič poslušal svobodo v P duru. V mestu je medtem nastal preplah. Ta preplih te je širil na vte strani, se kradel pod sivozelenc (' čelade izurjenih morilcev, se spre-I1/>.«;.»/ med nah drug drugega. Krožili so tem in tja, po trgu gor in dol, tja, na ♦ prag hi"c, kjer je stal oni, ki n>. vedel kam, si sploh niso upali, i Zato je bil arest odklenjen. In v 1» arestu so sedeli taki, ki jih je ne-1 IJblj zvezah, da so lahko gledali* odprta vrata, pa niso šli skoznje.' Tako se nekaterim zavežejo noge* v sanjah, da lahko delajo samo* tisto, kar hočejo sanje in ne oni^ sami. In po mestu je še vedno* odmeval krik: »Banditenlt Bandi-ten!« In zdai niso vedeli, kdo so »Banditen«. Policijski narednik se je ob tem kriku zamaknil, za hip se mu jt zazdelo* k« da ga nekdo kliče po pravem irr.enn (skozi podzavest so mu šinili zločini, ki jih je povzročil na Poljskem), potem pa je jezno zamahnil z roko, ko da bi hotel odgnati nadležno muho in hitro planil naprej: »Partizancn in der deutschen Uniform? Hcrr%ott sakrament, loss, loss, fantje iapno, dajmo, loss ...» In tudi ti niso vedeli, kaj bi, ker niso vedeli, kaj je svoboda, saj sami niso bili svobodni. Tudi ti so najprej obstali, potem pa so se pognali kakor zveri na vse strani, tekali po mestu in kričali drug za drugim, kakor je kričala ječarieva žena. »Banditen, banditen!« In tako je vse mesto od gradu do selškega in poljan-1 skega vhoda vedelo, da so v mc-f stu »banditen*, blago se je samof cenilo to noč in ni potrebovalo f komentarja. Povsem enostavno:^ Banditen! Potem so se ljudje raz-W šli. Nekateri med njimi, ki so trir dni živeli v tesnobi in gledali niW vrata, ali se bo čeznje prestopilf tisti človek, so tisti večer prav ta-w ko slišali simfonijo svobode v F.} duru, obrazi teh so bili razsvet-f l;eni, kakor da gleda Jo daljno me-\ sto. Ti so potem odšli domov. In v saniah poslušali simfonijo naprej. Tudi njim je odleglo. O tretjem človeku pa si niso bili na jasnem, zakaj je ostal na pragu. »Zakaj je šel nazaj?« so se vpraševali, in poznam jih, ki se vprašujejo še zmeraj, in tudi take, ki se bodo vpraševali vse življenje. »Enim je takoj jasno. Drugim ne. Trcti:m nikoli.« Tako je govoril učitelj v šoli. Učitelj je bil tudi Sokrat. Zt ta je dejal: »Spoznaj samega sebe.« Ta, ki je stal na pragu, te "se ni spoznal. Tretji človek je ostal tam, v arestu. Trije pa so odšli proti Po-. liatukim hribom. (Zgodovinar jih*. bo naštel bržčas pet. Za noveli-\ stiho to ni važno.) Eden je bil Nemec, ki ni bil Nemec. Dva sta bila arestanta, hi nista bila are-stanta. Če sta bila še dva, ne vem. T udi ni važno. Vsi trije so bili svobodni. Vsi so poslušali v mesečin' Beethovnovo Froico, vsem, tudi tistim, ki je niso morda ie nikd\r slišali, je pelo v duši, tako, kakor poie lahko samo svoboda, V svobodi je vse. Brez nji ni nit. Tretji človek pa se je vrnil me I nevrnne in čakal, da mu spet nataknejo lisice, ki si jih ni zaslutil. Bil je Hamlet. Drama se je fključila na Nemškem ob steni: F alschirmjagertvand v Mathau-senu. Tam se je drama končala. kov, kakor tudi branje črtic Ferda Godine. Tokrat lahko z veselim srcem rečemo, da je bil med poslušalci in bralci oziroma ustvarjalci zares prijeten kontakt, ki ga redko srečamo v tej obliki, posebno če upoštevamo, da je bila to šolska mladina iz različnih šol. Vsi nastopajoči so znani literarni ustvarjalci, ki so aktivno sodelovali v NOB. Njihove pesmi in črtice, ki so jih brali, so zajeli tudi to dobo. Krakarjevc otroške in in druge pesmi so žele nenavadno priznanje mlade publike. Na soloh lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ima naša mlada generacija te-nak čut in posluh ne samo za tehnične dosledke, marveč tudi za so- dobno pesniško ustvarjanje. Slehernega od nastopajočih je pozdravil ravnatelj škofjeloške gimnazije, tov. Rado Jan in o vsakem povedal nekaj glavnih podatkov. Ko smo se pred dobrim mesecem zgražali nad našo mladino ob uprizoritvi baleta ljubljanske Opere, pa nam je ta večer pokazal ravno nasprotno. Dobra organizacija takega večera in kvalitetno lopo podana umetniška beseda, je našla pri mladini topel sprejem in si takšnega srečanja še želijo. Ferdo Godina je ob koncu povedal, da še ni nikjer doživel t?ko tc-Me.ra sprejema in pozornosti kot v Skofji Loki. Mladinci so izročili izvajalcem šop nageljnov. Razširiti svoie vrste Pred kratkim je imelo delavsko-prosvetno društvo Svoboda Fran-, ce Prešerri v Kranju redni letni občni zbor. Pomen občnega zbora je se pomembnejši, ker je imel predkongresni značaj in ker se v prihodnjem letu postavljajo pred društva ob proslavah 20-letnice vstaje številne naloge. Uspehi društva, o katerih je govoril predsednik Igor Mervič, so številni. V okviru društva deluje 8 sekcij — dramska, pevska, godbena, baletna, likovna, mladinski orkester, mladinski pevski zbor in pouk narodnih instrumentov. V društvu je danes vključeno okrog 500 članov, ki so izvedli 78 gledaliških predstav (7 premier), 45 pevskih nastopov, 62 godbenih nastopov (od tega 6 samostojnih koncertov) itd. Uspehi so vsekakor veliki, vendar bo moralo društvo pri svojem bo- Rado Jan Združitev knjižnic Gorje — Pred kratkim so v Gorjah združili dve knjižnici, in sicer knjižnico TVD Partizan in DPD Svoboda. Knjižnico so lepo uredili ln ima skupno 550 knjig. Sedaj si prizadevajo, da bi našli ustrezne prostore za ureditev čitalnice, v kateri bi bilo moč dobiti razen knjig tudi revije in časopise. dočem delu, še mnogo več svojih sil kot doslej, usmeriti k vzgoji delovnega človeka. Prav zato so društvo ne sme, kot je poudaril dosedanji predsednik, zaDirati v ozek krog članov, ampak mora svoj krog širiti. Razprava na občnem zboru je pokazala, da so člani zadovoljni z uspehi in delom, vendar bo potrebno v prihodnjem obdobju rešiti nekatere najbolj pereče probleme društva kot so delovni prostori za posamezne sekcije in pa finančna sredstva. T. P. Sonja Hočevarjeva, baritonist Marcel Ostaševtski, primabalerina ljubljanske Opere Tatjana Rem-škarjeva in baletni plesalec Metod Jeras. Z umetniškim pripovedovanjem pa bodo nastopili Sava Se-verjeva, Janez Rohaček in Jože Zupan. Za ta prvi nastop ljubljanskih gostov vlada med Bohinjci veliko zanimanje. ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV Kamnik — V soboto, ll. decembra dopoldne, je bil občni zbor sindikata prosv. delavcev kamniške občine, in sicer v Kamniški Bistrici, ob veliki udeležbi članov. Udeležili so se ga tudi predsednik občine Franc Vidervol, predsednik občinskega komiteja ZK Peter Plevel, predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Rems in predsednik obč. odbora SZDL Vinko Gobec. S svojimi izvajanji so dopolnili probleme, nakazane v izčrpnem referatu predsednika sindikalne podružnice Vinka Dobni-karja. Navzoči so govorili tudi o ideološkem dvigu članstva, o varnostni cestno-prometni vzgoji mladine in o raznih stanovskih zadevah. f O Delavski oder v Ljubljani je v oktobru in novembru pripravil dva seminarja za mladinsko dramatiko. Seminarja so se udeležili predvsem pedagogi in režiserji amaterji, ki se ukvarjajo z mladinskimi gledališkimi skupinami. Na njem so dramaturško in režijsko obdelali več odrskih del. f» Filmska družba Horrv Produc-tion bo pričela s snemanjem filma o življenju znanega avtomobilskega dirkača Stirl'nga Mossa. Igralci še niso znani. O Po velikem uspehu filma »Prostor v visoki družbi« (Room at the top) bo Jack Clavton pričel snemati film »The Innocents«. Film bo priredba znanega dramskega dela, v glavni vlogi pa bo nastopila Dcborah Kerr. "> Pravkar bodo pričeli snemati v Angliji film »Največji napad«. Film bo pripovedoval zgodbo o napadu na St. Nazaire leta 1942. „KEKEC" v PG Prihodnji petek bo v kranjskem Prešernovem gledališču druga premiera letošnje sezone. Tokrat bodo uprizorili Vandot-Kantetovega KEKCA IN MOJCO. Delo, ki ga je režiral Beno Dežman, bo izreden dogodek za mlade ljudi ob Novoletni jelki; to še toliko bolj, saj se vsi spominjamo prijetnih uric, ki smo jih preživeli ob slovenskem filmu. Sceno za delo je pripravil Saša Kump, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Kekec -Peter Ambroš in Gida Rangus (v alternaciji), Mojca - Režun Metka, Rožle - Eli Bogataj, Pehta — Irena Krapš, Skaze — Nace ReS. — Predstave bodo namenjene tudi kolektivom, šolam in drugim ustanovam in bodo še toliko prijetnejše, saj jih bo ob koncu obiskal tudi dedek Mraz. FILMI, KI JIH GLEDAMO EVROPA PONOČI - Kljub te-Imu, da se v posameznih detajlih ►evropske noči« človek nehote I zamisli, kaj vse so si ljudje iz-I mislili v svojo zabavo — je film »prijetna reportaža z evropskih »nočnih zabavišč. V pičlih dveh l urah se zvrste pred gledalcem ijrazličnejše točke sporedov i najbolj znanih evropskih žaba-Ivišč — plesalka Carman Sevilla, »italijanski kričač Domenico Mo-»dugno, črnski pevci The Plaliers, »angleški klovni RasteUie in Col-(lin Hicks, pevca Henry Salvador Robert Lamoureta. Prav go-Itovo bi film, če ne bi bil posnet (v barvah, izgubil mnogo na svoji »privlačnosti. Tako pa je, čeprav »se lahko človek ob njem tudi žalni; sli, prijeten film za prijeten I večer. SLEPI POTNIK - Film »Slepi •potnik«, ki bo na sporedu v pri-'hodnjih dneh v Radovljici, je na-•ivna kriminalna zgodba (zares 'kriminalna), dekorirana z Mar-'tine Carol, barvami in Tahitijem^ 1 s podedovanimi milijoni in mor-» 1 skimi psi. Vse je zares nenavad« 'no — a vseeno preveč ceneno. »Konec koncev so lepe sličice in »slike, pa čeprav marsikomu uga-i »jajo, za film premalo. ZAPISI NJENO IME S PONO-'SOM — Angleški film »Zapiši njeno ime s ponosom«, ki ga bomo v prihodnjih dneh videli v Kranju, je zanimivo delo, ki ■ svojo vsebino sega v dni posled-i nje vojne. Kljub temu, da bi fil-|mu ?ahko marsikaj očitali, je v I svoji celoti prepričljiva podoba I vojne in njenih strahot, podoba (človekovega osveščanja in iska-inja. Film je bil pred časom že I na sporedu in pripoveduje zgod-|bo o mladi ženi, ki je po moževi j smrti stopila v protiobveščevalno I službo, kjer tragično konča. Film I bo zaradi svoje obče človeške te« I me in mnogih zanimivih prizo« (rov uerajal širokemu krogu gle« i dalcev. 0 V prihodnjem letu bo znana filmska družba Paramount pričela snemati film o življenju Win-stona Churchilla. Družba ima izključno pravico uporabiti pri svojem delu tudi obe knjigi tega znanega politika »Moja mladost« in »Svetovna kriza«. O Henrv Moore razstavlja v teh dneh po devetih letih zopet v galeriji Whitechapel. Razstavljenih je 83 skulptur, med njimi nekaj takih, ki doslej še niso bile razstavljene. Ct £Guinessovo nagrado za poezijo za leto 1959/60 je dobil Tho-mas Blackburn za svojo poemo »Talog«. (p Letošnjo knjižno nagrado Mladosti je založniško podjetje Mladost podelilo Berislavu Kosieru za roman »Popki in mraz« in Grigoriju Vitezu za njegovo pesniško zbirko »Ce bi drevje hodilo«. ffc Te dni je izšla prva številka letošnjega letnika literarne revije »Mlada pota«. V prvi številki co zastopani mladi ustvarjalci, in sicer: prezaiki — Barbara Brecelj, Marija Cigole, Danica Strogar, Tanja Drnec, Jože Hudales in Ivan Bizjak: poezijo pa objavljajo — Vido Korar, Alenka Auer-sperg, Meta Poličar in Ladislav Lesar. - Poleg tega je v reviji mnogo beležk in pogovorov s sodelavci. Uspela klubska razstava Bohinjska Bistrica — Foto klub v Bohinjski Bistrici je imel pred kratkim svojo klubsko razstavo, na kateri je razstavljalo 8 avtorjev 44 del. Razstava je bila zelo Od pobude do uresničitve je včasili dolga pot Izkušnje v dosedanji 'praksi kul-turno-prosvetnega dela so pokazale, da so uspehi v te) dejavnosti nedvomno največkrat odvisni od ljudi, ki delo organizacijsko vodijo in usmerjajo. Seveda moramo pri tem upoštevati vse okolnosti in pogoje, v kakršnih prosvetna društva in Svobode delajo. Resnica je, da so se razmere, v katerih vodimo kulturno-prosvetno delo, z. naglim družbenim razvojem korenito spremenile. Vzporedno s tem se je spremenila tudi narava kulturnega dela in odnos ljudi do kulturnega milljenja in dela v Svobodah m prosvetnih društvih. Zlasti razveseljivo pa je, da tiste nekdanje vneme za sodelovanje samo V amaterskih igralskih skupinah ni več. Čedalje manj je takih ljudi, ki bi sodelovali v društvu ie zgoli zato, da se pokažejo na odru pred občinstvom ali na kak drug način. Če bi tako pojmovali potrebo našega človeka po kulturnem izživljanju, so naše ugotovitve nestvar- ne in v nasprotju z razvojem. — Potrebe našega človeka so mnogo večje in zahtevnejše. Tega se najbrž vsi dobro zavedamo. Delovni človek želi mnogo več, ker njegovo obzorje stalno raste in zategadelj za svojo duhovno rast in kulturno razvedrilo zahteva mnogokrat več, kolikor pa mu kak kraj pravzaprav lahko nudi. V tem primeru si mora iskati razvedrila in kulture drugje. Seveda je skrb društev in Svobod, da po svojih zmogljivostih ie v vsakem kraju ustvarijo ljudem primerno kulturno življenje. Marsikje pa je ta naloga za društvo ali Svobodo prezahtevna. Narava kultur-no-prosvetnega dela je namreč takšna, da zahteva razgledanost ljudi in tudi dobre organizatorje, iznajdljivost in domiselnost. Za takšno delo je potrebno^ veliko smisla in naravnega čuta, če nočemo, da se vse skupaj ne izrodi v navadno obrtništvo in diletant-stvo brez vsebine in ideje. — Take vrline, kakor, smisel, čut in posluh za delo pa niso potrebne samo tistim, ki sestavljajo programe dela in organizirajo nastope in prireditve, temveč so še bolj potrebne tistim, ki so poklicani, da programe uresničujejo. Prav zato je važno, da pridobimo za kulturno-prosvetno delo široko razgledane ljudi, ki bodo znali uvajati v društva nove poglede o vrednotenju kulturnega poslanstva, hkrati pa zmogli poiskati svojemu delu pravo vsebino in idejo, ki jo narekujeta čas in človek. Velika opora prizadevanjem k izboljšanju našega dela je lahko moralna in gmotna podpora pristojnih oblastnih in polit:čnih organov v kakem kraju. Seveda, pa bi bilo treba najprej uresničiti dobro sodelovanje prosvetnih činiteljev z vsemi družbenimi činitelji v kraju. Du bi zadostili tem zahtevam, so v mnogih društvih in občinskih svetih ie na minulih skupščinah okrepili odbore, ki vodijo kulturno-prosvetno delo. dobro organizirana in dobro obiskana. Ogledali so si jo tudi številni predstavniki fotoamaterstva, organizacij LT, šol in drugi. -an Omenimo naj še problem, ki je precej značilen za mnoge kraje, manjka namreč ljudi, ki bi organizacijsko vodili in usmerjali celotno delo, torej požrtvovalnih in sposobnih organizatorjev kulturno-pro-svetnega življenja. Dobro se zavedamo, da je v mnagočem prav od teh ljudi odvisna kulturna razgibanost v kakem kraju. — Vemo tudi, kolikšen del uspeha je že sama pobuda, zamisel ali intervencija. Brez dobrih pobud in včasih smelih, da ne rečemo radikalnih zamisli, si ne moremo predstavljati prožnosti in pestrosti pri delu. Nič mani pa ne pomeni dober organizacijski prijem ali metoda izvedbe kake zamisli, torej sama organizacijsko-tehnična izvedba. Pri tem naj imajo seveda besedo ljudje, ki znajo preceniti realne^ možnosti, okoliščine in potrebe. Včasih celo naletimo na primer, da bi ljudje v nekem kraju radi uresničili sprejeto zamisel, pa jim manjka materialnih možnosti in sredstev ali pa pobuda ni tako močna in dozorela, da bi vzdržala in celo prodrla. Zgodi se tudi, da ljudje, ki bi včasih kako pobudo lahko podprli in pomagali k njeni uresničitvi, iz neke lagodnosti ati nerazumljive samozadovoljnosti, tega ne store. Potem pa naj ima dobra volja samo nekaterih še boljše misli ali hotenja, pa nič ne pomaga. RADIO — ZANIMIVOSTI RTV LJIJ3LJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5 05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05.. 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 18. decembra 6.00 Nedeljski pozdrav 6.30 Vedri napevi 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Igra Kmečka godba 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Slavni mojstri pišejo za otroke 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Štiri antične arije 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Iz vokalne beležnice Danila Bučarja 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orkester Helmut Zacharias 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma z orkestrom Raphaele 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Zvočna panorama 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Veliki valčki 16.40 Kar radi poslušate 17.10 Peli so jih mati moja ... 17.30 Radijska igra 18.17 Suite na teme angleških narodnih pesmi 18.29 Martin Gold s svojim orkestrom 18.40 Polke in valčki domačih vižarjev 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle v ritmu 21.00 Obisk pri akademiku Lucijanu Mariji Skerjancu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK, 19. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 9.20 Od arije do arije 10.15 Radi bi vas zabavali 10.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vukadin Sišakovič: Pozeba vinogradov v letih 1959/60 12.25 Zabavni potpuri 12.45 Miniature za klavir 13.15 Obvestila in zabav»a glasba 13.30 Iz lahke glasbe 13.50 Majhni zabavni orkestri 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavana glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.15 Šoferjem na pot ia00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 10.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturni globus 21.00 Prireditve Gershvvinovih melodij 21.15 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek TOREK, 20. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Orkestralni odlomki iz oper 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Suita in modo antico 9.40 Mariborski ženski vokalni kvintet 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Solistične skladbe za violino, violo in violončelo 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Plesni orkester Werner Miiller 12.00 Vaški kvintet s pevci II ED OD NEDELJE, 11. DECEMBRA DO SOBOTE, 17. DECEMBRA 1950 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.40 10.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 18.45 19.00 20.00 20.30 21.21 21.33 22.15 23.05 23.35 23.55 Kmetijski nasveti — Cvetka Vodopivec: Kmečke žene se morajo bolj zanimati . . . Indonezijska zabavna glasba Z godbo po ulicah Obvestila in zabavna glasba Pojo pevci mariborske in reške opere Radijska šola za višjo stopnjo Zabavni orkester RTV Ljubljana Obvestila, reklame in zabavna glasba Listi iz domače književnosti Izbrali smo za vas Razgovor z volivci Prva simfonija Iz naših kolektivov Glasbena medigra Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Novi izobraževalni obzornik Obvestila, reklame in zabavna glasba Angleške ljud?ke pesmi iz XVI. in XVII. stoletja Radijska igra Adagio iz Šeste simfonije Melodije za zabavo Iz komornih del skladatelja L. M. Skerjanca Jazz pod drobnogledom Plesna glasba s kvartetom Jonah Jones Prijeten počitek SREDA, 21. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Tretja simfonija 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Z melodijami čez kontinente 10.15 Uverture, arije in dvospevi 11.00 Grška in bolgarska zabavna glasba 11.30 Za cicibane 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Radijska kmečka univerza — Franjo Fijavž: Trg z vrtninami pri nas in v svetu 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Jugoslovanski samospevi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Veseli intermezzo 14.40 Se je svet lep ... slovenske pesmi 15.15 Občestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Pevec Nino RobiČ 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Zabavni orkester de Gabriele 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Lepe melodije 20.20 Orfej in Evridika - opera 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 22. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Zbor RTV Beograd 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Dve naši solistki pred mikrofonom 10.15 Zvočni kaleidoskop 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Popevke se vrstijo 11.20 Koncert za violino in orkester 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vilko Stern: Novosti petletnega plana v poljedelstvu 12.25 Prizori iz oper Giuseppa Verdija 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi in priredbe Franceta Nagcleta 13.45 Zvočna mavrica 15.04 Iz baletov Petra Iljiča Cajkovskega 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 10.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Hitri prsti 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje 17.45 45 minut turizma in melodij 18.00 RTV Ljubljana ob Dnevu JLA 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Večer umetniške besede 21.25 Odmevi iz Francije 22.15 Pianist Erroll Garner - Po svetu jazza 22.45 Astrazioni op. 23 za klarinet, violončelo in klavir 23.C5 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek PETEK, 23. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Po sledeh starih plesov 8.30 Zavrtimo zabavnoglasbeno ruleto 9.00 Naš podlistek 920 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Nekaj skladb za kitaro 10.30 Ritmi Latinske Amerike 11.00 Melodije iz opere Marta 11.30 Človek in zdravje 11.40 Priljubljene popevke 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Radijska kmečka univerza dr. Janez Batis: Organizacija zatiranja mastitisov 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Četrt ure s Paulom Anko 13.45 Od vasi do vasi... 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje basist Boris Hristov 15.15 Obvestila in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Carmen Dragon 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester Alfredo Antonini 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.08 Italijanska serenada 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Plesni zvoki 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert SOBOTA, 24. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Pianist Jose Tordesillas igra skladbe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Budimpešta-Moskva- -Praga 10.15 Med klasike in romantike 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Trio Edija Goršiča 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jaka Ferjan: Razvoj prašičjereje in proizvodnja bekonov 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila ln zabavna glasba 13.30 Zadovoljni Kranjci s pevci 13.50 Tenorske in sopranske arije 14.20 šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Ali vam ugaja 16.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Ritmični intermezzo 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Sedem balkanskih plesov 18.30 Operetni zvoki 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 20.00 Vesele domače popevke za sobotni večer 20.20 Dovolite, ime mi je Cox 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešite z nami Televizijski spored NEDELJA, 18. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke Prenos event. športnega dogodka 18.30 Plesna šola 19.00 Sabljanje — prenos mednarodnega turnirja 20.00 Sedem dni 20.30 Dom, v katerem živim — sovjetski igrani film PONEDELJEK, 19. decembra 19.00 TV pregled 19.35 TV pošta 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Moliere : Mizantrob TOREK. 20. decembra 16.C0 Prenos V. kongresa SZDL Hrvatske 20.00 Igrani film SREDA, 21. decembra 16.00 Prenos V. kongresa SZDL Hrvatske 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Film iz serije Svet v znamkah 19.00 Liudie in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dodatek k TV dnevniku 20.30 Volna, bombaž m modeli - propagandno dokumentarni film 20.45 TV magazin 21.45 Portret Sretana Stojanoviča ČETRTEK. 22. decembra 9.00 TV v šoli 15.00 Četrtkova srečanja 16.00 Prenos V. kongresa SZDL Hrvatske 18.00 Pogum in dobra volja — mladinska oddaja 18.30 TV film iz serije Interpol — Trinajst nedolžnih lfi.00 Stare kulture 1^.30 T V obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 Prenos iz gledališča* Po prenosu film Statistično je dokazano PETEK, 23. decembra 20.00 TV dnevnik 20.15 Prenos koncerta beograjsko Filharmonijo SOBOTA, 24. decembra 18.00 Predstava se prične točno — oddaja za otroke 18.45 Film iz serije Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Prenos iz gledališča 22.00 Prenos iz serije fcannonball Samopostrežni mlin V Galičniku, slikoviti planinski vasici v Makedoniji, imajo mlin, ki že dolgo nosi ime samopostrežni mlin. Ključ tega mlina hranijo v zadružni gostilni. Ce si kdo zaželi zmleti žito, pride po ključ, odpre mlin in požene kolesa, da mu zmeljejo zaželeno količino žita. Po končanem mletju mlin zapre in odnese ključ v gostilno. Za mletje ne plačujejo nič, če pa pride do okvare, jo vaščani s prostovoljnim delom popravijo. Vsi tamkajšnji kmetovalci so z dtlom zelo zadovoljni. NAROČITE GLAS V sredo zjutraj sta v bosporski ožini trčila jugoslovanski tanker »Petar Zoranič« in grški tanker »W»rld Harmonv«. Takoj po trčenju je na obeh ladjah prišlo do močnih eksplozij. Vžgalo se je gorivo, ki sta ga tankerja prevažala. Razlito gorivo je vžgalo nekaj hiš na bližnji obali, zaradi eksplozije pa so popokala okenska stekla daleč naokrog. Jugoslovanski tanker je praktično popolnoma zgorel. S palube se je rešilo 31 mornarjev, medtem ko jih 21 pogrešajo in so T ž ski olas se šs ni 9 umiril Čeprav ne gre za večjo senzacijo, saj je bilo govoric in preplaha že približno pred letom dni dovolj: Tržičani in drugi še vedno z zanimanjem gledajo na prostor med Presko in Pristavo. Plaz, ki je takrat rušil vse, kar je bilo pred njim. se namreč še ni povsem umiril. Tudi ne gre zato, da se vsa zemeljska gmota še vedno premika, temveč je zanimivo, da nekateri deli še ne mirujejo. To je najlaže opaziti ob robu ceste, kjer ie asfalt razpokan in zakrivljen. Očitno je namreč, da se je cesta v tem letu še nekoliko premaknila, seveda neopazno in tudi ne toliko, da bi bile zaradi tega lahko kakšne hujše posledice. verjetno našli smrt v gorečih valovih. Vest o hudi nesreči, je bolestno odjeknila tudi med gorenjskim prebivalstvom. Jugoslovanski tanker je vozil sknzi ožino po vseh predpisih. Na komandnem mestu jc bil turški pilot, medtem ko je grški tanker vozil brez pilota. Zato predvidevajo, da je nesreče kriv poveljnik gr"ke ladje. Tanker »Petar Zoranić« je bila največja plovna enota jugoslovanske trgovske mornarice. Imel Je 25.600 ton nosilnosti. Izdelan je bil letos v reški ladjedelnici. DolS je bil 190 metrov in sirov 25 metrov. Poganjala ga je turbina z močjo 12.500 konjskih sil, kar mu je omogočalo razviti pri polni obremenjenosti hitrost 17 morskih miH na uro. Ladja je hala zelo moderno opremljena. Vsak član posadke je imel svojo kabino. Razen tega so bili na ladji mnogi družabni prostori itd. » VOL TEŽAK 1000 kg Prav gotovo je Lovro Lukanc iz Strahinja pri Kranju zredil v štirih letih edinstvenega vola na Gorenjskem. Čeprav je Lukanc znan kot dober rejec goveje živine, je vendar tudi sam presenečen nad svojim pelikanom, ki je težak nič več in nič manj kot 1000 kg. — Za štiriletnega vola je običajna teža le okoli 600 do 700 kg. Nova planinska postojanka na Vršfčn Po lepo urejeni cesti preko Lepega sedla (1616 m) se odvija iz leta v leto večji domači in mednarodni turistični promet. Alpska ^esta, ki povezuje Gornjesavsko ski cesti so stare, mnogo pretesne in nikakor ne ustrezajo več današnjim potrebam in zahtevam. Mihov dom in prijazna postojanka liubljanakib. poštarjev sta prede- Skica nove planinske postojanke na Vršiču dolino s Trento in gorenjim Posočjem je prava atrakcija za naš avtomobilski turizem. — Prelepo alpsko okolje, mogočni pogledi na Martulikovo skupino, na skalne zidove Skrlatice, Rakove špice in Rogljice, bližina Prisojnika in Mojstrovke privabljajo vedno več ljubiteljev gora na Vršič. Pozimi je tod visoka šola alpskih smučarjev, v bližnji okolici Vršiča bi se dale speljati tudi idealne proge za smučarje-tekače, naravni pogoji za skakalni smučarski šport pa se ponujajo na vsakem koraku. Na Vršiču so dani idealni naravni pogoji za gojenje vseh letnih in zimskih zvrsti gor-ništva, plezalnega športa in alpinizma. Kljub temu ogromnemu naravnemu bogastvu pa opažamo na Vršiču vedno večjo pomanjkljivost. Planinske postojanke ob alp- lani stari vojaški karavli, Erjavčeva koča je bila zgrajena pred letom 1900, Tičarjev dom pa bo že tudi slavil svoj zlati jubilej. Ce ustvarjamo pogoje za razvoj turistično-planinskega in smučarskega centra Planica—Kranjska gora—Vršič, moramo na Vršiču čimprej zgraditi primeren in sodobno urejen objekt, kjer bo za vse smučarje, gornike, plezalce, alpiniste in vedno večje število domačih in tujih turistov dovolj prostora. Planinsko društvo Jesenice, ki upravlja Erjavčevo kočo in Tičarjev dom. že pripravlja načrte za nov planinsko-smučarski turistični dom na Vršiču, kjer bo preko 150 ležišč in kuhinja ter jedilnica z zmogljivostjo preko 200 obrokov. V novem domu bodo tudi ustrezne pritikline za smučarje, gornike ter za druge ljubitelje čudovitega sveta na Lepem sedlu. mm G LAS naročite G LAS G LAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI DRUŽINSKI POMENKI V prihodnjem čolskem letu "V Na Gorenjskem imamo sedaj nižjo gospodinjsko šolo v Poljčah pri Begunjah, kjer si deli prostore s poljsko nižjo kmetijsko šolo. Ker ta združitev ni najbolj primerna niti za uspešno delo kmetijske niti za boljši razcvet gospodinjske šole, so na Okrajnem zavedu za pospeševanje gospodinjstva in na Svetu za šolstvo pri OLO Kranj začeli razmišljati o tem, da bi gospodinjsko šolo prenesli na neki občinski center; pozneje so se odločili za jeseniškega. Ta pre3log je sprejel tudi ObLO Jesenice. Za pouk gospodinjstva zelo primerni prostori jeseniškega gospodinjskega centra sedaj niso dobro izkoriščeni in jih uporabljajo ne le za izobraževalne, ampak še za vrsto drugih namenov. Sedaj lahko pričakujemo, da bo s prihodnjim šolskim letom že začela z delom jeseniška nižja gospodinjska šola. Ce bodo to šolo obiskovale tudi kandidatke iz oddaljenejših krajev, bodo lahko stanovale v novem internatu, ki bo po vsej verjetnosti popolnoma dograjen do prihodnje jeseni. Jeseniška gospodinjska šola bo vzgajala kvalificirani kuharski kader, pripravljala učenke za nov poklic gospodinje, ki bo imela po- Barve in mi Goethe Je rekel: »-Barve vplivajo na dušo, lahko pojačajo doživljaje, prebudijo občutke, misli, ki nas pomirijo, utrudijo ali izzovejo žalost in radost.« Slavni nemški komponist Wag-ner, na primer, ni mogel komponirati, če se ni obdal z rdečo svetlobo. Z njo je bila njegova ustvarjalnost spodbujena, kar je vplivalo na to, da so bile njegove kompozicije prepojene z borbenim, zmagovitim duhom. Zanimivo je tudi to, da je bil neki most v Londonu pobarvan s črno barvo in je bil znan po velikem številu samomorov. Ko so njegovo ograjo prebarvali s svetlo zeleno barvo, so samomori hitro prenehali. BARVE IN ZDRAVJE Ce ste navadno proti koncu dneva nerazpoloženi ali se čez dan ukvarjate s težjimi problemi, je najbolje, da za stene izberete barvo breskve, krem ali rumenkasto barvo ali svetlo roza; vse te barve vplivajo zelo ugodno na razpoloženje. Če ste nervozni, vam stalno rojijo po glavi najrazličnejše skrbi, ki se jim nikakor ne morete odtrgati, vam bodo strokovnjaki priporočili zelenka^tomodro barvo, za katero trdijo, da je vredna prav toliko kot uspavalni prašek. Na preobčutljive osebe, ki često obolijo, zelo neugodno vpliva bela barva stropa in sten. Zanje je priporočljiv počitek v sobi z modrimi stenami in modrozelenim stropom. Rdeča barva je med vsemi najbolj dinamična. Mnogi trdijo, da vpliva kot močan činitelj zlasti pri napornem intelektualnem delu. Zelena barva pomaga, če nam je potrebna močna koncentracija. Dvol&i pSašs Letos so zelo priljubljeni plašči, ki se lahko nosijo na dve strani. Seveda je tak plašč nekoliko dražji kot navaden, vendar še vedno cenejši kot dva različna plašča. Najbolje je, da za eno stran plašča vzamemo karirasto blago, za drugo pa temnejše blago. To idejo prav lahko izkoristimo za popravilo lanskega plašča. Ce se boste odločili za to, podlogo sparajte, a cel plašč podložite z nekim volnenim blagom v nasprotni barvi. Tako ga bomo lahko nosili čez dan in zvečer ob svečanejših priložnostih. BARVE IN ZNAČAJ Trdijo, da so otroci, ki živijo v prostorih, kjer prevladuje modra barva, manj bojeviti, pa tudi to, da laže rešujejo svoje domače naloge na modrih in zelenih šolskih tablah kot na črnih. Zelena in modra sta prirodni barvi (nebo, travnik) in prav zato privlačita otroke. Toda modra barva se ne priporoča sanjačem in melanholikom, ker jih navaja še na močnejše sanjarjenje. Rumena barva ni priporočljiva za nervozne osebe, ker povečuje vznemirjenost, medtem pa pri melanholikih izzove vedro razpoloženje. Rdeča barva deluje prijetno ,toda samo takrat, kadar ne prevladuje. BARVE IN NJIHOV SKLAD Zaporednost in kontrast barv sta dva elementa, ki nam pomagata pri razporejanju barv v naših prostorih. Ce imamo na primer prostor, v katerem so stene modre, zavese s temnejšimi modrimi cvetovi, preproga temno modra itd., pravimo, da smo uporabili harmonično zaporednost barv. Vendar lahko prav lepo skladnost dosežemo tudi z različnimi barvami in takrat govorimo o kontrastih. Modra barva se izredno lepo sklada s svetlo roza in modroze-leno barvo. Prav tako pa je zelo lepa v kombinaciji s sivo, svetlo sivo in srebrnosivo barvo. Rumena barva se zelo pogosto uporablja v kombinaciji z belo in sivo ali z modro (kot sliva). Prav tako pa se lepo sklada z rdečo ali zeleno. Zelena barva je zelo uspešna v kombinacijah z rumeno, zeleno-modro in z barvo rje. Za zimske obleke kupujemo debelejše blago, ki pa ne zahteva nikakršnih kompliciranih krojev in okraskov. Čimbolj enostavna je taka obleka, tem lepša je. Taka obleka je prav primerna tudi za nošenje z jopico. Na sliki vidimo dve prav slični, enostavno krojeni obleki, ki so jima v okras Ie veliki lepi gumbi. Blago je popolnoma gladko in enobarvno membno mesto v Internatih, socialno zdravstvenih ustanovah, varstveno vzgojnih ustanovah in drugje in za nekatere druge gospodinjske poklice. Po takem kadru je prav v zadnjem času veliko povpraševanje, potrebe pa bodo zaradi naraščajočih zahtev vedno večje. Sola bo skrbela predvsem za potrebe Gorenjske, če bo potrebno pa tudi za del Goriške. — Predvidevajo, da bodo v nižji gospodinjski šoli usposabljali tudi kuharski kader za dietno prehrano, ki ga sedaj skorajda nimamo. S kadrom iz te šole pa si bo lahko veliko pomagalo tudi gostinstvo, saj ga bodo prav lahko z raznimi krajšimi tečaji specializirali ža opravljanje raznih gostin. uslug. V večernih urah bodo prostori še vedno na razpolago raznim dejavnostim gospodinjskega centra, ki bo, čeprav bo v njegovih prostorih šola, še vedno lahko povsem normalno deloval, poleg tega pa bo za vodstvo in organizacijo raznih izobraževalnih tečajev lahko pritegnil tudi vrsto strokovnjakov, ki bodo drugače zaposleni pri gospodinjski šoli. Ce bomo obložili del stene s primernim kretonom, bo dobila naša soba za nas dokaj nenavaden, a zelo učinkovit okras. Kreton je seveda treba pripeti na primeren okvir, ali pa preko lesonitne plošče. Ta Ideja vam lahko prav lepo pomaga tudi, če hočete prikriti neka vrata, k* jih ne uporabljate. — Enostavne poličice z mizo, oblazinjeno klopjo in okrasnimi predmeti bodo zelo pripomogle do lepšega videza sobe ORGANIZATOR Otrok dvanajstih let je poln navdušenja. Toda to njegovo navdušenje je že premišljeno, ker razpolaga otrok že z določeno zrelostjo v ocenjevanju ljudi in stvari. Zna se že obvladati in lahko zadrži solze pri bolečini, prav tako ne dovoli, da bi se v jezi spozabil. Zelo rad ima različne športne igre, deček in deklica sta najbolj navdušena za plavanje. DOMA JE PRIJETEN Otrok ne uživa več v nasprotovanju roditeljem kot je to v enajstem letu starosti. — Rad pomaga materi in to brez odvečnih pripomb in ni mu treba več po desetkrat ponavljati, da mora spat, ker se na to spomni sam. Večjo pozornost posveča tudi osebni higieni. Deklice se že močno zanimajo za žensko modo. Otrok v teh letih ni več ljubosumen na mlajše brate in sestre. MISLI ZE NA VELniE PROBLEME Dvanajstletnik rad razmišlja o prihodnosti in svoji prihodnji karieri. Razmišlja le o največ dveh poklicih in dobro ve. kaj hoče postati. Dečki se počasi začno zanimati za deklice, te o različnih dekliških problemih že mnogo vedo in o njih veliko razmišljajo. Zelo so jim potrebni materini nasveti, toda mati se ji mora sama približati in jo v pogovorih pripraviti na to, kar jo v življenju čaka. Tudi deček je zelo sramežljiv do staršev, kadar mora od njih dobiti pojasnilo o »življenjskih« problemih. Zato se rajši obrača na starejšega prijatelja. Dvanajst let je res prava prehodna doba v življenju otroka. Na otroku se pojavljajo vsi fizični in psihični znaki, ki že nakazujejo odraslo osebo. Se v štirih-petih le- tih bo otrok preživljal različne spremembe, često zelo kritično, toda če so roditelji na to priprav- ljeni, bodo otroku veliko laže pomagali, da bo prebrodil vse te težave. MM? Tako se vprašujejo nekateri ljudje manjšega gorenjskega kraja, ^ki so slišali za tragično smrt komaj 14-letne deklice. Vprašujejo se zato, ker so slišali še celo vrsto drugačnih komentarjev, zraslih v senzacij željnih glavah. Med vsemi temi pa se žal ni nihče našel, ki bi rekel, da nas je ta primer opozoril na nešteto vprašanj, ki jih vsak dan tako z lahkoto pozablja-vmo. Mnogi so se znali vprašati, ali ^je res napravila samomor? Mnogi so znali širiti najrazličnejše senzacionalne vesti, pojavlja pa se resen dvom, če je kdo ob tem' dogodku razmišljal, kaj bi lahko napravili mi vsi za to, da do tega ne bi prišlo., Vprašajmo sami sebe, kaj mi vemo o vzgoji otrok, kaj vemo o vzgoji pubertetnika. Ugotovili bomo, da bore malo ali pa celo nič. Ali se ne bi moglo nekaj podobnega zgoditi tudi z našim otrokom zato, ker ga prav malo poznamo, torej zato, ker smo tako trdno prepričani prav v nasprotno. Kako pogosto so starši trdno prepričani v to, da poznajo svojega otroka ln da ga razumejo. Prepričani so, da so njihovi vzgojni prijemi do lastnega otroka edino pravilni in na mestu. Prav nobenega dvoma ni, da je vzgoja otroka najtežja naloga staršev, ki je ne morejo reševati pri vseh otrocih enako in z enakimi vzgojnimi prijemi. Duševnost pubertetnika je toliko bolj zamotana Sin vzgoja toliko bolj težavna. Do-istikrat se zgodi, da prav tedaj, ka-fdar smo prepričani, da ravnamo prav, najbolj grešimo. Vsa ta vpra- šanja se mi pojavljajo, ko razmišljam o nedavnem dogodku, ki nas je moral tako tragično opozoriti na to, da moramo mnogo več storiti, da bi starši pravočasno spoznali probleme, s katerimi se srečujejo njihovi otroci v puberteti. Res je, da je bilo o pubertetni-ku že veliko napisanega, tako v dnevnem časopisju, kakor v strokovnih listih, toda vse to ni dovolj. Taki članki obravnavajo izključno le načelna vprašanja o pubertetniku, o njegovi vzgoji in o spremembah, ki se v njem dogajajo v tem času. Nujno je potrebno najti tudi druge oblike izobraževanja staršev v tej smeri in sicer individualnejše. kamor spada vzgojna posvetovalnica, socialni delavec v občini itd. Sele s takimi in podobnimi načini bomo lahko pomagali staršem v njihovih težko rešljivih vzgojnih problemih pubertetnika. Vsega tega pa sedaj ni niti v največjih centrih našega okraja. Končno pa bi v prvi vrsti morali to spoznati starši sami, da so jim ti nasveti nujno potrebni ter zahtevati tako pomoč od pri-stoinih organov. Ce se ponovno vrnemo na primer te deklice, lahko ugotovimo, da je ta tako tragično končala prav zaradi tega, ker se nihče ni znal poglobiti v njena duševna doživljanja, ki so bila odraz pubertete in dostikrat nasprotna zunanjemu ponašanju. Oddelek za notranje zadeve v Kranju je primer temeljito raziskal in ugotovil, da ni po sredi nikakršna tuja krivda, torej gre za samomor. Emil AGATA CHR1S71E 20 »Ja, ja, ženske,« je posplošil Poirot. Čudno, kakšne so! Izmišljujejo si kar na slepo in. kar je najbolj čudno, včasih imajo celo prav. Ženske opazujejo tisoč malenkosti, ne da bi se tega zavedale; njihova podzavest sestavi vse te malenkosti, — ln končni rezultat imenujejo slutnje. Mnogo psiholoških izkušenj imam. Poznam to.« Tako se je napihnil in tako smešen je bil, da sem s težavo zakril svoj smeh. Potem jc napravil požirek čokolade in si skrbno obrisal brke. »Želel bi, da mi poveste,« sem nenadoma izbruhnil, »kaj resnično mislite o vsem tem?« Odložil je svojo skodelico. »To želite?« »Da.« »Videli ste isto, kar sem Jaz videl. Mar naj bi ne imela iste poglede na zadevo?« »Bojim se, da se norčujete iz mene,« sem odgovoril. »Saj vendar nimam nobenih Izkušenj s tega področja.« Poirot sc jc smehljal. »Poslušajte torej majhno predavanje. Predvsem si morava ustvariti pravo sliko o tem, kaj se jc onejra večera zgodilo, pri čemer morate imeti pred očmi, da oseba, ki vam pripoveduje, morda laže.« Dvignil sem obrvi. »Nekoliko nezaupno stališče« »Toda potrebno, zagotavljam vam, zelo potrebno. Prlčnlva: Doktor Shcpnnrd zapusti svojo hišo deset minut pred deveto. Od kod to vera?«' »Ker sem povedal.« »Morda p:i niste povedali resnice aH pa vaša ura ni bila točna. Sicer pa tudi Parker trdi, da ste zapustili hišo deset minut pred deveto. Od kod to vem?« »Ker sem povedal.« »Morda pa niste povedali resnice. Ker pa tud! Parker trdi, da ste zapustili hišo deset minut pred deveto, zato vzemiva ta podatek kot točen in nada-« ljujva. Ob devetih ste zadeli pri vratih ob nekega moškega — in zdaj prideva do pravljice o skrivnostnem tujcu. Pravim: pravljice. Od kod vem, da je bilo res tako?« »Jaz sem vam povedal,« sem pričel zopet, toda Poirot me je nestrpno prekinil. »Oh, kako naivni ste danes, dragi prijatelj. VI veste, da je tako, toda od kod naj jaz to vem? Dobro, lahko vam pritrdim, da skrivnostni tujec ni plod vaše fantazije, ker ga je služkinja gospodične Ganett nekaj minut prej srečala in Jc tudi njo vprašal po poli do Fernlv Parka. Zastavil sem si nalogo, da izvem o tem možu še nekaj več: Kratek čas sc jc zadržal v gostilni »Pri treh merjascih« in natakarica je rekla, da je govoril z ameriškim naglasom. Potem Imava trtle, kar sem — gotovo se spominjate — pobral v vrtni ulici.« Pomolil ml je majhen tulec gosjega peresa. Radovedno sem ga opazoval. Potem sc je pojavilo v mojem spominu nekaj, kar sem čital. Spomnil sem se, da imajo ti tulci nekaj skupnega z mamili. Poirot, ki me je opazoval, je prikimal. »Da, heroin. Morflsti ga nosijo v tej obliki pri sebi in ga vdihujejo skozi nos.« »Dlmorphin hvdroehlorid,« sem šepetal mehanično. »Ta način uživanja mamil je onstran velike luže zelo priljubljen. Torej še en dokaz, če je potrebno, da je mož prišel Iz Kanade ali iz Združenih držav.« »Kaj je pravzaprav usmerilo vašo pozornost na utico?« sem radovedno vprašal. »Moj prijatelj inšpektor je\ domneval, da je vsakdo, kdor je šel k hiši, ubral to stezo, ker je najkrajša. Toda tudi oni, ki jc hotel priti v uteo, je moral ili po tej stezi. Ker torej tujca niso videli niti pri glavnem vhodu niti pri zadnjih vratih, lahko skoraj z gotovostjo domnevamo, da ga je nekdo v hiši pričakoval in mu šel naproti. Kateri prostor pa jc primernejši za tajni sestanek od utice? Torej sem preiskal njeno notranjost in — našel v njej pero in košček balista.« »In kaj pomeni ta košček blaga?« Poirot Je dvignil obrvi. »Ne napenjate si davolj svojih možganskih zavojev,« je pripomnil suho. »Košček balista nam vendar mnogo pove...« »»Meni pa ne,« sem vzkliknil nestrpno In spremenil temo razgovora. »Torej je po vašem mnenju odšel neznanec proti utici, da bi se v njej z nekom sestal... Toda s kom?« »To je vprašanje. Gotovo se spominjate, da sta prišli gospa Ackroyd in njena hčerka iz Kanade...« »To sle imeli v mislih tudi danes, ko ste nas vse in tudi njiju obtoževali, da skrivamo resnico?« »Morda. Zdaj pa še nekaj drugega. Kakšno mnenje imate o sobaričini zgodbi?« »►Kakšni zgodbi?« »Zgodbi o njeni odpovedi. Mar Je četrturni prepir zadosten razlog, da človek odpove sobarici? Mar je bila zgodba o važnih papirjih verjetna? In spomnite se: čeprav trdi, da je bila ob pol desetih v svoji sobi ni bilo nkogar, ki bi to njeno trditev potrdil.« »»Zadeva postaja vedno bolj zamotana.« »Zame vedno bolj jasna. Toda izdajte mi sedaj svoje misli in mnenja.« Iz žepa sem privlekel kos papirja. »Zabeležil sem si nekaj domnev,« sem rekel opravičujoče. »Odlično. To Je metoda! No, čitajte!« Malo zmeden sem čital. »Predvsem je treba gledati na stvari logično...« »Točno tako, kakor je moj ubogi Hastlngs vedno govoril.« me jc prekinil Poirot. »Prvič: ob pol desetih so slišali gospoda Ack-royda, kako je z nekom govoril. Drugič: Ob neugotovljcnem času se je tisti večer splazil Ralph Paton skozi okno, kar dokazujejo sledovi nog. Tretjič: Gospod Ackroyd Je bil omenjenega večera nemiren ln bi pustil v sobo samo nekoga, ki ga je poznal. Četrtič: Oseba, ki Je bila okoli pol desete ure pri gospodu Ackroydu, ga Je prosila za denar. Vemo, da Je bil Ralph v denarni stiski. Te štiri točke dokazujejo, da Je Ralph Paton Identičen z možem, ki je bil okoli pol desete ure pri Ackroydu. Ker pa tudi vemo, da Je Ackroyd ie ob tri četrt na deset živel ga Ralph nI ubiL Ralph Je pustil okno odprto. Po tej poti je potem vstopil morilec v sobo.« »In kdo je bil morilec?« je vprašal Poirot. »Amerikanec. Morda je bil s Parkerjem povezan in morda smo našli v Parker.'u moža, ki je izsiljeval gospo Ferrars. Ce je bilo I-ko, je Parker dovolj slišal In Amerikanec je storil zločin z bodalom, ki mu ga je Parker izročil.« »Tudi ena možnost,« je priznal Poirot, »vaše možganske celice so brez dvoma sposobne. Pa vendar ostane še marsikaj nerešeno.« »Kaj na primer?« »Telefonski poziv, premaknjen naslanjač___« »Mar se vam zdi ta zadnja točka res tako važna?« »Morda ne,« Je priznal moj prijatelj. »Morda je kdo stol slučajno premaknil in Raymond ali Blunt sta ga v razburjenosti morda nehote premaknila. In potem manjkajočih štirideset funtov ...« »Verjetno jih je dal Ackroyd Ralphu,« sem pri-, pomnil. »Da, morda je prvotni sklep, da mu ničesar ne da, pozneje spremenil. Eno pa ostane še vedno nepojasnjeno.« »Kaj?« »Kako je mogel Blunt s tako gotovostjo trditi, da je bil Raymond ob pol desetih pri Ackroydu?« »To nam je vendar pojasnil.« »Se vam zdi? Pustiva to ob strani. Povejte ml rajši kakšen razlog, ki bi z njim lahko pojasnili Patonovo izginitev« »To je že nekoliko teže,« sem nadaljeval. »Morda pa lahko to razložimo z zdravniškega stališča. Ralph je verjetno izgubil živce. Po burnem razgovoru z Ackroydom se je morda še enkrat vrnil, da bi ga pomiril, se opravičil — kaj vem —, in je našel svojega strica umorjenega. V tem trenutku ne moremo pričakovati hladne preračunljivosti. Prva misel je beg in tako se je skril. Tako pogosto počenjajo ljudje, ki so popolnoma nedolžni.« »Da, to je res,« Je prikimal Poirot, »voda neke zelo važne točke »e smemo pri tem pozabiti.« »Ze vem, kaj Kočete reči. Razlog! Denar! Oči-« I mova smrt prinese Ralphu Patonu veliko premo« ženje.« »To je en razlog .. *m TELESNA KULTURA Redni letni občni zbor TVD „Partizan" Železniki Po čunu 67. Zdravnik se je zelo razveselil studenca, kajti na ladji je bilo le malo pitne vode. Iz premišljevanja ga je prebudil krik človeka, ki ga ubijajo. To je bil krik Alana. Zdravnik je bil prepričan, da so Silverjevi tolovaji ubili mene — Jima Havvkinsa. Zdravnik je bil sicer star vojak, pa mu je vendar za trenutek zastala kri v žilah. Toda vajen je bil naglice in se ni dolgo obotavljal. Ubral jo je nazaj na breg in skočil v čoln. Na srečo je Hunter izvrstno veslal. Brzela sta po vodi ko puščica; kmalu sta dosegla ladjo in splezala na krov 68. Na ladji so se hitro posvetovali. Sklenili so zapustiti ladjo in s čolnom odpeljati na kopno orožje, strelivo, hrano in zdravila. Uporniki, ki so ostali na ladji, so skušali to preprečiti, toda naperjene pištole in svarilo, da ostanejo lepo pri miru, če jim je življenje ljubo, jih je spametovalo. Tako so opravili prvo vožnjo in zanesli stvari v kočo v utrdbi. Yoyes in Hunter sta ostala v utrdbi za stražo, zdravnik pa je vnovič odveslal k »Hispa-nioli.« Pričakal ga je kapitan in pričela sta znova nakladati V nedeljo, 11. t. m. je bil v Železnikih redni letni občni zbor TVD »Partizan«. Zbralo se je lepo število ljudi, zlasti mladine. Poročilo UO je podal dosedanji predsednik in dolgoletni funkcionar TVD »Partizan«, Tone Pegam. Glavni vzrok za močno nazadovanje društva je po njegovem ta, da mladina ni nadaljevala z delom, ki so ga starejši člani opustili. Kljub temu so nekatere sekcije le delovale. Najaktivnejši so bili smučarji, ki so organizirali 4 tekmovanja in sodelovali na več tekmovanjih, kjer so osvojili tudi nekaj prvih mest. Nogometaši so bili v sezoni 1959 uspešni, letos pa skoraj niso delali. Tov. Pegam je podal še nekaj predlogov za prihodnje delo in zaželel, da bi bil to zadnji občni zbor, na katerem so še govorili o nazadovanju društva. V razpravi so navzoči precej kritizirali finančno poslovanje odbora, govorili so o problemih smučarjev, ki bi radi prijeli za delo, a nimajo potrebnega tehničnega znanja. Tudi nogometaši bi zaradi trenerja vsaj za enkrat tedensko, saj imajo v svojih vrstah precej odličnih posameznikov. Telovadci imajo velike težave z vaditeljem, pa tudi dvorana za vadbo ne ustreza popolnoma. Problemov je torej dovolj in nov odbor bo maral do- lilš R nZGOUOR Tovarno bi radi §§ Manjše obrtno podjetje »Stor- no podjetje. Nekaj časa sem šefi žič« na Visokem pri Kranju, je pribijal podplate, sedaj sem p: H po svojih kvalitetnih čevljih zna- že dlje skladiščnik. S no že daleč naokoli. Zatorej ni „ , . . , . ... = ..... j j — Potem ste dobro skusili - I B"*W* ? S™ 86 PrG? flT ka^™ J« "zlika P* delu v va - zadržali v tamkajšnjem kolekti- špm kUcu „ekdaj ,n danes? s vu in se z njegovim najstarej- I šim članom zapletli v krajši po- — Seveda sem. Pa še kako do §§ menek. Janez Frantar, po doma- bro. Včasih smo dobili nekaj de če Fleger, nam je na nekaj vpra šanj odgovoril takole: — Koliko let ste že na čevljar skem stolu v teh prostorih narja, seveda pa ne toliko ko bi morali. Danes imam precc boljši zaslužek, zlasti pa v zadnjem letu, ko smo dokaj dobre Dolgo je že tega. Dreto sem organizirali delo. Kot skladiščnik začel vleči že 1936? leta pri ta- prejemam osebne dohodke, ki so kratnem privatniku. Na »stolu« sem delal tudi kasneje, 1948. leta, ko smo se po nacionalizaciji spet lotili izdelave čevljev za odvisni od celotnega uspeha kolektiva in priznati morr-m, da vs kar pridno delajo, zato moran tudi jaz. Delam z veseljem, ke; I kranjsko »Obutev«. Štiri leta kas- se mi to precej pozna v žepu. jH neje pa smo postali že samostoj- — Imate v vašem kolektivu kakšne večje načrte za prihod- ■ nost? I — Imamo jih. Tovarno bi radi. ■ Ljudi za delo bi bilo dovolj, pa = tudi na trgu se ne bojimo, da §§ ne bi uspeli. Vprašanje je le, kje ■ naj bi dobili sredstva, da bi mo- I dernizirali naše podjetje in ga |i vsaj primerno razširili. Pr! tem M smo sami pripravljeni precej po- I magati, vendar pa nimam upa- §j nja, da bi se sami lahko lotili S tako velikega dela. — Ker se bliža leto h kraju, I smo ga še vprašali, česa se je I letos najbolj razveselil. — Vsekakor tega, da imamo §j dovolj dela in ker imamo do- s volj dela, sem vesel tudi svojega s zaslužka. n. n. s H r m U II8D8U0 Kranj — Danes ob 18. uri gostujejo v Prešernovem gledališču.člani Dramske sekcije DPD »Svoboda« iz Stražišča z John Patrichovo komedijo »VROČA KRI«. V nedeljo bodo igro ponovili ob 16.uri za sindikat Tiskanine in izven. — Dopoldne ob 10. uri pa bo kot običajno »URA PRAVLJIC«. V počastitev 22. decembra Dneva JLA, bo na KK Triglav srečanje kegl jaških ekip JLA, ZB, ZVVIJ in ZROS. Podnart — V Prosvetnem domu bodo danes ob 20. uri uprizorili člani gledališča »Tone Cufar« z Jesenic, dramo v treh dejanjih, Gow-D'Usseaua »GLOBOKO SO KORENINE«. Zg. Gorje - Dramo »GLOBOKO SO KORENINE bodo jeseniški gledališčniki uprizorili tudi v nedeljo, 18. decembra ob 16. uri, v Z<2. Gorjah pri Bledu. Sk. Loka — Danes ob 10. uri bo na Kidričevi cesti v Sk. Loki otvoritev trgovskega lokala »Zelezni-na«. — Zvečer ob 20. uri pa v dvorani TVD Partizan telovadna akademija, v počastitev občinskega praznika. Naslednjega dne bo ob 9. uri pohod patrulj po partizanskih poteh izpred poslopja TVD Partizan. Uro kasneje bo v dvorani kina Sora slavnostna seja Ob- Pomembno I Podhom — V Podhomu pri Jesenicah so pričeli letos v jeseni preurejati okrajno cesto iz Fortune pri Sp. Gorjah do Podhoma, oz. do soteske Vintgarja. Cesto, ki je dolga nekaj več kot 1 km so razširili tako, da bo široka 5 m in sposobna za sodoben promet. Kamenje so že položili in na nekaterih krajih nasuli s peskom. Drugo leto jo bodo tudi asfaltirali. — Ker je dosedanji most na tej ce- BRV BODO POPRAVILI Laze — prebivalci Sp. in Zg. Laz pri Jesenicah so večkrat razpravljali o popravilu razpadle brvi na poti iz Mevkuš proti Lazam, čez potok Radovno, ker je obstajala čedalje večja nevarnost, da se brv podre. Tudi na zadnji konferenci SZDL so govorili o tem problemu. Novo izvoljeno vodstvo krajevne organizacije iz Gorij pa se je sedaj povezalo s Komunalnim podjetjem Bled, tako da bodo brv v kratkem popravili. -an sti preko Radovne tako slab, da preko njega ne morejo vočja vozila, bodo morali zgraditi tudi 16 m dolg nov most, v sami soteski pri slapu Vintgar pa bodo zgradili še parkirni prostor. Tako bo moč z vsemi vozili priti prav do Vintgarja. -an bro poprijeti za delo. Razveseljivo je, da v razpravi niso le kritizirali stari odbor (ki to sicer zasluži), ampak so govorili predvsem o reševanju prihodnjih problemov društva. Ob zadnji točki dnevnega reda so se navzoči precej razgovorih o dvorani, ki sedaj služi za potrebe kina, za sestanke, gledališke predstave in končno še za potrebe telesne vzgoje in jo zato ne morejo primerao preurediti. Na občnem zboru so sklenili, da bodo naredili dober načrt za delo v prihodnjem letu, poživili smučanje, obnovili redno vadbo, usposobili nogometaše za vstop v Gorenjsko nogometno ligo in uredili še nekatere druge pomanjkljivosti poslovanja. Ce bodo vodstvo in vsi člani »Partizana« pokazali tudi pri delu tako voljo, kot jo je bilo čutiti na občnem zboru, potem ti sklepi res ne bodo ostali le sklepi in prav tega si v Železnikih močno želijo. M. A. i Trojno veselje Te dni v Tržiču gradijo drugi pionirski »avtodrom« v Sloveniji (prvega so že dogradili v Ljubljani). AMD Tržič bo zanj investiralo 2 in pol milijona dinarjev. Na lepo urejenem »avtodromu« se bodo pionirji lahko učili vse o prometni vzgoji in tudi sami preizkušali sproti pridobljeno znanje o prometnih predpisih. Zato bosta na »avtodromu« tudi dva avtomobilčka in več mopedov. — »Avto-drom«, ki bo imel gornjo plast iz betona ali asfalta in bo dograjen do 1. maja prihodnjega leta, pa bodo tržiški pionirji lahko uporabljali tudi za kotalkališče, v zimskem času pa za drsališče. Vodstvo AMD Tržič predvideva, da bodo z deli že v kratkem tako da- I ''ana. leč, da bodo tržiški otroci lahko še to zimo imeli drsališče. — Torej z enim objektom trojno veselje za najmlajše: »avtodrom«, kotalkališče in drsališče. nn iV PREDTEKMI MLADOST : RUDAR Danes zvečer bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zanimiva meddržavna rokometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije. V ""predtekmi se bosta pomerili moški ekipi trboveljskega Rudarja in kranjske Mladosti. Tudi rokometašice iz Kranja bodo danes igrale pod kupolo GR, v ženski predtekmi bodo igrale z ekipo ljubljanskega Slo- Senčur — V petek zvečer je imel upravni odbor AMD Šenčur redno sejo, ki so ji prisostvovali tudi številni predstavniki, med njimi zastopnika okrajnega in občinskega odbora LT Kranj, zastopnik komisije za prometno varnost, predstavnika AMD Kranj in drugi. Na seji so govorili o tekočih zadevah društva o izvedbi vzgojne akcije za voznike vprežnih vozil, o voznem parku, novih tečajih, o delu s pionirji in o izdelavi predračuna za leto 1960. Sestanek je bil zelo pomemben, predvsem zaradi izvedbe vzgojne akcije za voznike vprežnih vozil in vzgoje ZVEZNI TURNIR V KRANJU Včeraj se je pričel v Delavskem domu v Kranju zvezni turnir za sestavo namiznoteniške reprezentance, ki bo zastopala Jugoslavijo na mednarodnem prvenstvu Anglije. V Kranju tekmuje 14 najboljših jugoslovanskih namiznote-niških igralcev, od Slovencev pa Kranjčan Teran in Tome ter Ljubljančana Tomažič in Kern. S sodišča Za razdejanje tuje lastnine prejel zasluženo kazen Petnajsto leto po osvoboditvi, sredi neumornega dela naših ljudi, je na Brezjah tamkajšnji gvardijan J. D. .storil nepojmljivo dejanje, ki ga je razkrilo kot velikega nasprotnika naše družbene stvarnosti. 17. oktobra letos je namreč, kot je ugotovilo Okr. sodiše v Ljubljani na glavni obravnavi, J. D. opustošil Mladinsko dvorano (ki je v sklopu samostonskih pošlo- pij) in ki je bila že od julija 1947 oddana v najem krajevnemu odboru OF za potrebe družbenih in društvenih organizacij v kraju. — Z zidarskm kladivom je razbil gledališki oder, demontiral z izvijačem in kleščami kompletno električno napeljavo, tako da je žico na več mestih preščipnil in odrske kulise zmetal skozi okno na prosto. Del inventarja je dal znositi tudi pred drvarnico. Po oceni strokovi^akov je s takim početjem krajevnim organizacijam povzročil preko 300.000 din škode. V dvorano je prišel s posebnim — svojim ključem. — Po opustošenju jo *e snet zaklenil in pritrdil na vrata še ključavnico-obešanko. To je storil na dan. ko so lepaki na •Brezjah že vabili domačine za 19. oktober prav v to dvorajio k zboru volivcev. Vedel je tudi, da ta prostor uporabljajo vse organizacije: DPD »Svoboda«, ZB, LMS, Kmetijska zadruga, Turistično društvo itd. in da v vsem kraju za delovanje vseh teh organizacij, 8 tem pa tudi za kulturno in fizkultrno izživljanje domačinov, ni nobenih drugih primernih prostorov. Obdolženec je skušal krivdo pred sodiščem olepšati z izgovorom, da je prostore nujno potreboval za samostansko knjižnico v prometu s pionirji. Sklenili so, da bedo v vzgojno akcijo zajeli vse voznike na njihovem terenu od Jezerskega pa do Kokrice in Hrastja. Glede vzgoje na šolah pa so sklenili, da bodo organizirali šoferski tečaj za učitelje in profesorje, ki bodo potem skrbeli za prometno vzgojo in vodili prometne krožke na šolah s pomočjo strokovnega kadra AMD. USPEŠNI STRELCI Poljane — Majhna hribovska vasica. Poljane na Mežakli nad Jesenicami ima tudi svojo strelsko sekcijo, ki šteje 24 članov, od tega 4 mladince in 3 članice. Kupili so nekaj zračnih pušk, sedaj pa bodo kupili šc MK puško. Čeprav nimajo najboljših delovnih pogojev, so letos vendarle dosegli lep napredek, saj so se udeležili več tekmovanj in dosegli dobre uspehe. Bili so tudi v Gorjah in to kar z dvema ekipama in na med-družinskem srečanju zasedli 3. in 4. mesto. Za sedaj še nimajo zaprtega prostora za-zračno streljanje. -an in da so mu neki mladinci povedali, da dvorane ne bodo več potrebovali, ker bodo dobili druge prostore. Mladina mu je bila tam tudi »prehrupna«, zlasti pa ni mogel prenašati modelarjev. Tem navedbam pa seveda sodišče ni verjelo. J. D. je bilo predobro znano, da so dvorano uporabljale tudi druge organizacije i0l da so ti prostori služili prosvetnemu delu že v predaprilski Jugoslaviji. Sicer pa je že samo razdejanje, ki ga je obdolženec zapustil v dvorani, dovolj jasno pričalo, da so ga vodili pri tem ,v*se drugačni nagibi. Sodišče ga je zato tudi uoravičeno spoznalo .za krivega naklepnega poškodovanja tujega inventarja in prostorov in mu prisodilo zasluženo kazen. 6 mesecev zapora in 15.000 dinarjev kazni. Pri tem je upoštevalo, da je obdolženec škodo deloma že poravn-'1. /\ Konec minulega meseca so v Metalurško industrijski šoli na Jesenicah odprli novo jedilnico, v činskega ljudskega odbora Skofja Ifcateri bodo v dveh izmenah do- Loka, zvečer ob 20. uri pa v domu DPD »Svoboda« glasbeni večer. Poljane - Ob 18. uri bo v Kulturnem domu slavnostna akademija. Gorenja vas - Danes ob 20. uri bodo v kinodvorani predvajali ju-' goslovanski film »Dobro morje«. Jutri, v nedeljo, ob 17. uri, pa bo v domu TVD »Partizan« slavnostna akademija. bili toplo malico vsi uslužbenci in vajenci MIS, dalje uslužbenci Centra za izobraževanje, komunalnega odseka in še nekateri drugi. A Jutri, 18. decembra, bo v dvorani OLO v Kranju redna letna skupščina združenja šoferjev in avtomehanikov LR Slovenije — podružnice Kranj, na kateri bodo pregledali dosedanje delo združenja in hkrati reševali svoje probleme in naloge. Glavno poročilo li stanii zi ittljdi kiier Gorje — Pred dvema letoma so v Zg. Gorjah pri Bledu pričeli postavljati prve temelje za stanovanjski blok, v katerem je dobilo stanovanje 8 družin, in sicer 7 delavskih iz GG Bled in en učitelj. Letos spomladi pa je GG Bled pričelo graditi še en stanovanjski blok, v katerem bodo 4 večja in 4 manjša družinska stanovanja. -Blok bo vseljiv februarja ali mar- ca prihodnjega leta. Tudi v ta blok se bodo vselili delavci Gozdnega gospodarstva Bled in en prosvetni delavec. Tamkajšnji krajevni odbor se trudi, da bi naSel sredstva za gradnjo bloka, ki bi bil namenjen izključno prosvetnim delavcem. V tem kraju učiteljev zelo primanjkuje prav zaradi pomanjkanja stanovanj. -an bo podal dosedanji predsednik Vinko Mravlje. A Prvič v zgodovini jeseniškega železarstva obratujejo v marti-narni s sedmimi pečmi. — S tem obratovanjem bodo uspeli vliti okoli 4500 ton JekL* več., kot bi g-zmogli z dosedanjim obratov;* njem. To pa bo vsekakor pripc moflo k večji realizaciji financ nega plana n.;1' veta podjetja. £± Izobraževalni center v to varni »Iskra« v Kranju skrbi z rast strokovnih kadrov v svojen podjetju i| v ta namen prireji razne tečaje. V začetku s^ptembr. so pričeli že z drugim tečajem z:; konstruktorje. Tečaj bo traja' predvidoma do 25. maja in ga obiskuje 20 članov kolektiva. A Minulo nedeljo so bile v Kranju nadomestne volitve odbornikov ObLO Kranj v I.. VIL ta VIII. volilni enoti. - Volitev se je udeležilo 89.88 "o vpisanih volivcev. Najboljša volilna enota J; bila na Trubarjevem trgu s 100' udeležbo, najslabša pa na sejmišču s 70"o udeležbo. Za prvo voliLm> enoto je bil izvoljen Ivan SefL-, za VIL Milan Vrezec in za VIII. volilno enoto Alojz Založnik. <>v «r-i~ ^ IZ uciavvuv vsak. uau graui piuiiuan*