Štev. 8. P@iYNiNÄ Liubljana, dne PÄ¥iÄLiRÄNA. Leto II. Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA slovenijo 16. aprila 1920. Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Tse dopise sprejema tnončna ekspedicija II. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Brzojavi: „Ulma" Ljubljana. Telefon internrb. SÜ74. ček. račun 11.11.028. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kralje-j’ vini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne j£ prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku i m [o., Ljubljana, lelEiiliiirgova ulita 7|l., (nasproti glavno polio.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. VODENOM SILOM POGON INDUSTRIJE DRVA I CIGLANE sa zemljištem i zgradama, na željezničkoj stanici u blizini Rijeke. Zemlja sa krovnu i zidnu ciglu jur preispitana kao izvrstna i bez konkurencije. Tvorivog i ogrijevnog drva u obilju. - ADRESA PRODAVAOCA U UPRAVI. I i IZDELUJE ŽVEPLENO KISLINO :::: SOLNO PggAZHA MODRILNO ESENCO :: RAZNA ČRNILA SUPERFOSFAT Agenture: Bureau: d’agente M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. Milorad Djurendlć & Komp. Split — Dalmacija. Anemčna eksped.: Expčditinn d' annonces. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Automobili: Automobiles. J. Goreč, Izubijana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bojadisanje robe. Teinturerie d’ čtoffes Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3. Brane: Herses. „Komet“ ti. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. CiŠlenje perila: Čiščenje rublja. Blanchissage Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenfenburgova ulica 3. Čevlji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliers (vente) Peter Kozina & Co. Ljubljana Breg 20. CiSženje stanovanj: in oken: Bettoyage d’ appartemenls el de fenllres. (ličenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju »l ana, Šelenburgova ulica 6. Damski krojač: Krojač za dame. Taiiieur pour dames. S.x Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I. Dobavni viri: Dobavna vrela 1'rgovina. - Commerce. Obit. - Mčtiers. Deželni pridelki Zemajlski proizvodi. Viktor Selinger 1 sin, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb. Ilica 2o./iI. Drogerije: Drogueries. 1. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Kefir Filip Pečenko, Ljubljana. Dunajska cesta ti. Parfumerija: Parfüms. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12. Ka .tonaža Kartonaia. Cartonnage. 1. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica iti. Pisalni stroji: Pisači strojevi. Machines i čcrire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Adrlja (B. Čvančara), Ljul Ijana, Šelenburgova ulica 5. Eleklro-oddelek j Strojne tovarne In livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48. ! Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti, bjets d’ člectotechnigue. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 - A. Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Fotog.af. lavod Etablissement photographigue. Atelje „Helios“ Veličan Bešter Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fotomanufaktura: j Phofomanufacture. Adrlja „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. I I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Gumi-tehnitni: Bnmi-tebničkl. Gemme technique. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Kolesa: Koturi (bicikli), ßicyclettes. .1. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trgovina Komisijonalna radnji Commerce en cemmission. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta ti. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. über, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Krojač: Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica ti Ključavničarstvo: Mehaničko bravarska radiona: Hoi« 1 Šukle, Zagreb, Prerado viče, va ul. 13. lepenke: Ljepenke. Cartons. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica Iti. Manufakture Schwab & Bizjak, ljubijana, Dvorni trg . Motorna kolesa: Kotači za automobile. Motocydes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Papir: Papier. I. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. i - Pisarniške potrebščine: Pisamicke patrebštine. listensiles de bureau. 1. Bonač, ; Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Plakatiranje: Affkhage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./1. Telefon št. 174. Poljedeljski stroji: Poljedjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. J. K. Chudjf Tynlste n/Orl. Češka Cehoslovaška Rp. (Specialiteta :,Seljačke vodenice/ j — za armu, brašno i gerette. Pohištvo: Pekučtvo. Meubles. Brata Sever, j Ljubljana, Gosposvetska cesta ! (Kolizej). Popravilo strojev: Popravljanje strvjevi Hčparation de machines. Import i export: hoja, lakova, terpentina firnisa -i raznovrsne materijalne robe» Marko Fleš Zagreb, Duga ulica broj 3. Int. Tel. 5-85. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigara hrv. sveučilišta 1. jugoslavenske akademije, Zagreb. The Rex & Co., Ljubljana. Šelenburgova ulic^ 7. Premog U|tjev. Kumile. F. & A. Über, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Zagrebška borza. Nominalna . vrednost oz. pri papirjih obresti od i •š si Kurz 6,/IV.v Kurz 8./IV.v Kun 10./IV. v Kurz ifi./IV. v Vrednota — ..... — * — — 1—— 5-' denarju blagu deuarju blagu denarju denarju j blagu 4°/o državni boni kraljevine SHS s prem. . 41/2°/o „ „ „ „ . . . 4,/2°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . z z 2(J0 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 2900'— ;j(ioo* - 3000' 3100 — 3200 3250*— Hrvatska banka, Zagreb 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. splošna kredit, zav., Zagreb „ 2500 — 2700 — 2740 — 2760'— 400 fitiO — 700 — 710 — 800 — 70O- 750- 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 205'— 220 — 230 — 240- - 220* 235 — 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 380'— 385*— 390 — GO — 420*- 450- 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 920 — 930- 990'— 1010 — 980 1000'— 400 Jadranska banka 3600'— 3735-— 3700- 3750 - 3800 — 4025 — 400 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1425*— 1500 — 1550- 2000-— 000 8 Narodna banka, Zagreb 600*— 610 — 710- 740'- 725 — 750 — 00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 11900 - 12100 — 12200- 12300 — 12100 — 12600*— 100 Riječka pučka banka, Rijeka 925 - 950 — 990 — 1010 — 1100 1150- 400 500 „Čroatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovifba,Dubrovnik 10000' 11500 — 1520 — 11000 — 1150U' 1650 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . . „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1500- 1550*- 1400 - 1430 1400- 1450'— 2375- 200 30 1800'- 2000 — 2300' 2350 — 2225* Devize: — — London l funt . • — _ — — — Praga 100 kron 205- 212 — 21 V— 215 — 217'- 220 — Pariz 100 frankov 1050- 1230 — 1160 — 1225 — 1080*- IflOll* ■ — — Curih 100 frankov ' — 3175*— - Valute: — — Dolarji 100 15200- - 15500 — 15000* 15250- 14900 — 15100 — — — Bolgarski levi 100 210 — 210 — 210 — Čeho-slovaške krone 100 19')'— 200 — 190- 200- 190* - '200' - ; Francoski franki 100 1100'- 1230 — 1150 — 1200 — 1070 — 1 Napoleon d'or 630 — 585— 585'— 590- Nemške marke 190 246--- 250 — 250- 262*- 270- 290- Romunski leji 100 26**- 268*- 260 — 205'— 258'- 262'— Lir 1 0 . . . 840* - 850* — 825*- 720*- 750 — Drahem 100 . . Lieux d’aehat: Industrija - Industrie. Pralnica Pravnico. SlancbissoRe. Jos. Reich. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 1. Razglednice Marija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 - T.govina z deželnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Sever & Komp. I.juhljana, Wolfova ulica 12. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana. Wolfova ulica 12. Skladišče (javno): Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta 1. jugoslavenske akadem'je. Zagreli Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Slamniki Slamnati $e$ii. thapeaux de paille. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Ure Montres, nenduies. Fr. Čuden sin, i Liubyaiia, Šelenburgova ni. 7 Vinske preše Pressoirs. Svetlolikalnica Praonica i gladionica rublja. Repassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Stampilije Štambilji Estampilles. Anton Černe, Ljubljana. Dvorski trg L Transport, podjetje Traaspotoo poduzete. Etablissement de transport Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. F. & A. liber, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. „Komet“ dr. z o. z. I Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vinska I let Vinski podnim. Cave. „Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Žarnice žaEulje. Becs D'člectririte. „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarovalnica Osiguravaonica. Assurance. „Croatta“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. Trg. posredovalnica Tgovaiki posedovni zavod. Nčgotiations d' affaires. „Slovenija“, I Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Zlatnina Orfžvrerie. Pr. Čuden sin, IJubljana. Šelenburgova ul razmnožuje strojno i ručno pisanje (risbe, note) putem neiz-ralljhie, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl.plo$če Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za tijelu kraljevinu I SELEmičm auti ii. n I i Zadruga a pilil ima ZAGREB, Preradovideva ul. 20. Telefon br. 17 - 74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano J]g|]|)||jg povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica. ČIJEM li šalje na zahtjev hatlav a! Tvrdk» Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, ! lubje in korenine po najvišjih cenah. Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. ČRNILO :: RDEČILO Barva za štampilje RDEČA IN MODRA „SNAŽI- naM čistilo za vse vrste kovine, razpošilja vsako množino O. ekarska cesta 43 slamnate lot biče (cekarje) pred* praznike; vse razližne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem 'n cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov ? Stebo, p. Domžale pri Ljubljani Pomen trgovstva za državo. Na II. vseslovenskem trgovskem shodu v I itibljani sv ju omenil slučaj, da je neki Prazan , imel pri izvozu J000 jugoslovanskih svinj okrog I 1,800.000 češkoslovaških kron dobička! Podrob-I uosti te kupčije mi niso znane, vsekakor pa je to znak nenormalnih nezdravih razmer. V normalnih časih bi bil tak dobiček izključen in jugoslovanski kmet in trgovec in z njima država bi bila ž.c v tem samem slučaju nad 2,000.000 K bogatejša! V tem slučaju se jasno zrcali pomen trgovstva za državo. Nikaka država nc živi izključno od lastnih izdelkov in pridelkov, vsaka je več ali mani navezana na mednarodni svetovni trg. Ona država, ki ima najboljše trgovce, bo na svetovnem trgu najugodneje kupovala, prešlo bo čim manj narodnega bogastva v tuje roke, za svoj izvoz pa bo prejela čim večjo protivrednost. Državi z dobrim trgovstvom se ne bo treba posluževati lujih prekupcev in agentov in mcd-. zaslužek, ki bi šel sicer v tujino, bo ostal doma. Dobro trgovstvo je toraj v največjo državno korist. Nastane vprašanje podpiranja trgovine. Splošno se opaža, da podpira maša vlada le zadružništvo, trgovce pa po možnosti šikanira. Zadruge dobivajo milijonske državne kredite, imajo pri izvozu in uvozu, pri carini hi davkih, pri razdeljevanju vagonov itd. vedno izjemne ugodnosti, med tem ko si mora trgovec še tako legitimne stvari po dolgih bojih in po dolgem čakanju šele izvojevati, ali jih pa sploh nc doseže. Je tako protežiranjc zadrug napram svobodnemu trgovstvu upravičeno? Ne moremo odrekati konzumentom pravice, da si ustanavljajo svoje konzume, zahtevati pa moramo odločno enako pravico za vse! Iz narodnogospodarskega stališča je obstoj konzumov in drugih zadrug deloma priporočljiv i. s. zaradi konkurence trgovcem in iz tega morebiti izvirajočih nižjih cen: nikakor pa uc gre, da podpira vlada te zadruge z našimi davki in z raznimi ugodnostmi, ki jih trgovci niso deležni. Dokler smo z zadrugami enakopravni, se tekme z njimi nc bojimo. Mnogi .predvojni polomi konzumov so dokaz, da je delo svobodnega trgovca uspešnejše kakor delo plačanih konzumnih uradnikov. < 'davni vzrok tegu dejstva tiči v tem, da so posledice uspeha ali neuspeha za trgovca večje kakor je za konzumne poslovodje. Cut odgovornosti in obetajoči se dobiček priganjata trgovca k neumornemu delu, konzumom pa zadostuje, da nudijo svojim članom najpotrebnejše. Možnost direktnega uspeha in dobička žene veletrgovca preko tisoč zaprek na svetovni trg. riskira! bo in delal in iskal, dokler ne najde tam iiajcenejših dobavnih virov in za domače blago najbolje pla-čujoče kupce. Gojil bo nadalje tudi tranzitno trgovino, ki pri zadrugah niti v poštev ne pride.. Iako sem prispel k temelji ideji tega članka, to je, da priskrbujc dobro trgovstvo svoji državi potrebno inozemsko blago po najnižji ceni, izvozno blago pa najbolje prodaja, s čim se štedi in veča narodno bogastvo. To nalogo pa zamore iz gornjih razlogov najbolje vršiti le svobodno trgovstvo ob primerni državni podpori. Dokler pa se bo trgovce šikaniralo in dokler sc bodo z njihovimi davki proti njim ustanavljale in umetno vzdrževale različne konzumne zadruge, se naša trgovina ne bo mogla svobodno razvijati in glavni dobiček n. pr. pri našemu izvozu bo imel pražki izvoznik svinj — tujec. I. 1. Draginja v Jugoslaviji. V naših časnikih v Jugoslaviji in v Ameriki opozarja neki Predovič. trgovec v Pueblo. Kolorado. vse izseljence, ki nameravajo pošiljati v svojo domovino darila, da je ugodneje poslati denar kakor blago, ker se dobi v Jugoslaviji za isti znesek dva do trikrat več blaga kakor v Ameriki! To dokazuje na par primerih, pri čevljih, oblekah itd. in sicer računajoč s kurzom K 75 do K 100 za I dolar! Po sedanjem kurzu so razlike v ceni še večje. — Iz tega se zopet vidi. da jc vse zabavljanje na trgovstvo in industrijo v Jugoslaviji popolnoma neupravičeno in krivično, ker živimo v Jugoslaviji, računajoč s kurzno vrednostjo našega denarja, še vedno 2 do 3 krat ceneje kakor v inozemstvu! Ker imajo cene blaga na svetovnem trgu tendenco, da se polagoma izjednačijo, smemo z gotovostjo računati z nadalinim naraščanjem cen, DROGERIJA PARFUMERIJA I.CKOTAR LJUBLJANA W0LF0VA UL 3, ■^■■■»■»■■■■•■ieese*eeweeeeewr■■■■■■««eer■•■■■■■■ eeeee ■■■ ijjl i ■■■ ■■■ ■■■ ■■■ OTPREMNIŠTVO FRANZ ipbug ZAGREB, lurišičeva ul. 26 Telefon br. 2-61. ■■■ ««M SaiiaaSSSSSaSaSaaaaraBaaiaaa!SaasaaaatSatSasafeSa! "Sala a"«" •■••BaaaaaSts! «a* ca*'aa** 55 *a?aaa Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, ^ strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3, mejnika 1920. Zasebni uini zavod Legal v laioni. Vetrinjska ulica štev. 17./I. Obširni prospekt brezplačno. Telefon št. o4/VUI. DJORDJE GRUJIČ CENTRALA BEOGRAD KNEZ MILETINA 15 2EEEE FILIJALKA: VEL. KIHINDA* Banat bavi se svim zemaljskim pro! tvodima Aprovizaeije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude. ■■«raca* r ■■■■■a I FILIP ! PRISTOU 5 črkoslikar £ ■ *■ ■ LJUBLJANA, ■ i Hotel pri Malitu ■ K=o tehnički savjetnik i nadzorni SAVJETNIK se preporočuje stručni u k za velike i male obrate, željezne, čelične i kovinske struke. Nacrti za tvorničke naprave itd. F. Beguš, tvor. ravn., ŽRELEC - KORUŠKA. Iščemo mladega, inteligentnega kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno induslrijo Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati, naj v posl jej o svoj natančni naslov, življenjepis in reference pod naslovom „Štajerska“ na ANONČNO EKSPEDIJO - AL. MATELIČ, LJUBLJANA — KONGRRESNI TRG ŠT. 3 STflMPILjE] Anten Černe GRAVEUR Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. BARVA vsakovrstne blago PERE domače perilo (pošilja po isto na dom) ČISTI obleke SVETLO LIKA ovratnice, zapestnice in srajce tovarna J O S. REICH T .nihlismt* Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38. VELIKO SKLADIŠTE PIROTSKIH CILIMOVA S. TURKOVIČ : ZAGREB ILICA BROJ 5 s OKTOGON Pravi pirotski čili mo vi. — Tvorevina narodnog umjeća. — Cista vuna. — Čilim može da se rabi s obiju strana. Prikladni darovi za sv e prilike. — Krasan ures soba i ureda. sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ROGAŠKA SLATINA". največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hydrotheiapija, elektrotherapija, in-halatorij, gimnastika za zdravljenje, k o p e 1 j i z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med temi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) — Sezija od 1 maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. če se stanje naše valute ne bo v kratkem izboljšalo. In temu naraščanju cen bodo potem seveda zopet naši trgovci in industrijalci krivi, po mnenju gotovih časnikarjev in Imjskačev. Ne smemo opustiti nobene priložnosti, da ne bi opozarjali konzumente na prave vzroke visokih cen, tolmačmmo jim pri vsaki priliki ustmeno in v časnikili razvoj in vzroke „draginje“, lavno mnenje vidi v trgovcu glavni vzrok sedanjih navidezno visokih cen, ne vidi pa, da tudi zadruge, ne produktivne in ne trgovske, kljub visokim državnim podporam, ki gredo iz žepov konzumentov, ne morejo dosti olajšati draginje. 1'okler se ne uredi in izboljša stanje naše valute, ie padanje cen izključeno, nasprotno, cene bodo vedno rastle, dokler ne dosežejo cen na svetovnem trgu, ki so, kakor prej omenjeno, deloma po par sto odstotkov višje kakor naše. Glavno krivdo draginje nosi vlada, oziroma nosijo večno se menjajoče vlade s svojo nesrečno nestalno In nepremišljeno valutno politiko. Ne bodem našteval celi križev pot naše valute, pozinjo ga že vrabci na strehi. Upajmo, da bo po tolikih padcih (neprimerno žigosanje, prepozno kolekovanje, lastna označba kot „nezdrava“ valuta itd.) in po križanju (zamenjava I : 4) vendarle enkrat vstala iz groba ter vsem prinesla odrešenje od sedanjih neznosnih razmer. Iv. Iv. Razno iz narodnega gospodarstva. KraljevKia SHS. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru. Tečaji na Legato vem zasebnem učnem zavodu imajo namen, p(xlati udeležencem v najkrajšem času za pisarniško prakso potrebno znanje in jim tako odpreti pot do samostojnega zaslužka. V vseh tečajih se ponove tudi temeljni pojmi, tako da se morejo tečajev udeležiti tudi oni, ki že dalje časa niso obiskovali šole. Ves pouk je urejen strogo metodično po obče priznanih pedagoških načelih in se ozira v prvi vrsti na praktične potrebe. Zaradi dobrih učnih uspehov je Legatov zasebni učni zavod na naj-boljšcin glasu. Na zavodu delujejo izvrstne učne moči, med njimi več profesorjev. Zavod je moderno opremljen in ima električno razsvetljavo. Zasebni učni zavod Legat je največje in najboljše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Tečaji trajajo pet mesecev, oziroma za udeležence z boljšo pred-izobrazbo štiri mesece. Novi tečaji začnejo dne 3. majnika 1920. Obširni projekt brezplačno, telefon št. 34,Vlit. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru. Vetrinjska ulica 17/1. Franeosko-jugoslov. trgov, zbornica v Parizu. Leta 1917. se je v Parizu ustanovila ob sodelovanju francoskih in srbskih političnih in gospodarskih faktorjev francosko-srbsku trgovska zbornica (chambre de commerce franco- Serbe). Že tedaj se je, kakor kaže člen 14. statutov te organizacije mislilo na stike z jugoslovanskimi deželami. Lansko leto se je sklenilo, vpoštevati iz-premenjeni politični položaj ter preosnovati zbornico v rancosko-jugoslovansko (chambre de commerce franco-yugoslave). V gospodarskem oziru je namen te zbornice, širiti in poglabljati gospodarske stike med Francijo in Jugoslavijo ter pospeševati medsebojne praktične kunčijske zveze. Francoski trgovski krogi morejo dobivati vseh vrst informacije o naših prilikah, obratno je institucija na razpolago našim trgovskim interesentom. Prizadevanje francosko - jugoslovanske zbornice zlasti tudi meri na to, da se vzpostavi redna pomorska zveza med Marseillom in jadranskimi pristanišči. Zbornica si je postavila kot prvo točko svojega programa: Pospeševanje ustvaritve in poglobitve industrijalnih, trgovskih finančnih, teh-niških, literarnih, intelektualnih zvez med Francijo iti Jugoslavijo. Naše zbornice v Belgradu, Sara-jevem. Zagrebu in v Ljubljani so imenovale že svoje zastopnike za predmetno trgovsko zbornico v Parizu, ki se v kratkem pretvori v franco-jugo-slovansko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je imenovala na povabilo te zbornice za svoja zastopnika g. Friderika Juvančiča, profesorja in člana naše delegacije v Parizu ter svojega predsednika g. Ivana Kneza. Naslov zbornice v Parizu je za sedaj: Chambre de Commerce franco-serbe. Pariz, 14 I-: vzroča šibka produkcija v Evropi. Potreba sladkorja je velika skoro v vseli evropskih državah. Na Holandskem je na razpolago za izvoz 30.000 ton sladkorja, ali ta količina ne bo izboljšala situacije. Cena sladkorja bo vsled nizke produkcije gotovo še dalje visoka in višja. Pristanišče v Solunu. Francoske družbe ' san, Schneider. Creuzot in Batignolles so formirale finančno skupino in pixlale grški vladi Dredloge glede izgraditve velikih pristaniških del v Solunu, tako da bi bilo solunsko pristanišče eno najvažnejših na vzhodu. Družba bi imela seveda posebne privilegije v pristanišču. Japonske vžigalice. Od 1912 do 1915 je bil povprečen izdelek vžigalic na Japonskem 49 milijonov. od 1916 do 1918 pa že 53 milijonov na leto. To je storila vojna. Vprašanje ie. ali bo japonska ! industrija vzdržala sedaj angleško in nemško konkurenco. Dolgovi raznih držav. Severnoameriški finančnik Gottlieb je sestavil za Guarantv Trnst-Comn. v Newyorku statistiko dolgov raznih držav. in sicer v dolarjih. Rusija ima dolgov 54.462 milijona. Anglija 37.657, Francija 30.494. Zedinjene države 26.597. Italija 15.028, Belgija 1889. Avstralija 1619. Japonska 1284, Grška 521. Ncmčiia 40.007, Avstrija 17.071. Madžarska 8809, Turčija 2002. Bolgarija 1159 milijonov dolarjev. Vseslovenski trgovski shod. Dne 10. in 11. t. m. se je vršil v Ljubljani II. vseslovenski trgovski shod. Prisostvovali so tudi zastopniki hrv«— ških trgovskih organizacij v Zagrebu, Viukoveih in Osjeku ter elan zemaljske vlade v Sarajevu, ki so bili vsi burno pozdravljeni. Prvi dan sc je ustanovila Zveza gremijvv in trgovskih zadrug v Slovveniii, kateri sc jc tudi naložilo iskati zveze s hrvaškim in srbskim trgovskim svetom ter sodelovati pri ustanovitvi Udruženja jugoslovanskega trgovstva ter Centralnega gospodarskega sveta v Beogradu. Na shodu, katerega se je udeležilo okoli 7(>0 slovenskih trgovcev, se je povdarjala potreba trdne organizacije vseh jugoslovanskih trgovcev v Udruženju ter potreba ustanovitve Centralnega gospodarskega sveta v Beogradu. Razmere so za trgovino vedno slabše, moralno ie največ trpela radi verižn. netrgovcev. vsled česar sc zahteva oster boj proti vsem tem temnim elementom. Zahteva sc nadalje revizija vseh obrtnih dovoljeni izdanih od leta tolT naprej. Poudarjalo sv je po več govornikih veliko bogastvo Jugoslavije ter slabo gospodarstvo vlade. Vlada kakor (udi javnost in časnikarstvo se popolnoma izgubljajo v manj važnih političnih vprašanjih, za življensko važna gospodarska vprašanja pa nimajo časa. Dela sc naj na čimprejšnjo ustanovitev Centralnega gospodarskega sveta v Beogradu, kjer se bodo veščaki in zastopniki gospodarskih organizacij gotovo ložje sporazumeli in zjedinili na enoten program kakor sedanji parlamentarci. Referate posameznih govornikov priobčimo po možnosti v naslednjih številkah. Sprejete so bile sledeče resolucije: Gospodarska politika. 1. V ta namen, da pridemo v državi do boljše gospodarske in trgovinske politike in da bode naša gospodarska politika vodena po enotnih načelih. zahtevamo, da se čimprej osnuje v Belein-gradu centralni gospodarski svet, v katerem bodo zastopane vse panoge našega gospodarstva. V takem gospodarskem svetu bo najboljša prilika, da se izpoznajo in razgovore gospodarski veščaki iz cele kraljevine. Svaka dobra kućanica plavi svoje rublje samo sa našim plavilom, jer je ono najbolje, najizdašnije i najjeftinije. pobije se svagdje. Tvornica tinte i kemikalija Ilica 31. ZAGREB Ilica 31. Zahtjevajte cijenik. H Na veliko. Zaht »IliMJSisP HS mp fcš&l Veletrgovina kolonijalne : i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. ”11 ......... JURIJA GROFA THURNSKEGA * Miama na Ramel ustanovljena leta 1771. — Gučtanj-Kavne, Koroško (Jugosla vi ja). Poštna postaja tiuštanj, železniška poslaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, a sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne-legirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje najvevje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, mnfi'inrz • rilolu iti iiiv-vt* .-1 ..1 ^ :„ .'.„i za vozovne in vagonakc vzmeli, za konstrukcijske deje posebne trajnosti v avtomobilni in letalni induslriji- za kolesna obročja: za kose, srpe, sekire, motike, lopate Ild. Izgotavlja: Vozne osi s pušami in nakončniki; trans-nnsijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do 0 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone: krogle za cementne mline itd. v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dohe po zmernih renah pri tvrdki 2. Poudarjamo potrebo pravilne ureditve va- , hiti lega vprašanja v smislu zahtev naših in lir- | vatskih gospodarskih organizacij. V državi potre- : Iniiemo en novec in za ta svoj denar treba pra- 1 viloma prodati blago v inozemstvu. S. Nujna potreba je, da se uredu državne ' viiianec. Pregleda trebit o državnih dohodkih in | izdatkili. Državne potrebščine moramo pokrivati z davki in drugimi rednimi iaVpimi dajatvami, ne pa s posojili in tiskanjem papirnatega novca. 4. Potrebna nam je produkcijska statistika in statistika izvoza in uvoza. (Psi e skiK) Uvoz izvoz. Cariinsprosti uvoz zdravil in kcmikaln Po razpisu generalne direkcije carinske uprave od II. februarja t. 1. št. 6178 je dovoljen uvoz kemikalij, zdravil in vseli produktov, ki so potrebni za zdravilstvo, po minimalni carinski tarifi do konca tekočega leta brez ozira na provenijenco blaga. Stanje uvoznega kontingenta na kompenza-eijsko pogodbo z Avstrijsko republiko. Septem-berska pogodba z Avstrijo je bila po stanju dne 26. marca 1920 podaljšana za sledeče kontingente: razstreijiv 750.000 kron, kapsljev 301.200, lovskega streljiva 631.182, magnezita in izdelkov 625.000, avtomobilov 13,558,662. železniških vagonov ° 394.688. lokom. 1.227.369, elektromotorjev !.225.090. aoaratov za nizko napetost 59.010. kab-bev in izoliranih žic 394.695. žarnic 521.039, akumulatorjev 264.747. medenine 167.116. zvonarskega kova 375.000. armature 246.000, poljedelskih strojev z motornimi plugi 631.358, žičnega in drugega železa 178.032, železne konstrukcije 3,392.798, železnih sodov za petrolej 308.117, žične vrvi 140.090 mreže in rešeta 22.261. medenih rešet 77.000. tehtnic 100.000. štedilnikov in peči 84.550. mlinarske o'ravc 486.775. cevi. sesalke 21.102. cestnih in vodnih strojev 9.922. instalacijskega materijala 1.430.069. železniških nanrav 562. kontrolnih naprav 344.960, materijala za poljske železnice 1.269.591. osovine 247.087, tiskarske opreme 1,591.445, kemičnih produktov 19.009, zdravil 3.4'8 291. mineralnega olja 526.126. rotacijskega papirja 1,865.200, novinarskega papirja 1.419.787, trgovskega papirja 428.121, tiskarske potrebščine 6.752.400, kovinskih tkanin 41.204, perila 3,204 vrvaiskih izdelkov, vreč in drugega 715.000, pohištva 937.017, drožja 1.005.874. Izčrpan je uvoz za sledeče predmete: grafit, telefonski in brzojavni materijal, elektrotehnični materijal, ležišča, žice in žičniki, jeklo, orodje, veloclpedi, šivalni stroji, mlekarniške opreme, rokodelsko orodje, galica, različno železno blago, kolofonij, smolnato olje. smola, barve vseh vrst, -tehnični gumijevi izdelki, navadni papir za pisanje in tiskanje in stekleno blago. Septembrska kompenzacijska pogodba jc bila za 100 milijonov podaljšana in Sloveniji od tega dovoljena kvota 9 milijonov, kar je z ozirom na. naše industrijske potrebe bore malo, se od 1. aprila 1920 zopet sprejemajo vplačila na kompenzacijsko pogodbo pri podružnici Centralne uprave. Prepoved izvoza naših iiovčanic. Na podlagi skic *a ministrskega sveta od 25. marca t. 1. je odredil finančni minister, da sc prepove izvoz kronsko-dinarskih novčanic Narodne banke kraljestvu SHS iz naše države. Kdor bi poizkušal izv 4;: te novčanice preko naših državnih mci. bo kaznovan kot tihotapec na podlagi člena 100 fin. zak. za 1919/1920 in se mu bodo novčanice ze lenile v korist državne blagajne. Vsem carinarnicam je naročeno, naj najstrožje izvajajo to naredbo. Denarstvo. Poljski denar. Poljska vlada je odredila, da je odslej poljska marka zakonito plačilno sredstvo v področju cele poljske republike. V krajih, kjer se je doslej plačevalo z avstrijskimi kronami, se ta denar zamenja, more pa se plačati tudi v dose-daniili kronah. Relacija med poljsko marko in krone, je 100 mark za 70 kron. Zamena bankovcev. Ker je večja količina novih bankovcev v Parizu zopet gotova, bo te dni od"ftovalo na Francosko več uradnikov, da prevzamejo izdelane bankovce. S tem bo istočasno tudi nosoešena zamenjava kronskih bankovcev ' 50, 20 in 10 kron. za katere še ni določen rok. kdaj jih odtegnejo iz. prometa. Tečaji valut v železniškem prometu. Generalno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju določa dnevno za celo omrežje svojih prog prera- Najmodernejše lastnega izdelka, anco tu- in inozemsko oaan manufakiurno in modno blago razpoSilja Prva kianjska raipoSiljalna Dvorni trg. -- Pod Ha-odno kavarno. Kupi se za Čelioslovaško vsako množino vagonov ovčje volne kakor tudi volovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe." porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in t avedbo množine na zastopstvo P RAN K R E P E K. Maribor, Tattenbachova ulica 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL E8CHORM Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare n Brodu n S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije: svake v r s I c, uskladištenja, ocarinjeuja. liiiau ci altu» manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz sirokotračnih vagona u uskotraene i obratno i intervencije kod otpreme. — Otprem a nje željeznicom i ladjoni. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim kolima. Brižna izvedba svih importiiih i eksportnih transporta Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod IG, G4 i 110. Boa. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNt ZAVOD. ■ eaeiiBBeseese«eee*«*»ewBseteRSRARseRReBeBBeeeASRi ■ ■■BB1BEEB1t*■■■■BB* *BSW*B fBBSBSBSBBBS BBBBBBEB SB• e B • B vi s ■ s ■ s a e ■ e 8 w ■ e ■ a m «beebebee »Eanp*»»?» » ŽeULGARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za sirane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benz no u, uljem i svim auto-dijeloviina. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkanizirarije, antogenično varenje i željezno i nijedno tokar nje. Prima sve popravke au omobita, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Čije m najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Oradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrala Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake le sve dinge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene ebbbbbsbbbbbbbbbbb BBBBBBBEfBB BBB ■■■■■BBBBEIBB * MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22-28. B W B EB B BeV5| BB E S B E E *B ■ B B E bIi’e B B B B E B Bb’sB ■•BBBEEBBSBBe BBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBB« čuuicvalnv Icčaie za različne valute, k nridejo pri plačevartTu tovomine v poštev. Za naše trgovce in indiistrijce je posebno važen odni šaj češke, avstrijske in naše krone ter lire. Sicer se morajo pošiliatve iz Češke in iz Italije tudi po južni franki rat i do naše meje in za one v Avstriji se nakazuje tovoruina po povzetju na prejemnika. Tečaji so znašali dne 20. marca za 100 kron čeških 302. SHS 175 in 100 lir 1450. 100 mark 380: dne 27. čehoslovaške krone 345. SHS 170, lire 1310, marke 385, Promet. Povišanje tarifov iz Italije v tujino. Ravna-tejstvo italijanskih državnih železnic je zvišalo tarife za direktni promet s tujino in sicer se bo pobirala za vsako pošiljatev pristojbina 0.50 lir, razen tega 100 % prebitek k dosedanji transportni pristojbini in končno 40 % pribitek k davku na transportne pristojbine. Prekop od Donave do Soluna. Kakor znano, sc bavi vlada že dalje časa z zgradbo prekopa od Donave do Soluna. Prekop gre od Morave do Kumanova v Vardar pri Velesu in v Egejsko morje pri Solunu. Dolgosti je 600 km, pristanišč 1)0 65. Južna železnica. V Beograd je dospel glavni ravnatelj južne železnice Hall, ki se bo pogajal z našo vlado radi vplačila 3,100.000 frankov v skupni fond za južno železnico, katera potrebuje za ozdravljenje svojega položaja 12 milijonov frankov. Južna železnica zviša svoje tarife, in sicer pri osebnem prometu za 50 %, pri blagovnem pa za 100 %. Madžarska republika pripušča odprta pisma. Madžarsko generalno ravnateljstvo za pošto javlja, da pripušča iz1 financijelniti razlogov na svoje ozemlje samo odprta navadna in priporočena pisma. Zaprta pisma se bodo oddajala lastnim carinskim uradom, odnosno se bodo zavračala. Povišanje železniških tarif v Avstriji. Z dnem 16. aprila 1920 stopi na avstrijskih državnih in privatnih železnicah ponovno povišanje blagovne tarife v veljavo, in sicer za 100 odst. S tem dosegajo tarifi v Avstriji relativno najviše številke, dasi so, ako se preračunjava pri nizkem stanju avstrijske valute, tudi sedaj še nižji kot švicarski ali holandski. Vzrok novemu povišanju tarif je deficit v državnem proračunu. Je dvomljivo, ali bo imelo to povišanje kak praktičen uspeli, ker je zaradi pomanjkanja premoga promet omejen skoro izključno na prevoz živil in brzovoznega blaga. Posledice tega povišanja za industrijo bodo Rcdogledne, ako pomislimo, da je prevoz, enega vagona premoga iz ostravskili revirjev stal začetkom leta 1917 na Dunaj 83:60 K in bo stal od 16. aprila 1920 naprej 2160 avstrijskih kron in se voznina 26 k Ritno povišala. Vodni promet po Savi preko Siska. Ministrstvo saobraćaja opozarja z odlokom št 5260/20 z dne 14. februarja 1920 vse interesente na to, da je stavba provizorne rampe v Sisku za prekladale na viečniake in parnike iz železniških vagonov m obratno končana in da bo ministrstvo s -'aro-hrodarskim sindikatom skrbelo zato, da bo v Sisku-Canragu vedno dovolj vlečnjakov na razpolago. Radi stavbe pristaniščnih delavcev v Sisku ie bila uporaba vodne ceste prehodno za daljši čas onemogočena. Pomen ima vodni promet do Savi posebno za prevoz lesa iz Štajerske, premoga in drugega ^tavbneva materijala, nasprotno k nam ra predvsem za dovoz žita. Hali oglasi. ■ ■ b ■ ■ a ■ ■ ■ a c * si» a • a ■ a Likerne esence najboljše kakovosti, večja množina iz predvojne zaloge, n a prodaj — Naslov v upravi lista. Želim vstopiti kot sode bijoč družabnik, s pri-/ bližno K 30C00'- , po po trebi tudi z več, najraje v že obstoječe podjetje poljubne stroke. — Sem vsestransko trgovsko na-obražen, obvladujem tudi franc, in ruše, sem dober j organizator itd. Ponudbe I pod „27 let“ na Anončno I ekspedicijo Al. Matelič,' Ljubljana, Kongresni trg3. Valentin Maček, tovarna v Dpmžalah. prevzema v popravilo osebno — po pošli in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobie-mu plačilu. Ponudbe pod .Skladišče" na upravo, j Zrcalo s stojalom 180 cm visoko, pripravno za kro- j jače in modne trgovine I se proda za 500 dinarjev, i Naslov v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3 Lastnik hiše z modernimi trgovskimi prostori v Bro- du n./S. išče kompanjona z kapitalom K 250 000' . Strokovnjaki v trgovini s steklom in porcelanom imajo prednost. — Dopisi pod ,T. S." na upravo. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki. Dopisi pod „Praga“ na upravo. Veleposestvo-grad z zbirkami velike vrednosti se proda v bližini Beljaka. Dopisi pod „Beljak“ na upravo Na veliko! Na veliko! Trgovina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. GiiMoiMa nakladna knjižara i papirnim dl ZAGREB Preradovitev trg broj 4 iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30 X 35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. -----------------------------iS) Radiča & Fabris Split (Dalmacija) Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnili in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z iz.vozom vseli dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže.