Slabosti priznati- uspelie polivailti Claii Zveze komunistov naj bo dober družbeni delavec: nje­ govo delo bodi aktiVno in vzpod­ budni; delo dobrega in revolu­ cionarnega občani«. Podobna misel se je vila sko­ zi ves pogovor s sekretarjem obč. komiteja ZKS šmarske občine ing. .Andrejem Marin- cem. Pravkar se je spet od­ pravljal na eno izmed letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki na Smar- skem potekajo prav v teh dneh Mimogrede mi je nakazal ne­ kaj misli in vtisov z osmih let­ nih konferenc, kolikor jih je do pogovora že minilo. »Zelo se mi mudi. Konferen­ ce, ki sem jih obiskal, so bile dobro obiskane. Člani občinske­ ga komiteja obiskujemo vse konference, da tako dobimo ne­ posredni stik z vsem član­ stvom. Temeljno, kar želimo doseči, je to, da odkrito pogle­ damo slabostim v oči, pomanj­ kljivosti dobro razčlenimo ter tako začrtamo novo delo. Vse­ binske spremembe, ki se po V. kongresu SZDL Jugoslavije porajajo v organizacijah SZDL prav gotovo postavljajo tudi pred člane Zveze , komunistov nove naloge. Komunist naj ne deluje samo v okviru svoje or­ ganizacije, vključi se naj v de­ lo kot aktiven član ostalih or­ ganizacij in tam prizadevno dela: njegovo mesto je med ši­ rokimi množicami. Tako delo zahteva od komunista več: on naj bo širok družbeni delavec naj se aktivno vključi v proces današnjega življenja in se uve­ ljavi tam, kjer lahko stori naj­ več; n. pr. v različnih sekci­ jah pri SZDL, v mladinski or­ ganizaciji, v prosvetnem dru­ štvu, zadružnem svetu in po­ dobno.« Zvedeli smo, da je dokaj uspešno delo političnih organi­ zacij v Ratanski vasi. Organi­ zacijo Socialistične zveze šte­ jejo za najboljšo v šmarski ob­ čini. Člani Zveze komunistov so tu našli svoje pravo delo, saj so se živo vključili v ostale or­ ganizacije in dosegli veliko za­ upanje pri ljudeh. Okrog 25 lju­ dem iz podbočkih odmaknje­ nih krajev so našli zaposlitev. Skrb za človeka, za vsakega posameznega člana SZDL ni na zadnjem mestu. Prav goto­ vo je lepo tudi- to,-da najvid­ nejši predstavniki organizacije vselej spremljajo na zadnji po­ ti vsakega umrlega člana So­ cialistične zveze. Drobne so te stvari, toda človeške. Urejujejo si prostore in pripravtljajo gradnjo družbenega.doma. Res pa je, da nikakor niso mogli razgibati mladinske organiza­ cije, ki pa s pridobitvijo druž­ benih klubskih prostorov že uveljavlja nove, privlačne ob­ like dela ter tako obeta, da bo letos uspevala. Uspehi so, se­ veda, tudi drugod. »Slabosti moramo priznati, če hočemo odločno naprej. Uspehe prizadevnih ljudi pa je potreb­ no prav tako priznati; verjemi­ te, na Smarskem je^ obojega: uspehov in slabosti,« se je na­ smehnil tovariš sekretar. V prvih aprilskih dneh bo pred; vidoma občinska konferenca ZKS, ki se je bo udeležila četr­ tina članstva. s Priprave za proslavljanje 20-letnice vstaje v celjslsi občini Po zadnjih priipa-avah sodeč, bo­ do v eeljisikti občini proglaviJi 20- letnico vstaje nadvse svečano. V razgovoru s seikiretarjem občinsike ga komiteja ZKS tov. Tonetom Skokom, ki je hkrati tudi pred­ sednik občiinslkega odbora za pro- sJavo 20-Ietnice vstaje, in predsed nikom občinsikega odbora SZDL tov. Dragom Špendlom smo izve­ deli nekiaj ipodrobnosti o tem, ka­ ko bodo v celjsiki občiTii proslavili to pomembno olbletniico. Pri proslgjvljanju 20. obletnice revolucije bodo dali predvsem po­ udarku 27. aprila — dnevu vsitaje sJovenskega naroda, 1. maju, 4. juliju — dneAm borca, 20. juliju — prazmiiku celjiske občine, 29. no­ vembru in 22. decembru. Nadvse svečano bodo proslavili 20. julij — praznik celjske občine. Ta praz nik bodo slavili občani celjske ob­ čine skupaj s prebivalci šentjur­ ske občine v spomin na ustanovi­ tev Prve celjske čete in njene ju­ naške borbe na Resevni. Proslave tega za celjsko občino najbolj po­ membnega dogodka bodo pričele že 10. junija. Pri prosilaiv-ljainju vseh teli da­ tumov v jubilejnem iletu ibodo dali največ poudarka predvojnemu idelavskiemu igibamjiu, ki je ibilo prav v Celju dokaj močnio, dalje dogodkom iz maše irevdlucije in vlogi Komiunistične partije pri razrvojiu narodno osvobodilnega gibanja in končno tudii v povojni graditvi :socializma, predvsem ,pa uspehom na igoisipodarskem ipod- ročju in pri futrjevanju sooiali- stičnih odnosov. Tovariš Tone Skok je poudaril, da bi naj nmožične organizacije in društva pazile, da ne bi vsaka proslava in prireditev nosila obe­ ležje 20. obletnice vstaje kot se je dogajalo, ko smo proslavljali 40- letnico Zveze komunistov. Obe­ ležje obletnice vstaje naj bi nosile le tiste proslave, ki so tesno pove­ zane z dogodki iz naše revolucije. Prav tako naj bi bile te proslave čim bolj svečane in ne bi smele biti povezane z raznimi zabavami, veselicami in izleti. -ma- Nove investicije v Slov. Konjicah Na območju konjiške občine na­ meravajo letošnje leto v gospodar­ ske investicije vložiti 657 milijonov dinarjev ali za okoli 5 % več kot \ minulem letu. Dobri dve tretjini teh sredstev je namenjenih industriji. Tu bo vsekakor med najvažnejšimi nalogami dograditev obrata za iz­ delovanje umetnega usnja 'v usnjar­ skem kombinatu »KONUS«, ki so ga začeli delati že v lanskem letu. V kratkem bodo začeli montirati prve stroje, ki jih je tovarna naro­ čila v inozemstvu. Računajo, da bo­ do z njimi lahko obratovali že v prvih mesecih druge polovice letoš­ njega leta. Druga pomembna inve­ sticija v industrijskih podjetjih bo Novi del Šmarja pri Jelšah v tovarni usnjarskih strojev »KO- iiTROJ«, kjer bodo pričeli z grad­ njo nove hale. Nekatera zemeljska dela so že v teku. Za to podjetje so novi obratni prostori več kot po­ trebni, saj še vedno delajo v tistih ki so zadostovali pred nekaj leti, ko je tovarna obratovala v mnogo manjšem obsegu. Mimo teh dveh večjih investicij pa je v programu še nekaj manjših v raznih indu­ strijskih podjetjih. Nekaj manj kot 70 milijonov di­ narjev so letos namenili za razvoj obrti v občini, kar je dokaj lepa vso­ ta. Največ bodo vložila podjetja — Mizarstvo v Slov. Konjicah in Zre- čah, obrat za izdelavo umetnih brusov »COMET« v Zrečah in še ne­ katera druga. Sredstva bodo pred­ vsem uporabili za nabavo novih strojev in opreme, za razširitev obratnih prostorov in manjše adap­ tacije. Občinski družbeni plan za le­ tošnje leto pa tudi predvideva, da se bo obseg obrtnih storitev pove­ čal za nad 20 % v primerjavi z le­ tom 1960. V kmetijstvo nameravajo letos vložiti 53 miUjonov dinarjev. Ta de­ nar bodo uporabili predvsem za okrepitev in razvoj poljedelstva, sadjarstva in živinoreje. Kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo bosta nabavili nekatere nove stroje in opremo, predvidena pa je tudi gf^adnja novih hlevov in skladišč. Z nekaj nad 40 milijonov dinar­ jev, ki so določeni za gozdarstvo, bodo nadaljevali gradnjo ceste, ki vodi iz Zreč mimo Loške gore v Resnik. Nekaj cestišča so uredili že lani, letos pa bodo gradili še na­ prej. S cesto bodo približali višin­ ske pohorske kraje ravninskim, hkrati pa bodo mnogo olajšaH spravljanje lesa in ostalih pridelkov v dolino. Tudi za trgovino je letos predvi­ deno precej sredstev in sicer več kot 30 milijonov dinarjev. S tem denar­ jem nameravajo adaptirati trgovske lokale, glavni poudarek pa bo na ureditvi nove Samopostrežne trgovi­ ne v novem stanovanjskem bloku. Res je sicer to, da so potrebe po niodernizaciji trgovskih lokalov na področju občine mnogo večje, ven­ dar letos ne bo mogoče vsega na­ praviti. Sorazmerno najmanj bo letos do­ bilo gostinstvo in sicer le nekaj nad 2 in pol milijona dinarjev. Seveda se s tem ne bo dalo kaj več napra­ viti. Tako bodo le nekoliko preure­ dili nekatere lokale, nabavili nekaj nove opreme in to bo za letos že dovolj. Mimo tega pa nameravajo še nabaviti načrte za novo večjo re­ stavracijo, ki jo bodo gradili v pri­ hodnjih letih. Ugodna realizacija proračuna Občinski ljudski odbor Mozirje je na nedavni seji razpravljal med drugim tudi o poročilu sveta za družbeni plan in finance občine o doseženih dohodkih in izvršenih iz­ datkih po proračunu občine Mozir­ je za leto 1960. Iz po'-očila sveta je bilo razvidno da so bili dosežerfi skupaj vsi do­ hodki proračuna občine za leto 1960 s 100,88 %, ali 173,282.000 dinarjev Od skupnih deljivih dohodkov so bi­ li najslabše realizirani dohodnina iz kmetijstva, prometni davek od ma­ loprodaje alkoholnih pijač in prora­ čunski prispevek od plač izven go­ spodarstva. Da «je bila dohodnina iz kmetijstva lani slabše realizirana je glavni vzrok v tem, ker je bila do­ hodnina v letu 1960 znatno zvišana na i-ačun gozdov. Mozirska občina pa je ena od tistih, ki ima največ gozdov v celjskem okraju. Vsi osta­ li dohodki so bili zelo dobro realizi­ rani, nekateri celo preseženi. Skup­ ni deljivi dohodki so bili realizirani s 103,77 %. Skladno z dohodki so bili realizi­ rani tudi izdatki. Največ sredstev so porabili za šolstvo in to skoraj 53 milijonov dinarjev. Velik del sredstev je bilo namenjenih tudi za socialno zaščito in to 10 in pol mi­ lijona dinarjev, za zdravstvo pa nad 15 milijonov dinarjev. Za komunal­ no dejavnost je bilo porabljeno okrog 7 milijonov dinarjev, za ne­ gospodarske investicije pa blizu 11 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor je posvečal posebno skrb tudi elektrifikaciji in zgraditvi vodovo­ dov. V ta namen so lani porabili okrog 6 milijonov dinarjev. Občin­ ske politične in društvene organiza­ cije so v lanskem letu dobile iz pro­ računa 11 milijonov dinarjev dota­ cije. Za kritje izdatkov državne uprave je bilo porabljenih 39 mili­ jonov dinarjev. Proračunski izdatki so bili VSe leto realizirani skladno z dohodki. Za dobro realizacijo do­ hodkov in vzporedno s tem tudi iz­ datkov gre v precejšnji meri zaslu­ ga svetu za plan in finance občine, ki je skozi vse'leto budno spremljal proračunsko situacijo. Občinski ljudski odbor mu je na seji upravi­ čeno izrekel priznanje. Pohvalo je izrekel tudi upravnemu organu za finance občine, ki je vse leto skrbel za pravočasen dotok sredstev, prav tako pa tudi vsem odredbodajalcem ki so s sredstvi smotrno gospoda­ rili in jih namenili tja, kamor so bi­ la določena. -cr Dom upokojencev Tiho in skoraj neopazno je na Mu­ zejskem trgu v Celju na podrtijđh starega trgovskega skladišča zrasel dom upokojencev podružnice Celje I. To ni nikakršna reprezentativna pa­ lača, je pa dovolj dobra enonad- ' stropna hiša, kjer sta v pritličju dva pisarniška prostora in velika čakal­ nica, ki je opremljena kot čitalnica. Tu se upokojenci prav radi zbirajo. Polnih štirinajst let že dela po­ družnica upokojencev. Med tem ča­ som so se šestkrat selili in potikali po neprimernih prostorih. Zdaj ima­ jo svoje prostore in marsikatera težka ura je pozabljena. Prostori so zrasli kot plod tesnega sodelovanja upokojencev, občinskega ljudskega odbora in zavoda za socialno za­ varovanje. Ljudski odbor je podruž­ nici dodelil dve parceli, na katerih je stalo leseno opuščeno skladišče in tu so jeseni 1957. leta začeli gra­ diti svoj dom. Pri začetnih delih je s sredstvi pomagal zavod za social­ no zavarovanje, kasneje pa je tudi Društvo upokojencev LRS podruž­ nici dodelilo večje posojilo. Pri gradnji pa so pomagala tudi pod­ jetja in član podružnice z dolgoroč­ nim brezobrestnim posojilom. Zdaj premišljujejo o zazidavi ve­ likega dvorišča. Tako bi lahko do­ bili svoje klubske prostore in dvo­ rano, da bi lahko poživeli kulturno- prosvetno dčjavnost, ki se zaradi pomanjkanja prostorov ne more raz­ mahniti. ' Zmanjšali obolenja Komisija za delavsko in druž­ beno upravljanje pri občinskem odboru Socialistične zveze Mozir­ je je pred dnevi sklicala pK>sveto- vanje, na katerega je povabila vse člane občinskega sveta za zdrav­ stvo, predstavnike sindikalnih po­ družnic in predstavnike delavskih svetov. Sestanek je bil namenjen raz­ pravi o spremembah zakona o fi- nansiranju socialnega zavarova­ nja in spremembah uredbe o otroškem dodatku. V razpravi so menili, da bodo morali v prihod­ nje posveaiti v podjetjih večjo skrb, da bi zmanjšali število obo­ lenj, ki trajajo do 30 dni. Pouda­ rili so tudi, da bo treba v prihod­ nje posvetiti več pozornosti orga­ nizaciji socialno-kadrovske služ­ be. Na koncu so se pogovoriti še o novi organizaciji službe socialne­ ga zavarovanja po občinah. Pred­ stavniki podjetij so predlagali, da bi bilo območje mozirske občine vključeno v Zavod za socialno za­ varovanje v Celju, ker za organi­ zacijo samostojnega zavoda, ki bi deloval samo za območje mozir­ ske občine, zaenkrat ni pogojev. Predlagali pa so, da bi v Moziiju odprli podružnico, kjer bi lahko podjetja opravila manj zahtevne zadeve. -er « SEMINAR ZA MLADINSKE VODITELJE V LOGARSKI DOLINI Občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Mozirju je organiziral pred dnevi v Logarski dolini dvo­ dnevni seminar za vse člane občin­ skega komiteja Ljudske mladine in predsednike ter sekretarje mladin­ skih aktivov. Seminar je lepo uspel in se ga je udeležilo nad 30 mladin­ cev in mladink. Prvi dan seminarja sta predsed­ nik občine Mozirje Hinko Cop in se­ kretar občinskega komiteja Zveze komunistov Franjo Pajk seznanila udeležence seminarja s predlogom 5-letnega perspektivnega programa gospodarskega razvoja občine in predlogom družbenega plana in pro­ računa občine za leto 1961. Drugi dan seminarja pa je bil namenjen razpravi o idejno-političnem delu mladinskih aktivov in nekaterim or­ ganizacijskim vprašanjem. -er Na cesti nisi sam z jsradnjo slaiiovaiii v okolici podjetij bomo prav gotovo tudd zmanjšali število proanetnih nezgod. To seveda ne gre čez noč, zato moramo računati s tem. da se bo marsikdo še dokaj časa vozil na delo Ln dojuov iz oddaljenih krajev. Kako lahko podjetja pomagajo prepre­ čevati prometne ne/.gode? Kot smo že omenili, jjosveča lastnik kolesu le po­ vršno nego in skrb. .\i rečeno, da bi za to -moralo poskrbeti podjetje, lahko pa bi vplivalo na člane svojega kolektiva, da bi svojemu kolesu |M)»ivetili nekoliko več pokornosti. Varnostni tehnik naj bii v podjetju .se­ stavil posebno' komisijo, .s katero bi kdaj pa kdaj pregledal vozila ter lastnike opozarjal na okvare in pomanjkljivosti, ki bi lahko med vožnjo povzročile ne­ srečo. Člani kolektiva, bi tudi lahko dajali svoja kolesa v popravilo v pod­ jetju samem (v kolikor ima podjetje mehJanično delavnico), kjer bi mu ga po­ pravili proti minimalni omoč upra­ va podjetja, sindikat, ljudska tehnika itd., in omogočila nabavo opreme na ob­ roke. Tako bodo morali predvsem varnastni tehniki v podjetjih posikrbeti tudi za to vrsto nezgod ter Jz analiz proanetnih nezgod spoznati njihove prave vzroke. Poučiti bo treba posameznika, ne bo pa (kIvcč. če bodo podjetja vsaj enkrat na leto priredila predavanja o prometni var­ nosti ter osvežila spomin na cestno- pro­ metne predpise. Pomnimo! Vozila uporabljamo zato. da prihranimo čas in povečamo udobnost. Od njih pričakujemo le korist! Prepri­ čani smo, da jo bomo imeli, toda le, če bomo upoštevali vse prometne predpdse, če bomo na cestah previdni in upoštevali geslo NA CESTI NISI S.KMl Ena družina Kdo bi si mislil! Čudovito pod­ jetje! Slovito daleč naokrog in di­ rektorica je spoštovana osebnost. Le zaposleni včasih ponergajo, ker je direktorica tudi stroga, močna ro­ ka, samozavestna. Domač sem v kraju in nič presenetljivega, če sem se srečal s podjetjem, no, z usluž­ benci pač. »Ja, ko bi ti vedel... Neznosna je ta babnica! Naravnost nečloveško ravna z nami. Mene je nadrla, da sem pokvarjenka, lenoba, da sem ... Uf, saj ne morem ponoviti! Pa ono mlado, vaJenko, tako ji je primazala da se je zasvetilo tri sto zvezd!« Podobno so govorili skoraj vsi. Pa verjemite, precej jih je. Ne bi jih mogel prešteti dvakrat na vseh prstih. Nečloveško ravnanje pač in ljudje so podali odpoved. Delavski svet je tu, delavsko upravljanje! Na­ pake so tudi tu in, verjemite, res so nekateri zaposleni dojemali svoje odgovornosti bolj ohlapno. »Ja, vi še ne veste! Tudi nekaj cvenkov je odšlo v direktoričin žep takole zaradi, saj veste, nadur, za katere vodilni niso upravičeni.« Predsednik delavskega sveta je opo­ zarjal na napake. Tako dolgo se je šušljalo, da se je pojavila neka ko­ misija, le prejšnji dan so zvedeli da pride. Brž so sklicali sejo in po­ dane odpovedi umaknili. Spoštova­ na direktoričina roka je odločno za­ grabila za vajeti. Prvi se je pogovoril s komisijo tovariš Blebetač, ki je toliko vedel pripovedovati o grozovitostih. »Ne tovariši! Naša tovarišica direktorica je sposobna in zelo dobra! Nikoli ne vem, da bi grdo ravnala z oseb­ jem! Ja. rekel bi, da je določeno sta­ nje posledica, no, da bom določnej­ ši, posledica tovariša predsednika delavskega sveta, mhm!« Vajenka, ki je skusila najostrejši postopek, je začebljala. »Ne vem, da bi bilo to res! Ja, okregana sem že^ bila, pa sem zaslužila. Gospa se pač razjezijo, drugače pa je vse v redu!« »Vi, tovarišica Stokica, vi ste pri­ tekli v urad in vpili, da so z vami grobo ravnali. Prosili ste celo urad­ no osebo za pomoč!« je smehljaje dejal predsednik komisije. »Ne, to pa ni res!« je zrasla Sto­ kica. »Kako ne, tovarišica! K meni ste pritekli. Nekako tretji petek nazaj je bilo, ne?« je pritrdil tovariš urad­ ni. »Seveda sem pritekla, pa ne za­ radi tega. Morda sem res nekoliko vzkipela, toda šlo je bolj zaradi stanovanja. Naša gospa direktorica je dobra. Le predsednik sveta, ta ni tako .. . Veste, da vem. kako je, saj sem že nekaj let tu, on pa komaj eno.« Tovarišca direktorica se je slad­ ko smehljala. Komisija je odšla z dolgim nosom. Tovariš Blebetač je skoraj zaupno spregovoril z direk­ torico. Morda bodo izvolili novega predsednika delavskega sveta, ki bo kratkovidnejši. da ne bo opazil vsa­ ke malenkosti, posebno take. kot je 70 šumečih jurčkov. Kako prijetno je bilo ta dan v podjetju! Vajenka se je začudila, ko jo je topla direk­ toričina roka pobožala prav Ijubko- joče po temnih laseh. In vendar so čez nekaj dni spet govorili o surovostih, o neznosnih odnosih. Vajenka je jokala v kotu tovariš Blebetač pa je zaupljivo za- sikal: »Kaj. za vraga, pa dela naš de­ lavski svet! Ta babnica je cel vrag!« »Kaj pa delaš, tovariš, ti?« sem ga očitajoče vprcu^al. »Ne govori tu za vogalom! Oni dan bi bil povedat tako, kot zdaj spet čvekaš!« »Ja, ti tega ne zastopiš! Včeraj je bilo tako, danes pa je spet tako. Veš, pa smo le ena družina!« S.