Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 59.
V LJUBLJANI, ponedeljek, 14. marca 1927.
Posameona Itevilka Dia 1 — LETO TV
mODNI DNEVNIH
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
D o napredni fronti
Pet S®0 V ^bljanski skupščini so zo-o nir-8* sPravbi na dnevni red debato laso * • ^r6bi naprednega bloka. Zlasti PJsje SDS je z izredno vnemo propa-oIraio to misel in slikalo^ svojim bralcem rožnatih barvah, kako silno lepo bo, ® bedo vsi naprednjaki složno tolkli po ^hkalcih. Vse to veselje pa je pokvaril Kmetski list«, ki je čisto pravilno dejal, r® bi z napredno fronto nič, ker ji manj-fiv VSaJia P°zitivna podlaga. Samo nega-bfl želja, da se škoduje klerikalcem, t^-tuje in zato »Kmetski list« na-odklanjafOIlt0’ ka^or i° za,mišlja SDS, Argument »Kmetske«« .	.	.
no nad vse tehten	J!
more biti o noibeni ^.'r e govora, dokler m izd^ m frontl napreden program, ki v Pozitiven združiti vse naprednjake	more
»ne, ki mislijo, da je vpitje alcem začetek in konec vse politike Prva in glavna točka naprednega pro-? Pa mora biti v današnjih časih: čustvo. Stranka, ki ne priznava slovenskega programa, tudi ne more biti v predni fronti, ali pa bi ta veljala kot -K/Vs °^easka in s tem nezmožna za
v «kUdu°z n^,?^5 USpeŠna le’ Če je v službi no , ninn željami, če je čdsto ra dani fa' S,av<*ski narod pa mo-vzrokov / vab že iz gospodarskih biti ti,a- S]ovensko politiko in zato mora
iianroa 1 s cvenska politika temelj vsake ^ e fronte.
To tern bolj, ker je misel jugoslovanske 'ederacije na pohodu. Ne v regionalnem
®ri pa historičnem smislu, temveč v tem smislu, da se mora država urediti le v soglasju vseh treh narodov, ne pa z majo-nnv°^-^u.ega naroda. Nepopravljiva nasloven * ila’ b* 'v taki debi nastopali celo t-o' ^een°tno ali če bi se spozabili i-jjjj ^ 0 dflleČ, da bi eden drugega toža-strank01-! to ^vnašalo kake mizerne
Auncirami6 k°risti' Tega tcžarenJa in de* konec	biU ellkrat “ VSelej
sebe, da c . a> ki ne more jamčiti za stranka t cd nje bati tožarenja, taka akciji	nima	mesta v ncibeni skupni
“m najmanj pa v napredni fronti. tem pa je povedan tudi že drugi po-"°J> ki je odločilen za ev. ustvaritev napredne fronte. Najprej mora biti tu tudi Jntnstvo, da se nobena napredna stranka, ne bo posluževala metod, kakršne so bile aekoč v Sloveniji običajne. Kdor je tako ^ostoeil, da mu je zavist argument, ta Dra -med reakcicnarce, ne pa med na-m:?i-Uklke' *n kder je tako domišljavega
mišljenja’ ko	"2“°
narce, ne na mea p med reakcio-Pa velja	Že	cel°
ko daleč, da hoče z nasUjeL
gristi S°nje?Vega 'mnenia- S takimi te->ravi demokrat.116 ^	noben
Napredna fronta
Hrvatje proti proračunu prosvetnega ministrstva
Beograd, 14. marca. Včeraj je parlament ves dan delal. Pretresal se je proračun ministrstva za prosveto. Seja se je pričela dopoldne ob pol 10. Pred prehodom na dnevni red je bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, da je sprejeta ostavka radikalnega poslanca Stolica na mandat v beograjskem volilnem okraju. Na njegovo mesto pride Radivoj Jeltič, predsednik prvostopnega sodišča v Smederevu.
Ko je bilo to poročilo opravljeno, je povzel besedo poslanec dr. Baza la in obširno kritiziral proračun prosvetnega ministrstva zlasti glede na Hrvatsko. Pri nas, pravi, da prosvetni sistem še ni iz-' delan. Kar se tiče znižanja števila srednjih šol, se je minister’postavil na stališče, da bo to uredil po tem, kakor bodo ■to zahtevale državne potrebe.
To je slabo. Ni prav, da bi ,se število šol omejilo po državnih potrebah, in to tudi ni mogoče.
Treba je urediti tudi vprašanje, kako naj narod vpliva na postavljanje in. predlaganje učiteljev na osnovnih šolah. — Ministrstvo je izdalo prav malo za potoi-janje nepismenosti. Dalo je celo manj, kakor je dalo v isti namen vojno ministrstvo.
Govornik graja posamezne šolske knjige. V njih so Hrvatje zapostavljeni.
Za Bazalo je govoril demokrat Rista J o j i č, ki je tudi v marsičem delal očitke prosvetnemu ministrstvu. Glede šolskih knjig se je strinjal s prejšnjim govornikom.
Radičeivec Pasarič je obširno kritiziral proračun in je konstatiral, da so bile pre-čanske šole pred vojno jako dobre. Ugotovil je tudi, da prosvetno ministrstvo nima nobenega principa, po katerem bi postopalo. Na učni osnovi za srednje šole se dela brez vsakega sistema.
Govoreč o šolskih knjigah kaže na netaktnost srbskih piscev napram Hrvatom in hrvatski zgodovini..
Nato kritizira govornik posamezne partije proračuna prosvetnega ministrstva iu podčrtava, kako smo za kulturne institucije zapostavljeni.
Nato je radičevec Račan ostro kritiziral prosvetno politiko.
Seja je bila za tem prekinjena in se je nadaljevala ob 5. popoldne. Tu je prvi spregovoril Rude Bačinič, ki se je posebno bavil s šolsko politiko. Ko smo izgubili Zader, ni bilo nič bolj naravnega, kot to, da bi morali vse šolske inštitucije, ki smo jih imeli v Zadru, osnovati v Beogradu. To pa se ni zgodilo. V zaderski okolici mnogo vasi nima šole. Na dirugi strani pa je bila dovoljena vsota 4 milijonov dinarjev za zgradbo nove učiteljske pripravnice v Kninu. Za te 4 milijone dinarjem bi se lahko ustanovilo 40 ljudskih šo. s čimer bi se pobijala nepismenosti
Minister Velja V u k i č e v i č je na to odgovoril: »Lahko vam povem, da je bilo v ta namen izdano za Dalmacijo 5 in pel milijona dinarjev.«
Glasovi iz vrst HSS; »Da, izdano je bilo toliko, toda za srbska sela.«
Bačinič je nadaljeval: Ta postopek vlade se ne more drugače razumeti, kakor da bi hoteli severno Dalmacijo prepustiti Italijanom.« j V u k i č evi č: »Kaj takega ne smete niti v šali govoriti.«
Za tem je radičevec Matijevič govoril o razmerah v srednji Dalmaciji, kjer -35 vasi nima niti ene šole.
Radičevec M ž i k govori nato o prosvetnih razmerah v svojem kraju.
Preka govori za tem o Hercegovini. Pravi, da so Hrvatje med vojno Srbom kar najbolje postregli, sedaj pa Srbi tako delajo.
Pri tem je prišlo do prerekanja in pojasnjevanja med dr. Pernarjem in Koba-sico.
Preka je dejal dalje, da je Radič, ko je bil minister za prosveto, izvajal politiko narodnega sporazuma. Današnji prosvetni minister kakor tudi njegovi predniki pa vodijo pretih rvatsko politiko.
Po tem govoru je bila seja ob tričetrt na 8. zaključena. Nadaljevanje je bilo napovedano za danes ob 9. dopoldne. Nadaljevala se bo debata c proračunu prosvetnega ministrstva.
Hi
Pitop,im ..	“7* mora biti pozitiven
»gram, ali pa nima zmisla. Ona mora z 1 njem dokazati volivcu, da pomeni ®Predek, da pomeni nekaj boljšega, ali £ Jo nasprotje samo v sebi. Klicanje onih časov, ko je bilo vse naše poli-kk°, življenje obvladano od boja med ^vr,«alci in liberalci, je jasno nazadnja-nj^ih vrhu tega silno škodljivo nazad-imelV{k ker cd vsega tega boja nismo jv drugega ko desorganizacijo naroda. : in Sq stopajo v ospredje gospodarska j k np^lha vprašanja in tu je temelj, kjer Nft e^°Če zgraditi res napredno fronto. ^ejgj.1 strani tisti, ki delajo -in ki hočejo iQ na drugi strani vsi oni, ki bi od del« drugih. Na eni strani NL.dvtti princip, na drugi strani pa s*»i princip. Tu so tla za napredno
PROTEST PRECANSKIH POSLANCEV PROTI ODPRAVI POMORSKE UPRAVE
V PROMETNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 14. marca. Vprašanje ukinje-nja pomorske uprave v prometnem ministrstvu je v vseh parlamentarnih krogih izvalo veliko razburjenje Vsi .poslanci iz Dalmacije in Primorja brez razlike strank vidijo v tem činu zapostavljenje prečanskih interesov in zlasti interesov primorskega ozemlja. Poslanci se pripravljajo, da nastopijo najenergičneje, da se to popravi. Posebno so razburjeni v vrstah HSS, kjer kvalificirajo ta akt kot napad naperjen proti Hrvatom. Poslanci Rude Bačinič in tovariši so vložili ostro interpelacijo na prometnega ministra, v kateri pojasnjujejo pomen tega dejanja in vprašujejo ministra, ali mu je znano, da bo naša pomorska uprava od 1. aprila dalje ostala brez vrhovne uprave in brez pristojnega oblastva v ministrstvu. Vpra-
fronto in samo tako napredno fronto rabi j slovenski nared.
Ko pa bomo zopet v tem srečnem položaju, da bo cvetelo naše gospodarstvo, da se bo večalo naše premoženje, da bo zasigurana nacionalna eksistenca tudi naših narodnih manjšin, tedaj pa morejo postati tudi kulturna vprašanja — politična.
Toda ne preje, če hočemo obstati, zakaj najprej je življenje in šele potem filozofiranje.
šujejo dalje, ali je voljan storiti .potrebne najenergičnejše korake, da se za brodarski oddelek naknadno sprejmejo v proračun potrebne postavke.
KONGRES GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE.
Beograd, 14. marca. Včeraj je bil kongres »Glavne zadružne zveze«. Prečitalo se ;je najprej predavanje dr. Prochaske v poljedelski krizi in predavanje inž. Bosti-ča o elementih in vzrokih krize V naši državi. Kongresu je predsedoval dr. Ber-valdi, namesto obolelega predsednika Korošca. — Navzoč je bil tudi poljedelski minister dr. Kulovec, ki je. v svojem govoru obetal, da si bo vlada, kar bo največ mogoče, prizadejala, da ugodi željam pridobitnih krogov. Govorilo je še več govornikov, ki so se po večini vsi bavili z metodami, kako ublažiti težko stanje. Mnogi so kritizirali tudi »Narodno banko«, ki v jako omejeni meri daje kredite kmetom in kmetijskim zadrugam.
POGAJANJA RADIKALOV.
Beograd, 14. marca. Včeraj je Marko Trifkovič prišel v radikalni klub in se tam dolgo časa raizgovarjal s svojimi prijatelji Mišo Trifunovičem, Alijo Mihajlo-vičem in dr. Razgovarjali so se o aktualnih političnih vprašanjih. Danes se bodo ti razgovori nadaljevali. Ta skupina bo skušala zavzeti svoje 'stališče glede na bližnje politične .kombinacije.
K? n tonska armada zmaguje na vszj črti.
London, 14. marca. Vojna situacija V področju Šanhaja je postala zelo kritična. Po zadnjih vesteh se je prejšnjo noč razvila bitka, kjer je prvič sodelovala tudi artiljerija. Posebno hud boj se je razvil v področju Hi-Čunga. Kantoncem je tani uspelo napredovati in približati se do 5 km cd mesta Fučanga.
Šangaj, 14. marca. Kantonci močno napredujejo proti Nankingu in ne naletavajo nikjer na kak močnejši odpor. Prišli so že do 30 km daleč cd mesta, čigar padec se pričakuje najkasneje danes alt jutri.
ZUNANJI MINISTER ODPOTUJE IZ ŽENEVE.
Ženeva, 14. marca. Briand je včeraj dopoldne odpotoval v Pariz. Chamberlain se je predsinočnjim v spremstvu poljske-; ga zunanjega min. Zaleskega odpeljal v London, ustavil pa se je medpotoma za krajši čas v Parizu. Dr. Stresemaim je odpotoval včeraj popoldne.
GROF KLEBELSBERG JE ODPOTOVAL V RIM, DA PRIPRAVI BETHLENU POT.
Rim, 14. marca. »Secolo« javlja, da pride grof Bethlen 3. aprila, v Rim. Včeraj je odpotoval v Italijo madjarski prosvetni minister Klebelsberg. Odšel je tja na povabilo italijanskega prosvetnega ministra. Klebelsberg se sestane z Mussolinijem.
Budimpešta, 14. marca. Prosvetni minister Klebelsberg je odpotoval v Rim, da pripravi vse potrebno za skorajšnji sestanek med grofom Bethlenoin in Mussolinijem.
KONDILIS ORGANIZIRA REVOLUCIJO
Atene, 14. marca. Stavka grških /trgovcev, ki so jo vprizorili proti novi odredbi o najemninah za lokale in v znak protesta proti visokim davkom, se spravlja v zvezo s prevratnimi osnovami generala Kondilisa, ki hoče vreči koalicijsko vlado. Med stavkujočimi in policijo je prišlo do težkih krvavih spopadov, pri katerih jo. bil ubit en orožnik in dva policista. Posebno težki nemiri so nastali v Solunu, kjer se stakujoči prisilili vse trgovce, da so zaprli lokale. Vlada je podvzela energične korake.
OBČINSKE VOLITVE V OSIJEKU.
Osijek, 14. marca. Včeraj so bile tu mestne volitve. Od skupnih 8860 volilcev volilo 6742 mož. Količnik je bil 169. Radikali so dobili 1761 'glasov, skupina dr. Nikiča 102, neodvisni delavci 1123, radi-čevci 291, federalisti 2505, klerikalci 159. cionisti 193, Nemci 140, meščanski blok 248 in samostojni demokrati 230.
Glede na to so dobili radikali 10 mandatov, nikičevci 1, neodvisni delavci 7, radičevei 2, federalisti 15, druge stranke pa p« enega.
ORIGINALEN ODBOR,
Sofija, 14. marca. V Bolgariji se je baje csnoval tajni revolucionarni edber, ki ima namen, pobiti vse nepriljubljene policijske uradnike v Bolgariji. Nekaj atentatov je bilo že izvršenih.
AMERIŠKE LADJE V SPLITU.
Split, 14. marca. V soboto ob pol 9. je poveljnik prvega obalnega poveljstva Stankovič priredil na čast ameriškemu poslaniku službeni din er v hotelu Bel-levue. Prisostvovale so vse visoke uradne osebe ter tajnik ameriššega postan-stva v Beogradu. Banket je potekel v živahnem razpoloženju. Po banketu so zaplesali še narodno kolo.
Mirovna pogodba in vidovdanska ustava.
Včasih na Škoduje, fe se Človek ia-misli za nekbil] o let nflifej V fifetekloet in jo primerja s sedanjostjo. Večja razdalja omogoči jasnečo primero dogodkov, ki se jih iž bližine bolj težko ocenjuje.
Pred osmimi leti je živelo in kipelo pri nas velikansko navdušenje. Zmaga nad nemštvom in ustvarjanje lastne narodne države je polnila srca do prekipeva n j a, ker smo slutili, da se pripravlja nekaj velikega za nas: polaganje vnanje- in notranjepolitičnih temeljev maše države.
To je bilo v letih 1918—1921. Mirovne pogodbe so stvorile zunanjepolitično podlago kraljevini SHS, notranjepolitično pa vidovdanska ustava.
A dttflfeš? Kfcj sd dan«9 mifovne iptj-godbe? Ali niso že stokrat prevrtana in preluknjana kf.pa papirja? Treba je le pogledati na Nemčijo in ta pogled pove •vse. Grupacija držav je danes že vse drugačna 'kakor je bila in od nekdanje Velike antante ni ostal več niti kamen aa kamnu. To čuti tudi kraljevina SHS.
Kako pa je z Vidovdansko ustavo? Jedro Vidovdanske ustave je bilo narodno in državno edinstvo ih vidni ia-iraz tega edinstva naj bi bilo jugoslaven-stvo kot znak za državno edinstvo.
Ni še dolgo tega, ko je bil zlasti v Sloveniji še vsak preklet in izobčen iz družbe, kdor ne bi bil Jugoslaven. Kdor ni slepo malikoval pred običajnimi šla-gerji, ta je bil izdajalec, protidržaven element, boljše vik in separatist. .
A danes? Danes je ločitev med Snbi in Hrvati in Slovenci tako silna kakor še nikdar (poprej. Kdor ima oči in ušesa, mora to videti, pa če ga pri tem pogledu še (tako zelo srce boli ali ne boli! Danes spoznavamo, da je bilo jugoslo-•venstvo le beseda, o kateri velja Gothe-jev izrek: >Denn eben wo Begrifle lehlen, da stellt zUr rechten Žeit ein Wort sich ein!« — Kjer so pojmi po-
ftianjkljivi, tam ni pomagano z besedičenjem. Danes ni nikogar več sram biti Slovenec, ker je prodrlo spoznanje, da žive v kraljevini SHS tri skupine ljudi, ki se jih ne da čez noč utesniti pod en klobuk. Pri Hrvatih in Srbih je ta samozavest še veliko bolj razvita kakor pri nas. Danes vemo, da je beseda Jugoslovan le kolektiven znanstven pojem za Slovence, Srbe, Hrvate in Bolgare!) kakor je beseda Slovan le skupha označba za vse slovans e narode. Med Čehi in Poljaki in Kusi še nikdar ni nikomur na misel prišlo, da bi bil trdil, da so Čehi, Poljaki in Rusi itd. »eno«.
To spoznanje prodira tudi med nami vedno globlje in posledice tega spoznavanja se čim dalje bolj kažejo v naši notranji politiki.
Danes je že mogoče govoriti o sodelovanju obeh slovenskih oblastiiih skupščin in ravno tako o sodelovanju hrvat-skih oblastnih skupščin, brez nemarnosti očitka separatiima. To so ziiaki, ki mnogo pomenijo!
Sedaj pa poglejmo še nekoliko na našo SDS. Ta stranka je živela prva leta po vojni samo od narodnega in državnega edinstva iri nepravilno pojmovanega jugoslovanstva. Kaj pa danes? Baš tisto toliko hvalisano narodno edinstvo in napake centralistične uprave so ju-goslovenstvo ubile. To pa je bila edina pozitivna točka političnega programa SDS ih velikega v SDS organiziranega dela slovenske inteligence. Danes je še ta edina pozitivna točka izginila iii SDS In v' njej organizirana slovenska Inteligenca je obsojena, da životari edino še od negativne borbe pfoti kieirikaiiz/mu! AH je W vredno dela slovenske inteligence?
Izpirememibe v veljavi mednarodnih pogodb ih v veljavi vidovdanske ustave bodo rodile tudi pri nas1 svoje poslfedtee.
J. P.
Rodifevci vstopil« v vlado!
Zagrebški »Jutamji listi« poroča, da je ponudil Uzunovič HSS, da vstopi v vlado.
Predlogi Uzunoviča so bili formulirani v 9 točkah im bi dobila HSS štiri ministrstva. Nadalje je obljubil Uzunovič financiranje oblastnih skupščin, razpis občinskih volitev v Vojvodini in Bosni, izenačenje davkov in sprejem dalmatinskega agrarnega zakona, v katerem bi se mo-Tali upoštevati interesi manjšin vlagate-tjlev. Maksimovič pa M ostal notranji minister, zato pa bi dobila HSS drž. podtajnik«, ki bi odločal o vseh hrvatskih zadevah.
Radič te navedbe potrjuje.
Popoldne je sprejel Radič novinarje', katerim je potrdil navedbe »Jutarnjega lista«. Z Dimitrijevičem, ki je bil zastopnik Uzunoviča, sta se dogovorila, ifl Radič je stavil te pogoje za vstop v vlado:
f. Izpopolnitev samouprav in izvedfba volitev v okrajne samouprave'.
2. Davčna reforma. Če bi vstopita HSS v vlado, bi imela 5 ministrstev, 5e bi pa prišlw do koncentracijske vlade, v kateri bi bila tudi Demokratska zajednica, pa tri.
Radič je za to, da se naša država orientira v angleške™ zmislov ker jo Vel. Britanija najodličnejši predstavnik bele ci-; vilizacije. Seveda pa to ne bi pomenilo, da pridemo v nasprotje s Francijo. Z Rusijo bi bili potrebni korektni odno-šaji.
Če ne hi imela HSS zunanjega mini-' stra, potem dobi v tem ministrstvu dirž. ] podtajnika (?).
| Vprašanje Maksimoviča je rešeno, i Sktfpšeina ga je »freišpretiala« in sedaj ; se ne da nič narediti.
SLS bi ostala v vladi.
Izjava St-. Radiča |e vzbudila veliko , senzacijo. Pavle Radič je izjavil, da o ' pogajanjih HSS za vstop v vlado nič ne ve. Tudi nedeljski »Slovenec« deman-; tira, da bi hoteli radikali vzeti radičevce j v vlado.
j Vprašanje torej še ni1 čisto jasno, vsekakor pa bomo- skoraj vedeli, kako dolgo je imela veljavo najnovejša Radičeva izjava.
Politične v«*tl
= Debata o proračunu pravosodnega m
prosvetnega nininstira. V soboto se je vršila uajprej specialna detrata o ijjitiiačuutl pruTO-souuega auiiisua., v (Jet>ati sO govorili posl. 'i>a.LLic, Jti je govoail o Slatoem položaju pravd-soastva in sodišč na Hrvatskem ter ostro napadal viaao. bani. demokrat Tadič je kriti-ziiai derutni položaj našega pravosodja. Uo-vc-rili so se številni radieevski poslanci, med njimi ar. Superina, ki sb govOnli o raznih aieian v pravosodju. Demokrat Rankovič je govoril o strankaa-sivu sodišč v Srbiji. Minister dr. siskic je odgovarjal na očitke ter obljubil, da bo dal vsak slučaj preiskati. Zagotovil je, da se že pripravlja zakon, ki bo lzbdijšal gmotni položaj sodnikov. Proračun je bil sprejet z večino glasov. Na vrsto je prižel uato proraoun prosvetnega ministra, ftiimster Velja Vukičevič je podal obširen ekspOze ter omenjal številne redukcije v proračunu radi siabia državnih financ. Statistika gimnazij navaja, da imamo 109 popolnih srednjih sol ter 65 nepopolnih. Profesorjev je 5JŠ7H,, med njimi je 1000 nekvalificiranih, idtt-febUjemo pa le' kakih 8d Pednjih šol.
^ Imamo preveč gimnazij, pa premalo strokov-
nih in meščanskih šol. Učiteljišč imamo 47, dtiSi jih potrebujemo le 33. Vseučilišč imamo troje in dve fakulteti v Škoplju in v Subotici. Mesto pedagoških visokih šol bi bilo' bdljše ustanoviti pedagoške fakultete. Na vseučiliščih je nastavljenih 237 rednih profesorjev, od teh 44 v Ljubljani, 82 izrednih, od teh 20
V	Ljiibljani in 630 docentov, asistentov itd. Nujno potreben je Specialen všeučiliški zakon. Ž ministrovim ekšpoaejeni se je seja odgodila ift se je nadaljevala v nedeljo.
= Francosko-nemška nesoglasja v saarskem vprašanju. Nepričakovano so nastala vsled saarskega vprašanja težka nesoglasja med Nemci in Francozi. Saarska vlada je namreč sklenila, da se naj posadk^ nadomesti z 800 mož močno železniško »tražo, ki bi jo tvorili Francozi. Proti temu sklepu, se je , Nemčija uprla in zahtevala, da zrtašaj železniška straža le 300 mož in da jo morajo tvoriti Nefrariooži, da se tako povdari Ujed mednaroden značaj. Briand pa ni.hotefna te nemške zahteve pristati. Privolil bi, da bi se straža znižala na 600 ali morda čelo na 300 mož, toda tvoriti bi jo morali Francozi iri morala bi biti odvisna od Kaarske’ vlade. Kljub dolgotrajnemu posvetovanju pa ni moglo priti do soglasja med Stresemannom in Briandom, zlasti še, ker je Stresemann zahteval, da Belgijec Lambert ne sme biti več član saarske vlade. — Sedaj bo sklepal Svet Zveze narodov o predlogu saarske vlade. Poročevalec bo Scialoia, ki pa ne bo stavil nobenega predloga. Najlbrže t>o sestavljena posebni ipOmi-aija, ki naj bi našla kompromisno forimrlo za nentško in francosko' Stališče. Takp Nemci ko Francozi žele, da se odločitev odloži, ker jim je neprijetno, če bi prišlo do odkritega spora v vprašanju, ki je za vse druge' člane Sveta le malenkostno. — Toda ravno to, da se v tako' malenkostnem vprašanj« ni moglo 'priti do soglasja, j® značilno za trenutke hladne odnošaje med Nemčijo iri Francijo. To tudi diplomati v Ženevi mocnd k:6meritirdj«(.
—	Predsednik Masarjk v Zvezi narodtfv. Predsednik Masaryk se je udeležil v petek seje Sveta Zveze narodov. Vsedel se je med občinstvo. Ko je prišel v dvorano, so ga pozdravili Chatfiberiairi, Briand, Zaleski, l9hič, Titelescu iri VanderveMe. Predsednik Maea-ryk je or»tal pri seji1 do konca.PopoIdne je obiskal generalnega sekretarja Sir Drtunan-da, ki ga je. sprejel v prisotnosti vseh višjih uradnikov Zveie narodov. Dumorid je dejar: »V Vaši osebi častirtio diržavnika', čigar ime j*- neizbrisno ajpisono v zgodovino Evrope in zlasti Češkoslovaške. V Vas častimo voditelja države, ki je igrala zelo pomembno vlogo v razvoju Zveze narodov. Vemo, da še' moremo ha Češkoslovaško iri rib češkoslovaški narod vedno zanesti, če treba paritetno in rie-interesirano sodelovati pri problemih. Zveze narodov in tudi, če treba storjene sklepe lojalno izvršiti. Danes ste prisostvovali seji Sveta zveze narodov, ker pa ste izrecno želeli1, da ima tof oibisk čisto zaseben značaj, Vas i>iso mogli člani Sveta oficielrio pozdraviti, kakor so želeli.« — Masarjk' je odgovoril, da ni niti pričkkoval sprejerta1, niti ni mislil, da bo riioral ,govoriti. Bil je na seji in videl je,
kako prijateljsko sodelujejo tčlani Sveta in sicer v najbplj priprostin obllkan. Na<tO je govoril 0 velikem delu,' kf gži vrši Sir Du-
inohd!, ki je general organizacije. Zveze na'-
redov. — 1 opoldne je najprej obiskal MaSa-rj ka Brind in ost'1 pri njem 50 minut. Takoj zil njiiti ga je obiskil Chamberlain in ostal pri Mnsaryku celo uro.
— Rusi groze pekinški vladi. PO angleških vesteh iž Šangaja sO poslali sovjeti novo noto pekinški vladi. V tej noti svare sovjeti pekinško vlado pred novirrii ukrepi proti sovjetskim kurirjem. Sovjeti g me z izrednimi merami; če bi se še kateremu sovjetskemu ku-rirjii kaj pripetilo. Obenem se poroti 0 velikih koncentracijah sovjetskih čet nš ttana-žurski meji.
= Angleški konzul je protestiral PT'' tonskem zunanjem riiihstrii proti di®*«“?m
v	Vuhu, kjef- je bila od Kitajce^ bplenj9Da angleška naselbina. Vuhu je oficielno zaswefl od kantonske armade.	..
— Boji ok 1' ftangaia in Nankinga
jo ker so vsled silnega deževja vsa pota I® moterla. Silno pa je narasla napetost v saffl.e® Šangaju. Protianglški propaganda raste.S®1* no. istočasno pa se vrši, m'OČna agitacija,® splošen strajk. — Generai Caiig se je iii«*? s svojimi četami za Nanking in sedaj izdeluj« defenzivno pfezicijo pri ČangČavu.	_
KRATKE VESTI.
Rumunski kralj Ferdinand odpotuje 24. marca v spremstvu kraljici Mafiji princese Ileang V Rita.	„
Atenski generalni štrajk je končan. KIj® temu pa je še prišlp do spopadov žico in vojaštvom ter sta bila dva ci'v»is tibita.	,	.j,
V	Albaniji sta bila dva duhovnika vffl« udeležbe pri zadnji vstaji obsojena na in je bil, Don Čaeculi takoj nato obešen pT®° svOjo hišo.
Italiji: pošlje iiove čete na Kitajsko. satrero« poroča, da so odpotdvali ria »Alessandro Voltac novi oddelki italijanske?1 mornariškega polka »San Marco« na KiW sko.
RAČUNARJI PA TAKI!
V članku »Bilanca ljtibljarisikega jfferfpiista<i iiišlem v nedeljski številki *SI6venskeg» Naroda« navaja le-ta, da je ljubljanska davSui S oblast v letošnjem predpustu kasirala na vf seliSnem davku 353.037-05 Din ter da bi zw šala vsota izdana za vstopnice (petkrat tojf ko) 1,312.148-20 dinarjev. V resnici jč P 353.037’05 X 5 = 1,765.185-25 Din. V isMg članku navaja »Slovenski Narod« nadalje,
je bilt>, ako se to vsoto petkratno iit primerja z letošnjo vsoto, lani izdania f vstopnicei 40.279*75 Din več kakor leto&/T 359.403-85 X 5 je enako 1,797.019'25; pra«r
23
več kakor lefos. — Tafeoi je liarftreŽ zraCT*^. taoj ofsetalefrii Sirtček, ki je' pOd omeni6? članek »Slovenskega Naroda« napisal z fde“ j tinto oceno — nezadostno.
IZ NAŠIH ČASOPISNIH PRIJAZNOSTI. ,
V skupščini je dejal Sv. Pribičevič v pole-miki radikalnemu poslancu p£PoV‘^e"^ »Ce bi bili mi na vladi (sc. ko so bile volitve;, ie bi Vi (radikali) imeli tam (i. e. V Vojvodini) niti enega poslanca.**-	-p
Na to prijazno izjavo je odgovorila >"a' stava«, glavni organ radikalne stranke za Vw’ vodino, s temi nekulturnimi besedami:	u-,
>S tem je ta »kordutiaški bandit« jasrio znal dvoje: prvič, da je on nasilnik, ni °gZ gič, v čem-ur je ravno smrtna razžalitev ga srbskega ponosa in naših tradicij, da bi se ml v resnici poklonili pred nje^j^ nasiljem ali pa morda celo škornju njeg0 orjunaških pandurjev.«
Samo da veselo je...	. . ..	^.
REPERTOAR NARODNF.oi GtBDALIsOi V LJTJBUA.NI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Pondeljek, 14. marca: »Pegica mojega
-	Red D.
Torek, 15. marca: zaprto.
Sreda, 16. marca: »Gobsek«. — Red A. .g. Četrtek, 17. maca: »Božji človek«. — R«° Opere
Začetek ob pol 20. uri.
Pondeljek, 14'. marca1: zaprto.	-p
Torek, 15. marca: »Cosi fan tutte«. — Red» * Sreda, 16. marca: »TamMuser«. — Red Četrtek, 17. taarca: zaprto.
srca1.
Ch. Lacieto:
77
Spoitdni francoskega vojnega detektiva.
»
Ta gtvar da misliti, kaj ne?!
In kaj morejo danes proti femu dejstvu, ki je ena največjih vojnih skrivnosti, pacifistične težnje nekaterih Nemcev, ki so sicer iskreni, ki pa skoraj gotovo nimajo pojma o današnjih' skrivnostih gotovih nemških labora-torijiv, katere pa mi poznamo.
Ko smo zvedfeli, kje se nahajajo' >dfebele Berte«, smo vse storili, dk jim' prepredimo streljanje, kar se nam pa pri vseh tfeh topovifr ni posrečilo.
Nasprotno pa so naši topovi in naši letalci tako strahovito uničevali' moštvo teh topov, da so ga- zelo ttežko obnavljali.	,	,
Umik nemške fronte je napravil konec delovanju teh topov, na katere je nemški cesar računal, da bodo demoralizirali Parižane, kar kaže pri njem popolno pomanjkanje psihologije.	 ti
Morda je pripisovati to cesarjevo zmoto strahu, ki so ga mu povzročala obstreljevanja naših aeroplanov.
Znano je, da je zahteval do koncar vojne, povsod koder se je nahajal, podzemska oklepljena zavetišča, da bi lahko v potrebnem slučaju zbežal vanje.
Čeprav so nemšk*l časopisi to dejstvo zanikavali,
je vendar resnično, in v dokaz tega priobčujem fotografijo takega skrivališča, ki je izredna redkost.
tudi to je vojna skrivnost in prepričan serti, da Nemci niso vedeli da jo poznamo.
Hočem jim pa še dokazati, da kljuib delavnosti nemške policije naši agenti niti v mestu Spa, niti drugod niso cesarja niti za trenolek izpustili iz oči.
4S. poglavje.
Skrivnost, ki bi jo bila Nemčija rada ohranila zase.
Citatelji mi morejo priznati, da sem do sedaj po-pohibma objektiviio' razlagal dogodke, ki sehv jih do-živeli ih da nisem zapisal hiti ene besede, s katero bi Nentčijo sramotil.
Čeprav se nekaterim pangšermanističnim časopisom ni zdelo vredno, da bi posnemali objektivnost, ki sem si jo naložil, vendar ne bom spremenil načina svojega < pisartja. Ko sem to povedal, se pa vrnimo k delovanju in- vedenju ilemškega cesarja.
Rekel’ sem, da jfe ta- iz strahu pred naso aivijatiko vsakokrat, kadai" je bil najavljeh nafi aeroplan, zbežal v podzemsko -zavetišče, ki je bilo nalašč zanj popravljeno. Oboževalci bivšega ceša^ja so vedno zanikovali to dejstvo, toda kljlib tfemu je' tb gola referiittrf.
Taka’ podizeniska betoniraha- zavetišča, ki jih jte dal Vilj&nv rf. zgraditi za svojo osebno uporabo, se nahaja-jo še danes ne samo v Mezieresu, kjer je cesar živel
precej časa med vojsko, temveč tudi v mestih Stenay i Spa, kjer je živel proti koncu vojne.	<	<V' a I
Dokaz temu je n. pr., da vsak otrok v mestu Spa ; še danes pozna to oklepljeno cesarjevo podzemsko p?1' bežališče, ki si ga je dal izkopati ped svojo, vilo, k}*.. ( je stanoval in ki je znana pod imenom Chate»» ‘	■
Bois*A	t	,	...	., uoJe oknu v pr-
Prinasam tud1 totografijo vile, na ££riev. To do-
vem nadstropju se vidi osebni prapo/ J w
touie, da je bila folografija po‘°°“ "1Ki
pravil' jo je, kaktrr marslkate« -i™«o eden »asih ae®-
tov, kojega naloga je bila, nadzorovati \ cisto po
nem pomenu besede! — cesarjevo osebo. ^
Priobčujem' še drugo fotografijo, na katen je opJy
Viljema II v spremstvu generalov,’ki jih je imel
rajši, von Plessena, von Gronerja in vpn Miinclihausei .
Znano je, da v Nemčiji niso smeli priobčiti niti V
fotografije, na kateri se je nahajal cesar, ako ta ni #
posebnega dovoljenja, da se objavi, s tem, da jo je .
zadnji strani podipisal. To je delal zato, da skrbno bia
svoj‘ prestiž.	.
Ce bi bili objavili našo fotografijo v Nemčiji* -uplivala zelo demoralizujoče, kajti kaže cesarja ne dni, prednb se je (tdpovedal prestolu, z utrul^^u »g postaranim obrazom. Cesar je namreč v tem ^ čutil, da je njegove slave konec in da se >	^
stroJi-	(S.a
Baltič - Vodopivec.
Ne strašite se takega naslova, nikake paralele ne bo, tudi politike se> dotaknem samo tako mimogrede.
Dr, Baltič — dr. Vodopivec sta za nas Primorce prav lepo doneči imeni z lepo preteklostjo in prijazno vsebino. Čeprav Prvi ni po rodu naš ožji rojak, ga veai-dar smatramo za svojega in ga imamo vsi (radi, prav radi. Med nami je preživel majlepša svoja leta in v našem pri-Htorskem ozračju je vzrasltel v celega ™c^a) ki ga zna ceniti tudi ujedinjena Flavija
naše narodne« renesanse na Pri-o^sikein je prepolna najlepšili spomi-Naša ddbro premišljena taktika ni z vidika nobene panoge naše-• Wvnega življenja. Povsod moramo
®n svojih ljudi, Jie samo v vseh stro-^ povrne in obrti, marve« v vseh ^adih) od najnižjih do najvišjih. V šolstvu in justici smo v malo 'letih dosegli čudovito lepe vstpehe. Ali šli smo dalje: v politižke urade, glavarstva, namestnico in tudi policijo. Pokojni baron Winkler nam je govoril: Dokler ne boste imeli svojih ljudi, tki bodo sposobni za deželne predsednike in namestnike, j^ste dovolj storili za bodočnost naroda.
sam tak sposoben uradnik more ve-? t?1,<?°'*)re8a storiti za svoj narod, pa liki -Ivan a^)e^al svojega dela na vela delati smo znai; , , ,	,
v°Jjstvom priznatriVl0!1'^
V deželnem m državL’ stane interpelacije in l ®boru nePre’ cah storjenih večini dežji ° krivi' sh'a, intrige na visokih Prebival-višjega stališča, formalne (nrit Anekega uradnikom, ki niso znali slovel-Pr<>ti dovati itd., vse to je utrudilo razn Ura’
Skt-af°Srde’r1da H 0 hekU: Naredite
. 1 ;tak redi da bo mir pred temi vražjimi Slovenci. Zadnji so bil] politi-
1	in policija, ki so odprli vrata
strin	tu<lL našim rojakom, — ako
■tab, da seTf!11;. In tako Je bila naša posveti i y° 1 m^adih naših rojakov
^dJ?“žbi'?k0sm°n•“
Polici;; a kSoi'lija hoteli spraviti k desetih l*.r Je Pa kmakl u-^el. V Preskrhr •	^	bili *udi v ’te,in (>airu
Preskrbljeni z domačimi močmi In tako je prišel tudi v politiko služ-bo na Primorskem dr. Vilko Bait« ki so ga sprejeli, ker so ga potrebovali in
da ti slovenski kričači dajo morda mir nekaj časa. Na posebne zahteve (ne vem, ali on to ve) je prišel v Gorico, čas* 30 />ila. najbolj vroča. In. lepi
mi/irKn	in za nas. Prav nič
j ~	1	0	treha prikrivati svojega od-
nikT^a narsod:nega prepričanja, ki anu k Jr!" ni škodovalo, kajti bil je ta-Dnt 1^ )rr>C) kvalifikovan in neobhodno dov v uradnik, da so bili navzgor za-V07	8a imajo in da jim vleče
■J za tri druge. Naše ljudstvo je kar ado hodilo na glavarstvo k našemu altiču, ki je imel srce za vse enako na Pravem mestu. Med vojno je namestnik
(Primorec o dveh velikih županih.)
Friess naravnost pokazal nanj, da bi bil 011 za upravitelja Črne gore najsposobnejši. In ko je vojna komanda imela pomisleke vsled njegovega slovenstva, je Friess zastavil svojo besedo zanj, češ: on bo ravno zato najbolje skrbel za red in zadovoljnost v deželi. Vsaj tako se je namestnik pohvalil pred neko sejo deželnega sosveta za obnovo.
Ni torej nikako čudo, ako je tak mož našel sehi primerno torišče tudi v Jugoslaviji. In Primorci smo ponosni, da smo dali Sloveniji takega velikega župana. — Ravno zato pa smo mogli obžalovati, ko smo videli, da se je bil malce predeč eksponoval za eno politiško stranico, kar ga je menda že drugič odgnalo iz lepe vladine palače. Demokratski in parlamentarni sistem je večinoma tak, da ne trpi na odgovornih mestih mož, ki so ravno vsled svoje izredne sposobnosti in možatosti morda lahko nevarni rednemu poslovanju v smislu 'vladnega sistema. Zato je povsem umljivo, ako so ga ponovno odslovili, čemur se torej ne sme čuditi ne on, ne stranka, kateri baje pripada. V .politiki je ibolj nego kjerkoli v javnem življenju pravilo: Haust mu nieinen Juden, so haue ich deinen Juden, ali po naše: enkrat teče pes — enkrat teče zajec. Takemu obračunavanju pravijo tudi: Die ausgleichende Gerechtigkeit.
Tega napol Primorca ali Goričana je pregnal iz ljubljanske lepe vladine palače popolen Goričan najpristnejšega kova — naš dr. Vodopivec. Kdor bi mi pa rekel, da se je to zgodilo, ker je no-
vi	veliki župan — klerikalec, bi se mu zakrohotal v obraz. Poznani ga od šolskih let in vem, kako se je zanimal za vsak naš napredek, za vsako lepo narodno delo. Ko se je bil odločil za poli* tislvo službo, je storil to prav po tistih naših intervencijah: da bomo imeli v tej službi enega ve«, kajti takrat je bil sploh šele začetek z domačimi. Vedel pa je, da mu bo mogoče vstrajati edino tako, ako se bo odlikoval po sposobnostih in delu, pa da se ne izpostavlja napadom nasprotnikov. Koristiti kedaj svojemu narodu v tako važni službi, to je bilo njegovo načelo, ki mu je ostal zvest. Z glavo ne bo hodil skozi zid, ker si jo le razbije in nikomur nič ne koristi, to je vedel in s tem je računal, čeprav je hil vedno narodno čist, prav tako, ka-
imelo	.	je	ljudst7°
česar mu niso »šteli v zlo njeg™ 41“ £ najvišji. — Med vojno smo ga videli celo v poljedelskem ministrstvu na odličnem mestu.
Dasi je 'bila vojna in narodno delo ni bilo ravno v čislih na višjih mestih, vendar se je ministrski uradnik dr. Vodopivec takoj pridružil nam, ki smo na Dunaju ustanovili tisti znani »Osrednji odbor za obnovo Primorja in vrnitev beguncev«:, ki je imel svoje urade pod mojim vodstvom v Bankgasse 2. Dr. Vodopivec nam je pomagal s svojim delom
in svetom, posebno pri pri oproščanju naših rojakov od vojaške službe. 0 veliko, veliko smo jih oprostili in. tako morda rešili smrti. Dr. Vodopivcu ne pozabim njegovih zaslug takrat za naše rojake.
Dr. Vodopivec ni bil nikdar kak sr-borit politik ali strankar, tako da ga nismo imeli niti v svojih registrih, pa tudi kaka druga stranka ga ni imeia, kajti njegovo načelo je bilo, da hoče biti našemu narodu nepristranski uradnik na tako važnih mestih, kakor so glavarstva, namestništvo ali ministrstvo. Vedel je, da morajo vse politiške stranke imeti enako zaupanje do njega.
Tudi v Sloveniji je po prevratu dr. Vodopivec bil vedno na odličnih mestih, posebno delaven za naše begunce in za pravično rešitev manjšinskih na-
ših vprašanj. Vedno delaven in z izrednim umevanjem je bil na odgovornih mestih, nepristranski delavec edino v dobro svojemu narodu. 0 kakem klerikalizmu ni sledu, pač pa je le pošten Slovenec in morda tudi v verskih rečeh brez prigovora. Baš zato ga je sedanji režim postavil za velikega župana, kar smatram za popolnoma naravno in hvalim Boga, da sploh imamo pripravnih mož tudi za tak režim, kaikoršen je sedanji. Prepričan pa sem, da je na tem odličnem mestu po vrednosti in svoji preteklosti, dal bo kos svoji nalogi in da bomo Primorci tudi nanj vselej ponosni. In tako smo dali Goričanje tudi: v sedanji dobi beli Ljubljani velikega župana, ki bo našemu narodu v vsestransko korist in čast
A. G.
Spomini iz naše žalostne zgodovine.
Vaš sotrudnik A. G. je pod gornjim naslovom napisal toliko bridkih resnic, da si tudi jaz ne morem kaj, k opazki o škandaloznem postopanju okupačnih oblasti pristaviti nekaj značilnih slučajev.
Vlak iz Maribora je vozil proti Celovcu in ustavil ob 23. ponoči tam nekje pri Grabštaj-nu; ljudje so izstopili in hoteli prenočiti v gostilni, toda — hiša je bila zaprta, ker je bila policijska ura ob 22. uri. Gostilničar jih je jemal iz usmiljenja pri stranskih vratih, a prišel je v konflikt z orožniki in poglavarstvo ga je kaznovalo. Nič ni pomagalo govorjenje, da potnik ne mOre prenočiti na cesti in treba ali policijsko uro podaljšati ali prihod požuriti: prej in slej je vlak prihajal pozneje, policijska ura pa je ostala pred prihodom vlaka! To so nekateri delali celo nalašč, da so občinstvo begali in dražili, saj vendar vemo, da je bila ob prevratu kardinalna napaka naše države — prevelik idealizem. Po raznih pisarnah se je nateplo vse polno ljudi dvomljive zavednosti: nekdaj avstriakanti, nemškutarji in zagrizeni naši nasprotniki -so se med prevratom potuhnili, hlinili se poslancem in dosegli visoka mesta, kakoršna imajo še dandanes, so takoj po prevratu videč, kam se je obrnila zgodovina, postali čez noč navdušeni pristaši SHS. Takih ljudi je •bilo vse polno in marsikateri pristni Nemec, ki niti slovensko ni razumel, je bil poštenejši Jugoslovan od goriimenoVanih (in je še dandanes!), ker so Nemci po nekaterih krajih Se bolj težko pričakovali konec Avstrije, nego mi!
Od častnikov v Velikovcu si mogel slišati, kako se sramujejo, ker imajo pač konje, a nimajo krme in morajo po plotovih ponoči pasti pri tujih posestnikih. Bilo je pač veliko pijače, govorjenja in pisanja, zabav in vožnje z vlakom in avtomobili (seveda brezplačno!), a krme in reda v upravi in pisarnah ni bilo. Po dva- in trikrat si moral poganjati kak spis in še ni bilo odgovora. Tega gospodje niso razumeli, da morata promet in uprava ■točno delovati, naj že pripada dežela komurkoli! V Ljubljani sem bil v pisarni pri železnici navzoč, ko so se posmehovali, ker je bil vlak za 18. uro odpovedan, češ: to 'bo zopet dirindaj! In res je bili Iz Celovca smo prišli preko Brucka in Maribora v Ljubljano, vozili smo se vso noč, letali po Dolgi vasi ves dan in noteli zvečer zopet nazaj, toda vratar na kolodvoru je lakonično-ironično naznanil — da ni vlaka, a mi smo imeli plačano za tja in nazaj! Takrat so gostilne in prenočišča izkoriščala občinstvo do potencirane nesramnosti. Neki voznik je zaboje in kovčke peljal neki stranki iz špilja do polovice poti in sredi ceste ustavil voz, razložil prtljago in obrnil ter pustil stranko, a računal petkrat več in dobil plačano vnaprej, še dandanes hodijo okoli St. lija taki patrioti in imajo za-upanje naših obla-sti.
Razpoloženje in morila je bila taka, da je
Izidor Cankar:
VSEBINA UMETNINE/
Umetnina je zakonito urejena, organična tvorba, v kateri se posamezna forma podreja 111 ta zmisel na sv°i način pod-fikov Pojasnjuje Popolna umetnina ni torej
'umetnostna tvorba odsev tem ilka in cel°tna miselnosti, zakaj ko 20 v m-im ”e umetniške alizmu in naturalizmu m-,,,	0	ldealizmu,	re-
mo o stilu, govorimo’rf i'.lni° Ve5 nego sa-doba sveta iz živiipn '-, ,n^clnu>. kako se po-ški duši. Ker i» l a ■ oblikuje v Člove-tej miselnosti ki e ^no vsa'kemu stilu v ne predstave,’ki oha 6ga veS ne&0 umetnost-iz globin človekove !^? v®s svet’ poganja stil nega nazora in življenj? njeff,oveg^ syetov-torej kje razplamti boj , “ Kadar .-.e ni to samo boj za umetnLt£l"0Stn° f°rm°x’ hoj za oblikovanje cele človeSkpr,?°i ma,n izraz te duše. Zato je otroško počet“fe&
‘oče >nove umetnosti«, »novega stila« in m sli, da se da kaj takega doseči s formalističnimi razpravami, iz estetike povzetimi dokazi z navajanjem velikih primerov iz umetnostne preteklosti. Da se uveljavi v kakšni ^cialni skupini nov stil, se mora v njej for-t‘»;ati nova miselnost in sklicevanje ne pre-);! . Prazno govorjenje, kar sodobnim judem ne more dati pretekle duševnosti. Če s e za ustvarjanje novega stila ali za razve-r;''jenje Starega, je to vedno delo, ki sega fioi Pr 0 čisto umetnostnih vprašanj in za-Uftva celega človeka.
„ * Z avtorjevim dovoljenjem ponatis iz knji-
»Uvod v umevanje likovne umetnosti«. I
bilo končno med občinstvom devet ogleduhov za enega samega opazovanca!
Kako so pretepali otroke v .šoli, ker niso takoj razumeli slovensko (česar tudi niso mogli, ker prej tega slišali niso!), vedo danes povedati v Dobrli vasi; kako je bil lesni trgovec-nemškutar največji za/upnik narodnega sveta, vedo v Sinči vasi. Prvo minuto po plebiscitu je razobesil trankfurtarico! Na neki šoli so v pol leta trikrat menjali zastavo! Končno so si še po plebiscitu pridržali nekaj uslužbencev po vaseh v Podjuni, češ, da bodo budili med ljudstvom slovensko zavest: debli niso nič, a plačo dobivali od nas iz Jugoslavije, mišljenja in poguma pa so bili približno lakega, -kakor lesni trgovec v Sinči vasi! Varovali si> si službico!
l'udi vedenje socialnih demokratov je mano: kjer bo ljudovlada, tja po>jdema! je bila parola; in ker je bila ljudovlada v. Avstriji, so šli v Avstrijo ter seboj potegnili vse delavce in veliko kmetov. In nekaj ostankov tekih ljudi dela še dandanes v Jugoslaviji svojo osrečevalno politiko in niti ne igrajo oa>xad-nje vloge! Možje, ki svojega jugoslovanskega mišljenja že pred vojno niso prikrivali, ia s« mod prevratom povsod nastopali odkrit«, go dandanes v ozadju, obrekovani in a%gjneho-vani; dolgi jeziki in izkoriščevalci poloiaj*
pa imajo — odlična mesta!---------
Znana oseba je služila v svetovni vojni, a mož ni spregovoril niti besedice slovensko, da so ga smatrali vojaki za Nemca. Takoj po prevratu se je skazal kot koroški veljak in igral v Celovcu za časa slovitega polkovnika Milesa zelo značilno vlogo. Kako je bilo z živili, vemo vsi. Neki gospodični še danes preseda sladkor, toliko se ga je bila nalizala, ker so ga imeli do stropa — a ljudstvo je volilo avstrijsko. Cesta v Vetrinj in most pri Velikovcu so bili edini praktični znaki plebiscitnega delovanja. In kako so to znali izkoriščati Nemci in nemškutarji po pisarnah — to- in onstran meje še po plebiscitu! Vsega je bila kriva Jugoslavija, vsega so bili krivi naši vojaki in zlasti grbi; ko pa se je neki jugoslovanski uradnik proti takim nesramnostim postavil po robu in nemškutarja onstran meje zafrknil in zavrnil, se je ta diplo-matičnim potom pritožil in jugoslovanski uradnik je bil strogo grajan, ker se je vtikal v razmere tuje (!!!???) države, nemškutar tam preko pa je postal ravnatelj! Seveda, ker je 'bil avstrijski zastopnik v Ljubljani intimni prijatelj ljubljanskega uradnega predstojnika še izza časa, ko sta skupaj živela na Dunaju!
—	Primorci in Notranjci so bili edini zavedni in odločni ljudje v tistih časih ob Dravi, in te so odrivali, češ da izzivajo, ker so čistili narodno zavest med značajnim ljudstvom.
(Konec prihodnjik)
Sirite „Nar. Dimnik"
. Da stil je izxaz celega človeka, izraz umetniškega individua in' njegove dobe. Stilna jasnost, stroga formalna doslednost in organič-nost je izraz jasne, dosledne in zato močne umetniške osebnosti; stilna naprednost v umetnostnem razvoju izraz samostojne, z daljnovidnostjo in krepkim življenjskim čuvstvom opremljene umetniške sile; stilna zaostalost izraz konservativnega, torej boječega ali neu-VwfV71f;ga 'nroetniškega značaja; stilna nedo-, neiasnost><lesorganičnost izraz sla-stil člov’ein0t'an^e nego,ove^a oblikovalca. Je
A stil je tudi doba. V svojem razpravljanju
o	stilu smo ga motrili le s formalnega vidika, e ga razgrnemo razvojno v časovni zapo-\rstnosti njegovih form, se odpre pred nami vsa zgodovina človeškega duševnega razvoja.
D umiranju poganske antike vidimo, da v njeno umetnost udirajo nove, idealistične forme, kakor se njena splošna miselnost pripravlja na idealistični koncept svetovnega na-Miraj vga Je P°*neje ustvarilo krščanstvo. Mlada krščanska kultura sprejme ona semena idealistične umetnosti, da se, po kratkem stil-nem vrenju, razvijajo v zgodnjem srednjem veku do popolnosti, kakor to dobo označuje idealizem udi v teologiji, filozofiji in social-dni?« r<Hlu' z8oclovino srednjega veka tvori „7® .P^magovaiije začetega idealizma v dinio	®vlieniiu>	v umetnosti pa vi-
lXei» rn^l110 'plo9kovit<> formo vedno od-ločneje razjeda nova, plastična, dokler slednjič s početkom novega veka ne zavlada popolnoma, kakor moremo ob istem času ugotoviti napredovanje naturalizma v verskem znanstvenem, socialnem pa tudi čuvstvenem življenju. Naturalizem in naturalistični individualizem napreduje poslej v reformiranih, a tudi v protireformacijskih deželah, in v teh kljub njihovim nanovo oživljenim ’ idealističnim tendencam. Enaka je v tej dobi usoda j’ umetnostnega stila; v protireformacijski 3
umetnosti baroka dobi poleg izraziteje naturalistične poteze v značaju tudi idealistično potezo, ki je razvojno očitno reakcijski element v primeri z naturalističnim stremljenjem 15. stoletja, v umetnosti reformiranih, torej po mišljenju k naturalizmu usmerjenih dežel (Holandija) j>a zavlada naturalistično-slikoviti stil s popolnostjo, kakršna je bila dotlej v zahodno-evropski zgodovini neznana. Od tega časa opažamo kljub trenutni negotovosti ali začasnim reakcijam skozi vse dobe stalno napredovanje naturalizma v vsem mišljenju in življenju zapadne Evnope, dokler ne doseže ta razvoj svojega viška v materializmu ob koncu preteklega stoletja, kakor doseže ob tem času tudi stil po stalnem napredovanju svojih naturalističnih komponent višek naturalizma v modernem impresionizmu. Nasprotni idealistični pol je ostal v bistvu do današnjega dne v risu baročne umetnosti, ki je še vedno v glavnem značilna za sedanjo cerkveno umetnost, medtem ko je cerkev, gotovo ustrezajoč živemu svojemu čutu za duhovno vsebino stila, impresionizem skoraj v celoti zavrgla. In kakor vidimo v zadnjih letih novega stoletja močne idealistične tendence v duševnem življenju, moramo opaziti, da se tudi umetnost mnogokod vrača k Stilu idealizma, da pa kot celota ne predstavlja stilne enote, kakor je bil tudi nemirni, obupni napor sodobne kulture, da ustvari nov m enoten svetovni nazor, ki bi bil sposoben, da formira novo človeško družbo, doslej brezuspešen. Taka živa priča družabnega duSev-neKa razvoja bo ostal stil tudi nadalje. j Stil je Človek, a stil je tudi doba. Ko nje- j ga analizira, analizira umetnostna znanost in- , dividuum in čas; tesno k duševnemu organ iz- ' mu, ki je svojo umetnost rodil, prislanja uho ! in prisluškuje bitju srca, ki s polno odkrito- ! srčnostjo, neodvisnostjo od vsake osebne volje, govori o stanju tega organizma. Stil ji | govori o enotnih, dolesdnih, močnih dobah, o I
slabotnih, notranje raoibitih, negotovih dobah,
o	dobah, ki izpoveduje jo nekaj drugega iu nekaj drugega mislijo ali čutijo. V tem vidi umetnostna znanost vsebino umetnosti in umetnine, v takih rezultat ih njenih anali* je opravičilo njene eksistence. Tu je njen pomen, ker po svojih analizah stila razkriva zakonitost človekove duševnosti in njegovega umetnostnega delovanja. Hkrati se je v čudovitih perspektivah, ki jih ra^jrinjajo pred njo stilne analize, odpirajo pogledi v duševni svet, pogledi, ki so produkt njenega dela in hkrati plačilo zanj. Vsi tisoči in tisoči likov, ki jih je ustvaril človek, plešejo pred umet-nosno znanostjo kakor lutke; ona se raduje, ko odkriva skrivnostnega duha, ki te lutke giblje in ki jim narekuje svoje besede.
Taka je vsebina umetnine, če jo motrimo, kakor jo motri umetnostna znanost. Toda poleg te ima umetnina še drugo vsebino, ki ni znanstvena abstrakcija, marveč živa, aktivna duhovna sila. Stilni zakoni niso v ustvarjajoči umetniški osebnosti mrtvo znanje, ampak so po snovi, zlasti pe po formi nezavedno ponazorjevanje življenjskega čuvstva, v čemer obstoji intuitivnost umetniškega spoznavanja. Kot izrazi življenjskega čuvstva pa imajo svojo skrivnostno govorico; s snovjo in formo govore klici o navih resnicah, ki še ni-s:> drugje oblikovane ali morda o starih resnicah, ko «0 svetu še živo potrebne in zato ljube, v čemur obstoji njen posebni čar. In ta vsebina je važnejša od rezultatov umetnostne znanosti. Znanstvene abstrakcije so sad umovanja, so mnogokrat zmotne in vedno nepopolne. Neposrednji vpliv umetnine čistega stila pa je sad nezmotljivega življenjskega čuvstva in aktivni formator ndvega življenja.
V	tem značaju|umetnine obstoji umetnostna vrednost ume®ne; ona je tormirjuu in okolico formira joči zakon sam.
Dnevne vesflL
PAPERLAPA!
Sobotno »Jutro« si je dovolilo * poudarkom
• to-le divino samohvalo:
>Vlada se je odločila, da sprejme vsaj delo-um nekatere predloge SDS, ki jih. je. njena večina v finančnem odboru odklonila: prevedbo kronskih upokojencev, davčno oprosti-ie,v za nove zgradbe, odpravo izrednega pri-. bitka na dohodarino.«
• .. Vse te predloge je predložila že SLS in jih je ČDS samo ra njo ponovila, v prepričanju, da ne bo niti en predlog sprejet in da bo
' rnogki SLS ponagajati, s..; Sedaj pa. pride dično ; Jutro-* in označuje uspehe SLS kot uspehe SDS.
..... Presneto mora iti trda SDS, da mora že ' ’ uspehe SLS proglašati kot svoje!
— Odlikovanje. Predsednik . upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Vrtačnik je bil odlikovan z redom ev. Save III. stopnje.
— Glavni sanitetni svet konstituiran. Glavni sanitetni svet se je konstituiral takole: predsednik /univerzitetni profesor Milan Jovanovič-Batut, podpredsednika pa univer-•zHetni;|>f0^e6^r dr. Gjorgje Jovanovič in sa-
■ nitetni general dr. Ceda Gjorgjevic.
Seja direkcije za poljedelski kredit. Te ■••• dni se je vršila plenarna seja upravnega odbora direkcije za poljedelski kredit.
. — Za rekrute in vojaške obveznike. Re-<■ ‘ kruti in vojaški obvezniki, ki ne prebivajo «.!. " v svoji domovinski občini, se morajo zglasiti-V občini, v kateri stanujejo kakor tudi
• ' v občini, kjer so rojeni. Kadar dobe poziv
k novačenju ali na vežbo, naj se javijo s pozi vitico pri- najbližjem vojnem okrugu, kjer dobe železniško »objavo«.
"•	— Telefonska zveaa Ljubljana—Lmz se
-	uivori dne 18. i. m. Taksa za triminutni razgovor bo 'znašala 3.00 zlatega franka.
— Kako se odkupuje v Macedoniji tobak.
V	Južni Srbiji traja odkupovanje tobaka še vedno. Pri 'tem postopa, odikupovalna konvi-
■ sija tako, da prihajajo od vseh strani pritožbe. Zgodili so se celo slučaji, da so se pabunite cele vasi. Te dni je prišlo v ku-manovsckeni okrožju do nezaslišanih škandalov. Tam se namreč plačuje tobak po 8 do 10 Din, dočim zahtevajo seljaiki 24 Din. Prebivalci dveh vasi so se uprli ter niso hoteli oddati odkupovailni komisiji tobakfi.
• Vslad tega je intervenirala žandarmerija. Orožniki so pretepli kmete na žive in mrtve ter jim odnesli tobak za slepo ceno. Pre- , bivalstvo se bo pri pristojnih faiktorjih pri- ; 'tožilo.	|
— Novo moderno pokopališče v Splitu. Splitska - mestna občina gradi ia Treščenici novo moderno pokopališče. Novo pokopališče 'bo obsegalo 250.000 kvadr. metrov ter bo imelo poslopje za upravo, krematorij, mrtvašnico, čakalnico za tramvajske pasa-žirje, arkade, rimskokatoliško kapelico, oddelek za žide in protestante in tramvajsko
'remizo.
— Delna redukcija prometa »Jadranske plovitbo« z Italijo. Iz Splita poročajo: »Ja-
• < dranska plovitbat jo ustavila svoje trgovske
proge štev. 40 (Metkovič—Trst) in štev. 45 (Benetke—Metkovič). Zadnja vožnja na progi št. 45 se bo vršila 13 t. m. iz Benetk, na progi št. 40 pa 19. t. m. iz Trsta.
— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže predavanja, ki se vrši v pondeljek, dne 14.
• marca 1927 ob 17. uri v Oficirskem domu o' 'predmetu: »Savezničko gonjenje posle pro-
boja Solunskog fronta«. — Predava general-štabni polkovnik g. Peter Nedeljkovič. — •Pododbor Ljubljana.	•
• *—- Podporno društvo slepih si je pri svoji
• • ustanovitvi 1. 1920. nadelo nalogo vsestran-
sko podpirati svoje redne člane, to je slepe s tem, da jih podpira denarno, ter da daje slepim obrtnikom brezobrestna posojila. Nadalje deli. svojim članom denarne podpore,
.. kflVPX;tiw- dbleke .in .perilo. Da kakor doklej tudi nadalje uspešno delujemo v eplos-no zadovoljnost naših rednih članov po naših pravilih, se moramo obračati na človekoljube, da nam pomagajo udejstvovati to težko nalogo. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki so nam dosedaj pomagali pri našem delu iii uljudno prosimo we one, ki
• imajo našo položnico št. 14.066, naj uporabijo isto nam v korist, da tako lažje delu-jemo in podpiramo naše sotrpine timi od-
ulej. To društvo smo si mi slepi ustanovili
■	za naše sotrpine, katero uspešno vodi njegov ustanovitelj in predsednik G. Jurasek, njegov potk)redsednik A. Pleško, blagajnik F. Schwentner in tajnik J. Čuk. Pri sklepu kličemo s pesnikom Prešernom:	»Odpri
srce odpri roke, otiraj bratovske sotoe!«
-	—’ Za siromašnega invalida je poslal neimenovani dobrotnik 20 Din. Denar hrani uprava »Nar. Dnevnika«.
—	Navodila za posetnike velesejma v Pragi. Ker se bodo naši številni bralci kot ob vsakem velesejmu .tako tudi ob priliki . tekočega velesejma v Pragi (od 20. do 27. marca) odpeljali v Prago, navajamo nekoliko važnih navodil za .posetnike tega velesejma. Popusti na železnicah. Na češkoslovaških in jugoslovanskih železnicah (osebni Vlaki in braovlaki) imajo posetniki vele-sejma popust 50%, ki velja v dobi od 10. do 27, marca pri potovanj tja in od 20. marca do 6. aprila pri povratku. Na avstrijskih železnicah imajo posetniki 25% popusta, ki velja od 16. do 27. marca pri potovanju v Prago in od 20. do 31. marca pri potovanju nazaj. Vizumi: Posetniki Praškega velesejma ne rabijo čsl. vizuma in lahko prekoračijo mejo na podlagi veleaejemske legitimacije in to v dobi od 20. marca do 6. aprila 1927. Legitimacije, na podlagi katerih si posetniki pridobijo omenjene olajšave, se dobe Ra Din 22.— pri zastopnikih PVV (Purtnik, Matelič in Cie) ali pri &1. konzulatu v Ljubljani, pri katerih se tudi laihko dobe vse nadaljnje informacije. Cena vožnje v Prago: Vpoštevajoč gorinavedene olajša-
ve stane vožnja iz Ljubljane v Prago 560 dinarjev tja in nazaj v III. razredu brzo-vlaka in Din 990.— v II. razredu brzovlakn tja in nazaj. Prenočišča v Pragi preskrbi vsakemu ‘posetniku na željo pisarna velesejma ’ v Pragi. Glasom odloka zveznega urada za zunanje zadeve avstrijske republike ne rabijo posetniki praškega velesejma niti avstrij.skega tranzitnega vizuma.
— Konzulat C RS v Ljubljani poživlja tem potom vse češkoslovaške državljane rojstnih letnikov 1905, 1906 in 1907, da se, ako tega še niso storili, bodisi pismeno ali ustmeno pri njem xgla.se v svrho vpisa v naborno evidenco. Datum naborov, ki se bodo vršili pri fisl. konzulatu v Ljubljani začetkom meseca aprila, bode pravočasno razglašen potom časopisov in posebnih pozivni<\ Isto-tako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj niso zadostili.
— Iz prosvetne Blužbe. Dipl. ing. Josip Skubic, dosedaj prideljen kmetijskemu ministrstvu v Beogradu je imenovan za strokovnega učitelja na srednji vinarski šoli v Mariboru. Vera Vabič iz Maribora je imenovana za učiteljico na državni gimnaziji v Karlovcu.
— Iz vojaške službe. Imenovani so: Komandant 40. peli. polka general štabni polkovnik Peter Nedeljkovič za pomočnika načelnika štaba III. armije; dosedanji komandant 16. pešpolka polkovnik Dragan Korais za komandanta 40. pešpolka »Triglavskega-!:; polkovnik Sarič za komandanta 45. pehotnega polka; polkovnik Čedomir Jovanovič za komandanta 16. artiljerijekega polka; komandant celjskega vojnega okrožja Avram
' Behar je v istem svojstvu premeščen v Belo-var, za komandanta celjskega vojnega okru-ga pa jo imenovan polkovnik Dragotin Pu-rič. V rezervi so imenovani: Ivan Milač, Viktor Kos in Jaroslav Svoboda za kapetane 2. razreda; Fran Mervar, Alojzij Černač, Ivan Pečar, Fran Bajt, Slavko Zupančič, Rudolf Turk in Ivan Klepec za pomčnike; dr. Pavel Janežič pa za sanitetnega kapetana 2. razreda. Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko jo sprejet v našo vojsko kot pehotni kapetan 2. razreda.
— Umrl je v Češnjevku pri Cerkljah pri Kranju posestnik Josip Hacin. Pokojnik je bil občespoštovana oseba in dober gospodar. Blag mu spomin, prizadetim pa naše sožalje!
— Mednarodni kongres zobotehnikov. Od 4. do 7. maja se bo vršil v Pragi pod protektoratom češkoslovaškega trgovinskega ministra Perutke mednarodni kongres zaboteh-nikov. Po dosedanjih vesteh se bo udeležilo tega kongresa iz vseh evropskih držav čez 2000 zobotehnikov.
—- Prebivalstvo Francije. Po najnovejši statistiki je zvišalo število prebivalstva Francije od leta 1926 na 40,743.851. Od tega porasta odpade na Francoze same 586.311, dočim se je 947.711 oseb priselilo v Francijo iz inozemstva. V 31 departeinentih je število prebivalstva nazadovalo.
— Bolgarija ima 5*4 milijonov prebivalcev. Iz Sofije poročajo: Te dni so bili objavljeni nradni podatki o ljudskem štetju izza 1. januarja 1927. Po teh podatkih je imela Bolgarija dne 1. januarja 1927 5 ini-lijonov 484.143 prebivalcev. Na tisoč moških odpade 996 žensk. — Površina Bolgarije znaša 103.14« kvadratnih km. V primeri s !. januarjem 1921 se je prebivalstvo za okoli 637.170 oseb pomnožilo, kar znaša okoli 1.9 odst. na leto.
— Generalna stavka v Atenah. Po burnih demonstracijah in generalnem štrajkom v Atenah :se je prebivalstvo deloma umirilo. V dosedanjih spopadih je bilo po uradnih poročilih pri teh nemirih 5 mrtvih, in 25 težko ranjenih. Trdi se, da so demonstranti več mrtvih in težko ranjenih žrtev zakrili. Nemiri in pogajanja z notranjim ministrstvom trajajo dalje. Pričakovati je novih ekscesov.
— Generalna stavka prodajalcev živil v Solunu. V Solunu je izbruhnila stavka, prodajalcev živil, pekov, mesarjev itd., tako da ni mogoče kupiti v trgovinah nobenih živi). Starvka je izbruhnila zato, ker statuira novi živilski zakon drakonične kanzni za one, .-ki prodajajo živila dražje, kot določa tarifa. Tako je bila na pr. kaznovana neka tvrdka na denarno globo 400.000 drahem, v kateri so se narno globo 400.000 drahem, ker se je izkazalo, da je prodajala mast, v kateri so se nahajale razne primesi. Z novim zakonom o živilih hudo udarjeni trgovci so uporabili kot povod stavke dejstvo, da je bila zvišana carina na moko za 80 odstotkov, zoper kar so vložili protest, ki pa ni imel uspeha,
— Kralj časten borzni agent. Madridski borzni senaali so izkazali kralju Alfredu čast, da so ga izvolili za častnega borznega agenta.
— Grčija razpusti sedem polkov. Grška vlada je sklenila, da razpusti sedem .pešpolkov ter odpusti 2 tisoč aktivnih oficirjev. S tem bo prihranila Grčija na leto 75 milijonov drahem.
— Italijanski justtžm minister zoper malomarne konkurze. Italijanski jnrtttni minister Roceo je izdal na vsa sodišča okrožni-co v 'kateri poživlja sodi&ca, da naj pošto-paio v konkuranih zadevah strožje kot do-slej. Justi&ri (minister poudarja, da je siteviilo konkurzov po vojili izredno naraslo. Vziok temu je dejstvo, da je padla trgovska morala. Zato je treba postopati z nepoštenimi trgovci brez pardona.
— Doktorat brez mature. Po vzgledu drugib nemških držav je omogočila turin-giška deželna vlada univerzitetni študij m promocijo za doktorja v Jeni brez srednješolske mature. Taki slušatelji pa so izključeni od državnih izipitov.
— Vremenske katastrolev Hercegovini. Kakor poročajo iz Mostara je besnelo te dni v Hercegovini veliko neurje. Vsled silne nevihte so bile prekinjene v Hercegovini telefonske in brzojavne zveze. V Mostaru je
1 padala toča celili 15 minut Napravila je sad-1 jerejcem veliko škodo. V Mostarakem Blatu
se je utrgal oblak, vsa okolica je bila hipoma pod vodo.
— Občni zbor gremija trgovcev v Novem mestu se vrši dne 20.-marca 1927 ob 13. uri v zborovalnici mestnega magistrata v Nove mmestu. Udeležba občnega zbora je za vsakega člana obvezna.
— Velik pretep radi občinskega pašnika. Nekateri ljudje se pretepajo radi časti, drugi radi politike, kmetje pa najraje radi. zemlje, oziroma nje oporabe. Tako se je stepli te dni prebivalci vasi Varkovac in Ka-ragjevo v leskovškem srezu v Srbiji radi skupnega pašnika. Pri teni so prišli seljaki v tak ogenj, da so obležali na bojišču štirji mrtveci in nič manj kot 15 ranjencev.
— Katastrofalne poplave na Francoskem. h, Pariza poročajo: Iz vseh krajev Francije prihajajo poročila v velikih popiavali. Car-noussue stoji pod vodo, promet se vrši poiom čolnov. Električna razsvetljava je prekinjena, v vodnjakih je zmanjkalo vode. Prebivalstvo se je rešilo deloma s čolni, deloma čaka rešitve na strehah. Več ljudi je utonilo. Reka Garoane je izstopila iz svoje struge in poplavila celo okolico Bordeaux—Cadillac.
— Kritično stanje španskega kralja. Iz Madrida poročajo: Kralj Alfonz je težko obolel ria gripi; poleg tega so se mu vnela pljuča. Kriza se pričakuje v noči med pondeljkom in torkom.
— Političen atental v Kovnu. Iz Konigs-berga poročajo: Predvčerajšnjim je bil izvršen atentat na tiskarno in redakcijo organa ljudske socialistične stranke »Lieturos Cini-os«. V tiskarno je bila vržena bomba, ki je uničila vse tiskarske stroje in poškodovala prostore redakcije lista.
— Sin bivšega ministra obsojen na 8 let j«-če. Pred sodiščem v Nišu se je zagovarjal te dni Nikola Popovičč, sin bivšega ministra Laze Popoviča, radi hudodelstva tatvine. Nikola Popovič je obdoižen, da je ukradel nekemu frizerju razne stvari v vrednosti 7094 dinarjev, neki drugi osebi pa 7607 dinarjev. Obtoženec je tajil. Trdil je, da mu je prodal ukradene stvari, ki so bile pri njem najdene, neki neznanec. Ko mu je bila prečitana obsodba, je dejal, da te kazni ne more prestati, temveč da bo izvršil ob prvi priliki samomor.
—	Ljuba v na	tragedija med	očeto m	in
hčerjo. V poljski vasi Lenczyca se je odigrala te dni nenavadna tragedija. Posestnik Tysiak je imel a svojo hčerjo ljuba vno razmerje. Radi tega je bil otoeojem na 4 leta ječe. Po prestani kazni je razmerje nadaljeval. Ker so nastopili proti temu njegova žena in njegova dva sinova, jih je zaprl v klet. Te dni pa je nenadoma zaklical, da svojo hčer ljubi 'ter da je ne prepusti nikomur drugemu, nakar je potegnil revolver ter deklico ustrelil. Svojo ženo, iki je hotela svojo hčer braniti, je smrtno nevarno poškodoval.
—	Iznajditelj	okarine umrl.	Te dni	je
umrl v Camisanu pri Vicenzi pod tragičnimi okoliščinami 87 letni iznajditelj okarine Luigi Silvestri. Iznajditelj je imenoval novi, flavti podobni instrument »ocarinil* (goska) vsled podobnosti s ptičjim trapom. Ko bo mu 'priredili someščani te dni podoknico, pri kateri so igrali na okarine, je stopil Silvestri vzradoščen na balkon, da bi se zahvalil za prirejene mu ovacije. Pri tem je izgubil stari gospod ravnotežje ter padel iz višine 15 metrov na cestni tlak in obležal na mestu mrtev.
—	Pezorišče	10.000 dvobojev.	Te dni	je
umrl	v Budimpešti v 65* letu	starosti uči-
telj borenja in imejitelj ene od največjih dvoran za borenje v madjareki prestolici, Karl Fodor. Fodor je ustanovil svojo dvorano za borenje pred kaikimi 40 leti, prav toliko let je bil tndi učitelj, borenja. Vzgojil je cele generacije borilcev. V njegovi dvorani se ni bilo tekom tega časa nič manj kot deset tisoč dvobojev na sablje.
— Spalna bolezen ob ‘nepravem času. 20-letni Velimir Simič iz Ribnika (okr. Jagodi-na) se je te dni poročil. Dobro pokrepčan je legel zvečer spat in spi neprestano že sedem dni. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se trudijo zdravniki doslej zaman, da bi ga obudili. Mladaporočena žena je obupana.
— Legitimacije za dunajski in praški ve-losejem kakor tudi vozne karte po znižani ceni (50% po SHS železnicah, 25% po avstrijskih, 50% po čsl.) in informacije dajo Prva slovenska biljetamica Jo>s. Zidar, LijuD-ljana, Dunajska cesta 31. Brzojavna in telefonska naročila se izvršujejo najhitreje priporočeno po povzetju. Železniške karte za vse inozemstvo.
Ljubljana.
1— 6% obligacijsko posojilo mesta I4ub-liane *a zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Benedičič Ivan, uslužbenec drž žel. 5000 Din; Leban Franc, zel. urad. 3000; Kenda Ivan, zas. uradnik 5000; Kra-tochvvill Kamilo, uradnik pri srez. pogla.v. 1000; Heinrihar, trgovec v. lesom 10.000; Ange’la Agnola-Stancer, trgovka '5000; Kli-manek Simon, krojaški mojster 2000; Fuchs Alojzij, juvelir 1500; Bizjak Filip, krznar 2000; Vzajemna zavarovalnica, požarni oddelek v Ljubljani 100.000; Neimenovan ponovno 10.000; Neimenovan 50.000, - neimenovana po 3000 Din, 6000; Neimenovan 5000; Neimenovan 2000 ; 8 neimenovanih po 1000 Din, 8000 ; 3 neimenovani po aOO Din, 1500 Din.
1_ Vodopravna obravnava radi zavarova nja bregov ob Gradašč.ci nad izlivom v Ljubljanico, ki je bila prekinjena dne 18. f«hru'iria in 8. marca se nadaljuje dne lb. marca t 1 ob 9. dopoldne v knjižničnih prostorih poslopja velikega župana ljubljanske oblasti. Glavno vprašanje, ki se bo obravnavalo, je vprašanje interesentov po 8 vodnojiravnega zakona kranjskega.
I \— Prezgodaj dozorela tifcica. Mlada, ko-' maj šestnajstletna Anica, ki struje blizu o-I lodvora, je ukradla svojemu očetu 11.500 Um ! yl kovčka ter pobegnila z doima. Mlada Anica
i	je storila to že v drugič. Že lansko leto je ! ukradla svojemu očetu večjo vsoto denarja.
1— Goljuf pod posteljo. Lansko leto, avgu-.-ta meseca je ukradel Josip Lombar svoji sestrični Pepci Ravnikarjevi, prekupčevalki z živili v Dravljah lepo vsotico 10.000 Din ter pobegnil nato na Hrvatsko, kjer je izvršil tri večje goljufije ter številne manjše. Sodišče v Vinkovcih je radi tega izdalo za njim tiralico, toda Lombar se je klatil že v Avstriji-Te dni se je vrnil v Ljubljano k svojim stari-šem. Ljubljanska policija, ki se je hitro informirala o tem, je v soboto dopoldne obkolila hišo Loinbarjevegii očeta ter našla Lombarja pod posteljo. Lombarja so odpeljali ob častni asistenci detektiva in stražnika, sklenjenega v zapore v justični palači.
1— Tatvine žlebov. Ljubljanski uzmovk1 so se zadnje dni začeli špecijalizirati na stresne žlebove. Posestnici Emiliji Zajčevi v SP' šiški so ukradli 4 metre dolg žleb, vre^1 500 Din, hišniku Marku Gorupu pa 100 D® vreden pločevinast žleb.
1— Policija je aretirala 4 osebe in si£«r dve radi beračenja, dve pa radi nedostojne1 ga vedenja in pijanosti. Policiji je ovaden nekdo radi streljanja z raketo, 5 slučajev gredov, kaljenja nočnega miru in pijanosti ter 7 prestopkov cestnega reda.
Maribor.
m— Delo dobe pri Borzi dela: 2 žagarja.
2	šoferja, 1 krojač, 3 kamnoseki, 1 kurjač
1	kočjaž, 20 viničarjev, 15 hlapcev, 4 učenci raznih strok in 26)dekel, 3 sobaric' služkinj, 2 vzgojiteljici, 3 postrežnice, i P nik in 1 natakarica.
m— H koncertu Beethovnove IX. nije. Kdorkoli bo poslušal Matični koncert dne 16. onarca, si bo moral priznati, da *>' bila nepopisna škoda, ako bi se to grandiozno delo, za katero se je žrtvovalo toliko napora in žrtev, proizvajalo samo enkrat-Matica bo zato priredila dva. koncerta P° istih cenah in sicer bo prvi 16. marca, drugi pa 17. Prvi je namenjen proslavi letnice Beethovnove smrti ,drugi pa slavlju j 60 letnice dr. Josipa Čerina. Prvega din- | gira g. ravn. Jos. Hladek-Bohinjski, drugega pa slavljenec dr. Jos. Čerin iz Ljubljane, v Ljubljani bo isti koncert dne 19. marca, v | Celju pa 10. aprila.
TISKOVNA RAZPRAVA PROTI »SLOVENSKEMU NARODU«.
V	soboto ob 9. uri se je vršila pred ihj: kajSnjim deželnim sodiščem razprava pl-0*1 Josipu Birsi, uredniku »Slovenskega Naro-da<-. radi članka »Intrige jugoslovemskih škofov«, objavljenega dne 11. avgusta 1925.' »Slovenskemu Narodu«, tri dni po objavljeni.^ novega tiskovnega zakona » »Službenih No^1' n ali«. Tožiba, ki so je vršila že poldrugo le'0’ je bila včeraj končana, urednik »Slovenske#8 Naroda« pa obsojen na občutno kazen.
Končna razprava bi se morala vršiti že v torek, dne 8. t. m., vendar pa se je ta razprava omejila le na preči tanje izjav ese jugoslovenskih škofov, ostala preiskava P , 1 bila odgodena, ker niso bile nekatere p prisotne.
Inkriminirani članek dolži škofe, da kon-kordatBka pogajanja zato niso napredivaM-Jior so jim nasprotovali jugosilovenski škofje, da so se umetnim potom ustvarjala nasprotj® med rimsko cerkvijo in pravoslavjem ,v državi: da so z žolčo kompanjo delo® anonimno, deloma preko svojega časopJ« blatili naše vlade, da pospešujejo pra^of1 je in da hočejo popravoslavili katoliški države ter da zapostavljajo katoliško cerk® ^ Dalje očita članek škofom avstrijsko mentaliteto in trdi, da hujskajo množico	Pr
voslavju, proti beograjskim vladam tn , Droti uvedbi glagolice. Sklicujoč se na dele gata pri vatikanskih pogajanjih dr. Janjiča, navaja »Slovenski Narod« kot giavnega na-Bprotniika mirnih odnošajo\ med j Lig o sl*1 skim narodom in Vatikanom škofa v Saraie-vem dr. Šariča.
Tekom preiskave je nastopil obtoženec kaz resnice in je navedel za priče kardinat Gorgonzinija in upravitelja zavoda sv. Jer nima v Rimu msgr. Biossattija, dalje tedaUl delegate pri pogajanjih za Vatikan dr. Jan) ča poslanika dr. Smodlaka m dr. Lanovih ter voditelja SDS dr. Žerjava in dr. Brezigarja, ki da sta elišala od dr. Janjiča gornje *>': ditve, urednika »Vremena^ Bogdanoviča, ki je objavil sličen intervievv l dr. Janjičem itd. Ker je vlada odklonila diplomatsko pomoč, ni moglo sodišče prva dva zaslišati, delegatom pa je odklonila odveao službene molčečnosti, tako, da sta preostala le še dr-Žerjav in dr. Brezigar, ki pa vesta le to, kar sta v tretji, oziroma v četrti vrsti z/edela on delegatov in od urednika Bogdanoviča,
Pri sobotni razpravi je zahteval dr. Knaf" Lič da naj se razprava odgodi, ker sta prnM dr’ Žerjav in dr. Brezigar odpotovali i» ljame. iZahtevo je senat odklonil. Dr- Janji{a je še zahteval, naj zasliši sodi«s® ot privataa
o	tem, kaj je izvedel o.Vatd* SodiMe je osetba m ne kot uradna £	^	da	bi	v	Va.
klonilo tud! to, ker m	ko,	ivatniU,
SSrt <""*»> k"'
I)r Breic ie prečita! pismo nuncija v Beo-eradu Pelegrinettija, ki zanika, da bi podipi-sali ©kolje kako izjavo proti glagolici in aa mu je dr. Janjič izjavil, da bo v slučaju, ^ ga sodišče pozove za pri^o, iapo»vedal, da nastopili škofje lojalno. Dalje se sklicuje dr. Brejc na članek univ. prof. ^Kušeja v »Sl Narodu«, dne 16. novembra 1922, kjer se d • Kušej postavlja glede glagolice na isto stališče, kak«1- jugoslovenaki škofje.
Obtožbeni govor dr. Brejca naglaša, da =>’ obtožencu ni j>osrečiIa niti senca kakega dokazil. Neuspeha pri konkordatskih pogajanj”' je kriva naša nesposobna diplomacija in ,u Škofje. Vlada je zahtevala pri pogajanj* oa-: ločujočo moč v čisto cerkvenih zadevan, /-' glagolico so škofje nastopili že Il0V .	]0
1918. »Škofovo« časopisje pa protidržavno, nego je le brani' ; ker Očitek avstrijske mentalitete je
jfe dr. Jeglič 1. 1917 iprvi podpisal mSmi-ikd deklaracijo.
Dr. Knaflič pb vda rja, da je bilo obtožencu skoro vse dokazno postopanje preprečeno, navaja razne dokaze za avstrijski mentalitet Ikofa dr. Jegliča. Ta očitek po njegovem TOnenju niti žaljiv ni. Opozarja nato, da je o!b-toSeriČeva preteklost neoporečna.
, Dr. Birsa se brani, da je pisal v doibri veli da ni imel namena žaliti, da se je opiral ‘e na naredbe iruterwiewa v »Vremenu« in
ur. tsinsa se brani, da je pisal v dobri ve-5; da ni imel namena žaliti, da se je opiral na naredbe initervviewa V ixr-~— je pisal le dopustno kritiko.
» .	t	.
Razsodba.
Senat objavi nato razsodbo: Dr. Birsa se ^bscidi na 1 mesec zapora, na 500(1 Din kaz-w bOOO Din odškodnine, na objavo razsodb« v »Slovenskem Narodu« in na plačilo epikov.
a- pa 6e obtožencu cristodia honešta.
^.°^ANSKA NEZGODA PRI CERKNICI.
je pmtal v petek ria žemljo haia.!«!. ki aeroplan, v katereifi sb se n.r-°sebe.
Waci ‘6 bzgmibil radi goste megle ori-ie jjdlMkgov cilj so bile Benetke. Ko p» da tSliiJJ Pilot Cirkriiško jezero, je mislil, tetki 6 ^fe®eWj tnbrje. 2800 kMoglarifoV boka ^lan se je zaril v plitvi vodi gl o1 liiJ >■ brnijo, .Domačini so ga;z vglik-o ter ijAf.. izvlekli. Nato eo 6e podali, po&nžirji v lSto°> kjer so šb dklepčaij od pre»tanegri ^burjerija. Po Obedri sit se Zopet -vkrcali iri "'Veljali proti Benetkam. Iz Benetk se vrne-1® in polete v Beograd.
■fc4$ropIan dela propagando ža svoj tip’,^
MARIBORSKA POROTA.
Dva mednarodna vlotrnilca.
» petek sta se zagovarjala pred mdrlbor-ko poroto dva mednarodna vlomilca, mri-driavijaT1a Josip Ihring in Stefan
v k«jnoviio solo v Raaflrf *
^boru, (j č&rniir žrtitf	ulici	v	Mari-
ga skupaj sta nakradla * i P^o&li- Vee-VBotico 199.595 Din. Ju#»slaviji čedno . K obravnavi sta prišla' obtožen«.; i • bila, predno sta postala svedroSa l’a *&nta v Budimpešti, a sta kffi &eka toa skrahirala, v spremstvu dveh g.t|nih paznikov obleČMa kot dva "jHcavalirja«. Svoje zločine šta v polnem » Uc PTiZjUala. Obsojena sta bila: Ihring J,1 Szabo pa na 2 leti in pol težke ječe.
ivdj	®T,l°Pa	in i®*-
dačič	napisala	Štefica Vito edeči člančič-	F rimsko Korespondenco
dVe o8ebi°Vtii)* s,e moglo misliti, da sta to še dolgo St ‘	‘emu ni tako.
JPJ3S Jutrf5idir^ a lSem ^ oživela v rnlogo kratkim se 'nji ni , « mogoč- vživeti- v novo- vlogo. Dandane« |>e mnogi izprašujejo .kako se počutimkm %lagovalka V Fanametovi tekm™r&kier še %em bila toiss EnTopa,' temveč aarinv ena tekmovalk, so me' izpraševali’ novinarji o Vsem mogočem. Hoteli 60 vedeti, kateri igra-m* najbolj ugaja, da celo, kaj najrajši vfea	.	Parfem	mi	je	najljubši.	Na
-tjtekb' pa na!,n)a m> 11 > bilo težko odgovoriti, Počutim kot 0ri na V|Prašanje, kako ee Čutim sknin ,zmag°valka pri tekmi v lepoti.
počrni pbtrudiVidaHV	*	Vsbmi evdjimi
■slova■ ift !„ !' a se izkažem vredno na-sbm lilrnsk	D	asi	še	d	pl	go	rii-
eppk;	zvezda, kakor me nazivljajo	ča-
zvežde ni ba«’	%ljenje filmske
dno.™ *. ..a* lahVr. iZojN ustrezati dan za za avtograme, dati mati' celo, kot’ prav-.
-HUK3 ,,u -i članku žS.Jijšte, nt:
ra'rad T31"' Toda glavnd je, da človek vee jj.ii , stori in prianati moram vskako . da rfciisi • Veseli me, da bom imela v 'kratkem' "žjbko, da upoznam film pobližje in nikdar JIe, bom pozabila na naše novdnarje, ki so 'v* toliko pripomogli k temu, kar sem do-fgglj-_____________
Gospodarstvo.
■	OPASNE	'TEORIJE.
baake za leto 1926. indifetrija obsldS n n le važn®iši kraj, kjer 'P*vriji dominira’ 7 °.r Pa kapital, ki v in-J^Nlja »Jugoslovenak^n?	to teorijo ob'
"Mu Člartek, ki ga OTenhs ■*	^ uvodnem
^»Ravno v času ko	v	celotL-
o.fozje, ker ne čutilo nvi«	? Kilaici 23
io	čutijo, da angleška ^uof13’	zel<>' ,pi'
"a Kitajskem ni	g na 111 industrija
'V Severni Amerik! v w’•	se	širi
bit borba za x’ Ye kl Britaniji in v Ita-ipČjpi ekonom jL-aft0 ra?e-na vseh pod-Ralii i da nY0 delav"osti, v času, kdstrenii
'■ki' >e pret,!kl0 “
4iSi vdjn,i; k‘ H Z?o.!ia,T;’ & »ed
fvVg‘111 zlomi tudi nemški	»Draug nacli
i®"«, v tej dobi se pojavlja Narodna banka J®v, Hrvatov in Slovencev z zgoraj navede-
žavj <? ne bi res živeli t,udi do,besedno v dr-v'Se m * Hrvatov in Slovencev, kjer je ai°^°^e’ bi naPrav*'a ta teorija najmanj da v^.rm v javnosti in v krogih, ki so dolžni, S- ie raial” 0 državi in njeni bodočnosti,
 ----  v	v*««;*	»»*	i/uuuviiv/oii)
~~ v narodnem gospodarstvu, to se »Mto v ekonomski neodyisnosti in, svobodi. S?kČi?a am° "menja, da bo vse ostalo pri teni’ '*bmsta 8 ^ater‘m izvršujemo vsaj dolžnost
ujedinjenja smo lahko slinili v u> in to z »nadležnih« mest, teorijo,
da nam industrija sploh ni potrebna, ker nam je potreben samo seljak — ki je najboljši vojaki Potem so tudi v Beogradu končno uvideli, da je industrija le »potrebna«, ker je bila večinoma — peki sekvestrom iri je bilo potrebno, da se — nacionalizira. In ko so bili Vsi ti sekvestri in nacionalizacije izvedene na dobro znani način, tako, da je tej industriji Ostal v glavnem le »značaj nacionalnosti in kraj, kjer ta obstoji«, je prišla Sedaj tudi Narodna banka, da osvetli vse to z zgoraj omenjeno teorijo.
Naraviiošt čudno je, da rilšo krogi okoli Narodne banke vodili računov o italijanskih podjetjih in njihovi nalogi v Dalmaciji, čudno je, da ne vodijo ti krogi računov o gotovih Holding kompanljah in o odhajanju domačega kapitala v inozemstvo; še čudnejse je. da jitti ni zriand, kake so tendence gotovih, tpjcev v baši lesni industriji, na katere tpliko ppti-zarja upoštevani direktor g. Jošiji ŠelaR s svojimi Članki iri z njim tudi mnogi znani strokovnjaki. Nerazumljivo je, da še, morejo postaviti take teorije, ko vemo za gotove slabosti in »mdralne obveznosti« mnogih domačih slamnatih mož tuje industrije in kapitala, ki noče samo sodelovati z našim kapitalom, nego si hoče celo osvojiti pozicije, brez kd-terlh sl ne more predstavljati normalnega razvoja države; in njenega gospodarstva, — brez česar si sploh, ne, moremo predstavljati resnične svobode in neodvisnosti naše’ države.
Re? je, dri bfez tujega kapitala ne moremo razviti industrije, vemo pa tudi to, da obstoji tuji kapital, ki želi samo to, da donaša svojim lastnikom samo dobre — obresti, nima pa pretenzij,' da preide naša industrija v roke tujoem. Tak kapital naj pride k nam, tak ka-pital je treba iskati iri tak kapital moramo najti, če pričrio v Beogradu končno enkrat delati pri notranji konsolidaciji države in ureditvi kulturno pravnih razmer in sigUr-nosti.
Teorija Narodne banke, da je značaj riačio-nalnosti industrije kraj, kjer se tri iridčrštrija nahaja, — je zelo o.pasna teorija, ki je na s a javnost ne sme in ne bo sprejela.«
DUNAJSKI SPOMLADANSKI VZORČNI SEJEM.
Otvoritev tega sejma je v nedeljo 13. t. m. iri bo itrajaif polnih osem dni, ko prične zopet veletrg v Pragi. Po dofelih nam sporočilih bo dunajski sejenj.če večji nego je bil jeeeneki. Velika .in teŠca industrija je v Rotundi, kjer zraven, ria zapadni straiji celo mesto poeabufh paviljonov. MesfeepaJast (Mvše če-konjušnice) je. dobil še novih prosto-eo d^lef21— pLi? razs‘a’Vlialcey je več nema bo - poljska raŽ^f
li	zase velik deč, kjer bo raZstaVljen0 v-ae kar ima Poljska pokazati zrmanjemri evetu!
Ta velesejem je nam najbližji in torej naj-lože dosegljiv. Za vsakega našega industri-jalca je neabhodno potrebno, da 6i ogleda vsaj svojo ^stroko kjer dobi gotovo novih po-
prid ža šičjenje. ali pobbljšarije svojega podjetja. Pa triadi' ža ririže trgbVce' je od veKke
koristi, ako ei ogledajo one oddelke, kjer so razstavljeni predmeti, kakršne ori sam že prodaja ali bi jih lahko še prodajal in S triih razširil evojo trgovino.
V soboto 19. t. m., ako ne b6 datrim Spremenjen, pa bo v dunajskem radiju poljski večer. Poljaki kažejo šybjo glaebeno Uriiet-noet; najboljše, kar imdjb. Toda .peli in igrali bodo V. VarSriVi. Tatpošnji studio bb zvezan S telefonsko centralo v Varšavi, ta z dunajsko centralo; in tri s pofiiljalcem na Ro-šenhiiglu, ki pošilja poljske glasove V eteh — Ta interešantriri 'p^ikriis smd Slišali že V ponedeljek. Okoli 11. ure zvečer se je hrikrat iri neoznattjerio dglaeil nri dunajskem vdlu neki tuj konierensijer v nemškem jeziku iri napovedal prenoe iz varšavskega študija. In nato so sledile pevske in glasbene točke nad eno' ri.ro ž dunrijsko šilo iri res triko Čisto .in glasno, kakor da čujemo iz dunajskega študija. Daljava firid 700 fini iri Zveza š telrifon-feko žico Vrišave z Duuajerii ni Čirito nič škd-dovala. Na ta način se bo vršil v avgustu tU-dl preriol šrilriograških Fesriipielfe ž Duririjri fn iz raznih nemških meet obenem. Kolik napredek človeštva v zadnjih letih. A. G.
X Čebelarstvo v Rumuniji. Romunija ima vse pogoje za čebelorejo. Ima gorko eolnčno podnebje iri širine lipove iri akacijeve gozdove; pale z medonoenim cvetjem pa oblegajo 4 milijone hektarjev. 2e v erednjean vpku je ‘bil znan romunski med, kd se je izvažal. v velikih jtpličioah v Capjgrad. Da« ries ratoolagri RuifrtUriija i prioliižrio 65Q.0WJ panji, ki dajo riri leto Okrog 3.6 riiilijonoV kilogramov medu in. 190.000 kg -voska. Vrednost tega blaga se ceni na 209,000.000 le^jev, Sko.ro ves vosek to velik del medu ee proda v dria-vf Sami. Medil lrivozl RittriUriito po-Vpfečrio eamo 230.000 kg v vrednosti pr^ko 10 milijonov lejev,
1Y- Poljedelstvo Obvezen predntet na, meščanskih šolah na jjfadjarskem. Madjarska. vlada namerava dvigniti strokovne poljedelske šoje
pamerava dvigniti strokovne poljedelske šole, v kateriih bi rie predavali kot obveirii predmeti iz poljedelstva' nri širši Osnovi.' Tf predmeti se bodo predavali tudi v višjih razredih meščanskih šol.
6».	; j B t •’.*.» «	« i AiV ;-v/ . i> t j
ŠAHOVSKI TURNIR V NEW Y0RKlf.
Predvčerajšnjim so se odigrale viseče partije: Partija Caftablanca - Niemčovič je kpn-fela remis. Aljehin je porrizil NiemcovIČa. Partija Niemčovič - Marchal je končala re-mia.
, Stanje po XIII, kolu:.Capablanca 9 jn Pbl Niemcoiyič,7 in poL^Ujehin 7, Vidmar 5 in pol, Spielmann 4 iri .pol
članov in članic DTJ v skupnih prostih vajah, domači in tuji gosti. Zaključek, silavno-sti tvori scena. V pondeljeik dne 4. julija se nadaljujejo tekme. . ,,	.
Torek dne 5. julije poseben riaštoip, gostov; nadaljevatije naSiopa V posebnih krajevnih skupinah, telovadba .kkavtOv DTJ in zakljU-; ček tekem. Sreda 6. julija popoldne drug nastop članstva iri naraščaja in. končno slavnostna sceha. Šlavnostria povorka po Pragi se bode vršila' v nedeljo drie 3. jtflija.
, V glavnih dneh olimpijade bodo, telovadili tudi naraščajniki, in eka.vtj, Vprašapjp, tekem v težki atletiki bode rešeno v. sporazumu ž ihozeriiskimi savezi težke atletike. Udfeležeri-ci iz inozemstva bodo imeli popust na Čsl. železnicah 50%. Vprašanje glede potnih H* Stov in vizumov bode za goste iz inozemstva olajšano.	^	.
I	Iz Londona r .IridiJSi. v 48 urah! Meseca maja 1927 bodeta poskusila dva angleška ; čojaŠlta Iritalcri postaviti nov rekord v pe-! pretrgrihem poletu. Letald bo tijpa 700 KS, ; 00 lahko vzelo, seboj 1000 galdri olja,, bo Ostalo -v žraku 48 ur ter bo razvijali miril-rnalno hitrost 100 milj na uro. Letela .'bodeta iz Anglije proti vzhodu kolikor daleč mogoče. Skoraj gotovo gre ia' podfrus, doseči Indijo v,imjJ[rajše<jp, irisif, Strokovnjaki sodijo, da do&ezeta Kara'cni,‘ eventuelno tudi Delhi .in če bodeta imela, posebno srečo, teiri Krilkrito, kar odgovarja daljavi 5000 rililj. V tem eluŽajri bi dospela v Indijci v 48 urah. .Sedanji rekord..v daljnoetnem poc letu brez vmesnega pristanka znaša , 334^ milj; postavila sta ga v oktobru 192G dva francoska letalca, ki šta poletela ti Bririza
v	Jack (Pefzija) v 32 Urah.
Dunajski, bpkserji, ki so nastopili y Za-gpebu, so dosegli v Beogradu izreden uspeh; zmagali so v 3 razredih s 7 : 1 točki. V b.ari-tam trai je pfemagal Spurier (WAC) Jovri'-riovida, . v peresni tpži Kravagna Kostiča, v welterteži .Fraiberger iStankovičo. V. srednji
odtočen. Dunajčani so oervidno prekašali nasprotnike v tehniki in njih faire način boja je napravil najboljši uti«.
Hoff zopet profesijorial.. Charlesa HoJfa, norveškega svetovnega jekorderja v skoku ob palici, je amerikapišika ,ateRska .uujja ,jr%-di njegovega nastopa v vanietejin zopet pro-klamirala profesijonaTom. Hoff je sicer vedno trdil, da se ni nikdar pregrešil proti amaterizmu, toda vplikapeke gaže, ki lih jft prejemal, od ^varijetejev, so. se zmlele celo voditeljem amerikanske ritletike, kj se jim gotovo ne more očitati ozkosrčnost, previsoke ip so tedaj mnogpstranskega Charlesa zopet deklarirali za poklicnega športnika.
II. delavska olimpijada v pragi 1827.
Glrivril dnevi II. čsl. delavske olimpijadi v Pragi bodo v dobi od 2. do 6. julija 1927. V soboto 2. julija pričnejo tekme delavskih telovadnih enot in vnedeljo dne 3. julija bodo proslave dosegle višek, Dopoldne se bodo IZvajale skušnje članstva, pojpoldne nastop
ŠPORTNE Zagreb, 14. marca. Včeraj je bila prvenstvena tekma med »Haškojn«! in »Cončordio«, ki se je' končala s 3 : 2 v korist Haska. Dalje so igrali »Železničarji« proti »Derbyju« z rezultatom 6 : 0. Tekrria »Viktoria« : »Sparta« je končala
Koono pisno.
drugo rada prehitela
•seveda pred-uudijo 4uch iz-
z riovimt uj«
Zadrijte', ririVt. vsem v modnih ložbe mnogo infitručrtivnega Na ptrvi pogled Spoznamo, da se vračamo jbpetj jr preproeti liniji in preprosti izdelavi tjjr da sp'.todij otofaski preprosti in breopo-goM distirigvirani1.
danske'
feslp’ to^triji' v^ pmitura nove spom laske obleke samb v par vertikalno na-
šitih vrstah gumbov ali v .par gubah, |i leže posebno pogosto spredaj, doči.m ostane hrbtni del gladek. .,	,	j
Predvsem bo letos moderna ravna fasoua, kar pa seveda ne izključuje -lahke bhtiirie fa-»one ali -pa par partij gub na krito’.	■
Preproste kot forma, so tudi barive novin modelov. Elegantna dama bo nosila predvsem črno, modro' iri' beigp - barvo.
Svilene obleke , dovoljujejo seveda tudi druge šatirunge, Zelene, modre, beigto posebno moderna bo »i-bis« barva.
i. Spomladanska obleka ik opal-noroinatega crepe-romaina.
3. Korekten spomladanski plašč ji siblikashe • ... kp}uhovinwtim ovratnokom.
4. filegatofeh spdittlkdanškj pftiiiS iz lhhenega
baržuna.
1. Belk kashatoil-obleka za šport • pisanim filetom in geometrično vezenino.
s 5 : 3, »Pekarski Šp. ki.« : »Unitas« pa s 7 : 1.
Atene, 14. marea. »Gradjanski športni klub« je piremagal reprezentanco Aten s 3 : 1. Navzočih je bilo 10.000 gledalcev. S to tekmo je Gradjanski končal svojo turnejo ter se vrača v Zagreb.
Beograd, 14. marca. Včeraj se je začela prvenstena tekma v prvem razredu s tekmo »Beograjskega športnega kluba« proti »Šumadiji«, ki se je končala z zmago prvega v razmerju 7:1. Vršile so se še nekatere tekme drugega in tretjega razreda.
To In eno.
Zapet kravali na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Te dni eo vprizorili nemškonacionalni dijaki na ■visoki šoli za svetovno trgovino zopet , velik kraval. Študent
Korber, za katerega bi bilo bolje, da bi se zanimal za svoje knjige kot za politiko — Korber nima namreč še nobenega iapita, da®i je še precej »stara hiša« — je imel govor, v (katerem je ostro napadal rektorat, ker ga je ta označil v neki afiši kot »izgubljenega študenta«. Korber je povdarjal, da se favorizira na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino marksizem in židovBtvo. Končal je z vzklikom: »Ven z Židi! Namlatite jih!« Njegove vzklike so ponovili poslušalci, ki so vdrli v dvorane ter pometali Žide na ulico.- Medtem se je zbrala pred poslopjem policija, ki je 7 vročekrvnih mladeničev aretirala in odvedla mi stražnico. Ko so se fantje legitimirali, so bili izpuščeni.
LOJZE Z BRAZGOTINO.
Na zatožni klopi sedi Alojzij X., precej oženjen trgovec in davkopačevalec. To bi samoiposebi ne bilo nenavadnega in nič posebnega. Toda Lojze ima brazgotino. Kje? Ne spredaj, kot kakšen hraber vojak, temveč na nekem jnestu, ki ga ne smerno kazati niti v afektu, ker nas sicer zapro. Lojze je
obtožen* da je zapeljal mladega dekleta pod pretvezo zakona.
Sodnik: »Vi torej trdite, da je tale gospod oni, ki je imel z vami v hotelu sestanek?«
Privatna obtožiteljica (zaslišaaa ikot priča): »Tako je, tako, gospod sodnik, toda predno sem šla ž njim v hotel, je obljubil, da me bo poročil.«
Obtoženec: »Jaz te gospodične še v svojem življenju nisem videl. Gospod sodnik, trgovec sem . . . oženjen ... in s to afero je težko oškodovana moja čast in poštenost in moje rodbinsko življenje . . . Gospodična se moti... se mora motiti, saj veste, da drugače ni mogoče . . .«
Privatna obtožiteljica: »Da se motim? O ne, nikakor ne! Oni gospod takrat je imel pri sebi listnico z rdečo svileno podlogo — ta jo ima tudi. Oni gospod je bil naglušen — ta je tudi. Oni gospod je imel brazgotino —« (obtožiteljici zaostane beseda).
Sodnik: »Ta trgovec vendar nima nobene brazgotine. Vsaj jaz ne vidim nobene.« (Sodnik je tudi prav pošteno oženjen.)
Privatna obtožiteljica: »0, pač, ima jo, či-
sto eigif.vno jo ima, samo ne vidi se. Ima ja-namreč . . . tega ne morem kar tako povedati.« Nenadoma: »Sedi na njej, gospod sodnik.«
Občinstvo izbruhne v krohot.
Sodnik, nedolžno: »Kako pa to veste? Nu,-da . . .«	.	lljNpk	i
Obtoženec:	»Trditev	glede	brazgotine	je-
nesramna laž!«
Sodnik, ga prekine: »Sluga, pokličite go-spoda sodnega zdravnika!«	_ ■_ v
Zdravnik pride. Sodnik izključi /»vbom-Občinsitvo godrnja razočarano. Zdravnik ob-toženca preišče. Glejte čudo! Lojze z tino mirna brazgotine! Lojze ima listate# 1B-■podlogo od rdeče svile, Lojze je neto®® gluh, vse kot Lojze z brazgotino, toda Mf1® z brazgotino vendarle ni Lojze z brazgo\U°> zato ga sodnik oprosti.
Gospodična Milka odbrzi ihte in brez nja, da bo stala v kratkem z Lojzetom Pr^ oltarjem.
Lojze triumfira in odjadra s ponosno njeno glavo. Zvečer pa — si prilepi zope-
ibrazgotino.
Aleksander Engel:
Teden sreče
Potem, ko je Loti radovedno pregledavala vse dokumente, jo je prosil šofer, naj ga spremi do ravnatelja velike banke, pri katerem je bil baje preje v službi.
Loti ga je vprašala, zakaj da je to potrebno, nakar je šofer odvrnil, da se tam lahko prepriča, da mu more mirno zaupati vsako vsoto. Loti pristane na to in se poda z njim do poslopja velike banke. Portir vljudno pozdra-
vi	šoferja in mu pokaže ravnateljevo pisarno, za katero je vprašal. Ravnatelj sprejme šoferja s prav zanimivim nasmehom, ko prične ta:
»Ta dama me je najela za potovanje v Nizzo in jaz naj ji oskrbujem tudi blagajno. Prosil bi vas, gospod ravnatelj, da me priporočite dami o mojem poštenju.«
Ravnatelj se nasmeje:
»Milostljiva, mojemu dobremu Fredu kar lahko posvetite neomejeno zaupanje. Poznam ga že dolgo in bi bil še danes pri meni, če ne bi bil tak poseben svojeglavec.«
Šofer Fredy se je podal v predsobo, ravna«-tel j pa je medtem zabaval očarljivo Loti, ki se mu je najlepše zahvalila za njegove informacije.
Nekaj prav čudnega je bilo s tem šoferjem. Najbolj čudno pa je bilo to, da je šel iz ravnateljeve pisarne v blagajniški oddelek banke ter dvignil iz gotovega tekočega računa večjo vsoto v frankih, ki je daleko segala pre-
ko razmer kakega avtotaksnega šoferja.
Cegav je bil tekoči račun? In kdo je bil ta šofer?
VII.
Pot je bila prekrasna. Auto je drvel po čudovitih cestah v Dolomitih, brzel skozi solnč-no Južno Tirolsko, dvigal prah v Meranu ter ni imel ves čas nobenega defekta. Moral je biti to res prav izvrsten avtomobil. Ko je v Milanu predložil šofer svoji gospodarici prvi hotelski račun, je ta ostrmela nad njegovo preračunljivostjo in prevdarnostjo. Mož ves čas ni najbrže ničesar jedel in ničesar pil, kar šoferji navadno ne delajo. Tudi ostali izdatki so bili prav majhni. Fredy se je samo nasmehnil, ko je videl ostrmeti obraz svoje gospodarice:	•
»Saj sem dejal milostljivi, da se spoznam v življenju. Ce bi se peljali «ami, bi plačali najmanj desetkrat toliko.«
Loti je bila končno zadovoljna, da je dobila tako pripravnega potnega maršala in ker so ženske že take, ni mogla več razlikovati ali je elegantni auto s šoferjem res njen, ali pa je oboje le najela. Sploh pa je Loti kar plavala v morju sreče.
V	Genovi je molila v cerkvi San Lorenzo, molila je v kapeli, v kateri je spravljena sveta skodela Sacro Catino, sveti Gral srednjega veka; prosila je nebo, naj ji nič ne kali sreče teh osem dni. Radi večje sigurnosti je stopila tudi po mogočnih marmornatih stopnicah cerkve Sante Annunciate in izrekla tam pod prekrasnimi stropnimi freskami isto pnroftnjo. Nato je automobil odbrzel zopet naprej. Po po-
krajini so rastle ob cesti visoke koničaste piramide cipres, med njimi pa smokve, oleandri in oranžna drevesa, za katerimi so blestele neštete bele vile. Vonj oranžnega cvetja je Loti vso omamil, ko se je obrnil šofer Fredy in ji dejal skrivnostno tiho: »Sedaj se prične vaša sreča, gospodična.«
Loti ga pogleda s skcuro nežnim pogledom.
V	tem trenutku bi pogledala nežno tudi kakega sivega in starega lazarona, kajti čutila je: »Sedaj se prične njen teden sreče!«
Pot je vodila najprej ob Rivieri di Ponente, mimo Monaca in mimo Mentona, ki je ves zakrit z ogromnimi jagnjedi. Na rjavkasti skali, s katere buči hudournik v dolino, sta zagledala staro mesto Ventimiglio, ki ima čudovita lopa antična vrata in razvaline starega Ju-nominega templja. Vozila sta skozi od palma-novega gozda obdano mesto Bordighera, ki preskrbuje ob cvetlični nedelji Rim in vso Italijo s palmami. Ves čas od Geneve sem, je vozil Šofer z zmernim tempom. Ne da bi bcgvekaj pomišljal, ji je pripovedoval imena vseh krajev in ji povedal, kot pravi cicerone, najvažnejše stvari o vseh. Sedaj se je obrnil in ji dejal to o »sreči«..
In lepi Loti se je zardelo za trenutek, da se nima zahvaliti loterijskemu dobitku za srečo, ki se je sedaj začela, nego skrivnostnemu možu ob volanu.
VIII.
Fredy je dovedel svojo gospodarico seveda v prvi hotel v Nizzi. Stanovala je v naravnost knežjem apartmanu in ji bilo skoraj hudo,
če je pomislila, da stanuje šofer v podstreš}# hotela. Do nje se je vedel vso pot kot popolen kavalir. Z okna njenega stanovanja ji je krožil pogled na četvoren gorski greben, ki i® v polmesecu obkrožal to mesto srečnih in jf bil .prav do vrha pokrit z olivnimi g***’''1’ vinogradi in vilami. Nizza! Končno ven<lar Nizza! Tako je vriskala Loti duša od radost*’ Napravila se je v toaleto in se podala v jedil' nico k dinerju.
Kaj se je zgodilo z malo cvetličarko? Vsi pogledi so se obrnili do nje, ko je stopila1® dvorano.	■ !
Radost je za ženske gotovo najbolj ideala* kosmetika! Ta je napravila iz Loti naravno*1 senzacionalno malo lepotico.	-
Pri tretjem obhodu je imela že dva goa-eča čestilca. Enega na desni in enega na levi stia«-ni. Ta na deisni jo je najbolj zanimal. Kaj dvoril ji je naravnost strastno in -se ji & predstavil kot veleindustrijalec Bemd ^ ^
ratli iz Diisseldcrfa. Na njegovi roki je
žarel
prstan neprecenljive vrednosti. Oboževanje 1» briljanti so v temlju žena najbolj pogost obo-
lu-9 svečenikov lepote.
Loti je uživala svoj triumf v polnih p0®r kih.
Skrivnosti šofer pa se je odpeljal med tel# z autcmobilom v Monte Carlo ter zaigral ta® na ruleti tekom ene ure dvajsettisoč frankov-če ni poneveril denarja iz zaupane mu bi®" gajne se moramo vprašati: Kako si more as-vaden šofer kaj takega privoščiti?
(Dalje prihodnjič.)
V PRAGO
na
i 14. mednarod i velesejem
ki se vrši
od 20. do 27. marca 1027 odpotujejo
posetniki lahko že 10. marca
50°|0 popust
pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah.
Mna pojasnila in
umit i U.
LJUBL) ANA
Kongresni trg 3.
si iitiii mi
titaMi
Breg 8.
MALI OGLASI.
Za v *a k o beaedo m pl*** 50 par. Za debelo ttiuBo
pa Din 1.—.
Premog - Čebin
Wo1Ut* l/II. - TeM. M
o
Oglašujte v Narodnem Dnevniku.
Lesni
strokovnjak
starejši, neoienjen, prvo-! vrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, želi premesniti službo le k večji leeni industriji. Gre najraje na skladišča ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo li-*ta pod značko »Vesten
Najboljši šivalni stroj in koio
le edino le
os	s
o	a
n dom, obrt In industrilo ▼ vseh opremah.
Isto tam pletilni »troj OUBIEO
hrt » vutnju b VeCletna garancija
ttlnnki u ptpririta.
Milu cw«, tudi «i »brok«.
Josip Peteline
Ljubljana
Min Prtitrimg«
pečate
graver8tvo dUKete
SITAR & SVETEK
Ogl^uite v
Narodnem
LJUBLJANm
0«ewniku'
krvava^
DO
želsznato China-vino
vzbuia voljo do jedi, okrepža živce, zbojlia
kri in je REKONVfllESCENTOH In KRVNIM zelo prlporotenoodzdrav
avtoritet izborni OKUS. Nad 10 000 zdravniških prlporolll. Dobi se v vseh lekernah-
Vs« sorodnike in znance obveščamo, da je dne 2. marca 1927 umrl naš skrbni oče
lOSIP HACIN
posestnik v Češnjevku pri Cerkljah.
Pogreb se vrši dne 14. marca 192< ob 9. uri do-poldne iz Češnjevka, h. št. 8, na župno pokopališče v Cerkljah pri Kranju.
Dr. Josip Hacin, dr. Janko Hacin, ing. Fridolln Hacin, Bogumil Hacin in Marija Jenko, roj. Hacin, otroci,
ter zeta in slnahe in vsi vnuki in vnuki«**' Češnjevek, dne 12. marca 1927.
Brez drugega obvestila*
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
• TELEFON ŠT. 652
tiskarna
TRGOVSKO-INDUSTRIJ*** O. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d. c
TELEFON ŠT. 552