24. Številka.__LjoMjaPU, soboto 30. januarja. Vili. leto, 1875.
SUUUEMSKINAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija po post) prnjeman, za «vatro-oqer8ke dežele sa celo leto 16 eold., za pol leta 8 tjold. »a čdtrt le^a 4 gola. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Rold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za mosee, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelj« na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in aicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-
_    . .     , »topne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska.
Dop?»n naj sn izvole frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — DredniStvo jo v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", (»iirivnutvo, ti« kat ro naj ho b.agovolijo poiigat naročnine, reklamacije, oznanila, k j. administrativne reči. fe v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
t
Dr. E. H. Costa,
slovenski poslanec, predsednik slovenske Matice i. t. d.
je v četrtek 28. januarja zvečer umrl.
0 čeških razmerah.
(Konoc.)
Srce je pri nas le strankarsko, žolč strankarski, oči itd. vse je strankaisko! Kje so tedaj obvezki, balzam in medicina za te narodne rane? V programu: „vse za blagost domovine in naroda" — a vendar se pri tem godi naroda žalostno! Ali prej, predno jo boj odločen, so vsi taki programi nepotrebni, dokler se bodo Cehi prepirali mej soboj, kaj ti p roti nam sto j i 40 milijonov Nemcev, ki so v boji proti nam složni, kot en mož, z jasnim programom, katerega je njihov zgodo-vinopisec Volfgang  Menzel tako le izrazil:
„Kiliu pogled na zemljevid nas poduči, da se Češka mora smatrati za nemško pokrajino, da veliki narod nemški po nobenej ceni te važne dežele, ki leži v sredi, a ne na meji Nemčije, ne sme prepustit: malemu ostanku Čeških barbarov, ki se tam nijso naučili Se nemški in katerim manjka vsako izobraženje in vsak pomen. V tem vprašanji je za Nemce in Madjaro edini prospek".
Kaj imamo glede tacega programa učiniti V Zapustili smo res cesto, po katere j koračijo vsi srečni narodi, ter zašli na one, na katerih so de vsi narodi propadali.
Popustimo tedaj, dokler je še čas, to pot, ter se vrnimo na prvotno, na pot zdravih narodov, močnih in srečnih !
Rešiti se moremo le še, ako odvižemo Črno zastavo strankarsko, ki pomeni našo smrt, ako postavimo v vsakej, češkej občini, na vsakem češkem domu jasno zastavo edinega naroda češkega, ki pomeni naše ži-venje, našo bodočnost! Ljubezen do domovine, ljubezen idealov, ljubav do resnice in krasote, ljubav do dela — to so gesla te zastave. Vsi skupaj a vsak na svojem mestu se moramo o tem truditi, da bi pred očmi naroda ne obledeli ti rešilni
ideali, da bi ne prestal narod sam v sč verovati in se čislati.
Bojevali bodemo proti temu, da bi se prejšnja ljubezen do domače zemlje, ne spremenila v slepo, osobno strast, ka bi zob surove sebičnosti ne razglodal našo bodočnost. Vsi bodemo na to gledali, da bi bila še v pravem času odvrnena nevarnost med-lobe in razpada. Na vse mogoče načine hočemo gledati na to, da bi vse posamezne osobe služile narodu, da bi narod ne služil nobenim posameznim osoba m.
Treba je tedaj, da prestanemo biti, kakor razkopano mravljišče, da zopet ponovimo narodno skupnost in disciplino in jutranja zarija nam napoči, ko se začne zopet pri kazovati ljubezen Čehov do Čehov. Da bi bil narod Češki skupina složnih bratov — to je najvišji naš ideal, to naj bode dobra zvezda naša in kadar se enkrat to zgodi, vse drugo bode narodu privrženo.
Pri sedanjem razporu nobena stranka sama za f6 ne izvrši nič izdatuega, ko bi imela v programu svojem same dernante. Zaradi tega bodemo v tem razporu le vse podirali, kar je narodnega, postavili pak ne bodemo nič, narodu bode pak vedno hujše m hujše!
Mej Nemci so tudi „stariM in „mladi" — ali zaradi tega še nij mej Nemci nobenega razkolja, nobene domače vojske. Iz vseh teh prikazuij je postal tedaj celi narod nekako postranski, a posamezne osobe so v njem vse i tako iz staročeškega, kakor mladočeškega tabora je narod posameznimi u,sol).mi ovladan in terorisovan ! Udiuo sred stvo je, ki zopet obnovi prejšujo češko slož nost in disciplino in to je vrnitev h programa od 1. jau. 1873 1.
Iu kdo te prejšnje razmere zopet obnovi? Morebiti novine? ki so vsaka na svojej strani? Morebti ona redakcija onega veli-cega dnevnika, Skrejšovakega „Politik" v ka-
terej je geslo : „ Najlepša sli žaost na Češkem bi bila ta, ko bi se obesili vsi mladoČehi!"
Tedaj ima vse to obnoviti: narod sam! Ta narod ki krvavi s tolikerib ran a ima vendar še toliko moči v svojo rešitev naj se izrazi in pove voljo svojo pristranskim češkim novinam iu najvišjim vodjem obeh strank a to ne le pismeno, nego tudi ustno, kajti narodna disciplina je, da v vseh političnih vprašanjih, ki se tikajo celega naroda, hodijo vsi narodni zastopniki po enej skupnej cesti.
Zatorej Čehi, narod moj dragi, na noge okolo skupne zastave na kateri je zapisano: ,, V rodovini in občini, v okraji in deželi povsodi hočemo vtrjevati mej soboj vzajemno ljubezen, navduševati se k skupnemu dela in krepiti, kakor sodelavci na narodnem polji, kakor sinovi ene domovine in bratje ene krvi!"
Politični razgled.
V L'jubi.iai-J 29. januarja. V fft-žii cmh'šh c#*ot// 27. jan. jo Stremajer predložil postavo o plači profesorjev na novem nemškem vseučilišči, ki se bode ustanovilo v Cernovici. Mri peticij Sin j nahajamo tudi ono ljubljanskih bričev in pisarjev za uredbo res p. povišanja plače; dalje peticijo kranjskih notarjev, naj njih sedela v-nost pri prisilnih prod »|ah ne bode potrebna. — Preide se k posvetovanj, o peticiji za pontebsko železu co. Pomauec W i n k 1 e r je bil generalni govornik pr^ti odsekovemu predlogu. On je na^iašal potr bo, da se železnica zida na avstrijskih in ne na tujih tleb, in je za prede Ink o ž« desnico. Za to naj vlada ne sili se k zidanju trbiško-pon-tebske črte, ker se na italijanski strani tudi ne podvizajo z zidan eni. Herhst je govorniku nasprotoval. Herbst je tudi dosegel, da se je odsekova resoiticija, naj ho postava o dotični železuici kmalu predloži, sprejela z vsemi proti 29 glasovom. Nemci uže vedo za kaj skrbč! Ta železnica bode drugim državam več koristila, nego Avstriji.
V OfenheiwHovi pravdi, katera bode do 11. febr. trajala, ne mine dan brei česa posebnega. Minister Banhans ni j mogel čakati, da bi bil poklican, temnč je nže 27. t. m. poslal predsedniku sodnije pismo, v katerem pobija in taji vse, kar mu je Ofenheim očital. On pravi, da nij Se le on nadel v černo-viško-lvovski železnici napak, nego uže njegovi predniki v mioisterstvu, da je cel mini sterski svet sklenil sekvestracijo, in koncem taji, da bi bil Ofenheima prigovarjal naj pri chabrasu pomaga. Ofenheim je odgovarjal, da je bil k cbabrusu nagovarjan, a on je odrekel; od tistega časa ga minister nij mogel ve6 trpeti, in če bode treba dokazov, bode Se osobe imenoval, da bode cela stvar na politično polje zašla, da si mu bode neljubo.
V ogvrski zbornici se je začelo posvetovanje o proračunu. Minister Ghyzy je razložil, da ho mora primanjkljaj z novimi davki v znesku 13 milijonov pokriti. Potem je tudi predložil zakonsko osnovo o splošnem dohodninskem davku v višini štirih percsnt»v.
— V prihodnji seji bode govoril tudi baron Sennyeyi na čegar govor je večina radovedna.
i :;i it >'•{«' Arz.At«'.
Siht ju si je, kakor smo uže povedali veliko Bismarkovo jezo na glavo nakopala. Njegov organ „Nord. Alg. Ztg." naznanja: rgeneralni konzul Rosen je bil iz Belgrada poklican v Berlin, da bi povedal o necih (slovanskih?) vplivih, katerim je nova srbska vlada pristopna. Ker srbska vlada francoskega „diplomatičn'ga ag«*nta" pred „general-konzulom" nemškim odlikuje, kaže, da hoče samostalna postati. Zavoljo tega ne bode za sedaj nobenega nemškega zastopnika v Belgradu in bode Nemčija svoje interese v Carigradu varovala (t. j. Turke podpirala.)
V / wa u ros k i  narodni   skupščini je bila 26. jan. viharna seja zarad interpelacije na ministra notranjih stvarij o razpusta mar-seilUkega občinskega sveta. — Več republi kan8kih govornikov je bilo k redu poklicanih.
— Policijski prefekt Leon Rsuault je pre iskovalni komisiji prijavil več osob, ki v vojski in uradih za bonapartistične namene delajo
Dopisi.
4><l   VĆlicill  I.UNi- 27. januarja [Izvirni  dopis.)   Kakor se  kaže so dobila glavarstva vendar-le povelje, da naj se pre iskujejo nepostavnosti o volitvah. Edino pravo bi bilo, se ve da, — če bi se te preiskave godile  pred  kazenskim sodništvom v čegar področje spadajo taka očitna sle parstva. — Včeraj na« jc klical g. Fladun
gov namestovelec Pf. v Lašče vse, kateri
koli smo bili protest podpisali in preklicali svoje izgoljafane podpise. Zvijal je na vse strani, da bi zvedel, kdo nas je napotil, da smo preklicali ? Iz vseh vprašanj in iz necega slutenja podobnosti fa j mošt rove nšrifteu se je videlo, da bi gospodje najrajše takle sklep naredili in v Ljubljano, kot re-zultat preiskave poslali: „ljudstvo je le od duhovščine nahujskano, katero itak povsod zdražbe dela". Kaj je g. komisar Pf. pisal v protokol, nas pričujočih nihče ne ve, — ker pisal je nemški. Smo bili pač pravi božji voliki, da se nij nihče opozoril zahtevati, naj piše naše besede v domačem jeziku. Mislim, da bo gosp. Fiadung to reč skušal prav lepo ven izrezati, da pridejo beriči nedolžni na dan; oni ki ljudem oči odpirajo (t. j. „zdražbe delajo"), naj bi se pa kaznovali.
Nekaj dobrega ho nam pa vendar prinesle poslednje volitvene homatije. Fladuu-gov berič Ž., katerega je on (Fiadung) sam imenoval „Herr Ž." gre od tod proč. Žalost velika! G. glavar so menda boji zanj, in da ne bi se mu kaj zalega zgodilo, ki je pred volitvami tako nesramno goljufal, ga bo vzel k sebi v Kočevje, da ker sta enega duha, bodeta tudi po telesih bližej skupaj. To človeče, ki je bilo na sumn, da Fladnngu vse na nos prinese, kar je ves in kar nij res, bilo je jako mogočno in zoperno vsem. Pri neki mnogoštevilni družbi, katero je h -telo nekaj strahovati, je naravnost trdilo „jaz sem za ta okraj namestnik gospoda „pecirgautmana", kadar nij njih tukaj, moja beseda, kakor njihova volja." Z i to smo mu rekli pozneje „ta mali Ilerr peclrgant-niHii."   Neka ide vragu.
Iz ki*m n IŠkOfffi okrtijii 27 jan. [Izv. dop.] Dne 19. t. m. smo imeli županje kamniškega okrajnega davkovnega urada obravnavo zastrau preudarka za potroške okrajne kase. Od te obravnave imam omeniti dve znamenitosti. Prva je ta, da imamo pri okrajnem glavarstvu štiri služabnike, plačane iz okrajne kasa za raznašanje službenih pisem ; ti služabniki so pred dvema leti prosili za poboljšane plače in mi žu pani smo jim dovolili po 12 gld. na mesec A letos so zop.'t ponovili isto in jim je bilo zopet 1 gld. priboljšauo, da imajo po 13 gl
Kako je to napačno. Župani bi imeli te služabnike sami imeti na razpolaganje, ker imajo s krajno policijo opraviti. Okrajno glavarstvo bi lebko svoja službena pisma na več krajev po pošti odpošiljalo. — Od bližnjih občin pa tako vsak teden pridejo v trg. A sedaj so ti sluge, od nas plačani na voljo birokracije in nemčurstva. Okraj, glavarstva no na vsak hip z vso pripravljenostjo ndani in to na stroške nas davkoplačevalcev!
Drago, kar imam omeniti, je to, de cestni odbor je lani znameniti znesek is okrajne denarnice vzel in v nobeni občini se ne vidi kaj posebnega napravljenega. En čas sta se videla dva cestarja, ali na prvi vid sta bila izpoznati, da za cesto popravljati se toliko nmeta, kakor zajec na boben. Tretji cestar pa nij za dražega, nego da cesto včasih s krćvelico pod pazduho prehodi in presno babje pošte sem ter tja prenaša. Za blato postrgati, vodo iz kolovozov spustiti, vsepra tepa mu nij mogoče.
K temu bi bilo potrebno, da bi se vsi županje okraja kamniškega skupaj posvetovali in za blagost okraja Bložno ravnali. Da bi se tO doseglo, hi se mogel v Kamniku en odbor ustanoviti in vsi župani bi vstopili v eno politično društvo, ki bi imelo svoja pravila od vlade potrjena in v tem bi mogla tudi si. čitalnica kamniška delovati začeti. Kako bi se potem lohko nekateri nevedni županje prav podučili in ne bi bilo jim to, kar jim berič, ki je navadno sam neumen, pove, to kar sv. pismo. Pri raznih obravnavah in volitvah bila bi potem večina naša zagotovljeoa in nerodna zavest hi se budila in vse to na blagost naroda.
Domnttf stvari.
— (Dr. Costovo smrt) naznanja naš list na prvem mestu. Pokojnik je bil 43 let star. lini je po daljšem bolehanji baje na želodčnem raku. Pogreb je deucs popolndne ob treh od hiše št. 192 na Bregu. Nosili ga bodo županje iz okolice. Naj se ga vsak tukajšnji narodnjak udeleži.
— (G. M. Ž van u t a), zuanega slovenskega rodoljuba v Tistu je zadela familijska neHreča: umrla mu je 20. t. m. žena v 28. letu Hvoje staroBti.
Mstek«
Prijatelj Lovro.
(Daljo.)
Grem na ozidje. Bila je lepa, jasna noč, zlati mesec je razgrinjal čarobno svetlobo na drevje in gimovje. Brzo najdem Lovra.
— „Ajdmo, reče, glej notri, pazi !"
Zakrenemo za jasmiuov grm, in eto nas pred letno kavarno. Okoli belih miz srkala je tu bolja gospoda sladoled, odzad je igrala godba ouverturo „Seimraujide". Pred jedno mizo ustavi se Lovro, pokloni se nekako prisiljeno, in predstavi me slovenski društvu. Aha, to je ona slovenska družina, pomislim si, da vidimo! Na čelu mize sedel je debel starec, belih kratkih las, topega nosa, širocega, obritega in koziča-vega lica. Dolga suknja mu je bila zapeta do grla,   visok  klobuk   pomaknil se mu je
navzad, a obema rokama je držal debelo palico s zlato kito. StariŠa gospa, brez sumnje mati, bila je žena malenkasta, ostrega lica, ostrih očij. Zaogrnena Crnoj svilenoj beduiuoj in pokrita klobukom od temnega žamet*, brbljala je starica sladko, lokavo ali glasom tencim, proletečim v eno mer kimajoč glavoj, v eno mer mahajoč rokama. Naposled obrnem oči na hčer. Anti na njo je trebalo največ paziti. Bila se je tako namestila, da si jo mogel samo s strane gledati, da jej je časih mesečina posijala na lice, Časih jej sopet nkacijeva Hcnca sakrila obraz. Morebiti hote. Na prvi mah zmel sem se nekoliko. Nisem vedel, ali jo mlada, ali prizrela deklica. Bila je visoka, tenka, gibka, bledega lica, krasnega prolila, temnih las, spletenih v kodre, in temnih žarkih očij. Iz za širocih rokavov temue svilene baljiue gledale so bele, drobne roke, a nad čelom jej je trepetala zvezda od brušenega jekla. Vprla je glavo v roko, da jej je mesečina padala na sijajne lase, in iskrami se preli
vala v temnih očeb. Lepa je, pomislim v prvi hip. —
To društvece pozdravilo nas je izven reda radostno, celo preradostuo. Samo hči kakor, da je po pivem veselem pozdravu bila nekako zlovoljna in zamišljena.
— Posebna mi je čast! No, kako gospod Lovro? vpraša starec zaupno, podavši roko mojemu prijatelju.
— Lepo ste na« prevarili, zabrblja stara, niste prišli po poludue; in Miuka se srdi ua vas.   Jel-te ?
— Ali mati! reče na to mlada. Kje ste bili gospod Lovro? nadaljnjo mehkim glasom, ali kaj vas sprašavam, koj zahtevam raču a. A vi ga neČete izdati? obrne se kokttuo proti meni.
Govorili Brno o vs ni iu vsaccin, kakor ljudje, ki se prvi pot vide. M-ue so za čudo hvalili ua veliko mojo nepriliko. Lovro je govoril mladej zmerom na pol glasa v kratkih besedah, a ona mu je odgovarjala takisto.   Starci so se skrivaj drezali gledajoč
njeno vlogo okrajnemu glavarstva, to pa srenjskemu odboru v Katnci odposlalo. S kakošn:m pristavkom, nij znano. Ker nij ničesar slišati o novi volitvi, je gotovo srenj-ski odbor, spehan vcčjidel iz Mariborčan »v, rekuriral.
— (Živinska kuga.) Dež. vlada 18. t. m. objavlja, da je v vsem vkup v Trnovem bilo 23 goveje živiue palo. O širjenji kuge nij čuti.
Razne vesti.
* (Četvero ž e n i t o v a n j e.) V eui biši v hrvatskem PrllDOiii v Novem so se na pd dan 17 januarja letos možile tri sestro in njib brar, torej štiri svatovšfine v eni rodo vini ob enem Knj tacega se tudi ne prigodi vsak dan.
* (Ugrabljena devica.) V državnem zboru 23. t. m. j« poslance Honda \r, Dalmacije to-le povedal : V Dubravi v H^ree-govioi stanuje avstrihk državljan Matij > S: mitnovič, rojen v Ostji pri Dubrovniku v D«*l-nif.c'ji. K njem a so prišli oboroženi Turki in ro mu vzeli in v mesto Mostar odpeljali 16 le% staro hftor Ano. Oče je hodil okolo konzulov in turšk'h ob t as ti j, da bi hčer nazaj dobil, a zastonj, in je bil še razžaljen. Eoterpelantl vprašajo kaj misli naša vlada storiti, da varuje čast. SVOjih konzulov i u pravice svojih državljanov.
Vsem holnim moč in zdravje brez leka in brez stroSkov po izvrstni
Revalesciere iu Barry
'Js lot uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odruSčoiiilt i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso polomi želodcu, toi /.ivcih, dalje prsne, i na jetnih; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preh htjenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrt ogla vje, Bi len j u krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti iu blevanjc pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsatijc, bicdičieo in pre-hlajenje-, posebno se priporoča za dojcnee tuje bolje, nego dojnieino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, gn dinje Castle-stuart, Markize do lirehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zuhtevanje zastonj. Kratki izkaz iz S0.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzorja,
Bonn, 10. jul. 1852. llevalescie.ro D u lhtrry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti in griži, dalje pri sesalnih iu obistnih boleznih, a t d, pri kainnju, pri pritiadljivcui a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem boduuji v obistih
In mehurji, trganj« v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev.
Winchester, AngleSko, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna RevaleBcičre jo ozdravila večletne i nevarnostno  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal aein se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h orel and, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. A n ge I s t ci n a.
B e r o l i n, »i. maj a 18.r>6. Ponavljaje izrekam glede. Revalesciere du Ihirrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stei n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo fit. 7(1.921. Ohergimpern, (Radensko), 23, aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar poučiti nij mogel, je vtded rabo Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem B ur kar t, ranocelnik.
Ho ntona, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni.
F e r d. CI a u s b e r g e r, c. kr. okr. zdravnik, »t. 80.4 H!. Gosp, F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „15 e r 11 n e t K 1 i nI s c b e W o c h e n s c h r I t t" od H. aprila 187:2 to le: „Nikdar ne /tihim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovalenta Ara-hica" (Hevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila ->ijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v (J tednih.
Št. oi.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, t teslici na vseh udih, shnjšanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Kleuimovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 7fi.877. Flor. Kollerja, c. kr. vnjitsk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, oinotie.i i tiščanji v prsih.
Št. 76.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni pisni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.D28. Barona Sigmo lOletne hramoto na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere jo 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odrašecnih in otrocih prihrani f>0 krat već na ceni, gledč hrane.
V piohastib pnfitoah po pol ftmta 1 gold. SO kr., .',m». 'A guld. !>»;• si., -A tOntA 4 gold. 50 kr., 5 tiin->v 10 gold.. IS funtov lJ0 gold., 94 funtov 3t> gold.,
Bevateaeiere-BteetUten v pnilcah a i gold. 50 kr.
5 ,-.o!d iO kr. — ftovalesciere-Chooolatče. v prahu ■ : v r.-oiičioaJi s* 18 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. K) kr., 48 UjS 4 gold. 60 kr.,  v  prahu  m  120 tas
0 ^oid., sa 888 tas 80 gold., — za 576 Ua 36 gold.
- Prodaje8 Barrv du Barrv A Gomp. na Dh> ite|li WrtMiDaek^;oi4H<n 6t. 8, v ILJublJniii Ed. rt-vhr, v "Hrsmle! hratjo Obor anz,uioyr, v fcua-bnake] D to c i ti & Frank, v Ceiovoi F. Biro.
iaeber. ? Mj©»»ii Ludvig Miillor, v Heurftbovet
M. M .*»r i č. •■■ Htcraisn .1 B '^'ookluusnn, v y.uiiielni v lekaruici usmiljenih sester, v C'er-uoviculi pri N. Šnirhu, v OncI&h pri Jul. Davidu, lekarju, v <>riMlcu pri bratih Oberranz-nteyr, v TeuicNVuru pri Jos. v. l*apu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v V»r«4-»liiin pri  lekarju dr. A. llalterju, h. ukor v \neh
u ustih pri dobi «h :• (.urjib iu  tpeOdrijltcih trgovcih;
,udt razpofiilja duaajtk i bila na - oo kraje po poštnih
..ikau«Umh rf-ii povzetjih
— (V ljubljanski čitalnici) bo slovesna veRelica v spomin Valentinu Vodnika dne 2. februarja g sledečim programom : 1. Nedved — „Vodniku", himna za moški zbor s Čveterospevom. 1. nPevec buditelj." Na god Vodniku. Govori gosp. Pr. Šmid. 3. Stoekl — r^lagi upomin", moSki zbor h samospevom za bariton, ki ga poje gospod Pucibar. 4. W. A. Mozart — čveteroigra za gosli, violo in violončel. 5. Winter — „Adrijansko morje", veliki moSki zbor h spremljevanjem glasovira. Po besedi veliki ples, pri katerem svira c. kr. vojaSka godba 40. polka peSčev vojvode Sachsen Meiningen. Na korist muzikalnim potrehScinsm čitalničnim je po veMetni navadi ta večer vstopnina odločena takole: Vsak ud čitalntffin brez razločka, brez omejenja posebne radodarnosti, plača f>0 kr., — gost po kakem udu vpeljan pa  1   gold.    Začetek  ob 7. uri zvečer.
— (Čitalnica zagorska na Notranjskem) napravi na svečnlco 2. febr. veselico v spomin Valentinu Vodniku s petjem slavnostnim govorom, deklamacjami, tombolo iu plesom. Začetek ob 6. uri. Vstopnina za gospode ude 15 kr., in za gospode neude 30 kr. K tej veselici uljudno vabi vse drnštvenike, a tudi druge prijafelj'j in rodoljube odbor.
— (Proti p os lancu Seidlu) so njegovi bivši soobčani in nekdanji volilci vložili na itajerskl deželni odbor sledečo pritožbo: „Slavni štajerski deželni odbor! Po sklepu srenjskega reda od lete 18G4. bi moral srenj-*ki predstojnk v srenji bivati. Gospod Konrad Soidl, srenjski predstojnik V Kamc', so }e, ko je lukaj svoj« posestvo prodal, meseci marcija leta 1874. čilo v Maribor preselil, kjer tudi stanuje, tedaj po postavnih potih ne mora več srenjsk predstojnik v K.miri biti; ti pravica 80 mu toliko manj pustiti ne more, ker je kot državni in de/, lni poslanic, kot prvoseduik okr. mariborskega zastopa, zadržan dolžnostim Brcnjskega predstojnidtva zadostovati. Da se tedaj Se večji neredi v kamšlu srenji ne zgode, se sla • ni Štajerski deielnl odbor dostojno prosi, določbe sieujsktga reda od leta 1864« izpeljati in po željah sreujskili posestnikov u o v o volitev razpisati." Franc Pak, Jaka ltauar, p-rsestuika. Kakor „Gosp." sliši, je deželni odbor zgoraj ouie-
po strani L >vra. Govoiilo se je slovcuskt ali tako, da mi se je dozdevalo, da ti mili ljudje ne govore navadno svojim jezikom.
Cevrljajoč s starimi o bledskem jezeru, o bohiujskej dolini, o Prc^irnovem rodnem mestu, posluSal sem na jeduo uho hčer. Govorila je priprosto, sramežljivo, časih je. planila, časih zopet umolknila, govorila je glasom mehkim čntstvonim. Zlagal sem njen gKs z divnimi zvuki ltossinijcve Semšramitlo. N^ko mučno Čutstvo mi je osvajalo srce. Čutil sem kontrast mej M nkiuiui glasom in vršečoj godboj. To me je mučilo. Naposled mi zasveti istina v duši. V glasa to deklice nij narave, pnjoptas mi tajen glas, ta čut-stvcuost, ta prostota in sramežljivost je sleparija. Morebiti M uka nij drugo, nego ko-h> t i. Hipoma obrucui oko ua deklico. Mesečina mi pokaže celo lice. Zdrzuem se. To niso bili cvetoči obrazi miadobti. Od nosnic proti kraju uslen vrezano ste bili dve Črti,   priči zrelisih let,   ustuice so bile vele,
pod očmi hi videl n ibrano kožico; vse lic3 je bilo osehlpi uvelo. Ne, to uij razcvetena rožica — to je obsedela stara devica, ki kliče v pviuoč mesečino, da jej pozlati uvelo lice. Mioka se je prepala zarad mojega pogleda iu v očesu se joj zasveti iskric-' d monske ljutosti, ali hitro me vpraša smehljaje se: „Kuj sto umolkli?" ali Miu-kiu postu "h nij bil smešek angela od šestnajst let.
Godba iimoli<siC, svet sc raziđe, tudi midva spremiva Mmklno družino domov. PoslovivSi ee od u ih nisem govoril do ua?le hii5o z Lovrom Ik <"dicc. P» t *m razmišljal sem o besedah Shakespearove Julije, „No kolni mi se tnesec »m, ker lažtc ti je!" Doma ležnii v postoljo. Lovro uaiadl polhovo kapo, se<le na mojo posteljo; sedi kakor kameu iu ko, da tni ht»ce oču:i probosti du i •.
— No V vpraša mo zamolklim glasom, kaj veliS?
— Sedaj nič.
— G»vori, prosim te.
— Potrpi, jedva sem jo videl, skoro še govoril nisem z njo.
— Meni se — dopada. K'jaki uja mi je, goreča rodoljubka — lepa je, umna je tu ima štiri tisoče goldiuarjev imetka — a jaz — moje staro nadloge.
— DobrOj ak'< je tako.---
— I. •. 11 Iv 11 noč !
— Lahko noč Lovro !
Prebudivši se druzega jutra, ne najdem Lovre. 0 davil mi j ta pisemce, da jo z Minktno družino šel na dva dui na selo.
Pohitim, da nazuanim Mačku, kaj se tu godi z oaiina 1> ivroni. N;i^ lludnl je baš razdeval r.tu.rca Homeru ua najmanjše drobci, ter jkolikor s« spominjam grdil grdob-n«ga Terzits. Začnvši, da je Lelj obuzel Lovru glavo , tiabcro četo, primakne levi kazalec rto svojega nosa, ter odreže kakor junak Ah 1 :   „Vis" l pasja vera!"
(D i!jo prih.)
Loterij ne sročite.
V Gradcu 23. jan.: 11. 63. 49. 26. 4. Na Dunaji 13. jau.:   31).   3. 71. 44. 1.
Stanovanje
na dunajski cesti h tromi sobami in kuhinjo, se želi precej oddati.   Več pri
opravništvu ,,Slov. Naroda."
Izurjen pisar,
ki je trezen in slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, dobi pri advokata tir. Nrebro-tu v Brežicah (Ranu) takoj službo. (31—1)
♦ Vek, avstrijskih deželah od visocega ruiuisterstva za notranje zadeve povoljena
ivoliena ♦
orlova linija (Adler-Linie).
IominKo <rau«atlaiit ično parobrodno driiNivo.
Direktna poštna parobrodna vožnja mej
Hamburgom in Nevvvorkom
na krasnih in brzih poštnih parobmdih ali parnikih I. razreda, pčze8600ton iu 3000 konjsku moči.
i.nu,    JI. IVbruurja.       KlopHtovk, -1. .....k iju. n o lund,   ih. uiarelja.
llcrrier,    25. februarju.        ««©etlie,      11. mm« i j ji. s<liill«r,   25. mar vi j a.
in dalje vNaki četrtek.
Vlaka osoba plača: I. kajati 4DS tolarjev, 11. k ajuta800 to'arjev, mej-paluba DO tolarjev. Natančneje so izve pri iiiOKcniMklh ugentih društvu iu
grlec-v-xiexra. ra-vrtatisljst-v-a. v llaniliiii-^n. St.  V......n 1'lat/. 1,
Dopisi in telegrami naj so adresujejo: „Adler-Linie — Hamburg." (4—2)
: : i : :
5
:
i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦<
rf
a
_ a W
I " re1
r
ca
S*
O
o
t)
a a
V r. np C
Si n ~ 5' -• *
3 S. s 11
O. --ca..
c/3 tC^5 a ~ t)» ft>
2.-a
<L S-
I i? s
9
(t; So'
... ^
»9 M
3 "
pt n ,
8 m*
o; ■
3 fl " 2 5 3' & 2.2.
CD      O D n («r •      ra a ^ ^ ^ b
g. . m s- -o r* r 8f E
• č: g £. o o 3 i
' f 8 < < S ^ .   ■    B      01 C ^* ;t
• • »• III §
BOBI
• •   *   •       < o< d os a
• •  ■ ■ ■ 5° to tj «o
-   •   • o
I-" tC «> m t"
■ 60
V najem
se da o svetem Jarji krema h i.....-
da.galiiico in vse zraven petrebne reč', tudi nekaj njiv. Vse na prav prijetnem iu dobrem kraji poleg fame cerkve iu stduije na Dolenjskem.
• Natančneje   pove iz
Z opravništvo nSIov. Naroda".
prijaznosti
-5) I
„Prva češka občna zavarovalna banka v Pragi"
z utemeljnino na delnice gl. 6,000.000
sprejema zavarovanja, in sicer:
a) proti škodi po ognja;
b) na človeško življenje v vseh kombinacijah, mej temi tudi zavarovanja letnih dohodkov in osnove asocijacij ;
c) proti škodi na zrcalnem steklu;
d) proti Škodi po toči.
Banka jo v stanu dajati gospodom za varovaucem stanovitne konstonosne pogoje proti nizkemu plačila.
V večjih krajih, kjer banka de nij zastopana,  sprejmejo  se zastopniki ali agenti.
Dotične ponudbe naj se pošljejo: „Podružnici prve češke zavarovalne banke" v Trfttn, Via Canal Grunde Nr. 13 (Palazzo Genel). (15—3)
teooooooooooaooooooooooo
Na podpisani parni pili je naprava in priprava do tovarne V/ za leto 1H7G potreb* vanih »™
jelovih in bukovih krlov,
in sicer prvih n. pr. «o;.0, in zadnjih n. pr. 40^0 komadov, za oddati.
Podvzetniki, kateri se zamorojo so zmožnostjo za ta posel, pa tudi z nekaj premoženjem skazati, so povabljeni si dotični gozd ogledati, in se za tega dol pri podpisanemu vodju parne pilo oglasiti, W in to tem hitreje, ker se mora sekanje uže meseca male/ja travna fi5 t. 1. pričeti. /\ Stroški za potovanje se no povračajo.
Parna pila Kaltenbrunn, S
pošta dolenjim Vas pri Ribnici. jj^ (i2-3j A. Žvanut. jk
Naznanilo.
Podpisani si jemlje <;ist, čestitomu p. t. občinstvu uljudno naznaniti, da se ji-, preselil i/, prodajalniee na glavnem tr^rn h. it, 8 v ono naproti
le/t aine „Marije pomočnice", na glavnem trgu, v Hajmanovej hizi štev. 234.
Zahvallevaje so ob enem Iskreno za Iskazano zaupanje v prej snel prodajalnici, se priporočam tuđi v bodočao prilazne! pozornosti, J ri\i_^)
s odličnim spoštovanjem
špecerijska zaloga in prodajalnica
Vičičeva.
Okrožnica
Dovoljujemo si naslednje opozornjevati na nas prav po ceni jesenski cenik, ter se bodemo vedno, kot dosedaj trudili v vsacem ogledu s solidnim in poštenim blagom našim odjemnikom ustrezati.
Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, bo Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različno vrste cen: prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrBta 1 sorto in tretja vrsta cene, je najtincja vrsta robe.
Na posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brezplačno. loizpošilja se b poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna,
siimII. ltu]»rcvlitM|»luts Nr. S.
(291—14)
O e n. i fe.
1 kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali
barvan barchant *L 7, 8 in 9 gld. 1 kos .'in vatlov bel, moder, meliran ali barvati barchant •/« a 10, 11 in I2gid. 1 koB žnorast. ali pikč-barclianta a
8, 9 in 10 gld.
1 kos žnorast. ali pike-barchanta 4/a 4
9, 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike barchsnta °/. a
10, 12 in 16 gld. 1 vatel najiinejega pavoluatega barebanta
a 40 kr.
Damska-pikč-krila, eno 2.50, .'J.oO in 4.&0 kr.
Otroške-pike-odejo, belo ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in l.oO kr.
(iladka platnena roba.
*lt 30 vatlov cviruastega platna, 1 kos
U, 7 in 8 gld. •/„ 30 vatlov eviniastega platna, 1 kos
8, 9 i n 10 gld. */* ilO vatlov opranega kreauplatua za
na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld. "/„ ilU vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos H, 10 in 12 gld. <7B ,r>0 vatlov boliaška tkanina 1 kos 12,
15 in 18 gld. ^ HO vatlov holandška tkanina 1 kos
Iti, 20 in 26 gld. */„ 64 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 20, 36 in 30 gld. °/H 64 vatlov rumburška tkanina za dam
Bke srajce, iiO, 35 in 40 gld. V/K 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in GU gld. Tkanina je izključljivo lo izdelek iirme Nuj A llollcld.
1'latnene rjuhe brez šiva a J, 3.50 iu 4 gld.
Tiskana roba.
Lastni izdelki, percalin roba za srajce,
vatel po 20, BS tu 25 kr. Kosiuonouki izdelek, percalin roba, vatel
po 25, 30 in 35 kr. Mebclj-pcrcal in inebelj-kreton, vatel po
30, 35 in 40 kr. Kosmonoško utmjc za damsko, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli kosmonoški iu francoski briljantin,
vatel po 30, 35 in 40 kr.
Gladka bela pavolnata roba.
Šilo n in širting za srajce, vatel po 20,
25 in 30 kr. Beli briljantin in utlasgrad, vatel po 25,
ao in 35 kr. •/« liane, piketa vseh barv, vatel po 45,
50 in GO kr.
*/t rumenega nankiuga, vatel po 20, 25 in 30 kr.
*jt šamoi in belega nankinga, vatel po _30, 35 in 10 kr^_
Roba za rutice.
1 turat otroških batist-robcev, z barve-niui okrajem a hO, 80 kr., 1 gld.
1 turat damskih batist-robcev, obrobljeni z barv fini ml okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.40 kr.
1 turat damskih žakonet-robcev a 1.G0, 2.50 in 3 gld.
1 turat robcev za gospode, obrobljeni z
barv enimi okraji a 2.5o, 3 iu 8160 kr.
1 tucat belih robcev rumburškega platna
a 2, 8 in 4 gld. 1 tucat belili robcev irskega platna a
5, G in 7 gld. 1 tucat belih robcev hatiatnih ali bolniških a 8, 9 iu 10 gld. 1 tucat bellaškib platnenih robcev, z bar-
venimi okraji a o, G in 7 gld. 1 tucat ioulard- ali kutun-robeev, za na
glavo, lastni izdelek a 2, 2.50 iu 3 gld. 1 tucat Ioulard- ali katun-robcev, za ua
glu\o, kosmonoški izdelek a 3, 3.50 in
4 gld.
1 turat barvanili žepnih robcev a 2, 2.50 iu 3 gld.
1 svilnata - Ioulard-žepna-rutica aa KOS-pode z barvatiiini okraji, najnovejše a 8U kr., 1.20 in 1.50 kr.
Auglosku, gladka voluata roba.
črni m gladko-barveni orlean, vatel po
40, 50 m G0 kr. Črni in gladko-barveiii (htmi-liister, vatel
po 70, «0 iu U0 kr. (ini in gladko barven! svilnati-bister,
vatel po 1, gld., 1.20 in 1.50 kr. Črni akaamit, vatel po HO kr., 1 gld. in
1.20 kr.
Črni aksamit za silk-obleke,  vatel po
l.GO, 1.80 kr. iu 2 gld. iSarvcni juo^ast aksamit za obleke, naj-
novejc, ea damako in otroško obleko,
vutel po 1.50 kr. _
Barchant-roba.
I kos 30 vatlov bel, moder, meliran ali barvan barchant '/» a G, 7 in 8 gld.
Pri naročilih naj se blagovoli mlati, če se zahteva 2., 1, ali najiineje vrsto roba. — Ako je odjema in nakupovanje \eliko se povoluje znižana cena. —
Adreso prosimo liuuiujko zapomniti: huuio l;«i|>i» «'hiNj>lut/. Air. n, rjickufarts der Rup reehta kirche, vis-a-vis dem El n g a n g uer Saeristei._
Damaska roba: liele garniture, iz polplatnenega dainaška. G os.       12 os.      18 os.      24 os. 1 gl.        7 gl.       10 gl.     14 gl. Bele garniture iz prav platnenega
jaguarda. G os.       12 os.      18 os.      24 os. 6 gl.        il gl.       14 gl.      20 gl. Bfile garniture iz čisto platnenega
damaika.
ti os. 12 os. lb os. 24 os. V gl.        12 gl.        18 gl.       21 gl.
i turat barv. deaert-servgetov 2, 3, 4 gl. „    „    belih     „ „       'J, 3,4 „
Damaska ppriaala\atel po 36, 30, 3o kr.
Obrisala iz čistega platna tucat i, 6, 7 gl. Bervijeti lačistega platna, tucat l, t>, 7 gl.
1 kos "/* barv. kav. platna hO kr. Prti iz čistega platna h/4 2, 2.50, 3. „ „        „     »/4 3, 4.60, G.
„ »    „      m    ,hU i, MO, 7j60 ..   "/4    »• 10. i/, oiatega platna. 12 os.
8 gl.
9 postelj.
fc-L
Garniture barv.
G os.
i «1.
1 garnitura prtov,
iu  1  111 i/..
prti a 10, 12, 15 gld.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne4*.