0RATEUI! Prodata, poglejte u fttertlke poke uilon n du, ko Vii» naročnina potečo. V teh časih > & povišanja con, potreb u-Vaie sodelovanje. Skušajte ^ ^ £>ročnino vnaprej plačano.
L'-* o^Sr"
GLAS
k
List slovenskih irfkvcevT Ameriki.
CUm Matter September 25th 194« at Um PmI PfHce at New York, N. I, under Act «f Centre«« «f Mtfdl Sri. 1879.
25 VOLUME LIL LETNIK Ln.
NEW YORK, FRIDAY, FEBRTARY 4, VM4 — PETEK. 4. FEBRUARJA, 1944
KUPITE BONDE za BATAAN TA TEDEN
RUSI OBKOLILI 10 DIMI
Iz Moskve ie b lo uradno naznanjeno, da sta prva in druga ukrajinska armada v petih! dneh napredovali od 31 do 46 milj na 100 milj dolgi fronti ob srednjem Dnjepru in staj obkolil 10 nemških divi^i, 100,000 do 150,000 mož.
S |KMS(4miiu dnevnim poveljem je maršal Stalin naznanil. <la sta se združili armadi generala Nikolaja F. Ya-iivtitia in generala Ivana S. Koneva med Zvenigorodiko in S]Mr]n in zajeli 0 infanterijskih in eno tančnm divizijo. Na
To obkolitev je največja po zmagovitem zaključku
letu k m j n mi Rusi o.svolhMlili nad :»00 obljudenih krajev, bitke pri Stalingradu.
Ta obkolite v je največja ruska |»riikibit<n* včerajšnjega die*, toda t ii« I i na severu ob Finskem zalivu s«« razvijajo veliki dogodki. Rdeča armada j«' pričela osvajati Estonijo, ki jo je Rusija leta	sprejela
v svojo unijo in je bila ena prvih držav, v katero je v padel Hitler, ko je prirej svoj napad na Rusijo J2. junija VM1.
V Estonski so Hnsi včeraj o-svoUmmIiH Tolkalo in Nimr-Žer-dijanko.
Moskva je združitev oIm-Ii rdečih armad obluijala s 24 stre It iz ±24 topov. Na tiso*V ljudi ji* bilo po ulicah.
izgilbe <lesetili divizij general Fritz von Mannstein ne rbo mogel več zdržati pritiska rdeče a nn a de in prisiljen bo umakniti se iz južne Ukrajine po železnici, ki pelje čez runi miške gore. Toda ta iekzni— en je premajhna, da bi mogla pre|>e]jati aimado, ki šteje tiso«'* ntož.
Xeniei priznavajo, tla so izpraznili Rovno, kjer je bila nemška upravna oblast za V-k raj i no, in Luek, 4.'i milj dalje proti zapadu in .V> milj v Polj ski. Ta velika ruska ofenziva, ki je Moskva še ni naznanila, se je pri eel a ob Kazat on-Varšava železnici.
Višje proti severu, na tretji vee j i fronti, prodirajo Rusi v Estonsko ter se bližajo Narvi, kjer se križajo železu iee in ee-ste in vodijo proti jugu v l^t-sko,
Radijsko Jioročilo iz K aire naznanja, da so-Nemci že izpraznili Xarvo.
Re<lno jioročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bilo v prodiranj« proti Narvi o«vobojen1i nad 50 ljudenili krajev, med njimi tu-di Venekula, 5 milj za|>adno od eastonske meje. Ustje, Cerno-vo in Slanei.
Polnočno poročilo iz Moskve naznanja, da je že bilo ubitih 10,000 Nerneev, ki so skušali prebiti se skozi ruski obroč v Ukrajiin. En nemški polk je bil mučen do zadnjega moža. IT n ičen i h je bilo 58 nemških tankov in mnogo to|>ov.
.Moskva t ml i poroča, da .j** bilo zapadno od Novosokolni-kov ubitih 5000 Nemcev, 2400 pa j M i je bilo ubitih, ko jih je rdeča armad* zasledovala na njihovem t>egu v Estonsko, ali pa v gozdove pri llmcnskem jeoeru.
Deset rHfiiških divizij je zaprtih v okroglem predel ju, ki
ima v premeru okoli 41) milj. Ysa ta arimxhi se 4k> morala ] mlati, ali l>o pa nničena. <ie-neral von Mannstein nima dovolj rezerv, da prebile obroč rdeče armade.
Španci na rusk* fronti
Kot jioroča "R*l(va zvezda", je bilo v prvih šestih dnevih i jo je v južno od Leningrada u-bitill 1(MM) Španskih legijonar-jev. Ta legija je bila sestavljena iz ostankov španske modre divizije, ki se je borila proti Rusom dve leti.
Amerikanci|| vdrli v Cassino
Nova nemška ofenziva v teku v Sloveniji
ZRAČNI NAPAD NA WILHEMSHAVEN
Glavni stan ameriškega osmega zračnega zl»ora naznanja, da je nad 1100 ameriških bombnikov v četrtek napadlo Wil-helmshaven v Nemčiji.
WiWielsliaven je velika vojna Inka in ladjedelnica. Nekaj ur zat<*m. ko so bomflmiki zapustili Wilhelmshaven v plamenih, so ameriški bombniki napadli ver voja-škith naprav s severni Franciji.
Aeroplani so neprenehoma letali nad Rokavskim prelivonu, kot bi ibili v največji ofenzivi. Eni skupini aeroplanov je vzelo tri četrt ure. da je preletela preliv.
Angleški aeroplani so ponoči posejali sovražno vodovje z minami. Vsi aeroplani so se vrnili z napada.
Španska bo ostala nevtralna
Npansfca vlada gen. Franca je naznanila, da se bo še nadalje držala svoje politike 44nevtralnosti". Ta sklep je bil o-znanjefli sinoči po dolgi kabinetni seji vnanjega ministra grofa Francisco Gomez Jordana z ameriškim poslanikom ('arleton J. Ha ve som in angleškim poslanikom sir Samuel Hoarc-jem.
Amerikanska infanterija je s pomočjo tankov vdr.a v severezapadni del Cassina ter se sedaj bori po ulicah od hiše do hiše. Drugi ameriški oddelek pa pritiska prot; Via Casilina, jugozapa-dno od Cassina.
Poročilo s fronte pravi, da je ameriška infanterija vdrla v (assino pod zaščito silovitega artilerijskega Ijomba rdi ran ja. ki je trajalo ••<•!<» noč. Ariiii-ri-' ja je pričela strahovito Im.hi-bardirati <'ns>hio sn-di |m»|hiL dnevsi,. <l;i ><• j«' zemlja ti«->!:i dah*č naokrog in 3/. *'a->ina s/» se dvigali plameni vi<oko v zrak. Olj 5.1.je infanterija vdrla v pnwknsetje.
Vojni podtajnik Robert P. iPatter>on j<* naznanil, da znašajo anwriske i»gU'lH», odkar '*o se pričeli lM»ii pri Kale rim, '{77 in sicer	mrtvili, 14,-
879 ranjenih in ">114 pogrešanih.
Ameri'kaiiei so razširili mostišče- v Gustav črti in so zasedli Terelle. 5 milj severno od (latssina in so ufci Item krijn najbližje novi nemški Adolf Hitlerjevi utrjeni črti.
Fanatični Japonci
Ko je bil vsak odpor zaman, je nek japon. častnik na Mai-sliallskih otokih jjostrelil "-•» svojih vojakov, nato pa sebe.
NEMŠKI PRITISK NA IDRUO IN DRUGE SLOVENSKE KRAJE
Po zadnjih poročilih iz Slovenije skušajo XemeJ jirodreti skozi ojirambne črte osvtrlKNlil-ii tli čet pri Idriji, K v, Luciji, dalje pri Lokvaii. Trnovem in Školjčni. Najhujši boji so pri Lokviih in Trnov in. kjei- so partizani pogaiaJi ;v Im"^- in raz
bili «-' !o nemško S<4»lono. osla-i
lili Iir«-.leljih se Xi-iiM'ein enako ■ i i po-reč:lo prodreti na osvobojeno ozemlje, pač pa ^o te kom | mi okusov utrpeli občutne
izgi:'b<*.
A' iroreiij-i\'o - notranjskem pr<'de|jn 1'rtmte >kuša sovražnik <»ln a nit i dovozu«' zveze ter zopet vzpostavili progo med Ljnliljano in Koč vjem. Onvo-bodilni oddelki pa jim ne dajo oddiha in so napadli vojaški oddelnk, ki je sražil dela vee, kateri so imeli nalogo, da zgradijo progo. Vojaki in delavei s<» bili i »ožin i a 11 i v Ja 'g, a j >a rt i -zaiti so raz-treMi železniški most.
Na i»rogi. ki pelje v Trst pa je bil iztirjen vlak. ki je vozil pet role j.
6 NEMŠKIH KOLON ZDROBLJENIH
t ižansko o<brauKbuo črto na o-svolHijeno ozemlje v Sloveniji, pravi današje jHirtH*ilo iz Titovega glavnega stana.
Tito je dejal, da je pripisovati te zadnje uspelie v veliki meri izdatnejši pomoči, ki je |jila dostavljena zadnje čase njego-vint četaan po zaveznikih, kakor tudi zračnim napadom, ki so jih zavezniški letalci iz-vedli nad sovražnimi postojankami v Jugoslaviji.
JUGOSLOVANI PORAZI.
LI NACIJSKE ALPINCE
London, feb. — J11 gosi o-
AMERIŠKA BOJNA LADJA NOSI TME SLOVENSKEGA JUNAKA
V listu "Novi Dobi" je bil pretekli teden objavljen Lep spis o poveljniškemu poročniku Mirko Paveliču, staremu 31 let, ki je padel v br.tki za Guadalcanal 15. novembra 1942.	---!—
Mladi slovenski mornarišik častnik je bil, kot je ibilo sedaj obelodanjeno, po\-eljiiik ladje, katera je dila potopljena tekom pomorskih bitk na Pacifiku v novembru 1942. leta.
Mirko (Milton) Pavli* je bil med najmlajšimi poveljniki a-meriških bojnih ladij-in kot go. vori .poročiho o njegovem izrednem pogumu in sposobnostih, je s svojo ladjo potopil .'5 sovražne bojne ladje in posadka njegovih topničarjev je sestrelila iz zraka jajKmskili letal.
Truplo mrtvega junaka sl(j-vensko krvi je bilo predano valovom na dan njegove smrti, toda Amerika je izkazala nje-govonin spomnu čast s tem, da je v zadnjem decembru imenovala novozgrajeno bojno ladjo no njem — S. S. Pavlich!
London, .'I. feb. — Jugoslovanske osvobodilni^ čete so zdrobile šest nemških kolon, ki so skušale prodreti skozi par-
vanski partizani s<j prizadeli 1. nemški alpinski diviziji, ki je bila poslana v Dalmaeijo iz < i i či je, /.<'!o o!m*nt ne izgiHje, kot je jioroenl radio Svobodna -hi-goslavi ja.
Porodilo o3»el(Mlaiija dejstvo, da so naeiji dovedli ojačanja v predelju Knin-Belkovac ob dalmatinskem obrežju, kjer so se vnele iiinlč bitke In so" partizani zajeli tekočin ihojev dvesto naeijev, mnogo pa je bilo mrtvih in ranjenih, ko so nacij-ski alpinci vprizorili napad v predel je Biokove gore.
Dva nova vojaška zbora
Krstila pa je ladjo vdova mladega junaka.
Vdova je prejela začno z vestjo o njegovi smrti tudi pismo sledeče vsebine:
"Vi in Vaši otroci ste lahko ponosni na dobro ime in sloves, ki ga je užival pokojni v mornarici. Bil je odličen v izpolnjevanju vseli svojih dolžnosti in nfustrasen celo, ko je gledal smrti v obraz. Njegov doprinos k porazu sovražnika ni liil majhen, zato nikdar ne misli-
te, da je bila njegova smrt za. man. Ko se bo govorilo o junakih in njih slavi, pomnite, da je tudi on med temi. Mi mu dolgujemo mnogo."
Mirko Pavlic je bil rojen v Trstu, ko sta njegova roditelja bila na obisku v stari domovini. Izšolal se je v Barber-tonu, O. Pozneje je tudi pohajal in dovršil mornariško akademijo v Annapoli.su. Bil je zaveden Sloven«* in ponosen na svoj materinski jezik ter je bil v tem oziru lep vzgled naši a-meriško-rojeni mladini. Mnogokrat je izjavil, da živi "n;t izposojenem času'* — najbri se je zavedal nevarnosti, ki -o neizogiben del živi jena mornariškega častnika, a ker je liu-bil svoj jjoklic, se teh nevarnosti ni strašil, dobro vedoč. da človek pa umre samo enkrat.
BOLGARI SE UPIRAJO
Poročila iz Sviee naznanjajo, da je na več krajih na Bolgarskem prišlo do upora proti Xemc em. V mnogih mestih j t? bilo razglašeno Obsedno stanje.
Stalinov sin se je oglasil
Jugoslovanski stotnik Ura šcvic je maršalu Stalinu prinesel sporočilo njegovega sina .Ja'koflba iz nemškega vojnega taborišča iz katerega je 1'roše-vie pobegnil.
Znani člankar ubit v zračni nesreči
Washington, 3. feb. — Raymond (Tapper, znani washing-tonski poročevalec in člankar, je lnil nfi>it v letalski i nesreči, ko je zasledoval ]>otek invazije in bojev za Mars>hallske otoke.
Mornariške oblasti so naznanile, da je letalo, v katerem se je vozil skupno z nekim letalskim poveljnikom, udarilo v zraku v neko drugo letalo, nakar sta ol»e letali padli v spodaj ležečo močvirno vodo. Nihče <xl potnikov v letalih ni o-stal živ.
Boj z Kawajalein atoll
Ameriške čete drže sedai ves severni del Kwajalein attolla ter so v vročih bojih z Japonci na južnem delu o-toka. Amerikanci so zavzeli tudi otok Namur, ki je zvezan z letališčem na otoku Roi s cesto čez lagune.
Ameriške izgube so izvanredno nizke, namreč 127 ubitih, medtem ko so imeli Japonci do sinoči 1250 ubitih.
V operacijah na Marshallovih otokih je vdeležena o-gromna voina mornarica in več sto armadn'h in mornariških aerop'anov. Obenem so to tudi največje operacije, ki jih je pričel admiral Nimitz v osrčiu otokov, katere so Japonci utrjevali 20 let.
Xovinar>ka agentnra United JVess |Miroča, tla je dobila od svojega poročevalca v Kairu vest, ki s(» glasi, da je Tjto organiziral dva nova vojaška zbora ter da šteje sedaj njegova armada vsega skupaj deset zborov vojaštva ali skupno ka-krh .500,000 mož. To poročilo ni bilo |H>trjeno od drugih strani, ter je bilo podano najprej ]k» britskeni radiju.
OD DJAMBULA DO ORELA ...
Vseslovanska novinarska služba v Moskvi je peslalu v objavo brzojevno ix>ročilo, ki se glasi:
Za slovansko edinstvo
Predsednik dr. Edvard Be-neš je čeboslovaškemu državnemu svetn poslal poslanieo, v (kateri pravi, da se je v Moskvi z Rn s i dogovoril, da bodo sku-pno delovali za edinost vseh slovanskih narodov.
AMERIŠKI AEROPLANI NA PACIFIKU
ClTATKLJEM je mano, kako m je vse podražilo, ln ravnotako tudi tiskovni papir in druga tiskarske potrsbičine. Da si rojaki sasi^mjo redno dopoAiljanj« Usta, lahko gredo upravilfitvu' na rok* « Um, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO «E DANES?
Ameriški bombniki so se po bombardii*an;jii ja|K>rrskega oporišča v Katibulu vrnili na krov matične laid^e "Sarataga."
— X<uš posebni iporočevale«" Boris Serge je v piše, <1;, lex".; raz dalja več tisoč kilometrov prebivalstvo Orela in Djan^bula, toda v daljnem Djambuln vzlie temu delavci in kmetje globoko čutijo z nesrečnimi prebivalci Orela, v katerem so Hitlerjevi vandali dolge mesece sejali u-»ieevanje in trpinčili prebivalstvo.
To občutje se je še povečalo, ko je prišlo nekaj orelskih prebivalcev v Djambul in povedalo tamošnjemu ljudstvu, kakšno razdejanje je pustil za seboj sovražnik vsepovsod in kakšna nepopisna grozodejstva je izvajal nad prebivalstvom.
Djambul je v Kazakstanu, toda prebivalci so vkljad> temu adoptirali distrikt Orela in pričeli zbirati pomoč, da pomagajo svojim ruskim bratom, ki so toliko trpeli pod krnto okupacijo germanskih hord. V tovarnah, na kolektivnih kmetijah in drugod se je pričelo živahno gibanje v prid adopt i ranemu kraju ali pmleljn Orela. Kmalu so začele prihajati v Orel pošiljke živil, obleke, orodja, semena, obuvala, hišnih predmetov in denarja.
Poročevalec Sergejev pravi, da je bil (prisoten pri eni seji, na kateri se je razglabljalo o zbiranju prispevkov za prebi valcev orelskega predel ja. Bila je to seja kolektivnih farmarjev in tekom seje je bilo določeno, da -se pošlje dvajset ovnov, tri krave, 5 prašičev, deset kilogramov volne, semena -slaxlkorne pese in drugih slienHi stvari zaeno s tremi knltivatorji (stroj za sejanje in pletev). Vse to je bilo skrbno postavljeno na papir in vključeno v sprejeto resolucijo in seja je bila zaključena, ko se je nenadno oglasil stari kolek-
t IV ni kmet Djunusov, ki je menil, da Q>i se moglo obljubiti tudi. kaj osebne lastnine, ker nihče izmed kolektivnih farmar jev ni tako siromašen, da ne bj mogel kaj pridodati k pri spe v-kom kolektivne farme.
"Xihče ni lačen/' je rekel mož. "in ničesar nam ne manjka — jaz darujem eno kozo iti pet »kokoši."
Ostali kolektivni kmetje so se spogledali in zadovoljno pritrjevanje se je slišalo od vseh strani. Xeka stara (kmetica. Aldvbergenova. je takoj naznanila, da ona daruje eno tele, s|>et nekdo drugi se je oglasil in ukazal tajniku pomožne organizacije, naj zapiše, da on obljublja tisoč rubljev. Tem zgledom so naglo sledili drugi in tajnik je komaj sproti zapisoval prostovoljne obljube pri spevkov iz privatne lastnino kolektivnih farmarjev, ki so prišli na sejo predvsem, da skupno določijo koliko bo darovala kolektivna farma.
To pa še ni bilo vse. Drugi dan so prišli k tajniku oni, ki niso bili iz enega ali drugega vzroka na seji, ter so prinesli svoje prispevke in darila. Za->vest skupnosti pa ni nehala pri teli. Delavci v tovarnah Djam-bula so pripravili najrazličnejšega orodja in naprav za delavce v orelskem predelju. Železničarji in telefonski ter telegrafski delavci so enako oskr-beli potrebnega orodja in drit gib sličnih potrebščin, ki so bile poslane v Orel. Ženske in gospodinje so zbirale in šivale obleko za otroke, a šolarji so pridno zavijali lične zavojčke knjig, ki so ibile namenjene šolarjem v orelskem pradelju. — Prav vsakdo je prispeval svoj delež z največjim (bratskim čutom dolžnosti.
FRIDAY, FEBRUARY 4, 1944

L. II
OBLETNICA SMRTI PREDSEDNIKA WILSONA
Včeraj je m mulo JO let, fco je umrl veliki predsednik
sViMxIrow Wilson, l-mrl je strtega srca, ko/- se ie zavedal, da je I>il.i stvar, za katero je vodil ameriški narod v vojno in za k ji 11* to se ameriški vojaki liorili in umirali na francoskih |*»jiščrli, izgubljena v—zmagi.
Velik predsednik v easn vojne, je Wilson umrl premji. .t an. Toda ni jra premagal sovražnik, temveč njegov lastni na-..hI, l<er ga ni {»odpiral v njegovem <*jlju, za katerega je A-i.m rika žrtvovala toliko v veliki fairbi, ki d<» tedaj v človeški ZjLMHidvini ni imela primere.
Wilson j<* bil velik idealist, njegov narod pa, ali Itoljše y.i topniki naroda ho 'bili realisti.
Ko je bil že smrtno bolan, je v strašni jasnosti videl, da \ojn:i, ki je 1wla zmagoslavno dolžena, v tresijici ni 4>i)a 1« »Ura na.
Kil je pravi iistaiiovnlk Lige narodov, v kateri je videl, i. it«narodov in mogočen zid proti še kaki luukiljui vojni. \im-ri>!vi narod pa njegove Lige narodov ni sprejel, nad t**m j< InI Wilson zelo razočaran in eiHil je vsled tega bolečino v Mojem srru.
\'edel je in bil je prepričan, da bo prišlo do nove vojne, I < i Amerika ni hotela stopiti v krog Lige narodov. V svojem vadnj'iii govoru kot predsednik je to tudi povedal z besedami: " Absolutno prepričanje imam, da il>o tdkom druge genera eije prielo do nove svehrvne vojne, ako narodi ne združijo metode, po kateri jo je mogoče preprečiti. Amerika ima \ eeje interese v tem, da jo -prepreči, kot drugi narodi, kajti prihodnja vojna bo plačana z ameriško krvjo in denarjem."
Xa dan premirja leta 1923 j«- prišel Wilson oliromljen in na -mrl bolan na prag svoje hiše in nagovori-i svoje častilce z
lievedami :
"N'iii najmanj se ne -bojim, da ne ibi iriumfiraJa. načela, /a katera smi se zavzemal. £e prej sem videl nespametne ljudi, ki so se upirali Previdnosti in sein videl njihovo l»«»l»olno uničenje, ka>kor prišlo tudi nad te — popolno uničenje in zaničevanje. I>a pa bomo zmagali, j*- tako go. tovo, kol vlad.-t Bog."
I iorl je v popolnem prepričanju, da je Amerika napra-da veliko napako, ko je zavrglua njegovo pojmovanje o te-n«m ^delovanju med narodi i>otom Liga narodov.
•Itajše bi se zmotil v stvari, ki .bo nekega dne trimnfira-.«, j- rekel, "kot p.-t v stvari, o kateri vem, da se (bo nekega d'i«- zrušila."
Dvajset let po Wilsonovi smrti se je njegova pieroldba bridk o uresničila. Narodi niso po prvi svetovni vojni prišli .ta ' kupno jwit, jki kateri bi prijateljsko liocllli in zastavili vse voje <ile, da preprečijo nov svetovni požar. In prišla. je vojna4 afero je predsednik Wilson napovedal, in v vsakem oziru .»nogo s t rat>nej-ša. kot je bila prva in jnjtoki krvi ameriških vojn iov so mnogo večji kol so bili v prvi svetovni vojni, in Amerika tudi izdaja težke milja rde za vojno, kakor je napovedal.
Wilson je bil idealist, ki je veroval y mir, ki thi ga pa bilo mogoče vzdržati ,sa»mo s tesnim sodek>va»ij<fm med narodi.
In ker do l^a sodelovanja tri prišlo, se je pričelo novo M'etovno klanje, v Vate m n ravno Amerika igra največjo in najvažnejšo vlogo.
Ko bi se danes Wilson vrnil v življenje, bi sieer z žalostjo, loda z zadoščenjem mogel r«či: "<«ovoril sem vam, svaril sem vas. pa me niste posluša H. In sedaj ste zagazili v največjo vojno in pri naš« te ogromne žrtve. Saj sedaj se spametujte, jiorabite priliko, kajti v sedanjem boju in po zmagi lab ko držite napadalce v njihovih mejah."
l>al Bog, da |k> tej vojni pmlsedlrik Roosevelt ne bo ta-ico razočaran, kot je bil razočaran Wilson.
Tudi Koosevelt je danes trdno prevzet želje, da je to zadnja vojna, <la morajo agresivni narodi .biti pod nadzorstvom velesil, tla ne bodo nikdar več mogli pograbii orožja in iti ž • iiut nad druge narode. Idlnišnju po prvi svetovni vojni bo • daiijim in liodočiiii diplomatom gotovo stala vedno pred o-«ni in >e I »odo sedaj oprijel Wilsonovtb idealov o složnem sodelovanju ur*«l narodi.
RAZGLEDNIH
Pite Anna p. Krasna
MOČEM PLAČAH VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE*
'WWW*	•
ii£ 3pmn£n mmum im AKO NE OMAM ZNAMK!

rMi i*"**

priredb, itd.
M tkljufrw iMrfi
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" A MKRI&KA
V PESMARICI
1	e*<d»fcitlra — mo4ki «l-.r i lHrl ti
loti MmmtpftriiRi
2	hiirtm* — m«lkl ihnr S Ijhkn	— molki *lw«r	|j
4 <>»..»kl zvon — mrianl *li—r i PMi»t»dn«k« — mriinl ihnr. a
bariton aum<>■)>«-vm 6 I.Ira I — win	n»ilti
In m**ini ilmr 7. Lira It. — n mrttanl mlmr a Altanirtl orfm+vl — ca motki in ienakl ahnr. « Urilo« mm-motltrvoni t. Kanttti U i>*a lm> 1 :c — amtki S bor
I« HoAl — n	mclant
»bor In >prtmi)«vin|tat (laaoTlrm II Pnlm T9 — aa •amo*|*va. int-tanl tbor in (pr*m<)r««n|t fhmrtra aH wgw
CEN*A MAMo'
50 centov
KOli Ali
T» M kanrrriM pr—I xm M&ke I« Betem ifcir*. kalen Jr u(la>-M In v mmmMM Irdal MATEJ L. HOLMAR. «rcMiM 1» IWMweiia pri it. VMa.
NaroČite to stofrko pri:
KNJIGARNI SLOVEN IC rUHL COMPANY
216 West 18th Street
New York 11. N. Y.
NOVA IZDAJA
■ m-*	.	j \
H&mmondov 8VKT0VHI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi «o v barvah. Gena M oentov Naročite pri: **.G L A 8 U West Idtfa Bte^'Kev YqUPU, H. Y.

I "Gl^S NARODA" "
■__(voica or th« mnj*_____
----;-—-
owm* am nillfit m sktmil mbmh.ofpuv, (▲ oorpwtw)
sr xsjxx jncLrrisrtts
fmtfv nas sxi^ubt. nkw ^oa* u. n. i.
•Nila« Naroda" la teco*ad wrary Saj axoapt flatordaja, Bnadaj« 1 and Hoildiua.
Bubarrtpdoa Xatrly fT.	AdrTti—■imt on Ar«f«it.
t,A UBIAI UOTO VELJA UST ZA ZI>aC2BNU Dit2AV^ JN KANAIXJ:
»7.— ; iU POL. LJBTA »3JO; ZA ČBTRT LETA S2.—._
• •Plim Naroda" tenaja rtkl da«	»obot. nedelj in pgaM4kaT.
•HilJUt nakoua", fli west ish street. new *orr al n. *
Tilripb—r: CH«Um t-Utt
—ii "■ i i i —
........................... , , , -L.	. -	------T
JO iAPOJMI UBTUVtLf, mčfu
(OW1). — Alucenje, sijirt.ad lakote, prLsKluo delo in meritve brez povoda, to so Japonci nanvenili in dodeilili am^^iškiin in i'illjudskim ypjukoni, katere N) ujeli na Bataanu in Corre-g-idorju- Ministrstvo vojne in ministrstvo mornarice sta s skupno izjavo raz odeli i^vetii to dei^tvo.
Ta nmnic?nonia izvedena ja-jMMiska kainipanja brutalne surovosti, je bila ta'ko strašna, — je fejavil eden lastnikov, ki so jo preživeli in uspeli pobejarniti — da bi se naši ameriški vojaki in njih filipinski tovariši ne bili nikdar predali z orožarn v roki. ako bi bili pg®nali . u«odo, ki jih ,ie čakala in sicer j kljub tc-miii. da so bi4i takrat poražoni. W'ni in i-zmozgani od 1 strašnih preiz.ki*senj zadnjih 1 dni ibojo-v na Bataanu. in da jo bil vri-"1 nadal'jni odpor brez-
-	11 pen.
lastniki in moštvo — tudi _ kaplani — so morali tako stra-j hovito stradati, včasih v navzočnosti visokih japonskih a častnikov, da jih je na tisoče l>omrlo.
Xa P3 milj dolgem "potu 1 smrti." ki ^e jo začel na dan 1 predaje na Rataanu. so se dogodile nasltnlnje stvari:
Ameiikanci wi Filipinei nl-o . smeli jesti hrane, katero 1 imeli s sel>oj. Oni. ki so imeli / pri sebi stvari, odvzete Japoncem ali jasponski denar, so bili obsrlavljoni. 1 iBolniki in ranjenci, ki so morali v^'ed bombardiranja s-amistiti bolnišnico, so se mo-lali priključiti v kolono na potu. Kdor se je zgrudil na tla 1 ,tp bil in^trelien.
Vojaki, ki >'o nI a nil i ven iz 1 kolono, ker so bili pobesneli f>d žeic, so bili ubiti- Vsi so
I	morali ostati na soJncn ves dan z 4n več dni zaporedoma, brez ki
&v,ite in brez vodo.
, Nato so jih vrgli vse skupaj e v ograjo za živino, tako na kup j da je bilo nemogoče 'leči. Po-3 noči so jih japonski vojaka na-_ padali z nasajenimi bajoneti.
Onih 12.000 mož, ki so bili ujeti na Corre^idorju, je moralo ostati ves teden brez hrane, in sicer na cementiranem prostoru, ki je meril komaj 10C
-	yardov na kvadrat. Ka vsem , prostoru jo bila le ena pipa vode, kjer je moral vtsakdo ča-
t kati po 12 ur. da si je nvoccel
*	napolniti svojo kantino. §ele 110 sedmih dneh je dobilo teh
e 7,000 Amerikancev in 5.000 Fi-
*	liTjinceA'' prvič malo hrane —
II	vojaško »kod<4ico rioa in ikait-i ljico sardin. '
i Vsa ta dejutva izvirajo iz po-
-	ro il komandanta Molvyn Hi ^foCov. iz ameriške mornarice.
^ 1126 T^a Salle St., Indianapo 3 -1L-", I ml., podpolkovnika S.
*	Mellnik, iz oberžne artilerije, 1 thinmore, Pa., in pod polk ov-1 nika (-taikrat kapitana) "William E. T>y«ss. H zračnih ail.
( Albany, Tex., ki so vsi trije po i begnili iz Filipinov .po skoro rnem letn ujetništva v rokah ' Japoncev. J^jih izjave, poda-' ne pod prisego, ne vseinijejo ' n obe nib, tudi ne najmanjših podrobnosti o katerih so le di-. šali. temveč edinoPe dejstva, katera so omenjeni častnfki doživeli sami, in sami na svo-
-	ie laatno mei <vidoli. - Vsa poro-i čila iso bila vrhw tega ^e po-z fcrjena % drugimi poročili \i 3 drugih viror.
^Trojica teli častnikov poro-
-	ča, da je večkratno Število A-merikancev v ujetništvu umrlo
. od — predvsem — lakote, težkega dela in splošnega brutalnega ravnanja, kot ona, katero so Japonci javili. V enem tabartfSo, Gamp ODomwH, v aprili? in snfcjo 1042 nmrtd
pribiatno aaoo meritkSk Ujetnikov, V taJbo^ižn pri natimn je nmslo	3000
Airierikawiw do koi^ sftctd^
, ra 1942. Se hujše pa jTtfjo
i Umiranje filipinskih ujetnikov ,lv tsftx^Sb p^Jp^eU.
HJo poročijo je sestarviljeno na podlagi izjav komandanta MicCov in podpolkovnikov AJeHntk in	Ame-
r i kanci, o katerih je ®nano, da so u£pe)>i pobegniti -iz japonskih ujetni^ft taiH>j^šč na Filipinih, so major Mihael i>o-iberviteh, Ironlton, Minn.; major Auatin Sh^Cn^r, Sbel^-vJMe, Vnn.; major Jack Hawkins, Roxton, Tex.; korporal Beid C. Qhamfborlain, El Ca-jene, Cal., vt<[ h oddelka marino v.
Xamenonui izvedena japonska kampanja brutalne surovosti proti spehanim in sestradanim ameriškim in filipin-4krm vojakom na Bataann, se je začola tatkoj po njihovi predaji, s onim potom, ki je bil od onih, ki so «n preživeli, vodno "menovan "pot ismrti."
Ta 4'pot. smrti1-' se je začel ko jo bilo gnanih skupaj na tisoče ii jot ni kov na Marivelgs letališču na Bataanu, podnevi dne 10. aprila 1942. takoj po predaji.
Polkovnik Pvcps, ki je prehodil to stra-šno pot po držav ni cesti iz Bataana v oni srednjih" skupin, jo v svojem poroči bi opisal "pot srrwti'Xo-kaj izvlečkov sledi:
"Japonski vojak je vzel mojo kantino, dal- vodo popiti ton ju in kantino vrgel proč &li smo mimo filipinskega vojnega ujetnika, katerega so bili prebodi i z bajonetom. Ob potu so ležala trupla mož, kateri so bili ubiti pred kratkim, in nekaJtora teh trupel so bila povožena in čisto ploska, kor so Japonci vozili preko njih svojo tovorne avtomobile. Na ta način je naišel!' svojo smrt podčastnik mojega eskadrona, 21. lovskega. Bolniki in ranjenci, ki (so morali radi bombardiranja zapustiti svojo bolnico, in pol zavorno tavali okoli v pajamah in s copatami, so morali v naso ikolono ujetnikov in z njo naprej, toda kaj se je z njimi zgodilo, tega ne vem.
Drugi- dan pred zoro. 11. nlprila, so nas dbudili. Hodili smo po cesti in japonski to vorni avtomobili so vozili mi n»o nas. Fklen japonskih voja kov na teh vozovih, je zavihtel kopito £Voje pn^ko in pobil do nezavesti ameriškega ujetnika Ob ce^i.
"Skozi prah in pekoče sobice jJmo korakali ve? ta dan brez v v site hrane. Opoldne so nam' dovolili piti malo vode iz umazanega potočka ob cesli Malo pozneje so vzeli iz nane kolono 3 častnike, j Hi pometali v aytomobil in odvedli. Kikdar nismo zvedeli, kaj se je z njimi »godilo. V nobenem taborišču ujetnikov «e niso pokazali.
'"Ves naslednji dan, 12. a-prila, so nas učili posebne forme mučenja, katere smo imenovali »pozneje *1 obdelovanje s solneem." bedeti smo morali ves dan v žgočem sofnen bree vsake začeite. Imeli smo le malo vode. žeja je bila strašpa. MJnogo nas je pobesnelo, in vež iih je umrlo. Vi«e obolele in blazne so Japocni s silo izvlekli ven- Tiije fTlipWiski in trije ameriSW vojaki so bili pokopa nI še žjfi.
.^f^ia40 V* ^ ^
unU.v	dn«! — hrane ni-
sem dobil veo kot eno voja^ro skodelico risa." Nekateri drugi Amerikanci so porabili za to "pot	12 dni, in čisto
h«« hrane. Mnogo tega časa je b#o seveda porabljeno ca "cfedelervanje s solncemM.n^ teg potu.,#
TKjetniki, ki bo padli Jap^n-wnt v roke na Corregidbrjn mied katerimi sta se nahajala komandant l&Coy in pcf^ol-^tfelfciik, niso
M Aroikantv m
M4BXppR NAPADEN
Zmvefcniške zračne sile -so spet napadle nacijVike Jjosto-jai^ke v Jugoslaviji, to pot pri i ^lariborii na Stajerskent. Tako je ibilo poroča no iz zavezni-: . šk^a gl. «tana ,v Al^iru.
Kavezmiške pomorske sile so tudi potopile dve manjši sovražni ladji Iblizu otoka '^»Ulba ne-dal«*č od dalmatinskega obre-l žja.
Titov boletin
lavaja, da so v teku ostri spopadi ob hrvat-skom in dalmatinskem obrežju, ■ ker hočejo naciji na vsak način zalbraniti dovoz. materijala
-	partizanom, kateri se sami v • majhnih ladjah podajajo k zavezniškim 'bazam v Italiji po zaloge.
i
1 K of je rečeno v Titovem po-' ročilu, so bile zaloge dobljene od zaveznikov spočetka primeroma majhne in nezadostne, a zadnje čase so jo to Izboljšalo
' in to posebno t^om meseca
I •
januarja.
1 Ozminjevalec, ki je govoril po radiju Svobodna Jugoslavija. je dejal. 4'da so te povečane pošiljke zalog izpolnile upe izražene na drugem občnem kongresu Jugoslovanskega vlatdnega sveta za osvol»o-jenje. Naši zaveemiki so lakbn
-	prepričani, da ibo ta materija 1 1 poralbljon v največjo 'korist
ker nahaja se v rokah rzknšo
3	n?h boreev,*' je dejal govornik i '
J ve. ki je imela ime Kindlyjevo l vojašiko gražno polje — takral I je hiJo to le 5e eemeutiran pro i stor, sto yardov ob strani, ki ,se na enem koncu dotikal mor j ja. Vseh 12,000 ujetnikov, med kateri-mji so se nahajali vs» ranjenci, je nvorallo ostati n; tem malem pioMom, na tleh h ' cementa, cel teden dni. NY vsem prosforn je bila le en.i '7 pina za vodo, za 12,000 mož _ ■ tako da je bilo 'čiisto naravno d: ^ije moral vsakdo čakati po V. K ur, da si ie mogel napolnit kantino. &>le po sedmem dne ru po prejeli ujetniki svojo pr j vo hrano — po eno voja^k« ?»kodelieo riža in škatljo sardin
IZ LJUBtJAlfE.
1 Vesti iz Ljubljane, so od 11 ' septembra, ko so Nemci zavze 1 li Ljubljano zelo redke. Mest( je ipopohaoma pod nemško ob lastnostjo in že dva ' meseci 1 tfada po -vsej ljubljanski po 1 krajini obsedno stanje. Neka r; t ere vesti trdijo, da so bili vs 1 slovenski časniki ustavljeni p Mesto je popobvomti odrezan« od ostalega sveta in tudi o« l* svoje okoUce. Ljudje ^trada p jo in sam Bog ve. kako bod< 1 prebili zimo.
(Borbe so se vodile v nepo . srednji bližini mesta, "vendai . Ljubljane same niso prizadeji
-	le. Železniški promet Ljubi ja s na—Trst in Ljubljana—Za i greb, je največkrat »pretr e gan. Odkar so Nemci v Ljub 8 U^lfl. so	poštne zvez« „ % inozemstvom prekinjene.
5 V ostali Sloveniji so v^i hri i boiviti !n gozdnatf kraji v ro . kah partizanov. To velja zla Isti
za Trnovski gozd, Oolake i Zaveti. Nanos. (Sheanik. idrij ako ffeoKoo. Tolminsko in IVn j Sko v Jntijski Kifajini.
-	JV Ljsft>\jqn^ki pokrajini dr a iijo uporniki Gorjance, Kočev
-	sko, Cabar. notranjske gozda n ve, dolemjjfco gričevje }n polho\
4	jsfce dolomite. Stanje iu a Slovenskem je <*<upno. Ljudj« i pttfcučajo na «vse nščkie, da i> i w reSitf iivijeige.
i Mkcija IMP W. 9Sd4 PUc^
Mdnoro
i ^ssms^m^o i*
NAdA dOLA V BROOKLYNTJ
Slovenska .Aola v naši nase], bini še živi, čeprav se v javnosti ne oglasinlo vc»c tako pog«>-sto. kot spočetka. Imamo nniii-reč svoje probleme in tako ni semiro^H časa za pisanje o dHo vanju šole, katera je zgubila vse iwitelje in učiteljic«* razen eno. katera pa je tudi preko mene zaposljena z delom in raznimi aktivnostmi ter - šolo samo, da ne more vsemu kaj,
če ibi hotela.
__ i
l>a, z nas in) i slovenskimi učen ci in učenkami sem ostala sama in sem uredila stvar tako, da zdaj otroci prihajajo k pouku i>o sledečem rodu: naj-mlajši, stari do dvanajst let, ob četrt do dveh popoldne v«*ak<> soboto; oni. ki so stari nad |dvanajst let. na pridejo I treh popoldne, tudi ob so4>otah. Za vse one odrasle učence t**r učenke, ki želijo imeti raz reci jjase, sem pri pravi j na poučeva-. ti ob sobotah dopoldne in sicer Job četrt do enajstih pa do dva-. > najste iii* o|»oldan. .1 Preteklo soboto	j,» >»ilo
, šo precej lepo število in prav | marljivo in uspešno «iik» ><• n-, čili. lineli smo že drugič med seboj dva nova člana naše Šole . •—mladega »Freddie Konehana i i» njegovo sestro Marv Kon-
>	ehan. Oba se hitro in dobro u-. čita, posebno Freddie kaj ročno
zapopade smisel kakp bes<sle in j sicor po svoji otroški filozofiji, da je res kar zabavno. | V soboto, dne 12. februarja
•	bomo imeli malo 44partijo'*^ i spodaj pri Domovi kuliarioi
, Jennio. Imamo namreč tri šo-, larje, ki praznujejo ta mes«— , svojo rojstne dneve, FmUli,.
KoiH*lian. Sylvia Metlvcd in , Josephine.Svet. Na čast tem in
>	nekomu, ki bo prišel zraven i nenapovedan in prinesel voščila . za Valentine Hav, ki 1k» prazo-. van par dni pozneje, 4>omo ma
lo po vesel jačili in prižgali ..svečko na kolaču. Seveda bonu« najprej imeli in-ne nre, kot jh» nafvadi. Kdor želi torej biti <t»-ložen te naše skromne zabavi-
•	ce. inaj prinese s	v šolo " majhen prispevek. Bomo nam. 1 reč kar iz svojih žepov finanri
" rali našo "party", ker -tala 1 nas tako ne tvi \^liko. Hočemo le, da se spomnimo rojstnih I dnevov naših učeneev in učenk. 1 Oospa Fnrlati, ki ji ztlravjo
•	ne dopnšča, da bi m* nadalj«* J sodelovala pri na<i šoli. je <»b-
Ijubila nuditi |K>mo«'* na kak ^ drug način. Dala nam l»o na razi>olago kroje za narodne no-šice punčkam, katerih še vedno
-	ni.-smo oMekli, si rot ice, ter se-r veda k.tlk na^vH, ker ima. kot » dolgoletna učiteljica, izkušnje
-	v poučevanju mladine.
Na dan naše "psifty" l>omo
-	ti>di vse podpisali posebno za-(hvalno pismo, l^itettnri« bomo
poslali blago<k^ni Varovalki, j ki je poklonila lifiši šoli |»etsto "jdolarjev z namenom, da se po-' t maga kakemu slovenskemu mlademu talentu do šolanja. {Sola se tega denarja ne bo dotaknila za svoje potrebe, am-r pak ibo 5e nadalje otlvisna za (nadaljno vzdrževanje od pro-
-	sto voljnih prispevkov ter od
-	priredb, itd.	_
Pri tem naj omenim, da ima mo prijatelje po raznih krajil Amerike. Iz daljne držav«* \V.-t sliiiiffton nam je poshiL-i pri s|h-vek za šolo rojakinja A. Ju stin iz i/. Pen ne se j«* zadnji«
oglasila s prisjtevkoin Mi> Tomšič iz H row n vi 11«% F'a. lina. mo š*. pa r prijateljev i/.v«-i New Vorka. ki nam vedno p«t šljejo kak dolar, pa nočejo, d; se iijMi imena omenja v li>tu sicer pa imamo sMnjega da rovalea ali darovalko zaznamo vano v naši knjigi. Vsem mii« hvaležni za zanimanje in na klonjenost.
Na pomlad Im>hh» skuša! | m »dati kako lnštnuk i^ri<*«» ki iIh» imela vi^r«*<lni /.na«-aj Naprosili Imuiio anš^ifa Mr. I In deta. da -l>o nam'il po->aoi«-zn« učenke in učeiv-o, ali kakor že iirra nanesla, kako po-mi« «. datako igra (»oživljena ^ po tjem. t'e ne l>o drugače. Ikiiii« pa prišli na vaje malo pre« 44Slovanom" in ne ho i p k pevskemu učitelju tratiti ča-*; z nami j>osWh*. Sieer pa j«- /.« otlvrgel pa I i«-o in tako in«nitii«i da Im> /.*' hižjo primalial «I«»I ' Dom kot <l«»>l«'j. Nadejamo ■>>•■ <l;i nam 'Imi Š«» k«lo ilrn*; pri^k«» čil na |miiiioč pri prircilitvi «»l zalključkn šolo. sami -Immiio p: hudi >krinili, da homo pričeli učenjem zgodaj.
Končno apeliram na sloven ske starše v naši naselbini, d; j Hiši jejo svoie otroke v Sloven , sko š«»Jo. .Ie v>eeno precej |>i i I jet no, ki» človek vnli t«> naši mlad«-/, kako »o nauči uašil stvari in jili ptnla na «mImi. I drugih naselbin vpra-n j«» /a int*-re«iirani nihwli Lindj«-. k j« - ' se moi^li naučit i pihali in čita tj ter pravilno govoriti sloven ski jezik — naši tukaj ima j priliko prav blizu, zakaj -e j lie bi poslnžilif Kolikor čl«i\»-zna, toliko velja!
FRIDAY. FEBRtTARY 4. 1944
VSTANOTUBN L
tf i> :
na stol v	meh, v -katerem)
je bilo proso ali kako drugo ži- j to	je moral $e$ti vsak,'
kdor je prišel ta dan t hišo in to /trdo, kar je pomenilo, da bo koklja rajši na jajeU* sedela. Preden pa je odšel bt hiše, je moral z bniMami malo po peči postrgati, da bi se kokoši domsuV M5e držale in na do-maectn por<est*vu kopale in jajca nosile, ne pa na tujem. Za to ta dan ljudje ni«o radi hodili v tuje hriše, da ne bi sedeli na melm in kakor so govorili k okni:	;
Ka Koroškem je bii« mladi-' na na pustni dan že zgodaj na nogah. Po vasi -o vozili sa-mokolnieo in pri vsaki hiši po-birai'i malo slame in sena. To so potem zapeljali na visok hrib. Tam so nagatili slamo in -eno v raztrgano, ponosen o mo^ko oblak o in nesli teira moža na visok stog. Zveeer po sončnem znhodn, ko je odzvo-"ilo Ave \Parijo, so ga zažgali. Zdaj so začeli peti. vriskati, vpiti, zvoniti, dokler ni slamnati mož do kraja pogorel.
\"a Goriškem so preganjali na poiju osat. če se je preveč razbohotil, z 4'buljno vodo."
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes tf AH Nations
N£C£PIi -VSEH NARODOV
MOV A IZDAJA $ 4% Sf STANE SEDAJ ' 4a
lltjCnjiga je ±rdo vezana in ima 821 strani
Heceptt »o napiaam t anflrtkem	ponekod j»* m
Ta knjiga je nnkaj posebpega ^ one, fcl m sanimajo *a (kjm&iil« in «• hodijo > ajnm ftaftolj * uv«ftka$i In
J^njigarna Slovenir Publishing Company
216 West 18tb Strmet ■	Hew York 11. N. Y
valjenje plesa so morali plačati gosposki cekin. Po plesu fo vodili plesalci vsak ^voje dekle v gostilno, kjer so fantje plačali račun tudi za dekleta. Valvasor še opisuje, kako so |>esali ob raznih prilikah, na primer ko so meli proso, trli lan ali na preji. V Beli Krajini so plesali umetne plese z golimi sabljami, z njimi mahali tako spretno, da se je vse čudilo. Plesalci so imeli že v Valvasorjevi dobi svoje reditelje ki so vodili ples in pobirali pri spevk?. Vse jih je moralo ubogati. Reditelji so vodili po plo mi dekleta z godbo v goslil kjer so pogostili plesalce in godce '/ jedjo in pijačo.
Ob -ončneni zahodu je mo ralo biti plesa konec.
Pustnemu torku -ledi pepel-nica, dan pokore, vendar tudi ta dan ljudstvo no miruje. Xa vasi vlečejo ploh, in sicer dekle ta, ki so obsedd'a brez ženino. C"o niso hotele -anie vleči ploha, so jim ga piipeljali in privlekli ,-prav do hipnega prao-a in pri tem zbijali -ale. Ta dan marrikje Še dandanes Pnsta ali Kurenta pokopavajo. NTa gačeno in mask i ran o pustno
norčavost p? odfe*v~^predpus,tni dobi. na dv^jpftgosto tudi pri sieer resnih in pametnih ljudeh. Zafkaj neka} otročjega, šog^vega in norčavega ostane v človeku skozi vse življenje. Komaj otrok -kobaca na noge, iže posnema, že hoče biti nekaj dnvgega, kar je v resnici. Hjodi po vseh štirih, posnema živalske glasove, eeš da je kn-žek, mačka, petelin itd. Dečki drug drngega vprežejo, eepe-tajo 7. nogami rezgetajo in dir jftjo kakor konji. Deklice negujejo pnneke kot skrbne matere itd. Ta poteza »pretvarjanja v otrokovem značaju o-stane nekoliko tudi v odraslem človeku in se zlasti kaže v našemi jen j n. v maskaradi.
^ mestih se začenja pred-pastno ve-oljačenj^ takoj po Novem letu, na kmetih pa prav -o le na četrtek pred pustno nedeljo. torej teden dni pred za-! čet kom vel ikega 40-danskega posta. Pustne zabave trajajo nato na pustno nedeljo, ponedeljek in dosežejo svoj ivirhu-p<"c na pustni torej. Izražajo se v i azposajenosti, obilni je di in pijači, zbadljiv os t i in nor rnvost; v besedah, pohajkovanju in brezdelju, mlesu in godbi. Po vffM in hišah se raaka-7U je jo ma^kare, ki nabirajo pustne darove: Woba se, grofe jajca itd. Ple-e.io in uganjajo burke "za debela repo," "za dolg lan." Na nnstni torek vodijo ponekod po va-i bmno, ka melo. Vodni-ki se napravijo kot daljni popotniki iz jutro-ve dežele, obstajajo pred hišami, kjer jih pogostijo. Zbirajo se tudi na kmotih v pnstnih sprevodih, vodijo maskiianega (medveda, konja, voJa, ko^la, tele lisieo, petelina i-td. To so Jo ostanki iz prastarih poganskih čai-ov, . simbol . demonov dobrih naravnih duhov, ki po-fvzročajo novo življenje na ipo-Iju, v gozdu in vinogradu, utelešenje naravnih sil. V nekaterih krajih, zlasti na Štajerskem, še vlačijo plmr. Sest moških maSkar. oblečenih v zcm-ka qblae:la in odetih s svilenimi rutami se vjpveže v plner. Za plnirom hodi maškara. k! trosi f.^dbve, pšeniČne in koruz ne pleve ter s tem označuje setev. fYavni prireditelj nosi kos ter pobira vanj krofe, jai-ea, klobase in drnira darila. To ie Kurent, najbolj smešno ir čudno opravljena maškara <= Irragufljei. .
V raznih krajih in deželah imajo različne pustne šege in navade, ki pa so ponekod v.te-kfi časa, napredka in kulture že skoraj poipolnoma izginile in reumrle. Tako na primer so nekdaj na rmstni torej v Beli Krajini in Žumberku postavili
JfJ: .
RAJSKi GLASOVI
Velikost 3x4 inče; v belem celolidu; 288 strani
Cena $1.25
KVIŠKU SRCE
(Ser. 415) 2V4 x 3% inčfcv; 224 fitrani Cen^. $1.—
_______* ■ 1 ■■ i	i • , v r. .
Angleški: NOVA ZALOGA!
QF BEEAVE^1' Fino Tesano; prvovrstna izdelava; v.finein,nRnjji ,$1J50
a j* - SW^y	l
milja je bila narodna jed iz ko rnzne moke, izamesene z mlekom, a tudi z vodo. Dodali so tudi grozdičja, rozin in v testo vlili raztopljene slanine z ocvirki. 7. roko -o naredili bul je večjo od jajca, ter jih dali kuhat v vrelo vodo. Vodo. ki je ostala, so imenovali "buljna voda." Tako so pravili, da je reki kmiet na pustni torek prav na ta račin preganjal na polju škodljivi Of-at, ko je stopil k njemni gospod in ga vprašal: 41\To, kaj pa delaš?" "Osat preganjam, kaj pa ti delaš?" je odgovoril! kmet. "Jaz pa tebi vero. to je vraže/* je dejal gospod in izginil. Bil je vrag.
V Beli Krn i in i sadijo ta dan presad ;ker pa leži pogosto na pustni torek še sneg, .sadijo kar tpod kozolcem. Pravijo, da se zelje iz tega presada potem re pokvari v ikadi. Otroci na pustni torej naprav? ja jo v hiši ali kio zunaj zibalo (gugalni-co), ki jo sipletejo iz vrvi in na to drug drugega ziblje jo. To pomeni rodovitnost v liiši, hle vn in na polju. Ta dan se morajo prati predena'., povesna pred • va, da potom platno lef|i5e boli.
šemo vozijo ali nosijo v pogreb nem sprevodu, tarnajo in jočejo, igrajo žalne koračnice na harmoniko. ]K>tem jo pa vržejo v. mosta v potok ali reko, če ni vode blizu, pa sežgo. Na pe-pelnično srtnlo zjutraj se verniki v cerkvi pepeli jo in spominjajo, da je človek kljub vsem objestnostim, ki jih ugan ja, vendar le prah in pepe3!, ki se vanj nekoč povrne. Pred-pusta in pepelnice se spominja v -"vojih pesnifrvah tudi Prešeren :
Klel je neki mlad nčenee pust na pepel ni ono .-redo. Te besede je govoril v .jezi svoji tisto uro: "O predpnst. ti čas presneti da bi več ne prišel v drugo! Ti med m a teme pet iee -i poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnoma na suho."
Xato učenec zdihuje, da je v predpnst n zanemaril tudi učenje, nazadnje pa potoži svoje najhujše gorje, da mu je pred-pust >vzel drago Reziko. To trojno gorje: suša v mošnji -ivša v glavi in ^oša v srcu. zadene marsikoga ravno v tem usodnem času.
ka — in sicer bik tigra, puran pa lisieo.
K|r Gronlandskem, kjer je se daj skalovje ifi led, so bili v pradavnimi mogočni gozdovi V premogu in okaraeninah so i»jrš.li sT.edove jelk, borovcev j««vo rov, 1 i pe, tmltfve, 1 ikov cipres in drugih dreves, ki so oihK raistla v terciarni dobi.
¥
V San Sebastiann so v gozdi-ču ujeli goloba z obročkom in znamko: Buenos Aires, st. 1872*»- Torej je golob preletel 10.000 milj dolgo pot in s tem tudi oeean.
*
'Takoj j»otem, ko so v Flvro-pl spaznali tobak, so ga imeli le za zdravilo in «o ga v lekar-^ nah prodajali le za bolnike . Šet'e kasneje so dobili prodajal ci dovoljenje, da so ga prodajali kot tobak za njnhanje..
ANEKDOTA
Ko je leta I7<i."t. Friderik ^
liki zmagoslavno končal seilein-letno vojno, jo poslal "cnr vseh vernikov", vladar -Mustafa Tretji svojega posebnega odposlancae v Berlin. T|i f;os|XHl, (Resnii Ahmed Ki'en-di, je moral prositi Friderika, da nm posodi trojico njegovih astrologov, ki bi s svojimi na-j sveti in prerokovanji pripomogli turškemu ear ju do zmagoslavnih lavorik, kakor si jih je ovil okoli čela Friderik.
Friderik se je smehljal tako vljudno, da so nade vzhodnega gosta zelo zrasle. "Vaš carski gospodar ima prav." jo dejal Friderik. "Pri zmagah so važne tri formule. Odnesite jih s seboj, kajti lahka prtlaga jo to! Prva teh formul so glasi: I V-i se iz zgodovine in iz izkustev. Druga: Imej vedno na razpolago in vežJbaj številčno močno vojsko. Imej vedno napolnjeno zakladnico. To so moji trije a-strologi. drugih nikoli nisem i-mel."
Harmonike na prodaj
Fine, izvrstne kromatične harmonike J20 basov, 4-krat gla-šene za $250.—; tudi novo piano harmoniko, 120 basov za $-"»50.—. PUH«1 na naslov: FRED J. TROPPE, M X. Broadway St., Joliet, 111.
Hov grob na aapadu
V	Hook Springs, >Yyo., jf umrl Frank Pivk, star 54 let in rojen v Rovtah pri Logat»m.
V	Ameriki je bil 38 let.
99
zzs—-^r-sr-r-TTT-TZ--
l'ltlrNE S K i »AXES!
'•TRI RUSSK1JE DEVUSHKI
»TKI ItrsKA »»EKUfTTA.
r ANKO STEN
Ih«Iii ]trt*|»Li vilt* AtuerikA kill tixW1
|MidL-ir»v. XiijlxHj prHn'sJjiv film •» ZMACAH !«»VJCTSKK AltMAKK Nikar jr nr umudit«1!
' PALAČK THEATRE
Briiciilway in 4T. St. N<*u T»r
JUGOSLOVANI
»lieinliijejo Ih ploskaj« najni«-RorneiJ>«kmn lim«» ^Hl fitmar—
"SEVERNA ZVEZDA"
s ?t na j vef ji mi ameriškimi itiralri
Slovrtn-ki nnrmlni	pru/n«
VHIlj«- /.♦'tvc. s.<H**niWi. j.U*>al«i. P»-tim . . . Krasit	iti /.«•
va-i, <l;i i/.rr««l»ljo na^ij«"	,MI
lis«>ekr«t ra/v<—♦»lilsi.
Tri miljotte k veljaU ka film.
SKI »AJ K A 7. F.-l t > V
NEW VICTORIA
BROADWAY in 4«. CKSTA
N f w York City NVi»r*»tr^:tno PrwMatc I.jud^ke tviu-P<>lit«M~n:i pre<Ktava vciki r<nS»r »It it. gjutraj_

Koroški SI o vene i (pravijo, da se pustne dni ne sme presti, kar se te dni naprede, vse nilsi "•■nedo. Drugod zopet naj go-sipodinja na (pustni torek še pied soncem omika malo pre-di'va in naprede nekoliko niti da bo potem sreča pri preji.
Xa Krasu pravijo,'da pridejo kače v hkšo. če se na pustni dan šiva. Xa Štajerskem ima^ io vražo: 'so (pustni dan me lje, r.-ido nad tisto hišo grmi: če se pa prede, kače okoli bi Še laa'jo.
Ena izmed poglavitnih pustnih -zabav je ples kot izraz veselja in razigranosti. Ples je najbrž tako star. kakor člove-š-k? rod/ Že kralj David je izražal svoje veseljo s tem. da je plesal pred skrinjo zaveze.
Oore nje i vsako leto toliko plešejo, da jim noge le malo mirujejo. V nekaterih krajih' plešejo fantje in dekleta od Xovega leta do po«=ta vsako nedeljo m celo na pepelnioo,.| nato pa spet od sv. Mihela do adventa na skednjih in ipodih. ki so polni plesalcev, da se komaj premikajoč Godci sedijo stisnjeni v kotu ali pa<pod streho skednja. Pri takih plesih so 'bili tudi pretepi in uboji. Valvasor je zapisal, da "se.zga eejo z gorjačami po glavah kakor me?ar vole s sekiro. Če ni vsaj eden mrtev, pravijo kane-, tje. da je <bilo žegsianje fca nic.
iTtohovščina in posvetne ob-' 'asti so ise mmogo trudile, da bi i odpravile take zlorabe plesa, toda vse zaman, kmetje niso hotele opustiti starih razvad-^e .takrat,	j, da bi eei
iaat ja amge župnije. Z& do-*
Xeverjotno zamotane so družinske zadeve neke ugledne in premožne rodbine v Oslu, glav nem mestu Norveške. 23 letni baron Oskar K. se je zaročil in
tudi poročil z 39 letno vdovo Karin S. Ta pa ima 20 letno, iteredno loy>o hčerko, ki se je bila s očetom mladega barona s 50 letnim častnikom poročila. Iz tega^ zakona se je rodila hčerka fferta. Mladi baron je torej tast hčerki svoje žene in svojemu očetu; še več, on je tudi stari oče svoji sestri. Ker pa njegova žena pričakuje otrOkn, bo mala CJerta. vnukinja toga otroka, medtem ko bo ta otrok vnuk hčerko svojega starega očeta. Baronic« »Karin bo svakinja svojega sina ali sivoje hčerke, sina isvo-jega moža, ki bo sam pa svak
hčerke od hčeifke svoje žene *
iKava izhaja iz pokrajine
Kaffa v Abosiniji, kjer je bila že okrog leta ">00 po Kristusu znana.. V lfi. stoleftju je prišla kava v Carigrad, kjer so leta 1"44 odprli prvo kavarno in potem dali je v srednjo Evropo. Veliki 'volivni knez v Xem|čiji ki je bil v sorodstvu z vladarsko liišo XizozemsSke, je ipilnesel kavo od ondod na Brandrnburško in tako v Nemčijo in v naše kraje. Navada, da kavo pijemo z mlekom in sladkorjem, pa je prišla iz Francije.
•
Da bik in puran tako sovražita rdečo barvo, ni od tega kafkor da bi jima ta barva ne bila všeč, marveč je od tod, pravijo — ker je vse, kar je rdečega, podizavestno v sporni na teh dveh živ.-di kot ne*k-\.; sovražnega. Bik in puran sta imela nekoč neko ''rdečo" ži val za poglavitnega sovražni-
s o N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
Jerry W. KoprivS«k In nJ«gov orkester
M5i»»—Wedrtin« Polka
(Ne bom se m^iMa: TI P* JfM. pu žtdun» murfln t UVfMing Walts Slovanski Waltx
Pojo Rnpnlrfc Kitr«
MBS«—Jeep Polka
l.Miit* polkn ju-/1«-)!"! Marin* — polka
675— Ter^xinka — polka
Na planinca h—vjt.' t-k
Lepe Melodije
Duquesne University Tamburio Orkester
MKTS—Na Marijan«-«, polka KJ«» so moje ro2lc« I	Mari<*ka r»**Bla—t«olka
Jerry Koprlviek tn orkester
M."7S»—T*T#-*inka polka
Na i»laninr:iti—v:i|^«-k
Za tozadevni cenik In cene plo<£ s* obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.,
NEW YORK
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO ^2.50 ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V lej knjiei, lil j« zbudila pozornost Tsega imrlškrsa naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bito nogote po sedanji vojni pomaeaU evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, indi is ducoslavij^ so pvfffi našeljenei v Ameriko In pomagali postaviti najbolj napredna in najbagaiejša državo na sveta. Sedaj je prlšrt Hm, da Združene države pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njih* vecrn sijaja, in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mag« i naslov knjige ptertadtf Is anglestine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemn, ki razume angleSke.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori nn vprašanje, ki se ti*e srere milijonov . . CU
tanje t* knjige> bogato plazmo"--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej kiSjigl. "
Pri naročbi ae poslužitg naslednjega kupona
Poftiljam Money Order za $.............. za lastnnrnftto
podpisa no (i > knjigo<I): /
MoJe Ime ....................................................
Sr., nlioa ali Box flt.............................................
Mesto In država................................
*Glas Naroda"
2Jfi W. lgth STREET NEW YORK 11, N. T.
f Kratira Pntini IfiTiflm

PREDPUSTNE SEOE IN NAVADE
riubi/rusiAfi o j
Pri dpo^t je dota po >v Treh kraljili do pttpe^aiee iu >e v^n-*i1i kial^a, Va-ko J|eto dali^a, kak"** ie pa^ 4l4>ha do Velike noči. Tu je hi* ffodhe, petja, ina^kHrad. plesa, iffer, veselic, ii<1.. Slovenci imenu jemo to dolto pu>t iMfilpnsr
Predpiwtiio v**s«»lje w> po^na i i /o wt«ri narodi. Prvotne o-Ir«a3ce ipaoine ve^lite so v poznejših stoletjih razvile a-wfiloRtio rn^urdano ve>ieljaee-lije. Vse to se je porajato iz nukMi. <la *o je po neprijetni, hudi in mrrli amti, smrti priro-de, zof^t vrnila topla, prelest-nn, vnr- oživljajoča pomlad-
("tlovfk jo oti nekdaj iirepo-ml po razvedrilu in zabavi. V pustnem f-asu. med ad ven torn in postom, se je hotel odAkodo-vnti za a*so piWe ure v »posto. V za<Vtkn jo hil pre<lpnst So vn rov in nemoralen, poln ne-ipodohnih navad; ohianil jo Se mino^o zoprnih lastnosti, podedovanih od poganskih prade-dov. Tja do vred nje ara velca je imel pustni r,i> svojo j>osob-ne navade in razvade. Stari '/,sr«*1ovinski viri pripovedujejo nenavadno rudne stvari o tem. Včasih so hi le celo na po -veeenih krajih ma«1caradne In plesne prireditve, pri katerih i*' hilo mno$ro surovosti in ro-1 at ill šal. Vendar taki prazniki in fihiea ji nikakor ni-o l»ili poslodiea brezlwznosti, teii*v^r nevednosti in um>ivone zaostalosti naroda. Fhihovšei-ui se jo z veliikimi napori, da lri ustvnriila eis-tejši kult, posro «'ih> Mlpraviti te nespodobne razvade in ;ih nadomestiti z Innš-mi. ei-stejšinvi in moralnimi. Ostalo pa je kljub tomsi »•e mnogo takega, kar spominja na stare po^an^ko ease.
Ptodpurtt doba med dvevna največjima pravnikoma, med hožirem in Voliko nočjo. Vj t«-m «"n>~u vladata v vsem drn-! zalmem 'življenju razposajeno v« -olje in ples, lako v veliko ! niM^>»tnem svetu kakor v prejpro ^t i vasi. Prastaro pnstne in pre<lpustne '^e^o in navade so f-*' ohranite samo ,še v iH^cate-rih mestih, tr^ih in vaseh, po-<*n«"i pa 'bodo povsod izumrlo. Vsi ti pre<lpustni narodni obi <";iji imaio svoj izvor in začetek v prerojen ju in presna vi jan ju narava. Posebnost predpnst-no£ra i'asn .je ta, da so ljudje radi našemijo in markirajo. Y riovekn jo na iron, zelja, da bi l.il voa si h isrodi drnžlx\ ki jfa obdaja, neviden, v znani družbi nepoznan. To je oden izmed vzrokov, da si ljudje zakrivajo obraz, da so zakrinkajo. Jo pa se d m ar »vzrok. Učen jaki tr-d:jo. da je v v>aikem eloveku nekaj zdravnika, nekaj pomnika in nekaj norea. Tn prav ta
Motitveniki
iiimiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiHiiiiiiiiiiiiH
i	^v kra8ni vezavi importi
I utJ^^J n^i ^	r?ni iz »tarega kraja se
tnoU^®1^ '	pred vojno ... Ko zalo-
tm tcA»i ^	ga poide, ie ne bo m o-
^^^^^^^^HHB	goce nadomestiti do S?-konca vojne.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
J
Prepričajte s^I
RAZNE ZANIMIVOSTI
•ULA* V\KOL»A- — NBW IOBB
FRIDAY, FEBRUARY 4, 1944
CYRENAJKA, DEŽELA SLA/NE PRETEKLOSTI
VRAIVOTUm L
Tem potom naznanjamo či tateljem, ki se zanimajo za knjigo: "American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaia in da imamo knjigo zopet v zalogi.
^gj AMERICAN
mm W1LD
IP1 LIFE
V ktijlid Je natančno |Mi|>l«an<> *lv-IJ en je |naw mesnih živali živetih n«
Mitifin, v morju in v trnku, lak<» <l« Ih> ftutkiiu. ki Ijulii naravo In ujfiio ||iwfro ilvHlstvo, knjigo tirni s nllki« I za niuiH nj>-m, ker Ih> v njej na AH lunr-jslk.ij tx življenja ilivjih živali, kar
mu dosedaj Ae ni bilo susdo.
Prvotno Je liilo nameravano to veliko tlelo l/tla t i v i«*tlli knjigah. Imla je «Minji£ izšla v eni nami knjigi, ki l'B pri vsem svojem skr/Viiju prinaša PMIHLM 1'iil'lS /JVIJKNJA AMK-HIŠKK I »I V J A<*'1.\ K. j Knjigo Im» x užitkom tiral lover, ker . navaja in |Ni|i|«ujr ti val i. ki jili Jh dovoljeno iu preftfivedano streljali. tariMT, ker no |N»|iisane živali, ki na | polju koristijo ali škodujejo ter *l«*«l-njif ribif. ker sv r knMiri oa<tete VSE KlliK. KI ŽIVK v AMKUIŠKIH v« i-liAH
I'oli-ff r^11 J<In*-tr>. »aiplta in i>r1|«ive-Oovniija vaHiuJe knjiira :*37 SUH (fie lutnifijl: 6 *lik V nitratnih barvati, v velikosti relr Nt rani. ter ima 77N strani. Velikost knjige je y i ft infev. Knjiga opisuje aeitavee. ptiče, ril»e, ka-^e in iitali lii S«1 ramulakn na aulietn ■ kot v vm)l •loma. -- Vexana Je v iihk-iim I »>!;»(rn> z s.lHilini .VkMinl
V A Nt i LKSTINI ;
Cena $3.™
i	N;.r««'ife i»ri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
• 216 WEST 18th STREET New York 11. N Y
NASI ZASTOPNIKI
California:
San Franriaro. Jacob Lausbln* Colorado:
Pueblo, Peter Culig Walsenliurg, M. J. linjuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Siarkich Illinois: Chicago, Joseph Bevčič* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero iu Illinois I Joliet, Jennie Bambich La SaUe. J. Sjwlicb Mascoutah. Martin Dolenc
NAŠI V ITALIJI
Iz Italijo >ini» prejeli ve.-ti. ki pripovedujejo, da j<* po raz nili italijanskih taborišejh m* k;ij di <ct ti>in-ev Slovencev
1M v*eh |M»liti«"iiili jetn"kov. i<i >o .":li zavezniki našli na o j-vobojcneiu it.J ijanskeut «> /.♦'ii(!ju je velilka v»-«"ina Sloven i* v. M« «| njimi p- in nogo ž»n-k in otrok. X;im ljudje so za -i lo preskrbljeni, ker <e za njili zavzeti a jo Z.i'Vi-'/nk! v !<«*!• k •• r seveda morajo. Razumeti nn» rann>. da divja v Italiji vojna in da morajo zavezniki pred vsem na.j|i<;	I., t i za red
no o I: i-)m» vojsko.
ojinrs -c nobena tia-a c: vilna delegaciia ni »»dpotovala v Italijo, da l»i v-a.i pregleda-la te ljudi in <e za njili zavzela PredsfdtHfk naš ga odbora .i«4 ponovno predlagal, da odootn-je v Ttalijo, vendar do «•>!;) i ni uspel'. V Italiji je bil hum! jugoslovanskimi o-voliojenei in begunci ustanovljen Jugoslovanski odbor**. X jogo v g-neralni ta.'nik je -i daj prispe! v Kairo in trdno upamo, da se bo posrečilo vprašanje naših o-vobo joncev in l>eguncev v<aj do neko mere urediti. V>eka-kor ru-osimo tuka.'~Tno slovensko kolonijo, na i rte ho v skr-l>oh. /a soda i nitnnmo *o rirav ttobenili seznamov našili lin< in i-o ro»7f\<»dl>n v tem p< rlodn pri našem od ho m t m Ive
Kakor liilro bon\o ndkaj p< divthnejŠega izve«leli. bomo j; Vili.
RACIJONIRANJE ŽIVEŽA
Predelan šivež — največ ze-lenjava,	in satlje — ze-
lene znamke (I, II in .1 so ve-I ja vne «etlaj in piopadejo 20. jVhniarja. /naiuke K, L. in M ]»ostanejo veljavne I. februarja in ji;oiiadeio 2'». marea.
Meso in maščobe — rjave znamke V 11: \V knjižici ."», ve 1 javno sedaj. Znamka X vstopi v veljavo l>. februarja in za tem ostale znamke za por e-rtsl(iii::i vciko tu de| jo.
Sladkor znamka .TO. v len ji ziei Xo. 4. dobra z.i ."» funtov, veljavna od I*. Jan. »lo 1\\. mar.
Čevlji znamka IS v knjižici Xo 1. in zrakoplovna znam ka 1. v knjižiei Xo. 3.

\ PRIPOROČLJIVO HOZICNO
DARILO i
I
Noitb Chicago iu Waukcgan, Math Waršek Michigan:
Detroit, L. Plankar* Minnesota:
Chisholm, J. Uikanlch Ely, Jos. J. Pesbel Eveieth, Ix>uis CouSe Gilbert, Loula Vessel Montana: Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowauda, Karl Strnisba* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Peter K<sle* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bohek, Charles
Karlinger*, Jacob Uesnik Glrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kum.V Youngstown. Anion Klkelj Oregon:
Oregon City. J. K obla-Pennsylvania:
Bet«aenier, John Jevntkar
Cotieuiaujrh, J. Krezove««*
Coverdale In okolica. Jos. Pstemel
Exiwrt, Ijouis SuiuintU"
Farreil, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin«, Frank
Blodnikar Grcensburg, Frank Novak Homer City. Joseph Kerln lmiierlai. Vence Palclcb Johnstown. John Polantc* Krayn, Ant. TauftelJ Luzerne. Frank Balloch Midway. John Žust* Pittsburgh in okolica. Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scblfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wysming:
R«* Springs, Lonls Tauchar* Diamond v i lie. Joe Rollch (•Zastopniki, kt Imajo poleg lme-■a so upravičeni obiskati tudi drn-fe naselbine ▼ njih okraju, kjer je kaj naiita rojakov naseljenih.)
VMk mtaprik Iste pitrite a no U.^k«der^ ja prejet Tartspnlke teplo
\-----
j Jew Modern Encyclopedia \
0	cr v A X ( i L E Š C I N I	| ^ 22/K)0 Razlag ... 1.100 Slik 0
t	Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri
'f	more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti
1	razlage vsake besede spadajoče v njegovo $ stroko.
^	Cena sedaj S4.—
d	< Poštnina in zavarovalnina plačana, i
V m	t
C Knjiga vsebuje ll«<» strani in je okusno v platno vezana. — Skoro ^
5 neverjetn« je. d:« je mogttče tako najpop«diiejSo knjigo dobiti za tako ^
^	zmerno reno.
'4 "Bazovica.
J Knjigarna Slovenic Publishing Company
i	21G West 18th Street. New York 11. N. Y.	■
0-------------------------------------;-------\
T«» KNJ1CO BI MORAL IMETI Tt'DI VSAK I»1JAK NA KA/IMUCO j
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West 18th Street
Company
New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
Cena M retilov
Balad« in rnmnnrfi
i/xlaja — A. Aškorc
CVna M retilov
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Kev. K. ZakraJAes
Knjiga prl|>ovediiJe( kako Je Hitler naslavljal llinnnlce l|i sanjke in |»ripravljal Matnip" xa JuifiMlovaue In njlbovu ilr-*avo že dolgo prej kot Ki Je na 1 ta del.
Knjiga Je v 2tl7 strani.
|>lainu vHy.ana In lm»
Ona $2.—
Bolgarski biser
1'ovi'st. — Spisal Vilo j .Ti'lonc :»(i cnitov
Slutnje
Spisal Ivan Albreht
Cena "><V
2ivi izviri
Spisal Ivan Mati^
Knjiga Je svojevrsten |»oJsv v slovenski knjl*evtnwtl. kajti v v nji je v trinajstih dolgih glavjib opisanih trinajst r«-b>v alovenskega nanwla imI ilavnib (MMVIkov v fUareni sh»vaii*lvn do današnjega dne.
t:t |MiglavlJ — 413 strani V platnu vezano
Cena $2
BodoM drtavljanl naj naroHjo knjižico — *-ll«W TO ItRCOMB A CIT1ZKN
OF THB UNITED 8TATK8" V tej knjigi so vsa pojasnila ta aakonl aa naseljence.
Cena M
Državljanski priročnik
(V slovenji nI)
Knjižica daje poljudna navodila, kako poetstl umerlfikl državljan.
Cena M center
POUČNI SIMS1
Pohorske poti
Spisal Janko (»laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
I K. J. Kernl — Veaana knjiga
€>na $2.—
Domači živinozdravnik
Spisal fV. Dular.—Trdo voz.
Cena
Mlekarstvo
^pImmI Anton Peve. R slikami.
«4raol — KnUra sa mlekar le In farmefl* v ■|.li«Ao»*m
Cmm M mri**
Obrtno knjigovodstvo
W mranl ejutna Knjiga te nrnnpnlcni v prrt »Mil aa atav-hnn. nm*>tno In »Irolnn kltu^av-nfaratvo ter feleaollvarntvo.
ti.—
Ako naratlte knjiga priložite k naro-tlln U. 8. osiroana Canadlaa Money Order n —snjtmi avote. MaaJAe svete, lahko pošljete r U. 8. imhli pa & S
fe trn. .
4*In po stepi bo: jal<al potem na ti'stu kakor vedomrpc! Vlij paiiKti na ogenj! Poglejte, tukaj šKrli iz blata debelo louno. Iztrebimo ga, vrzinio žreb. Ko«j:ar dolot'ijo lx>^ovi, za jaha bruno in se prepelje preko veletoka."	\
V si ho >e pokorili nasvetu starega Slovena, zastavili vse file in knmtn iz^rebli iz i>e>ka in blata dolg: hlod, ki je bil i/ sretle ržg^tn.
^'Ivoiabelj!^ so vzkliknili veselo in izmetali blato iz du-iline ter vr^li žreb; doioeil je najmlajšega vojnika. Vitki mladec je skočil ročno \ čoln, zavihtel veselo ikos širokega l"va, rabe«" ga za ve>lo — ostanek nekdanjega Hivbudijevega mostu, kakršnih je bilo dosti ob bregu zapičenih v blato in zapletenih v grmovje. Tovariši so uprli v deblo in jvsi /aeno z močnim sunkom .uotixnili korabeljček v vodo, da so Za šumel i valovi. Veslal je kbmilu izsrinil v mo^li sre<li v^le toka. Minilo je dokaj i nsa. preilen se je oglasil ni??ko ob v«»di as odposlanega b^oilarja. Vojščaki so šli za pozivom,I pognali konje na šiioki bn>d in odrinili preko reke..
Sonce je parilo megle; topila se jp. dvigala in kopnela pod ^edfio gorkejšimi žarki. Ko so dospeli na desni breg se je 't* razblinilo megleno motie. V daljavi so se s-votili nizki gr:«"i, visoko pod siniino nad planoto se je vozil orel.
"Kam?** >o se povrprr*Sevali.
Stari Sloven je moti il rbrežje s previdnim očesom gor in d«f\ Stegnil ie .vrat, iif^tsvil roko ob čelo in veselo !j>ome-/iknil Zagledal j«» r t» -Iju velike, eme zaplate.
"Z brtxlovi nax: ;, nr.proti Iztokovi vojski!"
Radov konj je zaee|><'tfil in gr:z<-l jekleuo brztlo. Xjegov genpodar ga je krčevito stisnil. £ai nui je bilo vvakega tre-n »tka. Onalo ga je z neuttMj «vo #ilo v stepo — za Ljubini-♦•o »uri 8loven s<« j<» ozrl na mladega preko rame in mimo, z globokim ^asoin ponovi : "Polivaj ogenj s pametjo!" I
Vato je takoj <»dicdil, da *o odmetali dolge konopce, ki so jili no-;ii zvite ob ^dliii Otvezli brod. Ih'a vojščaka
»topila nanj in ga odpabnila iz bieja. Nato «0 pripeli konopoe za -edla in vleki« in i\lekl* s konji široki plav |»o i -ki navzgor proti kraju, kjer so vidiU ostale hrodove. l^e-i-ili >0 vsi delotiut na sithe^L Ziito so >e vsi uznojili, pre<len m» dvignili mogočno t"žo z uiega v voilo. V tla so zabili kole in pr;v-zali >retii t.ave konje obnje. Sami pa >0 odrinili ® širokimi loparji na veMok in tirali brodove na breg Slove-rov. Sonce priv< žilo d »«zcnita, ko >~o se vrnili na najmanj-^m brodu. Stari Sloven je velel pluti v gosto vrbje; tam ro pav previdno wkiili in gj zadelali ; vejam U m trsjem.. Tudi /•»Itiiček so pof.rreziii!i v blato.	,
*'Kani?M so vnovič vptašali ivojtfakL
Stan Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali mladci v ^lln in mu net :o sledili. Previdno je jezdil do mesta, kjer je ležal pjvi bro<i l>ognil j e s sedla in iskal sledov. Xi trajalo ddgo, ko .v zagledal vajeni vojak vtisnjena kopita Kadovanovega konja.
t4Za njim!" je velel. "Očka dobro ve, kje je tabor Hu-nov. Zakaj jahal je mm.vnost vanj, na Svetov i ta da ne 01 ngam
Jezdeci so se uvrstili v gosji red in oprezno 'šli za dedom, dokler niso za trdno vede*:. v katero smer je mlšel Radovan. IK) vznožja nizkrh bolmov, ki >e vlečr jo proti jugovzhodu, so razločno s-ledili skoke gtxieovega konja. Tu .je postal svet trii, -V-dovi so izginili. Kljub temu pa ko bili prepričani, «la je Radovan Š<>1 ob poi.očjn hohnov. Zato so pognali od-počit^ konje in <lre\Hi ob hribcih in gozdih. Sonce se je nagibajo — dan premine in drugo jutro morajo biti ogledniki s poročilom ab Ikmavi, k;-r l>o čaka- Iztok z'vojsko. Zato ni bilo več časa, da bi obotavljali. Rado je šinil mimo %seh tovarišev in jezdil četi na čelu. V daljavo ko mu strmele oči in žarele kakor mlademu volku, ko gre pivi? na plen. Kadar je jeknila ptica, mu je vzplulo sice, kakor bi Ljubinica zalučala na pomoč. StisniT je konja in zgrabil povodce. Xelcje daleč se mu j" zdeli, .ie nekaj za renčalo. "Tunjufi!" je naglo pomislil in i^ka! z desnico sekire ob sedlu.
Bližal se je več>r; dolge sence so so hipoma iztegovale in K* ni le. Staremu Sipvenn se je svetil na čelu krvavo pod-pluti obrunek. Kakor hrustov llub nru je bila koža nag^iban-čena po mirbUjem licu. Pride noč, kam potem? Lahko jih ujame Tuujuš, nenadoma kakor ptice v zanko. Treba je, da m pno zadnje sile, dokler innajo še kaj dne. Poprijli šo vsi tesneje za bizde. udarili po konjih s kratkimi jermeni in nato .popustili povo«lco, da so -e iztegnile vrle živali v dolgih, plavajočih skokih po ravnini.
Hipoma pn je poteke' grič ob desni. Kakor hi ga odre-z 11 Ozka dolinica se je odprla proti jugu. Sloveni so konje ».stavili in se spotfvdali. Kdini Rado se je drevil kakor v <anjnh dalje. Ali nenadr.inn so videli, kako se je vzpel njegov konj, «e okrenil na zadnjih nogah in nridrevil nazaj k četi.
Tabor! Tabor!" je vzklikni! Rado. "Dm se dviga iz kotl ne.*'
4'Nazaj!** veli stari Sloven.
Polagoma so se vrnili ob grič-u in poiskali gosto zarasel kotlič, kamor so skrili kun.je. Tam so počakali noči. . .
Ko se je stemnilo in mesec ni prisvetil, so izginile temne prstave v mračnem Iwsn. Po dva in dva so se plazili mladci po griču- Razdelili so si kotlino tako, da bi obkrožili in ogledali ve« tabor. Pri konjih je ostal edino stari Sloven ki je strogo velel, da s'e morajo vsi vrniti do polnoči.
Rado je izbml najnevarnejšo ipot pri vhodu v kotlino. I dokler -je plezal po brdu, in s#kozi hraističje, nimenil za žnm če je poknHo dračje pod njegovimi negami, ali če je sfrfotala -poča ptica. V prsih mu }c gorelo in ni mislil drugega, kakor nnivjo, ki jo iltnga in otmo iz naročja pesjana Tunjuša. V 1 a spa 1 je u i domišljiji je sanjal, da sliši morda že nocoj njen fiia«, jo ugleda morda celo ob ognju, ko bo sedela otožna in bleda med deklicami.
<ll«UIjfl*aii> prubodoiiA.) J
POD SVOBODNIM SONCEM
GO MAN — Spiral: P. a PINŽGAB.
* ——"	113	—-
Kyrene, ki je bila grška nimfa, hiči (kralja Hipxes, junašlko dekle, ki je pasoč očetove ovce premagala leva- Podala je ljubice saniiega boga Apollona, ki je videč njen l»o.j z levom, ocenil njeno junaštvo, še zaljubil :se v njo in jo odpeljal v zlati kočiji v afriško Lihi:jo. Grški naseljenci, prišedši iz Spar te, so ki stiki nji na čast naselbino, ki so jo bi.*.i ustanovili v 7. stoletju pro«! Kristusom v Libiji tam, kjer se je nimfi Kvreni rodil sin Aristalos. Mjp-Ao in njegova nimfa sta dala pozneje inie vsej tej pokrajini, poznejši rimski in zdaj italijanski koloniji Cyrenajki. v kateri so se odigravali v^žni boji v setlanji vojni.
OVrenc ni lrila niti prva niti Izadnja naselbina grških pomorščakov v teli krajih. Že nekaj desetletij prej so nstano vili spi.rtansk1: izseljenci mesto Ra rca, ležžeče kakih 100 milji jnžnozapadno od Cvrene. Bar-cp se imenuje zdai Ki Merg in n.ieno pristanišče je Tocra.
Benghazi, glavno mesto C\ renajke, je tu* I i grŠ-kega izA*o-ra in prvotno >0 je imenovalo Kuhc4isperides. Pozneje jo bilo preimenovano v Berenice po soprog: eiriptskega vladarja TiioiiK'ja TIT. Morda ie bila Re eniea hči Afa?nra vladar ia v Kvreni, f^avohlepna žena. '<i je dala svojega prvega nw»ža dViwtria, brata mae«*don>ke-tra kral.ui Antigona iz linbo-snmnoKfi utikoriti mn*ošč|j"ma nimfi Kvreni, da ie dobila me-fio ni: ime. Zato je dosegla od cvojega drugega moža, da .ie bila podobne počastitve deletžr.a tudi ona. Tako je sta-' ra Enhesperides r/ipreinenila ^vojo irrv> nn Bereniee. T«di ogiptska kraljica Kleopatra ni hoteila z;io«Jtati za tema dvema ženama in zato je hotela imeti tu<l: oria svoje mesto v Ovre-na.iki, ki je dobilo ime Kleo-patris. Zdaj leži v razvalinah noza/bljeno, prav tako kakor je izginilo ime Bereniee. Samo Kvrene je zmagala, kajti od-kopali so jo iz razvalin, in iita-lijanska uprava je m^-to obnovila.
(Irki, ustanovitelji evrenaj-skih naselbin, se niso nikoli pomešali s pi-votnim Libijskim prebivalstvom. Znali se pri lagotliti tudi nadvladi Egiptča nov, Peraijcev, Aleksandra Ye li"kega, Tolomejcev in nazadnje Rima, Ig .ie postal leta 117 pre<l Kristusom n.jčhov go-spo<lar na podlagi oporoke To-lomea Filomen4ora. Kolonija jc bila bogata ne t>amo po trgovskih stikih s sosedi, temveč tudi po izroKu kmetijskih pridelkov.
N*jen propad so zakrivili ži-d je. Ti so se .>eli pod Tolomej-ci pri.-'eljevati sem v velikem številu. Kmalu so imeli v mestih odločilno besedo in vsa upravi jo prišla v njihove roke. Dvakrat so i>e uprl« liberalni rimski upravi, prvič ko je Titus osvojil Jeruzalem, din gič pa leta 115. Th*e leti je oblegal Trojanov vojskovodja Marcius bojevita mesta, ki so se trdovratno hranila. Posledice židovsko vojne so bile težke za vso deželo. Cvetoča mesta so lvla večinoma porušena, in število mrtvih jc doseglo na obeh straneh nad 200,000, torej mnogo več nego je zdaj vseh prebivalcev Cvrenajke. Cesar Hadrian je skušal to kolonijo obnoviti. Zgradil je na razvalinah starega cyrenskega Anol'onovega hrama novo s.ve-ti^če. Čigar 38 metrov dolge in 20 metrov široke ruševine r,o mkopali italijanski raziskovalci in poskrbeli, da ostanejo o-hranijene. Vse to, kar jej obnovil cesar Hadrian in njegovi nasledniki, so končno poru-jšili Berbeii, leta 642, pa Arabci. Leta 1123 so se polastili dežele TuWki in njnm je z redkimi presledki prjpadala do le ta 1913, ko je bila z laussan-•kim mirom pri sojena Italiji. Italija je deželo pomirila in si na vse naSine (prizadevala dvig
niti jo. .
Pristanišča so bila očiščena in obnovljena. Na prvem mestu je Benghazi ki ima 35,000 prebivalcev. Dfrugo pristanišče je Tolmeta, v starih časih Tolemaida. Apollonija služji za pristanišče mesto Kvreni cddaljenein od nje .j km zračne črte. Dalje proti vzhodu je Benia z 10,000 prebivalci, Še dalje Bonuba in v na j vzhodne j šeni delu dežele v takozvani Marmaritei leži pristanišče To bruk. Prav blizu egiptske meje ležH Bardia.
Dežela se začenja ugodno razvijati na Gebe'skem pre<l-gorju, južno od Kvrene, zlasti odlkar so naseljeni tu marljivi italijanski kmetje. Ovronajka ni biez padavin. V okolici Delne trnja deževna doba od oktobra do februarja, v Benghazi od novembra do januarja in doseže približno 27<i man letn'h padavin. Ovronajka je večinoma gorska planota, segajoča v fiebel'skem pogorju 880 m visok i in -padajoča ipri Cilaru-bu do 134 m po<l morsko gla-dino. Prebivalci so Berberi. Arabci, Italijani in okrog 2(K>0 Zidov. Jezik domačinov je a-lab-čina. njihova vera pji mo-haniednnska.
Zgodba o skladateliu
Verdi se je sprehajal ves zamišljen po ulicah nekega mesta. Bržkone je v duhu tak-tiral k svoji novi skladbi, ker j<k tako mahal s pali<*o po zraJ kill, da mu je pali<-a sfrčala iz roki* in razbila šipo izložbenega okna na ti*»«»čo koscev.
Tkikoj jc >»i 1 t rgovei' pri Verdiju in je zahteval dve in pol lire odškodnine. Verdi 11111 brez oklevanja da novec za pet lir. Trgovec pa novca ni mogel zmenjati in ni vcil«*l. kako naj Verdiju vrne dve 111 jm»1 brc. Tedaj pa Verdi mirno udari s palico in razbije še eno šipo. 4 4 Ta ko, zdaj je račun v redu V' pravi Verdi in gre dalje.
^H H	V & a T I	s
I	m^Si '' ■ v-s	mL. .jM