Leto LXYI Poštnina plaJana ▼ gotovlnL V Ljubljani, v nedeljo, dne 8. maja 1938 Stev. m Cena 2 Din i Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111 SLOVENEC Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 —j Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik n Ček. račun: Ljnb-ijana št 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ttlica štev. 6. HHHBHBHHB msssssssssm Znak za nagradno žrebanje za kupovalce »Slovenca« je v današnji prilogi. - Izrežite ga in spravite. -152 bogatih nagrad Vas čaka! Lastništvo »Slovenca« Priznanje in pobuda mladini Ljubljana, 7. maja. Kakor zarja novega dneva gre danes po naši ožji domovini novica: Nj. Vel. kralj je sprejel pokroviteljstvo nad mladinskim taborom! .V mladini, ki se večer za večerom vadi po naših domovih, da bi v dneh od 26. do 29. junija pokazala mednarodnemu svetu, kaj mladi slovenski rod premore, se budi pnnos in velika samozavest: mladega kralja ima ob sebi! Močnejšega izraza državne kompaktnosti si ni bilo mogoče misliti. Ves rod je povezan v eno nezlomljivo celoto: od najvišjega vrha države do tistih najmlajših, ki namerjajo prve korake v državno občestvo in v idealizmu in v prostovoljno prevzetih žrtvah urijo telo in duha. da bi bili državi stalna velika zaloga moči in kreposti. pa jih pri tem. na zunaj samo ob slovesnih prilikah vidnem delu, preseneti mladi kralj, ki daje priznanje temu delu it) ga vzame pod svoje pokroviteljstvo. Vso to požrtvovalno snovanje mladega rodu je dobilo tudi zunanji izraz orgauičnc zraščenosti z najvišjo oblastjo v državi! Vsi državniki, vzgojitelji, nosilci kulture, voditelji narodov, oblastniki, vsi, ki gledajo naprej in pripravljajo tla za čase, ki jih še ni, mladino slave in si veliko prizadevajo, da bi z njo uvajali nov tok in kovali bodočnost. Vedo namreč, da je mladina kakor zrno, vse-jano v zemljo: sicer strohni, toda iz njega požene cel klas z novimi zrni, v katerih je klenost semena ohranjena neokrnjena, le razmnožena. Tudi rodovi minevajo drug za drugim, eden se umika v nepovrat, drugi že svež in čil prihaja za ujim, in kdor je v enem rodu zajel mladino in jo s svojim duhom prepojil, je dobro sejah ista klenost bo razmnožena prešla na prihodnji rod. Kdor je v mladini vcepil ljubezen do države in zavest zanjo in ji je znal dopovedati, kaj pomeni oblast v družabnem sožtiju, ta bo ie v prihodnjem rodu žel sadove te globoke setve. Mladina ni računarska, ni zagrenjena, se ne upeha, ampak raste in se razrašča, z njo pa vsa ideja, s katero je prepojena Tako moč sleherne družbe sloni prav za prav na mladini, zato toliko borbe zanjo. Dvakrat večji pa je pomen mladine v Jugoslaviji, v novi državi, ki po svojem položaju veže vzhod z zahodom in potrebuje rodu, ki ga ne teže predsodki preteklosti, rodu, ki je rastel samo v teh mejah, ki se od svojih prvih let razgleduje po gospodarskih, kulturnih, verskih in nacionalnih temeljih Jugoslavije in jih sprejme kot duševno hrano za svoj polet. Mladina najsevernejšega konc-a države, v klinu med dvema velikima kulturama, bo v dneh od 26 do 20. junija v Ljubljani pred mednarodnimi opazovalci pokazala, kakšno rast je pognala v Jugoslaviji, kako zna stotisočglave množice voditi, da sc ne poduše v gneči, kako zna biti složna, pokorna enotnemu povelju, kako globoko je že pronik-nila v misel o potrebi skrajnih žrtev za obrambo domovine, ta mladina bo v teli slavnostnih dneh postavila pred mednarodni svet mladi rod Jugoslavije in mladi kralj jc pokrovitelj te njene revije! Gotovo sc najvišja oblast v državi zanese, da bo ta rod poka/.al močno in urejeno mlado Jugoslavijo. Ob tem priznanju, ki ga jc bila naša mladina deležna, se moramo najiskreneje zahvaliti knezu namestniku Pavlu, da je tako zvesto izpolnil tradicijo Karatijordjeve hiše. Naš kraljevski dom je bil že od nekdaj ves na strani nacionalne mladine, ki živi in diha r. Jugoslavijo in je po svoji številčni in duhovni premoči njena najmočnejša opora in najgloblja zakladnica. Tako jc bii blagopokojni kralj Aleksander že leta 1929 pokrovitelj izleta Jugoslovanske Orlovske zveze na »Svetovaclavske dneve orlov-stva v Pragi< in njena vrsta si je v ostri mednarodni borbi, ki se je za (o priliko odigravala v prestolnici ČSR, priborila prvo mesto, med posamezniki pa je bil prvi br. Ivo kermavner. ki je tudi za tabor v Ljubljani eden izmet! stebrov organizacije Res da so protiljudski režimi v svoji ozkosrčnosti presekali to ozko zvezo med nosilcem vrhovne oblasti v državi in državljani, toda izkazalo se je, tla državi to ni bilo v prid, in kakor hitro se je nezlomljivi ljudski moči posrečilo podreti te umetno postavljene zidove, je tradicija o popolni povezanosti kraljevskega doma z ljudstvom spet oživela in prišla do veljave ln za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani je Nj kr Vis. knez namestnik Pavle kot etlcn izmed nosilcev kraljevske oblasti za čas kraljeve mladoletnosti to tradicijo Karadjortljcvičevega doma vidno obnovil in v imenu mladega kralja svetu pokazal moč Jugoslavije: m 1 a ti i n a z m lati i m kraljem. Kakor pa tisočere mladih fantov in deklet ■ ob tej časti in pri/nanju preveva veselje in čustvo globoke vdanosti, tako je ta odlika obenem /e združena r dolžnostjo. V teh tednih, ki nas še ločijo do slovesnih dni, bo treba ČSR rešuje svoje manjšinsko v • vprašanje Krofta o Henleinovih zahtevah Angleški in francoski poslanik posredujeta Bukarešta, 7. majnika. TG. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je ob priliki posvetovanja Male zveze v Sinaji sprejel dopisnika »Dtii-versula« in mu dal daljšo izjavo o »tališču češkoslovaške vlade do zahtev s u d e t s k i h Nemcev. Med drugim je dejal sledeče: »Na Češkoslovaškem obstojajo poleg češkoslo-slnvaškega naroda še trije drugi narodi: nemški, poljski in madžarski. Razume se, da njihov položaj danes ni več tisti, kot je bil pred svetovno vojno, ko je češkoslovaški narod živel pod tujo oblastjo. Naše narodnosti so morale pristati na enotno državno politiko, nadalje so morale sprejeti nekatere gospodarske in socialne reforme in morajo brezpogojno priznati avtoriteto države in njene zunanje politiko. Prav za to pa tudi odklanjamo vsako od Henleina izvirajočo zahtevo, ki bi lahko dovedla do okrnitve naše državne samostojnosti. Odločeni smo storiti vse, da se to vprašanje reši na lojalen in pošten način, toda prav tako smo odločeni, da zavrnemo vsako zahtevo, ki bi omejevala našo državno neodvisnost. Mi smo miroljubni. Z vsemi sosedi hočemo živeti v miru. Toda istočasno sc zavedamo dolžnosti, ki jo imata naš narod in naša država in bomo življenjske predpogoje za svojo državo, to je njeno neodvis- nost in nedotakljivost branili z vsemi svojimi silami. Kratko povedano: V okviru ustave in v okviru zakonov, ki jamčijo varuost državo in pod pogojem, da bodo vsi narodi v naši državi zvesti državljani tc države, bo mogoče, da bodo zgoraj omenjeni trije narodi dobili takšne pogoje, da se bodo pod zaščito naših demokratičnih ustanov tako razvili, da bodo uživali vse uvaževanja vredne svoboščine.« V kolikor tiče uspehov sinajskega posveta je dr. Krofta dejal, da je zadovoljen, in jo to posebej podčrtal, ker je sinajski posvet znova potrdil, da nobena od zavezniških držav ue sme na svojo roko podvzeti kakšno zunanjepolitično delovanje, no da bi bila prej vprašala za odobritev svojo zaveznice in to odobritev tudi dobila. (Dr. Krofta je mislil brez dvoma na možnosti ločenega zbliževanja z Madžarsko, ki je potemtakem nemogoče, ampak bo zbliževanje skupno.) Praga, 7. maja AA. (ČTK.) Odbor ministrov, ki imajo politične resore, jc včeraj nadaljeval debato o načrtu statuta za narodne manjšine. Pri tej priložnosti so posvetili posebno pozornost raznim vprašanjem, ki postajajo posebno pereča spričo prijateljske demarše, ki jo bosta danes storili v Pragi britanska in francoska vlada. Znano jc, da bosta omenjeni vladi dali na podlagi londonskega dogovora češkoslovaški vladi več nasvetov. Politični odbor ministrov se jo bavil tudi t vprašanjem imenovanja uradništva v razmerju med posameznimi narodnostmi v ČSR. Tudi so razpravljali o zakonskem predlogu o razširjenju pristojnosti predsednikov pokrajinskih uprav in zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni upravi. Berlin, 7. maja. AA. (Reuter.) Britanski poslanik je danes popoldne obiskal NVilhelmstrasse. Mislijo, da je la obisk angleškega poslanika v zvezi z nedavnimi britansko-franooekimi razgovori v Londonu Nemška agrarna stranka obnovljena Praga, 7. maja. b. Nemška agrarna stranka bo zopet ustanovljena. Reorganizacija se izvaja v izredno naglem tempu. Fuzija s sudetsko nemško stranko je propadla, ker pristaši niso hoteli slediti voditeljem, ki so se izrekli za tuzijo. Za voditelja sudetsko-nemške stranke Henleina jo to vsekakor hud udarec in oslabitev njegovega i>oli-tičnega fioložaja v pogajanjih z vlado. Dve zdravici v Rimu Rim, 7. maja. c. Zvečer pri slavnostnem banketu se je ob 10 dvignil Mussolini, ki je v italijanščini izrekel Hitlerju tole zdravico: Mussolini'ev govor »Fiihrer! 7. najprisrčnejšim veseljem Vam izrekam v imenu vlade in italijanskega naroda v tem Rimu prisrčno dobrodošlico. Vaš obisk v Rimu izpopolnjuje vezi med obema našima državama. Te vezi smo zgradili in poglobili v Vaši in naši revoluciji in imajo svojo moč v skupnih idealih, ki vežejo naša dva naroda in ki so izraz stalnih interesov naših dveh držav. Italija in Nemčija sta se borili, da bi bila ta zveza močna in da bi ustavila razdiralne ideologije. Na tej poti, ki nam je odkazana od zgodovine, sta naša dva naroda združena v zaupanju, ki se je izkazalo v teh letih miru. Naša naroda sta si zase utemeljila režim, ki bi bil pravičen in ki bi vsem zagotovil mir in varnost. Mi smo prepričani, da bomo na tej poti zavarovali mir, ki je potreben, da se ohrani evropska civilizacija. Fiihrer! še živim v spominu na lanskoletni obisk, ko sem videl uspehe, ki ste jih Vi dosegli v Vaši domovnii. Nikdar ne bom pozabil sprejema, ki ste mi ga pripravili Vi, oblasti in ljudstvo. Mi gojimo najlepše želje za uspeh Vašega naroda. In zato dvigam čašo na Vaše osebno zdravje in za srečo in dvig vsega nemškega naroda!« Po Mussolinijevem govoru je godba zaigrala nemško državno himno ter Horst-Wesse!ovo nacionalno pesem. Takoj nato se je dvignil Hitler, ki je govoril: Hitlerev odgovor »Duco! Globoko ginjen se Vam zahvaljujem za Vaše pozdravne besede, ki ste jih naslovili name v imenu italijanske vlade in vseea italijanskega naroda. Zelo sem srečen, da sem tukaj v Rimu-« Hitler je svojo zdravico nadaljeval in poudaril, da ,ie Mussolini Rim in ves narod dvignil po 2000 letih na staro višino. »Vi in jaz sva zdaj neposredna soseda in priznati moramo, da sta Previdnost in zgodovina nakazali posebno pot našima dvema narodoma. Italija in Nemčija se ne omejujeta samo na koristno sodelovanje, ampak hočeta tvoriti med sebe, os za medsebojno pomoč in zaščito svojih koristi. Duce! Izjavljam svoje neomajno načelo ter razglašam svojo politično oporoko nemškemu narodu: Italijanski in nemški narod imata svoie meje na Alpah in poslej je ta meja na Alpah tudi naravna meja med dvema narodoma za vse čase. Duce! Naša dva naroda sta pripravljena dokazati svoje prijateljstvo tudi v najtežjih okoliščinah. Nemški narod občuduje Vaše konstruktivno delovanje!«' Hitler je zaključil svojo zdravico z besedami, da dviga čašo na Mussolinijevo zdravje, na uspeh in dvig italijanskega naroda in na nespremenljivo prijateljstvo, ki veže oba naroda. Za Hitlerjevim govorom je godba zaigrala italijansko fašistično himno »Giovinezza«. Rim, 7 maja. c. Danes bi morale biti v okolici Rima velike letalske vaje. Te vaje bi zaključile ves vojaški sloves, v katerem se razvija rimski obisk nemškega državnega poglavarja. Toda to vaje so bile nenadoma odložene — slabo vreme je onemogočilo tak razvoj letalskih vaj, kakor je bil za nemške goste organiziran. Toda današnji dan je bil v Rimu vkljub temu silno koristen in pomemben. V dolgi vrsti slavnostnih dni je bil to nekak delovni dan. Ta dan so bili politični pogovori. V dnevnem redu je bil za razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem določen samo en sestanek. Pri tem seveda niso bili izključeni razni krajši razgovori med obema vodjema. Ker pa danes ni bilo predvidenih drugih slovesnosti — razen nekaj obiskov v zgodnjih popoldanskih urah jx> rimskih muzejih — je Hit-1 ler že zgodaj zjutraj začel razgovore z Mufjoli- Predsednik turške vlade pršhaga v Belgrad Ankara, 7. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Suoči sta se odpeljala v Carigrad predsednik vlade Dželal Bajar in zunanji minister Tcv-fikt Ruždi Aras s svojim spremstvom. Na želez-! niški postaji so ministra pozdravili pri odhodu predsednik narodne skupščine bivši ministrski j predsednik general Ismed Ineni, vsi ministri z j napoti vse moči. zbruti vc-> idealizem, da bo I mladinski tabor potekal brezhibno v vsakem o/iru. Ta čast je dala mogočno pobudo, tla bo lažje nositi žrtve, ker bo vedno vsem po telo- vadnicah in prosvetnih dvoranah lebdela večer za večerom zavest, tla vse priprave veljajo prireditvi, ki stoji pod pokroviteljstvom kralja! S to prireditvijo se bo Nj. Vel kralj Peter II. predstavil svetu s svojo mladino zato se bo treba pokazati vrednega te odlike. Iles so žc letu pretekla, odkai smo v Ljubljani imeli zadnjo prireditev tako velikega obsega in je tisti roti, ki je bil v izvedbi takih revij izurjen, že precej odrastcl. toda seme, ki jc bilo vse-jano. v novem rotlu poganja klase / istim ; klenim zrnjem. Zato bodo pripravo še bolj oži\olc, do slehernega posameznika po naših ; vaseh, da bo v tlnoh od 26. do 29 junija stopil I na Stadion nov, mlad rod. poln urejene in v j napredek države ter srečo mladega kralja I usmerjene močil notranjim ministrom Sukrikajo na čelu, glavni tajnik predsedstva republike, več generalov in drugih osebnosti. Predsednik vlado in zunanji minister sta prispela v Carigrad davi. Na železniški postaji ju je sprejela častna četa z zastavo in godbo ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V nedeljo se predsednik vlade Dželal Bajar in zunanji minister dr. Ruždi Aras odpeljeta v Belgrad. Belgrad, 7. maja. in. Za sprejem predsednika turške vlade Dželala Bajara, katerega prihod je določen na ponedeljek zvečer, se dejajo v Belgradu velike priprave. Sprejem turškega pre-mierja, ki prihaja prvič kot predsednik vlade zavezniške in prijateljske države v našo prestolnico, da vrne obisk predsedniku naše vlade dr. Stojadinoviču. bo zelo slovesen. Na železniški postaji že zaključujejo za to zadnje priprave. Ves peron bo okrašen z zelenjem našimi in turškimi zastavami in državnimi grbi. Postaja sama. kakor tudi trg preti postajo bo razkošno razsvetljen.. Predsednika turške vlade bo na postaji pozdravila tudi častna četa z zastavo in godbo. Turškega dostojanstvenika bo sprejel predsednik naše vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, ki bo visokemu gosiu predstavil člane svojega kabineta in ostale civilne in vojaške odličnike. Pri pozdravu bodo na |>ostaji navzoči tudi vsi diplomatski zastopniki zavezniških in prijateljskih držav V času bivanja turškeca premierja v Belgradu je določenih več sestankov s predsednikom naše vlade, sprejemov in drugih prireditev. nijem. Oba državnika sta se pogovarjala ves dopoldan. Istočasno, ko sta se posvetovala oba voditelja, pa so sc sestali tudi nemški in italijanski ministri in pa voditelji nemških in italijanskih generalnih štabov. Današnji dan jc bil torej pravzaprav nekakšna italijansko-nemška konferenca. Razgovori potekajo naravno popolnoma v okviru dosedanjih sporazumov, ki so žo bili sklenjeni med Italijo in Nemčijo. PogovoTi med obema državama so torej vsekakor zelo tehničnega značaja. Poudarjajo pa povsod, da kake nove pogodbe ne bodo sprejete ali pa pripravljene, ampak se na nemški strani celo dostavlja, tla bi moral biti vsekakor navzoč tudi maršal in ministrski predsednik Goring, če bi bil tokrat potlpisan kak nov sporazum med obema državama. Te vesti pa sicer tudi odgovarjajo znanim izjavam nemških in italijanskih uradnih krogov, ki poudarjajo, da tokrat nova pogodba mod Italijo in Nemčijo no bo podjiisana. Toda opoldne Hitlerjev sestanek z Mussolinijem še ni bil končan. Po kosilu so se nemški gostje odpeljali v razne najslavnejše rimske muzeje, ob 16.30 pa se je razgovor mod Hitlerjem in Mussolinijem nadaljeval. Tudi konferenca med nemškim in italijanskim delom oboli delegacij se je nadaljevala. Sredi obiska — posredovanje angleške in Irancoshe vlade v Pragi in Berlinu Pred nadaljevanjem drugega pogovora popoldne pa je prišla v Rim vest o važnih angleških in francoskih korakih v Berlinu in v Pragi. Važno je to zaradi tega, ker jc angleška vlada posredovala v nemškem zunanjem ministrstvu še pred nocojšnjimi zdravicami v Rimu. V nemškem zunanjem ministrstvu je namreč posredoval sir Nevillc Henderson v imenu svojo vlade. Obvestil je načelnika zunanjega ministrstva Wt)lirmanna o vsebini koraka, ki ga bo popoldne v Pragi izvršil angleški poslanik Nevv-ton, za njim pa še franc. poslanik de Lacroix. Istočasno skoraj sc jc izvršil angleški in francoski korak v Pragi. Dopoldne jc obiskal angleški poslanik Nevvton tir. IIotlžo in ga obvestil o tem. kako misli posredovati v imenu svoje vlade v zunanjem ministrstvu o češkoslovaškem manjšinskem problemu. Istočasno je bil pri dr. Benešu zunanji minister Krofta, ki je poročal t) konferenci v Sinaji. Nato pa je bil Krofta tudi že pri Ilodži. Popoldne ob 16 je prišel v zunanje ministrstvo angleški poslanik in ostal pri Kroiti tlo 17.20. takoj za njim pn je bil pri njeni francoski poslanik dr Lacroix. Francosko - angleški korak v češkoslovaškem vprašanju se je torej začel še pred koncem obiska in slovesnosti v Italiji. Rim, 7. maja. AA. (Štefani.) Duce je kot vojni minister izda! pod datumom 6. maja tole zapoved : »Oddelki, ki so se udeležili veliko revije, so s svojim sijajnim defilejem dokazali odlično izurjenost. discipjino in moč. Kralj in ccsnr mi je dal nalog, da sporočim oddelkom občudovanje fiihrer-ja in vzvišenega vladarja.« Po povratka v Berlin državni zbor Berlin, 7. maja b. »United Press< poroča iz dobro poučenih krogov, tla bo nemški državni kancler Hitler takoj po prihodu v Berlin sklical prvič veliki nemški državni zbor in bo pred njim govoril o sedanjem političnem položaju, Čeprav ne pričakujejo, tla ho Hitler podrobno covoril o pogajanjih, ki jih je imel z Mussolinijem, bo vendarle podal svoje vtise in glavne informacije rimskih razgovorov. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno. Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno vreme s plohami. Na severni polovici «c bo nekoliko ohladilo. Dunajska vremenska napoved. Zelo oblačno, včasih dež, padec temperature. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Dva velika zunanjepolitična dogodka stojita v ospredju preteklega tedna) posvet zunanjih ministrov Male zveze v Sinaji in obisk nemškega kanclerja Hitlerja v Italiji. Oba dobivata svojo izredno važnost vsled negotovosti, ki je nastopila v podonavski Evropi po priključitvi Avstrije k Nemčiji in je Evropa od obeh pričakovala sklepov, ki bodo frinesli jasnost predvsem glede položaja Srednje vrope, kjer je velik del političnega zanimanja osredotočen okrog Češkoslovaške. Tako rimski obisk, kakor sinajski posvet sta prinesla mnogo luči in je na koncu tedna upravičena trditev, da je napetost polegla in da je vojna nevarnost odšla za obzorje. Hitlerja so v E I m n sijajne sprejeli Pokazali so mu vso kulturno, gospodarsko in vojaško moč nove Italije. Na vsak korak se je mo^el prepričati o izredni udarnosti Italije in o njeni moralni odločnosti — ki ji stoje tehnična sredstva na razpolago — da brani svoje meje in svoje pridobitve. Tudi političnih razgovorov je bilo obilo pri tej priložnosti in se širijo razne vesti o njih. Za enkrat jim ni treba pripisati večjega pomena. Tako pravijo na eni strani Francozi, da so proslave v Rimu podobne veličastnemu pogrebu »osi Rim-Berlin«, ki da se bo aedaj razšla, drugi pa govorijo o možnosti vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Ne eno in ne drugo ni res. Več kot samo verjetno je pa, da je po rimskih razgovorih konec vsakih presenečenj v Srednji Evropi. V tem leži pomen Hitlerjevega obiska v Rimu. Je to uspeh, ki so ga male srednjeevropske države vesole. Italija ni več samo zaveznica Nemčije, ampak tudi prijateljica Anglije in bo jutri tudi prijateljica Francije, ne glede na to, da ima tesne prijateljske zveze z dvema srednjeevropskima državama (Jugoslavija in Madžarska). To je novi okvir njene politike, mnogo širši od >osi Rim -Berlin«, ter pomerjen po potrebah popolnega miru na vseh področjih, kamor segajo njeni interesi. Rimski dnevi so torej pomirjevalno vplivali na vse strani. Posvet v Sinaji je dobil svojo važnost, ker se je zbral po priključitvi Avstrije k Nemčiji, e katerim je velika Nemčija dobila svoje meje v osrčju Podonavja, ter po znani objavi zahtev Nemcev na Češkoslovaškem, ki eo silno razburili Evropo in povročili žilavo diplomatsko delovanje jied velesilami. Sinajski posvet je bU koristen, stvaren in tvoren, kajti omogočil je, da se bo sedaj tudi Madžarska, ki je tudi postala soseda Velike Nemčije, spoprijaznila s svojimi sosedami m da bo zavladal po vsej Srednji Evropi duh sodelovanja in medsebojnega laupanja med vsemi dr-iavami bre« iijeme. Priključitev Avstrije je torej strnil med seboj vse male srednjeevropske države. Poleg tega je sinajski posvet z velikim poudarkom pozdravil spravno pogodbo med Italijo in Anglijo ter s tem javno in jasno izpovedal, da bodo dobri vplivi te sprave segali prav v notranjost Srednje Evrope. Torej je zaključek sinajskih razgovorov pomirjevalen, ker odkriva, da ee je razburjenje poleglo in da ni nobenih novih povodov, da bi ee še kedaj v bližnji bodočnosti moglo ponoviti. Češkoslovaško vprašanje je na podlagi obeh navedenih dogodkov mnogo izgubilo na evoji navidezni napetosti. Češkoslovaška vlada od svoje strani pripravlja predloge za zadovoljitev svojih Nemcev, Anglija pa se je v Berlinu in v Pragi zelo močno zavzela za mirno rešitev spora in je skoraj gotovo, da bo uspela, ker v isteni smislu deli nasvete tudi Italija in jih bo delila še Francija. Ni se mogoče otresti vtisa, da jo češkoslovaška kriza že prešla svoj višek in da je njeno zgolj čuvstveno in gonsko plat že zajela spretna roka diplomacije. Tudi to je razveseljivo dejstvo v preteklem tednu. Razumemo pa, da kriza še ni končana. V okviru naštetih dogodkov je potrebno omeniti tudi zelo pomembno svarilo, ki ga je naslovil na vse države sveta ameriški vojni minister W o o d r i n g , ko ie v odmeva-jočem govoru dejal, da bodo »demokratične države kmalu site izzivanj in da gre svet hudim časom nasproti, ako se v mednarodnih odnosih samovolja nekaterih ne ho uklonila načelom prava«. Kadar govori Amerika, prisluhne ves svet, Tudi tokrat je prisluhnil, tem bolj, ker prevladuje vtis, da obstoja zelo tesno sodelovanje med ameriško in angleško politiko. Na kitajskem bojišču heležijo Japonci neuspehe, o katerih ni mogoče reči, če eo trajni, ali 6amo začasni. Kitajska je trd oreh. Kdo ve, če ai Japonska ob nJem ne bo zdrobila enega ali drugega zoba. Na španskem bojišču nacionalisti počasi napredujejo in si osvajajo kos za kosoin rdečega ozemlja. \otranji pregled Ljubljanski mestni svet je notranjega ministra fcn slovenskega voditelja dr. Antona Koroiča imenoval za častnega člana ljubljanske mestne občine in mu s tem dal priznanje za njegovo dolgoletno delo v blagor naroda rn države. Dr. Korošec se je za to čast brzojavno zahvalil in obljubil, da bo še nadalje skrbel za napredek slovenskega glavnega mesta. Ljubljanski župan dr. Adlešič je odpotoval ▼ Ameriko, kjer bodo naši izseljeno! v Clevelandu dne 15. maja odprli »Jugoslovanski kulturni vrt«. Zupan slovenskega glavnega mesta je bil povabljen, da slovesnostim prisostvuje kot zastopnik rojakov »iz starega kraja«. S seboj nese clevelandslki mestni občini in našim izseljencem nekaj daril, kolikor jih naša skromnost pač premore, med katerimi bo pa najlepše kip Toneta Kralja, ki predstavlja po-zdravljajočo Slovenko na podstavku. Podstavek za kip je iz hrastovega lesa, ki je bil izkopan v prazgodovinskih najdbah na Barju. V »Jugoslovanskem kulturnem vrtu« stojijo kipi Petra Petroviča Njegoša, Simona Gregorčia ia Ivana Cankarja ter škofa Barage. Slavnosti bodo zelo veličastne in bodo najlepša reprezentanca našega življa v Ameriki. Ministri, ki so notranjepolitično zatišje uporabili za poučna potovanja v inozemstvo, 60 se večinoma že vsi vrnili na svoja mesta, tako gradbeni minister Stošovič, ki je bil v Nemčiji, socialni minister Cvetkovič, ki je bil v Ženevi na zasedanju Mednarodnega urad« za delo, minister za telesno vzgojo Miletič, ki je bil ▼ Berlinu, na Madžarskem pa se mudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je šel tja pregledat material, ki je naročen za naše železnice. Po Sloveniji potuj« 39 predstavnikov tujih potovalnih družb in pisarn, ki si hočejo pod vodstvom naših tujskoprometnih organizatorjev ogledati lepote našo zemlje. Prepotovali bodo najlepše točke Slovenije in se z našimi zastopniki pogovorili o naši tujakoprometni organizaciji. V Zagrebu le zbudil veliko pozornost neki letak. H i!a je izdal dr. Maček * ovoiim podpisom ■ '..», . -v • Ozadje tega letaka odkriva bclgrajsko »Vreme«, ki pravi, da ga je dr Maček izdal pod vplivom dr, Bičaniča! ki je njegov najožji gospodarski sodelavec in organizator »Gospodarske sloge«. Dr. Bičanič je bil do zadnjega sokolskega zleta v Pragi leta 1932 član Sokola in ni pripadal ne Radičevemu ne doktor Mačkovemu pokretu. Ob tem sokokkem zletu pa se je nekaj pregrešil zoper zakon o zaščiti države in je bil obsojen na zapor, ki ga je prestal obenem z dr. Mačkom v Sremaki Mitrovlcl, Odtlej datira njegovo sodelovanje z dr. Mačkom. »Vreme« pa pravi, da je v ozadiu tudi gospodarska stran židovskega vprašanja. Zidje, ki imajo v Zagrebu večino kapitala v svojih rokah, z budnim očesom spremljajo razne i»rotižidov«ke ukrepe po svetu in bi radi svoje blago spravili v denar, da bi za primer potrebe imeli svojo imovino bolj pri rokah. Zato je bilo treba liudi pregovoriti, , t » «. » » ..-l.. • ' « —. -i * ■ % » • \ u. < k A i,- . " k ft^ a -n , ^ . » - .. - % - - * V" Y t > • • ' - 'I i l fc r- } 1 • . . ' V" _ _ V Rima vlada železen red (Od našega posebnega poročevalca.) Rim, 6. maja 1938. Fašistična Italija je dneve Hitlerjevega obiska v Runu pripravila tako, da bi se iz širokega kompleksa okrasja, parad, nastopov, razvijajočih ae v okviru matematično točne organizacije in jeklene discipline izoblikoval v zavesti Hitlerja, njegovega ožjega in širšega spremstva — toliko Nemcev doslej istočasno še ni bilo v Rimu — tale neizogibni vtis: predvojne individualisti&no-anarhične, eiviH-zatorno-patiriarhalne, vojaško-politično neznatne Italije ni več. Fašizem je prehitel zgodovino in ustvaril novo Italijo, ki se ne boji sodbe tudi najbolj hladno-vojaikih kritikov, kot so Nemci. Vidi se, da se je fašistični Italiji ta namen popolnoma posrečil: parade in nastopi so bili brezhibni, organizacija v vseh podrobnostih absolutno fiopolna, red pa tako strog, da ga je bilo mogoče e doživeti, a težko ga je izraziti, ker bi bilo tre/ba navajati kopico primerov; en sam primer naj služi za zgled: 25. aprila je iztekel dvomesečni rok za prijavo inozemskih časnikarjev k slavnostim. Cela vrsta odposlancev inozemskih listov je ta rok zamudila. Ln kljub temu, da so se samo v ta namen pripeljali v Rim, ter čeprav je od 25. aprila do 3. maja bilo še celih 8 dni, ni nobeden od teh zamudnikov bil »prejet v listo »srečnih«, ki so dobili na razpolago vse ugodnosti, — pa če je imel priporočilo kateregakoli ministra: ministrstvo za ljudsko kulturo, ki vodi novinarsko službo, j« U prestižnih razlogov nekaterim bilo pripravljeno naknadno dati potrebne izkaznice, pa je bilo zaman, ker šef kvesturc absolutno ni hotel več Izdati še posebnega »potnega lista«, brez katerega pobom organ javnega reda nikogaT ni smel pustiti v časnikarsko prostost kretanja. Taik red, čeprav je trd, navsezadnje tudi prizadetim impomira. • Prvo, kar so hoteli Hitlerju pokazati, je bila fašistična mladina: En teden pred Hitlerjevim prihodom eo pole.g rimskega letališča Centocelle zgradili in organizirali šotorno taborišče dveh vej fašistične mladinske organizacije: avantgvardistov in mladih fašistov. Utaborili so jih 52.500, in to le izbranih postavnih fantov. Ves teden so vežibali za skupinski nastop, ki so ga 4. maja popoldne pokazali Hitlerju. Nastop se je posrečil; vojaške vaje z vzemi vrstami orožja, v obliki skupinskih napadov in obramb so izpadle dobro. Skupinsko-celotni utis, ki ga je manevriranje te mlado-vojaške armade zapustil v gledalcih tega nastopa, je bil močan in za one, ki doma ne poznajo pred-vojaške vzgoje mladine, edinstven V množici prisotnih Italijanov je upravičeno zbudil samozavest, v navzočih nacističnih oddelkih pa nekoliko osuplosti morda tudi zato, ker je to vojaško izoblikovana in fašistično vzgojena mladina, ki ima poleg vojaških oficirjev tudi duhovnike oficirje in na svojih taboriščih — oltar in mašo na tabornem polju. * O veliki vojaški paradi dne 6. maja na Via dei Trionfi ni treba pisati: bila je impozantna. Hitler je prvič videl rimske legije, kako so udarjale v Museolinijev »rimski korak«, ki po učinkovitosti celo presega »Viljemovega«. Parada je predstavila italijanske vojne sile v vsej njih kompreksno«ti: vse ff Odmev „šenčurskega procesa Priča, ki ie pričala zoper g. Umnika, obso-ena zaradi krivega pričevanja Ljubljana, 7. maja. » »Razbite kolol Fanta ubijte!« Proti Jožetu Pre- Znameniti politični šenčtirski proces, ki je bil 1. 1933. pred državnim sodiščem za zaščito Sernu sta bili že lani pred okrožnim sodiščem v dvorani št. 79 dve obravnavi. Naposled je kazen- države v Belgradu, je našel odmev tudi pred ljub- j ski sodnik-poedinec obsodil Jožeta Prešernn za- ljanskim okrožnim sodiščeip. V ta proces je bil ! —Ji ----- --a-----— fi " 1ja ,"X,'J zapleten tudi posestnik in bivši oblastni poslanec Anton Umnik iz Šenčurja pri Kranju. Bil je skoraj leto dni v preiskavi in nato pred državnim sodiščem obtožen zaradi zločinstva po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zaradi tega zločinstva je pred belgrajskim sodiščem popolnoma oproščen, obsojen pa je bil zaradi prestopka zoper javni red in mir po §-u 155 k. z. na 6 tednov zapora, katera kazen se mu je vštela v preiskovalni zapOr. Belgrajsko sodišče je izreklo to svojo sodbo na podlagi pričevanja nekega vrtnarja Jožeta Prešerna, ki so ga sami orožniki označili kot izzivata in ima tudi v kazenskem listu več kazni zaradi pretepa. Po končanem procesu je g. Umnik svest si svoje nedolžnosti, predlagal po svojem zastopniku g. dr. Megušarju uvedbo kazenskega progona proti obremenilni priči Jožetu Prešernu zaradi prestopka krivega pričevanja na okrajnem sodišču v Kranju in pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani. Jože Prešeren je med drugim izpovedal, da Je kupil kolo za 1500 din vredno 2000 din in da so mu to kolo razbili ob priliki znanega jenesar-skeea shoda, ki je bil na nedeljo 22. maja 1932. Takrat je, po pričevanju Jožeta Prešerna, g. Anton Umnik hujskal množico proti njemu in vzklikal: radi krivega pričevanja po §-u 146 k. z. le v točki, da je krivo pričal glede kolesa, nasprotno pa ga je oprostil v pogledu glavne* točke, da bi bil g. Umnik hujskal množico proti njemu. Tako državni tožilec, kakor tudi obsojeni Jože Prešeren sla vložila priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je ugodilo prizivu drž. tožilca, razveljavilo prvo sodbo in zadevo vrnilo prvemu sodniku v presojo. Kazenski sodnik-poedinec g. Joža Kokalj je za danes ob 8.30 razpisal glavno razpravo proti Jožetu Prešernu zaradi prestopka krivega pričevanja. Razprava s kratkim opoldanskim odmorom Je trajala tja do 19. Zaslišanih je bilo do 32 prič. ltazprava Je v jasni luči pokazala, kaj so bili vsega zmožni agitatorji propadle JNS, h kateri je pripadal tudi obtoženec in je bil prav za šenčur-ski shod najet kot izzivač. Ob 19 je sodnik objavil sodbo, s katero je dano polno zadoščenje g. Antonu Umniku. Jože Prešeren je bil tudi v točki glede hujskanja od strani g. Umnika in hujskajočih vzklikov obsojen v smislu § 146 k. z. zaradi krivega pričevanja na osem mesecev strogega zaporu in v izgubo rastnih pravic za 2 leti. Obsojenec Prešeren je sodbo z nejevoljo sprujel in izjavil, da se bo proti njej pritožil. vrste redne vojske, mladinskih organizacij, milice, kolonialnih iet, orožništva in finančne straže. Skupno nad 30.000 mož. To res ni več Italija izpred vojne. * Čeprav naj bi pester program dal popolno sliko Italije: njene mladine, vojaške moči, folklore (velika nocojšnja prireditev narodnih noš na trgu Siena), umetniških vrednot (dekoracija Rima in Hitlerjev dan v Florenci), je vendar v teh dneh fašistična Italija pokazala predvsem svojo organizacijsko sposobnost: dva milijona ljudi v redu in do sedaj brez nesreče kroži po Rimu; vsaka najzakot-nejša ulica je dobila v tem organizacijskem sistemu isvojo do pičice določeno funkcijo; do minute točno se prehodi, vhodi, izhodi odpro in zapro: če si vključen do te minute, si »znotraj«, če ne si »zunaj«. Ne le redni organi »javnega miru«, tudi vsi uniformirani člani stranke so v teh dneh »opolnomo-čeni«. Kdor poskuša le malo »po domače« pojmovati program, red in določeno disciplino, je deležen efektov tega »polnomočja«. »Ker mi za Hitlerja, dokler je pri nas, odgovarjamo, zato mi določamo, kakšen red in disciplino hočemo.« l^vfci Kolesa ter lahka motorna kolesa »Brennabor« najugodneje kupite pri: »Tehnik' Jot. Banjai LJubljana, MlkloSlieva cesta Slev. 30 Zaloga radioaparatot, nogometnih žog, tenis raketov itd. Akademija Protijetične zveze v Ljubljani Ljubljana, 7. maja. Nocoj ob pol 8 je bila v magistralni dvorani lepo uspela akademija Protituberkulozne lige, ki služi za uvod v protituberkulozni teden, Akademije se je udeležilo mnogo predstavnikov odličnega občinstva, med temi gg. ban dr. Natlačen s svojo gospo, zastopnik cerkvenih oblasti in koritativnih organizacij prior Učak, mestni podžupan dr. Rav-nihar, prosvetni načelnik dr. Sušnik in načelnik socialnega oddelka g. Kosi ter predstavniki raznih organizacij in ustanov. Dvorana je bila okrašena * dvojnim proti tuberkuloznim križem ter • eliko pokroviteljice Nj. Veil. kraljice Marije. Akademijo je začel predsednik Protijetične zveze dr. Bohinjec, ki je razvijal mnogo lepih misli ter naglašal, da «e mora slovenski narod kot ea sam človek zbrati, da doprinese svoj delež v protituberkulozni borbi. G. ban dr. Natlačen je kot pokrovitelj protitu-berkuloznega tedna imel kratek nagovor, v katerem je prav tako naglašal potrebo sloge v borbi proti jetiki ter poudarjal dosedanje delo države, banovine in občine v tej borbi. Za njim je govoril podžupan dr. Ravnihar o borbi proti jetiki v mestu Ljubljani. Dovršeno je kvartet za violino, čelo in flavto zaigral Mozartovo skladbo. Igralec Lipah je podal zelo uspelo reportažo z Golnika, kjer je bil sam dalj časa in tam dobil spet svoje zdravje. Ga. Slavka Severjeva je recitirala po eno pesem MUcta Klopčia in Srečka Kosovela, Ves spored je prenašala radijska postaja. Belgrad, 7. maja. m. V današnjih Službenih' novinah je objavljen natečaj za sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. Belgrad, 7. maja. m. Finančni minister Dušan Letica je podpisal pravilnik o carinskih olajšavah za mednarodne vzorčne velesejme. Olajšave po tem pravilniku bodo veljale za predmete, ki sa pošiljajo na razstave na stalnih mednarodnih vele-sejmih, če uprava velesejma pismeno prosi za to carinski oddelek finančnega ministrstva. Teniški dvoboj za Davisov pokal v Jugoslavija : CSR t: 2 Zagreb 7. maja. Tudi današnja tekma v igri parov je kljub hladnejšemu dnevu privabila do 3000 gledalcev navdušenega občinstva, ki so vsi pričakovali rezultat borbe enakovrednih nasprotnikov, pa v upanju, da zmagata Jugoslovana. Zal se jim ta želja danes ni izpolnila, kar pa ni krivda gledalcev, ker so svojo navijaško dolžnost dobro izpolnili. Oba Jugoslovana danes nista imela dobrega dne in sta morala v težki borbi prepustiti zmago Cehoslovakoma, ki sta imela srečnejše roke. Menzel je dobil igro z 6 : 2. V zadnjem setu se je pripetil incident med češkoslovaškim igralcem Menzlom, (ki je Nemec) in enim izmed sodnikov v liniji, ki Je odločil popolnoma pravilno v škodo Menzla. To je tega tako razburilo, da je pozabil na vse predpise, ki veljajo še prav posebno za teniške športnike ter ozmerjal sodnika z: »Sie Schuftlc Sodnik se je pritožil glavnemu sodniku, kateri je zahteval, da se Menzel javno opraviči. Šele po daljšem oklevanju, ko je glavni sodnik dr. Krnič že zapustil svoje mesto, je Menzel nekaj zamrmral kot opravičilo. Publika je Menzla izžvižgala. Po končani igri Menzel tudi ni podal roke nasprotnima igralcema Punčecu in Mitiču, za kar je bil ponovno izžvižgan. Z današnjo tekmo so prišli Cehoslovaki v vodstvo in bodo verjetno tudi zmagali. Poslanec Maštrovič prestopil v JRZ Poslanec Maštrovič (za splitski okraj) je imel te dni v Makarski zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se tamošnja organizacija JNS opusti (likvidira), članom pa je bilo nasvetovano, naj prestopijo v JRZ. Ante Maštrovič je vseskozi pripadal JNS in je bil na tej listi tudi izvoljen za poslanca, zato je lahko predlagal likvidacijo krajevne organizacije. Bil je osebni prijatelj senatorja dr. Andjelinoviča, ki ga je tudi vpeljal v politično življenje. Olajšave pri uvozu industr. inšinlacii Belgrad, 7. maja. AA. Na podlagi 61. 1 zakona o skupnem davku na poslovni prome-t z dne 12. avgusta 1930 in sporazumno s trgovinskim ministrom je finančni minister izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Čl. 1. V pripombi pod št. 648-766, 649-767, 650-768, 651-789, 652-770, 653-771, 654-702, 657-775, 658-776, 658-775, 659-777, 662-780, 663-781, 1. in 2. točka 1-782 tar. skupnega davka na posl. promet se doda tale določba; Novi stroji po izvoru iz pogodbenih držav, za katere se s potrdilom trgovinskega ministrstva dokaže, da se ne izdelujejo pri nas in da se uvažajo za tovarne, ki se grade kot nove, se plača pri uvozu 25% skupnega davka; to se bo izvajalo od dneva razglasitve v Službenih novinah. Za blago, ki bo na dan razglasitve neoca-rinjeno na carinarnicah, se bo izvajala nova tarifa skupnega davka od tega dne, Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki «e bodo vršile po razglasitvi teh sprememb na podlagi sklenjenih pogodb, se bo do lega dne plačal skupni davek po dosedanji tarifi. Sprejetje te uredbe pomeni veliko olajšavo za našo narodno industrijo. Določila točke 415 dela carinske tarife z dne 25. februarja t. 1. določajo, da se ima za vse te stroje, uvožene iz tujine, plačati 2 din carine za 100 kg; čeprav je to določilo izšlo že takrat, je skupni davek za nove stroje ostal v višini 8 din. Da se da polet naši industriji za gradnjo novih tovarn, je finančno ministrstvo po inten-cijah kraljevske vlade s to uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet znižalo stopnjo poslovnega prometa z 8 na 2 in pol %, kar bo posebno ugodno vplivalo na gradnjo novih tovarn. Mlekarji za več'o porabo mleha Belgrad, 7. maja. m. V okviru propagandnega dneva za večjo potrošnjo mleka, ki ga je organizirala belgrajska občina, je bila danes v Belgradu konferenca mlekarjev iz vse države. Na sestanku so mlekarji sprejeli resolucijo, v kateri prosijo merodajne činitelje, naj izdelajo točne načrte za pospeševanje mlekarstva. Predvsem pa prosijo za ustanovitev šol in tečajev zaradi povečanja števila strokovno naobraženih mlekarjev. V resoluciji zahtevajo dalje, naj bi veterinarij na deželi brezplačno pregledovali mleko in da naj bi se znižala carina za razne naprave, ki jih potrebujejo mlekarji. Revija „La Vie Catholique" prenehala Pariz, 7. maja. TO. Zadnja številka katoliške tedenske revije »La Vie Catholique<, ki je v 15 letih svojega izhajanja vodilno oblikovala francoske katoličane in jih usmerjala v delovne vrste Katoliške akcije, objavlja sporočilo, da so gospodarske težave list prisilile, da preneha izhajati List objavlja kar tri pisma odličnih katoliških osebnosti, ki obžalujejo odstop tako odlične revije s pozornice Javnega življenja. Obžalovanje je izrekel apostolski nuncij Valerio Veleri, nadalje pariški kardinal Verdier. Na koncu javlja uredništvo, da bo odslej izhajala samo katoliška revija »Les Temps Preseuts«, ki pa bo vsakokrat posvetila eno celo stran vprašanjem, s katerimi se je bavila »La Vie Catholique«. Iz tega je treba sklepati, da je skupina okrog »Les Temps Pre-6ents« prevzela revijo, ki je 15 let delala čagt francoskim katoličanom med vsemi narodi sveta. Ohtavijan Goga umrl Bnkarešta, 7. maja. AA. (DNB) Danes ob 14 je umrl bivši predsednik romunske vlade Goga, Oktaviau Goga je 1. aprila izpolnil 67 let. Bil je iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot nacionalni pesnik in leta 1905 je dobil najvišje odlikovanje romunske akademije, ki mu je leta 1923 vnovič izkazala priznanje kot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje in je bil leta 1920 in 1931 prosvetni minister. Pokojni Goga je ustanovil leta 1932 ljudsko agrarno stranko, ki se je pozneje združila z Ligo ljudske krščanske zaščite prof. Cuze. Iz te fuzije je nastala narodno-krščanska stranka, ki je leta 1937 sestavila vlado. Čeprav je bil odločen romunski nacionalist, se je pokojni Goga zmerom zavzemal za enakopravnost vseh narodnih skupin v Romuniji. Codreanu obtožen ve'eizda''e Bukarešta. 7, maja. b. Bukareštansko sodišče je obtožilo Codreana zaradi voleizdaje ter sestavilo obtožnico, ki obsega 38 s strojem pisanih strani.