1'oStaina plačana ▼ gofovlnt Leto X, št. 264 Liubliane. nedel a 10 novembra 1929 Cen* 2 DFn ^jubljana, 9. novembra. "V zadnjih dneh se pozornost Evrope zopet v znatni meri obrača na dogodke v naši sosedni avstrijski republiki. Pred par dnevi je vse evropsko časopisje objavilo vest da je zvezni kancelar dr. Schober zaradi težkoč, ki so nastale v razpravi in pri pogajanjih za reformo ustave, odločen demisijonirati. Vest je bila demantirana, toda vsakodnevni dogodki na Dunaju in po drugih krajih dokazujejo, kako narašča notranji nemir v Avstriji in kako se zopet množi kon-fliktno gradivo. Ni čuda, da se v teh okolnostih pričenjajo evropske države zopet v večji meri interesirati za politični položaj v Avstriji. V angleškem parlamentu Je zunanji minister Henderson te dni odgovarjal na interpelacijo o razmerah v avstrijski republiki in o nevarnosti meščanske vojne v tej državi v zelo rezerviranem tonu. Francosko časopisje, tudi ono. ki ima polslužbene in intimne osebne zveze z današnjimi merodajnimi fracoskimi faktorji, jako nervozno opozarja na heimvvehrovsko opasnost. »Temps« jo direktno označuje kot opasnost za notranji mir ne samo Avstrije same, temveč tudi za mednarodni mir Dunajski listi odgovarjajo z demantiii in zlasti zanikajo upravičenost francoskih očitkov, da je dunajska vlada izgubila moč nad lastnimi strankami, te pa da se ne znajo več braniti proM heitmvehrovskim naklepom. Komaj oa prečitaš take in podobne blažilne iziave dunajskega časopisja, že se javljajo novi dogodki, ki dokazujejo, da je situacija ipak mnogo resnejša, nego na Dunaju priznavajo. Nedavni konflikt v neki tvornici v Stocherau je v tem oziru zelo karakterističen. Sramotne bitke in pretepi na dunajskih visokih šolah, kjer so heimwehrovski nacionalistični dijaki demoiirali predavalnice v borbi oroti drugače orijentiranim tovarišem in profesorjem ter ogrožali celo dragocene visokošolske institute, kažejo, koliko netiva leži povsod naokrog. Visoke šole so zaprte, ali s tem je potlačen le eden med simptomi bolezni, ne pa tudi bolezen sama. Pododsek ustavnega odbora avstrijskega parlamenta je včeraj dovršil sv,oje delo. V postranskih vprašanjih je prišlo med vladno večino in opozicijo 5 cer do sporazuma, a vsi glavni problemi nove ustave so ostali odprti. Debata je pokazala, da so nasprotstva v marsikateri točki nepremostljiva. Sedaj bo poskušal, kakor se poroča, zvezni kancelar dr. Schober, da sam začne pogajanja s socialnimi demokrati in yidL ali ie kompromis še mogoč. Verjetno je, da je g. Schober osebno pripravljen k dalekosežnemu popuščanju, ker je predober državnik, da se ue bi zavedal, da je miren političen razvoj in s tem tudi ustaljenje gospodarskega ravnovesja mogoče le na bazi kompromisa med levico in desnico. Toda vprašanje je. ali bodo mogle večinske stranke popuščanje prenesti. Heimwehr postaja zopet nestrpna in njenih prvakov se polašča tem večja nervoznost, čim bolj občutijo, da Dostaia avstrijska zadeva evropska zadeva. Prvotno so skušali avstrijsko javnost prepričati, da vsa Evropa s simpatijami gleda na njihovo stremljenje, ker smatra, da je njihov boj naperjen proti socialni demokraciji kot avantgardi boljševizma. Dejstva so pokazala drugače in Heim-wehrovci računajo z diplomatskim pritiskom zapadnih velesil, ki bi bil naperjen direktno proti njihovi akciji. Zato se v njihovih vrstah čim dalje jasneje izraža tendenca, privesti borbo do kraja, predno bi imela Evropa čas aktivno poseči v njo. S tega vidika postajajo zelo verjetne vesti, ki hočejo vedeti, da so voditelji Heimwehra odločeni razčistiti situacijo še tekom tega meseca pod znanim nemškim geslom »Biegen oder brechen«. Socialno - demokratsko časopisje ie polno trditev, da se pospešeno nadaljuje oboroževanje Heimwehra, in objavlja naravnost gorostasne številke o kopičenju orožja in drugih bojnih sredstev, ki da prihajajo iz skladišč sorodnega Stahlhelma v Nemčiji. Ako bo prihodnji teden dr. Schoberjev poskus pregovoriti socialne demokrate k popuščanju. ostal brezuspešen, potem naj bi — tako se pripoveduje — prišel na krmilo novi. ostrejši kurz pod vodstvom glavnega heimwehrovskega zaupnika v sedanji vladi, podkancelarja Vaugoina ali pa sedanjega krščansko - socialnega deželnega glavarja na Nižjeavstrijskem Bureseha. ki bi v odločilnem trenutku izročil državno moč triumviratu heirn-wehrovskih diktatorjev. Socialno demokratska opozicija sr za enkrat odlikuje Ie s silno živahno, a tudi silno nervozno časopisno kampanjo, ki pa ne more prikriti dejstva, da nima popolnega zaupanja v svojo moč. ako ravno se silno korajžno bije po prsih. Verjetno je, da bi socialni demo-kratje. ako bi se jim ponudil količka i časten izhod iz konflikta, bili na kraju vendarle pripravljeni, odreči se marši- „Heimwehr" predhodnica črnožolte reakcije Zveze med Heimwehrom in avstro-madžarskimi mo-narhisti - Naraščajoča nevarnost izbruha krvave meščanske vojne v Avstriji Beograd, 9. novembra, r. Pod naslovom »Žita. Oto in Heimwehr« objavlja beograjska »Politika« na uvodnem mestu daljši članek, v katerem opozaria na položaj v Avstriji, zlasti pa na najnovejši pokret Heimwehra, ki je posebno v zadnjem času, ko je na dnevnem redu ustavna reforma v Avstriji, zelo aktiven. V zvezi z načrti Heimwehra omenia »Politika« tudi najnovejšo aktivnost bivše avstrijske cesarice Zite in njenega sina Otona, ki bivata od nedavna v Belgiji. Pri vsaki priliki, pravi »Politika«, se polagajo v njunem imenu še dragoceni venci na razne spomenike in grobove, spominjajoče na Avstro-Ogr-sko monarhijo. Tudi pisava monarhi-stičnega tiska v Nemčiji. Avstriji in na Madžarskem priča, da se monarhrsti zelo živahno gibajo ter da pričakujejo od akcije Heimwehra tudi dosego svotili ciljev, to ie obnovo bivše monarhije Posebno značilno za akcijo Heim-wehra in njene načrte pa je debata, ki se je vnela v heimwehrovskem tisku povodom interpelacije v angleškem parlamentu o razmerah v Avstriji. Odgovor. ki ga je podal na te interpelacije angleški zunanji minister Henderson. je heinrvvehrovske kroge v Avstriji zelo razburil in v prvem ogorčeniu so v svojih glasilih izdali o svojih načrtih več, kakor pa je za njihovo akciio koristno. Tako je njihovo glasilo »Die Frel-heit« objavilo te dni uvodnik, iz katerega je pred vsem razvidno, da akcija Heimwehra ni preračunana samo na notranje reforme, marveč da stremi slično, kakor nemško nacionalistično bojno glbanie tudi za revizijo mednarodnih odnošajev. List piše: Heimwehr je prav za prav revolucionarni pokret. Potom Heinrvvehra rebclira avstrijski narod ne samo proti neznosnemu ui nedostojnemu stanju v Avstriji, marveč tudi proti dosedanji avstrijski zunanji politiki. Ob ustanovitvi avstrijske re-publike se je mislilo na vse mogoče, samo ne na avstrijski narod. Mirovne pogodbe so nam dale bedo in glad. Pokret Heimwehra se bori proti umazanosti in neumnosti povojnih razmer ne samo na znotraj, marveč tudi na zunaj. Heira-wehr se bori proti gospodarskemu suženjstvu, ki ga ustvarjajo mirovne pogodbe. Heimwehr ne bo uničil socialističnih okov, marveč tudi inozemskih okov, v katere je vkovan 80 milijonski nemški narod v Srednji Evropi. Mirovne pogodbe so goljufija, a najbolj kričeča žrtev te svetovne zgodovinske goljufije je avstrijski narod. Od 6 milijonskega avstrijskega naroda ni hotel niti eden državljan sedanje avstrijske države. Ta država nam je bila vsiljena. Mi živimo v svetovno političnem zaporu. Ta država ni bila ustvarjena za to. da bi nudila streho avstrijskim državljanom, marveč da bi služila za most med francoskima zaveznikoma Češkoslovaško in Jugoslavijo, po katerem bi si mogli na francosko povelje vsak hip podati roke in združiti svoje bajonete. Ta država je bila ustvarjena tudi zaradi tega, da bi onemogočila nemškemu cesarstvu dohod na Sredozemsko morje in da bi onemogočila skupno mejo med Nemčijk) in Italijo. Toda ni sile na svetu, ki bi nas mogla prisiliti, da pristanemo na to stanje. Močna Anglija je bila prisiljena, da sklene mir s slabotno in poeaženo Irsko. Hugenberg je zmagal. Prav tako. kakor se "hočejo Nemci rešiti politične ječe. hočemo to storiti tudi mi. Naša volja ni slabša od nemške. Zadnji dve leti smo imeli neverjetne uspehe. Na naši strani je pamet, ob naši strani bo tudi moč. Pariz. 9. novembra d. Marcel Ray objavlja v »Petit Joumalu« uvod v niz člankov o položaju v Avstriji, v katerih opo- čemu, kar danes še proglašajo za nedotakljivo svetinjo demokracije. Razpoloženje za kompromis je nesporno tudi v mnogih krogih vladne večine, toda med obema taboroma se dviga vedno višja barijera heimwehrovske intransigence. ki je znala uplašiti velik del avstrijskih politikov. Prihodnji dnevi bodo stavili na zvez« nega kancelarja Schoberja in na njego vo državniško in politično sposobnost ter na njegov patriotizem nesporno izredno težke zahteve. G. Schober je danes najjačja avtoriteta v sosedni repu bliki in je tudi mož, ki uživa zaupanje celokupne evropske javnosti. Iskreno je želeti, da se mu poskus posreči, kajti če bi se moral on umakniti, potem so odprte vse možnosti za razvoj stvari, kakršne ne bi bile niti v interesu avstrijskega naroda, niti v intersu evropskega mira zarja svetovno javnost na grozečo nevarnost državljanske vojne v Avstriji. Med drugim ugotavlja Marcel Ray, da je vlada dr. Schoberja po svojem značaju desničarski bojni kabinet. Ta ima sicer mogoče dobro voljo preprečiti vsak državni puč, a tega skoro gotovo ne bo mogel izvesti, ter se bo moral zadovoljiti s protestom in demisiio. Doslej še ni avstrijska vlada sto* rila niti enega koraka, da bi razorožila desničarske in levičarske bojne organizacije Večina sodelavcev zveznega kancelarja dr. Schoberja je prepričanih fašistov in oduševljenih pristašev Heimwehra, ki ne zamude niti ene priložnosti, da ne bi pokazali svoje naklonjenosti za ta pokret Načrt ustavne reforme, kot ga ie predlagala vlada, je v bistvu samo bojni načrt za uničenje levičarskega gibanja in še daleko ne priporočljivo sredstvo za izmir-jenjje prilik v Avstriji. Heimwehr se zaveda svoje moči ter temu primerno tudi nastopa, kar je pokazal z nedavno intervencijo za pospešitev revizije ustave in s ponudbo nemški desničarski bojni organizaciji »Stahlhelm«, da se ujedinita v eno skupno organizacijo, ki bi najprej izvedla desničarski državni udar v Avstriji .nato po pričela z ofenzivo tudi v Nemčiji. Protiodredbe socijalistov Berlin, 9. novembra, s. »Tag« objavlja v svoji današnji številki podrobnosti o pohodnih načrtih Reichsbannerja za slučaj nevarnosti desničarskega državnega udara v Avstrijo v svrho podpore avstrijskega republikanskega Schutzfbunda. Ta pohod Reichsbanneria je izdelan v vseh podrobnostih ter predvideva pred vsem osiguranje železniške službe in natančno ureditev železniškega prometa za transport članov Reichsbannerja v Avstrijo. Iz Dra-ždan bo vozil prvi teh transportnih vlakov preko Hofa in Plzna v Lircz. Predvideno je, da bodo te vlake Reichsban nerja transportirale češke železniške strokovne organizacije. Ostali vlaki bodo šli preko Passaua. Glavno progo od Linca proti Dunaju morajo člani avstrijskega Schutzfeunda držati prosto za nadaljne transporte. Narodni svet italijanskih korporacij Rim. 9. novembra AA. Ministrski svet je pod predsedstvom Mussolinija razpravljal o raznih zadevah aktualnega značaia. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v ponedeljek. Zakonski osnutek o nacionalnem svetu korporacij bo izročen poslanski zbornici in senatu v razpravo meseca decembra, ko se ti dve zbornici sestaneta. Nato bodo takoi imenovani člani tega sveta, ki jih bo sto z Mussoliuiiem na čelu. Na prvem sestanku tega sveta bo imel Mussolini velik govor, o katerem napoveduje fašistično časopisne že sedai da bo ogromnega pomena za fašistično stranko. Na prvem sestanku bo svet zatem izvolil sedem sekcij, ki bodo posvečene posameznim gospodarskim panogam. Člane sveta bo imenoval kralj na predlog Mussolinija. • Poroka italijanskega prestolonaslednika Rim. 9. novembra r. Italijanski listi poročajo, da se bo vršila poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jozefo 15. januarja. Poroka bo združena s slavnostmi. kakršnih Rim še ni videl. Poroka se bo vršila v kvirinalski kapeli. Takoi po poroki bo mla" di par odšel v Vatikan, da snreime blagoslov papeža. V voz. s katerim se bosta vozila k poroki ženin in nevesta, bo vpre-ženih osem najlepših konj iz kraljevskih hlevov. Obsodba madžarskega iredentista Budimpešta, 9. nov. s. Kakor javljajo Ii« sti je bukaireško vrhovno sodišče obsodilo bivšega huzarskega nadporočnika in sed1-mograškega veleposestnika Jurija Radimot-faya, ki je od leta 1923. prideljen kabinetni pisarni diržavnega upravnika Horthva kot tajnik, kjer vodi iredentistično gibanje, in contumaciam na dosmrtno prisilno delo. Grozeča vladna kriza belgijske vlade Bruseli. 9. novembra d. Vprašanje rešitve flamsikega vprašanja prizadeva belgijski vladi vedno večje težave. Kljub vsem poskusom predsednika Jasparia najti kompromisno rešitev za to pereče vprašanje, še ni bilo mogoče najti izhoda za sestavo skupnega predloga vlade, ker razlikujeta predloga liberalnih in katoliških ministrov naravnost' diametralno med seboj. Po seji min. sveta ie izjavil minister pravde dr. Janson,. da bo prihodnji teden podal Jaspariev kabinet najbrže že ostavko in da bodo sestavili novo vlado liberalci in socialni demokrati. Ti Da po iriavah raznih voditeljev ne k?že«o rrav nobenega veseli a z» vstop v vlado in žele še v bodoče ostati v opoziciji Velika zaupnica Tardieujevi vladi Ponovni govori Tardieuja -ko plemenitosti Pariz. 9. novembra AA Med snočnjo razpravo v parlamentu je predsednik vlade Tardieu ponovno povzel besedo. V svojem govoru je poudaril, da vlada v ministrskem svetu popolno soglasje. Med predsednikom vlade in ministrom zunanjih poslov Briandom obstoii skladnost političnih pogledov. Predsednik vlade Tardieu je zavrnil govorice o nekakšnih nesoglasjih z Briandom in opozoril na svoje dveletno slo" žno sodelovanje v svoječasnem kabinetu Poincare-Briand. Pogajanja na haaški konferenci so se vodila v popolni svobodi. Nenadna smrt dr. Stresemanna in drure okoliščine so zavlekle ratifikacijo haaških sporazumov, s čimer je odložena tudi svoječasno dogovorjena izpraznitev Porenja. Francija ne bo posnemala Bismarcka in niegove politike po letu 1871.. ker ne želi Evropi ukazovati. Njena politika gre za sporazumevanjem in se bo izvajala v pravcu plemenitosti in dostoian^tva. (Sogslasno odobravanje vse zbornice.) Nato ie Tardien ponovil in še enkrat raztolmačil glavne smernice vladnega programa Obžaloval ie, da radikalni socialisti odklanjajo vstop v parlamentarno večino. Pozval je poslance levice, naj dobro premislijo, ali lahko sprejmejo nase odgovornost za rušitev vlade. Ni važno, ali se vlada zove republikanska enota narodne koncentracije ali podobno. Potrebno je delati in zopet delati in ne samo govoričiti. Vlada poziva vse delovne sile k sodelovanju. Govor Tardiema 5e bil sprejet z velikim navdušenjem. Član centruma Paul Renau-del ie govoril za vlado v imenu demokratske stranke. Franklin Bouitlon ie Izjavil, da nima ničesar dodati k svojim prejšnjim izjavam. Na kraju razprave je poslanec levice Thomson stavil predlog zaupnice vladi, ki ie bila sprejeta s 377 proti 256 glasovom. Vlada ie imela veliko večino 71 glasov. Proti vladi ie glasovalo 11 komunistov. 100 socijalistov. 109 radikalov, 12 socialnih republikancev in 21 poslancev raznih smeri. 14 poslancev, med niimi 2 radikala in poslanec Franklin Bouillon se ie zdržalo glasovanja. Pariz, 9. novembra g. Pariški listi stoje pod vtisom velike zmage vlade v paria. Francija bo izvajala politi-in izmirjenja mentu ter pripisujejo ta nspeh nastopu i« govorom Brianda in Tardieuja. Tako piše »Liberte«: »Briand ie imel včerai največji govor v svoji politični karijeri. Kljub izredni retoriki pa je bila usoda vlade odločena šele z iziavo ministrskega predsednika Tardieuja. »Temps« poudara visok nivo včerajšue debate v zbornici, ki bo dvignila ugled in prestiž parlamentarizma. Im-pozantna večina 79 glasov dokazuje, da je zbornica odločena nadaljevati pot, ki jo ie označil Briand. Nepotrebna nemška nestrpnost Berlin, 9. novembra g. Dočim so v berlinskih političnih krogih z zadoščenjem sprejeli na znanje odločnost, s katero zastopa Briand svojo politiko in dejstvo, da je Briand v svojem govoru dal jamstvo za to, da namerava tudi v bodoče nadaljevati politiko sporazuma, je izjava Tardieua o izpraznitvi III. cone izzvala neugodno razpoloženje. V njegovem stališču vidijo na-sprotstvo z izvajan:i Brianda, ki- se mora pojasniti. Res je, da je izpraznitev odvisna od ratifikacije in izvršitve Youngovega načrta. V smislu haaških dogovorov med dr. Stresemannom in zasedbenimi državami mora biti izpraznitev izvršena najkasneje do konca junija 1930. V zvezi s tem se opozara tudi na zagotovilo, ki ga ie dal Briand v Haagu, po kateri se bo izpraznitev III. cone, če bo Ie mogoče izvršila še prej. Ako bi bila ratifikacija izvršena šele tekom zime ali spomladi, bo zasedbenim oblastem ostalo še manj časa za izpraznitev. Ker je ratifikacija Youngovega načrta po parlamentih udeleženih držav zagotovljena, naj francoska vlada že sedaj prične z izpraznitvijo HI. cone. Del berlinskega časoois:a poziva nemško vlado naj zahteva od francoske vlade pojasnila, kaj misli ukreniti, da se bo izpraznitev izvedla to določenega termina 30. junija '930. Pilsudskijev članek o borbah za osvobojenje Kako je pripravljal železni maršal poljsko revolucijo L 1904. in oviral izvedbo ruske mobilizacije doči boj za neodvisnost Poljske in da so dokazali, da duh večkrat zmaga nad silo nasilja. Varšava, 9. novembra, o. V vladnih listih je maršal Pilsudski objavil zanimiv donesek o bojih za neodvisnost poljske države. Pilsudski omenja v svojem članku dogodke v Grzybowu, ki so bili prvi oboroženi odpor proti ruski nadvladi. Pilsudski nadaljuje, da je leta 1904., ko je izbruhnila ruska - japonska vojna, pripravljal načrt za poiistco vstaio. Takrat je na stotisoče mož z nestrpnostjo pričakovalo, kako stališče bodo zavzeli Poljaki do objavljene mobilizacije. Ker so bili Poljaki takrat še prešibki /a oboroženi odpor, ni preostajab drugega, kakor reagirati na državni pritisk s primerno proklamacijo in z njo pripraviti narod za bodoče boje ter protestirati proti udeležbi Poljakov v tej voini. Ta proglas se je imel tiskati v Rigi v neki tajni sociialistični tiskarni. Ko ie prispel Pilsudski v Rigo. ie bil proglas že tiskan. Nato govori Pilsudski o svojem oose-tu v Petrogradu, kjer se je uveril. da slabo stanje ruskih prometnih sredstev ne dovoljuje pravočasne tnobilizaciie ruske armade, kar mu je omogočilo akcijo v Poljski. Med drugim omenia Pilsudski. da je petrograjs 'ovski s svoje strani pa bo tožil sovjetsko vlado zairadS razžaljen j a časti Base! sedež rea&inac?fs!ke banke Baden-Baden, 9. novembra. h. Odbor je sUdetuM, vati in Srbi, v našo lepo jugoslovensko prestolico. Zahvaljujem se vam najiskre-neje za lepi in sijajni sprejem. Vedeli smo naprej, da drugače ne more biti Brat brata ne more drugače sprejeti, kakor ste nas sprejeli vi. Hvala vam in živeli. Izletniki so se nato napotili na Kaleme-gdan, kjer so poslušali radio in se nagle* dali mogočne panorame brezmejne srem- e ravnice in veličastnega zlitja Save in Dunava pod jugoslovensko prestolico. Opoldne so se udeležili kosila, ki ga jim je priredila beograjska občina v Kazini. Stališče Mironesca do panevropske ideje Predavanje rumunskega zunanjega ministra o perečih zunanjepolitičnih vprašanjih Bukarešta, 9. okt. AA. Novinarski sindikat v Bukarešti bo priredil niz predavanj o zunanji politiki. Prvi je snoči predaval rumunski zunanji minister Mironescu. Njegovo, predavanje je bila jasna izpoved miroljubnosti rumun* ske zunanje politike. Predavatelj je uvodoma naglasa!, da je potrebno seznanjati z vprašanji zunanje politike najširše narodne sloje, kajti vprašanje miru je sedaj tudi problem organizacije. Društvu narodov v Ženevi gre zasluga, da je razpredlo ogromno organizacijo miru. Nekoč so ljubitelji miru govorili in pozivali neznane sile k intervencijam proti vojnam Društvo narodov pa je prešlo k deianjem ter pozvalo narode k razorožitvi. Društvo narodov si prizadeva povezati posamezne države in narode med seboj in jih združevati s pro* tivojnimi pogodbenimi pakti. Vprašanje razorožitve ima svoje težave v tem, ker mnoge države niso članice Društva narodov in je zategadelj nemogoče kontrolirati njihovo oboroževanje. Zatem je Mironescu govoril o rovarjih proti miru. Neke države bi hotele izzvati mednarodne nerede s tem, da govore o potrebi mirne in prostovoljne izpremembe mirovnih pogodb, češ, da so krivične. Jas« no je, da je treba pridobiti za izpremem-bo mirovnih pogodb vse prizadete narode in države. Rumunijia ne bo nikoli pristala na izpremembo mirovnih pogodb. O Briandovem načrtu za konfederacijo evropskih držav smatra Mironescu, da je odličen, da pa potrebuje dolgo časa za ustvaritve in smotrene priprave. Ustvari« tev tega načrta bo izvedena postopoma. Prvo stopnjo bi mogle tvoriti neke vrste gospodarska unija posameznih skupin držav. Posebno stopnjo bi moralo tvoriti prizadevanje, da se med temi gospodarskimi unijami sklene še širše gospodarske zveze Končna etapa bi bila v prepletanju teh državnih in gospodarskih skupin s skupnimi političnimi pogodbami. Velika vloga v tem pokretu pripadla časopisju, ki mora smotreno propagirati ko« risti in interese evropske konfederacije. -"''nčnost Evrope in sveta je v miru in zbližanju narodov, ki se naj končno zavedo, da zahtevajo njihovo soglasje najvišji interesi civilizacije. ' Najdena bomba uničila celo rodbino Grozna nesreča v Banatu — Usodna najdba mladega dekleta — Dva otroka mrtva, pet oseb ranjenih. Novi Sad, 9. novembra č. Včeraj je v celu Vranjevu v Banatu eksplodirala bomba, ki je ostala na polju izza vojne in so jo našli otroci. Posledice eksplozije so bile strašne. Vsled ran sta umrli dve osebi, pet pa težje ranjenih. Bombo ie našla na polju 14-Ietna Veronika Grasner ter jo prinesla domov pokazat materi v kuhinji, da bi jo vprašala, kaj je. Mati jo je opozorila. da je to silno nevarna stvar, zaradi česar je Veronika izpustila v strahu bombo iz rok na kamenita tla. Nastala ie eksplozija, pri kateri so bili ranjeni mati in štirje otroci v starosti 17, 14, 10 in 8 let, razen tega pa tudi neka gospa, ki je bila na po-setu, in njeno 9mesečno dete, ki ga je imela v naročju. Na prevozu v bolnico v Veliki Kikindi sta podlegla poškodbam Veronika in njen 8-letni brat Aleksander, dočim obstoja nevarnost za življenje tudi za mater. Popolna zmaga jugoslovenskih naprednih akademikov na ljubljanski univerzi Izid včerajšnjih volitev v reprezentanco ljubljanskih akademikov — Pristaši »Slovenske liste« se volitev niso udeležiiSI — —iftia Manifestacija jugoslovenske misli. Maršal Foch o Češkoslovaški Raymond Reconly je izdal »Spomine maršala Focha«, ki jih je napisal pod osebno redakcijo pokojnega velikega vojskovodje. Posebno zanimivo je zadnje poglavje te knjige, v katerem izreka maršal svojo sodbo o Češkoslovaški in o češkoslovaškem narodu. »Pred par leti,« pravi Foch, »sem se na povratku iz Poljske ustavil na Češkoslovaškem. Trdno verujem v bodočnost in razvoj te države. Češka rasa obstoja, to je dejstvo, o katerem se ne da več dvomiti in ki ga ni moči utajiti. Da ni po tolikih stoletjih zatiranja in robovanja propadla, ie dokaz, da ni smela umreti. S tem je pokazala svojo moč in svojo življenjsko sposobnost. Čehi so ne glede na svoje prirojene sposobnosti znali najti odlične voditelje: Masaryka. Beneša. Vrhu tega so bili še tako pametni, da so jih od zaključka vojne, to je že skoraj 10 let. pustili stalno na krmilu. To že nekaj zaleže. Narod, ki .ie sposoben za tako disciplino, lahko z gotovostjo računa z veliko bodočnostjo. Sicer pa itak veste, kako delavni, pošteni, čestiti, inteligentni in marljivi so in kako sijajno napredujejo v trgovini in industriji. Često slišimo trditev, da nimajo vojaškega talenta. To ie nesmisel. Umik čeških legijonov v Sibiriji je z vojaškega stališča sijajno delo. Pokazali so svojo vztrajnost, svoio disciplino in svoje junaštvo. Ne smemo pozabiti, da so ta narod oropali njegovega plemstva. Sedaj si ta narod ustvarja drugo plemstvo. Njihova vojska ni slaba. Oprezni sc napram Madžarom in to je prav...« Samomor starčka zaradi bede Novi Sad. 9. novembra, č. Davi ob 5. se je obesil v Temerinu 7Sletni seijak Ivan Lu-kaš zaradi velike bede. Smrt akademika pod vlakom Sušak. 9 novembra, t. Davi so našli postaji Plase - Grikvenioa slušatelja zagrebške univere Koirmana Kaloša povoženega od vlaka in že rn tvega. Kako se je pripetila nesreča, še uiso mogli ugotoviti. Neurje nad Sušakom Sušak, 9 novembra, n. V pretekli noči in davi je divjalo nad Sušakom silno neurje z močnimi nalivi, ki so razrili več mestnih cest in ulic. Odsotnost nemškega poslanika Beograd, 9. novembra. AA. Nemški poslanik na našem dvoru dr. Koster je včeraj odpotoval v Berlin, kjer ostane nekaj tednov. Še o intrigah proti »Kmetijski družbi" Članek »Intrige proti Kmetijski družbi«. ki smo ga objavili 31. oktobra, je zadel v živo, ker je jasno pokazal pravni odnošaj tega društva v okviru veljavnega društvenega prava in tozadevnih pozitivnih zakonov. Dobro znani gospod, ki pa je očividno slab jurist. skuša v »Slovencu« izoodbijati naše stališče,' ki edino je pravilno in v skladu z zakonom ter današnjo vlado, ki je strankarsko nepristransko. Časi. ko se je vsled strankarskih utilitarističnih zahtev kršil in gazil pozitivni zakon, s« minili, hvala Bogu! »Slovenčev« član-kar se v ta novi položaj očividno ne more in ne more vživeti. Njegovi »argumenti« so tako jalovi in izumetničeni, da podirajo njegovo tezo, mesto da bi jo podprli. »Slovenec« trdi n. pr.. da so bila kršena društvena pravila, ker se zadnji občni zbor »Kmetijske družbe« ni vršil 11. junija, ampak 5. septembra 1929. Res je, da je predzadnji občni zbor »Kmetijske družbe« naročil glavnemu odboru, da skliče prihodnje leto občni zbor prej in je glavni odbor to tudi vpošteval. Res pa je tudi. da so preložitev občnega zbora zakrivili tisti, ki so se hoteli polastiti premoženja »Kmetijske družbe« s politično hujska-rijo, ki je po 6. januarju 1929 prepovedana in celo kazniva. Z znano okrožnico, ki je pozivala »naše« ljudi na vpis v družbo z ozirom na predstoječi občni zbor, se je začelo minirati. — Sicer pa je ogromna večina članstva preložitev občnega zbora na jesen, ko imajo kmečki ljudje več časa kot pa v juniju, ob času najbolj nmnih poljskih del, na zadnjem občnem zboru odobrila in ie bilo torej tudi v tem pogledu popolnoma zadoščeno štatutu družbe. Torej je ta poglavitni »argument«, ki se ga poslužuje kronjurist v »Slovencu«, jalov ln smešen. Kar se tiče sprejemanja članstva, ki je bilo na novo priglašeno en masse vsled zgoraj citirane okrožnice, pa je vsaka polemika odveč. Če bi glavni odbor sprejel kar na slepo te nove člane, ki se niso nota bene priglasili santi, ampak, ki so jih priglasili drugi 1}ud]e, brez njihove vednosti in za nje večinoma tudi članarino plačali, bi baš s tem grešil proti štatutu. Ako bi glavni odbor ravnal drugače kot je, bi lahko spravil to obče koristno družlbo v nevarnost, da se je polaste ali kupčijskl špekulanti ali pa tudi subverzivni elementi, ki bi njeno plodonosno delovanje preprečili. Zato je glavni odbor zaenkrat sprejel samo tiste člane, o katerih se je v smislu pravil prepričal, da spadajo v družbo in da je tudi resnično njihova volja to biti. Vse kar navaja kronjurist v »Slovencu« od 6. t. m., so prazne marnje, ki nikogar prepričati ne morejo, ker so vsi njegovi »argumenti« povsem rz trte zviti. Nadaljna trditev, da je »Kmetijska družba« stanovska zbornica« po svojih pravilih, je izmišljotina. Najvišje upravno sodišče, Državni svet, je že enkrat razsodilo, da je družba društvo v okviru postoječih pozitivnih zakonov o društvih. »Da je »Kmetijska družba« tudi v preteklosti, to je v nekdanji Avstriji, bila takšna stanovska korporacl-ja, je samovoljna zgodovinska potvara. Na tem ničesar ne spremeni okolnost da je družba tu pa tam prejela od države kakšno podooro. o kateri se je navadno tudi predpisalo, kako se ima porabiti. Družba je bila v tem oziru skozi in skozi korektna in je to oblast-vu znano. Če je kronjurist pri »Slovencu« upal v tem oziru na kakšne nepravilnosti. se je hudo urezal. Bo pač za eno blama^o bogatejši. Sicer pa je vsa borba »Slovenčevega« kronjurista v tem pogledu brez pomena, ker polemizira nroti jasni razlagi Državnega sveta v Beogradu, ki je gotovo nepristranski in v tem pogledu tudi edino mero-dajen. Kronjurist v »Slovencu« pa pokaže na koncu svoje kooito. ko pove. da ima družba veliko premoženie. To je tisto, kar nekaterim ne privošči soanja. Kako se dokopati do tega premoženja in kako ž niim razpolagati po pri nas znanih, metodah, to je t;,sta osrednia točka, okoli katere se intrignra. pošilja okrožnice z »našimi« ljudmi, se pritožuje, stoka in zavija. Tako se nam zdi, da bo to gospodo še glava bolela vsled njihove intrasi-gentnosti, ko so doslej bahavo odbijali | vse poskuse večine, da se doseže spo-; razum in pride do sloge pri pozitivnem I in konstruktivnem delu. ki ga v smislu ■ pravil vrši »Kmetijska družba«. Nič ne dvomimo, da bo poklicana oblast čuvala zakon, da bo branila pravičnika pred napadi vseh tistih, ki se ne morejo vživeti v stanje, da sta zakon in oblast za vse enaka, ne glede na nekdanje stranke in politične hujskanje. Naj si kronjurist »Slovenca« enkrat za vedno izlbiie rz glave, da bi smela »Kmetijska družba« biti obiekt za politično - partizanske špekulacije. Zooet italiiaiski incident Beograd, 9. novembra XX. Včeraj ob 2. zjutraj sta se v nekem nočnem lokalu spo-rekla italijanski zrakoplovni ataše Cassone in neki drugi gost. G. Cassone je udaril z roko tega gosta zaradi nekih besedi, ki mu iih ie bil ta zabrusil, nakar ie gost odvrnil z udarcem pesti. Policija ie takoi po tem dogodku podvzela korake in krivca kaznovala. Tukajšnji italHanski poslanik je dogodek priobčil ministrstvu zunanjih zadev, ki ie takoi ukrenilo vse potrebno, da 1 se stvar razčisti. Ljubljana 9. novembra. Za letošnje volitve SSLU (Svet slušateljev ljubljanske univerze.), ki je na:višja reprezentanca naše akademske omladine, se je bil boj samo med dvema taboroma. Volilna borba je zato bila zelo živahna, a za pripadnike tako imenovane »Slovenske liste« (A) zaradi silno nespretne taktike že vnaprej izgubljena. Po včerajšnji IV. redni skupščini SSLU na kateri so pripadniki liste A porabili neki medklic kot povod za svoj eksodus, je bilo volilno razpoloženje danes dopoldne zelo burno. Mnogo je bilo diskutirania pred univerzo in po hodnikih, pojavili so se razni novi plakati, a eksekutiva liste A je napravila glavno bravuro s tem. da je odstranila svoje plakate in proglasila abstinenco z naslednjim stereotipnim obvestilom: »Danes mi ne volimo! Eksekutiva.« Toda eksekutiva je kmalu uvidela svoio napako in .ie opoldne prosila za pogajanja s predstavniki »Liste jugoslovenske omladine« (B). Eksekutiva Slovenske liste je zantevala ponovno skupščino SSLU, slovesni preklic včerajšnjega medklica in ponovno čitanje revizijskega poročila, volitve pa naj bi se odgodile do ponedeljka. Ta manever v poslednjih urah pred volitvami je bil — milo rečeno — dovoli naiven. Preklic je bil že včeraj podan, revizijsko poročilo pa je bilo prečitano, ko so pripadniki »Slovenske liste« ravno zapuščali skupščino. Volitve so se torej ob pol 14. v redu pričele. Volilna komisija, ki so jo tvorili predstavniki dosedanjega SSLU iz obeh kandidatnih list, je v zbornični dvorani pre gledala žaro, nakar se ie pričelo glasovanje. Vsak glasovalec je oddal listek s črko liste, katero je voli!, nakar je preje! žig na kolek v indeksu kot potrdilo izvršenega glasovanja. Udeležba je bila takoj v pri-četku voiitev zelo močna in je že tekom prvih dveh ur bilo oddanih okrog 400 glasovnic. Posebno živahno so se kretale tudi akademičarke, katerih število .ie letos precej narastlo. Precej zbegani zaradi nepričakovano velike udeležbe in zaradi neori:entiranosti raznih svojin pripadnikov so se glavni »stebri« liste A začeli okrog 16. zbirati pred univerzo in na hodniku pred zbornično dvorano. Izgledalo je, kakor da hočejo vdreti v volilni lokal in preprečiti normalen Romantična pot malega Ljubljančana Split 9. nov. n. V Sinj je dospel 12Ietni deček Fran Lovrenčič iz Ljubljane in sicer peš. Rojen je bil v Ljubljani, oče pa mu je bil rodom nekje iz Istre. Ker je deček ostal brez staršev, se je odločil, da odpotuje k očetovim sorodnikom v Istro, zgrešil pa je pot in došel v Dalmacijo, v Sinj. Izročen je bil občinskemu poglavarstvu v Splitu. Napad na železniško stražo Mala Krsna, 9. novembra. AA. Trojica neznanih ljudi je napadla 8. t. m. na progi Topčider-Mala Krsna pri km 67.8 kmečko stražo, ki je stražila železniški most v Ralji. Zato se ie ustavil vlak št. 3844 pred železniškim mostom in nadaljeval pot brez druge motnje po izvršenem pregledu mosta. Po odhodu vlaka so neznani n?padalci ponovno navalili na stražo, nakar je straža obvestila vlak št. 4887. Vlak je ostal na postaji zaradi ponovnega pregleda mostu 52 minut. O teh napadin je bil nemudoma obveščen poglavar podunavskega steza v Smederevu. Sarajevske poneverbe Sarajevo, 9. novembra r. Kakor smo poročali, je prokurist bosansko industrijske banke Voja Prnjatovič izvršil večje poneverbe in se nato sam javil državnemu pravdniku. Po nregovi lastni prijavi in po prvih ugotovitvah se je mislilo, da ie p«, neveril nekaj nad 400 tisoč dinarjev. Natančnejši pregled knjig pa je dognal, da znašajo poneverbe nad 600.000 Din. Manipulacije segalo nazaj do 1. 1926. Prnjatovič, ki je zaprt, je skušal v zaporu izvršiti samomor. Njegovo nakano pa so še pravočasno preprečili. Rodbinska tragedija Sombor, 9. nov. č. Včeraj popoldne se je v bližini Som bora na Zončanskih salaših pripetila krvava rodbinska tragedija. Ne* davno se je hčerka bogatega posestnika Gavra Bošnjaka poročila z mladim Niko-l-om Stojčičem pTOti volji svojega očeta, ki je zaradi tega hčerko izključil iz rodbine. Včeraj je bil Bošnjakov rojstni dan in je mladi par došel da bi se pomiril z očetom. Bošnjak pa ju je takoj pognal iz hiše, čini sta prišla. Med tastom in zetom je nastal prepir m Bošnjak je razjarjen z nožem napadel Stojčiča. Ta je pograbil kos lesa in udaril z njim dvakrat tasta po glavi, tako da je čez pol utc umrl. Stojčič je bil aretiran. Novo iane orekmurske občine Beograd. 9. novembra, r. Današnje »Službene Novinec objavljajo uredbo notranjega ministrstva, po kateri se na osnovi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o občinah z dne 12. februarja 1929 spreminja im" sela in občine Kuzdoblanje v srezu Murska Sobota. Selo Kuzdoblanje se bo odslej zvalo Kuzma. Bolezen Paderewskega Varšava. 9. novembra, s. Že nekaj dni molijo v poljskih cerkvah molitve za ozdravljenje Paderevrekega. Na včerajšnji 69. rojstni dan je dobil slavni umetnik brzojavko papeža, v kateri mu pošilja svoj apostolski blagoslov ter želje za čim prejšnje okrevanje. ® zaključek volitev. Straže akademikov ob vhodu pa so puščale v dvorano samo Po dva in dva glasovalca in prekrižale vse načrte. Volitve so bile točno ob 18. v redu ;.a-kl.učene in volilna komisija je takoj izvršila skrutinij. Rezultat ie naslednik Skupno ie bilo oddanih 535 glasov, od teh ie dobila lista A celih 5 lista B pa "23, glasov, dočim ie bilo 7 glasovnic praznih. To je v dosedanjih petih volitvan najmogočnejša zmaga jugoslovenske napredne omladine na ljubljanski univerzi. Od Jan! so napredne skupine jugoslovenskih akademikov napredovale za 20 glasov. Ta nspeh ie tem lepši in zmaga tem polnejša, ak0 upoštevamo, da so te skupine nastopile lani z ločenimi listami, od katerih je vsaka skušala mobilizirati vse svoje sini patizerje, in še bolj, ako upoštevamo, da je fcila zaradi abstinence pristašev »Slovenske liste« popolna zmaga. »Liste Jugoslovenske omladine« zagotovljena ob vsakem številu glasov. Gotovost izida povzroča normalno prj vsakih volitvah, da je volilna udeležba mnogo slabša. Da so nastopili jugoslovenski napredni akademiki kliub temu v tako častnem številu, ie dokaz njihove vzorne discipline in izraz volje, manifestirati za lepe in visoke ideie. na katerih osnovi Je bila postavljena »Lista jugoslovenske omladine.« Izvoljeni so vsi kandidati te liste. Svet slušateljev ljubljanske univerze je s tem za šolsko leto 1929-30 sestavljen tako-le: predsednik: cand iur. Vladimir Šuklje, člani predsedstva cand. iur. Andrej Gra selli, cand. iur. Branko Alujevič. stud. iur. Stanko Bidovec, stud, techn. Albert Nučič, stud. pilil. Boris Koman in stud. techn. Franc Baiželj. Revizorji so stud. techn. Filio Andjelič stud. techn. Milna Raih in cand. iur. Stane Ravnikar. Na univerzi zbrana akademska ooiladi-na je z velikim navdušenjem sprejela proglasitev popolne zmage liste B in ie živahno vzklikala kralju, Jugoslaviji in univerzi. Izvoljeni predsednik je izjavil, da sprejmejo vsi kandidati svoja mesta, se zahvalil za zaupanje in predlagal vdanostno brzojavko kralju Aleksandru, kar so vsi navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Končno so se akademiki podali pred uni« verzo, kjer so mogočno zapeli himno »Bože pravde« in »Hej Slovani.«. Jubilej Leopolda Kovača Ljubljana, 9. novembra, V popolnoma razprodanem opernem gle* dališču se je nocoj vprizorila Smetanova »Prodana nevesta« v proslavo odrske 251 efi niče opernega in koncertnega solista Leopolda Kovača. Pred začetkom predstave se je dvignila zavesa in na odprtem odru, ki je bil lepo okrašen s številnimi venci in šopki ter obdan s špalirjem igralcev in zastopnikov društev, je jubilanta pozdravil intendiant Oton Župančič. Častital mu je k jubileju, se mu zahvalil za njegovo gledališko delo in pozdravil v njem pravo slovensko srce. Nato mu je častital v ime* nu tovarišev operni pevec Janko. Nastopili so tudi zastopniki drugih društev, med njimi pevskega zbora Glasbene Matice in ASK Primorja, nakar so jubilantu časti-taLi še tovaTiši ga. Danilova, Danilo in Šimenc. Jubilant, ki ga je občinstvo burno pozdravljalo, je prejel tudi mnogo daril. Ginjen se je zahvalil za toliko pozornost, rekoč: »Vzemite to na znanje... več ne morem, preveč sem razburjen.«: Aplavz hvaležnega občinstva se dolgo ni poIegeL Ko se je zopet spustil zastor, se je pojavil za dirigentskim pultom prvi nocojšnji gost, kapelnik Nar. gledališča v Brnu g. A. Balatka, ki ga je občinstvo navdušeno po* zdravilo. Pod njegovo mojstrsko taktirko so se kmalu oglasili krasni zvoki ouvertu-re; zatem je nastopilo v 1. dejanju dvoje nadaljnjih odličnih gostov: ga. Vera Noži-ničeva in g. Marij Šimenc, ki sta s Križa-jem kot Kecalom silno poveličala to slav* nostno predstavo. Po 1. dejanju so bili vsi trije obenem z dirigentom g. Balatko deležni dolgotrajnega aplavza. Dobili so tudi vence in šopke. Po 2. dejanju je bil zopet predmet ovacij jubilant, ki je odigral eno svojih najboljših vlog: Vaška. Predstava »Prodane neveste« je bila v vsakem oziru na odlični višini in je dostojno povzdignila redki jubilej člana slovenske opere. Poštno letalo zgorelo Bar ie Duc, 9 .novembra g. Danes je poštno letalo Paris-Strassbourg v bližini Bar le Duca strmoglavilo na tla ter ie zgo-relo. Pilot in mehanik sta zgorela v pia-* menin. Poleg teh dveh oseb je bila na letalu samo poštna pošiljka. Vzrok nesreče je ta, da je pilot zaradi goste megle izgubil, smer ter se zaletel v skupino dreves, nakar je sledila eksploziia bencina. Omejitev poslovanja newyorske borze Newyork. 9. novembra, d. Borzni svet je sklenil za prihodnji teden znatno c.mejiti poslovanje borze, ki bo odprta samo pet dni v tednu v času od 10. do IS. ure. Hmeljski trg Žatec, 9. novembra h. Tedensko poročilo. V preteklem tednu je bila tendenca čvrsta; Dnevno je bilo sicer prometa 100—200 me-i terskih stotov, vendar pa je povpraševanje padlo. Interes ie bil samo za prima hmelj: in za prima izbrani hmelj, čigar cene so se vzdržale. Za hmelj sredn'e kvalitete se je plačevala nižja cena. Današnje cene sq znašale 500—750. Tendenca mirna Javni markaciiski urad v Žatcu je do petka zabeležil 80.000 meterskih stotov letošnlegi žatežkega hmelja. - Oblačila za dame In gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUK I f, L.HBLJA\A Stritarjeva ulica Domače vesti - Prihod podbana dr. Otmaria Pirkma-jerja v Ljubljano. Včeraj zjutraj se je z brzo vlakom pripeljal iz Beograda v Ljubljano podban Dravske banovine g. dr. Ot-mar Pirkmajer. Kako velik ugled in simpati je si je g. dr. Pirkmajer tekom svojega službovanja pridobil v Beogradu, je pokazal prisrčni sloves. Na beograjski kolodvor so g. podbana v petek zvečer spremili zastopniki notran;ega ministrstva, razni drugi odlični drž. funkcijonarji in v posebno velikem številu zastopniki slovenske beograjske kolonije. Na kolodvoru v Ljubljani sta g. podbana pozdravila v imenu banske uprave g. vi. sv. dr Rudolf Andrejka, v imenu mestne občine pa magistralni svetnik g. dr. Riko Fux. Na banski upravi je bilo g. podbanu tekom dopoldne predstavljeno uradništvo, svoie posle bo Da prevzel istočasno z banom jutri, v ponedeljek. * Uradni list Dravske banovine objavlja v 112. številki uredbo o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanii.i sreskih in oblastnih samouprav. * Iz češkoslovaške diplomatske službe. Prezident češkoslovaške republike dr. Masarvk je odpoklical generalnega konzula v Trstu Edvarda M a c h a t e g a in ga imenoval za češkoslovaškega poslanika v Buenos Airesu (Argentina). * Proslava Dneva miru. Podmladek Rdečega križa ie podvzel akcijo, da se tudi letos čimbolj svečano proslavi »Dan miru« v naši državi. Proslava se bo vršila jutri, 11. novembra, kot spomin na dan, ko je bilo pred enajstimi leti sklenjeno premirje. V vseh šolah naše kraljevine se bodo vršila predavanja o Društvu narodov, o miru in mednarodni solidarnosti. Točno ob enajstih bodo zvonili zvonovi v vseh cerkvan v državi, prenehalo bo vsako delo in ustavil se bo ves promet za dve minuti, da se v tem času spominjamo smrtnih žrtev svetovne vojne. * Z beograjske univerze. Med visoko-šolci, ki so letos v jesenskem terminu opravili rigoroze na pravni fakulteti v Beogradu, je tudi frančiškan Dane Zubac, ki poučuje veronauk na beograjski tretji deški gimnaziji. Zubac je prvi katoliški svečenik, ki bo v bližnjih dneh na beograjski univerzi promoviran za doktorja prava. * Zborovanje Učiteljskega društva za litijski okrai. Včeraj je zborovalo učiteh-stvo litijskega okraja, ki je organizirano v UJU. Zbor se je vršil na ljubljanskem učiteljišču. Udeležba je bila zelo povolina. Zanimiva so bila izvajanja urednika »Učiteljskega tovariša« g. Dimnika, informativno poročilo o stanju v organizaciji pa ie poda! ljubljanski poverjenik g. Skulj. 2a temi poročili so sledili referati društvenih funkcijonarjev, ki so bili na dnevnem redu občnega zbora. Vsa poročila je občni zbor odobril, pri volitvah pa ie članstvo podaljšalo odboru funkcijsko dobo še za prihodnje leto. Zborovanja se ie udeležil tudi litijski sreski prosvetni referent g. Ivan Beseljak, ki ga je učiteFstvo prisrčno pozdravilo v svoji sredi. Podal je nekaj klenih zrn iz svoje prakse in so navzoči z aklamiranjem vzeli njegova stro-kovna izvajanja na znanje. * Na Bledu vlada živahno stavbno gibanje. V gradbi je več novih vil. hotelir Ken-da pa gradi poleg svojega starega hotela novo moderno hotelsko poslopje. Gospa Tomčeva bo znatno povečala svoie hotelsko poslopje, gospa Hočevarjeva pa svojo vrlo. Prihodnje leto bo Bled imel okrog 200 postelj za tujce več kakor letos. Na Bledu bi bila nujno potrebna moderna centralna garaža. Donašala bi gotovo lepe dohodke. Ali se bo našel kdo. da bi jo zgradil? * V mariborski moški kaznilnici se odda mesto pristava v II. kategoriji državnih uradnikov. Prošnje opremljene do členu 12. uradniškega zakona nai se vlože najkasne je do 25. t. m. pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru. Prosilec, ki se snejme, bo moral naknadno opraviti izpi+ za upravnega uradnika v kaznilnicah in jet-nišnicah * Okrožno tajništvo Narodno strokovne zv»ze v Mariboru. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru je s 1. oktobrom otvorila okrožno tajništvo za mari- Dveume predstave pri oepovišanih cenah ob 3., 5., 7. in 9. uri trie Tomova koča Film, nad katerim se d i vi vsak gledalec, posnet po znamenitem is oimenskem romanu. Trpljenje črncev, sužnjev Amerike Kino ».IDEAL" borsko oblast. Narodna strokovna zveza prosi vse podružnice, da se obračajo na okrožno tajništvo in tudi mariborski člani naj se poslužujejo tega tajništva. Tajništvo se nahaja v Cankarjevi ulici 1, pritličje, in posluje vsak dan od 15. do 18. razun ob nedeljah in praznikih. Mariborski člani lahko tamkaj plačajo tudi članarino. * Spominska proslava v Krškem. V spomin Rapallske pogodbe, pokojnega Vladimira Gortana in drugih žrt®v priredita Krajevna organizacija jugoslovenskin emigrantov v Rajhenburgu in podružnica Matice v Krškem 12. t. m. spominsko proslavo. V torej zjutraj ob 7. se bo čitala v tukajšnji samostanski cerkvi velika črna maša za pokojnim Vladimrom Ob 20. pa bo v dvorani Sokola predavanje v Rapallu in dekla-macije. Sodeloval bo tudi tamka;šnji kvartet. Vabljeni vsi meščani in okoličani, da se udeleže svete maše in proslave. * Železniškim upokojencem in invalidom. Prejeli smo: Na neosnovane očitK3. da se Društvo železniških uookoiencev premalo zavzema za železniške vpokojen-ce in "Železniške invalide, odgovariamo naslednje: Smelo lahko trdimo, da nobeno društvo ne more storiti več za svoje člane, kakor stori to Društvo železniškiii upokojencev za vse kategorije in žc;ezniške invalide. Velika večina železniških tr.ilošči-narjev in invalidov ni včlanjena v dru štvu, ker nimajo sredstev niti za prs.živ Ijanje, kako naj bi še plačali članarine. Društvo se tega zaveda in ne pusti teh siromakov v njihovi bedi osamlienir., temveč skuša na merodajnih mestih doseči, da bi se njihov bedni položaj vsaj malo i*, boljšal, za kar imamo dokaze v rokah. Da pa še ni rešitve, ne zadene društva nobena krivda. Očitki so torej neosnova-ni in s tem vsak škoduje sebi in skupnosti. — Društvo železniških upokojencev. * Srpska književna zadruga v Beogradu ie izdala XXXII. kolo svojih knjig. Letošnja izdaja obsega sedem v platno vezanih knjig najboljših srbskih piscev. Celo kolo stane samo 100 dinarjev in se naroča pri poverjeniku g. Vladimiru Kravosu, Ljubljana, palača Delavske zbornice. Z naročilom je poslati tudi denar. * Velike svečanosti na zagrebškem aerodromu. Danes se bo v Zagrebu na svečan način otvorila privatna zrakoplovna pilotska šola ter se bo obenem vršil tudi krst Kršlovičevega športno-šolskega aeroplana. Aeroplan bo dobil ime »Dalmacija«. Kuml-ca novega aeroplana bo soproga zagrebškega župana. * Obrtniški koledar je izd.i!a Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani za leto 1930 Koledar vsebuje poleg nekai običajnih spiskov, ki jih navadno priobčuieio k.;'e-darji, izključno informativne in za obrtnika poučne spise: važne zakone in naredbe o davčnih, taksnin, obrtniških in drugih zadevah, razne pomožne tabele za krojače, čevljarje, mizarje, ključavničarje, mesarje itd., stanje obrti in organizacij, pregled vseh zadrug in korporacij v Dravski banovini in drugo. Cena koledariu s poštnino vred 13.50 Din. Naroča sc pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. * Zaradi izgubljenih srebrnikov v smrt. V okolici Krive Palanke so našli te dni v nekem gozdu mrtvo 17 letno Leposavo Jačimovičevo. Kakor je preiskava dognala. je mladenka šla prostovol:no v smrt, ker ni mogla več prenašati očitanj svojih roditeljev, ki so jo zmerjali zato, ker je izgubila ogrlico, obstoječo iz redkih srebrnikov. * Po petnajstih letih. V Banialuki se je zaključila te dni zakonska drama s srečnim koncem Leta 1913. je Kristina Koščin-ska, žena Josipa Koščinskega, porodila žensko dete v Dubravi pri Gradiški. Tri mesece pozneje je Kristina zapustila svojega moža, ker je pogosto grdo ravnal ž njo. Do pričetka vojne sta še vedela drug za drugega, pozneje pa se je izgubil vsak 'tik med njima. Ko je bila mala Štefka stara devet mesecev, je njen oče bil pozvan k vojakom, kjer je ostal do konca vojne, Kristina pa se je s svojim otrokom potikala po svetu. Ustavila se je končno v Banialuki, kjer je bila zaposlena po kavarnah in gostilnah. Te dni pa je prišel v neko banialuško gostilno neznan človek, ki ie vprašal, ali ni tamkaj nameščena Kristina Koščinska. Bil je to nien dolgo vrsto let pogrešani mož Josip, ki je iskal svojo ženo in sedaj že 16 let staro hčerko. Bil je več let v ruskem ujetništvu, pozneje pa zaposlen na Taznih posestvih na Češkem. Po dolgih Istih se ie Kristina sestala in zopet sprijaznila s svojim m.»-žem, Štefica pa je našla sedai skrbnega očeta. * V Aleksandrovcu se le pojavila steklina V bosanskem Aleksandrovcu ie nedavno stekel pes ogrizel nekega konja. Pred par dnevi so se na konju pojavili znaki stekline Konj je ogrizel svojega gospodarja Jurija Wortmanna, ki se sedaj zdravi v Pausteur-jevem zavodu. Za steklino sta oboleli tudi dve kravi. CVelite a prodaja damsRe GottfeGcije prihranita (Vas denar in G upi te sta pelcvictio ceno. 14011 * Smrt uglednega zdravnika. Te dni je v Vrnjački Banji v svojem sanatoriju »Terapija umrl direktor sanatorija dr. Avgust Kuhar-Durien, ugleden zdravnik za živčne bolezni ter predsednik Hrvatskega kluba v Beogradu. Dr. Kuhar je znana osebnost iz vrst srbskohrvatske koalicije. Bil je priljubljen zdravnik v Zagrebu in pozneje na Reki, od koder pa se je kot jugoslovenski nacijonalist moral izseliti. Preselil se je v Beograd ter je pozneje ustanovil sanatorij v Vrnjački Banji Pokopan bo v Su-botici v rodbinski grobnici. * Bolgarski zdravniki prideio v Jugoslavijo. Društvo narodov priredi prihodnje leto ekskurzijo zdravnikov po Balkanu. Bolgarski zdravniki bodo ob stroških Društva narodov prepotovali Jugoslavijo in Ritmuniio v znanstvene svrhe. * Čepice za člane Jadranske straže. Ker je letošnja glavna skupščina Jadranske stra že sprejela predlog izvršilnega odbora, da se uvedejo čepice Jadranske straže kakor tudi društveni znaki, katere bodo smeli nositi vsi člani tega uduženja. Izvršilni odbor je že dal izdelati čepice, ki imajo prav čedno obliko, a tudi znaki so prav lični, Zaenkrat pridejo v promet samo zimske čepice, ker je poletna sezona že minila. * Leta, prebita v južnih krajih naše kraljevine, se računajo dvojno. Izvršujoč nalog gradbenega ministrstva poziva oblastna poštna uprava v Ljubljani vse uslužbence in jih opozarja, da prejemajo po členu 26 rešenja ministrskega sveta o draginj-skfh dokladah državni nameščenci, ki službujejo v južnih krajih naše kraljevine, poleg vseh prejemkov še poseben dodatek v izmeri 50, 45 odnosno 40% osebne draginj-ske doklade. Po določilu točke 8. člena 137. zakona o uradnikih in ostalin državnih uslužbencih civilnega reda se leta, prebita v južnih krajih naše kraljevine, računajo dvojno za pokojnino. * Smrtna kosa. V Cerknici pri Rakeku je preminul v starosti komaj 52 let tamošnji trgovec in posestnik g. Ivan L a v r i č, bivši dolgoletni tamošnji župan. Pokomik, ki je bil tast učitelja g. Šušteršiča v Cerknici in akad. slikarja g. Stiplovška v Krškem, je bil ugledna osebnost in splošno spoštovan. Blag mu spomin, žaluočim naše sožalje! * Zimska sezona na našem Primorju. Po vesteh iz Splita je tekom meseca oktobra prispelo tjakaj še 2897 gostov. Odkar pa je nastopilo jesensko vreme, je poset tujcev znatno padel in morska kopališča in letovišča so skoro popolnoma prazna. V večjih kopališčih pa se že pričenja zimska sezona. Prispelo je že precei tuje publike, ki uživa blago klimo naše rivijere. * Namesto v Ameriko prišli v zapor. Kakor poročajo iz Dubrovnika, je na poziv komandanta transportne ladje »Vladimir« varnostno oblastvo na krovu ladje aretiralo enajst oseb. ki so poskušale brez dokumentov odpotovati v inozemstvo. Med temi so hili štirje Italijani in sedem Jugoslovenov. Vkrcali so se skrivaj na Sušaku v nameri, da prideio v Ameriko. V bližini otoka Korčule so jim prišli na sled. Kapitan je pri Gružu ustavil pa-robrod ter jih dal aretirati. * Med. univ. dr. Davorin Flis. praktični in zobni zdravnik na Prevaljah, od 11. do 26. t. m. ne ordinira. ITO — zobna pasta najboljša! * Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Ključavničarska ulica 3-II. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. * Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos Reich. Iz LJubljane Pota in cilji znanstvenega obratovanja v rudarstvu«, se glasi nastopno predavanje, ki ga je imel včeraj dopoldne vse-učiliški profesor inž. Igo Pehani na tehnični fakulteti v navzočnosti profesorjev in slušateljev tehnične fakultete. Inž. Pehani, ki je znan kot odličen rudarski strokovnjak je razvijal zanimive misli, kako se na podlagi vsestranske preiskave jamskega obrata izvrši njegova organizacija v časovnem stvarnem in prostornem pogledu, tako da nudi naibol ši gospodarski uspeh. Obravna val je obširno tudi človeško delovno silo in način izrabe te sile. Zanimivo predavanje je trajalo preko ene ure. u— Tudi Ljubljana žal ne izkazuje onega števila članov Vodnikove družbe, kakor bi ga morala kot mesto, v katerega središču stoji Vodnikov spomenik. Dan na dan hodijo ljudje mimo pisarne na Miklošičevi cesti ali mimo Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici, kjer stoji zunaj napis: »Tu se spre:emajo člani Vodnikove družbe«. in vendar se pozabijo pravočasno vpisati. To kažejo številni priglasi zadnjih tednov. Ljublja. da •so usodno učinkovanje »Franz Josefove« vode isgotovitt z lastnimi preiskavami. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dregerijah in špe-c erijsk ih trgov inah. u— Uradne ure pri kontroli mer in dragocenih kovin (meroizkusni urad) v Ljubljani so po odobrenju predsednika ministrskega sveta določene za dobo od 1. oktobra 1929. do 1. 'aprila 193p od ool 8. do 14. u— Predavanje o vinski trti na domačem vrtu priredi v torek 13. t. m. ob 20. podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu. Predavatelj g. Strekelj, šolski nadzornik v poko'u. Podružnica bo prirejala predavanja odslej vsak torek do pomladi. Udeležujte sc zanimivih predavanj ! (paCntasten Rimske suknje krasne double štofe v največji izbiri. (P c vrine suknjiče Športne čepice, pletenine, triko« tažo, perilo, nogavice, samo vez ■• niče itd. prodaja po b r ezkenkur en čn i h cenah tvrdka Anton Presker, Sv. Petra c. 14 u— Tečaj za slovenščino na univerzi. Prejeli smo: Pokojni slavist Karel Štrekelj je ustanovil na graški univerzi tečaj za slovenščino, v katerem je učil svoje slušatelje na podstavi »Slov. Naroda« in »Slo« venca« pravilnega jezika. Rabil je v ta*-namen celo inserate. Tudi dandanašnji bi bilo nujno potrebno, da bi se kateri slavist na ljubljanski univerzi posvetil pouku v pravilnem izražanju slovenskega jezika. Sai zahajamo vedno boli v spake-drano oblikovanje svojih misli. Jezik ni pravilen ne slovnično ne besedno, slog pa kar tišči v nemščino. Vsak čas se pojavi kaka novotarija in izpodriva, kar so dobri pisatelji utrdili. Na vse take novodobne napake bi bilo opozoriti in uvesti slušatelje v pravilno oblikovanje jezika. A. M. u— V počaščenje spomina pokojnega apelacijskega svetnika dr. P. Skaberneta so darovale učenke IV. razreda vadnice 100 Din, g. Simon Kunčič pa po dr. Luliku 200 Din Podpornemu društvu slepih. Naj-iskreneiša hvala. u— Velezabavno komedijo »Igra s smrtjo« ponovi Šentjakobski gledališki oder danes ob 20. Igra je dosegla pri vseh do-sedanji.i predstavah krasen uspeh. Izredno komične situacije in velezabaven duhovit humor zabavata občinstvo vso predstavo. Vstopnice se dobe pri blagajni od pol 20. dalie. Berite! Danes in jutri! Pridite! Občinstvo e včeraj naravnost oblegalo blagajno! Zakaj vsakdo je hotel videti očarljivo črnolasko POLO UTECJRI ki je po dolgem presledku spet obiskala Ljubljano v svojem najnovejšem velefilmu trpeče, idealne ljubezni FRIZ^A^JE Drama srca! Drama strastne ljubezni! Drama blazno ljubeče žene! Kljub ogromnim stioškom n'zke cene! Preskrbite si pravočasno v.-dopnice! Kino Ljubljanski dvor Telefon 27 — 30. Ob V, 11. dop. 3., 7. 5., 6., 7,8.. in 9. uri. in potrebščine najceneje t drogerijah KANC, LJUBLJANA in KANC (WoUram), MARIBOR ce;Sko-berne«._ e— Poskusen umor P«1 Celiu. Včeraj se fe zglasil na celjski policiji 3S-letni brezposelni mesarski pomočnik Dominik Kfscr. brez stalnega bivališča, in se sam ovadil, da je hotel na cesti blizu Žalca umoriti svojo zaročenko, 26-letno Angelo Mirn:-kovo. kmečko dekle iz Železnega v veli-kopireški občini. Dekle, s katerim je imel že dolgo časa ljubezensko razmere in s katerim se je hotel v najkrajšem času poročiti, ga je baje v zadnjem času zavračalo in je začelo razmerje z nekim drugim mlajšim moškim. Včeraj dopoldne, ko se je Mirnikova podala v Celje, io ie ljubosumni ženin počakal na cesti in jo vpričo r.;enega spremlievalca zabodel z nožem večkrat v hrbet in prsa. Nato ie odšel v Celje in se sam prijavil policiji. Koser ni mogel povedati, kolikokrat in kam ie zabodel svojo nezvesto ljubico. Dekle se tekom dneva še ni zglasilo v cel ski bolnici in so poškodbe na brže lažiega značaja. Koser ie bil izročen sodišču. Iz Litije i— Sladkosnednl doigoprstniki. Ko se je te dni neki potujoči slaščičar za hip odstranil od stojnice, mu je eden okoliških dečkov smuknil škatlo napolitank. Ob povratku je možak opazil tatvino, šel je na lov za siadikosnedežem m je dobil gručo dečkov baš pri pojedini. V kratkem času so mu jih pojedli že več kot polovico, ostale pa je kramar še pravočasno rešil. i— Modras v novembru. Te dni je našel g. Miško Steiner, progovni mojster v Litiji, mladega modrasa. G. Steiner je šel peš po službenem poslu s postaze Save proti litijskemu kolodvoru. Blizu Ponovič je zagledal vrvico, ki se je pre;ii'Kaia čredi železniškega tira. Ko pa si je ogledal čudno jesensko prikazen pobi ižje, je ugo= tovil, da je zapoznela kača pristen modras. Toplo vreme ga je menda premoti« lo, da je prilezel na beli dan. Zdaj se greje zakasneli modras kot posebna zanimivost v terariju pri g. Steiner ju. Iz Kranja r— Novi notar. Te dni je nastopil notarsko mesto v Kranju, ki je bilo izpraz= njeno lansko leto po smrti notarja g. Slam« bergerja, g. Ivo Bakovnik, dosedšij notar v Metliki. Notarska pisarna se sedaj nahaja v hiši g. Petra Mayrja poleg župne cerkve. Notarski kandidat" g. Gregor Sašelj, ki je vršil medtem substitucijsko funkcijo, se je preselil v Mursko Soboto in vstopil v pisarno notarja g. Kodra. r— Nedeljski nogomet. Danes popoldne bo gostoval v Kranju ljubljanski klub »Kra-kovo« proti domači rezervi. — ZA DAME IZ KRANJA IN OKOLICE! — Pogrnjena miza 3-a. Hišo št. 64, last vdove ge. Ide Stibilove, živeče na. Pri= morskem, to je hišo, ki jo ima v najemu čevljarski mojster Frače, je kupil lesni trgovec g. Franc Luskovec. §t— Smrtna kosa. Te dni je umrl po dolgi bolezni, star 65 let. upokojeni župnik g. Josip Atteneder. Pogreb pokojnika se je vršil ob udeležbi mnogih stanovskih tovarišev rajnega, številnih meščanov in okoliških faranov ter šolske mladine iz osnovne in meščanske šole. Pokojni župnik je pastir«* val skozi 13 let v naši župniji. Bodi mu ohranjen blag spomin! Iz Ptuja j— Plesne vaje Sokola. Ptujski Sokol je sklenil uvesti plesne vaje pod vodstvom plesnega mojstra br. .Turka, če se prijavi zadostno število udeležencev. Plesne vaje bi se vršile vsak ponedeljek in četrtek v zgornji dvorani Narodnega doma. Prvi plesni večer ho prihodnji ponedeljek 11. t. m. ob 20. Pozivamo vse plesa željne k udeležbi, ker so tozadevni stroški razmeroma zelo nizki. j— Na živinski sejem v Ptuju 5. t m. je bilo prignanih 750 glav goveje živine, od tega 329 krav, 119 telic, 2 teleti, 210 volov, 69 juncev, 21 bikov in 132 konj. ki so no-tirali za kg žive teže: krave 3.50 — 8.50, telice 6.75 — 10, teleta 10 — 13. voli 8 — 10, junci 7 — 9.50, biki 7 — 10 Din. Konji so se trgovaJi po 500 — 4500, žrebeta po 400 — 2450 Din za komad. Prodanih je bi« lo -95 glav goveje živine in 32 konj. Na svinjski sejem 6. t. m. je bilo pripeljanih 374 glav srvinj. Cena je bila za peršutarje 10.50 — 12, za špeharje 12.50 — 14 Din za kg žive teže, za praseta 100 — 300 Din za komad. Prodanih je bilo 88 glav. — Prihodnji živinski sejem bo 19. t. m. Dne 25. t. m. bo živinski in kramarski (Katarinski) sejem. Jfoc osebnega vpliva U učnih pisem za hirmotieem, susestiio, tcJepatijo itd. Orig. aimcrik. metode. Popolen uspeh garantiran! Krasna k-n j iz a z na vod ni im prilogami Din 23. Postila: »Veda in znanost«, Celje, Razlagova 8. PO'Or! Kupci Oofor! Proda se lepo posestvo v bližini Kamni" ka. oddaljeno 5 minut od postaje z lepimi njivami, travniki, gozdom, sadnim vrtom. Gospodarska poslopja, moderno urejena_in v najboljšem stanju: stroji na električen pogon. Cena 375 000 Din. Poizve se nri L ltakovc, Kranj štev. 90. _14005 Makalaturai papir po 4 Din kg Naslov v oglasnem odd. »Jutra« »JUTRO« 5t 264 Naši Kraji in To je bil Vladimir Gortan - ko je lani služil svoj rok v italijanski armadi... Slika je edini posnetek istrskega mučenfka, ustreljenega 18. oktobra 1929. zjutraj pri Pulju. Po železniški nesreči v Hajhenburgu Nedefl&a, 10. XI. 1929. Med Tprednostm i ena : \lf Praktično za perilo in lep dar za drage malčke s slikami za izrezali daje *S at 762 7 8 >-3 >61-2 6 92 8 108 763 4 3 90 765-4 6 7b 766-4 9 90 7630 14 ?5 Smer vetr« in brzina v m. in »dr mimo E 2 ESE 6 mirno mimo E 6 mirno 9 o2 Padavin« sl o'6 Vrs>a ▼ mm d* 7, 10 10 10 8 Dež 10 1 • 10 « 4 • SpOt Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12.2, najnižja 7.8. SoLnce vzhaja ob 6.53, znhaja oh 16.36, luna vzhaja ob 14.50, zahaja ob 23.58 Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Milo vreme z menjaiočim se oblačenjem, v gorah boljše vreme. [ ZEPHIR PECI čez 10 greje eno sobo 24: kg. drva Večje vrste peči grejejo tudi 3 — 4 sobe enak® Na zahtevo brezp'ačen opis. ZEPHIR TVORNICA PEČI D. D, Subodca DIXAVEXLQN Samoprodaja za Ljubljano? BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja „a Maribor: PINTER I LENARD j-J Anekdote Na Dunaju je umrl te dni stari av« strijski feldcajmojster Anton Galgo« tzy, ki r ' ~ * Miškovic in komp. Moanev SLiniment „ , ^ .. „ . in odstranjuje bolečine Beograd, Sarajevska br. VO Ideja »Žene na luni« je stara že več ko štiri leta. Moja žena je mnogo razmišljala o njej, dokler se ni naposled izobrazila de* fmitivna struktura filma. Na umetniški izgradnji romana sem malo udeležen, ker je najino načelo, da ne posegava v umetniško ustvarjanje drug drugega. Vsekako je moja žena že leta in leta študirala najvažnej* še astronomske knjige. Najina interesa sta prav za prav zelo različna. Jaz zbiram plastike iz Južnega morja in knjige m $e zanimam za okultizem, slikarstvo in moder* no stanovanjsko opremo. Ko je bila ideja velikega vsemirskega filma v mislih dodelana, sva imela samo en smoter, oblikovati ta film kar moči človeško in tehnično resnično. Nisva marala utopije. Najina misel je bila, dati ljudem doživeti senzacijo vož* nje v vsemirje na podlagi najnovejše in najmodernejše znanosti in tehnike.« »Zakaj ste si izbrali ravno profesorja Obertha za znanstvenega sotrudnika?« »Da ustvariva nekaj tehnično možnega, sva morala najti znanstvenika, ki naj bi najino fantazijo realno izoblikoval. Razume se, da sem že od prej poznal dela profesorja Obertha Nekega dne, že dolgo prej, ko smo začeli s snemanjem, sem mu pisal v Rumunijo. Razvila se je daljša korespon* denca Ko je bilo čas, da se začne snemanje, sem mu predlagal, čeprav takrat nisem verjeL da bi mogel dobiti dopust, da bi mi pri izvršitvi filma stal s svojim strokovnim znanjem ob strani. Toda podcenjeval sem njegovo vnemo za to idejo. Že nekaj dni na to sem dobil brzojavko: »Dopust dovoljen!« Danes je profesor Oberth že tako daleč, da bo v kratkem poslal svojo prvo vsemirsko raketo v nebesno prostran« stvo. Mogoče že v nekaj dneh.« »Ali bi mi hoteli kaj povedati o temeljni misli »Žene na luni«? Ali mislite, da so si več kakor trije ljudje med sto vaših znancev kdaj ogledali luno skozi daljno* ■cd?« »Če dosežem, da se le nekaj ljudi več zdaj pa zdaj zamisli v zvezdnato nebo nad nami. sem že nekaj dosegel. Na drugi plati pa sem hotel propagirati misel interpla-netarnega prometa, zainteresirati današnjega človeka za možnost razširitve torišča na* šega bivanja in kretanja še na druge svetove. Že samo zato sem pustil utopijo docela ob strani in obdelal samo to, kar je znanostno in teoretično dokazano ali vsaj možno.« »A prav tako bi si lahko izbrali za prizorišče svojega filma kak še neraziskan predel naše zemlje!« »Prav imate! Ko sva razmišljala o tej stvari, sva se tudi res dolgo ukvarjala z mislijo, ali ne bi bilo dobro postaviti dogajanje v kako še malo znano deželo — v mislih sva imela Tibet, severni ali južni tečaj aH pa notranjost Nove Gvineje. Po* zneje sva to misel opustila. Zakaj tudi ljudje, ki lete na luno, morajo biti človeški. Njih usoda se bo prav tako izpolnila v so* vraštvu in ljubezni, v slavohlepju in lakomnosti po denarju. Prav tako človeško in heroično sem poskusil oblikovati svoje ljudi Zato se nadejam, da bodo gledalci vožnjo v vsemirje v mojem filmu človeško doživljali.« Fritz Lang pogleda na ura »Oprostite, jutri v pisarni, če hočete, vam povem še kaj več.« Na cesti stoie še zmerom radovedni trle* dalci in občudujejo pročelje palače UFA. Nehote se zamislim. Ali se bodo v dogled-nem času Langove misli uresničile? Ali bo profesor Oberth uspel s svojo raketo? Sama vprašanja, ki so postala aktualna po tem filmu. Izvleček iz programov Nedelja, 10. novembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkven« žfelbe. — 10: Re>Iii«io®no predavanje. — 10.20: Predavanje o vrtnarstvu. — 11: Koncert radSo-odcestra. — 15: Predavanje o vinogradništvu. — 18.30: »Umor v FtorifainsM ulici«, veseloigra. — 16: Reiprodracirana stesba. — 16.30: Humonistččno Slivo: prof. Mlakar. — 17: Koncert pevskega zbora z Viča. — 20: Premo« opere a Zagreba. — 22: Naporved čaisa ki poročila. Ponedeljek, 11. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr. Brežnik: Svetovni mir in liga narodov — 19: Zdravstveno predavanje. — 19.30:' Srbohrvaščina. _ 20: Koncert radio-orkestra (rezervirano tudi za event prenos). _ 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 10.45: V spomin padlim vojakom. — 17-30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta z Dunaja. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 18: Prenos popoldanskega koncerta iz kavarne ^Moskva;. _ 20.30: Večerni koncert orke-6tra _ 22: Poročila. — 22.15: Koncert ruskega orkestra balalajk. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Reproducirana glasba. — 19.30: Sluhoigra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.15: Reproducirana glisba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.15: Lahka godba orkestra. _ VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 23: GodL* za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Glasbeni program za otroke. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Koncert Schumannovih pesmi. _ 20.45: Zborovski koncert: štajerske narodne pesmi. — 22.05: Godba za ples. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Koncert lahke godbe. — 20: Petje. — 21: Poljuden orkestralni koncert. — 22.30: Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. _ FRANKFURT 17-30: Prenoe koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Koncert na kitare. — 20: Weinbergerjeva opera »Švan-da dudak< (prenos iz gledališča). — 22.30: Italijanska, madžarska bolgarska in rumun-ska glasba. _ LANGENBERG 17-30: Večerni koncert. — 20: Collegium musieum. — Lahka godba in ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos iz Frank-furta. — 20: Prenos iz frankfurtske opere. — Godba za ples. BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio - kvarteta. — 17 40: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos koncerta filharmoniCne čdružbe. — 2j.45: Ciganska godba. — LONDON 20.25: Koncert španske glasbe. — 20.45: Orkestralen koncert —. RIM 17-30: Prenos iz rimske filharmonije. _ 21.02: Proslava kraljevega rojstnega dne. _ STOCKHOLM 20.30: Kvartetni program. — 22.10: Prenos inozemskih postaj. Torek. 12. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30- Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: »Dva tedna po Šoanri«. potopisno predavanje. — 19: Predavanie o fotoama-terstvu. — 19.30: Ruščina — 20: Koncert pevskega zbora »Liubliana«. — 21: Koncert radio-orkestra romantična glasba. — — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert stare dunaiske glasbe- — 20: Prenos koncerta iz Liubljane. — 22.10: Prenašan;e inozemskih postaj. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — IS: Prenos popoldanskega koncerta !z »Moskve«. — 20: Prenos iz inozemstva. aTj kii icert radio-kvarteta. — 21.30: Porof.i-a. — 21.45: Koncert lahke srlasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert združenih praških tambuTaških zbo* rov. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Severno moravske jesenske pesmi in obiJaji — 22.15: Koncert lanke godbe. — BRNf 16.30: Popoldanski koncert — 19.05: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Prasie. — 21: Protrram kakor v Pragi. — 2215: Lahka godba. — VARŠAVA 16.15: Repioducirana glasba. — 17.45: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Prenos iz filharmonije: koncert Jana Kieoure in filharmoničnpga orkestra — DUNAI 1!; Orkestralen koncert dunaiskih filharmoni-kov. — 15: Pol uden orkestralen koncert. — 18: Prenos iz drž. opere: Wagneriev4 opera »Mo stri pevci nurnberški«. — BERLIN 16.30: Prenos orgelskega koncerta. —• 17.15: Orkestralen koncert lahke crodbe. — 18.30: Večerni koncert. — 20: Prenos simfoničnega koncerta Mozartove elasbe. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert ni--kestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Stutt-garta. — 23.15: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 2o: Koncert orkestra in solistov. — 21: Koncert Bachove glasbe. -- STUTGART 16: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.30: Solistični konccrt- skladbe še živečih komo<»-nistov. —• 22: Lokalen večer — 23.1!*: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15. Koncert vojaške godbe. — 12.05: Petski in klavirski koncert. — 17.10: Ciganska godba. — 19.15: Violinski koncert. — Prenos koncerta iz i aršave. — 22.15: Godba za ples — R'M 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Operni večer — STOCKHOLM 20: Koncert solistov in orkestra. — 22.30: Lahka glasba. OTROŽKE nogavice 'ilGOM Najboljše, najtrafnejše, zalo 13 najcenejšeJ Pierre Mac Orlan: Mornarjeva nevesta Tri dni smo križarili po honduraš-kem zalivu, potem pa smo spustili sidro v majhni luki otoka Barnaka, da se mornarji odpočijeio po naporih težke vožnje ter opravijo nujna popravila na ladii. Prebivalci otoka, ob katerem smo pristali, so bili siromašni zamorci. Ko so opazili, da se mislimo izkrcati, so se umaknili daleč od brega. Morda so pobegnili iz strahu pred našimi gusar-skimi junaštvi, zaradi katerih smo bili razvpiti povsod, koder smo križarili po oceanih. Pustili smo na palubi neznatno posadko in stopili na kopnino. Btio je div-no! Otok je nalikoval velikanski košari. polni najžlahtnejšega sadja in eksotičnega cvetja. Našli smo tudi dovolj hrane, čeprav ne takšne, kakršne so si želeli naši želodci. Morske školjke smo razbijali z noži, mleko smo pili iz ilovnatih skled in zraven smo tolažili lakoto s suhimi ribami, vsemu temu pa smo dodajali svežesca sadja. Večji del posadke je šel iskat mornarske sreče v male otoške naselbine. Note. Pity. Mac Grave, Jack Saven in še štirje ali pet tovarišev pa je sklenilo, da si nainrej ogledajo južni del otoka. ki se je utapljal v kar fantastični vegetaciji. Note je na tem pohodu prvi začutil žejo. Dejal je: »Mac, ti imaš rum. Vrnem ti ga tisti dan, ko bomo imeli zabavo z zamorskimi dekleti. Daj mi pijače!« Mac Grave je sicer storil, kakor da ne sliši, kaj mu pravi tovariš, a Note ni čakal. Pograbil je čutaro, zaškripal z zobmi ter izpraznil posodo do dna. Po-lokal je rum do zadnje kapljice. Šli smo dalje. Vonj jasmina nam je opajal nosnice, da so se dvigale kakor plavutice. In glej, tam v grmovju, med zelenimi bananami in drugim listjem svežega drevja, je stala hišica prav kakor v bajki: bela ko sneg. Sence, ki so io delale še prikupljivejšo, so bile sinje kakor površina morja. Oh. bilo je kakor v raju! Ptice, skrite v samotni senci palm, so žvrgolele in pele. Nič razen njihovega petja ni motilo svečane tišine, ki nas je vse navdajala s pobožnostjo, kakršno občuti človek samo v cerkvi. Kakor je pri mornarjih običajno, smo prehodili vso okolico in Note se je celo drznil pomoliti glavo skozi okno • v hišico. Z roko nam je bil dal znamenje, naj se ustavimo. »Lahko vstopimo! « je dejal kmalu nato. Sledili smo niegovi vzpodbudi. Hišica je imela en sam prostor in v tem prostoru je bila ob zidu razprostrta nekoliko natrgana rogožina. Na ro-gožini je ležala mlada zamorka. Lase je imela pokrite z ruto iz rumene svile, na kateri so se pestro odražale velike višnjeve točke. V sobi je stala še skrinja in na njej je bilo toril-ce z vodo, v torilcu pa je končaval svoje življenje pajek, ki ni mogel zlesti iz vode. V drugem kotu je bilo neka i oblek in par kosov posode. Mac Grave se ni mogel obvladati ob pogledu na spečo deklico. Vzkliknil je: »Milady!« Zamorska !ady se je mahoma prebudila in se stresla do vsem životu. Odprla je bele, velike oči, ki so bile videti vse preplašene. Z rokami smo ji dopo-vedali, naj se nas ne boji, ker nismo hudodelci. Očividno nas je razumela, zakaj kmalu so se njena usta razširila ' v smeh, kakršnega vidiš samo pri zamorskem plemenu. Posedli smo po tleh in zamorka je kmalu položila Noteu roko na ramo ter napela ustnice v poljub. »Saj sem vedel!« je razigrano dejal Note. »Ta biser zamorskega otoka je čakal name, ki sem brodil po morjih dvajset let. da spustim naposled sidro na Barnaku! Gospoda, vzamem jo za ženo in vas pozovem na svatbo, ki se bo vršila po obredniku otočanov!« Stalo nas je nekaj truda, preden smo zamorki dopovedali, za kaj gre in da jo hoče Note za ženo. S težavo smo se sporazumeli. Zamorka je umela samo nekoliko španski in med ta jezik je pomešala časih kak angleški izraz. Pristala je na predlog, da postane Noteu žena, in objemala ženina z vidnim veseljem. Svatba je bila zelo razgibana. Nevesta je bila dražestna in je dobila v poročni dar sodček ruma, ki so ga svatje po zamorskem običaju na ramah nosili okoli hiše. Oponašali so verske obrede ter pili in jedli. Nevesta je oblekla čudno svatovsko oblačilo — plašč iz satena, ki se je bil našel med plenom z neke francoske ladje. Ves čas je držala moža za roko, sprejemala poklone mornarjev in odgovarjala na vzklike »Živela!« z nekim zamorskim reklom. Zvečer se je družba razšla. V beli hišici so ostale na tleh prazne čaše in krožniki. Posadka se je odmajala na palubo, samo novoporočenca sta ostala z Mac Graveom v hiši. Ob slovesu smo pretočili ostanek ruma v pleteni co, ki je držala šest do sedem litrov. Noteu smo zabičšli. naj ne izpije vsega. Vsem svatom je legel tisto noč na oči težak sen. iz katerega so se zbudili, ko ie stalo solnce že visoko na nebu Mac Grave je bil ves hripav in je v nekakšnem polsnu zaklical Noteu: »Hej, Note, daj mi tisto steklenico 2 rumom, da se napijem!« A Note se ni oglasil in tudi drugi so molčali. Zato je zlezel Mac po lestvah v spalnico mladih zakoncev. Kako se ie pa zgrozil, ko ie naše! Notea ležečega na rogožini v £rvi in mrtvega! Skozi možgane mu je blisnila misel: »Ona je ukradla rum, nihče drugi.« ★ Ženo umorjenega Notea so našli par korakov od hiše. Bila je pijana kakor čep in je držala pljuskajočo steklenico ruma med koleni pod drevesom. Mornarji, Invu katerimi se je bila razširila vest o dogodku, so hitro napravili sklep. Zvezali so zamorko in sklenili, da .io obesijo. Ko so pristopili z vrvjo, se je pijana ženska režala, da je bilo groza. Hotela je pobožati in objeti enega izmed krvnikov, toda oni se je umaknil, njej pa .ie padla glava na prsi, kakor bi .io odsekal pri vratu. Ko se je vrv že dvignila, je izdavila v slabd španščini: »Ljubezen, ljubezen...« Vrv se je nategnila. Šele zdaj je zamorka začutila, da io nekaj tišči, in prestrašeno je izbuliila oči. Hotela je nekaj reči. a ni več utegnila. Dvakrat, trikrat se je močno stresla, kakor bi jo zvijal krč. potem ie izd'hnila. Nieno telo se je še doleo gugalo v vetriču dreves pred belo hišo. Kraljestvo mode Žena v poklicu Včasih je veljalo za nedovoljeno, če se je ▼ poklicu zaposlena žena bavila tudi z modnimi vprašanji, tako zanimanje se je smatralo za kaznjivo odpadništvo od resnosti v delu, to je bila koketerija, ki je že v naprej onemogočala intenzivno delavnost. V tem pogledu se je mišljenje popolnoma spremenilo, kajti danes ne služijo le one žene, ki se morajo s svojim delom preživljati. temveč je mnogo takih, ki delajo, ker hočejo dokazati svojo neodvisnost. Moderna, v poklicu zaposlena žena pa ve prav dobro, da je čedna obleka tudi za v službo potrebna, zakaj pravilno izbrano oblačilo poveča dobro razpoloženje žene in kje je slaba volja bolj škodljiva, kot pa pri delu? Razen tega pa je dolžnost moderne žene, da je vedno in povsod lepo in primerno oblečena. Seveda s tem še ni rečeno, da naj se v poklicu zaposlena žena prikaže v službo vsiljivo - mondeno napravljena, nasprotno, držati se mora vselej popolne enostavnosti. Žena z okusom nikdar ne bo volila oprave, ki s? ne bi strinjala z okolico, sicer pa dobro izbrana enostavnost deluje v vseh primerih najelegantneje. Povsem mora poklicna ob'eka biti praktična. to se pravi, da ne sme izgledati neredno niti pri najhujšem štrapaciranju. ne sme biti pomečkana in mora vedno obdržati svoj prvotni izgled. Da udovolji vsem tem zahtevam, mora seveda biti narejena iz dobrega blaga in sledenje tu ni na mestu, kajti poceni materijal kmalu nelepo izgleda, ni trpežen in svojo nositeljico v vsakem oziru razočara. Kroj take obleke naj bo povsem enostaven, po njem moramo že na prvi pouled spoznati praktično mišljenje poklicne žene, — navzlic svoji enostavnosti pa lahko soglaša z vsemi predpisi zadnje mode Posebne važnosti .je tukaj barva — izogibati se moramo kričečih in vsiljivih tonov, ki vedno motijo, prav posebno pa v poklicu. Najbolj prikladne so lepe srednje barve, kakor n. pr. rjava ali stekleničastvo zelena, ki spada k zadnjim modnim novostim. V garderobi uslužbene žene zavzema mnogo prostora pletena moda. ki se je v toku let izkazala kot izvanredno praktična. Zadnje čase je moda prinesla toliko novega in originalnega ravno v pleteninah, da so še tako poceni jumperji in pulloverji nad vse mikavni in zanimivi. Novi »melirani« modeli so poleg svoje praktične vrednosti še prav posebno okusni, vsled svojih čudno nejasnih vzorcev. Letos se taki jumperji nosijo izpod pasu v krilu in so najprikladnej-še dopolnilo kostima( kakor to kaže naša prva slika). Toda tudi cele pletene obleke eo priljubljene in posebno mikavne vsled vdelanih pestrih ornamentov (tako obleko kažemo na predzadnji sliki). Kostim na prvi sliki je iz drobno vzorča-stega volnenega blaga in v 6voji enostavnosti popolno lep, sestoji pa iz novodobnega nagubanega krila in ravnega paletoja (z našitimi žepi in dolgodlakim kožuhovinastiin ovratnik'.*..). Pod pulloverjem je bluza iz pralne svile z dolgo pentljo. Enostavno obleko iz volnenega blaga prinašamo na drugi sliki. Izdelana je v prin-eesnem kroju, ki je še podčrtan z visoko položenim pasom in se končuje v zvončasto krilo. Edini okrasek so svetle proge v obliki žarkov, ki se pričnejo pri ovratniku. Za bolj močne postave je zelo prikladna obleka, ki jo kaže naša zadnja skica. Sprednji del obleke je prekrižan in pada lahno Kožuho- vioaste plašče že od Din 2500 dal e v veliki izbiri nudi cenjenim damam tvrdka Lu ROT LJUBLJANA Mestni trg 9 Zaloga vseh vrst krzna po -olidnih cenah. Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine zvončasto navzdol, prepet ie s kovinasto zaponko. Rokavi, kakor tudi revers, so svetlo garnirani. Iz vseh teh slik je razvidno, da more biti v poklicu zaposlena žena dobro oblečena tudi s skromnimi sredstvi, samo če se za svojo idelavno obleko-: zadosti zanima. Domača jopica je del garderobe, ki si jo je žena izposodila od moške mode. Takšna jopica je prav posebno praktična in gorka ter zato pripravna za hladne dneve, razen tega pa je tudi originalna in vsakemu dobro pristoja. Navadno je podložena z vatelinom in prešita na kvadrate, oblečemo jo preko domače obleke, nosi se pa tudi e pižamo in vedno efektno učinkuje. Blago, ki ga pri tem uporabljamo, sme biti kričeče, kajti živahne barve se zelo cenijo za domača oblačila in postajajo vedno bolj priljubljene, odkar ima obrtna umetnost toiiko vpliva na modo. Taka domača jopica se nikoli ne ga mira in jo opremimo eventualno le s širokim ovratnikom ali moškim reverjem, ki sme biti izdelan v kontrastni barvi, istotako kot podloga-_ Moderni šali po najnižjih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14 Tudi perilo sledi smernicam nove mode Kaj nam koristi najlepša in nad vse zanimivo izmišljena linija obleke, če neprimerno perilo pokvari celotni utis životas Zato so si vodilni modni saloni izmislili novo perilo, ki se v vsakem oziru ravna po obliki modernin oblek, ki zahtevajo vitkost, v kateri je pa povdariena ženska linija. Modeli novih oblek se ogibajo ravne garconske črte, istotako ie z zadnjimi modeli kombinacij, ki so nenavadno komplicirani in prave senzacije, kar se kroja tiče. Naprimer Parižanka ljubi komplet z vdelanimi hlačkami, kar je nad vse graci-jozno. Krilce s kratkimi visečimi konci je izdelano iz prozornega blaga, pod njim se hlačke iz satina samo naslučujejo. Večina modelov pa ie izgotovljena v princesni obliki, krilo pada bogato zvončasto in se v vseh podrobnostih ravna oo obicki. Po tolikih letih so prišli spet stezniki v modo, za vitke kakor tudi za močne postave. Tak »korzet« seveda ni več nikak oklep, njegov učinek leži le v milem modeliranju telesa. Novi komplet sestoji torej iz malega steznika, zaprtih hlačk na elastiko in kratke srajce, oziroma kombinaciie. Oblačilnica za Slovenijo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7. Vam nudi najugodnejšo priliko za nakup blaga za jesenske in zimske obleke, suknje in perilo. — Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dolbijo ugodne plačilne pogoje. Šolski predpasniki, oblekce m ptašoki do 16 let v krasni izbiri pravkar dospeli. M. KRIŠTOFIČ BUČAR. Stari trg štev. 9. Špecijafeia trgovina za dame m otroke! Zdravnis/ea posvetovalnica G. B. P. v P. »Zelišče?, ki ga imate menda v mislih, ni »koloradot, ampak sCondu-rango« in je skorja nekega drevesa v Južni Ameriki, odkoder je droga prvotno res prišla kot zanesljivo sredstvo za želodčnega raka. kar se je pa izkazalo, da ni res. Je pa res dobro sredstvo proti raznim obolenjem želodca in dela tek Da bi ga kje »čikali«, kot priporočate vi, nam ni znano. Navadno 6e pripravlja zdravilo tako, da se vzame za dobro zvrhano žlico skorje in se nalije nanjo skoraj pol litra vode. To se da, da stoji 12 ur. nakar se namaka postavi k ognju in se jo povre na polovico. Ko si tekočino potem precedil, jo daješ bolniku po 1—2 žlici na dan vsakokrat 1—2 ure pred jedjo. — Primerno količino leka tudi lahko namakaš v dobrem starem vinu. — G. P. V. v M. »Humagsolant je hidrolisirana rogovi-na, v kateri se je posrečilo preprečiti razkroj čistina. Baje pospešuje ugodno rast las in se uporablja kot notranje sredstvo pri lečenju bolezni las in lasišča. — G. J. K. v L. Predno se lotite barvanja, poskusite še z umivanjem in izpiranjem las s kamilič-nim čajem: »Bruno«. Spada na vsak način v oskrbo zdravnika. V hladnem in mrzlem letnem času občutljiva mesta varovati z maščobnimi kremami. Hodite pod milo nebo samo s popolnoma suhima rokama. — »Učitelj«. Vi imate v prvi vrsti v mislih cepiva. Čas in prostor nam ne pripuščata, da bi vam na tem kraju mogli podati raz^ pravo o raznih cepivih in serih, kot njih uporabi in umestnosti. Cepiva so. na kratko povedano, v splošnem razplavki mrtvih kaličev, katere vbrizgavamo v telo, da iz-zovemo v njem nastop varalnih in hranilnih snovi. Serum je pa s takimi snovmi obložena sokrvca iz krvi živali, katere smo 6top-njeina imunizirali z bolezenskimi kaliči in jih polagoma napravili zanje, odnosno za njihovo kužljivost, neobčutjive. Morda naprosite, če se zanimate za te stvari, kakega znanega zdravnika, da vam natančneje razloži zadevo. — G. K. P. v B. Iztiskavanje zajedalcev pomaga sam mimogrede, ker ste ž njimi iztisnili samo vsebino lojnice. ne pa uničili nje same, ki se vedno zopet polni s tolščo, odnosno z lojem. Tudi ni moči vedno in na vsakem kraju zajedalcev iztisniti, niti ne z iztiskači, katere je dobiti v vsaki večji parfumeriji ali trgovini za kirurgične instrumente. Najboljše je torej kazeče črne pike previdno zmiti z dobrim bencinom, potem jih pa obeliti z vodenikovim super-oksidom. — G. M. M. v H. J. p. L. čitajte odgovor pred vašim. Pri vas je komplicirano zlo še z zagnojitvami. Da bi se zamašilo luknjice s kako skremo?, na to ni misliti Poskusite si zvečer namazati obolela mesta na debelo z inotiolom. Zjutraj ei potem umite obraz s toplo vodo, eventualno z dobrim, ali celo z žveplenim milom. Za zaje-davce pa rabite, kar smo nasvetovali vpra-ševalcu pred vami. — Odkod izhaja nabrek-llna, o kateri pišete, ni moči povedati brez osebne preiskave, in zato tudi ničesar ne nasvetovati. — G. S. M. v L. Vzroki takemu pojavu so lahko .splošni, lahko lokalni. Kaj je vzrok, ugotovi lahko samo strokovna preiskava. Če je pri vas slabokrvnost vzrok pojavu. treba to bolezen najprvo zdraviti in ozdraviti. Vrh tega izpiranja. Razne špeci-jalitete skušajo tudi vplivati ua i spremembo flore in 6 tem zatreti pojav. Kaj je pa v konkretnem primeru umestno, določi lahko samo zdravnik. — G. J. T. v J. na G. Imena takih zdravnikov lahko izveste v vsaki ljubljanski lekarni in v vsaki večji bolnici. — G. M. V. na R. Glavno zdravilo za ishias je ležanje v topli postelji. Pretežna večina primerov te bolezni bi naglo ozdravela, če bi bolniki koj legli in potem vztrajali v postelji. Če ste to storili in vrh tega še vse, kar nam pišete, potem vam ne preostane nič drugega kot da odidete v bolnico v Ljubljano na oddelek za živčne bolezni. — G. prof. P. K. v M. S. Razen vlakni iz spletov, prihajajočih iz možgan in hrbtenjače, vgrez-njenih v tako imenovani življenski živec, oskrbujejo želodec še posebne živčne naprave, ki so sicer od življenskega živca v toliko odvisne, da jih ta lahko izzove ali zavre, ki pa vendar lahko tudi neodvisno in same od sebe delujejo. Sistem ie torej jako kompliciran. Navzlic temu so pa živčna obolenja želodca jako redka. 0 njih smemo samo potem govoriti, če so res vse ostale podrobne preiskave podale negativen rezultat. Brez teh je vsako govorjenje o živčno obolelem želodcu prazno besedičenje. — Kakor vsak ve, so pa tudi psihični vplivi, ki se lahko krepko udejstvujejo z raznimi motnjami želodčnih funkcij, kot n. pr. gnus, žalost, skrbi, strah itd. V teh primerih si moramo misliti da v možganih se pojavljajoči psihični procesi vplivajo potom zveznega živčevja na motiliteto in kemizem želodca. _ G. D. V. v C. Idioti imajo navadno. _ časih je celo nasprotno — majhne mož DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 Kadar Vam ni želodec v redu vzemite zdravilno specijaliteto Figol-eliksir. Figol je odlično sredstvo za čiščenje želodca in čreves in pomaga pri bolečinah jeter, ledvic, hemoroidov in nespečnosti, ki so v zvezi z neurejeno prebavo, Figol izdeluje in razpošilia po pošti s povzetjem z navodilom o uporabi lekarna Dr. Semelič. Dubrovnik 2/43. Originalni za-bojček s tremi stekleničkami z omotom in poštnino vred velja Din 105, 8 steklenic pa 245 Din, posamna steklenica 40 Din. Vsak dan prihajajo zahvalna pisma o odličnem delovanju Figola. 257 Joima s&ahvala. P. N. dr. Semelič, lekarna. Dubrovnik 2/43. Ker mi Vaš preparat Figol zelo dobro de ter sem z dvema steklenicama istega ozdravil že tri leta pokvarjeni želodec. Vas prosim, da mi pošljete še dve steklenici. Z odličnim spoštovanjem Adrija Jur-kovie, Kakanj. 2. julija 1926. I (D dss;«, vetru m ttie|u NIVEA-CREME Veter in slabo vreme, mrzrtfa in vlaživost odvzemajo vaši koči trair.o za kožo važne liranilne sestavine in r>oc1. Po vašem opisu je menda ta opisana >niala rumena kopriva:, ki pa ni aikaka kopriva, galeopsis ualeobdolon luteuni. Da bi jo kdaj rabili ali, da jo kje rabijo za sredstvo za grižo, o tem nam ni nič znano. Rila je pa ta rastlina pred kakimi sto leti glavna sestavina tako imenovanega Lieber-kuhnovega čaja, ki je slovel nekaj časa kot izborno sredstvo za sušico. To seveda ni, pač pa je zaradi svoje grenkobe in slezavo-sli uporabljiv kot domače sredstvo za želodčne katare in ^lična lahka obolenja. Morda ga dobite kje v kaki lekarni; zanesljivejše bo, da ga sami naberete, seveda sto-prav drugo leto. Kmetijstvo v Dravski banovini Ustanovitev Dravske banovine pomenja, kakor je »Jutro* že pravilno poudarjalo, brez dvoma začetek novega razvoja v jašem gospodarstvu. Pa tudi v drugih ozirih mora dovesti do boljše bodočnosti naše dežele in do razmaha, kakršnega si želimo vsi. Gospodarstvo je prvo in gre preko vsega. Kdor tega ne uvidi, ne umeva današnjih časov. V naši banovini se bavi nad 60.% prebivalstva s kmetijstvom, ostalo prebivalstvo se peča z industrijo in obrtjo. Kmečki živelj predstavlja torej večino. V sosednjih banovinah je kmečkega ljudstva Se več, in sicer okob" 80%. Banovina kot gospodarska celota Z ustanovitvijo banovine, te gospodarske celote, je našemu ljudstvu dana možnost do individuelnega razmaha, kakršnega si mi vsi najiskreneje želimo. Ako razmotrivamo našo banovino s kmetijskega vidika, vidimo, da šteje nekaj nad 100.000 malih kmetov, ki posedujejo do 10 ha zemlje. Z drugimi besedami: 70% podeželskega prebivalstva je kmečkih delavcev in malih kmetov in le okoli 30% je prav za prav pravih kmetov — posestnikov. Navedene številke nam povedo, da vlada pri nas velikansko pomanjkanje rodne zemlje, če tudi bi se vsa veleposestva (ki posedujejo Se mnogo rodne zemlje) porazdelila med potrebne agrarne interesente. Važna naloga naše bodoče uprave bo, podpirati našega malega kmeta z vsemi sredstvi, da se bo mogel preživljati na lastni grudi. S pridnostjo, naravno inteligenco in vztrajnostjo, ki je našemu malemu kmetu dana, bo to tudi dosegel. Živinoreja najvažnejša naloga Brezdvomno je živinoreja od vseh panog našega kmetijstva najvažnejša. Živinoreja in vse, kar je z njo v zvezi, na pr. gojitev plemenske živine, mlekarstvo, eirarstvo, svinjereja, dalje perutninarstvo. konjereja, čebelarstvo in deloma tudi ovčjereja, so faktorji, ki zaslužijo vso pozornost. Te panoge bo treba pospeševati z največjo intenzivnostjo in razumevanjem. Treba bo najti ljudi, ki bodo organizirali kmeta v posameznih panogah do popolnosti. Važen pogoj je, poiskati prave ljudi, ki bodo to vodili. Poljedelstvo se bo moralo usmeriti tudi v tem pravcu, da bo omogočilo čim večji razvoj živine. Predvsem se bo morala posvečati največja pozornost produkciji krme, to je pospeševati bo treba pridelavo tečne krme v zadostni množini tudi na polju in ne samo na travnikih in pašnikih. Brez zadostne in tečne krme je umna živinoreja nemogoča. Obče je znano, da so detelje najvažnejše krmske rastline, pa naj bo to lucerna (nemška detelja) ali pa domača detelja. Pa tudi razne okopavine, kakor krompir, korenje, zlasti pa pesa in nazadnje tudi žitarice naj se gojijo intenzivno, ker nam služijo tudi kot krma živini. Gojenje žita je upravičeno pri nas tudi v toliko, ker izpopolnujemo z njim tudi kolobar v poljedelstvu, za- intenzivno pridelovanje žita pri nas pa ni pogojev. So še nekatere važne poljedelske rastline, ki jib ne smemo prezreti, in te so poleg krompirja fižol, pa tudi razne povrtnine; te zaslužijo vso pažnjo, da jih negujemo še v večji meri. Za pospeševanje živinoreje je važno plan-šarstvo in sploh pašništvo. Brez dobrih pašnikov je uspešno gojenje plemenske živine, pa tudi dobrih mlečnih živali nemogoče. Merodajni faktorji naj skrbijo za to, da bodo imeli tudi naši mali kmetje možnost, kjer bodo lahko pasli svojo živino. Važen faktor pri povišanju produkcije krme so razna domača gnojila, kakor hlevski gnoj, kompost in predvsem gnojnica. Treba bo našo va6 temeljito urediti po gotovem sistemu, da bo imelo vsako gospodarstvo urejeno gnojišče in gnojnično jamo. Sistem podpor se bo moral bistveno pre-drugačiti, kajti izkazalo se je, da niso baš podpore oni idealni pogon, ki bi to izredno važno vprašanje končno rešil. Važnost sadjarstva Za živinorejo stopa v našem kmetijstvu golovo sadjarstvo na prvo mesto. Ko govorimo o sadjarstvu v naši banovini, imamo pred očmi pozna limska jabolka, to so jabolka, ki jih zahteva trgovina. V tem nas čaka mnogo dela. Vprašanje sort še ni razčiščeno. Imamo namreč še na stotine sort v naših sadovnjakih, od katerih pa je prav malo dobrih. Razna strokovna društva kakor Sadjarsko društvo in njene podružnice, dalje Kmetijska družba s številnimi podružnicami in tudi oblastva so storila mnogo k napredku v tem pogledu. Treba bo !o delo z vso vnemo pospeševati, kajti sadjarstvo bo našega malega kmeta gotovo gospodarsko označuje kvaliteto naših nekaterih finih sort jabolk. N. pr. gravensteinsko jabolko zavzema prvo mesto in se plačuje po 6 Din za kg, zlata zimska parmena po 3 Din, ka-nadka, bojkovo jabolko, londonski peping, jonatan po 4 Din, razne renete: Harberto-va, Baumanova itd. po 3 Din, voščenke po 2.70 Din ter razni kosmači, bobovec in ma-šaneger po 2.50 Din, Jakob Lebel po 1.20 dinarjev itd. Tu nam je podana slika, kako trgovina ocenjuje kakovost sort. Zelo mnogo je treba storili tudi v pogledu pakovanja, da bo Slo naše sadje lažje v denar. Mi moramo organizirati pakovanje sadja po ameriškem načinu, kakor se je letos pakovanje pokazalo na sadnem sejmu v Ljubljani V tem pogledu nam je štajerska sadna zadruga lahko za vzor, kajti ona je letos že s pečala kljub temu, da je šele en» leto stara, že 80 vagonov prvovrstnega sadja v tujino. Važno je tudi, da se bo v našem podeželju organizirala moderna in času odgovarjajoča sadna uprava in da oe bo šlo vse v žganje. Vinogradništvo in hmeljarstvo Ti dve panogi, ki imata svoje lepe ali tudi mnogo slabih strani, sta omejeni le na gotov okoliš. Kdorkoli sili vinsko trto v neprikladne nizke lege. ta ima prej ali fl^-j občutno izgubo. Vinska trta spada v dobro solnčno in višjo lego; tamkaj nam da tudi lepe in redne donose. Glede hmelja se nahajamo sedaj v veliki krizi. Sicer poznajo pravi hmeljarji ta udarec, ki prihaja po gotovih letih vedno nad nje. V zadnjih 30 letih je ta že tretja kriza. Mmnogi se iz tega nič ne naučijo, nekateri so pa le uvideli, da se ne da s hmeljem tako hitro obogateli in so ga zopet odpravili. Zadružništvo V zadružništvu je spas naSega kmetskega gospodarstva. Razne okolnosti, kakor čim dalje hujša svelovna konkurenca, izguba dobrih trgov itd. nas naravnost silijo k zadružništvu. Kar ne zmore poedinec, kmet sam, to zmorejo lahko kmetovalci v zadrugah. Z ustanavljanjem raznih kmetijskih zanlrug kakor mlekarskih, sirarskih, vinskih, živinorejskih, sadjarskih itd. bo naš kmet posta) proizvajalec, kakršnega zahteva današnja svetovna trgovina, Z zadružništvom bo položen temelj našemu bodočemu kmetijstvu in le ono bo zasiguralo napredek ter gospodarski razvoj in z njim tudi blagostanje našega kmeta. Fr. K. p(Pyrota* v edina tvornica raket v Jugoslaviji, im f v zalogi in prodaja najcenejše in naj boljše^: 13989 čudežne svecice za Božič, rakete, žabice, petarde (to-piče), brizgače (šištalice), beng. vžigalice, baklje za bakljade, aparate proti vlomu itd. Zahtevajte novi cenik za 1. 1929. Vsegdar je mično frizirana! Laskava pohvala, je-li ? Mor si je Vi ne želite? Hočete-li, da se bodo ^ - ,, MeliVoš, lasje..eednofrizirani-7 , Ta,ko leP< Postanejo Vaši ^^mpoon 2 črno glavo BLAGOSTANJU! ALFA D. D, separatorji in stroji ZA MLKKARSTVO ZAGREB, BOŠKOVIČEVA 46 195 Zastopniki Se iščejo povsod! DRVA PREMOG-KOKS pri tvrdki „KURIVO" Dunajska e. 33 Javna skladišča (Balkan.) IiaSKfia inaicpa n,...^... 5„,|n,Ua,oi™ _ _ ... . dvigpilo. Značilno je, kako sadna trgovina eieion oj.» J Preureditev ljubljanskega glavnega kolodvora Vprašanje glavne in gorenjske postaje — Odstranitev stare in postavitev nore kurilnice — Dolenjski kolodvor — Mesto polovičarskega krpanja na delo za moderno preureditev! s sta- Pri obravnavanju tega, za razvoi ljubljanskega mesta kako tudi za gladek potek železniškega prometa izrednega vprašanja si moramo najprej pred-očiti današnji položaj, kakršen je. V Ljubljani so sedaj tri železniške postaje, poleg tega pa je v Zalogu velik ra/nžirni kolodvor in istotako je tudi v Dravljah zgrajena nekaka odstavljalna postaja, kamor se odstavljaio pokvarjene in druge vozove. Glavni kolodvor in gorenjski kolodvor sta že popolnoma obdana od mesta, dolenjski kolodvor pa leži na mestni periferiji proti dolenjski strani. Na kako razširjenje prvih dveh preko sedanjega zemljišča ni niti misliti, medtem ko bi se dolenjsko postajo zaenkrat lahko še razširilo in podaišalo. Glavna proga, ki vodi od Zidanega mosta preko Ljubljane v Postojno, vodi skoraj 4"kilometre direktno skozi mesto, gorenjska in kamniška proga pa sta ravno tako obdani v dolžini skoraj 2 kilometrov od mestnega območja, ki se vedno bolj zazidava. Tudi dolenjska proga je v njenem poteku od glavnega na dolenjski kolodvor stisnjena med hišami. 'Pravilno bi bilo. ako bi se v velikih potezah popolnoma preuredil celokupni ustroj ljubljanskega železniškega vozila kakor se je to svoječasno n. pr. napravilo v raznih mestih v Nemčiji, preden se je pričelo z regulacijo mesta. Toda ta prilika je bila v Ljubljani takorekoč zamujena. Danes preurediti ves ljubljanski železniški ustroi pomeni poseči izredno globoko v žep in še preostaja vprašanje, ako bi bilo vse mogoče tako izvesti, da bi imelo na eni strani mesto, oziroma na drugi strani železniška uprava vse one koristi, ki so zaželene. Stroški za popolno preureditev bi znašali gotovo na stotine mili' jonov in se v naprej sploh ne dado kar tako preračunati. Iz tega sledi, da je edino pravilno, ako se že obstoječe železniške naprave, kakor smo jih že omenili, reformirajo le v toliko kolikor je v danih razmerah mogoče da bodo ustrezale železnici in ne bodo več v toliki meri ovirale razvoj mesta. Predvsem se mora posvetiti preureditvi glavnega kolodvora največjo pažnjo. Kompleks, na katerem leži danes ta postaja, je zaenkrat in naj-mamj še za 30 do 50 let zadosten za obratovanje, ako se odstranijo z njega vsi oni železniški pomožni zavodi, ki nimajo s potniškim in,tovornim direktnega stika. Zato moramo smatrati kot prvi in glavni predpogoj, tako rekoč kot izhodišče vsega reformnega dela odstranitev celokupne kurilnice in njenih naprav ter vseh delavnic progovne službe iz sedanjega postajnega rajona, ker se bo le na ta način pridobilo toliko prostora za potniški kolodvor, carinske prostore in ostala tovorna skladišča, ki je potreben. Na nesrečo leži namreč kurilnica na glavnem kolodvoru ravno nasproti poslopja za potniški promet in tvori tako nekako ožino, kjer se razvija najživahneiši promet potniških vlakov in jo morajo vrhu tega prevoziti tudi vsi tovorni vlaki, ki so usmerjeni proti Trstu, Jesenicam itd. Tamkaj je danes za potniški promet na razpolago le nekoliko tirov, ki nikakor ne morejo zadoščati. Z odstranitvijo kurilnice in vseh njenih poslopij. premogovnih skladov, vozovne delavnice itd. pa se pridobi prostor za otočne perone, ki naj bi bila najmanj dva in bo preostalo še dovolj prostora za shranjevanje potniških vlakovnih garnitur in tudi za izyozne tire proti Trstu za tOA^orne vlake. Glede postavitve n<>ve kurilnice bi prišel v poštev svet, ki se razprostira vzhodno od tvorniškega kompleksa »Saturmisa« proti vojaškem vežba-lišeu, ki še ni zazidan in nudi za ku-rilniške namene vsestransko dovoli prostora. Nikakor pa se ne bi smele premestiti kurilnice na gorenjski kolodvor v Šiško, ker je ta že sedaj popolnoma obdan od mestnih hiš in bi se tudi iz tehničnega stališča na sedaniem zemljišču nikakor ne moglo namestiti še kurilnice iz glavnega kolodvora. Tudi zemljišče, ki je bilo svoječasno določeno za delavnice in ki leži med gorenjsko in kamniško progo ne prihaja več v poštev, saj leži danes že sredi Šiške m tudi za kurilniški prostor ne zadošča. Ako pa se poleg tega uvažuje, da bo moral gorenjski kolodvor prej ali slej sploh izginiti in se bo vsa tozadevna služba prenesla radi razširjenja mesta v Dravlje, je premestitev kurilnice iz glavnega na gorenjski kolodvor neumestna. Omenili smo gorenjski kolodvor. V neposredni bližini leži že imenovani odstavfljalni kolodvor v Dravljah, kjer je za razširjenje postajnih naprav še dovolj mesta. Razvoj Ljubljane kategorično zahteva, da se prične razmišljati o umestnosti gorenjskega kolodvora sploh. Za potniški kolodvor zadoščata prav za prav samo dva tira in pa postajno poslopje, za tovorni promet pa se lahko uporabi Dravlje. Ker pa je sigurno, da se bo ob gradnji nove kurilnice v smeri proti Zalogu na vsak način skušala centralizirati vsa kurilnišika služba v eni ustanovi, bo nato brez nadalj-nega odpadla kurilnica v Šiški in njeno zemljišče se bo lahko zazidalo novanjskimi hišami. Popolna reformacija gorenjskega kolodvora mora torej smeriti v to, da se opuste tamkaj vse postajne naprave razen postajnega poslopja, za potniški promet potrebnih tirov, skladišča in v poštev prihajajočih varnostnih naprav, vse ostalo pa se premesti v Dravlje, odkoder bi se dnevno nekajkrat prestavljajo tovorne vozove na skladiščne tire Pridobitev na stavbnem prostoru bi ne bila majhna. Kurilnica pa spada skupno s kurilnico glavnega kolodvora tja, kamor smo jo namenili že tekom naših izvajanj. Ako bi se vse to izvršilo, kar je na primer spojeno z mnogo manjšimi stroški, kakor pa celokupna preureditev ljubljanskega železniškega vozlja, bi bil položaj sledeči: na glavnem kolodvoru bi se po odstranitvi kurilnice lahko razširile vse naprave za potniški promet, carinjenje in skladiščno službo, na gorenjskem kolodvoru bi bilo le postajališče za gorenjske potniške vlake in pa skladišče za lokaJni tovor, v Zalogu bi bila ranžirna postaja polno izkoriščena in isti položaj bi bil v Dravljah. Za prometne svrhe bi vsekakor kazalo, da se razbremeni glavna proga, ako bi se položilo primerno zvezno progo med Zalogom in Dravljami preko ljubljanskega polja, kjer bi se prevažal ves gorenjski tovor na premikalni kolodvor v Dravljah. Kurilnica za vso strojno službo v Ljubljani pa bi bila na ravani med Ljubljano in Zalogom tamkaj, kjer to najbolj konvenira iz strojnoteh ničnih in gradbenih razlogov. Ravno tam bi se seveda zgradile tudi vse potrebne delavnice za popravilo lokomotiv in vozov, za progovno sekcijo glavna proga, mostno delavnico in vse druge v poštev prihajajoče pomožne zavode železniške, služ- be. Skladišča in delavnica za progovno službo na gorenjski progi bi se etab-lirala v Dravljah, za dolenjsko progo pa na dolenjskem kolodvoru. Po tej razbremenitvi glavnega In gorenjskega kolodvora se lahko brez na-daljnega pristopi k preureditvi glavnega kolodvora, da bo ustrezal sedanjim prometnim razmeram in zadoščal tudi še dolgo vrsto let v bodoče. S primerno prezidavo in dozidavo postajnega poslopja bi se doseglo ustrezajoče prostore za potniške blagajne, čakalnice, skladišča za prtljago, pisarne itd. Po porušeiiju kurilnice pridobljeni prostor pa bi služil v prvi vrsti razširjenju potniškega kolodvora s tem, da bi se razširil že obstoječi sedanji peron po dolžini in širini. Dalje pa bi se opustilo nekaj tirov, da se omogoči postavitev najmanj dveh otočnih peronov, ki bi služili potujočemu občinstvu za vstopanje v vlake gotovih smeri. Dostop k otočnim peronom bi moral biti seveda podzemeljski, ker je prekoračenje tirov nedopustno in nevarno za potnike. Za potniškimi prometnimi tiri se bi nato vrstili vsi ostali, za obratovanje potrebni tiri. Ako končno premotrimo ves položaj v Ljubljani in uvažujemo vse ono, kar smo dosedaj omenili, potem sledi iz tega, da se nikakor ne more z ureditvijo kolodvorskega vprašanja v Ljubljani več odlašati. Popolnoma pogrešano pa bi bilo, ako bi se pričelo s kakim krpanjem in malenkostnim popravljanjem. To položaja nikakor ne bo izboljšalo, temveč poprej poslabšalo. Železniška uprava je pokazala v zadnjem času precejšnje zanimanje tudi za to zadevo in gotovo sama stremi za tem. kako bi s primernimi stroški sebi in mestu v prid rešila to vprašanje. Ako se bo zagrabilo za delo s polno roko in pristopilo v velikih potezah k rešenju tega perečega problema, potem bo gotovo še mogoče, izvršiti nekaj dobrega. Preveliko odlašanje na bo položaj vedno samo poslabšalo, ker se razvoj Ljubljane tudi pred to oviro ne bo dalo ustaviti, saj se vrši povsem naravnim notem. kar je na vsak način potrebno vsega uvaževanja. CJ-ospodstFsfv« Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev za Dravsko banovino Pretekli teden se je vršila v hotelu * Zamorec« v Mariboru predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev za Dravsko banovino, ki jo je vodil zvezni predsednik gosp. Vilko Weixel. Seje se je udeležilo 25 delegatov, ki so zastopali 20 gremijev. Po pozdravnem nagovoru Zveznega predsednika in predsestve-nem poročilu je zvezni tainik gosp. I. Kaii-ser podal poslovno poročilo, ki obravnava splošni trgovinski položaj, davke, socijalno politiko, vajeniške preizkušnje in zvezne intervencije v razdobju od zadnje predsed-stvene seje. Razprava glede izenačenja zakonodaje o samoupravnih dajatvah ni bila končana, ker se je doslej le malo gremijev odzvalo s svojimi predlogi. Zbornični tajnik gosp. Jvan Mohorie je k temu vprašanju podal^ obširno mnenje glede oblastnih davščin, trošarin ter diferenciranja in maksimiranja doklad. Čim bo zveza prejela mnenja ostalih gremijev in zbrala potrebne podatke, bo o tem razpravljal še ožji odbor, nakar bo Zveza svoj elaborat predložila merodajnim mestom. V ožji odbor so bili izvoljeni gff.: Kavčič. Fiirsager, Čeh, Šumer, Šporn in Jeloenik. O reviziji carinske tarife je poročal zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič, ki je pozval trgovce, naj svoja opažanja pri carinskem postopanju sporočijo do konca t. m. G. predsednik Weixel je nato poročal o izmeri 'borni Pne doklade za tekoče leto ter prečital tozadevno spomenico mariborskega Gremiia trgovcev, sprejeto na zadnjem izrednem občnem zboru. Po pojasnilu o ! strani zborničnega tajnika gosp Ivana Mohoriča in po daljši debati je bilo na predlog zveznega podpredsednika g. Josina J. Kavčiča sklenjeno, da bo Zveza glede odmere zbornične doklade stopila neposredno v stik z zborničnim predsedstvom po denutaciji. v katero so bili izvoljeni gg.: Kavčič, Stergar, Stsr-mecki. Pintrr. Kuharic in kot izvedenec davčni radupravitelj v p. g. Mectlič iz Maribora. Na predlog gosp. Jeločnika je bilo sklenjene, da Zveza pod vzame odločne ko-raka za pKioinc odpravo trešarinskih r?*i-strov, na predlog zveznega podpredsednika gosp Kavčiča pa je bilo sklenjeno, da orosi Zveza trgovinskega ipinistra. naj se v os.iut-ku novega obrtnega zakona vnese določbi, da zadostuje za ornevanje obligato"ie gre mijalne bolniške biagajne sklep očnogn zbnra. knkr.r t* c'rlcča § 119 a sedanjega obrt>ie2a re.ia. Sprejet je bil tudi predlog gosp. Elsbaeherja • -si zveza zber^> 'ihrr; c rij* gledp iiVi.-fi'ji p>avice prodaje ortc\e kis!in° mr.lopronn;:i!(en.i in da se zajame za to, da se prepoved ukine. Nova velika tvornica za dr. Wand*^ieve oreparate v Zagreba Prefekb teden so bili v Zagrebu svečano otvorjeni veliki novozgrajeni tvorniški obrati švicarske tvornice farmacevtsko - dijetič-nih preparatov dr. A. Wander d. d., ki so namenjeni produkciji za ves Balkan in hližnii vzhod. Po zaslugi podjetnega in marljivega ravnatelja p. Gorupa je z malih početkov tu nastalo veliko tvornično podjetie. ki se na-haia v novih modernih zgradbah na po-daljšlm B-orongajske ceste za železniško nro-go. Svečani otvoritvi so prisostvovali člani ravnateljstva družbe s predsednikom g. S. A. Aleksandrom in ravnateljem Gorunom. dalie predstavniki organizacije lekarnarjev iz Zagreba in Beograda, predstavniki mestne občine. Zbornice zn TOT, Saveza indu-etrijcev in drugih odličnih predstavnikov gospodarskih krogov. Predsednik G. Aleksander je pri tej priliki v svojem pozdravnem govoru poudar- jal. da proizvodi dr. Wanderja pred letom 1922 pri nas skoro niso bili poznani in je bilo treba najprej ustvariti konsumno tržišče. Sedanjemu ravnatelju gospodu^ Gorup i je še kot zastopniku švicarske matične družbe dr. A. Wander A. G., Bom. uspelo korak za korakom razviti posle, tako da je končno prišlo do ustanovitve istoimenske jugoslo-veufke delniške družbe in do zgraditve tvornice V.? oskrbuje z dr. Wanderjev.mi proizvodi tudi ioigarijo, Grčijo in Turčijo in ki je sedaj največja in najmodernejša tvornica farnnveevVdrih proizvodov na Balkanu Wanderjevi prehranjevalni preparati se danes izdelujejo še v 11 drugih tvornicah, in sicer v pf r'jiu, Parizu, Londonu ChCosulich'. na katerem je bil sprejet znan predlog o znižanju delniške glavnice od 250 na 100 milijonov lir in istočasnem povišanju na 400 milijonov lir z emisijo 3% milijona novih delnic. Občn°mu zboru je bila predložena bilanca za preteklo leto. ki zaključuje z oeromno izgubo od 213.7 milijona lir ali 640 miliionov Din. Iz letnega poročila je razvidno. ri blagajni ministrstva.) = Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave steklenih zvoncev, prizmatičnih stekel, senčnikov, vlačnih svetiljk. lamel, varovalk. varnostnih pokrival in signalnih piščalk. strojni oddelek pa do 15 t. in. ponudbe glede dobave lesenih drogov. (Pogoji so na vpx>glpd pri omenjenih oddelkih.) — Uprava delavnice državnih železnic v Zagrebu sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave bakrenih plošč Direkc.iia državnega rudnika Kreka spreiema do Jii. t. m. ponudbe glede dobave dvigal, nljščn-tega železa, 3000 kg tračnih žebljev, 500 kv. m stekla za okna. 2 vagonov negaSenega apna, 1 pisalnega stroja in 100 kg bombaža za čiščenje. Dne 22. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, licitacija glede dobave G320 komadov trakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 22. t. 111. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani licitacija glede dobave 396.587 kub. m hrastovega kretniškega lesa. 30. t. m. pa glede dobave 1 kompletne skretnice, 400 konndov spojk, 2000 komadov klinastih plošč, 1000 fcomadov navadnih hrastovih pragov in /208 kub. m kretniSkih pragov. (Pogoji so na vpogled pri ist<-m oddelku.) Dne 22. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem 6a-nitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 7000 komadov blazin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 1 mize z dvojnim pokrovom in 500 kg bodeče žice, prometno-komercijelni oddelek pa do 18. L m. ponudbe glede oddaje 22 ponjav za vozove v popravilo. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 2230 kg mineralnih olj, 1000 kg bencina in 150 kg to-votne masti. Direkcija državnega rudnika ▼ Kaknju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 700 kg papirnatih vrečic. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 400 centov portlandskega cementa in glede dobave ne-premočljivih pokrival za konje. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 25. t. m. glede dobave materijala za gornji ustroj (vi«, jaki, tračui žeblji, skretnice) ter glede dobave 1700 kub 111 drv, 26. t. m. pa glede dobave materijala za gornji ustroj (podložne plošče, vijaki z maticami, pričvrstilne plošče itd.). Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Dne 23. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg železne pocinkane žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Borza Položaj na naših borzah Ljubljana. 9. nor. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet prav znaten, zlasti v devizah na Prago, Newyork in London. Skupni tedenski promet je znašal 27.7 milijona Din napram 21.8. 2G.8, 16.7 in 14.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz so bili tekom tedna še precej stalni in moremo napram zadnjemu tednu beležiti le neznatne spremembe.^ Kakor je podoba, se je švicarski frank za enkrat stabiliziral na današnji višini in so s tem tudi pri nas devizni tečaji dobili neko stabilnost. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji obdržali čvrsto tendenco in tečaje preteklega tedna. V Vojni škodi je bil promet sicer manjši kakor zadnji teden, vendar so se tečaji sredi tedna celo nekoliko dvignili ter se je Vojna škoda za aranžma trgovala že po 431. koncem tedna pa zopet po 430. V investicijskem posojilu so bil! zabeleženi zaključki po 85 in 85.25, d oči m je bil v agrarnih obveznicah promet le v po-četku tedna, in sicer po 52.50. Za bančne in industrijske vrednote ni bilo opažati nikakega posebnega zanimanja. Zabeleženi so bili le sporadični zaključki V Praštedioni po 905, v Union banki po 202, v Jugo banki po 82.50 in v Zemaljski banki po 120 do 125. Koncem tedna so bili denarni tečaji za nekatere bančne delnice za malenkost višji. Med industrijskimi papirji je bilo nekaj več prometa v Trboveljski po 465 do 467.50, pri čemer je tečaj koncem tedna nekoliko i>opu=til. Dalje so bili zaključki v Unionu (Osijek) po 125, v Brodski tvorni« vagonov po 135, v Dravi po 330 in v Jadranski plovidbi po 520 do 530. Ljubljana. (Prosti promet) Berlin 13.53, Budimpešta 9.8937, Curih 1095 9, Dunaj 7.954. London 275.84. Ne\vvork 56.435, Praga 167-45. Trst 296.14. Curih. Zagreb 9.1275 London 25.1725. Newvork 516.00. Pariz 2032, Milan 27.02L Berlin 123 45. Dunaj 72.55. Praga 15.28. Bukarešta 3.0S, Budimpešta 90.20, Sofija 3.725. Blagovna tržišča Žitni trg Ljubljana. 9. novembra. Tudi pretekli teden je bila tendenea nrf svetovnem žitnem trgu neenotna. V zvezi a polomom na ameriških efektnih borzah in % zopet naraščajočimi žitnimi zalogami, je decemberska pšenica v prvi polovici tedna popustila na ohikaški borzi od 128% na 120 centov; nato se je v četrtek okrepila na 123% centa, nakar je v petek zopet popustila na 120 in rol centa. Tudi kontinentalna tržišča so bila ob početku tedna v zna-meniu nazaduiočili tečajev, vendar niso veo sledila ameriškemu vzgledu. Zadnje dni je kupčija na dunajski in budimpeštanski borzi zopet oživela, čeprav se cene niso mogle zopet dvigniti.. Na vojvodinskem tržišču so cene pšenici in koruzi nazadovale za nekaj točk, pri čemer pa je bila kupčija zelo medla in mlačna. Cena vagonski pšenici »e danes giblje med 185 in 195 Din za lOO kg, fco nakladalna postaja, koruza pa stane za december - januar 117.5 — 122.5 Din in umetno sušena 137 — 142 Din. Edino cena moki >0; je ostala zaradi znatnega povpraševanja dalie čvrsta, dočim so cene krušnim in temnejšim mokam. ki jih imajo mlini v izobilju, nekoliko popustile. -4- Novosadska blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice. 135 vagonov koruze. 9 vagonov moke 4 vagone ječmena in 8 vagonov otrobov. Pšenica: baška 77 kg 182.5 — 185: 78 kg 185 — 187.5; banaška 180 — 185. Ječmen: baški 120 — 125. Oves: baški in srem-ski 140 — 145. Koruza: baska. času primerno suha 105 — 107-5; za december - januar 117.5 — 122.5: za marc, ladia Dunav 137.5 do 142.5: umetno sušena 137 5 — 1425. Moka: baška *0- 290 — 305: >2« 265 — 275; „5« 2*5 — 245: »6-r 195 — 2r5: »7< 155 do 165 Otrobi: baški in banaški 100 _ 105. + Dnn«'ska borza za kmetHske proizvode (8. t. m.) V skladu s prijaznejšimi notacijami na budimpeštanski ternvnski borzi je bila tudi tendenca na dunaisH "borzi čvrsfej-ša. Prišlo je do večjih zakliučkov v podonavski nšenici in koruzi za račun zanadno-evropskih držav. Cene eo ostale v glavnem nesnremeni°ne. Pr»dunavs>a koruza se je tA marc - april nudila ro 102 — 103 K5. Tudi uradni tečaji niso bili spremenjeni. Valjhun: 1 Glumač Žovani in njegov medved Glumač Žovdni — Taljan, seveda — /70 svetu gonil je medveda. Prišla sta zadnjič v naše kraje in novce služila igraje. lovani piskal na dudo borno, medvedek plesal je okorno . . . Tak sta igrala pri belem dnevu, a nočevala pri kakem hlevu. Nekoč zarana je vas strmela: medveda črna noč je vzela . .. Izginil je v prostrano hosto, zakrilo ga je smrečje gosto. V brlogu, kjer ne najdeš mimo, prespal bo rjavček dolgo zimo. Glumač se vrnil je preko meje — in spet je revež kakor preje . . . Br. Grim: Trije bratje Nekoč je živel mož, ki je imel tri sinove. Bogat ni bil, vse, kar je imel, je bila majhna hišica, v kateri je stanoval. Mnogokrat si je belil glavo, kaj naj stori, da bodo sinovi po njegovi smrti zadovoljni, zakaj vsak izmed njih je hotel imeti hišico. Seveda bi bilo najboljše, da bi bil hišico prodal in denar razdelil na tri dele, a tega ni hotel storiti, ker jo je bil podedoval po svojih pradedih. Tedajci pa se je nečesa domislil; poklical je sinove v sobo in velel: »Poslušajte, dragi sinovi! Pojdite v širni svet in naučite se kakega pametnega rokodelstva. Čez tri leta se spet vrnite domov in kdor izmed vas mi bo znal dokazati, da je postal pravi mojster v svoji stroki, tistemu bom zapustil hišo!« Sinovi so bili zadovoljni maistar,* se je odločil, da postane brivec, drugi da bo kovač in najmlajši, da bo sabljač. Še tisti dan so se odpravili v širni svet. Imeli so srečo; vsak izmed njih je našel dobrega mojstra in po treh letih ie bil vsak izučen. Kovaču se je posrečilo, da je smel podkovati kralju konja, in mislil si je: »Meni bo dal oče hišo!« Brivec, ki je imel same odlične stranke, je tudi z gotovostjo računal, da bo hiša njegova. Sabljač je skupil marsikateri udarec, a vendar n; izsubil posru-ma: »Če se bom bal udarcev, ne bo hiša nikoli moja!« Tako so minula leta in sinovi so se vrnili v očetovo hišo. Premišljevali so. kako naj mu pokažejo svojo umetnost. Po obedu so sedeli z njim na vrtu za mizo in se posvetovali, kako naj store, da bo mogel oče pravično razsoditi, komu bo zapustil hišo. Tedajci pa je po polju pridrvel zajec in brivec je zakli-cal: »Glej, glej, prav nate sem čakal!« Hitro je vzel milo in skodelico in zdir-jal za zajcem. Med letanjem je namazal zajčku lica in mu mojstrsko obril brke, ne da bi ga ranil. »To mi ugaja,« je rekel oče: »če se brata ne bosta še bolje izkazala, tedaj je hiša tvoja!« Čez nekaj trenutkov se je pripeljal po cesti gospodski voz. pred katerega sta bila vprežna dva iskra vranca. »Nu, oče. zdaj boste videli, kaj znam!« je dejal kovač in stekel za vozom. Kmalu ga je dohitel, odtrgal enemu vrancu kopita in jih v nekaj minutah spet pribil. »Vrl dečko si!« je dejal oče. »Res ne vem, kateremu naj dam hišo!« Tedaj pa je začelo deževati in oče je vstal, da bi šel pod streho. Najmlajši sin ga je potegnil za rokav in dejal: »Dajte, oče, da vam tudi jaz pokažem, česa sem se naučil!« Izdrl je meč in ga tako spretno sukal nad očetovo glavo, da ni padla nanjo niti kapljica dežja. In ko je začelo močneje deževati, je sabljač čedalje hitreje vihtel svoj meč nzd očetovo glavo in — oče je ostal popolnoma suh. To mu je tako ugajalo, da je zaklical: »To je bilo mojstrsko delo, dragi sinko! Tebi zapustim hišo!« Starejša brata se zaradi tega nista hudovala. In ker so bratje ljubili in spoštovali drug drugega, so ostali skupaj v očetovi hiši in vsak izmed njih je pridno delal od zore do mraka. Taiko so živeli v bogastvu do konca svojih dni. Josip Vandot: < Legenda Ko je sv. Peter hodil po svetu, je bil dober človek, tako dober, da je men* da prekosil sv. Miklavža, ki je dobrota nad dobrotami. Poučeval ga je sam Zveličar božji, ki je hodil z njim kri* žem sveta, mu kazal nadloge in ga utrjeval v dobrih delih. Sv. Petru se je tajalo srce, ko je videl gorje in nesre* čo na zemlji; z radodarnimi rokami je sipal okrog sebe dobroto božjo, pa ni nikoli znal in tudi pomislil ni, ali jo deli po zasluženju ali pa ga vara člove* ška hinavščina. In je okusil marsikate* ro bridko, a si ni znal prav nič poma* gati, ker mu je bilo srce tako strašno usmiljeno. In Zveličar ga je privedel v naše kraje in se je bližal naravnost naši vasi. Jesen je bila in v visokih vejah so se poredno nasmihale rumene hru* ške in rdeča jabolka, da je bilo pri sr* cu milo pastirčku, sedečemu kraj vas si na hribčku in zročemu na sladko bo* gastvo. ki se je svetilo po vaških vrto* vih. O, Jurček je bil sladkosnednež, nairajši je zobal maslene hruške in ja* bolka in še mar mu ni bilo, če jih je ukradel, saj so bila sladka vendarle. Razjokal se je zdaj, ko je videl zrelo sadje in se ni mogel splaziti na vrt, ker je moral pasti pet krav, ki bi se gos tovo izgubile, če bi jih pustil same. Zato pa je bridko jokal, da se je na« posled samemu sebi smilil. Pod hribčkom gresta Kristus in sv. Peter. Za hip postaneta in se ozreta na jokajočega pastirčka. Sv. Petru se zga* ne srce, ko vidi bridke solze. — »Joj, kako je pobič nesrečen!« pravi. »Hudo se mu je moralo dogoditi, da tako strašno joče. Smili se mi in rad bi vzel nase njegovo bolest. Daj, Učenik, iz* polni mi željo!« Kristus se nasmehne in mu prikima. Sv, Peter gre na grič in stopi pred pa* stirčka. — »Ne joči. dete,« mu reče prijazno. »Glej, nase sem vzel tvojo bolest in ne bo ti več hudo. Daj, po* vej mi, zakaj jočeš?« »Oh, rad bi v vas,« tarna Jurček. »Za ves svet bi rad v vas — oh, samo za pol urice. Pa ni nikogar, da bi po« pazil na živino.« »Pa popazim jaz,« se ponudi sv. Pe* ter. »Kar brez skrbi idi v vas in se vr* ni, ko vse opraviš.« Jurček se na vse grlo zasmeje in še enkrat pogleda na jabolka, ki so kras* no žarela med temnim listjem. Palico da neznanemu, prijaznemu možu in zdervi po griču in hiti naravnost proti vrtovom. Sv. Peter prime za palico, sede na skalo in skrbno gleda na živi* (ako dobro kol najdražja mila-vendar cenejše! 9/Iilo EI no, ki sc pase po obronku. Kristus sto* ji pod gričem in se dobrovoljno smeh* lja. Samo z roko je mahnil in glej — sv. Peter se je mahoma spremenil v Jurčka in nihče bi ne mogel uganiti, da je to sv. Peter, ki pase Jurčkove krave, hm, pase nekaj bolje nego Jur* ček sam. No, Jurček je že pridirjal do Kire* ževega vrta. Splazil se je skozi živo mejo pa je potresel vitko hruško, da so se maslenke kakor toča usule po tleh. Vse žepe si je zatlačil z njimi, a še mu ni bilo zadosti. Potresel je tudi jablano, a ker ni mogel jabolk nika* mor spraviti, jih je znosil za mejo v jamo, ki jo je sproti zasipal z listjem. Že je bil trdno prepričan, da je delo dobro opravil, kar ga z dvorišča za« pazi sam Kirež. Strahovito se je kmet razkačil, ko je zagledal tatu na vrtu. Pograbil je palico in zdrevel za Jurč* kom, ki ga je bil še o pravem času za* pazil in pobegnil. Bežal je do griča, a je krenil mimo in naravnost v gošča* vo, kjer se je varno potuhnil! Kirež je prisopihal do griča in je za* gledal na vrhu sv. Petra v Jurčkovi po* dobi. Zarobantil je, da se je zabliska* lo, in se zaprašil po griču. Divje je po* grabil sv. Petra in ga neusmiljeno mi* kastil s palico. Sv. Petra je bolelo in je na vso moč zatrjeval, da ga kmet po krivem bije. To pa je Kireža še huje razjezilo — z železno roko ie pograbil sv. Petra za vrat in ga vlekel narav* nost v vaško temnico, da ga sodnik obsodi po resnici in pravici. Pa ga je sodnik zares obsodil v ječo za dan in noč. V ječi se je sv. Peter bridko kesal, da se je bil usmilil malopridnega Jurč* ka, ki se mu zdaj na tihem pač smeje in strže debel korenček. Sram ga je bilo pred samim seboj in trdno je skle» nil, da ne bo nikoli več dober, seveda, če mu le nesrečno srce ne bo več na* gajaio. A svojega dobrega srca se je pa sv. Peter vendarle bal. Zato je dru* gi dan prav skesano stopil pred Kri* stusa, ki se mu je dobrovoljno nas* mehnil in ga spet spremenil v sv. Pe* tra. »Učenik,« mu je rekel ves potrt, »dosti mi je vsega zlega. Daj, da se vrneva spet v nebesa. Srce imam pre* več usmiljeno pa ne morem razlikovati rcsnice od hinavščine. In glej — zdaj me je celo siromašen paglavec zvodil za nos. Huda je to, učenik. Usmili se in pojdiva odtod.« »Pa bodi,« je dejal Zveličar. Z neba se je spustil zlat oblaček, ovil se je Kristusovih in Petrovih nog in se z njima kakor misel dvignil v višave. Ob vrhovih snežnikov se je še enkrat rahlo zazibal, se zasvetil in izginil v nebo. In od tistega dne se ni sv. Peter nikoli več vrnil na našo zagorsko zem« Ijo. Pastirček Jurček je hodil tri dni k jami kraj Kireževega vrta in si tlačil ukradena jabolka v žepe. Dobro se je gostil vse tiste dni in je menda vse življenje ostal malopridnež. Ne vem, ali je vedel, da je bil sam sv. Peter oni mož, ki je zaradi njega presedel noč m dan v ječi. Resnično ne vem, kakor ni vedel Dolenčev stari oče, ki mi je pri* p-ovedoval to povest. Dolenčev stari oč" jo je slišal od Kireža samega, pa ga je pozabil vprašati o tem. Zato pa tega nihče ne ve in tudi vi ne boste zvedeli, pa da ste še tako radovedni in si še toliko prizadevate. Sivko Volčji roman Da bi se bil gospodar zmotil, ko je oštel Flipa namestu Minute, si Rag ni mogel misliti. Gospodar je bil v njegovih očeh zmerom nezmotljiv. Ta Buli številka dve — je sklepal Rag — po tem takem ni mogel biti pravi volk. Samo dišal je tako. Od tistih dob so psi pustili pasjega volčiča Bulija pri miru. Tudi Vuli in Muli se nista zadirala vanj. Vuli in Muli se vobče nista utegnila ukvarjati s svojim mlečnim bratom; zdaj sta bila že »odrasla«. Šest tednov jima je bilo in jedla sta že sok. Živela sta sama svoje življenje. Podnevi sta zunaj norela in se premetavala, lovila kobilice ter bevskala na konja, ki je postopal okrog dvokolnice in mulil travo. Pod voziček sta prihajala le še spat, kadar sta bila trudna. Mali Buli je ležal sam in čakal na Minuto. Minuta mu je bila zdaj prava mati. Kadar je prišla, je bil ves srečen in se ie plazil okoli nje; včasih je od veselja celo poskočil, čeprav je potlej navadno priletel na nos. Minuta je malčka Oblizala in umila, nato se je zleknila k njemu, in ko je on željno pil iz njenih dojk, ga je gledala z velikimi, lepimi očmi. Buli je bil njeno dete. A pozneje, ko je tudi Buli že »odrasel« in dobival sok, se je pokazala raz- lika. Volčič Buli se ni vedel tako kakor psička Muli in Vuli, ki ju je bilo malokdaj videti z materjo. Neprestano je hodil za njo kakor senca. Kjer je bila Minuta, tam je bil tudi mali Buli. Tako delajo vsi mladi volkovi; zmerom hodijo za materjo. Tudi na lov gredo z njo in mati volkulja jim kaže. kaj morajo storiti, da ujamejo zemeljsko veverico alizvitega hrčka. KadaT je zidaj Minuta nastopila svojo nočno službo, je hotel mali Buli z njo; s smrčkom ga je morala poriniti nazaj pod voziček. Enkrat se mu je pa vendar posrečilo, da je šel za njo do konja, ki mu je Miki pravkar zapenjal sedlo. Konj je postal nemiren in jel prhati. Vohal je sovražnika. volka. Po bliskovo se je obrnil in brcnil. Na srečo je brca oplazila malega Bulija le s strani, da je vznak odletel v travo. Minuta je takoj stekla k njemu, a mali se je bil že pobral in otresel. Tedaj pa so se približali veliki škornji .in za njimi pest. Stisnil je rep med noge in se" potuhnil. Miki se je sklonil, zgrabil Bulija v tilniku in ga odnesel k vozičku nazaj. Med tem je stal Rag pred konjem. »Gotovo si tudi ti mislil, da je volk? Pa ni volk, samo diši tako,« je govoril njegov dolgi pogled. 4. poglavje. Škornje vidiš, a pest je nevidna. Po doživljaju s konjem je Buli prestal hoditi za Minuto, kakor hodijo mla- di volkovi za svojimi materami. Minuta je bila tega vesela. Zdaj je bil Buli »odrasel«; žrl ie sok in matere ni več potreboval. Volčji otrok se mora učiti od matere: loviti, zalezovati in slediti. A psi so drugačni. Tistega, kar morajo oni "znati, jih ne uči mati, ampak človek. To je zdaj izkusil volčič Buli, ki ga je bila usoda storila psa med psi. Prišel je bil za materjo, kakor je volčia navada, pa so se pokazali škornji in pest ga je po zraku odnesla nazaj v gnezdo. človek! Pojem človeka je bil takrat za Bulija sestavljen iz dvojega: iz škornjev in iz pesti. Več ni vedel, a do nadaljnega je to zadoščalo. Škornji so bili vse, kar je Buli videl od človeka, dokler je polegal pod vozičkom. Škornji so prihajali od daleč, vse bliže in bliže. Bili so ogromni. Trava je valovala in pošumevala okoli njih in oni so jo mečkali. Prišli so vselej sparoma. nikoli ne sami. Ko je Buli prvič opazil njihovo bliža-nje. se je zbal, da ga ne bi zda.izdaj pohodili kakor travo. Toda oni so se ustavili in so ga gledali. Nato so se obrnili in odšli. Velikokrat je tako naneslo. Časih pa so se grme prikazali od zgoraj, kar iznenada so bili tu. A storili mu niso ničesar, in ko je Buli to že vedel, jih je nekoč poduhal. Zapomnil si je tisti duh. Neznansko visoko je bilo Bulijevo spoštovanje do škornjev. To pa ni bilo samo zaradi škornjev, zakaj njih bi se bil Buli sčasoma navadil. S škornji je bilo v zvezi nekaj nevidnega: pest. Pest , je bila nevidna; samo čutil si jo. Če so bili škornji blizu in taki kakor zmerom (renčali niso nikoli), je zviška šinila pest. Kadar si videl škornie. nisi nikoli vedel, ali bo prišla ali ne. In pesti se nisi mogel skriti; moral si jo — ubogati. Ubogati! Psi znajo to sami po sebi, ker jim je v krvi; že mati in babica sta ubogali. Toda Buli je tri! volk. Njegova mati ni bila nikoli ubogala in babica takisto ne. Buli se je moral šele učiti ubogati. Naučil se je. Pest je prišla od zgoraj in nato je zletel kvišku, v zrak, stisnil rep med noge in obvisel nad brezdnom. Nič drugega ni mogel kakor počakati, da ga je pest spet ponesla nizdol in ga postavila na tla. Kadar so prišli škornji in z njimi pest, ni bilo več govora o Buliju-volku, ostal je samo še ubogljivi Buli, Buli-pes. Bu- li je postal celo ubogljivejši od Vulija in Mulice. Ta dva sta bila že navajena pesti. Še zabavalo ju je, kadar je prišla-in ubogala je nikakor nista vselej. Toda Buliju pest ni bila zabava, ampak — strah. Za Minuto ni prestal hoditi zato, ker ga je bil brcnil konj, ampak zato. ker je bila prišla pest in ga po zraku odnesla tja, od koder je bil ušel. Zdaj^ je ubogljivo ostal pod vozičkom. čeprav mu ni šlo v glavo, zakaj ne bi smel hoditi z Minuto, svojo materjo. A to je bilo pusto. Vuli in Muli sta zvečer in vso noč spala. Buli pa je bil zvečer in polovico noči posebno čil; to ie bilo zato. ker je bil volk. Volkovi so nočne živali: o mraku se odpravijo ropat, podnevi pa radi spe. Kam je izginila gospa Tija? Dan postoitovstva. — Vedno zopet Aba! — Na preži. — Nepričakovano srečanje na vaškem pokopališča. — Tajna se razdori-ras Usodepoflna kresna noč gospodične Tije in demon gospe Tfje Tista vožnja z detektivom Klopom tja na graščino, kjer je sfaž&a gospa Tija za deikk> njemu, ki jo je b*l odpeli, eni bo še doCfeo v prijetnem spominu... in sicer radi tistega moje živce tako prijetno ščegetajočega ofbčutka, ki me je ta-krart obhajal, — občutek, kakor ga pozna samo pustolovec, kadar se podaja v pju-stolovščfno. A kaiko dolgo že nisem bil deležen tega užitka tukaj v premah slovenski domrnnnšch ki ina njertih solidnih t£eh pred 'lahko doživjš sto lest kot pa kako resnično pustolovščino. Nekaij (tega občutka je moral imeti tudi moj tovariš detektiv, (ker mu je tako ipodjetno bliskalo clko ie ker je vozil tako korai&no, naravnost predrzno, dia sem sra občudoval. Oba sva bila zelo dobre voije, veselo kramljala in zbijala šale in si ob času celo zabrenčala fantovsko pesitrfico, motor — 'tudi dobro razrpoložen — je ipa brenčal vimes, da je Ibsto bolj ufbrano. Tako se je torej testi dan začelo, — kaiko je končailo, bomo pa šele videli Nekaj; kilometrov pred ciljem je detektiv naenkrat spremenil načrt šn zaobrnil avto ie oibetato na strani gustpodia N.. M jo je na prvi mah pritegnili naise s svojo energično, možato osebnostjo. A čeprav ni nikoli n?:'S$ila resno in se že tudr od"oči'Ir. zadnje izletnike iz Nemčije, Belgije in Holandije sprejelo res bratsko in so slovenski listi beležili vsak njihov korak, medtem ko ista javnost obisk ameriških Slovencev komaj opazi. - Naši izseljenci iz Nemčije, Belgije in Holandije so prišli na izlet kot člani svojih organizacij in so organizacije izseljencev že zdavnaj preje napovedale obisk ter pripravile potrebno za sprejem. Razume =e, da so vsa bratska društva v domovini rada storila svojo dolžnost, se odzvala klicu in vabilu izseljeniških društev v Nemčiji in je tako prišlo do res lepega sprejema. Ameriški rojaki pa doslej niso prišli oficijelno na obisk pod okriljem 6vojih društev, temveč so prišli kot posamezniki in so bili kot taki sprejeti od svojcev. Prepričani pa smo, da bi bili tudi oni sprejeti z vsem bratskim gostoljubjem, če bi napravili izlet v okviru kake svoje organizacije. Za vsakega posameznika se pa domovina res ne more brigati in bi bilo preveč, od nje zahtevati, da bi sprejemala posameznike, pa četudi pridejo v večjih ali manjših skupinah. Očitek torej, da Slovenija ne sprejema vse enako, ne drži. Še tujce, ki so prihajali pod okriljem tega ali onega društva, je naša domovina toplo sprejela, pa ne bi svoje lastne sinove. »Enakopravnost« bi si bila prav lahko prihranila očitke, ki jih naslavlja na domovino, kateri očita dolarje, ki eo prišli preko luže. Če je komu ameriški dolar rešil domačijo, jo je rešil le ožjemu svojcu dotičnega, ki je dolarje poslal, zato je tak očitek še bolj neumesten. »Enakopravnost« naj aranžira izlet kakega društva v domovino, pa se bo lahko prepričala, da domovina svojih rojakov v tujini ni pozabila in jih ne bo. acie pa hočemo naročiti 12560, knjigoveška dela, da so hitro ter solidno izdelana in po nizkih cenah? Le| pri MIROSLAVU BIVIC Ljubljana, Sv. Petra c. 7 (Hotel Lloyd) I šoferja za osebni voac, veščega popravil pri a4o-, vodo- in elektrovodih, samo-1 stojnega delavca sprejmemo. Reilektantii z elektro tehničnim znanjem majo psed nost Znanje nemščine zaželjeno. Ponudbe pod „Dauerposten" ogs. odd. Jutra. Na novo Moderno ogren^jen L ŠTRUKELJ V LJUBLJANI v neposredni bližini glavnega kolodvora, vogal Kolodvorske ulice in Dalmatinove ulice. Centralna kurjava, tekoča topla in mrzla voda v sobah, najmodernejše kopalnice. Prvovrstna restavracija in meščanska kuhinja. Telefon 2941. Za obilen obisk se priporoča JERNEJ ČERNE Pozor! Pozor! Dalmatinski vinotočl nanovo otvorjen na Poljanski c. 17, prej Hrvatski vinotoe Toči pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov. — Za obilen obisk se priporoča 13999-a V. Milo«. Pralni stroji za malo in veliko družino, z električnim aili ročnim pogonom od Din 2000.— naprej. American Coim. Agency, Maribor. Krčevina Prapnctokova 200. 13939 Oroslav Slapar] krojač Ljubljana, Ravnikar jeva 13 j se priporoča za izdelavo oblek. Sprejema se tudi v popravilo. Postrežba solidna Cene zmerne Ifled vsemi najMjli 40 v Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 7, novembra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000__je zadela srečka št. 84.564. Po Din 500.— so zadele naslednje številke: 5.703. 5.725, 5.745, 7.627, 7.646, 7.656, 30,953, 30.956, 34.759, 40.540, 40.582, 14.109, 14,111, 14.119, 14.132, 17.902, 53.470, 53.490, 53.492, 55.824, 58.243, 17.913, 17.992, 20.044, 20.052, 30.926, 58.303, 58.308, 58.339, 66.652, 66.677, 66.683, 75.796, 84.506, 84.530, 84.630, 84.636, 84.662, 84.664. 91.712, 91.743, 91.776, 99.712, 99.716, 99.734, 99.742, 99.883, 103.133, 103.141, 103.184, 109.811, 109.827, 109.885, 115.602, 115.614, 115.615, 115.651, 120.156, 120.223, 120.260, 120.296, 123.825, 123.978, 99.780. Žreibanije se bo vršiilo od 8. decembra vsalk dan, — Onim. tki jim bodo srečke izžrebane za mali dobitek, borno zamenjali srečke za neizžrebame, da jim omogočimo igranje na visoke dobitke. To pa Ibrez-chvetzno in le toliko Časa, dokler bo kaj neizž-rebanih srečk na iraizpolaigo. Izžrebane srečke raarn 'ie treba takoj v posla ti. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv Petra cesta št. 19. ..MINERVA" šivalni stroii J*bjprec'zneje izdelani v naj-lepš opremi 15-letna garancija za vsak komad Prodaja se tudi na obroke po zelo nizkih cenah Pred nakupom sf sigurno oglejte našo zalogo Priporoča se (fosip iBanja*, Hfublfan a, AMclešiceva cesta 2C v calači Okrožnega urada (nasproti sodišča) Brez posebnega obvestila. f Cenjenemu občinstvu vffiudmo naznanjam, da sem otvorM te dni lastno trgovino v Stožicah in sicer v hiši gostilne pri Urbančku ob Dunajski cesti. Niuidliil bom svarim p. n. odjemalcem vsakovrstno špecerijsko, kolonialno, materijelmo in galanterijsko blago po solidnih najnižjih cenah. Vsak gost bodi dtebro postrežem Vljudno se priporoča Stanko Peeiiik Zahvala. Vsom, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, stri* ca in svaka, gospoda Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod Josip Krašovec pisarniški ravnatelj okrož. sodišča v pok. v petek, dne 8. novembra 1929 ob 17. uri v 69. letu svoje dobe nepričakovano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. novembra 1929 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pob "c ž Ju. Sv. maša zadtršnica se bo darovala dbne 11. novembra 1929 ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi v Mariboru. MARIBOR, dne 9. novembra 1929. Klementina, soproga, Milena, Vida, Olga in Stanka, hčerke, Erno Triska, dr. Ciril Dereani, zeta, Erno in Margita, vnuka. Mestni pogrebni zavod Maribor. 279 Mirka Vodlaka železniškega uradnika. ki je tako tragično preminul, sc iskreno zahvaljujemo. Dalje se zahva* ijujemo vsem, ki so se v toliki množini od njega poslovili ter s cvetjem ali drugače počastili njegov spomin. Najiskreneje se zahvaljujemo gospodu direktorju ljubljanske žel. direkcije inž. Kneževiču za njegov v .srce segajoči poslovilni govor. Nadalje g. načelniku Ant. Ludviku ter gg. zastopnikom žel. direkcij kakor tudi ostalemu osobju direkcije. Nadalje sreskemu poglavarju g. vladnemu svetniku dr. Gregorinu, okraj, zdravniku dr. Josipu Kalbertu v Brežicah in okr. zdravniku dr. Škofu v Rajhenburgu, častiti duhovščini, g. kaplanu Zidanšku, g. šol. upravitelju Ferlugi, brežiškemu in rajhenburškemu postajenačelniku in komandirju rajhenburške orožniške postaje g. Košarju. Zahvaljujemo se tudi predsedniku Ujedinjenega saveza železničarjev g. Blažu Korošcu, ki se je ob odprtem grobu v ganljivih besedah poslovil od pokojnika, raznim želez= niškim organizacijam iz Ljubljane, Maribora in Zagreba za prekrasne vence, železni carskemu pevskemu društvu »Sloga« za ganljive pesmice ter železničarski godbi »Sloga«, ki je neumorno igrala žalostinke na nje= govi zadnji poti. Vsem najiskrenejša hvala! ŽALUJOČI OSTALI. t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem vlt:aimo pekovske i>n slaščičarske stroje najmo-dwnejš8i sistemov. — Zahtevajte trezobvezne ponudbe, brezplačne oglede na Kcu mesca. ,,PAROPEc4' k. d. ZAGREB. Ilica br. 69 12870 Prvovrstno opneno lolca ■v zabojih po 720 ali 1440 komadov, Din 1.38 za komad- postavno Poljčane, ""ključno zaboja, razpošilja po povzetju Eksportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor poštni predal 6. 0ee®o©©Q600©©© MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka postni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni vrvi za transmisijske pogone kakor različne vrvi za dvigala, ladje in splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Specijaliteta: tran^misLiske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss). Blagor kurjih očes »CHOME« Miljonkrat najboljše preizkušen nemška fabrikat. Kurja očesa, roženica, bradavice, bule izginejo brez sleda. Nikak obliž, nikaka obveza, torej tudi nobeno spolze-nie obloge! Nikaiko rezanje! Nikakšno vnetje! Nikak pritisk! Nrkako lepljenje na nogavice! (Tudi v najhujših slučajih brezpogojno zanesljiv učinek!) Tuba Din 10.— (predplačilo). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«, pet nožnih kopelji in pršiini puder (proti potenju nog) za dva meseca, vse skupaj 54 Din in porto. »AURORAj sekt. 16. Novi Sad, ŽeJeznička 38. Hvaležen predmet za vsakega tr-govca, brivca, čevljarja, prodajalca in okrajnega zastopnika itd □□□□□□□□□D1 B g i S o O o o O □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ ■ULIUUUCDCOD m m Tažno za preprodajalce obutve. Prvikrat v naši državi. Mi izdelujemo platneno obutev □ z gumastimi podplati. Ne ku- □ pujte, dokler niste videli naše o kolekcije in ponudb. □ Prvovrstno bago. Nudimo vam * najlepše in najmodernejše fa- B zone, a po zelo ugodn h cenah. 1 — * Prva J ugo si o venska g T v orni ca Guma is?58 o Rekord -UESKOVAC o □□□□□□□□□□□□m Revmatizem. Jzjoca zaf.ee/ttost,'. Velecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-jevu, Beograd, Sarajevska 70. Naznanjam Vam, da je moja hčerka takoj, ko smo jo počeli zdraviti z Vašim zdravilom, čutita mnogo ma/nj bolečin v sklepih. Zato sem priporočal Vaše cenj. zdravilo Radio-Balsamika tudi drugim, ki trpe na revmatizmu v kosteh. Moja hčerka je ležala dva meseca nepremično v postelji in je takoi po uporabi prve steklenice Vašega zdravila vstala, za kar se imam zahvaliti samo Bogu in Vam. Zahvaljujoč se Vam še enkrat, biiiežim s spoštovanjem Anton Zoretič. Jelenje, hiš. št. 2. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, pro-'daja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio - Balsamika dr. I. Rahle-jeva. Beograd. Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijah. 168 {Huda xitna fe na pragu t (Presfcrbite si pravočasno toplo obleicof •Ve pohabite pri tem, da obrofee OUaeiCmea „Mirija" vedi! 11 Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! 11775 Oblačilni ca £}ub1jatta Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. v Se par stanovanj večjih in manjših, udobnih, pripravnih1 -tudi za poslovne prostore odvetnikov, zdravnikov, pisarn itd. odda s 1. februarjem isn 1. majem 1930 v centru Ljubljane (Miklošičeva c. (in Dalmatinova u?.) Delniška tiskarna d. d., v Ljubljani Novost! N iVOst! Železna služinska Brozovič-pat e nt postelja zložljiva, s tap ciranim ma-dracom, zelo praktična za vsako h šo hotele, prenočišča, nočnč s už-be in za potujoče osebe stane Din. 4^0,— Raspošiliam po poštnem '''7Ptin Lesen < patent postelja zložljiva, s tapeciranim madraiom, zele prak-t čna «tane Din. 280.— Trodelni z vo.no joI-njeni madraci stanejo Din. 75 .- '-'otem mam veliko za-I go puhastega perja kg po D 8. čisto belo gosje - priporoči;šva za dame in gospode (.tudi za otroke), v dežju wi snegu, za mlete in šport. Reklamna cena s posebno kapuco in etutjem samo 70 Din iranco, zacariiijena, poslana po poštnem povzetju, 2 kosa 13S Din. Razpošilja A. Marik, export, Praha XII.. Londvmska 57. (Ce ne hi unajalo, jamčimo zameno.) Naslov na.tančino napisaitii. 139-41 13994 OONOSNO »ZASTOPSTVO se odda za Ljubljano in okolico za spe' cialen predmet železninske stroke. Inte* resent mora imeti dobre zveze v t-gov' flR'1 skih in dobrih družabnih slojih. Po* II nudba na Int rek am o d Zagr«b, ■ 1 »tarovska 28. pod Siiro pil »Unosno 512 2". Rn 4567. Kdor oglašuje, ta napreduje f Stroj /a seštevanje najnovejše izdelave na zalogi pri tvrdki Hud, (Baraga, jCfuhlfatia ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel. 29-80 53 tet pontade Ctnna GsiiCag sem (Xnna HtUCag) Milijoni (tJospa. mOi ta otrok) so re&ifi svoje bsc s Csitias pomado Kar se (e tokom 53 tet po vsem sv&tu Izkazalo kot najboljše, to bo tudi vam ponujalo. Toda ae čakajte. da vara lasje rapidno prično izpadati ali. da izgube svoje naravno lepoto, ten*več oaročk« Se dan«« garnituro tpomado ta pritikiane) M Ko 85.—, 125.— ai 200.—. Ž« 53 I« svetovno znana Csilla« pomada odpranr na(f«žni prhijaj v telca 48 ar, prepreči nadaljnje ispadaaj« ULs, povaroči oon _ močan porast I9s povsod tam. kjer »e S« nahajajo življenja rmoine lasne kore- mnlce, daje tosem sope* narav« lesk. »vitaa« medricobo in obvaruj« pred predčasno osive-lositjo. Naročite š* danes la naslovit« natančno: ^ „&t*rora" meiet. it, SKevi Sad, ZaleaitiiHa 38 12180 kako pravilno čistim gladim lnžim harvam mat.ira.rn ff,liram renoviram itd. Vse tfl najdrte t ravnokar irišli doven-fcki knjigi ..Dovršilna dela v mizarstvu" Knj5ga ob&epa 100 <=tr. "m ima mnogo praktičnih nasvetov ter preko 130 receptov za eestavo I ti žil. Stane farno 40 Din pri prevliplačilu, po povzetju o Din več Naroča fc pri samozaložbi Rok Arhar, Št. Vid. Prosim ponudbe božičnih drevesc na SCHMOLKA, anončno ekspedi-cijo, Novi Sad, pod „Christbaum" »'riznana in zajamčeno najboljša ^a^ka moka. 13448 Poskusit«! Naznanilo preselitve. Krznarstvo! Krnsrsvo! C-enjetnemu občimstviu naznanjam, da sem preselti svojo krznarsko delavnico iz Marijinega trga štev. 1 v Kolodvorsko ul. štev. 26 dvorišče levo (blizu Ljubljanskega dvora) Nudil bom vedno najfinejše blago po solidniih cenah ter sc svonirn odnematlccm pri-poročam za nadaljni obisk. IVAN KNEHTL, krznarstvo, Kolodvorska ulica štev. 26. za izdelavo, popravilo in moderniziranje aparatov Franfo Zgeč, Moškanjci Samo s prvorazrednim aparatom, katerega dobite pri meni, Vam je mogoče ločiti postaje ter stane samo: Komp'etno z zvočnikom, baterijami, anteno, 4 cevni 2500 Din, isti s pritiklinami, a namoderneiši z žarnicami na zamreženo anodo 2900 Din, 5 cevni super s pritiklinami £400 Din. Dajte stare aparate modernizirati, pošljite aparate, ki Vam« ne delajo dobro boste imeli za solidno ceno vse v redu. Prepričajte se sami, videli boste, da j% nizka cena, a kvaliteta res najmodernejša. Zanima te se še danes za naš aparat Tehnične nasvete brezplačno. 16993 Zahvala. Iskreno so zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja ob bridki izgubi našega nadvse ljubljenega očeta Ivana Zgonca trgovca in posestnika v Cerknici, dalje za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in za mnogoštevilne vence. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, Sokolske-mu društvu za poslano deputacijo, »Obrtni zadrugi« ter gg. pevcem za njih ganljivo petje. ŽALUJOČI 05TALL 14023 Dražba konj KOBILARNA VERD, občina Virtaika, srez Djufoliana razpisuje za četrteik. dne 21. novembra 1929 PROSTOVOLJNO JAVNO DRAŽBO inaslednjih čistokrvnih konj: ŽREBCI: 1. »BO« (SAGIJ A - MAESTOSO) si rast lipicanec, rojen 1. julija 1926., vih&r 157 am, pas 168 am. KOBILE: 2. »AGA« (BARANJA - NRAPOLITANO) rdečkasto^bela dčipicamika, .roj. 10. aprila 1925., viher 162 cm, pas 181 cm. 3. »BISTRA« (NERETVA - NEAPOLITANO), temno-sira-sta lipicamka, viher 160 cm, pas 175 om. 4. »BARANJA« (BARANJA - TULIPAN) kostanjeva Jipi-canka. roj. 27. avgusta 1913, viher 163 cm, čez prsa 1S9 orn. 5. »NERETVA« (NERENTA - PLUTO), rdečkasto - bela lipicamka, rdj. 21. maja 1913., viher 159 cm, pas 179 cm. SKOPLJENCI: 6. »BARIN« (BARANJA - MAESTOSO), kostanjev lipicanec, 'roj. 23. julija 1926., viher 162 cm. pas 180 cm. 7. »ČYRUS« (BARANJA - MAESTOSO), rdeč lipicanec, roj. 28. iuiniia 1927, viher 158 cm, pas 165 cm. S. »CID« (NERETVA - MAESTOSO), temnordeč lipicanec, roj. 4. februarja 1927., viher 159 cm, pas 172 cm. 9. »TRIGLAV« (SEVA - GATA). poterven Anglež, kostanjeve barve, roj. 22. avgusta 1925., viher 168 cm. pas 184 cm. Dražba se prične ob 9. uH na dvorišču KOBILARNE VERD. Kupci lahko konre poizkusijo v vozu in sedlu. Rodovniki na razpolago. Zveze z Lj-uibljaino: vlak; odhod iz Ljubljane ob 7.50, prihod na Vrlin iko 8.28 in odhod' iz Vrhnike ob 16.53, prihod v Ljubljano ob 17.35. ..VTOBUS: Odhod iz Ljubljane ob 9., prihod ma Vrhniko ob 9.35. Odhod iz Vrhnje ob 1325, 14.18, prihod v Ljito^ano Ob 15., 14.35, 18.38. Podrobna pojasnila daje festraik kobilarne: Jos. Lenarčič, vetoposesitnik, Verd, p. Vrhnika. 14005 Broj 336 — 1929*11. OBJAVA. Objavljvjem, da je niže imenovano dvoje naumilo brak sklopiti i to: Mladoženja: DR. DEVESCOVI ANDJELKO, neženjen, sudrja, rim. kat. veroispovesti, rodjen 10. avgusta 1898 god. R on.-in jo, mesto stanovanja Senta, od roditeljev L>cvcsco\i And jelko i Kragelj Jelisaveta. Nevesta: KOMAN MARIJA, neudata rim. kat. veroispovesti rodjena 14. oktobra 1899 god. u Ljubljani, od roditeljev pok. Koman Josipa i Piškur Fran* čiške. Pozivam sve one, koji protiv sklapanja ovoga brak a zna-jaj zakonite smetnje ili imaju što protiv, da te smetnje prijave neposredno meni ili preko poglavarstva one opštine ^odnosno matičara') gde je ova objava istaknuta. Ovu objavi tr;ba istači na sledečim mestima: Senta i u novinama u Ljubljani. U Senti. 7. novembra 1929 god. Pečat: Senčakski Matički Okrug Matičar 99 Donald Keyhoe: Gusar v oblakih" Letalski roman »Vi stega pokvaril i. Vem. da ste ga vi. Priznale, če ne--« Dickovi prsti so se zagirebli malemu možu v ramena. Slišal je Carmacfaaelov glas, ki ga je srdito i®podlbuja-l. »Pomagajte mu, dečki! Dajte m-u, da zine besedico.« A Perez je krčevito stiskal uista im z nedvoumno odločnostjo gledal okoli sebe. Drža1, se ie, kakor da miu niti mučenje ne bi moglo razveza ti jezika. »Veseli boste, Perez,« je rekel Diek, »razen če zdaj priznate resnico. Vi veste, da ni imel stari Rand nikakega posla s to stvarjo. In zato boste zdaj povedali, kdo je storilec — ali boste ali' ne?« _ »Zmešalo se vam je — obeona se vaima je zmešalo,« je zaiecljai ■Perez. Obraz mu je bil ves zaripel. Bil je po svoje dedec in pel. Diek je videl, da bi ga lahko mučil, pa ne bi nič pomagalo. Doslej je bil Perez zmagovalec. Čuteč, da je s svojimi sredstvi pri kraju, je obupno ugibal, kaij nad stori, da zlomi njegov odpor. n. tedaici se je spomnil načelnika ve obče znane stra-hapetnosfci. Po>t do uspeiha je bila samo ena. Brez usmiljenja ie zavlekel Pereza tja, kjer so pravkar ogrevali Setallo, pripravljeno za polet Načetaikovega kričanja in upiranja med gromom lotorja niti slišal ni. Carmichae! je bil krenil za njima. A preden je Carmčchael utegnil kad vprašati ali skočiti na pomoč, je Diek že izvršil, kar je naonevaral. Planil ie k mehaniku. »Izderiftie zavore!« Nato je z bliskovitim prijemom pograbil zbeganega Pereza, ga vzdignil od ta! in ga zavihtel n;a letalo. Ne meneč se za Carmichaela, ki je od osuplosti kar zijal, je skočil na pilotski sedež. Preden je utegnil Perez do dobra premisliti, kaij se godi, je bilo letalo že v zraku. V drzni vijugi se je vzpel Diek 5000 čevljev vilsoko, nato ie orsta-vil motor. Perez, ki ga je bila izzšvalnost minila, je na Dickov klic Obrnili svoj bledi, prestrašeni obraz proti njemiu. Zapnite si pas,« je kratko velel Diek. Perezu so drgetale ustnice. »Kaj mislite storiti?« je zaječal Vendar pa si se z drhtečimi prsti neutegoma zapel pas. Diek ga ni v drugo opozori. Z vrtoglavo nenadnosfijo je šinil v globino. 0'badva, njega im Pereza. je hotelo kar vreči iz sedežev. Diek je potegnil vodilo nazaj. Ozka petlja — ne, rajši naj ostane nekad časa z glavo (navzdol. Zemlja in nebo sta mahoma zamenjali lego — in motor se je ustavil. Pošastno tišino je pretrgal obupen krik. Perez, ki je visel v pasu, se je krčevito lovil za žice in vlekel glavo med ramena, da ne bi videl zamaje, ki je bila skoro miljo pod njim. Diek se je okrutno zasmejal. Letalo je sipet utihnilo in spet za-rohmelo. Obračal ga je navzgor, navzdol in ga premetaval v zraku, samo da bi izmučil neradovoljnega potnika. »Nu, ali boste zdaj govorili?« je zavpel. Perezove oči so bile steklene, a vendar je odkimal z glavo. Diek je zaškripal z zobmi. Ostalo mu je samo še eno sredstvo: »bič«, ki se ga bojiljo celo mnogi drzni letalci. Povečal je brzino ter obrnil nos letala proti nebu. Motor je utihnil in spet je nastala zlovešča tišina. Letalo je obstalo na repu, tresoč se kakor živa stvar, in se nato nagmiik) nazaj. Diek je čakali, napet kakor struna. Naposled je potegnil vodilo nazaj. V divjem zamahu je usekal nos letala od neba proti zemlji. Diek je čutil, kako se je napeti pas: ogromna moč ga .ie skušala odtrgati in zalučiti v prostranstvo. Kri mu je udarila v glavo in za trenutek je bilo vse tema okoli njega. Ko se je zavedel je skrbno uravnal letalo in stresel klavrni kup strahopetstva, ki je bil še pred nekaj minutami načelnik Perez. »Ali imate dovolj?« je kriknil »Ali boste zdajj govorili?« Perezov strah za življenje je bil še vedno manjši od druge groze, ki mu je stala pred očmi. Odmaknil se je in molče zmajal z glavo. To trdovratno molčanje je pripravilo Dicfka v besnost. Izgubil je patrpTefiče. »Boš govoril — da bi te satan! Pa da to pot oba pogineva — govoril boš.« Z obrazom spačenim od togote je odprl ventil. In tedaj se je zazdelo, kakor da je v Perezu nekaj odnehalo. Zariplc oči so mu stopile iz črnikastega obraza. »Ne — ne!« je za javkal kakor blazen. »Govoril bom. Vse bom poveaa?.« 28. pogalavje Dictku je poskočilo srce. Naglo je obrnil letalo uizdol. Igra je bila dobljena. t Priistal ie in zapeljal po tleh na konec proge. Okoli njega se je zbrala gruča ljudi, ki so bili radovedni opazovali njegovo drzno početje. Carmichae! je prihite'1 in jih zapodil detet. »Trent, ali se vami je zmešalo?« je vprašal. »Mar se hočete res nbiiti?« Diek se je kratko zasmejal. »Poglejte ga. Srce mu je padlo v hlače — pravi, t a bo vse povedal.« Pereza je biLo kar žalostno pogledati. Njegov črnikasti ofaz j« bil ves zverižen. Krčevito je gibal z usti. a besede ai mose! spraviti iz njrh. Carmichae! je jezno pokaral. »Dobro ste delali. A čas hiti — v pisarno z njim! Treba je da namažemo lopovu jezik.« Diek je krenil v leta.teko pisarno, napol nesoč trepečočega Pereza, napoti ga vlekoč za sefboi. C?nmic''?el je zaklenil vrata. ' »Nu, govorimo,« je rekel osorno. »Trent, zapisujte, kar bo povedal.« Perez si je z jezikom omočil ustnice. »Kaj hočete vedeti?« ie zamomljaL »Vi ste pokvarili ptlimomer, da je kazal na praznem tanku .polno', kaj ne?« ie vprašal Carmichae!. fllil S\3 mori por V: Pit. BELi\VARY Rachogaulicah ZAGREB Broj: 16.546/1929. atječaj Kod Okružnog Urada za Osiguranje Radnika u Varaždinu raspisan je natječaj za popunjenje miesta ispitanc sestre pomočnice za uredski am-bulatorij u Varaždinu i vršenje ispomočnih kan-celarijskih poslova u uredskom ambulatoriju i bo-lesničkom odsjeku uz platu od Din 19.320.— slo-vima devetnaest hiljada tristotine dvadeset dinara. Potanji uslovi vidljivi su u Narodnim Novina-ma, Molbe se imadu predati u roku od 15 dana na-kon dana prve objave ovoga natječaja u Narodnim Novinama, Varaždin, 5. shtdenoga 1929. god, OKRUŽNI URED ZA OSIGURANJE RADNIKA. 13948 ^treCuine in kitne pa&ove najceneje pri A. BESEDNIK Ljubljana Selenburgova uL 6. Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace). posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, <8-vane, io tapetniške izdelke nudi aajceneje Rudolf Radovati tapetnik Krekov trs M. 7. aove !a rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima ved&o t talofri Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova ulica 11. Najpopolnejši m najcenejši aparat za mno-ienje, poslednii uspeh nemške industrije. Viultor CoM Beograd, Obiličev venac br. ". Telef. 33-01. 201a Na najprometnejšem mestu v Murski Soboti se proda iz proste roke kipa, veBka, 16 let stara, encnads.tTO-p.na trgovska hiša z dvoma trs^vsfcsna lokaloma (v enem trgovina mešanega blaga Lu mamufaktitre, v drugem trgovina čevtiev in zastopstvo Singerjevrh šivalnih strojev), z enim velikim ia enim manjšini stanovanjem, odvetniško pisalno ta lepimi kletmi. Vsako stanovale je opremljeno s kopalnico. V hiši }e vodovod in efoktnfta. Zraven hiše ie vei&o dvorišče, lep obsežen vrt, ki pride lahko kot stavbena parcela v pošte v.' — Pojasnita v trgovini Brata Bmmen v Murski Soboti. 13928 mmm rnmmmm* Zastopstvo: Ingenieurbiro Jnlins Breitwieser Zagreb, Frankoi>anska 8 Via^dvet&^&eh 7lapisnaplošoammibiii brezpogojno tudijvečer doirro ragoe/fana^ Vp&uiMjaj r . nvtijcuyemxdvian£xakfuce. Dosedaj največjo hitrost na motornem kolesu 216*9 km na uro je dosegel Ernst Henne na motorju B. M.W. uporabljajoč Mobiloil RES TRADE MA3K VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB Prostovoljna dražba nepremičnin. Dne 14. novembra 1929 se vrši na predlog ge. Wlatnik Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3 javna prostovoljna dražba njenega zemljišča vi. št. 7 k. o. Farna vas, obstoječega iz enonadstrop-ne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih parcel v približni izmeri 4 oralov s premičnina mi. V hiši so velika gostilniški prostori in zelo pripravna klet. Hiša je 2—5 minut od kolodvora odnosno od cerkve oddaljena. Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Izkupilo prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele dr. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, Sodna ulica 14-1. in sicer takoj po izdražbanju zemljišča. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri okrajenm sodišču na Prevaljah in pri občinskih uradih v Dravogradu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni in so v Slovenjgradcu in Celju krajevno-običajno objavljeni. Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v upravi »Jutra«. Objava.1 Upravni odbor samostojne monopolske uprave je izdal odločbo pod mšt. 26007 od 25. oktobra 1.1. ki jo je odobril tudi g. finančni ministtr, te-le vsebine: „Da se členu 8. pravilnika za veliko-prodajo in maloprodajo soli doda drugi stavek, ki se glasi: Cena soli v maloprodaji se mora računati brez zavoja. Maloprodajalec ima pravico, da vrednost zavoja nadomesti posebej od vrednosti soli, kupcem je pa na izbiro kupiti sol v zavoju malopro-dajalca ali prinesti zavoj seboj". 3$ pi^atne uprave d%$avnift monepoia pt. it. 36&9$/£91. •Modistinief Dobre in poceni clamske tuljke dobavlja naša tovarna. — Zahtevajte vzorce in cene. 13973 Prva loiosl tvorni Mm i toljata 1 i. SISAK — Galdovo. Izšla | Blasnikova e velika mi\n za navadno leto 19SO, ki ima 365 dn; »VELIKA PRATIKA« je naijsteTej« sk>-verslti koledar, ki je bi.1 že od naših praded-ve& po+rebuje vsčA dan: Katoliški koledar z nebesnom:, solnčn.imi, Iiunininii, vremen sktmd in dne vrenji znamenji; — sobane in lunine mrke; — taline spremembe; — koledar za pravoslavne Si protestan>'.e; — poštne določbe za Ju-sosia/vijo; — tes&v-ice za kolke na me-rr/ce, po4K>tn;ce, klopne pogodbe in račune; — komz.uia.te tujih d;ržaiv v Ljubljani jn Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem. Koroškem, Štajerskem, Prekiimirju, MediŽMn/ur.ju in v Julijski Benečiji; — p.re>gfed o koncn brejosti živine; — tabelo hefctarcv v oralih; — popis vseh važnih domačih in t>ujih dogodkov v preteklem Jc tu; — tabele za računanje obresti; — živijenjeipise važnih an odličnih oseb s s&ami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hSi. »VELIKA PRATIKA« se dob; v vseh večfSi trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku.; tiskarni J. lil a »ni k a »asi. «1. d. v Ljubljani. ! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Radi o tehnik a oite Poljšak, : Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 ♦ Najcenejša In iiajsolftfnejša racllo-tvrdka l SENZACIjA! Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900'— ♦ r 1 ** MI)OL št Mladost, svežost. lepota! CREME DARUVAR9 NajboB dovrien proizvod moderne io znanstvene kozmetike Kaj po prvi uporabi postane koža sveža, mehka ki tina. odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico nosn in drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter oa temelju tega prejeli mnogo prtznanic in nad 20 000 naročil. Ne verujte aikomu*, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete ra stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglat« puščice dobite po ceni od Din 15._ v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotfca 3. V. najboljše sredstvo za čiščenje in poliranie vseli vrst kovin „SIRAX" se upotrebljava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, ci-naste, lesene, pločevinaste in emajlirane. kopalne kadi, stop-njic itd. 12.378 AZIBOL" najbolje tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod! Pazite na ime in znamko! P* nakiip 6 evlindersica Opel- trnu sma skoro nova, TAKOJ NA PRODAJ. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra". 13980 CK moderni toaleti S6tt.da.jo t prvi Trst? moderni Cev®. Pred nakupom čevljev zahtevajte takoj veliki fln-strovani ceiušk brez vsakih stroškov od veletrgovine Stenroedkt Tamkaj bos(e našit med drugimi sledeče čevSje: Ševret Din 115, boks 159, ševro 189, moderno barvaste 225, 235, lak kombinirane 276, 2S4. snežne čevi5< 114, galoše 93, domače Ceviie 26, 49 Ogromna izbka vseh vrst čevVjev, najboljše kakovosti in nizkih cen. Neodgovarjajoče se zamenja a15 vrne denar. Čez Din 500.— poštaine prosto pošiljanje blaga. Veletrgovina m industrija čevljev R. STERMECKI, CELJE št. 20. Slovenija. 181-a Mesečni ščitnik »Vindobona« garantirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, ker so pa-sov* pn sedenju, športu ,n plesa nezadostni, zaradi česaj se pokvari obleka in spodnje perilo. »Vindobona« je mehka se da prati in tudi kuhati, je neporušljiva. samo 30 gramov težka. Mnogo zahvalnic! Cena 75 Din. Mesečna prevezi »remaiosal«, dolga leta uporabljiva, higijenično naipopol-nejsa preveza 125 Din. Naročite še danes' .AlJRORA«, sekt. 16. NOVI SAD. Železnička 38. | h bfl b ■ ■ ■ b3 ■ 9 h b 8 h bh3b® h b bstsfis net I Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v ^Radovljico itt tta (Bled G (Vin G o SavttiG-u Tam bodete ravno tako postreženi kakor v Kranju in Ljubljani, toraj ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki največji trgovini! Le en sam ooset! In Doplačan Je Val trud! IliailllllHIlIHiBMI 1 k i i K 8 h e 3 i s A. KIFFMANN Maribor 136/a specijaltet sanin boljših ar Šentlovrenško priznano najboljše ČAJNO MASLO h pasterizirane smetane — ima sta'no v zalogi Ivan F e s t o t n i k, trgovina na Sv. Petra cesti 14. 34.1 nore hi rabljene v.-eh vret ter Juto za embalažo hna vedno v zalofri Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova ulica 11. tlref §Catnino in bre^rnino kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerfove. Največja in na.isolidnejša razpeši-ftahiiica. Razpošilja v vse kraje tu-in inozemstva. j Zahtevajte hre&plaetti cettiG H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokoli ran a tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO, AXO Ohina srebrno jedilno orodje s 50-ktno pismeno tovarniško garancijo. Pristopajte k Vodnikovi družbi! MA1BOL3ŠA ČOKOLADA TOVAMA ČOKOLAD KODA i LA CI60cšilja.ne, izurjenega pakarja in dobrega prodajalca sprejme tak o i Ivan Savnik, Kranj. 40536-a Postrežnico za pospravljanje parket-ira-nih sob sprejmem za popoldanske ure v Kolodvorski ulici 28,U. 40993 Kroj. pomočnika za damsko delo sprejme takoj A. Paulin, Ljubljana. Kongresni trg 5. 41025 Čevljar, vajenca s hrano in stanovanjem t hiši sprejme takoj Zidan. Žalokarjeva ulica štev. C. 41033 Kavarniškega vajenca sprejmem 6 hrano in glasovanjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41019 Šoferja feprašanega mehanika, z najboljšimi spričevali sprejme takoj Ivan Savnik. Kranj. 40536 Učenca poštenih starte v, močnega in zdravega, s primerno šolsko iioljrazbo sprejme v trgovino Ignac AndraSič r Kranju. 40738 Prodajalko veščo nemščine in nekoliko knjigovodstva, sprejmem. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka«. 40673 Trg. pomočnika dobrega prodajalca, poseh-3io za manufakturo, mladega in a silnega sprejme trgovina mešanega blaga v maDišem mest-i. Oni. ki znajo tudi šofirati imajo prednost Sorei-mem tudi UČENCA ki ima veselje do trgovi-te, potrebno šol. izobrazbo Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Priden iu pošten«. 40757 iVisokošolca ali dijaka obrtne ali trg. šole sprejmem takoj aH po dogovoru v lepo stanovanje s ;>o-polno dobro skrbo. Vprašati na Kongresnem trgu 6t. 6/1. 40S26 Urar. pomočnika starejšega, za samo fino delo sprejme takoj Brača Futsmann, Zagreb, Ilica 31 40641 Služkinjo priano in pošteno, vajeno vseh hišnih del, sprejmem na Rimski cesti št. 3/1 406S7 Učenca za trgovino sprejmem Naslov v oglas. Oddelku »Jutra«. 40671 Čevljar, pomočnik ki je vajen šivanega uela in gojzeric, dobi zajamče-co stalno delo z vso oskrbo. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Čevljar«. 40644 Dva krepka učenca z vso oskrbo sprejme večja trgovina na deželi. Prod-no;t imajo sinovi revnih staršev. Zelo podrobne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Trgovski učenec«. 40742 Dve frizerki urni in spretni sprejme v stalno službo takoj boljši s o venski salon v Zagrebu. Ilica 44 (Koštomaj)). Plača 15CK1—2000 Din. Po preteku 2 mesecev povrnem tudi potne stroške 40834 14Ieten fant šole prost, pošten in čeden se sipo-ejme takoj v trgovino Osiroteli imajo prednost. Dopise na podružnico »Jutra« v Ji an boru od šifro »Prvovrstna 970« 40971 Kuharico fino in perfektno, za vsa hišna dela sprejme fina majhna družina na deželi. Plača 400—500 Dtn. Vešče dela na vrtu imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in samostojna«. 4077D Kemično snažilko oblek sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jpod »Snažilka«. 40728 Prodajalko za usnje, veščo knjigovodstva in strojepisja, sprejmem na deželo. Ponudbe na poštni predal 230, Ljubljana. 40692 Strojnika starejšo, samostojno moč, ki je isučen ključavničar in se razume tudi na popravila domače električne naprave, aprejme parna žaga. Prosto stanovanje in kurjava na razpolago. Nastop po dogovoru — Ponudbe na oglasni oddelek ■»Jutra« pod »Strojnik«. 40656 Dekle pridno in pošteno, ki zna tudi kuhati in druga go epodinjska dela, sprejmem takoj k otrokom. Dopise pod »Pridna in snažna« na Ogl. odd. »Jutra«. 40889 C. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Učenko f primerno šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, in eno dekle k dvema otrokoma, ki zna nekoliko kuhati, sprejem: E. Resman. trgovina meš. blaga. Stcjnei, Ptuj. 40886 Več čevljarskih pomočnikov 5n vajenca sprejme Franc Koželj, Primslkovo, Kranj 40877 3 čevljarske pomočnike za lepo boks zbito delo 6 irejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Kolničar, čevljarstvo, Sp. T>up!je p. Križe. Gorenjsko 40878 2 čevljarska pomočnika za fina zbita in šivana dela sprejmem. Prednost imajo le dobre moči. Oskrba v hiši. Alojz Kunstek, čevljar, Mirna 40S33 Zobotehnika •perfektnega, iščem za takoj. Dopisi pod »Zobotehnik za Gorenjsko« na ogl. odd. »Jutra«. 40888 Dva fina krojaška pomočnika sprejmem takoj. Pismene ponudbe na Franjo Kodrič. splošno krojaštvo, Krško. 4089:1 Dva krojaška pomočnika dobre moči, sprejmem takoj za veliko deio. Simon Jane, Radeče pri Zidanem mostu. 40892 Kovaškega vajenca Krepkega, sprejmem takoj. Matija Terlfcp, Ljubljana VII. " 40400 Čevljar, vajenca sprejme A Muiej, čevljar, jesenfce-Fužine, Gorenj.-ko 40443 Hišnik oženjen, brez otrok, naj-Taje mizarske ali zidarske stroke, se sprejme. Nastop takoj. Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Jutra«. 40420 Perfekt. kuharico za večjo gospodarstvo, za stalno, sprejmem takoj v veletrgovini. Alojz Krainz v Ljutomeru. Ponudbe se lahko pošljejo direktno. 40920 Frizerko prvo moč, sprejmem. Plača po dogovoru. Salon Do-baj, Maribor, Gosposka 38. 40921 Trg. pomočnika sprejme z vso oskrbo ve5-ja trgovina z mešanim bla gom na deželi. Ponudbe na Ogl. odd »Jutra« pod šifro »Marljiv 17«. 40923 Trg. pomočnik marljiv in vesten, s prvovrstnimi referencami, ki je vojaščine prost, dobi službo v večji trgovini mešanega blaga v trgu v Savinjski dolini. Po možnosti naj bo vešč tudi pjodaji usnja. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na »Po štni predal 208«. Šiviljo (začetnico), ki zna dobro šivati, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Začetaiea« 40947 Čevljar, pomočnika za boljša zbita dela, s stanovanjem in hrano v hiši sprejmem — Istotako tudi Vajenca poštenih staršev, ki ima veselje do učenja — Blaž Kimovec v Litiji. 40967 Potniki manufakturne stroke — k' imajo velik krog poznanih, naj se javijo pod »Velik in lahek zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 41043 a * Ji Plesni učitelj se išče za takoj v bližini Celja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dober«. 4085® Gospodična poučuje francoščino, nemščino, italijanščino in klavir. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40675 Akademik In-truira srednješolce francoščino, nemščino ln vse realije. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh« 40950 Obrača se pažnja »astopnikom in podzastov nikom da dobe najugod nejše pogoje za prodajo Irlavnih vrednostnih oap" ■e-? In zlatnikov na odpla čilo — k »kor tudi drugih ;.re.lmetov pri banki »AgTa na« B°ograd. ObilideT ve nae b' 25 206 Strojno Pletiljstvo je adina ngodna oriliks ta takojšnjo dosego dobrega zaslužka ln lastnega pod }et0 brez posebnih -troš kov ln zamude 6a«» Učne tečaje lahko nastooi -sak -lan. Najboljši pletilni etToji »Walter« redno t veliki izbiri na zalogi. F Kos. Ljubljana. Židovska št 5. »I Instrukcije daje izprašana učiteljica v vseh predmetih osnovnih in -meščanskih šol, kakor tudi srbohrvaščini in nemščini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41037 Akademik daje instrukcije iz vseh predmetov srednješolcem humanistične gimnazije. Naslov pove oglasni oddele-1" »Juitra«. 41026 Inštruktorja ki obiskuje 7 ali 8. t.rg. akademije, iščem za dijaka letnika. Oglasiti se je pri Oblat, Sv. Petra cesta. 110T.9 Zastopnike eolventi za prodajo moške in ženske konfekcijske robe na mesečne obroke — iščemo proti visoki provizija v vseh mestih Jugoslavije. Dopise na naslov: Orbis k. d., Zagreb, Hatzo-va 10. 40627 Manufakturo in trikotažo išče v komisijsko prodajo trgovec v lastni hiša na deželi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jut-Ta« pod »Velik promet 1929/11«. 40647 Dekle ki razumo kuho in vsa hišna dela, išče majhna družina. Ponudbe na naskff Vera V o v k, Bled — vila »Vera«. 40916 Čevljar, vajenca »oštenih staršev sprejme ta-*oj Ivan Kostanjšek, Bresr št. 2, Ljubljana. 41046 Knjigovodkinjo. bilancistko perfektno, sprejmem s 1. decembrom. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom ]>iače pod »Verzirana in zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 41055 Trg. pomočnik mešane 6troke. dober ma nufakturkt dobi takoj me st.o. Hrana in stanovanje r hiši. Ponudbe na Florjan Gajšek, Loka pri Zusmn. z navedbo plače. 40925 Zgoraj na drevesu je bil vhod v dvorec, skrbno skrit med vejevjem. »Kaj bi rad?« je vprašal vratar. — »S kraljem bi rad govoril,« je dejal bratec Branko. »Vprašati ga moram, kje je moja sestrica.« — »Ne boš,« je rekel vratar, »to ne gre kar tako I« — In miški-dvorjanici. ki sta stali zraven, sta pritrdili: »Ne. ne, iz te moke ne bo kruha.« A tisti mah je priletela vila; vratar in dvorjanici so sklecnili kakor pipci, zakaj vila je bila kra'iW»v* dobra znanka. Vaša oblačila bodo poceni in krasno izdelana v krojačnicd MuršiČ. Stari trg 11/a. 40708 V prepisovanje na stroj sprejema delo na dom gospodična. Delo hitro in brezhibno. — Pcnudbe na oglas, oddelok »Jutra« pod šifro »Na stroj«. 40S08 Fina šivilja izvrši v 3 dneh obleko za 70—120 Din ter kostume nn plašče po 120—160 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 40344 Pozor zastopniki! Za prodajo gramofonov in šivainih strojev tu in na deželi išče par dobrih zastopnikov, proti fiksni p'a-il ali pa proviziji, tvrdka »Tehnik«, Jo«ip B a n j a i, Ljubljana, Miklošičeva ce sta št. 20 (nasproti sodišča) 40970 Učenca oprejmem v mamifakturno trgovino. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zdrav ia krepak« 40941 Zastopnika r.a mlekarske proizvode iščem. Poizve se v hotelu »Slon«, soba štev. 34. 40078 Gospodično ki ima že nekoliko prakse v knjigovodstvu, aprejtnfem takoj v službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Moste«. 41063 Pletiljo z vso oskrbo sprejmem takoj. Naslov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«. "41067 Izvežbano likarico potrebujem 1—Škrat na teden. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41070 Mogoče ste Vi oni zastopnik ki ga iščemol Mi prinašamo resnično nekaj novega, koristnega in praktičnega! S tem predmetom boslfe osvojili celo pokrajino. — Dopise s priloženo 50 para znamko na »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 409S1 Mlajšo damo samostojno in inteligentno potrobujem takoj za skupno vodenje gostilne. Pla ninsko mesto v Fruški go Ti. Po možnosti nekoliko kapitala, dobra gospodinja, ki razume -kuhanje Samo resne ponudbe v slov. ali nemškem jeziku, e sliko poslati pod »FrnSkogorski Venac« na oglasni oddelek »Jutra«. 40471 Soferja-mehanika ki se spozna deloma tudi na elekt.rič.nt naprave, veščega slovenščine in nemščine, sprejmemo takoj Plača po dogovoru. Cenj ponudbe pod »Šofer-meha-niikc na Ogl. odd. »Jutra«. 40918 2 pekovska vajenca g>oštenih staršev, z vso oskrbo sprejme takej Milan Spoljar, Krmelj, Dolenj^-o. 40875 Kovača ki ima podbovsko šolo. samostojnega in treznega, z večletno prateo, sprejmem v stalno službo. Predn-ost imajo tisti, ki bo zmožni samostojno voditi to obrt. Ponudbe na oelas. ^oddelek »Jutra« pod »Kovač«. 37391 Gospodično iz dobre hiše, veščo stenografije, strojepisja in .nemščine v govoru in pwovi, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. z nekoliko znanfa v šivan ju. ev pri Mjučitev k rodbini, sprejmem takoj za trgovino z mešanim blagom. Naslov v Ogl. odd. Jutra«. 40919 Slaščičarski pomočnik samostojen delavec, dobi takoj stalno službo v slaščičarni K. Kozina, Trbovlie I 40S33 Potnika ki stalno potuje po Sloveniji, sprejmem za prodajo kreme za čevlje. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljan potnik« 40986 Potnika v alkoholni stroki vpeljan« pa, sprejmem proti dnevni ca-m in proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »S kavcijo« 41015 Potnike zaneclJlTe m poStene ta-»topnike ter agente »prej me proti d o b r t orcvizi" tvornica piiaS — Ponudbe rtod »7!ane«t!lv 88« na oel odddek »Jutra«. 41018 Učenka t srednjo šolo, se želi izučiti pri zobozdravniku ali tehniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra-«. 40669 Zobotehnik tehnično in eperativno per-lekten, z desetletno prakso išče mesta. Ponudbe z navedbo plačo pod šifro 'Samostojen« na oglasni oddelek »Jutra«. 40804 Zidarski vajenec z 18 meseci učne dobe, želi radi družinskih razmer spremeniti službo za nadaljne učenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« |.od šifro »Zidan,ki«. 40674 Trgovec Szučen v trgovini mešanega blaga. išSe primernega mesta Prevzame tudi trgovino, oziroma podružnico na račun. — Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« r>od »Trgovec«. 40731 Strojepisje poučuje drž. konc. zasebno učilišče Peta8, Ljubljana, Valvazorjev trg 6. 40942 Instrukcije iz vseh predmetov, zlasti iz matematike daje sluša-teljica filozofske fakultete Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Slu-šateljica«. 4107J Akademik poučuje vse srednješolske predmete po zmerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh« 41020 Vesten fant mlad in zdrav, vojaščine prost, z neoporečno preteklostjo, pošten, išče mesta kot sluga v kakem trg. podjetju, pisarni ali kje drugje. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Neumoren in vdan« 40810 Radi izpopolnitve v trgovski, bančni ali uradniški stroki, išče mesta kot praktikant večletni trgovec vešč vsakega dela. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktikant«. 40789 Skladiščnik z večletno prakso pri od-premi blaga, posebno ver-ziran v trgovin/ s čajem, išče službo za takoj ali e 1. januarjem 1930. — Na zahtevo položi tudi kavcijo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Skladiščnik«. 40648 Drž. upokojenec najieipfih let, zelo pošten ia zanesljiv, želi služb« inkasanta ali kaj sličmga. Da tudi garancijo. Na-iov v oglasnem oddelku Jutra. 409SS Gospodinja izurjena, stara 40 let, čvrsta. srednje postave, išče mesta pri boljšem gospodu D izpise na oglasni od H e le k »Jutra« pod značko »Ljubljana 100«. 40417 Izobražena gospa srednjih let, išče službo gospodinje k samostojnemu gospodu ali kaj sličnega. Dopise na oglasni cddeiek ijutra« pod »Zanesljiva in poštena«. 40763 Hišnica z dvema odraslima otrokoma, srednjih let išče primerne službe v Ljubljani Ponudbe na opravo »Jutra« v Celiu pod šifro »Pomoč« 40T»4 Fant s 3 razredi meščanske šole, dober računar, želi vstopiti v kako mešano trgovino kot vajenec. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Trgovski vajenec«. 40716 Boljše dekle 6taro 18 let, vajeno nekoliko kuhe ter praktičnega gospodinjstva želi primerne službe, pri boljši rodbini, najraje v Mariboru. Ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« pod »Prleško dekle«. 40891 Prodajalka začetnica, izučena v modni in galanterijski trgovini, iš5e primerno mesto. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 362«. 40362 Kot natakarica ali gospodinja išče 6lužbo. Eventualno sprejme tudi službo kuharice pri financi ali želez-ničarski menza. Je poštena, zanesljiva. Ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožna v gospodinjstvu«. 40922 Šofer z enoletno pralcao in dobrim spričevalom, išče službo — najraje na kakem veleipospstvn ali industrij, podletju. Opravilal bi tudi drnsra dela Nastopi takoj. Dopise na naslov: Janko PetTač. nri Herički. N»to-nje 45. Rogaška Slatina. 407?1 Delo za prepisovale s strojem, sprejmem na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40384 Zastopnikom privatnih strank po Sloveniji, zelo dobeT zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno«. 41048 Pletilja nogavic sprejme delo na dom Naslov pove oglasni oddele'-»Jutra«. 41042 Privatni uradnik akad. trg. naobražen, Ia moč. z mnogoletno prakso, izurjen samostojen iore-spondent v 5 jezikih, ver-ziran debatni slov. in nemški stenograf, želi preme-niti mesto s 1. januarjem 1930. Ponudbe pod »Trajno mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 40T'b0 t. obi. kon. šoferska šola Camernik, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jngoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Otvoritev novih tečajev itaDijanščlne, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine. Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji. — Vpisovanje v V oš n j ako vi ulici št 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20. uro 40454 Francoščino poučuje gospodična z večletno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Konversacim. 40758 Akademik daje Instrukcije srednješolcem iz matematike, opisne geometrijo in francoščine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gradbenik«. 40791 Penzijska kuharica perfektna želi stalno družinsko službo Ponudbe na Prašnikar. Tavčarjeva 4. 40917 Zastonj vsa hišna dela 5n rfcer vsaki dan od 6. do 9. ure zvečer, ob sobotah popoldne in v nedeljo ves dan 6em pripravljena opravljati pri družini, kjer f e govori zgolj samo nem-6'-o Ponudbe na og'asnl oddelek »Jutra« pod šifra »Nemška hiša«. 41030 Plačilni natakar ki govori več jezikov in s prvovrstnim spričevalom — želi mesto v večji kavarni ali restavraciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Kavcija 10.000«. 40792 Trg. učenec ki se je že 2 % leti učil, želi radi premajhnega ofi-rata premenit.i mesto. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod »Učenec«. 40799 Boljša deklica izučena šivilja, išče službo pri boljši rodbini kot opora gospodinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40854 Šofer z dobrimi spričevali in priporočili, išče namešče-nja. Ponudlbe na naslov: K vitko, Ruše 22 pri Mari boru. 40655 Trgovski pomočnik mlad in agilen. izučen v -trgovini manufakture, špe-cerije in galanterije, zmožen korespondence, strojepisja in deloma tudi knjigovodstva, ž»li premeniti službo ii okolice Celja v centrum mesta ali pa Ljubljano. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju r>od »Manufafcturist«. 40663 Zobotehnik-asistent perfekten v kavčuku, zlatu in rmorativi. e svoiimi tehniškimi in«trtiimenti. išče odgovariaiofe mesto s 1. decembrom W0. Pristonim tudi kot družabnik. — Po nudbe do 15. t. m. na nzl oddelek »Jutra« pod šifro »Perfekten »obotebnik« 40768 Mlad skladiščnik elektro-radio materijala išče službo. Zmožen je voditi vse pisarniške po>le. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41052 Kroj. pomočnik X večletno prakso v prvovrstnih delavnicah, želi na-meščenja. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Golob,. 41047 Mesto skladiščnika ali kaj podobnega išče primorski emigrant. Vloži Din 10 000 kavcije, po potrebi tudi večja garancija. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv«. 41075 3 vinske posode cšrka 2.300 1 poceni n»nro-daj v Griži - Stara faUVa pri Celju. 40607 70 parov smuči jescDOvih. dolgih 180—220 cm naprodaj. — V zalogi mam tudi jesenove deščice za izdelavo istih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. 400Š1 Pletenine Svojo veliko zalogo Ja-quard in osemključnih prednjih delov in blaga na meter priporoča trgovcem ^ p'etarnam po konkurenčni ceni Romilda Hribar, strojno pMenje. Ljubljana. Ilra-deckega vas 64. 40664 Kot šivilj, učenka nastopim takoj, kjer bi Imela vso oskrbo v hiši. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41054 Svinje banatske, samo prvovrstno blago, z debelo slanino (Spehom) prispejo med 14. in 17. t. m. v Celje. Oddaio se žive ali zaklane, tudi ■polovica, po najnižji ceni. Naročila sprejema J Urlep. mesar v Celju, Glavni trg. 40861 Brivski vajenec la ee je že učil. išče mesta za nadaljnje učenje. Naslov. v Ogl. odd. »Jutra«. 40911 Deklica t 4 razr meščanske šele in znanjem strojepisja, išče nameščenca. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Dobra računarica«. 40944 Kot kočijaž v mestu ali na deželi želim stopiti v službo S>-m trezen, polten in zanesljiv Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40951 Absolvent trg. šole Seli kakršnokoli nameščenje v Ljubljani ali na dežeii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40961 Uradnica z dvanajstletno prakso v vseh pisarniških poetih, z znanjem strojepisja, nekaj knjigovodstva ter verzirana v blagajniških poslih, želi premeniti mosto. Cenjene dopise r.» oglasni oddelek »Jutra« pod Rfro »<2 let-«. 409-53 Šoferka mlada, inteligentna in energična, t osemletno ame rkansko prakso, z znanjem 4 jezikov, želi službo pri boljši rodbini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« p-*-d »Soferka«. 40993 Mesto hišnice ali postrežnice. nairak * majhni obitelji išče 45 let stara vdova. N»slov ▼ oel. oddelku »Jutra«. 4100O Trg. pomočnik talMnik. leli kakršnokoli rameščenie v Ljubljani aH na deželi. Na»1ov v Off-lM. oddelku »Jutra« 40958 Šofer l enoletno pral--'«, priden in pošten, želi službe. N.i- etov pove oglasni cddeiek »Jutra«. 41007 Puhasto perje kg pt 38 Dit. razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čiste belo gosje kg po 130 Din ln čist beli puh po Din 300 kg — L Brotovifi. kemička čistio na perja. Zagreb. Ilica 82. 182 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Pokrajinske razglednice cenejše kot iz inozemstva nudi prva jugoslov. tvornica fotografičnih razglednic in slik Brata Smue, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte ponudbe in vzorce. 242/1 Prikolico za motor AJS kupim. P" nudbe z opisom in ceno rm naslov: Jože Ferlič, avio-mehaaik, Novo mesto. 405S2 Osebni avto štirisedežen, v dobrem stanju. po ugodni ceni prodam. Pojasnila daje _ garažni mojster hotela Union 40577 Iz zapuščine ugodno napro-laj stanovanjska oprema in oprava za več sob, posamezne mobi-lije, več prii-tnih orijentaf-slcih preprog, jedilni servis za več oseb. knjige itd. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Razno prodam«. 40740 Fiat 501 Spinto. v najboljšem stanju. garantirano hrez poprav, z dobrimi gumi prodam. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 36«. 40665 Pozor, peki! Zahtovajte ofertc za patentirana vrata, niške, biple za peči itd., delilne in mešalne stroje ter parne peči Vse dobavljeno franko — Najnižje cene in promiptna dobava. Tng. C Korufeld. Sušak, Račkijeva 1. 40666 Prodam Foto-aparat, »Voigtiander«. anastigmat »Voigtar« 1.6,3 vel. 6x9, popolnoma nov, i=totam tudi aplanat »Va-rio« 1.8 vel. 6X9. jako pripraven za začetnika, po ugodni ceni. Naslov v Ogl. odd. »Jutra«. 40S9S Blago za obleke finančne kontrole tako 1-oden kakor fino suk no ter vse ostale potrebščine ima v veliki izbiTi vedno v zalogi Simon Kli-manek, Ljubljana, Šelen-buTgova ulica 16. 40308-a Zakaj so Jakelnove peči na žagavino najboljše? 1.) Ker ee ne kade 2.) Ker ne smrde vsled te ga, ker ee nt odteka od žagoviue destilirama voda iz njih. ako ravno je ža-gcvina mokra 3.) Ker so praktične za polnit ln s« pri polnjenju lokali popolnoma nič ne poneenažijo Razpošilja na poskušnjo torej nobenega lisika. tvrdka Jakelj. Slo venjgradec. 40330 Sveže goveje meso po Din 10 kg prodajam vsak ponedeljek, sredo in soboto na P o n i k v a r-j e v i stojnici na Vodnikovem trgu. 40969 Naprodaj: hrastova galerija, kopalna banja. preip:oge, slike, potna torba, šivalna miza, elektr. oma.rna kopelj, knjige »Alpenvereina« in druge. Meverjev konverzacijsk" leksikon. .Na ogled dopoldne na Bre^u štev. 20. III. 40900 Moške in ženske fotografije (a,kte), redkosti, jirivatne posnetke, razpošl-5:am 10 kosov proti vpo-žiljatvi 5 šilingov in poštnini. Tudi zamena! Anton 7.:erler, \Vien, 51, Postfaeh 9. 40973 Sadno drevje marelco, jablane, hruške, Bajfinejlše breskve izbranih vrst. visokodeblne in pritlikavce. kakor tudi raznovrstno lepotično grmičevje ia razne trajnice nudi po najnižjih cenah drevesnica Marije Črnagoj, Vič pri Ljubljani. 40455 Cvetlični salon na Sv. Petra cesti štev. 19 ta najvljudneje priporoča 40S1G Filc klobuke najmodernejše od 60 Din dalje in popravila od 30 Din cenjenim damam priporoča Stemberger - Reš — Dunajska cesta 9. 40572 Med lastnega pridelka — cvetlični kg IT Din. jelkovi kg 17 Din ajdovi ke 15 Din E kg po pošti 120 Din frk pri večjem odjemi: cene po dogovoru A Mafiek. čebe larstvo. Vrhnika 247 Otroško postelj lepo, belo in pristno kozaško sabljo f starinskem rezilom prodam. Naslov v oglasu.-m oddelku »Jutra«. 40564 Drva Dokler traja zaloga prodajam hrastove odpadke r>o 15 Din 100 kg k skladišča in po 17 Din 100 kg nalo-ž»na na vagon. J Porač Novost! — Nova iznajdba! Moje peči lahko kurite po volji z drvmi ali žaganjem Primerne za vsako sobo ali lokal. Cena manjši 250 Din, večf 350 Din, franko postaja Sv Peter v Sav dolini Razpošilja po povzetju Štefan Lamut, umetno" ključavničarstvo, Vransko pn Celju. 40448 Pletenine na drobno in debelo prodajam po najnižjih cenah. Naslov v Ogl. odd. 'Jutra«. 4(1909 Železno Peč prodam. Sv. Petra nasip 19. 40929 Štedilnik, železen prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40937 Železna peč majhna m posteljna miza (Tafelbett) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40962 Osebni avto takoj vporabljiv. na -Jtlosiv bisam, nov ugod-BO naprodaj. Naslov pove •glasni oddelek »Jutra*. 40829 Smoking obleko |>t» olnoma nova in samo pai krat nošena, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40419 Črna suknja »»prodaj. Na ogled v trafiki v Selenburgovi nI. 1. 41032 Stare moške obleke te drugo kupujem ter plažam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana. G al Jdfiovo nabrežje štev. 29. 41014 Damski plašč trna seal kožnhovina. leto dobro ohranjen. »a močno damo, ugodno na nrodaj. Mestni trg 9./I. 41040 Dve suknji ib obleko prodam Naslov T oglasnem oddelku Jutra. 41072 Jamski les Največji ruaokop v Jngo alaviji kupi ca 600 m» jam ekera lesa. borovega, smre kovega m jelkinega, od 3 do 7 m do'žine in od 12 do 84 om debeline v vrhu. od g orje obeljen in zdrav. — Dobava takoj in do 31. de eembra 1929 Obvezne po-tuifbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 354 A B.c 40S36 Hrastove hlode in hrastov plohe od 55 jnm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija, čkofja Loka oh kolodvoru. 239 Namočenih sliv prodam več vagonov Cenj. ponudbe na naslov: Anton Barbič, Videm pri Krškem. 40643 Gugalnega konja (Schau»Blpierd) kupim. Po nudfce na oglasni oddelek »Juitra« pod značko »Kcnj« 40938 Lovsko puško dobro ohranjeno dvocevko kuipim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lovska puška« Pletene steklenice 5—30Iiterne kupim. Po nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletenke«. 41016 Dobrega mleka rabim dnevno 10 litrov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro mleko«. 40994 Kot družabnik sodelujoč, pristopim z 10 do 15 000 Din,— Ponudbe pod »Garancija« na ogla?, oddelek »Jutra«. 40793 Brezobrestno posojilo tudi splošno namenjeno. — Nova navodila (10 Din) daje Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor. Koroška cesta 10. 40852 Družabnika za kino. s primernim kapitalom išče Jo«. 21of, Sv Vid — Grobelno, 40734 Resna osebnost se želi udeležiti na resnem podjetju s kapitalom do 1.000 000 Din. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »En milijon«. 40764 Obrtno podjetje dobičkanosno, dobro znano in vpeljano, išče za povečanje in razširjenje svojega obrata pod ugodnimi »ogoji in vračilu tekom 1 leta. posojilo do 60.000 Din. Ponu ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Financiranje«. 40446 Družabnika-co tihega, iščem za trgovino v strogem centru Ljub! Jan p Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno« 41009 Družabnika t ali brez sodelovanja sprejme dcbrc usppvajoče podjetje, radi razšir'en>a. Pn treben kapital 100.000 Diit ali več. Ponudbe na osrlas. oddplek »Jutra« pod šifro »Takoj kapital«. 41092 Vsakovrstno zlato kupuj* do najviijir -ena« C e r o e — fuvelir Ljubljana. VVoltov« oltca i. Krpice rolnene. bombažaste in nitje kupi Mak, Kožna ulica it. 19 «815 Želod Y vs-aki množini kupuje in plača po najvišji dnjvni ceni Fraktus. Ljubljana. Krekov trg 10/1. 316 Lisičje, polhove kože ta vseb drugih diriib li-▼ali knenjt stalno »kozi celo leto D Zdravit trg usnja Ljubljana. Florjan (Iu ulica 9 1880 » Trgovsko opremo in reg. blagajno »National« kmpim. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »V dobrem stanju«. 40719 Parni kotel dolg 2-50 cm. z Vsebino 6 m3, za pritisk 3 atmosfer, že rabljen, kupim Ponudbe ba oglasni oddelek »Jutra« pod »Parni kotel«. 40809 Ježice ielod, kosti, rogove, mea-drc, arovico, volno, baker, cink, svinec, litine, cunje, vreče, bnpuje Dion. dru-itvo za promet sirovina. 40680 Stare telefone poštne (induktor) kupim. Ponudbe z navedibo cene Bii Ogl. odd. »Jutra« pod »Telefon-apsrat«. 40927 Železje za venecijanko rabljeno, dobro ohranjeno, c enim aH dvema tečajema (vojnicamal kapi Anion Gutnak. Vrhnika 2SM 40885 Kopalno banjo dolgo in manjšo Lutzovo peč kopim. Dopise pros4 Zagorc, Višnja gora. 40916 Trgovsko opravo fcnpim Ponudb® na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska oprav*« 40217 Zložljivo posteljo dobro ohranjeno, in srednje veliko mizo kupim. Po-■itdlbe na Ogl. odd. »Ju-ku pod »Postelja 365«. 40913 Mlin s posestvom vzamem v najem, ali na pol, event. proti tretjini zaslužka. Naslov v oglas oddelku »Juua«. 40654 Enonadstr. hišo i dobro vpeljano mesarijo in delavnico na električen pogon ter prekajevalnico prodam. Hiša stoji v zelo prometni ulici v mestu — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod žfro »Prometni kraj«. 40688 Posestvo v mestu na Štajerskem radi smrti prodam Hiša z gospodarskim poslopjem, 4 orali zemlje, njive, travniki. sadni vrt in gosi. Vse v dobrem stanju in v lepi eolnčn' legi. poleg farne cerkve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40697 Pritlično hišico novozgrajeno, enodružinsko z velikim vrt-om. ob cesti •prostor za stavbišče prodam. — Naslov v gostilni Pogačer v Zg Šiški. 40807 Dvonadstropno hišo lepo, na vogalu, stanovanjskega zakona prosto, s 5 stanovanji in veliko kletjo za skladišče ali vinsko trgovino, takoj prodam. — Sobe so pripravne za pen-zion — v to svrho delane in že deloma opremljene. Vpeljan je tudi topli in mrzli vodovod Za vinslčo trgovino zelo pripravno — ker še ne obstoja tako podjetje. Natančne podatke daje K Brejška. Celje — Gregorčičeva ulica št. 3. 40856 Gostilno f trafiko, blizu mesta prodam takej za 1&.000 Din. Naslov pove rnprava Jutra Celju. 40662 Enonadstropna hiša v živahnem kraju na Dolenjskem, z lokali za kavarno, gostilno m trgovino poceni naprodaj. — Agilen ima leipo bodočnost. Informacije v trafiki na Gosdo-svetsfci cesti 7. 40762 5 dni na poif&tdnjoi plačate mesečno in v 4k mesecih }e gramofon (Daš! Posestvo 8 oralov zemlje, radi odpeto vanja prodam za 20.000 Din v Sv. Lenarit št. 13, oddaljeno 1 uro cd Laškega Interesenti naj se zgla-se v evrho ogleda pri jos. ffadšnu. Sv. Lenart št. 13 pri Laškem. Točna pojasnila daje g. Milan Mafcič. Beograd, Kolarčeva ul. 9. 40715 Stanovanjsko hišo novo. 15 minut od postajališča oddam v najem z •vsemi pritiklinami NasTov v ogla«, oddelka »Jutra«. 40968 Stavbišča za vile pod Rožnikom proda Po kojninski zavod, Gedališka uBea a/IV. 4025o mar Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana. Miklošičeva c. 4 proda. HISO, enonaustropno, vili slično. dve dvosobni stanovanj.- 3 enosobna stanovanja, 650 in- vrta, Si>. ,iaka, 260.000 Din. VILO. viaokopritlično, 4 sobe, pritifcline. parketi. elektrika. vodovod, pri klavnici, 150.000 Din. HIŠO, novozidano. viso-kopritlsčno, 3 sobe, pritikline. vrt. Šiška. 170.00U Din. HIŠO. enonadstropno, no vuzidano. 4 stanovanja prostoren vrt Glince. 170 tisoč Din HISO. novozidano, rl&o kcpritlično, 6 stanovanj, vrt, dvorišče. Glince. Din 160.000 HISO. novozidano, enonadstropno, 4 stanovanja, blizu tramvaja. 180.000 Din HIŠO. novozidano. viso kopritlično. dve dvosobni stanovanji 400 m3 vrta. tik postaje. 1 uro od Ljubljane, 70.000 Din HISO. trgovsio. enonad stropno. 3 sobe. trgovina skladišče, hlev. avtogara-ža. meden prometen obmejni kraj. donos hiše let nib 100.000 Din. radi družinskih razmer, 360.000 Din HOTEL. enonadistiropen. Bled, 14 sob, leipi restavracijski prostori, vrt, keg ljišče, kleti. 600.000 Din HIŠO, blizu nove šišenske cer kve. po 50 Din. HIŠO. novozidano. enodružinske. vrt. velika njiva. blizu Kamnika. 53.000 Din. Poleg tega v Ljubljani in v predmestjih večje število stanovanjskih, trgovskih. gostilniških hiš. stav bišč. na deželi kmetiie ln veleposestva. industrije, v veliki izberi po najugodnejših cenah. 40931 Novozidana hiša enonadstropna. 2 stanovanji. eno takoj prazno. 800 m3 vrta, ugodmo na ifo-daj. mestni del Kožne doline. Potrebno 50.000 Din. Levčeva ulica 8.. Ljubljana. 40905 Posestvo 24. novembra ob 12. uri prostovoljna dražba hiše e trgovino in gospodarskimi poslopji, 4 njive, travnik, 3 gozdi — vsako posebej. Pri Jerebu v Gorenji vasi št. 2 pri Ratečah. 40934 Dvonadstropno hišo ma PrimoTju, na otoku, prodaim ali dam v zakup, pripravno za pension. strokovnjaku s kapitalom. Hiša leži ob morju, ima terg^o. 2 kuhinji s štedilnikom. 2 k'et-i, trije studenci, z vsemi gospodarskimi poslo-nM. zelenjadnim vrt-om. naJJiTi rož in okoli 2000 zgodnjih vinskih trt, tudi za namizno grozdje. — V mestu se napeljava elektr. ra/zsvet-Jiava in je ondi tudi morsko >opa!iš prometnem kraja naprodaj. — Poizvedb« uri dr Otonu Fettichu. Dalmatinova nliea 7. Posredovalci fekljueeni 41034 Skladišče majhno in suho na Sv. Petra cesti, Kolodvorski ul. ali kje v bližini iščem.. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prostor« 40945 Lokal obstoječ iz 2 prostorov, na prometnem kraju sredi mesta takoj oddam. Podrobnosti pri od v. dr. Fettichu Dalmatinova 7. 40488 Prodajalno e 3 izložbami, v prometnem centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 40980 Modna trgovina za gospode, v centru Zagreba, radi družinskih razmer poceni naprodaj. Ponudbe pod »Za 21400« na Publicitas. Zagreb, Gundu-ličeva 1. 40669 Poslovni lokal na prometnem kraju takoj oddam v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba. predsoba« 40830 Brivnico na prometni točki, dobro vpeljano proda Viktor Že l»znik. Gaberje 8 — i>rl Celju. 40860 Lokal obstoječ iz dveh prostorov oddamo v hiši »Stan in Dom«. Tržaška cesta 26 Poizve se istotam. 40812 Lep lokal za mešano trgovino oddam na prometni točki v mestu Pojasnila daje Marija Vi-vod. Laško. 40466 2 lepi skladišči oddam. Vprašanja na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sklaiišča« 40753 Lep trgovski lokal sredi mesta Tržiča, na glavnem trgu, z vhodom iz ceste, dobro zavarovan, pripraven za vsako pisarno ali manjše obrt. cddam e 1. decembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40766 Trgovski lokal na Jesenicah aH Javorniku iščem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro •Trgovina«. 40457 Lokal ali avtogaražo oddam takoj na Celovški cesti 41. 41032 Pisarniške sobe pripravne turii za zdravnika ali advokata, v sredini ice.-ta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošta«. 40872 Steklarska trgovina v katero se event. lahko uvedejo tudi drugi predmeti. v z»Io prometnem mestu provincije radi bolezni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Steklo«. 40451 Trgovski lokal velik, s skladiščem, v prvem in drugem nadstropju industrijski prostori, po eg pošte v Tržiču, na najbol' prometnem kraju. oddam takoj v najem. Ponudbe pod »Tržič« na Ogl. odd. j Jutra«. 40912 Vpeljano trafiko s trgovino papirja in galanterije, na zelo prometnem prostoru prodam radi bolezni samo invalidu ali vdovi. — Interesenti naj pošljejo naslove na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Št. 1882« 40639 Lep lokal nov. pripraven za vsako obrt. ob glavni cesti dam v najem v Kamniku. Sntna žt 19 Pojasnila daje Filipi na Lubej, lastnica, isto-tam. 40975 Trgovski lokal iščem v Ljubljani na Marij, trgu, Wolfovi ul., Sv. Jakoba ali Mestnem trgu. — Event. prevzamem adapta cije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski lokal«. 41013 Krasen lokal na prometni točki v Ljub 1'ani oddam za 600 Din Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 41005 Mlekarno dobro vpeljano, oddam sporazumno z gospodarjem — proti majhni odškodnini. Najemnini, polletna Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pritikline«. 41023 Velik trg. lokal pripraven ta vsako obrt, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 41028 Trgovino z mešanim blagom in trafiko, prvovrstno, gtaro in dobro vp»lja.no, brez konkurence, oh železnici oddam v kratkem v najem Prometa približno 110.000 Din mesečno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Drava 300«. 40638 Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani, ne zapuščeno, vzamem v najem. Po potrebi dam tudi nekaj kav cije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 64«. 40642 Gostilno oddam v prometnem kraju Prednost imajo samo samska, zmožni kavcije. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 40672 Na Dolenjskem b izu farne cerkve vzamem v najem za delj časa eno večjo ali dve maniši sobi » kuhinjo. Event. popravila napravim sam, ali (iam nekaj najemnine naprej. Na-lov v oglasni m oddelku »Jutra«. 40681 Slaščičarno prodam ali event. dam v najem Cena in najemnina nizka. Ponudbe na Ogl. od »Jutra« pod »V sredini mesta« 40899 Natakarica z osebno pravico vzame v najem ali na račun gostilno, buffet ali kaj sli:enega. Ima večletno prakso v samostojnem vodstvu gostilne in reistavracije Ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« pod »Izveibana«. 40897 Špecerijsko trgovino 'majhno, oddam takoj v j najem. — Potrebni kapital 10.000 Din. Zelo ugodno za samca Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 40982 Gostilno v najem event. tud' na račun iščem za takoj ali pozneje Posedujem Osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Pismene ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna 30«. 240 Gostilno dobro Sdočo iščem v najem Mimiiik Kletno stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj "tranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. «1990 Majhno stanovanje oddam v Zg. Šiški št. 158 (Kosovo polje). 41010 Stanovanje sobice in kuhinje, v šolnini legi oddam. Poiive se v Hrenovi ulici 511. 41050 Stanovanje 2 velikih in 1 manjše sobe. velike kuhinje, kopalnice, ali na račun Posedujem tleti, pralnice in predsobe, tudi osebno pravico. Po- parket, elektrika, vodovod, nudbe na oglasni oddelek visoko ortlieje. takoj od-»Jutra« pod značko »Na dam. Informacije na Tria-račun«. 40782 8ki cesti št 8. 40618 Sodavičarji! Sifonske, pokalične in limonadne steklenice, sifonske glavice in stroje znamke »Pochtler" kakor tudi vse ostale potrebščine ku ite najugodne-e pri LJUBLJANSKI KOMERCIJALNl DRUŽBI 254 Ljublana, Bleiweisova cesta 18 Starostne težave STROJNE TOVARNE lil L1VAM£ ».D., LJUBLJANA Telefon 2830 Brzojavke: Stroj Transmisije jermenice, osi, ležaji, sklopke, zobata kolesa, napeljalne jermenice, vrvemce, krog-ljični ležaji, vse po Dinorm. Železne konstrukcije Rezervarji, strešne konstrukcije, ventilatorji, dvigala, žerjavi, transporterji, ekvatorji Stanovanje £ sob, kuhinje in pritiklin fakoj oddam — na^aje ftranki brez otrok. Poizve se v Rožni dolini, cesta IX. it 33. 41056 Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin. išče stranka 2 oseb, naj raje v nova hiši v Spodnji SiSkl. Plača do 700 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška« 41015 Stanovanje 3—4 sob, v bližini mestnega trga iščem za februar ali prej. Cenjene ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Toien plačnik 150«. 41050 Stanovanje 3—4 sob. kopalnice in vseh iritiklin, event. opremljeno ščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 85«. 40842 Stanovanje Ippo. trisobno oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40813 Stanovanje Ž sob. kopalnice, kuhinj« 5n poselske sobe išče zakonski pai brez otrok, s 1 ianuarjem. event. prej Plača do 1500 Din — Po nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 4082-1 Stanovanje 2 velikih in 1 manjše 60-be, velike kuhinje, kopalnice, kleti, pralnice, predsobe, parket, elektrika m vodovod, v visokem pritličju takoj oddam. Informacije na Tržaški cesti 8. 4051S Lepo sobo % balkonom in elektriko takoj oddam 2 gospodoma. Vprašati na Poljanski cesti št. 13/n, levo. 40756 Stanovanje sobe in kuhinje oddam g decembrom stranki brez otrok v Ribniški ulici 7 — Vodmat. 40811 Stanovanje od 5—6 sob e pritikHnami i5čem za takoj ali pozneje Ponudbe na naslov: Ljub Ijana, poštni predal št. 42 40474 Stanovanje 4—5 6ob. v STedini mesta, za takoj ali februar išče mirna 6tranka. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Štev. 3333«. 40775 Manjše stanovanje takoj oddam v Vevčah 91. pošta Dev. M. v Polju. 40674 Postrežnica dobi proste stanovanje proti malemu dnevnemu opravilu Naslcv v oglas ildelkn »Jutra«. 40&S ENOSOBNO, balkon, pti Stadionu, 450 Din DVOSOBNO, kabinet, no-vourejeno, center Ljublja. ne, 1.200 Din. TRISOBNO, pritikJlna Sp. Šiška, 900 Din. Poleg tega več dragih 6tanovauj, mesečnih soh-lokalov itd. Prijave oddajalcev stanovanj In lokalov sprejemamo brezplačno in oddajamo iste za oddajalce brez vsa kih stroškov. 40930 Na stanovanje s vso oskrbo Bprejmcm s 15. nov. dve gospodični ali dijakinji. Naslov v Ogl. odd. »Jutra«. 40903 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin cddam s 15. decembrom ali 1. januarjem snažni in mirni stranki na Glincah. cesta Vil/20. 40895 Stanovanje 6obe, kuhinje in pritiklin oddam takoj odraslim osebam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 40963 Stanovanje 2 sob. s kabinetom, kuhinjo, balkonom. pritiklinami in vrtom, suho ter zračno. v novi hiši oddam mir-stranki s 15. novembrom ali i. decembrom Ljubljana VII, Podlim barskega u'. 41. 40943 Stanovanje sobe in kuhinje, brei priti klin, r suterenu. čedno, z vodovodom in elektriko takoj oddam 2 osebama ferez otrok, v bližini Krištofa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vo darina in 300«. 40933 Opremljeno sobo eepariranc otidam s 15. novembrom na Go^osvetski cesti št 12/1 41011 Dve sobi veiko in majhno, z vso oskrbo oddam s 15. novembrom v Židovski ulici 6. 41044 Sostanovalca mladega, sprejmem po niz-!ki ceni v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41061 Prazno Sobo t posebnim vhodom, elektriko in parketi, oddma na Kodeljevem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41064 Preprosto sobo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41060 Dve krasni sobi parketirani. lepo opremljeni. 6 krasnim razgledom in elektriko, eveže preslikani, oddam posamezno ali skupno. Event tudi 6 klavirjem in zajtrkom. Več v oglasnem oddelku »Jutra«. 41019 Stanovanje sobe in kuhinje, ah večje sobe e štedilnikom išče starejši zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonski par«. 40983 Stanovanje 2 večjih ali pa a manjših 6ob. s pritiklinami, v mestu ali kjt v b'-'Sni iščem za 1 januar 1930 — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ž« 40979 Stanovanje sobe in kuhinje oddam Koscvo 152, ob Celovški e. 41011 Stanovanje kuhinje In sobe, v podstrešju odda takoj Gliha Julij, Ljubljana Vil, Pod-limbarskega ulica štev. 42. 41012 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe in vseh pritiklin takoj oddam Po-'asnila daje Komel. Zg. Šiška 92 40908 Stanovanje komfortno, 2 sob. kabineta, kuhinje, predsobe in pritiklin, vse pod enim lljučem. s 1. decembrom oddam mirni stranki, brez nedoraslih otrok. Ogledati med 9 in 11. uro, Kcdelje-vo 311, Cesta v Stepanjo 40748 Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin, nori bi6i v I. nadstr. oddam takoj ▼ najem na sredi prijazne resice, 15 mlnnt od kolodvora Žalec. Solnčna lega. Zelo pripravno za uradnika ali penzijo-nista. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Lep stan«. 40717 prepreči in tatjša »PLANINKA« zdravilni Sai. »Planmka« daje žilam prožnost, razredči kri, prepreči poapnenje žBja, pospešuje obtok krvi in ohranja do visoke starosti neamanjSano dedaamoinost. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »PLANINKA« čaj BAHOVEC, v plombiranih paketih in z napisom profova-jafca: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. jmr Realitetna pisarna išče uradnik — Ponudbe s navedbo pogojev in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Jan«. 41006 Sobo lepo in zračno, v sredini mesta oddam dvema go spodičnama aK dijakinjama z vso prav dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40902 Opremljeno sobo krasno in elegantno, v centru mesta takoj oddam solidnemu boljšemu gospodu. Separatni vhod. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40977 Opremljeno sobo s separiranim vhodom, t eentm mesta oddam gospodu. — Vprašati v gostilni »Napoleon«. Tržašk* c 4. 40972 Opremljeno sobo 1 dvema posteljama in električno raasvetljavo ter posebnim vhodom taikoj oddam na Rimski cesti 10,11. levo. 40959 Opremljeno sobo 1 uporabo kopalnice, sredi mesta oddam gospodu aK zakoncema. Naslov v ogl. oddelka »Jutra« 40957 Opremljeno sobo » 2 posteljema, e posebnim vhodom, solnčno in z elejc. razsvetljavo takoj oddaim-Kodeljevo, Zadružna ul. 10 <0914 Sobo oddam solidnem gosnodu » Streliški ulici 10. * 4O910 Opremljeno sobo visoko pritličje, nova vila, oddam solidnemu gospodu s 15. novembrom. Vprašati Groharjeva c. 7. 40906 Meblirano sobico mirno, s posebnim vhodom oddam na Poljanski cesti št. 13,HI, levo. 40953 Mesečno sobo z 2 posteljama elektriko ia posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali mlademu zakonskemu paru — v neposredni bližini sv. Jakoba. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40039 Lepa, velika soba z 1 ali 2 posteljama, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jut-ra. 40910 Lepo sobo odda samostojna gospa. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40954 Prazno sobo veliko, parketirano, oddasn takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40991 Preprosto sobico išče osmošolec event pr"«. ti inštrukciji Ponudbe n.i oglas, oddelek »-Jutra« pod »Sobica«. 40993 Kot sostanovalko sprejmem g>ospodično Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41031 Prazno sobo lepo in veliko, z električno razsvetljavo, v Kolodvorski ulici takoj oddam —. najraje gospodični. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra, 41027 Na stanovanje vzamem solidno gospodično Naslov v oglasnem oddef u »Jutra«. 4102 Dve opremljen! sobi lepi (jedilnico in spalnico), oziroma samo spalnico, z elektr. razsvetljavo in parketom, v bližini univerze oddam « 15 novembrom zakon, parn brez otrok — ali solidnemu gospodu. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 40949 Prazno sobo s separatnim vhodom oddam v Rožni dolini, e S št. 11. 40491 Dijaka sprejmem v zelo dioitro oskrbo v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4003.3 Domačo hrano prvovrstno išče gospodi?"% za takoj v centru mestu. Cenjene ponudbe na ogl.tB. oddelek »Jutra« pod šiiro »Dunajska kuhinja-e. 40984 TI vpiti* Gospod akademsko na<"-bražen, srednjih let, bivajoč na deželi, se želi seznaniti tem potom z ugledno, inteligentno gospodično prijetne zunanjosti. v 6tarosti do 25 let, ki hrepeni po družinskem življenju ter ima veselje do gospodinjstva — Prednost imajo mladenke x dežele. Cenjene ponudbe e prilo-žitvijo slike, katero v ne» gativnem slučaju vrnem, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSVo »Doktor 3784«. 40®e Pesno znanje šarmanfcne partnerice, eea» 20 let stare, želi teteHrent Ponudbe pod »Deutsches Intellektapl« na oglas, oddelek »Jutra«. 41029 Stareiša s»soa želi znania z enakim e»v snodom Dornse na nodnriE-nico ».Tntira« v Celju rwvd šifro »Vi volica«. 4fl858 Katero krnsko dpkfe fioSt^no in o nrim®-toimV na? da «voi naslov fn piše na cgl. oddelek »Jutra« pod šifra »Gorenjec 88«. 40571 Dva gospoda T državni službi, želita po-snanstva z dvema neodvis-gospodičnama. Polnejša ženitev ni izključena. Diskreoija zajamčena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blond in črnooki«. -107.39 Ločenec 50 let star, višja državni omovnik. dobro ohranjen, želi znanja s samostojno, dobro eituirano damo, jiri-merne starosti — v svrho skupnega gospodinjstva. oz. poznejše ženitve. — Neano-Dimn« dopise na oglasni oddelek = jutra« pod šifro »Skupno gospodinjstvo«. 40667 Stane Grčar, Maribor Dvignite nismo. poštno le ieče. ^0004 Blondinka mlada in simpatične zunanjosti, želi znanja z dobro eitirranim gos*»doW ppluni Prijatelja Bkritega, dobrosrčnega zeli »Narečna«. 41068 Plesalca Išče gospodična za skupno posečanj9 plesnih vaj. Po midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ideal ^vijenje*. 411 KM Tri blondinke tnlade in firnipatične. išSejo poznanstva glede nedeljskih izletov, s finimi gospodi, od 30—50 let starimi. — Dopise na ogla-sni oddelek >J'.ttra« pod »Tujci imajo prednost« -itOOS Gospodična stara "i let, želi znanja z železniškim uradnikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poil »Diskrecija«. 41038 Profesijonist v državni službi, poroči gospodično čedne zunanjo tii, z nekaj imetja, v starosti IS—■>5 let. Prednost imajo s-ivdije. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« jod Šifro ^Sumadija«. 40575 Obrtnik trezen, miren in simpatičen s preko 100.000 Din gotovine, želi spoznati v svrho :.enitve gospodično, v štafeti do 26 let, simpatično ia čist« preteklosti, ki bi : eia primerno premoženje — najraje trgovino na pro-r. t.nem .kraju.— Vdove z imi pogoji, brez otrok, niso izključene. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se na zahteve vrne na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna bodočnost«. 40726 Gospodična e* ar .i 32 let. varčna gospodinja, z 10.000 Din gotovine. želi znanja v svrho t-akojšnje ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« r>od šifro »Leoa jese®«. 40733 Obrtnico ali sfa'no tovarniško delavko želi poročiti obrtnik. Dopise na upravo »Jutra« v Mariboru pod »St. :i8«. 40720 Inteligentna idealistka stara 35 let. poroči rpsnega gospoda. Ponudbe na podružnico »Jiitra« v Mariboru pod »Duševna harmonija«. 409ilo a JJLLUAJJL' KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navi-dežnega blaga, cenih klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne tabrikate: BOsendorfer Steinway, FOr ster. Holzl. Stingl original, ki 60 nesporno najboljši: (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le od. izvedenec in biv. nčit Gla«bece Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. — Velikanska ubira vseh glasbil m strun 193 Zlat uhan starinski, so je izgubil. — Oddati ga je proti nagrabi v oglasnem oddelku Jutra. 40683 Lovski daljnogled za na puško, se je našel. Proti nagradi se ga dobi na Vrhniki, pod Sv. Trojico št. 403 41051 Pristna vina sveže krvavjce in pečenice vsako nedeljo pri Mullerju. šiška (Bežigrad). 40819 Od vsake vrste, ki vas zanima, pošljemo Vam na zahtevo brezplačen vzorec. POSTELJNE ODEJE iz inleta, polnjene s proči-ščenim, nepukanim perjem odgov. zglavnikom vel. 45 X 60 cm Din 30,— Din 16.— vel. 60X80 cm Din 62,— Din 27— vel. 65XS3 cm Din 72— Din 30— vel. 70X90 cm Din 90.— Diu 32.— PERNICE (tuhnje) iz dobrega inleta, polnjene s 5 kg mešanega perja, vel. 120X200 om Din 245.— Dobo odpočitka preživite v postelji, postelja nai Vam nudi vso udobnost! Za posteljo: Odeje ODEJA, z ene kakor z druge strani gladka, polnjena z dobro vato, izdelana s strojem, v barvi bordo z modrim, rumeno s fres , . Din 190__ ODEJ-A iz gostega klota, z ene strani gladka, z lruge s cvetkami živahne barve. Ročnogdelo. Dobro polnjena s čisto vato .... Din 290.— 'IDEJA iz težkega, čvrstega klota živahnega sijaja, izvrstno polnjena s fino, čisto belo vato, z ene strani gladka, z druge strani z lepimi cvetkami Din 390.— Za polnjenje blazin: Perje mešano, prečiščeno, 1 kg . . Din 30.— Perje kokošje, rumena vrsta . . . Din 44.— Perje kokošje, čislo.belo . t . . . . Din "0.— Perje dobro, kemično čiščena vrsta . Din 120.— Perje rumeno', pukano......Din 115.— Perje, či6to belo, pukano ..... Din 135.— Perje, čisto belo, pukano, gosje . . Din 190,— Puh, siv, kemično čiščen.....Din I7O.— Puh, rumenkast, fina vrsta ..... Din 2?5 Puh, snežnobel, najboljša vrsta . . Din 400.— PERNICA iz gostega inleta, polnjena s 5 kg rumenega perja ..........Din 340__ in ostalo skladišče vsakovrstne posteljnine. Proizvajamo takisto pernice (tiitije), polnjene s puhom. Zahtevajte cene! Za ta priporočil? prevzamemo popolno odgovornost: dovoljujemo upravičeno zameno biaga ali vrnemo denar Največ&a tngovislka in raepcšiijahia tvrdka v Jugoslaviji. 13944 m "a* Klavir (Konzeriflugel) naprodaj na Glincah, Tržažka cesta 28. 40801 Salonski klavir naprodaj v Mariboru, Zagata 1 — vogal Nasipne, ob Tržaški cesta. 40853 Koncertne citre izvrstno ohranjene, zamenjam za gramofon ali poceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 40713 Ločenka Tie po svoji krivdi, stara 20 let. iz dobre hiše. z la-t-H'.m stanovanjem in lesro »premo, želi v s^rho že-Jtftvn znanja s simpatičnim e-tarejsTm značajnim gospodom. Ponudbe v nemškem jeziku pod >Harmonie< na Oglasni oddelek »Jutra«. 41053 Gospodična K 45.000 Din. vestna g«, epo^i-va, žeK vsled krute prevare takoj poročiti simpatičnega. bolišes-a, dobro saniranega gnsipoda. od 35 do 45 let starega Ore tudi inozemstvo. Cenjene dopise T>od -ATor.i sreča« na oglasni oddelek »Jutra«. 40SS1 Posestnik star 34 let. kristjan, vdovec, ki poseduje dobro gospodarstvo in popolnoma urejeno hišo, išče zvesto Ecprogo in edini hčerki ljubečo mater. Materijelne priliko mi dovoljujejo, da mi ni potreba ozirati se pri bodoči soprogi na njeno •loto, temveč samo na njene lastnosti. Katera želi poznanja z odličnim mo-ž^-m v vsakem pogledu, naj piše na oglasni oddelek ■»Jutra« pod značko »Nov život«. Diskrecija zajamčena. 40838 Omožila bi se ier sama brez roditeljev if morem voditi gospodarstva. Iščem moža, ki se rizume na gospodarstvo in ii hi nti z dobrim gospodarjenjem povečal premoženje. Sem sirota, kristjanka, dobra gospodinja, iz po-Mstniške ohiteljS. Od svo-j^ga bodočega moŽ3 ne zahtevam premoženja, temveč mačaj in sree. Na pisma s popolno adreso bom odgovorila. — Pisma nai se pošljejo pod šifro »Prvi pokiiR« na oglasni oddelek »Jutra--, ti mi bo pisma po4 diskrecijo izročil. 40»4a Veletrgovec ▼ večjem me«tu. dobro e!-tuiran inteligenten go«pod. lope zunanjosti išče dobro in resno gospodično, iz boljfe družine, v odgovarjajoči starosti, v svrho že-flitve. Posredovanje izk!iti-cemo. Neanonimne dopise samo natb'"ž»ih sorodnikov, oziroma direktno od dame pod »Srečna bodoč-rvost« na Oela.s.n! cddeVV »Jutra«. — Stroga distrecira zajamre- — ' ' 40831 Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovr.-tnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Po £t-hen oddelek za popravila, llglaševanja in popravila za konservatorij. Glasbeno Matico in druge institute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba, zmerne cene —-tudi na obroke.. Izdelovale« klavirjev R. WarbineR, Ljubljana Gregorčičeva 5. 40894 Danes vsi na veselico na Glince 5t. 30 v gostilno Frigel Domače krvavice in mb.d prašiček. 40S7i Pečen prašiček (odojak) v gostilni »Napoleon«. Tržaška cesta št 4. »0974 Vino novo dalmatinsko priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti št. 43. 41065 « 9B1M1II V&em cettj. j odjemaCcem s (k. s. a. j motocifkCov i najvljudneje spoiočam, da sem oddal zastopstvo tvrdki .Velepromet" A Anton ič, Mar bor. Slovenska ulica ter piosim leflektante, da se od sedaj naprej obra čajo glede nakupa motociklov kakor tudi rezervnih delov in pne maiike na gori omenjeno tvrdko S.Kenda WlarWer TRG SVOBODE 6 14056 Železnato vino lekarnarja dr G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele. malobrv-ne odrasle in otroke. -. 229 »CONTINENTAL« Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cepah v zalogi! Na ob-Toke! M. Ropa?, Celje. — Popravila in ugl&ševan ie. 40531 Kratek klavir dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40943 Prvovrstno vfjolino radiodetektor in 3 knjige »Plattens Neue Heilmet.ho-de« _poeen! prodam v Ljubljani. Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«. 41034 Gramoion dobro ohranjen, s 50 različnimi ploščami in s 4 albumi poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41066 Strokovno uglašuje tn popravlja klavirje G. JuraSek Ljubljana, Ključavničarska ulica 3 — Mestni trg 22. 136 Dve kobili lepi, črno-kostanjevi, stari 8 in 1-2 let, visoki 174 in 178 cm, - toplokrvni, sposobni za vsako težko vožnjo, sta na prodaj. Ceno pove Juljus Sbrasser, gostilničar v Ljutomeru. 40924 Rjav doberman izvrsten čuvaj, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40960 najboljši pisalni stroj nad 400.000 r rabi. Samo prodaja: IVAN LEGAT. Maribor. Vetrinlska ulica 30 Telet. iot. 2434. Pisalni stroj znamke »Underwood«, sko-ro nov, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41057 Šivalni stroj dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 40776 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutri« pod značko »Dobro ohranjen etroj«. 40936 Elektr. motor 3 HP, ekoro nov, na vrtil ni tok. za 3300 Din proaa goep. Strelec, trgovina Sp. Šiška 81. 40997 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 212 Trgovino in gostilno dobro vpeljano, na križišču dveh glavnih cest takoj prodam radi selitve. Najemnina ni velika Potreben kapital 40.000 Din. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo 40«. 40646 Naznanilo Stanke Kel'šm eenj. občinstvu naznanja, da je svojo brivsko in frizersko obrt preselil iz Kopitarjeve v Florijansko ulico 6. 40440 Povodom preselitve iz B r o d a v f. i g t e b sem iz. >al nov velik ilustriran cenik za znamke za leto 1930. Razpošiljam skupno s 100 različnimi rumunskimi znamkami v 6 a k o m u r, ki mi pošlje v naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina z znamkami v Jugoslaviji Izidor Steiner, Zagreb Zrinjskega trg 14. 240 Nabiralci znamk dobe 25—100 različnih znamk od držav, ki jih sami navedejo za 10 Din. Kdor mi frankira 7. jubilejnimi znamkami, dobi lepe znamke Sovjetske Rusije zastonj. Avgust Potu-šek, Kranj 80. 40736 Sreberce samico in po 1 mesec starih 8 mladičev ter več sa mic in samcev proda vratar kemične tova-me v Mostah. 40976 Zelena papiga majhna, je ušla v bližini ko^lvora. Kamor se je zatekla, prosim dot.ičnega, da jo proti nagradi od-da na Filatelistom! Izšel je cemik za leto 1930. Cena 3 Din Jugoslavenski katalog ?0. Filatelija. Beo-rad, Terazije 7. 37242 Bencinski motor 10 k. e., stabilen, poraben tudi za sesalni plin. v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Zahtevajte ponudbo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 32«. 36917 Pletilni stroj Popip 8/60, nekaj volne. r---- ,—o---- ----■•- spule in drage malenkosti naslov, ki ga pove oglasni I ugodno prodam. Naslov r oddelek »Jutra«. 409921 Ogl. odd. »Jutra«. 40907 Jože Gregorlu prvovrstna krojaška obrt, se priporoča gospodom in damam Marmontcva ulica št. 19 - Mirje. 85771 □□□□□□□□□□□□□D Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W o 1 f i n g, Gosposvetska cesta štev. 12. 41003 Kdo ve sedanj« bivališče Ernesta K a p e 11 e, pristojnega Metliko — naj to javi na naslov: H. Vučina, Ljubljana, Pražakova al. 15/IV. 40952 Gnoj zastonj dobi tisti, ki izprazni greznico v Križevnieki ulici 6. 86977 Pozor! Dober zaslužek. Prodajalce za naše švedske posnemamlke* iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu Tehna' dražba z o. i Liubli^na, Mestni trg 25/1 A M T O X¥ D i\ 13988 T 0 X 1 D Edina zaščitna barva proti rji, proti kislinam popolnoma jugoslovanskega izvora Neuničljiva Štirikrat kritneiša izdatnejša trajne,ia } Nestrupena od minija Najboljša Najekonomičnejša Lepivo (kit) ANTOXYD tvori prožne in odporne spoje na ceveh za paro, kislino, vodo, plin, zrak iHudar&fta $dru$Qa Trojan a Duna/ska cesta ljlV, Ljubljana iimrnaiiaia Lanzova ndrnženai (Verbnnd) lokomobila na vročo paro, ohranjena kakor nova, ceno naprodaj Bruder Fischer, Wien III., Fasangasse 38 IIIIIHIIIIII Inserirajte v „Jutru" Zima se bliža-cena se zniža Le pridite, da si izberete potrebnega blaga za suknje, plašče, moške in ženske obleke, perilo, odeje, blazine i. t. d. MIHAEL VLAJ Wolfova ul. 5, pri „Zvezdi" Dobro blago nizke cene! 13950 Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem vljudno naznanjava, da sva prevzela Gostilno Anderle v Mariboru na Koroški cesti št. 3 in jo označila z novim nazivom Gostilna pri Roži Prostore sva preuredila in opremila 8 sob za tujce. Vsakovrstne delikatese, topla jedila, domače in dalmatinsko vino vedno na izbiro. V sobotah in nedeljah koncert. Priporočava se za obilen obisk ter beleživa z najodličnejšim spoštovanjem Maks in Mila Plane, gostilničarja. 13963 POZOR mladoporočenci Oglejte sj zalogo. Otomane v razmah vzorcih, peresnice, žiimiiice, divane, satanske garnitore dobite naijceneje samo pri tvrdki F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg št. 6. Stavbna parcela pripravna za vsako podjetje, vilo i. t. d., je naprodaj tik gasilnega doma v sp. Domžalah, Lovska cesta štev. 5. Poizve se istotam. uoi« Mladostna lepota! NOVA KOŽA OBRAZA. Z uporabo epohalnega medicin, biološkega preparata dr. Dorraine & Gie., Pariz, »Astrigent Sjjeeial Venus« postane obraz v 10—14 dneh pomlajen. Izgubijo st- za vedno vse gube, madežii, pege, boboljice, mašč»ba in groba koža. — Obraz postane nežen, svež in mehek, kukor pri majhnom otroku. Garnitura stane 92. Din. LEPA OKROGLA IN POLNA PRŠA so okras vsake dame. Ce prav so prsa ie tako jako zakržljana in viseča, dobila bodo t uporabo »Lait de Juno« zavidno bujnost, okrog-lost in trdnost v najkrajtem ča?u. Stan ! So Din. RAVNO DRZANJE TELESA se doseže z nositvijo »Saša Geradehal-terja*. Pospešuje normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh se pripognjen in grbast hrbet popolnoma poravna. Stane 52 Din. »CENTIFOLIA« kosmetični zavod, Zagreb, Jurišičeva 8. Zahtevaj« brezplačne ilustrovane cenike! IV lllirifa icoics Dunajska e. 46. Telefon 28-20 Zanesljivi nasveti tudi v najtežjih življenj skih vprašanjih. — Poklic, ženitve, ločitve, prehrana, zdravje, gospodarstvo, vojaško zadeve itd. Natančnim popisom priložiti 10 Diri. Posvetovalnica »Mar-stan«. Maribor. — Preskrbi tudi razna naročila. 40851 Poslano Podipisani izjavljamo, da gospod Josip Turnir v Ljubljani, Komenskega 36, ni od 12. septembra t. 1. več v naši službi. Ne pri-poznamo nikakih plačil, k» tera je ali jih bo inkasi-ral v našem imenu. Z lf im nimamo nič skupnega in ne sprejmemo nikake odgovornosti za dejanja, kjer skuša zlorabi« naše ime Tržič, 8. U. 1929. F. Žagar in drug diružba z o. z. 40S90 direktno ia Tovarne oz. tov skladišča gH^ iMeii \jiar jimmim , UineCtKerolU I \j*ari&or itl01-A[ •Vaznaitl/o otvoritve• Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, dn sem otvord centralno prodajalno gramofonov, plošč, koles, šivalnih strojev itd. na •Mi&lošičevi cesti štev* 2C nasproti sodišča, v palači Okrožnega Urada Za obilen obisk se priporoča Jlekntk* 3ostp (ftanjai Ljubljana, Miklošičeva c 20 T osebno bogata izb ra gramofonov in plošč V ponedeljek, dne 11. t. m. otvorim v Ljubljani na Rimski c. 5 najmoderneje urejeno higijenično pekarno, in slaščičarno. V popolnoma preurejenih prostorih bom nudi cenj. občinstvu vsak dan dvakrat sveže pecivo v vsaki količini ter bom s peko kruha privatnim strankam mogel postreči ob vsakem času. Garantiram cenj. občinstvu na podlagi svoje dolgoletne strokovne prakse za vsestransko zadovoljstvo. n? R msH ces'i tev. 5 Se priporočam z odi. spoštovanjem ANDriEJ KOLAR, pek. mo.ster *7OTR0« 56. 264 20 = NedeSUa, 10. 30. 1929 Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-nih in snežnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko. Kupite še danes vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši! TRAPEZ Pozor! Nikdar niste bili tako zadovoljni, kakor boste, če si nabavite prvovrstne JUG O liUC - PEČI, katere izdeluje in popravlja edinole domača tvrdka JIJ^O-LEC, Ljubljana PUHA KJE V A CL.ICA 3. _ Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, telo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, Id igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in poevma |ika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. (»TRIBUNA« F. B. L. tovarna drokoles is otreftih TMifkov, JLjubliana, Kar lovska cesta i. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje to za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 1. treurtaten nouk 15-leto« garanciji Telefon št. 980. a iiainnainaianai . ^ (VsaGevrstno pohi- OGAN *tvt> ma •p**—0 [uubJluna 3>unahka cesta 17 PUH - PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA RADIO na odplačilo! 3 ELEKTRONSKI APARAT, sprejema vso Evropo v zvočniku z najfinejšimi elektronkami IPU-fcps ali Bartitm), 1 akumuia 226 rilik M priznano JL tF J^ž najboljši dv»|ao koncentrirani Dobi sc v vseh trgovinah! Zahtevajte pri nakupu paradižnikovega ekstrakta izrecno znamko JHEIiliONI" Sretovnoznana znamka Tfresfotie Gum Olpped Prvorazredna kvaliteta some m platna jamči za največje število kilometrov za vsak vložen tfinar. Generalno zastopstvo« Ivo IVovakovic, Zagreb, Žerjavičeva nI. 12. 202 Za Ljubljansko oblast: Posredovalec dražba z o. z. Ljubljana, Dalmatinova 11. Telefon 29—29. NajboljSi t materijalu in konstrukciji m najlepši v opremi »o šivalni »troji in kolesa .Gritzner" in tt»dler»» sa dom obrt in industrijo 1« pri I0S. PETELINI Uvaliaaa ««taf Pnltnmii ok nš brupM« Večletna garancija Zahtevajte ponudb« M« Kupim stalno kostanjev taninskf les smrekove skorje cele in diroMietne, rabljene sode od stroj, in jedil, olja, po naihigodin^isSi cernh. taikogšnje plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL Žahtnl kanarčki v IstM fini peid li mojstersbe Sote v H ari«. 1« mar* ki viSje. predperveš, pte-roensfti pen. Metke, pobu tščfc ntraivik VctenteTCMD-teo eenovnft S drasroce>»mi pobudami tasstooi — (Vele-reja) Grosszucbt Heydenreich, Bad Snderobe 150, Hara. 6 CILINDERSKI CHRYSLER '65' Chrysler za najnižjo ceno Krasne poteze Chryslerja — krom platirane, ozki okvir hladilnika, dolgopotezni uboki karoserije — bleščeči celoluzni lak v najmodernejših barvah. Brzina Chryslerja — brez vsake napore čez 100^ km na uro — takošnja akceleracija Vam omogoči takoj prehiteti druge vozove. Vsekakor pomeni ta brzina skrajno varnost, svled najboljšega zavornega sistema. Mehkota Chryslerja — je utemeljena na gonilni gredi, s protiuteži na 7 ležajih z impulznim izenačenjem, vrteča se v oljnati plasti — treslaje na minimum znižene skoz vzmete. Komfort Chryslerja — na dolgih peresih, montirane v gumijevih ležajih - hidraulični ublažila sunkov (amortizerji) - prostorne karoserije z širokimi sedeži - nepretrgana opora od ramen do kolen. Chrysler '65' — je grajen za dolga potovanja z trajno visoko brzino — da prenaša svoje potnike v dopolnjenem komfortu — in da jih stalno zadovoljuje. danes v s e O g I e j t e s C H RYS L E R '65' In videli bosfe razliko GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINU S. H. S. H. SMYTH, PODRUŽNICA, SUDNIČKA 4, ZAGREB; STEVAN ADLER, VRŠAC; ING. ALBERT SZILARD, SOMBOR; AUTOSTROJ, OSIJEK; AMERICAN MOTORS LTD., LJUBLJANA; AMERICAN IMPORTCO., MARIBOR; ..DRINA" D. D. SARAJEVO Chrysltr Motor Oetroit Michigan Le Fusfl Darne Pnškarna Fr. Ševčik, Ljubljana priporoča lovske puSke Darne s fiksnimi cevmi. Darne pi»ke so dobile prve nagrade v Pariz«, Locdonm, Mšlanu. liegu ®&d., »a ietanah na ieitače ®atobe so zmagovalci raMi izključno ie ptišlke Darne. Lovske puške: Suhteke, Ba