"Ameiikansld Slovenec"
DELA ŽE
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKI.
Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI
Ge$lo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do mogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO^JN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
?
'(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 50

CHICAGO, ILL., PETEK, 13. MARCA — FRIDAY, MARCH 13, 1942
LETNIK (VOL.) LL
Britanski umik v Burmi
V SREDNJI BURNI PRIDE DO PRVIH BITK ZA INDIJO
Da se obvarujejo pred obkolitvijo, so morale britanske čete zapustiti južno Burmo. — Bojišče se utegne razširiti do afriškega otoka Madagaskarja.
London, Anglija. — Južni del britanske kolonije Burme je že takorekoč docela v rokah japonske armade, kajti britanske čete so se morale od tam z vso naglico umakniti, da so se s teim rešile pred grozečo obkolitvijo, do katere bi prišlo, ako bi bile čakale, dokler Japonci ne udarijo naravnost proti zapadu.
Vojaško poveljstvo pa se izraža, da se bodo zdaj pravzaprav šele pričeli pravi boji za Burmo, češ, da bodo britanske sile lahko zavzele močne pozicije v srednjem delu Burme ter se združile tamkaj tudi s kitajskimi četami- Tukaj se pričakuje, da se bodo vršili tudi prvi boji za sosednjo Indijo. ,
Cimdalje bolj očividno postaja, da razpolagajo Japonci s tako močnimi silami, da se jim ni treba omejevati le na operacije na eni sami fronti, marveč, da vodijo napade hkrati na številnih točkah, ki so daleč druga od druge. Pričakuje se zato, da bodo boji divjali za Burmo istočasno, ko bodo Japonci podvzeli napad na Avstralijo, kateri je brez dvoma v njih načrtih. Sluti pa se, da bodo posegli še bolj daleč, najnrtč direktno proti zapadu, preko Indijskega oceana, v smeri proti Afriki. Tamkaj leži ob vzhod-noafriški obali velik otok Madagaskar, za katerega se že zdaj vrši nekaka tekma med osiščem in zavezniki, katera stran ga bo prej dobila pod kontrolo. Otok je francoska last in je pod upravo vlade v Vichyu. Na to vlado pa se ni j zanesti, da bi ne klonila pod pritiskom osišča in mu otoka izročila, zato ni izključeno, da ne utegnejo aa veznice, morebiti s pomočjo "svobodnih Francozov," otoka zasesti. Ako bi namreč otok dobili Japonci, bi s tem dobili pod kontrolo vso plovbo po Indijskem oceanu
STARI OBROČI POD KONTROLO
Za obrabljene obroče določila vlada maksimalne cene.
Washington, D. C. — Administrator za cene Henderson je v torek objavil, da stopi s prihodnjim ponedeljekom v veljavo odredba, ki določa najvišjo mejo za cene, po katerih se smejo prodajati obrabljeni avtomobilski obroči. Primoran, pravi, je bil k tej odredbi zato, ker so prihajale številne pritožbe, da nekaterj trgovci skušajo iz-, rabiti sedanjo stisko in prodajajo stare obroče po znatno višjih cenah, kakor bi stali novi obroči iste velikosti. Za pod-agt> se bodo viele cene, ki so veljale v času od 1. do 15. oktobra.	- .
"fall •
PREDSEDNIKNE ODOBRAVA ENOTNEGA POVELJ-STVA
Washington, D C. — V senatu je bil stavljen neki predlog, po katerem se naj bi odpravili -mesti vojnega in mornariškega tajnika in bi se na mesto obeh imenoval samo eden minister za obrambo. Mornarici bi poveljeval častnik, ki bi imel naslov admirala mornarice, armadi pa častnik "pod naslovom general armade. S tem, tako se povdarja, bi se doseglo bolj uspešno poslovanje. Predsednik Roosevelt pa se je zadnji torek izrazil, da bi to ne pripomoglo do večje uspešnosti, češ, da oba departmenta že zdaj tako složno sodelujeta, da bi kaka izprememba bila brezpomembna.
KANADEC NAMIGAVA NA MOŽNOST OFENZIVE
Washington, D. C. — Vrhovni poveljnik kanadskih čet v Angliji, ki je točasno tukaj v svrho razgovorov s predsednikom in z višjimi vojaškimi častniki, je zadnji torek namignil, da kanadske čete niso na britanskih otokih samo za to, da te otoke branijo, marveč, da imajo odprte oči tudi za morebitno ofenzivo. Povdaril je, da se glede tega ne bo opustila nobena primerna prilika, vendar pa, da točasno grozi resna nevarnost, da utegne Nemčija pod vzeti napad na Anglijo tekom letošnje pomladi.
» -o-
NAD STO NEDOVOLJENIH LISTOV NA POLJSKEM Washington, D. C. — Kakor se tudi neverjetno sliši, je vendar resnica, da se v zasedeni Poljski izdaja nad sto časopisov na skrivaj. Tako poročilo vsaj je prinesel semkaj poljski zun. minister Raczynski, obenem pa tudi par ducatov številk takih listov. Kakor pravi, se listi tiskajo na skrivnih prostorih po gozdovih, kmetijah ali pa po kleteh in je'namen ža njib izdajanje ta, da pobijajo nemško propagando, obenem pa tudi, da vzdržujejo zvezo med poljskim ljudstvom in njih vlado v izgnanstvu. Mnogo listov izhaja vsak dan, vendar pa so po večini tedniki.
BRITANCI SE BODO POGAJALI Z VODITELJI
Churchill pošlje enega članov vlade v Indijo, da vodi razgovore. — Neodvisnost bo dovoljena šele po končani vojni. — Vprašanje, ali bodo razgovori uspešni.
KRATKE VESTI
—	Madrid, Španija. — V zraku nad gibraltarskim zalivom sta zadnji torek treščila drug v drugega dva angleška aeroplana, pri čemer je bilo šest mož ubitih. Čolni, ki so jim bili poslani na pomoč,.se niso mogli približati zaradi ognja.
—	Bern, Švica. — Reka Donava je zadnje dni tako na-rastla, da so od valov ogroženi mnogi kraji v se v. Bolgariji in južni Rumuniji. Iz bolgarskega mesta Vidin je moralo pobegniti do 2000 ljudi, kajti voda je dosegla vrhove streli.
—	Stockholm, Švedska. — Rimski dopisnik	tukajšnjega lista se j9 izrazil, da italijansko časopisie razprav-Ija-o možnosti zavezniške ofenzive proti Italiji. Povdarja se, da se Italija pripravlja za tako možnost.
VESTI 0 DOMOVINI
Jugoslovanski mornarji javljajo, da odkar je Jugoslavija v vojni, ni bila potopljena niti ena sama jugoslovanska ladja. Obenem izjavljajo svojo vero v zmago zaveznikov in vstajenje Jugoslavije.
in tako bi bil ogrožen dovoz pomoči i Rusiji i armadi v severni Afriki.
NEMČIJA ZBIRA VOJAŠTVO PO EVROPI ZA OFENZIVO
JAPONCI BAJE V ZAROTI PROTI ROOSEVELTU
Washington, D. C. ~ Neka vladna propagandna organizacija je zadnji torek objavila, da se je odkrila neka tujezemska zarota, katere namen je, da se prevrže Rooseveltova vladna administracija. Kakor se trdi v objavi, se je ugotovilo, da je japonsko poslaništvo v španski prestolici Madridu središče teh zarotnih spletk. To, pravi objava, je interesirano predvsem v tem, da dobi informacije o političnih in ekonomskih problemih v Aoneriki, ki bi utegnili oslabiti Rooseveltov režim; dalje o plemenskih vprašanjih, ki bi znala dovesti do notranjih sporov; in končno o socijalnih problemih in o inflaciji.
REGISTRIRANCI DOBE KMALU SVOJE ŠTEVILKE
Chicago, 111. — Iz državnega nabornega urada se je objavilo v ponedeljek, da bodo tisti, ki so se zadnji mesec registrirali za vojaško službo, dobili svoje številke pri lokalnih nabornih uradih tekom prihodnjih par dni. Žrebanje se bo, kakor je bilo že objavljeno, vršilo v Washingtonu prihodnji torek, 17. marca.
ANGLEŠKI AEROPLANI ZOPET NAD FRANCIJO
London, Anglija. — Pariško okrožje je zadnjo nedeljo doživelo ponoven bombni napad od angleških aeroplanov, kar je bilo že drugič tekom šestih dni. To pot so si Britanci vzeli za tarčo neko tovarno trukov v mestu Poissy, osem milj zapad-no od Pariza, in, kakor se trdi, z uspehom. Napad se je izvršil pri belem dnevu.
London, Anglija — Takoj, ko bo vojna končana, bo Britanija dovolila Indiji neodvisnost in jo povzdignila v domini j on. Tako se je izrazil min. predsednik Churchill to sredo v parlamentu ter dodal, da bo eden vplivnih članov vlade, namreč Sir Cripps, odpotoval v Indijo, da predloži načrt tamkajšnjim voditeljem.
Načrt, pravi Churchill, je izdelan v vseh podrobnostih, vendar pa se mu zdi, da bi bilo prezgodaj, da bi fea dal že zdaj objaviti, kajti možnost o^toji, da ga utegne ena ali druga indijska stranka zavreči, kar bi dalo povod za tamkajšnje medsebojne spopade. Zato se je raje odločil, da pošlje tja najprej enega vladnih članov, da se bo ta ^ voditelji razgovoril.
Ker »živa Cripps ugled, in sicer tak, da se izraža dvom, ali bo mogla Anglija pogrešati njegovo 1 odsotnost za šest tednov, kolikor se pričakuje, da bo trajala njegova misija, se pričakuje, da Bo tudi v Indiji imel uspeh. Vendar pa njegovo delo nikakor ne bo lahko, kajti indijski voditelji so upravičeno postali nezaupljivi napram britanski vladi, ki jim je že ponovno in ponovno obljubila, da bo dala deželi neodvisnost, a tega še ni storila. Zato je verjetno, da se ne bodo zadovoljili z obljubo "po vojni", marveč bodo zahtevali neod- j visnost takoj.
MEJO DOLGOV ZVIŠALI NA 125 MILJARD
Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji torek odobrila, in sicer enoglasno, da se meja, do katere se smejo dvigniti vladni dolgovi, zviša od sedanjih 65 miljard dolarjev na 125 miljard. Predlog je bil takoj poslan" še senatski zbornici v sprejem.
Hrvati v borbi z« Jugoslavijo
(Vladimir Ivanovič)
Četrta skupina je v vodah Zahodne Hemisfere. Tu so v glavnem manjše ladje, kakor Dubravska, Bosanka, Petar, ki pomagajo zalagati ameriško industrijo s tvarinami iz Južne Amerike. Iz Chile-a vozijo soliter, iz Guyane boxit.
Jugoslovansko delovanje na morju je marljivo in uspešno — vendar ni brez žrtev. Mnoge ladje je sovražnik potopil, na njih so naši ljudje izgubili življenje. Vendar to ne ovira naših častnikov in mornarjev, kaj i pripravljeni so pretrpeti vse za uresničenje nove Jugoslavije, o kateri sanjamo. Naši ponnorščaki so socijalno zavedni ; vedo, kaj se dogaja v svetu. Hrabri so in dostojni svojih
po vojni ponosno stopili na I osvobojeno jugoslovansko tlo z! zavestjo, da so tudi sami pri-' spevali v borbi za svobodo. Sprejeti bodo kot bratje, ki so si pridobili pravice do sodelovanja pri graditvi nove Jugoslavije in nove Evrope.
Pomorščaki malo govore. Rajši delajo in s tem pokažejo svojo vdanost. S temi deli so n e p r e c e nljivo koristili hrvatskemu narodu, ki leži nem in strt pod vstaškim izrodkom. Kot edini Hrvatje v tujini je njih velika naloga s svojim vedenjem, svojimi ideali in deli razložiti težnje vsega hrvatskega naroda v Jugoslaviji. Doslej so dokazali in dokazovali bodo še naprej, da za vsako ceno premagajo sovražnika, ki tlači Evropo in njihove brate v domovini.
BOLNIČARKE SPUŠČAJO S PADALI NA FRONTO
London, Anglija. — Zavez-[ nice Nemčije bodo morale v prihodnjih dneh prispevati za vojno v Rusiji vse bolj številno armado, kakor so jo doslej, kajti, kakor se sliši iz raznih virov, zbira Hitler po vseh kotih Evrope vse razpoložljive sile za nameravano ofenzivo.
Trdi se, da je vsled silnega ruskega pritiska na severnem delu fronte moral Hitler svoj prvotni načrt izpremeniti, namreč v toliko, da z ofenzivo ne bo čakal do pomladnega vremena; v tem času bi namreč Rusi lahko prodrli tako daleč, da bi dosegli mejo Nemčije s^-me. Zaradi ogromnih izgubf ki jih je utrpela nemška armada
na ruski fronti tekom zime, pa so se za ofenzivo morale zbrati nove, sveže sile.
V Nemčiji sami bo pobrano v 'ojake vse zmožno moštvo, toda, kakor se trdi,.niti to ne bo Jovolj in zato bodo morale zaveznice priskočiti na pomoč. Tako se poroča, da bo morala Ogrska prispevati milijon in pol mož, Slovaška 100,000, Italija pa tudi okrog enega milijona. Povrhu so pozvani, da se priglase v vojaško službo vsi Nemci, ki žive na ozemlju bivše Jugoslavije in v bivši francoski provinci Lorenska. Kake ofenzivne načrte ima Hitler, se seveda ne ve, pričakuje pa se, da bo njegova armada udarila hkrati preko cele ruske fronte.
Rusi so izumili nov čistem za hitro pomoč ranjenim vojakom na fronti. Ustanovili so namreč posebne padalne oddelke bolničark, katere spuščajo iz aeropla nov za bojno črto. Gornja slika kaze neko tako skupino strežnic v popolni opremi.
Za pomoč Jugoslovanskim ujetnikom
Te dni so se v Washingtonu vršili dogovori med predstavnikom Rdečega Križa Kraljevine Jugoslavije g. dr. Ivana Subo-tičem in predstavnikom ameriškega Rdečega križa glede pošiljanja zavojev in pomoči jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Nemčiji in Italiji. V dogovorih se je poiskušalo najti* na-:in za najuspešnejše pošiljanje pomoči jugoslovanskim častni kom in vojakom v nemških in italijanskih ujetniških taboriščih.
Zadnje vesti
Jeruzalem, 26. februarja (AP) — /Jugoslovanski krogi poročajo, da je prišlo do hudih spopadov med srbskimi četniki in vstaši severnozahodno od Beograda. Tukajšnji jugoslovanski krogi poročajo, da so to prva znamenja pomladanske ofenzive Četnikov z generalom Dražom Mihajlovičem. Borba se je vodila v bližini Vrpolja in Vlahovice, sto milj severnozahodno od Beograda. : Jugoslomnsnki krogi v Jeruzalemu trdijo, da sta bila po
izrecnem ukazu "maršala" Kvaternika prijeta dva visoka častnika vstaške vojske, major Mileusnič in kapetan Nadvor-nik, zaradi zarote s srbskimi četniki, ki delujejo že leto dni.
'"General Draža Minajlovič je prikoval k Jugoslaviji tri do pet divizij Nemcev in Italijanov. Pod njegovim vodstvom se borba jugoslovanskega naroda nadaljuje v Hrvatski prav tako kakor v Srbiji. V resnici, ni prav o njem govoriti kot o navadnem voditelju nerednega bojevanja. Število njegovih četnikov je danes najmanj okrog 100.000. Organizirani so v redne enote in so pod povelj-ništvom aktivnih častnikov. Pod njihovim nadzorstvom je velik del Srbije in del Hrvatske. V tem trenotku se manj sliši o borbajwker je sedaj tam huda
raTkanlka zTma ^^Ko^tnTPr v*
svojih zimskih taboriščih."
Vesti iz ameriških virov
Rim, 26. februarja (Italijanski radio—UP) — Italijanska uradna poročevalna družba "Štefani" poroča iz Zagreba, da je hrvatski "pravosodni minister" sporočil skupščini, da je prepovedano priznavanja srb-sko-pravoslavne, grško-katoli-ške in židovske veroizpovedi. "Grško-katoliška in srbsko-pra-voslavna vera ste sredstvo vse-srbske politike Beograda", je dejal. "Židovska vera je logično prepovedana.
Bern, 25. februarja (AP) — Budimpeštanski list "Pester Lloyd" meče krivdo zaradi pomanjkanja kruha na srbske čet-nike. Stiska za kruh traja v Beogradu že več dni. Borbeni Srbi so ustavili promet, odkar Pa se je oblastim posrečilo pripeljati v staro srbsko prestolnico nekoliko vagonov koruze, se je stanje nekoliko popravi Vendar bo stiska za kruh trajala še nekaj časa.
Zagreb, 13, januarja. — Nemška uradna poročevalna družba DNB poroča v zvezi z vestmi o generalu Mariču sledeče:
"General Avgust Maric, ki je bil poveljnik generalnega štaba hrvatske vojske je bil do poletja lani zaprt, ker je osramotil čast častniškega zbora. Zamerja se mu, da je v svojem življenju obdržal navade, ki prikazujejo sliko bivše jugoslovanske vojske in to na tak način, da so kazenske odredbe proti njemu bile neizogibne."
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
BUY
DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP 'EM FLYING
' i -i "L. .'is
ahulkikanmu ^Luvfinbt
r
AMERIKANSKI SLOVENEC
ieljk&y fe
fedaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO. ltttwTcarattfc R^lXkigo.
Tjkfoa: CANAL 5544
7A« /irrt and til« OWwt Slovene - Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday. Hon-day and the day after boBdaya.
Published by:
EDINOST P0BIJSHING CO.
Address of pubttcstioa office: 1849 W. Cwznak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Snbaciiytlooi For one year —■ , . —
For half a year _
For three months , Chicago, Canada tad
For one year	..
For half a year Fbc three months .,. ■ , Single copy
J$6.00
_ 3.00 - Ui
-$7.00 .. 3.50 - 2.00 3c
Dopisi važnega pomena aa hitro ohjaro morajo bid poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iaide fist. — Za sedajo Številko v tednu je £as do talka dopoldne, ~ Na dopiae bras podpisa m na ozira. — Rokopisov ved-niitvo na vrača.
aa second class m&ttar. November 10. 1925 at the poat office at Chicaao. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Rev. Bernard Ambrožič OFM.:
VOJSKA - KAZEN B02JA?
to uredbo spoznati. Če človeštvo noče priznati in se noče po tem ravnati — si samo spleta šibo in Bog šibo pripušča.
O, zelo prav je, če priznamo in verjamemo: Vojska je kazen božja!
Krščanstvo po svojem bistvu kot duhovna sila ne more ne želeti ne nameravati nobene vojske. Krščanstvu je vsaka vojska zlo, torej nekaj slabega. Ker pa ne more že naprej preprečiti vsake vojske, bo prav, če skušamo kolikor mogoče natanko razumeti, kaj krščanstvo misli o vojski, ki je že izbruhnila, in kako jo skuša uporabiti v svoj prid kot duhovna sila.
Najprej dajmo odgovor tistim, ki v vojnih časih tako radi privlečejo Boga samega iz kotov, kamor so ga bili porinili v časih miru in neoviranega "napredovanja", ter mu izprašujejo vest: IJje si sedaj? Kaj delaš? Ali ne vidiš, kaj se godi na svetu...?
Krščanstvo uči, da Bog vojsko pripušča zato, ker noče vzeti ljudem tiste svobodne volje, s katero je obdaril človeka pri stvarjenju. Vojsko pripušča prav iz istega razloga, kakor pripušča kak drug greh, kako drugo zlo. Saj vojska ni drugega ko toliko večji greh, ali pa ena sama .veriga velikih grehov. Razume se, da govorimo tu o zločinskih vojskah, ki nastanejo iz gole človeške pohlepnosti ene ali druge vrste. Pohlepnost je v človeku zelo mnogovrstna. Res je pa na drqgi strani, da je tudi pravična obrambna vojska priložnost za vsakovrstno zlo, za vsakovrstne grehe. In le žal, prežal, da tudi to priliko sprevržena človekova svobodna volja kaj pridno izrablja za zla za greh.
Bog torej vojsko pripušča. Pripušča vojsko, ki jo je povzročil človek, ne On sam. Vojska je za človeštvo vedno velik udarec, povzroča mnogo trpljenja. Zato vojska ni samo moralno zlo, ampak tudi fizično, telesno. Saj se vsak greh, vsako moralno zlo, prej ali slej znese nad grešnikom tudi s šibo fizičnega trpljenja. To šibo si človek s svojimi hudobijami sam spleta — in to mu je Bog naprej povedal. In če bi ne bil tega povedal Bog, bi se človek že davno lahko iz lastnih skušenj tega naučil.
V tem smislu uči krščanstvo, da je vojska — kazen božja. Po pravici. Mnogim se zdi, da je to težko razumeti. Kako naj bo kazen, pravijo, ko pa v vojski največ trpe tisti, ki je niso krivi?
Gotovo, da taka kazen zadene tudi nedolžne. Nekateri, ki trpe v vojski, so nedolžni vsaj toliko, da vojske kot take niso naravnost pomagali zakriviti. Nosijo pa (odrasli) krivdo na sebi v drugih ozirih. Nihče ni pred Bogom popolnoma nedolžen. Saj pravi sveto pismo, da celo pravični sedemkrat na dan greši. Kazen ga lahko zadene v taki ali drugačni obliki, včasih pač v obliki vojske.
Gotovo so pa med vojnimi trpini tudi resnično nedolžni. Vzemimo otroke. Vojska niti njim ne prizanaša. Zakaj morajo tudi popolnoma nedolžni trpeti, je vedno bila in bo neke vrste skrivnost, pa naj jo človek študira v luči vere ali v luči nevere. Toda telesno trpljenje se pojavlja nad nedolžnimi tudi brez očividne tuje krivde.
Vojno trpljenje nedolžnih je pa očitno zakrivljeno pc tistih, ki so vojsko hoteli in jo sprožili. Kadar zlo zagrabi svet, ne izbira med žrtvami. Zato, ker je človeštvo skupnost posameznikov. Po krščansko bi se reklo: Vsak je varuh svojega brata. In to je spet moralična, duhovna resnica, ki je človekova pohlepnost noče priznati. Tragika velika tragika, je ravno v tem, da morajo tolikokrat nedolžni trpeti za tiste, ki so v resnici krivi zla na svetu.
Ce bi ljudje bolj mislili na to, da je vsak posameznik le del celote, da smo vsi skupaj ena sama velika družina pred Bogom, bi se ne ogibali moralnega zla le radi sebe, ampak tudi radi drugih. Saj le prepogosto naše osebne grdobije napravljajo več bolečin bližnjemu nego grešniku samemu. In če človek še ni popolnoma poživinil, mora bolečina bližnjega tudi njega samega boleti. Tako na en ali drug način pride kazen na pravega krivca, čeprav je morda prej pograbila koga drugega. Seveda poleg vsega tega krščanstvo uči tudi to, da kazen na človeka lahko počaka na — večnost.
K6 torej govorimo, pišemo in čitamo, da je vojska ka-f zen božja, to nikakor ni zgolj beseda zadrege. Človeštvo je marsikakega zla na svetu krivo v celoti, kolektivno, kakor pravimo. Kolektivno zlo samo od sebe rodi tudi kolektivno kazen. Bog je to vnaprej tako uredil in tudi dal človeku
NOVICE, VESTI IN ODMEVI
Joliet, lil.
Razmere se stalno menjajo, toda usoda pa je skoro vsemogočna. Včasih se nam zdi, da smo dosegli najvišjo stopnjo uspeha ali obratno, pa da se neizplača nadaljni trud, toda pomisliti je treba in se odločiti za nadaljno vztrajnost. Svoj-čas je nekdo poskušal nekoga pregovoriti, namreč da se ne izplača dalje vztrajati, pa mu je isti pojasnil, da se razmeram in usodi res nikamor ne mudi, pač pa on nima odveč časa čakati. Vztrajal je brez odn^ia nja in končno dosegel svoj za-željeni cilj. Bodimo vztrajni tudi mi, ker naš izrek: 'Za dežjem solnce mora priti", še vedno drži.
Smrtna kosa. — Dne 4. marca je v Floridi preminul Paut Schoene, dolgoletni tukajšnji hotelir, star 58 let. — Isti dan pa je umrl v svojem domu na 1126 Vine St., Anton Svetličič, star do 58 let. Zapušča štiri sinove in šestero hčera.
Prihodnji petek bo 13. dan v mesecu, katerega smatrajo Amerikanci kot dan čudakov in babjevercev. Imeli smo ga tudi minuli mesec, a zdaj ga ne bo do novembra. Bog ne daj na ta dan skleniti kako važno pogodbo, še celo mačka ne sme preteči poti; tudi senen voz je v takem slučaju treba vrniti rajše nego prevoziti njen sled. Petek je prišel do tega slovesa, ker je imel Kristus 12 apostelj-nov, itd. Sicer je petek dan kakor drugi dnevi saj se na ta dan vrše- v mnogih velikih mestih prireditve kot druge dni.
Iz Washingtona poročajo, da je 4- t. m. preds. Roosevelt v cerkvi obhajal 9-letni jubilej svojega vladanja, pa se kaka žuželka drzne norčevati iz cerkve.
Preselitev. Jos. Klepec je te dni premestil svojo pisarno v Young Bldg., 19 E. Jefferson St. (just around the corner), kamor vabi svoje znanoe in prijatelje v posete. Z njim se je preselila tudi Čitalnica.
Neki "prebrisani" dopisnik nekega lista se pritožuje, da ljudje prispevajo cerkvam, od katerih pa ne dobijo nikakih podpor v slučaju bolezni ali potrebe.
Koliko bolniških in drugih podpor pa dobimo za svoj denar od raznih gledališč, katerim naše družine skozi leto znosijo najmanj dvakrat toliko kot cerkvam? Pa naj gre on predbacivat naši mladini, da je vsled tega neumna; bi jih hitro dobil po nosu in grbi. Se v umobolnico ga bi poslali, če bi ne molčal.
Pa bo morda pojasnjeval, da bi bilo boljše dotični denar hraniti. Pa tudi to ne bo držalo. Zakaj pa je denar kot za to, da se ga po zmernosti uporablja v nam dopadljive svrhe? Tudi pri skoparjenju je treba vedeti gotovo mejo.
Malo pomislimo, kakšni bi sploh ljudje bili, ako bi ne bilo niti cerkev, gledališč in niti ne drugih enakih ustanov. Ves teden bi človek garal po zakajenih in dušljivih tovarnah, rudnikih in drugih krajih, v nedeljo ali na praznik pa bi moral biti privezan doma, kakor star konj v ograji. Nihče se ne bi niti preoblekel, še manj umil; briti se bi niti sploh ne bilo treba. Zakaj ? Če človek ostane kar doma v kaki zakajeni pritlični sobi ali morda celo v kakem hlevu Živeli bi kakor nema živina, ako ne kot pravcate zverine. Ali morda on in njegovi somišljeniki zdaj tako životarijo? Dober tek!"Nismo jim nevoščljivih
Mi, J$$ikor nas je katoliških in zavednih rojakov, se pa ob nedeljah in praznikih lepo očistimo, in oblečemo v praznične obleke, pa gremo zjutraj ob nedeljah in praznikih v cerkev, popoldne pa gremo lahko kamor se nam zljubi, ker smo pripravljeni za vsak slučaj, kakor se olikanemu in civiliziranim ljudem spodobi. Samo to je vredno tisočkrat več kot izdamo za cerkve, gledališča in druge take ustanove kulturnih in civiliziranih ljudi. Kapiši?
V postnem času se vrše razne pobožnosti in misijoni, pa tudi tozadevne kolekte, zlasti za afrikanske misijone, vsled česa je nekdo vprašal: "Ali ni^ z ozi-rom na sedanje stališče tako-zvanih kulturnih in civiliziranih narodov, bolj logično, če bi miroljubni afrikanski džungtji zdaj pošiljali njihove misijonarje takozvanim "kulturnim" Morda vendar ve, da cerkve narodom? "Bolj jih potrebuje-
niso kakšna podporna društva. Saj njihovi razni klubi (socialistični in drugi) tudi prejemajo še višja prispevke, pa isto-tako ne dajejo bolniških podpor. Sicer pa je znano, da cerkvene ustanove dele mnogo raznih podpor, katere niso javno zabeležene.
Kar pa se tiče katoliških društev, vemo da ista plačujejo bolniške in druge podpore, če ne bolj točno in višje vsote nego njihova.
jo nego pasjeglavci Kamovega potomstva. To je pribito!
Naročnik
JUGOSLOVANSKI POMOŽ-tfl ODBOR Slovenska sekcija
Pomožna akcija napreduje. Do 28 februarja sem prejel še nadaljne prispevke. Poslali so sledeči:
Ignatz Oražem od lokalnega odbora v Butte, Montana $45.00; J. Pinter in Frank Ko-
bilsek po Jos. Zalarju $22.00; Johanna Petek od društva št. 70 Ameriške bratske zveze $3.00; in od centralnega Jugoslovanskega pomožnega odbora je poslal blagajnik Jos. Zalar $600.00, kot JPO.SS v Chicagi.
Zadnja bilanca je bila $13,-811.93. Ako prištejemo še preje omenjene prispevke, je sedanja imovina $14,481.93. Vsi stroški od početka cega odbora znašajo samo $14.50. čista imovina v blagajni je $14,467.43.
Odbor je kupil na zadnji seji za $10,000.00 nominalne vrednosti obrambnih bondov serije "F", za katere je plačal $7,-400.00. Denarja na bankah ostane še $7,067-43.
Hvala vsem darovalcem! Prosim vse lokalne odbore, da odpošiljajo nabrani denar redno vsak mesec.
Leo Jurjovec, blagaj. JPO-SS 1840 W. 22nd PL, Chicago, 111. o-- —
KAJ JE NOVEGA V CHICAGI?
Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo 8. marca so imela moška katoliška društva svojo nedeljo, ko so možje in ■fantje prejeli skupno sv. obhajilo za velikonočno dobo. Ker je bila ta nedelja tudi nedelja za skupno četrtletno obhajilo iruštva Najsv. Imena, je bila udeležba j ako številna, kar je častno za naše može in fante. Pred mašo je č. g. župnik P. Edward Gabrenja blagoslovil častno listo naših fantov in mladih mož, ki so šli dosedaj v ojaško službo iz župnije sv. Štefana. Ta častna lista je na strani pred oltarjem v krasnem pozlačenem okviru in na eno stran stoji ponosno zvezdnata ameriška zastava, na drugi cerkvena zastava. Po blagoslovu je č. g. župnik opravil molitve za fante, da bi jih spremljala sreča in da bi se srečno povrnili nazaj med svoje iz vojaške službe. O.teb je imel potem med našo tudi lep primeren govor. Po maši so imeli člani Najsv. Imena skupni zajutrek v cer-cveni dvorani in kratko sejo.
Prihodnjo nedeljo bodo imele skupno sv. obhajilo pa žene in dekleta vseh katoliških društev in sploh vse ženstvo naše župnije.
Zadnjo nedeljo je imelo svojo prireditev Bunco Party društvo Krščanskih žena in mater. Prireditev je bila j ako številno obiskana. Prireditev je bila j ako zadovoljivo prirejena, in 'e prinesla fari gotovo lep dohodek. Naše matere in dekleta zaslužijo priznanje in pohvplo!
Več bolnikov je v naselbini. Med temi je tudi naš znani rojak Mr. Anton Bogolin, st. na 22. cesti. Bolan je tudi Mr. Louis Anzelc. Vsem želimo čimprej snega okrevanja.
Naša naselbina je te dni zgubila zelo vneto in navdušeno Slovenko, in delavno ženo za naša društva, župnijo in druge take namene. To je bila pokojna Mrs. Theresa Chernich, ki je preminula zadnjo soboto. Poročilo o njeni smrti in drugem je ta list že objavil. Omeni naj se na tem mestu le, da je pokoj niča veliko delovala za naša katoliška podporna društva. Bila je uradnica pri ve-čih društvih in povsod sodelovala in žrtvovala, svoj čas in denar- Zadnje čase je sicer že
pešala vsled njene dolgotrajne sladkorne bolezni. A s strogo
dijeto se je iste več let uspešno otepala. In kljub temu, da se je morala držati strogih zdravniških predpisov je vedno delovala kot vešča kuharica na banketih, svatbah in ; drugih prireditvah. Bila je v tem oziru kakor marljiva bučelica. Pogrešala jo bodo društva in dru gi. Saj je takih marljivih požrtvovalnih ljudi in žena ved no manj in vsaka vrzel, ki nastane v teh vrstah se toliko bolj občuti. Nase.bina ji je izkazala hvaležnost zdaj ob njeni smrti. Obiskovali so jo številno vsi, ki so jo poznali, ko je ležala na mrtvaškem odru, udeležili so se v velikem številu njene pogrebne maše in njenega pogreba. Na pogreb so prihiteli tudi premnogi iz drugih krajev, ki so pokojnico poznali. Naj bo blagi ženi ohranjen časten spomin pri naših društvih in vseh. Naj ji Bog poplača ves njen trud in njeno dobro voljo, ki jo je pokojnica vedno imela in kazala do vsake dobre in potrebne stvari. Njenim žalujočim sorodnikom pa globoko sožalje! —.—o-
PREMALO ZAPOSLITVE Detroit, Mich.
Naj pride kratko sporočilo tudi iz Detroita. Tudi pri nas je nekaj novic, pa so bolj malenkostne in ni v njih ni kakih važnosti. Dela se pri nas dobro, toda kljub tejnu je še veliko ljudi, ki nimajo zaposlitve. Kdor je sedaj brez dela, v teh časih, ko je vse tako drago, je težko za življenje.
Zima je bila precej mila in sedaj že lahko rečemo, da se bližamo pomladi. Kakšna bo ta pomlad letos za nas, ne moremo vedeti. Lahko pa uganemo to, da bo težko kaj dobrega za nas sedaj v teh časih. Ako bo zdravje, smo lahko zadovoljni, kajti zdravje je pri človeku prvo, potem pridejo na vrsto druge stvari. — Pozdrav vsem bralcem in bralkam Amer. Slovenca!
Detroitčanka
IZ
URADA ZAKLADNlSKE-GA TAJNIKA
Washington, D. C.
Letos je nad šest milijonov ameriških državljanov, ki so, ali bodo prvič izpolnili svoje listine za dohodninski davek, katerega je po zakonu države dolžan plačati vsak, ki je v preteklem letu zaslužil določeno svo-to.
Poročila, ki prihajajo v urad zakladniškega tajništva iz vseh davčnih nabiralnih okrajev pričajo, da so naši ljudje radevo-Ije vzeli naznanja letošnje povišano breme dohodninskega davka, ki je neizogibna posledi-3a vojne.
Taka poročila pričajo, da je res nov duh prevzel prebivalstvo, vendar, je še vedno potrebno, da se od časa do časa po časopisju opominja ljudstvo, da ne pozabi na to dolžnost in oa, da čimprej izpolnijo svoje listine ter plačajo določene prispevke. kakor jih predvidevajo njihovi lanski dohodki.
Henry M. Morgenthau, .
Secretary of the treasury
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
Družinski dogodek
Cleveland,. O. — Pri družini Mr. in Mrs. Jack Vidmar na 45 East 216 Street so se po enajstih letih zakonskega življenja oglasili vile rojenice in jih presenetile s krepkim sinčkom prvorojencem. Materino dekliško ime je bilo Josephine Mandel, hči Mr. in Mrs. Christ Manndel iz Nottingham Rd. •— Prijatelji častitajo!	^
V bolnišnici
Cleveland, O. — V Glenville bolnišnico je bila oni dan odpeljana Mrs- Mary Strukel, iz 921 East 185th St. — V St. Alexis bolnišnico se je morala podati Mrs. Josephine Kcn cin, soproga tukaj poznanega papirarja in dekoraterja na E. 160th St. — Iz bolnišnice se je zopet vrnila na svoj dom Mrs. Rose Petrovčič iz 1035 E. 70th Street. Zdravila se bo na domu pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Podlegel poškodbam
Milwaukee, Wis. — Dn^ 23. februarja je kil pokopan mladi rojak Louis Janki, star komaj 27 let, kateri je postal žrtev avtomobilske nesreče. Na križišču So. 3rd in W. Greenfield ulice ga je podrl neki av-tomobilist na tla in nato zbe-:al. Janki je podlegel komaj 45 minut po nesreči. Pobeglega avtomobilista je policija kma-u prijela na njegovem domu in ga aretirala. Pokojni Janki zapušča očeta in ženo, s kate-'0 je bil poročen komaj mesec dnL
J3J	- .i, -37""* A.
Na operacijo
Brooklyn, N. Y. — Tukaj je bila operirana zaradi slepiča 11 letna Kristi Kepic, hčerka lobro znane in spoštovane družine Mr. Joseph Kepic, ki so udi naročeni na Amer. Slovenca, stanujoči na 555 Seneca Ave Dva tedna je bila v bolnišnici, sedaj se pa zdravi na domu. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja. — A. A.
Avto ga je ubil
Girard, O. — Pred nedavnim te bil tukaj ubit od avtomobila rojak John Kovač, star 34 let Zapušča starše in tri brate, ki žive v Youngstown, O. — Zadnji teden je tukaj umrl rojak Joseph Čertalič, v starosti 58 let. Doma je bil iz okolice Krškega, na Dolenjskem. Zapušča ženo in hčer.
K vojakom je odšel
Cleveland, (T. — Zadnji te-'en je odšel v službo Strica Sama tukaj dobro poznani slovenski mladenič Edward J, Zalar, sin tajnika tukajšnjega društva France Prešern SDZ iz E. 70th Street. Fant je znan godbenik in je svoj čas vodil znani orkester Sunny Ray.
-o-
Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* Jroče!
TARZAN (408) SREČA SE JE OBRNILA
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs


§MAU TARMANGANI OUR ENEMY; KO HELP.' GU-JAH'S OLD EARS MO GOOO/' -ANOTHER GRUNTED, 'WE GO BACK.' LET SMALL TARMANGANI DIE I ■

Tommy je slišal Tarzanov opičji klic, te niso še prišle. Toda. v nekaj trenutkih bo Tarzan mrtev.
Pozabil je skoro na sebe v svoji bojazni. zato je še on zagnal svoj dečji krik, prav kakor Tarzan, za hitro pomoč.
Toda, opice so se ustavile in se jezno obrnile na starega Gujah, ki je zatrjeval, da je slišal Tarzana. "To ni Tarzanov klic! Tarmangani kliče!!'
"Mali Tarmangani, naš sovražnik. Nič pomoči! Gujahove stara ušesa ne slišijo dobro!" "Pojdimo nazaj, naj mali Tarmangani umre!"' t
fetek. Ig.

Stran 3
Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 21. novembra 1914.
ZeOnjenfc Driavab G^LjL JJ^i Q1 Inkorp. t drl. Illinois Severne Amerike. mCU«. VUUCl, tU* M, ^
1915.
Naie geslo; "Vse aa vero. dom ia narod; vsi sa enega, eden sa vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stoaich, 257 Lune Street. Joliet. Illinois 1. podpredsednik: Ftsnk Tusfaek, 716 Ranb St., Joliet, I1L 1. podpredsednik: Katrine Baynl* 528 Lafayette St, Ottawa. IU. Tajnik: Riiak J. Wedic, 301 Lvpa Street, JoUst. 11L Zapisnikar: John Ncmmkh. 650 N. Hickory St.. Joliet, IlL Blagajn*; Joseph Kleyec, 903 Wopdref Rd., Joliet, 11L Duhovni vodja: Kev. MsChew Kebe, 223 — S7th St, Pittsburgh. Pa. Vrh. sdravoik: JoMph A. Zakr. J*1 No. Chicago St, Joliet. i&
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21st St, C*i«a«Q, IU.
Joseph L. Drasler, 1318 Adams Street. North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, JoOet. IB.
POROTNI ODBOR: Paviakovich. 39 Winch ell St, Sharpsbnrg, Pa. Zoesdeh. 2294 Bine Island Ave, Chicago, IlL Joint Denis, 2730 Arthmgtcs Ave, Chicago. 111. Predsednik Atlctičnega odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street. Joliet. Illinois.
URADNO GLASILO:
1849 W. Cermak Rd, Chicago. IlL
Do L Jan. IfcH je DSD. izplačala svojim članom In Slanicam ter njih dČdičem rasnih posmrfnin, poškodnin, bol mikih podpor ter drugih tepla« denarne vrednosti de četrt milijona dolarjev.
Druitvo aa DSD. as lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 8 tiam (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan molkega aH ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddekk pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se aa $256.80, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole life. Twenty Payment Life in Twenty Tear Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vila.
Poleg f^ot* izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podpora i« noje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.	*"*
Mesečna plačBs (assessments) se urejena po American Experience
Uradni Wojako
DSD. je 117.34% sotventna. petrjujejo izvedenci (actuaries), jezik je slovenski in aogleŠkL
in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno areno I *	„
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ast-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet HL
NEMŠKI POSLANIK SE POSLOVIL
Nemški poslanik v Argentini ovn Thermann (na levi), ko se je nedavno
poslovil is Buenos Aires ter s svojo ženo odpotoval v Nemčijo. Slika j« kaže pred cdhodom. Na c'.esni je italijanski poslanik.
BOWLING NEWS
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Predragi mi člnni in članice:—
Kakor vam že znano, da po sklepu zadnje konvencije je vsaki član in Članica asesan po 26c vsako leto za konvenčni sklad, in to meseca marca, zato se prosi za naklonjenost, ko vas j games.
HOLY FAMILY LADY BOWLERS
March 4, 1942 STANDINGS Editors
Won........35	Lost........25
Marge Jamnik ....	135 141
Dolores Wedic ....	114 111
Jennie Bambic..	96 113
Jose Vancas................151 147
Totals____________498 512
Recorders
Won........25 Lost........35
Eve Subar ....................126
Zora Zelko__________________121
Betty Drager ....	94
Violet Floyd ____________144
153 112 145 124
534
Totals_______ 485
164 144
168 127
603
159 135 140 113
547
March 4th, was really a bad night for the girls. In the first game many of us were worried we weren't going to even make a hundred. You will notice two of our good bowlers didn't make a hundred in the first game, which was very surprising to all of us, but then they made up for it in the next two ^ Jennie Bambic, isi
thing can happen now. The Secretaries sure miss Len Koche-var their captain and inspiration, so come on Len, get that Wed. nite off.
Ralph Wedic's 561, Kubin-ski's 614 and Savol's 500 were the extra something that made it possible to beat the Presidents those 3 important games. The first ten on Wednesday:
1. Ralph Wedic------------------- 561
Vince Likovic _____________... 517
J. Kubinski —..............514
E. Ramsack —............... 508
Joe Zelko ....................... 505
Jpe Savol ....................... 500
2.
3.
4.
5. 8.
7.
8. 9.
10.
Matt Terdich .................... 49i
Emery Subar.......&_______
Jos. Slapnicar .................
Tom Plese ......................
The Honor Roll (200) or over:
Ralph Wedic........210—204
Matt Terdich.... 208 WEDNESDAY S GAMES Treasurers (3)
J. Kubinski........ 166 169
J. Savol________ 160 178
J. Slapnicar........ 169 158
E. Subar.............. 175 173
R. Wedic ___________ 210 147
T. Rusco............
F. Suhadolc-------
T. Plese-----------
E. Ramsack------
Totals........
wondering herself what is wrong with hfer bowling. She doesn't seem to be able to do as well as she used to. We have hopes Jennie will do much better this week. Betty Drager, got a big kick out of her low game, but Betty didn't have to worry about that game after the night was over, as her second and third games took care of that. How do you do it, Betty? .
Ew Subar, really showed us what she could do Wednesday j j" p^^h "! night. She had two good games Doc Zelko —164 and 159. Keep it up, Eve.
We must compliment the Recorders Teams on their good bowling Wednesday night. They won two out of three, which made them very happy, i 4 Keep it up, Recorders.
You will notice that we have only eight bowlers. We are sor-
tajniki in tajnice o tem obvestijo.
Kakor po navadi ter tudi po zahtevi državnih zakonov bo v prihodnji številki našega glasila poročano naše aktuarsko poročilo za leto 1941. To poročilo mogoče ne bo vsakemu popolnoma razumljivo, ker vzame izvedence za tako delo izvršiti, vendar pa me jako veseli vam poroačti, da je zdaj naša Družba 117.24% solventna, zakar ste lahko tudi vsi vi člani in članice veseli in ponosni.
V zadnjem letu je naša Družba imela največje število smrtnih slučajev, namreč, 22, ker pa je bil glavni odbor jako previden pri posojilih denarja, in katera posojila so potem nam prinesla lepe dohodke in vrednosti, se je s tem še več kot namestilo izplačil posmrtnin in tako tudi narastla naša solventnost. Torej, gotovo vidite predragi moji, da to ni samo mala skrb za vaš glavni odbor, ampak je vsakdanja skrb, in če vse dobro izide smo vsi veseli in ponosni, če pa slučajno se kaj slabega primeri, so pa samo eni kritizirani in to je odbor. Zaradi tega, da se odboru malo olajšajo te skrbi in neprijetnosti, so pa od vas članov (ic) upravičeni do boljšega sodelovanja, in to lahko storite, saj glavni odbor ne zahteva jako dosti. Samo toliko kar vas vedno opominja in prosi, da bi vedno na delu za nove člane in članice. Res zaradi vojne, in ker naši mladi fantje odhajajo v vojaško službo, ni mogoče te upisovati, ampak, kaj pa naš mladinski oddelek? Dosti je naših članov in članic, kateri še nimajo svojih
otrok v našem mladinskem oddelku, in zdaj je prišel tisti čas, da
kot vneti Družbeni člani in članice bodo dali tudi svoje otroke v.jy to state that Betty Buchar našo sredo. Kampanja mladinskega oddelka je otvorjena in j who started bowling with oui vsako naše društvo bi moralo svoje članstvo v tem oddelku po-' dvojiti, in pri gnili naših društvih pa še več, ker v zadnjih par let so ta oddelek tako rekoč zanemarjali in sploh nanj pozabili. Zapomniti si moramo, da ta oddelek je bodočnost vašega društva, in zato bi moral biti vedno poln uspeha.. Tista društva, katera so pozabili na njih mladinski oddelek, zdaj tudi vidijo, da je zaspal njihov odrastli oddelek, in zato'je samo prav, da ste o tem opozorjeni, ker če pričnete agitacijo za vaš mladinski oddelek, siguren sem, da se bo oživel vaš odrasli oddelek. Torej vi društveni uradniki (ce) dajte to pričeti in posnemali bodo vas vaši člani in članice.
Pri tej priliki tudi jaz kot uradnik Jugoslovanske Pomožne Akcije, me veseli naznaniti, da bo med nami prihodnjo nedeljo tukaj v Jolietu, minister Snoj, kateri zastopa jugoslovansko vlado. Ker sem se jaz z min. Snoj-em osebno spoznal in sem njega slišal govoriti o žaolstnih slučajih, kateri se godijo v naši stari domovini z našimi rojaki Slovenci, meni vest ne dopušča, da ne bi tudi jaz vabil vse Slovence (ke) v naši jolietski naselbini in okolici, da pridete v dvorano sv. Jožefa v nedeljo dne 15. marca popoldne, da tudi vi slišite na vaše lastne ušesa o teh žalostnih dogodkih v domovini, katera so bolj vam znana, ko pa meni. Jaz kot tukaj v Ameriki rojen Slovenec sem pripravljen storiti vse po moji moči, da pridemo mi tukaj v Ameriki njim na pomoč, in vi, kateri ste bili pa tam rojeni, ste gotovo pa pripravljeni še več storiti, in to je bil dokaz na naši zadnji seji, ki se je vršila v KSKJ. domu, ki ste izkazali tako navdušenje. Znam, da ko boste slišali ministra Snoja razlagati dogodke o vaših rojstnih krajih, marsikateri (a) bo solze imel v očeh, kakor sem jaz sam prišel do tistega občutja, ko sem ga slišal. Torej, predragi Slovenci pridite na ta shod v nedeljo vsi.
Z bratskim in slovenskim pozdravom,
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
Totals.----------880
Presidents (8)
B. Terdich -................168
M. Terdich__________146
V. Likovic ....__________197
F. Ivnik______________________157
Low Score __________________160
Totals........ 828
Secretaries (2)
138 129 155 189
611
825
156 208
160
131 147
802
166 138 170 153
488 488 485
179 162
159 140 204
844
153 142
180 148 140
741
134 155
160 168
627 615
Vice Presidents (1)
F. Wedic......
J. Zelko
143 181 129 179
117 176 147 128
108 148
95
154
Totals.,...... 632
STANDINGS
568 505
12.
3.
1.
President-------
Secretaries
Treasurers .......
Vice President
Won
39
39
33
14
Lost
24
24
30
49
EMERY SUBAR, Sub. Sec'y.
HHP our
team in October, will not be able to bowl with us anymore this season due to an Appendicitis Operation last week. We hope you will get well very soon, Betty and will be looking for you to be with us next season. We sure miss you.
We wish to thank the men bowlers reporter for taking notice of Marge Jamnik's fine game of 206.
More for you all next week. Remember ! buy your stamps every week and a bond every month.
Keep 'em flying! Your reporter, Captain of the Editors.
■ o-
BOWLING NEWS.
/'avcev in bi želel, da bi ne bila amo dva.
In še nekaj imam za nazna-iit To je pa za vse Slovence v Jolietu in okolici in je, da bo v nedeljo 15. marca popoldne v tarni dvorani sv. Jožefa slovenski shod. Vabljeni ste dragi rojaki prav vsi. Ta dan pride slovenski minister v jugoslovanski vladi g. Franc Snoj nas obiskat. Pokažimo se, da smo še lobri ameriški Slovenci, da. nismo pozabili katera mati je nas zibala. Naj ne bo nobenega sram, da mu polje po žilah slovanska kri. Kateri narod se samega sebe sramuje, ni vreden da živi. Žalibog je nekaj takih led nami, a tisti nimajo nič dobrega za pričakovati. Njihovi otroci se jih bodo sramovali, ker so vzgojeni, da je Slovenec nekaj grdega in manj vrednega. In nekaj je takih, ki mislijo, da če so ameriški državljani, se ne smejo pokazati, kakšnega naroda so. Ponosni naj bodo in v čast si naj štejejo, da so Slovani. Slovanska zgodovina ne dela sramote Slovanom. Poglejte Jugoslavijo leto nazaj. Dobro so vedeli, kaj jih čaka. Niso se ustrašili trpljenja ne smrti. Stopili so na sti*an zaveznikov, na stran Amerike, pa naj pride kar hoče. Kdo je tak, ki bi se moral sramovati takega naroda? Mi, ki smo tako srečni, da smo v tej deželi svobode, ne smemo kazati hrbta svojemu trpečemu narodu. Mor-i da da nas je Bog poslal v to deželo kot nekdaj Jožefa v Egipt, da je rešil svojega očeta in brate lakote. Prosim vas, dragi rojaki, ne posnemajmo Judeža Iškarjota, ki je zatajil Kristusa in ga izdal. Ne zata-jujmo svojih staršev, pa naj pride kar hoče. Pokažimo se kdo in kaj smo in pomagajmo, da se postavi nazaj, kar je zverinski sovražnik podrl. Ne mislite dragi rojaki, ker ste podaniki Združenih držav, da ne smete ljubiti svoje rojstne domovine in ji pomagati. Ravno nasprotno, ako pomagamo eni, pomagamo tudi drugi, ker obe i mati enega in istega sovražnika, katerega moramo in ga bomo premagali.
Odpri srce, odpri roke, obriši bratovske solze. Kedor pa srečo uživa sam, naj tudi v nesreči biva sam.
Rojaki, zbirajmo in kupuj-mo obrambne bonde in znamke in s tem tudi svoji domovini pomagamo, ker brez Amerike bo Jugoslavija ostala v grobu, česar nas pa varuj večni Bogj — Nas viden je v nedeljo popoldne.
Joseph Mikolich, tajnik
-o-
VABILO NA VELIKI SHOD
Rev. K. Zakrajšek
PRI M02U MISLI IN PERESA
(Dalje)
Vsi katoliški listi vseh let do danes so bili polni njegovih člankov in spisov, borbenih, možato odločnih, polnih ljubezni do svojega Boga in naroda, do svojiega sotrpina slovenskega delavc^.
Vse to mi je bilo živo v spominu, ko sem opiraje se na svojo palico šel proti njegovi hiši, v katero se je prav tik slovenske cerkve sv.. Terezije preselil pred kratkem Andrej Tomec.
Obiskal sem ga tako, da sem mogel ostati nekoliko dalj časa z njim in dalj časa vžival Iju-bezljivo domačnost njegove druži nice. Dal Bog, da bi znal Andrej saj nekoliko svoje velike duše, svojega velikega borbenega duha, svoje pridnosti, pred vsem pa svoje velike ljubezni do Boga in do naroda zapustiti svojim otročičem, ko bo legel v grob!
Ko mi je hčerkica, ki mu gospodinji, postregla z dobro popoldansko kavo, ki meni tako prija, sva šla v njegovo "svetišče" v prvem nadstropju, kjer si ureja Andrej po svoja svoj kotiček, svoje duhovno delavnico, kajti še mnogo, miiogo ima načrtov, še je pero nabrušeno in roka kar še lahko teče po papirju, ko se loti pisanja
"No, Andrej če, sem mu dejal, sedaj pa kar na dan z vsemi vašimi zalogami izrezkov, zapiskov, starih časopisov in kar imate še v svojem domačem arhivu! Gotovo imate tega veliko! Gotovo ste bili bolj moder kot sem bil jaz, ki sem vse sproti proč metal, da me je še danes sram in me bo sram do groba!"
Pa je začel nositi skupaj zavoje, zavitke, zavitke, zavoje, albume z izstrižki, stare letnike listov, kjer je bilo kaj zanimivega. Cel kup je bilo tega! Za lep arhiv,
In začel sem prelistovati in premetavati te izstrižke in albume in vedno večje spoštovan njem sem začutil do tega izrednega, sicer na videz tako preprostega in nepomenljivega moža, velikega po duhu. Niso bili ti izstrižki kake brezpomembne vsebine, ne! Mož ima
razum! Ve, kaj je važno, kaj ne. Kaj je važno za zgodovino ameriških Slovencev, katera se bo pisala kmalu. V Ljubljani na univerzi so si bodoči doktorji začeli že izbirati za svoje razprave, na podlagi katerih morejo postati doktorji, tvari-no iz življenja ameriških Slovencev. Kako so hodili okrog mene in prosili podatkov, prosili izstrižkov, takih—le, kakor-šnih ima Tomec toliko. Pa jih nisem imel, ker sem vse proč metal. Ima tudi vse v albumih, kar je sa,m spisal. Da bi videli koliko je tega! Cele kupe! Ko bi se to natisnilo v knjige, bila bi to velika in mogočna zbirka iULbranih spisov", ki bi delali Čast vsakemu profesorju univerze, kaj šele preprostemu slovenskemu rudarju z žuljevo roko.
"O, kako osramoti Andrej Tomec marsikakega izobraženca, s temi svojimi spisi! Saj je bilo vse spisano po težkem delu v rudniku, ko je prišel domov izmučen in izgaran, ko je pustil, zadnjo svojo srago v rudniku!" sem si mislil i a ga pogledoval z vedno večjim spoštovanjem. 'Koliko je moral premišljevati, koliko čitati, ko-likrat prepisovati svoje spise, da je spisal vse tc! Koliko časa je v vsem tam!
(Konec prih.)
-o-
JEKLARSKA KORPORACIJA SE ZAVAROVALA
New York, N- Y. — Jeklarska korporacija United States Steel je zadnji ponedeljek objavila, da je dala zavarovati svoja tovarne in opremo za eno miljardo dolarjev, in za kritje te zavarovalnine bo plačala tri milijone dolarjev za prihodnja ^ri leta. Zavarovalnine pa ne bo HobTla za poškodbe vsled vojne, povzročene od bomb, obstreljevanja, in podobnega, marveč e za tako škodo, ki bi nastala vsled notranjih nemirov, vstaje, civilne vojne, izgredov, itd. -o-
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi« no? Ako še ne, položite Čim-preje mal dar, .domovini na altar!
SLOVENCEV VIJO V
ZA JUGOSLA-JOLIETU
Add Defense Savings Bonds tol your investments. Serve'
your country and your earnings.
conserve
Nite March 4, 1942 Well folks, it looks like a photo finish in this topsy turvy league. The Treasurers beat Ivniks colts 3 games to put them in a tie with the Secretaries the league leaders.
The Ivnik's colts and Koche-var's patrolmen are now all tied for first place honors, with the Treasurers coming up fast. Frank Wedic's Vice Presidents won 1 game to help create the situation. We have about 7 more nites of bowling and any-
ST. JOHN'S DSD. BOWLING LEAGUE
Chicago. HI.
Name	Aver. Series H.G.
John Lauretig...... 160 475 192
John Turner ....... 137 423 183
John Haidinyak - 137 490 178 Frank Glavach .... 132 390 177
Steve Kosar ........ 126 301 166
John Toplak ______ 117 330 159
John Chiacig........ 113 346 143
And. Glavach____HO 380 149
Joe Dovecer ...... 108 378 169
Mike Lonec.......... 98 351 144
High game won by Mike Lonec. Score 144 Handicap 66
Total 210 STANDINGS
Won Lost
Reliance Boosters ------- 12 9
Zefran Morticians ........ 9 12
-0-
IZ URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ST. 1, DSD.
Joliet, 111.
Gorje mu, ki v nesreči biva sam, A srečen ni, kdor srečo v živ a sam.
Dragi sobratje in sosestre. Zadnjič sem pisal za letošnjo kampanjo, za nabiranje novih članov in članic v odrastli in mladinski oddelek našega društva, pa za prvi mesec je vide-| med nami, jolietskimi Slovenci ti, da sta samo dva Člana brala 1 oni dopis v našem glasilu Amer. Slovenec, oziroma, da sta se samo dva člana odzvala našemu vabilu. Lepo bi bilo, da bi se še drugi člani in članice pridruži-
Joliet, 111.
V Jolietu se pripravlja za nedeljo velika manifestacija Slovencev za Jugoslavijo. Glavni govornik bo g. minister France Snoj.
Lokalni odbor JPO Slovenske sekcije je imel svojo sejo, ki se je vršila v ponedeljek 2. marca ob 7:45 v KSKJ dvorani. — Predsednik Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ., je otvoril sejo z molitvijo, nakar pozdravi na-t vzoče.
Dragi sobratje in sosestre. Znano vam je, da se sedaj nahaja med slovenskim narodom v Ameriki g. France Snoj, naš slovenski minister v jugoslovanski vladi, -kateri je bil na-prošen, da bi prišel tudi k nam v Joliet, na kar se je z veseljem odzval. — Jolietska naselbina, kakor tudi slovenska okolica, ga z veseljem pričakuje in mu želi dobrodošlico in pai da bi se v naši sredi počutil domačega, da bi se počutil kakor doma
v takozvanem Slovenskem Rimu. Da bi nas vaš prihod podžgal k strumnejšemu delovanju za oprostitev naše trpeče Slovenije in naše lepe Bele Krajine, v kateri je marsikateremu
li. Enkrat prihodnjič bom ob-j izmed nas tekla zibelka, fr Za javil imena naših pridnih de-, tem nam je g. Zalar tudi veliko
crovoril iz svojih velikih izkušenj, saj se je udeležil že veliko shodov in zborovanj, v kakšnem položaju se danes nahaja naša stara domovina Slovenija, z našimi nekaterim še živečimi starši, brati in sestrami, koliko morajo uboge matere prestati z otroci v teh grozodejstvih in trpljenju. — Zato želi g. Zalar, da bi se jolietski Slovenci v velikem številu udeležili tega shoda in slišali marsikaj od g. ministra Franca Snoja, kar jim bo ostalo za vedno v spominu.
Zbornica se g. Zalar ju za njegov govor iskreno zahvali.. — Iskrena zahvala tudi našemu g. župniku Rev. Fatru Butali za njihov prav lep govor. Prav tako gre hvala tudi drugim govornikom — Nato izroči g. Zalar svoj sedež g. sobra-tu John Živetz, Jr., kot predsedniku pripravljalnega odbora. Za tem nam je g. Živetz, tu rqjeni sin spoštovanih slovenskih staršev, podal izvrsten govor v slovenskem materinem jeziku. Zares, smo lahko ponosni na tega našega rojaka, ki se tako lepo izraža v jeziku svoje matere, dasi rojen Ame-rikanec. On je tudi že večkrat imel urad v mestni službi. Zato je povdarjal: bodimo ponosni da smo Slovenci, kajti slovensko ime smo si kupili s krvjo. 'Najmanjši narod na svetu smo, a prav tako imamo pravico do življenja in živeti hočemo v svobodi. Bodimo zavedni Ame-rikanci, a ne pozabimo na svoj rojstni kraj, kjer nas danes potrebujejo in nam kličejo po pomoči, katere so bolj potrebni kot kedaj poprej. Slovenci,
ostanite vsi na strani našega velikega voditelja predsednika Roosevelta in ga z vsemi močmi podpiraj amo. Veliko lahko storite, da pripomorete do zmage, ako kupujete obrambne znamke in bonde.
Nato predsednik pripravljalnega odbora vse prosi, da bi se v velikem številu udeležili v nedeljo 15. marca točno ob 12:00 uri opoldne v Woodruff hotelu slavnostnega banketa v počast g. ministru Snoju. Naprošeni ste, da naznanite svoje ime kakemu odborniku ali odbornici, ali pa pokličite Mr. John Živetz, Jr„ telefon 2-2539.
Zato se priporoči vsem Slovencem in Slovenkam ter ostalim bratom Jugoslovanom,* da se bo shod vršil v farni dvorani sv. Jožefa ob 4. uri popoldne. P rosen i ste, da se v polnem številu udeležite.
Znano vam je tudi, da se vrši sv. misijon fare sv. Jožefa, ki se je pričel dne 8. marca in se bo zaključil 15. marca popoldne. Zato je naša sveta dolžnost, da noben kristjan tega ne zamudi v postnem času ter vre-di svojo velikonočno dolžnost, kajti ne vemo, če bomo prihodnje velike noči dočakali ali ne. Prosimo večnega Boga za božji mir in pa za naš slovenski narod v starem kraju,, ki tako strašno trpi pod krvoločnim Hitlerjem in Musolinijem na svoji lastni zemlji. — Se enkrat, ne pozabite 15. marca po-setiti ta veliki shod v farni dvorani sv. Jožefa. — Sejo so zaključili Rev. Father Butala z molitvijo.
John Barbie,
član dr. št. 1, p. S. D.
Stran 4
AMUUILAKsd SLUVtnic
Petek, 13. marca 1942
Ko so prehodili precejšen kos poti, se je klicanje oglasilo znova: "Hojdoo! Hoj-doo!" Kljub mraku je ostro oko gospoda Henrika opazilo na previsu nedaleč od lovske koče dekliško postavo, klicajočo na pomaganje. Nastavil si je dlani v t^oblji-co na usta in se odzval.
Dekle je moralo klic razločiti, zakaj za-čuli so ihteč krik, veselje se je mešalo v njem s strahom, in potem novo prodirno klicanje, ki je prihajalo z vetrom: "Ljudje! Ljudje! Za božjo voljo k meni, k meni! Hajdooo!"
"Ta glas!" Je zamrmral pater Dezert. "Slišal sem ga že!" In stekel je pred drugimi, kolikor mu je dopuščala strma pot, po usedlini Peščene drage. Gospod Henrik je hitel blizu za njim, gospod Šluteman je hropeč zaostajal, brat Severin je pa kmalu brez sape omahnil na skalo in vil roke.
Ko je pater Dezert stopil na vrh, mu je proseč planila naproti Gitka.
"Ona je!" je jeknil, pridržal korak in si pritisnil drhtečo roko na prsi.
Zdaj je stala pred njim; lasje so ji zmešano padali na bledi, od strahu in obupa zmedeni obraz. Hotela je spregovoriti, tedaj ga je spoznala in se prestrašila. Napravila je kretnjo, kakor bi hotela zbežati, toda skrb za enega je pregnala v njej bojazen pred drugim. Ihteč se je zgrudila pred njim na kolena in kriknila: "Pomagajte mu! Pomagajte mu!"
Dvignil jo je. "Komu naj pomagam? Govori, dekle, govori vendar!"
Tedaj se je oglasil gospod Henrik: "Kaj se je zgodilo?"
Gitka se je iztrgala patru iz rok, stekla k proštu, se ga oklenila za roko, in v tem ko ga je vlekla s seboj proti lovski koči, je ihtela: "Ah dobri, ljubi gospod, prosim vas, pomagajte mu, umrl bo!"
"Kdo, dekle, kdo ™
"Hajmo, Hajmo!"
"Moj lovec? Kaj je z njim? Mar je kod padel?"
"Ne, ne, še mnogo hujše! Nekdo ga je ..." Glas ji je zamrl; saj ne sme govoriti; prisegla je. "Ne vem, ne vem ..." je vikni-la, "našla sem ga, spravila ga domov včeraj, in spal je tako dobro vso noč in danes zjutraj je še rad pojedel, kar sem mu skuhala, opoldne pa, tedaj je začel, grdo je govoril, bil okoli sebe in je hotel kar skočiti pokoneu in uteči, ah, prosila sem ga in moledovala, naj bo pri miru in naj ne mezi roke, in poglejte, z obema rokama sem ga morala držati in ga siliti in potem je o-majhnil, da sem že mislila, ugasnil bo ko svečka, in tako leži še vedno, in sem bila zdaj pri njem in potem sem stekla spet ven in sem vpila in vpila, ker sem menila, da mora pa mora kdo priti! Ah, kaj sem prestala!"
Prišli so do koče; Gitka je stekla naprej, gospod Henrik in pater Dezert sta sledila za njo. Na ognjišču je plapolal ogenj.
"Poglejte sem," je rekla Gitka, "tu leži in se nič ne gane!"
Gospod Henrik je stopil k ležišču. "Luč, Ditvald, luč!" Pater Dezert je pograbil napol dogorelo poleno in ga podržal nad se-neno posteljo, dočim se je gospod Henrik sklonil nad bolnika in ga začel preiskovati. Gitka se je boječe umaknila v kot; tam je stala s plaho zročimi očmi in drhtečimi rokami na ustnicah.
"Kaj je to? Obveza?" Gospod Henrik se je vzravnal. "Ali si ga ti obvezala?"
"Da, gospod, saj mu je tekla kri.".
Zdaj je prisopihal gospod Šluteman čez prag. "Kaj pa je? Gromska! Kaj pa je?
prija
svetu
Kaj se je zgodilo?"
"Poglejte, gospod valpet, ali ne prihajajo že od kod naši ljudje?" je rekel gospod Henrik. "Potrebujem skrinjico z obvezami in hladilom!"
"Kaj pa je fantu?"
"Zvedeli boste, ko bom vedel sam. Pojdite!"
Gospod Sluteman je pogledal postrani in izginil. Gospod Henrik se je sklonil spet nad Hajma. "Spi," je dejal čez nekaj časa ' patru Dezertu, "srce bije rah/o, toda pravilno, toda diha mirno. Prestal je menda težko mrzlico zaradi rane in zdaj ga je obvladala omotična slabost. Nevarnosti zanj ne vidim."
Gitka je sklenila roke in nemo pregibala ustnice.
"Dekle, pridi sem," je ukazal gospod Henrik. "Kako ti je ime?"
"Gitka."
"Pridi sem, Gitka. In mi povej, kako si mu pomagala?"
Nerada je prišla bliže in zdaj jo je spoznal. "Ali niši bila pred nekaj dnevi pri gospodu valptu? Volfratova sestra si, solar-jeva?"
Gitka se je zdrznila.
"Pridi vendar bliže in govori! Kaj si storila za mojega lovca?"
Tresoča se je mečkala krilce, upirala oči v tla in pripovedovala s pretrganimi besedami. Gospod Henrik je pazno poslušal, pater Dezert je pa ko začaran gledal Gitko v obraz.
Ko je končala svoje pripovedovanje, je plaho pogledala gospoda Henrika, kakor bi hotela reči: "Mar sem kaj slabo naredila?"
Tedaj se je vrnil gospod Šluteman. "Hlapci so prišli, reverendissime, tu je skrinjica."
Gospod Henrik jo je vzel. "Počakajte me zunaj in ne puščajte nikogar sem notri. Brat Severin..."
"Ga ni še od nikoder."
"Ko pride, naj si oddahne in spočije, potem naj pripravi gosposko kočo. Valti tu hlapci naj prenoče v stanih na planini, jutri zarana naj bodo spet tu."
Gospod Šluteman je odšel in kmalu se je čulo, kako se je zunaj usajal nad hlapci, kakor bi bili bogve kaj zagrešili. "In jutri, da ste mi že pred svitom tu!" je končal svoje gromovito zapovedovanje. "Ali pa vam potrgam ušesa s koreninami vred!"
Cim huje je kričal, tem manjša je postajala Gitka, tem globlje se je stiskala v svoj kot.
Gospod Henrik je vzel iz skrinjice, česar je potreboval, da bi ranjenca prevezal. Ko je odstranil z rane osmoljeno platno, je Hajmo zaječal in se zganil, odprl oči in jih spet zaprl.
"Ditvald, poglej," je vzkliknil gospod Henrik razburjen, "to ni rana, ki jo zadaja sproženi kamen ali pa če padeš in se udariš. Rano je usekal nož! Moža je nekdo napadel, hotel ga je umpriti. Lovski tat morda, ki ga je hotel Hajmo prijeti. Dekle, pridi sem k meni!"
Gitka je zadrgetala po vseh udih.
"Pridi vendar! Povej mi: kje si ga našla?"
"Zunaj," je zajecljala. s pojemajočim glasom, "pred kočo".
"Daleč proč?"
Odkimala je.
"Toda kako, da si ga našla?"
Brezupno, s prestrašenimi očmi je pogledala gospoda Henrika.
(Dalje prih.)
JUBILEJ KOLUMBOVIH VITEZOV
&ew Heaven, Conn. — Kolumbovi vitezi se po celi Ameriki pripravljajo, da bodo kar najbolj slovesno slavili šestde-setletnico obstoja njihove organizacije. Glavna slavnost se bo vršila v tednu od 22. do 29. marca. — Dne 29. marca leta 1882 državni zbor države Connecticut podelil uradno pooblastilo (charter) organizaciji Kolumbovih vitezov.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO |2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANES!
_Buy Defense Bonds and—
Stamps—
DR. J. E UH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO
RezidenSni tel.: La Grange 3966
ROJAKI SLOVENCI!
KADA* J elite okraahi grobov« ivojih dragih, ne poatbit«, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam In icddjnjem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene smerne, delo jam£eno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pilite na podpisanega sa vsa pojasnila in za cene. V vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-478?
SVETI KRIŽEV POT
Sv. Leonarda Porto-Mavriskega
Žepne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu potu.
Posamezna knjižica------------15c_
Xdor jih naroči ducat po--------10c vsaka
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI
1849 W. Cermak Rd„
Chicago, Illinois
SLOVENSKI MOMTVENIKI
ki se še dobijo so:
"MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE", droben (mali) tisk, stane:
Vezan v umetno usnje----------------- 75c
Vezan v usnje-----------------------$1.00
"SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku. Stane:
Vezan v umetno usnje----------------$1.00
Vezan v usnje trde platnice-----------$1.25
Vezan v fino usnje, vatirane platnice—$1.50
Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je poslati na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdaH za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
•f
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji' hiši. Naročite jo, C Ap stane samo ________________________v/
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih ima-mo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^ Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo------ * ^^
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
J. M. Trunk:
Nevarnost je prišla za ves ker Bog in dolar ne gresta
narod "tam", ne le nevarnost, začasno vsaj skoroda pravcata smrt. Za amerikanske Slovence se ne more govoriti o kaki nevarnosti za narodno življenje, vsak, ki je odšel in je ostal in bo ostal, je že zapadel narodni ■mrti. Malo pa še dihamo, in ni nam ravno vse eno, kako je "tam" in zganili smo se, ko je prišlo "tam" tako, da ni več lepo. Dvignili smo glave in postali Slovenci, da je še "tam" malo takih narodnjakov in narodnih korenjakov. Še smo kav-Iji pri vsem umiranju, le dregniti nas je treba.
Tako smo se zganili. In še dobro smo se. Pozabili smo skoroda na prepire, brez kakršnih sicer ne moremo živeti, in stopili skupaj, da pomagamo tistim "tam", ko za nas baje ni nobene narodne nevarnosti in imamo v Ameriki tudi še nekaj v žepnih in le kak prazen žakelj ne more stati pokoneu, polen žep regimentno stoji.
Alston, pozabilf smo na vse in stopili skupaj, kakor stopijo skupaj fantje pod lipo, ko kako zažingajo v topli poletni noči. Pomagati moramo in bomo pomagali. Vrlo lepo in dobro, ker "tam" je strašno.
Nočem pisati o pomoči, ker je dobra roba. Dnevi pa tudi v Ameriki potekajo in tista "o pomoči" je prešla hudo na — politiko, kakor se dan nagne proti večeru. Tudi politično bomo pomagali in moramo pomagati. Ali ni to ali taka pomoč hudo dobra pomoč, ko je tam nastopila prava politična noč? Seve je ali bi bila ali morda bo taka pomoč dobra, politična pomoč, namreč. Ampak v politiki smo kavi j i, da jih ni. Ne vsi. Lahko je kdo hud kavelj, v politiki pa manj kav-ijast. Kakor pri politiki sploh, se je pojavil — prepir Vsak je hotel svojo politiko, ako ne bo politika taka, kakršno on zastopa, naj gre vse žabam pet. In ker je bila politika v Jugoslaviji pod vsako kritiko, mora obveljati naša politika vsaj za prihodnjo Jugoslavijo, ali kakšna tvorba bi utegnila tam nastati. Mi bomo sfiksli. Kraljevske robe mora biti konec, in če >ride sem kak minister iz "bivše", naj šuti, saj ga menda nihče ni postavil, narod ga ni.. in ministri posedajo po razkošnih prostorih in kralj na-oravlja bankete ... in tam naj bi bili ostali in se borili, tu jih ni treba, ker vse bomo mi sfik-sali. Tako se je glasilo in tiskalo tudi, ker smo vsi hudo demokratični in je vsak lahko pri be-ledi in velja podpis.
Bilo je "demokratično", ampak tudi tako, da bi se človek najraje razjokal. • Pravijo pa, "da Bog Kranjca ne zapusti" in izgleda, da nas niti tokrat ni zapustil. Pravimo tudi "da ,Bog vlada", ne vsi, se razume,
vedno skupaj, če je dolar, pa mora Bog oditi. Tako ali tako. Menda je le sam Bog nekaj pocukal našo vlado v Washingto-nu, cla je rekla, da iroia biti v Ameriki politika le amerikan-ska, in ker Amerik« prizna še obstoječo vlado bivše Jugoslavije, mora in sme biti politika za "tam" le roko v roko s to še obstoječo vlado in vse mora biti v skladu z amerikansko vlado, in vse fiksanje in sfiksava-nje bodoče politike 'tam" mora prenehati. Tako je oadei v vodo 'l-*' *venski kongres", zoper katerega bi jaz prav ničesar ne imel, ko bi naša politika ne bila zašla na sfiksanje, in ameri-kanska vlada nam je posadila glave na prava mesta in zdaj jih imamo na pravih mestih. Hvala Bogu in hvala amerikan-ski vladi, da nas je zrihtala.
Nekateri / Sicer hočejo imeti glave na drugih mestih, ampak vsaj na odgovornih in pristnih mestih je glava na pravem mestu. Kongres je bil odpovedan, oziroma se je vse prenaredilo, kakor je moralo biti po navodilih iz Washingtona, in ako moremo pomagati, bomo pomagali v sodelovanja z vlado, ki še obstoji za bivšo Jugoslavijo in to' je vesel pojav pri vsi mizeri-ji "tam" in tudi pri mizeriji, kakršna je nastala "tu" brez Hitlera in Mussolinija.
Pozneje, ko bo nekaj neke hiše, naj gre kralj v penzijon, ako tako odločijo, ln ministri lahko grejo, kamor jim kaže, ampak za zdaj, tako so rekli tam v Washingtonu, more biti še, kakor je, ali pa . kašo pihat. In strah radi kaše in ričeta nas je streznil, dobro in pravilno streznil in zrihtal, da bomo "pomagali", ne pa odstavi j ali kralja in ministre pod nosove stokali.' Morda se Kranjcem zjasni še vreme, ko se je zjasnilo vsaj v merodajnih glavah. •
V Ankari je pufnila bomba
le nekaj korakov od nemškega poslanika, von Papena, raztrgala je bombarja, poslanik je le padel, ampak pri bombarju se je našlo v papirjih, da je prijel z nemškim pečatom v Ankaro. Kaj pravite nato? Jaz nič ne pravim.
Zime bo kmalu konec, Hitler pravi, da je konec ruske ofenzive, in Hitler pravi, da se bo ofenziva pričela, in dobro je, da pravi tudi sam Stalin, da utegne biti konec šele proti koncu in kraju tega leta, in dobro bo, ako je prevročih upov tudi konec, ker pač še ni nobenega konca in kraja. Tako mora biti "od konca do kraja".--
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga p. 'poročite, da se nanj na-
roce!
it
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
»
I
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
mm"'