Vreme V Salovcih gorelo, vse kaže, da gre za požig NAROČNIK Str. 3 - Kapela, vinogradništvo In vinarstvo z novim lastnikom Sprva bo obfapm s padavinam: nato . in toplejše I - LEJ KO MLEJKO 1.5% m m 1 liter, Pomurske mlekarne, Murska Sobota Ogenj uničil hišo v lasti občine Creator Osebna ponudba Upnikom predlagali prisilno poravnavo V prihodnje tudi rdeča in peneča vina iz kapelske kleti etično, se I® izgovoril JUNČJA hrenovka s sirom P-th; Perutnina Ptuj ^snom Kovačem ob 30-letnici ocenjevanj v Gornji Radgoni STIL POMARANČA QQ _ 1.5 litra. Radenska, Radenci ■ Ponudba velja v vseh Mercatorjevih prodajalnah, do prodaje zalog Str. 16 - Slovenski košarkarji za Sobočane Raso Nesterovic: »Tudi mi moramo nekaj dati našim navijačem« Str. 13 - Pred začetkom novega šolskega leta Kaj delajo tajnice? Murska Sobota, 26. avgust 2004, leto LVI, Št. 35, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit vse 15 % popust na vse izdelke SADNI JOGURT 3.2% m m IM* KREM SLADOLED PIRAN l liter. čokolada, Ljubljanske mlekarne ajene zadnje krače ABC Pomurka lut., Murska Sobota ■Etilen slabe volje, ^sec ne bo bolje. nedeljo, 29. avgusta Interspar Murska Sobota! ^njen grill zrezek esko hit.. Murska Sobota AKTUALNO 26. avgust 2004^ mi Dan sv. Štefana počastili tudi v Lendavi V središču mesta odprli kulturni center Banffy Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi je ob madžarskem narodnem prazniku, dnevu madžarskega kralja sv. Štefana, ki ga praznujejo 20. avgusta, na Glavni ulici v Lendavi odprli center Banffy, kulturno središče pomurskih Madžarov. Po otvoritvi centra so položili še venec ob spomeniku sv. Štefana na Cerkvenem trgu v središču Lendave, potem pa je bila še sveta maša v cerkvi sv. Katarine. Slavnostni govornik je bil predsednik madžarske opozicijske stranke Fidesz in nekdanji madžarski premier Viktor Orban, ki ga je v Lendavo povabila Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost. V kulturnem centru Banffy so obiskovalcem na voljo tudi knjige, revije in časopisi v madžarskem jeziku. Z otvoritvijo centra Banffy so tako dobili pomurski Madžari prijetno urejene prostore, v katerih bo mogoče uresničevati mnoge kulturne aktivnosti. V predprostoru, kjer je bila že prej knjigarna, je mogoče kupiti ah prelistati razne madžarske in dvojezične knjige, med njimi tudi večino, ki so jih izdali v Pomurju. Kupiti pa je mogoče tudi revije in časopise s strokovno in zabavno vsebino v madžarskem jeziku Drugi v stilu začetka prejšnjega stoletja opremljeni prostori so namenjeni kulturnemu ustvarjanju, prireditvam in druženju, na voljo pa so tudi računalniki z dostopom do interneta. Opremili so tudi teraso in sploh gre za obnovo, ki je lahko za zgled, kako obnavljati stare zgradbe v središču Lendave, ki so spomeniško zaščitene, vse od pročelja pa do vseh notranjih prostorov, kamor so sicer vključeni tudi elementi sodobne tehnologije, ki pa v prostoru ne delujejo moteče. Naložba je vredna 60 milijonov tolarjev, od česar je večji del 40 milijonov prispeval madžarski Sklad za podpiranje projektov zamejskih madžarov Ilyyes, drugo pa so prispevali Drad za zamejske Madžare iz Budimpešte, slovenski ministrstvi za kulturo in informacijsko družbo, organizacije madžarske manjšine v Pomurju in občina Lendava. J. G.i. Četrto srečanje Porabskih Slovencev Polnjenje srčnih akumulatorjev | Nastopila tudi svetovna prvakinja Na Gornjem Seniku je bilo konec minulega tedna živahno, zanimivo, veselo ... kot le malokdaj. Tam se je zbralo okrog 250 Porabskih Slovencev, ki so se v daljni ali bližnji preteklosti izselili iz Porabja - največ v sedemdesetih letih - in si našli svoj drugi dom v krajih Sombo-tei, Budimpešta, Mosonma-gyarovar idr., kjer so dobili zaposlitev. Z njimi so se družili tudi domačini, obiskovalci iz Slovenije in več pomembnih gostov z obeh strani meje. Šlo je za tradicionalno srečanje Porabskih Slovencev, četrto po vrsti, ki ga je organizirala Državna slovenska samouprava s sedežem na Gornjem Senika. Njen predsednik je tamkajšnji župan Martin Ropoš, ki je na osrednji prireditvi v nedeljo po ili nih Na osrednji prireditvi so se Porabskim Slovencem pridružili tudi domačini, obiskovalci iz Slovenije te obeh strani meje. dvojezični maši v velikem šotoru v pozdravnem nagovoru poudaril, da je prepričan, da Porabci niso prišli na to sre- Čanje zato, da bi lažje umrli v drugih krajih, kamor so se za stalno izselili, temveč da bi si v rojstnih krajih napolnili srčne Večina programa je potekala v velikem šotoru, ki so ga postavili na šolskem igrišču, v soboto pa so si udeleženci v gor-njeseniškem kulturnem domu lahko ogledali film Porabje nekoč in danes. rjh akumulatorje 11 srečanja ali vsaj dn _ ko prihajajo na 8'" ( ,erf cev"veleposlanik R« )f Andrej tako nagovoril rA (v prekmurskem -pozval negujejo slovens > jj* žini, kajti to c °-ranjanje materin y je dejal ob koncu, R j dovoljen s kulturm^ mom na letošnji ditvi, saj se mn -doslej. Nastopil nistka Doris Šegu di v čast svoje po^> Ane Doncec in ^0 nikov v Porabju)^ vakinja v igranju ■ , momkefdekle^ stina Pahor Senik, Goričkega, mešanapevska^^ pri Stični in G z Spregovoril J« Urada za ■ j£..J ■’ hov urad vses- |ira(1)ai’1 voj manjšin ter hovega jeziku ® jot* Besedilo in VESTNIK Položili kamen za srednjo šolo v Lendavi IZHAJA OB C ETRI KI H lzd^|a: Podrtje za Informiranj« d. d. Murska Sobota Uredništvo; Irma Benko (direktorica), Janez Vorek (odgovorni urednik), Ludvik Kowcfftamestnik Ddgo varnega urednika), A. Nana Rituper Rode?. Bernarda Balažič*Peče k, Jože Graj, M&joa Horvat Milan JerSe (wina^i), Nataša Juhnov. Jurij Zauneker (1otogr&fs)r Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Somen (telHtičue urednica). Roben I. Kovač (računalniški prelom), NaUur uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Ntrvaka 13, tel. št: 53119 98 (naročniška sfo?M). b.c. 531 I960,534 801? (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 5348015, šl. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri neseceje 3.7OO.OQ tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letM naročnina ;a naročnike v tujini je 37.500,00 Snr polletij naročnina za delovne organizacije, podjetja In obrtnike je i 1.100,00 tolarjev, izvod * kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za intemeino izdajo je 12.400.00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun ta naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-9000247884, Tisk: Podjetja za usposabljanje invalidov SET Vevče. D^ek ne dodano vrednost Je vračunan * ceno izvoda in se obračunava v skladu $ 7. točko 25. člena Zakona & davku na dodano vrednost, Uradni lisi 23. 12.1998, ŠL 89 In Zakona o ir/rševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni Ust 17.12.2001, ŠL 103. Naklada; 17.000 izvodov HHtronska pošta; Vestalk: vestnik^p-inf.si, Veneta: vanera^p-inf si, Naročniška skizbi oglasj.wslni ktp-inf.sl str«; http://mw.vesttiik.si. »Mi verjamemo, da sola Prav s temi besedami so srednješolci Dvojezične srednje šole v kulturnem programu nagovorili zbrane ob polaganju temeljnega kamna za izgradnjo novega srednješolskega centra in športne dvorane v Lendavi. »S tem se uresničuje desetletno prizadevanje, da bi dobili nove prostore šo-le„Na tem mestu bo zrasla nova zakladnica znanja, kjer bo potekal specifičen model pouka, ko se dijaki v dvojezični šoli dobro naučijo še drugega jezika. Tudi v novi šoli si bom prizadeval za odličnost, je dejal mag. Tibor Fule, ravnatelj srednje šole.* Vrednost celotne investicije je 2,73 milijarde tolarjev, dijake pa naj bi nova šola sprejela v prihodnjem šolskem letu. Srednja šola je že leta delovala skoraj v neznosnih razmerah, saj je pouk potekal v treh stavbah, ki so bile med seboj oddaljene tudi po kilometer in pol. Tudi učilnice, ki so jih doslej uporabljali za po- uk, niso najbolj primerne, Športno dvorano pa so si uredili v nekdanjih šolskih delavnicah in prav tako ni bila ustrezna. Vsako Šolsko leto pa so imeli na šoli v svojih programih kljub vsemu od osemnajst do dvaindvajset oddelkov. Nova šolska zgradba bo obsegala tri tisoč kvadratnih metrov površin, v njej pa bo 24 učilnic, med drugim tudi specializirane učilnice za naravoslovne predmete in laboratoriji. Hkrati s šolsko stavbo bodo dobili tudi novo športno dvorano v velikosti rokometnega igrišča, v njej pa bo tudi petsto sedežev. Športna dvorana bo velika tisoč šeststo kvadratnih metrov. Vrednost celotne investicije, šole in športne dvorane, je 2,73 milijarde tolarjev. Država bo prispevala 2,4 milijarde Občina pa mora zagotoviti 326 milijonov tolarjev, Ker gre za projekt na lizing, bo morala občina v naslednjih desetih letih zagotoviti po 32,6 milijona tolarjev letno. Gradbena dela bo izvajalo podjetje Pomg-rad, ki si s tem odpira novo grad- bišče na lendavskem območju. V Lendavi začenjamo z izgradnjo zelo potrebne Šole, ki bi jo bilo treba zgraditi že prej, pa je poudaril šolski minister dr. Slavko Gaber. »V Sloveniji smo v zadnjem času zgradili in obnovili tristo osnovnih in sedemdeset srednjih šol. To je del programa, s katerim se je Republika Slovenija odločila, da ustvari kakovostne razmere v šolstvu. Sedaj pa je na vseh nas, ki v šolstvu delamo, učijo, se učijo, da te prostore koristno izrabijo. Zavedati se moramo, kakšen pomen ima ta prostor za širšo slovensko javnost. Tu živijo ljudje dveh etničnih izvorov, dveh kultur, dveh jezikov... in si skupaj bogatijo življenje. In tudi šola je tista ustanova, ki pomaga oblikovati pogled na svet.« Tisti, ki gradi šolo, zaupa v prihodnost, so bile pomenljive besede ob tbm zgodovinskem dogodku v Lendavi. Pouk v novih prostorih naj bi se začel v prihodnjem šolskem letu A. Nana Rituper Rodež Temeljni kamen za novo srednjo šolo in športni centerv prihodnje leto pa naj bi odprla svoja vrata. m - 26. avgust 2004 AKTUALNO Kapela, vinogradništvo in vinarstvo z novim lastnikom Upnikom predlagali prisilno poravnavo Podnje tudi rdeča in peneča vina iz kapelske kleti Matej Ivanuša, direktor družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo: »Naprerezu lanskega vinskega letnika v vinorodni deželi Podravje je prejel naš traminec najvišjo oceno, na letošnjem ocenjevanju v Gornji Radgoni pa smo prejeli dve veliki zlati medalji.« N "ih k •laos-jj družbi Kapela, 5^0 in vinarstvo, Sil J 59-odstotni tn-*al Tovarna moč- ■ r,,ci Slednja je u- rLi 'i' ^‘°dstotna la-1T družbi poo-med večjimi last-ostajajo gorice z ig-od-in Kmečka ^InZ-^totkLmedla-% ' r'še nekateri del-deleži. V P™*1K d* „ Z,'0 sPremembo "^^dločiu.avestno, ^iijj 0,ba Pa ni vplivala onaSt ln kadrovsko ’'klipj: z vod-%ih * V'za izbolISanje - -^Umv.Mijedrui. ^Bradnikivu ln vj-, poslovno leto *.'K hren nje pa ne । ^^.^^"^l^nlDso 1 ?'., L do varče-Jžbp . e hramino-kredit-Aiinnc1 !|J korali za po- "^mbsre. ^r^±znosti’kijih iirHorU0 S° Upnikom l dno poravnavo. Inpričaku-|fev;^lasovana. X^VadnikimvL. časih obde->&ev vinogradov, kXD, ac,°nalizacijskih o’ce površine zda’ob-''"Da ,tv v Pogradov, m ' bii(f ‘meli letos se, da v Wi.,h nasade pa .. _r e^inii sortami. P"be’ grdeči ate>aIvanuša IV ^ločili ia dosegajo na tr- gu višjo ceno, z njimi pa želijo tudi razširiti ponudbo svojih vin. K popestritvi njihove ponudbe naj bi prispevala tudi peneča vina, na kletarjenje katerih se prav tako pripravljajo. V kapelski kleti ob normalnih vinskih letinah dozoreva okoli 700 tisoč litrov vina iz lastne proizvodnje, 200 tisoč litrov pa ga iztisnejo še iz grozdja zasebnih vinogradnikov. Ti so tudi njihovi poslovni partnerji, saj podjetje zanje opravlja škropljenje in druga strojna dela. Trenutno je v njihovi kleti še precej lanskih zalog vina, vendar jih te t Znova sprememba na OŠ Kapela Maukova odstopila kot v. d Osnovna šola na Kapelskem Vrhu je bila v zadnjem času kar precej »oblegana-. V mislih imamo predvsem dogajanja okrog imenovanja ravnatelja/-ice in praznovanje 200-letnice šole. Dejstvo je, da se je dolgoletni ravnateljici Mariji Mauko proti koncu iztekajočega se Šolskega leta iztekel mandat In dejstvo je tudi, da je kapelska šola pod nje vNepresHšano POSLOVNI PROSTORI, GOSTINSKA LOKALA, AMBULANTE, TRGOVINE ne skrbijo, saj je bil lanski letnik kakovostno izredno dober, zato s prodajo ne bo težav. Ob prerezu lanskega vinskega letnika v vinorodni deželi Podravje je dobil njihov traminec celo najvišjo oceno, na letošnjem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni pa so za ledeno vino Chardonnay, letnik 1999, in ledeno vino Chardonnay, letnik 2001, prejeli veliki zlati medalji. Ob kakovosti bodo k načrtovani večji prodaji in boljšim cenam prispevale tudi manjše količine vina, ki jih bodo letos pridelali v Sloveniji. Dobršen del pridelka so mar n im vodstvom dosegla pomemben razvoj na vseh področjih življenja in dela. To med drugim potrjujejo tudi tri zastave, ki so si jih pridobili in izobesili pred šolo. To so zastave Uneskovih, eko in zdravih šol. Veliko je bilo storjenega tudi glede urejanja šolskih prostorov. Leta 1993 so dogradili prizidek, v katerem so lahko uredili jedilnico, kuhinjo in vrtec, ter prizidek z dvema učilnicama in knjižnico s čitalnico. sikje vzela neurja in bolezni, toča pa ni prizanesla tudi kapelskim vinogradom, ki jim je v povprečju uničila 40 odstotkov pridelka. Žal je še vedno tako, da znamo pridelati in donegovati kakovostna vina, ne znamo pa jih dobro prodati, pravi direktor Ivanuša. Zaradi obilnih pridelkov v zadnjih letih se je cena vina znižala, vedno večji delež pa si jemlje trgovina, ki s tem razvrednoti delo vinogradnikov. Vinarji so si za to veliko krivi sami, saj se ne znajo ustrezno organizirati in posamično nasto- ' pajo na trgu. Do leta 1997 so v Kapeli prodajali izključno odprta vina, ki so jih donegovale druge kleti, njihov največji kupec pa so bile Radgonske gorice. Po letu 1997, ko Radgonska klet ni več odkupovala njihovega vina, so imeli precejšnje težave s prodajo, zato so bili svoje vino prisiljeni prodajati tudi kot deželno vino, ki so ga polnili za Engro-tuš. Zdaj od 15 do 18 odstotkov vin prodajo kot buteljčna vina, ki dosegajo boljše cene njihovi največji kupci pa so okoliški gostinci, Sodelujejo tudi z vsemi trgovskimi firmami, po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo pa se jim ponujajo nove priložnosti tudi na tem trgu. Za začetek bodo poskusili na Poljskem, kjer so našli tržišče v Krakowu, možnosti pa se ponujajo tudi na avstrijskem Koroškem, Ludvik Kovač Leta 2000 pa je bila na vrsti temeljita prenovi celotne šolske stavbe. Kljub njenim nespornim zaslugam pri vsem tem je v postopku za imenovanje ravnateljice za novo mandatno obdobje niso podprli z večino glasov ne člani kolektiva in ne sveta šole, ampak so imenovali sodelavko Bernardo Roudi, ki je prav tako kandidirala za ravnateljico. Na občinskem svetu v Radencih so sicer podprli Maukovo, v Komentar Na političnem polju je vse bolj vroče, kalkuliranja z imeni kandidatov so v sklepni jazi. Dirka seje začela pred njenim uradnim startom. Vzrok je v veliki negotovosti volilnega izida Glede na trenutno stanje znotraj politike, brez upoštevanja ključnega dejavnika, kot je volilna udeležba, smo najbližje letu 1996, ki kaže na razpolo-vljenost političnih polov, in to je tisto, kar daje dodaten vzvod ostrini političnega boja. Vtem trenutku je v ospredju interpelacija, o kateri bo tekla obravnava pred začetkom volilne kampanje. Trenutna pozicija je izkoristila svojo moč in sklicala izredno sejo pred začetkom volilne kampanje. Odzivi ključnih akterjev interpelacije so različni, če je za NSi dovolj, daje do obravnave prišlo, pri SDS menijo, da bi do razprave moralo priti dober teden pred volitvami. V tem trenutku je težko oceniti, kako se odziva javnost na vloženo interpelacijo, ker nimamo dovolj kvalificiranih javnomnenjskih analiz. Toda glede na sedanje dogodke bi lahko vloženo interpelacijo ocenili kot napako, ki je dala krila poziciji, da dnevno bombardira javnost s svojimi dosežki, kar predvsem osrednji elektronski mediji pridno beležijo. S tega vidika je verjetno dobro, da bo do parlamentarne razprave prišlo že zdaj, sicer bi na tem temeljila celotna volilna kampanja. To bi posledično lahko pomenilo, da bi opozicija začela izgubljati. Pri tem namreč ni mogoče prezreti možne emocionalne reakcije volivcev, ki bi jim lahko prej škodila kot koristila. Podcenjen prostor Drugi del zgodbe kaže postaviti v lokalni prostor pomursk ih petih volilnih okrajev. O Pomurju se t' primerjavi s preteklostjo sliši malo več, če ne drugače, takrat, ko se govori o nerazvitosti, toda očitno znotraj strankarskih oligarhij to nima posebne teže. Kaže, da je politikom zgolj kot prispodoba, za katero pa nimajo vizije, kako jo spremeniti. Kar nekaj strank je že predstavilo kandidatne liste, ali vsaj elitne kandidate, ali, če hočete, paradne konje svojih list, toda med paradnimi konji ali elito ni opaziti Pomurcev. To daje slutiti, da Pomurje ostaja podcenjen prostor, ki očitno spet ne bo imel svoje teže znotraj nove državne politike, katerakoli opcija jo bo že obvladovala. K tem smislu ne presenečajo zakulisne igre nekaterih sedanjih poslancev pri določanju kandidatov znotraj osme volilne enote. Tako naj bi dva iz nasprotnih političnih taborov močno lobirala, da se eden od kandidatov ne bi uvrstil na kandidatno listo. Tako bi neu-vrstitev tega kandidata na listo enemu od LDS-ovih kandidatov in sedanjih poslancev zagotovila lahko zmago v njegovem okraju, hkrati pa njegovi glasovi ne bi škodo vali kandidatu NSi in sedanjemu poslancu v drugem volilnem okraju. Ta je očitno ocenil da moč drugih opozicijskih kandidatov ogroža njegovo izvolitev, zato mu nikakor ne ustreza več močnih kandidatov iz njegove stranke znotraj volilnega okraja. No, to pa ni vse, saj je ni stranke, ki ravno Pomurju ne bi na silo reševala kadrovskih problemov pri iskanju kandidatov. Ge je bilo Opaziti skorajda pri vseh strankah kadrovske reze v posameznih lokalnih okoljih, se na ravni Pomurja ni zgodilo nič. Očitno jim v tem prostoru še kako ustreza, da ima skoraj vsako dvorišče svoj lokalni strankarski odbor. Prav zato naj ne bo presenečenje, če bosta vsaj dve tretjini takih kandidatov, ki bodo poskušali potešiti ob pomoči politike osebne ambicije, bistveno manj strankarske, pravzaprav te le toliko, kolikor jim bodo zagotovile lastno la- godje. o pomurskih pa se ne splača niti razmišljati. J. V. šolskem kolektivu pa sta se izoblikovala dva tabora. Kot smo že pisali, šolski minister Gaber ni dal soglasja k imenovanju Roudijeve za novo ravnateljico kapelske šole ( čeprav je imela večinsko podporo v kolektivu), le-ta pa je potem odstopila od nadaljnje kandidature, tako da je svet šole na ponovni seji (medtem so v občinskem svetu zamenjali svojega predstavnika) imenoval Maukovo za vršilko dolžnosti ravnateljice. S tem naj bi se takšne in drugačne igre (osebne m politične?) končale. Kot se je pokazalo, pa ni bilo tako, zato je Marija Mau-ko nepričakovano odstopila. V telefonskem pogovoru nam je sicer povedala, da je to storila predvsem iz zdravstvenih razlogov - da bi se razbremenila psihofizičnih obremenitev, Tako je rajši sprejela zaposlitev v oddelku podaljšanega bivanja na OŠ Radenci. Medtem pa je svet šole imenoval za vršilko dolžnosti ravnateljice profesorico kemije in biologije na OŠ Kapela Anastazijo Avsec. Tudi tokrat se niso ozirali na mnenje kolektiva, ki se je z »rezultatom« 10 :4 opredelil za Bernardo Roudi. Upati je, da se bodo zadeve tako sčasoma le umirile in da bo kapelska šola nadaljevala z uspešnim vzgojno-izobra-ževalnim delom. Jože Graj POSLOVNI OBJEKT KOCLJEVA MURSKA SOBOTA INVESTITOR IN PRODAJA: sgppomgrad BAKOVSKA 31, 9000 MURSKA SOBOTA TEL. 02 534 1828. FAX 02 534 1922 E-MAIL: PRODAJA@SGP-POMGRAO.SI VSELJIVO POMLAD 2005 LOKALNA SCENA 26. avgust 2004-VKHK Dragica Cvetko, tajnica OŠ Bakovci: »Vem, da se v javnosti govori. kako dobro je učiteljem in delavcem šole, ker imajo toliko počitnic, pa ni res. Tako učitelji kot drugi delavci šole imajo dopust po kolektivni pogodbi enako kot vsi drugi delavci. Razlika je le v tem, da učitelji opravijo del dela že med šolskim letom (spremstva učencev, tekmovanja, šole v naravi, centri šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori), ko so odsotni cele dneve in te ure kompenzirajo v počitnicah predvsem mlajši delavci, ki nimajo toliko dopusta.« Roman Čiček: »Vzvezi z izjavo g. župana Jožefa Koce ta v imenu organizatorja za resnično in pravilno obveščenost cenjenih bralk in bralcev vašega časopisa navajam naslednja dejstva: Podjetje - organizatorje dne 5. 8. 2004 pisno zaprosilo Občino Turnišče za pridobitev soglasja za izvajanje promocijske dejavnosti v času proščenja - »velke meše« v Turnišču. Župan je dne 6. 8. 2004 izdal pisno soglasje za izvajanje promocijske dejavnosti prosilca. Do nedelje, 22. 8, 2004, župan Jožef Kocet ni bil sposoben prisiliti občinske uprave, da bi izstavila podjetju račun za najem sejemskega prostora, temveč je ves minuli teden naokrog trosil laži in podtikanja. Podjetje bo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji poravnalo stroške po izstavitvi uradnega računa, ker ne posluje po domače. Organizator je poskrbel za ustrezne posode za odpadke ob vseh štirih najemnih mestih, nismo pa zasledili ustreznega števila košev na celotnem sejemskem prostoru za večtisočglavo množico. Ker je organizator vedel, daje lučka prava osvežitev za ta letni čas, se je ta tudi nevsiljivo ponujala. (Župan Jožef Kocet pa še hladne vode ni zagotovil za žejne romarje) O tem, čiga va je Marija, si jaz osebno iz spoštovanja do nje ne drznem niti razmišljati... Upam, da sem ustrezno pojasnil zavajanje tudi mojega župana Jožefa Koceta.« Miran Druškovič o resnem namenu Koncept optimumav Lendavi: »Ne razumem, zakaj nezaupanje. Pri nas vse teče normalno, plače se izplačujejo, delo poteka tekoče Dekleta so zadovoljna. Vsi, ki dvomijo, so vabljeni, da pridejo in vidijo. Midva želiva biti ocenjevana po tem, kar delava. Mi smo resni in pošteno delamo « Štefan Magdič. O požaru v Šalovcih: »Malo po polnoči sem v dnevni sobi gledal poročila, ko sem zaslišal močno pokanje. Sprva sem pomislil, da dežuje ali da celo pada toča. Slišalo seje tako kot takrat, ko pada dež po strehi. Nato je prišla dol hči in povedala, da je na dvorišču zelo svetlo. Ko sem stopil ven, sem videl, da na drugi strani ceste gori. Zdelo se je, da je zagorelo pri prvem sosedu, šele nato sem videl, da gori hiša, ki jo ima občina. Takoj sem poklical gasilce.« Kam s soboško tekstilno tržnico? Pustimo standarde pomembna je kakovost bivanja Pozidava ožjega središča mesta Murska Sobota na osemhektarskem območju med ulicami Staneta Rozmana, Gregorčičevo, arhitekta Novaka in Slovensko bo pomembno vplivala na podobo mesta Hkrati se bodo fazno gradili trije stanovanjski stolpiči, parkirišča in podzemna garaža, porušila se bo nekdanja stavba Galexa, začasna tekstilna in bižuterijska tržnica pa se mora odseliti. Ljudi najbolj zanima, kam se bo selila in kako bo po novem urejeno parkiranje. Kljub nekaterim predlogom kaže, da prave rešitve za nadomestno lokacijo tržnice še niso našli. »Trenutno sta v igri dve, in sicer ob Gregorčičevi ulici ter ob Markišavski ulici na poti do nove veterinarske postaje,« je predstavila ideji Angelca Dokl Mir z oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe. Zavod za varstvo kulturne dediščine je imel na lokacijski načrt nekaj pripomb na višino stolpičev, ki so višji od glasbene šole, pa so potem vseeno dali pozitivno mnenje, da rešitev, kot je zasnovana, ostane. Predvideni so parkirni prostori in izhod na ulico Arhitekta Novaka, izhod na Slovensko ulico pa zaradi stavb ob njej, ki so registrirane kot kulturna dediščina, na zavodu niso odobrili. Nekdanje prostore Galexa bodo porušili in na tem mestu zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt. Spremembe, ki bodo napolnile središče mesta, so bile sprejete z veliko odobravanja, saj vnašajo vsebine, ki so v mestu nujno potrebne. Največ pripomb pa je bilo povezanih s selitvijo tržnice, zato so si prizadevali, da se čim prej najde nadomestna lokacija. Poleg ome- Vodovod za Desnjak - Mekotnjak - Staro Cesto Voda konec oktobra Denar iz sklada Sapard in občinskega proračuna Predvidoma konec oktobra bodo dokončali gradnjo vodovodnega omrežja za vasi Stara Cesta, Desnjak in del Mekotnjaka, ki ga gradi občina Ljutomer. »Čeprav so dolgo obljubljali In so nekateri krajani že izgubili upanje, ga sam nisem. Sedaj pa smo vsi zelo zadovoljni,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Stara cesta Jože Kramar. Možnost priključitve na vodovod bo tako imelo 150 gospodinjstev, ki so ostali v sušnih mesecih brez pitne vode ali pa so imeli vodo speljano iz ormoškega vodovodnega omrežja- V krajevno skupnost Stara Cesta spadajo vasi Desnjak, Mekotnjak in Stara Cesta, a Čeprav sodijo v ljutomersko občino, jih z vodo oskrbujeta tako ljutomerski kot ormoški vodovod, osem gospodinjstev iz Mekotnjaka in Stare Ceste pa je v sušnem obdobju sploh ostalo brez vode, saj so jim lastni vodnjaki usahnili. Sosednji vasi Desnjak in njenih dveh lokacij, ki se ponujata, bo treba poiskati še dodatne možnosti, je mnenja Jože Sadi, predsednik Odbora za urbanizem. Sem za to, da se tržnica ohrani v mestu, saj ohranja živahnost v mestu, ne pa, da jo izselimo iz mesta, je mnenja Mitja Slavinec. Predloge še zbirajo. BI Kljub dobri zasnovi za parkiranje na tem območju je največ vprašanj in dilem povezanih ravno s parkiranjem. »Če se spomnim, smo se nekoč zavzeli za to, da morajo imeti vse stavbe v mestu podzemna parkirišča. Upam,« je dejal nekoliko cinično Anton Trček, da novega investitorja ne bomo ' kakšno kletjo. Tako je bilo nrkif11 dvideno ob gradnji trgovskega »Kako je s sklepom o ohvcznihpa ženinih garažah v Mnltičj hote,« je zanimalo tudi jiaMt1 *Pn tem ne gre samo za minimdn: de zakona Li sc »It upohesu rti/* tudi za kakovostno življenji ' rv parkirna mesta v kleti stavbe in- ■ prednost. Tu gre za najbi ji w"t,r območje mesta, kar moram« pr'’"' ti Pustimo gole standarde in menimo v parkirna mesta. Parkirna mesta so zageii.'-bc^J’0 pravilniku, predvidevajo, da novanje prišlo 1,5 parkirnih ®estl lahko pa tudi več. »V lokac;.^1,11 tu je zapisano, da bodo blrah >'|£P' dnjo stolpičev začeli grič :: hišo,« je dejala Mirova. Sadi pa le “ da lokacijski načrt pred' -l£V3 ? stotno odstopanje, kar zadeva rišča. »Parkirna hiša je otroškim igriščem, iz nje P1 lf den dostop do vsakega smipt’ smo pri tem načrtu prišli parkirnega prostora na '«l( stanovanje, je to velik , bodo večja stanovanja, p-i hl' še večji. Ampak s tem moremo reševati parkirne pr0 tike za celo Mursko Soboto j A. Nana Rllup*R* Le kje bi bil najprimernejši prostor v Soboti za tekstilno in bižuterijsko tržnico? Nihče pa se več ne sprašuje, kaj narediti, osrednja tržnica, ter kako dati ličen videz kioskom s prehrano? Lahonci, ki pa že spada v ormoško občino, sta imeli skupno vodno zajetje za 140 gospodinjstev, a je presahnilo. Občina Ormož je za svoje krajane uredila hidrant, s skupnim priključkom pa je vodo zagotovila tudi krajanom Des-njaka. Ker pa to zanje ni bila najboljša Predsednik krajevne skupnosti Stara Cesta Jože Kramar v pogovoru z delavci Nizkih gradenj iz Ptuja, ki gradijo šest kilometrov vodovoda za 150 gospodinjstev iz Desnjaka, Mekotnjaka in Stare Ceste. ----------------------w rešitev, so se in osem izMekotnjaka* i ; pred časom izrekla .pdstSvJV ljutomerski vodov*, r na uresničitev svoj1 ijndaP' leta. Občinska uprava J pripravljene že dve j , ko(1Cii y denarja za1 na^iri^ ga leta pa se je p«J d cije za kmetijske ■ želja in iz evropske® ^rje* dobila L’ 23,7 prihodnje nostdel, ki jih l^JHLm.iiu1' / dnje Ptuj, je razliko pa bo poki podi^GjlE' bo treba nič plač ^irt j.-/, Kramar. Dolžina je šest kilometrovF y dje Stanka Jorška pa zapletov in -i razmer v okviru L ■ piJh .pl', da jih bodo pravo Gregorinčičevi f* tistem delu vasi. rjuiš® na javni vodov*11' '. , jih ostali brez vm . ? .P ( zadnjih treh leti1 brez vode, smo y% ifP; skupnost nam gasilci vozil**’ j uy vsak deciliter, k-1 y ceniti. Sedaj / mo dobili javno v šan GregorinčiČ- j« ®HIK — 26. avgust 2004 LOKALNA SCENA 5 p »I c t r f. i |f i' r i S J r i Osmi praznik občine Lendava Preseganje zazrtosti vase sveta ,, prazniku, sP°mins- f knjige leta irorsu ' na vs^h po-občine. ^■.^"■"Mndobi-farin’.1Jl" Blažek, Menja kfc tU n, I" -v razvoja m ,/ ^tni}l duhnn.ili Poseganju ■'tat Ln*lrch rav-^lokai?0^ do skuP' Ni l"' skuPn«stido K-n °1'’ 'n med ve' % "Winskimna- fNlt t''ljl,di Mh°ve potre-kjM °" ,n ^di ve-Nni t, naRovoru ifjt r šolski mini-N^bMer.ker C^Mkmo- ™Tct«občinske- Skoraj 50 milijonov tolarjev za nujno rekonstrukcijo šolske zgradbe Ali se radgonska šola nevarno pogreza? Angela Hozjan, direktorica Doma starejših občanov Lendava: »Priznanje občine je priznanje vsem sodelavcem, ki so se pošteno trudili za kakovostno opravljanje institucionalnega varstvo starejših ljudi, je priznanje našim stanovalcem in svojcem, ki so nam zaupali skrb zanje in svoje najdražje, je priznanje našemu ustanovitelju ter vsem občinam, v prvi vrsti matični. Priznanje nam pomeni veliko moralno odgovornost, da se bomo v prihodnje še bolj trudili in dobro delali.« Štefan Kepe, direktor družbe Varstroj: »Občinska plaketa pomeni za Varstroj veliko priznanje za njegovo uspešno štiridesetletno delovanje, predvsem uspešno delo v zadnjem desetletju. Trudili se bomo, da bo tako in še bolje tudi v prihodnje, kar je naša velika obveza.« Anton Bensa, direktor družbe Artex: »Zelo sem vesel, daje naše petletno delo in prizadevanja, ko smo firmo iz nič postavili na noge, javnost opazila in nas nagradila s plaketo.« Ivan Koncut, Dokonča; »Priznanje, ki ga podeljuje lokalna skupnost, je največji dosežek, čeravno se podeljujejo priznanja tudi na višji ravni. Najbolj seže v dušo in našim članom se zdi lepo, da so naše delo opazili in nas nagradili.« Viljem Sekereš: »To ni samo priznanje meni, ampak celotnemu lendavskemu športu in športnikom, saj brez njih tega nebi mogel doseči. Naredili smo marsikaj in marsikaj je še za postoriti in upam, da bodo mlajši, ki prihajajo za mano, to uspeli , saj bodo imeli z novo športno dvorano boljše možnosti za razvoj športa,« Magdalena Rudaš: »Priznanjeje zame veliko presenečenje. Mislim, da je treba na področju kmetijstva in krajevne skupnosti še veliko narediti. Volje nam ne manjka in potrudili se bomo.« Ladislav Ivanec: »G'ede na to, da sem že nekaj let v pokoju priznanja nisem pričakoval in prav zaradi tega mi veliko pomeni kot sicer priznanja, ki semjih prejel v prejšnjem obdobju. V vsem svojem delovanju, sedemnajst let sem bi terenski veterinar, osem let predsednik izvršnega sveta takratne občine Lendava in potem delal v Iliriji in Leku, sem, vsaj tako mislim, nekaj prispeval k razvoju našega območja,« ga praznika je na slavnostni seji v lendavski sinagogi župan Anton Balažek podelil tudi občinska priznanja in priznanja župana. Občina Lendava je letos priznanje izrekla podjetju Varstroj za štiridesetletno delovanje in uspešno poslovanje v zadnjih letih ter za podporo športnim, kulturnim in drugim aktivnostim v občini, podjetju Artex za uspešen razvoj proizvodnega programa in ohranitev delovnih mest. Domu starejših občanov Lendava za prizadevno desetletno institucionalno varstvo starejših ter skrb za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in Športnemu društvu Dokonča za aktivno in uspešno delovanje na področju športa in rekreacije ter za organiziranje športnih tekmovanj. Priznanje župana pa so prejeli Magdalena Rudaš za požrtvovalno delo v KS Radmo-žanci in prispevku pri ohranjanju kmetijskih dejavnosti, Viljem Sekereš za izjemno aktivno, ustvarjalno in požrtvovalno delovanje na področju športa in Ladislav Ivanec za aktivno delo pri prestrukturiranju lendavskega gospodarstva in pridobitvi investicij. M. H. s —________________________________________________________________ r* Horvat - podjetnik in podžupan Mestne občine Murska Sobota ‘Murska Sobota mora ^zvoja celotne regije« razmišlja o kandidaturi za župana na nadomestnih volitvah lsHo N) ’M le nedav no dose-Mestne občine Oblita An ion Slavic ne-\ J' "AMopil s svoje '1 ’ k tatvini avti vode NaMnpai dolgoletne-'v.Matm Rudiju Horva-ta 'i uh pOSHh dobro sam pravi, že %, J"-‘^mescal in tud* Nh, ^"r'al * pecjšnjlnt M' pa tudi o župana na listi ? Au "MesHiih volitvah-hkrati s pada ^lnMni. m vse to US’ N,. * osemdesetih let ’■ t* pcipt avnišn" v sem ktMt ■ ■-1 ' i' takratne ;u4"'.V.vkkomiteja ■ ^./'^SrailVcm^o Ravno * lebrtn veliko dela, saj Na Ttitetnsem ta moje na-ob-direktor Ko- dejavnosti k specializiral za reševanje problemov z odpadki in sprejel izziv tujega podjetja Tako sem danes že trinajsto leto direktor podjetja Sau-bermacher Slovenija, ki skrbi za razvoj, tehnologijo in marketing za vsa Saubermacherjeva podjetja pri nas. Prav z vodenjem tega podjetja se je tudi za kratek čas končala moja pot v občinski upravi, Po prenovi lokalne samouprave v začetku devetdesetih pa se mi je zdelo, da je razvoj mesta nazadoval. Ker mi m bilo vseeno za mesto in ker sem v tem času tudi prepotoval skoraj polovico Evrope in spoznal razvoj mest, sem mislil, da lahko s svojimi izkušnjami, predvsem na področju komunalne infrastrukture, pomagam. Tako sem se ponovno politično angažiral, se udeležil prvih volitev in postal član mestnega sveta, pozneje pa tudi predsednik mestnega sveta ter ob ukinitvi teh funkcij ob koncu devetdesetih še podžupan. Letos julija ste do jesenskih volitev nenadoma morali prevzeti tudi posle župana, saj je dosedanji župan Anton Slavic odstopil. Tudi mene je ta njegova odločitev presenetila, še posebej, ker so šle stvari v tem obdobju po začrta- ni poti Z županom sva ves čas dobro sodelovala in v zadnjih letih je želel, da sodelujem pri vseh projektih, tako da sem se v prevzetih poslih hitro znašel Ker ste torej sodelovali pri vseh teh projektih in imate konec koncev tudi sedaj v rokah gsa pooblastila, lahko naštejete, kako je z začetimi projekti in kako z nadaljnjimi idejami? Eden pomembnejših projektov, poleg komunalne infrastrukture, za katerega mislim, da smo ga dobro dokončali, je ureditev mestnega središča. Pred leti smo šli v širok javni razpis za urbanistično zasnovo me sta in dobili rešitev. Vendar se je tempo izgradnje nekoliko upočasnil iz razloga, ki je danes očiten tudi v drugih evropskih mestih, da se nosilci kapitala, to pa so trgovine, selijo iz središč. Kljub temu smo zgradili nekaj objektov. Tako je tukaj knjižnica, ki se še otepa z nekaterimi težavami, vendar služi celotni regiji. Začeli smo tudi s prometno ureditvijo središča, prav tako pa načrtujemo manjkajoče objekte Naslednji mesec se začne že izgradnja prvega. Kar se tiče drugih načrtov mestne občine, se bo v sredini naslednjega leta začela gradnja ekonom- ske šole, pripravlja pa se tudi vse za izgradnjo glasbene Šole. Neizogibni so tudi že večkrat omenjeni podvozi, tako tisti v Lendavski ulici, kjer so se že začeli odkupi zemljišč, kot tudi tisti pri pokopališču. Naj večji zalogaj pa sta industrijski coni Ena je ob Noršinski cesti, za katero smo letos namenili sto milijonov tolar jev jn se konkretne investicije že dogajajo, druga pa je t i severna cona, ki je sedaj v prvi fazi izgradnje in se urejajo vsi primarni vodi. Mestne občine pa morajo imeti danes tudi širši regijski pomen ter biti generator razvoja celotne regije. Ali ima Murska Sobota tudi pri tem kakšne načrte, saj nam pri razvoju in zaposlenosti ne kaže ravno najbolje? Zavedam se, da Murska Sobota mora biti gonilo razvoja celotne regije Vsi v Pomurju se danes obračajo na mestno občino, da naj nekaj naredi, kar se tiče razvoja in delovnih mest. Mislim, da imamo težave, ker nimamo nosilca gospodarske dejavnosti. Izgubili smo banko, izgubili smo veliko trgovsko firmo, tudi kmetijstvo se mora ukvarjati samo s sabo, poznamo pa tudi te zave v tekstilni industriji. Vse, kar lahko tukaj stori mestna občina, je ustvarjanje pogojev za odpiranje Začetek novega šolskega leta (sreda, 1. septembra) bo za 640 učenk in učencev ter nekaj deset zaposlenih na OŠ Gornja Radgona bistveno prijetnejši in tudi varnejši kot v minulih letih. Te dni namreč domači podjetniki končujejo sanacijo šolske kuhinje, že pred tem pa so končali z obnovo in posodobitvijo nekaterih drugih prostorov. Obnovitvena dela bodo stala skoraj 50 milijonov tolarjev, od tega največ (35 milijonov sit) šolska kuhinja, ki je bila dotrajana in s tem nevarna za otroke, predvsem pa za zaposleno osebje v kuhinji. Posebej so bile dotrajane in nevarne različne instalacije za plin in elektriko, zato smo sedaj vse to prenovili in posodobili. Vgrajeni pa so tudi nova plinska cisterna, prezračevalnik in vse drugo, kar je bilo potrebno za nemoteno in varno delo. Tako je sedaj zadovoljeno tudi vsem higienskim in drugim predpisom. Žal pa se je začela stavba pogrezati in nevarno premikati. Več kot očitno je, da so pred 30 leti zgradbo površno gradili oz. je odpovedal nadzor,« nam je žalostno razlagal ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc in dodal, da vse skupaj vseeno ni nevarno za otroke. Kljub temu je že treba razmišljati tudi o tem, kaj bo treba postoriti v prihodnosti. Nujna je predvsem celovita sanacija strehe, ki jo je še posebno močno načel zob časa. Zagorc ima v mislih tudi gradnjo športne dvorane, saj obstoječa ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev. Sicer pa bodo čez dober mesec, 30. septembra, v okviru občinskega praznika na šoli slovesno zaznamovali 30-letnico selitve radgonske šole z grajskega vrha v prostore sedanje stavbe. Oste Bakal ki trenutno opravlja županske posle biti gonilo novih delovnih mest. Tako smo us tanovdi podjetniški inkubator, izšolali smo ljudi, imamo razvojne agencije, uspeli smo na natečaju za op remo izgradnje prve faze industrijske cone ter ustvarili najpomembnejše, to je infrastrukturo, pri čemer smo se tudi aktivno pridružili prizadevanjem drugih občin za čimprejšnjo izgradnjo pomurske avtoceste. Veliko pogojev za ustvarjanje delovnih mest pa še lahko zagotovimo z uresničitvijo že zgoraj naštetih projektov, kot je industrijska cona in drugo. Posle župana boste opravljali do jesenskih volitev, ko bodo občani poleg poslancev iz- birali tudi župana. Je vaša kandidatura glede na nabrane izkušnje samoumevna? Moram povedati, da o tem jasno razmišljam in se o tem pogovarjamo tudi v moji družini in tudi v stranki LDS. Če želim uresničiti vse ■ to, kar sem prej povedal, in končati določena dela, je ta odločitev pravilna. Vendar moram jasno poudariti, da pri tem nimam nobenih političnih ali karierističnih ambicij. Želim le, da Murska Sobota postane urejeno in ljudem prijazno mesto, in mislim, da bi lahko del tega s pomočjo mesenega sveta in občanov uresničil. PR GOSPODARSTVO 26, avgust 2004-VB® Uspešni na razpisih za dobrovniške naložbe Vrtina, zdravstvena postaja, čistilna naprava... Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar je sporočil, da je bila občina uspešna s prijavo na razpis za geotermalno vrtino DO-3g, in sicer s podjetjem Ocean Orchids - gojitev okrasnih rastlin. Pred kratkim so občino že obiskali predstavniki vlade in poslovnega partnerja iz Nizozemske. Kardinar je dodal, da seje občina prijavila tudi na razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje adaptacije zdravstvene postaje in lekarne v Dobrovniku. Naložba naj bi bila končana 2006,, občina pa je že prejela sklep o odobritvi sredstev v letu 2005 in 2006, Sedaj je potrebno še soglasje Ministrstva za finance, ki je predpogoj za črpanje teh sredstev. Kot kaže, pa bo ena od glavnih investicij občine končana že prej. Po Kardinarjevih besedah bi lahko maja 2005 že začela obratovati - po njegovih besedah - »pretežko pričakovana« čistilna naprava. Takšnim razpisnim uspehom se je začudil tudi svetnik Ernest Bedek, ki je župana v šali vprašal, kako mu je uspelo pridobiti še dodatnih 33 milijonov tolarjev (ob odplačevanju šestnajstih milijonov, op. p.) za čistilno napravo in opozoril na dejstvo, da je bila dobrovniška občina le ena od samo treh slovenskih, ki so uspele na razpisu. »Če ne bi vzeli mi, bi pač vzeli drugi. Z razvojnimi gospodarskimi projekti pa bomo pridobivali denar za odplačevanje kredita,« je dejal Kardinar T. K. Terme Lendava 35 novih zaposlitev Terme Lendava bodo več kot le izpolnile obljubo, dano v dogovoru o uresničevanju razvojnih programov ter odpiranju delovnih mest, ki so ga še z drugimi podjetji aprila lani podpisali z Občino Lendava. Minulo leto so uredili kamp z-osemdesetimi stojišči, nov bazen s termalno vodo iz Pe tiso ve c v velikosti 160 kvadratnih metrov z recepcijo in sanitarijami, letos pa so začeli z gradnjo apartmajskega naselja Lipov gaj, Z gradnjo 84 apartmajev kakovosti treh,zvezdic bodo pridobili dodatnih 240 ležišč, tako da bodo skupaj s hotelom gostom lahko ponudili 450 ležišč, 43 pa jih imajo tudi v hotelu Elizabeta. Lipov gaj bodo dokončali oktobra. Ta mesec pa so začeli tudi z gradnjo sodobnega notranjega bazena, namenjenega rekreaciji in otrokom v velikosti 600 kvadratnih metrov in s temperaturo vode od 28 do 30 stopinj. Za uresničitev projektov so pridobili skoraj 300 milijonov tolarjev iz evropskih strukturnih skladov, z 200 milijoni pa jih je dokapitaliziral lastnik, Terme 3000 Moravske Toplice. Lendavsko termalno zdravilišče pa je ta mesec prejelo rudi obvestilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da so uspeli na natečaju Lokalno zaposlitvenih programov, kar jim bo že letos omogočilo zaposlitev 35 dodatnih delavcev. S tem bodo izpolnili dano obljubo o 130 zaposlenih. Že lani so namreč zaposlili sedem novih delavcev, tako da jih je sedaj 97. Ob sodelovanju pri spodbujanju turizma pa se je občina v dogovoru še zavezala, da bo zdravilišče pod ugodnimi pogoji priključila na kanalizacijsko omrežje. M. H. Spona d.o.o. Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju Smo eno od vodilnih trgovskih podjetij v Sloveniji za prodajo bele tehnike, malih go- spodinjskih aparatov, akustike, kuhinjske- ga pohištva, stavbnega pohištva, laminat-nih. podov in okovja. la enoto v Murski Soboti vabimo k sodelovanju PRODAJALCA/-KO BELE TEHNIKE, AKUSTIKE Od kandidatov pričakujemo: - trgovsko ali drugo ustrezno izobrazbo - najmanj tri leta delovnih izkušenj pri Množična udeležba na regijskem tekmovanju oračev Mladi sledijo veteranom Slovenska ekipa bo konec tedna odpotovala na svetovno prvenstvo oračev na Severno Irsko Letošnjega regijskega tekmovanja oračev, ki ga je organiziralo v sodelovanju z regionalnim centrom ZOTKS in Srednjo kmetijsko šolo Rakičan Društvo oračev Pomurja, se je udeležilo 32 tekmovalcev, ki so se potegovali za naslove najboljših v Prekmurju in Prlekiji ter za pokal Pomurskega sejma. Množična udeležba na letošnjem tekmovanju potrjuje, da se zanimanje za tovrstne aktivnosti zlasti med mladimi povečuje, k temu pa so prispevali velik delež tudi tabori oračev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo oračev Pomurja. Eca spletna siren. ki zdruhije 7 časopisov z vseh koncev Sfovsmjel Obiščite www.lzberl.6l oddajte svoj mali oglas. oglejtasi popolneje oglase, sprehodile se po rumenih straneh m naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih nikoli ni bilo tako udobno. DELO CTZi nrimorsk« je; novice TE3W1K prodaji bele tehnike, akustike, malih gospodinjskih aparatov - poznavanje dela z računalnikom - urejen videz, komunikativnost in veselje do dela s strankami ■ stalno bivališče v okolici Murske Sobote Ponujamo: - stimulativno plačilo, možnost zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo. Če želite delati v dinamičnem in hitro rastočem kolektivu, pošljite pisne prošnje z življenjepisom in telefonsko številko na naslov: Spona, d. o. o., Limbuška c. 2, 2341 Limbuš. Ob tekmovalnih plugih krajnikih so se tekmovalci pomerili še v oranju z navadnimi in obračalnimi plugi. S tekmovalnimi plugi se je najbolje odrezal Jožef Zver, ki je stari znanec tovrstnih tekmovanj in udeleženec svetovnih prvenstev, na drugo mesto se je uvrstil Štefan Cigut in na tretje Denis Fujs (vsi iz Prekmurja). Jožef Zver je s prvim mestom osvojil tudi pokal Pomurskega sejma. V oranju z navadnimi plugi je bil najboljši Darko Šarkanj pred Jožetom Vogrinčičem in Benjaminom Šarkanjem, medtem ko je v oranju z obračalnimi plugi prvo mesto zasedel Jože Novak pred Alešem Peršakom in Štefanom Bakanom. Med tekmovalci iz Prlekije je bil najboljši Stanko Sobočan, na drugo mesto se je uvrstil Franc Štuhec, tretji pa je bil Simon Čemel. Industrijska cona v Gornji Radgoni *11 Podjetja kar rastejo Občina prodala vsa zemljišča, zato pripravlja že druga '1. V Anton Kampus Zlatko Erlih Sredi lanskega leta je župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš s sodelavci napovedal obsežno propagando za industrijsko poslovno cono Mele Element, danes pa že ves zadovoljen in sam prijetno presenečen ugotavlja: »V prvem delu industrijske cone smo prodali vsa zemljišča.« Ključ uspeha je, tako župan, v podjetništvu naklonjenem ozračju. Ko je pred dvema letoma slovenska vlada objavila poročilo o razvoju pomurske regije, so bili v Gornji Radgoni ogorčeni, saj njihova občina sploh ni bila imenovana, izpuščena pa je bila rudi s seznama krajev, kjer naj bi urejali industrijsko cono. Obrtniki so se takrat odločili, da bodo popravili, kar se popraviti da, in si od države poskušali izgovoriti podporo obmejnemu sodelovanju in ureditvi industrijske cone Mele. Prej predsednik Območne obrtne zbornice in potem župan Anton Kampuš je potem zamisel ureditve industrijske cone prinesel na občino, saj je prepričan, da je lokalna skupnost tista, ki mora za raz voj pod j e t-ništva zagotoviti ustrezne pogoje. Občina Gornja Radgona je torej z namenom, da spodbudi gospodarsko rast in tako zmanjša število brezposelnih, od sklada kmetijskih zemljišč ugodno odkupila 20 hektarjev zemljišč in jih Hu, Za lanskega državnega prvaka Štefana Ciguta iz Noršinec, ki je na letošnjem •’r4.)pnf vanju zasedel drugo mesto, je bil to eden zadnjih treningov pred odhodom na J • J stvo oračev. Foto: L K. Najbolje uvrščeni tekmovalci iz prekmurskih in prleških ekip bodo sodelovali na državnem prvenstvu, ki bo 17. in 18 septembra v Brežicah, tja pa bosta odpotovala dva dijaka srednje kmetijske šole iz Rakičana, ki se bosta pomerila v oranju dijakov srednjih kmetijskih šol. Rakičansko šolo bosta v oranju predstavljala Denis Fujs in Sabina Mencingar, na šoli pa bodo sestavili tudi ekipo, ki se bo pomerila še v spret- nošeni vožnji in teoriji- ^jo Ekipa slovenskih ora^v 1,4 soboto odpotovala na J ^^r' kjer bo konec naslednje?-vno prvenstvo oračev, v i f । niki bo slovensko ekipo P Prekmurec, lanskoletni dr■ j^ Štefan Cigut, v oranju plugi pa se bo za dobro t goval Igor Pate. ..dviK^ lej »te Ulil "tej fid 2» h M, % A potem prav tako po ugodni ceni, po 1500 tolarjev za kvadratni meter, prodajala vlagateljem Gornjeradgonsko gospodarstvo, ki je po krizi devetdesetih let in »očiščenju« v zadnjih letih doseglo zavidljivo rast, ob tako ugodni ponudbi ni ostalo hladno. V samo nekaj mesecih je občina šestim kupcem prodala vsa komunalno opremljena zemljišča iz prvega dela industrijske cone, v naslednjih tednih pa bodo pogodbo sklenili še s sedmim. Zemljo so odmerjali glede na potrebe oziroma dejavnost vlagatelja, v ureditev prvega dela industrijske cone pa je občina vložila 50 milijonov tolarjev. S komunalnim opremljanjem zemljišč pa je občina v industrijsko cono privabila še druga podjetja, ki so zemljišče kupila od zasebnikov oziroma drugih lastnikov. Kupci občinske zemlje morajo po pogodbi z gradnjo poslovnega objekta začeti v dveh letih od sklenitve pogodbe, v nadaljnjih dveh letih pa potem začeti tudi proizvodnjo, V prihodnjih štirih letih bodo v industrijski coni dobili 300 novih delovnih mest. »To pa je za Gornjo Radgono velik uspeh,« je prepričan sogovornik. Pa ne samo zanjo, ampak tudi za sosednje občine, še dodaja Kampuš. Gornjeradgonska občina torej v prvem delu zarisane industrijske cone nima na voljo več n in ker kupci še ga dela. NaprodajJ je občina odkupa p teljaElrada. »Sedal ^|nl, jn varjamo, ali naj ph , (i'c munalno oprem1”1”’ ^»1* ,fx r Kampuš. S prodaj0 cflj spomladi, Proda,n‘reiii<-,,v- ' meter pa jifli”11’L pr^' 1500 tolarjev za Občina sodeluje' pji ,j regije na razpis darstvoinse poteg X nanciranje 1Jr; -. strice cone ber .r' financiranje w"1'1 j,:!-” teljtrgu^’ občina poiskala1 v P rejo razkri«.so r P prave. Župan je P objeli dobro prodaj^ delu industrij fic^^ bodo tudi dim razloga,dal m?' najdejo dobre u>i।" ( > pa bodovbl‘Zd’^^^ * čeli tudi z gradnjo ^jaj s v RfflllK-26. avgust 2004 GOSPODARSTVO 7 Koncep optimum iz Lendave ima delo za 400 šivilj Mrzlično iskanje delavk, ker drugače Pridejo iz soseščine ^anje šivalnice podpirata občina in država ■»Odf . Pr^li, da ostane-T0*11 na novinar-ttrj j ?n’e> ah bodo v pri-Šivalnica 1"‘1TOQn' zaprli pro-drugam, v : Koncept opti DruSkovič. Po- 'Uita a. a - 'r razumu 0 Počakati mo "Ml bomo. i"1- SC >eo^lasil S,f: i1 pričevanj in razprav Sanj niso razrešili So rejci dobili možnost, ločijo sami Lahko sc vpišejo v eno ali drug'' '' cijo. Po neuradnih P'^^L je v KGZS doslej vpisal^ 8 000, v Govedorejsko,J-‘ . pa okoli 2 000 rejcev gofet’ vse države. 0. It ki iti its itn (Or kril *1 itn Peronospora - znana neznanka Po nekaj brezskrbnih tn »manj nevarnih« letih za pe-ronosporo je bilo poletje 2004 prav nasprotno. Vzrok so ugodne vremenske razmere, predvsem obilica intenzivnih padavin v juni ju. Da bi si vinogradniki lažje predstavljali in verjeli, da je osnova učinkovitega varstva pred pe-ronosporo res spremljanje vremenskih razmer, in to predvsem količin padavin in temperatur zraka, je v spodnji razpredelnici primerjava med letniki od 2000 do 2004. Podatki veljajo za meteorološko postajo Rakičan. Od povprečne dnevne temperature zraka (Tmax - Tmin) se odšteje temperaturni prag 8 stopinj in razliko seštevamo iz dneva v dan, in ko preseže vrednost 50 stopinj, se pojavijo na listju vidni simptomi. Tako smo imeli, od maja do septembra v letu 2000 enajst inkubacij, v letu 2001 dvanajst, v letu 2002 petnajst, v letu 2003 devet ter letos do sredine avgusta petnajst. To pa ne pomeni, da bi morali tudi tolikokrat škropiti, saj ponavadi prvo inku- Skupaj dež v l/m3 Datum dežja in datum izteka inkubacije Število možnih primarnih okužb Maj 2000 50,0 19.-27, 5„ 22.-4. 6. 2 Maj 2001 31,9 T 5.-11. 5.. 9.-16. 5., 18.-24.5. 3 " Maj 2002 81,8 18.-23. 5., 26.-31. 5., 28.-3. 6. 3 Maj 2003 41,4 11.-17. 5., 21.-26. 5. 2 Maj 2004 68,4 13.-21. 5., 16.-21.5,23.-1.6. 3 Junij 2000 52,0 6.-10. 6„ 15.-19.6.. 25.-30. 6., 26.-1. 7., 29.-2. 7. 5 Junij 2001 100,8 1.-7. 6., 3.-9. 6„ 7.-11. 6„ 17.-22. 6. 23.-27, 6. 5 Junij 2002 85,2 7.-11. 6., 10.-14.6., 15.-19. 6., 24. 29. 6.. 28.-2. 7. 5 Junij 2003 28,8 15.-17. 6.. 25.-28. 6. 2 Junij 2004 161,1 2.-8. 6., 12.-16.6., 13.-18. 6., 19.-23. 6., 21.-25. 6., 26,-1. 7., 29.-3. 7. 7 Julij 2000 86,9 8.-12. 7„ 15.-21. 7., 18.-23. 7., 28.-1. 8. 4 Julij 2001 35,2 2.-5. 7„ 5.-9. 7., 18.-21. 7. 3 Julij 2002 121,1 5.-10. 7„ 9.-13. 7., 21.-23. 7. 3 Julij 2003 74,0 4.-7, 7., 23.-26. 7.. 24.-27. 7.. 25.-28. 7. 4 Julij 2004 34,9 2.-6. 7„3.-7. 7., 7.-11.7. 3 Avgust 2000 13,8 0 Avgust 2001 16,7 10.-13. 8. 1 Avgust 2002 84,9 4.-7. 8., 7.-10. 8.. 12.-15. 8., 20.-23. 8. 4 Avgust 2003 48,4 16.-19. 8.,31, 8.-3. 9. 1 Avgust 2004 45,5 4.-7. 8., 10.-13. 8. (upoštevan dež do 15, 8.) 2 Opombe: Iztek inkubacije je čas od nastanka primarne okužbe (dežja) do vidnih simptomov -peg - na sprednji strani listov. oljnih bacijo v maju izpustimo, kasneje pa je kakšno Škropljenje dovolj tudi za dve inkubaciji. Na kabr-nikih se simptomi kažejo kot •gnitje« dela kabrmka, ko je okužen gornji del peclja, pa propade cel »grozd«. Pri okužbi kabrnikov oziroma grozdov ali samo posameznih grozdnih jagod se vidni simptomi (inkubacija) pokažejo v povprečju kasneje kot na listih. Lep je primer iz letošnjega leta, ko na marsikateri trti ni bito pe-ronospore na listih, na »grozdi-čih« pa je bila vidna v zelo velikem obsegu. Če vzamemo pod drobnogled kritične dneve v mesecu juniju 2004, vidimo, da so si okužbe in dež sledili drug za drugim ali se celo prekrivali. Vinogradnik, ki se je ne glede na padavine zanašal na učinkovitost sistemičnih pripravkov in presledke 12-14 dni, je lahko doživel neuspeh. Tudi občutljivost posameznih sort se je letos potrdila in pokazala, da sta sorti kerner in rizvanec najbolj občutljivi, laški rizling in Chardonnay pa sta predvsem občutljiva na kabrnikih, od rdečih sort pa je najbolj občutljiva modra frankinja. Občutljivost določene sorte je odvisna tudi od lege in mikrolokacije vinograda ter tudi od gostote sajenje in gnojenja z dušikom Ker vsaka šola nekaj stane, najdražjo »šolnino« pa plačamo z lastnimi izkušnjami, bi svetoval vinogradnikom, ki so imeli težave s pero-nosporo, da analizirajo gornje termine predvsem v juniju in primerjajo z datumi, ko so škropili. Za učinkovitost posameznih sredstev (Škropiv) je pomembna tudi aktivna snov, zato tudi to primerjajte z uporabljenimi v prejšnjih letih, kajti z večkratnim škropljenjem z enako sistemično aktivno snovjo se razvije odpornost proti glivicam. Če so bile primarne okužbe (oljne pege), se je kmalu pojavila belkasta prevleka na spodnji strani listja z možnostjo nadaljnjega razvoja peronospdte in težavnejšim zatiranjem. KGZ Murska Sobota Ernest Novak, univ. dlpf. Inž. kmet. Strokovnjaki svetujejo Setev travno deteljnih mešanic, črne detelje in luce^e ... -ta sete1' <11 1 Izkušnje kažejo, da je najprimernejši čas z - ^ictr črne detelje in lucerne na območju Pomurja P jeseni. Travnike je priporočljivo sejati do 20.s P in črno deteljo pa do 10. septembra. . ( Trave in detelje se do prve jesenske pozebe v*ra^rjjCjo rje kaže, da se pojavi po 20. oktobru) optima*n°r ,. ■ mitev, spomladi pa lahko pričakujemo Izbira vrst oziroma mešanic je ključnega po p€dolo^3 snovo travnika Za območje Pomurja je znači n va tal, ki pa jo je treba tudi upoštevati pri izbir* _ ^jih večletnih preizkusov kažejo, da smo doseg 1 oSllOvi tfr (J| zelo dobre pridelovalne rezultate z mešanicami । ljuljke in bele detelje, na lažjih tleh, kjer jel । f večji poudarek na produ in pesku, pa smo valne rezultate z monokuiturnimi setvami Pas) vam, da se pred setvijo travnika posvetuje1-^ tu me^ tijskim svetovalcem Na hektar sejemo 35 roma samostojno 20 kg pasje trave na hektar 'L /j, Jeseni lahko travnike tudi došejemo vovdo fnlf'^ odločili takrat, če je prišlo iz določenih vzw' , ., h ‘ pa, ni pa v botanični sestavi travne rušetr rtf^^ill' lov. Izkušnje namreč kažejo, da če so v ruši st p-e« ^f(l in še kateri drugi pleveli, je takšen travnik sm . j p r. naslednjem letu zasejati koruzo. Korenin^ zatof }C pirnice, negativno delujejo na vznik sejan , ,ročam>' ■' minimalen. Če se odločite za dosetev, vam I 0sP ' prej prijavite pri svojem območnem sveto' vznika pa bo zagotovljen le, Če bomo h11 pl,'l’*?b pripravili, in sicer moramo pred setvijo tr 1 ali popasti, razpleveliti nezaželenih vrst ter sfor, kahj in pH). na jaži*^ Setev lucerne priporočamo predvs lh težkih tleh z urejenim vodno-zračnimre^ ^..spo^1 detelji bolj prijajo težka tla z veliko aku’"“-y ^novo11'1'.^ vodo. Sta precej zahtevni za založenost t ojSo p zlasti za pH Tla, ki vsebujejo nižji pH °-setev lucerne in črne detelje. Prav bi bilo, da pred setvijo s kemično ■■ ne lastnosti tal. črn£ d Na hektar posejemo do 30 kg lucerne i $ tf2Va p ks ,, pa je tudi mogoče pridelovati v me'" iucerllf .ijul^0 sejemo v mešanici s pasjo travo <20 . pasje trave), črno deteljo pa v mešanim z kg/ha črne detelje in 15 kg/ha ,|* jrf Tudi pri izbiri omenjenih vrst oz'r° ^vat* pd rajo kmetije, ki so vključene v SKOP, UP pr. p-rllL * ’m ", >1 Hi *4» •% v A % S V Ju ji l i Po naših znanih poteh ^Šinci-Gerlinci-Gornji Črnci Po hribih in dolinah med Kučnico in Črncem poti nas je vodila po vinski turistični cesti zahodnega Goričkega 11 Potepanje po naši po-na zahodni Hijo ~ mejo s sosednjo ’’"’Po d n *lilVlul “!,,a nl sPel’ •’’Itiih v ”li' Je to v večini 1,‘' od V*’ amPak P° vrhovih ' 'r Po,em posamez-110Posacr, . C^S*e vodiio v dolino ”|f »hipp"'1' in osarn- nemško prebivalstvo, ki ga je povojni režim nasilno izselil in sem naselil koloniste iz različnih krajev Slovenije Mogoče bi to veljajo za starejše objekte. Pri novejših pa se domačini zgledujejo po sosedih zato, ker jih je tudi veliko zaposlenih v Avstriji. Za nekaj minut smo se ustavili v središču vasi ob kapelici iz leta 1850. Takoj za njo stoji stara šola prav tako iz domu na desno in se spustili v dolino Kučmce. Od tod je zelo lep razgled na sosednjo deželo in gerlinske vinograde Prav po njih je ta vas najbolj znana, zato je tukaj mogoče najti veliko vinskih kleti, kjer prodajajo vino. Že dvajset let pa vaščani v oktobru tudi pripravljajo prireditev, imenovano Praznik mošta vina in kostanjev, kjer gre za prvo ocenjevanje novega vina oz. mošta. Ko se spustimo v Turistične prireditve Ivanci - V soboto, 28. avgusta, ob 14. uri se bo začela v okviru 16. KošiČevih dnevov na Ivancih prireditev Zelenjadarski dan. Filovci - V nedeljo, 29. avgusta, ob 10. uri se bo začelo v Filovcih proščenje v Gaju s sejmom domače obrti. Kamene! - V petek, 27 avgusta, ob 19. uri bo v romskem naselju Kamene! prireditev ob koncu romskega tabora Kamena 2004, ki se je začel 19. avgusta in vključuje interdisciplinarne kreativne delavnice za romske otroke in mladostnike, kot so fotografska, glasbena, filmska in novinarska delavnica ter izdelava spominkov Na sklepni prireditvi bodo predstavili rezultate delavnice in pripravili kulturni program »ob tabornem ognju*. Trimlini - V nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri bo v Tri mlinih osrednja prireditev ob Vaških dnevih Čentibske gorice - V nedeljo, 29. avgusta, ob 15. uri se bo začela v Čentibskih goricah prireditev Postavitev klopotca, ki jo organizira Vinogradniško društvo Čentiba. J. Ga. V Gerlincih namenjajo zadpje čase veliko pozornost videzu vasi, zato uredijo vsako malenkost, tudi ta stari vodnjak. Tako so postali letos tudi najbolj urejena vas v občini Cankova. v dolini potoka Črnec ' ^^cih tik ob meji u°1* poPom>k povzpne ft poolStTAn' na kramarovski ’• Jasr-o J ed zane$e proti zahodu. Sv a h" vozil po deželi vi-' s Kavico, k; ir bila prat L^c', jena, v slovenščini pa b' ‘lov Ženska ženska Knjigo Doma se. - ^^3 srce je inUla Celja, iz anufeUčinr pripri1 ' pisal Drago w ’ Misimnska Lojze Veberič, Trave Filovci: Škrjanček poje, žvrgoli XVI. Košičev! dnevi Otvoritev razstave Likosa V veroučni učilnici v Bogojini so odprti v okviru 16. Ko-šičevih dnevov razstavo del članov likovne sekcije Likos, ki so sodelovali na letošnji likovni koloniji. Tudi tokrat prevladujejo motivi bogojinske cerkve in pokrajine. Izkupiček od prodanih del bo namenjen nakupu novih orgel v Plečnikovi cerkvi. Blagoslovitev novih orgel bo 19. septembra. Letošnji Košičevi dnevi kulture so namenjeni pesmi in petju, zahvalni listini pa bosta dobila pevec, zborovodja in organist Štefan Pucko in eden od pobudnikov hošičevih dnevov dr. Franc Horvat z Ivanec. -T. K. V soboto, 21. avgusta, ob 20. uri je bil v vaško-gasil-skem domu v Filovcih koncert domačih pevcev v okviru šestnajstih Košiče-vih dnevov. Pozdravni govor sta imela prof JožČ Vugrinec in predsednik KS Filovci Ignac Gabor, ki je vsakemu nastopajočemu zboru poklonil v spomin filo- vsko putro, ki jih je izdelal lončar Bojnec. Na koncertu so nastopili: Mešani pevski zbor iz Bogojine, Moški kvartet iz Bogojine, Mladinski cerkveni pevski zbor ter Filovske pevke. Kot gostujoči zbor je nastopil Mešani pevski zbor iz vasi Krašnja v občini Lu kovica, ki je pobraten s filovskimi vaškimi pevkami, ki so že izdale svojo zgoščenko in kaseto. Pro- .. gojim-p potne0 ■ •*) . dskemu ■ goja'1 ®HIK 7 26. avgust 2004 KRONIKA VŠalovcih gorelo Vse kaže, da gre za požig 'R uničil hišo en,", ’ ’ na soboto PGŽat.F Z*utrai je prišlo do ^“anhišivšaJo-kij^'^’^!? občina. hranila žitno sla-MenaPi 11 blb prl' Nekriv namenjena za Policija “javlja, Mio za tri milijo-Madekt‘vKer pa hiša ni ke’d"Samovži‘ ne bi prišlo, tiapre-^.da slamo, vse ^nil * °8enj nekdo pod- ' lise rJ' "mrla lastnica a st le Herceg op. h.i> < PriJavili kot deKo' dedič se je "in “''drkh, premoženje. ?dločila skrbeti za K J5** P0Vršine pa je Tako sov sredo, r' J tz pos- ' 'h' * 8°sPodarske-m zažgali pa vanjo L^'^'hveUkonapo- I / Pnrrji mh kosil-w“kt snopov skla- Obema je po odločitvi sodisča postala lastnice hiše leta 1997. Nazadnje so bili v njej snopi slame, ki je bila pripravljena in namenjena za pokrivanje streh. Ognjeni zublji so povzročili zatri milijone tolarjev škode. Štefan Magdič: Sreča v nesreči je, da tisto noč ni pihal veter v smeri vasi, ker bi tako lahko zagorelo še kje drugje. Šalovski župan Aleksander Abraham je prepričan, da petkov požar ne bo ustavil načrtov občine, ki želi urediti v tej stavbi skupaj s podjetjem Natura Herblka zbirni center za zdravilne rastline. V to naj bi bili vključeni izključno domačini, bota zjutraj ter ves dopoldan na mestu požara. Tako je več policistov in kriminalistov pogorišče fotografiralo in obenem pregledalo okolico. Župan pa je na pogorišče prišel že ob požaru, tam pa je bil tudi v soboto. Sedaj bo treba počakati, da preiskovalci končajo z zbiranjem obvestil in raziskovanjem okoliščin dogodka. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so obravnavali 41 požarov na različnih objektih in različnih vzrokov. Andrej Bedek, foto: Natasa Juhnov PORAVNAVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA. Staneta Rozmana 16 rtiŠimi« 080 13 14 Zgodilo seje... Med 17. in 24. avgustom se je zgodilo na pomurskih cestah 37 prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba hudo telesno poškodovala, 12 lažje, pri drugih nesrečah pa je nastala Le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 44-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 17-krat na javnih krajih in 27-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 28, med njimi 16 tatvin, 2 vloma, 7 poškodovanj tuje stvari, 2 ponarejanji in goljufija. Na mejnih prehodih so zavrnili 47 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Brez Izpita in izkušenj, prehitro, za nameček še prevrnil dekle V ponedeljek opoldne je motorist v Domajincih zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti, saj za vožnjo motorja še nima ustreznega dovoljenja, v levem ovinku zapeljal s ceste na dvorišče hiše in se tam zvrnil po tleh Pri tem jo je grdo skupil, dekle, ki ga je prevažal zadaj, pa se je le laže ranilo. In še za pol milijona tolarjev škode na motorju in dvorišču je nastalo. Star In mlad kolesar Star kolesar se na Ulici Nade Rajh v Ljutomeru izogiba jami, medtem ga po njegovi desni prehiteva mlad kolesar. Pride do trčenja, vendar kolesarja mesto nesreče zapustita, ne da si izmenjata podatke. Eden od njiju ima zlomljeno roko v zapestju, povzročitelja padca pa organi pregona še iščejo Boleč padec Pomurec, ki se je minulo nedeljo odločil preživeti na kolesu, je zunaj Bogojine pri kolesarjenju po hribu navzdol v blagem levem ovinku zaradi tega, ker je premočno pritiskal na pedale, padel in se težje ranil. Odpeljan je bil na zdravljenje, škode na kolesu pa je za 30.000 tolarjev Enega dobili zaposleni, drugega mariborski policisti Zaposleni v eni od prodajaln v Radgoni so med tatvino zalotili moškega. Nemudoma so poklicali može postave, ki so mu ukradeno blago zasegli, hkrati pa ga bodo ovadili državnemu tožilcu V Soboti sta dve Romunki »nategnili« bankirja pri menjavi denarja, saj sta mu odnesli skoraj 170 tisočakov, Na pomoč so priskočili mariborski polici- sti, ki so Romunki izsledili in prijeli v mestu ob Dravi. A. B. 4p. 1»- o^- ^67 ^tek'"11 'n m . ------------------------------------------------------------ X-^kavr.^ ** soboto dopoldan, takoj po požaru, začeli s preiskavo, saj poskušajo ugotoviti, zakaj je sploh ■ nadaljevali tudi v ponedeljek. Verjetno so najbližje domnevi, da je bil požar podtaknjen, vendar jih r,,6kuj dela, da odkrijejo, kdo je požar podtaknil. « I £ Si . ' »likov požar |-1iMd,ščenosla' ' V LCClot' sa’ kra* po’ Nla lns° Pustih PiOrnagati en,v°deoko-da Župan Ab- p0' ' 'J™ petkov k načr' ta ’“zadali. K^'dan , , 'ctir ,, P°kan(a \ ■, a svetloba, V,'u?'rPaJ"razsvetl,la l,n *c Petko- 8' 11 ki je tudi poklical gasilce. -Malo po polnoči sem v dnevni sobi gledal poročila, ko sem zaslišal močno pokanje. Sprva sem pomislil, da dežuje ali da celo pada toča. Slišalo se je tako kot takrat, ko pada dež po strehi. Nato je prišla dol hči in povedala, da je na dvorišču zelo svetlo. Ko sem vstopil ven, sem videl, da na drugi strani ceste gori. Zdelo se je, da je zagorelo pri prvem sosedu, šele nato sem videl, da gori hiša, ki jo ima občina. Takoj sem poklical gasilce,« jc pripovedoval Štefan in dejal, da česa takšnega ne vidiš vsak dan, saj je bilo svetlo kot bi bil dan Njegova žena je ob tem dodala, da sploh ne moreš verjeti, kakšen je videti ogenj ponoči, dokler tega sam ne vidiš in se o tem ne prepričaš. Tudi druge sosede, ki živijo nižje od hiše, ki je zgorela, je zbudilo močno pokanje. Tudi oni so najprej pomislili, da dežuje Na vprašanje, ali se ve, zakaj je zagorelo, oziroma če se kaj govori o požaru, so podobno kot naši prvi sogovorniki povedali le, da je bila policija v so- Končno jesen z vrhunsko tehniko STIHL V jesenski akcijski prodaji STIHL bosta od do 10. 10. 2004 kupovali po 10 % nižji ceni naslednje izdelke: motorne žage MS 180. MS I90T, MS 210. MS 250. MS 260. MS 280. MS 290, MS 361 in MS 440. motorni kosi I S 450 in FS 350. Seznam trgovcev: m2 AGROMARKET MET KM AGROREMONT Ken«! TURQPQUE TUROPOLJE Trzin Itobhane $v Tro.tco ____— Ljutomer Lendava 30. 8 01 562-32^4 01-428-96 33 O2-729-O2-7Q 02-787-03-4Q 02684 80 25 02 574-21 74 PAVLIN Viktor Zagorje ob Savi 03-566-8904 Po naših informacijah so kriminalisti prišli na sled domnevnemu osumljencu, ki naj bi podtaknil petkov požar. Šlo naj bi za domačina, s katerim so že opravili razgovore. Za požig je po 134. členu Kazenskega zakonika zagrožena kazen zapora do osmih let. škropilnico SR 420, pihalnik BG 85 vrtalni stroj BT 45, rezalnika žive meje HS 45 in HS 80 ter brusilno rezalni stroj IS 460 00 nakupu motorne žage v akciji bo vsak kupec brezplačno dobil olje • Tehno M-Melavc Anton Mozirie Tehro M-Me Id ve Anton Gete i otricj* L O TRK, Jut PIL IMREX PII IMPE* Kfbm Kokrica SkoSiLo>a 0383048-08 03-431 1602 04 204 68-18 04 512 67 48 Most n* Sod U5-388 7660 KZ KRKA AGROSERVIS No*>mwo 07-3936107 SIDRO COUBRI KfSFo 07 492-13-59 Črnomelj 07-3061612 Za informacije pokličite najbližjega .trgovca ali obiščite našo spletno stran www.unicommerce.si Distributor za slovensko področje: UNICOMMERCE d.o.o. Obrtniška ulica 21, 1370 Logatec tel. 01-759-11 00, fax 01 759-11-09 Prvi na svetu. ww 7 * Mw 12 (IZ)BRANO 26. avgust 2004 - VBIW Z Ivanom Kovačem ob 30-letnici vinskih ocenjevanj v Gornji Radgoni Barometer Ko je bilo najbolj kritično, se je izgovoril na Kardelja Od amaterizma do najbolj množičnega ocenjevanja slovenskih vin Ivan Kovač, nekdanji direktor Pomurskega sejma, ima brez dvoma veliko zaslug, ko je z vinskimi ocenjevanji pred tridesetimi leti zasebnim vinogradnikom omogočil, da so se postavili ob bok velikim kletem in se začeli uveljavljati na vinskem trgu. Marija Sreš, misijonarka, ki je prebila trideset let v Indiji in delala z revnimi in zapostavljenimi ženskami. Prehojeno pot in portrete teh žensk, ki so se postavile na lastne noge, opisuje v knjigi Doma sem, kjer je moje srce. Zmotil sem ga sredi soparnega avgustovskega opoldneva, ko si je pred svojo hišo v prijetni senci z branjem časopisa krajšal čas. Sam pravi, da v zadnjem času veliko bere, zanimajo pa ga predvsem potopisne zgodbe, saj je ljubezenske romane prerasel. Deset let že uživa zaslužen pokoj, težjih del pa se ne loteva, saj mu tudi zdravje ni posebej naklonjeno. Še do pred kratkim smo ga lahko redno videvali v vinogradu, kjer je skrbel za svojih tisoč trsov in seveda za pridelavo kakovostne kapljice, ki se ponaša tudi z visokimi odličji z različnih ocenjevanj. Še letos je sam obrezal vse trse in pravi, da tudi spomladi tega dela ne bo prepustil drugemu. Čeprav je opravljal različna dela in različne funkcije, je vinogradništvo in vinarstvo Ivanu Kovaču iz Gornje Radgone vselej zapolnjevalo del njegovega življenja. Vse tja od mladostnih dni, ko je kot praktikant začel v Radgonskih goricah ter nadaljeval kot delovodja in upravnik. Tudi v politiki se je poskusil, saj je bil dve leti podpredsednik in nato pet let predsednik radgonske občine, od tam pa je odšel v radensko Komunalo, ki jo je vodil do leta 1979, ko je začel profesionalno delati na radgonskem sejmišču. Na sejmu je neprofesionalno začel že pet let pred tem in mu je ostal zvest vse do upokojitve pred desetimi leti. Ocenjevanje slovenskih vin v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma praznuje letos tridesetletni jubilej, ime Ivana Kovača pa je tesno povezano Sabina Sobočan je uspela premakniti lendavski mladinski center z mrtve točke. 1. september in promet Bodite vzorni vozniki Marca poskusni trki vozil v Prometno-vamostnem centru Miha Petek, radenski svetnik, je bil s strani sveta »naknadno zadolžen« za ureditev razmer na kapelski šoli. Kot kaže, mu poseg ni uspel. Stanko Polanič se iz gradbeništva seli v kmetijstvo, tako bo postal direktor skupine KG Rakičan. V sredo se bo začelo novo šolsko leto in s tem bo tudi več otrok in mladih v prometu. Ob tem se še posebej poudarja varnost udeležencev v prometu, na to temo pa potekajo tudi preventivne akcije. Eno od teh, Vzoren voznik, bo soboška policijska uprava, ki je edina uprava Sloveniji s tovrstno akcijo, skupaj z Zavarovalnico Triglav in Murskim valom izvajala od ponedeljka, 30. avgusta, do srede, 15. septembra Cilje in namen akcije je opisal komandir Postaje prometne policije Borut Kocet, ki je med drugim povedal, da z akcijo želijo nagraditi voznike, ki spoštujejo cestnoprometne predpise, prav tako želijo povečati sodelovanje različnih ustanov pri krepitvi prometne varnosti, navsezadnje pa s tem represivne oblike svojega dela nadomeščajo s preventivo. Prometni policisti bodo po vsem Pomurju v omenjenem času nadzirali spoštovanje predpisov in varno udeležbo v prometu. Voznikom se bo ponudilo sodelovanje v akciji, v zahvalo za sodelovanje pa bodo dobili nalepko z napisom Vzoren voznik. Za sodelovanje morajo vozniki izpolnjevati tri pogoje: policist, ki opravlja kontrolo prometa, ne sme ugotoviti nobene kršitve, v zadnjih dveh letih voznik ni smel povzročiti prometne nesreče ali storiti prometnega prekrška, treba pa se je tudi strinjati s sodelovanjem v akciji. tudi s tem ocenjevanjem. Idejo, da bi v Radgoni pripravili ocenjevanje in razstavo vin, je dobil v začetku šestdesetih let na ljubljanskem vinskem sejmu in že leta 1961 mu je uspelo organizirati prvo skromno razstavo vin. Ko so v Radgoni organizirali prvi sejem na prostoru, kjer sta sedaj tržnica in Market, so uredili tudi provizorično klet oziroma kmečko pivnico. Kar sami so jo izkopali in pokrili, v njej so se dobivali med sejmom ob kozarčku in na klepetu, ker ni bilo niti tekoče vode, pa so jo morah na zahtevo sanitarne inšpekcije po dveh letih zapreti. Ideja o razstavi in ocenjevanju vin v Gornji Radgoni je v Ivanu še bolj dozore- Komandir Postaje prometne policije Borut Kocet (drugi z desne) je predstavi! preventivno akcijo Vzoren voznik, ki bo trajala od 30. avgusta do 15. septembra, Jože Škrilec in dr. Werner Gratzer (drugi in tretji z leve) pa sta prikazala program za analizo cestnoprometnih nesreč Analyzer Pro. 21. septembra bo tako žrebanje desetih nagrajencev, ki bodo deležni popusta pri avtomobilskem zavarovanju Policisti računajo, da bo v akciji sodelovalo približno 500 voznikov. Dr Werner Gratzer je predstavil program za analizo prometnih nesreč Anali-zer Pro, katerega avtor je. Program analizira razmerje med razdaljo in časom, s pomočjo računalnika pa se lahko rekonstruira prometna nesreča. Slovensko verzijo programa je naredil Jože Škrilec iz la, ko je prevzel vodenje radgonskega sejma. V koncept sejma so takrat zapisali tudi ocenjevanje vina in drugih živilskih izdelkov in Ivan se spominja, da ga je pri tem podpiral tudi takratni direktor ljubljanskega Gospodarskega razstavišča Leopold Krese. Za to pa ni bil navdušen kolektiv Gospodarskega razstavišča, saj so vinski sejem takrat že organizirali v Ljubljani. Ivan priznava, da tudi sam ni imel pojma, kako to izpeljati, saj s tem niso imeli tako rekoč nobenih izkušenj. Mu je pa pri tem takrat veliko pomagal pokojni kmetijski novinar Štefan Kuhar, ki se je med sejmom kar preselil v njegovo stanovanje. Pozno v noč sta vsak večer modrovala o tem in sklenila, a^Wi ocenjevati vina zasebnih viW?r^ Stefan mu je obljubil, da bo p aja vina iz vseh treh slovenskih "J t (j rajonov, in res mu je uspe steklenic vina, ki so jih na^* na prostem, pred Borkovo k so komisijo v sestavi Borka,, , Gone, Medvešček, Zalar, Kiti' posedli na hlode, ki so ležali p1 in kar v kozarcih z ročaji pos' j nili vsa vma, se spominja ban Takšen je bil začetek, že nas’ pa je Kovač v svojo lado na steklenice iz Radgonskih -maške Radenske in se »ka j žem in Štamparjem odpravl ' fl.;. nih vinogradnikov in zbir* , ocenjevanje Zbrali so 1 vz vali komisijo in takrat so sejemski dvorani. Ker so ze -stalo ocenjevanje mednaroi sli še po dva vzorca iz in Italije, to pa je postalo tr spodarskemu razstavišču, J vse sile, da bi ocenjevanje v ” .cJrj**’ povedali. Sam pomočm«' kmetijstvo je zato prišel v prepovedal ocenjevanje 'a' jg® pred njim pa je bila tam z1 tudi vinska inšpektorica, -g Ivan Kovač vselej izgovo jjl Edvarda Kardelja. sliko, ko Kardelj pokuša ki ga je pohvalil, čeprav je bi , kleti. To so seveda obj in potlej s tem nismo ime pripoveduje Ivan Kovac ■ •* In tako je ocenjevanje slo Gornji Radgoni ostalo m častitljiv tridesetletni juhi i it L^i I Zavarovalnice Triglav, ki ta program uporablja pri odškodninskih zahtevkih in povrnitvah škode udeležencem v prometnih nesrečah. Gratzer si je ogledal tudi poligon Prometno-varnostnega centra ob Noršinski cesti, kjer naj bi predvidoma marca prihodnje leto izvedli poskusne trke vozil z namenom pridobivanja podatkov, ki se uporabljajo pri analizah prometnih nesreč. A. B., foto; N. J. Sprevod v9 V občini petimi leti priP^V, iz Veščice do kapel pr-je tudi vsako leto X letošnjem st- elam Turistično -ji 1^ Razkrižje, ki so pj ’uni1 J ? aranžmaje cvetja, t ^ega*1 pid' klorne skupine Ku ' lirL z* g<' križje in drugi * Ji cvetk, in dov in vrtov -v « , i' ‘ j, mačtje Srša (njih®' j^Jje! za največ cvetja) J ' ,. metrov. Gre za J" ob Muri, saj so izb l lt, nr iz časov, ko so šli s cvetjem v rokah p-H,. y cer neorganiziran^ ^!11' U da bi se vsako let0 p0)r,ct' rM >. dje iz krajev ši^^ prihodnje postal potu®*3 mivost tega obmoe s j ki so ga nosili vsp jpr^ namestili ob kape" j IBM 7 26, avgust 2004 (IZ)BRANO 13 oerje * kulturno društvo Zarja Gaberje sta tradicionalno (dvajseto) krajevno > 1 Ks r ^elo se je s pozdravnim nagovorom predse-R°P°ša in predsednice KD Zarja Elvire 01 iljg dry tUrn' Pro8ra,n. v katerem so se predstavili člani do-1 'tVa ’ otr°ska folklorna skupina, madžarski pevski |t ji m pevski zbor Šmarnice iz Mostja - Banu- I 11 '‘'s krenil sprevod. Na vozovih so prikazovali Iju-I n-'it bmtanje« in mlačvo pšenice, čiščenje Ilesen r'Ul na starem stroiL1i na koncu sprevoda pa sta * »Osilnica in kombajn. Sledil je zabavni program Tatjana Bogdan praznik občine Gornji Petrovci Razvoj in odpiranje Evropi »ta - Ženavljah, kjer sta leta 1934 z balonom pristala dva belgijska strato-k bila minulo soboto slovesna seja občinskega sveta občine Gornji Petrovci, . upokojencev in počastitev 70-letnice pristanka stratosferskega balona Sli ter pred ^^.^ncev <'*111 ° Postavili ' .. ' '" '‘danii raz- S^ri nS'*1 natu’ 'VPtedt2 ’'-'Priložnost! predsta-^^i ki |t na stala po zgodbi Milana Vincetiča, domačina in dolgoletnega literarnega ustvarjalca. Občina je ob svojem prazniku podelila občinske diplome m plakete Diplome so prejeli Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota, Štefan Smodiš in Ciril Kozar. Zavarovalnica Triglav je dolgoletni sponzor gasilskih društev ter športnih, kulturnih in drugih organizacij Stefan Smodiš je ravnatelj Srednje 1 lj>r' občine Gornji Petrovci Pred začetkom novega šolskega leta Naša iztočnica: Osnovna šola Bakovci s podružnico Dokležovje Poleg olimpijskih iger je te dni aktualna tema tudi novo šolsko leto. Če smo dajali v minulih letih besedo tistim, ki se neposredno ukvarjajo z vz-gojno-izobraževalnim delom ali pa imajo pri tem kakšno odločilno vlogo, smo tokrat želeli zvedeti nekoliko več, kaj delajo v tem času šolske tajnice, ob tem pa tudi, kakšen je njihov pogled na to področje. Za iztočnico smo izbrali OŠ Bakovci s podružnico Dokležovje, kjer je že sedemindvajset let tajnica Dragica Cvetko. »Preden sem prišla na šolo, sem bila eno leto zaposlena v Ljubljani na Inštitutu Jožef Stefan v računovodstvu. V Šoli je delo bistveno drugačno, saj se nenehno spreminja tako glede vsebine kot organizacije. Veliko sprememb je prinesla zlasti uvedba devetletke Če me vprašate, ali je šola boljša glede znanja, ki ga da učencem, bi rekla, da so v vsakem šolskem sistemu dobre in tudi slabe strani Rezultate bo pokazal čas nam je najprej povedala sogovornica. Nas pa je posebej zanimalo, kakšne so v njenih očeh priprave na novo šolsko leto. Odgovorila nam je, da se priprave na novo šolsko leto začnejo dejansko že spomladi in proti koncu pouka, ko se začne načrtovanje dela za novo šolsko leto. Okvirno je treba ugotoviti število učencev, kadrov, načrtovati izobraževanja, vpisati otroke, kmetijske šole v Rakičanu. Izhaja iz kmečke družine iz Gornjih Pe-trovec. S posebno pozornostjo m navezanostjo na domačo goričko zemljo skrbi za ohranitev ljudskih običajev, da se ti ohranijo za naslednje rodove, zato tudi spodbuja sodelovanje šole s TD Vrtanek iz Gornjih Petrovec pri različnih projektih in razstavah pa tudi pri projektih drugih društev in aktivov žena v občini. Ciril Kozar iz Martinja je dobil diplomo za vsestran- poskrbeti za učbenike (učbeniški sklad) za novo šolsko leto idr. Z intenzivnejšimi pripravami na novo šolsko leto pa so začeli sredi avgusta Razporediti je treba ure narediti urnik, uskladiti potek posebnih dnevov, narediti publikacijo, letni delovni načrt, poskrbeti za nove kadre, nabaviti material za nemoteno delo, knjige, zavarovanje učencev, prehrano, varnost... Skratka, učence in delavce mora pričakati čista in prijetno urejena šola, kjer se bodo dobro počutili, in še mnogo drugega. »Informacijski center je pisarna ravnatelja, tajništvo in pisarna pedagoga. Večina dokumentov, ki se tičejo poslovanja šole in tudi pedagoška dokumentacija, nastane tu. Ko so zadeve končane, se arhivirajo. Računovodstvo, pravne zadeve, obračun plač pa dela za šolo Skupnost osnovnošolskih zavodov Murska Sobota « Kako je v službi Sogovornica nam je povedala, da se njena služba začne običajno ob 6, uri. Najprej poskrbi za pošto, če ni bila obdelana prejšnji dan, pregleda tudi pošto na računalniku, ter uredi stvari, ki so potrebne za nemoten potek dela, Potem prideta pedagoginja in ravnatelj in na kratkem delovnem sestanku ob kavici (včasih tudi ob kakšni dobri šali) načrtujejo delo za tekoči dan. Me- sko dejavnost in za predsedovanje KUD-u Srebrni breg iz Martinja ter vzpostavitev vezi med Porabci in Slovenci na tem koncu Slovenije Zadnji dve leti pa že sodeluje pri projektu Moja dežela - lepa in urejena. Je član Moškega kvarteta Marti n je, ki poje tako slovenske kot po-rabske ljudske in zborovske pesmi. Sledila je podelitev treh plaket za dolgoletno in požrtvovalno delo v občini Bronasto diplomo je prejelo Kulturno-umetniško Nagrajenci akcije Moja dežela lepa in gostoljubna dtem pridejo učitelji in učenci, obiskovalci in poslovni partnerji. Tako je vedno treba kaj postoriti. Uredi tudi račune in vse potrebne dokumente za računovodstvo. Vmes zvonijo telefoni, pride pošta... Vsak mesec je treba urediti podatke za plače, prevoze. dnevnice, prehrano dela-, vcev in učencev, tekoče kadrovske zadeve, razne nabave materiala, zavarovanja, blagajniško poslovanje, razne evidence delavcev in učencev, evidenco prisotnosti in odsotnosti delavcev, javna naročila, razne razpise, pisanje in prepisovanje ... Sodeluje tudi s krajevno skup- nostjo, vodi tajniške in blagajniške posle za društvo Partizan in DPM Bakovci, sodeluje pri organizaciji prireditev na šoli, organizaciji taborov, šol v naravi, CŠOD, športnih dnevov, naravoslovnih dnevov, delovnih akcij, prijav na razne razpise za Šolo, projektih ... Čas pa si mora najti tudi za stalno strokovno izpolnjevanje In njen prosti čas? -Imam družino, moža in dva sina, ki mi stojijo ob strani in pomagajo. Tako se v prostem času največ posvečam družini. Rada kaj preberem, vrtnarim, včasih šivam. Dela in tudi prostega časa je ravno prav. Ko se želim spočiti, greva z možem na prelepo Goričko, na vikend, kjer si naberem novih moči. In življenje teče riaprej.« Jože Graj društvo Srebrni breg iz Martinja za dolgoletno delovanje na kulturnem področju. Srebrno plaketo je prejel Aleksander Balek iz Nera-dnovec. Zlate plakete pa je bil deležen Aleksander Balažič, diplomirani teolog in evangeličanski duhovnik v Križevcih V nadaljevanju je bila podelitev priznanj Moja dežela lepa in gostoljubna. Za urejenost balkona so priznanja prejeli: Majda Cipot iz Križevec, Marija Došen iz Gornjih Petrovec ter Slavica Matuš iz Križevec. Za urejenost hiše so priznanj bili deležni: Majda in Peter Kučan iz Križevec, Geza in Marjana Grabar iz Križevec cer Milan in Lidija Kozic iz Peskovec. Bojan Zadravec Barometer Dušan Bencik je še enkrat uspel na razpisu za dodelitev sredstev iz Evropskega strukturnega sklada za regionalni razvoj. Tokrat bo šla milijarda za hotel s petimi zvezdicami v Moravskih Toplicah in 128 milijonov tolarjev za širitev bazenov v Termah Lendava. Matej Ivanuša, direktor družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, je komaj rešil družbo pred davčnim primežem na račun prometa z delnicami s prodajo družbe pooblaščenke TMK Črnci Ludvik Novak, župan ob čine Puconci, trenutno še razmišlja, ali bo storil korak naprej v svoji politični karieri. Anton Bensa, direktor družbe Artex, po umiku iz politike ni bil več na očeh javnosti, vendar občinska plaketa dokazuje, da je bil uspešen v podjetništvu Zlatku Hohnjecu, direktorju Radenske, kljub kapitalu ne bo uspel veliki met v Srbiji in Črni gori Kot kaže, njegovo tarčo Knjaza Miloša dokončno prevzema NBA-košarkar Vlado Divac. IZ NAŠIH KRAJEV .26. avgust 2004- VRNI Mercedes 408 na Gr lavi V gasilskem društvu Grlava so na priložnostni slovesnosti predali namenu gasilsko orodno vozilo znamke Mercedes 408, ki jim gaje poklonil Franz Krope s soprogo Ursolo iz Nemčije. K tej pomembni pridobitvi sta Jim čestitala tudi župan Občine Ljutomer Jože Špindler in predsednik GZ Ljutomer Franc Jurša. Darovalca vozila je ob prevzemu zastopal predsednik Gasilskega društva Maribor Milan Eržen, ki je predal ključe poveljniku društva Drago Vozliču, ie-ta pa potem šoferju Dušana Novaku. J. Ž. Občina Beltinci Precejšen investicijski zagon V beltinski občini tudi v tem poletnem času ne držijo križem rok. Že v prvem polletju so med drugim načrtovali obnovo večnamenske dvorane gostinskega lokala v Beltincih. Razpisana vrednost v letošnjem letu je 20 milijonov tolarjev. Junija je bila namreč podpisana pogodba. Doslej so narejeni ometi v dvorani, groba inštalacija, električna in vodovodna napeljava in mizarska dela. Drugi projekt je rekonstrukcija strehe na osnovni šoli v Beltincih, kjer gre za prekritje z zamenjavo salonitk. Predračunska vrednost znaša 20 milijonov sit. Dela, ki naj bi jih končali do 20. avgusta, opravlja firma Klima Forjan iz Melinec. Na podružnični osnovni šoli v Dokležovju jih čaka obnova učilnic in prilagoditev ene od učilnic za računalniški program. Okvirna vrednost je 2,5 milijona sit. Dela izvaja Dolinka inženiring. Zdaj delajo betonske tlake. Pomembna je tudi investicija v beltinski grad, vredna 10 milijonov sit. V letošnjem letu se bodo nadaljevala obnovitvena dela na oknih, vratih in dodatnih sanitarijah Objavljen je bil razpis za izbiro izvajalca in upravljalca kanalizacijskega omrežja v občini Beltinci. Vrednost teh del ocenjujejo na kar 2,5 milijarde sit. Medtem je posebna komisija pripravila razpis, ki je objavljen v Uradnem listu, za sredstva pa so se prijavili tudi na ustrezne organe Evropske unije. Nič manjšega pomena ne pripisujejo projektu Hraščice, to je črpališču št. 2. Ponudnik bo izbran septembra oz. oktobra. Predračunska vrednost znaša 40 milijonov sit. Trenutno poteka nadzor črpanja, saj se kontrolira intenzivnost te vrtine Ne gre prezreti tudi projekta kolesarskih stez. Sedaj je v ospredju idejna rešitev v vrednosti 340.000 sit. Najprej bodo pripravili minimalno tehnično dokumentacijo, da bi lahko fazno pristopili h gradnji. Prav tako so se lotili reševanja problemov Romov v občini Beltinci, skupno z vlado RS. Čakajo na septembrski republiški razpis. Čaka jih sanacija Ravenske ceste v Beltincih (40 milijonov sit), saj nameravajo občinsko cesto v dolžini 1,1 kilometra obnoviti. Projekt za gradnjo 9-stanovanjskega bloka v Beltincih, vreden 130 milijonov sit, pa je v fazi usklajevanja s Stanovanjskim skladom RS, ki bo sofinanciral 60 odstotkov njegove vrčdnosti. Gradnja nove kulturne dvorane v Beltincih pa jih bo stala 90 milijonov sit. Milan Jerše Oratorij tudi v Odrancih 33*^ Tudi v odranski župniji so imeli že 11. oratorij, v katerega seje vključilo okoli sto otrok. Oratorij je potekal teden dni, in sicer so se mladi ves čas zadrževali v športnorekreacijskem centru Odranci, kjer so preživljali prosti poletni počitniški čas. Ustvarjali so v različnih delavnicah (šport, ročno delo, slikanje, igra, glasba idr.). Za nemoten potek je skrbelo 20 animatorjev, vodje pašo bile sestre Marta Zadravec, Cilka Horvat in Marija Kociper, domačinke izOdranec, ki kot častne sestre delajo na raznih koncih Slovenije. Levji delež pri letošnjem in vseh dosedanjih oratorijih pa je imel nedvomno župnik Lojze Kozar ml, Ob koncu oratorija so otroci svojim staršem, dedkom in babicam predstavili utrip dela na enotedenskem oratoriju. Prodajali so tudi svoje izdelke, ves izkupiček pa namenili kot dobrodelni prispevek za gradnjo zvonikov pri odranski cerkvi Sv. trojice. J. Ž. »Naj« domačija pri Gradu, »naj« balkon v Kru pl ivniku Prvi mesti za družini Krpic in Nemet - Pančor Komisija za ocenjevanje urejenosti domačij in balkonov, ki jo je v občini Grad vodil Jože Sever, je izbrala najboljše tri v vsaki kategoriji in jim podelila priznanja ter vrednostne bone. Po mnenju komisije imata letos najbolj urejeno domačijo Viktorija in Franc Krpic od Grada 75, ki sta prejela poleg priznanja še vrednostni bon v višini 20 tisoč tolarjev. Na drugem mestu je Štefan Dervarič iz Ra-dovcev ] (priznanje + bon za 15 tisoč tolarjev), na tretjem mestu pa Leopold Kuzmič iz Motovil-cev 11 in Jože Ferko iz Vidoncev 32 (priznanje bon za 10 tisoč tolarjev). Letošnji najbolj urejeni balkon ima družina Nemet - Pančor iz Kruplivnika 18. Na drugem mestu je Zvonimir Kolmanko iz Motovilcev 3a, na tretjem pa Jože Potočnik iz Dolnjih Slaveč 154. Tudi ti nagrajenci so prejeli spominske plakete in vrednostne bone, ki jih lahko unovčijo Franc Krpic prejema priznanje iz rok Jožeta Severja. v cvetličarni Florjana. Nasploh je letos opaziti v občini ogromno urejenih hiš s prefinjeno urejenimi dvorišči ter skrbno nego- vanim cvetjem in rastlinjem, tako da je viden napredek tudi na tem področju. T. K., foto: T. K. Letošnja »naj« domačija v občini Grad Turnišče, I Nova župnijsk upravite a Po štiriindvajsetih denja turniške danji župnik M** premeščen za nove?-na Kobilje. Službo občestva v Turni Turnišče, Renkovd.^ Gomilica, Brezovi!^ je sl. avgustom^ ur, Kranjec, župniji Tišina N doma iz je obiskoval v Cren mnazijo pa je kon?Lejtpv ru. V teološke studi . glabljal v Ljubljani J« ™k|er,eW !«>'*> cen v službo je sedem Gornji Radgoni,^ fl£p na Tišini, potem je župnik v Martjanci rati soupravitelj zUP čarovcih Zadnja -1 dil župnijo na Tišini. Zdaj ga J če Pomurja- Pn nijemuboP*"^ kaplan Damj«1^ , Iz Murske SoW* vMedžugorje .bere ,e£ k«. S mlade tudi izr Mcivraij« r soboška kamb^^niut- mladine v romanja je bd gj plan v Murski' . urijev. je bil poleS ° ^MuriP n"“* Jr"Pd”V kjer se drog- Društvo Sožitje, ki deluje za območje upravne tivnosti pa so namenjene predvsem telesno 'n ‘ ^inb P' ny- * Šim osebam, je pripravilo minulo nedeljo tram s®J srečanje pri bistriški Kantini ob reki Muri. Ude 1UC ..v stavila folklorna skupina Kulturnega društva ali SP še oni dobili priložnost, da so se zavrteli -a' ’ jeje6'1 oziroma svojcev. Imeli so tudi bogat srečelov in veselja. J. G. 26. avgust 2004 MULARIJA 15 Hruška pripoveduje hruška. Sem rumene barve. S prijateljicami se pogo Pad,a sem na ježkove bodice. Ježek meje odnesel k mla-"»me pojedi. Tadej Jug. 2. raz., OŠ Cankova 0 grdem račku Racmanka je zvalila mladička. Bil je velik in Mir na svetu! Po našem planetu vojne divjajo, otroci bosi in lačni se igrajo. Pišite, rišite, sodelujte Saj vemo, da bi imeli med počitnicami radi mir. morda pa je Moi čudežni amen Veverica Mercator PohHtvo lercator Tehnika V Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja. 29. avgusta 2004. Intervju z dedkom in babico imaprtmek-------- In poštna AL: Veverica ima dolg košat rep. Je rjavo-rdeče barve. Rada ima lešnike in želod. Živi v gozdu. Je plašna. Ima ostre kremplje. Tadeja Donša, 2. raz., OŠ Tišina Moji Stari starši živijo v Murski Soboti. Ena babica in dedek imata dom v Ulici Mikloša Kuzmiča, druga babica pa živi v Jakobovem naselju. To ml zelo ustreza, saj pridem zjutraj, ko gresta starša v službo, že zelo zgodaj v Mursko Soboto in tako lahko ostanem pri starih starših. Dedi je poklicni gasilec in mi skoraj vsak dan pripoveduje kakšno zanimivo zgodbo. Rad mu prisluhnem. Babica je šivilja. Ima obrt, zato Je tudi pri njej zelo živahno, saj stranke pogosto prihajajo in odhajajo. Babica iz Jakobovega naselja nam večkrat pripravi zelo dobro kosilo, saj je bila po poklicu kuharica. Svoje stare starše imam zelo rad. Simon Gomboc, 4. c, OŠ I Murska Sobota Moji stari starši LCk v Jntzbtprijemih ljudi lercator - Koliko let ste obiskovali osnovno šolo? »V šolo sva hodila osem let.« - Koliko razredov ste uspešno končali? »Vse razrede.« - S čim ste pisali? »Pisali smo s kredo, svinčnikom in peresom.« - Katere tri najpomembnejše potrebščine ste uporabljali? »To so bile tablica, kreda in čitanka.« - Vas je bilo kaj strah v šoli? Kakšne kazni so bile? »Učiteljev smo se bali. Kazni so bile udarci s šibo po prstih.« , Petra Hajdinjak, 4. raz., OŠ Odranci grd. Kure in race so ga kljuvale in se norčevale iz njega, zato je pobegnil s kmetije. Zatekel se je k neki starki. Plaval je po vodi in srečal labode. Bil je žalosten, ker ni mogel leteti z njimi. Labodi so odleteli, on pa je preživljal zimo pri starki. Bilo mu je zelo hudo. Spomladi je končno tudi on dobil krila in poletel. Zagledal je tri lepe labode, ki so plavali po vodi. Spustil se je k njim in zaplaval z njimi. Bal seje, da ga bodo kljuvali, zato je sklonil glavo. Tedaj je videl svojo sliko v vodi in spoznal, daje tudi on labod. Anja Peurača. 2, raz.. OŠ Sv. Jurij V mesecu avgustu boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust, ki ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice. Zato vas vabimo, da v nedeljo. 29. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov. Izkoristite odlične ugodnosti! Moj čudežni kamenje zlat, v nebesih mlad. On stori, da hiše letijo, da rože cveto, da učenci sami pojo. Moj čudežni kamen stori, da učitelji letijo, da ptički pojejo. On je pravi in zlat, pn je leteči in mat. Stori, da sneg sprhni, da roža cveti, da trava zeleni, da roža oveni. On naredi vsa čuda: da Zemlja postane gruda, da klavirji sami igrajo, da mikrofoni sami pojo ... On je moč in sila. On stori, da poješ pesem, ki jo želiš. On stori, da ves žariš. On je noč in dan in prava stvar. Andreja Sever, 3. A OŠ Razkrižje Mercatorjevi kup lahko ponovno kupujete ceneje! Kdaj bo vsega tega konec? Če mogla bi, obdarila vse otroke bi. Lačne nahranila bi, nage oblekla bi, bolnim zdravje dala bi. Tistim, ki povzročajo vojne, pa namenila veliko srčne dobrote bi da bil bi mir na svetu, Vanja Kokol, OŠ Bogojina Proakno oznaZa« Q«mnia«toairtr«nroa«fa j JnMnMwam airnrtwrti ŽtMe, c« rt« obrtiiamo o nab poraxiM? n |Pi 1 Bečirov‘^' tU< »cja. P-’1 hjidobr.. fePreXni mu vseeno parken^ ; Sani nap°v vijicO ptf-slovensko^ new-26, avgust 2004 ŠPORT Nogomet -pn L Vodi . Armni Radgona ' '.’’kgrap Ljuto-hu5 1 Roma s Odranci - Beltin-1 : 11 77°-Bistrica 2:1. ’’,,|il 1 romcjmk s ^7'' R°m’ Pet^ovci in ^*'10' zbrali po 4. Po uspelem 9- rekreativnem maratonu Terme Banovci 2004, ki se ga je v nedeljo, 8. avgusta 2004, udeležila nepregledna množica 1090 kolesarjev iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva, se v kolesarski sekciji Športnega društva Radenci T. K. Golubovič ^agalv Bratislavi <‘»1T ., l‘1’- kluba Winner s nur*n Golubovič je d ^Ouarudncm ? b"18 v BraGslavi, 12 a tekmoval Golubovič je *»JE,’t"Vn,k lz Mwr-h”0'nosilec na tur-igrimijev ^alc, don“čega tek-'H6 4 ^na Mareka s 6 : Hr- ^finalu Jc po trk l!Sal a b°iu Prav tako Petra Pan- EL^'6 W,rj lOdkatni se bo ^inh- “ Pribhz.no 80 nekje pri T, K, p KNIN Pečarovci pripravljajo na osrednjo kolesarsko prireditev letošnjega poletja v Pomurju - 24. rekreativni maraton Tri srca 2004. Priprave so ta čas na vrhuncu, organizatorji pa si prizadevajo, da se bodo kolesarji v pokrajini treh src počutili kar najbolje. Start bo v nedeljo, 29 avgusta 2004, ob 10. uri pred lovskim domom Jež (tu bo tudi cilj ) LD Radenci v Beračevi. Prijave bodo zbirali na dan prireditve, in sicer od 7.30 do 9.45, ali po elektronski pošti kose-radenci@email.com. Proge letošnjega kolesarskega maratona Tri srca bodo tri - na 70 kilometrov, srednja proga na 54 kilometrov in mali maraton na 27 kilometrov. Start bo enoten za vse udeležence na vseh treh progah ob 10.00, prihodi v cilj pa med 11. in 15 30 Vsak, ki bo prekolesaril progo in se zdrav vrnil v cilj, bo zmagovalec! Prvih 6 km do Gornje Radgone bo vožnja zaprta. Časovna zapora bo pred naseljem Okoslavci ob 13. uri, po tej uri pa bodo udeležence usmerili levo proti naselju Očeslavci. Okrepčevalnice bodo v naseljih Stavešinci, Stara Gora in Rožički Vrh. Startnina bo 4.500 sit, vsem k recarovci pri članih in pionirjih * V. , . - - ...... . n-._rv,- । ?r"' vii,1!1 s" m*nulo nede-Jj^nbLn u’Of8antarane- n°8°' b, ^tM-i-'1"1 °b tej prilož- ” in I. ekipo iz leta 1984, ki so jo V’'Urn.' "“''bilten ter pri-“ir.- . presene-“ doitlačo žensko in romsko žensko ekipo ter ekshibi- cijsko tekmo med predstavniki občinskega sveta občine Puconci sestavljali: Bela Lehar (trener), Stanko Horvat, Vlado Kovačič, Marjan Kozar, Milan Grah, Franc 4 ln funkcionarji NK in KMN Pečarovci obdobja 1984-2004. Foto: T. K. ?akspet zmagal . j- ' j ‘ Za J.. a 'I' bila kolesarska dirka starejših mladincev 'n zm'P° R^enska Rog • Tropovci je nastopil tudi Si-Ai,/ 11 ‘ni kilometrov dolgi progi s povprečno se je udeležilo 97 tekmovalcev iz vseh Uspeh mladega kolesarja je velika spodbu-svetovnim prvenstvom v Veroni. '^h * j *'k ' Mutomera prireja od 27. do 29 avgusta že XII I 1 leteniu z ultralahkimi letalnimi napravami na Kolesarstvo 24. rekreativni kolesarski maraton Tri srca 2004 udeležencem, ki bodo prevozili eno od prog, pa bodo organizatorji zagotovili kolesarsko majico s prenovljeno podobo Radenske, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnicah inv startno-cilj-nem prostoru, topli obrok na ci- RKM Terme Banovci 2004 si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mojfoto.com. Rekreativna kolesarska maratona Tri srca in Term Banovci (oba pripravlja kolesarska sekcija ŠD Radenci - preverjena ekipa orga- lju, prost vstop na Kmetijsko-živi-Iski sejem v Gornji Radgoni (29 avgusta 2004) in brezplačno kopanje na poletnem bazenu v Radencih. Organizatorji posebej opozarjajo na pogoje udeležbe. Ti so udeleženec maratona je vsak, ki se prijavi in vplača startnino in ima pripeto štartno številko (na kolesu); vsi udeleženci maratona so udeleženci v cestnem prometu in vozijo na lastno odgovornost; organizator ne odgovarja za morebitno povzročeno škodo na ljudeh in materialu; mladoletne osebe se maratona lahko udeležijo le v spremstvu staršev ali skrbnikov; priporočajo uporabo zaščitnih Čelad; proga bo zavarovana na vseh nevarnih mestih; potek proge bo označen s talnimi oznakami na vozišču in ponekod s smernimi tablami; pravica do udeležbe pri žrebanju bogatih nagrad Podrobnejše informacije so na voljo: ŠD Radenci, Radgonska cesta 10, 9252 Radenci, GSM 041 330 699 (Jože Kager) in 051 353 645 (Helena Ivanek), na spletnem naslovu www.kose-raden-ci.com, e-pošta: kose-raden- nizatorjev in kolesarjev) se uvrščata med največje rekreativne kolesarske prireditve v Sloveniji, rast udeležencev iz leta v leto je tesno povezana tudi z razmahom kolesarstva v Sloveniji in tujini Letos so do 19. avgusta 2004 organizatorji že zabeležili več kot 400 predprijav, na startu pa optimistično pričakujejo (posebej še, če bo lepo vreme) blizu 2000 kolesark in kolesarjev iz vse Slovenije in tudi tujine. Številke lanskega obiska kolesarskega maratona Tri srca, ko je pedale skozi' deželo treh src poganjalo 1625 udeležencev, pritrjujejo njihovim načrtom za letos. Kolesarska prireditev v Radencih bo priložnost za druženje prijateljev in spoznavanje tega dela Slovenije, ki ga zaznamujejo vrelci mineralne vode, termalna kopališča in vinorodni griči. Pravi raj za kolesarjenje Organizatorji posebej opozarjajo, da gre za rekreativno kolesarsko prireditev in ne kolesarsko dirko. Ob množičnem obisku bo treba upoštevati načela varnega kolesarjenja v skupini ter navodila redarjev ob progi in redarjev na kolesih. ci@email.com. Fotografije z 9. M. V. Rituper, Štefan Fujs, Darko Kuto- Šajože Temlin, Drago Gomboši, Jože Šoš, Martin Tratnjek, Jožef Rituper in Branko Šeruga. Dvaj-sedetnica kluba je še toliko slajša, ker sta članska in pionirska ekipa letos osvojili naslov prvaka v ligi Atletika občine Puconci. Članska ekipa je nastopala v sestavi: Boštjan Bačič, Rudi Car, Damir Fujs, Renato Hajdinjak, Marino Hak, Zoran Horvat, J erne j Kutoša, Darko Kutoša, Danijel Mihajlovič, Drago Rakar, Simon Sabo, Štefan Smodiš, Bojan Šeruga, Zoran Šeruga, Boštjan Zelko, Aleš Žekš, Janez Bačič (predsednik), Karel Žekš (trener) in Branko Šeruga (trener mladincev), pionirska ekipa pa v sestavi: Goran Fujs, Benjamin Bu-dja, Martin Podlesek, Tomaž Pe-trijan, Andrej Horvat, Tomaž Šeruga, Nino Šinko, Leon Žilavec in Branko Šeruga (trener). Ob prazniku so podelili tudi plakete lončarskega izvora najzaslužnejšim funkcionarjem in delavcem kluba ter predstavnikom občinske zveze klubov malega nogometa, med prejemniki pa izstopata dve imeni: nekdanji trener in predsednik kluba Bela Lehar ter nekdanji predsednik in sedanji trener Karel Žekš. Slednji ima tudi največ zaslug za videz današnjega stadiona s tribuno, saj je bil glavni pobudnik gradbenih aktivnosti in vodja gradbenega odbora T..K. Marta Janežič državna prvakinja Na državnem prvenstvu paraplegikov in tetraplegikov v atletiki v Ljubljani so nastopili tudi člani Medobčinskega društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote. Najbolje se je odrezala Martajanežič, ki je v troboju (suvanje krogle, met kopja in diska) zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja. Pri tetraplegikih je zasedel Leon Jurkovič drugo mesto, Milan Bogataj pa je bil tretji pri veteranih. Skupno je nastopilo na državnem prvenstvu 92 tekmovalcev, ekipa paraplegikov Prekmurja in Prlekije pa je med desetimi ekipami zasedla peto mesto. T. G, Nogomet-2. SNL Nafta: Livar 2:0 Mestni stadion v Lendavi, 600 gledalcev, 3 krog, sodnik: Partlič (Maribor). Strelca: 1 : 0 Dominko (77), 2 : 0 Benko (80). Nafta: Luk, Gone, Osterc, Suljič, Vogrinčič (Gerenčer), Ristič, Celcar, Bukovec (Benko), Dominko, Madžar (Kokaš), Bunc Trener Milan Koblencer. Zaslužena zmiga gostiteljev. Igralci obeh moštev so v začetku z minuto molka počastili spomin na preminula nekdanja nogometaša NK Nafte Karela Pojbiča in Petra Novaka ■ Pivkača. Nafta je na lestvici na tretjem mestu le zaradi manj doseženih golov, ima pa 7 točk, tako kot prvouvrščeni Rudar in drugouvrščeno Krško V naslednjem krogu (29. avgusta ob 17. uri) bodo Lendavčani gostovali v Kidričevem pri četrto uvrščenem Aluminiju, ki zaostaja za tremi vodilnimi le za točko. Rudar gosti Dravograd, Krško pa gostuje pri Triglavu. F. H. Nogomet - 3. SNL vzhod Veržej v Križevcih na vrh 2 krog. Križevci - Veržej 0 : 2 (Sunčič, Puhar), CrenŠovci -Bistrica 11, Tišina - Paloma 1 . 2 (Čontala; Žabota, Stojanov), Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah 2.2, Šoštanj ■ Stojnci 3.2, Železničar - Pohorje 1 : 2, Zavrč - Ormož 2 : 2. Veržej 6 Pohorje 6 Zavrč 4 CrenŠovci 4 Šoštanj 4 Paloma 4 Stojnci 3 Križevci 3 Ormož 1 Šmarje 1 Bistrica 1 Kovinar 1 Tišina 0 Železničar 0 Pari 3 kroga (28. avgusta ob 17. uri): Veržej ■ Crenšovci, Pohorje ■ Križevci, Stojnci - Tišina, Paloma - Železničar, Šmarje pri Jelšah ■ Šoštanj, Ormož - Kovinar, Bistrica-Zavrč. T. K. V pomurskem derbiju pred 400 gledalci so Veržejčani v gosteh presenetili Križevce in zasedli vrti lestvice brez enega samega prejetega zadetka. Foto: J. Z. Nočni tek 135 v dežju Na 18. tradicionalnem nočnem teku po ulicah Kobilja je kljub dežju nastopilo 135 tekmovalcev, med njimi tudi iz tujine. Najmlajši udeleženec je bil 5-letni Tomi Horvat iz Turnišča, najstarejši pa 73-letni Polde Dolenc iz Tekaške sekcije Radenska, Zmagovalci po starostnih kategorijah: cicibani ■ dečki: Dominik Penhofer (OŠ Kobilje), deklice: Pia Wolf; dečki do 10 let: Manuel Horvat (OŠ Kobilje), deklice do 10 let: Anja Benko; dečki do 12 let Aleš Zver, deklice do 12 let: Urška Martinec (AK Pomurje); dečki do 15 let: Zoran Kuplen (OŠ Petrovci), deklice do 15 let: Petra Kučan (OŠ Petrovci); člani do 19 let: Matjaž Soklič (TS Radenska); člani od 20 do 29 let: Bojan Brus (TS Radenska); Člani od 30 do 39 let: Geza Grabar (Terme 3000); člani od 40 do 49 let: Branko Lehner (AK Lenart); člani od 50 do 59 let: Rajko Zupančič (AD Maribor 98); člani 60 let+ Dimitrij Trpin (ŠD Ježica); članice do 29 let: Simona Gomboc; članice od 30 do 39 let: Andreja Šantl (TS Radenska); članice od 40 do 49 let: Olga Flisar - Holcman (Triglav); 50 let+ Ana Hagemann (Maraton 95 Varaždin); 60 let+: Lojzka Bratuša (TS Radenska) F, B. 2. TRIGLAVOV TEK Start in cilj: Datum in ura: Prijave: ŠPORTNI CENTER PREDANOVCI 28. avgusta 2004 od 17. ure naprej od 16, ure naprej Proge: 2. Triglavov tek- za POM-P 11 km moški in 7 km ženske Kategorija: A (do 19), B (20-29), C (30-39), D (40-49), E (50-59), F (nad 60) Startnina: 2.000 sit Start: 17.30 Nagrade: - pokali za prve tri tekmovalce absolutno - medalje za prve tri po kategorijah - majica, malica, napitek 2. Rekreacijski tek 3 km Kategorija: vsi Startnina: 1.500 sit Start: 17.30 Nagrade: - medalje za prve tri tekmovalce absolutno - majica, malica, napitek 2. Štrkecov tek - otroški tek 300m, 600m, 900m Kategorija: 95 in mlajši (300 m), 92-94 (600 m), 89-91 (900 m) Startnina: ni Start; 17.00, 17.10, 17.20 Nagrade: - velika medalja in majica za prve tri po kategorijah - medalje, sladoled, napitek za vse udeležence Informacije: Peter Brunec, 041 298 762, Vito Fujs, 041 769 528 18 ŠPORT 26. avgust 2004 7 vestnik Liga Si.mobil Vodafone Mura druga! 4. krog: KD Olimpija ■ Mura 0 :2, Zagorje - Maribor PL 0: 0, HiT Gorica - Primorje 0 :0, CMC Publikum -Domžale 2:3, Koper - Ljubljana 2: 2, Kumho Drava ■ Bela krajina 0:1. Gorica 4 2 2 0 4:1 3 Mura 4 2 11 6:4 7 Drava 4 2 11 3:1 7 Publikum 4 2 0 2 7:4 6 Primorje 3 1 2 0 4:0 5 Maribor 3 1 2 0 3 2 5 Ljubljana 4 12 1 4 4 5 Zagorje 4 1 2 1 3:45 Domžale 3 1 0 2 6:7 3 Bela krajina 4 1 0 3 3:9 3 Koper 4 0 2 2 2:7 2 Olimpija 1 0 0 1 0 2 0 Pari 5. kroga: Mura - Zagorje, Ljubljana - Drava, Domžale - Koper, Primorje - Publikum, Bela krajina -Olimpija, Maribor - Gorica. Atletika AK Pomurje tretji Na atletskem stadionu pri OŠ I je potekal atletski miting, na katerem je nastopilo 120 tekmovalcev iz šestih klubov iz Avstrije. Hrvaške in Slovenije. Na programu je bilo devet disciplin, atleti AK Pomurje pa so zasedli ekipno tretje mesto. Dosegli so tri prva, tri druga in tri tretja mesta, najbolj pa se je izkazala moška štafeta 4 x 100 metrov s časom 44,41 Zmagovalci mitinga so atleti iz hrvaškega Nedelišča, drugo mesto pa so zasedli Ptujčani. T. K. Nogomet (ž.) V derbiju zmagale prvakinje V prvem krogu slovenske ženske nogometne lige so aktualne državne in pokalne prvakinje, igralke Krke, premaga le nogometašice Pomurja Len Filovci s 4:1. V Novem mestu je bila edina strelka za Pomurke Polona G o vek. F. B. Hitrostno rolanje Pomurci uspešni za donavski pokal Na mednarodni tekmi za donavski pokal v Sombotelu so uspešno nastopili tudi hitrostni rolarji iz Murske Sobote in Lendave. Pri kadetinjah je zmagala Tinka Kuplen, druga je bila Katarina Jambor in tretja Sanja Novak. Pri mladinkah je bila Daša Konje druga in pri članih Robert Ferčak tretji (vsi iz Roler kluba Murska Sobota) Zmagala sta še Tadeja Donko pri mladinkah in David So-larič pri kadetih (oba iz ŠD Dokonča iz Lendave). T. G. Nogomet - liga Si.Mobll Pogumno do zaslužene zmage Pl KD Olimpija: Mura 0 : 2 (0: O). Stadion Bežigrad. 4. krog državnega prvenstva, 400 gledalcev Sodnik: Šegula (Dornava pri Ptuju). Strelca: O : 1 Ipavec (63), O : 2 Shopov (90 + 3). KD Olimpija: Popivoda, Erbi-da, Aljančič, Handanagic, Cesar, Matič, Jusufbegovič, Kosič, Puc, Pavlovič, Ilič (od 72. min Popovič). Trener: Milivoj Bračun. Mura: Mujčinovlč, Žilavec, Berko, Kokol, Rakovič (od 82. min. Peršič), Tisnikar (od 42. min. Shopov), Ipavec, Erniša, Kapic, Božič, Bulajič. Trener: Bojan Prašnikar. Rumeni kartoni: Handanagič (Olimpija); Mujčinovič, Žilavec, Rakovič, Ipavec (Mura). Izključen: Milivoj Bračun (trener Olimpije). Večina Murinih igralcev je tokrat pokazala, kako se bori za čr-no-beli dres. Resda je Olimpija v svoji prvi tekmi nastopila oslabljena zaradi bolezni nekaterih ključnih igralcev (Cimerotič, Žlogar ...), vendar je Mura svojo priložnost izkoristila na najboljši možni način. Z zmago so Sobočani skočili tik pod vrh prvenstvene lestvice, poleg tega pa so si še popravili drugače kronično slabo razliko v golih. V naslednjem krogu, ko bodo »Muraši« doma igrali proti Zagorju, imajo celo priložnost, da po nekaj letih spet pridejo na prvo mesto na lestvici. Murina zmaga v mrzlem in mokrem vremenu je popolnoma zaslužena, saj so njeni igralci že od začetka delovali presenetljivo pogumno in samozavestno, kar so Spidvej Žagar spet zmagal V zadnji dirki državnega prvenstva je spet zmagal Ljubljančan Matej Žagar in tako brez težav osvojil naslov državnega prvaka. Drugo mesto v dirki in državnem prvenstvu si je zagotovil Krčan Izak Šantej, tretji na dirki in v prvenstvu pa je postal njegov someščan Denis Štojs. V naslednji sezoni bo skupno državno prvenstvo z vozniki iz treh držav. T. K., foto: J. Z. Namizni tenis Ta konec tedna OP Murske Sobote Začetek namiznoteniških tekmovanj v Pomurju se bo začel 28. in 29. avgusta v prekmurski prestolnici z 39. odprtim prvenstvom Murske Sobote za kadete in mlajše kadete Najboljši kadeti Kerne so bili na enotedenskih pripravah v Kajak kanu DP v maratonu Rezultati državnega prvenstva v maratonu, ki ga je pripravilo Brodarsko društvo Bistrica - K-l, člani: 1. Kuralt (Nivo), 2. Oglajner (Nivo), 3. Balažič (Mura); članice: 1 L. Cankar (Tacen); C-l: 1. Horvat (Mura); C-2:1. Višnar-Jarc (Ljubljana); K-1. starejši mladinci: 1. Šimenc (Ljubljana), 2. Brovinsky (SE), 3 Leban (SE); starejše mladinke: 1 Mozetič (Ljubljana); C-l: 1. Oven (Ljubljana); C-2:1 Janežič-Janežič (Ljubljana). T. K„ foto: J. Z. stopnjevali še v drugem polčasu, ki jim je prinesel zasluženo nagrado. Oba zadetka sta plod Murine nepopustljivosti, saj je pri prvem Rakovič »izvlekel« žogo iz rok mladega solidnega vratarja Miloša Po-pivode, v gneči pa jo je Ipavec vendarle nekako spravil v mrežo. Že v sodnikovem podaljšku, ko je Olimpija krenila na vse ali nič, pa je Shopov pri izletu Popivode iz svojih vrat spet »ugrabil« žogo ljubljanskemu vratarju in jo z leve strani mimo njega mirno poslal v gol Tako so Sobočani prekinili kar petletno obdobje, v katerem nikoli niso zmagali za Bežigradom. Čeprav je Mura tokrat delovala kot kompaktna celota, pa je treba omeniti bojevitega Žilavca, ki si je z agresivno igro prislužil tudi četrti rumeni kanon v tej sezoni, to pa pomeni, da v naslednjem krogu počiva, vratarja Mujčinoviča, ki je moral ubraniti nekaj neugodnih žog, Kokola in Berka. Obramba je delovala zanesljivo, tako da je ostala Murina mreža prvič nedotaknjena po gostovanju v Domžalah v minuli sezoni. Najbolj pa so se doslej izkazali napadalci, saj so prav vsi opravili svoje naloge: Rakovič je zadel že trikrat, Ipavec dvakrat in Shopov enkrat (Marič je bil posojen drugemu klubu, op. p ). Pravzaprav se je ključna poteza zgodila ob koncu prvega polčasa, ko je trener Prašnikar v igro poslal še tretjega napadalca Shopova (čeprav Tisnikar ni bil slab in je imel celo najlepšo priložnost do tedaj, op p.) in tako povečal pritisk na vrata Olimpije, kar je dalo rezultat v drugem delu. ’’l Kranjski Gori pod vodstvom trenerja Mirka Ungerja ml. skupaj z italijanskimi vrstniki, ki jih vodi nekdanji soboški trener Matjaz Šercer. Pri Sobočanih je bil na pripravah Italijanski drugoligaš Messina, ki so ga v prijateljskem sreča Občutek je, da bi Mura lahko dosegla še kakšen gol več. Pohvale gredo tudi obema maloštevilnima skupinama navijačev, ki sta pokazali, da se da navijati celo tekmo tudi brez žaljivk, ki so drugače na tekmah del »folklore«. Izjave po tekmi; Bojan Prašnikar, trener Mure: »Končno smo odigrali eno tekmo bolj po našem okusu in zasluženo zmagali Vsaka zmaga na gostovanju je zelo pomembna, tako da se nam sedaj odpirajo lepe možnosti za naprej.« Petar Shopov, napadalec Mure: »Vidite, tako je to: v nekaterih tekmah ti žoga nikakor noče v gol, v nekaterih pa zadeneš brez problema. Ampak še pomembnejše kot moj gol so tri točke, s katerimi smo sedaj spet na mestu, ki nam omogoča naš minimalni cilj: uvrstitev na tekmovanje za pokal Uefe.« Bekim Kapič, obrambni igralec Mure: »Kljub poškodbi na treningu sem stisnil zobe in sodeloval v zasluženi zmagi. Mi imamo vrhunskega vratarja, ki nam je odlično dirigiral, tako da v obrambi niti nismo imeli težkega dela.« Denis Žilavec, bočni igralec Mure: »Z zmago proti Beli krajini smo si pridobili samozavest, ki smo jo v Ljubljani še povečali. Tudi s svojo igro sem zadovoljen, vendar vem, da lahko igram še veliko bolje. Tega na žalost ne bom mogel pokazati v naslednjem krogu, vendar pa imamo sedaj dvajset enakovrednih igralcev. Prepričan sem, da se nam bo to na koncu obrestovalo.« T. K. Nogomet Semler izločil Borussio 19-letni nogometaš iz Apač Borut Semler, ki ekipo Bayerna, je spet dokazal, da je pravi diamant sloven ‘ • metne prihodnosti. V nemškem pokalu je krepko PriSPe^ , i|;: da je njegova ekipa izločila slovito Borussio iz Dottm1^14^ ^ semetrovkah V rednem delu je bil ravno nad Boruto® . prekršek za najstrožjo kazen, ki so jo domačini rea r streljanju enajstmetrovk pije Borut hladnokrvno zadel ler je še vedno pod vtisom prvega povabila v člansko 'Ll'" r' ]tj Slovenije: »Bil sem zelo presenečen, saj sem mislil, da • ' povabilo za igranje v mladinski vrsti Sedaj ko sera poioženje pri članih, lahko rečem, da so občutki nepw gralci se sijajno razumem, najbolj pa me je ganilo skara venskih navijačev, ki so zahtevali moj vstop v igr°'1 1 ^»ni predstavah lahko z gotovostjo rečemo, da bo igral Bor kvalifikacijski tekmi proti Moldaviji prav gotovo vet • T * prijateljskem srečanju proti Srbiji in Črni gori 'k ■t Ha (tl Sobočanke začele s pripravami Premalo igralk za prvo ligo 'di s Tudi v soboškem ženskem košarkarskem klubu so z« vami (tako igralskimi kot organizacijskimi) za naslednjo sezono. Kot vsako leto, tudi letošnje poletje ni bilo me ■. t: Mt SO] h iti H tiče osipa igralk ggjjafl Obstaja velika verjetnost, da v naslednji sezoni n« bo 1 j nobene igralke, ki bi to bila po starosti Horvatova, k “ sko sezono poškodovana, se še m dokončno odločila, n' prav tako nagiba k temu, da konča z igranjem,‘"'-'in ^i* preizkusiti v močnejši ligi in bo verjetno odšla kJezNL bljanskim klubom uspela dogovoriti. Ker je vodstvo ga pričakovalo, se je tudi odpovedalo sodelovanju P sicer igralke na igrišču v prejšnji sezoni dosegle. Kiju • fp vse študentke ne bodo prenehale z igranjem, mi 'f'1 katera od igralk, ki so uspešno igrale v preteklosti > namreč zaradi zanemarjenega dela z mladimi v tem m«- fot namreč zaraai zanemarjenega cela z miacnm « Uprava se na vse načine trudi, da se ne bi bila pd"1''' pfjifl® ■ tekmovanju v drugi ligi za članice ali mladinke V j bo obe tekmovanji odigrala mladinska ekipa, to pa bo \ saj tudi teh ni ravno veliko, mogoče pa so še poškaI iiuS^ zato bi bili v klubu zelo veseli, če bi se vrnile nekdanje i le v drugi ligi Tako bi v prvem delu tako klub kot ig^ svoje meje in interese za naprej in bi lažje razmisij.'1 * ^ju venstva m naslednjo sezono. Klub je namreč v dom dneva v dan bolj prepoznaven, za kar izvaja veliko f medijih, načrtovana je košarkarska šola za najmlajse 0[^a.. rani turnirji... Prav tako je klub naredil velik korak cijskem smislu in deluje pravzaprav odlično na zen-vni odbor ima tudi že v tem trenutku 90-odstotno nosti v naslednji sezoni, zato tudi čudi odločitev n igralk, saj bi lahko imele bistveno boljše možnos , vljene tudi med študijem redno trenirati. V tem pr . ^t| (čep^ , tudi okrepil z dvema ali tremi igralkami in igral v tK'’ bilo zelo težko dobiti v Mursko Soboto igralke m 'jp Tako pa ta projekt ostaja kot glavni cilj za sezono 2 ' yyt* bo morala letošnja maloštevilna in mlada ekipa p H nju domačini premagali s 17.8 (Ocepek 5:0, Kocuvan 4:1, Rou-di 31 2, Fridrih 3:2, T Ropoša 2: 3). Najboljši soboški igralec Bojan Ropoša pa je na dvotedenskih pripravah pri nemškem prvoligašu Frickenhausnu. M. U. prvo ligo, če bo to sploh realno dosegljivo. Dve ekipi na Slovaškem . Igralke so začele s treningi 10. avgusta m €l1o no. Trenerka članske in mladinske ekipe (a 4 1 ‘ ^jj* Lena Gabor, potem ko je Zlatko Tibaut zavrnil pr^ td premalo igralk, možnosti treninga pri nekaur*- ^)ni:krrJ vih in ambicijah večine igralk. Starejše in ml»Pc ■ vodili Natalija Kerec in Anita Horvat. »iid^^ *i Od 15 do 21. avgusta sta bili ekipi nevnih pripravah na Slovaškem, kjer sta tudi o«- w me. Klub je našel na Slovaškem izredno prim ^prti® polnim penzionom, dvorano, dvorano za hme ( jpr1 bazenom, atletsko in trimsko stezo ter organf' tekem pod izredno ugodnimi pogoji, igralkam P eMP "’v' ’ šla sprememba okolja treningov in social*z |r gol :. bomo videli, česa sta ti dve mladi ekipi spoS° bodo igralke z delom, odnosom, ambicijami V stvu kluba, da poskuša uresničiti cilje, ali Pa ^ir šarke v Pomurju jc^J Vsekakor so v klubu optimistični, saj so bodisi zaradi rezultatov ali v finančnem sme ‘ odločeno, da bo klub v štiriletnem obdobju 1 ji , jih je zastavil na občnem zboru minuli teden Poleg nastopanja v državnem prvenstvu z ।, 1£je^' dink, starejših in mlajših pionirk si bo klu 1P in |P!’ razširi košarkarsko šolo za najmlajše po še v •1 igralk ter s tem ustvari možnosti za boljše te frail'1"'., ft'" prihodnjih letih. Prav tako se bomo trudili bm cijskem, operativnem in finančnem podro J ■ lahko za zgled marsikateri ekipi prve lige Predstavili se bomo tudi na soboških sejmi ledar, pripravljamo spletno stran kluba in Pr • ■ ganizirali pa bomo tudi mednarodni turnir m rja članic ob vstopu Slovenije v EU) ter z op K o poskrbeli za igralke Prav tako smo se odlocu1^^ ojn0 najuspešnejša ekipa po rezultatih, napredku. v tuje na enega od atraktivnih mednarodnih1^^,, s ■^1'- Seveda pa bo potrebno veliko dela. c'" odrekanja * 4 ftSmiK-26. avgust 2004 NAPOVEDNIK 19 Spored na radiu Murski val 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK 77 avgust - 05.00 Vedro v novo jutro, ^7, Simona *07.40 Mariborsko pismo, Asja •Wmr?8 Vrtnarski nasvet - 09.00 Poročila JV As -09.15 Relax - 09.45 Kultura in ,rd,u ‘ 10 00 Poročila - 10 50 ' "" 11 - 11.15Zamurjenci,ka-lito,,' Radiča, Džouzija. Berte in Marka -ktiik'' * 12 05 Obvestila - 12.1S Od 13. 00p° ” !2-3O Propagandna oddaja - 1 oseba ednine - 13 20 ‘'im ^In" nova glasba - 14.00 Poročila * 14.30 Romskih 60 minut - 6. p ‘no<:,mevi - 16.15 Napoved spore-•17.3OM poročila - 17.40 Mali oglasi 1 Va" nagrajuje - 18.00 Alboom -seiem (Nevenka Emri) -^njaiu ' za mlade, vaša razml- in Timotej)- 20.00 Ugasni ’“ojan Peček-24.00 SNOP Utrc^ ' avauM *05 00 Dobro jutro! - 8.30 15 Mali oglasi - 10.00 Poročila - Potepanje - ll.OOPoroči-se z nami - 12.00 Poročila ’^ria' 12.30 Nagrada tedenskega ■ ' " i Poročila - 13 15 1. oseba ednine ! 4 "S Obvestila - 14.15 Oddaja MmeVj'1 Milan Zrinski -15.30 Dogodki ^porn/ i16 '5 Napoved sporeda -17.00 Osre-1J~17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 ^tmi ' -19.15 Najlepše želje s : bo 1,1 P°zdravi - 20.00 Slovenija, od kdaj . “'Bojan Rajk-24.00 SNOP avgust • 05 00 Vedro v nedeljsko odmevi, oddaja o Porabskih Sd a, EorV) * 08.00 Misel in čas, duhov-Hi'ili;1?^11 duhovnikov - 08 30 Zatnurjen- rptMm tedna - 09.30 Srečanje na ^Id ' J' 10'25 Obvestila - 10.30 Nedelj-ladijska križanka www.murski- Kontakt v živo in 537 17 10 -OVtM I ‘ 12.35 Obvestila - 13-00 Minute I narod1" 13-30 Čestitke, šport 1 * ni farmi - 17.00 Mura Zagorje, pre- 4H val- 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^O^ABAVNE GLASBE, SP‘k ’^-ni jii'' Ibiezn - Novi spomini f ™‘' in debele - Kresničke V Slapovi J na n?* Strici *°Sarie ' Brežiški flosarji iUnd r\ ,, "le ' Zoltan Band zal°2be Mandarina iz V Si nT 0!p'n'- Irena Horvatič, Kldri-Radenci. 11il' । ponedeljka, 30. avgu-'^Orsk val- Ulica arhitekta No-Sobota, za glasbene lestvice. nos nogometa -19 00 Poročila - 20.00 Furjanek - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 30. avgust- dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09-15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -1700 Osrednja poročila - 1720 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Vida Toš - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 31. avgust - 05 00 Vedro v dobro jutro' (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport- 11.00 Poročila - 11 15 -Tema - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19,15 Eti .ra je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 1. september - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič: Vse jutro gremo v Šolo ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08 15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 1115 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 11.30 Dober den, mate pet minut Časa? ■ 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra • 12.30 Intervju - 13-00 Poročila -1315 I oseba ednine - 14 00 Poročila - 14 15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje -17,40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24 00 SNOP ČETRTEK, 2. september - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 0915 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11 45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila- 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 18 00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade . - 24.00 SNOP Najlepše želje 1. septembra 1948je zagledala luč sveta Rozalija Voršič iz Veličan. Pse najboljše za njen rojstni dan, veliko sreče in zdravja ji želi vnuk Nino iz Gor. Slaveč. Blažu Verešu iz Bakovec želita ob praznovanju 3. rojstnega dne mnogo veselega otroštva, igranja na njegovo troberftico ter še veliko zdravih in srečnih let babica in dedi Vereševa. 56. rojstni dan praznuje Rozalija Voršič iz Veličan. Vse lepo za njen praznik ji želijo sin Silvan z Lidijo in mali Nino ter družina Huber iz Gornjih Slaveč. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Irma Benko, Lendavska 23, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ireno Cigut iz Murske Sobote -5.000, Marta Graj, Šalovci 167, namesto cvetja za pok. Ireno Cigut - 5 000; Franc Šiplič, Žitna 17, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ireno Cigut - 10.000; družina Gizele Grabar, Pordašinci, namesto cvetja za pok Kolomana Vargo - 5.000; delavci Elektroinštalacij Franca Ciguta, s. p„ namesto cvetja za pok. ženo mojstra Franca Ciguta iz Murske Sobote - 6.000; Helena Horvat, Srednja Bistrica, prostovoljni prispevek - 5.000; družine Car, Miiinkovič in Kolenc namesto cvetja za pok Ljudmilo Kolenc iz Dobrovnika - 15.000; družina Lehner iz Černelavec namesto cvetja za pok. soseda Ernesta Kumina iz Černelavec - 5.000; družina dr Kološe iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Kolomana Vargo iz Murske Sobote -15.000; družina Vere Semen iz Lendave, Cankarjeva 12, namesto cvetja za pok. Viljema Čerp-njaka mlajšega iz Murske Sobote - 5.000; družina Vučak iz Murske Sobote, Ul Staneta Rozmana 14, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo iz Murske Sobote - 10.000; Marca in Štefan Bočkor, Šulinci 11, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo iz Murske Sobote - 5 000, Milka Horvat, Vešči-ca 57a, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo -10.000; Irena in Geza Geči, Selo 84, namesto cvetja za pok Kolomana Vargo - 10.000; Marjeta Voroš, Rožno naselje 47, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Kolomana Vargo - 10.000; Vera Horvat, Ul. Staneta Rozmana, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 5.000; upokojenke Sodišča Murska Sobota namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 6.000; Kristina Benedik, Rožno naselje 49, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 5.000; Vilma Olas, Ljuba Šercerja, Murska Sobota - namesto cvetja za pok Kolomana Vargo iz Murske Sobote - 2.000; družina Geze Lutharja iz Murske Sobote, Ciril Metodova 24, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 10.000; družina Alojza Mesariča iz Lipovec namesto cvetja za pok Zofijo Fiile iz Lipovec - 5.000; družina Franca Maučeca iz Lipovec namesto cvetja za pok. Zofijo Fule iz Lipovec - 5.000; družina Romana Škafarja iz Lipovec namesto cvetja za pok. Zofijo Fule iz Lipovec -3.000, družina Grebenac iz Čepinec namesto cvetja za pok. Jolanko Scefanec iz Salovec - 5.000; družina Makoter iz Moravskih Toplic, Dolga ulica 46, namesto cvetja za pok. Ireno Cigut iz Murske Sobote - 5.000; družina Unger iz Moravskih Toplic, Dolga ulica 44, namesto cvetja za pok Ireno Cigut iz Murske Sobote - 5.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na račun št, 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 26. avgusta: ob 18.00 ameriška glasbena romantična komedija Umazani ples 2, ob 20.00 švedsko-danska romantična drama Sladke sanje Petek, 27. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Umazani ples 2 Sobota, 28. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Umazani ples 2 Nedelja, 29. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Umazani ples 2 Ljutomer Sobota, 28. avgusta: ob 20.00 ameriška glasbena romantična komedija Umazani ples 2 Nedelja, 29. avgusta: ob 20.00 Umazani ples 2 Gornja Radgona V avgustu ni predstav! Delimo vstopnice za kino Da, Tobey Maguire je igral glavno vlogo v filmu Hišni red. Našo nagrado prejme Vito Pelcar, Krajna 14,9251 Tišina. Čestitamo’ Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Umazani ples! Kupon št. 35 - odgovore pošljite do torka, 31. avgusta, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koies@p-inf.si Kulturni koledar OTVORITEV LJUBLJANA V četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri bo v galeriji Lek (Verovškova 57) otvoritev razstave del akademskega slikarja Štefana Galiča iz Lendave. Razstava bo na ogled do 20. septembra. LENDAVA V sredo, 1. septembra, bodo v Galeriji - Muzeju na ogled stvaritve in umetnine, ki so nastale na Mednarodni likovni koloniji Life Lendava workshop 2004 Razstava bo na ogled do 15. septembra, ko bodo tudi uradno zaznamovali zaprtje razstave. KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 27. avgusta, ob 22. uri bo nastopil v MIKK-u na otvoritvi nove koncertne sezone Kleemar (Prekmurje Noise Conspiracy). LENDAVA - V petek, 27 avgusta, ob 19- uri bo na poletnem kopališču hotela Lipa prireditev Slovo od poletja - Super zabava z Lajčijem. - V soboto, 28. avgusta, ob 18. uri se bo začel na stadionu Nafte festival Adi jo poletje, kjer bodo nastopili: Bajaga & Instruktori, Zaklonišče prepeva, Alya, Juff, DeMiron in Poslednji kongres. NERADNOVCI V soboto, 28. avgusta, bo nastopila na Neradno-vski noči skupina Blue Planet. DOGODEK NEGOVA V soboto, 28. avgusta, ob 17. uri se bo začel pred gradom pohod na 2. Radgonsko noč. Prireja TD Negova - Sp Ivanjci! FILM BELTINCI V petek, 27. avgusta, ob 20. uri bo nastopil v baru Pri mlinskem kamnu Dušan Vaupotič -Dule s filmom Kleščar. VPIS MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. avgusta, med 9. in 11. uro ter med 14 in 17. uro bo dodaten vpis novincev v Glasbeno šolo Murska Sobota za oddelke predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, trobente, klarineta in violončela ter v oddelke baletne pripravnice in klasičnega baleta RAZSTAVE MURSKASOBOTA -V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. o., razstavlja Maja Bohar iz Puconec svoje unikatne vezenine iz naravnih materialov (lan in bombaž). Na razstavi Novi Retro, ki je prodajna, je prikazana stara tehnika z novim izrazom. - V dijaškem domo sta na ogled razstava z drugega mednarodnega likovnega tabora predšolskih otrok treh dežel - Avstrije, Madžarske in Slovenije - in razstava likovne ustvarjalnosti - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. BOGOJINA V veroučni učilnici je na ogled razstava del likovne delavnice Likos v okviru XVI. Košičevih dnevov. LENDAVA V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 29. avgusta razstavlja svoja dela avtor ErVin Simonič (tehnika: olje na platno). LJUBLJANA V NUK-u in prostorih Vzajemne (Dunajska 109) do konca avgusta razstavljata člana Likosa iz Murske Sobote in likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota Ernest Bransberger in Lojze Veberič. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled razstava Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji- nemško govoreči v Sloveniji Ogledate si lahko tudi mednarodno razstavo Radikalno po-zicioniranje avtorjev iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Švedske. BAD RADKERSBURG V termalnem zdravilišču je do 29. oktobra na ogled razstava Zdravilna zelišča ob reki Muri avtorja in zbiratelja Andreja Coklina iz G. Radgone. 20 26. avgust 2004 - vbw izbepi.si Man oglati potia) iud> na Epletnem portalu irbtrltU - Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Male oglase sprejem d mo vsak delavnik od B. do 14. ur«, v ponedeUnk do 15.30. za objavo v naslednji številki Vestnika Oglase lahko oddat« po t«l«10ou: 02 531 1 d 93 til po »-pošli. oglatl.v«stntk^p-4nf .ti ali na spletnem mestu Izbori.«!. meshj www.,zberi.n, Kjer M Uhko Oatjli opl. ojl.U.jneg# r ’ Nadaljevanje sojenja v primeru Petek Vedno več nervoze Brez pričanja izvedencev motorna vozila m2, kmetijsko zemljišče, 8510 m2 okrog KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040256 963. ml9588 CITROEN ZX, letnik december 1996, rdeče barve. 120 000 prevoženih km, opravljen veliki servis, prodam. Tel:. 041 407 35i.ml9888 stavbišča, lepa lega, cena 2.400.000 SIT. .Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure. IUSING, d. o. o.,Trstenjakova 5, Ptuj, tel.. 02 749 21 11, www.iusing.si m 19896 Deseta obravnava na sojenju zoper obtožene zaradi poskusa umora in pomoči pri tem dejanju je minila brez pričanja izvedencev, ki sta svoj izostanek opravičila, zaslišane pa so bile tri priče, največ časa Valerija Petrič. Sojenje še naprej spremljajo strogi varnostni ukrepi. Višja državna tožilka Elizabeta Gyorkos na sodišče prihaja v spremstvu policistov in telesnih stražarjev, slednji jo spremljajo na vsakem koraku. Po nekaterih podatkih pa Gyorkoseva ne stanuje več na svojem domu v Mariboru, ampak na posebej varovanem kraju. Najprej sta kot priči nastopila Jasic Yagoub, paznik v mariborskih zaporih, in Velizar Vidojkovič. Prvi je povedal, da se je 24. maja pogovarjal z obtoženim Hojnikom v zaporu, ki mu je dejal, da je klical telefonsko Številko domnevne anonimne priče, ki je bila objavljena v medijih. Hojnik je osebo spoznal po glasu, vedel je, da je ženskega spola, osebi pa ni grozil. Vidojkovič je pred senatom pričal, da je v enem od mariborskih lokalov slišal, kako je njegov znanec govoril o tem, da je bil v zaporu skupaj s Štrucem, le-ta pa bi mu naj povedal, da ga je izdal AJen Robar. Med zaslišanjem je Vidojkovič povedal, da je imel tudi sam slabe izkušnje z Robarjem, saj mu je večkrat posodil denar, ki mu ga ni vrnil. Danes naj bi bil kot priča zaslišan prav Robar Skoraj dve uri je trajalo pričanje Valerije Petrič, ki naj bi se v času napada pogovarjala s Hojnikom To naj bi dokazovali tudi izpiski klicev njunih mobilnih telefonov Tožilka Gyorkoseva je želela izvedeti, v kakšnem odnosu je bila Petričeva s Hojnikom, po posredovanju predsednika senata Paiatina pa je le priznala, da sta imela s Hojnikom leta 2000 ljubezensko razmerje. Petričeva, ki je med pričanjem tudi jokala in prosila za kozarec vode, je dejala, da se ji je potem, ko je bila njena številka v medijih, življenje zelo spremenilo. Večkrat so jo obiskali kriminalisti, njeno zadnje pričanje pa se deloma razlikuje od tega, kar je v uradnih zaznamkih policije. Ob tem je predsednik senata pripomnil, da v svoji karieri še ni doživel, da bi kriminalisti tako pogosto obiskovali priče; pogovor s pričo pa je opravil tudi Hojnikov zagovornik Bukovnik, ki ji je povedal, da naj na sodišču pove izključno le resnico. Tožilko je na koncu še zanimalo, ali ji je Hojnik grozil, a je Petričeva to zanikala. Na koncu sta tožilstvo in obramba podala več dokaznih predlogov, o katerih mora odločati sodni senat. Sicer pa je med udeleženci sojenja vedno več nervoze, tako Gyorkoseva od predsednika senata večkrat zahteva, da naj umiri zagovornike in obtožene, medtem ko ona zaslišuje priče, Hojnik pa se je na zadnji obravnavi z medklici večkrat vmešaval v razpravo. To je vrglo iz tira tudi dokaj mirnega tožilca Marčiča. Obramba obtoženih pa se je že nekajkrat pritožila nad tem, da ji je onemogočeno normalno delo. A. B, živali NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU ■ Vzre-Jališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, te!.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05. gostilna Železen Beznovci.tel.: 549 1025, gostilna Rajsar, Grad, te!.: 553 11 48, gostilna Čeh, Nedelica, te!.: 573 51 53. ml9696 KRAVO s teletom, staro 7 let, ugodno prodam. Ropoča 24, tel.: 557 14 28 po 20 uri. m!9864 kmetijska mehanizacija SEJALNICO ZA ŽITO, olt, 14-redno, trifazni motors »šrotarjem« ali drobilec za zrnje, škropilnico za traktor, 2001, obračalnik Panonija, sejalnico za umetno gnojilo, brane, klinaste, in koso za traktor prodam. Andrejci 65. tel:. 548 10 56. m 19808 TRAKTOR FIAT ŠTORE 402, s koso, prodam. Puževci 47. m!9840 VRTAVKASTO BRANO, 2,5 m širine, prodajo. Tel:. 041’527 043. m 19857 MLIN KLADIVAR na traktorski pogon in zobnike za Bliskov mlin kupim. Tel.: 570 11 39 ml9861 posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031 218 279 ali 070 793 221.ml9632 NEPREMIČNINE, hiše, kleti, gorice, KUPIMO ali UGODNO PRODAMO Oddamo restavracijo, pizzerijo, nightclub »Beli grad« Črenšovci. Urejamo tudi ženitna posredovanja od Kopra do Lendave. GSM: 031 520 135 www.beli-grad.4t.com. Angelca SONJA, s p., UL prekmurske čete 110. Črenšovci. m 19763 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru (pri bolnici) oddam štirim študentkam. Tel.: 041890 079. ml9842 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti vzamem v najem. Tel:: 041 289 975. m 19853 V LJUBLJANI PRODAM GARSONJERO, 30 m2, za 14.700.000 sit. Tel:: 041 239 345. 0119859 ŽITNO SEJALNICO, podrahljalnik, pajka, obračalne pluge in trosilnik hlevskega gnoja prodam. Telefon 558 82 79, ml9866 OBRAČALNE PLUGE, navadne 4-brazdne pluge, stiskalnico za grozdje. 650 do 1500 I. mulčer, frezo, prikolico za avto, 3,80 x 2,40. prodam. Tel.: 031550988. ml9868 NAKLADALKO SIP 19 prodam. Tel.: 719 11 67. m 19869 12-colni obračalni plug Regent in Opel kadett, 1.3 S, starejši letnik, neregistriran, prodam. Tel.: 545 14 35. m 19870 ŽITNO SEJALNICO znamke Reform, 2,5 m, m 4-redno sejalnico za koruzo Becker prodam Tel.: 041 543 684. ml9871 KOM BAJN KLAS, širina kose 3 m, z mulce-rjem prodam.Tel.: 041866095. ml9872 KUPIJO TRAKTOR IMT ALI ZETOR. prodajo pa češnjeve plohe in deske. Tel:. 041 697 125. m 19889 Življenje imela si težko! Za vse nas si skrbela, le zase nisi nikoli časa imela, zato v naših srcih boš vedno živela. V SPOMIN 30. avgusti bo minilo dvajset let od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in stara mami Cecilija Salaj iz Trdkove 46 Hvala vsem, ki se je Še spominjate in postojite ob njenem grobu ter ji v spomin prižgete svečo- Tvoji najdražji Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo- V SPOMIN 27. avgusta bo mintb111"'" od takrat, ko je za vedno • Ludvik Žganjar zVaneče 62 80 let andrejskih gasilcev Leta po prvi svetovni vojni so pokrajino ob Muri zaznamovala ustanavljanja prostovoljnih gasilskih društev, v leto 1924 pa sega tudi ustanovitev gasilskega društva v Andrejcih. Iz bogate društvene kronike je razvidno, daje bilo to društvo ves čas med aktivnejšimi na tem območju in tudi zdaj se ponaša z bogato gasilsko opremo. Nabava prve ročne brizgalne sega v leto 1939, društvo pajenatosvojo opremo dopolnjevalo z novima motornima brizgalnama, orodnim vozilom in traktorsko gasilsko cisterno, od leta 1999 pa se and rejski gasilci ponašajo še z gasilsko cisterno. Največja pridobitev je prav gotovo gasilski dom, ki so ga začeii graditi v letu 1953 in ga čez dve leti predali namenu, danes pa je ta dom med najlepšimi v občini. Na nedeljski priložnostni slovesnosti, ki sojo pripravili ob praznovanju 80-letnice društva, s kulturnim programom pa sojo popestrili učenci fokovske osnovne šole, so podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory je ob tej priložnosti Gasilsko društvo Andrejci odlikoval s priznanjem Gasilske zveze Slovenije 1. stopnje, takšno priz-nanje'pa je prejel tudi predsednik društva Štefan Gumilar. - L. Kovač PRODAMO hišo ■ domačijo v Nemčavcih z večjo parcelo, 53 arov. Tel.: 527 19 09, 521 12 49. ml9873 HIŠO V DOBROVNIKU prodam. Tei.: 041 248 697. m 19877 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice dam v najem. Tel:. 041 492 991 in 532 10 92. ml9886 STANOVANJE V BAKOVCIH damo v najem, Tel:. 041 334 581. m 19893 V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslov-no-stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 a, cena 20.880.000 SFT. V Bukovcih pri Ptuju prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom, 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT. V Lendavi. Gornji Lakoš, prodamo atrijsko montažno stanovanjsko hišo, površine 97 m2, gradnja 1980, parcela 797 m2,cena 7.200.000 SIT. V centru Lendave, Glavna ulica 73, prodamo poslovni prostor v pritličju, 79 m2, primeren za več dejavnosti, in garažo, 19 m2, gradnja 1995, cena 11.000.000 SIT. V Trimlinih pri Lendavi prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1970, obnovljeno in dozidano leta 2000, obnovljeno stanovanje, 89 m2, novo stanovanje, 59 m2, mansardo, 59 m2, garaže, 49 m2, S Skupaj 1480 m2 zemljišča, za 14,000.000 SFT. V Nerad novci h pri Gornjih Petrovci h prodamo dotrajano poslopje, stavbišče, 441 IZRUVALNIK KROMPIRJA Žalec, enoredni, m skuter, star 4 leta, prodam. Tel:. 041 520 191. ml9891 kmetijski pridelki BELO VINO, chardonay, prodam. Tel.: 548 15 14,041933 585. ml9862 VINO ŠMARNICO, 150 L prodam. Teh: 579 1469 ml9878 razno SILAŽNI KOMBAJN VIHAR 80, za koruzo, prodam Tel:. 557 15 94. m 19845 RAZPISUJEM KADROVSKO ŠTIPENDIJO za GIMNAZIJSKEGA MATURANTA. Prijave na Daines. d. o. o., Cvetlična ulica 3.9240 Ljutomer, m 19847 Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala, letnik 1989/90, OŠ Šalovci, na ime Milena Tibola, Budinci 58a. ml9875 delo ZAPOSLIMO VOZNIKE E-KATEGORIJE ZA VOŽNJO PO EVROPI. Avtoprevozništvo Edvard Grzetič, s. p., Srednja Bela 34a, 4205 Preddvor m!9843 VDOVEC, star 65 let, išče žensko, katere koli narodnosti, staro nad 50 let, ki bi bila pripravljena živeti z njim. Tel: 560 14 50 m 19856 POČITNIŠKI DOM JELKA na Pohorju vas pričakuje. Polni penzion 4.500,00 SIT. Tel:. 603 25 31. na Internetu: www.p-inf.si Podrtja za lnfon®lran|», d d*. UL e. M praha 13, M Sobot« iZD6Pi.Si portal malih ogl*»«v Odtlej ’ahko rtQ «plntu oddat« svoj mali oglas za sedem slovehsklh časopisov, preglasujete tam objavljeno ponudbo, pr»t>«k«te humana strani, tar putin«. d« vas presenetijo najnovejtl kadrovski oglasi. Brskanj« po malih 04 ImIh 4« nikoli ni bilo tako udobne. Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgan svečo na njegovem grobu • iskrena hva a Vsi njegovi Čeprav že tri leta v grobu sp • nas pa vedno še boli, ko gledali smo, _ kako so ti usihale moči-To vemo mi, ki bili smo s vse trpeče dni. V SPOMIN 30. 8. 2004 minevajo tri leta žalosti od fakrat' ko nas je zapustil dragi sin in brat Anton Marosa iz Melinec 160 Ostajaš z nami in v naših srcih boš'" postojlie Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo " ob njegovem grobu, položite cvet in pnžlF V žalosti vsi tvoji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA Javno podjetje, o. o. o. Kopališka ul 7, Murska Sobote _.............. .................. Jtj UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kin. v[p r'L " Ke. pog rebnisiV0 telefon: 02/52137« 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, PLAČILO NA VK Nagrobni spomeniki, tlaki, 5WP" kamnite mize, pulti, vaze in drug1 marmorja. ,. »j • Tel :02/542 10 24, faks: 02/5^2 » * KEB - kamnoseštvo Erjavec, ■ ■ Ribiška pot la, 9231 Belijo srečanja KOMPLETNE POGR^^ZE^ UREJANJE POKOPALI*^P*** Brezplačni prevozi opreme na dom do 40 km, plačilo na več obrokov ijnd S1 • Vladimir Hozjan s. P- " ,| ■ Tei.: (02) 55 69 046. GSM: 04 SODELUJEJO DELO ZAPOSLIMO VEČ TESARJEV ALI NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV na območju Kamnika za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželene Informacije po tel.: 041 689 818 Andrej Plevel, s. p., Moste 81,1218 Komenda. ml9895 Ženitna posredovalnica v »Zdravilnem dotiku« prireja piknik za člane in druge nevezane - osamljene v nedeljo, 5. 9 2004 ob 11. uri na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Prijave do 2. 9. 2004 v Zdravilnem do tiku, Gederovska 14. Černelavci, tel.: 521 14 28, 041 285 615. ml9867 Nov/ ®NIK - 26. avgust 2004 21 Videli ptico smo leteti, želja naša je bila na krilih njenih poleteti v kraj, kamor bog odpeljal te je v večni raj. Nežno poljubili bi ti lice, solze svoje pustili bi na tvojo dlan, rekli bi besedo eno le, oh, kako pogrešamo te 21. avgusta mineva 5 žalostnih let od takrat, ko nas je tragično zapustil Jože Ficko iz Boreče 6 ( ’em, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob ' grobu ali mu namenite lepo misel, srčna hvala. V žalosti vsi njegovi V SPOMIN Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage naše mame nihče nam ne more vrniti. 29 avgusta bo minilo 9 let od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga Marjeta Časar iz Križevec 62 v Prekmurju Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite njenem grobu ter prižgete svečo v spomin Njeni najdražji V SPOMIN 24. avgusta sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedi, brat in sorodnik V naših srcih za vedno boš ostal, zato tvoj grob rože krasijo, v zahvalo lučke gorijo. Izidor Vučak iz Beznovec Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko na grobu Žalujoči tvoji najdražji Bolečine da se skriti pa tudi solze zatajiti, le naše drage mame nihče več ne more nam vrniti. ZAHVALA 3. avgusta 2004 je po kratki bolezni v 84 letu umrla naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Ficko iz Kuzme nazadnje Je živela v Puconcih . ^I,rin ,c iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, l’iht ju m prijateljem, sosedom iz Puconec in * "■ ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ^kr, rovaU vence, sveče in za svete maše ^hvaljujemo tudi osebju kirurškega oddelka v Rakičanu, posebej dr Norčiču za vso pomoč. ^vljcj*1'18' župniku Štefanu Kuharju od Grada za Pogrebni obred, pevcem iz Kuzme za odpete Gostinke m pogrebništvu Banfi In vsakemu posebej - iskrena hvala! z z vrni' Kristina z možem Ferijem, * 2 ženo Marijo, vnuki Martin, Daniel, Encijem in pravnukinja Jennifer QUHXSO te pOCREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE “ NA ZELENIC BREZPLAČNI PREVOZI KR>T s' BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 * “ PLAČILO TUDI NA VEČ obrokov brez obresti. Sj^AMIR BANFI s. p., VEŠClCA 17. Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večen mir. Izčrpal sem svoje moči, zaprl trudne sem oči... ZAHVALA V 71. letu je po dolgi bolezni mirno zaprl svoje oči naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric JOŽEF ROPOŠA upokojeni upravnik pošte Turnišče, iz Gomilice 34 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, za svete maše in v dobre namene Hvala g. J Lebarju s Pošte Slovenije - PL Murska Sobota, g. L. Rudolfu iz Male Nedelje, g J. Tkalcu iz Gomilice ter I. Grah od Grada za besede ob slovesu, ki so nam še zadnjič pričarale njegovo plemenito življenje. Hvala gospodu župniku Ivanu Kranjcu za pogrebni obred ter somaševalcem g dr. S Zveru, g D. Kejžarju, g. V. Gumilarju, g V. Slatnarju ter g. B Čehu za lepo bogoslužje, pevcem iz Turnišča, Gomilice in od Grada za odpete Žalostinke, organistu g. M. Pucku ter g. S. LaSiču.za odigrano Tišino. Posebej hvala osebju ZD Turnišče, dr M F Lisjak. ZD Lendava, dr R. Kutčarju. Splošni bolnišnici M. Sobota, g. B Mataič ter vsem, ki ste ga obiskovali ob njegovi bolezni. Hvala Pošti Slovenije, PE M. Sobota, kolektivu pošte Turnišče, 112. brigadi in Sindikatu podjetja Mura M Sobota, sodelavcem podjetja Varstroj Lendava, SZŠ M Sobota, Občini Turnišče. NK Turnišče, svetniški skupini in OO LDS Turnišče ter Društvu upokojencev Turnišče za vse, kar ste darovali ob očetovi smrti. Žalujoči; žena Olgica, sin Andrej z ženo Darinko, sin Ivan z ženo Marijo, hčerka Cilka z možem Brankom ter njegovi vnuki David, Grega, Katja, Jessica, Melanie, Tamara in Vanessa, ki dedija zelo pogrešajo Vprašamo, zakaj...? in Bog reče: Pridite k meni! ZAHVALA V 65 letu nas je zapustil Ludvik Bakan iz Turnišča Prvomajska 9 Ob boleči in prerani smrti našega dragega moža, očeta, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo botrini, bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše in druge dobrodelne namene Iskrena hvala sodelavcem Doma starejših Lendava, kolektivu Zvezde • Diane in oddelku Planike ■ krojilnice, KD Štefana Raja Turnišče, Čevljarskemu cehu in PGD Turnišče Posebej hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, osebju ZD Turnišče in ZD Lendava za ponujeno pomoč in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Anica z družinama, sin Jože z ženo Marijo in drugo sorodstvo DEDEK, POGREŠAMO TE Nina, Martina, Mateja in Marko Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. Pot odgnala te je daleč v tuji kraj in od tam te pripeljala v krsti je nazaj. Nam v srcu žalost bije, a tebe v grobu črna zemlja krije. ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil dragi sin, brat, oče, stric, svak, nečak, bratranec in boter Alojz Čontala iz Dolnjih Slaveč 130 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zdaj več ne iščem si smeri, prešla sem pota in navzkrižja, obale ni, le vedno bližja večerna zvezda mi gori. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Jožice Kolbl iz Babincev se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali blažiti dneve slovesa, posebej hvala g. duhovnikoma za cerkveni obred, govornikom, pevcem, godbeniku, Društvu upokojencev Ljutomer, PGD Babinci, sošolcem, kolektivu ZPIZ Murska Sobota in pogrebcem, ki ste pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj temna in otožna se nam zdi. V SPOMIN 30. avgusta bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Karel Hajdinjak iz Gornjih Slaveč 45 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin. Žalujoči vsi, ki te imamo še vedno radi Spomin je edini cvet, ki ne ovene in ostane. Je edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 24. avgusta so minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila draga žena in mama Štefanija Novak iz Strukovec Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, položite cvetje in prižgete svečo. Žalujoča mož Feri in hčerka Blanka ter vsi drugi, ki so jo imeli radi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. - M. Kačič V SPOMIN 26. avgusta mineva eno leto žalosti od takrat, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, sin, brat, stric in sorodnik Jožef Časar iz Čepinec 4 Hvala vsem, ki se v molitvi ali z lepo mislijo spomnite nanj in postojite ob njegovem grobu, hvala za vsak poklonjen cvet in prižgano svečo. Žalujoči vsi njegovi najdražji Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi, med nami si, ko se oziramo okrog, povsod te čutimo ■ mi vsi, saj ni rečeno, da te ni, med nami si. V SPOMIN Boleč je spomin na 22 avgust 2003, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Zlatica Sapač iz Topolovec 10 Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ta - 22 OGLASI 26. avgust 2004 2 VKUl Vročim dnevom navkljub ne pozabite, da ie sedaj pravi čas, da se kuriiho oje is run pripravite na zimske dni. Za vse informacije o nakupu kurilnega ev«c?sle intomutne wwvr. radenska, st TERACERSTVO IN KAMNOSEŠTVO, d. o. o. Kopališka 2, M. Sobota, tel, 02 531 14 02. faks: 02 521 15 09 izdelujemo in oblikujemo: • notranje in zunanje ureditve; tlake, stopnišča in stenske obloge • okenske police • spomenike iz različnega marmorja in granita • obloge sten in tlakov s keramičnimi ploščicami Robert Kukovec, s. p., Mlinsko ul. 22, 2000 Maribnr Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09) Možnost obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni ovira. Poletje v TERMAH LENDAVA TERME LEN® A^a www.terme-lendava.si Nova Corolla. Moč kvalitete. Otroci! Kopanj* s kosilom ž« od 1.500,00 »it, celodnevno kopanje pa že od 700 sit. TOYOTA llilk'____________________ Flamin MS do o , 9 02 530-46-60, Industrijska 1a 9000 Murska Sobota, wwwjlamirums si www.vestnik.si Poletje is inSnm«r»r-|«. d n IN a. Koraki 13 M. Sobota kolesa AKCIJA L Od 26. NLB d d, Trg republike 2. Ljubljana. wwvv nlb.si Mobilna banka Moba NLB ««»>* „3179'715 zelo ugodno v času sejma V času Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bomo, v sodelovanju z Mobitelom, vsem novim uporabnikom Mobilne banke Moba NLB ponudili posebne ugodnosti: brezplačno pristopnino brezplačno zamenjavo SIM kartice za kartico, ki podpira delovanje Mobe NLB in omogočili prikaz delovanja Mobe NLB na testnih mobilnih telefonih ali na osebnem računalniku. Tudi za vse nove uporabnike Klika NLB bo, ie v času sejma, pristopnina brezplačna. Oglasite se na našem razstavnem prostoru na Kmetijsko-živilskem sejmu ali v naših poslovalnicah. ljubljanska banka • Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Pomurje KAMNOSEŠTVO HORVAT Tel. št.: 02 570 16 41 Izdelovanje nagrobnih spomenik’ Horvat Jožef, s p.. Brezovica 21. 9225 ve' « ’ BETONARNA PETELIN?/." ” T G. Radgona 02/SG4 30 60. GSM 041 346 861, Puconci 02/545 85 90, W Sv^- infVjnT' n muRn« eg^-* • stebli [vi^q^adoc oarmrul. na j« pore *•*'* .-—C- . ^1. . L*«- : POSEBNI GOTOVINSKI POPUSTI. PRIPOROČAM------------------- E^RELAX’TOKW^ NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVASK^> Grčija, Boglanja. Tunizija, Španija, Tur^ii’ LAST MINUTE ponudba $ Obiščite RELAX Turizem, SJoresska 25, M. SsAdO. 62 ____________________ . I-rf—“• a GEO-VRTINA d. o. o., Obrtna ulka 40,9000 5oD° tel./faks: 02 530 06 70, - Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vo piezometričnih in ponikovainih vrtin geomehanika, čiščenje vodnjakov - Vsi v naravo Več kot štirideset izdelkov športne obutve, opreme in oblačil po AKCIJSKIH cenah -ter POPUSTI za izbrano športno opremo. ohtteit« lintRSPOBT po Sloveniji. NAJ NAJ CENE »portn« rolerji, oprema za roler}«, kotalke, tcHnlkl h« rokavice za »opometai«, šotori m spalne vreče reoto OLJE’-pi«*!!? tnožaosd P . l kurivo Borni a Blslf1« nnrpmO :n novo ----------- DflAtVi""'"" ..r^ Murska Sobot J pok. Francij -st... Pomurja Muri -cvetu « LomanoS ’ iU1 " ba Nafta j;r ,f zapokjo^«5* - I I lice Moravske ToP , za pok. V’kt - U.OOOSK račun sl uninUf1 j Splošna boi j| «JTNIK - 26. avgust 2004 OGLASI 23 ^Osnovnešole Fokovci 1delovno mesto ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne 'W, kijih določa 53. oz. 145. člen Zakona o organizaciji m fi na n-,r)jVikije jn izobraževanja (Ur. I. RS 115/03, zadnje uradno ■ besedilo), ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske '^sposobnosti za uspešno vodenje šole. kandidat bo imenovan za dobo petih let. ^iden začetek dela bo 1.12. 2004. ^prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih ' ii kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa “‘ključno 3 s, 2004) na naslov: Osnovna šola Fokovci, Fokovci ’q208 Fokovci, z oznako "ZA RAZPIS«. bičati bodo obveščeni o imenovanju v 15 dneh po končanem postopku. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, na osnovi določil statuta bolnišnice objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA Na podlagi osme alinee 43. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS Št. 24/00) izdaja župan Občine Gornja Radgona ODREDBO o cestnoprometnem režimu v mestu Gornja Radgona v času 42. mednarodnega kmetljsko-živllskega sejma ^mursko društvo za boj proti rakl murska SOBOTA, ARH, NOVAKA 2B Prostovoljne prispevke občanov in organizacij na facun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ^st informacije lahko dobite po tel.-. 031 438 342 VESTNIK lahko kupite Jdi na večini pošt v Pomurju. [■/roze In formiranje, d. d . ul. a Novaka 11. Murska Sobota Prostorje v kletni avli kirurškega bloka v Rakičanu, Ulica dr, Vrbnjaka 6, s skupno površino 15,75 m2. Prostor ni opremljen in je namenjen prodaji časopisov in galanterijskih izdelkov ter pakiranim prehrambenim izdelkom. Minimalna mesečna najemnina je 4.800,00 SIT(+ DDV) za m2, ki se letno valorizira, ponudniki pa lahko ponudijo višjo najemnino, Z izbranim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba za nedoločen čas. Pogoj za izbiro najugodnejšega ponudnika je usposobljenost ponudnika za opravljanje trgovinske dejavnosti, kriteriji za izbiro pa višina ponujene najemnine in odpiralni čas. Ponudbe je treba oddan priporočeno po pošti ali osebno v zaprti kuverti z oznako »JR - ODDAJA PROSTORA V NAJEM« s polnim naslovom ponudnika na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6,9000 Murska Sobota. Rok za oddajo ponudbe je desetdni po objavi razpisa v Vestniku. Podrobnejše informacije o javnem razpisu dobite po telefonu št. 02/5123 103 (ga. Zrim), mogoč pa je tudi ogled prostora. Ponudniki bodo o izidujavnega razpisa obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 1. člen V času 42. mednarodnega k m etijsko-živi Iškega sejma v Gornji Radgoni od 28. 08. 2004 do 03. 09. 2004 se na vseh mestnih ulicah v Gornji Radgoni odredi poseben cestni prometni režim. 2. člen Glavne prometne vpadnice do sejmišča bodo: - Gl-3: Apaška, Partizanska in Ljutomerska cesta, - G2-110: Panonska ulica, - LZ 105070: Maistrov trg, - LZ 105130: Mladinska ulica. 3. člen 1) Zaradi nemotenega poteka prometa bodo med 9, in 16. uro, ko bo praviloma izklopljena semaforska naprava, promet fizično urejali policisti. 2) Policisti bodo med 9, in 16, uro fizično urejali promet tudi v naslednjih križiščih: - Partizanska cesta - Cesta na stadion (Stari blok). - Panonska ulica - Mladinska ulica (Borak) in - Mladinska ulica • Kocljeva ulica (vrtec) 3) Policisti bodo občasno fizično urejali promet še v križiščih: - Maistrov trg ■ Panonska ulica (Potnik), - Apaška cesta • Maistrov trg (Spitat), - krožnem križišču ter - Partizanska cesta • Prešernova ulica (pri pošti). 4. člen 1) Za parkiranje obiskovalcev 42. mednarodnega kmetijsko-živiIškega sejma so namenjene naslednje lokacije, ki bodo označene z obvestilno signalizacijo: - športnorekreacijski center Trate, - začasno parki riše e med vrtovi in SRC Trate (trsnica), - med sejmom in garažami, - med trgovino Marjanca in železniško progo, - lokalna avtobusna in železniška postaja, - asfaltni in travnati platoji pn vojašnici. 2) Dostop do parkirišč ob sejmišču bo za obiskovalce po Mladinski ulici, za razstavljalce m goste pa iz smeri Radenec tudi po Cesti na stadion, 5. člen Izključno pravico urejanja prometa in parkiranja na lokacijah iz prvega odstavka 4. člena te odredbe ima Avto-moto društvo Gornja Radgona, 6. člen 1) Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na javnih prometnih površinah in pločnikih bo opravljala policija. 2) Obiskovalcem sejma jo prepovedano parkirati vozila na funkcionalnih površinah večstanovanjskih stavb m drugih namenskih prostorih. ŽUPANOBČINE GORNJA RADGONA Anton Kampuš Gps Kri/s, 175 g, dre vrsti: dani ali paprika Kriy'« Avstrija Sdie barvice Pelikan, 24 kosov Prikan, Notnega A59- 419. 1 Nauči me «125.8. do 5.9.2004 AJ 49. Nektar, 121, dva okusa: jabolko ali pomaranča Fructei, Ajdovščina Zrezek A5,54 listni CanpHatai 49; 4 vrste: Črte, karu, bru črt ai 1 cm karo Jurija Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Merc icor in Mercatorjevih franšiznih prodajalnah od 25. 8- do 5, 9. 2004. Ponudba velja do prodaje zJog. Cene so v SIT, Poslovni sistem Mercator, d.d, Dunaiska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma Mercator ^Povati drugje bi bilo potratno! Mini OV mini cena Digitalna kamera 1 D 80 - mini DV - digitalni stabilizator slike -10 x optični zoom - 6,3 cm barvni LCD zaslon 9 r BIG BflBG Big Bang Mega Murska Sobota, BTC-Nemčavci Id, tel: 02/539 12 70 n.hrm;" Komplet za hišni kino Efta 8905 - DVO/VCD/SVCD/DVCD/gO/MP 3/WMA/CD-R/ CD-RW/HDCD/JPEG/KODAK CD predvajalnik - komplet petih zvočnikov za hitni kino in nizkotonec - digitalni radijski sprejemnik "C-. samo 29.990.- u po majih rimati <• nikoli Da bi v tekstilnem^' resprepn^ ■ soseodlool« uničuješ čitnican ^ ^.r«0 pogreb .e^- ime in priimek: letos na desnem bregu Mure Katero družino je izbrala naša komisija, naj zaenkrat ostane skrivnost. Ampak le do naslednjega tedna. Vse nagrajence in vse dobitnike priznanj pa bomo predstavili v posebni Vestnikov: prilogi Naj . domačija, ki bo izšla 9. septembra. Vsi skupaj pa se dobimo v nedeljo, 12. septembra, na desnem bregu Mure A. N. R. R. izredn°; tM«' -rtlS*** '° trt'2*' .',r S bi P°loZ' S steklenico nad policista V soboto je v Radencih 18-letnik s steklenico udaril po gl a vi gosta, ki je zapuščal lokal. Zaradi udarca je le-ta, ki kot policist dela na Postaji prometne policije v M. Soboti, utrpel hudo telesno poškodbo. Policist takrat ni bil v službi, spor pa menda ni povezan z njegovim delom. Storilec je bil prijet neposredno po dejanju v bližini svojega doma in bo ovaden državnemu tožilstvu zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, za kar je zagrožena zaporna ljubljanska banka NDva LjlMfttuta iunti d.d. Lfobijva Podružnic* Pomurje Po predstavn^ pr dokončno u.jg j Kar nekdanje tveti^-^gunskoz^ ranedeia*^ vski tovarni se prosef poštna številka: davčna številka PO gnv.tr" er- nobena se^’ dWivt® .vain’0* .Lf Karp’ nul* nd0br Na s® kih pu^^avli«0 je^P^e Vestni k vam poklanja darilo! DELO PtED CEES VHTMIK VESTNIKOV KOLEDAR TONDACH SLOVENIJA iZDBPi.Si NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); majica VESTNIK ViasMvtnsU portal m&IlK oglasov 26. avgust, četrtek, 27. avgust, petek, JOŽE 28. avgust, sobota, AVGUŠTIN 29. avgust, nedelja, JANEZ 30. avgust, ponedeljek, ROZA 31. avgust, torek, RAJKO 1. september, sreda, TILEN Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 25. avgusta 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0736 239,7930 240,5124 Hrvaška H RK 191 1 32,3094 32,4066 32,5038 Madž. HUF 348 1 0,9602 0,9631 0,9660 Švica CHF 756 1 155,0’14 155,5380 156,0046 V Brit. GBP 826 1 355,7643 356,8348 357,9053 ZDA USD 840 1 19’,0603 19’6533 198,2463 M* Z5'H' 115. tu I VESTNIKOV j MESEČNIK četrtek, 26. avgusta 2004, 114. številka ^si den. U I : m "fit m ■ h & ■ v k.. ■ m ■' M ■ ts »u h« * i kleklja n m: ■■ ?. .. V ■ ■ '■ -■'? . *1 si ’? <./e ‘ ,^'wLW ' '.Sz ^7-: ■ ■ . . ž‘s^ J ■"V/- ■ . s II I —---jaju------m _________ . ■ • _ Už, '".L, J neKija ima dve neprecenljivi prednosti: odlično vino in iskre kasače Slednji zaznamujejo pokrajino že 130 let. Pen sicer nekoliko manj, a smo na dobri poti, da doživimo prvih 100 let. J Naslednji korak k temu bomo z novo številko stopili 30. septembra. p^n avgust 2004 volitve o« Rapsodija v rdečem Jabolko se je odkotalilo od drevesa Razočaranje v Blatenskem Kostelu odslej v uniform Ledava je ali ni? Pentute so vedno prve. Pri dejstvih in »dejstvih«. In eno od slednjih je, da bodo kmalu volitve Kot priča naša »fotka«, bodo med drugimi kandidirali tudi rdeči - na madžarski narodnostni listi je to preverjeni DZ-kader MARIJA POŽONEC iz Dolge vasi. Pentutarska novost pa je, da se ji kot kandidat pridružuje tudi pomurski DELOvecIVAN GERENČER. Ker je meščan, ima dve možnosti - da se poskusi kot morebitni župan mestne občine MS ali kot poslanec. Odločil se še m, zato se je umaknil na dopust, kjer bo temeljito premislil Zakaj se ti tako smeješ?. Kariere množično-medijskih dam in gospodov so nepredvid Ijive, polne turbulenc DUŠAN RADIČ - VANEK se je tako odločil, da svojo službo zamenja (doslej mu je kruh rezala Žuta kuča). Od ločitev m bila lahka niti je ni sprejel čez noč (ampak čez dan] Po tehtnem razmisleku se je odločil, da bo odslej mož postave. Zanimivo, da prvi vzrok ni bila večja plača. Vsaj pentutarski viri omenjajo stalne bližnje kontakte na relaciji policisti - Radič, posebej ko je bil slednji v avtomobilu in ga je ustavila patrulja Da bi se tovrstnim (za denarnico nevarnim) stikom izognil, se je sklenil preseliti v tabor »sovražnika«. Pentute naprošajo tistega, ki ga bo prvega ustavil policist Vanek, naj nam to sporoči. Enako tudi višino kazni, ki jo bo odmeril nekdanji satirik Soboško-bistrisko-ljutomerska skupina prijateljev se je odločba, da se poda na pot v BLATENSKI KOSTEL (v bližini madžarskega Heviza). Gre za kraj, kjer je bil nekoč sedež Kocljeve kneževine m kjer sta nekaj časa prebivala apostola Ciril m Metod. Pri spomeniku obema so se ustavili in ugotovili, da sta na njem dva napisa - eden v madžarščini, drugi pa v bolgarščini. Ne duha ne sluha pa o dejstvu, da sta bila C in M v službi SLO-kneza. Nekateri so bili zaradi tega tako razočarani, da se niso želeli postaviti pred pentutarski fotoaparat. Jo g Ka je zdaj tou? Zatou, ka me volijo! Tri različna časovna obdobja (čeprav s kratkimi razmaki) in tri fotke« hitre, da bi si naši vrli šolarji, učenci geografije v tem času morali kupiti tri u ni>K,li:i| ne bi bilo jasno. LEDAVA je namreč enkrat reka, drugič potok, pa je bilo pot' , s#j ie dovolj in je Ledava ostala brez besednega dodatka. Sicer pa je tudi tako P težko reka ali potok, če je medtem zmanjkalo vode v njej... ,. . Ge je pa te SLO? Dedi ZORAN je bil nogometni vratar in je danes selektor SLO ženske »fuz-bal« reprezentance,*ati ERIK je uspešno igral za Maribor, Muro in Potrošnik. Kljub temu mali JAKOB CIRKVENČIČ niti slišati noče za nogometno žogo. Veliko bolj pri srcu mu je glasba, menda se pripravlja na bobnarsko kariero. Očka Erik nima nič proti, saj je »fuzbalski« kruh vse preveč nepredvidljiv... frbo Radie Potok Ledava avgust 2004 ----------------------pen----------- Kartanje Nataša G. najbolje meša S^e ie naporno, nevarno ji . odrekanja Stresne -se kar vrstijo, zato so povsem S jih tudi »ventili , ki si jih »novi privoščijo Ondan je pentutar klega dnn (delovnega!'!) -• - četverico, ki bi morala biti na Ul ™wn, pa je raje vrgla karte pt’ in wo UNO lena), kjer je K ki najbolje mesa. In v tem V&e,n' Večerovka NA-^strožji poglea med )e zaostajala SLO CIRILA KOVAČ (ukvarja se št? mali rahieje pa pri ftr' R> pobudnica za igro, SILVA EORY [na jopi l Popoln outsider v damski ^ni ’e snemalec TV Isr.^^ŽKLAR (kot pravi ama-izkazuje karte). Pen J ' da se je zmotil pri • QT i icro^- * v-m mešanju gegra surrealistično podobo, ki je približno taka: UldSpLIOf) 12U VtipUJ Gospoda na fotografiji sta alfa in omega pomurskega oldti-merstva (starodobništva). Če je MIRKO JELEN (stoji) iz Martinja že vrsto let predsednik kluba Veterani, je DRAGO ABRAHAM (sedi) iz Peskovec šele pred kratkim ustanovil klub ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije Med zbirko starih traktorjev ima tudi DEUTZA iz leta 1939. Sicer pa se je za pentutarsko priložnost usedel kar na tricikel, ki bi bil kaj lahko tudi rikša. V Indiji na primer z njimi prevažajo turiste, pa torej ni nič narobe, če to počno tudi na Goričkem. Sicer pa je rikša iz leta 1950 - lastnik prevoznega sredstva na lastno-nožni pogon je BELA CELEC iz Černelavec (ne stoji in ne sedi, ker ga na fotografiji ni). Gegra Najboljši so med nami je Turistično društvo Rogašovci podelilo priznanja najbolj urejenim domačijam na tem delu Na slovenosti (bilo je na Serdiškem bregu) se je zbralo 2 x 100 ljudi (pa še kakšen, ki ga naš pentutar ni uS 1 ki so lahko čestitali najboljšim v različnih kategorijah (NAJ domačija, stara domačija, kmetija, balkon, ^tis+ T°krat omenjamo dva: MENCIGARJEVI s Pertoče imajo NAJ kmetijo, med domačijami pa je komisija 0 JELICE GOMBOC iz Fikšinec. Lanber Na napakah se učimo Alojz in Emerik drugič Pentutam se lahko primeri marsikaj, med drugim se zna zgoditi tudi, da namesto fotografije dveh lionsov objavimo ALOJZ REŽONJA in Bo men da til pijoč niso rodel drug dejav Levjt POLJ niške dobr kakš: delne pom< Pola otrok In če imate premalo domišljije, da bi vedeli, za kaj gre, naj ponovimo besedilo iz prejšnje številke: »ALOJZ REŽONJA in EMERIK HANC sta odlična vinogradnika, pa ne samo med člani Lions kluba. Alojz je celo vinski vitez S svojim pridelkom se ne bahata le z besedami, ampak konkretno - natočita ga in ponudita.« Zdaj pa še fotografija za tiste z manj bujno domišljijo: Borut Semler s Prašnikarjevo žogo V Apačah pri G. Radgoni 19-letni Borut Semler, ki je bil nogometaš Mure in Varteksa, s ponosom pokaže na nogometno žogo, ki jo je posebej zanj podpisal prejšnji nogometni selektor slovenske reprezentance in sedanji trener Mure Bojan Prašnikar. Ko je Semler odhajal s trebuhom za nogometnim kruhom, je vzel za popotnico spomin na žogo, na katero se je podpisal Prašnikar, ki je bil drugi najboljši slovenski strelec vseh časov Mladi Semler je dosegel v mladinski ekipi Bay er na v minuli sezoni 34 zadetkov in bil najboljši strelec, zdaj pa igra v amaterski-ekipi Bayerna Prvič v svoji karieri je dobil vabilo za nastop v članski reprezentanci Slovenije proti Srbiji in Črni gori. Povabil ga je novi selektor Branko Oblak, ki je igral v svoji bogati karieri tudi za nemški Bayern. Velik talent, najboljši mladi nogometaš Bayerna, je ostal skromen in vesel je Pen avgust 2004 Pri Gradu na Goričkem ft* Po vsem tem rajanju človek posta pome Vanja Poljanec Zmoti s Wfcicp01 Petnajsti avgust, praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je, kakor v številnih državah Evrope, državni in cerkveni praznik tudi v Sloveniji. Marijino vnebovzetje praznuje Rimskokatoliška cerkev kot praznik upanja, saj verniki verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. V Pomurju imamo kar tri cerkve z oltarjem Marijinega vnebovzetja. Mi smo se odpravili na sejem, ki ga vsako leto na Marijin praznik pripravijo pri Gradu na Goričkem, in se poveselili s tamkajšnjimi prebivalci. Sončna nedelja je vsekakor pripomogla k še večjemu številu obiskovalcev in največje naselje na Goričkem je dobilo popolnoma drugačno podobo. Da je obiskovalcev veliko, je bilo opaziti že dobra dva kilometra pred Gradom, saj so bili avtomobili parkirani skorajda povsod. Kolono avtomobilov je kaj kmalu zamenjala kolona ljudi, ki se je kot kača vila po glavni cesti in kmalu zapolnila vse kotičke vasi. Ta dan so bila vrata domačinov odprta za vsakogar ne glede na to, kdo je in od kod je. Praznovali so čisto vsi in zelo lepo se je bilo veseliti z njimi. ne tua. I^' z jetrnimi cmoki. Na jedilnem listu pa t omaki in pire krompir. Seveda niso skledi zelene solate. Le pri sladici so na so spekle kar nekaj vrst peciva. pokukali na jedilni list družine Kalamar Pri Gradu je bilo to nedeljo res praznično. Slavnostna maša in številne stojnice obiskovalcev. Glasbo in smeh je bilo slišati povsod. V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja se je trlo ljudi. H Gradu so posebej ob tej priložnosti priromali ljudje iz vse Slovenije. Nekateri zaradi tega, ker imajo pri Gradu in v njegovi okolici sorodnike, drugi zaradi romanja, spet tretji le iz radovednosti. Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je v baročnem slogu iz leta 1778. V Pomurju so tri cerkve posvečene Marijinemu vnebovzetju, v Apačah, Turnišču in pri Gradu. Slavnostno mašo pri Gradu je vodil Stanko Bešter, predstojnik samostana Vipavski križ. Mnogi so pred cerkvijo ostali tudi po maši in izkoristili priložnost, da poklepetajo. Pa naj bo to s starim prijateljem ali s popolnim neznancem, ki je ravno na dan Marijinega vnebovzetja obiskal Grad in njegovo okolico. Ker v cerkvi ni bilo dovolj prostora za vse, obreda udeležili kar zunaj. Seveda pa so poleg priložnosti za druženje mnogi obisk svete maše ali sejma pri Gradu izkoristili tudi za nakup. Številnim stojnicam z igračami, baloni, urami, oblekami, suho robo pa tudi takšnim z najrazličnejšimi medenjaki se mnogi niso mogli upreti. Med množico romarjev in domačinov, ki so maš1 g cerkve, smo naleteli tudi na družino graškega Kalamarja Mala Arijana, mama Breda, Dejan m j povedali, da imajo na ta dan običajno zmeraj p'" namreč kar vrstijo. Skorajda vsakdo, ki jih pozna m pri Gradu, se ustavi na kavi ali na »špricarju«. Veliki šmaren d m29 avgust 2004 Eva Dora, OŠ II, Murska Sobota . --------------------------------------------------------------------------------- bil vedno prizorišče nenavadnih dogodkov, ljudi in usod. V zadnjem času je več ljudi, ki preprosto izginejo. Odidejo na sprehod in se večne vrnejo. Požre jih 2a sabo ne puščajo nobenih sledi. Ljudje umirajo v nesrečah, izginjajo v vojni, poseje, da so koga razglasili za mrtvega, niso pa našli njegovega trupla. V času je izginil hrvaški general Gotovina, ameriški vojaki, nastanjeni v ■Koliki Srbski, prav tako iščejo vojnega zločinca Karadžiča. Novinarji so razširili da morda oba nista več živa, da živita nekje drugje, pod drugimi imeni, po opravljeni plastični operaciji. Kakor koli že, kadar kdo izgine, ima policija *^roke dela, ljudje postanejo slavnejši kot v času, ko so živeli med nami, delili z '‘•^L^sakdanjo usodo. Včasih se resnica o izgubljenih ljudeh nikoli ne izve. izginili so brez sledu S j) "J ■ 1 ose--L. ir,. J1 |H skriv-“ 12Staila. S " l ' Kalifor-prva kibi 1 svet ok-V"........... ^aMja, ko polet k, bi F^ln avi§ator Rlz?nidn | K* °toku Tja Pri-bsezno % .1° hi ts ni Pasii ne pa so njuno plovilo našli ob reki, v in Sta ho- -a k U1‘ llg0 VSe< J? Csnft,; ir>ado Ks1"-{SpP01 skozj »S*« ■cw ’aiz-kasneje prestolnico, samo o njem ni bilo nobenega glasu. Nikoli niso našli nobene sledi o njegovem letalu. Ameriška vojska je dolgo mislila, da je strmoglavil v kanal La Manche, novejši zgodovinarji pa trdijo, da so njegovo letalo nehote bombardirali ameriški bombniki, ki so se po napadu na Nemčijo vračali v baze in se spotoma reševali odvečnih bomb. Ameriški pisatelj Ambrose Bierce je bil konec devetnajstega stoletja slaven kolumnist, pisatelj in mojster kratke zgodbe. Bil je veteran državljanske vojne. Ko je bil star enainsedemdeset let, je še enkrat. obiskal prizorišče bojev ter se nato leta 1913 napotil v Mehiko. Od takrat ga nihče ni več videl. Večletne preiskave niso našle odgovora za njegovo skrivnostno izginotje. Slišali so se glasovi, da je storil samomor, drugi so govorili, da so ga ubili mehiški uporniki. Primer Jimmyja Hoffe, vodje sindikata transportnih delavcev v Ameriki, je več let buril duhove O njem je bil posnet celo celovečerni film. Hoffa je hotel leta 1975 vrniti sindikatu njegovo moč, dogovoril se je za sestanek z 0 njiju pa ni bilo ne duha ne sluha. Glena morda prvi človek, ki se A 4 ? Everest Skupaj z Andrewom Irvmom detroitskim mafijcem Tonyjem ^^alonejem m ga^ Sl n 1111634 osvojiti naivtšP vrh na P a remo sterjem Tonyjem Provenzanom, uslužbencem T popolnoma novo planinsko opremo S2 steklenico s kisikom Zadnji ju j • il“ hLlu samo še trlsto metrov od vr?a ^dino Sh oblaki. Nikoli se nista vrnila v d X našli Irvinovo sekiro za led, vendar V^Uii Q ni izvedela- ka> se ie 2£°dli° Z ^^p-oltnil S' * Hi sta prišla na vrh, preden ju je pog^J Pred petimi leti je neka ekspedicija n ^trov po naključju našla Mallory j ‘S* hi uS ameriškega glasbenika priljubljena big benda. _ ral ' iS'ijTi/”' nnieriški vojski v Evropi m - kester V' MHt0r za dviganje morale med vojaki C čl 6 ‘ttK? Glenn Miller Army Air Corp ga strastni pilot amater. Nekega o 4 v leta 1944 je poletel v majhnem 1^ S naj bl imel njegOv orkester velik ' So vsi člani orkestra prišli v francosko tovornjakarjev Sestanek naj bi bil v restavraciji Machus Red Fox v West Bloomfieldu v bližini Detroita. Nihče od omenjene dvojice se ni pojavil na sestanku, Hoffa pa so zadnjič videli na parkirišču restavracije Rdeča lisica ob pol treh ponoči. Časniki so bili prepričani, da so ga ubili mafijci. Osem let po izginotju so ga razglasili za mrtvega. Znana pisateljica Agatha Christie je v nekem trenutku svojega življenja prav tako skrivnostno izginila. V noči pred 3. decembrom 1926 ji je mož sporočil, da ima ljubico. Razočarana in užaljena pisateljica kriminalističnih romanov se je usedla v svoj avtomobil Morris in se odpeljala v noč Avtomobil so kasneje našli na robu prepada, o njej pa ni bilo nobenih sledi Bralci so brez diha spremljali preiskavo, ki je trajala dva tedna. Pisateljico so končno našli v štiristo kilometrov oddaljenem vaškem hotelu. Tam se je prijavila pod tujini imenom. Do konca življenja je zavračala pogovore o tej svoji avanturi. Branko Šomen Živijo! Počitnice so minile kot bi mignil. K babici in dediju v Lendavo z bratom Filipom še nisva pošteno pogledala, pa smo /o že mahnili na prvi teden dopusta. Na Črno morje. In potem zelo kmalu še na Brač. Konec julija in začetek avgusta sem kot vsako leto dva tedna preživela v soboškem bazenu na plavalnem tečaju. Še kak dan dva pri starih starših in že bom začela s petim razredom devetletke na 2. osnovni šoli v Murski Soboti. Čudovite počitnice so za mano, ampak malo pa me že mika, da bi se spet srečala s sošolkami in sošolci. Prejela sem nekaj njihovih razglednic, drugi bodo sami povedali, kako in kje so preživeli poletne dni. Te počitnice si bom zapomnila po veliko lepih stvareh. Videla sem, delfinarij v Varni v Bolgariji. Postala najbolj pogumna punca v otroškem klubu v Supetru na Braču. (Ker sem si do krvi potolkla obe koleni!) Se povzpela skozi Bornov tunel prt mejnem prehodu Ljubelj. Obiskala Mini mundus v Celovcu. In odplavala zlatega delflnčka. Pred koncem šolskega leta se je poslovil od nas dosedanji ravnatelj Ludvik Nemec, ki je odšel v pokoj. Nova ravnateljica prihaja menda od drugod. Moja razredničarka bo to leto Melita Kočila. Moja torba Mamica je že pred počitn icami rezervirala vse potrebne učbenike in delovne zvezke tako, kot so nam v šoli naročili. Zdaj že ves čas čakamo, da bodo iz knjigarne sporočili, da so vse stvari prispele. To, da pridejo pravočasno, je pomembno zato, ker sl želim vse za v šolsko torbo pripraviti, oviti in zložiti sama. Zato pa seveda potrebujem dovolj časa. Že v lanskem šolskem letu je bil moj največji problem pretežka šolska torba. Ker smo nekje prebrali, da njena teža ne bi smela presegati desetih odstotkov otrokove teže, bi to pri meni pomenilo, da sme torba tehtati največ nekaj več kot tri kilograme. Ko pa smo morali kak dan v šolo prinesti poleg učbenikov, zvezkov, delovnih zvezkov in športne opreme še kaj za praktično delo In Veselo šolo, smo s starši tehtali torbo in. je na tehtnici pokazalo skoraj osem kilogramov. Dvainpolkrat več kot naj bi bilo dovoljeno. Naši starši so se z razredničarko Danico Pavel nekajkrat pogovarjali o tem, kaj storiti. Predlagala nam je, da dajemo v torbo res samo stvari, ki jih tisti dan potrebujemo pri pouku. Da stvari, ki jih doma ne potrebujemo za učenje ali domače naloge, puščamo v svojih predalih v razredu. Da v torbo ne zlagamo nobene druge nepotrebne navlake. Tudi če smo vse to upoštevali, in učiteljica je nekaj časa kontrolirala, kaj imamo v torbah, smo pod pet kilogramov prišli le zelo redko. To pa je še vedno enkrat preveč. In prijatelji iz višjih razredov pravijo, da je šolskih potrebščin v osmem in devetem razredu še bistveno več in njihova teža še večja. Jasno mi je, da problem teže šolskih torb ni samo problem naše šole. Da je napaka problem vseh mojih vrstnikov po dižavi. In če bodo rešitev našli čez deset let, to meni in Filipu ne bo nič več koristilo. p^n avgust 2004 Topla predjed Sladica srnin file v zajčjem objemu s pistacijami zavedamo Svoj program kriterij sestavili po najtežjih da Pa ne so tudi točke. O tem. bi^11 >etnlki? Ste kuharji umi »Vsekakor. Imamo modno kuhamo zdravo in Kakšne so vaše o< •Želimo stopiti Zal-' poseči tudi po medalji pripravljamo predjedi, pa z njimi lahko bolje p: ,ki^w iredstav Je zgolj naključje, da vas je pet iz dveh pokrajin, ki imata v Sloveniji najbolj razpoznavno kulinarično ponudbo -primorska je inovativna, moderna, spogleduje se z najboljšo kuhinjo na svetu, druga je prekmurska, znana po velikem spoštovanju babičine kuhinje in tradicionalizmu? beli čokoladni mousse s P ■ korak nar sami zbiramo sredstva, ne niki, malinovim sladoledom vimkulijem Polna optimizma Matjaž in Danilo Kozar, člana ekipe, na treningu v hotelu Ajda. Menu za olimpiado 2004 - Slovenia tradicijo imajo Francozi j primer iz Londona Ku predstavitvi in kol ponav** danes moderno in dobro, začimb. Novinarji so 1116 komaj sem jim dopovedal- udejanjamo v okusih in P' uporablja čopič in barve, ki- seve“' jp sestavine, v pravi kombina$ skupaj mora biti , talentom ter kuharsko m . Ah tudi ta obstaja/ so * |P »Seveda, njeni protago 1t ne*1 dobro popotnico, saj sinCLterg*-‘,ul’1 n’k' na mednarodnem sejmu ,* ^jjj n . । tu osvojili pet zlatih in Dobre volje nam ne mani ^rZ11^' f tudi, da boste za nas dom - 1 ., .. mlada zajčja rulada, jurčkov pire. ; njava, polenta z bučnimi krapec s skuto kuhana hr m kostanj, brmjeva omaka z ml za samostojno pot kot podjetnik kulinarik. V tem sem videl svoj izziv, možnost napredovanja in razvoja. Sam se financiraš, sam se sponzoriraš, potrjuje te samo kvaliteta Je bistveno težje kot delo v nekem ustaljenem in preverjenem ritmu, vendar ni mi žal. V svojem poklicu sem napredoval in to je bistveno« Biti kapetan reprezentance, kakršnekoli, pomeni veliko odgovornost pa tudi priznanje. »Zame je bilo to imenovanje velika čast, potrditev in hkrati tudi ogromna obveza Tako kot v športu Imenovali so me pred štirimi leti v sekciji kuharjev in slaščičarjev, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Sicer je že obstajala stara ekipa, vendar, spet tako kot v športu, jo je bilo treba osvežiti. Ekipa se mora pomlajati, saj novi ljudje vnašajo vanjo nov duh, nove ideje in moči. Za kapetana sem bil primeren tudi zaradi svojega statusa in poznavanja slovenskega kuharskega kadra. Pri izbiri svoje ekipe nisem bil obremenjen ne s podjetji, ne z imeni, izbiral sem lahko brez omejitev, res samo dobro. Odločile so kakovost in osebnostne lastnosti - samozavest, profesionalnost, inovativnost Kdo pa so člani ekipe? »Z mano vred nas je šest - pet moških in ena ženska Alenka Kodele prihaja iz Hita Nova Gorica, prav tako tudi Matjaž Cotič in Borut Jakič, potem je z nami Janez Dolinšek iz Grand hotela Union Ljubljana in Danilo Kozar, prvi mož kuhinj v Termah 3000.« »Rekel sem že, kakšni so bili kriteriji za izbor kuharice m kuharjev, morda pa je res nekaj v tem. kar pravite « Ali ni čudno, da so člani ekipe v glavnem moški, ob tem, ko je znano, da doma vrtimo kuhalnico v glavnem ženske? »Je čudno z vidika emancipacije, vendar so danes stvari drugačne Moški doma danes tudi kuhamo, likamo, peremo .Ali smo boljši ali slabši kuharji od žensk, je relativno, zagotovo pa lahko rečem, da si za opravljanje teh stvari vzamemo več časa. Hočemo se potrditi.« Kje potekajo vaši treningi, priprave? »Vsak trenira sam pri sebi, vsak dan. Tudi ponoči. Takrat sanja o jedeh, dodaja, odvzema in naslednji dan jih v praksi preizkusi. Jedilnik za olimpijado je sicer določen, večkrat preizkušen, to pa ne pomeni, da se ne da še izboljšati kakšnih detajlov ali videza. Tako kot športniki, smo tudi mi omejeni s časom, ki ga ne smemo prekoračiti. Torej lahko govorimo tudi o kondicijskem treningu.« Olimpijada bo v Nemčiji, v Erfurtu, od 16. do 21. oktobra. »Tekmovali bomo v dve h različnih panogah Najprej štiri ure kuhamo meni za 110 oseb. Za sto obiskovalcev, deset za ocenjevalce Vse poteka po strogih olimpijskih pravilih, ocenjevalci naših izdelkov so svetovno znani kuharski velemojstri, mojstri nad mojstri, na čelu s Siegfridom Schafferjem. Tekmuje 32 ekip z vsega sveta, največ razvitega, kjer si lahko taksna tekmovanja tudi privoščijo m kjer je zavest, da je podoba države tudi njena kulinarika, dovolj visoko razvita.« • Je razvita tudi pri nas? »Čeprav smo olimpijska ekipa, nimamo takšnih olimpijskih bonitet kot drugi. Kuhanje pač Bo olimpijski jedilnik torej dišal po Prek-muju? »Prav gotovo. Jedilnik je obarvan po naše, vključen pa je tudi svetovni trend - to pomeni uporaba sestavin z manj maščob, veliko zelenjave, svežih začimb m pravilno obdelavo. Ko sem rekel, da bo jedilnik naš, sem mislil na primerna ribo zlatovščico, ki jo lahko najdemo samo v Sloveniji, na potočne postrvi in rake, na piro, na ajdovo moko, na srno in zajca, kar se mi zdi, da precej diši po Prekmurju.« Kri ni voda, pra vi jo. •Da, to se je potrdilo tudi v moji življenjski zgodbi. Čeprav nismo od nekdaj gostinci - oče ima sedaj sicer gostilno v Ljubljani - je bila mama tista, ki je nehote določila mojo pot. Kot glavna kuharica se je vrsto let kalila v veliki družbeni prehrani po starem in preizkušenem receptu - pristno in domače. Seveda so bile moje ambicije čisto drugačne. Drugi so časi, pa tudi ženske v določenih obdobjih življenja nimajo te možnosti, da bi se profesionalno razvijale kot moški. Je pares, da moja mama izredno dobro kuha, od nje sem se veliko naučil Druga ženska, ki je usodno stala na moji poti, je bila Olga Markovič, med drugim tudi osebna kuharica maršala Tita Učila me je na gostinskem šolskem centru v Ljubljani v času, ko je bil šolski sistem čisto neka] drugega kot danes. Pol leta smo bili v pravi šoli, pol leta smo kuhali Po treh letih, ko smo šolo končali, smo bili že čisto samostojni kuharji Kasneje sem šolanj e'nadaljeval ob delu, na višji šoli za šefa kuhinje, kar sem kot 22-letni mladenič tudi postal« Kljub uspehu pa Matija, za prijatelje Matjaž, ni želel ostati na enem mestu. »Med delom sem spoznal vse slovenske pokrajine, pot me je peljala tudi v tuj mo, na sezonsko delo, kuhal sem v številnih hotelih in restavracijah. Pred de se timi leti sem se odločil - pečen file zlatovščice - mousse s potočnimi raki, ribja Ido basa grahov pire, pira z zelenjavo, paradiž nikov konkase - žafranova omaka, peteršiljev pesto Glavna jed Olimpijske igre v Atenah še niso pri koncu, ko se bodo kmalu začele nove, bolj dišeče in slastne. Poznavalci pravijo, da imamo Slovenci tam več možnosti kot v Grčiji, med drugim tudi zato, ker sta v ekipi dva Prekmurca. Vodi jo Matija Pozderec, znani in potrjeni kuhar doma in v tujini. Rojen sicer v Ljubljani, vendar z globokimi koreninami v Črenšovcih in Veliki Polani. Sam pravi, da je naš in da je na to izredno ponosen. ____ ni olimpijska disciplina hi H- -' pijada z zlatimi medaljami, z® najboljši na svetu Pri nas je 1 v turističnih m še kakšnih mg ,pl' * rbijo za promocijo dežele. °i£toSteH linarična ponudba ni dovo J • ,p(yi turistični ponudbi Mi v .jnj:-.*1' . ? Kuharska olimpijada Bo tokrat le zlata? p^n avgust 2004 MllKsi____ Velika TRIPENKETA Pomurk in Pomurcev se je v avgustovski vročini potilo ob pednjih treh domislicah, ki jih Ponova trojka oblikovala kot J^ašanja za tokratno anketo: Rop je obljubil pomursko avtocesto do leta 2008. Kaj pa vi pravite? Pomurska zemlja je menda bogata z nafto. Kaj bi napravili, če bi bila vrtina na vaši zemlji? Kakšno spodnje perilo vam je najbolj všeč? Sonja Kolbl Bojana Fartek delovna terapevtka, Radenci policistka, Podgrad Milan Belec Radoslav Sukič odvetnik, Murska Sobota Zoran Hoblaj Metka Sraka, odkrita nafta, ta njiva ne bi bila več moja, na n|e| la resi Imam samo eno njivo, in če bi bila '9ice, za mlade seveda. Pri starejših pa naj spodnje peril lo čimbolj pokrije telo žensko spodnje perilo je zgoraj brez, lo ohlapna majica in »bokserice«. Najlepše mene pa ne bi bilo več tul predsednik oldtimerskega društva Janez Puch, Železne Dveri Odvisno, za koga je perilo. Če je zame, nimam nekih posebnih zahtev, razen, da je čisti bombaž in da je udobno. Če pa govorimo o ženskem perilu, pa je lepo, če ženska svoje čare poudari še z lepim perilom, vendar moro biti okusno izbrano. Saj veste, lo je kot smetana na vrhu torte. ^Ha ha, ha! Le kdo še verjame praznim obljubam v deželi tej naši?! ^Ropova obljuba je predvolilna torta brez svečk. Jih pa bomo upihnili tokrat, ko bo avtocesta resnično zgrajena, po mojem leta 2015. Začel bi razmišljati, kako potrošiti milijonsko odškodnino, ki bi jo od države prejel za razlaščeno naftno zemljišče. ^Spodnje perilo je del intime vsakega posameznika. Tisto, kor je meni všeč, je torej moja intima - le-ta pa ni za javnost. Verjamem, da bo res tako, čeprav nisem nikjer zasledila, ali bo ta avtocesta šest- ali desetpasovna. Predlagam pa, da se en pas avtoceste za dobo 10 let nameni prebivalcem Pomurja, ki zdaj živijo ob obstoječi cesti in vsakodnevno prenašajo hrup in tresljaje, da ga za to obdobje uporabljajo samo oni. Povezala bi se s strokovnjaki za nafto, in sicer iz Amerike, da bi se tako izognila morebitni vojni. V VV’t ©Ne bi prav nič dosti zapletal, ampak bi raje j ' . I j ' I užival v sadovih »črnega zlata«, poleg tega u j • pa bi se ob današnjih cenah naf’e lahke šel I ni malega šejka m bi Sobočanom namenil del ' ' pogače, tako da bi jim podaril stvari, ki jih me- slo, kot je Murska Sobota, potrebuje. Tako bi preuredil soboško kopališče v sodoben sistem bazenov s savnami, masažami in vsem, kar spada zraven, ob Fazaneriji bi naredil Športnorekreacijski center in na novo uredil kinodvorano. Q Pomursko zemljo so prepojili pridni ljudje z znojem ob zavzetem delu. Delček tega je gotovo ostalo v zemlji kot nofta. Če bi bila vrtina na moji zemlji, bi za njeno izkoriščanje takoj pooblastil poslance državnega zbora, saj so edini, ki res kakovostno opravljajo svoje delo in so v ponos vsem nam. .Ob gledanju reportaže se mi je utrnila misel • Rop je bil videeti kot dojenček v plenicah: prav lep nasmešek, hkrati pa ga spusti v hlače. Nikoli ne verjamem v obljube politikov, zlasti pa ne sedaj pred volitvami. Od Ropa oziroma vlade bo treba zahtevati, da za Pomurje nadvse pomembno obljubo vsako leto znova jasno ponovi v posebni izjavi za Vestnik. Spodnje perilo je lahko okras, nuja ali nepotrebna navlaka. Nekateri modeli manj pokrivajo kot odkrivajo (tangicej. Gotovo je najlepše perilo na telesu tuje ženske. Čipkasto, romantično, modro. Predvsem pa takšno, ki ni všeč samo meni, ampak tudi nasprotnemi . spolu. Bilo bi super. Zgradila bi rafinerijo, v kateri bi dobili zaposlitev vsi brezposelni iz Pomurja (če bi seveda hoteli delati), dobiček od proizvodnje naftnih derivatov pa bi namenila za dokončanje izgradnje porodnišnice v M. Soboti in tudi za avtocesto. Tako bi Ropovo obljubo skrajšala na leto 2006. višja knjižničarka v PiŠK, Murska Sobota tajnik Mestnih četrti Murska Sobota: Pomurci smo bili že do sedaj največji naivci zgodbe o avtocesti, zato ni potrebno, da še naprej sprejemamo tak status. Verjamem, da sicer avtocesta bo, vendar se mi zdi realnejši rok do leta 2010, in to le za del od Maribora , do Murske Sobote. WPA avgust 2004 Pen 32 Milan Balek prijateljuje T Tl f VI 1*1 Y1 fl O’ s kraljico športa n & Župani so med nami iz Ljubljane na Triglav Žetev v štirih slikah »Srečen sem. Sem vesele narave in rad imam ljudi. Sem komunikativen in ukvarjanje s športom me osrečuje. Narava je zame Bog in Bog je naravah mi je ondan pripovedoval soboški rojak Milan Balek, ki živi zadnjih 20 let v Ljubljani. Osvojil je nešteto odličij za tek, hitro hojo, smučarski tek in kolesarstvo. In nadvse rad hodi v hribe. Nedavno se je peš odpravil iz Ljubljane na Triglav. Šport kot zdravilo Hitronogi osvajalec ravnine in višine Milan Balek je bil rojen v Murski Soboti leta 1950. Tam je končal osnovno in srednjo ekonomsko šolo. S športom se je začel ukvarjati že v otroštvu Imel je zasenčena pljuča in s pomočjo telovadbe je ozdravel. V TVD Partizanu v Soboti je začel z orodno telovadbo. Nadaljeval je z nogometom in občasno z atletiko. Na koncu se je odločil za kraljico športov. Ko mu je bilo 16 let, je bil že jesenski prvak v krosu na soboški srednji ekonomski šoli Po vojaščini je delal tri leta v Pomurski založbi. In potem si je poiskal zaposlitev v ABC Pomurki-internacional Deset let je delal v Murski Soboti in pred 20 leti se je zaradi družinskih in športnih razlogov preselil v Ljubljano. Še vedno je zaposlen v Pomurkini mednarodni trgovini kot komercialno-devizni tehnični referent. V Ljubljani se je včlanil v Železničarski atletski klub. Ta se je preimenoval v Atletsko društvo Ljubljana. Še vedno je član. Od leta 1981 do 1991 je bil član Jugoslovanske atletske reprezentance. Za izbrano vrsto Jugoslavije je tekmoval 10-krat Nekajkrat je sodeloval na balkanskih atletskih igrah Dvakrat je bil državni prvak Jugoslavije v članski konkurenci v hitri hoji. Zaradi težav s koleni se je namreč leta 1980 preusmeril s teka na hitro hojo Dosegal je vrhunske rezultate. V hitri hoji je že prvo leto posegel po medalji. Bil je tretji v Jugoslaviji in postal tako rezerva za državno reprezentanco Uradno je nehal tekmovati v atletiki po razpadu Jugoslavije. S hitro hojo nadaljuje rekreativno. Udeležuje se veteranskih prvenstev. Občasno za rekreacijo kolesari, planinari... Brez planin mu živeti ni Veliko mu pomenijo pižpme Takoj ko se ob jutrih ozre iz Ljubljane proti Alpam, mu to polepša dan, pravi. Ko je še delal v Pomurski založbi, je postal član taborniške organizacije Takrat se je prvič odpravil v Kamniške Alpe Bil je na Skuti in Grintavcu, da bi si pridobil veščine planinca. Po prvem obisku gora leta 1971 je tako vzljubil planinski svet, da je postal planinski vodnik in je v gore spremljal skupine prekmurskih planincev. Na svoj način je vzpodbujal omahljive ravnine? in podvig jim je uspel. Zdaj v glavnem obiskuje Julijske m Kamniške Alpe V gore se odpravi vsak prosti konec tedna. Včlanjen je v Planinsko društvo Ljubljana Matica. Zadnjih nekaj let se udeležuje posebnih planinskih podvigov Vodniški odsek ljubljanske Matice organizira letno 5-dnevni planinski izlet na Triglav m Krn. Planinci se peš odpravijo iz Ljubljane na našo naj-visjo goro Odidejo izpred društvene pisarne v Miklošičevi ulici v Ljubljani Prvo noč prespijo na Lubniku, drugo na Ratitovcu, tretjo v planinski koči na Voj ah in četrto noč na Kredarici Peti dan gredo na vrh Triglava. Še isti dan se spustijo prek Planike v Krmo Od tam še odpravijo do Mojstrane, kjer jih čaka avtobus za vrnitev v Ljubljano. Tako pot je opravil tudi prejšnji mesec Dnevno je hodil 8 do 10 ur. Urjenje v hitri hoji Balek je še vedno nosilec vseh državnih rekordov v hitri hoji v članski konkurenci. Meni, . Milan Balek v okolju. da hitra hoja trenutno v Sloveniji nima perspektive, ker ni podmladka. Podobno je pri nas s skoki v vodo A se še vedno uri v hitri hoji. Ima vse rekorde od 10 do 50 kilometrov. Nima le državnega rekorda v hoji na 5 kilometrov na prostem. Je pa lastnik dvoranskega rekorda na 5 km Dosegel ga je v Atenah v Grčiji Edino na tem področju je veteransko prvenstvo. Na letošnjem je v svoji kategoriji zmagal. Hoja in tek na smučeh Doslej je bil na štirih tečajih hoje in teka na smučeh. Je verjetno med prvimi Pomurci, ki se je začel ukvarjati s tem športom. V Soboti ga je navdušil za ta šport njegov nekdanji direktor Vlado Fajfer Sčasoma je postal vodnik za hojo m tek na smučeh Na tovrstne zimske in letne tečaje je hodil v Kranjsko Goro in Planico, ko je še živel v Soboti. In potem je treniral po kanalu ob Fazaneriji. S tem športom se v Ljubljani ukvarja rekreativno. Vabljivo kolesarjenje Nazadnje je sodeloval na najdaljšem slovenskem kolesarskem maratonu Franja Dolg je 150 km. Vozilo je 1700 kolesarjev in jih pripeljalo v cilj 1581. Sodeloval je v kategoriji veteranov letnikov 1945 do 1954. Na tem maratonu je bil enajstkrat. Milanov najdaljši kolesarski maraton je štel 218 km. Šlo je za promocijo olimpijskih iger treh dežel brez meja (Avstrija, Italija, Slovenija). Igre je potem dobil italijanski Tor mo. Udeleževal se je slovenskih alpskih maratonov v dolžini po 200 kilometrov Pogosto je v Prekmurju Milanova hčerka obiskuje drugi letnik arheologije. Pogosto se z mamo odpravi v njeno rojstno Idrijo, kjer je menda poleti hladneje kot sredi Ljubljane Milan pa se predaja omenjenim športom, stikom z naravo Enkrat do trikrat mesečno se odpravi v Prekmurje. Obiskuje mamo, ki je že deset let v domu starejših v Rakičanu Milanov precej mlajši polbrat pa živi v Nemčiji m se rad pripelje v Ljubljano. Ko se Milan pripelje v Prekmurje, najprej obišče mamo, ki ga vedno težko pričakuje. In potem se zapelje naokoli s kolesom. Rad obišče prijatelje, še posebej Antona Puškariča, nekdanjega nogometaša Mure. Ima lepo vinsko klet na Trnavskem bregu nad Filovci. Milan rad kolesari po Goričkem in po obmur-skih gajih. Tu in tam se zapelje po Kroški cesti oziroma po soboškem Turopolju in v mislih niza spomine na otroštvo, mladost. V Ljubljani trenira tedensko trikrat do petkrat kolesarjenje, hitro hojo... Videvati ga je na neprometnih območjih našega glavnega mesta. Bere in pesni ___________ Balek je velik ljubitelj knjig. Ima bogato osebno knjižnico. Všeč so mu dobri romani, potopisi. Z branjem vrhunske literature si bistri psihologijo spoznavanja Že kot srednješolec je pisal pesmi in to občasno še počne. Papirju je med drugim izlil: Dva na eni klopi promenade, dva na klopi v siju zvezd... In zaradi izjemnega sožitja z naravo ter veselega značaja je Milan Balek ohranil mladostni videz, optimizem, sproščen nasmeh ^<11 Franček Štefanec ’. i'.. -'uM' ■< ■■••ir"' wi ■ ■ v - . v ■»n joti ’ T 'Ur X ' L Če je kome" < ' . • e kose toupa FRANC CIPOT je največji. Vsaj kar zadeva velikost komune, ki ji načeljuje. In v Moravskih Toplicah nimajo zgolj turizma, ampak tudi kmetijstvo. V domači vasi (Tešanovci) je župan Fen pokazal, da to (kmečka opravila namreč) tudi sam zelo dobro obvlada. Oglejte si njegovo spretnost v mini fotonadaljevanki! .C gegra J i i i i £ J i 2 s s r ii [ r o s o 5 n D z J <1 tl ; Id h i /i K ti Odi mala, gor me vužgi Po napornon deli mrzla kapla (z nesebično pomočjo poslanca DŽUBANA) BINK 33 p^n avgust 2004 Marija je zanosila O Bobi ima na tisoče originalnih značk, zastavic, dresov, žog ... 111 poroka je bila Mna... *>šce o zetih & Zeti o taščah ?s c c: i F® ■< C d i «8 C! Ko človeka obsede ljubiteljsko zbiranj ^Mje šel na prvi pogovor k bodoči tašči kot po trnih 71detna upokojena trgovka iz Radencev, je gotovo vsega । anja vredna- soproga, mama, babica in seveda tašča O tem se j. '■ dobrih 30 let nedvomno prepričal tudi njen edini zet, sicer K? tIllzarBkl mojster, podjetnik in še posebno znan ribič Andrej [fedkntdi: pri Gornji Radgoni. Ravno na Andrejevem domu v praznovanju rojstnega dneva vnukinje in hčerke Tami, pog^W' '11 hkratna gosta pentutarske nadaljevanke in v prijetnem lil . ■'■ *2v$deli marsikaj zanimivega, veselega in prijetnega, a smo tudi o neprijetnem dogodku, ki je še posebno za vedno v prf] " ■življenje Vrečevih in Tirševih. Preti natanko 13 leti je namreč it,, uln’ nesreči na Tišini umrl takrat 19-letni Tomi Vreča, Andrejev u'-in vnuk. In po njegovi smrti sta se And rej in soproga Marija, še hčerko Sanjo, odločila za še enega otroka in na ii^. ' "J ornenicna Tami, katere rojstni dan so praznovali. Ob tem H .. 1 ® žalostnem dogodku, ki je vse skupaj nekako še bolj zbližal nara' ’ pa ie v odnosu med našima sogovornikoma vse drugo ,'' Realno. To pa se je začelo že pred dobrimi tridesetimi leti. ’ma z možem Vinkom, upokojenim računovodjem * ‘‘Uuk ’'' ' kderKe štorije še sina Danija, skupaj pa tudi pet vnukov si) ' ^ar'Ja izvira i z Po lic pr i Gor nj i Radgo ni, po po roki z Vinkom :i"'" dcrtnoh meji v Gornji Radgoni, šele pozneje, ko stabila XjX" V Radenski, sta se pred 34 leti preselila v Radence sr.a ge sicer vrniti v Radgono, toda premislila sta se, ker bi I5'0 de vse na novo. Sedaj, ko sta upokojenca, veliko pešačita, ata v vrtu, sta v upokojenskem društvu, obiskujeta morje in ^žiui ' povPrečno dvakrat tedensko pa sta na obisku pri Marijini A.,ratlska' smo problem hitro rešili s poroko. Oktobra 1971 sta se a prihodnje leto pa sta že postala starša. Šolo je Manja k , ' da je Andrejeva mama varovala pokojnega vnukca Tomija . «s je, '' vekka obremenitev za vse, a se je vse skupaj dobro izteklo ^u. bum Andrejeve starše in tudi Andreja poznala že prej in hj . 1 l" 'n šoku nikoli nisem niti pomislila nič slabega o Andreju spoštujem, pa potrjuje tudi dejstvo, da ga dvakrat ali n’ščem,« pravi tašča Marija, ki dodaja, da se m dobro vtikati v Stik'' ' " 111 potem do težav in zapletov ne mo p skupaj, tako ; osnovne šole, tudi v glasbeno so o srečevala, toda glasba še bol) zbližala. Pozneje sva s« .g ljubezen *’*’*£*■ dokler nlsem prlsel 12 V°iS cer da sva bila oba še Xa in Prišlo je to poroke itd. Res je si ’ gam menim, da ' X J' imel 22, ona pa 18 lettoda t0 nl" kak0 predolgo ' na Xy, 6’ da Hr sedaj mladi ne poročajo m poroki živela jmi X, z Marijo sva imela iste cilje m s sem bkro začel ' :atj '' 1 okni kjer smo tudi danes, o . in kmalu je vse grešne sobe, pomagal mi je tast da - ivela 6 p*n ■ i*diI za naju je bilo najbolj p ^Mjenje je moralo ^4 : je bilOi ko sva ostalabrezTomija, kajtl bda v,r Pc>zitivno )e, da sva potem do ia gjedala.« nam )e '-«Uh m sva na vse skupaj i 30 obletnico, odkar N Vreča’ki ravn°let°S ^stal uspešen obrtnik oz pnrvi*l mizarsko delavnico in p .. bberka Sanja, kije X t»v''' č&mer mu sedaj pomaga tudi s a > $ t^r r'^klicna lesarka. «r>omnil Pa se 'e tudl' govori samo najboX P 0 poroki »Bd Xw^P^ic kTirševim, ko so se morah d J senl imel, a se bn trnih. Še zdaj čutim, kako tez Kljub temu je bil 'O J' i" °’ sem moral pozvoniti pri v p neje pa je bi io vse tk' ko sem moral prvič priti k njim, o deseUetja je vse v hi?1'" smo se dogovorili in vsa ta e živijenja, saj eX* reQ” Prt njih sem spoznal neto dr b fej „ vse ^upaj J 1 'ek^o samo delali in delali, pri 0J P^ pQvedalb da X i(X Iti taki i je ostalo tudi dandanes. > vtikamo v M" d J*4*0, du »poru pB nP mHte prl 'trasten ribič, že 30 let je X Ejj , - ',du la And rej, ki je že od malega s . ostal, kot pravi, in 161et tudi predsednik. Ihto ^’kler bo sprejemljivo za vse okrog OsteB. spominkov V prekmurskem Dobrovniku ali kjerkoli drugje bi .lahko odprl muzej, kakršnega gotovo ni nikjer v bližini - Od Puškaša in Štruklja do Šil je, Brigite in Janice -Od Tokia in Seula do Madrida, Lizbone in Havane... Že mnogokrat potrjeno dejstvo, da tudi konjiček, ljubiteljsko zbiranje različnih spominkov, lahko dobesedno »zastrupi- človeka, se gotovo kaže tudi pri Francu Bobovcu iz Dobrovnika, ki ga poznajo mnogi v Sloveniji in tudi zunaj državnih meja kot »nogometnega novinarja-'. Bobi, kot ga kliče večina znancev in prijateljev, je bil rojen leta 1951 v Lendavi. Po šolanju se je zaposlil v kadrovski službi lendavske enote mariborskega Primata, toda gospodarska recesija je naredila svoje, tako da je tudi on ostal pred dobrim desetletjem brez službe. Potem se je skoraj profesionalno posvetil svoji »stari ljubezni« - športnemu novinarstvu. »To me je vedno zanimalo in zato ni bilo nobenih težav Posebej me je za nimal nogomet, katerega sem tudi redno igral,« pravi Bobi, ki je v mla- dosti, predvsem v sedemdesetih in tudi osemdesetih letih, aktivno igral za lendavsko Nafto, pozneje pa je igral predvsem mali nogomet. Pravzaprav pa je Bobi vseskozi v športu, predvsem nogometu. Prav pri športu, toda ne nogometu, temveč pri namiznem tenisu, je nekako tudi spoznal in se zaljubil v svojo življenjsko sopotnico Gabiko, ki je igrala namizni tenis, in s katero si je ustvaril družino z dvema pridnima otrokoma. Tako Petra uspešno študira angleščino in nemščino v Budimpešti, Robi pa tudi študira, in sicer živilsko tehnologijo v Mariboru. In dokler Gabika dela v razvojnem laboratoriju pri Nafti Lendava, je Bobi doma, kjer poleg pisanja za časopise varuje hišo, ureja svoj muzej, ki pa je poglavje zase, obiskuje bližnji madžar- ski Lenti ipd. Poleg družine pa je njegova največja ljubezen v življenju gotovo ljubiteljsko zbiranje raznih spominkov in sedaj ima doma že pravi muzej z več tisoč različnimi eksponati, ki so bogastvo neprecenljive vrednosti še zlasti za prave zbiralce. Z zbiranjem je začel približno s petnajstimi leti, torej pred skoraj štiridesetimi leti, ko je predvsem zbiral nogometne značke in zastavice Posebej všeč so mu bile večje zastavice, ki sta si jih pred začetkom tekme izmenjevala kapetana. Ko gre za značke, so ga zanimale in ga zanimajo samo kakovostne emajlirane značke. Ko je postal športni novinar, je vzpostavil še več stikov, tako da je še bistveno lažje prihajal do vseh vrst suvenirjev. »Na začetku sem večinoma prosil znance, da so mi prinašali značke, zastavice, drese ipd, pozneje pa. so mnogi ljudje izvedeli za mojo veliko ljubezen in potem so mi jih sami prinašali Sicer pa: sem najprej začel zbirati nogometne suvenirje - značke nogometnih klubov. Spomnim se, da mi je prvo poslal zdaj že pokojni inžemr Dušan Paradama iz Splita (to je bil romunski klub Progresul Bucu-resti) pri osemnajstih letih. In takrat sem se resnično navdušil za. ta konji ček, ki sem ga podrobneje spoznal na obisku v nekdanji ČSSR, kjer je bilo zbiranje značk izjemno priljubljeno,« nam je razlagal naš sogovornik, ki ima sedaj prav vse zelo lepo urejeno in sortirano, tako da je ogled »muzeja v Dobrovniku« pravo doživetje. Sedaj pomagajo Bobiju pri zbiranju športnih suvenirjev - poleg značk in zastavic so to različne slike, nogometne žoge s podpisi s pomembnih nogometnih tekem, originalni nogometni dresi, katerih gotovo nima nihče v Sloveniji - na različnih športnih, keto, ki potrjuje, čigav je dres, na kateri tekmi je bil oblečen in kdaj je bila tekma odigrana. Tako so tukaj dresi takšnih zvezdnikov, kot so Recoba, Raul, Mihajlovič, Bozgo, Šiljak, Zahovič, Milanovič, Čeh.... tukaj pa je tudi veliko originalov številnih svetovnih reprezentanc in klubov Poleg značk in zastavic ter dresov pa imam polne vitrine pokalov, plaket in priložnostnih spominkom v čast jubileju ali kot priznanja za dosežke in darila ob srečanjih. Tukaj so tudi spominki z velikih tekmovanj (olimpiade, svetovna in evropska prvenstva, u-niverziade ...j, posebej pa sem navdušen nad su-venirji federacij in športnih zvez, zato na svetu ni države, iz katere ne bi imel vsaj dva ali tri suvenirje.« Po Bobijevem mnenju je treba imeti predvsem idejo in potem ni težav. Sam predvsem nogometnih zvezah -Strogo sem se specializiral in zanimajo me samo nogometni klubi, nogometne federacije in zveze ter tudi nekatere druge športne zveze iz različnih držav in olimpiade ter svetovna prvenstva. Za eno kakovostno značko, ki jo potrebujem, sem pripravljen dati tudi tisoč drugih. Včasih mi kakšen znanec med pospravljanjem kleti ali podstrešja podari tudi več kot 5000 različnih značk, a med njimi ne najdem niti ene, katere ne bi imel oz. bi jo potreboval. Poleg več tisoč kakovostnih, izvirnih in tudi unikatnih značk imam tudi veliko fotografskega materiala, iz katerega si urejam lastni arhiv, saj se zavedam, kako pomembno je, da ohraniš kakšno kakovostno sliko. Seveda je vse to treba kakovostno zaščititi, kajti sicer je vse delo zaman. Tukaj so originalni nogometni dresi, predvsem tisti, ki se izmenjujejo na pomembnejših mednarodnih in meddržavnih tekmah. Imam tudi drese in zastavice vseh tekem, ki jih je slovenska nogometna reprezentanca odigrala od osamosvojitve dalje. To je pravzaprav zgodovina, tukaj so tudi stvari z EP m SP, kamor se bo Slovenija znova težko kmalu uvrstila« nam je pripovedoval med obiskom v Dobrovniku Franc Bobovec. »Zanimajo me le originalni dresi in večinoma imam na njih tudi posvetila igralcev z eti- je veliko videl v Realovem muzeju v Madridu ter Barceioninem na Nou Čampu. Zanj so tudi atrakcija nogometne žoge s podpisi asov in legend (tudi celih reprezentanc in klubov z vseh celin), posebej pa je vesel žoge z zadnje tekme Slovenija ■ Hrvaška, ki nam žal ni prinesla sreče, da bi se uvrstili na EP na Portugalskem. Zadnja izmed žog, ki je v zbirki, pa je od Klitona Bozga in Vladimirja Jugoviča, nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta in nogometaša Crvene zvezde ter Milana. In kaj je Bobiju še posebno pri srcu? »Najljubši izmed vseh suvenirjev mi je moj lastni dres izpred dobrih 30 let, ko smo imeli v Lendavi ekipo malega nogometa (Fist). V Sloveniji takrat ni bilo malega nogometa m smo kot edina tretjeligaška ekipa nastopili na mednarodnem turnirju v Sombotelu na Madžarskem, kjer smo premagali tri prvoligaške ekipe in dosegli velik uspeh To je bil za nas velik dosežek in zato mi je dres z omenjenega turnirja še posebno dragocen.« Bobi ima tudi ogromno športne, predvsem nogometne literature, videokaset in podobnega gradiva Njegov največ ji partner pri zbiranju pa je nekdanji vratar hrvaške nogometne reprezentance Marjan Mrmic iz Varaždina. Z Mr miče vi mi so tudi družinski prijatelji, in ko se srečajo, ženi predvsem razpravljata o kuharskih receptih, Marjan in Feri pa o su-venirjih . Oste Bakal p^n avgust 2004 Robi in Vonj z žara Dolgi pogovori veliko več kakor pomenijo Robi s pevskim zborom Štefana Kovača pred Brooklyinskim mostom nekega kraja, pa naj York,« je končal Robi. Robi Poredoš pravi, da je mesto polno še veliko drugih zanimivih in navadnim turistom skritih kotičkov. V Queensu na primer mu je najljubša tržnica, kjer imajo svoje stojnice in kioske prebivalci nekdanje Jugoslavije. »Tam lahko kupim veliko slovenskih izdelkov, ki naju z Natašo spominjajo na dom, ali pa se naužijem vonja po čevapčičih in ražnjičih, ki dišijo z žara, veliko slovenskih izdelkov prodajajo tudi v trgovinah, ki so last Poljakov,« je povedal Robi. Doma na štedilniku pa nastajajo domače, prekmurske jedi »Meso in sveže izdelke ni dovoljeno prinašati v Združene države, toda včasih se komu vseeno posreči pretihotapiti domače prekmurske ocvirke ali kos šunke,« ameriški »ustvarjalci dogodkov« odpotujejo na počitnice. Takrat se Robi za kakšen dan ali dva izmuzne iz New Yorka in se odpravi na obisk k svojemu tastu na Florido. Čeprav živi v Ameriki, je tudi njegov tast iz Prekmurja. Dušan Klepec je odšel v Združene države kot predstavnik Slovenijalesa, nato pa se je odločil, da bo tam tudi ostal. Z Robijem se veliko pogovarjata o Prekmurju in nemalo Američanov ju včasih čudno pogleda, saj nikakor ne morejo ugotoviti, v katerem jeziku se pogovarjata, ker večina še nikoli ni slišala prekmurščine Izjema so dobri Robijevi prijatelji v New Yorku, kot sta na primer Darja Gačnik, ki je lastnica tamkajšnje slovenske turistične agencije, in pater Krizolog, ki vodi slovensko cerkev na Manhattanu Čeprav živi Robi v New Yorku že več kot šest let, še vedno nekoliko pogreša Prekmurje. »Zato včasih moji telefonski pogovori z Mursko Soboto trajajo tudi po po) ure in več, toda na srečo je cena telefonskih impulzov v Združenih državah zame nižja kakor v Sloveniji,« je dejal Robi. V Mursko Soboto prihaja najmanj enkrat na leto. Njegov oče Jože se že veseli njegovega obiska v septembru in bolj za šalo kot zares pravi, da Robija doma že čaka velik kup hlodov, iz katerih bodo morala nastati drva « Večkrat kot Robi leti čez veliko lužo Nataša. Njena letalska družba med drugim povezuje New York z Rimom, Firencami in Madridom ter še z nekaterimi evropskimi mesti. To so tudi njene tako imenovane službene destinacije, zaradi katerih je včasih tudi po dva ali tri dni od doma. »Ko sem v Evropi, sem po eni strani vedno tako blizu Sloveniji, po drugi strani pa si zaradi službe ne bi mogla privoščiti, da bi me čakalo letalo polno potnikov samo zato, da bi skočila do Prekmurja,« se je nasmehnila Nataša. Ambasador Prekmurja »Robi je v New Yorku ambasador Prekmurja,« so povedali vsi tisti, ki so se že srečali z njim, pa naj si je to bilo na Broadwayu, na Brooklyn Bridgeu, v bližini Rockefellerjevega centra ali na Wall Streetu. Čeprav je pogosto zaseden s poročanjem in spremljanjem dogodkov, si vedno rade volje vzame čas, da pozdravi vse, ki pridejo v mesto iz njemu tako ljube pokrajine ob Muri, ter jim razkaže znamenitosti mesta, ki nikoli ne spi. »Pri meni sta že bila tudi moj brat Dominik in njegova Darja, ko bo nekoliko zrasel, pa bo z bo pel^ Robi Poredoš na Times Squared je vedel Robi. Iz njegove in Natašine pečice je nemalokrat dišalo po vsem New Yorku po ajdovih zlevankah ali prekmurski giban-ci ali pa po grajovon zelju. »Čeprav je najboljša prekmurska hrana tista, ki jo dobiva doma in ki jo na mizo postavi moja mama Marjana,« je trdno prepričan Robi Čas za kuhanje se v New Yorku najde predvsem v soboto m nedeljo, med tednom je Robi razpet med poročanjem iz Združenih narodov, z newyorške borze ter različnih državniških in gospodarskih srečanj in zasedanj. Velikokrat se mora odpraviti tudi v Washington, ki je prestolnica Združenih držav, kjer ima svoj sedež ameriški predsednik in kjer zasedajo ameriški kongresniki »V Združenih državah ob vsej poplavi javnih in zasebnih medijev še veliko bolj pride do izraza dejstvo, da je pri podajanju informacij najbolj pomembno, da si prvi« je razložil Robi, Njegovi prijatelji vedo, da zaradi šesturne časovne razlike med New Yorkom m Slovenijo pogosto piše novice in poročila pozno v noč, zato ga je zjutraj težko priklicati. Nekoliko mirnejši so poletni meseci, ko tudi njima naslednjič prišel tudi moj Maj. Pevci pevskega zbora Štefana^ pa se se zdaj šalijo, da mi niko1 odpustili vseh bolečin,- se je nasnl.^jjlfl bi Utrpele so jih njihove noge, ko prizadeval, da bi jim pokazal kar ■ *■ je mogoče videti v New Yorku, Prl ' zaradi svoje velikosti delal pi*du - V New Yorku v Združenih državah Amerike živi skoraj osem milijonov ljudi različnih J 4 ras ’n različnih veroizpovedi, med njimi belci, črnci, Azijci, Indijanci, Židje, katoliki, < Jt- evangeličani, budisti in z vsemi njimi tudi Robi Poredoš, čistokrven Prekmurec, ki je zajahalv najbolj znano ameriško velemesto, ki mu pravijo tudi Veliko Jabolko, zaradi službe in predvsem tudi zaradi svoje Nataše. Robi Poredoš je namreč newyorski dopisnik Slovenske tiskovne agencije, Nataša pa je njegova žena, ki jo je sicer spoznal v Murski Soboti. Po poroki sta se preselila v New York, ki je bil Natašino domovanje veliko prej, preden je spoznala Robija in kjer je zaposlena pri eni največji ameriških letalskih družb z imenom Delta. »New York ni običajno ameriško mesto, temveč je planet zase,« pravijo tako njegovi prebivalci kakor turisti. »New York živi svoje svetovljansko življenje, ki hkrati narekuje svetlobni tempo življenja v tako imenovanem finančnem delu mesta, kjer je bogastvo, ki se bohoti v stanovanjih najvišjih nadstropij manhattanskih nebotičnikov ter v trgovinah pete in sedme avenije, in kjer sta revščina in počasnost preživetja, ki pride do izraza v revnejših predelih mesta, kot sta na primer Bronx in Harlem,« je slišati od poznavalcev. Veliko Slovencev pozna New York tudi zaradi različnih nadaljevank, kjer smo lahko občudovali največje znamenitosti, kot so Kip svobode, Centralni park. Empire State Building pa veliko luknjo, ki je ostala za dvojčkoma po terorističnem napadu na tamkajšnji Svetovni trgovinski center. Med osmimi milijoni je tudi Robi Poredoš comrmmicaV''- Prekmurec v New Yorku avgust 2004 ------------------p^n festival trobentačev Guča 2004 Lijana Jurak vešalico, mučkalico ali »svatbeni kup us«. Lahko pa ješ kar na ulici, kjer ti v lepinjo položijo pleskavico, sam pa si jo obložiš z zeljem ali čebulo. Ljudje se pogovarjajo v vseh mogočih jezikih, prišli so skoraj iz vse Evrope, nekaj jih je celo iz Amerike, največ pa je Slovencev in Francozov. Vera inDras srečata znance iz Gornje Radgone, s katerimi se niso videli že pet let. Za soboto so napovedali obisk vnukinje Charlieja Chaplina, Kire Chaplin, ki bo o Guči posnela dokumentarni film. Ob vsem tem pa se z vseh koncev sliši glasna glasba Trubači obkrožijo mizo in igrajo, moški dvigajo roke in zatikajo denar na trobente, plesalka stopi na mizo in pleše, kot da ji gre za življenje. Kot da je v transu, se moški predaja zvokom trobente, ki si jo nasloni kar na uho Skladba je vedno hitrejša m glasnejša in pritegne še več poslušalcev in plesalcev. Na glavnem odru se vrstijo skupine, ki se potegujejo za nagrade, a nas bolj zanima dogajanje na ulicah. Najbolj živo je na glavnem trgu, kjer stoji nekaj metrov visok bronast kip trobentača. Mladi žvižgajo s piščalkami m plešejo, nekaj jih je splezalo prav na glavo trobentača in s pivom škropijo vse pod seboj. Srečamo se z našimi sosedi iz Logarovcev, ki taborijo na dvorišču pri enem do domačinov in ki so nam povedali, da so jih zjutraj ob šestih prebudili s topovi. Kljub temu so videti zelo dobre volje m so navdušeni nad utripom prav tako kot mi. Z Vero m Blanko odidemo v bližnjo galerijo, kjer so razstavili slike naivcev ter domačo *'4 Na carini r Batrovcih nam je tamkajšnji carinik f trenutku razbil vse dvome in ugibanja o tem, kako bomo Slovenci sprejeti v Srbiji. »Sta je, Slovenci, idete u Guču? A gde su vam trube?« Ježi na 'hu । m nadmorske višine, vsi drugi hribi pa . ?kr°g 900 m nadmorske višine. Nekoč, ko še ni bilo ih ' h e m so mora^ poklicati na zborovanje, so i Tor3 ' se s^ši več kilometrov daleč na okoliške ^či prV) 11 edicija, ki je stara več stoletij. Leta i960 so imeli v da i, ^^j1, ^ubača« in od takrat se vsako leto zbere več najbol}šega trobentača Odkorakali smo v I19 dni ^ar posrkali > vase. Glasna m: vsake;: koraku. Vzdolž vseh ulic so -■ K»“ ^'y110 kjer lahko kupiš vse mogoče majice s sliko °*1 Mladiča, »šajkače-, nože, obuješ lahko f j,. -ne čevlje, p o n uj a j o 1 ec to ve i zdelke, plete na oblačila ' ~>ovih ' mlade mačke, za. 100 din smo kupovali CD-™Sce. ^^“ntr^v, veliko je glinene posode, zadaj, za Bočile P°leg luna parka, pa veliko plastike, rabljenega S Join i ."^la. traktor, rabljeni avto, skuter, skratka vse, t^tii 111 Vse’ česar ne potrebuješ. Med vsemi temi ":i| Podjetni Gučani postavili priročne prodajalne 'h?r garaže m terase pa spremenili v gostilne, kjer . Pečeno jagnje, odojka, pleskavico, čevapčiče, in umetnostno obrt. Prijazna gospa nam je povedala, da je študirala v Ljubljani, da je bila na Triglavu in da bo še prišla v Slovenijo, ker se dogovarjajo, da bodo kmalu začeli k nam uvažati svoje izdelke. Predstavila nam je preproge, oblačila, vezene prte, vsi izdelki so iz naravnih materia- lov in lično narejeni Dve dekleti, oblečeni v narodne noše, sta nam zelo zgovorno in prijazno povedali vse o pridelavi olja, kisa in marmelade, kar smo seveda tudi kupile. Še slika za slovo in obljuba, da se naslednje leto zopet vidimo. avgust 2004 p^n Jutrova dežela peter i x. v r Iprvi z desne) ' ' - se zmeraj Lendavčan. Nobena dežela me ni tako prevzela kot daljna Japonska. Z opisi se enostavno ne da prikazati občutkov, ki jih doživljaš na poti, polni presenečenj in novih spoznanj o neki civilizaciji, ki je vredna, da deželo poimenujemo šesti kontinent. Vsako jutro napoči tam daleč za neskončnimi vodami Pacifika, ko se sončnih razlijejo čez neskončno vodovje in oblijejo gorato otočje bujno zelene dežele, M P pravimo Japonska. Dežela na robu največjega oceana slavi v juliju tudi praznik morja, ki jo prehranjuje in brez katerega dežela ne bi mogla obstajati, saj ne bi bilo gneče na njenih obalah, največji mostovi ne svetu ne bi mogli povezovati južnega otoka Shikoku z otokom Honšu in neskončni predori pod morjem bi samevali in beli shinkansen ne bi imel potrebe premagovati velike razdalje v osupljivo kratkem času. Prav tako se misijonar sveti Frančišek Ksaverij v sredic šestnajstega stoletja ne bi mogel v spremstvu portugalskih pomorščakovi vodstvom Pedra Silve da Gama izkrcati na eksotičnem otoku Hirado v Južnem korejskem morju, kjer je sredi budističnega raja zapustil vidne sledi krščanstvi tudi moderne Hirošime ne bi bilo, saj Američani ne bi imeli povoda za avantur modrim dečkom^id je za večno spremenil podobo tega cvetočega mesta Glavna rezidenca cesarske palače v Kyoto, kamor navadni smrtniki nimamo vstopa. Pagoda v parku Ueno v Tokiu. 'ili gejsam □k Spominski park v Hirošimi - 6. avgust 1945 Ribja tržnice v Osaki. fje čaka na kavalirje, da ga V negotovem svetu Kar na začetku moram priznati, da iti kar tako v lastni režiji v to daljno deželo, ni mačji kašelj. Polet iz Frankfurta do Osake kar traja in ga ni konca in ze si vsega naveličan, preden zagledaš iz letala skozi koprenaste meglice v kopaste oblačke odeto otočje južnega dela Japonske Tokrat smo bili trije, svak Arpad je bil udeleženec varilskega simpozija v Osaki, Bojan, moj evropski sopotnik iz mladostnih let, pa se nama je pridružil, ker je zaslutil pravo priložnost z zanemarljivim rizikom, saj to ni agencija, ampak naveza Novak Koveš, ki zagotovo zanesljivo deluje. Tako je mogoče mislil on, sam pa sem koval načrte za najdrznejšo avanturo vseh avantur do sedaj, saj v semantičnem pomenu tukaj prevladujejo japonske pisave, latinica pa je le eksotična posebnost, m to v angleščini in kar se da mikroskopsko varčno Mogočna bela ptica z Lufthansino posadko se je končno začela naglo spuščati in nenaden dotik koles z letališko stezo osaškega letališča Kansai, ki je nasuto v morje, je bil prvi znak za uspešen pristanek Prvi vtis, ki me je potem spremljal ves čas bivanja, je bil, da tukaj vladata red in da vsak uslužbenec natančno, odgovorno in predvsem prijazno z nasmehom opravlja svoj posel. Ko smo zapuščali letališko zgradbo, nas je šokiral vročinski udar, ki nas je spremljal od tu naprej in se ga zlepa ni dalo znebiti, temperature se ob relativno visoki vlažnosti podnevi v poletnih mesecih povzpnejo do štirideset, osupljivo pa je t.o, da ponoči ne padejo pod trideset stopinj Hlad naides le v gostinskih lokalih in tesnih hotelskih sobah, kjer so klimatske naprave računalniško krmiljene, prav tako straniščne Školjke po opravljeni veliki potrebi, pa da ne bo nesporazuma, metlic za higienske zadeve tam ne poznajo, vse, kar je v zvezi z odplako; opravi elektronska naprava Hitachi. sem se spomnil na prekmursko kletvico japansko!« Sedaj vem, kakšno je japoh^ Shinkansen in svet podzem^ železnic Ko nokie obmolknejo Taksist črne corolle nas je odložil pred našim hotelom, ko smo mu odšteli šestnajst tisoč jenov za pet desetkilometrsko pot od letališča Kansai do hotela Rihga Nakanoshima v najbolj frekventnem času. Prtljago smo odložili v hotelu, kjer se je dalo pogovarjati v angleščini, napolnili nahrbtnike m že smo bili na utici z namenom, da pridemo čimprej do shinkansena - najhitrejšega vlaka na svetu, s katerim smo nameravali v Tokio. Najprej pa smo se ustavili v senci neznanih dreves, ki so nas varovala pred ubijajočimi navpičnimi žarki japonskega sonca in s katerih je prihajal zven japonskih čričkov, ki so ves dan neutrudno godli. Iz nahrbtnika sem potegnil mobilni telefonček z namenom, sporočiti domačim, da smo srečno prispeli v jutrovo deželo. Toda zaman, razen baterijskega signala se drugo m prikazalo Hitro smo ugotovili, da imajo Japonci svoj operacijski sistem, in ko smo prosili za pomoč mimoidoče, ki so telefonirali s sonyji in sharp!, so kar zmajevali z glavo in nam kazali na telefonske govorilnice, od koder se je že za sto jenov hitro dalo dobiti zvezo z domovino. Obstali smo za nekaj trenutkov in spremljali utrip nepoznanega velemesta. Osake. Avtomobili vozijo po levi, vsi taksiji so črne barvne in poleg normalnih so še diagonalni prehodi za pešce Pri zeleni na semaforju se oglasi tisti znani domači glas kukavice kot v »Čarnon lougi«, ki nas je spremljal zmeraj, ko smo prečkali street. Med hrumečo množico in kukanjem se oglašajo se zvonci kolesarjev, ki kot kamikaze drvijo po pločnikih. Moram pa še omeniti v črnino oblečene dame in japonske lepotice, ki vzbujajo pozornost s pisanimi dežniki, ki jim varujejo nežno belo polt pred sončnimi žarki. Japonci se namreč ne sončijo, ker je to nezdravo in celo nevarno, saj je za opekline že dovolj dobra ura opoldanskega sonca, in potem I Hitri vlaki na Japonskem so rg ■' I1'" 1 vdaimo leto 1964, ko so Japonci ob priliki. • iger odprli prvo progo s hitrim poimenovali shinkansen Začeli smo n • ” postaji Higobashi, kjer se drenja P vsepovsod drugje, statistike pa jiriivijn d* preživijo tretjino življenja na vlakih. Ki>r lily'S I tukaj napeti možgane in semantične ?i- ~ zaznavanja, da stopiš na pravi vlak m < želeno smer Prva ovira je spet japoa^ ■ moraš najti načrt, ki nekje obstaja, v potem obvladati sistem nakupa 1 ■ ' veseljem bi ti pomagali vsi, ^'fiiuir dojame, da sogovornik ne razum® Tokrat smo imeli srečo, naleteli strin I študentko, ki se je vračala v s4< 1 pomagala pri nakupu Mjzovnii v I kansenom Ko Japoncu omeniš shirk I okrogel obraz z debelimi ustnicami * j' I smeh. A smkaaaaansen < zategne pOsiis“ I zadržati ponosnega nasmeha! Nena I tega šumečega hitreca te "^»1^ sedež in ob blagih krivinah te zaradi prijetno zaščemi po vsem životu. r ■" riževa polja nato naselja do nbal r 1,1 dolžini vse do Tokia, na levi n^«1 '^l, o. l'T._ poraščenim gorovjem, s katereof razbrazdane in v tem času 51 ,'J'' obal Pacifika Kot nenavadni ' ^ ir« nahrbtniki smo vzbujali precejšnjo p '•k ; o’ potniki so bih večinoma poslovnež ' v, -c niki na kolenih ali z mobilnimi1 ■' Nenadoma vstopi uniformiran M globoko prikloni in gre počasi nitiw-1 ', h ... '■ prosil za vozovnico, in preden n1*1 obrne in se z podobnim priklonoJi' Človeško mravljišče »Tokio - glavna postaja,« me &li , niku iz sladkega dremeža, nisem 1 ali je res Pogledal sem naurne^^,-^^ da smo prevozili razdaljo seeking® , kiom v pičlih dveh urah in - r|r1' uib'f Glavna postaja je nekaj 1 ■ nami je pravo vozlišče glavnih „Otemachi in Hybia, na katerih ^jd ... mravljišče. Z Ustom papirja v označenih trinajst linij v trinajS' ■ , podzemnih železnic, smo e P" .d 7 p' vrvež. V želji, čim prej doseči ^''^gjjjve1’'’ opotekali in iskali našim cremj1-angleščini in uspeh ni izostal M ’ v hostlu za pičlih tri tisoč jenov, '• nadstropju neke stolpnice na Ida-bashi s tre e hi. Za uspeh smo se na gradili z zelenjav no juho z riževimi špageti in kuhanimi raki, po nerodnosti bi skoraj polomili vhodna drsna vrata, kajti tu se varčuje z vsakim kvadratnim centimetrom, zato se malokje najdejo vrata na kljuko Gostinci se tu potegujejo za vsakega gosta, pa ča^e p^n smehlj a j a i« D I *1 ill F $ fl» de 4 ? * 11 takoj vstopu v klimatiziran lokal ffek P°nLlc^0 kozarec vode in sterilni vroč ■ 51 Potno čelo, si osvežiš roke in . P°strežejo. Za žejo ti ponudijo tople čaje Mne- MEi'ailm P9 ie najbolj prijal kozarec ''^rairiskih do nekajtonskih, kar pred ‘ j-.,.. Jva^ev. Viličarji in majhni traktorji S :■:H strani z milimetrsko natančnostjo. s ' j1' razpolavljajo viseče tune in ribji Bblo5eH6t^III'J mačetami kupcem režejo ^“■ji ort ’.obilniki ledu neznosno ropotajo in '''^o ledeno kašo, ki jo stresajo v r-PoiTta balažo nasveže fileje ali cele očiščene ‘‘ -tlezriarie ribe. Tovor pa viličarji v isti C ' hladilne zabojnike m odvažajo v Delovni proces je tukaj do H r,r kos ribe pride ob pravem n . tnest0 TU vlada podob na natančnost \inost ''"‘‘k Mer drvijo vlaki z minutno f°sti h' vse strani, in tu enostavno ni J°)stri ' 7 bližnjih tesnih restavracijah ,T|h 1 Ponujajo najbolj sveže morske ln ifbitelje morske hrane je to pravo Ea, f*0 zmerni ceni. Ker smo bili brez ^^I spoznavali drugačne okuse <11,1,1 ■ uni so prijali, drugi ne Osebno z r'že na^ Enovrstnimi okusi morskih j ^Ijh n b* kocke narezanimi pečenimi Zaltrk radi poplaknejo s sakejem, h čajem z.okolico ___ taPešat,," " 'e h d rutinski posel, utrujala sta . ।, m neznosna klima v osaškem kj _ ' 1|-! 1 n velika mesta Osako, Kyoto in ^^ktično spojena in skupaj ne V 11 nj i, : Značilno za mesta je, da tated Pga centra’ kar ni starih delov žiti. a'’ ^Ot 31110 vajeni v Evropi. To so - 1 2 množico modernih stolpnic, ? ^U^e' faradi načrtovano urejene lij krr |(! J' se lahko zelo hitro premikaš z ‘hu! '' druSega Ena značilnih točk je Pr b°novno postavljen iz sodobnih '£>.! namreč požgan med vojno z ^^1^ ZTt®11 k" z enim od številnih kanalov, 'A ° L- °> zato ji Evropejci pravijo tudi ., 'flo ie čudovit razgled od ■ ■ r..r"rJ nedaleč od gradu v istem '^aio pja.n n°gometni stadion, kjer se je V Mm, ' zadnjegamundiala. Dotombori Sii k'° but’kih, zabaviščih in dobrih vsi kuharji v en glas - pa mislimo, da smo ga spet b’i r"'l“r ' llrn hladi obrazi pod belimi ''"h: • ' srneh, si kar oddahnemo. ' Mr„,1,111 i* moderna trgovina elektro-* i, n° zmanjka besed, nemo sprem-zke tehnike od računalnikov, vi ju 1 JI ib * u Vroče nedelje Japonci najraje presedijo za igralnimi avtomati. kjer se je še precj desetimi leti pretakolo lava. Žrelo z roba kraterja ter prodajalci kristalnega žvepla in mineralov ob ognjeniku deo-foto tehnike do televizorjev, da se ti kaj hitro zvrti, a prav gotovo ne od cen, ki so sprejemljivejše za večino teh čudovitih izdelkov kot v domovini. V Umedi, kjer je vse polno čudovitih cvetličarn, je živahno pozno zvečer, ko se bogataši pripeljejo snubit lepe gejše za nočne zabave. Tukaj spet, pridejo na svoj račun taksisti s črnimi toyotami, ki prevažajo radovedne turiste z malo debelejšimi »bankaši« Mesto je pred leti gostilo tudi svetovno razstavo Ekspo ob obali zraven pristanišča, kjer je danes moderno zabavišče Pradavni prestolnici Nara in Kyoto Le dobre pol ure vožnje z navadnim vlakom je potrebno, da se izviješ iz objema hrupa in vročine, do starodavne prve prestolnice vzhodnega cesarstva Za ta krožni izlet smo izbrali obetavno jutro. Vlak se je počasi dvigal in zapuščali smo zamegljeno kotlino in se dvigali na nekaj sto metrov visoko planoto, kjer smo končno začutili navidezni hlad jutranje rose, mehke trave in videli počivati trope jelenov pod mogočnimi hrasti m debelimi bukvami. Ostanki stare Nare so le še v muzejih, raztresenih po pobočju, območje, ki ga je pokrivala nekdanja prestolnica, pa je ena sam velikanska planota, spremenjena v park, kjer se skrivajo po manjših samostanih bradati menihi, kjer stoji zlati tempelj Todai z velikim Budo, visokim več kot dvajset metrov, tu so številne pagode in stolpič z zlatimi zvonci. To je pravo mesto, kjer si izmučeni potnik oddahne, nabere telesnih in duševnih moči in kjer lahko v miru razmišlja o tej nenavadni civilizaciji tam na robu svetovnega oceana. Spet pol ure vožnje m že si v poznejši prestolnici Kyoto, ki leži v polkrožni kotlini in je v nasprotju z Naro neznosno vroče in vlažno mesto Vseh znamenitosti Kvota m mogoče niti videti niti opisati. Med glavne znamenitosti gotovo sodi nekaj deset kvadratnih kilometrov veliki cesarski park z ohranjeno cesarsko palačo, ki se skriva za obzidjem v kvadratu dva krat dva kilometra. Ta cesarska palača čudovitih barv, razpotegnjena na velikem prostoru med cvetlične vrtove, je zagotovo vrhunski dosežek mojstrov lesene arhitekture nasploh. Adrenalinsko potovanje z avtom Tukaj se je treba bliskovito prilagoditi razmeram, sicer si oplet Cestna vozila zdaleč ne dosegajo hitrosti vlakov, stroge omejitve - osemdeset na avtocesti in petdeset na drugih cestah Pomemben podatek je tudi, da po enem tednu potovanja nismo nikjer srečali policijske patrulje, nismo videli niti ene resne prometne nesreče, skratka, bili smo osupli nad disciplino, ki vlada v prometu. Pri prvem plačilu cestnine pa smo takoj ugotovili, da ne bo šale Za sto kilometrov avtoceste plačaš tri tisoč jenov, zato pa privarčuješ pri gorivu, ki je cenejše kot pri nas. Prečkali smo spodnji del glavnega otoka Honšu in se pri mestu Tottori prvič srečali z japonskim morjem. Na peščenih obalah smo lahko prebrali. »Kopanje na lastno odgovornosti Krenili smo proti Hirošimi, kjer smo se v spominskem parku poklonili spominu na žrtve prve atomske eksplozije Po naključju smo se pogovarjali z ameriškimi golobradimi marinci, ki so tukaj po vojaški dolžnosti in jih je zanimalo, od kod prihajamo. Hirošima je edino prostorno mesto na naši poti, kjer se lahko normalno giblješ in imaš občutek, da je v tej deželi še nekaj prostora. V kavarni ob spominskem parku lahko ob dobri italijanski kavi slišiš Verdijevo glasbo in arije v interpretaciji Placida Dominga. Otok vulkanov, toplic in misijonov Eleganten most se pne čez ožino na jugu in Honšu povezuje s Kjušom. Naglo smo ga prečkali in se med strmimi vulkanskimi gorami mimo Fukooke spuščali proti Nagasakiju. Naš cilj je bil Jutro na Shikokufu na rtu Muroto. otok Hirado na skrajnem, zahodu, že v Korejskem morju Dosegli smo ga pozno popoldan, ko so se koprenaste meglice v neznosni sopari že dotikale gozdov na strmih pobočjih. Tukaj se je sredi šest najstega stoletja izkrcal misijonar Frančišek Ksa-verij s portugalskimi pomorščaki in s krščanstvom zaznamoval celotni Kjušu. Na hribu med zelenjem stojita čudovita cerkvica z gotskim zvonikom in kip sv. Frančiška Ksaverija v pridigarski drži Zvečer smo v zabaviščih srečevali Japonce, ki so se nam predstavljali kot katoličani, kar nas je presenečalo. Drugo jutro je bila nedelja, nadvse zgodaj smo poiskali pravo plažo v idiličnem zalivu Necika in si privoščili kopanje ob čudovitih peščenih plažah. Na ravnem delu riževa polja, v ozadju bujni pragozd, čez katerega se plazijo koprenaste meglice, ki včasih vsaj malo ublažijo žgoče sončne žarke. Vsak dan smo videli morje, vendar priti do plaže še zdaleč ni enostavno, zato je bil sedaj užitek popoln Drugo jutro smo prečkali otok in se povzpeli na ognjenik Aso sredi otoka. Delujoči dimnik nekoč velikega vulkana leži na južnem robu kraterja, ki men počez več kot trideset kilometrov. V žrelu, ki je zasuto, pa so mesteca in dragocena riževa polja Danes je bila tukaj nepopisna gneča, ker je praznik morja in še ponedeljek. Japonci od blizu in daleč si privoščijo izlete v naravo. Med drugim smo srečevali kolone motoristov na svetlečih motorjih. TU smo si privoščili poceni panoramsko vožnjo s helikopterjem prav nad žrelom Pobočje vulkana je poraščeno s čudovito zeleno travo in na njem se pasejo krave mlekarice simentalske pasme, pa čeravno je minilo od zadnjega izbruha dobro desetletje. Mislim, a a ima to mleko vseeno malo priokusa po žveplu. Na severnem delu smo se po serpentinah izvili iz kraterja in nadaljevali po ozkih soteskah, kjer bruhajo na dan izvin vroče vode Na. vsakih nekaj kilometrov so njihove značilne toplice, kjer se domačini namakajo v bambusovih hišicah, kjer imajo tople vode na pretek. Drugo jutro smo zapustili Kjušu in se s trajektom odpeljali na Šikoku, najbolj gorat in najmanjši od glavnih otokov, kjer rastejo banane in drugo južno sadje. Domačini krčijo džunglo in na strmih pobočjih gojijo razno sadje Po ozkih soteskah smo se prebili do mesta Koči na Pacifiku, vendar samo s petdesetimi kilometri na uro, in naprej na sam rt Muroto, kjer pridejo na svoj račun deskarji in potapljači, ki Iščejo biserne školjke Večer je bil nekaj posebnega, zreš v pravi Tihi ocean m v peklenski vročini čakaš, kdaj bo sonce štrbunknilo v neskončno vodovje. Potem sledi večerja, seveda riž s pečeno ribo m sladko omako. V spanje te zaziblje ropot hladilnih naprav, brez katerih tukaj ni počitka, in drugo jutro pozdrav soncu na drugi strani rta in pred nami je pot proti severu čez največji biserni most, ki mu niti Golden gate m enak, nato malo adrenalina do središča Osake in tako se najbolj noro potovanje konča Drugo jutro zlagamo kovčke, kajti Lufthansina posadka nas že pričakuje, da nas popelje tja. daleč na zahod, do večerne dežele brez smehljaja Pogled z gradu v Osaki na mesto. Tempelj Todai v Nari z velikim Budo. avgust 2004 p^n No, no today... Radenci, Radenci ------------------------— - joj, kak naj to poven ..*?!« To je bil odgovor, ki sva ga slišalo največkrat m nama je takoj zvabi ftanr.eškB na obraz Izkazalo se je, da Radenčani [vsaj tisti, ki sva jih ujela midva) niso ravno vešči ci^leŠčine, zatorej nama pri prvem gospodu ni uspelo izvedeti nič več kot smer prali Gornji Radgoni. Kajti na vsa vprašanja je odgovarjal z isto kretnjo in kratkim, zrnogcnralnim odgovorom no preprosto vprašanje (zastavljeno v angleščini seveda): »Se sejem začenja danes?« »Ne, ne to ni danes, to so Radenci!« 2. »Six kilometers... 0D4pQ je bita Uiirei^ in se je pofrudj|a p0 svojih najbolj močeh, tako da sva zbrala vsaj Še en podatek več. Še šest kilometrovnof11 loči do najinega cilja. Pa se sejem začenja danes? »Jq, vestno takoj sva ugotovila da morava najti nekoga, ki bo ovrgel najino domnevo, do |e promocija radgonskega sejma precej borna. Kajti drugače bo P ' ostalo .. Jurij Zauneker Staša & Timotej Poletni val turistov počasi usiha in po cestah zopet videvamo avtomobile “ —| s pretežno domačimi registracijami. Zato pa sva se midva s Timijem za en dan prelevila v angleško govoreča mlada obiskovalca Radenec. Preizkušala sva znanje tujih jezikov in obenem preverjala, kako so svojo (uspešno?) promocijo letos poskrbeli organizatorji radgonskega Kmetijsko-živilskega sejma. V Radeta se namreč mudila cel teden pred njegovim odprtjem in trdno prepričana v svoj prav spraševala/ za pot do Gornje Radgone. 3. »Pa ka naj zej jes tu, ko pa neven čist nič povedat, marata koga drugega prašat...« ' ” 4. »Not todayi Radenci!« - dru^ CA Zanimivo se je znajti v situaciji, ko bi ne smel razumeti ničesar in le izbuljiti oči ob poplavi zate popolnoma tujih besed, pa v bistvu razumeš čisto vse. Ob »babičinem« monologu me je tako malo »zvilo«, zato sva ji, ko sva jo uspela prekinili, po hitrem postopku razložila, da gre za Skrito fotografijo. Tokrat v slovenščini, seveda. 5. Ja, paBi^® neven če se ne začne drugi teden...« Prvi poskus je bil opravljen. Z angleščino se preverjeno ne pride daleč, zalo sva raje poglobljeno nadaljevala z misijo: Radgonski sejem v domačem jeziku. Gospod je bil precej neodločen. Danes, jutri, naslednji teden,... » 21. ali 28., zdi se mi, da je naslednji teden, ali pa danes, ali pa ...« No ja, tako bi lahko ugibali v nedogled. 6. »Nišče vai^^ povedati, kama moreta , mi Najbolj nazorno, skoraj plastično, z vsem ^oiri. * stavbami vred, nama je pot orisala ženska * P p 1^ promocijo za neko 'lublansko' podjetja P pjn^'^fl* zamujavp. Saj se začenja danes, 'ane'?« »5®vs ^ecbr 'ven' po točno kdaj, -------------------------- Hvala bogu pa sva se po opravljenem delu odpravila naravnost domovin ne na sejmišče. Kajti vedela, da bi na otvoritev čakala zaman. Oziroma - dober teden. Organizatorjem sejma torej P° oglaševanje in s tem večjo razpoznavnost dogodka vsaj med domačimi ljudmi. Domačini pa - slovšfle Saj se nikoli ne ve, kdaj vam (nam) bo to znanje prišlo prav. T"T p^n avgust 2004 Vrni se! lekoj let težiti, preden zgane. Miša Vlak A. Narta Rituper Rodež Lsnter ii Vseb: ^nter interesnih dejavnosti CID-EK Stojim ob železniškem tiru, ko mimo pelje vlak. Na vagonu zagledam svoje sanje, je, da bodo njihovi prostori vedno polni. »Mi zaznavamo probleme mladih in jih skušamo tudi reševati,« je povedal ob otvoritvi župan Anton Balažek in dodal, da to številnih problemov ne bo rešilo, lahko pa k temu pripomore Šolski minister dr Slavko Gaber pa je dodal, da si želi, Nihče te nima tako rad kot jaz, pa čeprav ti tega ne upam povedati v obraz. Kaj čutiš ti, meni na žalost znano ni. Le vrni se... prosim te Vem le to, da te rada imam močno. V moji glavi nič drugega ni, le tvoji nasmehi, tvoji pogledi, tvoje telo ...le vse, kar si tl! Vem sedaj le to, da te pogrešam zelo. Daj, vrni se! Skrbi me zate, ne pusti tu me same in s tujimi ljudmi obdane. '°Muri v Kranjčevi ulici ‘vlnr bodo odprti vsak *■ razen nedelje. dobili prostore, njihova '■ da ni । vsebinsko dobro obsega dvesto n je razdeljen na 'ino in delovanje Jernej Dirnbek, sekretar na Uradu RS za mladino: Na uradu financiramo mladinske svete in se z veseljem udeležimo kadar kateremu od svetov uspe pridobiti prostore, kol je ta. V Sloveniji je le sedem mladinskih svetov od 32 skupaj registriranih, ki imajo svoje prostore. Drugače je mladinskih centrov in klubov, ki jih financira naš urad, še več. Vsak kraj bi si zaslužil tak center, kjer bi se mladi srečevali Ampak morajo kar blsnristima svoj prosti čas, pomena, saj prav to naje delo in naš odnos do Wit Tu je še posebno pomemb-taltuhni, Pogosto lahko sli-“ Nadino, kako se pritožuje, da za skupno druženje *tffcj*nje, v Lendavi bo odslej so dobili po večletnih Emilih. skupne prostore za J1’ ^javnosti. Želijo pa, da bi in družile vse starostne center pomeni, da se zavedamo, da veni državi niso pomembni samo gospodarstvo, vojska in zunanja politika, ampak tudi to, kako ljudje živijo in preživljajo prosti čas. Ce so mladi vključeni v delavnice ali se igrajo družabne igre, je manjša verjetnost, da bodo v gostilni ali kje na ulici ta čas pili ali kadili. da bi bili prostori čim bolj polni in vsebinsko bogati ter da bi se v njih srečevali ne samo mladi, ampak vse generacije »S tem ste dokazali, koliko vam pomeni kakovost bivanja« Tki je priložnost, da se prosti čas izrabi na kakovosten način. sednica občinskega odbora za mladinska vprašanja, ki bo ta center vodila. »V večji konferenčni sobi bomo lanko pripravljali različna izobra ževanja, predavanja, okrogle mize, prostori pa so primerni tudi za druženja in različne delavnice.« Poskrbeli bodo za prijetno druženje naj mlajših, zanje bodo pripravili družabne igrice, pripovedovanje pravljic in drugo Dobro sta opremljeni tudi soba z računalniki in inter- Maja Kostric, podpredsednica Kluba Študentov Lendava: Takšen center smo si že-dolgo želeli, saj smo se vsi ubadali s prostorsko stisko. Tudi naš klub lahko tu izvaja svoje klubske projekte, delavnice, predavanja in še kaj. Tukoj bomo lahko delali tudi časopis. V našem klubu imamo manjše prostore, zato ni mogoče, da bi se zbralo več ljudi. Končno smo po tolikem času dobili skupne prostore, ki so super. Tu se bodo zbirale različne generacije, od najmiajših pa tudi starejši. Upam tudi, da bodo ti prostori pritegnili tudi mladino, ki je zašla. Težko, da se bo s tem obvarovalo mlade pred težavami in drogami, odlična ideja pa je da so sem prinesli namizni nogomet in biljard pa zastonj računalnike in internet. To bo gotovo pritegnilo veliko mladih. netom, soba za počitek in užitek in še kaj. Pripravljali bodo tudi gla sbene večere, razstave, sejem rabljenih šolskih učbenikov, razstave domačih likovnih umetnikov in še kaj. »S tem centrom mislimo resno,« je povedala Sobočanova in dodala, da bodo skušali pripraviti dobre vsebine in aober program. Prepričana Odprt za mlade vseh generacij 'ina Sobočan, pred- S^g ,Z Brezovec, 1, ir,i * Nravstvene sole: n si želim, da mi ie %. bil že na več ta borih, s- '' na in mi je bil b.r Pr'š®l tudi letos. Ta je 'tL' naravo, gozd, ži- \ SS' 9ren10 P° tudi na "“is ,^1'n po čistilni kakovost, ali vse- ( je v njej precej mikroorganizmov. Čaka nas še astronomija s proučevanjem neba in zvezd Uživam in imamo se lepo. Dobro je, da se družimo in se še kaj naučimo. Najboljše je, ker delamo poskuse Kdo pravi, da so kemija, biologija in naravoslovne vede sam dolgčas. Za nekoga že, za druge pa so lahko prava popestritev poletnih počitnic. To niso samo formule in znanja, ki si jih moraš naučiti na pamet. Naravoslovni predmet se imenuje zato, ker učijo o naši okolici in nas samih. Tega se učijo tudi mladi na naravoslovno kemijskem taboru, ki letos že dvanajsto leto poteka na osnovni šoli I v Murski Soboti. Vodja tabora Maja Rubin nam je povedala, da se je zbralo šestnajst otrok, s katerimi delajo analize in vzorčenja vode, poskuse v laboratorijih, opazujejo naravo in tudi zvezde, poskrbijo pa tudi za športne aktivnosti in prijetno druženje. Filip Cvetko iz M. Sobote, 8. razred devetletke, OŠ III M. Sobota: Zanimata me naravoslovje in biologija, zato sem tukaj. Pri teh predmetih jjnam tudi najboljše ocene. Veliko se naučimo, poleg tega pa sem spoznal tudi ncve prijatelje Vsi moji prijatelji niso šli, ampak če greš na takšen tabor, na to ne gledajo kot na piflarijo. Najboljše je bilo, da smo delali različne poskuse. Nič takega se nam sicer ni zgodilo in nič ni eksplodiralo, morda pa bomo to Še poskusili narediti (smeh.) Tisti, ki niso iz Sobote ali okolice, spijo v dijaškem domu, mi pa spimo doma. Bolje je, če lahko greš zvečer spat domov, zjutraj pa se potem vrneš. Včasih me pripeljejo ali pridem peš. Kirn Cvetko, 8. razred osemletke na OŠIII Za ta tabor me je navdušil bratranec, veliko udeležencev sem poznala od prej. Zanj sem se odločila tudi zato, ker želim šolanje nadaljevati na naravoslovni smeri. Pomembno se mi zdi, da se s snovjo že zelo zgodaj dobro seznaniš. In super je, če lahko grem na takšen tabor, saj je zelo zanimivo in še boljše kot pri pouku. Med delom se lahko tudi pogovarjamo, zaradi česar nas nihče ne ošteva. Ce bi bilo pri pouku tako sproščeno, bi se lahko Še več naučili. Zdi se mi dobro, do nekateri spijo tu, tudi meni ne bi bilo težko, saj je doma dolgčas. Z novimi prijatelji smo se zelo navezali in upam, da se bomo družili tudi po taboru Leo Korosa, OS Križevci prt Ljutomeru, 8. razred osemletke: Na tabor sem prišel skupaj s prijateljema. Najbolj me je pritegnila vsebina tega tabora, saj vključuje tiste predmete, ki jih imam najrajši. To pa sta biologija in kemija. Verjetno se bom s temi predmeti ukvarjal tudi v prihodnje Mene osebno so najbolj pritegnili kemijski poskusi. Zanimivo pa je tudi opazovanje neba ter zvezd. Na taboru mi je zelo všeč, prav nič mi ni žal, da sem se odločil, da med počitnicami obiskujem takšen tabor. Gotovo se bom udeležil še kakšnega. Novi prijatelji pa so zelo dobri. Mislim, da je dobro, da se srečujemo mladi iz različnih osnovnih šol. Spimo v dijaškem domu, doma so sicer boljše postelje, ampak je tu več zabave in druženja ki izginjajo v mrak. Za njimi ostaja le praznina, ostaja le tišina, ki zažirase v temno noč. Na prvem vagonu zagledam solze, ki sem jih točila za njim, tiho polzijo po oknu, za njimi ostaja le sled bolečin. Na drugem vagonu spomin na njega sedi, se grenko zasmeje, iz oči mu krivda žari. Na tretjem vagonu se pelje bolečina, v rokah drži pepel spomina, mirno sedi in žalostno gleda, kot da se svojega konca zaveda. Na četrtem vagonu so le še besede. besede slovesa vse skupaj sede, skupaj z njimi pa kriki in jeza v daljavo se gube. Tedaj me pri srcu stisne, vidim še zadnji vagon. Nestrpno čakam, da pelje mimo mene, da. še zadnjega gosta uzrem. Na petem vagonu pa pelje se on, mi nežno maha v slovo. Še zadnji nasmeh mi pokloni, nato pa izgine v temo. Tako se vlak odpelje dalje, tiho vozi svojo pot v daljavo brez vsakih ciljev, vlak mojih sanj se vozi povsod! Zvezdica avgust 2004 p^n Marko Slavič st Zgodba z naslovnice Hein Kraljevo, oh. Kraljevo smer. Morda zveni malo neskromno, a vseeno mislim, da sem v vsej dinastiji Slavičevih napravil največ, in to v najslabšem obdobju. Ne smete namreč pozabiti, da je bilo obdobje za kasaštvo po drugi svetovni Še rožnato, v 50. letih prejšnjega stoletja pa so se razmere bistveno poslabšale. S komunizmom je prišel tudi strah pred velikimi, naprednimi kmeti, tako da tudi za konjerejo ni bilo dobro postlano. A vseeno mi je uspelo, pri hiši je bilo vedno vsaj 10 konjev. Tistega komunističnega obdobja ne napadam, tako je pač moralo biti. In potrditi moram, da so bile tudi takrat dobre strani. Če si si upal, če si bil korak pred drugimi, se je dalo preživeti. In to velja tudi zdaj, ko se je režim menjal. A tako v prejšnjem sistemu kot zdaj nikoli nisem pozabil na svoj ponos. Tako se spomnim, da je bila pred desetletji velika razstava kasaških konj na Ptuju. Tam je bilo veliko pomembnih maž, celo generalov nekdanje armade. Ampak ker so. me ocenili slabše kot sem mislil, da si zaslužim, s svojo kobilo nisem hotel hoditi v častnem krogu. V ponos mi je, da sem si to Večina javnosti je prepričana, da Slavičevi prihajamo iz Ključarovec. Pa ni čisto tako, saj so naši predniki iz vasice Grabe v občini Križevci pri Ljutomeru. Res pa je, da je moj dedek prišel v Ključarovce konec 19. stoletja, leta 1885 pa je sezidal našo domačijo. Od takrat se tudi začne pisati razvoj konjereje in konjskih dirk v naši družini. Prlekija je bila že od nekdaj pokrajina pridnih, trdnih kmetov, ki so vedno imeli radi konje. Letos obhajamo 130 let od prve konjske dirke, ki je tudi uradno zabeležena. Šlo je za dirko na relaciji Križevci-Ljutomer. In zakaj omenjam kmete? Ker se 130. obletnica nanaša prav na ta stan. Verjamem, da so bogataši imeli konje in dirkali tudi že leta prej, vendar uradno pri. Kasaškem klubu Ljutomer praznujemo 130. obletnico prav v spomin na prvo dirko leta 1874, ko so bili »zraven« kmetje. Žlahtna vinska kapljica in konji so od vekomaj zaščitni znak Prlekije, kjer je bilo skozi vso zgodovino in je še veliko klenih, pridnih kmetov. Prt večjih in naprednejših je bilo včasih tudi več kot deset konjev, nekateri so bili tudi za dirke. Rad bi omenil razliko, ki je opazna tudi danes, ko je v modi imeti konja. A če ga trna gospoda, ni isto, kot če ga redimo na kmetih. Kmet je namreč zrasel z živalmi, kmet najbolje pozna konjsko dušo. Zato si ne pustim, da bi me kakšna gospoda poučevala o kasaških dirkah ali konjih. Všeč mi je praksa nekaterih tujih držav, kjer ni dovolj šolska diploma -najprej moraš imeti življenjske izkušnje, zadeve poznati iz lastne prakse, in šele nato si lahko profesor na fakulteti. Moj dedek, začetnik Slavičeve rejske družine, je bil med naprednimi kmeti, bil je tudi član kmetske hranilnice in že on je začel z dirkami. Sicer pa je zanimivo, da je bilo mojemu dedku ime Marko, enako je ime očetu, Marko sem jaz in tako ime imata tudi moj sin in vnuk. Tako za Slavičeve dirka že peta generacija Markov, zadnji je 18-letni vnuk. Zase mislim, da sem še pospešil razvoj kmetije v konje rejsko Na njega so vezani spomini na otroštvo, ki je bilo lepo kljub siromaštvu in pomanjkanju Šest otrok v družini je preživljal samo oče, ki je bil občinski kurir »Pravzaprav ne vem, kako smo lahko zrasli, odrasli in se šolali. Verjetno sta materina ljubezen in iznajdljivost nadomestila pomanjkanje denarja, dobri sosedje in prijatelji pa večkrat prazen želodec,« se spominja. Na Kraljevo so vezani tudi spomini na izbiro študija, prvo zaposlitev, ki je postala življenjska, ter danes na močno željo, da se prijateljski odnosi obnovijo. Oktobra bo Kraljevo obiskalo petsto Slovencev, ki se bodo poklonili 49 žrtvam fašističnega divjanja na tem območju ter poskušali obnoviti prijateljstvo in sodelovanje brez ideoloških okvirjev. Tako je Radeta Bakračeviča pred tednom dni označila beograjska Politika, ko je pisala o bližajočem se dogodku, poimenovanem Prijateljstvo za nove čase, ki ga organizirata Rade in radio Maribor v Kraljevu. V Kraljevu zato, ker je Rade iz Kraljeva, Maribor pa zato, ker sta mesti pobrateni in ker je Rade častni konzul rojstnega mesta v mestu ob Dravi ter podpredsednik tukajšnjega kulturnega društva in vseh srbskih društev v Sloveniji, ki imajo 46.800 članov. Sicer pa je prišel v Slovenijo pred štirimi desetletji in, kot sam pravi, se tu izvrstno počuti. Je Slovenec iz Kraljeva, ki ne glede na minule dogodke vzpostavlja nove mostove med ljudmi, ki jih druži skupni zgodovinski in človeški spomin. postal v gimnazijskih letih predsednik mladine in literarnega društva, na obrazu mu je pisalo, da bo postal pravnik ali novinar. Slednje počne že vse življenje, vendar kot amater. Poklicna pot je metalurška. »Ko razlagam o tem, kako sem postal diplomiram inženir metalurgije, mi marsikdo ne verjame Pa je res. Po končani maturi sem želel še s štirimi prijatelji v Italijo po ‘levisice’ Ker oni niso dobili potrebne vize, sem odšel sam Pričakali so me v Ljubljani, obteženega s kupom kavbojk za nas in za ‘druge’. Na zasluženem sprehodu ob Ljubljanici srečam znanca iz Kraljeva, ki me med drugim vpraša, kaj bom študiral. Moje poglede na novinarsko in pravno znanost je ovrgel s prepričljivimi argumenti, da je prihodnost v metalurgiji. Nekako v tem smislu -tradicija v Kraljevu, priložnost v Sloveniji. Metalurgija, kaj je to?__________ Rade že v osnovni šoli m bil kar tako. Član srbske gimnastične reprezentance je Ob prejetju priznanja častni znak radosti, ki mu ga je podelil prof. dr. Vekoslav Grmič za vse, kar je dobrega storil v življenju. ~ V Kraljevu s sorodnikom Vladom Divcem, znanim košarkarjem, ki je storil za njejč časih veliko dobrega Vpisal sem ta študij v Ljubljani, četudi nisem imel pojma, za kaj se gre, in po treh tednih pristal na železniški postaji, ki je bila tri mesece tudi moj dom. Študiral sem počasi, saj sem se ves čas preživljal s svojo veliko ljubeznijo - novinarstvom. Pisal sem o vsem, za vse živo, tako tudi preživel, doštudiral in se zaposlil « Tudi prva zaposlitev je vezana na Kraljevo, saj je Rade postal in ostal petindvajset let direktor predstavništva podjetja Mag-nohrom za Slovenijo in Hrvaško. Podobno delo je nadaljeval v svojem podjetju Eajus, kjer je pred dvema letoma dočakal upokojitev Takšno, brez časa in miru Rade na eni od teras v Radencih upal pred generali. In upam si tudi ztiat kmetijskemu ministru reči, da je neumen. jugoslovanskih časih sta bila pri meni dva ta , kmetijska ministra in z obema sem se dobro bil režim resnično tako pokvarjen, kot neW1 govorijo, ne bi hodili ministri k meni, saj semi^ brk poveda l, kaj jim gre. Pa me niso preganjali- V novejšem času, po osamosvojitvi Slovenije, prleškega kmeta spet začela krepiti in to je dobro. r< štirih občinah (Ljutomer, Križevci, Veržej in f dneva v dan več kasaških konj in lahko zavi#'' pokrajini ta hip okrog 30 večjih rejcev. Trenutno’ Prlekiji približno 400 kasaških konjev in 100 plemeni ■ Pohvalno je. da ta šport in to dejavnost podpirajo ta • • $ Mnogi radi primerjajo Marka Slaviča »starejšega-. Moj sin. ki je tudi uspešen podjetnik še za mano, saj sem jaz zmagal na petih der V štiriletnlkov), on pa samo na štirih. Poleg tega je ° n več kot 50 konjev, sam pa sem jih imel največ 10- " * j to, da bi Slavičevi tekmovali med seboj. Pome^^ se ukvarjamo s kmetijstvom in .športom. V hlevu)1 družina, in to praktično ves dan. Tudi zdaj. A o vnuka pri konjih. Vesel sem, da sta tam in ne kje Vsa naša družina se mora marsičemu odreci, au uspešni in redimo konje. Ampak nič se ne pn ‘ odrekanjem se da doseči kaj večjega. Sem v življenjskem obdobju, ko počasi delam re jo - sem dosegel premalo, dovolj, preveč? T^ko je . A če se ozrem nazaj, vem. da mi ni bilo t P ,r> cami, pa vendar mislim, da je bilo moje življenje Nikoli mi ni bilo in mi ne bo žal, da sem se j kmetijstvom, da sem velik del svojega življenja njem. Slovenec iz Kraljeva avgust 2004 p litra. V’ železa oblikovali predmete od zgodnjega cio trde teme, ni več, kajti moderne kapitalistične JoSrr 1 ' nadomestile takratne kovačnice, v katerih je < '"’o življenje mojstrov kovačev in njihovih družin precej r1 večini kmečkega prebivalstva Redka izjema, ki ' case velikih sprememb in se ohranila vse do da-uni. sicer na moderniziran način, je Anton Horvat z r,* ^nlnn ni želv opustiti večstoletne kovaške tradicije Sta®) Zato 'e morai delo prilagoditi sodobnemu svetu, razvijal svojo umetniško žilico in danes izdeluje ^tiltc križe in druga skulpture, ki jih obiskovalci a°bijo pri njem. Precej dela ima z brušenjem Škarij, ohliv 'ndrobnega orodja. Svojo kovačnico, v ka-hits.,../.11''111 hišico zraven nje pa je preuredil v muzej, v 16 zbirka kovaških pripomočkov, tudi od nje-Kovač Anton, rojen v kovaški družini, zna 5 ", '^l 10 teh orodjih in o življenju kovača na vasi nekoč ; ■ '■ muzejski zbirki sta na. ogled dva kovaška meha, stiPp m 230 let, nakovalo, staro 150 let, različne klešče, 'i-j 'dvesto let, prav tako več vrst kladiv, navojna rezil. ^ry 'j' 'e bil njegov ded Martin Krznar kovaški moj-"°D°ki> kjer je imel svojo kovačnico, toda rodovno iz P da so tudi Martinovi predniki že bili kovači, boy )e nekje ob koncu 19 stoletja kovačnico v Glo-: pozidal novo v središču vasi Razkrižja, saj je U Precej centraliziran kraj, kjer je živelo več ljudi Si m°škega potomca, je pa dobil zeta, prav tako Horvata, ki je bil prej vajenec pri Andreju bilo bil Štefan Horvat vajenec pri svojem tastu, ni A”' k"r je slednji v tistem času delo opustil zaradi i Horvat je bil zelo zagnan delavec in je leta 'U n°’° kovačnico na Razkrižju Zakaj se je odločil 'n tinve m opustitev stare, ni znano. Novozgrajena grajena iz opeke ter krita z bobrovcem. Bila Kuta b i metre, toliko tudi široka. Tako velike so kovačnice Na Horvatovi kovačiji so kovali naj ^ečka orodja, zato je v tistem času kovač obvezno \Fotme pelje ■ je Rade navezal že kot študent. Usodno MST ®no, sai ga 1e pripelial°-^družno ■ Cth kasneje v Radence. Tu živi s I;i prisega, da so Radenci poleg ,nik S®*! na svetu. »Kar osem let sem bil P1. . . društvu Radenci. S sodelavci m som ^H^aduvui, da Radenci doma m v t 1 kraj, vreden občudovanja. Mislim, a, potrjuje razvoj kraja v tistemo številna priznanja, ki n ) P& N v Sam. Še P°sebe) Sem P X kraja ki je postala zaščitni znak k S'ihi.^ mesto na svetu, ki imajo v • K Žal se časi spreminjajo, tud domačinov ni več, ponosna tradicija “ Se spreminja v sodobno industrijo.« si ga morali izmisliti ^B^daj Miloš R^sic. predsednik srbsjceg^ društva v Sloveniji, navdušen na ■N, Nadevanji po obnovi sodelova, tudi do gospodarstva Kot j imele občine službe z& zuna i,i Wriir-^k^cevic prvi diplomat. hobija, s kin novinarstvo sta dva njegov ukvarja m za katera £.dobil / Njemu osebno paiemord ' h. opravl'a sedai - ie glavm območju JPlaa Kontakt, ki ga izdaja poleg n SBa®pisa Mostovi za vso Slov ■ poznajo in cenijo samo - dedki R. Ficko Člani kova druži moral sodelovati s kolarjem, izdelovalcem vozov. Redno so kovali žeblje in vsa Kovinska orodja za gospodinjstvo. Kar pa je bilo zelo pomembno v vseh takratnih kovačnicah vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bilo podkovanje konj Konje podkuje in jun čisti kopita še danes, vendar je tega dela bistveno manj kot nekoč in to počne tudi samo toplokrvnim pasmam konj. Največ tega dela je bilo nekoč spomladi in jeseni, ko so bili konji zaradi dela več na poti. Na dan so jih jmdkovali tudi več dvajset. Takrat so z delom začeli tudi zjutraj-ob treh m vse do polnoči. Kot mi je povedal Anton, je imel njegov oče zaposlena dva vaje nca in prav tako dva pomočnika Vedno so imeli dovolj dela, saj so v to znano kovačnico prihajali ljudje iz okoliških vasi Razkrižja, tudi iz Prekmurja in Hrvaške Ustavljala pa se je tudi lendavska grofica s svojo štirivprego vrancev, ko jo je peljal grajski kočijaž v njen vinograd, nedaleč od Veščice in na Razkriški breg. Pri tem sem nekoliko v negotovosti in sem mnenja, da je to bila beltinska grofica Marija Zichy, ker je to bilo v letih okrog 1920, ko v Lendavi ni bilo več nobene grofovske družine. Ko se je ob Horvatovi kovačnici ustavljala rumena kočija, okrašena z različnimi rožnatimi okraski, je med kovaškimi delavci in No ica je sakši den men-ša. Še malo pa mo pa f u,lo Šli. Ta je f Sloveniji t 4 brezplačna. Ati mrnjavi, ka nede dugo, ka de se tuj šoulanje moglo plačuvati. Mama mi je se kujpila za šoulo, pa ta dala skoro 45 gezero tolarof. Copat mi je pa sploj še nej kujpila za telovadbo. Konec avgusta je tuj čas za radgonsko senje. Sakši šteri kaj na sebe da, de se tan pokazo. Od prejgnji, strankarski veljakaf. Vvolilnon leti tej naši prejgnji neverjetno zanimanje pokažejo za kmetijstvo. Sakši glas de letos odloučo. Sefele do pa talali. Mogoče tuj lučke. Tak ka mo en den ges gvlišno tan zapleto. Ka v enoj čudnoj državi živemo, mi je sebole jasno. Tej ka so zaj na vladi do sami prej sklicali izredno sejo parlamenta. Zavolo toga , ka njin sedanja opozicija naprej meče, ka sefele so naopak napravili. No če je meni tou jasno. Dobro ka je še samo malo več kak mejsec dnij to tej volitev. Volitve so kak sigdar f časi bratev, ka sl Udje lejko fajn trezno premislijo koga do volili. Avtocesta boa. San gospod Rop so pravili v Radgoni, ka je skrajni čas ka de so lejko ukrajinski šleperi od Maribora do Lendave po avtocesti vozili. No sicer nede glij prava avtocesta, kade na mestaj samo malo bole šiirka navadna cesta,- ali neka pa li bou. Vaj, da bi sakše leto bile državnozborske volitve. Avtocest bi telko meli, ka človik ne bi znal po štero/ se naj v Maribor pela. V Soboti pa vunja. Nej od volitev, liki z nouve ultra sodobne čistilne naprave, nan sake telko Časa pošlejo pošilko rednoga smrada. -Mogoče so namesto Čistilne naprave, kujpili smradilno napravo.«, Je ati eto pod naš in debelin orejon modriivo. Ka je krijva, pa se zainok ne vej. Specialna komisija je cilou prišla z Lublane, pa gor prišla, strokovno - seveda, ka sploj tak fejst ne viinja. Za nas na eton kraji Slovenije, je tak se dobro. Mij smo sega vajeni. Tou ka pa tu pa tan malo zavunja je pa ja nika nej. Ati je tak pravo, ka je več kak pou sedanji sobočancof svojo mladost na kmetaj preživelo, pa si pravo domači gnoj odijavalo, pa nikomi nika nej bilou. Zaj nainok pa te velka nevola, ka Sobota vunja. Nešterni pravijo, ka je za smrad krijva sobočka industrija, ka prej piščavle sefele notri f tou čistilno. Tej pravijo, ka je tou nej istina. Mogoče so pa sobočanci krijvi. Tak je eto od sosida čul, ka se je v Soboti pred 30 lejtami zgoudilo. So zazidali en blok. Pa je prišla prevzemna komisija pa za en čas gor prišla kak nač enoga šankrejta f cejlon bloki nega. -Ja ka ste pa tou delali?«, je ščel znati predsednik komisije. Pa je pravo šef gradbišča: -Poglente f pritličji do baute, te tak ali tak se drek odajo, f prvon Štoki do doma politiki, tej ga nesmijo sr ati, v drujgon vsemi, ki so bili tam, zavladala neverjetna tišina in pokorščina do gospode v kočiji in so bili vsi takoj s pokornimi pozdravi na kolenih Razen samo z mahavim pozdravom lendavska oziroma beltinska grofica z ljudmi ni komunicirala. Ustavila se je z namenom, da je mojster Štefan Horvat pregledal konjska kopita, ali je z njimi vse v redu, in že je kočija krenila naprej. Svojega kovača so imeli grajski konji na graščini. Delo kovača kakor tudi vajencev je bilo zelo naporno. Bili so kos veliki vročini ob peči, v kateri so temperature dosegale 1400 stopinj Celzija. Pogoste so bile hude poškodbe ob težkem delu s kladivi in ognjem. Med poškodbami so bile najpogostejše opekline, saj so žareči kosi železa padali vsenaokoli. Najtežje udarce so dobivali, ko so podkovali konje, saj so morali kakšnega konja včasih kar z vajetmi skotaliti na tla, saj so ga komaj tako lahko obuli v kopito. Na sliki, ki je nastala nekaj pred letom 1950 pred Horvatovo kovačnico iz leta 1932, stojijo od leve proti desni: Antonova sestra Marija, ki drži v naročju brata Cirila, sestra Gabriela, mama Regina Bala, po rodu je bila Madžarka, sestra Julijana ter brata Ivan m Anton. Bojan Zadravec Štoki do pa doma upokojenci, tej pa nemajo kaj srati.« No tak je san si mislo. Te pa naj ne vunja f Soboti. Što zna kelko taksi blokofje f Soboti. Ka je se že notri f to j predvolilno; kampaniji pa je dokaz tuj tou, ka do kmetje doublli za lansko sujšavo pejneze. Pa glij septembra, pred volitvami. Ka nebi slučajno šteri pozabo, štera stranka je pejneze zriktala. -Bog nan daj sakši mejsec volitve, nej sakše strto leto.«, je pravo ati. Tak. pomali moren enjati, ka me bajca prosijo ka njin naj v bauto iden. Vij se pa čedno coj dtžte. Pa če se li da, si mislite na kaj lepšoga. kak so volitve, pa cejla te dumbus, ka vas nede brez veze glava bolejla. Nekak že bo, ka je še nigdar nej bilou ka je nej nikak bilou. Če van štoj kaj obeča se zemte z velkof rezervof, ka je te nouri predvolilni čas. Meni je ati tuj obečo ka de me na senje pelo v Radgonjo, pa mo vido, če de ka; s toga. S.S.P. ( Skoro bi pozabo) Po zadnji podatka; je bivši minister Rupel doubo medaljo na / olimpijadi v Atenaj, v kategoriji preš-koka med strankami. 420 p^n avgust 2004 Pomembnost zajtrka Z našega štedilnika Zajtrk je pomemben obrok, s katerim bi morali vnesti v telo 30 odstotkov dnevne količine hrane. Da je zajtrkovanje pomembno, so nas učili že naši starši. Ravno tako mi svoje otroke. Uidi sami se zavedamo, da je tako. Vendar vedno najdemo tisoč razlogov, da se mu izognemo. Najbolj pogost razlog je premalo časa, čeprav za pripravo obroka z žitaricami potrebujemo slabih pet minut. Znanstvene raziskave v zadnjih 20 letih potrjujejo pomembnost zajtrkovanja Trdijo, da redno zajtrko-vanje izboljšuje delovne sposobnosti. Z njim pridobimo energijo, ki nam je potrebna na začetku dneva, in energijo za delovanje možganov. Obenem kontroliramo občutek sitosti. Veliko ljudi ne zajtrkuje, ker mislijo, da bodo na ta način shujšali, vendar nezajtrkovanje vzbudi občutek močne lakote, ki jo nadomestimo v drugem delu dneva. Otroci, ki ne zajtrkujejo, so v dvakrat večji nevarnosti, da se močno zredijo, v primerjavi z otroki, ki zajtrkujejo. Preskakovanje zajtrka vpliva tudi na menstrualne težave Raziskave, narejene na Japonskem, in dobljeni rezultati so pokazali, da imajo študentke, ki občasno zajtrkujejo ali pa sploh ne zajtrkujejo, pogoste in močnejše menstrualne bolečine Ravno tako se pri otrocih povečuje možnost nastanka kariesa. In kaj naj zajtrkujemo? Ne pozabite na zajtrk. Žitarice - vir ogljikovih hidratov,vitaminov, mineralov, vlaknin C octail z raki 60 dag kuhanih morskih rakcev, 5 dag oliv, 4 žlice majoneze, 4 žlice tolčene sladke smetane, 1/2 žličke worcestrske omake, 1 žlica paradižnikovega kečapa, sok pol limone, 1 žlica naribanega hrena, 1 žlička konjaka, sol in nekaj listov zelene solate Rakce skuhamo, ohladimo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Prav tako oplaknemo olive, jih odcedimo, poberemo iz njih koščice in zrežemo na tanke rezine. Majonezo zmešamo s smetano, worcestrsko omako, limoninim sokom, soljo, ketčapom, naribanim hrenom in konjakom Liste solate operemo, otresemo vodo m z njimi obložimo kozarce za cocktail. Rakce in zrezane olive zmešamo z majonezno omako in vse nadevamo v pripravljene kozarce ter dekoriramo z limono m ananasom. Rdeča paprika s koruzo in krompirjem Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin Pt Kremna juha iz buč 1 kg buč, 2 del kisle smetane, 2 del mleka, žlička soli, poper, nariban muškatni orešček, 1 l jušne osnove, 2 rezini belega kruha, 2 žlici surovega masla, 5 dag naribanega sira zbrinca Pečico segrejemo na 180 °C. Bučke operemo, olupimo, odstranimo semena in zrežemo na majhne kocke. Kislo smetano zmešamo z mlekom, soljo, poprom, naribanim muškatnim oreškom in jušno osnovo ter vmešamo bučne kocke. Juho vlijemo v nepregorno posodo m približno 30 minut pokrito kuhamo v pečici. Kruhove rezine narežemo na kocke. V ponvi razpustimo surovo maslo in na njem opražimo kocke Ko je juha kuhana, jo vzamemo iz pečice in večje delce sesekljamo s paličnim mešalnikom. Vročo juho nalijemo v krožnike, vanje razdelimo kruhove kocke in vse potresemo z naribanim sirom Ocvrti jajčevci v vinskem testu 60 dag rdeče paprike, 30 dag koruznih zrn, 25 dag krompirja, 20 ' žlica kisle smetane, peteršilj, sol, P0^' ; . Paprikam odrežemo kapice, °'81 semena in posolimo Krompir žemo na kocke in v slani vodi sKu1 mehkega, odcedimo, pretlačimo in mo nadev: zmešamo 10 dag sira, w m koruzo Temu primešamo i.myi ■" pir Začinimo s poprom, sesekljan1111 Ijem m po potrebi še solimo. S to pr>P’ , maso napolnimo paprike Ostan* zemo na tanke kose, ki jih položimo • Omaka: 30 dag zrelega mehkega P ka, 2 žlici paradižnikove mezge, P°’' nar< korja, sol, olje Paradižnik olupil ' žemo na kose. Na olju popražimo ' dodamo paradižnik, solimo in duš^ |i]r pa no ta minut. Preden odstavimo, žličke sladkorja V pekač vkjenu ^1* njo pokončno zložimo nadevane mo v pečico m pri 180 C peče'" P minut Ledena bomba z brusnica11^10 skuto __________________ - ■; 30 dag brusnic, 25 dag sladi-- ji skute, 4 dl sladke smetane, 2 žlici m Sadje in sadni sokovi - vir vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin Med, sadni namazi - vir hitre energije, vitaminov in mineralov Mleko, sir, sirni namazi, jogurt, acidofil - vir beljakovin, kalcija, vitaminov, dobrih bakterij__________________________________________ Jajca, nemastna šunka - vir beljakovin, kvalitetnih maščob, mineralov in vitaminov . Živila, ki jih bolj ah manj najdemo v hladilniku. Vzemimo si čas in dan začnimo z zajtrkom Zajtrkujmo vseh 365 dni v letu, ne glede na to, kje smo. Za naše dobro. F. C. 60 dag jajčevcev, sol, paprika, poper, 12 dag moke, 2 dl belega vina, 1 žlica sončničnega olja, 1 žlica konjaka. 2 beljaka Jajčevce olupimo in narežemo na podolgovate trakove, ki jih nasolimo, popramo, potresemo s papriko in poškropimo z vinom. Vse skupaj damo v posodo, pokrijemo m pustimo počivati približno 30 minut Nato posamezne rezine jajčevcev pomočimo v vinsko testo in ocvremo v vroči maščobi. Maščoba za cvrenje mora biti dovolj vroča, da se testo hitro zapeče in porumeni Priprava testa: Iz moke, vina, olja, soli in konjaka pripravimo testo, ki mu dodamo še čvrst sneg iz beljakov in vse skupaj rahlo premešamo. it Pr št K * n 1 rt h Pr. ’i) t zmletih mandeljnov .qr'- Brusnice stresemo v mrzlo v meditacijo. Poleg čakre sahasrare Paramhans Swami Maheshwarananda L»'X-’“5»< vsakdanjem življenju navaja čakro bindu . Ta čakra ustreza predelu pod lasnim vrtince ^, jur ,.. m glave. Gre za središče, ki vpliva na 1P " duhovno zdravje. Njeno prebujenje izbol)^' t, ji’ čustva. Lunino središče vzpostavlja non razjasni duha. Z njim lahko obvladuje^ odpravljamo slabe prehranske navade p pomaga tudi pri depresiji m živčni napet°^ strahu ter lajša tesnobo pri srcu. V bistvu je ^^0 telesnega in duševnega zdravja, vitalnostl Prebudimo pa jo z jogijskimi tehnikami- Mag-Simoni t I tt b t t ■M 43 avgust 2004 o JO i a ir o t t e * $ Š' i S je |0 10 t i» iU -------------pen k Zmote v načinu Življenjska doba prebivalstva narašča, z njo pa postane večji odstotek ostarelih, ki so pogosto tudi težko bolni. Mnoge med njimi pesti nenadzorovano uhajanje seča, nekateri so v nejevolji še bolj, ker uhaja tudi blato. Vendar inkontinenca ni nujno težava ostarelih. Prizadene lahko vso populacijo, otroke, ženske po porodu in v menopavzi ter moške srednjih let.___________________ oblačenja o 1 hR?01' oblačenia ie . najbolj kreativ 1' 'zražanja samega ijj. 6 ali ne, z svet nas - । Sekund ocenjuje tan. 111 na dan samo M r Ll' smo oble-svoj stil °’le vedeti zmote, ki se ^Wenja, .' videz ra®o negovati ‘Okensko Modeli in ^de spadajo med -' dlesne tipe. V liliji e pre' za genetsko ''O veljavno Raci°nalno se vendar ^htri, ki nas s ^dnimi sporočili Hot -? ekstremno suhos-^®al0ni. Naš edini Sa poskušajmo n ' bo v besedah: naJboljše v svojem t' oblačila naj nam 'lin "tukaj in 1 sest mesecev, pet Mlogra- 4^° z ° I »IN« oblačili Inkontinenca - obvladljiva usoda glavo, kaj nas zares moti Šele čez cas ugotavljamo, da zares »IN« oblačila niso prava'karta za dober videz, kaj šele stil Boj za najnovejšimi kosi oblačil ali dodatki se brez dobrega pogleda v ogledalo in našo individualno postavo konča skupaj s stilom. Takrat se začne suženjstvo mode. Seveda ne gre posploševati, tudi dobri »IN« kosi oblačil so lahko pika na i v naši garderobi. Zavedajmo se le recepta, da kvantiteta ni nujno kvaliteta. »Moja številka oblačila je 38«. Res je lahko oblačilo v številki 38 zlito z našim telesom, vendar ne vedno in povsem. Če bomo začeli iskati bluzo sanjskega vzorca v številki 38 določene blagovne znamke, se nam kaj hitro lahko zgodi, da iščemo nemogoče. Kroj je kritični faktor za grajenje našega stila Univerzalna resnica za ljudi s stilom je povezana z linijskim zlitjem oblačila skupaj s telesom, pri čemer je poudarjeno ravno tisto, kar nam je všeč. Pri tem nam lahko pomagata le izkušeno oko in dober krojač. Stil prihaja z dobrim poznavanjem samega sebe Uživajmo v tistem, kar nam je blizu naših misli, srca in ' ■'^^snično. »NAJ ^jiii 1" Je redko , "La ‘^l^ien z na * el.h ln Po- ■ da na ulici- telesa. Mi sami smo največji adut v igri oblačenja. ■'Ujud ' r!H cudno ob- 1^ 1 ln ne gre nam v Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. Pomembna sestavina zdravljenja je oskrbeti inkontinenčne ljudi z vpojnimi izdelki, ki so namenjeni posebej za inkontinenco. Takšne izdelke je mogoče nositi povsem neopazno pod spodnjim perilom, še posebno tiste, ki so v pomoč pri urinski inkontinenci. Varujejo občutljivo kožo in preprečijo nastanek neprijetnega vonja. Treba je poudariti, da so vložki, name njeni urinski inkontinenci, popolnoma drugačni od navadnih higienskih vložkov, saj vpijejo veliko več tekočine. Večina žensk tega ne ve in seveda ravna narobe, če za inkontinenčne težave uporablja navadne higienske vložke namesto inkontinenčnih. Pri izbiri primernega pripomočka za inkontinenco v Lekarni povejte, za koga je namenjen. Otrok, ki ponoči moči posteljo, potrebuje poleg plenice (hlačne predloge) še posteljno podlogo. Ženski srednjih let, ki ji občasno uhaja urin, zadostuje le inkon tinenčm vložek (predloga). Za nepremičnega starostnika je nepogrešljiva plenica za težko inkontinenco in mogoče še posteljna podloga Izdelek mora biti ustrezne Inkontinenca je normalen starostni pojav. velikosti, da ga lahko zanesljivo namestimo Premajhen ali prevelik ne more uresničiti svojega namena Priporočamo še uporabo elastičnih fiksmnih hlačk, ki olajšajo varno, higienično in preprosto namestitev predlog za inkontinenco vseh vrst. Če ste upravičeni do inkontinenčnih pripomočkov po kriterijih zdravstvene zava rovatmce, vam jih bo predpisal zdravnik na naročilnico, stroške nakupa pa bo poravnala zavarovalnica. Pripadajoča količina je odvisna, od stopnje inkontinence - srednje, težke ah zelo težke Sicer si vse pripomočke za inkontinenco lahko kupite sami Tisti, ki so na voljo v lekarni, ustrezajo mednarodnemu standardu kakovosti. So preprosti za namestitev, neopazni, diskretni, udobni, zanesljivi pred iztekanjem, ekološko ustrezni in, upamo, tudi ekonomsko dostopni. Večina jih je posamezno pakirana v plastični ovitek in priročna za na pot. Inkontinenca se vse prepogosto obravna va kot normalen starostni pojav, pri katerem ni kaj ukreniti. V resnici to ni več usoda, v katero se je treba vdati. Obstajajo namreč učinkovite metode zdravljenja, ter različni pripomočki, ki lahko prizadetim še kako olajšajo in izboljšajo kakovost življenja. Postala je obvladljiva usoda. Seveda ostanejo v veljavi tudi splošna opozorila. Alkoholne pijače in osvežilni kofeinski napitki po nepotrebnem ženejo na vodo. Preveč začinjene jedi dražijo sečne poti Tudi zgoščen seč jih draži. Ne piti dovolj tekočine je zato medvedja usluga, ki tako spodbudi kakor oteži inkontinenco Pomanjkljiva higiena in nega pa vname in poškoduje kožo ali na njej povzroči celo razjede Milena Hochegger, farm, tehtnica Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja S hojo do zdravja ) Po nekaj nadaljevanjih o zdravilnih točkah se je medtem nabralo kar veliko novih vprašanj. Med najbolj zanimivimi sem izbral nekaj takih, ki se dotikajo vsebin, o katerih do sedaj še nisem pisal. Vsak človek bi moral zaradi boljšega zdravja hoji nameniti najmanj 15 minut dnevno. Za hojo ni treba čakati na idealno priložnost, treba se je le odpraviti od doma in začeti takoj. v ar pri vprašanju, ki ga je zastavila gospa L.' J gospe Alenke Gospa Alenka ima .■/'’'kn. o Cezrtlernim slinjenjem svojega otroka in (A r°blemi pri izgovorjavi besed. Pri njem pa se H ’’‘i n- , " "i1’ je ■ i-' otrocih, starih do 12 mesecev, & '■ P°jav, ker še niso vajeni pozirati sime. ■ " ^oot slinijo tudi, ko dobivajo prve zobe. ' ^ddjenje pa se pojavlja pri ohromelosti v 'H Pri duševnih m senilnih bolnikih. ^abko tudi škrbine, zobna gniloba in (Pent ■ ■?rrj^ za s^nJenje pa so lahko tudi prebavne ■. ’■'•h " Ulkus), pogost vzrok so lahko tudi ^^nnpatičnega avtonomnega živčevja, ki SljVX' °vanje slinavk Iz navedenega lahko oašteb ogromno vzrokov, zato mi je ■, pisma težko konkretno odgovoriti. Ti eba '■«' ' Pregled m tedaj bom lahko postavil ,ln vedel, kako ukrepati, da bo zdravljenje "%i- Sovorom je lahko prav tako ogromno '* v h, tri motnje se lahko in se največkrat ,. f ' ' u mišicah in drugih delih telesa, ki so Najpogostejši vzrok za motnje je v °skih govornih centrov, ki lahko nastanejo že pri porodu ali tudi po porodu pri padcih, kapi ali možganskih tumorjih. Izgovor ali artikulacija je sposobnost za tvorjenje govornih glasov. Dizartrija ne nastane kot posledica okvare možganskih živcev, ki oživčujejo mišice grla, ust in ustnic. Povzroča nerazločen, nejasen, počasen ali nosljajoč govor Za natančnejšo diagnozo seveda spet zaradi preobilice možnih vzrokov predlagam podrobnejši pregled pri meni. Glede alergije, ki se pojavlja na koži, pa predvidevam, da izhaja iz okvare jeter Možni vzroki za okvaro so lahko v preboleli zlatenici, glivičnem obolenju (pisal sem že o kandidozi), zastrupitvi ali dedni hibi. Obvezno bo za več podatkov pregledati otrokova jetra in vsebnost bilirubina. Kot ste lahko prebrali, je bilo vprašanje postavljeno kar preveč na splošno za konkreten odgovor Predlagam, da se gospa Alenka z otrokom pred odhodom k zdravnikom najavi pri meni, ker bom, ko bom otroka pregledal, najbolje vedel svetovati potek zdravljenja. S tem pa ji bom prihranil kar nekaj neprijetnih ur, prebitih po čakalnicah naših prenapolnjenih zdravstvenih ustanov. Pišite mi še naprej na naslov; Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, ali na moj domači naslov; Tropovci, Šolska ul. 2, 9251 Tišina. Vsak dan med 20. in 21. uro pa sem za Vaša vprašanja dosegljiv tudi na telefonu 02 539 1737. Da bi se znebili odvečnega maščobnega tkiva, se nam ni treba ukvarjati s težkimi fizičnimi aktivnostmi. Novejše raziskave kažejo, da se z redno in zmerno hojo dosegajo enaki ah še boljši rezultati. Takšno obliko aktivnosti so prej priporočali starejšim osebam z zdravstvenimi težavami, danes jih priporočajo tudi mlajšim m zdravim osebam S sprehodi se ne znebimo samo neprijetnih maščobnih blazinic, z njimi krepimo vse mišice, tkiva in notranje organe. Z vsakodnevno hojo spodbujamo cirkulacijo krvi, reguliramo krvni tlak, ravnamo hrbtenico, s tem pa preprečimo glavobole, do katerih prihaja največkrat zaradi nepravilne drže. Hoja je zdrava. avgust 2004 Nagradna križanka HČERIN PEN K A POT, REPRIZA O LEG PEN PRIZIDAVA ORANJE DARILO LETOVIŠČE OPATU I KURIR TV W8L0N LOVŠ PEN BRAKI 22. VIL) LOJTRA OČKA (KNJIŽNO) CENT ALUMINU OBDOBJE PEN LAHKOŽIVA ŽENSKA ORGAN VOHA SRBSKA IGRALKA IN PESNICA 2 nagrada kuharska knjiga Bduq Žegnjaj: Janez Potrč, Polje 32. 1217 Vodice GLAVNO MESTO MOZAMBIKA MESTO V MAKEDONIJI HOJA BREZ CILJA NOVODOBNI POVZPETNIK S SKLON. MESTNIK PARK V LJUBLJANI PIANIST BERTONCELJ TERME V TUHINJSKI DOLINI HRVAŠKI KOŠARKAŠ RADJA Znašli se boste v objemu, da boste komaj prišli do zraka Pri delu bo napeto, kar pa ne bo hudo, saj boste imeli neverjeten zagon Obdobje, ko se lahko posvetite umetnosti ali odkrivanju svojih sposobnosti. Predvsem pa bo treba končati začeto, se pravi, končati s stvarmi, ki so vas obremenjevale in ste jih odlagali. Previdno z denarjem in ne obljubljajte uslug, če vas za nje nihče ne prosi Počutje zadovoljivo. ITALIJANSKA IGRAŠ KARTAMI BARVNA TEHNIKA GLAVNA TAJSKA REKA OENELLA MUTI SKOK Z NOGE NA NOGO POMLADNI MESEC VRSTA SIRA TRDNO VAROVALNO OGRODJE NOMSKA NAPRAVA RIKO DEBENJAK MOTNOST, ZAMEGLJENOST KOREJSKI AVTO POLDRAG KAMEN, NEFRJT MORSKA ŽELVA LUKA NA ZAHODNI OBALI HONŠUJA SALONAR ŠORN ELEKTRIČNA MORSKA RIBA GORSKI REŠEVALNI ČOLN AMERIŠKA IGRALKA (DEMI) SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) NEKDANJA SMUČARKA (KATJA) MEJNA SLUŽBA NEKDANJI KENIJSKI TEKAČ (HENRYK ŠTEFAN HAJDINJAK AVTOR MIKLOVE ZALE LETOVIŠČE V BELGIJI GORA GRŠKIH BOGOV ISLAMSKI VERSKI VODJA UROS LIPUŠČEK ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON RAFKO IRGOLIČ ČEBELJA PAŠA JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA MEDNARODNI JEZIK DEL KOLESARSKE DIRKE Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovomi urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonler, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne narocninel SLOVENSKI DIRIGENT (UROŠ) VRLINA, KREPOST NEKD. F«. TEN1SAČ (YANICK) HOKEJSKI PLOŠČEK KATJA LEVSTIK GRŠKA ČRKA VELIK STRUPEN PAJEK NAJJUŽNEJŠI RT AFRIKE 1. nagrada v vrednosh 10 000 SIT Nina Horvat. G. Bistrica 136 a, 9232 trenšovci, DŠ 37170902 PALICA, KI DRŽI PLUG V ravnotežju Pen je. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantoež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Nekdo vam bo tako lepo govoril, da boste izgubili glavo. Ljub vsem ukrepom vas bo delo spremljalo na vsakem koraku. Težaven dogodek boste previharili, potem pa uživali v nenadnem miru Delovnega elana vam ne bo primanjkovalo, zato boste na splošno učinkoviti. Nekaj iz preteklosti boste pojasnili in razjasnili. Zdravstveno počutje izvrstno, zlasti, če se boste redno razgibavali. Začetek bo hladen, vendar se pod hladno fasado skriva vulkan Preveč se boste obremenjevali z govoricami okrog ene vaših delovnih obveznosti, v katero ste vložili veliko znanja in iznajdljivosti. Dejstva bodo vam v prid, govorice ravno nasprotno. Počutje kar v redu, vendar skrbite za delovno energijo. Aktiven počitek in čimveč sadja, zelenjave in morske hrane vam bodo pomagali k dobri fizični kondiciji. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osen čenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 3 septembra 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 12. avgusta - JOŽE PLEČNIK, BOGOJINA SLOVENSKI IGRALEC (ŽELJKO) PREMIK NOG PRJHOJI PRVI DEL BIBLUE PRI JUDIH (23.VIII.-22.IX.) (23. VIL-22. VIII.) SLOVENSKA PLAVALKA METKA ALBREHT 3. - 7. nagrada - Vrstnikova majica: Alojz Linharti, Dolič 64 c, 9263 Kuzma Danica Kološa, Gorica 19, 9201 Puconci Katica Tkalec, Mladinska 4 c. 9231 Beltinci Silvo Litrop. Otroška 20, 9232 Crenšovci Sebastjan Lovrenčec, Bogojina 143. 9222 Bogojina Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. PIVSKI VZKLIK HITER KONJSKi Nekdo vas bo s svojo očarljivostjo prsta in srce vam bo razbijalo kot po1* (21.1- ' * Prišel bo poljub, ko ga boste .^.,11 vali, toda, če boste mencali, se Iz globin se bo pojavila težav. •. ^esect do konca razrešili Pred vam' )e počutja, idej in ustvarjalnost .družbi ste še vedno pod J(. jn lo bo povezano s pričakovani se drugi polovici dajte pr'^^pvpo, Obvezno potegnite ^rto: P uradno na eni strani, na -1 'J1' prijateljstvo, zasebnost vam bile prikrite Iskrena dejanit- _jp. oseb v preteklosti zaslužijo vaše pozornost. Ugodno oodobje za nove vam bo uspevalo vse po vrsti- p^jto stvari vam bodo dišale kot še niko i. lepše kot vidno j Sproščeno se boste spustili v Dirt, iz katerega bo znalo zrasti tudi kaj večjega. Sicer je to vaš mesec, ki bo omogočil posebno vrsto počitka, ko boste nabirali energijo in se dobro počutili Kmalu boste spoznali, da se stvari spreminjajo. Izzivi na delovnem mestu vas ne bodo obremenjevali in jim boste kos V nekem trenutku mrk na čustveni ravni, ko boste mislili, da se na nič ne morete zanesti Zvestoba bo potrjena. — (22. X«. - . Na začetku se vam bo zdelo, da vf nost, potem boste Ugotovik. obH zaljubljena v vas in ne ve, kako |Ui s* Čas zahteva, da se lahko zanes sposobnosti, sicer boste tavali ^Jy bo september miren, če sa । rjuP31^,j zmanjšuješ možnost, da bi n sredini meseca se bodo stvari se boste nemočni Izvleče vas delu boste zadovoljni in srečni. 10^ • sled davno zabrisanega dogodka. V k *L . da bi pridobili okolico na svojo na neprimeren način. Treba bo razm širše. Nepopustljivost bodo povz." doma Težave ste sposobni r^1,1 potrudite se in naivno ne verjemi® ) Ugotovili boste, da ste pravi strokovnjak v zapeljevanju. Na delovnem področju se vam bosta začrtali dve smeri Ne bo vam povsem jasno, zato morate biti pri odločitvi izredno, previdni. Sicer obdobje hitrih sprememb, ki bodo zahtevale veliko energije Velika možnost prepira zaradi nepomembne zadeve. Dobro kaže glede spremembe delovnega okolja in dela s svojim konjičkom. Vsaka stvar mora dozoreti V objemu boste in si želeli, da ne bi bilo konca poljubov. Verjetno se bo to zgodilo proti koncu meseca Hrepenite po močnem, na kar bi se lahko naslonili Kljub napetim situacijam, stresom in psihičnim pritiskom vam bo mesec naklonjen Nekoliko boste sicer odvisni od trenutne volje in ozračja. V sredini meseca lahko računate na manjše zdravstvene težave, ki pa bodo hitro minile Vse izgubljeno se lahko povrne. STOJAN AUER VOLNA AN CONSKE KOZE Brez zadržkov vam bo izpovedana 1) je ne smete zavrniti, pozneje pa se 00 kako naprej Na delovnem razčiščevali odnose in izvedeli za f Pripravlja: Agenafi " ‘ Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen LESENA DROBILNA PRIPRAVA OKRET ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI STRUPEN rriesti^ & Romantika bo na prvem h boste, da še sami niste romantični Da boste oi» ..^*1 ,..u! prisiljeni sklepati dogovor? _ j&hk0 j bo narekovala, koliko brem na svoja ramena Denar tr® . jt pomembnejše vloge X:Q e vase in kaj narediti za sa\ innuti. dane obljube bo treba 1 > drugače pokvarili odnose 5 Jalen™ PLtVtL V GOMOLJIH . DALU POLETNA OBUTEV IGRALKA THOMPSON V I H (22.XI. ' 21. Nekdo bo izredno radoveden, in e® in mu nakazali smer, zna bitiveC i; manca Pogum uporabljate P1*^ pa ga zahtevajo. Obdobje delovne • čakovanj pa tudi načrtovanja in rar- • idej Pojavila se bo potreba, da bosa da zadeva ostane skupaj Čas za m S* pozorni na zmernost in c dovzetni za malenkosti Vamujte^^^^ TRGOVEC ZVINOM MOČVIRSKA PTICA EHTNIC OVEN ¥mg patina! ŠKORPU0^ BIK STRELE* DVOJČKA RAK VODP^j LEV DEVICA avgust 2004 Kako je pet otrok s Hotize ostalo brez 48-letnega očeta Avguština, ki ga še vedno pogrešajo? g b o 1 r o e Shoo ®®o©®© oomo Hčerko je poslal po zdravila in izginil neznano kam AV s slovensko in hrvaško policijo ter mnogimi Hotižani smo lani avgusta iskali pogrešanega Avguština Antolina, o katerem _ Po dobrem letu dni ni ne duha in ne sluha - Otroci in številni sorodniki si želijo, da biga čimprej našli živega ali mrtvega, saj je ' v negotovosti in čakanju - Pet otrok, starih od 8 do 21 let, spremlja nenehna mora, kajti v treh letih so izgubili mamo, velik požar na stanovanjski hiši, sedaj pa ne vedo, kaj in kako je z očetom...____________________ _________ h Ji n n ji te i» a- i, V Ji n f v v r h in p Praktično vse zgodbe v rubriki pretresljive in nadvse sp^ • Pu je tokratno »obujanje žalostnih !Hoti mn°8e> zlasti pa za pet otrok - ■ 11.. P°Sebno pretresljivo. Minilo je 1 Se^e ^obro leto dni in zgodba lltrati^ aV ni *2a arhiv’, toda bilo je to Jetih y*1*' najhujših mesecev v življenju Hudi in morebiti bo naše ,'° Planje privedlo tudi do morebit-^l^Rll[rilia nadvse črne zgodbe. More-m informacijami in podatki kdorkoli izmed naših itfF. ^P^Pricani smo, da se bodo otroci I .:' Avguština Antolina s Hotize, 'dn da le °™ mrtev, znebili Gotovo je namreč, da zakoncev Avguština in ! ^olin iz Strnčke ulice 8 v obmejni f 1.^eilclavi, danes 21-letni Barbari, KZ,?’ v Ljubljani, 19-letnemu %,ter' ^hodnjemu študentu v Mari-\ 14-letnemu Valen- '1111 ftoku in 8-letnemu Sebast-n Hj. ( 11 še zdaleč ni bila naklonjena. ’ „ 1 b- P-H začetkih, ko sta bila starša n bil oče Avguštin zaposlen v 1 Pci^<’lru ln delal predvsem v h^I i^’-J , mama Terezija pa ^^ntl in je vse bilo bolj ali manj $ Je preči nekaj leti vse obrnilo na h ‘I" otroštvo "več kot zadovo-k ':hr ^^bno, sa) so imeli pridni otroci J*^rirF potrebovali za nemoteno odraš-(tem sta tudi pridna starša ^hi p, , ' hišo v strnjenem obmejnem k*Uii"dIZ: VSe ‘e hazat° na pravo ■'i]p.. ’■ 1 )e, žai, hotela drugače, SR )e ^ed delom v Nemčiji huje . ’%T Avguštin, ki so ga po daljšem '■ po^°dbi hrbtenice invalid- Pozneje pa je za hudo, । " ,rav^lvo boleznijo zbolela 7 ereziia, ki je pred dobrimi tre-bi v*.'"1 unirla V so skrb za vzgojo r/ ie potem moral prevzeti g' tedi sam ni bil zdrav. Le pol tj1 p ’ Anuarja 2002, je prišlo še do ^u8°tevljeno je bilo, da je te /ri n Vfi)°P P), ki je nesrečni družim rJri' ।,'h! ' materialno škodo, saj Vr' now hiše v celoti ' I s°tod* 86 Antollnovi ob '.r _ni^0V’ Prijateljev, sosedov in ’' 1 1 opomogli, čeprav je bilo hi./' ! " hhte nikoli več ne bo. Ob t.'11 Ur, / " službe poskrbele, da so se ! °troci preselili k družini \ v bližnjem naselju Žižki. ■'' ^-1 j"'rimed petih otrok Ban Ljubljano, kjer študira, sta 1 °bč^3n° Avguštin in najstarejši sin P* se jima je pridružilo ■-i, ,. ' " ^se omenjene travme, ki by1 s° r^nese^ tudi popolnoma zdrav N'lp^ki^1111'6^ močno vplivale na dh' nekega lanskega vročega ^ii Icj. ' Povzročil svojim otrokom hP L lro ieto, potem CSfe । direktor s katerim se Starši in otroci Madona - Bo kabala uničila zakon? 48 ’ avgust 2004 raid Pena se predstavljajo Jožef Dajnko iz KupetineC Usodne zanj so bile šmar Ob prihodu na njegov dom smo ga srečali zunaj pred kovačnico oz. delavnico za popravilo kmetijskih strojev, orodij in druge storitve. Ni imel nobenega nujnega dela. Pravzaprav je to dejavnost skoraj opustil zaradi zdravstvenih razlogov. Prestal je težko operacijo na črevesju in je invalid 3. kategorije. Da bi tudi njega predstavili v tej rubriki, pa ni imel nobenega pomisleka, saj tudi sam rad prebira takšne stvari - Kot kovač najprej v Maribor, nato v Nemčijo, nazadnje pa še v Avtoradgono - Je tudi kombajnist, a zadnja leta samo na svojih poljih - Njegovi lasje so ostali črni, prijatelj Slavko iz vojske pa je posivel Ni dolgo trajalo, in Jožef si je s prihranki na delu v Nemčiji lahko kupil prvi avto. Ponosno se je pripeljal z njim domov, tale posnetek pa je nastal pri prijatelju Ivanu Dundku v Ključarovcih pozimi leta 1970. - Vožnja mleka v zbiralnico je njegova naloga Preden je odšel iz Nemčije se je za spomin fotografiral pri avtodvigalu, ki ga je vozil (čepi na levi strani). Če ne bi zbolel in če bi bilo dovolj naročil, bi lahko Jožef delal v svoji delavnici, kjer je tudi prostor za kovaško »ognjišče«. Zasadi AA-TV^ sem dobil’služ^T ^^no B°risa Kidriča II vagone. Dobro i°r Ot ^učavničar v oddelku za j l zamikala tujina k? tamka^sJužk na/u p* II znanca sem odšel T °betaI bol& zasIužek II delal kot livar n ? mesto Wasseralfing, kjer sem II dobro služil Km Sem V°Z11 ^dodvigalo. Res 11 večino srP^^a U Sem S) lahko kuPn avt° ter I za delo na donJ naKuP traktorja in druge I sam pri hiši zato Nanesl° namreč, da je >. I kmetijo. Dobil * sern se moral leta 1975 vrniti in fl(£ l) do stečaja leta S Km b° V Artorad^onj’kjer J I da sem lahko žel v K u bda sem bk vedn0 na' '3 ga, ^*9 । Pa samo m,astnegn TaješevednoprihiA^ Medtem 3m° med zeEVJ’° nastavljati vreča s. « 1 kovaška in ki° SJ 2graddi tudi novo hišo in deim m*3* t / doma redno ,acavTudarska dela Računal sem, da hoin j I Sirih sinov a jedrih JP°shtev’ P0^ teKa Pa W •A le pnslo drugače Zdaj delamo le priloz^L / J — a <5 S ? k « s .Oof o »R iiti R Končno ga je tudi ona dohitela, kar je uspelo njemu že pred petimi leti. Saj veste, na kaj namigujemo? Anica ni lovila 55-letnega Draga Kočarja od Grada, ker ima svojega Lacija Vargo iz Dobrovnika, ampak je želela srečati tistega skrivnostnega abrahama, da bi ji prišepnil, kaj jo še čaka v nadaljnjem življenju in poklonil kaj lepega ... Z Dragom pa sta sicer tesna sodelavca v slovenskem društvu Lipa v Prijatelj je osivel, on pa ne Danes oseminpetdeset letni Jožef Dajnko je odraščal na srednje veliki kmetiji. Pri hiši so bili trije otroci, in ker on m bil predviden, da bi prevzel gospodarjenje od staršev, se je odločil za nadaljevanje šolanja. »Seveda nisem razmišljal o gimnaziji in potem še o študiju na univerzi, ampak sem si želel čimprej pridobiti poklic in se zaposliti. Kot nalašč za kaj takega je bila šola za kovače na Ptuju, vmes pa sem bil vajenec pri Keglu pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Leta 1965 sem končal šolanje in vajensko dobo. Sledilo je 18-mesečno služenje vojaškega roka v Makedoniji. Tam sem spoznal Slavka iz Iljaševec, s katerim sva postala zelo dobra prijatelja. Večkrat so naju zamenjevali, ker sva imela oba črne lase m rjave oči, pa tudi približno enake velikosti sva bila. Jaz imam še vedno črne lase, on pa je medtem posivel Pravijo, da je to odvisno od žene. Jaz sem se v svojo zagledal pri šmarnicah v Za-sadih, poznal pa sem jo že nekoliko prej. Moram priznati, da mi doslej res ni delala sivih las. Očefu se v delavnici rada pridružita tudi sinova .K**’’*"' ifiiP Pri štedilniku je vseeno rajši žgnjn£Q— Fn štedilniku je vseeno rajši zenu* Jožef mi je brez dlake na jeziku pripovedoval lu 'f di ugem, kar me je zanimalo. Tako se je Nemčiji specializiral za kuhanje, in če bi । " & nt, p hitro zamenjal ženo Angelo pri štedilniku. N'L "1 le njen pomočnik, enako pri iskanju gob, saj Pe mimo kakšnega velikega jurčka,-ona pa vse Ijiv pa je glede vožnje njihovega mleka v mn, L glavnem žensko opravilo. V n^- a?cr ie i d domačem sadovnjaku. Da bi , p if* Ue? a kakšnih deset vahhuc m nekaJ seveda na skrbi. Večkrat si najde čas še za acem ribniku ali bolje rečeno mlaki z de^ steka vanjo s strehe Rib je trenutno toliko, da'r ce das roko v vodo. Rad se igra tudi s psom ’ na vesehce Pa le redkokdaj zavije. alstd^ ^fG-01 Miinchnu, zato se je tudi on veselil tega dogodka. JOG V Nemčijo po avto in... Leta 1967, ko sem se vrnil od vojakov, je bilo kar, nekaj možnosti za zaposlitev. Odlo- Z ženo Angelo sta si želela, da bi pročelje n s'1 slika z motivom kmečkega dela, ko so bile ”9 _ grat To željo jima je uresničil ljudski umetnik M®rtu