Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 250. v um« v srefio, Jk 3!. otio&ra 17. Len hlv. s Volja po pošti: sa aa oalo leto naprej.. K 30:— sa m mesec „ .. „ 2*50 aa Nemčijo oeloletno. „ 34"— sa ostalo Inozemstvo. „ 40 — V Ljubljani na dom? Za oelo leto naprej., K 28-— za- ea meseo „ ..K 2*30 V »pravi prejeman menSno „ 2-— 's Sobotna izdaja: as Sa oe o leto . . . . . E ">'— za Kemči jo oelaW no. „ 9'*-itostaloinosemstfo. „ 12 — w Uredništvo le v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Ro .opisi se ne vračajo; nefrankirana plem> se ne —; sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vteoka alt aja prostor) za eakrat . . . . po 30 v za dva- In večkrat . „ 2i„ pri večjih naročilih primeren popnst po donovoru. Enostolpna petitvrsla po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ta praznike ob 3. ari pop. . Bedna .letna priloga vozni red, T Političen list za Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — RaSaa poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravolškega telefona št. 188. V osvojeni Gorici. (Izvirno poročilo »Slovencu.«} Tako je grmelo! Vsa topovska žrela •o bruhala smrt,naši Goriški! Smrt? Tako smo že vajeni britkih in grenkih ur in vemo, da samo s smrtjo pride vstajenje. Petek, dne 26. vinotoka n£ goriških-vipavskib tleh. Grom topov največjih, dalekonosečih. Kraška stran — kot ponavadi v ognju .— v jarkem ognju! Fajtov hrib. — Toda tam pri Sv. Gori mirno! . In celo dolgo noč grme na Krasu topovi in v soboto! Popoldne kratek "presledek. Vedeli sem, odločitev se bliža! Tn'ona zgodovinska noč od sobote na nedeljo. Najtežji topovi so grmeli! Takega bobnenja še ni culo uho! Čimdalje redkejše bobnenje — in sedaj samo še bobnenje —- topov velikanov! Eksplozija, ena, dve, tri. — Ali so naši Lahom zaloge streliva zažgali, ali Lahi samj? ln človek čuti, sluti. — Gorica- zopet naša. — Gorica, naša Gorica zopet v naših rokah, osvobojena! Kriče ti v nedeljsko jutro vsa srca to novico! Na obzorju je mirno! Sovražnik beži; — , Ah Gorica. — Vi ne poznate src naše goriške nravi! Vi ne veste, kako ta srca, U. vedno nemirna srca poljejo gorke, srčike južno-slovenske krvi in kako britko so občutila opustošenje naše ožje slovenske dcmovine. Gorica osvojena! Toppvi molčej Le v dalji motno mrmranje, "zgubljajoče se'-v- ne-prodirnih meglah, Dež pada,, mrak pada! Tam na Krasu, daleč, daleč, živo-kr-vavordeča-poslavljajoča se svetilna granata umikajoče se laške vojske. Vojske t u j c a na begu z domačih rodnih tal. Dolgo nas je tiščal, tlačil k tlom, pustošil našo zemljo, dolgo, dolgo — skoraj dve leti, dve dolgi leti in pol. In v živem srcu se. ti vzbuja ona stara ljubezen, ono staro neutešljivo hrepenenje tako prirojeno naši krvi: Moraš, da jo vidiš, kakor Mojzes obljubljeno deželo. In šel sem na pot v ponedeljek, drugi dan po padcu Gorice. Vse ovire bi premagal, samo da jo vidim. V Ajdovščini naletim na voz. RavniSki krČmar Rudolf Rija-vec pelje baronico B&umovo v Gorico, v nekdanjo solnčno Gorico, In nadzornik Si-vec gre ž njima. Moraš, da. se jima pridružiš. Drugi so že odšli Za pot: okrajni glavar baron Baum, dr. Brecelj itd. Ip dovoljenje, prehodni listi? Vrag vpraša za dovoljenje in potne lisle, ko je v srcu toliko hrepenenja, toliko ljubezni po ti naši rodni zemlji, po ti naši Gorici! Konjska kopita klepečejo! In pondelj-ski popoldan, drugi dati.naše Gorice, tako Čudovito lep. Dalje, datjč, mimo trena, mimo prehitevajočih te topov velikanov, tež- kih avtomobilov, Topoli ob cesti sanjajo v vetru1. Bližar^o se stanu kornega poveljstva: . Cesta maskirana, na ti in oni strani. Prišli smo v območje topov soških bitk. Že se pričenjajo ob straneh ceste znamenja vojne —kotanje, izkopine od sovražnih granat. — Črniče — zadnja vas s civilnim prebivalstvom, ki je bila tako izpostavljena vojni grozi. Kot da se je oddahnila. Raz hiš vise' zastave. Posebno lepa naša slovenska trobojnica nasproti šoli, katero je tako hudo razmesarila laška granata. Tudi dtuge posamezne hiše ka-' žejo sledove granat. Dalje po maskirani cesti v izpraznjene kraje. Nasproti nam pride dolga kolona laških ujetnikov iz Gorice. Krog deset tisoč so jih tam vjeli. Dobre volje so. Vprašaš jih po kraju ujetništva, po polku, brigadi. Povedo ti visoko število polka in ime znane brigade: E m i-g 1 i a. Povedo ti tudi, da so bili ujeti v P o d g o r i in ne v »Piedimonte«, kot so jo prekrstili pred vojno naši Italijani. Konjs akkopjta brze mimo trenskih kolon, mimo laških ujetnikov. Avtomobili s topovi velikani ječe mimo nas. Pod Ose-kom, sedežem divizijske bolnišnice — s ceste še ne opaziš tako velikih poškodb. . Nasproti nam pribrzi iz Gorice avtomobil.' V njem sedi osvoboditelj Boroevič. In kmalu nato med Osekotn in Šempasom no--vi. iz Gorice se vračajoči avtomobili. V enem izmed njih sedi mladostna postava cesarja Karla, ki je obiskal ta dan Gorico. Viharno ga pozdravimo z »živ i o«, klici. Odzdravlja nam prisrčno se smehljajoč. — V Šempasu! Vse mrtvo, pusto in prazno. Vse le sam vojak. Hiše razbite od granat, brez oken in vrat. Kot pogorišče. Pokopališče razkopano od sovražnih izstrelkov. Najhujše je prizadeta bivša gostilna pri cerkvi. Sovražni zadetek v polno jo je popolnoma razdejal in pokopa! pod rar vali nami 30 mrtvecev Vojakov. Zadnja granata je padla v Šempas še v soboto, dne 27. t. rci. ob 3. uri popoldne v hišo, —: če se ne motim — vdove Lutman. Žrtev sta bila dva 1 vojaka — eden mrtev, eden ranjen. Omet posameznih hiš je okrušen od šrapnelskih zadetkov. Cerkev je nepoškodovana. V »novi vasi", nas > gostoljubno spremijo »prve civiliste« v kaptini, katero so vodili med sovražnim ognjem domači ljudje. j ln dalje preko Šempaskega polja. Cesta slaba, kolesa se* vdirajo v blato, plavajo v vodi. Ob cesti vse maski rano — žične ! ovire: druga rezervna bojna črta. Ob cesti granatne kotanje ena poleg druge. Voziti moramo previdno, cla ne zavozimo v še slabo zasuti granatni jarek na cesti in ne obležimo v vodi in blatu. Zopet ujetniki brigade: Emiglia. Hiše ob cesti puste prazne — z golimi rebri — sledovi granat. Le redko katera je ostala napol cela. Bližamo se Ajševici. Večet se bliža. Med nami na desni se dvigata^ veliki grobišči tisočerih in tisočerih junakov: C v. Gabrijel in Sv. Gora. Prvega ni mogel zavzeti sovražnik vkljub najbesnejšim naporom, a na Sv. Gori je le malo časa plapolala italijanska trikolora. V črti, kjer so se vili pod Sv. Gabrijelom naši strelni jarki, se prikazujejo lučice. Na levi ob cesti gori velik ogenj, katerega so zažgali vojaki. — Srečno snio se prerili med trovrstnimi kolonami do križajišča, kjer se cepita cesti čez Rožno dolino in Kronberg. Toda tu moramo obstati med topovi, avtomobili in trenom. čakamo na odrešenje. Pred nami nejpreglediia vrsta: voz pri vozu, top pri topu, avtomobil pri avtomobilu. Neprekinjena vrsta po cestah do Gorice, kot nas »tolažijo« vojaki. Morda nam bo treba čakati ie noč, morda še tudi drugi dan, pred-no bomo mogli naprej. Tako je vsa cesta zasičena. Iz Gorice prihajajo tri ženske iz Šempasa, ki' so prišle prve peš ogledat osvojeno.Gorico. Pravijo, da so srečale dr. Breclja peš korakajočega po blatu skozi Rožno dolino. Ne preostaja drugega človeku, kot-jo udariti peš. Mesec je izšel in osvetluje opustošeno okolico in- ostanke razbitih hiš. Prerivaš se med topovi in vozovi. Če je še zasledovanje sovražnika združeno s takimi tež-kočami, k|tko mora še izgledati beg, nereden beg,, vojaške kolone, pomešane z množicami.'beguncev. Čutiš vso grozo Vojne", Pot gre skozi Parrovec. Lep gozd uničen; samo še gola polomljena debla štrle kvišku. Hiše razbite. Gostilna pri Bajti — ni je več. Prišli smo do naših in laških strelnih jarkov ob goriškem židovskem pokopališču. Cesta razdejana, naši saperji jo popravljajo. Dalje ob cesli, pod železniškim mostom. V Gorici si. V Gorici, ki je kup razvalin. Podrtija, sled vojne groze, nekdaj tako cvetoča življenja polno južno mesto. Sedaj mesto smrti. V Gorico so vdrle prve. v nedeljo pred drugo uro zjutraj naskakovalne patrulje. Razvili so se posamezni cestni boji. Italijani so sprejeli naše z ognjem metalcev plamenov; naše izgdbe so bile. neznatne. Sledove vojne borbe vidiš ob vsakem koraku. Španski jezdeci z bodečo žico so bili raz-preženi ob cestah. Sedaj stoje ob strani cest. Prvi so vkorakali v Gorico hrvaški junaki 96. pešpolka z generalom Zeidler-jem, braniteljem Gorice, na čelu. Godba je igrala, Hrvati, branj tel ji Gorice, so posadili prvi v nedeljo zjutraj na razvaline Gradu visok železni drog s črnožolto avstrijsko zastavo, a nad njo velikega avstrijskega orla. Koj ko je zavihrala na Gradu avstrijska zastava, so jo umikajoči se Lahi pozdravili s topovskim ognjem. Bolelo jih je. Zastavo sta razvila na Gradu 18 letni saperja Andr.ja M a ru š i a iz Korčule, Dalmacija 137. strelski polk) in. Jožef Šule (2. lovil1.3 .t.) — Čeh, doma blizu Mlad« Boleslave. Od Šempetra sem pa so vkorakali skozi razdejano vas po razdrti vesti za Hrvati ogrski polki. Lahi so na pos«^ meznih mestih skladišča zažgali. Iztočili k« vse vino. Uničili so, kar so mogli — todi večji del niso več imeli časa. Morali ostaviti namč. Civilno prebivalstvo so, k^r so ga dobili, z avtomobili nasilno iz Gorice in okolice Izgnali, Le nekaj starih ženic i® starčkov je še ostalo skritih. Cenijo jih samo na okrog 30 do 40 ljudij. Sicer nI mogoče tega natančno določiti. Gotovo pa je, da število civilistov ne presega sto. Pod Gradom so imeli Lahi spravljeno strelivo. Pri begu so je poskušali pognati v zrak, toda samo na eni strani se jim je to-posrečilo. Vojnega plena smo dobili v Gorici okolici nepregledne množice. Mostove čez Sočo so Lahi razdrli. Toda večji del smo jih hitro popravili. Most južne železnice je v srednjem loku razbit. Naše železniške čete popravljajo že* lezniškp progo proti Gorici. Do danes je že vse v redu do Volčje drage. Tudi od tti naprej bo kmalu tekla železnica do Gorice. V Gorici si, v kupu razvalin. Noč je. Policija iz Ajdovščine je že prišla v Gorico. ■ Istotako okrajni glavar baron Baum. Poštni promet bo zopet uveden v par dneh. -še enkrat predno odldeni, bi rada objela svojo najmlajšo in nežno deco: svoje cve-tličice. Skrbela sem zanje, obdarila jih bogato s pisano, dragoceno obleko in z žlahtnim vonjem, tebe o človek pa sem postavila kot variha, da jih gojiš in obvaruješ red pogubo. To bi rada vedela, če jim še ..aj manjka; naj stopijo tedaj k mCni, ena za drugo s svojimi željami;« »Rada bi 6e branila*« začela je vrtnica, »vse želi po meni, ih Človek, namesto da bi me ščitil, me trga in stavi za zabavo v dragocene posode.« C »Naj ti bode,« dihne narava. In roža dobi takoj trnje, da se lahko brani. Jezavo, da ni bil prvi, zadere sc jokavo oholi tulipan: »Vonja nimam, in šc z barvami ste me tako revno obdarili; prosim tedaj vsaj živo in pisano obleko.« Tudi njemu je bila izpolnjena želja. Zadnja v vrsti se obotavlja vijolica. »Kaj manjka pa tebi draga cijolica?« vpraša z bolnim nasmehom kraljica. »Zadovoljna sem o majka, kakor ste me ustvarili,« reče vijolica, »modro lepo obleko imam, in vopj mi je blag in žlahten,« »Takšna ponižnost,« odvrne narava, »ne sme ostati nepoplačana; vonj naj ti postane še sladkejši in močnejši.« Tako so stopale vse cvetlice pred smrtno posteljo visoke matere, samo kri-zanteme ni bilo. V svojem tihem kotičku je ostala, ter bridko, bridko prelivala solze po srčnodobri stvarnici. Toda kraljica jo pogreša, ter vpraša v zadnjih izdihih: »Kaj pa s teboj, uboga krizantema?v »O majka mila,« zaplače poslednja, »tako zadovoljna in srečna sem bila. Vsako rano jutro me je zbudil nežen vetrček, vaš sladki poljub; snije nebo, vaše ljubko oko me je tako milo gledalo; ob zlatem odsevu vašega obličja pa sem se grela in rasla. Sedaj pa me zapustile in konec boch; vsetfa.« »Kdaj, si pa cvetela reva, ali imaš lepo prazniško obleko, imaš prijeten vonj?« vpraša zopet mati. »Nista mi bila podarjena ne cvet, ne vonj,« odvrne bolestno krizantema; »ali vživati setn smela z drugimi cvetlicami lepoto vašega obličja in hvaležna sem vam zato iz celega srca,« »Zlato, preprosto dete,« odvrne ganjeno priroda, »tvoj naj bode najdragocenejši delež, ki mi je še ostal. Ko zaspim, ko bode vse žalovalo in brez življenja, ko bode tulil ostri veter po poljani, takrat cveti in uživaj vrhunec svojega razvoja ...« In kraljica zatisne trudne oči. Lesketoča bnežna odeja jo zagrne, iz nje pa se razvije snežno beli, bujni cvet kraljičine ljubljenke: krizanteme. U Saša Sankov. Vseh vernih duš solzeči dan. Ob gorskem smrečju se vlačijo sive, goste megle ter segajo kakor orjaški prsti zlobnega «a-ha čez tužno dolino. Mrzlo in vlažno, kot pot. umirajoče roke rosi od njih skosi goto veievie.. na nadlo in /e ifnilečc listič, na prazno, mrtvo polje, na pusto pot, kjer gazi molčeč in počasi črna truma, po blatu. Vse tako tesno, dušljivo in temno, kakor bi ona pest pritiskala nevidljivo tudi na dušo ubogih ljudi ter jim grabila srce. » V črni, žalni obleki in temnih obrazov, tako korakajo tja proti grobišču, kup gor* ja v pusti, mrtvi naravi. . ■•:- Le nekaj blesti iz te črnine kakor žarko, lunino srebro izza gostih oblakov, ili to je neštevilo martink in krizantem v šopi kih in vencih. Stotine in stotine, tisoči.;. Belokrilate vile so, ki ublažujejo temno gorje, tolažijo solzeče oko, zvezde vodilke, ki kažejo pot do grude večnega sna. »Memenlo mori!« Raz obok nad vratmi govore zlate črke kratko in pomembno iz okvira svežih krizantem. Ni-1 kdar ne bleste tc besede tako globoko v srce, kakor danes, na dan vernih duš, ko jih lepotici in ovenča ta preprosti svet. r Med množico, ki se tre pred vhodom* se jc pogodil starček za snežnobeli venec; Komaj da najde pot iz gneče. S tresočo ro* ko ga vzdigne in ogleduje... Lep je, in še precej po ceni ga je dobil... nepopisno vn ^..ibH !? t^h Rvp.žih cvetlic, ter' tUV^l.V • — ---- - --------- - - - - ofnladi njegovo srce. Kratek vzdih in starček tava naprej. Zopet je v neusmiljen* tfneči. ki s$a žene naprej, naprej. vtis imaš. In tu jc žalosten, žalosten. Strašno je gospodarila tu vojna. In tako bi gospodarila v Trstu in drugod v našem lepem zaledju. A sovražnik, ki je hotel nam iztrgati našo lepo zemljo, v divjem begu že daleč preko avstrijskih starih mejnikov! Komaj še slišiš grom topov. Nazaj, nazaj proti Vipavski dolini, med četami, med topovi, trenom, avtomobili, V Ajševici, v vozu! In konjska kopita ' klepečejo po razmočeni cesti v gluho noč. A misli sanjajo pesem ljubezni do te naše zemlje, pesem svobode združene jugoslovanske domovine pod habsburškim žezlom. —tov— • * # Leonhard Adelt piše z italijanske fronte 29. oktobra: Branilci Sv. Marka so si priborili goriški železniški prelaz. Predno so se spustili po goli rebri nizdol v mesto, so zmolili kratko molitvico. Celo leto je bila ležala Gorica, pred njimi tako blizu, da bi jo mogli z roko doseči. Pusto se razširjajo tiri pri Sv. Petru. Z mrtvimi očmi jim strme nasproti predmestna tovarniška poslopja. Nato vrste hiš, kakor bi bile ceste obljudene. Toda večinoma so to le zunanje stene, ki zakrivajo _ notranjo praznoto in razdejanje. Drugim hišam so granate in letalske bombe uničile streho, nekatere so za silo podprte s tra-movjem. Balkoni vise na zvitih železnih prečnicah. Poulične svetilke stoje sključene, kakor bi jih zavijalo po trebuhu. Vmes manjkajo cele hiše, kakor bi bile izbrisane iz mestnega načrta, Zažigalne granate so tu opravile temeljito delo. Krinke iz desk in ločja zakrivajo razgled. Leseni plotovi . zapirajo ognju izpostavljene ceste. Mrtev italijanski vojak se steza v Gosposki ulici kakor v sen. Na hišnih vratih je označeno s kredo, kateri italijanski štab je tu domova!, V vdolbini čepi sadna stojnica s praznimi košarami. Ali še vedno noče živa duša na izpregled? Tedaj zavihra na grajskem stolpu zastava. In kakor bi bilo prebivalstvo čakalo samo na to znamenje, se nenadoma začno odpirati kleti in preje mrtve ceste se obude k veselemu glasnemu življenju. Ubogi ljudje so to, ki so hrabro vstrajali v boju in protiboju za Gorico, krčevito s« oprijemajoči pogorišč svojih domov kakor mačke. Njihov občevalni jezik je večinoma italijanski, Slovenci so bili s in kr. četami odšli. Marsikomu izmed njih je morda srce jbilfUJ italijansko, dokler je verjel frazi o 'iratetvu. Sedaj so spoznali, »brate« od blizu in leto dni izkušali na lastnem telesu, skal«* brezobziren in brutalen je. rešitelj, kadar nastopa kot gospod. Tedaj je njiho-ivo 'Hrepenenje po Avvstriji postalo zopet ■živo in močno in brez hinavščine veselo in glasno pozdravljajo naše vojake, ki so jih rešili rešiteljev. Vneto jim kažejo dvorišča, -Sa katerih je popustil sovražnik svoje raz-streljcne težke topove ter kličejo italijan--skif» zaostancem po kleteh, naj pridejo na dartP' Ali še stoji kavarna Corso, skozi katero je žvižgala mnoga zašla ali pa. le predobro merjena krogla. Da, še stoji, čeprav vsa kozava od šrapnelov, in čaka kavar-narja, ki bi jo zopet otvoril. Toda hotel »Pošta«, v katerem smo prej stanovali, je od strehe do prvega nadstropja zasut z ruševinami. Na magistratu, na mestnem, poveljstvu, v zasebnih palačah so se kleti izpre-menile v pisarne in spalnice. Tu spodaj je domovala italijanska ekscelenca, so zvonili telefoni, so delali bojni možgani. Prodajalne se odpirajo. Branjevci se prvi zavedo v mogočni izpremembi stvari in se prepirajo s c. in kr. vojaki za novčič, Kmalu stoji pred drago gomilo ... Iz spomenikove beline r-c mu ostvarja polagoma mlado obličje svoje rajnke. Da, da, spominja se je, kakor bela krizantema je bila. Ob oltarju domače cerkve sta se združila, sta si podala roke za vse življenje ... za vse življenje? Do smrti. Bridka resnica. Dolgo sta živela, blagi mir in srečo sta vživala skozi tri desetletja, ali vendar je minilo tako hitro; smrt mi jo je ugrabila, njemu ,ki si je vedno želel, da bi odromal pred svojo družabnico. Sam je ostal sedaj, brez gorkega solnca, slabotni, trepetajoči ostanek v tuji mrzlim. Čemu tedaj življenje? Čemu toliko praznega upa, toliko gor-ke ljubezni? Bridka solza mu kane na venec. Položiti ga hoče na mramor, pa komaj še vidi. Skrčen in vel se še oklepa lanski venec okoli križa .,. Saj res, tudi ta vencc je bil enkrat svež, tudi njemu jc sijalo nekdaj gorko solnce, sedaj pa trohni v pozabljivost. Čemu jc borna krizantema tedaj stremila k solncu, čemu je cvetela? Čemu?.., Krepko potegne starček suhljad raz kamen. Njena ura je odbila, umakne naj se novemu vencu, polnemu bujnega, nadepol-nega življenja, Prinese li starček venec krizantem čez leto dni? Vsi se umikamo, vsi odevi-tamo! kakor so sc preje z italijanskimi za cente-sim, Presenetljivo hitro je. bila osvojena Gorica. * * Iz poročil vojnih poročevalcev posnemamo: Preje mrtve ceste so se v hipu oživele, Prebivalstvo, ki je po kleteh in skrivališčih strahoma pričakovalo izida boja, je prišlo na dan in vriskaje pozdravljalo c. in kr, čete, ki so z godbo vkorakale v mesto. Goričani vedo veliko povedati o trpljenju in preganjanju, ki so ga morali tekom italijanskega gospodstva prenašati. Italijani so se izvrstno razumeli na to, da se povsodi omrze. Mučili so Goričane z vsakovrstnimi šikanami. Najpoprej sp vse, katerih mišljenje se jim ni zdelo povsem zaidbvoljivb, odgnali na Sardinijo; odpeljali.so.cele družine, kasnpje pa zopet posameznim dovolili povratek. Toda tudi znanim iredenti-stom se ni godilo veliko boljše. Poleg duševnih muk se je moralo prebivalstvo boriti tudi s pomanjkanjem živil in iz številnih italijanskih skladišč ni bilo za civilno prebivalstvo nikoli nič dobiti. Po ukrenje-nih odredbah soditi, so se menili Italijani v Gorici za večne časfe vgnezdlti; o tem glasno priča prekrstitev uličnih napisov po Garibaldiju, Annunziju in drugih italijanskih narodnih velmožeh. Izpraznitev mesta se sovražnfku ni več posrečila. Poleg številnih skladišč z živili in vojnimi potrebščinami smo dobili v roke mnogo pisarn italijanskih poveljstev docela nedotaknjenih. Na mnogih mestih so postavili Italijani dalekonosne mornariške topove in težke možnarje, ki jih ob svojem divjem begu niso mogli vzeti s seboj. Mesto je tekom zadnjih mesecev veliko trpelo. Mnogo poslopij je poškodovanih, predmestja so večji del v razvalinah. Po mestnih ulicah so bili še nabiti oklici poveljnika' IIL italijanske armade, vojvode Aosta, naj se prebivalstvo ne da begati po neresničnih govoricah. Italijanska fronta da stoji trdno in da bo sovražnik ob njej izkrvavel. Tiskarsko črnilo na plakatih se še ni bilo posušilo, ko je III. laška armada potolčena bežala iz Gorice in s cele primorske fronte. Zanimivo je dejstvo, da je moral vojvoda Aosta s celim svojim štabom bežati iz Čedada; za las še, pa bi bil prišel Nemcem v roke. Videm osvojen. — Prvo vrzel v trdnjavo Humin (Gemona) prebili slovenski štajerski strelci pešpolka 26. — Premagane, preganjane italijanske množice se vale proti narasli reki Tilment. Kobarid, Bovec, Sv. Lucija Tolmin, Banjška planota, Sv, Gabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Gorica, Dobrdobska planota: imena, ki smo jih v teh dveh letih in pol tolikokrat čltali, pripadajo zgodovini. Strašne bitke so se bile na Dobrdobski planoti. Cadorna je ril tam proti Trstu: počasi, previdno. Kdo ve, koliko naših junakov in Italijanov pričakuje tam vesoljne sodbe, na kateri bodo obtoževali tiste, ki so zato, ker jim je bila »sebičnosti sveta, pognali italijanske voje proti nam. Vojvoda Aosta je v enem dnevu popustil vse, kar jc bil v 30 mesecih na S krvjo poškropljeni, z mrliči pognojeni sveti naišj slovenski zemlji pridobil na poti — v Trst. Hotelo se je Italijanom, da odrešijo Trst. V Gorici so Lahi pokazali, kako da odrešujejo, požigali so, plenili...! Tržani'naj se zahvalijo Boroeviču in njegovim junakom, da jih ni doletela tista strašna usoda, kakor .Gorico: našo Gorico! i • • • Videm vzet: to smo uradno izvedeli včeraj. Krobatin prodira proti ben Zapora italijanske meje. Lugano, 30. Italijansko mejo so popolnoma in najstrožje zaprli z ozirom na premikanja čet, a gotovo tudi radi notranjih političnih razmer. Pisma in časopisi -rte prihajajo, Pravijo," da bo meja zaprta " do 14 dni. .. Italijanska armada razpada. Berlin, 30. »Lokalanzeiger« poroča: Italijani so vrgli 20 rezervnih divizij proti sovražniku, a osem divizij je bilo v strnjenih vrstah ujetih. Italijanska armada tudi sicer razpada. m m . 200.000 Italijanov ujetih. Curih, 30. oktobra. Poraz italijanske armade je najhujša nesreča, ki je zadela kdaj kako armado sporazuma. Krvave izgube Italijanov so strašne. Vojnega blaga so toliko izgubili, da so znižane čete topni-čarjcv. Število ujetnikov se že navaja 200.000, Italijanski ujetniki v Idriji. Iz Idrij. V petek smo dobili prve italijanske ujetnike ranjence. Le 2 sta bila , bolj hudo ranjena, drugi nalahko obstrelje-ni v noge ali roke. Ko so dobili tečno ko-s lo, so bili prav dobre volje. V soboto so d oš i. i prvi .ujetniki 7000 mož različnih polkov. No večer je došel štab divizije v Ko-barido. Štabni kurat. jc. prosil v nedeljo da da smel maševati. So mil radi dovolili in pri kavi po maši se :)H. je razvezal jezik v župnišču. Kako je vse prišlo je povedal: V pondeljek na jutro krog 2. ure je pričelo streljanje. Menili smo, da je le manever ali nagajanje, vendar smq se držali n« stanovanjih, češ ko b; se pa le kaka krogla zgubila v doliho. Krog 6. ure je nehalo grmeti, šli smo na prosto, a tu so že stali nasprotniki in cela divizija s štabom je bila kaput. Spraševal je koliko je kaj ujetih in kako se sploh na vojski godi. Resignirano je sprejel vesti, kako se Rusom godi in kako globoko so naši v Furlaniji in iz Tirolskega gredo v lombardško ravnino. Ni nič ugovarjal, ali kaj upal. da se njih položaj izboljša, zdihnil je le: Bog daj kmalo mir. Ko so šle po mestu laške kolone so stale nektere begunke ob cesti pa jih pozdravile: sMa non ie questa via per Trieste.« To ni prava pot v Trst. Spremljajoči naš častnik jih je zavrnil, da ne žaliti ujetega sovražnika. A Goričanka se je odrezala: »Saj ga ne žalim, rekel je svoj čas pri nas, da gre čez našo vas najkrajša pot v Trst. Sedaj mu odgovorim kar takrat nisem smela, da se je zmotil, sedaj gre vse drugam kakor proti Trstu. Na tisoče italijanskih ujetnikov je korakalo v soboto, nedelja in ponedeljek skozi Vrhniko. Razpoloženje med moštvom je obupno. Vsak zatrjuje, da ima vojne dovolj. Nasprotno so pa častniki polni samozavesti in pravijo, da nič ne stori, če zasedejo Avstrijci in Nemci vso gornjo Italijo. Spomladi, ko dobe francosko, angleško in amerikansko pomoč, se maščujejo. Ko so jih izpraševali, kako je v Italiji s prehrano, so zatrjevali, da imajo vsega v izobilju, zlasti belega kruha in riža. Silno nevoljni so bili, ko so dobili črn kruh in so ga zaničljivo premetavali semintje. Ujeti Italijani so pripovedovali, da so spravili Italijani že pred 14 dnevi vso artiljerijo z banjške planote in da je ostala na Banišici le pehota, ki so jo presenetili Avstrijci na vse zgodaj zjutraj in ni prišlo do nobenih bojev. Med ujetniki in vrhniškim prebivalstvom se je razvila hitro prav živahna kupčija in skoz ob cesti, kjer so korakali Italijani, so bile menjalnice za denar. Lira za krono, tako je šla kupčija. Vrhnika se je izpremenila čez noč v ujetniško taborišče, povsod so gruče Italijanov, ki kljub vseh prestanih naporov niso izgubili svoje živahnosti. Laške ujetnike so peljali nemški vojaki po selški dolini skozi Bukovico v Škofjo Loko. Ljudstvo jih je radovedno gledalo in neki hudomuš-než je pripomnil: »Prorokovali so, da poj-de Italijan tod skozi, in da bomo morali bežati. Italijan gre res skozi, a nam ni treba bežati.« * * • Pomoč sporazuma Italiji. London, 29. (K. u.) Reuter poroča, da so že vse storili za uspešno pomoč Italiji. Rotterdam, 30. Reuter javlja: Francija je vzela čete z bojnih črt pri Belfortu, Basancom, s švicarske meje in od pariškega odseka. Poslala jih je v Italijo. Dvomijo, da bi bila francoska ekspedicija dovolj močna za odločitev. Tudi z Balkana nameravajo poslati francoske in angleške vojake v Italijo. »Daily Telegraph« poroča, da se vozi veliko brodovje z Malte v Jadransko morje. Bern, 30. Iz Pariza: Angleške in francoske čete, ki jih nameravajo poslati v Italijo, so starejši letniki zamenjani v gar-nizijski službi v zgornjeitalijanskih mestih, da potlačijo nemire, če bi izbruhnili. • , » i» Italijanski narodni zbor. Curih, 30. *Giornale d' Italia« poroča: V Rimu nameravajo sklicati narodni zbor, ki naj soglasno sklene, naj se kljub porazu vojska nadaljuje do zmagovitega konca. Veliki delavski nemiri v Como. Curih, 30. oktobra. V Como so priredili v nedeljo, delavci velike nemire. V Como in v Milanu so razobesili zastave, ker se je reklo, da je sovražnik ustavil ofenzivo. Ko so pa pričeli prihajati begunci, je nastala panika. V inozemstvu. Amsterdamski sporazumu prijazni list Telegraph toži: Italija ni niti tekom enega tedna .izgubila vse sadove, ki jih je v 2 in pol letih natrgala. Italijanska armada beži. Nc upamo, da se ustavi na benečanski ra-vani. Račun Italije-irredente je poraz prekrižal. — »Algemeen Handelblad«: Prva italijanska armada se mora tudi umakniti, da jo ne odrežejo. Severna Italija bo nato napadalcu odprta. Začasna vlada Orlando. Amsterdam, 30. Angleški listi poročajo: Najbrže se bo sestavila začasna vlada z Orlandom na čelu, dokler se ne poleže vihar na pozorišču. Vsled sovražne ofenzive se o politični krizi skoraj nič vcČ ne govori. Haroiaite ..Slovenca." Kako le prlSlo Beneška Slovenija poti italijansko oblast. Zavezniška vojska stoji na beneških tleh. 51. let je minulo odkar smo jih morali zapustiti takratni vedno rastoči Italiji. Izgubili smo leta 1866, Beneško, izgubili pa tudi kri naše krvi, del našega narodnega telesa — beneške Slovence. Zanimivo je, kako so prišli beneški lovenci pod Italijo. V 19. stoletju so se pričeli narodi prebujati iz narodnega spanja, narodna ideja, ki jo je zbudila francoska revolucija, je butnila z vso silo na dan, V Italiji, razdeljeni na toliko majhnih držav, je pričelo vreti; pričela se je propagirati ideja združenja in boj malim italijanskim državicam posebno pa Avstriji, katero so Italijani brezmejno sovražili. Prišlo je leto 1848., leto prekucij. Avstrija je prepovedala pod smrtno kaznijo uvažati orožje na Beneško, ker je vedela, da se pripravlja revolucija, toda vse zamen. Utihotapljali so je na vso moč, prebivalci so se oboroževali, pripravljali nad soteskami kamenje da napadejo avstrijske vojake kakor hitro se prikažejo na beneških tleh. Žal vsled agitacije in mamljivih obljub so se dali preslepiti tudi naši bratje beneški Slovenci in se pridružili Italijanom. Kakor hitro pa se je raznesla vest, da je papež blagoslovil Italijo, da se je uprl Videm, Benetke, Milan in druga mesta, tedaj so pričeli nastopati tudi beneški Slovenci vsi navdušeni za svobodo, bratstvo in staro beneško republiko. Ustanovili so si narodno stražo, kateri sta poveljevala inženirja pl. De Portis in Koren. Nad Nedižo so zgradili dve barikadi iz kamenja, pobočja Matajurja in Mije so pa podminirali na njih pa položili še velike skale. Toda vse to ni nič pomagalo. Ko so zvedeli, da je padel Videm Avstrijcem v roke, so kmetje odložili orožje in se vrnili na svoje domove, avstrijski bataljon, ki je prodiral od meje sem, je pa čisto lahko zasedel Čedad. Še so se našli med beneškimi Slovenci ljudje, ki so hoteli na vsak na-č'n prepoditi Avstrijce iz Čedada, toda zmagala je končno vendarle pamet in so spoznali, kako nespametno da je to postopanje. Toda to navdušenje za združeno Italijo, kjer naj bi vladala enakost, bratstvo in svoboda, ni prenehalo. Med beneškimi Slovenci so imeli italijanski preku-cuhi razpeto gosto mrežo svojih spletk; neprenehoma so hujskali proti Avstriji. Ko so pa proglasili Italijo za kraljestvo, tedaj so se pričele širiti med beneškimi Slovenci z vso silo prevratne gari-baldinske ideje. L. 1864. se je n. pr. obleklo 24 slovenskih mladeničev v garlbal-dinsko uniformo in nastopilo pred cerkvi-io v Gornjem Brnasu (Vernassino). Prišlo pa je 1. 1866. Italija jc napovedala Avstriji vojno, da si tako s silo vzame Benečijo. Zapeljani beneški Slovenci so se pridružili Italiji. Takrat so doneli po slovenski Benečiji klici »proč od Avstrije« in kakor 1. 1848. je tudi sedaj odmevala prekucuška pesem, v kateri so izražali beneški Slovenci svojo ljubezen nasproti Italiji, pozneje tako strupeni njih tlačite« Jjici: »Predraga Italija, preljubi moj dom, do zadnje moje ure just ljubu te bom! Si v kjetnah živela objokana vsa, 'na dikla spoštljiva do zdaj si ti bla. Raztargi te kjetne, obriši suzo, gor vzdigni bandiero v treh farbah lepo,* Po vojni 1. 1866. in premirju v Krminu (27. julija) so napravili tudi med beneškimi j Slovenci ljudsko glasovanje (plebiscit). Vsi, ki so glasovali, so se izrekli za mo-narhično - konstitucionalno vlado kralja Viktorja Emanuela II., samo en Slovencc je bil proti združitvi z Italijo. Verjeli so obljubam Italije, katere so se pa kmalu pokazale za prazne, kakor bi se pokazale ententine obljube, ako bi jim nasedli. Avstrija si je sicer prizadevala ohraniti si Benečijo vsaj do reke Ter (Torre), kjer so večjidel stanovali Slovenci. Zato je ukazala svojemu delegatu Reji di Castelletto (iz Brd pod Medano), naj osnuje za to ozemlje posebno vlado v Čedadu. Ko so meseca avgusta 1. 1867. določevali politično mejo med Avstrijo in Italijo, tedaj je še enkrat poskusila Avstrija si ohraniti beneške Slovence. Da bi si Avstrija ohranila šentpeterski okraj, jc bila zato pripravljena odstopiti Italiji primlerski okraj na Tirolskem. Toda zastonj! Italija je odgovorila, da tega ne more storiti, češ da je že odločil plebiscit. S tem je odbila smrtna ura B c n e -š k i SI o v e n i j i. Leta 1867. je žrtvoval glavni kraj Beneške Slovenije celo svoje ime -združeni Italiji. Občinski svet jc skle-| ril v javri seji, naj se »Š e n t p c t e r S 1 o-| veno v« odslej imenuje San P;.c-'o al Na-j tisone. Italmnska trikolora. Trdno smo prepričani, da zašije sedaj po 51-Ietnem suženjstvu tudi Beneški Sloveniji dan svobode in da pride čas, ko se zdrUži z nami za vedno, svobodna v svobodni Avstriji pod habsburškim žezlom. Notranjo politiko. V:: Gosposka zbornica. Dunaj, 29. oktobra. Pri drugem branju začasnega proračuna je opisov&l knez Friderik Lobkovic stališče svojih ožjih somišljenikov, konservativnega veleposestva, in izjavil, da tudi še danes pobijajo centralistično napravo Avstrije in stremijo za federalistično izpremembo teh razmer seveda v okviru monarhije. Konservativno češko veleposestvo, ki je zvesto cesarju in dinastiji, hoče sodelovati pri reviziji ustave. Vitez B i 1 i n s k i je izjavil, da se mora vlada odločiti, da vodi poslansko zbornico, posebno v finančnih stvareh mora voditi finančni minister ne pa parlament. Glede ministrskega vprašanja izjavlja govornik, da ravno danes pod vtisom doslej v svetovni zgodovini še neznanih junaštev in zmag naše in nemške armade ne moremo stati na stališču: Podamo se popolnoma, če pride mir. Govornik pozdravlja ustanovitev, samostojne poljske države. Glede še nerešenih vprašanj, določitev mej in bodoče dinastije Poljaki ne zaupajo mirovni konferenci, nc ententinim državam, marveč osrednjima državama. Dr. Weiskirchner je opisoval razmere po nemških mestih in občinah in zagovarjal potrebo saniranja občinskih financ. Prosil je domobranskega ministra, naj učitelje najhitreje pošlje domov. Dr. F o f t je polemiziral proti govoru opata Helmerja in zavračal trditev, da češki kmetje vedoma uganjajo pasivno resi-< stenco pri dobavah živil. Kar se tiče držav-, nopravne izjave češkega svaza, ni to nobena politična novost. Zavest, češkega naroda, da je kot samostojna država pristopila k habsburški državni skupini, ni v srcih češkega ljudstva nikdar ugasnila. Dvorni svetnik Gol se je pečal z drŽav« nopravno izjavo češkega svaza z dne 30. maja in ugotovil, da v tej izjavi ni besede »suveren«. Besede »delegacije« se v razpravi sploh ni spregovorilo, čeprav je še oktobra 1916 gosposka zbornica zahtevala sklicanje delegacij, da se poživi parlamentarizem. Dr. Baernreither je označil Čer-ninov gdvor kot sijajen komentar k stališču osrednjih sil. Čedad in Videm učinkujeta več kot najlepši mirovni govori. Danes jfc drugi del Černinovega govora aktuelen, da nadaljujemo vojsko. Govornik je nadalje polemiziral z dr. Fortom. 1 V seji dne 30. oktobra je gospbska zbornica začasni proračun sprejela v drugem in tretjem branju neizpremenjeno. Wittekov predlog glede kovanja novce.v po 25 in 50 vinarjev in glede izdaje papirja po pet kron se je odkazal proračunski komisiji. Nato je zbornica razpravljala o jugtič-nih zakonih. Ko je govorilo še nekaj govor? nikov, ser je razprava odgodila na drugi dan. . . Delegacije. " " - -H ; <•• • Dunaj, 30. oktobra. V jutrajšnji seji go-j sposke zbornice bodo izvolili delegate. Tu-j di poslanska zbornica bo imela posebno sejo za volitev v dclegacije. Kakor se čuje, se bodo delegacije, ki bodo topot zboro-i vale na Dunaju, sešle prvi teden decem-* bra. Zasedanje bo trajalo do božiča. Dr-i žavni zbor bo zboroval do zasedanja delegacij in potem zopet januarja meseca. Ogrske stvari. I ? ^ i Budimpešta, 30. oktobra. Danes doM poldne se je vršil ministrski svet. Dr. We-kerle odpotuje jutri ali v četrtek na fronto k cesarju. Gospodarski resortni ministri bodo prihodnje dni nadaljevali pogajanja z avsrijskimi ministri, ker se v vprašanjih prehrane še vedno ni dosegel sporazum. Finančni odsek je 30. t. m. dovršil razpravo o zvišanju direktnih davkov. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 30. oktobra. (Kor. urad). Pričela se je razprava o začasnem proračunu do konca februarja. Grof Aleksander Festetics je ugovarjal proti napadom v avstrijskem državnem zboru proti integriteti Ogrske in izrazil upanje, da bodo tisti elementi, ki so monarhijo pri obrambi ravno v najtežjih urah pustili na cedilu, svoj vpliv popolnoma izgubili. V resnici se je vpliv teh elementov, kjer le mogoče še zvišal. Čehi se obnašajo tako, kakor da bi si v tej vojski pridobili največ zaslug. Vznemirja ga, da je avstrijski domobranski minister odkrito priznal nezvestobo Čehov, kmalu nato odstopil in da je sedanji domobranski minister te dogodke označil le še kot sporadične pojave, čeprav je sa mpriznal, da se v ruski ramadi uporabljajo češke čete in se bojujejo proti nam. Nezvestoba Čehov je stala obilo ogrske in hrvatske krvi. Zunanji minister pri ministrskem predsedniku. i Dunaj, 30. oktobra. Zunanji minister grof Czernin jc danes dopoldne prišel v parlament, kjer je imel daljši pogovor z ministrskim predsednikom dr. vit pl. Seidlerjem in poljedelskim ministrom grofom Silva Tarouca. Ministrski svet. Dunaj, 30. oktobra. (Kor. ur.) Danes se je pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. viteza Seidlerja vršil daljši ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Dnevne novice. -[-' Izjava. Podpisana -Županska zveza« za sodni okraj Vipava, v kateri so združene občine: Vrabče, Št. Vid, Podra-ga, Goče, Lože, Slap, Erzelj, Planina, Ustje, Šturije, Budanje, Col, Podkraj, Vrhpo-lje in Vipava je v svoji seji dne 25. oktobra 1917 navdušeno pozdravila deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja 1917 v kateri se za jugoslovanske dežele monarhije zahteva samostojna jugoslovanska država pod habsburškim žezlom. Obenem pozdravlja »Županska zveza« s hvaležnim srcem mirovna prizadevanja sv. Očeta papeža Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. Županska zveza za sodni okraj Vipava, dne 25. oktobra 1917. Slede podpisi. -j- Iz seje c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 30. oktobra t. 1. Glavni odbor je sklenil odposlali utemeljene vloge proti nameravanemu vinskemu davku na ministrskega predsednika, na poljedelskega in finančnega ministra in pozvati državne poslance, da proti njemu nastopijo. Dalje, so se storili važni sklepi o pospeševanju konjereje, o kateri je poročal poslanec Piber. Gen. ravnatelj Pire je poročal o mnogoštevilnih dopisih oblasti v raznih perečih kmetijskih zadevah. Na iterpela-cijo posl. Zurca glede prešičjih sejmov je izjavil c. kr. vladni svetnik pl. Detela, da se nameravajo v kratkem dovoliti za plemenske prešiče. Predsednik dr. Lampe je podal obširno poročilo o vojnih dajatvah in o raznih kmetijskih potrebščinah. V debati, ki so se je udeležili posl. H 1 a d n i k, Zurc, Vehovc, Minelčič, Piber, Dimnik, generalni ravnatelj Pire, so se sklenili primerni koraki pri vladi glede sladkorja, usnja, petroleja. V železniški svet se imenuje dr. Lampe kot član in posl. Hladnik kot namestnik. Za tajnika družbe se imenuje inž, Jakob Lah. Sklenila sc je izdaja Kmetijskega koledarja kot priročne knjige za kmečki stan v vseh upravnih in gospodarskih zadevah. Sprejelo se je od zadnje seje 1123 novih udov. Notranjskim naročnikom sporočamo na mnogostranske pritožbe glede prepoznega prejemanja »Slovenca«, da se odda časopis ves najkasneje clo 7. ure zvečer na pošto, da pa železniška ambulanca ne sprejema ljubljanskih časopisov k vsakemu vlaku, kakor se to godi redno z nemškimi časopisi z Dunaja ali Gradca. Zakaj ta dvojna mera, bomo te dni odločno povprašali na pristojnem mestu. Ako prošnje več ne izdajo, naj pa nastopi pot pritožb. Enaka pravica za vse časopise, ker vsi plačujejo ogromne poštnine! — Duhovska vest. Vinko Lavrič, kaplan pri Sv. Trojici pri Tržišču se namešča za kaplana v Ribnico. — Ivan Štraj-har ostane še kaplan v Št. Rupertu. Pojasnilo. Cenjenim ljubljanskim in zunanjim naročnikom pojasnjujemo tem potom z ozirom na prvi odstavek ponedeljkovega članka »Gorica naša«, da smo posebne izdaje z ozirom na splošno veliko pomanjkanje papirja izdali samo kot obvestila za ljubljanske kavarne, gostilne in nekatere druge javr.e lokale. Toliko v vednost, da nc bo neljubih reklamacij, Stoletmca rojstva Davorina Trstenja-ka. Dne 8. novembra poteče 100 let, kar se je v Karlovcih pri Sv. Juriju na Ščavnici rodil ta znameniti slovenski pisatelj in rodoljub. Z ozirom na žalostne razmere sedanjega časa. bo »Zgodovinsko društvo« v skromnem okviru proslavilo to stoletnico. V nedeljo, dne 11. novembra se vrši občni zbor v Narodnem domu, ki bo ob enem slavnostna seja v počast Davorinu Trste-njaku. — Zahteve državnih uslužbencev. 30. t, m. se je vršilo na Dunaju zborovanje centralne zveze avstrijskih državnourad-niških društev, na katero so poslale svoje zastopnike vse organizacije državnih uslužbencev v Avstriji. Sprejeli so resolucijo, ki med drugim naglasa, cla smatrajo državni uslužbenci v Avstriji dosedaj dovoljeno vladno podporo kol docela nezadostno. Do skrajnosti nataslla stiska državnih uslužbencev vseh činov in kategorij zahteva temeljivo, resnično pomoč; državni uslužbenci so prisiljeni zahtevati od parlamenta in vlade, da se njihove zahteve v celoti in brez pridržka izpolnijo. Končno prosijo vlado, naj se loti znižanja cen. i Mesto venca na grob f dr. Kreku nam je poslal za goriške begunce g. div. župnik Fr. Malalan znesek 50 kron, g. Lavo-slav Sorta iz Reke pa 20 K za spomenik dr. Kreku. — 3. novembra šole prost dan. Povodom osvoboditve Gorice je naučni minister odredil, da bo 3. november po vseh šolah prost. — Naslednik dr. Žolgerja. Kakor izvedo »Polnische Stimmen«, jc bil namesto ministra dr. viteza Žolgerja ministrski svetnik v ministrskem predsedstvu dr. Jožef baron Lowenthal imenovan za predstojnika aržavnopravnega oddelka. — Vojno odlikovanje. Nadporočnik Anton Drašček, črnovojniškega polka 27, je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z vojno dekoracijo in meči. — Umrl je 23. oktobra v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu g. Jožef Mikuluš iz Pevme pri Gorici. — Mrtvo so našli 16. oktobra zjutraj v potoku Devina 46letno posestnico Ge-novefo Pliberšek iz Lastinje vasi pri Slovenski Bistrici. Kakor se je sedaj ugotovilo, je Pliberšek 14. oktobra v vinjenem stanju zapustila Wernigovo gostilno. V temi je tako nesrečno padla v potok, da si je pri tem razbila črepinjo in utonila. Žalostna 400letnica. Danes je 400 let, odkar je Luter nemški narod versko razdvojil. , v : 1 ,, Ljiijanske novice. lj Na grobeh junakov pri Sv. Križu bo jutri ob 3. uri popoldne žalno opravilo z nagovorom, ako bo deževalo, se ta slav-nost vrši ob pol 4. uri popoldne v cerkvi sv. Petra. lj Počeščenje umrlih vojakov. Jutri, na dan Vseh svetnikov popoldne ob 3. uri zapoje na pokopališču pri Sv. Križu m o-ški zbor »Glasbene Matice« na grobeh v Ljubljani pokopanih vojakov 3 žalostinke: nad 300 let stari pretresljivi žalospev našega slavnega skladatelja Jakob Gallusa (Petelina) »Ecce, quomodo moritur justus«; »Nagrobnico junakom« F. S. Vilharjevo in žalospev P. A. Hribarjev -Človek, glej dognanje svoje!«, lj Vojaški grobovi. Mestna občina ljubljanska je dala položiti na vojaške grobove na pokopališču pri Sv. Križu vence z napisom: »Mestna občina ljubljanska — padlim junakom.« lj Božja služba. Jutri na vseh svetnikov praznik bo ob 10. uri škofova pontifi-kalna sv. maša. — V petek 2, novembra na vernih duš dan bo v stolnici opravil škof slovesno sv. mašo za vojake, ki so padli v vojski, ali vsled vojske umrli. K sv. maši -so povabljene vse civilne in vojaške oblasti. V nedeljo je god našega cesarja Karla. Zato bo tudi ta dan v stolnici slovesna služba božja. Škot bo imel primerno pridigo ob pol desetih in ob desetih slovesno pontifi-kalno sv, mašo, h kateri so tudi povabljene vse javne oblasti. Po sv. maši bo slovesen Te Deum. lj Slavnostni koncert v deželnem gledališču. Povodom cesarjevega godu se vrši v deželnem gledališču v soboto 3. oktobra slavnostni koncert. Sodelujeta operna pevka kralj, hrvatske opere iz Zagreba gospa Irma Polak in tenorist kralj, hrvatske« opere iz Zagreba g. Jastrzebsky. Začetek ob pol 9. uri. Vstopnice se bodo prodajale v petek ocl 10. do 12. ure dopoldne in popoldne pri blagajni v dež. gledališču. lj Šolske slavnosti. Vsled ministrskega brzojavnega naročila se ima cesarjev god in veličastni vojni dogodki zadnjih dni po šolah slavnostno proslaviti v soboto, dne 3. t. m. — Skupna slavnost naj sevrši v soboto, dne 3. t. m. s slovesno šolarsko sv. mašo, primernim cerkvenim nagovorom ter zahvalno in cesarsko pesmijo. Šole, ki imajo pouk, naj to store, kolikor mogoče, ta dan tudi v šoli, bodisi skupno ali po posameznih razredih. Potem je pouka prost dan. — S tem popravljamo zadnji oglas v časopisih, s katerim je bilo napovedano praznovanje cesarjevega godu po ljubljanskih ljudskih šolah za prihodnjo nedeljo. Razume se, da v nedeljo, dne 4. t. m. ostane običajna nedeljska šolarska služba božja. — Da ne bo zmede, naj ostanejo za sobotne cerkvene slavnosti i s t e u r e, ka so določene za nedfljsko službo božjo ljubljanske šolske mladine, lj Prepoved razsvetljave grobov. Uradno smo prejeli: Občinstvo sc opozarja, da je glede na pomanjkanje masti, sveč in olja po ministrski naredbi z dne 22. oktobra 1916 drž, zak, št. 368 prepovedano, grobove in rakve na kakorsibodi način razsvetljevati dokler trajajo po vojni ustvarjene izvanredne razmere. Prestopki se bodo kaznovali po političnih oblastvih I. stopnje z globami do 500 K ali z zaporom do enega meseca. lj Oprostilni znaki po 2 kroni pri akciji za vojne grobove se dobe od danes nadalje v glavni tobakarni (Gruber), v trgovinah A. Kriszer, Lcop. Schv/entner, P. Magdič in Jos. Kette, v tobakarni ge. Jerice Dolenčeve (Prešernova ulica) in končno tudi na magistratu v ekspeditu. Znake je nosili vidno na prsih. lj Umetniška razstava. Radi preurejc vanja ostane razstava jutri 1. nnvemb Dopoldne in v petek 2. novembra zapri Od sobote naprej je zopet pristopna javnosti. lj Krompir za VIII. okraj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v petek, dne 2, novembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti strankam VIII, okraja krompir. Določen je ta-le red: Dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 100, od 9, do 10. ure štev, 101 do 200, od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, popoldne od 2, do 3, ure štev. 301 do 400, od 3. do 4, ure štev. 401 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kilogramov, kilogram stane 30 vin, lj Krompir za IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v soboto, dne 3. novembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti strankam IX, okraja krompir. Določen je ta-le red: v soboto dopoldne od 8, do 9, ure štev, 1 do 120, od 9, do 10, ure štev. 121 do 240, od 10. do 11. ure štev. 241 do konca, Vsaka oseba dobi 10 kilogramov, kilogram stane 30 vinarjev. lj Doječim in nosečim materam ni treba postajati pred trgovinami in v večjih gnečah. Po vrstnem redu, ki je bil že objavljen v tukajšnjih dnevnikih, se bodo v času od 2. do 24. novembra t. 1, oddajale v mestni posvetovalnici vsakokrat od 3. do 5. ure popoldne izkaznice za zdrob itd. in sicer za otroke od 3. leta in za doječe ter noseče matere. Te na ime doječe ali noseče matere glaseče se izkaznice pa dajejo materam samim tudi to prednost, da smejo pri nakupu živil za lastno rodbino kjerkoli bi se zbirala večja množica lj udi takoj vstopiti v prodajalno, ne glede na ostale čakajoče. Isto velja tudi pri krušnih komisijah in stojnicah'. Ta ugodnost pa nc pristoja ostalim rodbinskim članom, četudi se izkažejo z izkaznico doječe ali noseče matere. Kdor hoče imeti izkaznico za doječo ali nosečo mater, mora vsled razpisa urada za ljudsko prehrano z dne 5, oktobra 1917 štev. 83801 predložiti mestnemu magistratu pri izdaji teh izkaznic zdravniško spričevalo, da traja nosečnost že nad tri mesece, doječe matere pa morajo predložiti zdravniško spričevalo ali potrdilo zaprisežene babice, da doje otroka, ter krstni izpisek, da otrok še ni nad 10 mesecev star. Te na doječe in noseče matere se glaseče izkaznice so javne listine, vsled česar se bode vsaka zloraba kaznovala kakor prestopki drugih žioilskih izkaznic. Izgubila se je včeraj popoldne v tramvajskem vozu od Sv. Jakoba trga do Dolenjskega kolodvora črna baržunasta ročna torbica, v kateri je bilo za 100 K drobiža, 2 legitimaciji in druge stvari. Najditelj naj odda proti plačilu v denarju ali živilih pri g. B, Vardjan, Komenskega ulica štev, 10, PrimorsKe novice. Zopet prost promet s Trstom. Železniška proga južne železnice preko Nabre-žine-Opčine je prosta. Sovražni topovi jo nič več ne dosegajo. Včeraj je odpeljal iz Ljubljane po dolgem času zopet poštni vlak št. 35 b po progi mimo Nabrežine v Trst. Prvi brzovlak iz Ljubljane mimo Nabrežine v Trst je odpeljal danes zjutraj. Inšpektorat južne železnice se preseli s 1, novembrom v Trst, Železniški most pri Kr-minu naši hitro popravljajo. Prosta je sedaj tudi železniška proga iz Celovca v Trst, Poizveduje se po Mariji Menguzzo, poročena Bendenze. Kclor bi o njih kaj vedel, naj poroča Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Goriška hranilnica (Monte di Pieta) se je preselila iz Kranja v Novo mesto na Dolenjskem, Oddelek zastavljavnica pa še vedno vsled vojne ne posluje. Begunci iz občine Avče se poživljajo naj takoj sporoče svoj naslov podpisanemu (sedanje bivališče). Vsak naj zato sestavi, gospodar ali gospodinja, Zapisnik, inventar vseh premičnin, katere so pustili na svojem domu ter pošlje na spodnji naslov. Prepis naj vsak obdrži zase. Popis morajo dve priči podpisati poleg gospodarja. Županstvo Avče, sedaj v Cerknem-Poljane št, 4. K. Župan grgarski, g. Andrej Doljak, se nahaja v Vabči vasi št, 5, pošta Semič. Ako bi kdo kaj potreboval, naj se obrne na zgoraj označeni naslov. Gospodarske Deislke. Zaplemba piščal pri orgijah, »Wiener Ztg,« z dne 30, t, m. objavlja odredbo ministrstva za deželno brambo z dne 29. t. m., s katero se odreja: Vse piščali pri orgijah, ki so iz kositra ali kositerne zmesi (vdelane ali nevdelane) so zaplenjene v vojne namene. — Prošnje za sprejem kot strežnice v kaki vojaški bolnišnici se morajo vlagati pri osrednjih mestih Rdečega križa na Dunaju ali v Budimpešti. Nadaljna omejitev uporabe papirja j pri časopisju. Meseca novembra bodo i omejili vporabo papirja pri mesečni dobavi clo 10 vagonov za 32 odstotkov, pri dobavi do 20 vagonov za 37 odstotkov, pri dobavi nad 20 vagonov za 42 odstotkov. Arabci in Torki napadli Italijane v Jflpoiisu Baselj, 30, Iz Italije se poroča, da so pričeli 23. oktobra Arabci in Turki v Tri" polisu v velikem obsegu napadati Italijane, Mi princ v Trslo. Trst, 30, (K. u.) Turški princ Osman Fuad Efendi je danes s spremstvom došel v Trst, kjer se je začasno mudil cesar, da izroči Njega Veličanstvu od sultana podeljen red »rladedan-el-Ali-Osman«, najvišje in najstarejše turško odlikovanje. Princa je na kolodvoru v imenu cesarja sprejel generalni pobočnik baron Marterer in ga peljal h cesarju, ki je princa in njegovo spremstvo, med katerim je bil tudi turški poslanik Hussein Hilmi paša, . v pisarni dvornega vlaka in vidno razveseljen sprejel iz prinčevih rok visoko turško odlikovanje. Princ in Spremljevalci so bili povabljeni k cesarskemu zajutreku. Cesar je podelil princu veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Popoldne se je princ s spremstvom peljal z dvornim posebnim vlakom v operacijsko ozemlje v Italijo prodirajočih armad. Francozi se Dole za Benetke. Kristijanija, 31. oktobra. (K. u.) Dopisnik »Aftenpostena« je brzojavil: Prestrašena in simpatično sledi Francija strašnim preizkušnjam Italije. Pariško časopisje ne prikriva, da je položaj nenavadno resen in nevaren, Bern, 31, oktobra. (K- u.) Tudi današnje genfsko Časopisje zelo pesimistično sodi o položaju italijanske armade. »La Su-ise« upa, da ne bodo Francozi in Angleži pomagali Italijanom prepozno. Od Vidma v, Benetke je komaj 100 km. Vse kaže, da italijanska armada trenutno ne more kljubovati sovražniku. . Ilalila osamljena. Stockholm, 31. oktobra.. (K. u.) Vsi listi popisujejo zmagoslavni pohod zaveznikov na zgornjeitalijanski ravani. »Svenska Dagebladet« piše: Italija bo v bodočih tednih prepuščena svoji lastni sili, ki pa hitro pada, ker je sovražnik ujel petino moštva in topov. Italija se more Ie rešiti, če se sklene takoj min a sporazum, ki je preveč navil palčni vijak._■ Pariška konferenca se Do pteala izKijuCoo z vojnim vodstvom. Rotterdam, 31. oktobra. (Kor, ur.) »Daily News« poročajo: Spodnjo zbornico je včeraj presenetila izjava Bonar Lawa, da se bo predstoječa ententina konferenca pečala izključno z vojnim vodstvom, ne pa tudi z vojnimi cilji. To je v nasprotju z izjavami Lloyda George, da bo konferenca tako vojaška kakor tudi politična. List piše dalje, naj bi zavezniki takoj ugotovili pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni za mir in temelje, na katerih si žele preureditev sveta. Da bi se sedaj odtegnili tej dolžnosti, bi bilo zločinsko, V . ■. !.;.,! <# Grol Mng ne no kancler. Berlin, 31, oktobra. (Kor. ur.) V dobro poučenih političnih krogih smatrajo, da je kandidatura grofa Hertlinga za kanc-lersko mesto končana. . r v! t-ji Rusija v vojski. Rusko uradno poročilo. 27. oktobra. Severna Ironta. Včeraj proti 9. uri dopoldne smo opazili ob severni obali Haine sovražno brodovje, sestavljeno iz desetih obveščevalnih ladij in torpedovk. Ob 10. uri je začelo brodovje obstreljevati hainški odsek in ga obstreljevalo do opoldne, nakar se je sovražnik v jugozapadni snleri oddaljil. Pred Salismtindi sta pripluli ob 10. uri dopoldne dve Sovražni križarki in več majhnih ladij. Ob 10. uri 30 minut so nam javili še en sovražni dreadnought in 10 torpedovk. Ob 10, uri 50 minut jc začelo sovražno brodovje na razdaljo 11 vrst Sa-lismiinde obstreljevati. Ogenj je trajal do opoldne, nakar se je del vojnih ladij oddaljil proti severu. Pred Salismiinde sta ostali do večera, približno deset vrst od obale, dve križarki in dve torpedovki. Sovražno brodovje, sestoječe iz enega dreadnoughta, ene križarke, osmih velikih torpedovk in dveh transportnih ladij, je 25. oktobra zvečer zapustilo Huiwas, priplulo pred otok Kuno in obstreljevalo južno obal. Zmaga maksimalistov v Moskvi. Ženeva, 30. oktobra. >Temps« poroča, da ravnokar končane občinske volitve v j Moskvi pomenijo pouolno' zmago maksi-1 inalistov. Petrograda grozi lakota. Petrograd, 30. oktobra. (Kor. ur.) Pe-trograjski župan je izdal na prebivalstvo oklic, v katerem se izjavlja, da province, ki pridobivajo moko, glavnemu mestu več ne dobavljajo, vsled česar Petrogradu resna grozi lakota. Maksiroa'isfi pripravljajo vstajo? Petrograd, 30. oktobra. (K. ur.) Vsled vesti, da maksimalfsti pripravljajo vstajo, je petrograjski generalni guverner prepovedal vse shode, obhode in izjave. Vojake garnizije poziva, naj ne gredo na l!m pro-vokacije in naj ostanejo mirni. Mirovei posrei. Nov mirovni poziv papeža. »Kolnische Zeitung« je izvedela iz londonskega vira, da smatrajo papeževe razgovore s francoskimi škofi kot predna-znanilo novega mirovnega poziva, katerega, bo papež izdal s pomočjo mednarodnega episkopata. Rusija in mirovno vprašanje. Kodanj, 30. »Rječ« poroča: Zastopnik centralnega frontnega odbora Dubasov, je v imenu armade izjavil vladi dobesedno: »Vlada noče sedaj niti svobode, niti dežela. Hoče samo eno: Konec vojske! Recite, sklenite, karkoli hočete: vojaki se ne bodo več bojevali. Ne brigamo se za strankarska vprašanja, niti za agitacijo maksi-malistov. Storil sem samo dolžnost, kar sem vam sporočil, kar mi je armada naročila,« Stockholm, 30. Iz Haparande se poroča: V Petrogradu so se vršile demonstracije za mir. Ljudje so nosili deske z napisom: »Živel mir!« in »Vso vladno oblast delavskemu in vojaškemu svetu«. Boli ia zolioi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Na Flandrskem so v odseku Dixmui-den s kratkimi odmori živahno streljali. Med gozdom Houthoulster in prekopom Comines-Ypern so od časa do časa močno streljali. Ogenj je bil tudi ponoči besen, danes zjutraj se je razvil v bobneči ogenj. Bojna 6kupjas nemškega c e s a rje v i č a. Francozi so na obeh straneh Braye In Chemin des Dames proti večeru krepko osredotočili svoj ogenj. Začasno je ogenj nekoliko ponehal, a ko je napočil dan, se je zopet okrepil. Tudi v drugih delih gorske bojne črte je topništvo v večjem obsegu kakor zadnje dni nastopilo. Preizkušene bojne čete so vdrle na desnem bregu Moze po učinkovitem streljanju v sovražne postojanke v severno-zahodni smeri od Bezonvauxa. Jarke, ki smo jih osvojili v širini do 1200 metrov, smo držali do 4. ure ponoči, dasi so jih močne francoske sile ponovno napadle. Ujeli smo nad 200 mož. Sovražne izgube so težke in krvave. Lastni in sovražni poizvedovalni sunki so izzvali pri drugih armadah, da so s topovi živahno nastopali. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 30. oktobra zvečer. Bobnečem« ognju na flandrskem bojišču je sledi! močan angleški napad na Pasckendaele. Vas Smo izgubili, a s krepkimi protinapadi smo sovražnika spet vrgli iz nje. Pri Gheluveltu so se kmalu popoldne krvavo zrušili napadi Angležev. Na Chemin des Dames in na vzhodnem bregu Moze živahen topovski boj. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff. Koliko šteje angleška armada. London, 30. (K. u.) Lloyd George je včeraj v spodnji zbornici opisoval dejanja angleške mornarice in armade ter dejal med drugim: Naš prvotni ekspedicijski zbor je štel 160.000 mož. Sedaj znašajo angleške ekspedicijske sile nad 3 milijone. To jc velik triumf organizacije. il Srbska uradna poročila, Kri, 19. Tudi včeraj je sovražnik brez pravega vzroka vnovič obstreljeval Bitolj, pri čemur je bilo izstreljenih 286 granat. Dve osebi sta ubiti. Škoda je precej velika. Krf, 23. Dne 21. oktobra je sovražnik silno obstreljeval Bitolj in sosednje železniške proge, pri čemer je bilo izstreljenih 450 granat. Izgube, v kolikor smo jih mogli doslej ugotoviti, znašajo 1 mrtvega in 4 ranjene. 30 hiš je porušenih. V mestnem delu »Sveta Nedelja« je od ulic ostal le kup razvalin. Rožna poročilo. Vstaja na Irskem. Haag, 30. oktobra..Dopisnik lista >Dai-Iy Mail« na Irskem poroča: Grofija Karry je že popolnoma v znamenju vstaje. Sir Casement je narodni junak, Slnnfeini so popolnoma pripravljeni z vsakim sovražnikom A.ngleške skleniti zvezo proti Veliki Britaniji. Drugo ameriško posojilo za svobodo. Amsterdam, 29. Reuter poroča iz Washingtona: Drugo posojilo za svobodo so močno podpisovali. Skjupno vsoto cenijo na preko 5 miljard dolarjev. Vojni izdatki Združenih držav. Wa.~Hngton, 29, (Reuter.) Vladni izdatki bodo znašali v oktobru skupaj s posojili zaveznikom miljardo dolarjev. Povprečni dnevni izdatki znašajo . 42,600 0C0 dolarjev. Poškodovan angleški monitor. B-Jrlin, 29. (Uradno.) 28, t, m. so naše lahke bojne sile iznenada napadle velik angleški monitor, ki je križaril severno flandrijske obale in ga težko poškodovale. Načelnik admiralnega štaba mornarice. 15.008 potopljenih. Berlin, 29. Uradno: Na severnem po-zorišču so naši podmorski čolni potopili 16.000 ton. i. DARILA ZA DR. KREKOV SPOMENIK. I. izkaz. Od 17. do 27, oktobra 1917: Po 1000 K: Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvoj Ant, Kobi, deželni poslanec, Breg; dr, Ivo Šubelj, sekcijski svetnik v zunanjem ministrstvu, Dunaj. — Po 500 K: Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan. — Po 285 K: Upravništvo »Slovenskega Naroda« (glej »Slov, Narod« od 20. oktobra 1917) po dr. Lovro Pogačniku. — Po 250 K: Upravništvo »Slovenca« (glej »Slovenac« štev. 241) po dr. L, Pogačniku' — Po 200 K: Neimenovan po prof, Vad-nalu, — Po 165 K: Upravništvo »Slovenskega Naroda« od 24, oktobra 1917. — Po 100 K: Janko Dolenc, kaplan, Trnovo (Notranjsko); Kmetijska podružnica, Trnovo (Notranjsko); dr, Andrej Karlin, tržaški škof; dr, Jos, Srebrnič, bogoslovni profesor, Zatičina; Ludovik Schiffrer, župnik, Žalna; Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju; Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih (Štajersko); darilo »Slovenskega Naroda« po dr, L. Pogačniku; uprava »Slovenca« (glej »Slovenec« štev. 238); po dr. Lovru Pogačniku. — Po 80 K: Jos. GoStinčar, državni poslanec. Po 52 K 30 vin,: Sedmošolci v Zavodu sv, Stanislava v Št, Vidu, — Po 50 K: Fr, Silvester, Vipava; Jos. Grašič, konz. svetnik, Beram (Istra); Gašper Porenta, profesor, Zavod Sv. Stanislava, Št. Vid; dr, Anton Rata-jec, profesor istotam; Josip Šimečki, vojni kurat, Feldjagerbaon Nr. 20. —^Po 40 K: dr. Anton Breznik, profesor, Zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu. — Po 35 K: Mlade-niška Marijina družba v Komendi. — Po 30 K: Fr. Pengov, profesor, Zavod Sv. Stanislava, Št. Vid; Jernej Prešern, profesor istotam. — Po 25 K: Alojzij Markcž, ekonom, Zavod Sv. Stanislava v Št, Vidu, — Po 22 K: dr. Iv. Knific, profesor, Zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu. — Po 20 K: Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, Ljubljana; Krekov sošolec po Mih. Moškercu; dr, Albin Češarek, Mokronog; dr. Jos. Marinko, c. kr. profesor v pokoju, Preska; dr. Iv, Gni-dovec, ravnatelj v Zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu; Vojteh Hybašek, profesor istotam; Fr. Omerza, profesor istotam; dr, Iv. Samsa, profesor istotam; Iv, Muller, župnik pri D. M. v Polju; Bruno Stare, civilni komisar v Črni gori; Katoliško izobraževalno društvo v Semiču, — Po 10 K: Nik. Stazinski, župnik v pokoju, Primskovo; Tilka dr. Češarkova, Mokronog; Vilko Schiffrer, privatni uradnik v Ljubljani; Luka Arh, profesor, Zavod Sv. Stanislava v Št, Vidu; dr. Fr. Jerč, profesor, istotam; A.nt. Koritnik, profesor istotam; Jernej Pavlin, profesor istotam; dr. Fr. Rebol, profesor istotam; dr. Fr. Trdan, profesor istotam; Iv. Sadar, prefekt, istotam. — Po 5 K: Andrej Ažman, katehet meščanske šole v Postojni; Karel Gross, prefekt, Zavod sv. Stanislava v Št Vidu. Ivan Peč-kaj, prefekt istotam; Matija Selan, prefekt istotam; Iv. Žagar, vodja boletnega urada na Vrhniki. — Po 4 K: dr. Gregor Žerjav, prefekt, Zavod Sv, Stanislava v Št. Vidu. — Po 2 K: Iv. Filipič, prefekt, Zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu; Maks Sta-nonik, prefekt istotam. — Skupaj 6217 K 30 vin. — Ljubljana, dne 27. oktobra 191? Odbor za Krekov spomenik. — Mesto venca na grob f dr. Kreka nam je poslal č. g. vojni kurat Fran Bonač znesek 100 kron s sledečim besedilom: Šopek 100 kron za miljence Krekove, sirote goriške, na njegov grob — a trobojni cvet križa, Habsburga in Jugoslavije naj klije in dije v srcu ljudstva, ki vstaja iz groba in hoče živeti. Pri pomanjkanju spanja s splošnim slabim počutkom, mučnim glavobolom, groznimi sanjami in opetovanim prestra-šenjem, ki jih povzroče motenja pri delovanju želodca in črev, zadošča pogostoma aba male množine naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice, da sc kmalu zboljša položaj. Kollnska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje, izplačuje vsled sklepa občnega zbora z 23. okt. 1917 za upravno leto 1916-17 na delnice lit. A. K 80—, na delnice lit. B. K 40- —. Dividenda se izplačuje proti predložitvi dotičnega kupona pri blagajnicah naših podjetij v Pragi II. Na Florenci 15, v Ljubljani, Kolinu, Prostjevu, Vis. Veseli, na Horkah, dalje pri Živnostenski banki v Pragi, pri Češki banki v Pragi, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri vseh filijalkah teh bank, pri Hranilnici kralj, mesta Kolina in pri menjalnici Kreditnega društva, posojilnica in zastavljalnica v Prostjejovu. obstoječo iz 3—4 sob, kuhinje in drugih pritildin se išče za takoj ali za februarski termin. Ceni, ponudbe na upravo tega lista pod »P. F. 1200a. 2721 (3) Planin dobro ohranjen, se kupi takoj. Ponudbe naj se naslovijo na A, Grum, Svezdarska ulica štev. 1. Gospodičina, stara 18 let, vešča slovenskega in nemega jezika, Ssii vstopiti v »5ius» bo kot najraje v kakem mestu. Naslov pove uprava „Slovencu." pod štev. 27S6, ako znamka za odgovor. nove in stare $f|gg5| vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. na stalni vodi, 5 parov kamnov r, vsemi gospodarskimi poslopji zidanimi in pokritimi z o neko, 6 ora lov Sume ovočnjaka in travnika sa za ceno 60000 kron Bela Kranjska. blizo kolodvora Gradac v parcelah od 5-10 50 oralov se isr»c!!ffl po 1200 kron zaka-tastralni oral (1600 D sežnjev). Bela Krajiua. Svarim s tem vsakogar, da mojemu možu Ignaciju Ribič, Hradeckega vas 32, no da denarja, ne blaga na moje ime, ker jaz nisem plačnica zanj. Ana Rlbie, Hradeckega vas v Ljubljani. Marija Llplčei iz Sv. Lucije, sedaj v Podbrdu ob Bači, naznanjam vsem prijateljem in znancem, aa jo moj iskreno ljubeči očo iz Loma Kanalskega previden a sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal dne l.r>. t. m. tu v Podbrdu št. 13 v starosti 00 let. Pogreb n:pozabnega očeta se je vršil dna 17. t. m. ob 7. uri. Bodi mu tuja zcmliica lahka! skoraj nov so pro«ža. Stroj jo za 25 žarnic 25 svečnih. Priporočljiv za mlin ali za večje posestvo. I\je pove uprava ,Slovenca1 pod št. 2793. (Znamka za odgovor.) ki je dosedaj služila pri orožnikih kot kuharica v Buzetu v Istri, išče službe. Ponudbe naj se pošiljajo na „Posre~ dovalnico za goriiške begunce v Lj«b)janiu. Za večje posestvo v Brdik na Goriškem se išče zanesljiva moč za Glavni pogoj je Izobrazba v poljedelstvu. Nastop takojšen. Ponudbe sprejema »Posredovalnica za gor. begunce v Ljubljani. i saazeaie um je prevzel podjetnik iGvani Karo inska zemlja št. 15, Ljubljana. Radi začasne zatvoritve trgovine se odda v nadaljnji pou.c, zdrav in čvrst že z dveletno učno dobo, v trgovino s špecerijskim in mešanim blagom v mestu ali na deželi. Natančnejša pojasnila od 9—11 ure dopoldan ELJufeSjana, VadnICiov trg 2. SprsjKBa se psSfGK, tepsfe 2799 W prati žsfessM f»3aS3. — BVRH ¥. , Sa. S»«ira c. mlada, z večletno prakso si želi preraenltl mesto. Vešča mešane trgovine. Zmožna slovonskega in nemškega jezika. Želi službe v mestu ali na deželi. Naslov povo uprava lista pod št. 2795, (ako znamka za odgovor) proti visoki plači sprejme v trajno delo modni salon S. POTOČNIK Ljubljana, Gradišče 7. ordinira od 1. novembra t, 1. naprej samo enkrat na tlan, in sicer ocl 11. do pol 1. ure. Popoldanska ordinacija torej so opusti do preklica. w v*/ Va/ w v*/ Vi/ v*/ '+* "4-» Dne 3. novembra ob pol 2. uri popoldne se bode prodajala StiB&itSJSili«« Kit »aiattsaj in drugi predmeti v ROŽNI i»'u ncr\ TJ • • i!__ mui.i»i atev. li. uma, t'»";wmm)ini (bivša Bergantova hiša.) 2796 Stran 6. »SLOVENEC«, "dne 3f. olrfoBra 1917. Stev. 250. Išče se 2755 (3) hlapec h konjem in za poljska dela. Hrana in stanovanje prosto. Onlasiti se je pri gosp. Ivanu Ogrinu, Gruberjevo nabrežje štev. 8, Ljubljana. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih lirnSeh In tabglk vsako posebej, po 2 K in dobro posušene preše&ine fsrašsk In Jabolk po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. J:upJ vsako množino. (Tudi v ramenjo blaga.) Če v bližini Ljubljanske okolice, dostavi eventueino kupec vozove, fotiudbo na npr. H Cela ..Sion" v Ljufei jan!. istotam se proda večja množina razne velikosti likerjjevih praznih sSeMentc. pleskarski in likarski mojster cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko Bpadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim tirnežem. tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in druge: užitne gobe kupi v vsaki množini tio) Sever & Urbanič 2621 Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. 0O7r! 4* | FRANC DROBNIČ, lesni fUiCkVl o trgovec v Laškem trgu na Štajerskem kupi vsako množino (švelarjev) po najvišji ceni. Kupim tudi vsake vrste les od 5 cm debeline in 1 m dolžine po najboljši ceni. 2739 »©©©©©©©©©©©© Do 1. listopada ali takoj eieie priden, spreten, trezen in izkušen 1 «s C9 (9 (9 (9 <9 (9 (9 © (9 letne starosti in oženjen, ter zmožen zraven svojega dela nadzorovati tudi druge vinograde. Daljša spričevala se naj pošiljajo na upravništvo: »Tiichtig L. 1301« na Kien- reichovo „Anzeigenvermit-tlung" Gradee, Sackstrasse 6. (9 (9 (9 ki ima srednjoSolsko izobrazbo, želi presneniti službo. Možnost službe tudi za ženo M bila zelo dobrodošla. Pisma na upravo lista pod naslovom; ..vodfa." 271)0 Sprejme se prile!en hlapec h konjem ki se razume tudi na poljska dela. Hrana in stanovanje prosto. Oglasiti se je pri g. Mar. Jelenič — Majaronček, Stara pot 1, Ljubljana. iEtolam se začasno ustavi prodaja kisa na drobno. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinsk? sode in vse vrste praznih več kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovrna Anton Koleno, Celje. 18~i (t) dobijo se najbolje pri 2757 (4) Zagrebški indsislriii zamaskira Sn predmeta« iz pra&koag&e Približno 60 oralov mladozaraščenega smrekovega gosda z majhnim posestvom vred; Eepo posestvo š hiš® v prometnem trgu na Dolenjskem, 700 litrov pristnega, čistega maBiftOtrega s©ka, — Srašsia piSa 750 mm, — aii-EiaRiO za električno luč (10 luči) s ploščo, — anEŠn za koruzo drobiti, — 1 vagon Javorjavih cSesk 20 mm debelih, — 140 kg poSiSur-Iaka, - 20kg sikailv-fšrneža, — nekaj rdeče in zelene Oljnate barva je na prodaj. — Kje pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2S78. (5) G©©©©©©©©©©©©©©© Prosim, oglejte si predtežeee oblike nog. in nw bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagoiiena. CloveJke noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 Fran Szanfeer speciaUst za ortopedična _ jn anatomična obuvala (9 | Ljubljana, SeJenbargova u!. 4. kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se Ie pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Vojno posojilno zavarovanje Opbzarjamo slavno občinstvo že sedaj na vofno-posojiBno zavarovanie ■avsSrifske riran sna deželna pociružn ca Ljubljana, Marije lerezija cesta t2. riiorete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. • •l C. kr. zafel&d za vdove Sn sirote, zavarovalni oddeleh, deželna posiocalssssa d fiLIu&ljjani, Franca Joiefa nabreife f, bo sprejemal na temelju dogovora s c. kr. priv. življenjsko zavarovalnico Hvstr. Feniks na Dunaju in sicer pod najugodnejšima pogoji. SMT IfpeSfeio ss sioof laaSimi zaoaroaaiiia. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. PolasisfBa daiefa fusii isaše posloaalaice a aseSi poliifičnib okrasih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta §t 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po Vlo-je v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, «er oosojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. 4V/< brez odbitka rerifnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stan e hrani n'h vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.