List 9 J nn V • lecaj LI. I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni pošti prejemane pa za celo leto 4 gld. leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo prejemane ' za celo leto 3 gld. 50 ki za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom ) po sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 ki Ogl za trikrat 15 ki (in sera te) vzprejemlj Ljubljani se plača na Dop upravništvo, in se plača za vsako naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani i. februvarija 1893. ♦ - ' 'i « m r I C 1 . Slava Leonu! narod. Komu ne bije srce hitreje, ako je imel srečo, sli- veliko radostjo pozdravljajo udani otroci svojega očeta godovni dan, ki se ponavlja leto za letom. Še večje veselje vlada v družini, kadar praznuje ljubljeni oče kako posebno slavnost, na pr. svojo zlato poroko. Zbero se vsi šati tačas iz njegovih ust hrepenenje po prihodu Slov kot jednega oda, komu ne done po ušesih njegov otroci okrog njega ter mu voščijo sreče k lepemu dnevu. Dne 19. februvarija pa bode 50 let, kar je bil se- danji slavno vladajoči papež Leon XIII posvečen v Prihodnjo nedeljo bode tedaj praznoval iski 1 j u b 1 j očetovske besede: Expectans expectavi (željno sem vas s katerimi je tako milo pozdravil udane sinove svoje? To je način, s katerim se pridobi mehko slovansko srce! Ni ga skoraj naroda pod solncem, ki bi tako živo potreboval za svoj obstanek modrega vodnika, blažilnega tolažnik in oče in poglavar vseh vernikov redko slavnost, petdesetletnico svojega škofovanja. Ker smo vsi pravoverni kristjani njegovi duhovni otroci, prešinjen bode ves katoliški svet na ta slavnostni dan goreče hvaležnosti do Boga, 9 venci. Obkolj oznanovalca jedinosti, eni smo od sovražnih kakor smo mi Slo radi ugrabili najprej narodnost, potem dragoceno svetinjo sv. vere. je dal doživeti očetu, in ob jednem tudi nam milost. Prepevali bodo v stoterih jezikih pol vsi, vsi katoliški „Bog živi Leona odi jed prelepo ubi izredno dušenja pesem: irodov, ki nam bi pa ž njo vred tudi Ali naj nam upade pogum v boju zoper sovražne sile? Ne bojmo se preveč? Varuha je za časa nadejajmo imamo Iz Rima. od koder nam velikih muk vedno sijala zvezda rešitve se tudi sedaj podpoi Odkar biva slovenski rod v naši krasni domovini ni Ali pa mar nimajo pravice, in celo dolžnosti nanj pozabil Rim, učeč ga tako večnih resnic. ki so prepevati vsi rodovi zemlje, tudi nekatoličani ? podlaga vsakemu blagru. Ali ne-le ampak ni v blagoslavljajoč mu tudi slovstvo m mili materni jezik. naših, zmote polnih časih previdnost božja prav Leona Ker nam je tega priča tisočletna zgodovina, obračamo se z resnice zblodene narode na pravo pot, držečo časni sreči ljudstev ? Ali ni Leonova blagoslovlj zaupanjem tudi v naših sedanjih stiskah v Rim. blagem srcu poslala kot „luč z neba", da vodi s pomočjo katoliške večni in 3na roka, ki deli ozdravljajoči balzam za hude rane, zasekane na- naša zaslomba in zato se v dan rodom po prekucuhih, socijalistih in nihilistih, kateri s poginom človeški družbi in potrebnemu redu ? Da Leona XIIL je doma ljubezen in čut za ravnopravnost vseh narodov. Njegova odločilna beseda je njegove slave jednega prete prav srca zberimo pred njim v duhu vsi Slovenci v zaželeni jednodušnosti: Slava Leonu! m kličimo Leon razganja, dasi že starček z veliko spretnostjo že 15 _ let svojega papeštva cerkvi in državam nevarne duhove, on kroti s krepko v srce segajočo, pa tudi prepričevalno Petdesetletnica papeževega škofovanja. so mašniki, katerim je dano učakati pet besedo milodonečih okr besneče proti oporoki peklenske sile, strastno našega Zveličan ki Redki M m bod glasi Ljubite se m e d s eb k a k fai se eseli ce m J ljubil!" Zato vzdigujejo glave odi in se obr. nobenemu eajo jednodušno v Rim. Kar se ni posrečilo še kralju sveta, to je dosegel duhovni namestnik desetletnico svojega posvečevanja. ima njen dušni pastir zlato mašo. Število zlatomašnikov je v vsaki škofiji jako redko in vse spoštuje take častit- vsaj so tudi spoštovanja vredni, ko so v može Pa kralja vseh kraljev, pridobil si je srca. Njegova vladarska modrost in ljubezni polna naklonjenost, posebno" do zatiranih narodov, napolnuje trpeče človeštvo s tolikim spoštovanjem in vleče srca do mogočnega in dobrega Leona, da mu svojem katerim vzvišenem poklicu mnogo storili za narod. so živeli, skrbno varovali njega najdražjo mej sve- se mnogo redkejši tisti višji duhov ez pritiska in oporekanja prihajajo od vseh stranij zaupnice in udanostne izjave, in da mu danes v krasni harmoniji doni naproti: „Mnogaja leta!" Največ vzrokov imamo pa še Slovani, in pred vsem tinjo sveto vero. Seveda so pastirji, katerim je deseto leto svojega škofovske šteje škofija, ki ima tacega voditelja in boži previdnost dala učakati pet posvečevanja Sr gotov la se svoje veselje pokaže z raznimi primernimi slavnostmi Slovenci, klanjati se Ciril in Metod, vere, sta prejel nebeško krono. encu s hvaležnostjo. Svetnika učakati Mej tistimi srečnimi, katerim je božja milost dala ki sta prižgala našim prednikom luč sv. trud in trpljenje pač že davno ta veseli dogodek, je tudi sedanji pog lavar vse katoliške cerkve Lev XIIL za Naravno je, da se pripravlja Ali ravno sedanj papež ju je pr da uživata sedaj tudi zasluženo zemeljsko čast ker ukazal z okrožnico „Grande munus je ii da slav naj ves katoliški svet, da primerno proslavi dan 19. t. m., petdesetletni dan škofovanja sedanjega papeža Leva XIIL sv. oče storil za povzdigo Mnogo je v teh petdesetih letih I po vsem katoliškem svetu. To odlikovanje ni veljalo samo blagovestnikoma, ampak velja tudi slovanskemu rodu njuni god sv. cerkve, preživel tudi več veselih, pa še več žalostnih ur. s kakim veseljem je sprejel sv. oče naše jih je Rimu ter omarje ko Preobširno bi bilo, ko bi hoteli na tem mestu obdelovanje sedanjega namestnika vse 1881 združene želel videti pred seboj v širneje opisavati Kristusovega na zemlji. Prištevati ga moremo največjim ecnem papežem in največjim duhovom človeštva. Jim naznaniti pomenljivo resnico: Glejte v mojem naročji ste lahko jedini v veri, pa tudi jedini kot Omenimo naj sebno pospešuje edo da je sedanji papež Lev XIII. po- zopet spodbudil zani- On ni i w 57 manja za modroslovje, temveč je tudi spoznal gojenje prirodoznanskih bolj spoznavati znanosti)" pripomoi da pravo lepih nasvetov je v tej okrožnici m želeti Boga je da bi storil za povzdigo prirodoznanske Zaradi tega je pa bas sveti oče mnogo se ti nasveti uvaževali. Mnogo trpkih je sv. oče povedal tej svoji okrožnici tistim, ki zatii osnoval znanosti in v Rimu delavca. Naglašajo eliko prirodoznansko in zdravniško šolo. Kar okrožnici tudi pravice delavcev in pa dolžnosti delo se tiče pospeševanja znanosti se sedanji papež more dajalcev. Dokazano je 5 merjati največjim svojim prednikom. Papeži so veliko storili za znanosti pr prelivanj kr da se to veliko vprašanj brez ne bode dalo ešiti drugače nego na obžalovati je, da se njih delovanj malo ceni in umetnosti in semtertja še pr Ko je v srednjem veku znanstvo vsled ne ugodnih razmer precej propalo, so bili baš papeži, ki zopet povzdignili. Nepozabljivo ostane, kar so v ' storili Aleksander V., Evgen IV druzih. Da Nikolaj bilo teh velicih papežev nosti danes ne bile na tako visoki stopinj so je tem oziru ter več gotovo zna- podlagi naukov naše svete vere in krščanske ljubezni Sveti oče z jednako ljubeznijo ljubi vse narode To svojo ljubezen je večkrat pokazal tudi nam Slovanom papež ne prezira nas tako mogočneži, ki v Slovanih kakor mnogi drugi opski še divjake SVOJO edno hočejo videti na pol veliko okrožnico „Grande munus u se je obrnil do Slovanov in jih opozoril na važnost krščansko kakor kulturnega delovania slovanskih sedaj so bratov Cirila in Metoda Papeži so skrbeli da so se jeli zopet proučevati jih spodbudil k češčenj stan grški filozofi in še le, ko se je zapadni svet seznanil slovanskih. Slovanski teh dveh svetnikov, apostolov omarji v Rimu bili so tudi jako z nesmrtnimi deli Aristotela, Arhimeda se je začelo zopet novo gibanje na znanstvenem Mož j ki so sedeli na stolu vali, da znanost ni nevarna veri, temveč ker obema je predmet resnica, ki je in ostane Petra, so dobi JO Platona i. dr. polji Po spodbujenj sebno v katoliških slovje. Ne spozna-podpira, jedna. prijazno vsprejeti od sv. očeta. Katoliškim dovolil je sedanji papež slovansko liturgijc papeževih zavodih se snujejo stolice po jezike Prizadeva pridobil za katoliško vero in 'nogorcem 1 v Rimu slovanske pa tudi papež, da bi pravoslavne za sedanjega papeža se je. začela po-krogih gojiti veda, posebno modro- želeti je, ker da to pri- * ski razkol za to ugodne razmei hitro knjige in časniki da se snujejo katoliška vseučilišča, kjer se kaže potreba, temveč množe so zadevanje imelo kmalu kaj vspeha Slovane jako slabi tudi v narodnem in kulturnem oziru. Sedanjega papeža pa ne čislajo le katoličani, temveč tudi drugoverci. Mogočni Bismarck je nekoč v neki važni azširjajočo pi vedo kater zadevi poprosil papeža za azsodnika, zaupajoč v njegovo se vjema z nauki katoliške kve Zal da je bila sem modrost. Tudi sedaj ob petdesetletnici papežu tertja znanost zašla na napačna pota in se je pod njeno krinko razširjevalo tudi brezverstvo celo vse svoje duševne zmožnosti da se znanost ne strinja s cerkvenimi nauki. semena. Tem uče- častitke iz katoliških kraje ne prihajajo temveč tudi od drugod dokazali Mnogi učenjaki so porabljali v to, da bi mej drugimi sta po svojih zastopnikih častitala tudi nemški cesar in pa turški sultan. Po vseh petih delih sveta bode se proslavljala petdesetletnica Zasejali so tako mnogo škodljivega njakom se je uprl sedaj vladajoči papež s tem Razume se samo po sebi, družimo tudi mi Slovenci papeževega škofovanja je naproti postavil pravo katoliško znanost da jim slovenski da se temu proslavljanj brez razločka strank. postopanja se že kažej kajti zlasti Darvinovi Vspehi tacega očetje od se trdno drži vere, za katero pri- kajti prelivali v • SVOJO kri nauki poslednja leta hitro danji papež druzega storil bilo napačni katoliške mu liško vedo, temveč tudi v svetni kultur zgubljajo veljavo. Da ni se da je takorekoč obnovil kato kve prepričanje on so njega spoštuje tudi poglavarja Kadar velja pokazati pravo katoliško nikakor neče biti zadnji. Nekateri Slo otovljeno ne v kveni potujejo v Rim, dru zgodovini slavno mesto spominjali tega veselega dogodka se bodemo pa doma primer Levovo delovanje je pa vsestransko Pred nam omeniti se v sedanjih časih cerke da je s svojim bistrim očesom spoznal vs.em je , da da pi Vzgled v tem oziru dal nam že zastop bele Ljubljane s svojim sklepom. tej priliki primernim potom častita slavljencu mor ode same pred vsem opirati na Svoj današnji članek sklepamo s presr željo, da mokratična, kajti ustanovlj Cerkev je že po svoji ustanovitvi bolj de bi Bog dal sedanjemu poglavarju katoliške cerkve učakati njake in prostake. Posebno pa moi je za vse bogate še mnogo let da revne, pr se opirati bolj na nižje na evropskih državah ljudske svojih okrožnicah zlasti do francoskih škofov «I cerkve. v sedanjem času neumornega m vsestranskega delovanj še sam videl obilno plodov svojega gla ta demokratični značaj katoliške okrožnic jasno odmeva, da bogatini in velikaši v odne sloge, ko so se po vseh razširile. I^ev XIII. v večkrat na-Iz njegovih Pismo iz Amerike da je katoliška cerkev za vse v katoliški cei monarhične in njej nimajo prednosti Tudi New York \ četrtega marca bode Gfrover Cleveland Svoj kvi dovolj prostora za vse dr republičanske. je oblike nistvo se Cleveland v ze amerik. zjediuienih dr drugikrat izvoljen na to visoko mesto da se bode kmalu potem postava Mc Kynley-jeva, februvarija 1893. nastopil predsed- je znano je . Upati je, Kakor ljubezen posebno v svoji okr do nižjih stanov pokazal je papež niči o delavskem vprašanji. Koliko laga na vse, katera tako iz ptujih kr na- dohaj isoko uvožnino ali carino, preklicala rikanski se je naveličal vlade republikanske stranke izdelke in pridelke Narod severo-ame stranke katera je samo v prid kapitalistov delala. Kakor gobe po toplem Upajmo, da bode pod prihodnjim demokratičnem pred- dežji so se množili „trusti". „Trust" imenujejo Amerikam sednikom prihodnjost lepša in da tudi evropejskim ljudstvom zvezo velikih fabrik, železnic i. t. d. v namen, da cene izdelkov pripade dobiček iz povzdige živahnejše kupčije med starim in najprej tako znižajo, da mali obrtniki in male družbe ne morejo novim svetom. s svojim pridelkom na trg. Ko pa so enkrat ti posamezni Naseljevanju Evropejcev se zadnji čas od tukajšne vlade konkurenti denarno opešani in bankerotni, potem pa „trusti" zelo ovira. Najrajši bi nekateri ljudje pot v Ameriko novo-ceno svojih izdelkov tako napnejo, da jim nesejo njih tovarne prišlecem popolno zaprli. Ko je kolera v Evropi, posebno pa in podvzetja neizmerne dobičke. Pred volitvijo Harrison-a, sedanjega predsednika Hamburgu naorihi ljudi, je predsednik Harrison 20dnevno rep. quarantain-o (zadržanje) za vse ladje zapovedal. To pač ne stranke se je reklo, volilcem, da se col mora zvišati, da se more nobeden kritikovati in bilo je pametno. Vsak brani svojo domača industrija in domača povzetja varujejo pred evropejskim kožo. Pa ta zapoved velja še zdaj. Nemške parobrodne društva pavperskim (siromaškim) blagom. Eeklo se je na republikanski v ze davno ne uvažajo pazažerjev tretjega razreda na svojih strani, da bode delavec v prvi vrsti imel dobroto iz povišanja parobrodih. V prvem in drugem razredu teh ladij sme se večina uvožnine na ptuje izdelke. Eeö so se dali delavci in velika nepremožnih volilcev vjeti na te limanice. Eepublikanska stranka je zmagala in Harrison je sedel na stol predsednikov. Kaj se je zgodilo? Ees, marsikatera nova industrija se pridti sem. Popolno torej prihod Evropejcem ni zaprt. To ne gre tako lahko. Pa če bi se tudi kaj tacega zgodilo, bi Cleve- land to kmalu predrugačil. Glede otvorjenja chicaške svetovne razstave bi bila taka prepoved tudi Čudna in slab vti na celi svet bi ne izostal porodila, tudi tovarne, katere so že prej obstale, so imele Se ve, če se pa zopet prikaže kolera v Evropi, potem bodo dosti dela Kaj še! Narobe pa kdo je imel dobiček od tega? Delavci? prejšne plače so se znižale. Izdelki, kakor gotovo • vrata v Ameriko Evropejcem zaprta Bog mili naj obleka, obutev, pohištveno orodje slabejši, cena njih pa večja. „' 1. , d. pa so postali vedno Trusti" so skrbeli, da se je cena premoga, petroleja, sladkora, soli i. t. d. tako povikšala, kakor je bilo v prejšnih letih neslišano. Na pr. cena premogu je tekočo zimo poskočila na 7 dolarjev za tono.. (20 centov). Prej je stala tona vse to! Eazstava v Chicagi se bode odprla 1. maja t. kake 3 tedne bo potem v se pa minulo, preden bo vse pod 41/2 dol. Pa kaj je bil daljše še nasledek visoke carine? Evro-pejske vlade so bacnile nazaj in so na pridelke iz Amerike kakor žito, moko, meso, mastnino tudi na njih strani carino povišale ali pa uvožnino sploh prepovedale. Kmetovalcem ame- streho • in ^vsaka reč na svojem kraji. Prekosila bo ta razstava i pač vse, kar je svet dozdaj videl. Dobro ali bolje rečeno neobhodno potrebno bi bilo, da tudi kränjska dežela pošlje na svoje stroške- par bistrih glav v Chicago, da bi se tega velikan- poduka tudi Slovenci udeležili. Naj še omenim, da se delavcev, kateri služijo skega • « je bati zopet vehkanskega štrajka vseh rikanskim bil na ta način umaknjen tijih trg in prisiljeni so bili prodajati tukaj svoje pridelke skoro za nič. Pa zato na železnicah, katere vozijo v Chicago. Pretekli teden je umrl James Blaine, dvakratni kandidat za predsedništvo in večletni državni tajnik. To je stopinja,. ti pridelki niso prišli v roko revnih ljudij dobri kup ali po ceni — med producentom (pridelalcem) in konsumentom (uživalcem) je stal kaki „trust"', krvpijoči zmaj! Eajše naj poginejo pridelki, kakor pa da bi se prodajali po ceni ljudstvu. Ni čuda. da so lansko leto v veČih krajih tukaj v Ameriki peči kurili s turšico. (Zrno in vse.) « Govedina zdaj velja tudi v New Jorku 12 do 14 centov funt, to je okoli 32 krajcarjev a. v. Prej je veljal funt 6 ali 7 centov. Eavno tako je z drugim mesom. In tako je vse, kar je človeku za življenje potrebno dražje postalo. ' Bralci bodete pač mislili, da je vlada Bos^ ve koliko katera je enaka miništerstvu zunanjih zadev v evropejskih državah. Čeravno je bil odločen republikan, so časniki obedveh strank jako laskave članke pri priliki njegove smrti v čast priobčili. # __ • Umrli je bil zelo za to, da se Sand\vieh-evi otoki, med katerimi'je Hawai najimenitnejši, pridobe severo-amer. državam, ako se zato ponudi enkrat priložnost. Kakor znano, je pred nekoliko dnevi bila kraljica teh otokov odstavljena in deputacija prejšuih njenih podložnih je A takoj odpotovala v Washington s prošnjo, da se severo-amer. denarja dobila na carino. Eazloček v tem oziru je bil komaj govorjenja vreden pa državni zaklad v Washingtonu le prazen. Cleveland je pred svojem odhodu zapustil čez 300 države polaste teh otokov. To je delo Amerikancev, kateri so naseljeni na teh otokih in käterim sedanja uvožnina v države Sprekels (občan severo-ameri- plantaž sladkornih je na v v ni vsec. Bogati Nemec Claus in (tri sto) milijonov zlata in srebra nakopičenega v kletih dr- severo-amer. žavnih. Očitalo se je njegovi vladi, da tak denar je mrtev in nima nobenega prida za narod. Pa lepše je vendar, če ima stric Sam (Uncle Sam se šaljivo imenuje vlada držav) v svojih žepih polno zlata in srebra, kakor pa če je .suh", kar je zdaj na koncu vlade republikanske stranke. Zedinjene države imajo samo .27 tisoč regularnih vojakov. Pa vendar vojaški oddelek vlade požre neizmerne svote kanski), posestnik velikih fabrik čelu (čeravno na tihem) te cele stvari. Anektirale ali v posest vzele bodo kom države Sandwicheve otoke. Anglija bi to gotovo ne dopustila am It Brittania rules the wawes " (Britanska vlada amerikansko mornarstv pa v se davno ni kos ö .) Se ver o hčanskim Če bo šlo dobro, zadobe severne držav tvo čez te otoke pa še potem bo britanski. oroslan renčal. Sploh so severo- amerik. di tako velike in o ate d se jim ni treba denarja. Da, več kakor na pr. nemška armada! Ni čuda! spenjati 2000 milj čez morj Eepublikanska vlada je pomnožila število vojaških penzijonistov na celi milijon. Jeden milijon ljudij (prejšnih vojakov) vleče penzijon iz stric Sam-ove kase in deseti med njimi ni dnhal strelnega praha. Strašne goljufije so se godile v tem .oziru. Kdor je le upregel za par ur svojega konja ali mulo v kakšni vojaški voz o času vojne med severnimi in južnimi državami Zima le bila tukaj zelo huda. Na železnicah in na morji je bilo dosti nesreč. Zdaj je nastopilo zopet toplejše Čulo p'a se bode zopet kmalu od po vodenj, kakor na- vreme. vadno proti pomladi Nov leto se ne more na tej strani velike vode posebno pohvaliti in tudi iz Evrope se ne čuje druzeg ko toženj (1861 65), dobil je penzijo. Ne par krajcarjev ali centov hudo zimo, hude A.S long is life, as long is hope", „dokler po 100, 200, 300 in še več dolarjev v • znašajo penzije Ij je tudi upanje" pravi Amerikanec. Upajmo torej tukaj na leto. Ajdove, matere, sestre, sirote umrlih penzijo- na boljše za vsacega posameznega nistov še dalje dobivajo te penzije vse jedno, ali so potrebni ali ne. kakor za cele ode A. L I r ft. - t / i 1 T' * • v Politični pregled Koroški deželni odbor morajo nemški dopisovati in tudi mej seboj izdal ukaz, da mu občine Ministerski predsednik Stambolov je to vest naznanil bolgar skemu narodu v posebnem razglasu. vati Ta ukaz nemški obče Amerika ima namen onemogočiti slovensko pri občinah. Opira se pa na ono razsodbo drž adovanje Poslanik Zjedinjenih držav proglasil je občine nemajo pritoževati proti deželnemu odboru sodišča, da se začasno amerikansko pokroviteljstvo čez otok Havaji. V razo-lasu povdarja poslanik, da n Ö tori to v ohranjenje Na otoku katerih so mu podrejene. Mi smo tedaj takoj izrekli jazen, da bode ta razsodba imela slabe posledice v stvareh, v ^^^^^^^ ^^^ Anglija je baje že pripoznala amerikansko pokro svojo bo viteljstvo dimo •. da smo imeli prav Najvišje sodišče in sedaj vi Gladstone Anglija Stremayr je zaukazal da se Predsednik najvišjega sodišča svojo Te dni predložil je ministerski homerulo s ižjemu morajo vsi akti Gladstone utemeljil je predlogo pod nj i zbornici predsednik v posvetovanje z dojdejo naj- vorom. Bo li predlo nad tri ure vsprejeta, tega v v ♦ scmo. sodišču v kakem nenemškem jeziku, prevesti v nem- ^^ Gladstone propal s svojo irsko predlogo moč povedati tem Ta ukaz ima pač pred vsem omogočiti ^ A v/ ^ « . • Cv sodišču lahko nastavljali da se bodo pri se nemški dvorni svetniki Ce sedaj morebiti ne zadene Irske go- Leta Ta usoda ztrajnega starčka v boju za blaginjo ških aktov pri najvišjem sodišču razsojevalo tudi na podlagi nenem ruskega carjeviča na Agleški list „Times" smatra zadnji prijatelski obisk niki Vsakdo pa ve, se morali nastavljati tudi slovanski dvorni svet- ^^^^^^^ Ce Dunaji in v Eerolinu za poroštvo sve- se bili 1 da s takimi prestavami pravosodje ne sporazumeli m bode ničesa pridobilo, ker ni nobenega jamstva, da se prevod na katerega podlagi se razsojuje, zares vjema z izvirnikom napravili vojske, a to se ni zgodilo zvezo mej in Eusija popolnoma seboj se bilo bati češki in poljski poslanci bodo pri budgetni debati pravosod njega ministerstva ožigosali postopanje predsednika najvišjemu sodišču Mladočehi je hud razpor. Zmer nejsi elementi se ne marajo vtč pokoriti poveljem dr. Gre^ra Zaradi tega jih pa napadajo dan na dan = ^ iiiiiiiiiiiiiiiigiiliiiiilitiiiii -••■■■•■■■■•■siiiiaiii Obrtnija tajo posebno realistom da nimajo nobenega pro Narodni Listv" oči- realistov pa tudi jim dobro odgovarja dosedaj nav I risem ali ;idno le -radikalci sedaj ^rama. Glasilo volilnih shodih so Prodaja in izdelovanje ključev Glede prodaje in izdelovanja ključev so se v proti zmernejšim tova pa že realisti začenjajo napadati radikalce novejšem času razna pogajanja in poizvedovanja med vlado in nekaterimi kupcijskirai zbornicami, da Misli se, da se bode mladočfški klub razcepil Realisti in bivši StaroČehi boje ker pridružijo se potem de Levičarji se že tega vprašanje itd. kdo se konečno reši sme izdelovati ključe, kdo jih prodajati čevala v državnem zboru Budgetna debata Gotovo bodo zanimali naše čitatelje nekateri podatki se potem desnica tako okrepila, da^bi lahko od- ^ obravnavah in zato jih hočemo tukaj ob kratkem nacrtati sebno še ta mesec ne bode končana Po je razprava o učnem budgetu jako zavlekla bode zatorej te dni ^ zbornici predložila predloo^o Kupčijsko ministerstvo se je meseca julija minolega časno tudi za lanskega proračuna velike debate"^ dovolil da se ji za- mesec marcij dovoli pobirati davek na podlagi leta obrnilo na kupčijsko avstrijsko obrtnijsko zbornico nižje nemški nacijonalci in pa protisemitje Državni zbor bode to vladi gotovo brez Ugovarjali bodo zädruge, ki je v družbi naj se izreče o peticiji dunajske ključarske z 38 druzimi ključarskimi zadru Francija večjemu Mladočehi, S^mi prosila, da je trgovcem prepovedati prodajo izdelanih ali na pol izdelanih ključev drugim strankam Panamska, kazenska pravda je končana nego ključarjem « « se je izrekla jako ostra sodba Karol Lesseps (oče in Ferdinand in sta zaradi goljufije in zlorabe v dveletno za- . .. , Cotu ječo- in 3000 frankov globe in FMA v dveletno upanja obsojena v petletno ječo in 3000 frankov v - K lobe ključev po odtiskih ključavnice. i Jim je nadalje zabraniti izdelovanje ter sploh vsako prirejanje ključev v Nižje-avstrijska trgovska jeco in 20.000 frankov globe jako ostra., Za bolnega starčka Ferdinanda Lessepsa se zahteva Vsi listi pravijo, da je obsodba ^ zadevi obširno poročala. Izrekla se obrtnijska zbornica je pomiloščenje. Njegov zagovornik je Ker tožbe afero Lesseps močno bolan ložil pritožbo proti obsodbi hteve ključarskih zadru je da so za- po njenem mnenji neopravičene m gotovo, da bi ucakal izid pri Ker se je postopanje zoper nekatere apletene poslance ustavilo v panamsko mterpeloval je radi tega v zbornici posl. Groussat. Nastala je rezka debata. Zanimivo o-o-voril - ^-------- ' • • ^ - - Ö posl Cavagnac vsem podkupljencem veliko pozornost in sploh Cavagnac z dne 27. maja 1852 je zahteval odločno postopanje proti kazenskega zakona, Omenjene zadruge se opirajo v svoji peticiji na dvorne , a ta dekret je že * cesarskega patenta avg kancelije dekret z dne 13 nad 40 let razveljavljen s členom 1812 Na njegovo mesto je stopil 8 4G9 s svojim govorom vzbudil v svojem prvem oddelku kiju se cuje, da si ogladil pot do mesta republikanskega predsednika ministerstva je močno oniajano. s tem govorom Stališče dne carjem prepoveduje: a) Izdelovanje glavnih ključev vetrihov nepoznanim osebam; b) Izdelovanje ključev drugih vrst po sumljivih formah ali pa po samih od- Serbija. ~ Za volitve v skupščino, ki se bodo vršile ^^»kih; c) ponarejanje ključev in odpiranje ključavnic brez potrebne previdnosti nasproti nepoznanim osebam. marcija pripravljajo se liberalci in radikalci z naporom. Pri izbiranji agitacijskih sredstev Liberalci so že postavili kandidate vsem zbirčna mladoliberalce Vladna 4 lagajo i ta ne ona stranka in sicer po večini Prvi oddelek naštetega kazenskega z agitacijskim fondom od 300.000 pravijo, da radikalci razpo mnenji zbornice vse pove, kar zadeva po dvomno je, da bo pri volitvah tekla kri Bolgarija. — frankov Ne 1 kako paragrafa i h ključev in je spravljati — Knez Ferdinand naznanil je iz Flo renče, da se je zaročil s princezinjo Marijo Lujizo Burbonsko vetrihov. Drugi oddelek govori o tem in zapirati ključarjem njihovo odpiralno pripravo (vetrihe itd.), tretji oddelek pa določa, da starinarji ne smejo kupovati in prodajati ključev, vetrihov in odpiralnih kljuk, 4 I J « f J f 3 ■ I f 2 i 1 M J 1 tU i 4 . i 3 '-d ■ s n 1 • • I V 1 I Hl J torej se tiče samo stare robe, ker sme starinar samo p # • in z njun doticni kater«^ga obdeluj kakor koli s staro šaro barantati. Jiočemo. Zato je delo na takem primaža silno pripr m Postava govori po tolmačenji zbornice samo o urno. Da se kap tr oprime kroglj^^, ima razne ijake ključih, ki naj odpirajo določene ključavnice, a ne o na pol kat( privijemo kad hočemo kapo p rima z taliti izdelanih ki se morajo še spiliti in prirediti, Novi profili za traverze. Avstrijsko-ogerskili državnih , • T . _ nt __ 1________ rr^ predno se rabijo; vrhu tega je bil zakon izdelan o času. železnic družba prodaja sedaj nove profile za traverze. lo so številke 11. 12, 14 in 15 : te številke povedo visokost ko se je ključarski obrt posluževal skoro jedino le ročnili traverze v centimetrili. Novi profili bodo jako dobro dosli in sil, a danes je stvar drugačna, ker se je tudi veliki ka- to tem bolj, ker se ž njimi dokaj priiirani na materijalu. Novi pital poprijel izdelovanja ključev v posebnih tovarnali. uže zdavnej ne izdelujejo več sami. Ključev naši ključarji • / > kajti ne zmogli bi velikega števila, ki profil št. IT) na pr. tehta 16 kilogramov profil št. 16 pa na 1 meter, stari koraj 20 kilogramov. potrebuje in tudi v ceni bi ne mogli konkurirati s tovarnami, ki prodajajo ključe po 2 do 5 komad! To zmorejo krajcarjev jeden tovarne, ki delajo z velikimi sredstvi v denarji in mašinah. Ključar kupi potem na pol izdelane ključe pri trgovcu in jih spili in priredi po se danes JSi^^.jtc-f^«'^,?^^^,.^^ 'it ................................................................................................................11 Kmetijstvo. M potrebi; zanj je to velika pripravnost, ker bi sam veči- noma ne mogel imeti tolike zaloge jedne ali pa različnih « vrst, kakor trgovec, ki dobiva robo iz tovarne. Posebno tam, kjer je treba dela hitro izvršiti, so tovarniški ključi neprecenljive vrednosti za vsacega ključarja. Zato pa priporoča nižje-avstrijska trgovska in obrtniška zbornica, da se trgovcem še nadalje prepusti prodaja ključev in ključavnic, a tudi dovoli, da sprejemajo naročila za izdelovanje ključev, ako pridejo taka naročila od obrtnikov. svoje izdelke Zelo menilo razne obrtnike v, ki potrebujejo ključavnice namreč po mnenji zbornice obi . mizarje in torbičarje. na' pr ko očevat k ključarju bi morali vsako ključavnico hoditi I Trgovec naj torej sprejema naročila, a izdelati mu mora ključe samo kak ključar, ako jih nima v zalogi. Graška trgovska in obrtniška zbornica pa se je drugače izrekla, nego nižjeavstrijska. Ona predlaga: Trgovci z železnino riaj prodajajo samo ključe, ki so v nedovr-šeni obliki. Izdelovanje takih ključev, to je pilenje, poli-tira.nje, prireja-nje v ključavnice, je stvar izključljivo ključarskega obrta. Izdelovanje ključev po odtiskih, do-vrševanje na ppl izdelanih ključev in prirejanje ključev v smejo trgovci le tedaj izvrševati, ako spolnejo predpise § 14 obrtnega reda, to je, ako imajo sami pravico izvrševati ključarski obrt. Morebiti o priliki podamo svojim izjave drugih trgovskih zbornic. bralcem še druge pati je vsekako, da se bode zadeva izdelovanja ključev, rešila tako, da ne bode v kvar obrtu. Obrtnijske raznoterosti. Trdo gip.sasto lepilo dobimo, ako gips namesto z vodo pomešano z raztopino goluna. Gips se tedaj sicer jako počasi Sliši, a v 12 — 16 dneh postane trd kakor kamen. Črtice za sadjarje. v. A tem, da smo posejali peške v drevesnico, pa/ni- kakor ni vse opravljeno. Iz take drevesnice mi ne moremo drevesec kar posajati na vrt. Moramo jih ])oprej presaditi v drugo drevesnico, v kateri jih tudi cepimo. posebno gledati tej drevesnici moramo nosebno irledati na red. Tako dreves- 4 nico je razdeliti v več štirivoglatih prostorov, in na vsakem takem prostoru se potem vzgaja druga vrsta. Sadike se sade lepo v vrste. Vrste morajo biti kacih 90 cm druga od druge in drevesca v jedni vrsti po 50 do (jO cm drugo od druzega. Da so vrste lepo ravne, moramo jih z napeto vrvico določiti in zaznamovati. Prav kacih razdeljena drevesnica je lepša videti in se tudi ložja oskr- buje in nadzoruje. Za presajanje so najboljše jednoletne sadike, le pri kutnah priporoča se presajati dveletne. Luknja naredi se z rovnico.ali pa lopato. Luknja more biti toliko velika, da vanjo lahko postavimo rastlino, ne da bi morali vkupe stiskati koreninice. Z jedno roko se rastlino dene v jamo v pravi globokosti, z drugo se pa z rovnico na kratkem ročišči zasuje. Pri suhem vremenu se naredi mešanico iz » « ilovice, kravjeka in vode, v katero se pomočijo rastlinice s koreninicami, da pri sajenji se koreninice preveč ne posuše. Ko je jedna vrsta posajena, se luknje in stopinje m lepo poravnajo. • to Sedaj se pa z vrvico določi nova vrsta. Pazi naj se da se vrvica dobro napne, ker sicer bodo vrste vselej, krive. Kdor ni doma pridelal sadik in jih kupuje, mora t dobro blago. Na ceno pri tem ni ceno, ima pozneje le škodo, vselej gledati, da dobi gledati. Kdor gleda preveč na ker drevesca slabo rasto in .mora:jo dajje časai ostati v drevesnici, predno se. morejo presaditi , na- vrte- ali pa prodati. Sadike morajo biti pri korenini precej močne in^ Ameriški primaž. Iz Amerike prihaja v PJvropo na vsaj 40 cm dolge-. \ bre sadike imajo dobro razvite ko- se bode gotovo pri nas trg nov primaž (Schranbstock.), kmalo ndomaoil. Podoben, je. sicer sedanjemu, a v sppdnjem delu ima važno spremembo. Spodnji del sestoji namreč od kroglje in otle kape, obdaja krogljö. Kroglja se na navadni način privije ali pritrdi na delavsko mizo, kapa s primažt^m pa se more na vse strani .sukati na kroglji. Vsledjtega obrnemo reninice. Sadike, ki imajo le jedno dolgo korenino, kakor t se. pogosto vidi pri hruškah, nikakor niso posebno dobre, če tudi so sicer videti ^ jako lepe.« Rastlinicam naj se stranske vejice in trte porežejo in prikrajšajo naj .se na 40 c/m dolgosti. S tem-se doseže^ I 1 i I « ( r: da bodo potem se v tleh močno razvijale koi da asto krepke veje iz očes, kätei so V se ostala. Kor t poteptano slovenstvo v Korotanu nine se rastlinam ežejo stranske koi postojanke slovenske še jih bodejo nekatei tretj za edn j pa za polovico Pi ehih je opomniti da se ne prikrajšuje, temveč se posade v polni dolgosti da se kočo. ki kakor nepredorni jezovi branijo 1 ne azlije nemška povodenj v poslednjo pogorsko se še čuje slovenska govorica. Tudi jezovi Pač se pa ,]im ajsajo tudi koi in se morajo izpodmleti; prej ne mirujemo, dokler ni Ko stranske vejice. porezejo roška popolnoma nemška 1 • v • hujsi Za to presajanje je najbolj mraz mi ali čas po zimi, ko je že pa v jeseni, rad mr Le večletne in jeseni. pomladi X Ce dne 13. listopada v celovškem „Parteitagu". sklenili, da mora poleg drugih naših naprav pasti tudi tak bojni klic je odmeval i". Tedaj so privzdig ml j nasade poškoduj presajas družba sv. Mohorja. Opisavali so si kot ažnico močnejše sadike se lahko presajajo tudi Temu podlemu od s tem da podi Kmetijske raznoterosti. Prijemljenje surove^^a masla pri pinjenji Avstriji, razširjajočo veleizdajske knjige. napadu mora odgovoriti ves slovenski n se letos še tesneje oklene svoje neprecenljive družbe sv. Mohorja. Nemški veljaki se hvalijo ven in ven, kako zelo jim je mari omika slovenskega ljudstva. Da to otla se eckrat pritožujejo da se surovo piniDega krožuika (kolesa) To krožaik navzel tolče iba a od tod da lo se i prijema < 3 lesen Temu se pa odpomore, če se krožnik aza, pokazali so jasno na omenjenem glasovitem zboru, ko so napadli ono družbo, ki je dosedaj največ storila za dušno in telesno blaginjo našega naroda. Ne nemške učil- vselej dobro umije v gorki vodi, kateri se je pridejalo sode in potem dobro posuši, najbolje na zraku. nice. ki so jih asejali sovražni nam faktorj gor med Slovence ob nemški meji ne t ' te mučilnice so širitelj mor Kako ravnati z Jako starim vinom? Prestara viua se s tem popraviti za prodajo, omike med ondotnim ljudstvom, nego družba sv. Mohorj da novega vina. stalno na zraku vino, se jim primeša je tista velika omikonosna šola ki prinaša dragoceni du se mi to j ne sme se velike Odžaganje velicih primešati, pa mora biti hovni živež v knjižni obliki tudi tjakaj, kjer ošabni tuje( )šči slovenski mladini pouka v materinem jeziku vej eje naj da se ne poškoduj žaga ostanek pri deblu se najprej odžagajo kacih 40 3 deblo. Ce se imajo drevesu odžagati ne priv Koroški gladko obi in takoj s kako st\ cm od debla, ko veja omahne. Le potem se od- Eana se potem z vrtnim nožem lepo štajarski rodoljubi naj skušajo letos razpro- straniti družbo zlasti po onih župah, kjer se mešata slo venski in nemški velj moče drevo ne začne trohneti dobro zamaže, da led » Veličina, do katere se je vzpela v poslednjem de- na juhi zmati zanost in jih posnamejo. pene so tečna beljak« vrh zopet pomešajo v ali je jako tečna, \ podinj setletji adno za uma naša družba sv. Mohorja, dobode letos zu Te na resnici pa ne ravnajo pametno čista juho kar zato naj se hitro, ko pridejo potem res ni povsem je Juha otov največje vrednosti nanje vidno znamenje v podobi novega prostornejšega doma. Dobrih 20 let je delovala družba v dosedanjih skromnih prostorih. Ko pa je jelo stopati število udov naraslo na. 50 000 ter se lani tako preko 40.000 ko je H^ .................M.,................. blizu primaknilo 60. tisočaku, postalo dosedanje to- Poučni zabavni E rišče družbi pretesno; trebalo je novih tiskarskih strojev. novih vezišč. novih skladišč ogromni množici knjig in Ne pozabimo družbe sv. Mohorja. Malo dni še in končan bo letošnji nabor Mohorj Kakor se oti zbil krog ljubljene matere ter papirjavzrasla je potreba novega večjega, doma. Odstra- nivši zapreke, ki jih je provzročal celovški magistrat v tej zadevi, zagotovil je neumorno delujoči družbini odbor Slovencem najidejalnejši „Narodni dom", dom iz ka znak hvaležnosti prinašajo dar Slovenci meseca matere krilo A v terega bodo lili leto prav tako se gnjetemo 4 za letom žarki prosvete v hiše me krog svečana sleharneg družbe sv. Moboi leta .krog dobrotne scanov, ratarjev so se dvignili iz in delav V slovenskih. Ze preteklo tal ter i polagam» sakoletne prispevke. 57.703 udje so bili zbr osnovni obrisi hiše, ki bo, če Bog v da že letos dozidana in na kater nam krog je nje. došla Zajasalo nam je srce od veselj ketal pomenlj pročelju se bode les vsakemu Slo sveti ko napis » Dom družb s v. Moh IZ Celov r j a u ponosna novica. da Mnogo bode stal ta dom se je dvignil termometer slovenske omike zopet Družba bode morala vzeti na posodo kakih. 30.000 gld. Kako za stopi nj. Kako bode letos ali pade? To je odvi Ali od blagoslo naj se vname ta mesec družbi nekaj Mohorj jega in od agitacij prid po vseh pokrajinah slovenskih dolžnost, da se na vso moč pobrigamo zato, da družba sv. Mohorj äste število bož v bi se jej pač prilegli zagrebškega kanonika poslal odboru obveznico za med utemeljitelje — kaki večji dai kakeršen je dar Konrada 100 gld ▼ Snapa ki je nedavno proseč, da ga sprejme ali kako volilo, kakei Zlasti letos nam je plačan je baš iz- Raičevo v znesku 45 gld Družbini dom bi razširi Dne 13 listopada preteklega leta se je zbrala nemška se t. zdatno podprl ce se pomnožili do smrt oni, ki plačajo jedenkrat za vselej po 15 gld. udje Teh bojna četa v tako zvanem Parteitag Celov Oholim je še premalo. Zadnji koledar jih je samo 837. voditeljem nemških' in ponemčenih Korošcev še ni dovolj Imovitejši letniki naj prestopijo letos med dosmrtnike. svojimi doneski bodo pomagali družbi zidati trdnjavo, bi rt 4 « ( j i > rt t / neco plusk ono ped lovenske zemlje, zoper katero najsilnej nemški naval Kak bode k let družbe Mohor Novice. 1893? Mnogo lepega nam obeta družbin „Oglasnik di T 9 * Ti .TTd^ ^ dü vivv, Slomšekov „Življenja srečen pot", dr. Lampetovega „Je Državni zbor. lemskega omarja u ZV snopič Cilenšekovih » Naših škodljivih rastlin in še jedno knj katei „Slov. Večernice", „Koledar je pač vredna, da se opozoi V seji dne 7. febrnvarija t. 1. vi šila se je razprava o proračunu naučnega ministerstva za obrtne šole. Pos Schwarz toži, da SI vlada prilastuje preveč pravic pri nanjo slovensko čitajoče občinstvo. To so „Kit 1 n obrtnih šolah, katere so po zakonu sic* r deželna zadeva. Tudi nam jih bode opisal letos uzorni pripo skrbi vlada kakor povsod drugod tudi pri obrtnem šolstvu St to knjigo, ki bo oki za Nemce. Posl. Kramar zahteva pomoČne naredbe za izdelovalce steklenih biserjev na Češkem. Posl. Fan deri i k Japonci", vedovalec prof z mnogimi ilustracijami pisnih knjig, ki bodo pač vredne naslednice „Občni zgo- stopnik grof Latour pojasnuje nekatera očitanja poslancev , in pravi, da vlada skrbi povsod ednako, kjt-r se čuti potreba. začne vrsta zanimivih narodo- razmotrava obrtno-šolske razmere na Moravskem. Vladni za- dovini" istega pisatelj neko važno panogo delavnosti družbine nam je povdariti: ona zalaga poleg svojih vsakoletnih publikacij z največjo naklonjt^nostjo za obrtne šole Po e "VIO r re je zato. da se ustanovi strokovna šola za mlinarje in peke. Govorila je še več poslancev in poročevalec B e e r, na kar se je pro- še druge, zlasti šolske knjige. Med drugim je izdala dr. račun za obrtne šolo vzprejpJ in pričela razprava o proračunu Sketovi slovnici, njegove slovenske čitanke za srednje ^^ ljudske šole. Posl dr. Kraus pohvalno omenja dobrega AF ^ A ^ * A ^^ ^ * 'V A • * mM A ^ . A . Šole Iz njene tiskarne je izšel pred štirimi leti Janežič vpliva dijaških iger, zahteva večje izobrazbe žen m prav po Bartelov nemško-slov. slovar pred malo tedni pa nas je presenetila z Janežič-Hubadovim slovensko-nemškim delom Marsikater nepotrebnem trdi, da se je Nemcem treba s „Schiilvereinom" braniti slovanske poplave. Konečno napada govornik klerikalce. Posl. Robič prav izborno govori o slovenskih ljudsko-šolskih izmed teh knjig bi gotovo še danes tičala v razmerah na Primorskem in Koroškem. Slovenski Groričani in okopisu, ko bi jej družba sv. Mohorja ne bila pomogla Tržačani in Koiošci bojujejo se že leta in leta za toli po- na beli dan. Tudi kot lagatel 1 o v e n ski h trebno ljudsko šolo, a ne dobe je. Kaj žalostne so razmere na knjig je vredna našega priznanja in podpor slovenskih ljudskih šolah na Koroškem. Grovornik slovesna Ne pozabimo torej družbe sv. Mohorja, hčerke interesov izjavlja, da slovenski poslanci ne bodo nikoli jenjali zagovarjati Slomšekove svojih koroških bratov. gojenke Janežičeve in Einspielen Složno odgovarja na Spinčičevo interpelacijo Ministerski predsednik glede isterskih razmer. delajmo na to, da se vzdrži ljubljenka naša pri onem Odgovor ni bil nie povoljen. mogočnem številu ki jo o okroževalo preteklo leto Vrste V seji d f e b r. predlaga posl. S p da Mohorjanov ne smejo redeti. Rasto naj zlasti ob mejah naj se v ministerskega predsednika podanem odgo vzmnože naj se pa tudi v središču v Ljubljan kjer gov nterpelacij glede je še premalo udov na Hrvate in Slov Med inteligencijo slovensko jih je Pomjanu otvori debata. Zbornica je ta predlog odklonila na nje-glede napadov ter glede občinske volitve v Zanj ovih volitev v Višnj v Istri. mnogo, ki niso vpisani. Biti Mohorjeve družbe član, bodi so glasovali le Mladočehi, nemški nacijonalci, klub neodvisnih Slovencu ponos. Ljubljani hrvatskih in slovenskih poslancev ter protisemitj Na to na- vpisujejo v družbo sv. Mohorja VSI dalj debata v proračunu ljudske šole. Posl. A d a m e k • # ž up ni uradi in g. Anton Zagorjan, knjigotržec pojasnjuje razmere v ljudskih šolah na Češkem. V čeških na Kongresnem trgu. Zadnji obrok je 5. dan sušca. mestih skrbi se za zadostne nemške šole. če je ondi živeča nemška manjšina še tako neznatna, ne skrbi se pa tako za v v I ceske ole, V šulfereinske šole love češki otroci potem Poučni in zabavni drobiž. je že jako stara. Ustanovljena je že 1826.1. in ima svoj sedež v Novem Sadu. Izdaje največ uko- ondi ne vzgajajo le v nemškem jeziku, temveč tudi v nemškem duhu. Vlada podpira šulferein in tako pospešuje germanizacijo, m katero vlada pospešuje s šolami na Moravskem. Posl Got vite spise. Na leto izda kacih 5 ali 6 knjig, mej katerimi je zavod in cerkev najvažnejši letopis. Knjige njene se tiskajo v 4000 iztisih. jej ga jamčijo velj proti konfesijonalni šoli in pravi, da je šola državen pliva samo pouk v veronauku, kakor Do lani je Matica imela le ustanovnike zakoni, ostali prfdmeti pa brigajo so plačali jeden • v me. krat za vselej 50 gid. Sedaj pa ima tudi letnike, ki pla Naučni minister pravi, da hoče dijaške igre polagoma na leto pa gld Sedaj je pričakovati, da se društv v se uvesti v vse minister, da Glede slovenske šole v G pravi naučna uprava vse storila, kar bi naj pospe lepše razširi. Premoženja ima kacih 754.600 gld., ali ni na- ševalo konečno rešitev cele zadeve in nadejati se je, da bo menjeno vse za izdaj knjig, temveč v knj ^ izevne namene ne porabi na leto niti 4000 gld. Blizu 6000 pa da ta srbski zavod s lednj leto za podporo srbskih dijakov na raznih učiliščih na v ljudske šole in za večjo vsa stvar v kratkem dognana. Posl. Hanck je za ločitev kristijanskih in židovskih otrok v šoli, za uvedbo dijaških iger krb Ogerskem in i z van Ogerske pri telovadbi na dekliških šolah. Posl. Barwinski opisuje ljudskošolske razmere na Ga Društvo Jeronima v Zagrebu je podobno liškem Po baron S c h w e g e 1 I je peticiji deželnega naši družbi sv. Mohora lepo napreduje. V Zagrebu že ima odbora kranjskega za grajenje železnice Divača-Loka-Celovec svojo hišo, vredno 77.000 gld Udov je minolo leto imelo V 9818. jako m člane, 127.204 seji dne febr. se To je v primeri s številom udov družbe sv. Mohorja ljudske šole nadaljuje. Posl. Salvadori razprava o proračunu za ali je pomisliti , da družba ima se pritožuje o ger- plačaj najmanj 5 gld dosmrtne manizovanji Italijanov na južnem Tirolskem. Učni minister Premoženja ima društv b torej je njegov obstanek kar je gotovo veliko vredno gmotno zagotovlj 7 Gautsch pravi, da se Italijanom ne godi nobena krivica. Posl. Bi an ki ni se pritožuje proti nemškim šolam v Dalmaciji, ki so ustanovljene za vojaške otroke, a pohajajo vanje » r tudi meščaDski otroci. Denar, ki se potrosi za te šole. porabi je v Dalmaciji še iDOČno Belov m ; f naj se raje za druge š.>le, kajti pouk zanemarjen. Posl. dr. Fux pravi, da nemški jezik in nemšlja šola v Avstriji zelo nazadujete, posebno na Moravskem. Klerikalci^ so zato za versko šolo, da bi - radi postali gospodarji v šoli. Sola je in uiora ostati državen zavod. Posl dr. Herold v daljšem jedrnatem govoru razpravlja boj mej Nemci in Čehi v čeških deželah posebno na Moravskem, potem pa se bavi z novim vladnim programom in močno prijefna vlado, ker se program ni predložil zbornici in so se po njem Mladočehi a priori izbacnili'iz večine. Posl. Spinčič očita vladi, da pospešuje ponemčevanje po alpskih deželah in na Primorskem. V — Čestitke sv. očetu. V nedeljo poklonil se je pre-vzvišenemu gosp, knezoškofu ljubljanskemu g. mestni župan P. Grasselli, ter v imenu ljublj. mesta izraz i najudanejša voščila za sv. očeta Leona XIII povodom njegove škofovske petdesetletnice, proseč prevzvišenega, voščil sporočiti sv. očetu. Včeraj da blagovoli izraz teh poklonil se je prevzvi- senemu v isti namen deželni odbor kranjski. . — Glede praznovanja škofovske petdesetletnice sv. očeta je preč. koezoškofijstvo ljubljansko zaukazalo na- stop 1 Dne 16 1 in 18. februvarija obhaja naj se kjer je glede na krajevne razmere količkaj mogoče, tridnev in sicer na način, kakor se obhaj p red p ka pobožnost za mesec oktober. Opravlja naj se pa ali dopo- ludne, v zvezi s eto mašo ki se sme v tem pred izpostavljenim Najsvetejšim aj brati pobožnost z blagoslovom naj se po Ave-Marij i 2 ) Dn pa popoludne kot posebna 18. februvarija zvečer zvoni z vsemi zvonovi i/, ure. 3.) Dne 19. bruvarija izpostavi naj se za pol ure ali celo uro dopoludne ali popoludne Najsvetejše v javno češčenje, in dopoludne poje se slovesna sveta maša pred izpostavljenim sv. naj Telesom, popoludne pa slovesne litanije. Po dopoldanj popoldanji službi božji # • poj na se Te Deum. 4 J npm i ali Sicer naj se pa verniki opominjajo, da ta dan prav obilno pristopij sv. za sv. akramentom in sv. obhajilo daruj V proslavo petdesetletnice papeževega škofo vanja ukazal je gosp. mestni župan ljubljansk da soboto dn 18 juti v t. m. zvečer razsvetliti mestno hišo iii druo- O občinska poslopja. Erezdvomno se bodo tej lepi misli županov pridružili tudi vsi mestni prebi in dostojno ti redki nosti oma stanov vetlili svoje hiše, ozij O priliki škofovske petdesetletnice papeževe za p I te dovolil se je na ljubljanskih ljudskih slavnosti eden prosti d — Narodna zmaga. Iz Celja se poroča, da so pri včerajšnji volitvi v ondotni okrajni zastop v velikem posestvu zmagali Slovenci in sicer z ol proti 85 glasovi. večina zagotovljena. tem je čičeveg V državnem zboru sklenila se je glede I edlo o bedi, ki je vsled slabe leti resoluciia v kateri se pozi lada da kredite za okraje Postojina, Logatec, K zahtev 0. No Kranjskem, a primerne romesto in Crnomel Osobne vesti. Dom zdravnik dežel Studenc blazn v gosp d 1 Preinitsch imenovan je provizoričnim primarijem Rutar na na Giško deželne blaznice v Solnogradu G topi te dni svoje znanstv prof Simon potovanje v Italijo in V Štirje otroci so zgoreli pri požaru, v-neki delavski hiši pri sv. Jederti poleg Wolfsberga je nastal Nesreča Pri zgradbi dolenjske železnice je v pre rovi pri Smariji neka skala tako močno pala na dva dela\ da je enega izmed nju ub la drugeg težko poškod Grozovit umor in samomor. V Splavniei pri ' je delavec Simo Tomič po noči, ko so na Hrvatskem ti spali, pobil s sekiro svojo nezvesto ljubico, potem pa vse svoje otroke in naposled obesil se je sam na jermen. t m. v Grozna nesreča pripetila se je dne 10 tovarni na Savi na Gorenjskem. Kovax je tako nesrečno neko vrteče se kolo in Fr. Kralj B abilo okrog da j bil v par trenutkih mrtev ga rtilo s tako silo osobno Južna železnica sklenila je pomnožiti vozove za in tovorno vožnjo in sicer za 80 voz, bqdo stali 300.000 gld. v Rim Pojasnila glede slovenskega romarskega vlaka ki se gosp Jos odpelj IZ Lmblj dne 10. aprila t Pavlin v Ljubljani, Ma trg Vožne s d a j e tke na- ročiti je vsaj do 4. aprila t Vojaški nabori na Kranjskem za 1 893 sicer za pehotni polk baron Kuhn št 17 v • 1 • vrsili se bodo in po nastopnem redu in dnevih: Dne 1. marca v Ljublj ljub Ijansko mesto ; dne 2 m marca 7 m mar v Kranj Radovlj dne 10 m 11 sodni okraj Kranj in T 16 17 marca v Škofj Loki dne 13 t 14 15 v in/ 18 Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica dne in dne mai na Vrhniki dne 20 m 21 marca v Kamniku; dne 23. in 24. marca na Pi za sodni okr Brdo v Vi dne 27., 28 in 29. marca v Litiji; dne 4 iiffori za sodni okrai Zatičina : dne 7.. aprila 10 11 12. aprila v Nov Mestu dn O 13 apr okr 18, 21. Metlika; dne 14. in 15. ap la v Metliki za Črnomlji ; dne 1 aprila v Kočevji; dne 19. in 20. aprila v Eibnici in 22. aprila v Vel. Lašičah 24 25 . 26 aprila na Krškem skem VIšili se bodo za . m o d ni in dne , in 28 Notranj štev. 97 dne politiški okraj Krško. — ojaški nabori za kranjsko-primorski polk in 6. aprila v Vi p dn 10 aprila v Postojini za sodna okraja Senožečti in Postoji 12 in 13 apr v Ilirski Bistrici dno 1 in 17 v Ložu: dne 19 in 11. a; dne aprila m apr v Idrij 0. aprila v Lo^-atci in dne 22. in 24 Uboj r To y nad Skofjo Loko sprla sta se minoli teden oče Simon in sin Jer Velkavrh zaradi neke domače rodbinske zadeve, udaril ž njim ob zid, a pri tem' močnem udarcu tako Pri tej priliki je sin potegnil nož, idel z noževo ostjo poleg njega stoječo mater v sence, d se je ta mrtva zgrudila na tla'. Sin, katerega so izročili sodišču, bžaluje svojo naglo jezo in zatrjuje, da ni imel niti n a j m a n j - sega namena svojo mater udariti, še manj pa jo usmrtiti Umrl je v Mozirji dne 12 t. m ondotni zdravnik g. dr. Ant. Pavliček v 27. letu svoje starosti. N. v m. p. tri Na ljubljanskih gimnazijah imdi bodo od s popoludneve proste, namreč vsak torek, četrtek in dijaki soboto. — V pomoč brezposelnim trgovskim pomočnikom. Ministerstvo dovolilo je društvu avstr. trgovskih pomočnikov na Dunaji, da sme skozi jed no leto t. j. do konca februvarija 1894. 1. nabirati darov za posebni ustanovni zaklad, s katerim naj bi se zgradilo zavetišče za brezposelne trgovske pomočnike. Listnica vredništva. s Goso. Ä. T. v N'iveni Yorkii. Amerikanski Slovenec" izhaja v Toweru vsaki petek. Naročnina se pošilja z naslovom: V. Rew. Jos. F. Buh. Amerikanski Slovenec Tower. St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika." Cena mu je za Združene države 2 Vg dolarja za vse leto. A ( p a " ' C • o s- I « I I* m C', \ t C. 4 \ . I A I \ ' S: ■ > J i I i J f i .n » I M • M I .i 1* 1 » I I 4 \ \ i I - 1- 64 ^^ . *•'•././.O. ; ..h V .. H Vl t "M 9 je zdravje! rn * lajiie bolezni, lišaji, spuščaji, splošna pri zdravi utrujenost, slabost zginejo M 1 garantu jemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — PraSanjem je priložiti znamko. Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Mbntmartre. ^AAAAAAAAAAAAAAAAA^ Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj in poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakoi* nikdar prej, pošlje se krojačem nekolekovano. dajem popusta ali BVa gld. pri metru in tudi nobeni darila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo naročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega- naj le moje uzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na- sprotnikov. obleke. Paruvien in Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago . uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telo- vadce, livreje, sukno bilarde in mize, prevleka za vozove, loden, "I • nepremcčljiv za lovske sukne, perilo, potna ogrinala od 4—14 gld. itd. Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno cene cunje, ki niso plačila za krojača uredne, kupiti stori pri Jan. Stikarofskv Brnu (Manšester avstrijski). Naj veča zaloga siikna v vrednosti V? milijona gld. Da se vidi velikost in zmožnost naše hiše naj bo. povedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav in velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda-jalničnih prostorih obiskati' v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča v istinosti goraj. navedenega. Pošlje se le po poštnem pouzetji. Dopisuje se v ' nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in angleškim jeziku. (19 ♦ ♦ ♦ ♦ dobodo delo pri omrežji in krožni (cirkular) žagi Gustav Tönnies v Ljubljani. ♦ (18 O • ^ ♦ oooooooooooc > 4 > i > i i i i > axpSJacelisMe kaplj ice želodec 4 i 4 > i $ n i > > i izgotovl[ene v lekarni k angelu varhu JSMADY-a v Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- > > budilno sredstvo krepilno želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. i ¥ Cena: 1 steklenice 1 i dvojne steklenice Vsebina i % naznanjena. Marijaeeljske kapljice i A Želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Piccoli in carich ; dovljici: Rizzoli Svoboda; v Postojni; lek. Fr. Bec- Loki: lek. Kari Fabiani; Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. . Bergmann; v Kamniku: lek. 4 i Črnomlju: lek. J. Blažek. ¥ i M M M M J >i H M H H i i > H H M Neogibno potrebno je za vsako družino Kathrejner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi arni zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (U Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. kile 25 kr. / ^ k ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisiič ozdravljanj dokazujejo čudež ved nosti. Natančne poročila, s priloženo poštno znamko, se pošlje na: Office Sanitas"^ Paris 30, Faubourg Montmartre. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki. f • • . r