Fottnina plačana t gotovini.
Let** XIII.. štev, HI
Ljubljana, sobota 18. Junija I952
Cena t Din
L- pr» vuištvo; 1 onajM.
ulica i. _ Telefon št 3122, 31A 3124. 3125 3126.
oddelek: LJubljana, Selen-buro^vB ot 3. — TeL 3492 ia 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova eesta 13. - fele*or ?t 2455 Podružnica Celje: Kocraovi olica
5t 2 — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 11.842 Praha čislo 78 180,

iNaxočuLua auts* aio»cCno O — U -u. ta (fl07fim<^»r <0— On
Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva itica 5. Teletoa šl 3122 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesra 13. Io* leto® št 2440 (ponoči 25S2).
^tt«,«^ rr» 9 T»t»t Et Kolcopisi ae ne vrača io. — Oglasa po
»oi-«f„
Nov prevrat v €
Odstavljeni predsednik vlade Davila ie stopil na čelo protikomunistsčnega pekreta, ki naglo napreduje -Vsak čas bo prišlo do odločilne fcitke med komunistič-nimi in protlkoremnističnimi četami
Newyork, 17. junija, sg. V Chilu je piišlo zopet do novega prevrata. Komunistični režim je s svoio socializacijo Izzval zlasti na jugu države hud odpor. Tudi v vojski ie nezadovoljstvo naraščalo od ure do ure. Danes pa so generali osnovali novo civilno junto in postavil na čelo Davilo, ki je nedavno izstopil iz socialistične vlade. Nova vlado bo zastopala zmerni socializem ter zavzela nasproti inozemskim tvrdkam priiateijsko stališče.
Vodja voiaške iunte Orove je padel v roke oboroženih čet generala Saenza, ki se je proglasi! za novega voditelja v Chilu in izjavil, da bodo vse garni-zire podpirale novi protikomunistični režim.
Newyorfe. 17. junija. Protirevolucijonarni pokret ie torej že po kratkem obstoju zrušil levičarsko radikalno vlado letalskega polkovnika Groveia. ki je po rodu Irec. Gro-veia oblegaio trenutno v vladni palači. Vsak trenutek se pričakuje, da bo izbruhnila odločilna bitka med četami, ki so ostale Gm-veju zveste, in pi otirevolnciionarnimi oddelki. Xa čelu orotirevoluriionarnega po-kreta je Carlos Davila, bivši čilski poslanik
v	Washingtonu in Grovejev zaveznik pri zadnji revoluciji, ki pa ga je pred nekaj dnevi levičarsko radikalno usmerjeni Grov« izrinil iz vlade. Novi junti pripadajo razen tega bivši senator Alberto (Tabora. Aureiio Numes. bivši šef voiaškega letalstva major Denides in drugi. Protirevolucijonarji so uvedli svojo akciio s pohodom konjeniških oddelkov iz sosedinega San Rermrda. pri čemer je prišlo med obema strankama do krvavih pouličnih boiev. Mestna posadka se je v glavnem priključila protirevolucijonar-nim četam. Istočasno so vdrli mnogoštevilni oficirji v vladno palačo, da bi prisilili Gro-veja k odstopu. Grove se je umaknil v del vladnega poslopja ter telefonično pozval vse njemu še zveste oborožene oddelke na no moč. Nekaj oddelkov konieniee in pehote s stroinicami in sledilo njegovemu povelju ter začelo braniti vladno palačo. Tudi iz sever nih delov Čila se bliž jo močni vojaški oddelki prestolnici Zdi se, da so te čete še vedno vdane levičarsko - radikalni Groveje-
vi	vladi. Prav tako pa prihajajo oboroženi oddelki tudi z juga. ki pa so v snlošnem že v protirevolucijonarnem taboru. Zato se pr* čakuie. da bo vsak trenutek prišlo do odločilne bitke med obema skupinama. V mestu vlada panika. Komunistični elementi, katerih položaj ni siguren, so v pretekli noči prepe vali in razgrajali po mestnih ulicah.
mrn^m
Mussolini jeva sodba o sodobnem položaju
Reparacije so dediščina pokopane preteklosti - Amerika ni dorasla situaciji - Evropska mrzlica
London, 17. junija, p. »Dailv Express«
je objavil intervju, ki ga je italijanski ministrski predsednik dovolil njegovemu dopisniku Douglasu. Ze v prvem svojem stavku je Mussolini dejal, da so reparacije in vojni dolgovi zastarele stvari, dedščine mrtve in pokopane preteklosti. Ce Nemčija reče »ne«, tedaj bo dejala tudi Italija »ne!« Za borbo proti boljševizmu, je dejal Mussolini, obstojita v Evropi samo dve nepremagljivi trdnjavi: Anglija in Italija, ki sta ei.otni in disciplinirani, da z lahkoto premagujeta boljševiške ideje. Zedinjene države in Američani, je nadaljeval Mussolini, nimajo politične linije. V Ameriki se spoznajo na dve stvari: na prohibicijo in aa Lindberghovega otroka. Dokler bo
Amerika »suha«, je nieni sosedi ne bodo zanimali. Evropo med tem lahko na žalost politični potresi docela upropastijo. Mussolini je nato naslovil nekaj ostrih besed na račun demokracije in njenega sistema. Niti eden izmed narodov sam sebi ne bo mogel pomagati. Potrebna so dejanja in delovni ljudje. Potreben je rešitelj, ki bo znal odvrniti nevarnosti, ki bo znal rešiti, kar je rešitve nujno potrebno. Mussolini pa je prizna', da tega rešitelja dejansko še ni. O bodočnosti se ie Mussolini izrazil zelo pesimistično. Izjavil je, da pričakuje, da bo že v bližnjih letih prišlo do cele vrste političnih. gospodarskih in vojnih sporov in je dodal, da ie Evropa dejansko že sredi nove vojne mrzlice.
Madžarsko izigravanje mirovnih pogod
Izzivalni madžarski manevri ob češkoslovaški meji — Pod krinko gimnastičnega društva se skriva madžarska ilegalna vojska
marveč so jih priredili na meji proti Češkoslovaški. Da bi bila provokacija še večja, so nosile čete. ki so markirale sovražnika, uni-
Praga. 17. junija. M. Zadnje dni so se vršili tik ob češkoslovaški meji madžarski vojaški manevri. Poleg vojaških oddelkov se udeležili teh manevrov tudi številni oddelki >gimnastičnega društva« Leventa. Pri tej priliki se je jasno pokazalo, da je naziv >gimnastično društvo« samo krinka, pod katero se skriva ilegalna madžarska vojska. Kakor znano, trianonska mirovna •pogodba zabranjuje Madžarski vzdrževanje večje redne vojske. To prepoved je Madžarska obšla z ustanovitvijo društva ^Leventa, ki ima več popolnoma vojaško izvežbanih tn opremljenih polkov, najmoderneje oboroženih. tako da se lahko kosajo z vsako regularno vojsko. Manevri sami pa se organizatorjem niso zdeli dovoljna manifestacija,
Matuška obsojen na 6 let
Dunaj, 17. junija, p. Atentator Matuška je bil nocoj obsojen na šest let ječe zaradi javnega nasilja. Poleg tega je bil obsojen, da plača avstrijskim državnim železnicam 5000 šilingov odškodnine. Ko bo prestal kazen v Avstriji, bo izročen madžarskim oblastem, ki ga bodo sodile za atentat na železnico pri Bia Torbagvju.
Dve miliiardi za ameriške bojevnike
TF ashineh-m, 17. junija. d. Reprezentančna zbornica je sprejela zakonski predlog Patmana z 209 glasovi proti 176 z dodatkom. v katerem se dovoljuje emisija vladnih bonov v višini dveh milijard dolarjev, ki se bodo izrlačali bivšim frontnim bojevnikom kot premija n.a ta način, da se bo v primeru znatnega padca vrednosti dolarja odtegnila vsota dveh m;V-jard dolarjev iz prometa ter tako znova oiačila vrednost dolaria. Če bo senat sprejel ta zakonski predlog, kar pa je zelo dvomljivo, bo predsednik Hoover vložil proti njemu svoj veto. Položaj postaja v mestu zopet kritičen, ker ne bodo živila r.a 20 000 bivših bojevnikov, ki so brez sredstev, zadoščala za dolgo časa. Vlada je ustavila brezplačno zdravljenje bojevnikov z utemeljitvijo, da v ta namen ni na razpolago zadostnega osobja niti denarja. Mestna uorava nudi vsem bojevnikom, ki so pripravljeni zapustiti mesto, po 5 dolarjev in za en dan živil.
Nov d 3 ne že v govor
Vatikan, 17. junija. AA. 26. j-unija t. 1. se zaključi evharistični kongres v Dublinu. Pri tej priliki bo imel papež govor, ki se bo prenesel po radiju. Listi govora ne bodo prej dobili v objavo.
forme češkoslovaške vojske. Zelo verjetno je, da so pri tem sodelovale tudi strojne puške iz znane velike afere v Monoštru. ki so bile uvožene iz Italije kot sestavni deli strojev. Ta dogodek znova opozarja na to, odkod prihaja nevarnost za mir v srednji Evropi, to pa je tudi nov dokaz, da ie treba Madžarsko razorožiti. V času, ko se ves svet trudi, da bi našel izhod iz sedanjega težavnega položaja, prirejajo Madžari pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika grofa Bethlena take izzivalne manevre. To gotovo ni pot. ki vodi do zbližanja med po-dunavskimi državami.
"z Irske
Dublin, 17. junija. AA. Senat je končal razpravo o zakonskem načrtu o ukinitvi prisege angleškemu kralju. Razpravo je vodil v odsotnosti De Valere minister Cohnol. Senat je z 29 proti 18 glasovom sprejel amandman, ki ta zakon bistveno izpremi-nja. Z 69 proti 57 glasovom pa je bil v parlamentu sprejet zakon, ki pooblašča vlado, da izdaja dovoljenja za delovanje tujih tvrdk na Irskem. Trgovinski minister Lelas je pojasnil, da zakon ne uvaja državnega monopola in da mu ne bo namera preprečiti delovanje in priseljevanje tujih tvrdk. Gre le za to, da dobi vlada pravico nadzorstva nad tujimi tvrdkami.
Velik komunističen proces v Sofiji
Sofija, 17. junija. AA. Včeraj se je na okrožnem sodišču v Sofiji začel veliki proces po zakonu o zaščiti države proti 24 članom centralnega odbora komunistične stranke. Med razpravo je prišlo do velikega škandala. Pri čitanju obtožnice, ki ugotavlja, da je bolgarska komunistična stranka nelegalna organizacija, so obtoženci začeli ogorčeno protestirati. Stražniki so jih nato pretepli tako, da je enemu izmed njih udarila kri iz ust. Predsednik sodišča je odredil, da so nekatere izmed obtožencev odvedli iz dvorane. Sedem zagovornikov je vložilo proti takemu ravnanju protest.
Venizelos obolel na legarju
Atene, 17. junija. Listi poročajo, da je ministrski predsednik Venizelos obolel na legarjn in se zaradi tega ne bo mogel udeležiti lansannske konference. Zastopal sa bo najbrže zunanji minister Mihalakopulo*.
VA ODLOČITEV
EFABAC1J
Moratorij sa k©3iSereitce9
in vofne dolgove se podaljša do zaključka pa bo ostala v permanend, dokler ne najde fklinitivne rešitve
Lausanne, 17. junija, sg. Današnja plenarna seja reparacijske konference ni bila taina. kakor se je pričakovalo, temveč javna in splošno dostopna. Predsednik Macdonald je prečital najprej izjavo, ki so io podpisali zastopniki Anglije, Francije, Italije, Belgije in Japonske z včerajšnjim datumom. Izjava se glasi:
»Pod vplivom naraščajočega bremena gospodarskih in finančnih nevarnosti ki ogražajo svet; zaradi nujnosti problemov, ki jih mora proučiti Iausannska konferenca: v prepričanju, da zahteva ta problem končno veljavno rešitev, ki bo izboljšala tudi razmere v Evropi, in da je treba to rešitev najti brez obotavljanja in zavlačevanja v obliki svetovne pogodbe: končno z ozirom na dejstvo, da bodo 1. julija zanadla plačila reparacii in plačila vojnih dolgov, so podpisane vlade mnenja, naj se brez prejudica rešitvi, ki bi se mogla najti pozneje, zaradi neprekinjenega dela na konferenci določi odgoditev plačil na konferenci udeleženih držav, in sicer za reparacije in vojne dolgove za dobo trajanja konference, dočim naj konferenca zaključi v smislu podpisanih izjav svoje delo v čim krajšem roku. Ta sklep se ne nanaša na druga posojila.
Podpisane vlade izjavljajo, da so za svoj del pripravljene ravnati se po tem dogovoru in da bodo povabile tudi ostale države upnice, da se pridružijo temu stališču.«
Govor kancelarja Papena
Ko je Maodonald prečital sklep velesil in Belgije, je povzel besedo nemški drža vrni kancelar Papen, ki je med drugim izjavil, da pozdravlja to resolucijo kot prvi zanesljiv aokai; trdne voije, da se udeleženim državam oajša delo na konferenci in pride do obširnih in končno veljavnih sklepov, ki jih zahteva sedanji položaj. Govornik bi samo želel, da bi te izjave narodi, ki 60 zastopani v Lausanni, pa tudi vsa svetovna javnost razumela v prav tem smislu. Bilo bi usodno, če bi bili v tej nadi razočarani. Na sedanji konferenci naj se zato opustijo vsa juridična razglabljanja, ki se nanašajo na reparacijski probiem, 6aj nihče ne oporeka veljavnost haaškega sporazuma. Papen je omenjal optimizem, ki je zavladal, ko se je 1. 1929 sklenil Youngov sporazum; ta optimizem pa se je po razvoju dogodkov izpremenii v pesimizem in obup. Niti ene dobre posledice, ki so jih takrat pričakovali, ni bilo doslej. Brezposelnost je v zadnjem času tako silno na-rastla, da ograža tisočletno kulturo Evrope. Mnoge države so bile prisiljene, da ustavijo svoja plačevanja. Taka usoda lahko do'eti tudi ostale države, ker se ne bodo več mogle dolgo braniti zlih pos'edic današnjih razmer. Prišel je čas dela. V Nemčiji smo storili vse. da zberemo prav vse tvorne sile naroda, da bi ohranili temelje našega življenja. Čas malih sredstev, čas oddihov in odgajanj je minil. Sedaj je treba učri.kovito delati. Zato ie treba priznati velike zgodovinske naloge sedanje konference. Konferenca mora napraviti črto čez »circulus vitiosus« preteklosti in najti pot za požrtvovalno sodelovanje vseh narodov, kar je edino sredstvo, da se osvobodimo današnjih razmer in težav, in edina pot v boljšo bodočnost.
Herriot o ^mcoskein stališču
Za Papenom se je oglasil k besedi francoski ministrski predsednik Herriot. Njegov govor ie pokazal, da še vedno obstojajo velike težave za ureditev lausannskih problemov. Izjavil je, da je njegova dolžnost braniti interese Francije, ker je postavljen, da jo zastopa. Francija pa ni nepristopna in skuša razumeti težave, s katerimi se borijo ostale države. Toda poročilo baselskih ekspertov ie dokazalo, da je Nemčija sposobna izvrševati in izpolnjevati svoje obveznosti. Baselsko poročilo je temelj in smernica za delo na konferenci. Brez pridržka sprejemamo torej njen prvi zaključek, po katerem je sedanja gospodarska kriza od svojega početka prekoračila ono sorazmerno najvišjo depresijo, s katero Je računal Yoi'nj*ov načrt. Prav tako sprejemamo ugotovitev, da so finančne težave v Nemčiji v znatni meri vzrok za kreditno mrtvilo, ki vlada po svetu, in da ie potrebna skupna akcija, ki io morejo podvzeti samo vlade. Veselimo se. da je Iausannska konferenca priznala nesporno načelo, da se da evropska ureditev izvesti samo v okviru svetovne ureditve. Tudi obremenitev nemških železnic s 580 milijoni mark ni pretirana.
Zavedati pa se moramo vrh tega. ie nadaljeval Herriot, da reparacije niso samo nemško-francoski problem, marveč važen problem tudi za mnoge druge države.. Jugoslavija na primer bi morala po haaškem sporazumu preiemati od Nemčije vsako leto po 70 milijonov zlatih mark na račun reparacij. Moratorij Ji Je prizadel veliko ško-
do, ker reparacije niso vezane na njene vojne dolgove.
Z rešitvijo problema reparacij pa bi še ne biia rešena vsa gospodarska vprašanja, ki tarejo Evropo. Vojni dolgovi in reparacije niso edini element svetovne in evropske krize. Z izključno ukinitvijo reparacij in vojnih dolgov se še ne bo dalo ustvariti evropsko ravnotežje. Potrebna je politična varnost, ker brez političnega miru ni gospodarskega, kakor ni gospodarskega miru brez političnega. Reparacijski problem zahteva proučevanje, ki sega tudi v druge gospodarske probleme. Le, če se bodo vsa vprašanja rešila, bo mogoče ustvariti ravnotežje v Evropi. Evropski nesporazumi ne bodo poravnani z rešitvijo delnih njihovih vzrokov. Zaradi tega bomo branili francoske interese v okviru svetovnih interesov. Računati moramo s problemi sedanjosti, če hočemo graditi bodočnost. Zahtevamo za francosko republiko samo one pravice, ki jih svet priznava vsem ostalim narodom.
Stališči Anglije in Italije
Angleški zakladni kancelar Neville Chamberlain je pozdravil kot ugodno znamenje, da se je na konferenco povabljenim državam upnicam že na prvi dan konference posrečilo podpisati listino največjega pomena. Jasno je, da so nastale razmere, ki onemogočajo Nemčiji, da bi v prihodnjih mesecih zopet pričela s plačevanjem reparacij. Za Anglijo ni lahko odreči se visokim vsotam, do katerih ima pravico, toda Anglija je prepričana, da se da zopet doseči zaupanje samo z radikalnimi ukrepi. Zato je pripravljena sama nositi del vsote, ki se bo črtala v celoti, pod pogojem, da bodo storile isto tudi ostale države.
Italijanski finančni minister M o s c o n i je naglašal pomen skupne izjave petih držav upnic. Dejstvo, da b*> Nemčija v prihodnji bodočnosti oproščena vseh plačil, bo zelo pomirjevalno vplivalo na atmosfero med pogajanji. Iskanje rešitve iz sedanje krize morata voditi duh medsebojne gospodarske odvisnosti vseh narodov ter načelo enakosti in solidarnosti. Italija zagotavlja že v naprej svoje sodelovanje pri
urejevanju teh problemov.
Seja jc biia zaključena ob 16. uri.
Nemški odmevi
Berlin, 17. junija g. Lausannska azjava peLih držav je izzvala v nemškem tisku živahne komentarje. Vsi soglašajo v tem, da se pomen te pogodbe nikakor ne sme precenjevati, ugotavljajo pa. da je ta izdava snela okove Hoovrovega moratorija. Razlike med zaščitenima in nezaščitena m i plačili, ki jo je nx*gla Francija uveljaviti še v Hoovrovem moratoriju, sedaj ni več. j Berliner B6rsen.kur.ier« označuje resolucijo petih držav kot važno prediigro in meni, da je pr.lnesel prvi dan konference odločitev, ki je vsekakor rešila situacijo na dan kritičnega 1. ju.Mja. >Varwarts« smatra, da je izjava petih držav sama po sebi umljiiva, dočim govori >Vossi<sche Zeatungc o tem, da je sedaj le san.kcijonirano s-tanje, ki je dejansko že obstojalo.
KonSerenca ostane v perma* nenci
La^jsanne, 17. junija p. Nocoj so se
kmalu po zaključitvi seje plemima konference sestali veditelji delegacij držav Male antante, Poljsek in Grčije. Sestanek sa je vršil v hotelu Beau-Rivageu. Udeležili so se ga pa jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Marinkovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rumunski delegat Blaceanu, ki je nadome-stoval Titulesca, poljski zunanji minister Zaleski m grški delegat Politis, ki je zastopal Venizelosa. Na sestanku so se posvetovali o problemih, o katerih je razpravljala današnja plenarna seja konference.
Sestanek državnikov Male antante, Poljske in Grčije
London, 17. julija s. O angleško-franco-skem osnutku pogodbe glede moratorija za nemška plačila za nedoločen čas izjavlja Pertinax v s>Daily Telegraphu«, da se da po njegovem mnenju povzeti iz formulacije osnutka, da se bo Iausannska konferenca bavila razen z reparacijami tudi a splošnimi evropskimi gospodarskimi in finančnimi vprašanji, in da bo sama ali pa v obliki odborov zasedala tako dolgo, dokler ne bo našla končno vel javne rešitve rA vso te probleme.
Novi nemški režim zatrjuje svojo lojalnost in
miroljubnost
Lepe izjave vojnega ministra generala Schleicherja, ki ga smatrajo za očeta Papenovega režima in najjačjo osebo v vladi
rajo svoje oboroževanje na minirmrm. Ce pride do tega, bo zraslo zaupanje nemškega naroda v lastno državo in v splošno var-
Berlln, 17. junija. AA. Minister narodne brambe Schleicher, ki ga štejejo med najvplivnejše člane novega nemškega režima, je dal dopisniku pariške agencije »Radio« intervju, v katerem je med drugim rekel, da je smešno trditi, da bi on stremel po uvedbi kakršnekoli diktature v Nemčiji. Taka diktatura bi bila tudi že v naprej obsojena v neuspeh. Prav tako je neutemeljena vest. da bi se nameraval predsednik Hindenburg umakniti bivšemu nemškemu prestolonasledniku, ki naj bi postal državni šef. Predsednik Hindenburg bo ostal na oblasti toliko let, kolikor to določa ustava, če pa bi prej umrl, česar Bog ne daj, se bo izvolil drugi predsednik na način, kakor ga predpisuje ustava.
»Jaz sem pristaš ohranitve parlamentarnega sistema,« je nadaljeval general Schleicher, »toda parlament mora vršiti svojo glavno nalogo, to je, dajati mora državi zakone, ne pa zapravljati svoio energijo z osebnimi trenji in prepiri.«
V nadaljnjem poteku razgovora je general Schleicher izrazil svojo sodbo, da hitlerjevči pri prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bodo dobili absolutne večine. Vendar je pričakovati, da bodo njihovi mandati znatno narasli, tako da bo po vsej priliki imel Hitler v novem parlamentu 220 mandatov.
Na vprašanje, kai misli o nadaljnjem razvoju političnega položaja v Nemčiji, je Schleicher odgovoril, da je o tem težko dati kakršnokoli prognozo. Verjetno se mu zdi da bodo hitlerjevči :n katoliški cen-trum tolerirali sedanjo vlado, če ne drugače. pa morda s kakšno osebno izpre-membo.
Razgovor je nato prešel na nemško-francosko razmerje. General je pri tem na-glasil, da so ravno desničarske stranke v Nemčiji najprimernejši element za dosego poštenega in iskrenega sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Zdaj je vrsta na Franciji, da pokaže, na katerem temelju naj se tak sporazum doseže. Po mnenju generala Schleicherja so za dosego sporazuma važni trije nemški pogoji: 1. opust;tev teze o nemški krivdi za svetovno vojno: 2. ukinitev reparaci.iskih plačil in 3. izenačenje dosedanje neenakosti med Nemčijo in Francijo glede oboroževanja.
Nemčija ne želi oboroževanja, je izjavil general Schleicher: narobe: želi si, da Nemčija in druge sosednie države zreduci-
nost Še več: če drugi narodi ne bi hoteli znižati svojega oboroževanja, pa pri tem priznali Nemčiji neko teoretično pravico, da se sme tudi ona oboroževati, bi v tem ne videli nikake koristi, iz enostavnega razloga, ker Nemčiji primanjkuje finančnih sredstev za oboroževanje.
Na koncu intervjuva je general Schleicher rekel, da je uprav komična trditev, da si Nemčija želi vojne s komurkoli.
Nemčija ponuja Franciji vojaško zvezo?
Pariz, 17. junija, č. »Echo de PaTis« trdi, da je Papen, ko se je sestal s Herriotom, predlagal, da se sklene vojaška zveza med Francijo in Nemčijo in da se vzpostavvo direktni stiki med vrhovnimi poveljstvi obeh držav. Potrebno bi bilo, da se prouči in sklene skupen francosko-nemški vojni načrt. Pobuda za '•ako sodelovanje je izšla iz krogov nemških generalov. O tem je bil obveščen francoski poslanik v Berlinu Fran-?ois Poncet že pred nekaj dnevi .
Važen odlok o izplačilu pokojnin
Beograd, 17. junija. AA. Da se prenos pokojnine z ene na drugo blagajno pospeši in prepreči zastoj v izplačevanju pokojnin ali zakasnjenje. kadar se upokojenci preselijo s področja ene direkcije na področje druge, kakor se je pogosto pripetilo, je finančni minister predpisal navodila za prenos pokojnin z ene na drugo blagajno. Prenos pokojnin z ene na drugo blagajno se mora vedno izvršiti preko splošnega oddelka finančnega ministrstva. Prenos pokojnine je treba kar najhitreje izvršiti. Za vsak zastoj ali zakasnitev iznla-čila pokojnin upokojencem, ki se preselijo s področja ene finančne direkcije na drugo, bodo poklicani na odgovor krivci, ki se ne bi točno ravnali po teh navodilih* in bodo najstrožje kaznovani.
Nova tovarna kvasa
Beograd, 17. junija AA. Z odlokom finančnega ministra in na podlagi točke 6. čl. 103. obrtnega zakona in tar. št. 92. taksne tarife zakona o taksah se dovoli Bosanski km-tiiski in industrijski d. d. v Brčkem zgradba tovarne za kvas v Brhkem. s to omejitvijo, da tovarna np bo imela pravice izdelovati špirita.
HraCu Cansfka tfzaMca preprog (brin&ke Sanovine o Sarajevu __
obiščite nalo ra§siavo preprog
v Ha&lno dvctani v Wla\ifiO\u od 1^.-12. t. m.
Na 24 mesečno cdDlačevan/e brez no vlačila/
7569
Itkrju
Zadnja zasilna uredba dafe Hitlerjev pokret 2
Berlin, 17. junija d. Novo politično zasilno uredbo o ukinitvi prepovedi hitlerjev-skih napadalnih oddelkov je državni predsednik Hindenburg izda! s spremnim pismom na notranjega ministra Gay!a, v ka terem izjavlja, da je predlagana omiljenja dosedanjih predpisov izdal v prepričanju, da se bo politični boj v Nemčiji razvijal v bodoče v mirnejših oblikah in da bodo stala nasilstva. Ako se ta pričakovanja ne bi izpoLuila, je odločen, da nast-opi z vseim ustavnimi sredstvi proti izgredom katere kot' vrste.
Nova zasilna ure Via ureja v svojem pi ■»em delu z borova! no pravo. .Javna polit.c-na zborovanja in obhodi na prostem se morejo razpustiti le tedaj, če udeležnlki pozivajo k nepokorščini proti zakonom ter odredbam vlade in če sramote javne ustanove, oblasti m verske družbe Dosedanja splošni vzroK za prepoved, ki navaja (greši a. j-je javne varnosti je odpadel.
v dti'š*»ni odstavki se ukinjajo dosv-da nii predpis; o lepakih in leiat h. Na-talje os taejo še prepovedani lep iki in ieta.fr. komunističnega t>reztK>žniškega pokreta Uoseiianii predpis prisilne objave oradE/fi popravkov ostane še nadalje v veljavi. Ca i-rep<-ved izdajanja listov so vel avn: isti pogcj: kakor za prepoved shoi>v. \Tov >• preap s da se morejo listi nreo-j-veda *>., i" s-» ogroženi življenjski državni inte^eai z razš;rjanjem napačnih vesti.
Tretji oddelek se tiče predpisov glede obrambnih organizacij, ki se imenujejo sedaj politične zveze, katerih člani imajo običaj, da -stopajo javno v strnjenem redu. Te organizacije imajo odslej dolžnost, da predlagajo državnemu notranjemu ministru na zahtevo svoja pravila V pojasnilih sporoča državni notranji min'ster. da 'jo vse organizacije brez izjeme pozval k predložitvi pravil in potem predpisa'; po mož nosti čim enotnejša pravila, ki pa v podrobnostih še niso določena Organizacije, k- se ne bodo pokorile predpisom mi m strel va, se bodo lahko razpustile.
Zelo ostre so v četrtem odstavku kazenske določbe, ki odrejajo ječo za pozivanje k nasilju, za telesne poškodbe, za nedovoljeno rabo orožja ter sodelovanje pri prepovedanih organizacijah ali shodih. V končnem odstavku se ukinja sedem dosedanjih zasilnih uredb državnega predsednika popolnoma aLi delno, m»d njimi popolnoma prepoved nošnje uniform.
Munchen, 17. junija d. Uradno objavljajo, da ostane obstoječa prepoved političnih zborovanj na prostem, kakor tudi raz.n:h pohodov v uniformah ali pa brez njih še nadalje v veljavi ne slede na novo zasilno uredbo državnega predsednika. Politična zborovanja na prostem in politični pohodi
vladi možnost, da podpira njegovih nasprotnikov
vsake vrste so torej še nadalje prepove dani. Po novi zasilni uredbi bodo le prestopniki tozadevnih odredb na podlagi ustave in s tem tudi tozadevne bavarske prepovedi pohodov kaznovani z ječo. Glede nošenja uniform ob gotovih prilikah bodo za Bavarsko izdani še posebni policijski predpisi. Po zadnjih vesteh vztrajata bavarska in ba lenska vlada na prepovedi javnega nošenja uniforme pri poLitično-vo-iaških oddelkih.
Hiterfevski izgredi v bavarskem parlamentu
Miinclien' 17 junija. 2. Bavarski deželni zbor je bil danes prizorišče velikih hitler-jevskib izgredov Na plenarni s^ji. na kateri bi se morala nadaljevati razprava o narodno - socialističnih interpelacijah, so se pojavili vsi člani narodno - socialistične stranke v svojih uniformah. Ko ie predsednik deželnega zbira Stang to opazil, jih je po poslovnem redu izključil iz seje. V tem hipu je skočil na govorniško tribuno hitlerjevski poslanec Esser k* ie trikrat vzkliknil Adol-Fu Hitlerju Navzoči narodni socijalisti in številna publika na galeriji so se prikllu-čili temu vzkliku. Es?er pa ie zaklical vladi: »Proč z vami!« Istočasno so začeli narodni socijalisti prepevati svoje bojne pesmi.
Predsednik je nato seio prekinil, frakcije pa po se umaknile na posvetovanje. Medtem «o narodno - socialistični poslanci, ki so se deloma že preobl»kli v civilne obleke, zopet napolnili dvorano, dočim ie galeriio policija izpraznila Po skorai dveurni prekinitvi je nredsednik Stang zopet otvoril sejo. Tako' do otvoritvi je iziavil. da bodo vsi narodno-socijalistični poslanci zaradi izzivajočega no-5»n?a uniform za osem dni izključeni iz sei deželnega zbora. Predsednikov poziv, na! zapustijo dvorano, so soreieli narodni socijalisti s kričanjem in razbijanjem ter zmer-ianiem. Seia ie bila nato zopet orekin'ena. toda narodno - socialistični poslanci kljub temu niso hoteli iz dvorane. ?vončno ie prišla v dvorano policija, ki ie pozvala narodne socijaliste. nai nrmo odidejo, ker jih bodo sicer odstranili s silo.
Policija je nato posegla aktivno vmes. Hitlerjevskii podpredsednik deželnega zbora Schwede se nikakor ni hotel dvigniti s svojega mesta,, tako da so ga morali s silo odvesti. Kmalu no 11. uri se je bavarski deželni zbor sestal tretjič, to pot brez narodnih socialistov. Predsednik je sporočil, da so po poslovnem redu vsi oni poslanci, ki niso hoteli sami zapustiti dvorane, za nadaljnjih 20 sej avtomatično izključeni.
Zaradi današnjih izgredov je bavarska vlada prepoved nošenja uniform, ki se je dosedaj nanašala samo za obhcde, zopet uvedla v celoti.
Bovone ia Sbardellotto ustreljena v hrbet
Justifikacija se je izvršila popolnoma skrivaj, ker so se
bali novih atentatov
Tretji dan beograjskega
oficirskega procesa
Kako sta hotela pobegniti Milojkovič in Altaler čez mejo — Zasliševanje civilnih prič iz Maribora — Ali so vsi obtoženci aktivni ali deloma le pasivni sokrivci?
Rim, 17. junija p. Davi, še pred solnčnim Tzhodom sta bila ustreljena anarhist Bovone in atentator Sbardellotto. Bovone je po svojem odvetniku vložil prošnjo za pomilostitev, ki ja je rimski poveljnik a.rmadnega zbora ni hotel predložiti kralju. Sbardellotto je kljub prigovarjanju svojega zagovornika odklonil prošnjo za pomilostitev, češ da od fašističnega režima noče nikake milosti.
Že kmalu po polnoči so Bovona in Sbar-dellotta naložili na oulopni avtomobil ter ju v snremstvu močne straže, ki jo je tvoril oddelek fašistične milice, odpeljali ure cej daleč izven mesta na samoten kraj. čas in kraj tustifikacije so držali v strogi tajnosti. Tudi ceste, po katerih je krenil 6prevod, so močno zastražili. ker so se bali. da bi pristaši obeh obsojencev izvršili &e kak atentat aLi pa ju celo skušali osvoboditi.
Na kraiju justifikacije je bil že prinrav-lien bataljon milice, postavljen v kareju Na odprti strani kareja sta bili izkopani dve jami, pre/j kateri so postavili cba obsojenca. Razen zastopnikov fašističnega
- m
Šahovski turnir v SHacu
V kolo šahovskega turnirja v Sliaču je imelo v splošnem dokaj mirni potek ker se ie pet partij končalo neodločeno Zmagala sta le favorita dr Vidmar in Bogoljubov in ostaneta torej še vedno skupno na čelu tabele.
Dr Vidmar si je v damskem gambitu z Walterjem priboril e-linijo ter je pri tem vdrl z damo in stoloom v pozicijo ki jo je dosegel nasprotnik z rokndo Partijo je rito 7 lihkoto odločil v 2Q potez' v svoio korist. Flnhr se je poslužil v damskem fimbih? s Pircem novinke k' mu pa ni pripomogla do jasne nremnči Po izmeni vseh f <i,ir je nastala likvidacija na damskem krilu, ki ie privedla nartiio v končnico s konji tn naposled do remija Bogolinhov je napram Pokornemu dobil po otvoritvi z dnmskim gambitom v sredni igri malo pozicijsko premoč, ki mu ie zadostovala da je prisilil nasprotnika po izmepi težkih figur v končnic? s stolpi h kapitulaciji 1 ar-t^in F.n«e1 - Snielmann ie imela po Tarra-schovi otvoritvi dramatičen potek. ^Piel-mann ie žrtvoval na nrosti d-liniii paiprel kvaliteto potem ?e figuro in ie imel v končnic? 2 lahki figuri m 4 kmete iivpm.<! stolpoma in 4 kmetom. S nrevidmrr nanredovaniem konjev proti kraljevskemu krilu nasprotnika si je izsilil remis. Caro-
tribunala, zdravnika ta duhovnika ni bil nihče navzoč.
Ko je sodnik fašističnega tribunala obsojencema še enkrat prečital sodbo ter ju vprašal, aLi imata še kako željo, sta oba odločno odgovorila, da si ne želita prav ničesar več. Sbardellotto je še dodal, da bi mu edine želje, ki bo jo imel, itak ne izpolnili ... Tudi vprašanje, ali želi morda še kaj sporočiti svoji materi, je Sbardellotto zanikal. Prav tako sta oba odklonila duhovnika.
Nato so ju okrenili z obrazom prot! jami, ta.ko da sta stala s hrbtom proti milič nikom. Roke sta i imel a uklenjene na hrbtu Oči si nista pustila zavezati. Na znak poveljnika oddelka miličnikov je zadonela salva in Bovone ter Sbardellotto sta se zdrudila v jamo. Bovone je bil takoj mrtev. Sbardellottu pa so morali dati še milostni strel. Ob 3. zjutraj je zdravnik ugotovi'] smrt, nakar so jamo takoj zagrebli in pokrili z zemljo tako. da sploh ni opaziti, kje je srrob obeh obsojencev.
Danes je bila po vseh italijanskih občinah nabita obsodba z dostavkom, da sta bi-bila oba že justificirana.
kanova otvoritev Opočenskega napram Maroczyju zaradi dobre obrambe črnega proti napadu na kraljevsko krilo ni prinesla več kakor pol točke. Tudi May je dosegel z isto otvoritvijo napram Canalv isti rezultat Rohaček je dosegel v partiji z dr. Trevbalom po četrti ničli v turnirju prve pol točke.
Stanje po V kolu: dr Vidmar in Bogoljubov 4 Spielmann, Flohr in Maroczv 3. Pire. Canal. Mav Pokornv in Opočenski 2 in pol dr Trevbal 2, VValter in Engel 1 in pol in Rohaček pol.
Iz zdravstvene službe
BeogTad, 17. junija p. Z odlokom ministra za socialno politiko je postavljen za sreskega zdravnika v Litiji dr. Vladimir Orel.
Nesreča na novi stavbi v Zagrebu
Zagreb, 17. junija n. Nekoliko pred pol-dnevom se je dogodila v neki novi zgradbi v Vrhovčevi ulici huda nesreča. 25-let-ni delavec Štefan Gosoočič se je spušal z dvigalom na tla. Nenadoma se je dvigalo v višini tretjega nadstropja utrgalo in treščilo na tis Gosprgič ie dobil hude notranje pogodbe. Z^mljeni ir»a tudi obe uoeri. Prepeljali sc ea v bolnišnico, kjer leži brez zavesti. Zdravniki nimajo upanja, da bi mu rešili življenje.
Beograd, 17. junija r. Kakor mo že na kratko poročali, se je včeraj nadaljevalo
zasliševanje majorja Vojisiava Djokiča. poveljnika prvega bataljona mariborskega pešpolka. V svojem zagovoru 1e major Djokič izvajal, da je na lastno pest vodil preiskavo in zlasti hotel tudi ugotoviti, ali in kateri civilisti stoje za mladimi oficirji. Sam m niti pomislil na to, da bi se pridružil crganizaciji. Ko mu je poročnik Milojkovič, duša cele organizacije, trdil v nekem razgovoru v noči od 24. na 25. aprila, da je organizacija izvedena v vsej vojski, ga je ogorčen zavrnil zaradi tega klevetanja naše vojske, češ, da je zrel za norišnico.
Prečitane so bile Djokičeve izprvedi pred poveljnikom polka, ko je ta prišel v njegovo pisarno in ga vprašal, ali mu je kaj znano o komunistični organizaciji v garniziji. Tedaj je major Dickič odgcvo-ril, da ima za to dokaze in je izročil polkovniku pripravljeni proglas.
Sodnik polkovnik Nikolič: Tedaj ste imeli dokaze, gospod maj r, a prej ne?
Major Djokič: Imel sem dokaze, da so v organizaciji Milojkovič, Miiadlnovič in Atanaskovič. za vse ostale pa nisem imel nobenih dokazov.
Scdnik: Poveljnik polka pa pravi, da ste mu izročili proglas šele na njegovo zahtevo.
Major Djokič: Naj poveljnik polka to izjavi pod prisego, pa grem takoj na ve-šala.
Obremenjevalnl momenti proti maforjn Ojokiču
V	svojih nadaljnjih izjavah se je major Djckič srdil na kapetanom Naumovičem, kateremu je sam pokazal proglas in ga obvestil, da preiskuje vso zadevo, pa je Naumovič vendarle preko njega šel k poveljniku polka in vso stvar prijavil.
Sodnik Nikolič. Torej mislite, da bi moral tudi on čakati, dokler ne bi začeli streljati po vojašnici?
Major Djokič: Do tega ne bi prišlo, ker sem imel vso stvar v svoiih rokah.
Sodnik Nikolič: Ce bi bili vi, gospod major, oticir na svojem mestu, bi bili sedaj na zatožni klopi samo Milojkovič, Miladi-novič in Atanaskovič, ne bi pa bili tudi ne vi, ne Miljutinovič ne Todorovič in ne drugi. Tako pa ste čakali in evo, kaj ste dočakali.
V	nadaljnjem poteku zasliševanja je sodnik Nikolič stavil Djokiču celo vrsto vprašanj in nato resumiral:
Pravite, da niste bili član komunistične organizacije, ki jo je organiziral Milojkovič. Poročnik Milojkovič pa vam je v noči od 24. in 25. aprila pc drobno opisal vso stvar ter vam tudi pripovedoval, da bi se bil moral prevrat izvršiti že davno prej. da pa je dobil v zadnjem trenutku z Dunaja brzojavko: »Denar sledi«, kar je pomenilo: »Počakajte z uporom.« Milojkovič vam je takrat tudi povedal, da simulira bciezen, da bi na ta način lahko potoval na Dunaj, kamor bi moral priti najdalje do 5. maja, da bi dobil cd komunistične centrale nova navodila. Povedal vam je tudi, da bi se moral prevrat izvršiti v času od 8. do 15. maja. Sami ste priznali, da ste prišli do prepričanja, da bi bilo v tem času zares lahko izvesti uper, ker se zaradi naborov najboljši oficirji in podoficirji nahajajo na potovanju. Milojkovič vam je tudi povedal, da je v organizaciji 11 članov, omenil nekatera imena in pripovedoval o konferenci, ki se je je udeležilo tudi več civilistcv in na kateri sc bile določene funkcije za vsakega člana organizacije po uporu. Milojkovič vam je takrat tudi povedal, da ste bili tudi vi določeni za poveljnika policije. Zakaj na 't.a Milojkovičeva cbvestila niste reagirali? Pri zasliševanju ste izjavili, da ste se samo nasmehnili, ker sploh niste vedeli, kaj bi storili. Milojkoviču ste celo rekli, da ne morete prevzeti poveljstva policije, marveč da ste bolj pripravni za poveljnika brigade. Iz tega se iasno vidi, da ste tudi vi bili član organizacije.
Major Djckič: Vse. kar sem rekel Milojkoviču, sem rekel zato, da bi mi še boli zaupal in da bi tako izvedel vse podrobnosti.
Na nadaljnja vprašanja le ponovil major Djokič. da stvari ni pripisoval tolike važnosti, saj je poznal Milrjkoviča kot duševno bolnega človeka in pustolovca.
Ponesrečen bet* poročnikov MiSofkovisa in Altalerfa
Za majorjem Diokičem je bil zaslišan pehotni poročnik Miroslav Altaler. ki je bil komandir prve čete 45. pešpolka Obtožen je. da je 5. maja ob 9. zvečer odve-del artiljerijskega poročnika Milojkovica iz zapora in tudi ?arn pobegnil žnjim Ker nista mogla priti čez meio. sta se vrnila v Maribor, kjer sta bila 7 maja aretirana v hotelu Meran. Milojkovič se je pri aretaciji ustrelil.
Altaler odgovarja na vsa vprašanja počasi. mirno, nekam apatično. Zagovarja se. da ni bil sam član organizacije, marveč da je podlegel Milojkoviču zgoli iz strahu Milojkovič ga je poklical z izgovorom, da hoče na stranišče. Ko pa je odprl vrata ga je Milojkovič s silo porinil v celico in naperil nanj revolver z besedami: Še nocoj moram Siti prost al? pa mrtev. Iz te celice greva skupno ali pa ustrelim tebe in sebe.«
Ker Altaler ni imel revolverja pri sebi, je molčal. Milojkovič ga je nato prijel pod pazduho, mu pod roko naperil revolver na srce in ga prisilil, da ga je povedel mimo straže do ograje, ki sta jo nato oba preskočila. Nato sta naglo krenila proti Dravi kjer Si imel Miloikoviča čakati avto. ki pa ga ni bilo Dolgo sta blodila v bližnjem gozdu, naposled sta prišla do neke osamljene hiše. kjer sta izvedela, da se nahajata v Zrkovcih pri Mariboru Milni-kovič ie kmetu pripovedoval, da sta zašla, in je prosil za prenočišče Nekaj časa ie spal Milojkovič. a Altaler stal na straži, nato pa sta men+ala. Okrog poldneva sta zapustila hišo in se do noč? zopet skrivala po gozdu, okrog 9 zvečer pa sta krenila nazaj v Maribor. V hotelu Meran sta na-
jela sobo št. 12 in v nej prenočila. Naslednje jutro je bil Milojkovič zelo dobre volje. Dejal je, da bosta ostala v hotelu do 3. popoldne, nakar se bosta z avtomobilom odpeljala nekam kjer bosta ostal« 10 do 15 dni; nato bosta lahko prišla pre ko meje ter odpotovala na Dunaj. Pn tej priliki je Milojkovič obžaloval, da je v to stvar zapletel tudi majorja Djokiča, ki je na vsej stvari nedolžen.
Altaler je nadalje pripovedoval, da ie v tem trenutku potrkal na vrata hotelski vratar :n rekel, da ju iščeio Milojkovič je stopil k vratom, ter jih odklenil, nato pa .o-pet naglo zaprl in zaklaniL Altaler je še slišal od zunaj: »A vi ste to, gospod Milojkovič!« Milojkovič je bil bled. potegnil je revolver, napravil z njim v zraku križ ter se takoj nato ustrelil v glavo. Med tem je vojaška patrulja s silo odprla vrata ter aretirala Altalerja. Milojkovič je bil že mrtev.
V nadaljnjem zagovoru je Altaler vztrajal na svoji trditvi, da ni bil čan organizacije in da ni ničesar vedel za priprave, marveč da je pomagal Milojkoviču pobegniti samo, ker ga je prisilil ta z revolverjem. Iz strahu pred kaznijo je nato tudi sam zbežal z njim.
Sodnik Nikolič: Povejte nam čisto resnico. Ni mogoče, da dva dni hodite z Miloj-kovicem, ne da bi mogli pobegniti od njega. Saj vendar ni imel stalno naperjenega revolverja na vas.
Obtoženec molči.
Sodnik: Priznajte, da ste na Milojkovi-čev poziv stopili v njegovo organizacijo.
Obtoženec: V organizaciji sploh nisem bil. Izpustil sem ga iz zapora, ker me je prisilil z revolverjem.
Sodnik: Ko ste šli mimo straže, vam jo ie b;lo treba samo poklicati, toda tega niste storili.
Obtoženec molči.
Sodnik: Pojasnite nam tudi to: Milojkovič v zaporu ni prišel v stike z nikomur. Odkod naenkrat pri njem revolver?
Obtoženec molči.
Mariborske priče
Nato so bili zaslišani vojaki, ki so bili v času pobega Altalera in Milojkoviča na straži. Takratni poveljnik straže podnared-nik Marko Lukovič izjavlja, da je bil Altaler kakih deset minut v celici, nakar je prišel ven z Milojkovičem in oba sta šla min.o straže. Milojkovič je šel naprej, dva koraka za njim pa ie stopal Altaler. Mislil je, da vodi Altaler Milojkoviča na komando mesta. Slično izpovedujejo tudi ostali vojaki, ki so bili takrat na straži.
Nočni vratar hotela Metana v Mariboru Konrad Ruškar pripoveduje, kako sta pri-ša dne 6. maja okrog pol 11. ponoči v hotel dva mlada oficirja v pelerinah, oba brez sabelj ir. zahtevala sobo z dvema postelje-ma. Dodelil jima je sobo št. 12. Prinesti jima je moral v sobo tudi pol litra vina. Kol:kor mu je znano, ofioiTia v noči nista zapustila svoje sobe in tudi od zunaj ni prišel nihče k njima. Ne more pa povedati, ali sta bila v sobi. v kateri sta v hotelu prenočevali Adela Prager in Karlota Fried-mann. Ve pa, da 6ta bili tudi ti dve dami često v družhi obtoženih oficiriev.
Dnevni portir hotela Meran Franio Cesar ne ve ničesar, kar se je dogajalo v hotelu ponoči. Ko je naslednje jutro zopet nastopil službo, sta oba oficijra še spala. Pozneje ie nrišel policijski agent in vprašal po niih. Kmalu nato se je vrnil v spremstvu policaje in poveljnika polka. Vsi skupno 60 odšli v prvo nadstronie. kjer je polkovnik potrkal na vrata MUojkovičeve sobe. Milojkovič je odprl vrata, pa jih takoj zopet zaprl. Portir se je nato vrnil v svojo ložo in ne ve. kako se je stvar nadalie od-igrr'a. V knjigo tuicev sta se vpisala oficirja pod imeni Stojadinovič in Peroman-tic.
Dve nadaljnji priči iz Maribora
Šofer Josip Bolvac je vozil Milojkoviča in Altalerja iz kavarne v hotel. Pozval ga je kavarner. Ko se je javil, mu je Milojkovič dejal, da so se j:ma konji upehali ter da sta jih zato poslala domov. Milojkovič mu je zapoveda!. naj ju zapelje do neke predmestne kavarne. Tam sta zahtevala sobo, ker pa je nista dobila, sta se odpeljala v hotel Meran.
Državni tožilec je izpraševal pričo, ali je slišal razgovor med Milojkovičem in Altaler jem med vožnjo. Šofer odgovarja, da to ni bilo mogoče, ker je avtomobil urejen tako. da je šoferski sedež predeljcn od sedežev za goste.
Državni tožilec je nato vprašal pričo, ali bi bilo mogoče, da bi bil Altaler med vožnjo skočil iz avtomobila in pobegnil.
Šofer je iziavil. da to sicer ne bi bilo nemogoče, vendar pa zelo težavno, ker je bil avtomobil zaprt.
P' zaslišanju narednika Uroša Popovi-ča glede nekega paketa, ki ga je odposlal Atanaskovič. je bila včerajšnja razprava ob 7. zvečer prekinjena.
Trstji dan razprave
Beograd. 17. juniia M. Davi se je razprava začela ob 8 Nadaljevalo se je zasliševanje obtoženega Miroslava Altalerja. Ko je zbežal s pokojnim Miloikovičem je Altaler odnesel okrog 2400 T>in državneea denarja V hipu. ko so ga aretirali, so našli pri njem samo še 500 Din. Pri današnji razoTavi je priznal, da je izvršil to poneverbo
Milofkovičeva priznanja
Sodnik polkovnik Nikolič je prečital akt o begu Miloikoviča in Altalerja. protokol o dogodkih v hotelu Meranu, kjer se je Mi-loikovlč ustrelil, Altaler pa bil aretiran Nato je prečital še Izpovedi noročnika Milojkoviča ob aretaciji pred pobegom Milojkovič je takrat zanikal, da bi bil Izročil proglas Altaleriu Delal le. da se Altaler srvlota n1 razumel na socialne probleme Prav tako le zanikal, da bi se biil z Alta-lerem dogovoril o znaku za unor.
Tekom preiskave je Milojkovič prignal, da je poskušal širiti komunistične Ideje
med oficirji Ker pa z odkrito agitacijo nI nič dosegel, jim je začel pripovedovati o nam.šljenem obstoju organizacije, ki ima svoje pristaše v raznih garnizijah države •Izjavil je, da je bila to ie njegova zvijača, ker je ie na ta način pridobil Atanaskovi-ča in Miladinoviča.
Prav tako je Milojkovič v preiskavi priznal. da je imel namen odpotovati na Dunaj. da bi tam stopil v stike s komunistično centralo in izvabil od nje čim več denarja Ob koncu svojega priznanja je Milojkovič izjavil, da je kriv ed.ino on ter da mu je žal, da je zavedel v to afero tudi Atanaskoviča in Miladinoviča. Vse svoje soudeležence v tej aferi je prevari! ter se jim nalagal, da je prejel brzojavko z Dunaja, naj se prevrat odgodi.
Pri nekem drugem zasliševanju tekom preiskave je Milojkovič še izpovedal, da Je pripovedoval tudi svoji ljubici, da namerava odpotovati na Dunaj in postati komunist Tudi to si je vse izmislil, ker se je zavedal, da ženske ljubijo take pustolovce.
Nato je bilo prečitano še pismo, ki sa je začel pisati Milojkovič v hotelu Meran malo prej. predno je izvršil samomor. Pismo je sestavljeno zelo zmedeno in pričenja z ugotovitvijo, da se je vedno zelo razlikoval od svojih tovarišev. Mnogo se je bavi.l s socialnimi problemi ter čital razne socialistične knjige. O svojih idejah govori tudi v pismu, ki ga je pisal neki Charlotti Friedmann. Tudi v tem pismu pravi, da bo odpotoval na Dunaj in stopil v stike s komunistično centralo.
Nato je bil zaslišan kot priča gostilničar Anton Tončič s Pobrežja pri Mariboru, kjer sta se Milojkovič in Altaler ustavila na begu. Priča .potrjuje svoje izpovedi, dane v Mariboru. Milojkovič in Altaler sta bila vedno skupaj in ž njim sploh nista govorila. Na vprašanje tožilca, ali je vide', da bi Milojkovič grozil Altalerju z revolverjem. je priča to zanikal. Tončičev uslužbenec Mirko Mahne ni izpovedal ničesr bistvenega.
Zagovor pororMka Psanko* viča
Po kratkem odmoru je bil zaslišan poročnik Božidar Paunkovič. Obtožen je. da je vedel za obstoj komunistične organizacije, da pa tega ni prijavil. Paunkovič napravi vtis treznega mladeniča.
Predsednik: Slišali ste obtožnico. Ali se smatrate krivega?
Paunkovič: Ne čutim se krivega.
Predsednik: Torej ne priznate, da ste vedeli za organizacijo?	_____ (
Paunkovič: Nisem vedel.
Pri prvem zaslišanju v Mariboru pa ste to priznali in podpisali.
Paunkovič: Podpisal sem ne da bi čital, kaj sem podpisal.
Pri prvem zaslišanju je Paunkovič izpovedal. da je bil dober tovariš Milojkovica ter da je žnjim večkrat govoril o socialnih problemih. Nikdar pa ni bilo med njima govora o komunizmu ali celo o kaki organizaciji. Kar mu je tu pa tam pripovedoval Milojkovič. ni smatral za resno. Spominja se, da je bil nekoč z Milojkovičem v neki knjigarni, kjer je Milojkovič kupil precej papirja,	. , ,
Predsednik: Ali se vam ni z delo sumljivo. čemu potrebuje toliko papirja?
Paunkovič: Temu nisem posvečal posebne pozornosti, mislil sem pa, da ga rabi za pisarno svoje čete. O komunističnem proglasu med nama nikdar ni bilo govora, Nekoč sva govorila o ruskem dumpm-«ni, a takrat je tudi Milojkovič to obso-jal.
V svojem nadaljnjem pripovedovanju, je Paunkovič izjavil da se mu je zdel Milojkovič živčno popolnoma upropaščen, ker je dolgo časa upravljal težavno službo obmejnega oficirja v Caribro-du in komandirja letečih čet v Južni Srbiji.
Nadaljnji obtoženci
Nato je sledilo zasliševanje poročnika Momčila Milutinmnča. Tudi on je obtožen, da je vedel za organizacijo, pa tega m prijavil. Zagovarja se, da ni čiatl proglasa in sploh ni ničesar natančnega vedel. "V Mariboru je služboval od 5. avgusta lanskega leta. Z Milojkovičem se je le redko sestajal. Slišal je, da je Milojkovič zelo nervozen človek in neks vrste psihopat O organizaciji mu sploh ni bilo ničesar znanega. Le Atanaskovič mu je nekoč pripovedoval, da se je vršilo neko zborovanje. Govoril je o tem tudi s poročnikom Dragoljubom Todorovičem in oba sta smatrali vso stvar za neresno. Vedel pa ^e tudi, da vodi major Djokič skrivaj preiskavo in da je v nekem pismu zahteval, naj se Milojkovič, Miladinovič in Anatas-kovič premeste iz Maribora. Tudi v svojih prejšnjih izpovedbah je xMilutinovič na-glašal, da cele zadeve ni jemal resno m da ji zato tudi ni posvečal nobene pozornosti.
Podporočnik Todorovič prav tako zan:ka vsako krivdo. Vedel je, da Milojkovič včasi fantazira o raznih komunističnih idejah. Todorovič je bil oni oficir, ki je nesel pismo majorja Djokiča polkovniku Trivuncu. Takrat je tudi s polkovnikom govoril o Milojkoviču in označil Milojkoviča za zelo neresnega mladaniča. Predpostavljenih o tem ni obvestil, ker je vedel, da vodi preiskavo majcT Djokič. in ni hotel obiti svojega direktnega predpostavljenega, trdno prepričan, da bo vso stvar prijavil major Djokič sam. Ko se je mudil v Beogradu na dopustu, si je kupil revolver, toda ne zaradi kakega prevrata, marveč zato, ker ga mora kot oficir imeti po predpisih, če bi bil videl, da bi predlog majorja Djokiča, naj se Milojkovič odstran- iz Maribora, ne prodrl, bi bil on sam, če bi bilo treba, tudi ustrelil Milojkoviča, zavedajoč se. da je tak tip nevaren za oficirski naraščaj. Ce bi Ml le samo pomislil, da major Djokič zadeve ne bo prijavil, bi bil to prav gotovo storil on.
Kot'zadnji je bil danes zaslišan podporočnik Marko M ar k o v i č. Tudi on ie obtožen, da ni prijavil svojim predpostaviie-nim, čeravno je vedel, da se snuje tajna komunistična organizacija. Brani se enako kakor Todorovič. da ni hotel preiti majorja Djckiča. o katerem je vedel, da stvar zasleduje in namerava vso zadevo prijaviti komandantu polka.
Ob 7. je bila razprava prekinjena ter se bo nadaljevala jutri.
Vremenska ?ts?vwed
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Vedro ali delno oblačno, zmerno toplo, nre-cej stalno. —
Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče oblačno; bolj toplo.

V domovino dr. Ivana
Tavčarja in Ivana Cankarja
Ljubljana, 17. junija.
Naša agilna učiteljska organizacija JUU si je pred nedavnim ustanovila ekskurzijski odsek, k; mu načeluje učitelj g. Župančič Jože iz Litije. Namen F.O je prirejati cenena. dobro organizirana skupna potovanja za'" učiteljstvo in po njem uvedene goste — prijatelje učiteljskega stanu. Za bližnje velike šolske počitnice je določenih več ekskurzij. Prvi skupni izlet F.O bo to nedeljo 19 t. m. v rojstna kraja dr. Ivana Tavčarja in Ivana Cankarja.
Izletniki bodo krenili iz Ljubljane ob 8. 7. avtobusnega postajališča pred kavarno »Evropo«-. Potovali bodo preko Sorskega polja skozi Škof jo Loko v Poljansko dolino. Na Visokem bodo okrasili dr. Tavčarjev grob s cvetjem. Po ogledu visoškega gradu in muzeja in Poljan, ki so rojstni kraj dr. Tavčarja in slikarjev Subicev in središče dejanj v Tavčarjevih delih, bodo počivali v Gorenji vasi, kjer bo pri restav-raterju g. Sorliju skupno kosilo, nato kopanje v Poljanščici in odmor. Zatem se bo nadaljevala tura v Žiri. potem sledita pešizlet do obmejn:h karaul in vožnja z avtom preko Rovt in Logatca na Vrhniko. Sledil ogled Močilnika, romantičnega izvirka Ljubljanice. poklon spominu Cankarja pri spomeniku in ogled njegove rojstne hiše na Vrhniki. Poslovilni razstanek bo na Vrhniki na vrtu pri »Lovcu«.
Dva avtobusa sta že zasedena, v tretjem vozilu je še nekaj prostih mest. Prijave sprejema tajništvo .TULT. Ljubljana, Frančiškanska ulica, v hiši Učiteljske tiskarne. Celotna preskrba (avtobus in kosilo) za celodnevni izlet stane le 55 Din. Agilnemu F O vse priznanje, da tako budi zanimanje 7.a naše domače lepote!
Grenčica Hunjadi Janos je najzanesljivejša ln najidealnejše odvajalno sredstvo.
Po velikem prazniku belokrai
Metlika, 17. junija.
Nedeljska proslava 25-letnice matice belo krajinskega sokolstva v Metliki je bila velik praznik za mesto in okolico. Že na predvečer ob bakladi in sprevodu po mestu se je videlo, da prebivalstvo samo od sebe združuje jubilej metliškega Sokolskega društva s prisrčno manifestacijo za jugo-slovenstvo. Udeleženci sprevoda so se zbrali na dvorišču poslopja, v katerem je nameščeno sresko načelstvo, potem pa so z godbo na čelu krenili po mestu do hiše prvega namestnika starešine SKJ Engelber-ta Gangla, katerega so navdušeno pozdravljali. Potem se je sprevod ustavil pred domom sokolskega ustanovitelja, sedanjega poslanca Makarja, kateremu je čestital k letnici sta ros to vanja društveni tajnik, učitelj Vilfan. V svoji zahvali je poslanec Makar na kratko orisal borbe, ki jih ima za seboj Sokolsko društvo, ter pozval zlasti mladino k smotrenemu in požrtvovalnemu delovanju.
Y nedeljo so domači in okoliški Sokoli na kolodvoru sprejeli udeležence iz Karlovca, Črnomlja, Gradca in drugih krajev. Nazaj grede se je sprevod ustavil pred mestno
hišo, kjer je Sokole pozdravil župan Golia, društvu in njegovemu starosti pa je čestital starosta karlovške sokolske župe Ma-lovič. Na svečani javni seji. ki jo je vodil starosta Makar. je tajnik prečital zapisnik ustanovnega občnesa zbora pred 25. leti ter imena vseh takratnih sokoiskih članov. Vsako ime so zborovalci sprejeli z vzkliki: Zdravo! in Slava!
Popoldanska javna telovadba je odlično uspela ter so bili deležni posebnega priznanja člani mlade sokolske čete iz Podzemlja, naraščajniki iz Karlovca ter vzorna vrsta naših najmlajših prvakov - telovadcev iz Ljubljane. Po javni telovadbi je bilo izrečenih več govorov, ki se nanašajo na dosedanje kakor tudi na bodoče delo Sokola, ki je in tudi ostane vedno v službi naroda. Z največjim navdušenjem je bil sprejet govor namestnika starešine SKJ Engelberta Gangla.
Po prijetni prijateljski zabavi so se poslovili bratje in prijatelji iz Karlovca in drugih krajev. Lepo sokolsko slavje bo vsem ostalo ne samo v najbojših spominih, temveč tudi v bodrilo pri nadaljnjem delovanju.
Uglednemu blejskemu narodnjaku v spomin
Bled, 17. junija.
G. Jakoba Petemela, bivšega dolgoletnega župana, hotelirja in posestnika na Bledu, ni več. Pokojnik, ki je bil v 75. letu, je vzgojil vseh svojih sedem otrok v strogo narodnem duhu in se nahajajo vsi v ugodnih življenjskih pozicijah. Pred vojno je dolgo vrsto let županoval na Bledu in je vestno deloval za blagor Bleda, s čimer si je pridobil nevenljivih zaslug za svoje občane. Pod njegovim županovanjem so se pričeli zasaj.ati na Bledu drevoredi in graditi ceste. Bil je tudi med ustanovitelji blejskega Sokola in je bil njegov prvi starosta. Nadalje je bil ustanovitelj gasilskega društva in se je že od mladih let udejstvoval v vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih institucijah na Bledu. Ker so tiste čase razsajale hude politične borbe v Sloveniji, je tudi on kot naprednjak moral mnogo pretrpeti, vendar pa ni klonil in je ostal zvest svojim načelom do zadnjega diha. Na posledicah sladkorne bolezni je začel zadnje čase pešati, dokler ga ni bolezen prikovala na posteljo, in mu pretrgala nit življenja.
Mnogi venci in šopki, ki so mu jih poklonili njegovi prijatelji, znanci in razna društva, in veličasten žalni sprevod, ki se je 14. t. m. pomikal izpred hiše žalosti na Rečici na blejsko pokopališče, so pričali, kako priljubljen je bil blagi pokojnik med Blejci in okoličani. Sprevod so otvorili gasilci z Bleda, Rečic in Mlinega z godbo na čelu, ki so pokojnega tudi nosili na njegovi zadnji poti ob častnem spremstva Sokola z Bleda in Radovljice. V sprevodu so korakali tudi ženski in moški naraščaj blejskega Sokola, dalje predstavniki občine, šole in raznih društev. Ob odprtem grobu se je v ganljivem govoru poslovil od pokojnika blejski župan g. dr. De Gleria, ki je posebno poudarjal pokojnikove zasluge za Bled. Sokolsko pevsko društvo pa mu je zapelo v zadnje slovo pred hišo žalosti in na pokopališču dve turobni žalostinki. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin!
Zborovanja okrajnih učiteljskih organizacij
Kakor druga leta, tako se tudi letos ob zaključku šol. leta vršijo zborovanja sre-skih učiteljskih društev, ki se pripravljajo tudi na pokrajinsko skupščino, ki se bo vršila med počitnicami.
Učiteljstvo brežiškega sreza je petič in zadnjič zborovalo v tem šolskem letu v soboto v Brežicah ter razpravljalo o stanov skih zadevah in sprejelo sklepe za pokra-jmsko skupščino. Posebno zanimivo točko dnevnega reda je tvorilo predavanje o tu berkulozi, za katero je učiteljsko društvo naprosilo Zvezo kulturnih društev v Ljub ljani. Predavala je ga. dr. Lunačkova, ki je izčrpno obdelala obširno snov ter podala dobre smernice za borbo proti jetiki. Brežiško učiteljsko društvo bo v jeseni praznovalo 60-letnico svojega obstoja in je bilo na zborovanju sklenjeno, da bo za proslavo jubileja prirejen tudi koncert.
L"čitelj?ka organizacija za laški srez je zborovala isti dan v Rimskih Toplicah in je bilo zborovanje prav dobro obiskano. Na zborovanju so se obravnavale važne stanovske zadeve, šolski nadzornik g. Potočnik pa je poročal o šolski administraciji. Po zborovanju so si učitelji ogledali kraj in okolico ter so se mnogi zatekli tudi v osvežujoče kopališče. Po sklepu zbora bo prihodnje zborovanje meseca septembra v Trbovljah v zvezi z uradno učiteljsko konferenco.
Ljubljansko okoliško učiteljstvo je tudi zborovalo zadnjo soboto ter sta se zborovanja udeležila sreski načelnik g. Žnidar-
Predstave ob 4., tn %10. Najnovejši Foxov zvočni tednik.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
planinsko zavetišče na Lisci
Podružnica SPD v Zidanem mostu je dovršila veliko delo v korist našega turizma ter izpolnila tako željo mnogim planinar-jem, ki že od nekdaj radi obiskujejo goro Lisoo, od katere se jim nudi daleč na okrog prelep razgled. Zgradila je na tej gori lep planinski dom, ki bo jutri slovesno otvor-jen in izročen planincem.
Od železniških postaj Zidani most. Breg, Sevnica in Rimskih Toplic vodijo skozi zelenje dobro markirana in urejena pota do 947 m visokega vrha. Prostrana trata tega vrha se naenkrat pojavi pred popotnikom kakor vabljiva zelena preproga. Ob robu te trate je postavljen planinski dom, ki ga vidimo na sliki. Po službi božji ob pol 11. bo jutri dom blagoslovljen in bodo tej svečanosti prisostvovali tudi člani hrvatskih planinskih društev. Blagoslovitvi bo sledila planinska veselica, pri kateri bo svirala že-lezničarska godba iz Zidanega mosta. — Udeleženci imajo za povratek najugodnej še železniške zveze na vse strani.
SK in banovinski nadzornik g. Rape, ki »ta
zborovalce pozdravila ter jih bodrila k prosvetnemu in domoljubnemu delu. Šolski upravitelj g. Ivan Vovk z Iga je imel referat: Današnja doba in nacionalna vzgoja, ki je naletel na veliko odobravanje in je bilo sklenjeno prositi bansko upravo, da bi se predavanje ponatisnilo in razposlalo vsem šolam v banovini. O pouku slovenščine na višji narodni šoli je predaval učitelj g. Franc Erjavec iz Most, ki pa je uvodoma sam naglasi!, da je referat sestavljen na podlagi parletne učiteljske prakse.
Radovljiško učiteljsko društvo je zborovalo v ponedeljek v šoli v Kamni gorici in je bila udeležba kljub oddaljenosti od železnice prav dobra, kar dokazuje veliko stanovsko zavednost radovljiškega učiteljstva. Po raznih poročilih predsednika sta sledila zanimiva referata gdčne Čibejeve: Učitelj kot vzgojitelj, in gdčne Ferjanove O modernem šolskem vrtcu. Zborovalci so sprejeli nekaj resolucij na pristojna mesta, po zaključku zborovanja pa so si ogledali zanimivosti kraja in priredili izlete po okolici.
Gostovanje članov mariborskega gledališča v
predstavi »Viktorija in njen huzar44
snj*
Drevi bosta gostovala v omenjeni opereti v ljubljanskem opernem gledališču gdč. Pavla Udovičeva v vlogi Viktorije in g. Vladimir Skrbinšek v vlogi njenega moža konzula Johna Cunleighta. — Oba umetnika sta si v teh partijah ob priliki premi-jere v Mariboru priborila odličen uspeh. Gdč. Udovičeva ima poleg igralskih sposobnosti in prijetne zunanjosti lep, probojen in zvonek sopran. G. Vladimir Skrbinšek je predvsem dramski karakterni igralec, pa je prav to plat omenjene vloge z uspehom izoblikoval. Ima prijetno doneč baritonski materija!, ki ga usposablja za udejstvovanje
tudi v opereti
Dve sliki z živilskega trga
Vol za 150 Din — Jagode se dajejo »v staut«
V novo sezono
Kranjska gora, 18. junija.
Človeku je čudno pri srcu, kadar stopi
nenadoma v kraj. ki ga ni videl že dolgo časa., pa ga najde zdaj popolnoma izpre-menienega. Nekdanja pišenska samota, ki je živela dolga tisočletja v popolnem skladu 7. divjo gorsko krasoto, razgrinjajočo te prav v tem blagoslovljenem kotičku, je izginila zdaj za vselej in se umaknila daleč v Klin, tik do skalovja snežnih velikanov. Moderni človek se pač malo briga za pesniško in romantično razpoloženje posameznika, v mislih mu je samo ugodje splošnosti. ki ne pozna nobene sentimen-- nosti. In tem nazorom in temu mišlje-r :u je morala končno podleči tudi Velika Pišenca, najlepša postojanka borovškega letovišča.
Ta na prvi pogled ozka soteska je vendar toliko razgibna, da ima dovolj prostora z.a zidanje tudi obsežnejših zgradb in posameznih kolonij Vsak, kdor jo pregleda. čeprav le površno, vidi takoj, da leži vprav v tej dolinici vsa bodočnost našega letovišča, ki je skoro tesno navezana edinole na Pišenco in njene prekrasne terene Središče vsega tega bo brez dvoma ostalo sedanje kopališče, ki pa se bode moralo stopnjema povečavati, da bo ustrezalo vsem zahtevam časa in prilikam, ki bodo nastajale v posameznih fazah bodočega časa.
Pričetek človeške eksploatacije Velike Pišence je že pokazal, da zgradbe bivališč nikakor ne motijo velikega sklada, nani-
zanega okrog naravnih planinskih lepot in okrog harmoničnih slikovitosti posameznih gorskih partij, temveč jo v nekaki meri še celo potencirajo, ako so izvršene premišljeno ter se pri izvršbi ozirajo z vso natančnostjo na krajevne zahteve in naravni ustroj. Vse to je dokazala zgradba novega pišenskega hotela, ki je v svoji ce-lokupnosti kolonija zase in ki v svojem bistvu ne prikazuje ničesar, kar bi motilo okolico v njenem naravnem položaju. Način zgradbe in njen slog še celo izpopolnjujeta vso grandiozno sliko, ki jo gleda človek prav s tega mesta v vsi njeni veličastnosti. Kolonija je letos narastla za eno novo stavbo, ki je samo posrečen del celote. Erika bo pač ostala edinstvena privlačnost borovškega letovišča, seveda tako dolgo, dokler bo v svoji neposredni okolici gledala na strogo izvajanje zidave v enotnem planinskem stilu.
Kljub gospodarski krizi je stavbeno gibanje v letovišču še precej živahno. Povsod se vidi stremljenje po čim večji izpopolnitvi, kar je samo po sebi umljivo, če človek pomisli, da si je letovišče znalo z žilavo vztrajnostjo priboriti najboljši ugled med našim in tujim svetom in se mora radi tega prizadevati, da si ohrani in poveča ta ugled Po tujsko-prometni statistiki lanskega leta je Kranjska gora med našimi letovišči zavzela za Bledom prvo mesto in iz tega sledi naravno, da se opremi tako. kot zahteva njen zgoščeni tujski promet, če noče, da prične nazadovati temveč da napreduje vsako leto po smernicah, ki jih ji določata javnost in trezen preudarek.
Poleg Erike se je dvignilo letos v vasi 9ami novo zavetišče, namenjeno tujcem in izletnikom. Je to pension Černe, ki je pa opremljen tudi z ličnim restavrantom, kjer je letoviščarjem na razpolago precejšnje število sob. Zanimivo je, da je ta stavba izvršena popolnoma v planinskem slogu, kar znači, da so se pri nas ljudje vendarle enkrat zavedli, da je pri nas enotni stil pri zidanju skrajno potreben in važen. Te nove zgradbe bo vesel vsak človek, ki ima nekaj pesniškega in umetniškega čuta. že zaradi slikovitega ozadja, čegar naravne kulise tvorita najlepši gori v triglavskem okrožju, Prisanek in Razora.
Po mrzlih in deževnih dneh je hipoma nastalo vroče poletje, da prehoda pomladi v poletje v resnici niti ni bilo. V teh sončnih dneh se je pričelo letovišče oživljati, ker prihajajo vsak dan novi gosti. Kljub depresiji, ki jo opažmo na splošnem gospodarskem polju, obeta biti letošnja sezona prav tako ali pa še bolj živahna nego je bila lani. Povpraševanj in predna-ročb tujskih sob je že mnogo in zasedenih je že mnogo stanovanj, dasi Kranjska gora na žalost še ne pozna skrajno potrebnih predsezij. Tujsko-prometno društvo dokončuje zadnje priprave, a reči se mora, da je pri tem pozabilo na letoviški park, ta-kozvani Požar, ki kaže letos še žalostnej-šo in odurnejšo sliko nego lani in ki nikakor ne zvišuje letovišču težko pridobljenega ugleda. Upamo pa, da bo društvu uspelo še v zadnjem trenutku, da očisti park, da bo služil namenu, zaradi katerega je tu.
Ljubljana, I7. junija.
Danes dopoldne je ljubljanski trg doživel svojo senzacijo: mesarjem je bilo na razpolago, da kupijo celega, spodobnega, dobro mero težkega vola reoi in piši za 150 dinarjev. Toda še preden je prodajalec našel kupca, ki bi ga bila zapeljala vabljiva, pa skoraj malo sumljiva kupčija, je vsa zgodba prišla na dan.
Snoči tako nekako po deveti uri je nekemu kmetu na Blokah na vsem lepem iz hleva izginil vol. Domači s« to še o pravem času zapazili ter so takoj obvestili orožnike, in ker je sled za človekom, ki je vola odpeljal, kazala proti Luža r jem in dalje proti Ljubljani, io je orožnik takoj za tatom mahnil po cesti v to smer. Nekje spotoma sta se mora^ zgrešiti, in ko je orožnik zjutraj prišel v Ljubljano, ne da bi ga bil izsledil, je v mestu vneto nadaljeval z iskanjem.
Človek z volom — bal je to komaj osemnajst let star fant — je v Ljubljani shranil živinče v nekem hlevu, potem pa se je takoj odpravil po mestu, da poišče kupca. Kar se tiče cene, je bil fant v resnici skromen pod vsako kritiko: za celega vola komaj 150 dinaTjev — zlasti še, če pomislimo, da ni mala stvar, takole pripeljati vola tam od notranjske meje čez dobršen del Dolenjske v Ljubljano. Ponujal je fant svojega vola po trgu. in ko je pTavkaT spet ponujal svojo kupčijo nekemu mesarju, ga je pri stojnici našel orožnik in ga odpeljal s seboj. Fanta so odvedli v zapor, ubogemu volu pa. ki je čisto brez lastne krivde in čisto zoper svojo voljo hodil vso dolgo noč z Blok v Ljubljano, kjer bi lahko doživel samo še klavnico, ne bo kazalo najbrž nič drugega, kakor da se vrne na prelepo, zeleno Bloško planoto.
*
Na trgu fe bilo danes tucfi zelo mnogo
jagod in gob, toda čeprav te stvari rase-
Revni mladini v pomoč
Hrastnik, 17. junija.
Nedavno se je vršila v Ljubljani anketa zastopnikov dobrodelnih društev iz rudniških revirjev, da bi se ugotovilo, kako bi se dalo za prvo silo pomagati brezposelnim rudarjem in njihovim rodbinam. Anketo je vodil sam ban g. dr. Marušič in je bilo sklenjeno. naj se v prvi vrsti pomaga revni mladini do 16. leta z zdravo tečno hrano. ker preti drugače nevarnost, da bo v rudniških krajih v kratkem času zbolela vsa mladina.
Sklenjena je bila ustanovitev javnih kuhinj za revno mladino. TPD je za te kuhinje določila pomoč 1,000.000 Din in odpade od te vsote na Hrastnik 170.000 Din. Na prošnjo odbora je ravnateljstvo TPD tudi dovolilo, da se nastani mladinska javna kuhinja v Hrastniku v enem od rudniških domov za samske delavce. TPD bo dala za kuhinjo na razpolago tudi kurjavo ter bo pomagala tudi v drugih ozirih. Ker odidejo bolehni rudarski otroci v kratkem v prirejene počitniške kolonije, precej pa jih bodo vzeli v oskrbo tudi nekateri kmetje iz Slovenskih goric, bodo mladinske kuhinje stopile v akcijo šele začetkom prihodnjega šolskega leta. Med tem časom bo odbor vse pripravil, da bo vsaj mladina obvarovana pred lakoto.
Ob otvoritvi kopališča v Retečah
Ljubljana, 17. junija.
Izmed kopališč v širši okolici se je Ljubljančanom posebno priljubilo ono. ki ga je pred par leti uredil ob Sori v Retečah g. .Turče Gosar. Na to slikovito obrežje za kopanje posebno prijetne in prikladne Sore so že prej prihajali mnogi izletniki iz Ljubljane in je vsem zelo ustreženo s kopališčem kjer imajo varne shrambe in tudi dobra okrepčila.
Pomen tega priljubljenega kopališča ve ceniti tudi domača občina, kajti Reteče so postale že precejšen letoviščarski kraj. Mnogi prebijejo tam svoje počitnice samo zaradi prijetnega kopanja v Sori Letos je do kopališča urejena tudi cesta, po kateri se da voziti tudi z avtomobili. Če bo lepo
jo v naravi od gole božje roke. brez človeškega okopavanja in prilivanja, se mestnemu človeku vse to vendarle zdi precej drago; kaj se če, na vsak krajcar je treba gledati dandanes. Neke Dolenjke so prodajale jagode po 6 dinarjev mero, in ko so bile od tržnega nadzorstva opozorjene, da je cena malo previsoka, so te ženske za pet ran božjih prosile, naj jim vendar ne znižujejo cene, sicer niti vseh stroškov ne bodo krile: za vlak morajo plačati, kmetu samemu pa, na čigar svetu so nabrale jagode in ki je bogat posestnik, morajo plačati 500 dinarjev, da smejo nabirati jagode in gobe.
Sezona, ko rasejo jagode in gobe. je sezona za revne ljudi. Že od nekdaj velja pri nas nepisana pravica, da sme jagode in gobe nabirati po gozdovih vsakdo, kdor jih je potreben, ne da bi mu bilo treba odrajtovati kakšno odškodnino zemljiškemu lastniku. Bajtarji, kmečki delavci, njihove -žene in otroci so si s tem nabiranjem že od nekdaj lahko prislužili nekaj krajcarjev, da so imeli za najnujnejše potrebe. Te ženske na trgu so zdaj sporočile prvi primer, da posestnik zahteva nekakšno najemnino za to — in tudi mi beležimo ta primer kot znamenje krize, v kateri smo.
Pri glavobolu, omotici, Šumenju r ušesih, porušenem spanju, slabovoljno-sti, razdraženosti, sezate takoj po staro-preiskušeni »Franz Josefovi« greneici!
Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolzni po-vdarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vreme, bo jutri otvoritev kopališča in bo sodelovala pri tem godba »Sloge« iz Ljub-
ljane.
Uboj v Rušah
Maribor, 17. junija.
Mirne Ruše je zelo razburil tragičen dogodek, ki se je pripetil snoči v neki tamoš-nji gostilni. Pri vinu sta se znašla delavec Anton Jurše iz Ruš in hlapec Mirko Perin-čič, zaposlen pri nekem posestniku v Lob-nici. Jurše in Perinčič sta imela že prej med seboj neke spore in ko jima je zmešalo vino glave, sta se začela prerekati ter očitati drug drugemu to in ono. Med prepirom je Perinčič naenkrat ves besen segel po nožu in ga zasadil Juršetu v prsa. Vse to se je odigralo silno naglo, da vsi drugi, ki so se nahajali v gostilni, niso niti slutili, da se bo prerekanje tako strašno končalo. Jurše se je takoj zgrudil močno krvaveč in mu pozvani zdravnik g. dr. Zore, ki je takoj prihitel, ni mogel več pomagati.
Tragična smrt mladenke
Ig, 17. junija.
V torek o mraku se je peljal neki domačin mimo spodnjega bajerja v Dragi in opazil, da se kopa v njem 16-letna Žumčeva Tončka. »Pazi, da ne boš utonila!« — ji je dejal. — »Ne bom ne!« — Deklica je bila korajžna in je znala dobro plavati. Vozila se je v Ljubljano in se je zvečer domov gredoč rada ohladila v bajerju. Bajer je gosto zaraščen s travo, na njem pa plavajo veliki listi z lepimi belimi rožami in te so se ji posebno dopadle. Kmalu je še! mimo drugi pasant, ki jo je videl plavati. Tretji se je peljal mimo deset minut pozneje; opazil ni ničesar, bilo je vse tiho in mirno.
Drugi dan zjutraj pa so mimoidoči delavci zapazili pri poti ob bajarju žensko obleko, na njej pa šopek belih vodnih rož. Domači so takoj zaslutili nesrečo in res so sosedje po kratkem iskanju našli deklico utopljeno. Šla je še po rože. se zapletla v travo in se potopila brez glasu..
Pokojna je bila mirna in splošno . priljubljena deklica, kar kaže sožalje velikega števila ljudstva, ki jo je hodilo kropit, ko je počivala na odru, v laseh pa bele rože, ki si jih je natrgala sama. Bodi ji žemljica lahka!
♦	Kraljeva zahvala. Društvo lastnikov
prosvetnih., športnih ki zabavnih podc«C3
in i-.tistov v Ljubljani je posiaLo z občnega zbora S. t. m. udanostno brzojavko Nj. Ve_ irt .o, na katero je prejelo kraljevo zahvalo.
♦	Oc -kovanje češkega glasbenika. N;eg.
Veli lanstvo kraij Aleksander je odlikoval z r*- Ioni sv. Save III. stopnje g. Karla H o i me: s tra, rektorja državnega konserva-tcrija v Prag;. G. Hofmeister je v Ljub-l~ ana še v dobrem spominu kot odličen piaslienik in profesor na ljubljanskem kon-servatorija.
♦	Skjpina ameriških rojakov pride na iz'et. Dne 15. t. m. se je vkrcalo na parnik >Bererigario< 50 naših t Ameriki živečih r • w in rojakinj, da napravijo izlet v č >m -ino. V Ljubljano bodo dospeli 24. t m z brzim vlakom okrog 9. ure dopol-č„; Družba sv. Rafaela za varstvo isse-I; --.cev pripravlja tem našim bratom tn ... --.ram ob sodelovanju drugih društe^v na p! ara i postaji v Ljubljani slovesen spre-j -m. i a j im dokaže, da se domovina veseli tri hoda svojih dragic rojakov, ki so se morali oodati za kruhom v Ameriko. K
-.emu teh našli, rojakov izletnikov va-l -a Družba srr. Rafaela za varstvo isse-] -"vicev iti narodni izseljenski odbor vse r- ate je naših, izseljencev.
♦	Upokojitve v scdnopisarriski službi. "T"-'-.' .eni so bili: Alojzi; Beslaj, pisar -•— e V: rožnem sodišču v Novem mestn, in Ti • rd Ižanec 'Ti okrajnem sodišču na V -Vsem, dalje Fran Skale, jetn.ški paz-r' k pri okrožnem sodišču t Celju.
♦	-rorrocja. Danes promovlra na uni-
Ttiistra g. France Bergel; iz Žirovnice na Gx ^njskem. Iskreno čestitamo!
+ Spre.em gojencev v arti ijerijsko podel ; rs'<o šoo. V art i 1 jerijsko podoficirsko
šr — C----J v ve";a kot nižja strokov-
ršola, se ho ti-i: letos s-rej ele več;® ste-■vilo gojencev iz civla in iz vojske. Tečaj *•= Vie t-a;a d " e leti. Prosilci za sprejem
starosti od 17. do 21. leta Sn zdravi in spo-t- .''it za vojaško službo. Prosilca, ki izka-ž :>j s totriilom komandanta artiljertjske r-" : dic irske šole. da so uvrščeni med kan-i- .te za s"-re;em. d oče od svojega vo;a-š : --a okrožja kart® za brezplačno vožnjo p. železnici Natančnejši pogoj,i se lahko »: zvejo pri županstvih in orožniških po-c-.-ah Pod oficirji naredniki dobe plačo 1' "i.; letno. drag. do klado, stanovanje.
m uniformo, ožen;en: pa namestu sta ««r5.r*a stanarino in in k temu še do-
ti' "e.-t sa rouccno. deva
iz pravico na pensijo. ♦ Tečaj za gospodinjstvo
t— 3.011^
ro<
:o.
V 511'
r za domačo
in šolsko higijeno priredi oblastni odbor RK T -r.-',ikli poč:tnieah od 4. do SI. Jttfi-ia X imen tečaja 3e da se učiteljice osnov-
• - noralno obvežejo za delo pri podmladku r. ičega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih k ihmj. te? s: izpopolnijo svoje znanje iz domačega g-osp;-i:n;s~a Ln zlasti iz p fantič.e h. vene. na kateri naj sloni vse do-rsače in šolstso življenje. Po dovršenem te-r v- na; u-::tel;:ce na svojih organiziranih šolah sanje jo tudi kuhinjo podmladka RK,
t	—a ® ue-nke najvišjih razredov
možn<-st: ni šoli odrasle mladen-l - primeren gospodinjski pouk. Poučevale bodo v tečaju: gospo'iinjstvo. otroško M-_- • nego in prehrano, spletno higijeno, r r- -'eno žene. prvo tom-oč p<ri nezgodah, - - : —o o-.lesni. tuberkulozo. alkoholizem ir :—:;o Teča- ho za gosoodinjstvo na gosp iinjski šcli >Mlad:ke< v Ljub.;<Kni, a t druge pred mete na zahodu sa z.irav-=" "eno zašč:"o mater in dece v Ljubljani, l..~:čeva h lica 2. Za pouk to plačati po H I Dm. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brespla&no stanovanje v >>£ladiki<. Pre-hrs no pa si bodo udeleženke preskr"»va-]-- same v gospodinjski šoli ia plačevale -„-. inemih cenah. Učiteljice osnovnih, me-ščanskih in srednjih šol, ki se žele udeleževat: tega teča;a. na; v Lože s~oje prošnje. o>ines.r.o p-rijave na oblastni odbor Finega križa v Ljubljani do 30. t. m. Prednost imajo »one učiteljice, ki že agilr.o «.7 ielt:;•= o pri podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale r»ri PRK. število udeleženk se določi naknadno. O strejemn bodo dotične posebe; obrreščene. Vf-? s~-rejete učiteljice naj se zbero 4. ju-Idja ob S. dopoldne na gospodinjski šoli >Miadike< v LjubljanL Ako namera.va;o srajiovatl v >>Lladiki<. na; prinesejo s se-Kv pcste^EO perilo, blazrimo, lahko odejo 4n p-rtlč.
♦ Knjigovodski tečaj za učiteljstvo. Ban-
ska uprava javlja, da se bo vršil za.iružno knjigovodski teča; sa učiteljstvo 'dravske banovine v Ljubljani v dneh od 7. do 29. ju.i;:a. Prosilci na; se javijo Jtigoslovea-sfcemn nč.tel; skemn
-iženju, sekciji sa
nrci~s.-. > tanov
t pre» me s< vsem takm noliu.
io v i-pip.;;
do 25.
SO
ideležencer. rned-
ki že deli; e;o na
lem
♦ Poseben vlak v Prago na Sokolski ziet
se e ipelje iz Beograda 30. t m. zjutraj in bo udeležence, ki so se ra ta transport prijavili pri >Putniknc, ;ema! na vseh po-fet:"jah na progi Beograd - Maribor. Za ■vožr.,-0 do meje je dovoljen 75-od.stotnd popust. Vsak udeleženec si mora kupiti na
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 17. junija 1932. številke za označoo ira;a pomenijo: L cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smar in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. rrsta padavin, 8 padavine v mm. Tem-£e-atura: prve številke pomenjo najvišjo, druge najnižjo.
Ljubljana 7, 762.5, 14.0, 50. SE2, 0.4, 3.4, Ljubljana 13, 761.0, 19.2, 37, SE5, 0.2,
__ _ Maribor 7, 762.9, 12.0. 50. N4. jasno,
—, —. Zagreb 7, 762.5, 15.0, 60. XE5. 1.0, dež, Beograd 7. 759.2, 14.0. 60. N*XVT4,
10, _, __ Sarajevo ni depeše. Skoplje 7,
757.0. 13.0, 80, mirno, 5.0, dež. Split 7, 755.2, 20.0, 50. NE5, 10, —, —. Kumbor 7,
753.2,	21.0, 80. WSW1, 0.7, —, — Rab 7.
758.3.	16.0. 20, NE3. »'., —, — Temoeratura je bila v Ljubljani najvišja
21.4. najnižja 11.4. Maribor 21.0, 10.0. Zagreb 28.0. 14.0 Beograd 27.0, 13.0, Saraje-v • nt deneše. Skoplje 29.0. 11.0. Split 23.0, I; ). Kumbor —, 18.0. Rab —, 15.0.
Jolnce vzhaja ob 4.12. zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 19.39, zahaja ob 2.16.
vesti
svoji vstopni postaji polovično karto do
št. ilja državna meja, fci bo veljala tudi za povratek. Zato se ne sme naša vozovnica v Pragi oddati. Ta popust velja na podlagi posebne legitimacije, ki stane 10 Din. Prijave sprejema >Putn:k< nepreklicno io vštetega 20. t. m. Prijave se sprejemajo tudi samo za vožnjo v Prago, in sicer stane IL razred 204 Din, m. 150 Din.
♦	Dijaško letovališče Martinščica pri Sušaku. Martinščica je eno najlepših dijaških letovaMšč na našem Jadranu. Namenjena je izključno dijakom srednjih šol in deci osnovnih šol. Mladina je v letova-1'lšča pod nadzorstvom učiteljem in zdravnikov. bavi se s športom in prireja i-zle^te po vsem Hrvatskem Primorju. Za te izlete mladina ne plačuje ničesar. Letovališče Martinščica bo sprejelo tnd! letoe v julijti srednješolce, a v avgusta srednješolke in deco osnovnih šol Cena za enomesečno bivanje je letoe znižana in maša 750 Din. Prijave sa letovališče se sprejemajo tudi Po 16. t m. na vseh gimnazijah :n šolskih poliklinikah. Nadaljnja navodila daje uprava letovaZišča v šoli narodnega zdrava v Zagrebu.
♦	Odprte jn oskrbovane so naslednje koče: v Triglavskem gorovji: Aljažerv dom v Vratih; v Karavankah: Spodnja in Kad.il-nikova koča na Golici. Valvasorjeva koča pod Sto'om. Prešernova koča na Stolu in Dom na Ko»feah: v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koče na Veliki Planini in Dom na Krvavca: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Koča na Kamniškem sedlu s*a od danes dalje odprti in oskrbovani Oroznova koča in Malnar;e~a koča na črni prsti sta stalno odprti rn oskrbovana. Erjavčeva koča na Vršiču bo od danes stalno odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcn ho stalno odprta in oskrbovana od 19- t m. dalje, če ška koča bo odprta in oskrbovana od 18. t. m. dalje. Novozgrajena keča na LJubni-ku pri Škot;': Loki je stalno odprta in oskr bovana. Prav tako Vilfanova koča na 3e-gunjščici. Planinski dom na Mirni gori je v;e leto odprt in oskrbovan. Nadalje so odprte in oskrbo-ane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori. Kcča na Sv. Planini, novozgrajen: dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad C ijem, Piskemikova in Tilerjerva koča ~ Logarski dolini, Moznrska koča na M ozirski planini. Planinski dom na Lisci bo v nedeljo 13. t. m. slovesno otverjen. Odnrt in oskrbovan je Kocbekov dom na Korošici in restavracija na Bcču. Fleto_a koča na Pecii je stalno odprta in oskrbovana.
NE potrebujemo reklame, delo govori Pralnica, likalnica in čistilnica oblek. — Mestni trg št. 8 (HamanL_230
♦	Nov grob. V Celju je preminila ."Metra žena upokojenega železničarja ga. Marija Zdončeva. Pokojnid blag spomin, žalujočim naše sešalje!
♦	Koroške vesti. Koroški deželni zbor se sestane 21. t. m. na kratko zasedanje. Na dnernem redn bodo l^prememba deželne ns*ave. zakon o pobiranju občinskih do-sle-A in učiteljsko slnžbeno pravo. Slovensko man;š:nsko v-rašanje še ne pride na dnevni red. _ Ker s"a rešila dragim življenje, je koroška deželna vlada odlikovala Alojzija čika in Franca Čaje mana iz Breške vasi. ki s*a oba člana prostovoljnega gasilnega dmštva v Bistrici pri PM-herku. — Za distriktnega zdravnika v Greben jn je imenovan dr. Peter Sterar k.
♦	Razpisani pošti. Razpisujeta se služba pogerdbenega poštarja pri pogodbeni p-^šti v Mislinju (TI-2") in enaka služba v 5t. Jerneju (I--)- Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. julija.
♦	konjska dirka vozačev in jahačev v Š*. Jerneju bo na sv. Petra dan 29. t. m. ob 15. uri. Gledalcem bo ta prirediterv nudila dovolj užitka in duševnega razvedrila. Sodelovala bo godba na pihala. Prireditelji vabijo na polnoštevilen obisk!
♦	Vinski lepaki. V smisla vinskega sa-kona morajo biti lepaki »Izvleček iz vinskega zakc«na< nabiti na vidnem mesta v vseh obratovalnicah, pri vinskih kleteh in na mestih, kjer se proizrvajajo in pohra-njuijejo sa prodajo vina in drugi proizrvodi. ki spadajo po i sakon o vina. Vsi prizadeti, posebno v naših vinorodnih krajih, se opozarjajo na navedeni lep-ak, da si ga pravočasno. najpozneje do konca juniia. nabavijo. odnosno da se prijavijo pri mestni upravi zaradi nabave lepaka. Proti zamud-nikom se bo uvedlo kazensko postopanje.
♦	Zlata pro teti ka v zobnem ambulato-riju Okrcžne^a urada v LjubljanL Na številna vprašanja članov o cenah del v zlatu. ki jih izvršuje Okrožni urad v svojem zobnem ambulatorlju v Ljubljani in povračilu prevoznih stroškov, sporoča Okrožni urad, da stane zlata krona Din 200. vmesni zlati členi pa stanejo Din 240. Prevoznih stroškov v ambuiatorij in nazaj domov pa Okrožni urad v smislu določil ne more povračati.
♦	Dijak je onemef zaradi straha pred cigani. Na sejmski dan v Banjaloki te dni se je pojavilo radi mnogo ciganov, ki so ugrabili dijaka 2. gimnazijskega razreda Hambiia čoteča. Mlademu dijaka pa se je posrečilo pobegniti iz ciganske družbe. Pribežal ;e domov rn moral takoj v posteljo. Poklicani zdravnik je ugotovi, da je fant od straha onemel.
♦	Sirova vaška bitka, že 6. t. m. so pripeljali v ptujsko bolnico s hudimi ranami na glavj in z notranjimi poškodbam! čuša Antona, posestnikovega sina iz Velovleka. k; si ;e izmislil bajko, da Je bil gredoč od vasovanja napaden. Bolnica je primer javila sodišču, ki je zdaj dognalo po orožn:-k:h. da ima dogodek naslednje ozadje: V nedeljo 5. t. m. je večja družba fantov, med njiimi Kovačev Jakob. Čeh Simon. Po-povšek Janez, Čeh Osvald. Vele Konrad, Kekec Martin, vsi iz Podvincev, tn še več drugih fantov popivalo v neki gostilni v Podvincih. V gostilno je prišel tudi čuš Martin, ključavničar iz Dornave. ki je začel kazati Veletu Konrada vojaško kara-binko, ki pa je bila odžagana, tako da jo je imel lahko skrito pod suknjičem, ter mu Izjavil, da bo s tem nekoga napadel. Rekel je tndi, da ima še repetirko v žepa. ki da bo tudi .pela Ko so se fantje vračali iz gostilne okoli pol 23., sta jih začela na cesti '."zivati čuš Anton tn Martin ter jih zmerjati s smrkavci. Tako je prišlo na potu m®d Podvinci in SpuhUo pred hišo posestnika Toolaka Janeza do pretepa čuš Martin je namreč tu ustavil fante, češ:
(M •/* ••
GrtIcopt;e
(velikost 9X12) Izdeluje iz negativov Leice, 3X4 in 4X4
Fotolaboratorij staroznane
drogerije KANC, Židovska 1
>Stoj. kdo Ima kora;žo' < Pri tem pa je ustrelil iz karabinke proti ostalim fantom. čuš Anton Je skočil z odprtim nožem pred Čeha Janeza in ga ranil v levo roko. Fantje so zaradi streljanja pograbili vsak za najbižje orodje in razvila se Je pravcata betka s ko!!, noži, karabin-ko in repetirko. Med s:rovlm pretepom sta jo zlasti skupila oba čuša, in sicer Anton s hudimi poškodbami na glavi in notranjimi poškodbam!, da so ga morali naslednjega dne prepeljati v bolnico, a tudi Martin je dobil tri velike rane na srlavl. -rizadea-ne s kolom, poškodbe na lev reki in notranje poškodbe. Vse toškodbe so nevarne, vendar M a:—'n n<"č® v bolnico, nego se Bdra*v. doma. Po r-rete-rj so se fantje razbežal!. Vsi pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Več:-a fan*ov priznava pretep, čuša trdita, da sta bila onadva napadena
♦	Zato torej! Pr* p!swato!	n veliko konkurenco poznamo sicer mojstr®. priprarvljesni pa moramo biti tudi ne presenečenja Svo, 18-letnega tša-ača. gibčnega in aspešnega v^soL Najbrž mu je priri> jeito ali pa stalno trer*ira. s® je ug"lbalo. Ko pa so ga vprašali, od toliki uspehi. ;e enostavno odvmril: Da. vse to je res. poleg tega pa za-vživam vsako jutro in zvečer po eno skodelico ©vomaLtine.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in p'isira JOS. RSICH.
Iz LiufeHane
h— Dane« premijera velefilma >Gloriac i Brigito Helm in Gu?ta»om Frohlichom v Eiit-nem kinu Matici. Živi enje letalca, njegova
borfcj z opasnostmi v zraku tvorijo ozadje m vseb no naravne in nčinkovte drame, katero 30 zlili režiser, izvrstni izralci iB. Helm in G Frofclich — dva stebra nemškega filma) ln avtor v Izvrsten film. >Gloria< se imenuje letalo, ime ki pomeni obenem se simbol moškega ponosa, nasproti bojazljivi in skrbni ljubezni lepe žene Marije Kohler. Njen mož. mlad pilot si hoče priboriti prvenstvo, toda bal njegova žena je tista, ki mu v bojazni za njegovo življenje prepove ude'ežbo na nevarni tekmi ter mu dovoli le udejstvovati ?e kot pilot pri potniških letalih. Nasprotno pa opaža mož, da občuduje njegova mlad? in I?pa žer.a nekeca rjeeovecra tovariša, ki je zmagovalec v umetnem letenju. Zdi se celo. da mu tudi v ljubezni ni popcir.ona nenaklonjena Tedaj se užaljeni sepros upre volji svoje žene in čisto neopaženo odleti v Ameriko. Ves svet prisluškuje v radiu. kako se bo končalo tvegano podjetje mlaieea športnika, njegovo ime in njegova usoda zanimata milijone, doma pa obžaluje žena svoj flirt, ki zna imeti usodepolr«« posedice. Toda polet je uspel in mladi par se zopet združi — ona ponosna na svojega moža — on slaven in v srru zadovoljen. Film je insceniran zelo napeto. Slike z letališča in posnetki poleta Ocean so prekrasni. Igralci igrajo po svojih najboljših močeh. Brigita Helm to pot niti najmanj ne pretirava v svoji igri, Fritz Kampers v s^o-ji vlogi kot junaški sin narave vpliva se^ rlmpatično. najboljli v filma pa je Gustav Frohlich. ki predstavlja made?a. ponosnega pilota Film je izvrsten in bo nedvomno občinstvu ugajaL
u_ Javne produVcfje gojencev dri. *oo-servatorija ob sklepu letošnjega šolskega leta Prva bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20. v Filh ar m on ični dvorani. Nastopijo naslednji gojenci: klavirski oddelek: šaplja Bežen a Muc ha Božena Vod usek Valens in Meuardi Pi;'a: iz oddelka za solopetje: Lah ar nar Marija, Sok Dragica in Švigelj Cveto; iz mštrumemtainega oddelka čam-p«a Viktor (flavta), Rueh Branko rfclart-net). Opozarjamo, da je E. produkcija v sredo. 21 t m. t Filharmoniji, tretja prodnike ij a absolventov srednje in visoke šole pa je v četrtek 24. t m. v veliki unionski dvorani. Vstopnina k produkcijam je od 4—10 Din za sedeže, stojišča pa po 3 in 2 Din. Predprodaja v Matični knjigarni.
n— Volilo blajopokojneea <osp. Koll-maanna Roberta mestnim revežem v zneska 10 000 Din. se je. kakor je bilo določeno ▼ oporoki, nakazalo na dan pogreba mestn/m ubogim v zneskih od 50 do 200 Din. Obdarr*-vanci so nakaznice že vsi prejeli in denar dvignili pri mestni blagajni. Ker je ves znesek izčrpan, so vsake nadaljnje prošnje brezuspešne.
n— Bloki Pomo* potrebnim so se ie
močno priljubili pn strankah, k: hočejo smotreno podpirati brezposelne in druge siromake. Mesta: sccljalnc-politični urad je nakazal že za precej tisočakov raznega blaga živil, hrane in prispevkov za stanovanje brezposelnim in drugim potrebnim za nabrane listke ki so jih ti prinesli v urad. Mnogo brezposelnih debiva na te listke skeraj dnevno kavo. mleko, kruh in drugo hrano v raznih izkuhih in mlekarnah. Na ta način se je doseglo, da porabijo prosilci darovane listke v resnici le za svoj obstanek, ne pa za alkohol in druge ra življenje nepotrebne reči. Občln-
PRIZNANO NAJBOLJŠI
lovski tn Športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le prt	.	g6
GOJZERJ!
tiri nad škofjo Loko
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
Prva številka »Slovenskih potic MIŠKO KRANJEC
je pravkar izšla pri
tiskotoi zadrugi
To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik.
stvo naj se poslužuje še v večji meri teh blokov in uspehi bodo kmalu še vidnejši. Bloki se dobivajo v naslednjih lokalih in trafikah: V mestnem socijaino-političnem uradu, v mestnem cestnem nadzorstvu, na mestni reševalni postaji, pri mestni blagajni. v glavni trafiki Goli - Pompe. v trafikah : SoukaL Pred škofijo. Pezdir Franja v Gradišču. Pogačnik - Rozina na Dunajski cesti in Sever Roza v šelenburgovi ulici. Pri strankah na domu pa jih razpečavao inkasanti mestne elektrarne in mestne plinarne.
u— JAD >Triglav< v LjubljanL Drevi ob 20. bj v Mencingerjev; gostilni na šmar-tirsk cesti poslovilni večer. Vljudno vabljeni tndi gg. starešine.
u— Kolo jaso^ioven-kih se«ter v Ljublj.i ni javlja, da je žrebalna lista na vpogled v vseh trafikah, kier so se prodajale srečka, dalje v društveni pisarni na Rimski cesti 9. pritličje, desno. k;er se dob® budi dobitk) vsak delavnik od 16. do 18 ure do 15. julija. Is'otako prejmejo žrebalne liste vse podružnice in poverjenice kola.
u— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zorac v Sp. šiški Jutri <"-'o 9. ddrbo članski sestanek v gostilni >Pavletič t (Rečninghaus) v Frankopanski ulici s pre-
davam jem m
važnimi društveni!
zale- ami. L"deleži č'anstva je dolžnos*' a— Vnini invalidi, člani kr3:°v®-a odbora U Iruženia vojnih invalidov v Ljub ram. k: še niso orejeli rešen i a 'M invalidskega sodišča v Beogradu. na; se javijo v pisam: odbora. Sv. petra vo;ašr.i?a v Ljubljano. V
vseh
da se zanesljivo
invalidov j< zglas: jo do 22. t. m.
u_ Društvo za zg-adbo Sokolskega doma
na Viču je imelo 13. redni občni zN>r v četrtek 16. t. m. ob lepi udeležbi društvenih članov. Občni zbor je otvoril dolgoletni predsednik br. Avgust Pra->rotnik. Po-d-predf-ednik br. Viktor Jeločnik se je v toplih b is®dah soommjal blagopokojne ma*o-rc br. cre-isednika Pra->rc'tn ka in so zboro-
va.ct
"o;e počasti, i n;en spo:
sb">r< valci počastili s~om'n prera
Ena-:o s-o no umrlega p vi predsednika br. Goloba in nedavno precninilega dobrotnika br. Kollmanr.a. Talni k br. Borštnik Pavel je podal tajniško poro>"ilo in izrekel z.
tsh-.-alo br. predsedn:kn ia vsem. k: so se oh mnogih prilikah spomnili Sokola na Viču. Blagajnik br. Jože Za-vašnik ;e poročal, da znaša društveno premoženje 251.168 Din. dolga pa ima diuiCro 205.000 Din. Proračun sa leto 1932 izkazuje 43.000 Din dohodkov in prav toliko izdat-korr. Obe poročili sta bil: po krajši debat: soglasno sprejeti, nakar je rev z-t- br. Fr. Klemenčič prei'a-al razrešnioo bratu t-la-gaj.m ku in odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je b2 sogfasno izvoljen nasledn.il odbor: predsednik Prapr^t-nik. podpredsednik Jeločnik: odtx
Borštnik Pa
Marin č
ič st., Lojk Jože.
Gašrerin, Zavašnik, Ambrož in Podic^rar: nam stnilta: Borštnik Bruno in Lojk Eer-nard: revizor Knez, njegov namestnik Mesec Pri slučajnostih se je vršila obšima deb«ta arlede nakupa zemljišča sa letno telovadišče in glede nabiralne akcije za sanacijo -doma
u_ So-ko! Ljubljana 11. prired! drerrt rra
rtx>5no ob 20. predavanje e sklopi:č-namrl slikami o znamenitostih Prage. Predaval bo br. Pran imir Kozinc. Ker je pre-ia-van;'e zelo važno slasti za udeležence '-se-sokr'skega. sleta, vabimo vse članstvo bratskih sokolskih društev rz Ljiibljane in okolice, da se nreda~anja udeležijo v čim -reč-;em števiu. Vstop prost.
u_ Prva deška rreščarska So4a na Pru-
lah ima Jutri razstavo plemenih ta risarskih izdelkov. Ravnateljstvo vabi starše i<n prijatelje šole na ogled razstave, ki bo otvr-rj^na o-i S. do 13.
n— Vpisovanje neencev na n. deški osnovni šoli v Ljubiiani (Graben) in ra L dekliški osnovni šoli v Ljubljani (Sv. Ja kobl bo za prvi razred: 20. in 21. t m. v času od S. do 12. dopoldne. Zdravniški p
gosenice popolnoma popedSe listje. Sa ta
drevored, ki bi bil lahko kras cesti, se sploh niče ne briga
u_ Srajce, kravate, naramnice, palice,
žepne robce in nogavice kupite najceneje pri šterk naši. Kamičnik, Star: trg IS.
Iz Maribora
a— Odličen gosi. V četrtek ;e s praškim brzovlakom dopotovai v Maribor bivši do-brovoljec naše vojske, češsoslovašk: pol-kovr. k ar. Karel Fre.a. \ imenu dobrovoi;-cev naše države ga je sprejel na kolodvoru in mu izreke! prisrčno dobrodošlico dobro-vol.ee Franc Peric. Polkovnik ir Freja se je udeležil kot dobrcvoljec v skrbski vo;sk: balkanska in svetovne vojne in je po vsem našem jugu zelo popu'dren. Ostati hoče na daljšem oddihu v idilični Savinjski d«> lini.
a— Jutri v ned®ljo vsi v Studence, kjer
bo javni nastop studenškega Sokola. Na letnem telovadišču b:do nastopili vsi oddelki po izbranem sporedu brez obveznih rrostih vai. ki "ih. sicer ima občinstvo t>ri-l:l-:o videti na vsakem nastenm. Po nastopu bo narodna veselica.
a— četrtinsko vožnjo po železnici je dovolilo prometno ministrstvo udeležencem pravoslavnih, svečanosti v Celju ob priliki jutrišnje blagoslovitve oravoslavne kve sv. Save. Legitimacije za četrtinsko
v	žnjo deli g. Bogrsavac. -^olici^sl-ti uradnik pri obmejnem komisar!jato. na glavnem kolodvoru.
a— \"odstvo Obrtno - nadaljevalne sporoča vajencem rn vajenkam, ki želijo dobiti svoja izpričevala da na": se jutri ob 9. v deški meščanski šoli.' kjer jim bo razrednik razdelil izrprloe-.-ala £— Iz Kluba koroških SlfHT-ncev. -Klub :ros.^m S.ovencev priredi jutri izlet na Pohorje. Zbirališče bo v P-advanju t>rei Hosteievo gostilno ob 5. člani in prijatelji, pohitite jutri z nami na naše zeleno Pohorje!
a— Planinske maše. Aljažev klub začne s planinskimi trasami ."-"trt v nece';o. Planinske maše se bodo vršile ob nedelah ;n praznikih redno ob 10„ če bo na v sc--o-o popoldne deževalo, odpade d—igi dan maša. Planinske maše na Uršlci rori bodo še objavljene. Ne Smo Ir. :'lcn l-etos ne bo ola-n i r.skr' h me ^ a— .Motosekcrja »Perm« v Ma-fborri
Ce. s. i>xupr.* <*art ^^ ^ Krs :a Petra -t^-u ob t«"-! S. z"utta*. F—■ *ate m^otostv^rta ^ naprošajo, ca se v čim večjem štev;!a 'udeleže tega izleta.
a— Darila za tombolo Prostovl^neea gasilnega :n reševalnega društva sc- za<oe!i nabirati gasilci te dni. D—ušt~ena morava
vi	'u dno nresi tem —1v-n madbe^k^ ^ bivalstvo. naj izkaže msHcem-nab: -nloem blagohotno nakl^~.--"-'-?t.
a— Prepoden vlomilec. V nor. na t>etek je neznan v'.-rr ~ec t>r-sktrša! vdreti pri trgovcu Rantaši v Studencih. Pneolezai ;e visoko o^i o sosedovega vta ter se v skladišča k)ti. okenske mreže. Domači rc začel močno laiiti v ;e sbud'1* gosocderia, ki je odra! več strelov. To :e vomllca *ve>-p'aš-'!o in se je zgub'1 v noč. Zadevo sc-siedujeo orodrik:.
a— Tatvine. Tz čakalnice v Okrožnega urada za p.f.-v-.^ delavcev je neki tat odnesel več okvirov za slike, vrednih nai 200 Din. Rosenb«
Ijl T^ClCT^rili	rp«
v	vrecz-DS^; 300 Dir
CV6 SiLZT-TM.
- c*f
Cdh
a	-xr Sj -v -A
e— PolasnHo ^ed® seje banovinskega odbora JFKD v Cc-iju. Glede aa razna vprs-sanja pojasnjujemo, da bo v nedeljo 19. t. ai. v Celjskem doma v Celja seja članov banovinskega c-dbora JPivD in ne zbor strankinega članstva Zaradi tega bosta ru-
gled teh učencev bo 22. L m. ob 8. r.a Grabnu in ob 9. pri Sv. Jakobu. K pregledu mora ! di ministra g. ar. Kramer hi g. Pucetj po-vsak učenec. Za vse ostale rasrede pa bo vpisovanie na Grabnu in pri Sv. Jakobu 30 L m. m 1. julija od S,—12. Tem učencem k zdravniškemu pregledu ni treba iti. Novinci naj prineeo s s®boj: krstni list (izpisek) in potriilo o cepi j en iu koz: vs-% ostali učenci samo izkaz o šolskem napredka.
u_ Dadiči tvrdke Franca Kollmarma v
LJubljani naznanjajo vsem cenj. od jemalcem, da se ocveri trgovina takoj po koc-čan-ma soinem postopanju.
a— Zanimivosti izpred sodišča Včerajšnjo kazenski senat pod pre«ise.istvc»m s o. a. Jakoba Jermana je razpravljal manjše tatinske, tiskovne in pri zime zadeve Pred sodnike je stopil 5o letni Janez Marinko, ki je 18. marca letos odpeljal Frančiški Pler-nikovi voziček, vreden 300 Din. Stari Janez, ki ima na grbi že 2-8 tatvin. Je sodnikom kratko povedal: >Kar sem rekel, rečem sedaj, da sem ga vzeL čeprav ga nisem. Že eden je bil zaradi tega vozička zaprt. Priznam, samo da bo mirt Prič; Marija Stružnikova ln Frančiška Plevnikova sta potrdili, da Je bil Janez tisti, ki je voziček odpeljal. Janez je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora — Preiskava proti 79 kmetom zara<ii zločina v smislu sakon a o zaščiti države se nadaljuje. Osem od teh je bilo. kakor smo že Javili, odvede-denih v Beograd, proti drugim pa se voii preiskava v Ljubljani. N^kaj od teh je biLo tak.jj po zaslišanju ;spuščvn.b svobodo, vendar pa se tudi proti izpuščenim preiskava še vrši Zdaj se nahaja v preiskovalnih saporih v Ljubljani še okoli 40 oseb. Preiskovalni sodnik je povabil za prihodnja dni ok.oH 300 prič.
u_ Mestna zastavljalnica bo Imela redni dražbi novembra lanskega leta zastavljenih predmetov: za dragocenosti 6. Julija za efekte pa 12. julija od 15. dalje v ura-dnem prostora na Poljanski cesti 15.
u— Izprememba posesti. Kakor nam poročajo. *e kupil hišo pokojnega Petra Kozine na Bregu, ki Je bila prei sto leti last mecena Cojza, ravnatelj TPD g. Rihard Skubec.
u— češnje so cenejše. Na včerajšnji sadni trg je bilo pripeljanih iz Brčkega nad 15 000 kg bosanskih češenj. Dovoz večje množine naših češenj je povzročil, da so cene zelo padle in to tudi pri bra-njervkah. ki so včeraj prodajale sladki sad po tri in štir' dinarje. Na trgu je bilo tudi izredno mnogo gozdnih jagod, ki so jih kmetice prodajale po 5 do 6 Din liter. Jagode prinašajo na trg siromašnejše kmetice iz grosupeljske in daljne okolice. Vče-rajšnjii ribji trg je bil prav slab. Cene so bile neizpremenjene.
u_ Goseničja nadlega Letošnje leto Je leto gosenic. Na Dunajski cesti od arti-Uetijeke vojašnice proti Ježdci so gosenice postale lepemu drevoredu lip prava nadlega. Nekaterim lipovim drevesom so
ročala le odtom ikon o internih vprašanj Hi organizacije. Vsi člani odbora so dobili osebna vabila, ki veljajo kot legitimacije za vstop v sejno dvorano. V kratkem pa bo v Celju članski zbor. na katerem bosta poročala oba ks. ministra in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek.
e— Za nocojšnjo predstavo Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«,
dramatiziranega po Ferdn Delaku. ki jo vprizori ljubljanski delavski oder »Svobode« ob po! 21. t mestnem gledališču, se bodo dcblle vstopnice ves dan v knjigami Goričar Leskovšek na Kr2l?a Petra cesti, zvečer pa pri večerni gledališki blagajni Pridite poInoštevlino!
e— Potni nsd za praski zlet CeHsks sokolska župa opozarja brate ln sestre, ki se edeležijo zleta v Pragi, da si remudno preskrbijo od pristojnega sreskega cačei-stva na svojih članskih (sokolskih) iegirl-mac:jah potrdilo, da proti potovanju v inozemstvo ni nobenega zadržka. Tako potrjene legitimacije naj se poifjejo župiri opravi v Celje, da jih more predložiti pred-stojništvn celjske mestne policije, k: bo Izdala zz vse članstvo, bivajoče na teritoriju celjske sokolske žnpe, skupen (kolektiven) poti: list. Zadeva ;e zelo nujna, ker je do zleta le še nekaj dnu Vizum konzu-.ata avstrijske republike bo preskrbela župa in nato poslala vidlran kolektivni potni list Savezu. Legitimacije morajo biti pri župi brezpogojno najpozneje do torka 21. tega meseca,
e— Višji tečajni izpiti na gimnaziji v Celja. Včeraj zjutraj so se na tukajšnji realni gimnaziji pričeli ustmen: višji tečajni Izpiti, h katerim ie bilo pripuščenih 28 kandidatov ln Kandidatk, dečim 2 kandidatoma in 2 kandidatkama n! bilo treba delati ust-menega izpita, ker so napravili pismeni Izpit z odličnim uspehom. Pismeni Izpiti so se vrš:!i pretekli ponedeljek, torek in sredo. K ustmenemu izpitu niso bili pripušče-ni 1 kandidatka in 2 kandidata. Izpiti se vrše pod predsedstvom ministrskega odposlanca aniv. prof. g. dr. Pavla Vnjovi-ča iz Beograda.
e— Pri mozirskem Jubilejnem nastopa ▼
nedeljo 26. L m., ko slavi tamkajšnji Sokol svoj 50-letni obstoj, bo sodelovalo tudi sokoisko članstvo iz Celja. Če se bo do 23 t m. v župni pisarni v Celju priglasilo dovolj udeležencev, bo celjsko mestno avtobusno podjetje dalo na razpolago poseben avtobus, s katerim bi stala vožnja t Mozirje in nazaj le po 20 Din za osebo.
m
llomače vesti I
♦	Kraljeva zahvala. Drtrštvo lastnikov
prosvetnih, športnih ki zabavnih podjetij in u i tis tov v Ljubljani je poslalo z občnega zbora 8. t. m. ndanostno brzojavko Nj. VeL kralju, na katero je prejelo kraljevo zahvalo.
♦	Odlikovanje češkega glasbenika. Njeg.
Veličanstvo kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save III. stopnje g. Karla Hofmeistra, rektorja državnega konservatorija v Pragi. G. Hofmeister je v Ljubljani šti v dobrem spominu kot odličen glasbenik in profesor na ljubljanskem kom-servatoriju.
♦	Skjpina ameriških rojakov pride na izlet. Dne 15. t. m. se je vkrcalo na parnik »Bereiigarloc 60 naših v j Ameriki živečih r ja :ov .in rojakinj, da napravijo izlet v d >nnivnno. V Ljubljano bodo dospeli 24. t m z brzim vlakom okrog 9. ure dopol-čue. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev pripravlja tem našim bratom in sestram ob sodelovanju drugih društev na glavni postaji v Ljubljani slovesen sprejem, da j':m dokaže, da se domovina -vesela c r: hoda svojih dragrih rojakov, ki so se morali podati za kruhom v Ameriko. K sprejemu teh naših rojakov izletnikov va-bita Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev in narodni izseljenski odbor vse prijatelje naših izseljencev.
♦	Upokojitve v sodnopisarniški službi. "T-K) ko jeni so bili: Alojzij Bealaj, pisar pri okrožnem sodišču v Novem mestu, in Ivi v ar d Ižanec pri okrajnem sodišču na Vranskem, da.lje Pran Skale, jetnišbi paznik pri okrožnem sodišču v Celju.
+ Promocija. Danes promov.rra na univerzi v Insbruekm za doktorja vsega zdravilstva g. France Bergelj iz žirovnioe na G r. -snjskem. Iskreno čestitamo!
♦	Sprejem gojencev v artiljerijsko pod-oficirsko šolo. V artiljerijsko podofieirsbo šc!o T Čupriji, ki velja kot nižja strokovna šola, se bo tudi letos sprejelo večje število gojencev iz ci-vnla in iz vojske. Tečaj te šole traja dve leti. Prosilci za sprejem morajo biti jugoslovenski državljani v starosti od 17. do 21. leta .in zdravi in sposobni za vojaško službo. Prosiloi, ki izkažejo s potrdilom komandanta artiljer tiske pod rfne irske šole, da so uvrščeni med kandidate za sprejem, dobe od svojega vojaškega okrožja karte za brezplačno vožnjo Po železnid Natančnejši pogoji se lahko po i zvejo pni županstvih i.n orožniških po-sta:ah Podoficirji naredniki dobe plačo 13.740 Din letno. drag. doklado, stanovanje, h - io in uniformo, oženjeni pa namestu s'iovanja stanarino in in k temu še doti- .rek za rodbino, drva in brezplačno z '-avljenje za sebe in za rodbino. Vsi imajo prarvioo na penzijo.
♦	Tečaj za gospodinjstvo In za domačo in šoisko higijeno priredi oblastni odbor RK v velikih počitnicah od 4. do 31. julija. Namen tečaja je, da se učiteljice osnovni! . meščanskih in srednjih šol pripravijo i n neraino obvežejo za delo pri podmladku R iečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz prak-tičie higr-jesne, na kateri naj sloni vse do-jnmoe in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šol ah snujejo tudi kuhinjo podmladka RK, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladen-
p primeren gospodinjski pouk. Poučevale bo-lo v tečaju: gospodinjstvo, otroško hi-gijsmo, nego in prehrano, splošno higijeno, higijeno žene, prvo pomoč pni nezgodah, nalezljive •bolezni, tuberkulozo, alkoholizem dn 'irugo. Tečaj bo za gospodinjstvo na gospodinjski salti >Mladike« v Ljubljani, a za druge predmete na zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lip.ičeva ulica 2. Za pouk bo plačati po 200 Din. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pni svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke preskrbovale sarme v gospodinjski šoli in plačevale po dnevnih cenah. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih, šol, bi se žele udeleževati tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, odnosno prijave na oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani do 30. t. m. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno so Valujejo pri podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri PR.K. število udeleženk se dolo&i naknadno. O sr rejemu bodo dotične posebej obveščene. Vt-e sprejete učiteljice naj se zbero 4. julija ob S. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladike« v Ljubljani. Ako nameravajo si anovati v >M.ladriM<, naj (prinesejo s seboj posteljno perilo, blazino, lahko odejo fci prtiič.
♦	Knjigovodski tečaj za učiteljstvo. Banska uprava javlja, da se bo vršil zadružno-kajigovodska tečaj za učiteljstvo dravske banovine v Ljubljani v dneh od 7. do 29. julija. Prosilci naj se javijo Jugosloven-skemn učiteljskemu u druženju, sekciji za dravsko banovino v Ljubljana, do 25. t. m. Sprejme se največ 30 udeležencev, predvsem takih, ki že delujejo na zadružnem polju,
+ Poseben vlak v Prago na Sokolski zlet
se o lpelje iz Beograda 30. t. m. zjutraj in bo udeležence, ki so se za ta transport prijavili pri »Putniku«, jemal na vseh posla j ah na progi Beograd - Maribor. Za vožnjo do meje je dovoljen 75-odstotni popust. Vsak udeleženec si mora kupiti na
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 17. junija 1932. Številke za označbo traja pomenijo: L eas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer Ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
Ljubljana 7, 762.5, 14.0, 50, SE2, 0.4, 3.4, dež, Ljubljana 13, 761.0, 19.2, 37, SE5, 0.2, _ _. Maribor 7, 762.9, 13.0, 50. N4, jasno,
_. Zagreb 7, 762.5, 15.0, 60. NE5, 1.0, dež, Beograd 7, 759.2, 14.0, 60, NNW4, 10, —, — Sarajevo ni depeše. Skoplje 7, 757.0, 18.0, 80, mimo, Vs. 5.0, dež. Split 7, 755.2, 20.0, 50, NE5, 10, —, — Kumbor 7,
753.2,	21.0, 80, WSW1, 0.7, —. Rab 7.
738.3.	16.0. 20, NE8, Vs. —, — Temperatura je bila v Ljubljani najvišja
21.4, najnižja 11.4. Maribor 21.0, 10.0. Zagreb 26.0, 14.0. Beograd 27.0, 13.0, Saraje-v . ni depeše, Skoplje 29.0, 11.0. Split 23.0, 1:' 0. Kumbor —, 18.0. Rab —, 15.0.
Jol-nce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 19.39, zahaja ob 2.16.
svoji vstopni postaji polovično karto do
Št »D j a državna meja, M bo veljala tudd za povratek. Zato se ne sme naša vozovnica v Pragi oddati. Ta popust velja na podlagi posebne legitimacije, M stane 10 Din. Prijave sprejema »Putnik« nepreklicno do vštetega 20. t. m. Prijave se sprejemajo tudi samo za vožnjo v Prago, im sicer stane H. razred 204 Dtin, III. 150 Din.
♦	Dijaško letovališče Martinščica pri Sušaku. Martinščica je eno najlepših dijaških letovališč na našem Jadranu. Na-menjena je izključno dijakom srednjih šol in deci osnovnih šol. Mladina je v letova-lišču pod nadzorstvom učiteljev in zdravnikov, bavi se s športom in prireja izlete po vsem Hrvatskem Primorju. Za te izlete mladina ne plačuje ničesar. Letovališče Martinščica bo sprejelo tudfi letos v juliju srednješolce, a v avgustu srednješolke in deco osnovnih šol. Cena za enomesečno bivanje je letos znižana in znaša 750 Din. Prijave za letovališče se sprejemajo tudi Po 16. t. m. na vseh gimnazijah in šolskih poliklinikah. Nadaljnja nabodala daje uprava letovališča v šoli narodnega zdravja v Zagrebu.
♦	Odprte in oskrbovane so naslednje koče: v Triglavskem gorovju: Aljažev dom v Vratih; v Karavankah: Spodnja in Kadi 1-nikova koča na Golici, Valvazorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu in Dom na Kofcah; v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koče na Veliki Planini in Dom na Krvavcu; Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Koča na Kamniškem sedlu sta od danes dalje odprti dn oskrbovani. Orožnova koča in Malinarjeva koča na črni prsti sta stalno odprti in oskrbovani. Erjavčeva koča na Vršiču bo od danes stalno odprta in oskrbovana Krekova koča na Ratitovcu bo stalno odprta in oskrbovana od 19. t m. dalje, češka koča bo odprta in oskrbovana od 18. t. m. dalje. Novozgrajena koča na Ljubni-ku pri škofji Loki je stalno odprta in oskrbovana. Prav tako Vilfanova koča na Be-gunjščiioi. Planinski dom na Mirni gori je vse leto odprt in oskrbovan. Nadalje so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem, Piskernikova .in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozar-ski planini. Planinski dom na Lisci bo v nedeljo 19. t. m. slovesno otvorjen. Odprt in oskrbovan je Kocbekov dom na Korošici ■in restavracija na Boču. TJletova koča na Pecii je stalno odprta din oskrbovana.
NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, Iikalniea in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman).	230
♦	Nov grob. V Celju je preminila 53-let-na žena upokojenega železničarja ga Marija Zdoučeva. Pokojniai blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Koroške vesti. Koroški deželni zbor se sestane 21. t. m. na kratko zasedanje. Na dnevtnem redu bodo izprememba deželne ustave, zakon o pobiranju občinskih do-kLad in učiteljsko službeno pravo. Slovensko manjšinsko vprašanje še ne pride na dnevni red. — Ker sta rešila drugim življenje, je koroška deželna vlada odlikovala Alojzija čika in Franca čajčmana iz Breške vasi, bi sta oba člana prostovoljnega gasilnega društva v Bistrici pri Plii-ben-ku. — Za di striktnega zdravnika v Gre-bčnju je imenovan dr. Peter Stern/ik.
♦	Razpisani pošti. Razpisujeta se služba pogodbenega poštarja pri pogodbeni pošti v xM.islinju (II-2) in enaka služba v St. Jerneju (1-2). Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. julija.
+ Konjska dirka vozačev ln jahačev v št Jerneju bo na sv. Petra dan 29. t. m. ob 15. uri. Gledalcem bo ta .prireditev nu-diila dovolj užitka on duševnega razvedrila Sodelovala bo godba na pihala. Prireditelji vabijo na polnoštevilen obisk!
♦	Vinski lepaki. V smislu vinskega 1 bona morajo biti lepakn »Izvleček iz vinskega zakona« nabiti na vidnem mestu v vseh obratovalnicah, pri vinskih kleteh ln na mestih, kjer se proizvajajo in pohra-njujejo za prodajo viina in drugi proizvodi, ki spadajo pod zakon o vinu. Vsi prizadeti, posebno v naših vinorodnih krajih, se opozarjajo na navedeni lepak, da si ga pravočasno, najpozneje do konca junija, nabavijo, odnosno da se prijavijo pri mestni upravi zaradi nabave lepaka. Proti zamudnikom se bo urvedlo kazensko postopanje.
♦	Zlata protetika v zobnem ambulato-riju Okrožnega urada v Ljubljani. Na številna vprašanja članov o cenah del v zlatu, ki jih izvršuje Okrožni urad v svojem zobnem airbulatoriju v Ljubljani in povračilu prevoznih stroškov, sporoča Okrožni urad, da stane zlata krona Din 200, vmesni zlati členi pa stanejo Din 240. Prevoznih stroškov v ambulatorij in nazaj domov pa Okrožni urad v smislu določil ne more povračati.
♦	Dijak je onemel zaradi straha pred cigani. Na sejmski dan v Banjalukl te duii se je pojavilo tudi mnogo ciganov, bi so ugrabili dijaka 2. gimnazijskega razreda Hambija Čohica. Mlademu dijaku pa se je posrečilo pobegniti iz ciganske družbe. Pribežal je domov in moral takoj v posteljo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da j« fant od strahu onemel.
♦	Sirova vaška bitka, že 6. t. un. so pripeljali v ptujsko bolnico s hudimi ranami na glavi in z notranjimi poškodbami čuša Antona, posestmikovega sina iz Velovleka. ki si je izmislil bajko, da je bil gredoč od vasovanja napaden. Bolnica je primer javila sodišču, ki je zdaj dognalo po orožrr-bih, da ima dogodek naslednje ozadje: V nedeljo 5. t. m. je večja družba fantov, med njiimi Kovačev Jakob, Čeh Simon, Po-povšek Janez, Čeh Osvald, Vele Konrad, Kekec Martin, vsi iz Podvincev, in še več drugih fantov popivalo v neki gostilni v Pod.vincih. V gostilno je prišel tudi čuš Martin, ključavničar iz Dornave, ki je začel kazati Ve.letu Konradu vojaško kara-binko, ki pa je bila odžagana, tabo da jo je imel lahko skrito pod suknjičem, ter mu Izjavil, da bo s tem nekoga napadel. Rekel je tudi, da ima še repetirko v žepu, ki da bo tudi pela Ko so se fantje vrača.td Iz gostilne okoli pol 23., sta jtih začela na cesti lzivati čuš Anton ln Martin ter jih zmerjati s smrkavci. Tabo je prišlo na potu med Podvinci in Spuhljo pred hišo posestnika Toplaka Janeza do pretepa, čuš Martin je namreč tu ustavil fante, češ:
(velikost 9X12) izdeluje Iz negativov Leice, 3X4 in 4X4
Fotolaboratorij staroznane
drogerije KANC, židovska 1
»Stoj, kdo Ima barajžo!« Pri tem pa je ustrelS iz karabinke proti ostalim fantom. čuš Anton je skočil z odprtim nožem pred Čeha Janeza in ga ranil v levo roko. Fantje so zaradi streljanja po grabiM vsak za najbižje orodje dn razvila se je pravcata bitka s koli, noži, karabin-ko in repetirko. Med sirovim pretepom sta jo zlasti skupila oba čuša, in sicer Anton s hudimi poškodbami na gla-vii in notranjimi poškodbami, da so ga morali naslednjega dne prepeljati v bolnico, a tudj Martin je dobil •tri velike rane na glavi, prizadeja-ne s kolom, poškodbe na levi robi .in notranje poškodbe. Vse poškodbe so nevarne, vendar Martfrn noče v bolnico, nego se zdravi doma. Po pretepa so se fantje razbežali. Vsi pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Večina fantov priznava pretep, čuša trdita, da sta bila onad.va napadena.
♦	Zato torej! Prrt pliaivajlmi (tetam * veliko konkurenco poznamo sicer mojstre, pripravljeni pa moramo biti tudi ne presenečenja. Evo, 18-letnega plavača, gi.bčnega in uspešnega povsod. Najbrž mu je prirojeno ali pa stalno trenfira, se je ugibalo. Ko pa so ga (vprašali, od toliki uspehi, je enostavno odrvnnnil: Da, vse to je res, poleg tega pa zavžftvam vsako jutro in zvečer po eno skodelico ovomaltine.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in p'isira JOS. REICH.
Iz Lfubljane
n— Danes premijera velefilma »Gloria« z Brigito Helm in Gustavom Fr&lilichom t Elitnem kinu Matici. Življenje letalca, njegova borba z opasnostmi v zraku tvorijo ozadje in vsebino naravne in učinkovite drame, katero so zlili režiser, izvrstni igralci (B. Helm in G. Froblich — dva stebra nemškega filma) in avtor v izvrsten film. »Gloria« se imenuje letalo, ime, ki pomeni obenem še simbol moškega ponosa, nasproti bojazljivi in skrbni ljubezni lepe žene Marije Kohler. Njen mož, mla-J pilot si hoče priboriti prvenstvo, toda bal njegova žena je tista, ki mu v bojazni za njegovo življenje prepove udeležbo na nevarni tekmi ter mu dovoli le udejstvovati se kot pilot pri potniških letalih. Nasprotno pa opaža mož. da občuduje njegova mlad? in lopa žena nekega njegovega tovariši, ki je zmagovalec v umetnem letenju. Zdi se celo, da mu tudi v ljubezni ni popolnoma nenaklonjena Tedaj se užaljeni soprog upre volji svoje žene in čisto neopaženo odleti v Ameriko. Ves svet prisluškuje v radiu, kako se bo končalo tvegano podjetje mladega športnika, njegovo ime in njegova usoda zanimata milijone, doma pa obžaluje žena svoj flirt, ki zna imeti usodepoln* posledice. Toda polet je uspel in mladi par se zopet združi — ona ponosna na svojega moža, — on slaven in v srcu zadovoljen. Film je insceniran zelo napeto. Slike z letališča in posnetki poleta čez Ocean so prekrasni. Igralci igrajo po svojih najboljših močeh. Brigita Helm to pot niti najmanj ne pretirava v svoji igri, Fritz Kampers v svoji vlogi kot junaški sin narave vpliva zelo simpatično, nafboljli v filmu pa je Gustav Fr5hlich, ki predstavlja mladega, ponosnega pilota. Film je izvrsten in bo nedvomno občinstvu ugajal.
u_ Javne produkcije gojencev drž. k on servatorija ob sklepu letošnjega šolskega leta. Prva bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20. v Filharmoničn/i dvorani. Nastopijo naslednji gojenci: klavirski oddelek: Šaplja Bo-žana, Muc ha Božena, Vodušeb Valens tn Menardi Pija; iz oddelka za. solopetje: Laharnar Marija, Sok Dragica in švrigelj O veto; lz instrumentalnega oddelka čam-pa Viktor (flavta), Rueh Branko (klarinet). Opozarjamo, da je K. produkcija v sredo, 22. t m v Filharmoniji, tretja pro-duikcija absolventov srednje dn visoke šole pa je v četrtek 24. t. m. v velLbi trni-onsbi dvorani. Vstopnima k produkcijam je od 4—10 Din za sedeže, stojišča pa po 3 fa 2 iDiin. Predprodaja t Matični knjigami.
n— Volilo blasopokojnega <osp. Koll-mannna Roberta mestnim revežem v znesku 10.000 Din, ee je, kakor je bilo določeno v oporoki, nakazalo na dan pogreba mestnem ubogim v zneskih od 50 do 200 Din. Obdarovan ei so nakaznice že vsi prejeli in denar dvignili pri mestni blagajni. Ker je ves znesek izčrpan, eo vsake nadaljnje prošnje brezuspešne.
n— Bloki Pomot potrebnim bo se že
močno priljubili pri strankah, ki hočejo smotreno pedpirati brezposelne in druge siromake. Mestni socijalno-politični urad je nakazal že za precej tisočakov raznega blaga, živil, hrane in prispevkov za stanovanje brezposelnim in drugim potrebnim za nabrane listke, Id so jih ti prinesli v urad. Mnogo brezposelnih debiva na te listke skoraj dnevno kavo, mleko, kruh in drugo hrano v raznih izkuhih in mlekarnah. Na ta način se je doseglo, da porabijo prosilci darovane listke v resnici le za svoj obstanek, ne pa za alkohol in druge ra življenje nepotrebne reči. Občin-
GOJZERJ!
PRIZNANO NAJBOLJŠI
iovsld tn Športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri	„	86
tiri nad škofjo Loko
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
Prva številka »Slovenskih potic MIŠKO KRANJEC
je pravkar izšla pri
TI8KOT51 ZADRUGI
To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik.
stvo naj se poslužuje še v večji meri teh blokov in uspehi bodo kmalu še vidnejši. Bloki se dobivajo v naslednjih lokalih in trafikah: V mestnem socijalno-političnem uradu, v mestnem cestnem nadzorstvu, na mestni reševalni pestaji, pri mestni bla-eajni. v glavni trafiki Goli - Pompe, v trafikah: Šoukal. Pred škofijo. Pezdjr Franja v Gradišču, Pogačnik - Rozina na Dunajski cesti in Sever Roza v Šelenburgovi ulici. Pri strankah na domu pa jih razpečavajo inkasanti mestne elektrarne in mestne plinarne.
u— JAD »Triglav« v LJubljanL Drevi ob 20. bo v Mencingerjevi gostilni na šmar-tinski cesti poslovilni večer. Vljudno vab-ljenti tudi gg. starešine.
u— Kolo jueo^ovenskih sester v Ljubljani javlja, da je žrebalna lista na vpogled v vseh trafikah, kjer so se prodajale srečke, dalje v društveni pisarni na Rimski cesti 9. pritličje, desno, kjer se dobe tudi dobitki vsak delavnik od 16. do 18. ure do 15. julija. Istotako prejmejo žrebalne liste vse podružnice in poverjenice kola.
u— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v Sp. šiški. Jutri ob 9. dopoldne bo i članski sestanek v gostilni >Pavletič« j (Raininghaus) v Fra.nkopanski ulici s predavanjem in .izredno važnimi društvenimi zadevami. Udeležba članstva je dolžnost!
n— Vojni invalidi, člani krajevnega odbora U Iruženia vojnih invalidov v Ljubljani, ki Se niso orejeii rešenja od invalidskega sodišča v Beogradu, naj se javijo v pisarni odbora. Sv. Petra vojašnica v Ljubljani. V interesu vseh invalidov je, da se zanesljivo zglasijo do 22. t. m.
u_ Društvo za zgradbo Sokolskega doma
na Viču je imelo 13. redni občni zbor v četrtek 16. t. m. ob lepi udeležbi društvenih članov. Občni zbor je otvoril dolgoletni predsednik br. Avgust Praprotnik. Podpredsednik br. Viktor Jeločnik se je v toplih b esedah spominjal blagopobojne matere br. /predsednika Praprotnika in so zborovalci stoje počastili njen spomin. Enako so zborovalci počastili spomin prerano umrlega p >dpredsednika br. Goloba in nedavno premim,i.lega dobrotnika br. Kollmamna. Tajnik br. Borštnik Pavel je podal tajniško poročilo in izrekel zahvalo br. predsedniku in vsem, ki so se ob mnogih prilikah spomnili Sokola na Viču. R'agajn.ik br. Jože Za-vašnib je poročal, da znaša društveno premoženje 251.168 Drln, dolga pa ima društvo 205.000 Din. Proračun za leto 1932 izkazuje 43.000 Din dohodkov in pTav tolnko izdatkov. Obe poročila sta bili po krajši debati soglasno sprejeti, nakar je revizor br. Fr. Klemenčlč predlagal razrešmioo bratu blagajni ku im odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je bi! soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Praprotnik, podpredsednik Jeločnik; odborniki: Borštnik Pavel, Marinčič st., Lojk Jože, Gašperin, Zavašmfiik, Ambrož in Podlosrar; nam stoika: Borštnik Bruno ta Lojk Bernard; revizor Knez, njegov namestnik Mesec. Pri slučajnostih se je Tršiila obširna debata glede nakupa zemljišča za letno <te-lovališče in glede nabiralne akcije za sanacijo doma
u_ Sokol Ljubljana 11. priredil drevi na
realist bočno ob 20. predavanje s skioptič-nim: slSkami o znamenitostih Prage. Predaval bo br. Bramimir Kozinc. Ker je predavanje zelo važno zlasti za udeležence vse-sobclskega zleta, vab rimo vse članstvo bratskih sokolskih društev oz Ljubljane in okolice, da se preianamja udeležijo v čim večjem številu. Vstop prost
u_ Prva deška meščanska Soia r»a Pru-
lah ima Jutri razstavo pismenih im risarskih izdelkov. Ravnateljstivo vabi starše dm prijatelje šole na ogled razstave, iki bo otvorjena od 8. do 13.
n— Vpisovanje nčeneev na n. deški osnovni šoli v Ljubljani (Graben) in na L dekliški osnovni šoli v Ljubljani (Sv. Ja kob) bo za prvi razred: 20. in 21. t m. v času od 8. do 12. dopoldne. Zdravniški pregled teh učencev bo 22. t. m. ob 8. na Grabnu in ob 9. pri Sv. Jakobu. K pregledu mora vsak učenec. Za vse osrtale razrede pa bo vpisovanje na Grabnu in pri Sv. Jakobu 30 L m. in 1. julija od 8,—12. Tem učencem k zdravniškemu pregledu ni treba iti. Novinci naj prineso s seboj: krstni list (izpisek) in potrdilo o cepljenju koz; vsi ostali učenci samo izkaz o šolskem napredku.
u— Dediči tvrdke Franca Kollmanna v LJubljani naznanjajo vsem cenj. odjemalcem, da se otvori trgovina takoj po končanimi sodnem postopanju.
□_ Zanimivosti izpred sodišča. Včerajšnji kazenski senat pod .predsedstvom s.^ o. s. Jakoba Jermana je razpravljal manjše tatinske, tiskovne in prizrLvne zadeve. Pred sodnike je stopal 55 letni Janez Marinko, bi jo IS. marca letos odpeljal Frančiški Plevmikovi voziček, vreden 300 Dim. Stari Janez, bi ima na grbi že 28 tatvin, je sodnikom kratko povedal: »Kar sem rekel, rečem sedaj, da sem ga vzel, čeprav ga nisem. že eden je bil zaradi tega vozička zaprt Priznam, samo da bo mir.« Priči Marija Stružndkova in Frančiška P krvnikov a sta potrdili, da Je bil Janez tisti, ki je voziček odpeljal. Janez je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. — Preiskava proti 79 kmetom zaradi zločina v smislu zakona o zaščiti države se nadaljuje. Osem od teh je bilo, kakor smo že javilii, odvede-denih v Beograd, proti drugim pa se voli preiskava v Ljubljani. Nekaj od teh je bilo takoj po zaslišanju iz;jušesnih ra svobodo, vendar pa se tudi proti izpuščenim preiskava še vrši Zdaj se nahaja v preiskovalnih zaporih v Ljubljani še okoli 40 oseb. Preiskovalni sodnik je povabil za prihodnje dni okoM 300 prič.
u_ Mestna zastavljalnica bo Imela redni dražbi novembra lanskega leta zastavljenih predmetov: za dragocenosti 6. julija, za efekte pa 12. julija od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15.
u— Izprememba posesti. Kakor nam poročajo, .ie kupol hišo pokojnega Petra Ko zine na Bregu, ki je bila pred sto leti last mecena Cojza, ravnatelj TPD g. Rihard Skubec.
u— češnje so cenejše. Na včerajšnji sadni trg je bdlo pripeljanih iz Brčkega nad 15 000 kg bosanskih češenj. Dovoz večje množine naših češenj je povzročil, da so cene zelo padle in to tudi pri bra-njevkah, ki so včeraj prodajale sladki sad po tri in štiri dinarje. Na trgu je bilo tudi izredno mnogo gozdnih jagod, ki so jih kmetice prodajale po 5 do 6 Din liter. Jagode prinašajo na trg siromašnejše kmetice iz grosupeljske in daljne okolice. Včerajšnji ribji trg je bdi prav slab. Cene so bile neizpremenjeme.
u_ Goseničja nadlega. Letošnje leto Je leto gosenic. Na Dunajski cesti od artiljerijske vojašnice proti Ježdci so gosenice postale lepemu drevoredu lip prava nadlega. Nekaterim lipovim drevesom so
gosenice popolnoma pojedle Ustje. Za ta
drevored, ki bi bil lahko kras cesti, se sploh nihče ne briga
u_ Srajce, kravate, naramnice, palice,
žepne robce in nogavice kupite najceneje pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Iz Maribora
a— Odličen go^t. V četrtek je s praškim brzovlakom dopotoval v Maribor bivši do-brovoljec naše vojske, češkoslovaški polkovnik dr. Karel Freja. V imenu dobrovolj-cev naše države ga je sprejel na kolodvoru in mu izrekel prisrčno dobrodošlico dobro-voljec Franc Peric. Polkovnik dr Freja se je udeležil kot dobrovo'jec v skrbski vojski balkanske in svetovne vojne in je po vsem našem jugu zelo popularen. Ostati hoče na daljšem oddihu v idilični Savinjski dolini.
a— Jutri v nedeljo vsi v Studence, kjer bo javni nastop studenškega Sokola. Na letnem telovadišču bedo nastopili vsi oddelki po izbranem sporedu brez obvezn:h prostih vaj, ki jih sicer ima občinstvo priliko videti na vsakem nastopu. Po nastopu bo narodna veselica.
a— četrtinsko vožnjo po železnici je dovolilo prometno ministrstvo udeležencem pravoslavnih svečanosti v Celju ob priliki jutrišnje blagoslovitve pravoslavne cerkve sv. Save. Legitimacije za četrtinsko vežnjo deli g. Bogosavac, policijski uradnik pri obmejnem komisarijatu na glavnem kolodvoru.
a— Vodstvo Obrtno - nadaljevalne šole sporoča vajencem in vajenkam, ki želijo dobiti svoja izpričevala, da naj se javijo jutri ob 9. v deški meščanski šoli, kjer jim bo razrednik razdelil izpričevala.
a— Iz Kluba koroških Slovencev. -Klub koroških Slovencev priredi jutri izlet na Pohorje. Zbirališče bo v Radvanju pred Hostejevo gostilno ob 5. člani in prijatelji, pohitite jutri z nami na naše zeleno Pohorje!
a— Planinske maše. Aljažev klub za?ne
s planinskimi mašam-i jt:tri v nedeljo. Planinske maše se bodo vršile ob nedeljah in praznikih redno ob 10., če bo pa v soboto popoldne deževalo, odpade drugi dan maša. Planinske maše na Urški gori bodo še objavljene. Ne Smolniku letos nc bo planinskih maš.
a— Motosekcrja »Peron« v Maribom priredi jutri skupni izlet k zvezni dirki v Celje. Skupni etart bo na Kralja Petra trgu ob pol 8. zjutraj. Prijatelji motosporta s« naprošajo, da se v čim večjem številu udeleže tega iz-leta.
a— Darila za tombolo Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva so začeli nabirati gasilci te dni. Dmštvena uprava vljudno prosi tem -potom mariborsko prebivalstvo, naj izkaže gasilcem-nabiralcem blagohotno naklonjenost.
a— Prepoden vlomilec. V noči na petek je neznan vlomilec posku-šal vdreti pri trgovcu Rantaši v Studencih. Preplezal ie visoko ograjo sosedovega vrta ter se v skladišču lotil okenske mreže. Domači pes ie začel močno lajati m je zbudil gospodarja, ki je oddal več strelov. To je vlomilca pre>-plašilo in sc je zgubil v noč. Z<adevo zasledujejo orožniki.
a— Tatvine. Iz čakalnice v Trritlič+n Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je neki tat odnesel več okvirov za slike, vrednih nad 200 Din. Rosenbergerjevemn vrtnarju t>a so vlomil i tatovi v uto na vrtu in pokradli več orodja ter dve škropilnici v skupni vrednosti 300 Din.
ff
e— Pojasnilo glede seje banovinskega odbora JRKD v Celju. Glede na razna vprašanja pojasnjujemo, da bo v nedeljo 19. t m. v Celjskern domn v Celju seja članov banovinskega odbora JRKD in ne zbor strankinega članstva. Zaradi tega bosta tudi ministra g. dr. Kramer hi g. Pucelj poročala le odbornikom o Internih vprašanjih organizacije. Vsi člani odbora so dobili osebna vabila, kf veljajo kot legitimacije za vstop v sejno dvorano. V kratkem pa bo v Celju članski zbor, na katerem bosta poročala oba gg. ministra in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek.
e— Za nocojšnjo predstavo Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«,
dramatiziranega po Ferdn EVelaktt, ki jo vprizori ljubljanski delavski oder »Svobode« ob pol 21. v mestnem gledališču, se bodo dobile vstopnice ves dan v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti, zvečer pa pri večerni gledališki blagajni. Pridite polnoštevilno!
e— Potni Usti za praški zlet CeHska
sokolska župa opozaria brate in sestre, se udeležijo zleta v Pragi, da si r.emudno preskrbijo od pristojnega sreskega načelstva na svojih članskih (sokolskih) legitimacijah potrdilo, da proti potovanju v inozemstvo ni nobenega zadržka. Tako potrjene legitimacije naj se pošljejo župni upravi v Celje, da jih more predložiti pred-stojništvu celjske mestne policije, ki bo izdala za vse članstvo, bivajoče na teritoriju celjske sokolske žup&, skupen (kolektiven) potni list. Zadeva :e zelo nujna, ker ie do zleta le še nekaj dni Vizum konzulata avstrijske republike bo preskrbela župa in nato poslala vidiran kolektivni potni list Savezu. Legitimacije morajo biti pri župj brezpogojno najpozneje do torka 2L tega meseca.
e— Višji tečajni izpiti na gimnaziji v Celju. Včeraj zjutraj so se na tukajšnji realni gimnaziji pričeli ustmeni višji tečajni izpiti, h katerim ie bilo pripuščenih 28 kandidatov in Kandidatk, dočim 2 kandidatoma in 2 kandidatkama ni bilo treba delati ust-menega izpita, ker so napravili pismeni izpit z odličnim uspehom. Pismeni izpiti so se vršili pretekli ponedeljek, torek in sredo. K ustmenemu izpitu niso bili pripušče-ni 1 kandidatka in 2 kandidata. Izpiti se vrše pod predsedstvom ministrskega odposlanca univ. prof. g. dr. Pavla Vnjovi-ča iz Beograda.
e— Pri mozirskem jubilejnem nastopu ▼
nedeljo 26. t m., ko slavi tamkajšnji Sokol svoj 50-letni obstoj, bo sodelovalo tudi sokolsko članstvo iz Celja. Če se bo do 23 t. m. v župni pisarni v Celju priglasilo dovolj udeležencev, bo celjsko mestno avtobusno podjetje dalo na razpolago poseben avtobus, s katerim bi stala vožnja r Mozirje in nazaj le po 20 Din za osebo.
e -—Poroka. V četrtek s© je poroča ▼ Kistanjih v Dalmaciji Celjan dipl. mere. g. Rafko Salmič, uradnik Privilegirane agrarne banke v Beogradu, z gdč. Vukosavo Ko-rolijevo iz Kistanjev. Priči sta bila za ženina g. Miloš Štibler, šef revizije v PAB v Beogradu, za nevesto pa dr. Vuk Vuja-sinovič, mestni zdravnik v Kistanjih. Bilo srečno!
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film z godbo in petjem »Romantična ljubezen«. V glavni vlogi Liane Ha i d.
Iz Kranja
t— Župni zlet kranjske sokolske župe bo
v nedeljo 19. t. m. v Stražišču. Zjutraj ob pol 9. bodo izkušnje, ob 11. uri pa se bo formiral sprevod. Popoldne ob 15. bo telovadni nastop, pri katerem bodo sodelovali vs>i oddelki. Godba dravske d'ivizije iz Ljubljane in gasilska godba iz Šenčurja. Posebej nastopi tudi četa vojakov iz Škofje Loke. Vse zunanje goste opozarjamo, da je prometno ministrstvo dovolilo četrtin-sko vožnjo. Potrdila o udeležbi na zietu se bodo izdajala v Sokolskem domu v Stražišču.
r— Sokol Kranj poziva člane, da se polnoštevilno udeleže župnega zleta v Stražišču. Drevi ob pol 21. bodo strogo obvezne redovne vaje pred Narodnim domom.
Sz LItIfe
i— Poziv Sokolom in planinarjem. V
nedeljo 19. t. m. se ustanovi na Polšniku sokolska četa. Zbora, ki bo ob 11. v tamkajšnji osnovni šoli, se udeležijo člani Sokola Litija—Šmartno. Skupni odhod z jutranjim vlakom ob 6. do Save. Vabljeni!
i— Šolska razstava. Osnovna šola v Smartnem pri Litiji bo imela vso nedeljo odorto razstavo izdelkov učencev in učenk domače osnovne in obrtne šole. Brez vstopnine.
Iz Slovenske Bistrice
— Seznam da\~čnih osnov za pridob-nir.o je razgrnjen pri mestnem občinskem uradu do 21. t. m. Naslednjega dne bo davčni odbor r:topravljal pri slovenjebi-striški davčni upravi o vseh v seznamu navedenih osnovah. Seznam za mestno območje obsega 137 zavezancev.
Iz Ksssilc
nj— Tekma koscev bo v Konjiški vagi v
nedeljo 19. t. m. Priredi jo sokolska četa v Konjiški vasi s sodelovanjem konjiškega Sokola. Za tekmovalce so določene lepe na-STade. Nastopijo tudi kosci škrici. Sprevod koscev in občinstva krene izpred Narodnega doma v Konjicah ob 14. v Konjiško vas. Po tekmi prosta zabava v gostilni br. Ko-lariča brez vstopnine. Sodeloval bo sokolski tamburaški zbor.
Is Ptnia
j-— Deputacija mestnega na?elstva, ki je
v Beogradu pod vodstvom poslanca g. Pe-tovarja posredovala na odločilnih mesti/h glede višje gimnazije .n meščanske šole, 6e je včeraj vrnila z dobtrimi vestmi. Zadevo višje gimnazije je ministrstvo ponovno iz-•počilo odseku, meščanska šola pa ostane neokrnjena kakor vse druge v državi.
j— Iz sreskega kmetijskega odbora. V petek 10. t. m. se je vršila pod vodstvom g. Žunkoviča seja sreskega kmetijskega odbora na mestnem magistratu v Ptuju. Seji s-ca prisostvovala tudi sreski podnačelnik g. dr. Bratina in sreski kmetijski referent g. Zupane. G. Zunkovič je podrobno obrazložil d-elokrog in delovanje kmetijskega odbora. Posebno pa se je še zahvalil g. dr. Bratini in g. Zupancu za njun trud pri prehranjevalni akciji v naših siromašnih Halozah. Obširno poročilo je podal tajnik kmetijskega odbora g. Muihič o splošnem delovanju. Pozival je vse prisotne, da vplivajo na to, da bodo občine točno plačevale svoje prispevke odboru, ki bi tako mogel uspešneje delovati, kakor to predpisuje zakon o p« p e še vanju kmetijstva. Od preračunanih prispevkov od občin (120.000 dinarjev) se je prejelo samo 90.305 Din, tako da je primanjkljaja 29.695 Din. Pri vol tvah je bil izvoljen za predsednika gospod Janko Zunkovič, posestnik in župan iz Narapelj, in na novo odbornik g. Anton Alt. posestnik in gostilničar od Velike Nedelje. Za revizijo računov za lansko leto pa sta bila izvoljena gg. dr. Šalamun in Korenjak Anton. Na predlog g. dr. Šalamuna sta bili odposlani pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in ministru pro-svete obenem s prošnjo, da se zavzameta za to. da se ptujska gimnazija ne ukine.
j— LTspeh mature na državni realni gimnaziji v Ptuju. Dne 16. t. m. so se zaključili izpiti maturantov. Osmi razred je obiskovalo 27 gojencev, k maturi pa jih ie bilo pripuščenih 23. Od teh je napravilo maturo 20. 2 sta reprobirana za 3 mesece. 1 pa za eno leto. Maturo so napravili Bergin Zorko. (":as Maks, Delpin Cvetko. Fiihrer Milan, Gosakova Cirila. Harinkova Hilda. Horvat Koloman. Hotzl Oton. Jamškova Olga. Janžekovič Janez. Knez Viktor. Ko-
OPERA Začetek oh 2(1. Sobota. 18.: Viktorija in njen huzar. Izven.
Znižane cene. Nedelja, 19. ob 16.: Frodana nevesta v Tivolskem parku.
Ljubljanska opera. Za danes napovedana predstava operete »Mala Floramye-s odpaoe. Namesto nje se uprizori opereta »Viktorija in njen huzar«. V naslovni partiji Viktorije nastopi gdč. Pavla Udovičeva, članica mar>-borske operete; partijo Cunlighta pa igra g. Vladimir Skrbinšek, član mariborske drame. Na to gostovanje dveh uglednih članov mariborskega gledališča prav posebej opozarjamo. — Jutri se poje ob 16. v Tivolskem parku v tretje Smetanova »Prodana nevesta« v učinkoviti in uspeli priredbi na prostem. Opozarjamo, da je teren na podlagi Izkustev prvih dveh predstav nanovo urejen ter da bosta sektorja B in D povišana, tako da bo pogled na prizorišče popolnoma nemoten. Število sedežev teh dveh sektorjev je precej povečano, tako da bosta ta dva sektorja sprejela mnogo več gledalcev. Stojišče za sektorjem E in F bo ograjeno ter rezervirano za obiskovalce, ki s' preskrbe stojišča a 7 Din. vsa ostala stojišča pa veljajo ž 5 Din. Opozarjamo zunanje posetnike na ugodnost, ki jim jo priznava uprava pri skupnem posetu te prireditve. Prijave se še sprejemajo tekom današnjega dne.
vačec Milan, Kožar Alojz, Laibach-erjeva Doroteja, Lenartova Zora, Obal Štefan, Polak Miroslav, Podlesek Jožef, Sorec Egon in \Vessely Viljem (z odliko). Maturantje napravijo 17. t m. izlet v Ziče pri Konjicah, v nedeljo pa v Ljutomer. Na lepih učnih uspehih, ki jih beleži letos naša gimnazija, zavodu iskreno čestitamo!
j— Vpisovanje v I. razred osnovne šole bo v nedeljo 19. t. m. od 8. do 11., in sicer za dečke in deklice na deški osnovni šoli (poleg glavarstva). S seboj je prinesti krstni list.
j— Opozarjamo Ptujčane, da priredi sokolska četa pri Sv. Urbanu v nedeljo 19. t, m. letni telovadni nastop. Začetek ob 15. Vabljeni prijatelji Sokolstva in ljubitelji prijaznih Slovenskih goric.
j— Huda nesreča. Ko je te dni vozil 64-letni posestnik Top'ak Ivan iz Spuhlj pri Ptuju na vozu seženj drv, je iz nepojasnjenega vzroka padel pod voz in dobil hude poškodbe na prsnem košu, kjer mu je polomilo več reber. Poškodovani sta tudi hrbtenica in leva roka. Toplakovo stanje je brezupno.
Iz Gornje Radgone
gr— Spored ob sokolskih dneh. Preskrbljeno je za prenočišča in prehrano vseh gostov, ki prispejo v Gornjo Radgono. Na predvečer bo zbirališče za sprevod na prostoru pred fanno cerkvijo pri transformatorju. Od tod krene sprevod po Gornjem Gri-su do obmejnega murskega mosta, nato po Spodnjem Grisu do občinske hiše. Pred občinsko hišo, kjer stanuje kumica, se sprevod zaustavi in moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Janka čiriča zapoje tri pesmi. Na sam dan slavnosti bodo od 9. naprej na telovadišču izkušnje vseh oddelkov. Ob 10. zbirališče netelovadečih članov in članic na postaji za sprejem gostov. Ob 11. formiranje sprevoda na telovadnem pro-
stora ob Muri na tratah. Sprevod krene
nato po občinska cesti proti občinski hiši in odtod po Gornjem Grisu do 'obmejnega murskega mosta in po Spodnjem Grisu nazaj do občinske hiše, kjer bo nato razvitje društvenega prapora. Nato defile na Spodnjem Grisu in razhod pri društvenem lokalu. Po obedu zbirališče vseh oddelkov na telovadišču. Začetek telovadbe ob 15., tako da bo telovadba končana do večernega vlaka, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 18.56.
Iz Prekmnrja
pm— Sokolska prireditev v Dolnji Lendavi. V nedeljo 19. t. m. bo dolnjelen davski Sokol polagal račun svojega dela v telovadnici. Že nekaj let sem so sokolske telovadne prireditve pravcata sokolska in nacionalna manifestacija tukaj na severni točki tik ob meji. Nastopili bodo vsi telovadeei oddelki. Domačim telovadcem ob strani se bodo predstavili tudi bratje iz sosednih društev mariborske in varaž-dinske župe. Sokolski nastop pa bo zopet dolnjelendavski narodni praznik, ki bo letos tem veličastnejši, ker bo prireditev na letnem telovadnem prostoru. Kakor je znano, si je Sokol zadal smelo nalogo, da si zgradi lastni krov. Vse društveno delova nje se je usmerjalo v cilju zbiranja potrebnih finančnih sredstev, da bi čim prej postala ideja resnica. Tako je bil položen prvi temelj in Sokol že ima nekaj denarja kot fond za zgradbo lastnega doma. Na nedeljsko prireditev je pričakovati velike udeležbe vsega prebivalstva. Dopoldne bo ob 10. glavna izkušnja. Popoldne bo spre jem gostov pri vlaku ob 14., nato se razvije sprevod skozi meste na telovadišče. Pri telovadbi bo svirala vojaška godba iz Varaždina. Po telovadbi bo družabni sestanek na telovadišču. Vabljeni!
rslTO
Naša zastava v pomorskem prometu
napreduje
Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je naš pomorski promet po tonaži ladij, do-šlih v naše luke, v preteklem letu navzlic krizi dvignil, in sicer od 14.98 na 16.68 milijona ton (1. 1932. je znašal le 7.04 milijona ton). To seveda še ne pomeni, da je naša trgovinska mornarica obvarovana od jx>sle-dic krize. Tudi naše paroplovne družbe preživljajo težke čase, zlasti one. ki se pečalo s svobodno prekomorsko plovbo in so zaradi tega navezane tudi na prevoz tujega blaga med tujimi lukami. Padec svetovnega pomorskega prometa na polovico, seveda m mogel ostati brez usodnih posledic za te naše paroplovne družbe, zato imamo danes v naših lukah 29 razpremljenih ladij z okrog 130.000 tonami nosilnosti.
Seveda pa bi bila kriza za na£o paroplov-bo še težja, če ne bi vsaj relativno napredoval lokalni pomorski promet in če se ne bi tudi naša zunanja trgovina v rastoči meri posluževala cenejše vodne poti. Kakor smo že pred tedni navedli, je naš izvoz po vodni poti lani dosegel 64.10/f> vsega izvoza (po količini) nasproti 61.3. 42.3, 39.6 in 38.9 °/o v zadnjih štirih letih. Tudi pri uvoznem prometu se vedno bolj poslužujemo vodne poti (morske in rečne). Iz naše statistike zunanje trgovine so razvidni naslednji zanimivi podatki o gibanju skupne količine našega izvoza v primeri z gibanjem količine izvoza preko morja (v milijonih ton):
1929	5.33	1.45
1930	4.73	2.25
1931	3.32	1.70
1929—1931	— 2.01	+ 0.25
	ves uvoz	uvoz po morju
1929	1.67	0.42
1930	1.51	0.51
1931	1.13	0.43
1929—1931	— 0.54	+ 0.01
l/j	? I 111 tt f n ul i v. » *. J*- . . .	j —
ves nas izvoz v zadnjih dveh letih po količini nazadoval za preko 2 milijona ton ali skoro 40 °/o, navzlic temu pa se je izvoz po morju dvignil za okrog 17%. (Leta 1930. je znašal izvoz po morju celo 2.25 milijona Din, tako da je lani v primeri 9 predhodnim letom padel, vendar v manjši meri nego ves
izvoz.) Enako sliko vidimo pri uvozu, kjer se je prav tako uvoz preko morja nekoliko dvignil, čeprav se je skupni izvoz zmanjšal za pol milijona ton ali za okrog 30%. Gor nje važne spremembe glede potov, ki se jih poslužujemo pri izvozu in uvozu, so gotovo v znatni meri pripomogle, da svetovna gospodarska kriza vsaj lani še ni v toliki men prizadela našega pomorstva, kakor v drugih pomorskih državah.
Ja pa še drug važen moment, ki prihaja tu v poštev, namreč rastoča udeležba naše nacijonalne zastave v našem pomorskem prometu. Udeležba domače zastave in tujih zastav v našem skupnem prometu Ink (po tonaži došlih ladij) je bila zadnja leta naslednja (v milijonih ton):
ladje domače %	tuje
1926	7.30 72.5 2.92 27.5
1930	11.50 76.8 3.48 23.2
1931	13.38 80.2 3.30 19.8 Delež naše nacijonalne mornarice na skupnem prometu ladij je lani prekoračil že 80°'» in je povečanje prometa v prot. letu prišlo v prid edino naši mornarici, kajti tonaža tujih ladij, ki so prišle v naše luke, se Je celo nekoliko zmanjšala. V gornjih številkah je seveda upoštevan tudi ves obalni pomorski promet Zato je tem važneje, da se naglo dviga tudi delež naše nacijonalne mornarice pri prometu blaga z Inozemstvom, kjer Je pozicija naše nacijonalne zastave najslabša, kajti v blagovnem prometu z inozemstvom prevladuje še vedno t'iia zastava Pri prometu blaga z inozemstvom so zadnja leta odpadli na domačo In t*ijo zastavo ladij, kt so ta promet vršile, naslednji odstotki*
jugoslovenska inozemska zastava 19*>S	21.7 %	78.3%
19°9	26.5 %	73.5
1930	30.5 %	69.5 %
1931	34.7 %	6o.3% Naša nacijonalna zastava tudi tu naglo na
preduje. Pri uvozu blaga je lani udeležba jugoslovenske zastave znašala 39.1 %, pri izvozu 33.3%. Od tujih zastav pa so bile lani pri izvozu in uvozu blaga udeležene: italijanska z 49.4% (1 1930. 52.9), grška s 4.7% (6.2), angleška s 3.4% (1.7) in nizozemska z 2.1% (1.9).
Postopanje pri ustanavljanja trgovskih in
obrtniških udruženj
V »Službenih Novinah< od 16. t m. je objavljen pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov, ki ga je izdal trgovinski minister dr. Albert Kramer na podlagi § 460. obrtnega zakona. Ta navodila pravijo med drugim:
Obrazec pravil za združenja trgovcev ln obrtnikov, ki je bil predpisan z odlokom 31. marca t. 1., je načelno obvezen za vsa združenja. Vendar se lahko odobrijo spremembe besedila obrazca, kolikor so take spremebe potrebne zaradi posebnih razmer v posameznih banovinskih področjih. Seveda morajo biti take spremembe v skladu z odredbami obrtnega zakona. Vpisnina in čta-narina se določata po krajevnih prilikah m po zahtevah stroke.
Da bi mogla trgovska udruženja posamezne naloge v smislu zakona čim bolje in koristneje vršiti, si morajo zbornice, ki potrjujejo pravila, prizadevati, da se pri ustanavljanju ali pretvarjanju združeni taki cilji ustvarijo z ustanavljanjem zveznih organizacij v smislu § B63. obrtnega zakona (ki omogoča ustanavljanje zveznih organizacij združenj po društvenem zakon«), Take skupne naloge nai bodo izločane od nalog posameznih združeni in naj bodo prepuščene sanio zveznim organizacijam. Tam. kjer zvezne organizacije ne obstojajo, naj zbornice napravijo primerne korake in si prizadevajo, da se ustanavljanje zveznih organizacij olaj_ ša in izvrši čim koristnejše. Predvsem naj se preko zveznih organizacij ustanavljajo strokovne šole. pospešuje strokovna izobrazba. organizira informacijska in statistična služba, prirejajo konference, predavanja In razstave, ustanavljajo muzeji in druge ustanove za pospeševanje gospodarstva, ustanavljajo humani fondi in druge ustanove za pomoč članov in rodbin v starosti, v primeru smrti, za bolezen itd. Po odobrenfu bana lahko več udraženj ustanovi skupno razsodišče za spore med službodajalci in nameščenci iz službenih odnošajev.
Pri ustanavljanju združenj naj velja načelo. da nai bo najmanjše število članov po pravilih 100. Ce je v enem srezu dovolj članov za uspešno delovanje, se lahko zdru-
ženja ustanovijo za dva ali več srezov. Manj kot sto članov 9mejo imeti le združenja v primeru, kjer to zahtevajo lokalne razmere in kjer to omogoča jakost in obseg delovanja pripadnikov dotičnega združenja. Skupno združenje za mesto in okoliški srez. se ima ustanoviti r vsakem primeru, kadar je do-tično mesto, ki ima značaj obče upravne oblasti prve stopnje, sedež okoliškega sreza. Sedež vsakega združenja mora biti na sodežu splošne upravne oblasti prve stopnje. Kadar obstoja združenje za dva ali več srezov, odloča o sedežu združenja zbornica, če obstoja v tem pogledu spor.
Ustanavljanje strokovnih združenj za posamezne trgovinske stroke ie fakultativnega značaja in je prepuščeno oceni zbornice, če obstoja potreba za ustanovitev takega strokovnega združenja. Strokovna združenja za posamezne trgovinske stroke je treba v načelu odobravati samo za jrodročja mest z več kakoT 30.000 prebivalci in za sedeže banovin. Zbornica mora pri odobravanju upoštevati, da se z ustanavljanjem strokovnih trgovinskih združenj prekomerno ne slabijo kolektivna trgovinska združenja na škodo uspešnega delovanja. Izjeme od gornjega pravila se lahko napravijo za stroke, ki so v narodnogospodarskem pogledu posebne važnosti (n. pr. izvozniki), ali pa za stroke, ki imajo gledč na način dHa poseben značaj (gostilničarski obrati, avtobusna podjetja in obrati, ki soadajo v trgovinska združenja, pa nimajo izrazitega trgovin, značaja, če se n. pr. bavijo predvsem z dajanjem uslug, kakor pisarne za posredovanje, prevozniška jx>djetja, podjetja za straženje itd.).
Vse vrste gostilniških obratov tvorijo eno samo stroko, vendar ima lahko vsaka vrsta v združenju svojo sekcijo. Samo kadar je število obratov iste vrste veliko, se lahko v velikih mestih ustanavljajo združenja za jx>samezne panoge gostilniških obratov ali za več sorodnih obratov te stroke.
V gornjih izjemnih primerih, kjer ee lahko ustanavljajo strokovna združenja, naj se taka združenja načelno odobravajo za področje sreza ali več srezov za vso banovino j>a le izjemoma, če to zahteva gospodarski značaj dotične stroke in le tedaj, kadar se področje banovine sklada s področjem zbor-
Uporablja ga vsaka redo- | ljubita gospodinja ^ 2
niče. Ce ima banovina več zborničnih področij. ne more teritorij enega strokovnega združenja presegati meja dotičnega zborničnega področja. Združenja za več zborničnih področij v mejah ene banovine se smejo izjemoma odobriti samo. če posebni oziri in posebne razmere zahtevajo, da se tako združenje ustanovi. Pravila zn tako združenje odobrava zbornica, v katere področju se nahaja sedež združenja, vendar ste mora ta zbornica prej sporazumeti z zbornicami, na katerih področje sega delokrog dotičnega strokovnega združenja.
Pri ustanavljanja združenj bančnih in ia-varovalnih podjetij, imetnikov gradbenih tn elektrotehničnih obrti, tiskarskih podjetij, nadalje združeni oseb. ki vrše zastopanje in posredovanje pred oblastvi. združenj špediterjev in carinskih posrednikov in združenj avtobusnih podjetij (o z. § 356'2) velja pravilo, da se taka združenja ustanavljajo za področje ene banovine. V banovinsko združenje bančnih in zavarovalnih podjetij spadajo tudi hranilnice (regulativne), ne pa kreditne zadruge.
Za gradbene in elektrotehnične obrti ee lahko ustanovi skujjno banovinsko združenje s sekcijami za vsako stroko iz § 36., 1. odst. točki 1. in 2. ter § 51. (gradbeni inženjerji. stavbeniki, elektrotehnični inženjerji. elektrotehniki). vendar pa lahko tudi vsaka gori označena stroka ustanovi svoje banovinsko združenje. Elektroinstalaterji lahko osnujejo svoja sreska združenja ali pa skupaj z zidarskimi, tesarskimi, kamnoseškimi in vod-njakarskimi mojstri (z odgovarjajočimi sekcijami). Če smatra zbornica, da taka združenja ne morejo obstojati, tedaj pripadajo elektroinstalaterii in zidarski, tesarski, kamnoseški ter vodnjakarski mojstri v sploSna obrtniška združenja. Špediterji lahko ustanovijo skupno banovinsko združenje s carinskimi posredniki ali pa ločeno. Ustanavljanje gornjih banovinskih združenj (v smislu § 356/2 g. z.) lahko zbornica pripusti, če to zahteva polovica pripadnikov dotične stroke.
Reorganizacija naSega mlekarstva
n.
V prvem našem članku (glej »Jutro« od 5. t m. smo omenili, da nas ne sme strašiti kriza pri reorganizaciji našega mlekarstva. V tem primeru so nam lahko za vzgled ravno Čehi in Nemci, ki jih tudi tarejo finančne težkoče, pa vendar mlekarstvo z izredno naglico preurejajo. Je povsem pravilno, da ne čakajo uničenja, ki jim preti po tuji konkurenci, ampak postajajo sami že konkurenčni. Njihova mlekarska statistika nam dovolj jasno priča, kako so napredovali v teku zadnjih let Zajezili so uvoz tujih mlečnih izdelkov fn omogočili boljše vnovčenje lastnega mleka.
Kako je postopati v krizi, če odpore ena ali druga kmetijska panoga, nam kažejo s svojim delom tudi Cehi - MoravanL Do nedavna je predstavljala glavni vir dohodkov moravskega kmeta sladkorna pešačim Je nastopila kriza ▼ sladkorni Industriji, Je kmet zaradi znižanja cene pesi spremenil njive v deteljišča in travnike; usmeril Je torej svoje gospodarstvo na mlekarstvo. Toda kaj b( pomagala temu kmetu preorijentacija s spremembo poljskih kultur, če ne bi istočasno poskrbel za ureditev, odnosno postavitev mlekarne.
Na češkem ne mine v teku zadnjih let mesec, da ne bi postavljali ali preurejali mlekarn. Čehi ne čakajo na boljše Čase križem rok, ampak ustvarjajo, kakor se mora ustvarjati ravno v krizL Pri nas je vedno vprašanje, kdo nai gradi mlekarne v teh težkih časih. Pogosto se čujejo očitki, da je nesmisel v tej finančni stiski delati načrte za kakšno večjo mlekarno, če še za druge stvari ni denarja. Če pa Je kaj potrebno v tem času. Je to, da poiščemo možnosti in Jih nudimo kmetovalcu, da pride do vira vsakdanjih dohodkov! Vse lepo in potrebno, toda Američani še nismo in če hočemo kdaj doseči njihovo stopnjo razvoja, moramo najprej dvigniti naše kmetijstvo, vsaj do višine češkega kmetovalca. Ne torej od zgoraj navzdol, temveč od spodaj navzgor!
Kako se pospešuje zgradba mlekarn v drugih državah? Naj mi bo dovoljeno omeniti le Češkoslovaško, ki je v mnogem podobna tudi našim prilikam, in Nemčijo, ki kaže sliko mlekarske veleindustrije. Na Češkoslovaškem so določili ravno v preteklem mesecu, da se postavijo štiri večje mlekarne s kapaciteto od 4000 do 10.000 1 mleka dnevno. Mlekarne se morajo zgraditi v prvi polovici prihodnjega leta. Potrebni kapital se zbere v prvi vrsti z deleži, katerih višina znaša 100 čeških kron na kravo, z dvakratnim jamstvom. Vpisnina znaša za one, ki se priglasijo v prvem mesecu 10 Kč, v tretjem mesecu 25 Kč, in do šestega meseca že 50 Kč. Na ta način se vzgajajo ljudje k požrtvovalnosti, ne da bi čakali po naši stari navadi z izgovorom »Bomo videli, kako bo šlo?« Po izvršeni akciji od strani zadružnikov samih priskoči na pomoč oblast, ki podeli primerno subvencijo za nakup strojev. Podobno postopanje je tudi v našem načrtu glede podeljevanja subvencij, toda izkušnje z zgradbo večje mlekarne še nimamo, ker nismo še nobene postavili. Vprašanje pa je, če bo pri naših zadružnikih dovolj dobre volje pri vplačevanju deležev. Med nami je mnogo navdušenja v početku, ko pa je treba zbrati denar, se velika večina nenadno umakne.
V Nemčiji se postavljajo še večje mlekarske centrale, za katere bi običajni deleži po številu krav ne zadostovali, zato najamejo tam večja posojila, ki jih nudi država po znižani obrestni meri. Za po-vzdigo mlekarstva izda Nemčija letno več milijonov dinarjev cenenega kredita. V teku desetih let pa bo vse mlekarstvo v Nemčiji urejeno.
Ali se ne bi dali tudi v naši banovini bolje izkoristiti naravni pogoji za mlekarstvo. kakršnih nima večina držav v Evropi. Lepo zasnovana akcija za ureditev mlekarstva v Mariboru je še vedno na papirju, podobno je v kamniškem srezu, še
slabše v radovljiškem in ljubljanskem okraju. Polno navdušenja je bilo tudi še pri določevanju deležev; ko pa smo prešli na vplačevanje, se ie vse poleglo. Naš kmet je po večini Še nezaupljiv. Prevečkrat je bil varan in tudi v mlekarstvu mu niso prizanesli koristolovci. Toda kmetu je treba dati ponovno poguma in veselja, ne z dvomi in izjavami, ki škodujejo zadružnemu pokretu. ampak s pozitivnim delom. Vsako odiranje z izgovori, da še nismo zreli, ie zastarelo mnenje, ki mora pasti. Kakor so se ustvarile male vaške mlekarnice, tako se lahko tudi likvidiram in združijo v večje okraj, centrale, ki bodo edine zmožne življenja. Ker pa je za fake centrale treba več kapitala, moramo raz-mišljati o posojilih. Kakor se lepo čuje o gradnji te ali one palače in ustanove, tako bo gotovo vsa naša javnost z zadoščenjem spremljala pokret za ustanovitev zadružnih mlekarskih central, od katerih bo imela tudi splošnost velike krrini.
Franjo Pavlica.
Borze
17. junija.
Na ljubljanski borzi se je danes d^iza Newyork znova okrepila. Od ostalih deviz pa sta se dvignili le še devizi Berlin in P7"*-ga, dočim sta popustili devizi London m Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje slaba; zaključena je bila le za kaso po 178. V dolarskih papirjih ni prišlo do prometa. Zaključki so bili le 3e v 4% agrarnih obveznicah po 23 in v 7% investicijskem posojilu po 49.
Devize.
LJubljana. Amsterdam 2275.41 — 2286.77, Berlin 1330.67 — 1341.47, Bruselj 782.95 do 786.89. Curih 1097 35 — 1102.85. London 2—5.41 _ 207.01. NevvTork ček 5614.25 do 5642.51, Pariz 221.30 _ 222.42. Praga 166.78 do 167.64, Trst 2S7.35 _ 289.75.
Zagreb. Amsterdam 2275.41 — 2286.77, Berlin 1330.67 — 1341.47. Bruselj 782.97 do 786.89, London 205.41 — 207.01. Milan 287.35 do 289.75, NewVork kabel 5636.25 — 5664.51, Newyork ček 5614.25 — 5642.51. Pariz 221.30 do 222.42. Praga 166.78 — 167.64, Curih 1097.35 — 1102.S5.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 176 _ 181, za jnlij 173 — 180, za avgusst 180 bi, 7% investicijsko 49 — 05, 4% agrarne 22.50 — 23.25, 6°/« begluške 32 — 32.50, 7°/« Blair 37 — 38. 8% Blair 42 bl„ 7% Drž. hipotek, banka 42.50 — 43; bančne vrednote: Narodna banka 3800 _ 4000, Priv. agrarna banka 203 — 206.
Beograd. Vojna škoda 178 — 179, veliki komadi 181 zaklj., 7% investicijsko 49—51, 4% aerame 23.50 zaklj., 6% begluške 32.75, 32 zaklj., 8% Blair 45 bL, 7% Blair 38.50 bi., 7% Drž. hipotekama banka 42.75 zaklj., Narodna banka 3880 — 3960, Priv. agrarna banka 208, 206 zaklj.
Dnnaj^ Eskomptegeseflsehaft 100, Staats-eisenbahngeselL 17.75. Trbovlje 19.10, Alpj-na - Montan. 850, Sečerana 2L
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska,
78	kg po 180 — 182.50, okolica Sombor, 79 kg po 185 — 187.50; potiska, 80 kg težka po 190 — 192.50; moka: baška >0c, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 320 — 325, banatska po 330 do 335; koruza (slovenska postaja, plač. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 147.50 do 150. po navadni voznini r»o 152.50 — 155.
+ Novosadska blagovna borza (17. t m.) Tendenca za pšenico mlačna. Promet 48 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg 127 _ 129; okolica Sombor, 79 kg 127—129; srednjebaeka. 79 kg 127 _ 129; gornjebač-ka, 79 kg 128 — 130; baška, ladja Tisa,
79	kg 129 — 131; baška. ladja Begej. 79 kg 127 — 129; gornjebanatska, 79 kg 124—126; banatska, pariteta Vršac, 7S kg 124 — 126. Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147 50 — 152.50. Ječmen: baški, sremski, 63'64 kg 140-145: pomladni. 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška, banatska 100 — 102; sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Moka: baška, banatska »Og« in >0g^< 210 do 220; »2« 195 — 205; »5< 185 — 190: rGc 175 - 180- »7< 145 — 150: »8c 92.50-97.50. Otrobi: baški. sremski 87.50 — 90,
+ Somhorska blagovna borza (17. t m.) Tendenca mlačna. Promet 42 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, 78/79 kg 127.50 do 129; baška. 79/80 kg 127.50 — 129; baška potiska, 80 kg 129 — 131; banatska potiska. 79 kg 127 — 129; banatska, 79 kg 124 — 125. Ječmen: baški, 67/68 kg 155 do 160; baški, 63/64 kg 140 — 145. Koruza: ba--joO—lOl: za julij 101—103; za avg. 103 do 105. Moka: basVa 7<0<*z in »Ogg« 210 do 220; »2« 195 _ 200; »51 185 — 190; »6« 175 — 180: >7< 145 _ 150; »8« 92.50—97.50. Otrobi: 87.50 — 90.
Nacionalizem v 19. in 20. stoletja
V češki reviji »Socialni problem v« razpravlja dr. Zdenek Peška o razvoju nacionalizma v minulem stoletju in v začetku našega stoletia. Nacionalizmu je dala doba in filozofija romantike močne pebude. Navzel je tedaj naravnost relieiozno obliko. Po verski združitvi so l.iudje začeli hrepeneti po nacionalni združitvi. Poleg romantike je v tem pogledu vplivala nanje francoska in nemška romantična filozofija. Narod so tedaj različno definirali: eni so ga proglašali za pogodbeno skupnost, za skupnost solidarnosti (Renanova razlagal, drugi pa za socialen dogodek, ki prav nič ne zavisi cd volje posameznikov (Treit-schkeieva razlaga v Nemčiji). Od francoske razlage vodijo pota k samoodločbi. V socializmu je iz noče tka prevladovala kozmo-politska tendenca, pozneje na se je socializem preobrazil in se je približal koncepciji samoodločbe.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
KULTURNI PREGLED
Stalno letno gledališče na prostem?
Ravnatelj Polič o izkušnjah s „Prodano nevesto"
Kdor je videl prejšnji teden »Prodano nevesto« na prostem v tivolskem parku, se je čudil domačnosti in prisrčnosti, s katero je bila predstava podana. Saj je imel človek skoro vtis, kakor da je opera dobila šele sedaj svoj pravi obraz. Na prostem ni zastora in ne kulis, da bi skrivale igralca občinstvu. Vse mora biti očitno. Kakršen si, takšen stojiš pred občinstvom. Zato so take predstave, lahko bi rekel, odkritosrčne: nekako okno v igralčevo notranjost in edina pravilna presoja, ali je vsa zadeva v resnici kaj vredna ali ne.
Ker je imel prejšnji teden ravnatelj Polič s pripravami čez glavo dela, sem se oglasil sedaj, ko je vsa zadeva že končana. Pričel sem vpraševati:
»Ideja, da bi se dajale predstave na prostem, je bržkone Vaša. Kdaj ste jo sprožili?«
»Prvič sem sprožil to vprašanje menda pred tremi leti v nekem članku v »Slovenskem Narodu«. Za to idejo se je prav posebno zanimal ravnatelj velesejma dr. M. Dular. Vendar se takrat ni mogla izvesti, čeprav sva si oba precej prizadevala.
Konkretnejšo obliko je dobilo to vprašanje šele lani ob priliki odkritja spomenika kralju ePtru. Izvajanje »Gorenjskega slavčka« na tivolski terasi je prebilo led in postalo odločilno za nadaljnji razvoj te ideje. Izkustva za take aranžmaje sem si pridobil v Osijeku, kjer sem 1. 1921. priredil »Prodano nevesto« v takozvanem »re-gimentskem vrtu«. Tudi tam smo jo dali brez vsakih pavz. Kecala je pel Križaj, Marinko Perdanova, Janka pa pokojni Ja-strzebski.«
»Kako, da ste se letos premestili iz tivolske terase na otroško igrišče in da igrate že sedaj poleti?« »Podrobneje sem se zanimal, na kakšnih prostorih igrajo drugod po svetu in sem zasledil, da igrajo v kopališču Zoppot pri Gdanskem, v gozdu (tkzv. \Valdooer). kjer je prostor nenavadno akustičen. To me je privedlo do ideje, da bi preizkusili bivše otroško igrišče, ki ga obdaja mogočno drevje.
Prve preizkušnje so pokazale, da smo zadeli pravo, tako da smo z mirno vestjo zainteresirali odločilne činitelje in jih prepričali o uspešnosti tega podjetja. Ob tej priliki moram s hvaležnostjo poudariti, da so mi šli vsi gospodje z vidnim razumevanjem in največjo ljubeznijo na roko. Posebej moram omeniti pomoč, ki nam jo je nudil mestni gradbeni odsek, predvsem pa ravnatelj mestnih nasadov g. A. Lap, ki je osebno nadziral vsa dela.
Lanskoletna predstava na prostem me je prepričala tudi o tem. da je jeseni v Ljubljani že skoraj premrzlo. Zato sem skušal prepričati, da je najbolj primeren čas za take prireditve mesec junij. Cisto izjemne vremenske neprilike tega poletja so nam pri skušnjah sicer tudi nagajale, vendar pa se je pri predstavah vreme nad vse izkazalo.«
»Kakšno je Vaše mnenje: ali trpi pevec na glasu, če poje na prostem?«
»Odlična akustika izbranega prostora mi je dala dokaz, da nastopi na prostem — če so dani pravilni pogoji — niso niti najmanj škodljivi človeškemu organu. Sijajen primer nam je dal naš Križaj, ki je pel dvakrat zaporedoma izredno naporno partijo Keeala (kar bi v gledališču sigurno odklonil), čeprav se je od začetka sploh branil nastopiti na prostem.«
»Zakaj ste se odločili baš za »Prodano nevesto?«
»To sem storil zaradi tega, ker je prav ta opera kakor menda nobena druga, zelo pripravna za izvajanje na prostem.«
Ob koncu pa je še dostavil:
»Seveda je ta naš aranžma šele začetek. Zavedamo se vseh nedostatkov tako glede odrišča, kakor tudi prostora za občinstvo in podobno. Z dobro voljo in nekaj vztrajnosti pa upam, da bo uspelo urediti ta prostor taiko, da bo vprav idealen. Pogoje za to imamo. Tivolski park je zelo prikladen, ker je v neposredni bližini mestnega centra ter je krasno urejen. Upam, da bo Ljubljana dobila s\'oje stalno letno gledališče na prostem, ki bo lahko postalo svojevrstna atrakcija tudi v tujsko-prometnem oziru.«	Zdravko Ocvirk.
Josip Hatze in njegova opera „Adel i Mara"
I z razgovora s skladateljem
Še o naših gledaliških stikih
Ljubljana, 17. junija.
V stolpcih >Jutrovega« kulturnega pregleda je bila o vprašanju kulturnega, zlasti še gledališkega sodelovanja med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano že tolikokrat beseda, da bi bilo le znak odvisne gostobe-sednosti, če bi še dokazovali potrebo takih stikov. Gledališko sodelovanje in nesodelo-vanje je članek g. Cirila Debevca zadel v živo: osvetlil ga je s številkami, ln to je edina luč, fci lahko zgane gledališko vest, če ni v taki planetarni razdalji, kakor je n. pr. vest beosrrajske gledališke uprave. Polemika g. Debevca z g. Hlrschlerjem zastran odnosa zagrebškega gledališča do slovenske dramatike je izzvenela v vzpodbudnem sklepu, da nam je najbolj treba dejanj. Zdi se, da je v tem vendarle potrebna večja zgovornost; kakor Mertner-jova jezikovna metoda, prikrojena ad usum ljudi, ki nimajo kdo ve kaj veselja z jeziki, zahteva tudi naša kulturna politika, da težje besede čim večkrat ponovimo, in med te besede štejemo tudi potrebo dejanj Potem takem bo v dobro večkrat sitnariti zaradi dejanj, fci so brez dvoma manj všečna nego retorično leep besede in v transu navdušenja dane obljube. Najboljša prilika za t.akele vaje v naši kulturni politiki so nedvomno konkretni primeri, ki kažejo, kako razumevamo ali nerazumevamo potrebo dejanj.
Torej v konkretnost.
Predvsem je treba, da se pomenimo Slovenci med seboj. Evo nazornega primera, ki kaže, kako slabo razumemo mi sami. potrebo dejanj: V teku letošnje sezone je bil v zagrebškem gledališču takrat slovenski dramatski večer. Obakrat so gostovali člani mariborske dra.me, pri čemer je brezpomembno, ali je bilo to oficie.lno gostovanje mariborskega gledališča ali ne. Obakrat se je pokazalo isto: popoln neuspeh. Pri prvem in drugem gostovanju isti značilni znak: obupna brezbrižnost zagrebškega občinstva, bratsko gostovanje v pozorni navzočnosti skoraj praznega gledališča. Razlika med obema gostovanjema pa je t.a-le: Prvič so jo, če dopustite, polomili z izvirno slovensko novostjo katere dra-jnatska vrednost ni mogla prepričati niti ljubljanske drame, drugič pa so nastopili s hrvatskim komadom v slovenščini, hoteč presenetiti hrvaško občinstvo z originalno režijo ln igro. Zagrebška kritika si je iz obeh gostovanj pridobila dva predsodka, v kolikor ni že starih predsodkov utrdila: da je slovenska izvirna produkcija slaba in da ni nič boljša režija, nič višja igra.
Slovenska?. V tem je namreč jedro; čo si hodimo med seboj v goste, se hočeš nočeš skupno reprezen-tiramo, nastopamo kot celota.. Memschlich, allzumenschlich, bi dejal N.ietzsche. Vsi trdimo, da smo si bratje; dobro, tudi bra.t bratu rad poteaže, kaj pomeni in za koliko pedmjev je višje •rvad njim. človeštvo se že tisočletja vadi v iskrenosti in neposrednosti in vedno znova čara isto komedijo; to iskustvo ima 'tudi za kulturno politiko svoj pomen.
Mariborčani so v ponedeljek IgraJfi ▼ Zagrebu kot nepooblaščeni, a dejanski pred-stavitelji slovenske gledališke umetnosti Begovičevo igro >Bez trečeg«. Kako, o tean si mogel te dni črtati v listih kaj nepomolj-ne kritike. Treba je prebrati n. pr. ooemo r Novosti« in >Obzora«, da ne omenjamo ostalih listov, med katerimi je Ml >Jutar-21 j i list- še najbolj prizanesljiv. »Navos>ti< (Branko Mašič) so pisale, da so redkn navzoči vprav zavidali one, ki niso postali žrtev te *dosade i neokusa«; primerjaie so r-rro z -ozbiljno shvačennm Piramom i Tizbom iz Shakes.pearovog >Sina Ijetne noči?. V tem se je torej treba pomeniti': Interesom našega kulturnega zbli.žanja ni ustreženo, če sprejmemo načelo >d€0®nj zaradi dejanj-. Dejanja morajo biti izvedena po višjem in prospešnejšem načelu, ki se imenuje selekcij a. Zagreb ni pripravno mesto za naše gledališke eksperimente, že več let prepričujemo zagrebško gledališko občinstvo, da smo vneti eksperimentatorjii, da imamo n. pr. slovenske Piscatorje in pod. To resnično ali namišljeno slovensko - kultuTtragerstvo« v gledališču pa Zagrebčanov niti malo ne zanima. Samo 63 ljudi v Zagrebu je občutilo potrebo, videti kako bol o S'o venci igrali komad hrvaškega pisatelja, igro, kj jim je dobro znana in ki so jo videli v skrbni režiji in najboljši zasedbi: več sto ljudi pa je zanimalo, kako bo skupina dr j a Baratova uprizorila n. pr. dovolj znanega Strlndbergovega >Očetat. Zaman je: naši odrski eksperimentaitorji izgubljajo onkraj Kolpe in Sotle -namišljeno glorijo in postajajo navadni >gnjavato-ri iz province. V trenutku, ko se hočemo postaviti pred brati, se osmešimo, ker tem bratom nedostoja one iluzije o nas, s katero sprejemajo tujce. Po vsem tem smemo reči. da niti najboljši naši eksperimenti ne spadajo v Zagreb, kjer ni psihološke sprejemljivosti za naše poizkuse; v poizkusih hočejo sami imeti prednost in je zaman, da bi jih prepričevali s predstavami, ki so že v naprej obsojene k neuspehu. Vsako gostovanje v Zagrebu je odgovorno dejanje, a nastop z - Uč loveč en j em « in sedaj z režijo g. Stupice ne kaže premočne zavesti odgovornosti. Posledica je. da ubijamo to. kar bi hoteli gojiti. Po takihle neuspehih bo tistih 63 radovednežev še manj: z matematično nujnostjo moramo priti tja. do pičlega števila recenzentov, ki opravljajo neljubo dolžnost. Odtod pa ni daleč — ničla.
Prosimo tedaj one, ki se jih tiče, da si svojo gorečo vnemo in ognjevite ambicije hladijo v našem planinskem podnebju, kolikor bomo sami voljni, da jim nasedamo iz bojazni, da ne bi bili dovolj kulturni in zadosti sodobni. Gostovanja v Zagrebu in drugod izven našega kulturnega podnebja naj se ne smatrajo za zadevo lokalne re-prezentaciije. ker to niso. temveč vsi vidijo v njih zadevo slovenske kulturne sposobnosti. in naj ne bodo neomejeno polje osebnih ambicij.
★
Ob tej priliki pa še nekaj. V včerajšnjem >Jutrovem« poročilu o zagrebških kulturnih dogodkih smo čitali informacijo. da bo zasTebška drama uprizorila Cankarjevo igro >Za narodov blagor« v slovenskem izvirniku. V stolpcih kulturnega pregleda je bilo zabeleženo, da je vodstvo drame naročilo pni g. prof. Žlm-breku hrvatski prevod in po naših informacijah je ta nrevod že mesec dni v rokah g ravna teli a Bacha Zanimivo bi bilo izvedeti razloge, ki so prepričali vodstvo zagrebške drame, da je uprizoritev Cankarja
Ljubljana, 17. junija.
Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je ljubljanska opera enako kot beograjska in zagrebška sprejela v repertoar prihodnje sezone novo jugoslovensko operno skladbo, Josipa Hatze j a glasbeno dramo v štirih dejanjih »Adel i Mara«. Maestro Josip Hatze, ki biva stalno v svojem rojstnem mestu Splitu, kjer je profesor glasbe, je ugleden skladatelj. Poteka iz Mascagnije-ve šole, čije verizem je očitno vplival na značaj njegove glasbe. Hatzejeva muzika pa ni obtičala na tej liniji, marveč je črpala iz bogate zakladnice narodnega me-
losa, kar daje njegovim skladbam ono pre-srčnost, s katero si vedno pridobe občinstvo. »Adel i Mara« je največja Hatzejeva skladba in uprizoritev te opere v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani utegne biti nov dogodek v našem glasbenem življenju. Ljubljanska opera bo uprizorila Hatzeje-vo delo v novembru.
Imel sem prijetno priliko, prebiti z ma-estrom Hatzejem kake pol ure v neprisiljenem razgovoru. Poudarjal je, kako visoko ceni slovensko glasbeno življenje in kakšne simpatije goji do naših skladateljev.
»Sicer pa vas utegne zanimati,« ie dejal, »da sem prav za prav slovenskega pokole-nja. Moj ded se je pisal Hace in je bil po
i - — ■ ■ ■
v slovenščini primernejša za Zagreb nego uprizoritev v prevodu.
Ne gre za načelno vprašanje. aR je prarv, da se med seboj prevajamo. Gre za dejstva. In tako dejstvo je n. pr. da Krleževi >Go-spoda Glembajevi« ne bi dosegli v Ljublja-nini niti polovico sedanjega uspeha, če bi jih igrali v izvirnem jeziku. Drugo dejstvo je, da si predstave v slovenskem jeziku niso nikdar pridobile zagrebškega gledališkega občinstva.
Da bo zadeva jasnejša in razkužena od morebitnih bacilov separatizma, še to-le:
V	Ljubljani smo skoraj vsi dvojezični: malo jih je, ki ne bi razumeli Krleže v izvirnem jeziku. Vendar smo radi, če igrajo v dobri, čisti slovenščini.
V	Zagrebu nihče ne zaničuje slovenščine, toda vsi prosijo, da jim olajšamo umeva-nje s prevodom, ker je za izvirnik treba malo več napora in potrpežljivosti.
Torej sami praktični razlogi.
Zakaj ne-kn se je zagrebška drama nenadno odločila za manj praktično rešitev?
Tu bi hoteli že v kali ubiti neki predsodek. ki bi se utegnil vkoreniniti na tako kočljivem in obenem nejasnem mestu:
Lahko namreč kdo smatra., — in sklepamo no nekih indicijah, _ daje Cankar s hrvaškega vidika neka lokalna veličina in da je vse to. kar Imenujemo slovenska literatura. provincia.lizem in etnografska posebnost, ki io je treba gojiti ta.ko kot izumirajoče rastline. Ta.ko gleda n. pr. nemški pacifist na problem lužiških Srbov;
rodu iz ljubljanske okolice, babica pa je bila doma iz Ilirstke Bistrice. V času ger-manizacije so slovenski priimek Hacč iz-premenili v Hatze. Moj oče se je iz Trsta preselil v Dalmacijo in se v Splitu oženil: tu sem prišel jaz na svet in tako postal nerazdružljivo spojen z dragim mi Splitom.«
»Kakšno vsebino tn kakšen značaj trna vaša opera »Adel i Mara«, ki ste jo te dni izročili trem jugoslovenskim osrednjim gledališčem?«
»To vam je glasbena drama v štirih dejanjih. Nje vsebinska osnova je znani ep našega dalmatinskega pesnika Luke Boti-ča »Bijedna Mara«, ki ga je Niko B^.rtu-lovič predelal v dramo. Iz obeh del je dr. Branko Radica prikrojil libreto. Opera bo tudi z dramatske strani učinkovita, ker je polna dejanja, ki mu živahno in razgibano sledi tudi glasba. O vsebini lahko povem, da opera obravnava zgodovinsko snov. Dogaja se 1. 1574. v Splitu. V tem času so v Splitu gospodovali Benečani, na Klisu, ki je oddaljen od mesta komaj nekoliko kilometrov, pa so bili Turki. Luka Botič je pri svojem opu navedel poročilo, ki ga je poslal upravi beneške republike splitski konte (provedidur) in ki ga citira Solitro v prvi knjigi svojih »Documenti Storici sull' Istria e la Dalmazia«. Poročilo, ki je avtentičen zgodovinski dokument, boste morda lahko pred premiero priobčili v celoti, saj se čita kakor povest. V njem je beseda o ljubezni mladega, zalega Turka Adela in splitske lepotice Marije Vorni-čeve. Ko starši izvejo za to, prisilijo Marijo. da gre za dve ieti v samostan: dotlej naj bi se pozabila sramota, da se je hči iz toli poštene in ugledne hiše zaljubila v Turka. Marija gre v samostan skupaj s sestro Ivanico. V samostanu zboli. Adel izve za to in ji na skrivaj sporoči, da bo zapustil zaradi nje svojo vero. Toda dekle hira vedno bolj m naposled umre. »Književnik in filozof Begtulija«, čitamo v tem poročilu, »je njeno usodo opeval v slav-janskem jeziku rekoč: »Razbolela se je naša grlica, ki je imela prekrasno perje, huda je njena rana; prišel je lovec iz daljne dežele in jo ranil: Bedna Mara!« — Tako omenjeni zgodovinski dokument! Kakor vidite, ustreza vsebina mojemu čustvovanju in temperamentu; je kratka, jedrnata, polna akcije in — kar je poglavitno — človečanska je.«
etnografija, živ muzej, lokalne posebnosti, nič več.
Iz tega predsodka bi mogla zrasti misel, da je treba Oamkarjevo igro >Za narodov blagor« dati v Zagrebu ne kot kvalitetno delo, brez ozira na njegovo provenienco, marveč -kot plod tega etnografskega osred-ja, kot lokalen pojav provinclalno omejene vrednosti.
če bi se kdaj in kjerkoli pojavilo tako mišljenje, bi ga bi.lo treba takoj zatreti, ker je pogubna novotvorba na važnem mestu naših kulturnih stikov. Cankarja je treba uprizoriti v Zagrebu tako kot bi ga lahko v Stockholmu in tako, kakor uprizarjamo v Ljubljani Krležo: kot polnopravnega dramatika, kot delo z literarno-dra-matskim valeurjem in ne kot »bogeca« v narodni nošii, kot provincijalno posebnost, ki v taki obliki Zagreba ne zanima. Ne zahtevamo nič preveč: zahtevamo, da temu ali onemu delu iz naše literature priznajo isto mesto in iste pravice kot podobnemu delu iz tuje literature Najprej se moramo med seboj iskreno priznati, zato pa pravično ocemjujmo drug drugega. Pri Cankarju in zlasti pri >.Nairodovem blagru.;-ni treba prositi miloščine: tu gre za to, da nas nihče ne taksira ne višje ne nižje ne go vsako tujo literaturo, ki iz nje črpa repertoar.
Tudi v tem primeru ne gre za dejanja zaradi deia.nj, ne gre za to, da kdo kaj stori. Važno je, kaj stori dm kako stori!
_o.
»Kako p« glasba, g. profesor?«
»O tem govoriti je zdaj še malo prezgodaj, lahko pa vam rečem to-le: hotel sem učinkovati na slušatelje kolikor moči neposredno.. Po mojem skromnem mnenju gledališče ne bi smelo biti kraj za eksperimente in še manj za reševanje glasbenih problemov; za take poizkuse daje skladatelju dovolj prostora simfonična in pro-gramatska glasba. Moje geslo je: »Od srca k srcu«. Ali sem v tem uspel, to bo najlažje presodilo občinstvo ob premieri, ko se mu bo v vašem uglednem gledališču nudila prilika, da čuje moje delo v slovenskem besedilu. Upam, da bo opera »Adel i Mara« zanimala tudi po svojem muzikal-enm značaju. Tako se prvo dejanje odigrava na sejmu v Splitu: primorski, dal-matinsko-zagorski in bosenski folklor se tu spadajo v živahno in slikovito celoto z vsem potekom dramatskega dejanja. Glasba drugega dejanja ima primorski značaj, tretje je podano v orientalsko-turškem tonu. četrto pa se dogaja v samostanu in zopet prihaja do veljave primorski melos.«
Po vsem tem. kar je povedal g. prof. Hatze o svoji operi, smemo po pravici z velikim zanimanjem pričakovati uprizoritve te nove jugoslovenske operne novosti.
•—o.
Nemci pred sto teti
Willy Haas je objavil v berlinski «Die literarische \Velt« z dne 3. junija zanimive spomine na nemško preteklost pred sto leti. Te obletnice so obenem značilne aluzije na nemško sedanjost 1. 1932. Haas piše, da letos ni samo Goethejeva stoletnica, marveč je še cela vrsta drugih važnih stoletnic. Tako je letos sto let, kar se je pojavila beseda »socializem«. Dne 27. maja 1832 je bil na Hardtbergu pri Neustadtu velik shod, na katerem je okrog 3000 Nemcev proglasilo bratstvo s Poljaki, »nemškimi zavezniki in Francozi.« nemškimi brati, »ki spoštujejo našo nacionalnost in samostojnost«. Tu so vzklikali narodom, ki trgajo verige svojega robstva ... Zanimiva stoletnica, kaj ne? Haas dovtipno pristavlja: »2e tedaj, pred sto leti, je bila karakteristika nemške demokracije, da je imela večji talent za govoren je nego za dejanja. Ta talent ji je ostal do današnjega dne.«
Dalje je sto let, kar je Mazzmi začel med evropsko mladino veliko svobodoljubno gibanje. L. 1831. je stop'la na plan »Giovine Italiana«, ki se ji je priključilo mladofran-oosko, mladonemško, mladcangleško radikalno gibanje.
106 let, kar j« Goethe v razgovoru z Eckermannom pohvalil Delacroixe>ve ilustracije »Fausta« in imel posebno dopsdenje s črnolaso Marjetioo. Štiri tedne pa je komaj minilo, kaT so Nemci rz 1. 1931 priredili v nekem lipskem gledališču demonstracijo zoper igralko Ruth Trumppovo, ker je igrala Marjetico kot črnolaso, temnopolto dekle, kar je izdajstvo nad »nemsko-nor-dijsko raso«.
Sto let je, kar je v Evropi izbruhnila strahovita kolera, katere žrtev je postal tu»di vojvoda Reiohstadski, sin Napoleona I. in habsbunške Marije Luize. Dne 23. julija 1S32. eo izšle proslule »deutsche Julioido-nanzen«, s katerimi so bila zabnanjena vsa politična društva in vsi shodi, prepovedane narodne zastave m ustavljeni vsi radikalni listi. Knjige, ki niso štele več kot 320 strani, so smeli uvažati samo z dovoljenjem posebne cenzure. Vse te odredbe so bile naperjene zoper one, ki so hoteli edinstveno' Nemčijo. Politični procesi so bili zelo pogosti in smrtne obsodbe takisto. L. 1835. je izšla prepoved tiskanja in razipeoavanja knjig, ki so jih avtorji Heinrich Heine. Lau.be, Gutzkovv, Mundt in \Vienbarg napisali ali še bodo napisali: edinstven primer v vsej človeški zgodovini...
V »Goethejevem letu« aiK malo pozneje je Haas naštel še marši kak drag »jubilej«, ki karakterizira značaj in usodo Nemcev, odnosno sosednih narodov. Z režimom barona Papena in ostalih hitlerjevskih zastopnikov pri likvidaciji nemške republike utegne tudi kulturno življenje doživeti reprizo marsikakšnega dogodka v letu 1832. Eppur si muove?!	—o.
Književnost in zbližanje med narodi
lz članka, ki ga je ob neki priliki napisal C. Haraom, posnemamo nekatere pobudne
misli:
Kje *e začenja književno**? Kje s? končuje? Kakor hitro se vsakdanja govorica ravna po slovmskih zakonih tn ima nadih neke milosti, se ie že znašla na mejah umetnosti. Pravilno in prenrče\-alno stilizirana reklama, ki zadene do živega, novinaiski članek, ki močno vznemiri vest, spadata nemara z večjo pravico v Knjiže\'nost nego slab sonet ali plehek roman.
Zato se toliko ljudi loteva pisanja — Marsikdo vzklika potem, ko je bil prečital n. pr. »Gospo Bovaryje\'0«, da bi umel — pisati prav tako dobro, če bi le hotel >n utegnil. Treba pa je napraviti poskus, da spoznamo, kako težka je naloga: ustvari'i iz ničesa lepoto, dočim ima slikar barve, kipar marmor, glasbenik strune.
To posebno stališče književnosti, ki je tako blizu vsakdanji ljudski govorici in vendar umetnost, ki do potankosti izraža najvišje misli, je nepra\'ilo z nje sugestiv-no in vendar neenako učinkujoče sredstvo. V vseh dobah so se ljudje napadali in branih s pamfleti, pesmimi in filozofskimi spisi. V vseh časih so zahte\'ale družba, država in vlada, da nai pisatelji služijo strankam ali domo\nni. Zares, v Dantejevem primeru ni bila posledica slaba.
Manj priljubljena pa je bila mobilizacija knjiže\mosti, ki nam jo kažejo izkušnje izza svetovne vojne. Vsak narod je silil svoje pisatelje, da bi ga podžigali, opravičevali, povzdigovali in držali v napadalni razpoloženosti..,
Danes, ko so se boji končali, smo vsi iztreznjeni in zbiti. Svetovna književnost je med vojno nanesla mnogo zla civilizaciji. Zelo malo jih je bilo med pisatelji, ki so prišli k pameti in hrabro premagovali trenutke splošne razpaljenosti in mržnje. Tem več pa jih je bilo, ki so ubijanje poveliče vali. Da se razumemo: Ne mislim, da bi v trenutku, ko izbruhne vojna, mogla skupna peticija intelektualcev te ali one dežele karkoli važneišega izpremeniti v viharnem poteku dogodkov Človeška vest je v takih hipih preveč zmedena in stari, prebujeni instinkti so premočni. Besede pameti se nemočno izgublja jo v hrupu hurra - klicev. V takem teatralnem trenutku nikakor
Hiša, v kateri je Anton Aškerc preživel deška leta.
Na tej hiši v Rimskih Toplicah so prejšnjo nedeljo odkrili spominsko ploščo.
Dvajsetletnica Aškerčeve smrti v češkem jeziku. >Lidov6 Novim v.-< so priobčile ob 20 letnici smrti Antona Aškerca kratek spominski članek iz peresa m.iadesra pisatelja Rajmu-nda Habfine. ki je tudi sot.ru-d-nik vJutra«. Pisec karakterizira Aškerčevo osebnost in poezijo, ki ga v marsičem spominja I. S. Mac.harja, ?s katerim ga spaja stopnjevita rast bojevnika v škodo glneva-jočemu pesniku in proti krščanska upornost; toda če se je Macharjeva protikr-ščanska mržnja napajala iz vrelov X:ate-sehejeve filozofije, je Aškerc zajemal z staroLndijske filozofije;. Pisec opozarja češko javnost tudi na. Aškerčevo slovanstvo in njegove str.ke s Čehi in piše: >Jaroslav Vrch!icky je prevajal iz Aškerca in pripravljal celo knjigo njesrove poezije, ki bi imela iziti pni Kočiju kot 8. zvezek zbirke >Prevodov JaTOslav. VrchMckega iz tujih slovstev«, vendar ni nikdar izšla i-z razloga, ker je izdajanje te zbirke obtičalo pri petem zvesku. Po Vrc-hliokem je prevajrtl fiz njega Jaromir Bereckv, ki je v svoji studii ji >Taros!av Vrchlio.kv in njegov o'V-nos do slovan s t va*: objavil tudi seznam pesmi, ki jih je prevel \*rch.lic.ky iz Aškerca v češčino. Po Aškerčevi smrti je osta'a z njegovim imenom tesno združena Praga, kjer je 1. 1913. izšla v redakciji odličnega slovanskega literarnega zgodovinarj-a Ivana Prijatelja .prva izdaja Aškerčeva čitanka.
ni primerno, da bi govorili ljudstvu. Treba pa je to storiti poprej, in sicer odločno in vztrajno, kakor ve!e\-a veličina take naloge.
Vojne so mogoče samo v soglasju narodov. Če držimo narode v večnem nemim in v ošabnosh, v strahu in medsebojni mržnji, v prikriti vojni razpoloženosti, pomeni to, da delamo za prezgodnjo smrt ti-sočev otrok, ki se danes igrajo v sončni luči ali pa pravkar počivajo na svojih posteljicah po vsem širnem s\~etu.
Knjiže\-nost, ki vpliva na duha in raz-polaženost narodov, ima tudi glede teh reči daljnosežen vpliv.
Književnost lahko začde v nacionalizem, ker je po svojem bist\m nacionalna. Že * svojo besedo, svojim delom je pisatelj tesneje zvezan s s\>ojo deželo nego katerikoli drug umetnik. Bito bi odveč opozarjati, koliko mojstrskih slik visi »kakor doma« v tujih muzejih in da Chopinovega »SocI turna« ni treba prevajati, če ga hočemo iz\'a-jati v Tokiju. Šchillerjeve, Ver!ainm-e, Whitmanm>e pesmi pa v tujem jeziku izgube dobršen del svojega značaja.
Toda, če je knjiže\'nost toli tesno spojena z narodom, ali ne vpliva obenem tudi na druge narode? Ni li n. pr. Goethe s svojim Wertherjem usmeril romantičnega pokole-nja vse Evrope? Ves svet posluša pripo\-ed-ke; hrepeneče čaka njihen-ih besed. Intelektualna elita ima potemtakem važno vlogo. I^ahko zbližuje sprte brate, ki jih ločijo še vedno krva\-eče meje. Vzlic vsemu \-pit-ju onih, ki jim je \x>jna užitek ali dobiček-, se vendar le bližamo medsebojni prizanes-Ijbvosti med narodi. Vsesvetski duh prodira v vse prostore naše zemlje. Ta duh ustvarja tudi v književnostih prevvafe in omejuje nacijonalna nasprotja med njimi. Spisi slavnih pisateljev izhajajo danes v mnogih deželah skoraj sočasno z izvirnikom; odlična dela prestopajo čez mejo brez postanka kakor letata.. Kiplinga in Wellsa čitajo in proučujejo tako v tujini kakor doma. Bernard Shaw sliši ploskanje od enega konca s\-eta do drugega. Dogaja se celo, da nekega pisatelja v tuji deželi bolj po\-zdi-gurejo nego doma.
Tako pisatelji pospešujejo oni trenutek civilizacije, ko meje med narodi ne bodo več psihološki prepadi. Pisatelji pa ne bi smeli opustiti nobene priložnosti, da ne opo-zore, bodisi v navadnem novinarskem članku, bodisi v visoko filozofskem spisu, da je v globini duš vseh ljudi dovoli podobnosti, ki opravičil ie nadelo v vesoljni sporazum in btagohotnost. Kajpak, pri tem ne gre za to, da bi zlili v eno Francoze tn Pruse, Japonce in Čehe. niti za to, da morajo v isti državi izginiti razlike med Bre-tonci in Provensalci. Flamci in Auvergnant
Vpliv, ki ga imajo nekateri sveto\~ni pisatelji na svoje sodobnike, je vprav ogromen. V mislih imamo stoti toče čitateljev uspešnega romana in milijone čitateljev novin: koliko ljudi, ki se jih lahko dotakne udar veščega peresa in ki jim utegne zgolj nekoliko učinkovitih vrstic obodriti njihove kolebajoče misli! Koliko dobrega ali slabega lahko stori ta sila! Drobne tiskarske črke, postoterile ste pomen esopskega a pologa!
Elita današnjega s\?eta nenehoma deluje v blagor človeštva. Učenjaki. zdra\miki objavljajo tudi najmanjša odkritja in izsledke; velika falanga nhh se skupno po vsem svetu bori zoper jetiko. raka in sifilido. Ko bi tudi pisatelji posnemali to plemenito intelektualno bratstvo! Ko se bodo ljudje res poznali med seboj, ko bodo v pogostih in stalnih stikih, ne bo za\-ladala med njimi angelska ljubezen, toda polovico sedanjih konfliktov si bodo prihranili Knjiže\.'nost mora biti v službi tega visokega idejnega poslanstva: ona mora tu korakati pred množicami kot pionir novega človeštva.
(Priredit —o).
»Slavistische Arbeitsgemeinschaft« v Berlinu. Pod okrljem Nemškega društva za proučevanje vzhodne Evrope se je ustanovila posebna slavistična sekcija katere člani so po večini učenci berlinskih profesorjev Hoetzscha, Stahlina, Vasmerja in Clei-nowa. Sekcija bo delovala v treh skupinah: prva bo proučevala narodnostna vprašanja pri slovanskih narodh. druga probleme ruskega srednjega veka. tretja na slovansko romantiko in vplive evropske romantike na njo.
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
S težavami smo začeli turnir v Sliaču. Sultan-Khan je po dolgem obotavljanju odpovedal. Na njegovo mesto je skočil Pe-ruanec Canal, ki je že leta 1929. izvrstno igral v Karlovih Varih. Tudi za našega Pir-ca se je v zadnjem trenutku odprlo mesto. Rubmstein namreč ni prišel.
Napovedal se je že telegrafično. Potem pa je brzojavil še enkrat, da ne more preko nemške meje. Mož stanuje v Bruslju, pa je bilo seveda prepozno za intervencijo. Pot iz Belgije v Sliač je predolga.
Prav za prav nihče ne pozna Sliača. Deset ur brzovlaka potrebuješ, da z Dunaja po velikih ovinkih dospeš v ta začarani kraj. V srcu Slovaške leži, med gorami, med gozdovi, v samem zelenju.
Baje ima Sliač čudovito vodo, toda tako vodo ima vsako kopališče. Ogromne stavbe je država zgradila tu. Popolnoma moderno je urejeno vse. Človek bi mislil, da ima čisto mlado zdravilišče pred seboj. Pa je vendarle že zelo staro. Že v srednjem veku je baje bilo znano.
Malo debelo je gledal Bogoljubov, ko ga je v prvem kolu brez respekta podiral Pire. To je bila važna zmaga. Pire je sploh dobro začel. Upam, da bo častno zastopal naš šah. Saj ga bo. če mu ostane zdravje.
V prvem kolu sem imel češkega mojstra Pokornega pred seboj. V petindvajsetih potezah se mi je posrečilo podreti ga na tla. V drugem kolu je dr. Treybal z belimi figurami v 32. potezi kapituliral. Zato pa sva v tretjem kolu s Spielmannom remizirala Žele v 80. potezi.
Prve moje partije so polna kombinacij. Napad, v prvi partiji je zelo živ. To prvo partijo danes prinašam. Beli: dr. M. Vidmar Črni: Pokomy
1.	d 2—d4	Sg8—f6
Ta hipermoderna obramba počasi umira. Najnovejša struja se vrača v klasično smer.
2.	c2—c4	e?—06
3.	Sgl—f3	---
Se vedno velja 3. Sibl—c3 za ostrejše.
3.------Lf8—b4+
Ta Bogoljubova poteza tudi ni več tako priljubljena kakor nekoč.
4.	Lci—d2	Dd8—1>7 Njemcevičev dodatek.
5.	g2—g3	b7—b6
6.	Lfl—g2	Lc8—b7
7.	0—0	Lb4Xd2
Črni mora sedaj zamenjati lovce. Na 7. ----0—0 bi beli preprosto umaknil svojega lovca na f4, nakar bi črni zašel v težave.
8.	DdlXd2	---
To je boljše nego 8. Sb!Xdl Skakač je namreč potreben na c3, da lahko kontrolira polje d5.
8. -----d7—<16
Na 8.----Sf6—c4 igra beli 9. Dd2—f4.
Sbl—c3	Sb8—d7
10.	Ddl—c2	---
Beli se je polastil važne strategično točke e4. Moja partija z Matisonom je na lanski praški olimpijadi dospela do iste pozicije.
10.--- 0-0
11.	e2—e4	c7—c5
Ta poteza ni tako močna kakor se zdi.
12.	Tal—dl	---
Proti Matisoiru sem bi! prcuranjeno udaril z e4—e5. Bela trdnjava je na dl zelo potrebna za uspešen napadli --—	TaS—cS
Baš to potezo sem hotel izzvati. Trdnjava jemlje črnemu lovcu polje c8, razen tega pa stoji nerodno na diagonali h3—c8. To postane v partiji kaj kmalu neprijetno.
13.	d4—d5!	e6—e5
če neče črni na d6 dobiti zelo slabe točke, mora igrati tako
14.	Sf3—h4	---
Čmi nima več lovca na črnih poljih, zato rapada beli po njih.
14.------g7—gf>
15.	Dc2—d2	---
Dama je že na črni diagonali!
15.------Sf6—<18
Zaman pripravlja črni ndar z f7—f5. Beli
ima izdatna sredstva v rokah. Saj vendar črni lovec na b7 sploh ne igra.
16.	Lg2—h3!	---
Preprečuje f7—f5 in veže črnega skaka-
ča na d7.
16.------Se8—g7
Zopet misli črni na f7—f5.
17.	Dd2—h6!	---
Po tej potezi nasprotnik spet ne sme
igrati f7—f5: 17.---f7—f5? 18. e4Xf5,
g6Xf5, 10. Sc3—b5! Tf&—f6, 20. Dh6—g5! h7—h6, 21. Sh4Xf5!! Črni igra lahko tudi drugače, zaide pa vedno v neprilike, če se spusti v napad z f7-—f5. Pokorny je najbrž vse to videl, zato je igral:
17.	—----Lb7—a6
Lovec jemlje seveda sfcakaču polje b5.
18.	b2—b3	Tc8—b8 Trdnjava mora zapustiti nevarno diagonalo h3—cS. Le navidez bi črni rad odprl igro z b6—b5.
19.	f2—f4	— ---
Začetek napada.
19.--------e5Xf4
20.	g3Xf4	Tf8—d8 Seveda bi 20. — — — De7—f6 ne bilo
nič: 21. e4—e5! d6Xe5, 22. Sc3—e4! in beli dobi figuro.
21.	e4—e5!	d6Xe5
22.	d5—d6!	De7—f8 Dama se ne more umakniti na f6 zaradi
23. Sc3—e4. Če gre na e8 odloči 23. Sc3— d5 igro takoj.
23.	Sc3—d5!	Sg7—e6
Na 23.---Df8Xd6 sledi 24. Lh3X
d7, Td8Xd7. 75. f4Xe5, Dd6Xe5. 26. Sd5— f6+ De5Xf6. 27. TdlXd7.
24.	Sd5—e74-	Kg8—h8
25.	Sh4Xg64-	Črni se je vdal, ker zgubi celo damo: 25. — — — f7Xg6, 26. Se7Xg6+ KhS—g8. 27. Lh3Xe6+ Df8 —f7, 28. Sg6—e7+ Kg8—h8, 29. Le6Xf7.
Sokol s t v o
Tekma in župni zlet gorenjskega Sokolstva
Kot prvi ded župnega zleta so se vršile minulo nedeljo tekme sokolske župe Kranj na Koroški Beli, ki so prav lepo uspele. Tekmovalo je nad 100 oseb iz vrst članstva in naraščaia, torej veliko manj kot lansko teto, to pa zaradi tega, kur so bili letošnji tekmovalni pogoji dokaj težji. Pri članih so bili dosežtnd najboljši rezultati na bradlji in na krogih, slabši na drogu in na konju na Sir, najslabši pa v skoku v višino ob palici in v prostih vajah. Največ tekmovalcev je postavila škofja Loka Dobra pa je bila udeležba z Jesenic, Kranja, Tržiča in Radovljice. Pri tekmah članic, moškega Ln ženskega naraščaja pa so bile z debrimd tekmovalkami in tekmovalci zastopana Radovljica, škofja Loka in Kranj.
Tekme je vodil župni načelnik br. Vinko Beznik iz Radovljice ter župna načelnica sestra Nada šega iz Jesenic. Savezno načel stvo pa je zastopal br. Dušan Pod gornik iz "Ljubljane. Tekmovalo se je po novem tekmovalnem redu ČOS, po katerem je klasifikacija mnogo lažja in natančna.
Rezultati tekem so naslednji: Člani posamezniki v srednjem oddelkn:
I.	Košar Marjan, Kranj	799 toč s
II.	Pehar Jože, škofja Loka 73-5 < II'I. Zaletel Tirne, škofja Lok* 72-3 < Posamezniki v nižjem oddelku:
I.	Maurri Fran. škofja Loka 6*7 točk
II.Rognar	Drasro, Radovljrfca	<
III.	Luzmar Miha, Koir. Bola 617 « članice srednji oddelek:
•T. Pogtačar Mara, Radovljica	točk
II.	Kalan Francka, Radovljica 552 <
III.	Potočnik K a ti, šk. L6,ta 504 < članice nižji oddelek:
I. Geister Greti, Kranj	559 točk
IT. Likozar Anica, RadovtJffca 523 < •ITI. Veimgerl Micl, Kranj	513 <
Moški naraščaj (šesteroboj) I. Skrt Srečko, Kranj	8T8 točk
IT. Ješe Pavel, Radovffica,	363 <
ITT. Iskra Janko, Kor. Bela im š,imemc Miiha, Kranj	323 <
Rezultati v posamezniih disciplinah so naslednji:
Skok ob paJte{ v vIStao: I. Sorga Cvetko. .Tosenlce	230 cm
Metanje krogle 6 fcg: i. Majddč Jože, Kranj	16.20 m
Tek na hitrost 60 m: I. JeSe Pavel, Radovljica	7.40 se,k. Plezanje 6 m L Ješe P., Radovljica 9 sek. Skok v daljino z zaletom: I. S krt Srečko Kranj 5.50 m Proste vaje: I. Iskra Janko, Korpška. Be-,la &4 točk
ženski naraščaj (četveroboj)
I.	Nučič Sonja, Kranj	294 točk
II.	Kralj Slavka, Radovljica 2S4 < •III. Robljek Milena, Trž^č	259 « Rezultati v posameznih disciplinah so
naslednja:
Tek na 60 m I. Nučič S. Kranj 8.4 sek. Met žoge s pentljo I. Robljek Milena, Tržič	"	-	52.50 m
Proste vaje: I. Bajt Adela, Tržič 99 točk Kombiniranj skok v višino ln daljino: I. Nučič Sonja, Kranj	100 cm
Pri izbirna tekmi za Prago so bili pri članih v srednjem oddelku doseženi naslednji rezultati:
1.	Košar Marijan, Kranj	790 točk
2.	Pehar Jože. šk. Loka	745 <
3.	Zaletel Tine, šk. Loka	731 c
4.	Lazar Konrad, Jesenice	703 <
5.	Dr. Gregorčič M. Gorenja.vas 659 «
6.	Svetlin Bernard, Jcsenice 659 <
7.	Kavčič Pa.vel, šk. Loka	626 c 8 Kavčič Peter, šk. Tx>ka 700 < Posamezniki (nižji oddelek)
1.	Bogmar Drago, Radovljica 662 točk
2.Mau<ni	Fran, šk. Loka	646 <
3.	Vramičar Drago šk. Loka 568 «
4.	Plannnšek Viktor	560 <
5.	Klemene Jurij, š.k. Loka. 542 <
6.	Veber Franc, šk. Loka	493 < članice (srednji oddelek)
1.	Kalam Francka, RadovLV.ca 557 točk
2.	Potočnik Katri, šk. Loka 497 <
3.	Kavčič Maira, šk. Loka	494 < 5. Nagilnč Mairia, Radovljica 433 < članice (nižjii oddelek)
1.	Geister Gretrt	S 67 točk
2.	Werimgenl M led	608 <
3.	Pečnnk Emiloa	464 <
4.	štiglic Zlata vse H Kranja 458 < Jutri pa se bo vrSfl ulet sofoolske žnp«?
Kranj v prijazno vas Straž išče pod šmar-jetno gomo. Po prijavah članstva, naraščaja in dece sodeč ho to največja sokolska manifestacija ma Gorenjskem. Dopoldne ob pol 9. se vrfrjo skušnje za popoldanski javni nastop. Ob 11. knene slavnostna povorka skozi vas, ob 15. pa se prične jaivna telovadba vse sokoiskih oddelkov ita vojakov škofjeloške gaimizije na slavnrostno okrašenem telovadišču poleg Sokolskega doma.
Pri povoriri, javni telovadbi ta veKki ljudski veselici igra vrraška godb«. H "Ljubil ane in godba prostovoljnega gasilnega društva riz Šenčurja pri Kranju. Parola Sokolov In So koli c in vsega sokol st-ni naklonjenega prebivalstva naj bo: V nede\jo vs,:. na Sokolski zlet v Stražišče.
Vsesokolski zlet ln vreme
Tudi meteorologi so se postavili v službo Sokolstvu. Na letošnjem zletu so uvedli posebno vremensko službo, ki se je obnesla že prvo nedeljo pri nastopu ljudskih šol. Ker je bila najavljena nevihta ob 7. uri se je program pospešil, da bi se lahko konča! že ob 5. uri in tako se je vsak lahko vrnil domov še pred nevihto. Vremenska pisarna na zletišču je na strehi glavne tribune v bližini načelnikovega stolpa. V stalnem stiku je s telegrafskim uradom, ki ji takoj telefonira prihajajoče vremenske telegrame I?, 15 opazovalnih postaj na Češkem pošiljajo opazovalci poročila o vremenu, oblačnosti, vetru in javljajo vsako naglo spremembo. Ti opazovalci delajo zastonj. Po teh poročilih sestavlja dr. Hlav£č na zletišču vremensko karto, na podlagi katere lahko natanko določi vreme za več ur naprej. Takoj prvo nedeljo je imel na svoji karti dve
nevihti. O prvi je ugotovil, da bo Sla mimo Prage v severnovzhodni smeri, medtem, ko se je druga gnala naravnost proti Pragi. Po poročilih opazovalcev je izračunal njeno hitrost ter javil načelniku, da bo ob 7. uri nad zletiščem. In dejanski se je vse tako izvršilo.
Sokolsko društvo Ljubljana IV. priredi jutri ob pol 16. na voj. strelišču ob Dolenjski cesti drugi javni telovadni nastop. Po telovadbi prosta zabava in srečo-lov. — Prireditveni prostor je na senčnatem vrtu voj. strelišča.
Župni ziet sokolske žope Kranj se bo vršil jutri v Straižišču pri Kranju. Ministrstvo premeta je s štev. 12.929 dovolilo četrtinsko vožinjo. Na podlagi sokolske legitimacije kupljena polovična vozna karta velja s potrdilom o udeležibi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbi na zletu se bodo izdajala v Sokolskem domu. Ugodnost velja od 17. do 21. t m.
Iz življenja na deželi
BLED. Sokol se pripravlja na slovesno
otvoritev Sokolskega doma 26. t. m. Na predvečer otvoritve bo razsvetljava na Blejskem jezeru, po razsvetljavi pa pevski in godbeni koncert v dvorani Sokolskega doma. Drugi dan dopoldne se pričnejo izkušnje vseh oddelkov za popoldanski javni nastop. Popoldne ob 14. bo slavnostni sprevod, po sprevodu pa slovesna otvoritev doma. Ob pol 16. uri bo pričetek javne telovadbe, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi pa bo velika ljudska veselica združena s srečo1, ovom in plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Pri sprevodu, javni telovadbi in ljudski veselica bo sodelovala vojaška godba dravske divizije.
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes ob 21. in jutri ob 15., pol 18. in 21. veseli film »Lebdeča devica« in običajni dodatek.
DOMŽALE. Nekdo je bil tako prijazen, da je v naše kopališče ob Depalskem mostu pripeljal cel voz razbitih steklenic in kozarcev, katere bo sedaj voda raznesla po vsem kopališču. Županstvu priporočamo, da vzame ta del Bistrice, kjer se poleti zbira vsa domžalska mladina in brodi po vodi, v svojo zaščito in določi primernejši prostor za pokopališče črepinj. — Tuji gostje, ki obiščejo Domžale, nam očitajo, da ničesar ne storimo za olepšavo kraja in da niti svetnikom ne izkazujemo dolžnega spoštovanja. Pri tem prav gotovo vsakdo misli kapelico sv. Janeza na bistriškem mostu med Domžalami in Virom. Lesena kapelica, ki stoji prav sred-' mosta, ie že napol razpadla. Ker se vrši po široki dunajski cesti živahen promet z avtomobili, je kapelica izpostavljena blatnemu dežju, katerega avtomobili radodarno razpršujejo na vse strani. Kapelica je od znotraj in od zunaj tako na debelo obmetana z blatom, da se soha svetnika komaj še spozna. Bog ve koliko časa je že ni nihče očistil. Za-smehljive pripombe tujcev na račun Dom-žakev so v tem oziru popolnoma na mestu. Ne vemo sicer v čigavo kompetenco spada oskrba te kapelice, vendar pa je njeno obupno stanje in splošna zaoročenost in zanemarjenost kai slabo izpričevalo za po-božnost Domžalcev. V podobnem stanju ie bila lani tudi kapelica ob sejmišču. Ker na nobeno Srenje ob vedno blatni ali prašni cesti ničesar ne izda. so jo rajši podrli. Ista usoda bo morala prei ali slej doleteti kapelico na mostu, da bo pa nepotrebnega govorrenja m zabavljanja lconec, nai se to pospeši.
REČICA OB SAVTNTT. V našem prijaznem tr<*u je precej živahno društveno življenje. Tukajšnji napredni tn nacional-
ni ljudje pa ustanove še strelsko družino. Dne 29. t. m. se bo vršil ustanovni občni zbor v Repenškovi gostilni ob 14. Zbora se udeleže tudi delegati strelskega okrožja iz Celja in zastopniki sosednih družin.
RUŠE. Sokol ima jutri svoj javni letni nastop ob 14. s povorko, ob 15. pa je telovadni nastop vseh telovadečih vrst, ki bo prav zanimiv. Vabimo javnost, da poseti to prireditev.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Sokol priredi v nedeljo 19. t. m. ob 16. na letnem telovadišču telovadni nastop. Pokazati hoče javnosti sadove zimskega dela v telovadnici. Ves telovadni spored je prav posrečeno izbran in bo obsegal 12 točk. Novost m posebnost pri izvajanju vaj bo godba, ki bo igrala v posebnem prostoru pred mikrofonom in se bo prenašala po velikem ojačevalcu in dveh ogromnih zvočnikih na telovadišče. Na isti način, samo seveda v mnogo večjem obsegu, bodo prenašali godbo na praškem zletišču ob priliki vseso-kolskega zleta v Pragi. Po telovadbi bo prosta zabava. Da društvo ustreže posebno gostom iz Ljubljane, ki so začeli zadnja leta šentviške sokolske prireditve v prav velikem številu posečati, je izposlovalo pri upravi električne cestne železnice, da bodo tramvajski vozovi na dan prireditve postajali pred telovadiščem pri gostilni Kratki'. Zadnji voz bo odpeljal iz Št. Vida pol ure po polnoči ter bo vozil do glavne pošte.
ŠT. PETER POD SV. GORAMI. Sokol, ki obstaja drugo leto, se marljivo pripravlja na II. javni nastop, ki bo 14 avgusta na letnem telovadišču br. Franja Gabrona. Lanski nastop je res lepo uspel, zato upamo, da bodo tudi letos šentpetrski Sokoli pokazali, da so prav marljiva edinica celjske sokolske župe. — JRKD se uspešno razvija, zaupanje v stranko rase od dne do dne. Šentpetrčani odločno kažeio, da so za narodno in državno edinstvo. Dne 6. t. m. je bila v Št. Petru birma. Vaščani so izobesili zastave iz svojih hiš.
VRANSKO. Sokol je v tekočem leta prav živahen. Spevoigra »Volkašin« je v režiji ge. dr. Šerkove prav lepo uspela. Pevske točke je uvežbal br. Sevnik Na splošno željo se »Volkašin« ponovi tretjič v nedel jo 19. t. m. Da je naš Sokol tudi v telovadnici marljivo na delu. je dokazalo članstvo na telovadišču na Gomilskem in v Motniku. Nastopilo je 60 pripadnikov društve iz vseh vrst. — 28. t. m. bo združena Tvrševa in vidovdanska proslava.
Spominjajte se slepih!
Dogodki za mejo
Aretiran nabornik
aKrabiajerji v Idriji so te dni aretirali 22 letnega Pavla Rejca, ker je bil osumljen, da noče k vojakom. Bil je že dvakrat pri naboru, a ga obakrat niso potrdili. Le tos bi moral tretjič k naboru, pa iz neznanih vzrokov ni šel. Karabinjerjii so fanta izročili sodišču. Letalska parada na mlrenskem letališču Pred tednom dni so priredili na letališču v Mimu pri Gorici veliko letalsko parado. Vojvoda Aostskj je prevzel poveljstvo tamkajšnje eskadrile izvidniških letal. Na letališču se je zbralo 100 vojnih letal z goriških in drugih bližnjih letališč Po vojaški reviji so izvršila vsa letala kratke vaje v zraku.
Letalska nesreča v Pulju
Preteklo soboto se je zgodila v Pulju huda letalska nesreča. Vojaški hidroplan >Sa-voia 55« s štirimi letalci je zaključil daljšo vajo Itn priot je že hote pristati na vodi pred letalsko luko. Nenadoma pa je odpovedal motor in letalo je navpično padlo v morje. Pilot poročnik Capasso je bil hudo r injen, vendar se je obdržal nad morsko porvršino toliko časa, da so ga rešili. Drugi pilot, neki podčastnik in še dva letalca-monterja pa so utonili Capassa so prepeljali v mornariško bolnico, kjer se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju. Dva letalca so našli in ju v nedeljo pokopali, tretjega pa je vzelo morje.
Tržašak kriza Strokovni list »H Commercio Giulianoc, ki ga izdaja fašistična pokrajinska federacija trgovcev v Julijski Krajini, je objavil v svoji poslednji številki daljši članek o tržaški krizi. Med vzroki propadanja tržaškega gospodarstva list ne navaja znane in tisečkrat dokazane fašistične uničevalne politike, pač pa navaja med dru-gim povišanje generalnih uvoznih carin-tkih tarif na Poljskem, gospodarske av-tarkične težnje na češkoslovaškem, v Grčiji in Turčiji, gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Nemčijo ter končno finančno ia gespodarsko razsulo v srednji Evropi.
List objavlja tudi statistične podatke o raznih gospodarskih pojavih. Tako je pomorski in železniški blagovni promet v mestu nazadoval v 1. 1931. (4.26 milijonov ton) za 22 odstotkov napram 1. 1929. in za 31 odstotkov napram 1. 1913. Od 1. 1930. do 1931. je promet v Trstu nazadoval za 19.37 %, v Genovi za 16.96 v Benetkah za 7.33 %. v vseh italijanskih lukah povprečno za' 12.82 %, v Hamburgu za 14.14 odstotka, tako da je tržaški promet v razmerju s konkurenčnimi lukami dosegel na-zadovalni rekord.
še hujša je v 1. 1931. Izguba v mednarodnem potniškem prometu in znaša 41 % v primeru z letom 1930. Potnikov je bilo 13.611 (v 1. 1931. 23.186). Register trgovcev je v 1. 1930. izkazoval 203 nove tvrd-ke več nego jih je bilo izbrisanih, v letu 1931. pa 27 manj. Stečajev je bilo lani 157, prisilnih peravnav 15, silno pa so narasli menični protesti, ki jih je bilo 7901 za skupno vsoto 10,282.051 lir. Eskomptni računi in predujmi pri italijanski narodni banki so znašali 745,792.420 lir, skupna cena blaga in vrednot, zastavljenih pri tržaški zastavljalnici je znašala 19,471.598 lir. Konsum blaga v podrobni razprodaji je lani napram letu 1930. povprečno padel za 16.02, napram letu 1927. pa celo za 34.6 %.
Italijanska trofoojnlca —- zastava dalmatinskih mest V Zadrti so imeli preteklo nedeljo velike vojne manifestacije. V mesto Je prispela eskadrilija italijanskih vojnih ladij s novo vojno zastavo. Ob tej priliki je govoril tudi zadarski škof Munzani, ki je poveli-
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Nadaljevanje Priobčuje knjižničar Matija Bode.
Lokar Janko, PtičarjL Njihova odreja fe
vzgoja. 4984 r. Tavčar ivan (ur. dr. Iv. Prijatelj), Z3>ranl
spisi I. 4985. Beki Joža, Iskre in plameni Pesmi. 4986p Ibanez BI., Krvave arene. Roman 4083. Sinclair Upton, Zlatni lanac. Roman. 1574 h. Savremena ruska proza. 1576 h. Zuccoli L., Sablazan Bahantkinja. Roman z društvenoga života st. Rima. 1581 h. Badalič Jos., Dostojevski u hrvatskoj književnosti. 1582 h. Thurston E. T., Jane Caroll. Roman. 1583 h. Nagrodskaja E., Caričina suparnica. Roman. 1585 h.	_ Pavičevič M., Črnogorci n pričama 1 aneg-
dotama. 15S8 h. Čiriko\> Evg., Djeviči slezi. 294 rs.
Meždu nebom i zemlej. 295 rs. Nagrodskaja E., Tajna sonetov. Roman.
296	rs.
Križanovskaja V. /., Smert planeta. Roman.
297	rs.
Naživin Iv., Vomglje grjaduščago. Povjest
298	rs.
---Rasputin. Roman. 309-311 rs.
Rodionov I. A., Naše prestuplenie, 299 rs. Tolstoj L. N., Vojna i mir. 301-304 rs. Tolstoj Aleksej, Peter I. Roman. 307 rs. Gul Roman, Skif. Roman. 308 rs. Saharov K. V., Bjelaja Sibir. 314 rs. Maloil Andre, La grande Ourse. 913 f. Orlan Pierre M.. La bandera. 914 f. Tousseul Jean, L' eclaircie. 916 f. Velleroy Guy, A I'immortelle. 917 f. Venoise M., Rempart des dames. 918 f. Very P., Danse a 1' ombre. 9l9 f. Vivier R., Non. 920 f. ^ourcenar M., La nouvelle Eurydice. Roman. 921 f.
TTafker R., The phantom A i rman. 294 g. Wren P. Ch., Beau geste. 295 g. Deeping W., The bridge of desire. 297 g. Lennvis Sknclair, Dodsworth, 299 g. —
Man trap. 300 g. 1Vallace E.. The Man at the Carlton. 302 g. Walpole Hugh., Rogue Herries. 303 g. Woolf V., To the Lighthouse. 304 g. Dos Passos John. The 42nd Parallel. 306 g. Lewisohn L., The gol den vase. Roman. 307 g.
Hergesheimer J.. The limestone ti-ec. 308 g. Goreli Lord. Gauntlet. 310 g. Saskind W E., Marv und ihr Knecht. Roman. 12.813 n. Hollander W„ Schattenfanger. Roman ei-
ner Familie. 12.814 n. Colerus E., Mathias VVerner oder die Zeit-krankheiten. Roman. 12.815 n.
čeval nekdanji beneški prestiž ▼ Zadrti ln drugih dalmatinskih mestih, v katerih Je pred stoletji vihrala zastava »Boga in domovine«. škof je izvajal: »Rotili smo naše očete, naj nam vrnejo drage zastave. Zastave se res vračajo. Danes se je ljudstvo zbralo okrog trobojnice naše italijanske domovine, da bi prosilo Boga najvišjega blagoslova za vsa naša dalmatinska mesta«.
Nove spremembe slovenskih ln hrvatskih priimkov
Tržaški prefekt je podpisal te dni znova celo vrsto prefektumih dekretov o spremenitvi slovenskih in hrvatskih rodbinskih imen v italijanske priimke. Tako so bila spremenjena imena Šču<ta v Luccl, škerjanc v Seriani, Medved v Orsi, Pogo-relec v Gorelli, Pahor v Parchi jtd. Prefekt je podpisal 167 takih delegatov, ki mu jih je predložila posebna komis.ia. Sličr.e komisije delujejo s prav tako vnemo čeprav nt? tako ispešno tudi v cst£.'ih štirih pokrajinah v Julijski Krajini.
Prometna nesreča v Trstu V četrtek popoldne se je zgodila mesta prometna nesreča. Neki tovorni avto je zadel v rojanski tramvaj. Avto se je prevrnil, tramvaj pa je skočil s tira. Ranjenih je bilo pet ljudi, šoferja so v težkem stanju odpeljali v bolnišnico.
Izpred goriškega sodišča
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 21-letm Kamilo Rijavec iz Bovca na 3 mesece ječe. Bival je v Gorici in so ga pred meseci policijsko posvarili. Po tem svarilu je moral biti peleg drugega vsak večer pred 22. uro doma. Pred desetimi dnevi pa so ga policijski organi zalotili ob prepovedani uri na cesti. Zaradi tega je bil aretiran in obtožen ter teden dni nato tudi obsojen.
Starace ne pride v Gorico
GoriSka fašistična federacija se je že z veliko vnemo pripravljala na poset generalnega fašističnega tajnika Staraceja, ki bi moral priti 15. t. na. v Gorico. Tajnik Avenanti je že izdal ukaz velike fašistične parade in manifestacije, h kateri so bili tudi že pozvane vse fašistične organizacije na deželi. Nenadoma pa je prišla iz Rima vest. da Staraceja ne bo. ker se je obvezal obiskati prej druga italijanska mesta.
Zelemiska nesreča pri Prestranku Na železniški progi Prestranek-Postojna gradijo nov tir, ker menijo, kakor pravijo tržaški listi, da je promet na tem delu proge tolik, da ga drugače ne bi bilo mogoče zmagovati. Pri gradnji je zaposlen večji oddelek delavcev, ki so seveda skoro vsi Italijani in fašisti. Poslednji četrtek pa se je enemu izmed njih po imenu Ivanu Boni zgodila huda nesreča. Tik pred opoldanskim počitkom se je oddaljil od svojih tovarišev. Hodil je po sredi tira, ko ga je iznenadil vlak. Hotel je še v zadnjem hipu odskočiti, toda noga se mu je zataknila pod tračnico, da je padel. Vlnk mu je prerezal cbe nogi skoraj tik pod životom. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so ga sicer operirali, a ni upanja, da bo ostal pri življenju.
FaSlstična propaganda Preteklo nedeljo so je zaključilo prvo kolo propagandnih zborovanj, ki jih je organiziralo centralno vodstvo fašistične stranke. Po vsej Italiji se je vršila cela vrsta takih shodov. Več jih je bilo tudi v Julijski Krajini. Poslanec Rossi je nastopil na shodih v Renčah, Gradiški in Ro-imansu, tajnik znane družbe »Dante Ali-ghieri« Maino v Sv. Luciji in Tolminu, fašistični pokrajinski tajnik iz južne Italije Varano pa v Ajdovščini
WeHs G. H., Dfie Welt des WiIEam CTs-sold. Ein Roman mit einem neuem Standtpunkt 12.816 n. Ehrenburg /., Die heiligsten Gflter. Roman 12.817 n.
MOhlen Hermynla, Das Riescnmd. Roman. 12.818 n. Guzman M. L., Adler and Schlange. Roman. 1Z823 n. Barbusse H., De Sdfoatrflehenden. Der Roman einer Vorkriegsjugend. l?.c<?3 Mendelssohn Peter, Pariš liber mir. Roman. 12.834 n. VTiecher E., Jedermaran. Geschichte eines
Namenlosen. 12.856 n. Speiser F-, Im Duster des brasilianisohea
Urvaldes. 12.864 z. Berend A lice, Die zu Kittelsrode. Roman. 12.865 n.
Lehner W., Die Eroberung der Alpen. 12.869 z.
Batafin R. G., Petersburg am Wittenberg-
platz. Roman. 12.871 n. Zvveig Arnold, Madchen tmd Frauen. 12.874 n.
Rheinhardt E. A~, Josephine. Ene Lebens-
geschichte. 12.885 n. Ebermayer E., Kampf um Odilienberg. Roman. 12.795 n. Peisson Ed., Abenteuer in Marseille. Ein
Roman. 12.800 n. Galsworthy John, Die Fehde. Err. 12.804 n. Hesse H., Die Morgenlandfahrt. Erz. 12.812 n.
Baring M., Daphne Adeane. Rom. 12.768 n. Noth E. E., Die Mietskaserne. Roman jun-ger Menschen. 12.830 n. ^ Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, izposoja vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer najlepše knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Na razpolago tiskani imeniki knjig.
Senzacijonalen proces v Varšavi
Pred varšavskim okrajnim sodiščem se je te dni vršil senzacionalen proces. Na zatožni klopa je bila 30-letna kneginja Zofija Korybut-Woroniecka, potomka' stare plemenitaške rodbine. Bila je obtožena, da je pred meseci umorila znanega industrijalca Edvarda Bcya, s katerim je preživela tri leta v skupnem gospodinjstvu. Obtožena ni niti skušala ugovarjati obtožbi in je priznala svoj zločin v celoti .izjavila pa je, da je izvršila zločin v največji razburjenosti. Boy Ji je bil namreč obljubil zakon, pa je pričel ljubimkati z neko.drugo, kar Je kneginjo tako razburilo, da je potegnila samokres in ga ustrelila. Plemeni-tašinja je bila obsojena na tri leta leče ter na plačevanje rente otrokom pokojnika do polnoletnosti.
Proces proti Silvestra Matuški
Iz življenja in sveta
Dva tedna živ z razpocenim
Prizor z otvoritvene razprave pred dunajsko poroto. Matuška sedi na levi
Sterilizacija družbi škodljivih tipov
srcem
V nekem strokovnem listu poroča dunajski zdravnik dr. Petro wyčh o možu, M Je trinajst dni, torej skoraj dva tedna, živel z razpočenim srcem. Srce je utripalo v tem času z neverjetno življenjsko silo. Pri dviganju nekega bremena je mladi mož kipoma začutil bolečino v levi strani prsi in dih mu je zastajal. Spravili so ga v bolnišnico. Znamenja so kazala, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti obducirali, so videli, da je res tako; živ pa je ostal toliko časa le zaradi tega, ker je kri lahko uhajala v prsno duplino in ni ovirala dosti delovanja srca. Čeprav gre le za izjemen, izredno redek primer, vendar dokazuje to žilavost človekovo.
Z ženevske konference
Pogled v posebni vlak francoskega in angleškega ministrskega predsednika, ki sta se skupaj vozila iz Pariza na ženevsko razorožitveno konferenco. Na desni se vidita hrbet in glava Edvarda Herriota. Njemu nasproti sedi Macdonald, poleg njega (sklonjen)
angleški vnanji minister John Simon
V I.iondonu je umrl Charlie Brown, ki je imel v Londonu beznico, kamor so se zatekali mornarji iz vseh koncev sveta. Pomorščaki so ga zaradi njegove gostoljubnosti imenovali »očeta«. Ko je Brovra pred dnevi umrl, je šla vest o njegovi smrti po vsem svetu. Pokopali so ga z velikanskimi častmi. Njegov pogreb je bil dogodek celo za
velikomestni London
Eskulap se smeje:::
Raztresenost Slaven profesor — tako čitamo v veliki medicinski reviji — je bil tip raztresenega profesorja. Nekoč se je s kočijo odpeljal na daljšo pot Da bi izrabil čas, si je vzel na pot šop tiskanih strani svojega novega medicinskega dela, ki jih je hotel pregledati med vožnjo. In res: Učeni gospod je medtem popolnoma pozabil, da sedi ob odprtem oknu poštne kočije, ne pa doma za svojo pisalno mizo. Zato je vselej, ko je prečita! stran, iztegnil reko in jo skozi okno spustil na cesto. Seveda je bil trdno prepričan, da polaga strani po stari navadi na drugo stran pisalne mize.
Opica
Umrlega pesnika Jeana Riohepina, ki je bil do pozne starosti izredno prožen in živahen, je nekoč vprašala mlada dama: »Morda sem indiskretna. dragi mojster ... toda peveite mi po pravici, ali vas je res operira' doktor Voronov?« — »Tako je. draeo dete.<r je odvrnil Richepin. Pri tem je 77-letni starček udaril na svoja močna in široka rrsa in ponosno pristavil: »Toda jaz sem bil tedaj opica...!«
Dolgo življenje Vse zgodbe o dolge ti človeškem življenju izvirajo večinoma iz prejšnjih stoletij, ko ljudje niso šteli tako natančno niti niso vodili krstnih registrov. Zato je treba vse te podatke smatrati za manj verodostojne. Prav to velja tudi o zgodbi, ki jo pripovedujejo menda iz časov okoli 1. 1600 iz Pariza. Kardinal D'Armagnac je baje nekoč opazil pred svoio hišo 80-letneara starca, ki je bridko jokal. Ko ga je vprašal, zakaj se cmeri, je dejal sivolasi mož. da ga je natepel oče. Kardinal se je začudil in hotel spoznati tega očeta. Odvedli so ga
torej pred 113 let starega človeka, ki je pošteno naklestil svojega sina, ker je srečal svojega deda, ne da bi ga bil pozdravil. Ded 80-letnega starca je preživljal menda svoje 143. leto ...
Zloba
Dvorni svetnik Kerzl, osebni zdravnik
predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je vsako jutro obiskoval svojega varovanca. Stara gospoda sta se malo pomenila o vremenu in pokadila vsak svojo cigaro, nato pa je Kerzl zopet šeL Včasi pokojni Franz Jožef zdravnika ni hotel sprejeti, in sicer vedno iz istega vzroka. Ob takih prilikah je naročil svojemu slugi stereotipno: »Kerzl naj se mi danes ne prikaže, ker mi nekam ni dobro.. .<
Usl u žnost
Dunajski klinik Neumann se je ob bolnikovi postelji razgovarjal s kirurgom. Slednji je predlagal takojšnjo operacijo. Bolnik za ta predlog ni bil prav nič vnet in je izjavil kratko: »Rajši umrem, toda operirati se ne dam!« — »Popustite vendar.« je vskočil Neumann, »saj se da oboje združiti!«
Pri slabosti je naravna »Fran* Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
češkoslovaški vnanji minister dr. Beneš v razgovoru s predsednikom Arturjem Hen-
dersonom
Nestrupeni morfij
Berlinski kemik Schiroka-uer sporoča ja-r-nosti, da se mai je posrečil dalekosežen rz-um. Iznašel je postopek, ki omogoča izdelovanje morfija brez strupenih primesi. KaT je na tem marrrlu dobrega in blagodejnega, ostane, kar pa je človeškem« zdravju opasnega. odpade. Odpade mod drugim tudi to, kar povzroča, dia se mor-finisti nc morejo odvaditi strupa ko se enkrat navadijo r.anj. Nikakor pa ne velja misliti, da je prof. Schirolcauer s svojim preparatom ustvaril nadomestek za morfij. Odvzel mu je samo škodljive primesi. Iznajdba je zdaj v prerskavi. in sicer jo preiskujejo v Berlinu in New YorJcu. Ko bodo strokovnjaki izrekli svoje mnenje, pride zdravilo v promet in se bo prodajajo tudi brez zdravniškega recepta.
Siromašni predsedniki
V Ameriloi splošno prevladuje mnenje, da je predsednik Hoover »milijarder*. To je zek> pretirano. Hoover sicer ne trpi pomanjkanja, ampak vse njegovo premoženje ne znaša niti milijon dolarjev. Vendar je res, da je imela Amerika le malo predsednikov, ki so bili v denarnem pogledu tako dobro preskrbljeni kakor Hoover.
Washi<nston je n. pr. svoje čase veljal za zelo imovitega moža. Tudi predsednik Jef-ferson je bnl, ko je stopil v državno službo, i-movit človek. Umrl pa je reven kakor berač, kajti položaj, ki ga je zavzemal v državi, je zahteval od njega celega moža in tako se je zgodilo, da je zanemaril svoje nasade, bi so popolnoma propadi', da je obubožal. In noben njegov nas'ednik se ni mogel pohvaliti s premoženjem, mnogi so odš'ji zelo skromno s predsedniškega mesta. Še danes je tako. da žive bivši predstavniki Zedin jenih držav zelo skromno v vsakem pogledu, kajti njih funkcija zahteva žrvcev in gmotnih žrtev in ne prinaša nobenega dobička.
Škandal Cotyjeve5ra zakona
Civilno sodišče v Toirrsu je te dni obravnavalo slučaj francoskega izdelova-telja dišav Cotrvja, ki je s svojo ženo v tožbi zaradi dodelitve primernega dela svojega premoženja. Cotv, ki je bil zapustil svojo ženo, je namreč dal prepisati objekte ir depoje, katerih lastnik je sam, na ime drugih oseb. Hotel je s tem oškodovati svojo ženo za velike vsote. Goljufija pa je prišla n<a dan in tvorničar je bil obsojen na 100.000 frankov globe. Cotv je velik del svojega premoženja prenesel v inozemstvo, posebno v Švico, kjer je ustanovil podjetja pod drugim imenom z namenom, da prikrije svoje dejansko premoženjsko stanje,
Hitlerjeva desna roka v radiu
Georg Strasser,
najožji Hitlerjev sotrudnik, je imel te dni v berlinskem radiu prvi narodno-socialistični govor
Umobolniki, pijanci in zločinci stanejo države vsako leto ogromne vsote. In ker je dekazano. da se dvakrat hitrejše razmnožujejo kakor normalni ljudje, njih število naglo narašča. Tako se dogaja, da Je prav tistih, ki bi jih moralo biti čedalje manj, vedno več
To dejstvo je povzročilo, da so začele mnoge države razmišljati o tem. naj li dajo zdravniku pooblastilo, da poseže med te ljudi in jih stori nesposobne za razmnoževanje? Ni jih malo, ki zagovarjajo načelo, da bi se morali sterilizirati vsi moški in ženske, ki spravljajo na svet degenerirano potomstvo s podedovanimi boleznimi in lastnostmi. Postopek ni prav nič nevaren. Operacija onesposobi moškega ali žensko za očetovstvo ali materinstvo in stvar je končana.
Metode sterilizacije pa so različne. Zaenkrat se praktieira sterilizacija samo pri tistih, ki jih kaže brezpogojno Iztrebiti glede na potomstvo. Praktične izkušnje kažejo, da se poslužuje sterilizacije že po-
lovica ameriških držav. V Ameriki so do lani sterilizirali 11.000 oseb. Tudi v neka^-terih evropskih državah se uporablja sterilizacijska metoda, vendar doslej še Izjemoma. Zdravniki sami se doslej izjavljajo za fakultativno sterilizacijo. Ampak problem je v tem, da se pojavljajo težave ste-rilizacijsekga postopka šele potem, ko stoji pacient že pred zdravnikom, ki mu je naložena operacija. Tu pa nastanejo često konflikti najdalekosežnejšega pomena. Po načelih, ki jih danes propagirajo, M moral za pasti sterilizaciji tudi oče velikega skladatelja Beethovna in svet bi bfl v tem primeru prikrajšan za genija, ki mu ni dvojnika.
V pogledu sterilizacije tn preboje takS-nib primerov, bi pridejo v poštev za ta postopek, si torej znanost še danes ni edJ-na. Tudi tisti, ki zagovarjajo princip sterilizacije, so zelo previdni, kajti to početje je zelo odgovorna stvar in se končno lahko konča s katastrofo za človeški rod.
Ffhnska nrodukcifa v Španiji
Španska republika je bila do zadnjega navezana na uvoz tujih filmov. Zdaj se hoče v filmski industriji postaviti na lastne noge. Pred dnevi je bilo svečano blagoslovljeno špansko mesto Aranjuez, Iz katerega hočejo napraviti španski Hollyrvood. Priprave za prve originalne španske filme so v polnem teku in ni dvoma, da bo temperamenten romanski narod uspel tudi v tej panogi.
V čarih grških filozofov je veljalo pe-(Sčeno zrno za nad vse drobno reč in Aristoteles kakor Arhimedes sta primerjala neznatnost neskončne množine drugih stvari z neznatnostjo tega zrna. Dokler ni človeštvo izumilo povečalnih leč, so mu bile stvari, ki merijo manj nego desetin-ko milimetra, sploh nevidne.
Šele z izumom leče in s konstrukcijo prvega mikroskopa po Holandcu Leuv/en-hoeku se je človeško obzorje v tem pogledu razširilo. Leuwenhoek je s svojim primitivnim drobnogledom opazoval vse, kar mu je prišlo pod roke, in je prvi odkril nevidno življenje v vodni kaplji. Tedanje človeštvo pa ni hotelo verjeti, da so žive stvari, ki merijo »toliko kolikor oko pršice« ali po naša petdesetinko in manj milimetra. Danes vemo, da merijo mnoge kužne bakterije še veliko manj, namreč manj nego tisočinko milimetra, z normalnim mikroskopom pa se dado v najugodnejših razmerah videti še trosi nekih bakterij. ki merijo nekaj več nego pet tisočin-
ko milimetra. To Je tako malo, da more že sam pritisk svetlobnih žarkov dvigniti in tirati te drobne žive tvore s seboj. Svante Arrhenius je na podlagi tega dejstva postavil svojo slovito leorijo, da se življenjske klice množijo od svetovnega telesa do svetovnega telesa s pomočjo svetlobnega tlaka.
Toda to še vedno ni najmanjše, kar poznamo. Z ultramikroskopom doznavamo stvari, ki jim je premer malenkost nad dve sto tisočinko milimetra. To »debelost« in celo manj imajo tudi zlate in druge kovinske folije, ki jih more izdelati današnja tehnika.
V molekularnem tn atomskem svetu vladajo merila, ki po drobnosti zasenčuje-jo tudi merila ultramikroskopskih tvorov. Atom meri n. pr. desetmilijonski del milimetra. še manjši so elektroni, ki veljajo danes sploh za najmanjše delce sveta. Po najnovejših raziskovanjih pa je pričakovati. da tudi elektroni ne bodo obdržali rekorda pred še manjšimi delci.
Lastni mož jo je okradef
V Ki'tz>bik<hAa govorijo ljudje semo o senzacionalna aferi imovite Američanke Marv Mever, ki se je nedavno onrožala z ondotnim domačinom \Valterjem P rekom. Američanka, ki ji je zdaj 38 let se je zaljubila v deset let mlajšega moškega in ga je peljala pred oltar ne da bd se bila formirala o njegovi preteklosti. Videla je v Pr-aku samo lepega in elegantnega mladca, bi mu je zaupata svoje srce in denar. Prav v tem pa se je prevari ia m doživela bridko razočaranje.
Ko sta bila Prek in Marv že nekaj časa poročena, je mladi mož vlomil nekega dne v spaln'oo svoje tedaj odsotne žene in v?el iz nje*ie ročne blagajne 200.000 Din »drobiža« ter dragoceno biserno ogrlico. Poklical je ženinega tajnika, naročil avto in se odpeljal v letovišče Zeli am See, kjer jima je plačal opulentno pojedino Tudi drugače je bilo dovolj veselja in zabave. Iz Zella je vzel s seboj v avto neko klaviristko. Pobegnil je z njo na Gardsko jezero. Ko je žena -videla, da je iziginil mož z denarjem in nakitom in da se ne vrne prostovoljno, je prijavila tatvino policiji. Prek se je izkazal omahljivega moža. Skesal se je. prosil ženo odpuščanja in se vrnil domov, a že v Kufsteinu ga je prijela roka pravice, kaj-ti izkazalo se je, da ga išče policija že delj časa zaradi nekih drugih prestopkov.
Po njegovem povratku mu je žena odpustila im ustavila tožbo proti njemu, kar pa še ni odvezalo policijske oblasti od njene dolžnosti. Prišel bo namreč na zatožno klop zaradi drugih stvari in kdo ve, če bo mosoče vse te stare račune poravnati z denarjem.
Prek je sin uglednega trgovca v Kitz-biichlu m je imel že ponovno opraviti s sodiščem. Lani je bil zaradi neke goljufije obsojen na šest tednov ječe. ki pa je ni odsedel, ker je poprej spretno izginil. Preden se bo torej vrnil k svoji ameriški ženi, bo moral pop'ačati ta dolg in šele po njem pride srečno ali nesrečno svidenje.
Gospocfje kupujejo damsfce nogavice
Neka specialna trgovina za nogarrice v
Parizu je iznašla poseben trik. s katerim privablja moške kupce v svoje prpstore in doseže pri njih, da kupujejo rzde'ke za dame. Izkušnja francoskih prodajalcev namreč udi, da pokupijo gospodje mnogo več nogavic kakor dame. Razume se pa, da so prodajalke nogavic ženskega spola, ki hodijo z najnovejšimi nogavicami r kratkih krilcih po trgovini in vabijo s tem v prodajalno moške kupce. Ta način prodaje je tako donosen, da prospeva ta panoga boljše nego katerakoli druga, kupci pa so tudi zadovoljni, ker dobijo poleg nogavic še vedno nekaj povrhu.
KARIKATURA
Prva obsodba v Lindbergtiovi aferi
V Ameriki Je bil te dni obsojen bivši vohun v službi pravosodnega ministrstva Združenih držav Gaston B. Means, ker je bil svojčas izvabil ženi prekomorskega založnika Mac Leana 100.000 dolarjev pod pretvezo, da ima zveze z ugrabitelji Lind-berghovega sina in da ga lahko dobi nazaj proti plačilu navedene vsote. Means ni z ugrabitelji imel nobenih stikov in jih tudi ni pcznal. Ker pa ni vrnil denarja Leanovi ženi. je vložila proti njemu tožbo in dosegla, da je bil obsojen na 15 let ječe in povrnitev denarja. Gaston Means je tisti detektiv, ki je raztrosil vesti, da Je postal pokojni predsednik Harding žrtev zastrupljen ja svoje žene.
Macdonald	v. Pa pen.
Grandi	Herriot
Belgijski kraljevi par v Londonu
Belgijski kralj in kraljica sta se pred dnevi pripeljala v London, kjer tu je sprejel angleški kralj Jurij in kraljica Marv. Pot kraljeve dvojice ima svoj poseben namen. Drugi sin kralja Alberta vojvoda Flanderski se namreč misli oženiti s hčerjo neke stare angleške »lemenitaške rodbin«.
Ce bi aaož&i sledil ženski modi
Smrt „oeeta pomorščakov"
S poti na veliko evropsko konferenco

vJUTRCk it 141
MJcbd Zžvacoj	70
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Meni je nehote poskočil. Toli važnega odkritja se ne bi bil n&oh nadejali A že se je spet obrzdal in vprašal z nekoliko drhtečim glasom:
»Kako ste rekli?... Povejte mi Je enkrat.«
Prekanjenka je ndpak razumela njegovo razburjenje. Mislila je, da izvira iz osuplosti nad Favstinim imenom, in ustrežljivo pojasnila:
»Da, ime je čudno, nikoli ga še nisem slišala. A vem, da sem si
dobro zapomnita: Favsta ...«
Perfekt Goulard je napeto premišljeval. Ali mu je naključje vendar že kazalo pot do zaklada, ki so ga tolikanj iskali? Ošteval se je zaradi svoje neprevidnosti; še malo pa se bil izdal. A zdaj je jasno videi pot, ki mu jo je bilo ubrati. Njegov obraz je mahoma postal strog, njegov glas hladen in zapovedujoč.
»Nadaljujte,« je velel. »Pravite, da je šlo za listine, v katerih je bilo označeno skrivališče nekakšnega zaklada, kaj ne?1
»Da, duhovni oče,« je rekla vrla žena, nekoliko vznemirjena nad izpremembo, ki jo je opažala.
»In drugih imen ni bilo v pismu?« je nadaljeval menih s čedalje strožjim glasom. »Spomnite se.«
»Pač... še neko ime je bilo, takisto čudno: Myrthis... In drugo, bolj krščansko ime: Pardaillan... Oh, in še neko čudno ime...
========== 9 ,-, _
počakajte maJo... SaStta!... A kaj vam je, duhovni oče? Kar bojim se vas!«
Pogled na meniha jo je začenjal resnično vznemirjati. Njegov
obraz, pravkar še blag in prizanesljiv, je izražal tolikšno grozo, da je žensko kar zona oblivala. In njegov mogočni glas ji je pretresljivo zadonel na uho:
»Pazite se,« je zarohnel. »Pomislite, da govorite samemu Bogu,
ki vidi človeku v srce in bere njegove najbolj skrite misli. Odgovarjajte mi, kakor bi odgovarjali živemu Bogu... Tiste listine ste vzeli, kaj ne?*
»Joj meni,« je šklepetaje z zobmi zastokala žena, »vzela sem
majhen, čisto majhen papirček, ki sem vas pravkar hotela prositi, da bi mi ga prevedli... Spisan je namreč po latinsko.«
»Prav,« je s turobnim, grozečim glasom rekel menih. »Zaklinjam vas, da mi natanko poveste vse, kar je bilo v pismu. Pomislite, nesrečnica, da gre za vaše zveličanie in da se boste za vsako najmanjšo laž ali zvijačo na veke cvrli v peklenskem ognju!«
Colline Colle se je kar sesedla. Kaj je pa bilo takega? Kaj je bila rekla, kaj storila? S čim se je biia pregrešila? Cemu te strašne grožnje s peklom? Vedeia in čutila je samo to, da ji je srce zastajalo od groze.
Menih je uganil, da ne spravi iz nje ničesar več, če je nekoliko ne potolaži.
»Nu, «je rekel s prijaznim glasom, »morda ste grešili samo iz
nevednosti. Ce je tako, tedaj niste nevredni odpuščanja. A vedeti moram, kako in kaj, in zato je treba, da mi poveste čisto resnico. Govorite, dete moje! Nu, pogum! Saj veste, da je božje usmiljenje neizmerno."
Tako potolažena, je Colline Colle spet izpregovorfla. Lahko si
as Sobota, 18. VI 1932 ----------- —
mislite, da poslej ni bilo več govora o zvijačah. Pekel je zijaj pred njo, pripravljen, da jo pogoltne!
»Torej, duhovni oče,« je nadaljevala z drhtečim glasom, »tisto pismo grofa...«
»Ne izgovarjajte imena!« £ je menih z grozečim glasom segel f besedo.
Zen&ka se je zdrznila in ga preplašeno pogledala.
»Dalje!« je osorno velel menih.
»Tisto pismo,« je rekla, rrudoma požiraje slino, »je napovedovalo pošiljko nekakšnih listin o zakladu. Kakor sem vam že povedala, je bil v teh listinah naznačen kraj, kjer leži zaklad. Zaklad sam je bil baje last vladarice.. /
»Ne izgovarjajte njenega imena!« jo je prekinil menih s tako strašnim glasom, da je Colline Colle zaiečala:
»O, sladki Jezus, saj vidim, da je vse zaman! Pogubljena sem!«
»Nadaljujte.«
»Vladarica je bila namenila zaklad svojemu sinu... ki ga je imela z nekim plemenitašem... ali naj ga imenujem, duhovni oče?«
»Nikar, nesrečnica!« je zagrmel Goulard.
Colline Colle je sklonila glavo, se potrkala po prsih in nadaljevala:
»Tega otroka je bila ena izmed vladaričinih služabnic odvedla na Francosko. Ta služabnica — že vem, da ne smem izreči njenega imena!..
»Prav, dete moje, nadaljujte. Zakaj je služabnica odvedla otroka na Francosko? Gotovo zato, da bi ga vzgojila, jelite?«
»Da, duhovni oče. In nato ji je ugrabil otroka neki nepridiprav ... neki...«
»Ne izgovarjajte imen, sem rekel! Ali hočete res v pekel?«
dohodkov — povišuje. Celo v manjSih državah — n. pr. v skandinavskih — je publika na nogometnih prireditvah vedno številnejša. Tudi drugod se efektivno število obiskovalcev aa nogometnih ismščih.
Laiikoatietško državno prvenstvo za moštva
Nadaljevanje ob 15. na igrišču Primorja,
Današnje tekmovanje obsega discipline: tek 100 m,	krogle, skok v daljavo z
zaletom, tek 800 m, met diska, skok v višino z zaletom in tek 110 m z zaprekami. V tekmovanju na 100 m nastopa 108 tekmovalcev' ASK Primorje z 69 tekmovalci, na čelu kojih se nahaja znana sprinterska garda Skok, Kcvačič Alfonz, Puc, Weibl, Perovič Ivo itd., naleti sicer v Ilirijanih: Neli Zupančič, Orel, Stepišnik Drago itd., na. ostro konkurenco, vendar bo Primorce hotelo dokumentirati svojo nadmoč v ;sprinterskih disciplinah. V metu krogle pa, kjer nastopa 26 tekmovalcev, so favoriti Ilirijani Jeglič, Stepišnik Milan, Do-bovšek in Zupančič Neli. Primorjaši Cer-kvenik, Marek, Slamič pa se bodo skušaii kar najbolj približati Ilirijanom. V skoku v daljavo (67 tekmovalcev) je favorit Pri-morjaš Korče; za ostale dobre rezultate se bo brez dvoma vršila ostra borba med njegovimi klubskimi tovariši Raičem, Medico, Godunovim itd. in Ilirijanoma Outra-to in Stepišnikom Milanom. V teku na S00
kvantitativno in kvalitativno prevladujejo zopet Primorjaši; Žorga, Putinja, Korče in znani dolgoprogaši Krevs, Kova-•čič L«ev in Slapničar so favoriti, v kolikor ne bi pripravili iznenadenj Ilirijani Lejka, šoukal, šifrer itd. V metu diska (47 tekmovalcev) je pri Iliriji odlična in izenačena trojica: stepišnik Milan, Zupančič Neli in Dobovšek, katerim so enakovredni nasprotniki zlasti Primorjaši Slamič, Jug Vinko in černetič. Skok v višino z zaletom (64 tekmovalcev) bo zopet izenačena borba v gcrnji, t. j. boljši skupini, ki jo tvorijo Ilirijani Jeglič, Oroszy, Zupančič Neli in Primorjaši žgur, Marek, Medica in Svetic. Favorit je pa tukaj vsekakor žgur. V teku 110 m z zaprekami nastopijo samo trije Primorjaši! Ker ni med njimi nobenega izrazitega zaprekaša, se zdi, da bo sprinterska hitrost omogočila vsaj Skoku in Jugu dosego minimuma.
Ker je že včerajšnje tekmovanje pokaralo. da se atleti obeh klubov nahajajo v izborni formi, ki je mnogim omogočila ne samo dosego minimuma, temveč celo zelo redke rezultate, stopnjuje današnje tekmovanje v vseh disciplinah borbo, ki bo doseg!a v zaključni fazi, jutri v nedeljo, svoj višek. Jutrišnje tekmovanje se prične ob 15. in se vrši v disciplinah: štafeta 4X100 m. met kladiva, tek 200 m, tek 400 m z zaprekami, met kopja, tek 1500 m, troskok in tek 10.000 m.
Zagrebška Concordija v Maribora
V Mariboru odigra jutri v nedeljo, prvorazredna Concordija prijateljsko tekmo z Mariborom. Dosedanja gostovanja odličnih Zagrebčanov so vselej potekla v znamenju prvovrstnega športnega dogodka, že pred leti je pomenilo prvo gostovanje Concordije pravo senzacijo. Tudi pozneje, ko so si Zagrebčani priborili ponosni naslov državnega prvaka, so prinesla srečanja med Concordijo in mariborskimi društvi odlične borbe. Z nedeljskim nastopam'vrih Zagrebčanov bo dosegla pomladna nogometna sezona v Mariboru nedvomno svoj vrhunec.
Hermes : Svoboda
V nedeljo bosta pomerila v Ljubljani na prvenstveni tekmi svoje moči Hermes in druga garnitura Svobode, ki bo ojačena z nekaterimi igralci prvega moštva Svoboda je let os tud: s svojo drugo garnituro pokazala, da lepo napreduje, saj je v pomladni sezoni porazili Jadrana, igrala neodločeno s Slovanom. Grafiko in močno drugo garnituro Ilirije
Tudi Hermes je letos pokazal že prav lepe rezultate, zlasti na zadnjem brzotur-nirju in bo gotovo postavi! svojo najjačjo garnituro, da si z zmago nad Svobodo zasigura drugo mesto, katero sedaj zelo ogra-ža Grafika Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu tečno ob pol 9. dopoldne na igrišču Hermesa.
SSK Celfe : SK Svoboda, Ljubljana
Ker je LNP brzojavno preložil zaradi sokolskega zleta prvenstveno tekmo Celje : Amater je SK Celje za prosto nedeljo takoj poiskalo močnega protivnika. in sicer Svobodo iz Ljubljane, da tako zadnjo nedeljo pred kvalificiranimi tekmami, ki nai Celju omogočijo prehod v nodsavezno !'go. preizkusi svoje moštvo proti močnemu proti vniku.
Svoboda iz Ljubljane sedaj že dolgo ni igrala v Celju ter je v tem času zlasti v podsavezni ligi dosegla izredne usoehe. Gladko je odpravila Atletike in Železničarje. igrala je neodločeno proti Mariboru
in Primorju. Moštvo je v dobri formi, kar priča tudi zadnji rezultat proti prvaku va-raždinske župe v Čakovcu, katerega je odpravila s 5:2. Da je tndi Celje v pomladni sezoni izredno napredovalo ter z novimi igralci ojačilo svoje moštvo, pričajo njegovi zadnji uspehi.
Celjsko športno občnstvo bo gotovo prišlo pri tej tekmi na svoj račun. Tekma bo ob vsakem vremenu ob 16.45.
Službene objave LNP
(S seje u. o. 15. t. m.)
Prisotni gg.: Stanko, Kuret, šetina, Novak, Kralj, inž. Kuljiš, BuLjevič, Dorčec in Pevalek.
Sporoči se KFV, da ne more LNP akceptirati pogojev, iki jih je stavil za od-igranje medmestne tekme Ljubljana : Celovec v Celovcu. Na znanje se vzamejo brzojavke JNS v pegledu odrejanja prvenstvene tekme Maribora : Ilirija ter se pošlje dopis JNS, da ukrene vse potrebno, da se ne bodo ponovno primerili primeri izostanka delegiranih sodnikov. Opozarjajo se SK Ilirija, ASK Primorje in ISSK Maribor, da se morajo po nalogu JNS v dopisu št. 777 od 2. t. m. uporabljati pri prvenstvenih tekmah za državno prvenstvo poleg drž. vstopnic tudi one JNS in le na osnovi teh vstcpnic se mora napraviti obračun.
Na dopis SK Jugoslavije, Celje, od 4. t m. se bo pismeno odgovorilo. Vzame se na znanje poročilo tajnika I., da je poslal JNS dopise SK Ilirije cd 5. in 13. junija ter dopis ASK Primorja od 7. junija. SK Bratstvo bo prejel na dopi3 št. 97 od 8. junija pismen odgovor. Na osnovi čl. 9. pravil JNS se sprejme SK Bratstvo za začasnega člana in istega predlaga JNS za sprejem za rednega člana. Opozarja se zato navedeni klub, da se cdslej ravna v smislu predpisov in določil pravil JNS in pod-savezov.
Sporoča se klubom LNP, da je priredil
Jugoslovenski veslaški savez v Beogradu loterijo v korist fonda za izvedbo svetovnega veslaškega prvenstva od 2. do 4. septembra v Beogradu. Srečke so po 10 Din. Klub, ki bi želel iste nabaviti, naj to javi LNP in naj navede, koliko srečk želi in za iste priloži odpadajoči znesek. Srečke se lahko narečne tudi direktno pri Jugo-slovenskem veslaškem savezu, Beograd, Čara Nikole II. br. 35.
Dopis SK Javornika št. 19—32 od 8. t m. se bo dostavil JNS. Končno sporočilo igr. Kovača žaneta (SK Hrastnik) se dostavi zavarovalnici. Na znanje se vzame dopis SK Domžale št 22 od 2. 6. ter referat pods. delegata o konferenci. V smislu izraženih želj bo LNP korespondiral z začasnim Medklubskim odborom ter zaprosil JNS za dovoljenje odigranja prvenstvenih tekem za klube kamniškega ekro-žja.
Na osnovi referata p. o. se kaznuje SK Rapid, Maribor, po čl. 46. kaz. prav. JNS z globo 50 Din (petdeset), ker kljub večkratnim pozivom p. o. v službenih objavah ni poslal izpolnjenih legitimacij za igralce: Pischof, Zelenko in čebul. Poziva se SK Rapid, da te legitimacije pcšlje LNP v 8 dneh. računajoč cd dneva objave teh službenih objav. Kaznuje se po referatu p. o. SK Svoboda Vič, ker ni nastopila v prv. tekmah dne 5. in 12. 6. proti SK Disku in SK Korotanu in ker ni tega niti javila LNP v smislu čl. 13. prav. prv. tekem s 14-dnevno zabrano igranja, t. j. do vštetega 2. julija. Na osne vi člena 15. istega pravilnika izgubi SK Svoboda Vič vse prv. tekme, ki bi jih morala v tej dobi igrati, z 0:3. — Tajnik I.
(S seje p. o. dne 15. t. m.)
Navzoči gg.: Stanko, rav. šetina, Novak, Petrič, Zupane, Grošelj, šetina R., Berdajs, Kovač, Accetto.
V nedeljo 19. t. m. se določi prvenstvena tekma v Ljubljani igrišče Hermesa tb 10. Svoboda H. : Hermes. Službujoči odbornik g. Kovač Vsak klub mora postaviti po tri reditelje.
Odobrijo se prijateljske tekme F.udar : Zagorje 19. t. m. v Hrastniku, Domžale : Jadran 19. t. m. v Domžalah, Bratstvo : Slovan 19. t. m na Jesenicah, ISSK Maribor : Concordija, Zagreb. 3. julija v Mariboru. Izjemoma se odobri mednarodna tekma Maribor : Sportklub, Gradec, 19. t m. v Mariboru, v bodoče pa se bo LNP ravnal striktno po predpisih JNS. Dalje železničar. Maribor : železničar. Sarajevo 18. t. m. v Nišu in železničar. Maribor : ŽAK, Subetica 19. t. m. v Nišu za prvenstvo železničarskih klubov. Odobri se medmestna tekma reprezentance Maribora in reprezentance čakovečko-varaždinske župe 10. julija v Varaždinu nod oogrojem, da ne bo imel LNP nikakih stroškov. Naknadno se odobri prijateliska tekma Domžale : Reka 12. t. m. v Domžalah.
Upravnemu odboru se preda MO Maribor. ker kljub ponovnim pozivom še ni poslal zapisnika o zaslišanju igralcev, predanih k. o., nadalje Rapid, Maribor, ker
ni poslal zahtevanih legitimacij za igralce, ki so se prijavili za drug klub.
SK Bratstvo, Jesenice, se predlaga npr. odberu za sprejem v članstvo, ker je zadostil predpisanim pogojem. (Konec jutri.) Tajnik 1L
Službeno iz LNP. Ker bo 19. t m. popoldne v Trbovljah javni sokolski nastop, se prvenstvena tekma Amater : Celje odloži na kasnejši termin. O tem se obveščajo Amater, Celje in sav. sodnik Pevalek. — Predsedstvo LNP.
SK Ilirija, L nogometno moštvo sodeluje jutri pri otvoritvi stadiona SK Slavije v Varaždinu, Sestava meštva je objavljena na običajnih mestih. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6.45 zjutraj. Točno! — Kazenska sekcija. Po dogovoru s Tržičem se vrši jutrišnja pokalna tekma mesto v Ljubljani v Tržiču. Naslednje igralke morajo biti jutri najaksneje cb 11.45 s kompletno opremo na glavnem kolodvoru: Sina, Karla, Stana n. Joža, Val-či, Darinka in Vida. One igralke, ki so eventualno zadržane, morajo javiti to danes najkasneje do 13.30 pismeno na naslov sekcije pri blagajni kavarne Evrope. Igralke, ki imajo vozne ugodnosti, naj vzamejo legitimacije sigurno s seboj. Ka-petanica družine je Valči. Povratek iz Tržiča ob 18.08. Ako bi bila tekma od Tržiča tekom današnjega dne odpovedana, bedo igralke o tem obveščene v jutrišnji št. ^Jutra«. — Lahkoatletska sekcija poziva danes točno ob 14.30 na igrišče Primorja atlete: Orel, Out:ata, Pukl, Stepišnik L in n., Dolenc, Jamnik, šifrer, Wild-mann, Otahal, Megušar, Natlačen, Stegu L in H., Rihar, Zupančič Neli, Zupančič Lado, Habič, Finec, Banko, Kalčič, Smer-kol, Jurman, Glušič, šoukal, Kveder, Bi-zovičar, Svetek, Bajde. Pfeifer, Grintal, Brzglez, Derganc, Režek, Vesenjak, Je glič, Dobovšek, Smerzu, Pustišek, Srebr-nič, Pukl, Juričev, Agrež, Zupan, Jeran-čič, Lejka, Belak, Dečman, Ostermann, Hitti, Bole, Senčar Pclde, Mrkvička, Bra-čan, Oroszy, Krvina.
ASK Primorje (nogometna sefecfja). Rezerva igra v nedeljo oo 17.30 prijateljsko tekmo s SK Korotanom na novem igrišču Korotana, Zaradi prevzema c preme morajo biti drevi ob 18.30 naslednji igralci na igrišču. Baum I. in n., šinkovic, Usek, Sočan, Pišek IL, Calearl, Golob, Jež, Tr-ček, Peterlin, Klopčič. — Kolesarska sekcija prosi svoje člane, da se udeleže jutri »Zvezdne propagandne dirke«. Start v Ljubljani, Dunajska cesta km 1, ob 5.50. Prijavite se točno ob 5.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 sestanek vseh igralcev. Ker se bo na sestanku igralce razdelilo v posamezne skupine, se ga morajo brez izjeme vsi udeležiti.
SK Reka. Jutri db 6.45 zjutraj naj bodo na gl. kol.: Pikič, Ven ti, Sive, Ico, Kor-le, Pike, Vinko, Broni, Ane, Franci. Končan preskrbi opremo. Vsi točno in sigurno!
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Nadaljevanje državnega prvenstva danes v soboto ob 15. Naslednji atleti morajo poleg že v petek pozvanih biti na igrišču najpozneje ob 14. Raič Milivoj, Cerar Drago, Valenčič, Koh. Petkcrvšek, Medica, Omla-dič. Calaari, Godunov, Zorga Aleks, Ko-lenc, Raič Dušan, Cemetič, Hudelist, Vidic Erik. Kosec. Stolfa, Ribnikar Bojan, Kar-ba, Cvahte, Pečenko, Franko. Ogrin, Janow-skv, Jordan, Cerar Vlado, Oražem, Svetic, Jež, Tršan, Zaic. Levart. Petrak, Sintič, Ccnčič, Kobal, Ribnikar Miran. Wilfan, Kosi. Filipič, Sketelj, Maral, Podlunšek, Zemljak, Šenica, Cerkvenik, Medved, Zrimšek, Marek Evgen, Cimperman. Pogačnik Tone, Jančigaj, Pogačnik Jože, Bervar.
S/v Svoboda. Prvenstvena tekma Hermes : Svoboda bo v nedeljo ob pol 9. na igrišč-j Hermesa. Točno ob 8. naj bodo na igrišču Hermesa: Mirko, Marjetič, Jože, Serše. Feliks, Habicht II, Jeršek, Andrej, Rudi Janežič I. Poncelj II, Usenik, Jakše. Istočasno naj se javi na igrišču Hermesa z opremo kompletno moštvo zaradi eventualnega gostovanja. Vsi igralci morajo prinesti brezpogojno vso opremo seboj.
Smučarski klub Ljubljana sporoča, da je od danes dalje koča pri Tamarju v dolini Planice oskrbovana. Članstvo je deležno ugodnosti znižane vstopnine in pre-noč-nine.
Nogomet v Kranja. Prejšnjo nedeljo je
gostovala ljubljanska »Mladika« in komb. moštvu Korotana podlegla z 8:2. SK Korotan je v precej dobri formi ter cd 17 tekem, ki jih je letos odigral, ni izgubil niti ene. Glaind vzrok tema je seveda, da z močnejšimi klubi ni mogel igrati, ker še ni član LNP. Temeljito pa bo lahko preizkusil svoje moči prihodnjo nedeljo v I. mednarodni tekmi s KAC lz Celovca in večkratnim prvakom Koroške, ki pride s svojim kompletnim prvim moštvom gostovat v Kranj.
Šport na Jesenicah. Jutri ob 16.30 bo na igriščn SK Bratstva nogometna tekma med I. moštvom SK Slovana iz Ljubljane in SK Bratstvom z Jesenic.
Pohorska vožnia Mariborskega moto-kluba. V nedeljo 12. t. m. je priredil Moto-klub Maribor vožnjo z mr*orji na Pohorje.
Ob 6. zjutraj bo startaJi z Glavnega trga tile vozači: L g. Jurjavčič Roderik na Ari-elu, sovozač g. Antoočiič Anton, 2. g. inž. Kancler Kari na Indianu, sovozač g. direktor Ošla/k Josip, 3. g. černič ALojz na Nortomu s soprogo, 4. g. čorič Hinko na Puchu z nevesto, 5. g. Wresnig Alfonz na Puchu, sovozač g. Dadieu Oton, 6. g. Fa-schrimg Brnest na B. M. W. s prikolico, s o vozača gg. Schober Franc in Kresniik Mart iin, 7. g. Madoen Franc na Pnchu, 8. g Vošinek Vilko na B. S. A, 9. g. Ore-hcxvsky Ivan na Indstfamn, 10. g. Slmc*n4č Simon na Sarolea to 11. g. Kreitner Maks na B. S. A. Ob krasnem vremenu je -rodila izletnike poft do Reke, kjer so se zbrali, da skupno naskočijo naše zeleno Pohorje. Po novi cestii, ki vodi že do vznožja Pohorja, ae je začela plezalna tura za motorje. Posamezno »e je vsak povzpel po prvi strmimi ter hitel vedno višje tn višje, dokler niso skupno jpridrveJi do Pohorskega doma, kjer Jih je sprejela izletna množica z godbo. Motociiklnsti so se udeležili maš-e ter po daljšem odmoru nadaljevali svojo vožnjo do Mariborske koče nato jih ]e pot po Pohorskem grebenu vodila do Ruške koče. Po kratkem odpočitku eo se izletniki povrnili zopet k Pohorskemu domu. Sledit. je povratek v dolrino, ki pa Je bižl dosti bCilj težaven kakor pa vožnja narvikreber. Vsi vozači so pokazaM svojo vozaško spretnost, kajti brez razlike eo se brez vsakega defekta čili to zdravi mu M, če tudi so imeli nekateri zelo težke motorje. Tako je zelo spretno vozili g. Fascbiing s svojim B. M. W. s iprikolioo. Zahvaljujemo se vsem damam in gospodom za prisrčen sprejem pri Pohorskem domu. Posebna za-hvala pa naj gre g. županu dr. L/ipoMu Fr. nadsivetnaku inž. Cernetu Ajfbtau, oskrbniku Pohorskega doma, Inž. Cernetu Francti, Lovrenčiču itd.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana, naznanja, da je start dirkačev za propagandne zvezdne dirke v Celje, ki se vrše v nedeljo 19. L nu, vseh. društev, ki ao včlanjena v gornjem podsa-vezu, tečno ob 5.50 zjutraj na Dunajski cesti pri km 1. Dolžina proge je 74 km.
Nogomet svetovrt šport
V prejšnjih letih je bil angleški nogomet glede finančnih uspehov nedosegljivo najboljši ln dohodki tekem so često dosegali šesrtštevilčne vsote. Zadnja leta pa se je mednarodni nogomet razmahnil po vsem svetu in se bogato spremenil ne samo v kakovosti, temveč prav tako tudi po dohodkih. O priliki nedavnega, kongresa Fife v Stockhclmu je Švedski tisk objavil zanimive številke, iz katerih se da ustvariti zelo jasna slika, kako zmagoslavno pot gre nogomet po vseh državah. Celo svetovna gospodarska kriza, M je skoraj v vseh panogah javnega življenja zasekala gleboke vrzeli, ni mogla zajeziti tega silnega razvoja in razmaha v nogometu. Kljub stiski in omejenim denarnim sredstvom so tudi danes še na vseh velikih nogometnih prireditvah do zadnjega mesta razprodana vsa igrišča in največji stadioni. Nogomet je danes športna panoga, ki obvlada svet-
Iz statističnih podatkov Fife Je razvidno, da je dosegla 1, 1924. rekord bruto-dohodkov Španija pri nogometni tekmi z Avstrijo, ko je dosegla vsoto skoraj 47.000 švedskih kron (ali okoli 650.000 dinarjev!). Holandska je prekosila te dohodke 1. 1926. v igri z Nemčijo, pri kateri priliki je spravila v blagajno nad 56.000 kron. že leto pozneje je poročala Argentina o tekmi z Uruguayem, da je dobila v Bue-nos Airesu okeli 75.000 kron vstopnine, 1. 1928. pa se je zopet Holandska postavila — v tekmi z Belgijo — s prvo šestšte-vilčno vsoto nad 103.000 kron. Po dveletnem odmoru se je Holandska ponovno dvignila še višje in v Amsterdamu pri tekmi z Nemčijo pobrala na vstopnini skoraj 105.000 kron. Višek dohodkov pa je lani dosegla Italija na meddržavni tekmi z Madžarsko v Turinu, ki je imela takrat 117.700 kron (ali okroglo 1,600.000 dinarjev) inkasa. Ta rekord je tembolj pomemben, ker so sicer v Italiji uvedene razmeroma nizke vstopnine in znašajo običajno dohodki najvažnejših tekem največ 70.000 kron.
Prav zanimiv je tudi pregled onih mest, ki se po finančnem uspehu svojih prireditev lahko prištevajo med svetovna nogometna središča. L. 1928. je imela Fifa sedem mest, v katerih so prinesle nogometne tekme nad 50.000 kron dohodkov. To število se je 1. 1929. dvignilo na 10, 1. 1930. na 13 in 1. 1931. na 16! Najboljše mesto je zavzel Amsterdam, kjer ima stadion prostora le za 40.000 oseb, vendar pa so tamkaj vstopnine zelo visoke in razen tega spada holandska valuta med najbolj zdrave nas vetu. V Nemčiji in Italiji so športne naprave mnogo obsežnejše, zato pa so vstopnine precej nizke.
V	1. 1928. do 1931. je bilo v območju Fife 21 mest — brez angleških — ki so izkazala pri meddržavnih tekmah nad 50.000 kron izdatkov. Med prvimi desetimi so: Turin. Amsterdam. Milan in Buenos Aires. na 16. mestu je Koln. na 20. Berlin itd.
V	zadnjih letih se splošno opaža, da se število gledalcev — ln ž njimi tudi višina
veča, dasi ponekod zaraai tega z oziroir na splošno obubožanje širokih množic n; vidnih finančnih uspehov. Dejstvo je, ds nogomet zmaguje na vsej črti ...
Vsi ti ugodni uspehi in lepi vidiki so šli precej daleč mimo nas. Res je sicer, da si naš nogometni savez že leta ln leta prizadeva ,da bi našel najprimernejšo oblike za odigranje državnih prvenstvenih tekem in s tem pritegnil čim več gledajočega občinstva. Vsi ti poskusi so z ozirom na različne krajevne prilike uspeli le deloma. Letos je sistem še širši in morda nisme preveč optimisti, če sodimo, da bo ta na-čm publiko zanimal dalj časa in bodo vsa; tekme za ožje prvenstvo lahko dosegle rekordne obiske, seveda ne takšne, da bi jih izkazovala v svojih statistikah mednarodna nogometna federacija,
V ožjih domačih razmerah je primerjanje obiska na tekmah pred leti ln danes skoraj porazno, če se zgodi dvakrat ali trikrat v sezoni, da se zbere na nogometni tekmi 3000 gledalcev, smo že več kot zadovoljni. Imeli smo pač nekaj zelo stihih let — ki so potekla v znamenju konkurence za zeleno mizo — in zato smo skoraj pozabili, da spada nogomet ca zeleno polje. V zadnjih dveh aH treh letih se je sicer stanje nekoliko zboljšalo, vendar pa smo mnenja da bi morali klubi — brez ozira na to, da je to itak vitalno vprašanje njihovega obstoja — posvečati obisku publike mnogo več pozornosti. Glavna privlačnost za publiko pa je poleg primerne reklame v prvi vrsti znanje in zmožnost konkurence. Nedavno gostovanje dveh zagrebških klubov je dovolj nazorno pokazalo, da publika dobro presodi, po kaj prihaja na igrišče. Poset je od praznika do nedelje padel od 3000 na 800," kar je — kljub temu ,da je bila druga igra prijateljska — vendarle prevelika razlika. Res Je, da je vse to neznatno; toda napake se dajo popraviti le tedaj, če jih poznamo in priznamo. Torej dobra moštva — dober obisk!
Beograjsko vodovodno vprašanje
Beograd, 15. junija.
Prejšnja beograj«dca občinska uprava jo sklenila dalekosežno preuredbo glede cen. po katerih naj bi se voda iz obeh beograjskih vodovodov oddajala občinstvu. Gre namreč za dve vrsti vode, za pitno, ki dobiva iz vrelca na Belih vodah in se meša s prečiščeno savsko vodo, in pa za nepre-čiščeno savsko vodo, ki se uporablja za škropljenje, v industrijske svrhe in vobče za vse, samo ne za uživanje. Prejšnja občinska uprava je za obračunavanje vodne porabe uvedla tarife, ki so se naslanjale na presežke porabe, dočim pa današnja uprava stoji na stališču, da naj se poraba vode zaračunava strogo po vodomeru. Cena, kakor jo je določila prejšnja uprava, je znašala 4 Din za kubični meter, sednnja uprava pa je mnenja, da je ta cena zlasti za sedanje krizaste čase znatno previsoka in da jo je treba znižati najmanje za 25 do 35 odstotkov, pri čemer pa seveda nastaja vprašanje, kako naj se to znižanje vodne cene spravi v sklad z ravnotežjem v občinskem proračunu.
V letu 1931. se js v Beogradu porabilo 5.641.352 prostornih metrov pitne vode v zasebni porabi, v javni pa 1682.119. Ne-prečiščene savske vode pa je šlo v zasebni porabi 673.916 prostornih metrov, v javni pa 1,264.581. Vse vode skupaj se ie porabilo potemtakem 9.261.96^ prostornih metrov.
Današnja mestna občinska uprava stoji na stališču, da voda kot ena najglavnej-ših življenjskih potrebščin mestnega prebivalstva nikakor ne sme tvoriti predmeta dobičkari.ie mestne občine, temveč se mora oddajati meščanstvu po najnižji ceni, ki je mogoča brez oškodovanja mestne občine. Posebna komisija, ki se bavi s tem vprašanjem, pa je na podlagi porabe vode v lanskem letu, izračunala, da ob toliki porabi more mestna občina znižati ceno vodi za 25 do 35 odstotkov, pa vzlic temu znižanju še vedno more doseči proračunani finančni uspeh 25 milijonov dinarjev, pri čemer je seveda upoštevala tudi še zaostanke plačil iz prošlega leta in pa dejstvo, da se poraba vode zvišuje od leta do leta ra približno 4 odstotke. Komisija bo pripravila svoje poročilo, še preden se izdelajo proračuni posameznih oddelkov mestne občinske uprave za leto 1933, tako da bodo nove cene mogle stopiti v veljavo z novim proračunom.
Obenem s to preuredbo pa se tudi preuredi vse vodovodno knjigovodstvo, da se bo izenačilo s knjigovodstvom, kakor je uvedeno v električni centrali, po kartotečnem načinu. Občinstvo bo svoje obveznosti plačevalo lahko ne samo v vodovodnem uradu, temveč tudi po poštni in občinski hranilnici, kakor je to uvedeno za plačevanje električne razsvetljave. v
t
Cene malim oglasom
jtenttv* Im dopisovanj*, vsaka beseda Lhn Z.— ter enkratna p**-ttojbina ta Ufro ali trn dajanja naslova Din 5-—» Oglasi trgovskega ki reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Dm t.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. *Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokah*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, mZivali*, aObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* bi »Zaslit-tekc, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor »I pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe. plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, M se zaračunajo po D*n L—
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din S.— za Ufro aa ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao. Enkratna pristojbina za Ufro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Dm 3.—s Najmanjli znesek pri oglasih po 50 por za besedo, fe Din 10.—v
oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem t naročilom.
V«a*a be»eda 60 par; u dajani« asMova ali sa šifro pa S Dia. (\)
Salon Navinšek
Ljubljana, Selenburgova ,1 »prejme vajenca in vajenko » primerno šolsko izobrazbo-_21643-1
Vodjo glavnega zastopstva
dobro vpeljanega, išče za Mari-bor renomirana zavarovalnica za življenje. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Življenje 12«.
21750-1
Stavci
fe vseh obstoječih tiskarn dobe dober postranski zaslužek brez posebnega truda »U prek ored nega dela. Naslov in mesto zaposlitve javiti na oglasni zavod: Publicita« d. d., Zagreb, Tiica 9, pod »Nemudoma 1966«._21722-1
Dekle
Bred njih let, snažno, ki «na kuhati in šivati ter je ■prstno v pospravljanju — sprejmem ta-koi ali po-zne-je. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta št. 30.
21675-1
Dve dobro izurjeni pletilji
in 1 šiviljo za pletenine sprejme A. Pongračič, Gosposka ulica 2, Celje.
21784-1
Fiizerka
dobra in hitra ondulerka, dob: takoj stalno službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju'.ra« pod »Ondulerka«.
21825-1
Trgov, pomočnico
Špecerijske stroke, zmo&io ».amostojno voditi malo trgovino, s kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomočnic-a-Gorenjsko«.
31803-1
Stalno službo
dfvbi inka«ant zmožen kav-fflie. Prednost imajo koledarji. Ponudbe oddati osebno Elektrarni I. Cesenj, 6t. Vid nad Ljubljano.
21829-4
Vajenca
i iprime-no predizobrarbo b* trgovino z mešanim b'agom siprejme Elza Le>n-ičak. Pol >anska cesta 73.
21733-1
Služkinjo
jvos'nšnn, spretno, sprejmem. Poljanska e. 15, I. stopnišče, vrata 2.
21843-1
Postrežnico
*» pospravljanje ene sobe išče samec. Vprašati po-poHno od 8. ure dalje v fr.rossmaverjevi ul. 4/1.
21831-1
Kuhinjsko učenko
sor»:me.m. Kotel Bellevue, Ljubljana.	Ž1848-1
Za prodajo sira
v »tajnici n« trgu sprej-jrve-n dobro mo?. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
31853-1
Samostojno
pomočnico
tn vajenko za dam«ko krojaško sprejme Ravnikar, Gofipoavetska 4.
21855-1
Dobro šiviljo
na dom iščem po zmerni ceni. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.	21863-1
Učenko
z znanjem nemškega jezika, od 14—16 let staro, pošteno in marljivo, iščem za boljšo cvetličarno. — Franjo Kytir, Salon cveča, Sarajevo, Aleksandrova 52.
21871-1
Mlajšo natakarico
z nekaj kavcije iščem za takoj. Prisojna ulica 5.
21&56-1
Kdiocr išče mesta potnika, plača za veako bt»edo 50 paj; ca dajanje naslova ali šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača b«s»-d« po 1 Dinj ia dajanj« naslova ali za šifro p» S Din. (5)
Zastopnike
sprejema renomirana ustanova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zaslužek«.
21704-5
Kdor Ui« zaslužka, plača za vsak« besedo 50 par; za naslov al' šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslniek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali z* šifro pa 5 Di-n. (3)
Avto sopotnika
išče veletrgovec vina za Goranjsko, Dolenjsko in Štajersko. Javiti se je takoj v Mariboru, Hotel Union, pri portirju.
21758-3
Avto sopotnik
veletrgovec z vinom, se nudi za potovanje na Dolenjsko, Gorenjsko in Štajersko. Javiti se, prosim, pri portirju Hotela Union, Ljubljana.	21758-3
Šivilja
belega perila prevzame po niizki ceni šivanje in krpanje ali pa urezano delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Ju-tra«.
21861-3
UPouk
Prodajalka
isučena v vseh strokah, stara 23 let, zmožna nemškega, hrvatskega in slovenskega jezika, želi nastopiti 3lužbo takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra moč 220«.	21640-2
Natakarica
stara 27 let, pridna in poštena. išče nameščenje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli«.
21838-2
Bivši gostilničar
s svojo osebno koncesijo išče službo poslovodje v kaki gostilni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gostilničar«.	21859-2
Gospodična
išče mesto v trgovini kot šivilja, šla bi pa tudi za sobarico k boljši družini. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	21S75-2
Ženska
stara 50 let, z znanjem slovenščine in nemščine, želi mesto gospodinje. Naslov: N. N., Za kresijo 18, Celje.	21889-2
Klepar
išče stalno delo za takoj. Ponudbe na oglasn-i oddel. »Jutra« pod »Dober klepar«.	21893-2
Prodam
Ogdaao trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa. ka beseda 50 par; «» dajanj« nasUw» ali sa šiifno pa 3 Din. (6)
Mlinarji pozor!
Prodam črne mlinske kamne za plosko mletev, za oves in za mletje zmesi. Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina.	21638-6
Sandale 119 Din
■tamske, proti gotovim. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 (nasproti opere).	114
Orehe
zdrave, mehke lupine, pošilja po povzetju, po cejii Din 4 za kg, Pero Panjan, Hrastovica.	21574-6
Beseda 1 Din; ia dajanj« nask*va ali z« šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačaj« vsako besedo 50 par; ia šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4)
Slivovko
letnika 1928, rumeno, ja-kost £9—30%, pošilja v sodih nad 25 litrov, po ceni Din 12 za 1 1, Fero Panjan, Hrastovica. K-oli-č-ina 1500 litrov. Na zahtevo pošljemo vzorec.
21575-6
Šoferska šola
Gojko Pipenbaclier, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
12-letna deklica iz Avstrije
bi prišla k boljši rodbini za šest tednov (julij, avgust), v svrho vaje v slovenščini. Najraje k otrokom v letoviškem kraju ali dekliški zavod. Prednost: Bled ali okolica. Pismene ■ponudbe z navedbo dnevne cene na oglasni oddel. »Jutra« pod »Slovenščina«.
21790-4
Korespondentinjo
mlajSo moč., zmožno italijanščine. sprejmemo n« deželi takoj ali pozneje. Ponudbe poslati na oglas, odd. »Jutra« pod »Zmožna in vestna 76«.
21676-1
Učenko
■ dvema razredoma srednje šole, pridno m po-fcteno. sprejme takoj trgovina na deželi. Ponudbe poslati na o<rlasni oddel. i»Jntra« t>od šifro »Zanesljiva 77'.	21877-1
Učiteljico za italijanščino
od 6. do 7. popoldne — iščem. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod značko »Takoj 70«.
31870-4
Službe išče
Vaaka be«fda 50 par; za dajenje naslova aH
za šifro pa 3 Din. (2)
10.000 Din kavcije
položim za službo šoferja, sprevodnika ali kaj slične-ga, eventuelno pristopim kot družabnik. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« -pod šifro »Nastop 1. julija«.
211277-2
E-dgar Rice BurroughSj
Tarzan, kralf džunsf*
264
Končava! se je v trenutku, ko je Ker-čak, kralj opic, pobil nesrečnega lorda na tla... »Danes je najinemu sinku šest mesecev. Zraven mene leži v svoji zibelki In izteza ročice proti meni. Pravkar je zgrabil za moje pero in njegovi, s črnilom orna-zani prstki so se odtisnili na tem listu...«
Iščem odjemalca
za 1E0 litrov dobrega mleka. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	21837-6
Wvio±rnoto
Vsaka beseda l Din; ta dajanje naslova ah ia šifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
najnovejši tip, od 350 naprej, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »BSA 500«.	21787-10
Sendling motor
stabilen, za 5 HP, prodam. Ogleda se na graščini Smlednik.	21745-10
Lepo posestvo
pri Žalcu v Savinjski dolini, 20 oralov prvovrstne kulturne zemlje, novo gospodarsko poslopje in stavbe, z lepim velikim sado-nosnikom, ugodno naprodaj. Polovica kupne cene lahko ostane vknjižena, za ostalo kupnino se sprejme tudi hranilna knjižica. Pojasnila pri Ivanu Likarju, posestniku. Petrovče, Savinjska dolina.	3:7S3-20
Novozidano hišo
na Jesenicah, na prometnem kraju, večstanovanj-sko, z velikim vrtom in velikimi lokali, pripravno za vsako obrt, prodam. — Gosposvetska št. 51.
3:804-20
Nova hiša
enonadstropna. tristanovanj-ska, pri Stadionu napro-dai. Naslov v ogl. oddel. Jutra«.	21750-20
Hišo pod Rožnikom
2-stanovanjsko, skoro novo, z vrtom, možna takojšnja vselitev, zelo poceni prodam. Vzamem tudi hranilno knjižico. Ivan Sušnik, kon-ces. posred., Krekov trg 10.	21844-20
Vsaka bese<la 1 Dm; za lajanje naslova ali za šifr« pa 5 Din. (16)
Posojilo 50 do 100 tisoč Din
sprejme tovarniško podjetje na hipoteko. Ponudbe z navedbo obresti na ogl. oddel. »Jutra« pod šitro »Povečanje obrata«.
21729-16
Perfekten
knjigovodja
bi pristopil kot družabnik k solidnemu podjetju. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ».Samo rentabilno«.	2H9oO-16
Dobičkanosno podjetje
sprejme družabnika(-co) z najmanj 30.000 Din kapitala. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Družabnika«.	21S74-16
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali ia šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega »tiačaja vsaka beseda 50 par; »a dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Bencinske sode
rabljene, kupim ali vzamem za 14 dni na posodo proti odškodnini. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Dobri 28«.	2.1628-7
Valjčni mlin
3 do 4 vagone tedensko, oddam jako ugodno v najem. Potrebna večja kavcija, eventuelno hranilna knjižica. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlin«.
21776-17
Dobroidočo pekarijo
vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21795-17
Gostilno
v prometnem kraju Savinjske doline, tik kolodvora in v bližini cerkve, v hiši je tudi mesarija s klavnico in ledenico — oddam v najem agilnemu gostilničarju. oziroma mesarju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca 17«.	21879-17
Stanovanje
Vsaka Cmaeda 1 Dvo. ta dajanj« naaiorra al u iifro pa 6 Dan. (31)
Več stanovanj
oddam v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21133-21
Trisob. stanovanje
lepo, soinčno. parketirano, z elektriko in vrtom, oddam s 1. avgustom. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »J* tra«.	20753-21
Stanovanje
trisobno, komfortno, soinčno, s centralno kurjavo, oddam za avgust. Drogerija Hermes, Miklošičeva e. št. 30.	21674-21
Enosob. stanovanje
in sobo s posebnim vhodom oddam za 1. julij. — K.ož.na dolina, Cesta V/19.
21857-21
Dvosob. stanovanje
soinčno, moderno, komfortno, -takoj oddam.. Be?6-grad. Naslov v ogl. odd. »Ju-tra«.	21804-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslova u aa fairo S Dia. (žl-a)
2 opremljeni sobi
ena s posebnim vhodom, oddam 1—2 osebam. Fran-kopanska ulica 12.
21842-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam z ali brez hrane. — Friško-vec št. 8.	21839-23
Zračno sobo
z 1 ali 2 posteljama, v sredini mesta oddam. Naslov v ogl odd. »Jutra«.
21836-23
Sobo
soinčno, čisto, z eleik.tr. razsvetljavo, oddam 1 ali 2 osebama. Reber št. 7.
21847-23
Lepo prazno sobo
takoj oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21853-23
Elegantno sobo
opremljeno, pri Št. Petru, oddam solidnemu, finejše-mu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«,
21862-123
OpremHeno sobo
lepo, parketirano, i elekt. razsvetljavo, oddam 1 ali 2 osebama. Poljanska c. št. 13, IH. nad., levo.
31664-23
Prazno sobo
s posebni im vhodom in elektr. lučjo, oddam t 1. julijem. — Ljubljana VII, Dermotova ulica 28'p. d.
21873-23
Dvosob. st?»-ovanje
s pritiklinami išče družina 3 odraslih oseb (najraje v šentpeterskem okTa.i-u), z« avgust, eventuelno pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21592-31a
Opremljeno sobo
veliko, x vbodom s stopnišča, .parketom in elektr.. oddam v cem-trn boljši osebi za 1. julij. Židovska ulica 3/II. 21882-23
Sostanovalca
stalnega, sprejme Turk, Dunajska e. 5/1.
21883-23
Opremljeno sobo
velik«, oddam takoj zakoncema ali gospodični. Naslov v oglasnem oddel. »Jutrac.	21S9o-23
Opremljeno sobo
zračno, oddam tla Aleksandrovi cesti eni a'i dvema gospodičnama, ali zakonskemu paru, po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.
31793-23
Znanja želi
dobro situiran gospod s približno 30 let staro gospodično lepega značaja in lepe zunanjosti. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zvestoba«.	2'55l>-24
Vftafia OmeKla 1 Din; ; ia dajan)* naslova aM j u iifro pa S Din. (27) J
Mladega psa
ovčarja ali bernardkica — kupim. Ponudbe: F. G.. Je-ranova ulica 14, Trnovo.
21720-i7
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 irar. «a da;anje naslova ali ja šifro pa 3 Din. (281
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova aK za šifro pa 5 Din. (37)
kf krepi in zdravi
Srebrno palico
je neki gospod pozabil v ogl. odd. »Jutra« v S>'len-burgovi ulici. Dobi io istotam.	21832-28
Vsaka besela 1 Din. > za -'jajanje naslova al? ! za šifro pa 5 D''m. f29) ?
Šivalni stroj
v najboljšem stanju, 2 moški obleki in 1 ležalni stol prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 2170>2-29
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (30)
Sokolske zavijačke
za naraščaj ve-že takoj Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
21818-30
Fotoamaterji!
V«wm cenj. fot-oa mater jem sporočam, da od danes naprej izdelujemo slike z visokim leskom (Hochglanz) po istih cenah kot do sedaj, torej najceneje. — Foto Hudnik, Celovška cesta 43.	21872-30
m,HTiTi T'
Vsaka beseda 60 pax: a dajanje HMlo«a afi
n iifro S Din. (23)
Avtomobili Ford
rabljeni, ugodno naprodaj. American inotors, Dunajska 9.	21739-10
Avto-limuzino
6-sede>žen, Alfa-Romeo, v zelo dobrem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod »Prvovrsten«.
21697-10
Motorno kolo
DKW 250 ccm, v brezhibnem stanju, prodam za 4500 Din. Poizve se na Vidovdanski cesti 20.
21841-10
K.dor n a d 1 prebran« plača ta vsako besedo' 1 Din; kdor išče prehrano pa ia besedo 50 par; ia dajanje naslova alii šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (-14) Tr??(r~ki c^.ssf i lia
Otroke
do 10 let stare sprejmem med počitnicami na deželo za 200 Din mesečno. Marij Murn, Sv. Križ pri Litiji.
21769-14
iPSTPPF	
	UM
	
Vem/t* beaeOa	1 Din; dova *tf
as dajan*)« oa	
sa Kfr« pa 6	Din. (20)
Vogalna parcela
i.n več drugih pod Rožnikom, ugodno naprodaj. — Tudi hranilna knjižica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21746-20
Enonadstropna hiša
z gostilno in trgovino, poleg 14 sob, pritiklin«, vrt, sredi Litije, zaradi družinskih razmer naprodaj za 320.000 Din pri »Posest«. Miklošičeva št. 4.
21686-20
Stavbišče
vogalno, 9ill m!, naprodaj na Prulah. Več s« izve v prodajalni Jo«. Oluip. Stari trg 2.	21648-20
Čebelni vosek
pristen in čist, kupujemo po najvišji ceni v vsak: množini. Golob & Ko., tovarna kem, izdelkom, Vič pri Ljubljani.	20767-7
Malo rabljen stroj
za zapiranje kana. do s. kupim. Ponudbe z natamč-nimi podatki je poslati _ na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Konzerva«.	2ilS02-7
Predivo
vsako množino kupi Franjo Bule, Mirna, Dolenjsko.	21570-7
Blagajno »National«
veliko, vzamem v najem event. kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Velika«.	21878-7
Vaak* beseda t Din: aa dajanj« oaalo*« ali ta Šifro pa 5 Dia. (19)
Lokal na Bledu
v centrumu ugodno oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	21796-19
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (15)
Hrastove prage
vseb dimenzij kupujemo Ponudbe; Ljubljana, poštni predal 206.	21645-15
Vsaka Ooseda 1 Die za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (33)
Jabolčnik
prvovrsten, proda Graščina Boš tanj pri Sevnici.
21549-33
Vina
pristna dalmatinska. šta jerska in dolenjska na de.belo in drobno (čez ulico) od Din 4 naprej. — Dalmacija, veletrgovina z vinom d. z o. z., Ljublja na, Gosposvetska cesta 13. Kolizej.	21854-33
V najem
Vsak« beseda aa dxj&aje ■a Biro pa 6 Dia. (O)
1 Din:
cM
Kavarno
Ljnbljana-mesto, oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21835-17
Prazne sobe
primerne za pisarne ali slično, takoj oddam nasproti glavne pošte. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21494-33
Sobo z 2 posteljama
lepo in veliko, s krasnim razgledom ter »epariranim vhodom oddam 8 15. junijem le »talnima gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-Ijevi ulici 13/11. 20277-23
2 gospoda (gospodični)
aH zakonski par sprejmem na stanovanje v centru mest«. Soba lepa, iračna. Poseben vhod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21717-23
Opremljeno sobo
separirano, z elekt. razsvetljavo takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21791-23
Opremljeno sobo
lepo, i električno lučjo in posebnim vhodom, takoj oddam boljšemu gospodu. Poljanska c. 13/H., levo.
21815-23
vu.
Vsaka beseda 50 par: *a dajanj« aaatova sli aa Htrs S Dia. (25-a)
Sobico
išče uradnica. Ponudbe n* ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bližina Tabora«.
2186S-23a
Dopisi
Vsaka beseda S Din: ta dajanj« ~akrra ati Ure pa S Di*. <34)
Zvesti prijatelj
it Škofje Loke dvignite •pismo.	21858-24
Vsaka beseda 1 Din. i za dajanje naslova ali I ta šifro na 5 Tin. (31) (
«
Izjava
Izjavljam, da n':nam nobene iveze niti poznanstva z osumljenim Francem Gaj-škom. — Frane Gajšek. posestnik in fotograf v Ljubljani.	21828-31
Opozorilo!
Z ozirom na insera<t v »Jutru« un »Slovencu«, z dne 14. t. m. »Razprodaja ljutomerskega in haloške-ga vina«, se cenj. občinstvo opozarja, da s«, vino prodaja le na debelo v originaln-ih eodih od 56 1 naprej, ne pa na drobno. — Zaloga ljutomerskih vin, Ljubljana, Wolfova 4.
81898-31
edini proizvajalec
LOVRO SEBENLK Ljubljana VIL
Vedno zadovoljne »o stranke, ki stalno naročajo lepa suha
DKVA I*
i* K i:.fio<;
pri Iv. Schomi
Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951
Malliaovec
pristen in naraven, g tistim sladkorjem
vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Ljubljana, Dunaj ska cesta 6.	226
Najnovcla služinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madra-om — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390___ Razpoii-
ljam postom in železni-com po povzetju.«-
Engleslcl složivi
patent slolei.
Stoji Din 148-
spaljni.
patent
fotelj
stane
sm tSOO
Litgrstuhl prtUličan T» Iclanicin »»denie. Sta-
• »« Din 130 .
po tem imam čist Sohano j>crje kg Din 48___ čist
belo fiosje kg Din 130.—, čisti puh k« Din 250—, raodroci punjeni z voinom Din 750.—, žične mrcie ta. postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—.
L. BROZOVie. ZAGREB 1UCA 62.

ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
ANTONA VJNŠKA
podali toliko dokazov sočutja in sožalja, vsem, ki so darovali krasne vence, šopke in cvetje, vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč v tako velikem številu, da mu izkažejo zadnjo čast in ga spremijo na njegovi poslednji poti in vsem, ki so na katerikoli način lajšali našo bol, se iskreno zahvaljujemo.	7582
Maribor — Trst, dne 17. junija 1932.
Rodbini VEVŠEK in MIHELČIC
Opravilna št. 1 a 681-31.
<2*czu?
itezttanfftf dedfccm/
Gospa OLGA PECNTK, upokojenka, Wien XV, Lohrg-asse 22, je umrla 11. julija 1931 in ni ostavila nikake oporoke. Ako ima kake dediče, ni sodniji nič znanega. Postavila je gospoda dr. Rudolfa Musila, Wien XV, Mariahilferstrasse b 167 za kuratorja zapuščine. Kdor se hoče potegovati za zapuščino, mora to v treh mesecih od današnjega dne sodniji sporočiti in dokazati svojo pravico do dedščine. Po tem roku bo zapuščina, ako bo dokazana pravica nanjo, predana, ako pa se to ne zgodi, zapade v prid državi.
Bezirksgericht Fiinfaans, Abt. 1, 15, Sperrgasse 17, VVien, 31. julija 1931.
Dr. Walters. Za istinitost odprave vodja
poslovnega oddelka.	7583
Hfr *8io
Izvleček iz programov
Sobota, 18. jnnija.
LJUBLJANA 1215: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Ansleščina. — 19.30: Zabavno šti-vo. — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Prenos koncerta kraljeve garde iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, plošče.
Nedelja, 19. junija.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkven« glasbe. — 10: Alkoholizem v družini. — 10.3O: Pupinovi izumi za radio. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: >Stari in mladi«. — 16.15: Citre in kitara.
—	17: Salonski kvintet. — 20: Samospevi g. Gostiča. — 20.30: Prenos jazza z Bleda. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet
BEOGRAD 12: Jugoslovenska glasba. — 19: Orkester. — 20: Prenos opere >Košta-nac iz Skopi ja. — 21.30; Poročila. — Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. — 20: Orkestf*r mandolin. — 21.15: Pesmi. — 22.45: Lahka godba.
—	PRAGA 18: Koncert konservatoristov. — 20.05: Godba na pihala. _ 21: Opereta. — 22.25: Cig. godba. — BRNO 19: Jazz. — 20: Mešan program. Cie. godba. — VARŠAVA 17: Orkester. — 20: Orkester in solisti. — 22.05: Plesna glasba. — DUNAJ 9.05: Klavir tn orgle. — 10.15: Lahka godba. — 11.05: Koncert dunajskih filharmonikov. — 13.45: Mandoline. — 17.05: Popoldanski koncert. — 19.55: Orkester. — 20.50: Koncert dimaf-skega simfoničnega orkestra. — 22: Prenos iz Zeli am See. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. _ Plesna glasba. _ KONTGSBERG 18.45: Pesmi — 20: Prenos iz Muhlackerja.
—	MCHLACKER 19: Zborovski koncert. — 20: Opereta. — 22: Prenos z Dunaja. — Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 18: Orkestralen in pevski koncert — 20.15:	izigra__Ciganska godba. — RTM 17.30: Popoldanski koncert — 20.45: Operetni večer.
Iz Krškega
Irr— Nogometna tekma. V nedeljo l^. tega meseca priredi krški Športni kltr-b nogometno tekmo, da pomen' moči s SK »Sevnico«. Pričetek ob 17. Vsi na igrišče!
Iz Konjic
nj— 50 letnico je praznoval 16. t m. r
Konjicah g. Henrik Petrin, po rodu tz Rečice na Paki v Savinjski dolini. V očetovi hiši je bilo več otrok, zaradi česar je zapustil v mladosti očetov dom in se izučil pekovske obrti. Leta 1904. se je podal za boljšim zaslužkom v tujino, na Dunaj. V 1. 1908. se je poročil s Srbkinjo Anico, rojeno Kježevičevo iz Prijepolja v Sandžaku. V svojem poklicu se je v prostem času zanimal tudi za avtomobilizem in je leta 1912. napravil šoferski izpit in stopil kot šofer v veliko francosko podjetje na Dunaju v službo. Leta 1919. je zapustil s svojo družico Dunaj in se vrnil v domovino. Bil je nameščen pri veleposestniku knezu \Vindischgratzu v Konjicah do 1. 1924. Tega leta je prevzel m vodil restavracijo r Narodnem domu r Konjicah do leta 1927., ko si je ustanovil svoje lastno avtobusno podjetje. Najlepše čestitke k petdesetletnici!
Gospodično
sprejmem prav pocend v lepo in zračno sobo z elektriko. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«.	01817-23

Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 1—2 osebama. Gradišče 17, priti., levo.
31819-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Mesečno 140 Din. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	21794-23
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam za 100 Din. Zgornja Šiška 172. 218Č3-23
Za dobo počitnic
oddam v najem več opremljenih sob s souporabo kuhinje, 5 minut do Bohinjskega jezera. Zgla-sit-i se pri Hočevarju, Prisojna nI. št. 6.	21824-23
Ooremlieno sobo
veliko in soinčno, s posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama. Maistrova ulica št. 14.	21826 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. julijem. — Rimska c. l/I. 21827-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom, električno lučjo, oddam takoj 2 boljšima solidnima gospodoma. Poljanska cee-ta 13, II nad., levo. 21816-23
azpis
Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo električne Inštalacije, pečarsklh, keramičnih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, parketnih del ter polaganje linoleja za objekt III. v Gajevi ulici v Ljubljani.
Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 20. junija 1932 dalje med uradnimi urami za 20 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 30. junija 1932 do 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8'IIL, v vložišču.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
7587
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi « LJubljani.