peturni fttagMi v gotovfat teto IV. (XI.), štev. 16 Maribor, torek 21. Januarja 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 Valja masažno, prejema* v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cecta it, 19 Oglasi po tarifu j Oglase sprajama tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica U.4 Nesoglasja v politiki Italije Danes se pričenja v Londonu pomorska razorožitvena konferenca. Angleško Sasopisje se je te dni bavilo zlasti o stališču Italije na tej konferenci. Izgleda, da hoče Italija bluffirati svet s predlogom, baje na željo samega Mussolinija, da se Sploh ukinejo vojne mornarice in da je Italija vsak čas pripravljena to storiti, Če store isto tudi druge države. Kaj hoče s tem doseči Italija, tako se vprašuje svetovni tisk. Pokazati svojo miroljubnost ona Italija, ki je dozdaj neprestano rožljala z orožjem? Francoski tisk pov-darja, da bi bil takšen predlog Italije samo nespretna kopija predloga sovjetskega delegata Litvinova na pripravljalni razorožitveni konferenci v Ženevi, ko je — kakor znano — Litvinov izjavil, da je sovjetska Rusija pripravljena, porušiti vse trdnjave in razorožiti vojsko, ako to store tudi ostale evropske drža-ve. Razlika med tem sovjetskim in pa med nameravanim italijanskim predlogom pa je ta, da je ruski predlog bil v joliko razumljivejši, ker so Rusi predlagali, da ostane vsaj milica za vzdrževanje notranjega miru. Značilno je, da Je Italija nedavno sprejela ameriško tezo 0 uničenju podmornic, dočim je vse doslej uporno trdila, da so za njo podmornice glavno obrambno sredstvo. Očividko — tako sklepajo angleški in francoski listi — hoče fašizem pridobiti na konferenci na ta način Ameriko na svojo *tran proti Franciji, s katero Italija pred konferenco ni mogla priti do sporazuma glede pomorske paritete. Predlog Italije bi bil nedvomno simpatičen- ako bi bil odkritosrčen in ne preračunan samo na to, da dobi Italija na konferenci zaveznika za svoje stališče v Sporu s francoskim rivalom. V luči resnice pa je italijanska miroljubnost vse prej kot resna. Dokaz za to so nele nešteti bojeviti govori samega fašističnega diktatorja Mussolinija, ampak tudi strem Ijenja in pojavi javnega delovanja fašističnih oblasti in fašističnega tiska. Se 13. tm. ie »II Popolo di Trieste« ob soglasju ostalega italijanskega tiska smel ob popolnem soglasju fašistične cenzure napisati članek, s katerim naravnost o-groža integriteto naše države, ko pravi: »Jugoslavija mora pričakovati revizijo svojih mejfi napram Italiji«, v zvezi s tem je tudi zna no, da se v Italiji neprestano pojavljajo vedno novi znaki Iredentističnega gibanja za odcepitev Dalmacije od naše države, da so se baš minole tedne — glasom poročil fašističnih listov samih — vršile po celi Italiji neštete nove manifestacije fašistične dalmatinske lige ob sodelovanju vlade, civilnih in vojaških oblasti. Na taki slavnosti v Villarotti je sam pokrajinski prefekt kot zastopnik vlade zaključil svoj tovor z vzkliki Duceu, ki »dnevno misli fca ono zemljo, katera trpi v robskem prmu tujca«. Enake slavnosti so se nedavno vršile v Reggio Emiliji, v Madi-P>ani, v A.uili, v Potenzi, v Faretizi, v “apulju, Imoli itd. Povsod borbeni go-^ri za »ccvobnjenje Dalmacije*, oovsod Za Haagom — London DANES BO SLOVESNO OTVORJENA ZGODOVINSKI ZNAMENITA POMORSKA RAZOROŽITVENA KONFERENCA V LONDONU. LONDON, 21. januarja. L1oyd George je imel v londonskem liberalnem klubu zanimiv govor, v katerem se je bavil s sedanjo londonsko pomorsko razorožit-veno konferenco. Bivši ministrski predsednik je med drugim izjavil, da je potrebno poudariti, da morajo radi sedanje izredno važne konference izginiti vsa strankarska nasprotstva in da morajo vsi Angleži želeti konferenci najboljši izid. Sicer je res, da sedanja delavska vlada ne predstavlja večino angleškega naroda, vendar jo je treba v teh zgodovinsko znamenitih dneh smatrati za narodno vlado in ji nuditi vso podporo, da bo končala konferenca s čim večjim uspehom. V svojih nadaljnih izvajanjih se je bavil Lloyd George z zadnjim govorom viskonta Greya, ki je izjavil, da liberalci vedno bolj izgubljajo zaupanje v strankino vodstvo, češ da spravlja Lloyd George stranko vedno bolj na rob pro- pada. Lloyd George je v odgovorih izjavil/ da odločno zavrača neutemeljene Greyjeve očitke in ga obenem prosi, naj v bodoče opusti take izjave, ki morejo samo škodovati liberalni stranki in to ravno v trenutku, ko se pripravlja, da zopet zavzame svoje stare pozicije v Angliji. LONDON, 21. januarja. Snoči je priredila angleška vlada na čast v Londonu navzočim članom delegacij petih pomorskih vlasti slavnosten banket za 450 oseb, ki ga označujejo listi kot najsijajnejšega, kar se jih je vršilo v zadnjih 10 letih. Macdonald je zavzel častno mesto, na njegovi desni je sedel ameriški državni tajnik Stimson, na levi pa francoski ministrski predsednik Tar-dieu. Konferenca bo po današnji slovesni otvoritvi- odgodena do četrtka, ker hočejo stopiti posamezne delegacije poprej medsebojno v stike. Ueliki uspehi Rustrije u Haagu DUNAJ, 21. januarja. Drevi prispe avstrijski zvezni kancelar dr. Scho-ber z ostalimi član! avstrijske delegacije iz Haaga zopet na Dunaj. Za njegov sprejem se vrše velike priprave. Današnji listi se podrobno ba-vijo s haaškimi rezultati s posebnim ozirom na Avstrijo. Vsi listi soglašajo v tem, da so sklepi haaške konference za Avstrijo največjega pomena. S tem, da so se velevlasti odpovedale zastavnim pravicam, je avstrijska kreditna sposobnost v inozemstvu zopet vpostavljena in more Avstrija sedaj sklepati posojila na svetovnem finančnem trgu tudi brez privoljenja upniških držav ali Društva narodov. To pa pomeni na drugi strani tudi konec tutorstva s strani reparacijske komisije, kar bo zelo ugodno vplivalo na gospodarsko življenje v Avstriji. V zvezi s tem je pri-Čakovati primerno znižanje izdatkov j v državnem proračunu kakor tudi j primerno znižanje sedanjih davčnih bremen. Komunistične aretacije u Budimpešti BUDIMPEŠTA, 21. januarja. Tukajšnja policija je zvedela, da se je več po sovjetskem režimu na Madžarskem na smrt obsojenih madžarskih komunističnih agitatorjev, ki pa so bili kasneje zamenjani za madžarske vojne ujetnike, zopet vtihotapilo skrivoma na Madžarsko- kjer razvijajo sedaj živahno komunistično propagando. Tako je izsledila policija v sedmem mestnem okraju dve tajni komunistični tiskarni in velike mno- žine propagandnega materijala. 14 oseb je bilo aretiranih. Med aretiranimi sta tudi znana agitatorja Hazy in Csapo. Fordova tuornica u Kaeinu ESSEN, 21. januarja. Nemško zastopstvo Fordove družbe je včeraj podpisalo pogodbo z mestom Koel-nom o zgraditvi Fordovih tvornic, Ford je takoj nato izdal ukaz o napra- vi potrebnih delavnic. Kruaua zakonska drama u Parizu PARIZ, 21. januarja. Na kliniki v Neuillyu je gospo de la Soto, nečakinjo argentinskega poslanika v Rimu, včeraj njen soprog usmrtil s štirimi revolverskimi streli. Morilec je zdirjal po svojem dejanju takoj na cesto, kjer si je pognal dve kroglji v glavo. Oba zakonca sta se po daljši ločitvi pred kratkim zopet pobotala, posebno radi tega, ker je ona pričakovala porod. Ker pa ji je mož zadnje dni zopet grozil, da jo usmrti, se je žena odločila, da se takoj po porodu definitivno loči od njega. Zopet uelike letalske nesreče LONDON, 21. januarja.'Iz Palmbe-acha v Kaliforniji javljajo, da je hidro-avijon; ki je doletel z otoka Bahatea, pri spuščanju padel iz 150 m višine v jezero Worth. Pilot In 2 mehanika sta mrtva, dva potnika sta težko ranjena. — Pri Los Angelesu pa je 19. t. m. ponesrečilo letalo, v katerem je bilo 14 oseb, ki so vse mrtve, med njimi oba pilota. Obrtno gibanje u mariboru Pretekli mesec je bilo izdanih v našem mestu 30 novih obrtnih pravic in sicer: Terbuc Franc, vulkaniziranje gumijevih izdelkov, Koroška c. 39; tvrdka »Jugoavtomat«, trgovina z vsakovrstnimi avtomati, Aleksandrova c. 11; Slug* Martin, čevljar, Dvofakova ul. 4; Karner Hinko, krojač, Stritarjeva ul. 5; Wi-stan Rudolf, slaščičar, Aleksandrova c. 64; Milič Makso- trgovina z delikatesami, Betnavska c, 23; Marmolja Mirko, trgovina z izolacijskimi predmeti, Cankarjeva ul. 26; Kanc Maks, pokrajinski fotograf, Gosposka ul. 33; Uhl Hinko, izdelovanje kreme, Splavarska ul. 7; tvrdka Tautz &. Zahradnik, brivska obrt, Trg Svobode; Voelker Ivan, prodaja olja in bencina, Kersnikova ul. 1; Kollin Andrej, trgovina z manufakturo- Marijina ul. 24; Goettlich Franc, sejmarstvo z manufakturnim blagom in posodo, Koroška cesta 128-a; Hetzl Otilija, trgovina s kurivom in stavbenim materijalom, Go-spojna ul. 3; Novak Karolina, trgovina z delikatesami, Frankopanova c. 27; Legat Edvard, mehanik, Vetrinjska ul. 30; Blatnik Vilko, trgovina s čevlji, Meljska c. 2; Gregorc Hilda, damska frizerka« Aleksandrova c. 26; Blatnik Vilko, čevljar, Meljska c. 2; Pečnik Kornelija, šivilja, Gosposka ul. 56; Zabukovec Ant.„ čevljar, Koroška c. 39; Čurin Franjo ht Šulek Franjo, čevljarska obrt, Slovenska ul. 24; »Konfiserija Flora«, Aleksandrova c. 40; Čepi Ljudmila, branjarija, Linhartova ul. 25; Tichy Josip, trgovina z elektrotehničnimi predmeti, Slovenska ul. 16; Reich Ljudmila, trgovina z galanterijo in pleteninami, Aleksandrova o< 40; Jaš Maks, trgovina z mešanim blagom, Pristaniška ul. 2; Lobnik Franc* trgovina z mešanim blagom, Llvani trg 10; Finci Izidor, trgovina z modnim blagom, Jurčičeva ul. 9 in Rojko Alojz, me-sar, podružnica, Vodnikov trg 3. Izbrisanih pa je bilo mesepa decembra skupno 11 obrtnih pravic. — , ^ ;”i,v ............. i i , ,i«a> Henauačna odškodninska tožba Budimpeštansko sodišče se je 16. fak bavilo z izrednim slučajem: trgovec Ivan Sulyck-Csoma iz Nagy-Batonyja na Madžarskem je proti ogrski socijal-no-demokratski stranki naperil tožbo za odškodnino 4000 pengov, češ da ga je stranka brez njegovega privoljenja postavila za kandidata v urad za socljal« no zavarovanje, dasl je član kršč.-soci» jalne stranke, in da je vsled tega Izgubil velik del odjemalcev. Zahteva odi stranke povrnitev škode, ki jo ceni n* 4000 pengov. Razprava je bila preložena. dalmatinske zastave, povsod petje »splitske himne«. Na decemberskem kongresu italijanskih fašističnih dijakov v Rimu se je govorilo o »pripravah za oboroženo borbo pod geslom »Spalato!« Načelnik mesta Parme je naročil vsem šolam, da se morajo otroci naučiti »Splitsko himno«. Ako vidimo, da se vse to vrši oi nem sodelovanju In cogJuuia laSis. oblasti in italijanske vlade, mora biti nam, pa tudi celemu svetu jasno, da je med fašističnimi izjavami v Londonu in med fašističnimi dejanji doma veliko nesoglasje. Celemu svetu mora biti jasno, da bi bil predlog Grandija, ako ga bo na londonski konferenci res stavil- farsa, ki jo rn^-e resno vijeti samo absolutni z italijanske fašistične poli- Vojaštvo proti tihotapcem. Med ameriško in kanadsko vlado se vrše sedaj pogajanja za postavitev 10.000 močno oboroženih vojakov ob vsej kanadski meji. Ameriška vlada hoče namreč skleniti dogovor, po katerem naj bi obe vladi postopali skupno v pobijanju tihotapstva alkohola. Med prijatelji. Dva prijatelja, muzik in pesnik, se sprehajata po ulicah. Pred hišo, na kateri je vzidana spominska plošča, obstojita in ugotovita, da je tam pred mnogo leti stanoval slaven skladatelj. »Kaj bo stalo na hiši, kjer stanujem, zapisano- ko bom umrl jaz?« vpras* elegično muzik. ■ " »Odda se sobaU ■!“*r7vori lakonično pesnik. Delavska ljudska univerza OTVORITEV V STUDENCIH. - DEL AVSKE RAZMERE IN POTREBE! -LJUDSKO VZGOJSTVO DRUGOD. —SMERNICE ZA DELO. — AGILEN ODBOR. Z današnjo dobo prihaja problem vzgoje širših narodnih plasti z veliko jakostjo v ospredje. Saj ji celo vrhovna državna oblast pripisuje odločilno važnost za razrešitev krize, v katero so nas pahnili večletni strankarski spori. Nadaljnji srečni razvoj je pa tudi v veliki meri odvisen od izobrazbe širokih množic aa-šega ljudstva. Največji industrijski center mariborske okolice so Studenci. Položaj delavstva danes ni posebno rožnat. Gmotne razmere so pognale v veliki meri tudi že žene in matere v tovarne, stariši se v mnogih primerih ne morejo sami brigati za deco, družina je v nevarnosti razpada, delavec podzavestno išče :az-vedrila, pa tudi — izobrazbe. Tega so se jasno zavedali ustvaritelji Ljudske univerze v Studencih, ki naj po zgledu drugih takih institucij nudi duševno hrano delavstvu. Odbor— na čelu sam domači župan — je uvidel, da je potrebno resno delo- ki naj bo v tesni zvezi s potrebami in željami delavskih plasti. Težnja po pravi izobrazbi delavstva ne sme dovoljevati površnega pojmovanja ljudskega vzgojstva: to delo naj ne bo idealistično sanjarenje brez o-zira na dejanske potrebe in na značaj delavca, kakor tudi ne konglomerat znanstvenih drobcev iz raznih področij, ki delavca ne zanimajo. Centralna naloga n. pr. danskih ljudskih visokih šol je, da izkristalizira pri svojih poslušalcih svetovni in življenjski nazor (ne pa politični!), da vzgoji značaje in močne osebnosti — in v širšem obsegu — da zbudi vse tvorne sile v narodu. Sicer si mora človek svetovno nazi-ranje priboriti sam z ustvarjanjem in delom v življenju, šola in drugi pa mu lan-ko pokažejo le vrednote, ki jih ni vpo-Steval; vendar lahko Ljudska univerza opozori na razne oblike miselnosti, o katerih sliši človek dnevno. Z objektivno presojo vezi v sodobni družbi bi se moral delavec seznaniti z družboslovnimi zakonitostmi, ne da bi padel v bivše politične ideologije. Za taka stvarna razmotrivanja je v današnji nestrankarski dobi dovolj zanimanja, kar bi no^lo v veliki meri omiliti tudi »razredna diference. Medsebojna odvisnost, člove čanstvo so ideje, ki so vsem skupne in posegajo v življenje vsakogar. Res je sicer, da delavec čisto drugače doživlja ideale kakor inteligent - intelektualec, vendar je tudi delavec dostopen za etična in kulturna vprašanja, pa tudi za razne panoge znanstva, ki so v zvezi z resničnim življenjem. Ljudska univerza bi morala biti kulturno torišče za vse industrijsko delavstvo, zato bi naj tudi industrijska podjetja po vzgledu drugih držav žrtvovala nekaj sredstev v to svrho. Hvalevredno je dejstvo, da je občina v Studencih vdirala v te svrhe lepo vsoto in je s tem dokazala, da pravilno pojmuje vzgojno delo za svoje občane-delavce. Razen zanimivih predavanj, ki naj res odgovarjajo potrebam delavstva, bi se naj vršili tudi poljudni koncerti, predvajali kulturni filmi (aparat je v poslopju na razpolago), vršila bi se naj predavanja ali tečaji za delavce, ki se posebe zanimajo za kak predmet ali kompleks pro blemov. Vsekakor je za tak program ena tedenska ura mnogo premalo. Začetek je sicer skromen, prepričani pa smo, da ima odbor Ljudske univerze v Studencih voljo- da ustvari nekaj trdnega in trajnega. Glavni činitelj za uspeh delavske Ljudske univerze pa bo delavstvo samo. Z rednim obiskom prireditev bo dajalo najmerodajnejše smernice njenemu delovanju. Mariborski in dnevni drobiž mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek', 21. januarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«, ab. C. Kuponi. Sreda, 22. januarja. Zaprto. Četrtek, 23. januarja ob 20. uri »Zločin in kazen«. Gostovanje Hudožestveni-kov. Petek, 24. januarja ob 20. uri »Cvrček za pečjo«. Gostovanje Hudožesfvenikov. Sobota, 25. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Pri znižanih cenah. Celjsko gledališče. Sobota, 25. januarja ob 20.- uri »Siromaštvo ni sramota«. Gostovanje Hudo-žestvenikov. Hudožestveniki v marib. gledališču. V četrtek, 23. t. m. in petek, 24. t. m. gostuje v Mariboru praška skupina slavnega moskovskega Hudožestvenega teatra pod vodstvom tudi v Mariboru dobro znanega umetnika g. Pavlova. Vpri-zori se prvi dan Dostojevskega slavni dramatizirani roman v desetih slikah »Zločin in kazen«, ki ga režira g. Hmara, drugi dan pa Dickensova prisrčna božična igra »Cvrček za pečjo« tudi v režiji g. Hmara, Občinstvo se naproša, da si še pravočasno preskrbi vstopnice. Dijaška predstava »Krog s kredo« v marlb. gledališču. Namesto prvotno najavljene »Radikalne kure« za ab. A, se vrši v soboto, 25. t.m. ob 3. pop. prekrasna Klabundova kitajska igra kot dijaška predstava. Cene 2—7 Din so tako nizke, da si pač vsak dijak lahko o-gleda to literarno gotovo neoporečno delo. Paul Robeson, zamorski basist (K koncertu v pondeljek, 27. t. m.) čuden potek življenja: Mladost v ozkem miljeju očetove obitelji. Sin pridigarja, ki bi se naj posvetil kakemu boljšemu meščanskemu poklicu. Nadarjen, priljubljen in ugleden športnik v nogometnem klubu svoje univerze. Povsod ga je dosti in vsi ga radi vidijo. Tako so- deluje tudi slučajno pri neki dijaški pred stavi. Slučaj hoče, da prisostvuje tej predstavi pesnik O. Neill, čigar »Kling Jones« se je takrat ravno pripravljal v Londonu. O. Neill je ves prevzet od igre tega zamorca in ga pregovori, da prevzame glavno vlogo v njegovem komadu v Londonu. Uspeh v Londonu je napravil Robeso-na mah igralcem, za katerega so se ravnatelji trgali. Tudi Reinhardt se poteguje za črnega mojstra igralca. Toda med tem so ravnotako slučajno kot igralca, odkrili pevca Robesona. In uspeh njegovega debuta je še zdaleka prekosil njegove igralske uspehe. Z orjaškimi koraki se povzpenja vedno višje. Koncertna turneja se vrsti za turnejo. On nastopa v vseh muzikalnih centrih sveta, polni večkrat letno ogromne dvorane, kot Carnegie-Hall v Newyorku, ali Albert-Hall v Londonu- je enako slavljen v Parizu, na Dunaju in v Pragi, mora med tem odpeti nešteto gramofonskih plošč iti dajati radio-koncerte. Alco pomislimo na uspehe tega orjaškega zamorca, ki pa je postal popoln gentleman, potem vpliva njegova skrom.. nost, s katero nastopa toliko bolj simpatično. In če govori, poten/razumemo, da nimamo pred sabo samo izbornega in nenavadnega umitnika, marveč da stoji pred nami velika človeška osebnost. Potem razumemo nenadoma, da imajo njegovi silni uspehi svoj^ globlji izvor: je to visoko in najčistejše človečanstvo, ;a železniško upravo, da je treba ob Tržaški cesti in pri magdalenskem parku nujno preskrbeti večje varnostne naprave. Mariborska podružnica Narodno-strokovne zveze je imela v nedeljo 19. tm. ob 10. dop. svoj občni zbor v Narodnem domu. Navzočih je bilo 48 članov. Število članov je od ustanovitve znatno naraslo. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika je poročal predsednik izvršilnega odbora iz Ljubljane tov. Juvan o položaju delavstva v obče, okrožni tajnik g. Kejžar pa o strokovnem delu v Mariboru tekom zadnjih mesecev. V novi odbor so izvoljeni kot predsednik knjigovez tov.. Ladislav Saje- podpredsednik preddelavec Ivan Silič, tajnik Fr. Nabergoj in blagajnik Fr. Vouk. Sklenilo se je naprositi centralo, da se prihodnji kongres NSZ vrši v Mariboru. — Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih skupno 540 glav živine, prodanih pa je bilo 268 komadov, od teh 46 v Avstrijo in 16 v Italijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli J, kg žive teže 9—9.50 Din, poldebeli 8—8.50 Din, plemenski 7—8, biki za klanje 6.50—9-debele klavne krave 7.25—8, plemenske 6—7, za klobase 4.75—5.25, molzne 7—8, breje 7—8, mlada živina 7—9.75 Din. — Na zadnjem svinjskem sejmu pa so bile cene sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 250—280 Din, 3—4 mesece 350—450, 5—7 mesecev 480—550, 8—10 mesecev 600—850, 1 leto 1.000—1.200, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. — Slovensko planinska društvo opozarja ponovno svoje članstvo glede polovičnih voženj- da veljajo te legitimacije edino le za osebne in mešane vlake, nikakor pa ne Za brzovlake. — Kožuhovinastl sejem. Iz dopošiljatve kožuhovine divje kože se vidi, kako veliko zanimanje vlada za naš kožuhovinasti sejem, ki se bo vršil v pondeljek 27. januarja v prostorih ljub* janskega velesejma. Kakor že vsa prejšnja leta, odkar je začela zbirati in prodajati kožuhovino »Divja koža«, vlada med lovci veliko zanimanje za prodajo. Vsi pravi lovci se zavedajo, da primerno ceno doseže njihovo blago le, če je prodano po »Divji koži«, katere edini namen je, dvigniti cene naši kožuhovini, jih obdržati v odgovarjajoči višini in la-ko pomagati našemu lovstvu. Če še niste poslali Vaše kožuhovine, jo pošljite takoj na naslov; »Divja koža«, Velesejem, Ljubljana. — Miren dan hi mirno noč je imela včeraj mariborska policija. Kro nika ne zaznamuje niti ene aretacije, lear ia vsekakor izreden slučaj. — Napoleon In Jugoslovenl FRANCOSKI UČENJAK O ILIRSKI ZGODOVINI. _ NAPOLEON KOT PREDHODNIK JUGOSLOVENSKEGA EDINSTVA. ~ PEAVILNA OCENA FRANCOSKE VLADAVINE. Ilustrovana revija -La Mediterranee«, ki izhaja od lani v Marseillu in ki si je stavila nalogo, da zastopa interese vseh 20 sredozemskih držav — med temi je tudi Jugoslavija! —, je že večkrat prinesla informacije tudi iz Jugoslavije, zlasti o našem pomorstvu. Zadnja^— januarska — številka pa objavlja obširno študijo prof. Warniera pod naslovom »Napoleon et les Yougoslaves« (Napoleon in Jugosloveni), v kateri avtor pro-učava problem Napoleonove Ilirije s po-morsko-mediteranskega vidika. G. Warnier slika zgodovina Napoleonove okupacije zlasti z ozirom na pomorsko območje »ilirskih provinc«, na Dalmacijo. Povdarja, da mnoge važne podrobnosti iz tega zanimivega poglavja zgodovine južnih Slovanov niso dovolj proučene in da se mišljenja znanstvenikov v marsikaterem vprašanju znatno križajo. Vkljub vsem različnim stališčem pa ni dvoma, da je Napoleon pripravil 19. stoletje in da je direktni predhodnik ;ugcs’ovenskega edinstva. Sklenivši ustanovitev ilirskih pokrajin je proglasil Napoleon pred licem Evrope, da imajo te pokrajine skupni značaj. Osvobodil jih je tradicijonalnega varuštva in nasprotujočih si interesnih sfer s tem, da jih je združil s skupno usodo in skupno nado. Vrnil jih je tja- kamor so po nara- vi spadale. Furlanske in istrske luke so dobile svoje naravno zaledje, Hrvati in Slovenci med Alpami, Savo in Jadranom pa so tvorili skladno celoto. Ta nova slovanska država se je širila vse tja do meja Srbije, kjer so tudi prebivali južni Slovani, ki so se borili za osvobo-jenje. Pisec študije se še enkrat ozre na zgodovinski razvoj ilirske ideje in našteva potem dobre in slabe posledice •francoske vladavine v naših krajih začetkom 19. stoletja. Najbolj se graja ekonomska politika okupacijskih oblasti in njih protiklerikalno stališče, in trdi se, da Francozi niso pravilno razumeli verskih potreb svojih novih podanikov. G. Warnier povdarja, da Napoleonova vladavina v teh krajih pada v dobo, ko so se pričeli veliki ekonomski preokreti in kriza kot posledica novih tehničnih izumov in spremenjenih življenjskih prilik. Avstrijski cesar, ki je po odhodu Francozov obiskal Dalmacijo, je imel priliko, se prepričati o naglem napredku dežele. Ko je neprestano čul, da so to in to napravili Francozi, je spontano vzkliknil: »Škoda, da niso dalje ostali!« To je sicer legenda- vendar sama na sebi zelo značilna. Kar se tiče verskega problema, pravi g. Warnier: Evropa je, kakor znano, smatrala Napoleona po pravici naslednikom francoske revolucije, ki je bila v marsičem protiverska ali vsaj protiklerikalna. Zato je razumljivo, da so vaški župniki hujskali narod proti Francozom in da je bilo — zlasti spočetka — mnogo nesporazumov. Toda izvrstni odtiošaji maršala Marmonta z dalmatinskimi franjevci najbolj demantirajo trditve o verski ozkosrčnosti ali celo nestrpnosti. Napoleonovih okupatorskih oblasti. Resnejše je vprašanje novačenja, kateremu pisec posveča posebno pozornost. Napoleon je — kakor znano — potreboval mnogo vojakov, »ilirski« vojaki pa so spadali med najboljše njegove čete, kakor so bili bokeljski mornarji in lastniki ladij izvrstni pomorci, ki so Napoleonu zelo dobro služili proti Angliji. Morebitne pogreške francoske vladavine pa popolnoma nadomeščajo velike zasluge na prosvetnem polju, zlasti kar zadeva šolstvo in narodni jezik. Svojo študijo zaključuje g. Warnier: »Treba pogledati zemljevid Meditera-neja, ako se zamislimo v Napoleonovo politiko. Biti gospodar Mediteraneja — bi rekel Napoleon — to je glavno in stalni cilj moje politike. Tako je tudi bilo. O tem priča vojna v Egiptu in tudi njegovi napori v Španiji in Italiji. Napoleon je provodii svojo sredozemsko politiko, zbudivši Španijo iz stoletne letargije in pripravljajoč edinstvo Italije. Ta cilj mu je plaval pred očmi tudi tu na slovanskih obalah Jadrana — na pragu jugoslovenskega edinstva. „Plaui uampir* v Hollyujoodu Filmska umetnica Dorothy Mackail v Hollywoodu je strah in trepet vseh poročenih žen, ki imajo lepe može. Dobila je priimek »blonds \vamp«, kar znači »plavi vampir«. In res je ta 221etna filmska zvezda, rodom iz angleškega pristaniškega mesta Hull, doživela že nešteto ljubavnih afer. Najprej se je pojavila kot koristka v londonskem hipodromu, nato je bila plesačica, in nekega lepega dne se je pojavila v Ameriki. Njeno izredno lepo telo ji je donesio lepo karijero. V najsijajnejšem varijeteju sveta »Ziegfield Follies« jo je odkril slavni režiser Fitzmaurice in jo privedel k filmu. Od takrat datira burno življenje te inkarnirane strasti in volje za življenje. Imela je nešteto ljubavnih afer z oženjenimi moškimi, zaljubila pa se je tudi smrtno v Miltona Silsa, ki je pa poročil Doris Kenyon. Po tem ljubezenskem brodolomu je nekaj časa bila rezervirana, a kmalu se je spet vrgla v vrtinec življenja. V ostalem je Dorothy Mackail velika športašica, zlasti ljubi plavanje* potapljanje in veslanje. Ljubezenska pustolovščina poljske grofice Na Montparnassu v Parizu sc je nedavno odigrala še ne popolnoma razjas-nena dogodba: pred odličnim zabavnim lokalom stoji taksi, vanj vstopa elegantna dama. Dva opremljevalca hočeta tudi vstopiti. Med njima pride do prepira, nakrat poči strel. Eden spremljevalcev pade ranjen na trotoar, krog njega se zbira publika, prihite redarji. Ranjenca odpeljejo v bolnico. Med vožnjo izjavi, da je streljal sam nase, in umre. Ugoto- vi se, da je mrlič rumunski inženir Maks Kraysl, ki je že več let živel v Parizu kot upravnik velike (tvornice strojev. Elegantna dama je bila poljska grofica Marija Kunkiewicz, ki stanuje v Auteilu v elegantno urejeni vili in ima veliko posestvo v Provenci. Je ločena žena, ki igra veliko vlogo v pariški družbi, a se je zadnji čas umaknila. Drugi spremljevalec je ruski veletrgovec Dimitrije Kolenko, ki živi od revolucije v Parizu, se je šele pred kratkim spoznal z grofico in se je v njo hudo zaljubil. Policijska oblast stoji pred uganko: ali gre za umor ali samomor? Ugotovljeno je, da je revolver, s katerim je bilo streljano, last grofice. Pri zaslišanju je grofica izjavila, da jo je Kraysl hotel poročiti, ona pa ga je odbila, ker je imela utis, da mu je bolj za njeno bogastvo nego za njo. Kraysl pa je bil silno ljubosumen na Kolenka in dotični večer je prišlo med obema do napete scene. Kraysl je bi! zelo deprimiran in je mnogo pil. Ko so odšli iz lokala, Kraysl ni hotel dopustiti. da bi jo spremljal Rus. V prepiru je Kraysl potegnil revolver in se ustrehl. Revolver mu je ona posodila pred nekaj dnevi. Ker je tudi Kraysl sam pred smrtjo izjavil, da se je sam ustrelil, je redarstvo v dilemi: sumi, da je Kraysl podal svojo izjavo pred smrtjo iz kavalirstva napram grofici, in da je dejanski streljala grofica. Grofico so obdržali v preiskovalnem zaporu. Dohodki filmskih zvezd. Znana filmska zvezda v Los Angelesu, Mary Pickford, žena filmskega igralca Douglasa Fairbanksa, je v nekem davčnem procesu z državo pri zaslišanju izjavila, da je imela že 1. 1917 letnih dohodkov 560.000 dolarjev (blizu 32 milijonov dinarjev). Za nas so to bajne številke! Slovenski dom v Millvvaukee. Amerikanski slovenski listi javljajo, da je slovenska delavska organizacija v Milhvaukee sklenila zgraditi svoj dom za 335.000 dolarjev. V domu bodo prostori za vse prosvetne organizacije, poleg tega pa cela vrsta trgovin. Kako 90 odkrili kretski labirint Arheolog dr. Markovitis poroča v atenskih listih, kako je bil odkrit bajeslovni labirint na Kreti po ekspediciji, ki je bila tja poslana, da raziskuje zgradbe kralja Minosa. »Nekega dne« — pripoveduje dr. Markovitis — »ko smo že izgubili vsako nado, da bi se nam posrečilo najti kako novo senzacijo, nas je opozoril neki delavec, ki je delal na izkopavanju, da dim njegove cigarete sili navzdol mesto kvišku in da ga vsesava neka razpoklina v zemlji. Takoj smo slutili, da je na tem mestu podzemski hodnik. Naša slutnja se je uresničila, zakaj kratko nato smo odkrili labirint. Tako je cigareta pripomogla k razkritju kulture, koje tajnosti so človeštvu dolgo ostale zakrite.« misijonar u aeroplanu Pariški listi poročajo o reverendu patru Toujesu. L. 1914 je šel na fronto in se je proslavil kot pilot bombardujočih letal. Njegovo junaštvo in hladnokrvnost ste postali legendarni v celi eskadrilj. Po vojni pa je Toujes zopet oblekel su-tano in položil izpit kot civilni letalec. Posvetiti se hoče misiji in kot misijonar-letalec potovati iz kraja v kraj, da bi tako s pomočjo letala širi! besedo božjo. 5e ena usemirafca raketa Iz Newyorka javljajo, da profesor dr. Robert Goddard na Clark - vseučilišču v Worcesteru gradi v Čamp Deaversu stolp, s katerega bo v bližnji bodočnosti izstrelil raketo v vsemir. Prof. Goddard se bavi s to idejo že 20 let in posrečilo se mu je, konstruirati takšno 5 m dolgo raketo. Kot praktični Ameri-kanec se seveda ne bavi z mislijo poleta na mesec, ampak hoče s pomočjo aparata za registriranje na raketi samo proučiti višje sfere v zračni atmosferi. Raketa se bo kretala z užiganjem tempiranih eksplozij* aparati za registriranje pa bodo padli s pomočjo posebno konstruiranih padobranov zopet na zemljo in sicer v bližini mesta, odkoder bo raketa izstreljena. Stolp v Camp Deaversu je visok 24 m. Da bi mogel u Rmeriko Kolar in mizar Stevan Tabakovič v Mitroviči je na vsak način hotel v Ameriko* ni pa imel potrebnih sredstev. Dolgo je premišljal, kako bi rešil ta »problem«. Nekega dne pa se mu je zasveti- lo. Pri novosadski tvrdki, s katero je bil v poslovnik zvezah, je vzel blaga v vrednosti 40.000 Din, blago prodal in denar spravil. Potnico za Ameriko je že imel, pa hajde na pot. Toda novosadska tvrdka je stvar prehitro izvohala in prijavila policiji, ki je stopila takoj v akcijo. Za Tabakovičem je bila izdana tiralica in v Cherbourgu je že padel v roke pravici. Zapazilo ga je med množico potnikov ostro detektivsko oko. Tabakovi-ča so predali našim oblastim. 12 milijonov ameriških žen zahteva pomorsko razorožitev. Na londonsko razorožitveno konferenco je bila iz Washingtona poslana knjiga, ki vsebuje poziv, podpisan od 12 milijonov ameriških žen, naj se velesile pogodijo za omejitev oboroževanja. Knjiga bo konferenci oddana istočasno s podobnim pozivom, podpisanim od 100.000 japonskih žen. Opica prenesla grižo na ljudi. V okrožju Winsen v Liineburgu je pred dnevi zbolela sedemglava rodbina pod težkimi simptomi. Ugotovilo se je, da jc opica, katero so dobili otroci od sorodnikov za igračo, imela grižo, ki jo je prenesla na otroke* ti pa na odrasle. Najmlajši otrok je umrl. Spori Zimsko-sportna sekcija IS5K Maribor priredi v nedeljo 26. januarja sankaško tekmo na progi Ruška koča - Ruše za prvenstvo mariborskega podsaveza v štirih kategorijah: 1. Gospodje posamezno. 2. Dame posamezno. 3. Mešani pari. 4. Gospodje v dvoje. Pravico starta imajo vsi prijavljeni brez ozira na verifikacijo. Start ob 13. pri Ruški koči, cilj v Rušah pri Gasilnem domu. Prijavnina 10 Din. Prijave se sprejemajo do 25. t. m. opoldne v trgovini Šport Roglič, Grajski trg št. 1: v Rušah g. Lesjak. — Naknadne prijave proti dvojni prijavnini v Ruški koči. Vodstvo tekme: predsednik g. Golubovič; podpredsednika: gg. Lesjak in dr. Orožen: tehnični vodja: g. Voglar. Starterji: gg. Roglič, Vetrih, Pohar. Časomerilci na cilju: gg. Šepec, Baloh, Parma. Nadzornika proge in kontrola:: gg. Golubovič in Voglar. Zapisnikar: g. Lavrenčič. Zdravniška služba: gg. dr. Sekula in dr. Stamol. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 15. v Rušah. Prvo plasirani vsake kategorije dobijo častna darila, II. in III. plasiram diplome. Vsak tekmovalec vozi na svojo lastno odgovornost. V slučaju, da ne bi bile snežne prilike na dan 26. januarja ugodne, se tekma preloži na poznejši termin. Lomljenje ledu potom kemikalij. Iz Montreala prihaja senzačna vest o izumu prof. Howarda Barnese, kateremu je uspelo najti kemično zmes, ki raztrga led, če se jo potrosi na površino. Izum ima velik pomen za severna pristanišča. Dozdajni poskusi so uspeli. Led se lomi ob velikem trušču na male kose, Razpored spomladanskega prvenstvenega tekmovanja nog. klubov v Mariboru. Mariborska MOLNP je na svoji včerajšnji seji izžrebal termine zaodigranje letošnjih nogometnih prvenstvenih tekem: 16. marca: SK Železničar :SKSvoboda ob 15. na igrišču SK Železničarja. 23. marca: SK Rapid:SK Svoboda ob 14. uri na igrišču SK Rapida. 23. marca: ISSK Maribor:SK Železničar ob 16. uri na igrišču SK Železničarja. 30. marca: ISSK MariboriSK Rapid ob 15. uri na igrišču SK Rapida. aprila: SK Železničar:SK Rapid ob 16. uri na igrišču SK Železničarja. — ISSK Maribor:SK Svoboda ob 14. url na igrišču SSK Maribor. 13. aprila: Zmagovalec mariborskega okrožja proti celjskemu prvaku v Celju. 27. aprila: Zmagovalec celjskega o-krožja proti mar. prvaku v Maribora. 4. maja: Finale za prvenstvo Slovenije med ljubljanskim prvakom in zmagovalcem v tekmi Maribor:Celje v Ljubljani. 11. maja: Revanžna tekma po dvojnem cupsistemu s klubom, ki bo 4. maja igral v Ljubljani za prvenstvo Slovenije. V slučaju, da bo dne 16. III. slabo vreme, se tekma SK Železničar : SK Svoboda odigra dne 30. marca. Prvenstvend tekmovanje rezervnega moštva se odigra vsakokrat kot predtekma. Nadalje so na programu medmestne tekme z Gradcem, Celovcem. Ljubljano in Celjem. SK Železničar. Članstvo se ponovno opozarja, da s» vrše redni treningi vsak pondeljek, sredo in četrtek ob 20. uri in sicer po sledečem vrstnem redu: v pondeljek: mladina, v sredo: težkoatleti, v četrtek: I. moštvo in rezerva. Dostop k treningom imajo samo dotični člani, ki so poravnali klubsko članarino. Opozarja pa se članstvo že sedaj, da nihče od dotičnih, ki treningov redno ne posečajo, ne bo prišel v poštev za postavo moštev. Se posebno se opozarja težkoatlete, da redno posečajo treninge, radi nameravanega tekmovanja za prvenstvo dravske banovine. — Načelnik. Zagrebška Concordia v Beograda. Beograjska Jugoslavija je povabila Concordio v Beograd in bo odirala dne 25. jan. proti Jugoslaviji in dne 26. jan. proti »Soko« v Beogradu. Za nastop Zagrebčanov v Beogradu vlada veliki interes. Berlinski »Acht-Uhr-Abendblatt« ve poročati o tajnem ukazu iz Moskve, da morajo komunisti 1. febr. nastopiti ^ z manifestacijami. Zlasti v Nemčiji pričakujejo za ta dan pojačano akcijo komunistov. Sfnrt! t. V IVI a r l~b o r u,'čfrie 21. 1.1930. prodam. Odjemalcu pouk zastonj, Mfchel Zšvaco £ukcedia !Batqla Zgodovinski roman 5 Neznanec se je oklenil kamna z rokami... Raga-stens ga je hotel potegniti iz vode... »Ne!« je zastokal tujec v smrtnem boju, »to je odveč... umrl bom ... toda hočem se maščevati... Poslušajte...« »Poslušam!« je dejal Ragastens, ki so mu vstajali lasje od -nepričakovane žaloigre. »Grof Alma... obvestite ga... obvestite njegovo hčer... on jo hoče odpeljati... Bog ne daj tega! ...« »Kdo... grof Alma?... Kdo je njegova hči?« »Njegova hči... Beatrice ... Primavera!...« Tresljaj groze je presunil Ragastensa. »Pravite,« je dejal z glasom, hripavim od tesnobe, »pravite, da jo hoče nekdo odpeljati... Kdo?« V tem trenutku je stresel neznanca smrtni krč... iztegnil je ude... njegove roke so izpustile kamen, telo je zdrknilo v vodo... in je izginilo v pljusku črnih valov. Ragastens se je vzravnal. Njegove oči so željno blodile po gosti temi. Zaman! Vrnil se je v sobo ter obrisal mrzli znoj, ki mu je drl po licu. »Oh!« je dejal zamolklo, »kakšna je ta strašna skrivnost, ki mi je ni bilo usojeno spoznati!... Ime ji je Beatrice... hči je grofa Alma... In nekdo jo hoče odpeljati... A kdo? ... kdo...« V tem hipu je počasi odbila ura pri Sv. Petru. »Polnoč!« je dejal vitez osuplo. Planil je iz hiše in stekel proti Palači Smeha, kjer ga je pričakoval njegov svetli pokrovitelj Cezar Borgia. IV. Rimske noči. Skoraj v istem trenutku, ko se je vitez de Ragastens po večerji izpremenil v krojača in pričel šivati na svoj jopič razne vezenine- ki jih je imel pripravljene za slučaj, če bi bilo treba polepšati svojo zunanjost — nekako okrog devete ure zvečer — je stopil Cezar Borgia v spremstvu štirih mladih mož v Palačo Smeha. Palača se je delila v dva popolnoma ločena dela. Prvega so tvorili javni prostori, dvanajstorica velikih dvoran, ki so imele okna na trg. Bile so opremljene z nezaslišanim razkošjem. Cezar je s svojim spremstvom naglo prekoračil te velikolepe dvorane, kjer so se kopičila največja Čuda laške umetnosti. Družba je dospela do vrat iz pozlačenega brona, kjer sta stražila dva Nubijca, črna kakor noč in nema kakor molčanje. Cezar je dal znamenje. Eden izmed Nubijcev ie pritisnil s prstom na gumb in bronasta vrata so se odprla. Kakor hitro je Cezar s svojimi spremljevalci prestopil prag, so se zaprla vrata brez glasu. Družba je stala v nekakšni veži z visokimi jaspastimi zidovi. Od stropa je padala iz medlo brušene polkrogle rožnata luč, puščaje prostor v poltemi, ugodni fantastičnim sanjam. Kroginkrog veže so bili razpostavljeni kipi od belega marmorja; njih nesramne golote, dela razbrzdane domišljije genijalnih umetnikov, so se nudile očem v nameroma hotljivih položajih. Na sredi se je dvigal vodomet nalik snopu in padal z rahlim žuborenjem nazaj v kotanjo, sireč po vsej prostorni veži prijetno svežost; iz kotanje, okrašene s prekrasnimi relijefi, pa se je dvigal kip- predstavljajoč Ljubezen, krivečo se v najvišjem krču — Ljubezen, ki jo je bičala in obenem kronala boginja Pohote. Ta skupina, bleščeča od čarnega življenja, je bila mojstrsko delo mladega kiparja, ki ga je Lukrecija ščitila in pospeševala; ime mu je bilo Michel-Angelo Buonarroti. Nasproti bronastih vrat so bila vrata od rožnega lesa, vsa vložena s prelestnimi srebrnimi okovi. Pri teh vratih je opravljala stražo dvojica žensk: dvojica nagih žen, krasnih kakor dva marmorna kipa; sedeli, ali bolje, napol ležali sta na debelih blazinah... Tudi ta vrata so se zagonetno odprla na Cezarjev mig. Še vedno v spremstvu svoje družbe, je stopil zdaj v sobano, ki je bila morda manj prostorna, zato pa opremljena s še učenejšim in bogatejšim razkošjem. Zlati svečniki so nosili rožnate voščenice, ki so med gorenjem razširjale dražeč, zaljubljen vonj. Godba, rahla, kakor bi zvenela iz daljave — godba, zlivajoča se iz skladnih akordov piščalke, gosli in gitare, se je oglašala v jedva slišnem mrmranju. In ta godba, ki je prihajala kakor s sunki skrivnostnih valov, se je družila z ženskimi glasovi, pojočimi o slavi in ljubezni. Pohištva ni bilo v tej dvorani, razen jedilnice in ogromne mize; toda obilica širokih in mehkih blazin ter gostih, bogato vezenih preprog je povsod vabila k počitku. Miza je bila vsa obložena z neverjetnim bogastvom jedil, med njimi posladkorjeno sadje, tuje slaščice, pripravljene po egiptovskih čarovnicah, in okusni prigrizki, katerih recepte je vedela samo Lukrecija in so jih pripravljali samo v njeni palači... Okrog te mize se je zbralo že več ljudi; name-stu da b: sedeli, so napol ležali na nekakšnih posteljah, po šegi starih Rimljanov. Ena sama ženska je bila med njimi: vladarica palače. Kirka te začarane jame, čudesna čarovnica, ki je kraljevala nad moškimi čustvi, sestra Cezarjeva, hči papeža, Lukrecija Borgia! Ko je vstopil Cezar, se je napo! vzdignila ter mu pomolila roko; vsak prst na roki se je lesketal v žlahtnem kamenju, ki je predstavljalo že samo zase ogromno imetje. »Kako pozno prihajaš, dragi brat!« »Oprosti mi, ljuba Lekrecija,« je odgovoril Cezar. »Šele ponoči sem še vrnil s temi gospodi z dolgega izprehoda po Florentinski cesti...« »Bodi ti odpuščeno... a zakaj ne pozdraviš svojega brata?« Cezar se je obrnil do moža poleg Lukrecije, ki se je stresel od nemira, ko ie videl Cezarja stopiti v dvorano. Ta mož je bil Francesco Borgia, vojvoda Gandijski, drugi sin papeža, brat Cezarja in Lukrecije. S smehljajem na ustnicah sta si brata podala roke; toda vsak je napeto preža! na sleherno kretnjo drugega. Ta hip se je Lukrecija mahoma sklonila k Fran- cescu, prijela ga z rokami za glavo in ga strastno poljubila na usta. »To je ljubezen... med bratom in sestro,« se je porogal Cezar, »ali pa naj me zlodej vzame... In vendar, saj sem veščak v teh stvareh.,.« »Res-« je dejala Lukrecija, »Francesca ljubim... on je najboljši med nami vsemi.« »Preveč me hvališ sestra,« je dejal vojvoda Gandijski s težkim nemirom. »Ako je naša hiša slavna in papežki prestol našega očeta neomajljiv — vse to dolgujemo vendar samo meču našega dragega Cezarja ...« »Tako je!« se je oglasil Cezar. »Rrav čedno sem obračal meč... Ostro jeklo, to je moj posel... meč ali bodalo!« S temi besedami je izdrl svoje bodalo in ga s silovitim sunkom zasadil v mizo; oči so se mu obrobile s krvavimi žilami— Trepet tesnobe je izpreletel vse goste. Francesco je strašno prebledel; toda Lukrecija se je glasno zasmejala. »Večerjajmo!« je dejala veselo. Strežajke so nemudoma pričele nalivati čaše s sl-rakuškim in kijskim vinom, s parfumiranim Alikantom in s Kristovo solzo, ki je izpreminjala kristalno bleščanje kupic v rubine. Te strežajke so bile popolnoma gole. Bilo je devet gostov in devet strežajk. Lukrecija Borgia je bila oblečena, toda baš toliko, da se je kazala gostom v še mikavnejši lepoti. Lahka tenčica je pokrivala njeno rimsko goloto in njen nekoliko obilni kras — oblike, ki so se zdele izklesane iz najlepšega marmorja. In ta golota je pri sleherni kretnji zasijala skozi obleko. Od časa do časa se je skrivoma ozrla na brokatno zaveso, ki je vselej jedva vidno vztrepetala. Toda najsi je bilo trepetanje Še tako rahlo, vendar je zadoščalo Lukreciji v dokaz, da jo nekdo gleda in posluša. »Kaj govore po našem dobrem rimskem mestu?« je vprašala. *Bogme- gospa, pripovedujejo si nekaj nezaslišanega, neverjetnega kakor pravljica..« »Kaj neki, vojvoda Rienzi?« »Vojvoda!« se je oglasil Francesco Borgia. Njegov glas je bil skoraj proseč. Toda omamna vina so že učinkovala na glave Nekakšna blaznost se je lotevala gostov. »Zgodba je o ljubezni!« je povzel vojvoda. »Glejte, glejte!« je dejala Lukrecija. »Ljubezen.., oh, ljubezen... edino, kar je resničnega in vrednega, da zanj živimo in umremo!« Tako govoreč se je oklenila vratu svojega brata Francesca... »Pripovedujte, vojvoda!« je velela z medlečim glasom. »Da, da!« so zavpili gostje. »O ljubezni! Govori-mo samo o ljubezni!« Daljnja godba je pošiljala v dvorano svoje valove skladnih akordov, ki so postajali čedalje bolj sladki in razburjajoči. Strežajke so se polagoma izpreml* njale v ljubavnice. Nekatere izmed njih so sedele gospodom, ki bi jim morale streči, na kolenih, ter se privijale k njim v strastnem objemu... »Oh,« je povzel vojvoda Rienzi, »o čisti, deviški ljubezni govori naša zgodba. Skoro sram me je, da bi jo povedal na tem kraju...« »Govorite,« je dejal Cezar kratko. (Nadaljevanje sledi). Malt ogtaat, ki aKdHjo« poara« riovalna I« aoaljalna namenu Mali oglasi Žanitva, tfopiaovaafa in Ofla. ai trgavakega ati rekianmagt rnač&i«: vaaka bo,od* 60 p, aajmanjU otaaafc Oia 10’ — >JDEAL< Plačilnega natakarja z kavcijo sprejmem, lista. Naslov v upravi ■ , 205 Majniško cvetlično s'rd v pločevinastih dozah po 5 kg, pošilja po poštnem povzetju za Din 110.—. Poštnino plača sam. Toplak Valentin, čebelar v Gačniku, pošta Pesnica. 20-1 Pletilni stroj 8X60, skoraj nov tarna, Vrtin StilŠIr* 9 MnriHrtr Ple- Sobo, snažno in solnčno z eno ali dvema posteljama z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom, oddam. Prodam 20% kronski bon v znesku 4748 s 20% popustom Naslov v upravi lista. 211 Spalne in Jedilne sobe po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Komnara, Aleksandrova c. 48. Park kavarna odprta čez celo zimo. barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno tisti firnež najboljše vrste nudi tovarna MEDIC-ZANKL, MARIBOR D. Z O. Z. PODRUŽNICA, OLAVM TRG ŠTEV. 20 kronske bone kuoimol Plačamo do 1000 60%. čez 1000 65*/«. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14 Zastoni Parna orainica in kem. Čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom dobite t. Številko ROMAN tednika za vse na ogled, če izpolnite spodnji odrezek, ga nalepite na dopisnico in pošljete na upravo »Romana" Ljubljana, Breg št. 10 Rizločno izpolnit* is odrežite 1 Glede na oglu v „Maiiborikam Večetnllcn" V*a proiim, da mi poiljet« 1. številko „Rorai«a“. Ce mi list ne bo ugajal, ga v neh dneh vrnem. kraj in z. poita------------ Izdala Konzorcij »Jutra« v Liubliani: predstavnik Izdajatelja ta urednik: Pran Brozovič v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Maribora.