IM V: TRETJA IZGUBA TEČE V torek, 2. marca popoldne v Novem mestu sešli JaVn-lki IMV- medobčin-družbenopolitičnih organi-^šnih svetov dolenj- iW ^P°mskih občin> kjer 'ma IMV svoje tozde s člani nri '?e lupine, ustanovljene Pri Gospodarslu zbornici Slo-„ Se’. . skupina ima nalogo stanJe in nuditi po-zafiJoi i bl sanacija čimprej stalil ie v Sloveniji trdno S %da IMV ne sme pro-nh . A*3.1}1 delovne skupine so liti*« Prd°žnosti seznanili po- aktim rfaktiv z dosedanjimi ^'vnostmi, za kar so dobili rili n-? ?°r,°’. hkrati Pa opozo-na doslej najkritičnejsi pore^ V. IMV' izguba raste, DP-°mateFiala ni, nedovršena u3m “ k°Piči in 1000 donL«6 b^° dlJe na Prisilnem stl kritično so spre-Hb Potrebnih kadrihf ki dr,™,! nl. dobil, zlasti ne iz do dl obline, navzlic vsem oblini prejetim stališčem in ienr«aiu; Po mnenju komisije bflh i kadrov tista rešilna od v,.?2 članski kolektiv, stan»v ie odvisen tudi pri- " . »natorjev. Širše bomo Poročali prihodnjič. Brez bližnjic do elektrike Do poletja nov daljnovod ‘2X110 kV Krško - Brežice -Čez 400 soglasij lastnikov ZAKLJUČEK ŠOLANJA MLADIH KOMUNISTOV - V prostorih zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu je bila 25. februatja krajša slovesnost, na kateri so slušateljem trimesečne šole „Teorija in praksa marksizma" in dopisne šole iz občin Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Trebnje podelili spričevala. Organizator družbenopolitičnega izobraževanja mladih je bilo medobčinsko študijsko središče za Dolenjsko. Slušatelji so dosegli izredno dobre učne uspehe. Ob zaključku šolanja je slušateljem spregovoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Roman Ogrin. (Foto: J. Pavlin) Za blizu 13 kilometrov daljnovoda 2 X 110 kV Krško — Brežice, ki naj bi bil končan v prvi polovici letos, je interesna skupnost slovenskega elektrogospodarstva predvidela predračunsko vrednost 39 milijonov dinarjev. Izgradnja je zastala zaradi odškodninskega zahtevka kmeta v Dolenji vasi, a pričakujejo, da se bodo delavci izvajalca del, Elektroizgradnje Vojvodina iz Novega Sada, spet kmalu vrnili k delu. Sicer pa je znano, da mora imeti Elektro Krško številna soglasja od lastnika, kjer stojijo stojne točke daljnovoda, kjer žice križajo parcele, marsikje so potrebna še soglasja PTT, železnice, vodne in cestne skupnosti ter gozdarjev. Samo za ta daljnovod si je Elektro priskrbel čez 400 soglasij lastnikov parcel, skratka, ni iskal nobenih bližnjic. Elektro izplačuje odškodnino za pridelek in za manj vredno zemljišče, gozdarjem pa biološko amortizacijo. totenjski razgledi mi<*Je.0mo9oči,a novo-^®3ka kulturna skupnost Dolenjskega Bledi. Letof fh"1 Dolen3Ski raz’ dati 3m nameravamo iz- kratni na na3mani dvakrat, to-M MarkhT§aj0: meškim m pogovor z novo-barjem dmaijem Filipom Ro-lienepa’ ek iz še neobjav- nap4« rj°mEM •’Klka Pa ‘eČe Proznih l DularJa> več krajših tov kat ^.sedil m Pesmi litera-krat rT-n 11116113 so se že več-sldh ^javda na straneh Dokmj- Marke,^edlV (T- JakŠ6> M. izbor dl J’ s>mčič, I. Zoran), Id so *t*b izdelkov piscev, sodelnvf6 • °dzva*i na vabilo k prilogi nJ? V t6i kulturniški Dolenjskega lista. Prejšnji teden so bile na Dolenjskem in v Posavju še zadnje občinske kandidacijske konference. Z njimi so se tudi na našem območju končali tako imenovani predkandidacijski postopki za izvolite v delegatskih skupščin. Prve ocene priprav so ugodne. V obeh regijah je bilo za člane delegacij novih skupščin evidentiranih več tisoč možnih kandidatov. Med njimi je veliko novih imen, predvsem ljudi, ki jim okolja zaupajo. Število volišč na Dolenjskem bo tokrat večje kot pred štirimi leti. Znani so predlogi kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih. Mimo je vsa procedura evidentiranja in tudi že kandidiranja ljudi za pomembne dolžnosti v republiki in federaciji. Povsod so pripravili liste za volitve delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin. Najpomembnejši del priprav na volitve je torej za nami. V naslednjih dneh bodo imeli največ dela volilne komisije in odbori. Gre za pripravo natančnih imenikov in določitev reda na samih voliščih. Časa ni več veliko, saj so volitve pred vrati. V četrtek, 11. marca, bodo delavci v združenem delu izvolili delegacije za zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V nedeljo, 14. marca, bodo volitve v krajevnih skupnostih. Krajani bodo izvolili delegacije za zbore krajevnih skupnosti in skupščine SIS. Na Dolenjskem so sprejeli stališče, naj bi na dan volitev v združenem delu ne imeli najrazličnejših referendumov in drugih volitev. Pač pa lahko v krajevnih skupnostih izjemoma volijo nove orga-ne, če je dosedanjim mandat že potekel. Dovolj je pobiranja drobtin Pfvi korak posavskega in dolenjskega gospodarstva za skupen nastop v tujini in la- nost So mimo. Razdroblje-°e nra„S*!0(*arstva kaže posledi-najboi; *»». kjer so kolektivi Vri n3 občydjivi, pri devizah, k A*** potrebujejo, a izdejL.. J"1 Je, ki so s prodajo sedem „ u l tuje poskrbeli za **re cjS* 'et- Zaostrene raz- kdejaniemdeluVne or8anizacije fanje J ’ P°budo za povezo- \7ela s°delovanje pa je pre- d)°rnica°SaVSka Gospod^ska Ječati nlenib P°g'avitnih ciljev je Carstva tV°Z Posavskega g°spo-P°dreja mu kUudnemu cilju kta, p *voi program za naslednja > Povm i "ik mž- Niko Kurent "Ullja knt da S1 Gornic3 to za-ne *l»v* združen nastop gradbe-Projelttiv okov*nske industrije ter "a Dol d.e, dejavnosti v Posavju in Jkttfeji 3 em; Najprej bodo po-9et>e P°vezati močne in uveljav-rganizacije, kot so na primer * " _ _________________________________________________ Pionir Novo mesto,.Metalna Maribor s tozdi, Trimo Trebnje s tozdi, Kovinarska in SOP v Krškem in Strojna tovarna Trbovlje - tozd Sevnica. Pridružili bi jim še Industrijo gradbenega materiala v Krškem s projektivo in tehnologijo ter Region Brežice. Tehnologijo bi lahko posredovale še Celuloza Krško, tekstilna industrija (Jutranjka, Lisca in Labod) ter lesnopredelovalna industrija (Novoles, Stilles, Tovarna pohištva v Brežicah, Dekorles Dobova, (Jugotanin Sevnica) Gradbeništvo Sevnica in Iskra. Tujini naj bi torej ponudili tovarne na ključ, predvsem na Bližnjem vzhodu in v drugih deželah tretjega sveta. Začetna tipanja kažejo, da nobena organizacija ne odklanja sodelovanja. Začetni korak, ki ga predvideva zbornica, je ustanovitev poslovno-tehnične skupnosti, ki bo raziskala tržišče. Za to bi bilo treba zbrati 4 do 5 milijonov dinarjev. Taka je torej pot k temu, da razbito posav- sko in dolenjsko gospodarstvo ne bi več pobiralo drobtin, da bi končno vzeto usodo v svoje roke. JOŽICA TEPPEY KONCERT PEVSKEGA ZBORA V nedeljo, 7. marca, ob 20. uri bo v črnomaljskem kulturnem domu tretji koncert letošnjega glasbenega abonmaja, ki se vključuje v praznovanje dneva žena. Nastopil bo primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Pred tem, ob 17. uri, pa bo zbor nastopil v Dragatušu. NOVA RAVNATELJA Sredi februarja je prevzel ravnateljske dolžnosti na osnovni šoli „Dr. France Prešeren” v Ribnici domačin Jože Starc. Dosedanja ravnateljica Milena Borovac je namreč izpolnila pogoje za upokojitev. Že prej pa je dobila novega ravnatelja tudi osnovna Šola „Dr. Antona Debelaka” v Loškem potoku, in sicer Borisa Zupančiča, ki je prišel sem iz Ljubljane. VOLITVE V ZK 1. marca je bila programsko-volilna konferenca občinske organizacije ZK Ribnica. Na njej so med drugim razpravljali o poročilu o družbenoekonomskih in političnih razmerah v občini. Izvolili so tudi novo občinsko vodstvo ZK. Več bomo o seji poročali prihodnjič. S \ i N, uredništvo v gosteh 0vil>aiji Dolenjskega Usta bomo v torek, 9. marca, vnovič obiskali PIŠECE | Preb S ski dom*^* *e krajevne skupnosti vabimo ob 18. uri v večnamen-\ kai jim u ier * 601,10 z "i1”11 pogovarjali in zapisali, kako živijo, Psa m kaj greni njihov vsakdanjik. ^ L s CVIČEK POD DROBNOGLEDOM — Pokušanje vin je za vinskega poznavalca Konrada Kozoleta vsakdanje početje. V službi je kot vodja kleti v Kostanjevici, vinogradništvo pa mu je še bil uradni degustator. Letos je saj je bil predsednik komisije 1 aka je pot pri vseh novogradnjah v nizkonapetostnem omrežju, za vsak daljnovod ali transformatorsko postajo. Po izgradnji daljnovoda Krško - Brežice se ne bo izboljšala kakovost električne energije in napajanja vse dotlej, dokler ne bo v naslednji fazi zgrajena še razdelilna postaja v Brežicah. P. P. Prihodnji teden na volišča V združenem delu bomo volili 11., v krajevnih skupnostih pa 14. marca — Na Dolenjskem in v Posavju tokrat več volišč kot pred štirimi leti - Drugih volitev naj bi ne bilo BREŽICE: „POZABILI“ NA DAVEK Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Posavju je predlagal začasen ukrep družbenega varstva in odstranitev direktoija v delovni organizaciji GOI v Brežicah. Delovna organizacija je s tem, da ni obračunavala prometnega davka od vgrajenega materiala kooperantov, oškodovala družbeno skupnost za 2 miUjona 957 tisoč dinarjev. Občinska skupščina v Brežicah bo o tem razpravljala na seji 10. marca in ocenila, če je tak ukrep umesten. Omejitev samoupravnih pravic in uvedbo začasnih ukrepov predlaga družbeni pravobranilec za dobo 10 mesecev, omejitev pravic pri sprejemanju in razporejanju delavcev pa za 5 mesecev. Za zakonitost poslovanja naj bi poskrbel začasni kolektivni organ, ki ga imenuje občinska skupščina. Posavska vina na razstavi na -jteju Praznik bo na Čatežu od 11. do 13. februarja Vinogradniki z obeh bregov Save, od Gorjancev do Bizeljskega, Sremiča in Malkovca bodo razstavili vzorce letošnjega cvička, belega in rdečega bizeljčana na Čatežu ob Savi. Praznik vina bo od 11. do 13. marca. Čatež je na vrsti vsako tretje leto. Lani je bil praznik na Bizeljskem, prihodnje leto pa se bodo vinogradniki srečali v Kostanjevici. Organizatorji mu poskušajo vsakič dati krajevno obarvanost, s tem da ob spremljajočih prireditvah pokažejo turistične, gospodarske in kulturne značilnosti, obiskovalce pa vsakič privabijo na poskušnjo vina, na ogled odlično pripravljenih domačih jedi in veselega sprevoda vinogradnikov. Tudi Turistično društvo Čatež vabi letos na bogato kulinarično razstavo, ki bo v prostorih novega Motela na Čatežu. J. T. konjiček. Najmanj stokrat je že bil uradni degustator. Letos ji imel pri cvičku glavno besedo, ocenjevalcev. (Foto: J. Pavlin) Cviček ocenjen Dober lanski pridelek Deseta jubilejna prireditev „Teden dolenjskega cvička” bo letos od 18. do 21. marca v novomeški Športni dvorani. Organizatorji zatrjujejo, da se bodo na moč potrudili, da bo neuradni del pokušanja tak, kot je bil prejšnja leta. Zaradi stabilizacije (ta je res kriva za vse) pa bodo odpadli sprevod, tradicionalni kviz in nekaj predavanj. Degustacijska komisija izbranih strokovnjakov iz dolenjskih vinorodnih okolišev je minuto soboto v gostišču na Loki poizkušala najboljše vzorce, ki so bili izbrani že v ožjih vinogradniških okoliših izmed 300 predloženih. Rezultati glavne komisije so še skrivnost in jih bodo objavili šele na dan prireditve v posebnem biltenu. Skrivnost pa ni, da so si ocenjevalci enotni, da je lanski pridelek zelo dober, saj je bito med 72 vzorci le malo takih, da so jih neradi izločili. J. P. Priložnost za korak naprej Ob letošnjem 8. marcu Spet smo pred mednarodnim dnevom žena, pVed pomembnim praznikom, ob katerem ponekod še ugibajo, kaj naj bi pravzaprav ob tej priložnosti naredili, kako praznik počastili. Ne vedo pa samo tam, kjer ne poznajo dokumentov od partijskih do sindikalnih ter trdno začrtanih ciljev naše družbe in kjer glasni privrženci idej samoupravnega socializma govorijo eno, delajo pa drugo. 8. marec pomeni za vsako deželo zgodovino boja proti izkoriščanju delavskega razreda, za enakopravnost vseh ne glede na spol, hkrati pa zgodovino boja za mir, svobodo in neodvisnost narodov. Letošnje praznovanje 8. marca pri nas sovpada s 40-letnico organiziranega boja za politično in socialno enakost. Štiri desetletja so minila od tistih dveh zgodovinskih dni v Bosanskem Pe-trovcu, kjer je bila prva državna konferenca AFŽ Jugoslavije. Takrat je tovariš Tito rekel: ,.Jugoslovanske ženske, ki so v tem boju s takim samopremagovanjam toliko žrtvovale, ki tako uporno stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, i da tukaj danes in enkrat za vselej utrdijo dejstvo: da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da ne bo nihče nikdar več mogel iztrgati teh krvnih sadov iz njihovih rok." Res smo postali družba, ki ima enakopravnost obeh spolov dosledno vtkano v dokumente in zakonodajo sploh, ne moremo pa zanikati dejstvo, da si praksa še vse prevečkrat utira drugo pot. Premajhna udeležba žensk v samoupravnih in družbenopolitičnih aktivnostih zavira hitrejše ustvarjanje pogojev za njih popolno uveljavitev na vseh toriščih odločanja. Vprašanja materinstva, varstva in vzgoje otrok še niso zadovoljivo urejena, prepočasi spreminjamo stanje na področju zaposlovanja žensk, zahtevnejša dela so še premalo dostopna ženskam in prepočasi se razvijajo dejavnosti, ki bi ženo razbremenilo gospodinjskih opravil. Vse to poznamo in iz leta v leto ponavljamo. Predvsem od žensk samih pa je odvisno, kdaj bomo vsemu temu rekli preteklost. Ob skromni, a dostojni počastitvi dneva žena, ki ga priporočajo tudi letos, ne bi smeli pozabiti obiskov ali srečanj starejših bork, mater in vdov padlih partizanov ter na starejše in osamele ženske sploh. Za mnoge teh je 8. marec eden redkih dni, ko se ne čutijo pozabljene. Sicer pa imamo v letu 1982 izjemno priložnost z volitvami od besed preiti k dejanjem. Ne manjka sposobnih in delavoljnih tovarišic, toda koliko jih bo izv/oljenih, bomo lahko preštevali danes leto. RIA BAČER MLADINCI BODO POMAGALI PRI OBNOVI CESTE PROTI ORLAKI Krajevna skupnost Sela-Šumberk je zaprosila izvršni svet trebanjske občinske skupščine, da bi pri obnovi ceste proti Orlaki lahko priskočile na pomoč mladinske delovne brigade. Izvršni svet se je strinjal, da bi bila pomoč dobrodošla, zato je dal ustrezno navodilo, naj v program del mladinskih delovnih brigad vnese tudi popravilo te ceste. Pf)I Ft DOLENJSKI PRVAK S finalnim nastopom na kegljišču Což v Ivančni gorici se je končalo posamezno prvenstvo Dolenjske. Naslov prvaka je osvojil Niko Goleš iz trebanjskega Merca-toija pred Bratožem iz IMV in Veselom iz Gozdaija. Po poslabšanju v četrtek in petek se bo vreme ob koncu tedna znova izboljšalo. Ljubljansko pismo Tudi srp je na naši zastavi, ne le kladivo Predkongresni razmislek Bralcem sem dolžan napisati kaj več o razmišljanju, ki me je gnjavilo že precej časa. O zavesti, če hočete, o politični zavesti kmeta. O (ne)zaupanju Zveze komunistov v to poii-tičrv) zavest in o njeni jasni in trdni opredelitvi, da kmet ni razredni sovražnik, ampak da je politično opredeljen in k samo-jj upravnemu socializmu usmerjen I kmet ne le možen, temveč nu-r' jen sestavni del članstva Zveze ; komunistov, v zavezništvu z de-< lavcem bistveni člen v revoluciji i in izgradnji socializma. ; Mislim, da je za to pisanje ■ rajbolj primeren čas zdaj, ko je ' bližnji kongres ZKS neredka tema vsakodnevnih pogovorov in | ko o predlogih poročila o delo-1 vanju ZKS med VIII. in IX. kongresom, o resoluciji IX. kongresa ZKS in o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKS ne bi razpravljali le člani ZK v ozkem in zaprtem krogu svojih organizacij, ki naj bi organizirale široke javne razprave o teh dokumentih. Začetek mojega uvodoma navedenega razmišljanja je spodbudilo srečanje z naprednim kmetom, že pred vojno zaprtim komunistom, med vojno sodelavcem OF, ki pa so mladi po vojni nanj pozabili. Celo marali ga niso, ker ni odobraval priganjanja v kmečke delovne zadruge. Kljub temu svojega političnega prepričanja ni spremenil. Zamalo pa se mu je zdelo, da bi ga obešal na veliki zvon in govoril tudi o svojem predvojnem delu. Legitimacije KP ni imel. Le kateri od komunistov jo je pred vojno imel? Tako je ostal kmet, vedno manj cenjen in spoštovan, toda še vedno neomajan v svojem prepričanju, a z utemeljenim kritičnim pogledom na sektaški odnos do kmeta, ki ga je zelo preprosto izrazil takole: ..Polovica vas komunistov je pozabila, zakaj je na rdeči zastavi čez kladivo tudi srp, polovica pa tega nikoli ni vedela!" Opisana kmetova zgodba, seveda precej daljša, je pretresljiva, njegov očitek o srpu na rdeči zastavi pa me je naravnost presunil. Od takrat sem čestokrat brskal po spominu, da bi izbrskal nekdanjo vednost o tem. Brskal sem ponovno po stari in novejši politični literaturi, prebral, kaj so o tem rekli in govorili naši politični velikani, v življenju in na svojih novinarskih poteh pa primerjal našo stvarnost z očitkom, ki ga je na nas vse upravičeno nameril v svoji politični zavesti in prepričanju še vedno trdni - kmet. Pri razmišljanju sta mi nedavno pomagala še dva. Kmet Franc Kosmač z Mrzlega vrha nad Idrijo, ki je Kmečkemu glasu povedal takole: .^Spregovoriva besedo, dve o tem, zakaj ni več kmetov v Zvezi komunistov. Poglejva na primer špansko in italijansko partijo! Španski in italijanski komunist hodi v cerkev in hkrati nosi partijsko izkaznico v žepu. Zakaj pa je pri nas drugače in je v vsej republiki le 400 kmetov v Zvezi komunistov? In med temi 400 je ogromno tistih iz narodnoosvobodilne borbe, starih borcev, mladih pa ni. Zakaj ne? “ Drugi je Vlado Kozak-Dizma, ki je v svoji knjigi »Kozaška pričevanja" zapisal med drugim: »Dovolj hrane bomo imeli, če se bomo zavedali, da kmet ni naš razredni sovražnik." Pa še: »Tudi srp je na naši zastavi, ne samo kladivo! Kmet mora biti varen od setve do žetve in odgovarjati mora za svoje . delo." Teme za temeljito razmišljanje, a tudi za javne razprave o dokumentih IX'. kongresa ZKS. ŠTEFAN KUHAR Za naložbe še manj možnosti Temeljna dolenjska banka v Novem mestu se je vse minulo leto otepala z likvidnostnimi težavami — Za predsednika poslovodnega odbora ponovno imenovam Sergej Thorževskij 22. februaija je bil v Novem mestu 1. zbor LB Temeljne dolenjske banke tretjega mandata, na katerem so temeljito pretresali lanskoletno poslovanje in program za leto 1982, sprejeli predlog sporazuma o politiki obrestnih mer in izvolili nove oigane banke ter imenovali predsednika in člane poslovodnega odbora. Za minulo leto, prvo leto poslovanja v planskem obdobju do leta 1985 je značilno, da so nemalo truda vložili v zbiranje in združevanje sredstev za zagotavljanje likvidnosti banke in njenih članic ter v usmeijanje sredstev v selektivno namene, v investicije širšega družbenega pomena te v sanacijo IMV. Bilančna masa banke je bila ob koncu leta 1981 sicer za 33 odstotkov večja kot leto dni prej in je bila celo za 12 odst. nad planirano, vendar je zaskrbljujoče, da se dokaj naglo manjšajo sredstva članic in da sredstva združenega dela niso dosegla niti načrtovanih. Izpad je banka nadomestila z najemanjem likvidnostnih kreditov. Investicijski krediti so se lani povečali za 16 odstotkov, toda ugotavljajo le dobro polovico izkoriščenosti teh sredstev kot posledico kasnitev pri gradnjah in težav pri pridobivanju sovlagateljev. Največji problem na področju investicij pa vidijo v slabi učinkovitosti pretežnega dela naložb. V celi vrsti podatkov, predloženih na zboru banke iz lanskega poslovanja, je zanimiv zlasti ta, da devizna sredstva občanov hitreje rastejo kot dinarska. Občani so največ kreditov najemali za stanovanjsko izgradnjo in za pospeševanje gospodarske dejavnosti, medtem ko so potrošniški krediti ostali na ravni iz leta 1980. V Posavju trije zbrali za računalnik Dobil ga bo Šolski center v Brežicah Raziskovalne skupnosti posavskih občin so z združevanjem denarja za nakup računalnika v Šolskem centru v Brežicah prispevale pomemben delež za usmerjeno izobraževanje. Krška skupnost je lani namenila zanj 50 tisočakov, letos 150 in prihodnje leto 200. Sevniška mu odmerja po 150 tisoč iz lanskih in 150 tisoč iz letošnjih sredstev. Delež raziskovalne skupnosti v Brežicah je prav tako 150 tisočakov iz lanskih in 150 tisočakov iz letošnjih sredstev, na pomoč pa ji je priskočil še izvršni svet občinske skupščine s 500 tisoč dinarji. Za novo učilo tako zbranih poldrugi milijon dinarjev. Znesek krške raziskovalne skupnosti za leto 1983 bo začasno krila posavska banka s premostitvenim kreditom, da šoli ne bo treba odlagati nakupa. Pouk računalništva so v brežiški gimnaziji vpeljali že pred leti. Med dijaki je za novi neobvezni predmet precej zanimanja, zato se lahko pohvalijo tudi z uspehi. Uporabo računalnika je dijakom najprej omogočila Lisca v Sevnici. Zdaj ga imajo na voljo bliže šoli, pri Gozdnem gospodarstvu v Brežicah. Nakup šolskega računalnika bo pouk še olajšal. Uspešno izpeljana zamisel kaže na to, da se v Posavju zavedajo pomena skupnega vlaganja v izobraževanje bodočih strokovnjakov, da jih vključujejo v svoje načrte, v izpeljavo programov za razvoj območja, ki predvsem zaradi pomanjkanja kadrov s težavo dohiteva bolj razvite slovenske regije. J. TEPPEY V letošnjem letu si po zastavljenem planu ni obetati boljših možnosti, temveč še ostrejša merila za vse, ki računajo na bančna sredstva. Za dolgoročne naložbe delovnim organizacijam bo na voljo sicer milijarda dinaijev, toda ob upoštevanju že sprejetih obveznosti pri investicijskih kreditih čez 500 milijonov dinaijev povečanja dolgoročnih inozemskih kreditov za 197 milijonov in povečanja dolgoročnih naložb za tekoče poslovanje članic banke v znesku 87 milijonov, bo ostalo za nove prednostne investicijske naložbe vsega 164 milijonov dinaijev. V skladu z določili republiške resolucije pa v letu 1982 sploh ne bo možno kreditirati negospodarskih naložb niti ne dajati garancij za te namene. Izvzeta je le stanovanjska izgradnja. Na zboru banke so izvolili nove organe ter imenovali za predsednika poslovodnega odbora v novem mandatu do leta 1986 diplomiranega ekonomista Seigeja Thorževskega, ki je to dolžnost odpravljal že dos.ej, za člana odbora pa sta bila ponovno imenovana tudi dipl. pravnik Miran Simič in ekonomist Stane Šuln. R.B. SPOMINI NA BUČKO V radijski oddaji „Še pomnite tovariši" so v nedeljo 28. februaija, govorili udeleženci prvega partizanskega napada na Dolenjskem na Bučko. Spomine so Obujali Srečko Berlič, Jože Nose, Nace Majcen, Srečko Preželj, Franček Majcen in domačinka Tinka Žnidaršič-Bratu-ša, ki se napada spominja še kot otrok. ŠE SKLICI BREZ GRADIVA Skupščina samoupravne interesne skupnosti se bo morala ponovno sestati, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen. Tudi sicer bi delegati najbrž težko odločali o zadevah, kjer gre za velike vsote denarja, če gradiva prej niso imeli v rokah. Zakaj taka naglica, če stvari niso pripravljene? PRVI POSVET V NOVEM MESTU - Pretekli petek je bil v prostorih doma JLA v Novem mestu regijski posvet predsednikov in sekretaijev ZRVS Dolenjske in Posavja. Na posvetu so obravnavali aktualne politične dogodke, pripravo na volitve in predlog statuta ZRVS Slovenije. Posebno skrb so posvetili idejnosti ZRVS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Spregovorili, so tudi o nalogah ZRVS in njenih članov pri obrambi in zaščiti in pri sodelovanju z JLA in TO. Posvetovanja s to vsebino bodo v naslednjih dneh po vseh regijskih središčih Slovenije. Novomeško, ki se ga je udeležil tudi predsednik RK ZRVS Slovenije Janez Japelj, pa je bilo prvo. (na sliki drugi z desne) (Foto: J. Pavlin) Vroče razprave o presežkih Kočevje: najmanj so lani porasli osebni dohodki prosvetnih delavcev — Predlog, da bi zaostajanja ublažili O tej porabi se že zdaj vsepovsod zelo vroče razprave, kaže pa, da so najbolj vroče v osnovni šoli Kočevje in to zato, ker so jim lani najmanj porastli osebni dohodki (le za 19 odstotkov). Če bo predlog uporabnikov sprejet, bodo osebni dohodki v izobraževanju dosegli za lani v povprečju za 24 odstotni porast, kar bo še vedno znatno manj, kot je znašal ta porast v gospodarstvu ob lanskih devetih mesecih (27,5 odst.), medtem ko podatki za vse leto še niso znani. Medtem so ugotovili tudi, da ni podatkov, ki bi potijevali, kar je bilo povedano na zadnji seji zbora združenega dela, pa so osebni dohodki kočevskih učiteljev (s SS) precej nad republiškim povprečjem. J. PRIMC Te dni skupščine SIS družbenih dejavnosti v občini Kočevje razpravljajo med drugim tudi o programih dela za letos in o predlogih za porabo neporačunanih lanskih preše žkov. Po predlogu, oblikovanem na usklajevalnem sestanku SIS, naj bi del ianskih presežkov porabili za kritje manjkajočih sredstev letos, in sicer: pri SIS za otroško varstvo 2,5 milijona din za razširitev in popravita »Čebelice", pri SIS za telesno kulturo 290.000 din za obratovanje telesnokulturnih objektov; pri SIS za kulturo in SIS za zaposlovanje 907.000 din za popravita strehe Seškovega doma; pri SIS za zdravstvo 3 milijone za gradnjo tretjega trakta zdravstvenega doma, ostalo pa za pokritje neplačanih računov opravljenih zdravstvenih storitev, in pri SIS za izobraževanje 2,090.000 din za finansiranje programa za letos, 600.000 din za obratovanje bazena in telovadnice za potrebe osnovne šole in 2,538.000 din za vskladitev osebnih dohodkov v izobraževanju. % lil .M I lili ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO Komisija za cenitev in 0®' prodajo sredstev izven up- Sklep nesklepčnih Seja programsko-volilne konference občinske organizacije ZK Ribnica, ki je bila sklicana za minuli ponedeljek, ni bila sklepčna. Kljub temu so sprejeli dva sklepa. Prvi se glasi, da bo ta seja ponovno sklicana v nedeljo, 7. marca ob 9. uri. Pomembnejši pa je drugi sklep, ki pravi, da se morajo še ta teden sestati vse osnovne organizacije ZK in med drugim ugotoviti, kako se njihovi delegati udeležujejo sej občinske konference ZK. Opravičila vseh, ki izostajajo, je treba preveriti. Proti vsem, ki brez opravičljivih vzrokov ne prihajajo na seje, pa je treba takoj in strogo ukrepati. S takim neodgovornim delom oz. opravljanjem zaupanih dolžnosti je treba takoj prekiniti, saj sicer občinsko partijsko vodstvo in tudi osnovne organizacije ZK ne morejo uspešno delati. Najmanj, kar je treba zagotoviti, je to, da prihajajo člani konference na seje. J. PRIMC Razpis za vpis v začetni letnik višjih šol ob deh* v študijskem letu 1982/83. Fakulteta za strojništvo Ljubljana—center Novo mesto Pr> f Srednji šoli tehniških usmeritev razpisuje redni višješolski študij in študij ob delu v študijskem l0tU 1982/83 za 50 kandidatov. Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana—center Novo mi*** pri Srednji šoli tehniških usmeritev razpisuje višješolski študij ob delu v študijskem letu 1982/83 za ^ kandidatov. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubi)3 na—center Novo mesto pri Srednji šoli tehniških usmeri^ razpisuje višješolski študij gradbeništva ob delu za študijsko l0,° 1872/83 za 20 kandidatov. Na višješolski študij se lahko vpišejo kandidati, ki f. osvojili znanje po programu štiriletne srednje šole. Vpitij se lahko tudi diplomanti drugih višjih in visokih Kandidati, ki nimajo ustrezne izobrazbe za vpis, se labk vpišejo z opravljenim preizkusom znanja iz matematik01 fizike in slovenskega jezika. Obrazec za prijavo lahko dobite na Srednji šoli tehnišk'^ usmeritev. Ulica talcev 3, Novo mesto, ali na skupnosti1 zaposlovanje. Prijavo pošljete do 27. marca 1982 na center za razv°i univerze, Ljubljana, ali pa oddate na Srednji šoli tehnik' usmeritev. . 125/9" ■ _________________________________________________________ J KROMPIRJEV ELDORADO — V novomeški srednji šoli za gostinstvo in turizem so pripravili posvetovanje o krompirju v vsakdanji prehrani. Posveta se je udeležilo 40 predstavnikov slovenskih gostinskih srednjih šol. Udeleženci so poslušali predavanja M. Češarkove, J. Hribarja in M. Skufčeve, praktični del izobraževanja pa je predstavljala pokušnja preko 50 osnovnih jedi iz krompirja. Popoldne so si udeleženci posveta ogledali še obrat Kolinske na Mimi. Na sliki: tvorci okusnih in zares pestrih krompirjevih jedi so bili mladi kuharji novomeške šole. (Foto: MiM) mmm komasacija na primostku Metliška kmet ij sko -zemlj iška ciio^n?oAPr'Praylja za letos komasa-njiv na Pri' sacii^L dločba za uvedbo koma-kmaln K. PostoPka je že izdana, skica nareJena tudi predlagana S Z6ml^- Ce bo šlo vse orali na bodo kmetje jeseni že novih parcelah. KRČENJE kamenja vasi> Mereči vasi, lah Ra m ^?bijem Suhorju, Do-zadnjem"30/1 in Jug0Ilu Potekajo v dela. casu • agromelioracijska kamen ia f„nem 8re za krčenje Za ta a i urejanje poljskih poti. Zemljiči. ^ metliška kmetijsko- kov cv3 Upnost dala 500 tisoča-delo’ , Upnost plača miniranje in opravi 'i! ^a’ vse °stalo pa °praviJ° kmetje sami. Jugotanin v stečaju do junija? Imenovan začasni kolektivni poslovodni organ nove delovne organizacije v ustanavljanju — Konec marca enomesečni remont: vgraditev katalize O * » v v ^ejm/sca vem P MESTO: Na ponedeljko-sejmu s° rejci ponujali 425 Dra«i-°V’ P® nad tr' mesece starih sn C6V *n Slav govedi. Prašičev glavni.-16 174’ govedi pa 11 3 Sfin vlJ® » veljali 2.700 do 4 4nn ,‘n’ stareJ'žl Prašiči 3.600 do dm> voli pa so bili po 60 do mlaam’-?aave P° do 50 din in »da živina po 56 do 64 din kriogram žive teže. J\RE*ICE: v soboto je bilo na-Dra«w 44 * pujskov in 14 starejših 304 CCV ^ih Je bilo prodanih eram °krog 120 dinarjev kilo- pribl sTh- le,^’ drUgih pa 9 P° • o5 dtn kilogram žive teže. Neuspela rekonstrukcija sev-niškega Jugotanina je tovarno najprej pripekala pod ukrep družbenega varstva, lani pa še v stečaj. Naposled je skrb za nadaljnji obstoj te edine še preostale taninke v državi prevzela ljubljanska Belinka. Pred koncem minulega leta je stečajni senat pri sodišču v Novem mestu podaljšal stečaj za 3 mesece. ,,Belinka je vsem upnikom ponudila 50-odstotno plačilo terjatev. 98 odstotkov upnikov je na to pristalo, nekaj izmed njih pa še vedno ni,“ pravi namestnik stečajnega upravitelja Lojze Motore. Zato prosijo stečajni senat za podaljšanje stečajnega roka do 30. junija. Skoraj dnevno so v tovarni strokovnjaki Belinke. V pripravi so načrti za rekonstrukcijo, da bi tovarna naposled dajala od sebe načrtovane količine tanina in furfu-rala. Konec marca bodo v tovarni pričeli enomesečni remont. Zamenjati nameravajo nekatere naprave, da bodo lahko proizvajali več furfurala. To bodo dosegli predvsem z vgraditvijo katalize. Sedanji pnevmatski transport, ki je preveč drobil lesne sekance in s tem povzročal kup težav, bodo zamenjali z navadnim transportnim trakom. Tak transport so v Jugotaninu v preteklosti pravzaprav že imeli. Zadovoljivo poteka tudi dovoz pretežno kostanjevega lesa kot Kmetijski nasveti je že neučakan SVt^f°mPir je neučakan. Zlato poljedelsko pravilo ,,vse ob Pridel\Času l zanj dosledno ne velja. Če hočemo večji 2g0j ’ Je treba saditi, kolikor krajevne razmere dopuščajo sfmea^ ^ b°lje pa je rast prehiteti s siljenjem ali nakalitvijo tvor-03' Tako se umetno podaljša rastna doba, s tem pa čas Jenja gomoljev, kar vpliva na večji pridelek. •t-e!>a 8611,6 ^ do 4 tedne pred saditvijo, *a n • 1 opozaija kmetovalce, da je zdaj skrajni čas Pride|IpraV-° 8omoUev za nakaljevanje. Siljenje priporoča za torej °Vanie jedilnega, semenskega in industrijskega krompirja, ;eVS?*a\ tem ukrepom se pospeši rast za 10 do 14 dni, Ponie Z .v Pfkielovanju ranega krompirja lahko odločilnega Silna.tudi pri doseganju tržnega učinka. nleni-en'ie gomoljev ni tako nemogoč ukrep, kot še vedno Btogops nekateri. Siliti je mogoče v vsakem prostoru, ki ga je Go*6- °8reti na kakih 10 do 16 stopinj Celzija in osvetliti. Police * 80 lahko razgrnjeni po tleh, bolj priporočljive so nalo«’ b°lj pa posebni plitvi (holandski) zabojčki, ki jih NakTri enega vrh drugega, na sv “v611.1 gomolji naj bi imeli ob saditvi 1 do 1,5 cm dolge, pripoji?., obarvane kaliče. Po končanem nakaljevanju je Zemljo , vv° gomolje malo ohladiti, saj jih ob saditvi v mrzlo fcemljo l.\| ' O—“V‘JV *ž,‘“v ou| JM1 vrv ouuiiH v uu«dV od ^ ,anko zadene šok. Saditi je treba, ko je zemlja topla naj zn * ^ stopinj in ko je primemo vlažna. Globina saditve -razdaii.asa ^ do 10 cm, medvrstna razdalja 62 do 75 cm, rastlin >V Vrst* Pa ^ do 40 cm. Tako se dobi najboljši sklop Glej Se:. rezanje gomoljev ni priporočljivo. Med r e . 'zbire sort priporoča Kmetijski inštitut naslednje, sortni ]mrn'. srednje ranimi jedilni sortami so na letošnji Med ‘S/ jana> vesna, jaerla, ostara, resy, saskia in sirtema. Priporoč poznimi sortami, primernimi za ozimnico, so majestjce”e 80,16 cvetnik, dobrin, igor, meta, bintje, desire, jndustrj- .In urgenta, med srednje poznimi, primernimi za jaka in j Predelavo (tovarna na Mirni!) pa: dobrin, igor, Slre- Inž. M. L. S 4 *4 \ 4 4 4 4 4 4 4 5 S s * 4 4 '4 4 4 4 '4 4 s s 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 *4 osngvne surovine na tovarniško dvorišče. Zajezilo se je tudi odhajanje delavcev iz tovarne. V Sevnici tudi pravijo, da je sodišče z razumevanjem sledilo usklajevanju osebnih dohodkov. V teku je postopek za oblikovanje nove delovne organizacije v ustanavljanju, kar bo Jugotanin po izteku stečaja. Ta postopek je tik pred registracijo. Imenovanje začasni petčlanski poslovodni organ. Predseduje mu Franc Markič iz Ljubljane. A.ŽELEZNIK Davek davi piščance Jože Trnovšek za tretjino zmanjšuje rejo „V hrani in tudi drugače bomo spet prešli na krompir, če bodo davki taki, kot nam jih zdaj razlagajo," pravi Jože Trnovšek s Pristavice, ki je lani začel z vzrejo piščancev. „Če bo namreč res šlo 25 odstotkov čistega dohodka za davke, potem vzreje ne bom več zmogel.” Jože Trnovšek Kot pravi Trnovšek, so krmila vse dražja, pa tudi kvaliteta je vse slabša. In takih krmil piščanci vse več pojedo, na teži pa ne pridobivajo. Draži se tudi nafta, ki je v enem vzrejriem obdobju porabi za štiri milijone. Ce pa prišteje še velike stroške za elektriko, vodo in druge potrebščine, potem je njegovo delo in odgovornost za tako veliko število živali veliko preslabo plačano, da bi se izplačalo. „Vse skupaj bi lahko še nekako peljal naprej, če bi bil hlev z zmogljivostjo 16 tisoč piščancev do kraja dograjen in bi bili izplačani tudi že vsi dolgovi. Tako pa moram na leto izplačati za dolgove 150 tisoč dinarjev. Edini izhod iz zagate vidim v tem, da bom redil piščance samo v dveh rundah namesto v šestih, kakor sem se skraja nadejal,” pravi Trnovšek. In njegov strah pred prihodnostjo za svojo dejavnost bi bil precej manjši, če bi mu kdo natančno razložil, kakšne bodo obveznosti po novem zakonu. (Op.: več o ‘obdavčitvi bomo pisali v prihodnji Prilogi). KRŠKA ORODJARJA - Koristne drobne izboljšave izboljšujejo kakvost izdelkov Ventil zaživel Novost delavnice Šolskega centra v Krškem — Izdelek nadomešča uvoz iz tujine Delavnica krškega šolskega centra je že pred petnajstimi leti začela izdelovati elektro sklope. Njihov zastareli izdelek se bo moral zdaj umakniti novosti - elektromagnetnemu ventilu, ki se uporablja v avtomobilski industriji, zdravstu in drugod. Dvesto tisoč tovrstnih izdelkov je bilo doslej potrebno uvoziti, zdaj pa je tega uvoza konec, saj so kupci z izdelkom, "ki nosi v prodaji zaščitni znak Iskre, zelo zadovoljni. V Iskrinem tozdu Fluidna tehnika v Ljubljani so namreč več let razvijali ta izdelek. Da je elektromagnetni ventil postal funkcionalen, so ga v Krškem izpopolnili. Na njem so izvedli kar 16 različnih popravkov. Marca lani so lahko začeli serijsko proizvodnjo. Največ zaslug za izboljšavo ima strojni tehnik Slavko Germek, vodja orodjarne delavnice šolskega centra, ki je posebej zainteresiran za izdelek, saj na njem učenci spoznavajo, kako teče fazna proizvodnja. »Iskra je zelo zadovoljna z nami”, pravi Germek in doda, da zdaj konstruira industrijski ventil za krmilne sisteme in da imajo v delavnici še nekatere spodbudne načrte. P. P. \ S * * * * * I ! s I I % s * S X. ! s N * EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja-Tit Doberšek Nekateri vinogradniki so že prijeli za škarje, večina trt pa je zaradi nastopa hladnega vremena v tem letnem času še neobrezana. Zato ne bo odveč, če se ponovno spomnimo na nekatera Strokovna navodila o rezi trte Kdor trto obrezuje, mora vedeti, zakaj jo sploh obrezuje. V učbeniku »Vinogradništvo” (Ljub^ana 1981) so glede tega jasno napisana določila, ki pravijo, da z redno in premišljeno rezjo trte dosežemo: - redno vsakoletno rodnost trt, ker uravnavamo preveliko rodnost v nekaterih letih in si tako zagotovimo bolj stalne pridelke. Čeprav manj kot sadno drevje, je tudi trta, zlasti starejše sorte, nagnjena k izmenični rodnosti, pomeni, da trta v nekaterih letih zelo bogato obrodi, naslednje leto pa je pridelek znatno pod povprečjem. S pravilno obremenitvijo trte z rodnim lesom ob rezi lahko te razlike delno izravnavamo; - uravnavamo kvaliteto pridelka, saj bi nam neobrezana trta rodila kislo, neokusno grozdje. Na neobrezani ali tudi na preveč obremenjeni trti bi pridelali sicer veliko število grozdov, toda grozdi bi bili majhni, jagode pa drobne in kisle; - z rezjo dajemo trti zaželeno obliko. Če bi trte ne obrezali, bi se trta tako razrasla, da bi nam preprečevala gibanje po vinogradu. Z rezjo moramo naše zahteve in želje usklajevati z življenjsko silo trte. Vedimo, da trta ne raste tako, kot mi želimo. Zato je z rezjo ne smemo preveč ovirati v njenem naravnem razvoju. Med našimi željami in zahtevami in naravnim razvojem trte mo ramo s pravilno rezjo ustvariti razumno sožitje, pomeni, da trte ne smemo obremenjevati preveč, pa tudi ne premalo. Lenz Moser je v svoji knjigi celo napisal, da pri tem trta dostikrat razume več kot vinogradnik in da napake vinogradnikov dostikrat izravnava trta - narava. Ne držimo se ustaljenih navad V naših vinogradih je še vedno mogoče videti šablonsko rez trt na šparone in reznike, ki je bila vpeljana že nekdaj pri vzgoji trte ob kolju. Vinogradniki se ne morejo prilagoditi vzgoji ob žici, ki mora biti zaradi večjih medvrstnih razdalj drugačna kot pri vzgoji ob kolju, saj moramo posamezni trti naložiti nekaj več rodnega lesa. Kljub mnogim opisom in skicam različnih vzgojnih oblik v strokovnih knjigah vinogradniki še vedno trto obrezujejo po starem na šparone in reznike; brez ozira na žično oporo, ki omogoča spremembo ustaljenih oblik rezi. Tu je treba izključiti vse predsodke. Nekateri vinogradniki delajo tudi napako, da na rozgah, ki so pognale iz starega lesa, puščajo dolg rodni les, to je daljše reznike in celo šparone. Dejstvo je, da so rozge, ki poženejo iz starega lesa nerodne ali slabo rodne, zato jih obrežemo, če jih potrebujemo pri bodočem formiranju trte, le na kratko, to je na čep z enim a li največ 2 očesoma. Kaj vpliva na način rezi? V učbeniku »Vinogradništvo” je napisano, da je pri rezi treba upoštevati: 1. Vpliv razmestitve očes na enoletni rozgi. Očesa na enoletni rozgi so namreč različno rodna. Mnoge sorte imajo to lastnost, da so letne mladike, ki so pognale iz prvega,- pa tudi drugega očesa slabo rodne ali sploh ne, torej brez grozdja. Če tako trto obrežemo le na čepe in kratke reznike, bomo pridelali veliko rožja, pa malo grozdja. V naših razmerah so najbolj rodna očesa v sredini enoletne rozge, ki raste iz dveletnega lesa. Od sredine enoletne rozge navzgor in navzdol je rodnost manjša. Po mojih izkušnjah dosežem največjo rodnost z rezjo daljših rezni-kov od 3 do 4 očes in krajših šparonov od 4 do 6 očes, največ do 8 očes pri sortah s kratkimi medčlenki. Dolgi šparoni z nad 8 očesi preveč bremenijo trto. 2. Vpliv sorte. Dolenjci se ne morejo naučiti, da ni mogoče enako obrezati žametno črnino in modro frankinjo. Žametovka zahteva kratko rez na reznike s 3 do 4 očesi ali kratke šparone z največ 6 očesi,, vse seveda iz rozg, ki so zrasle iz dveletnega lesa. Tudi rez na čepe pri žametovki ne pride v poštev, saj je letna mladika, ki požene iz prvega očesa, navadno brez grozdja. Če pa bomo modro frankinjo rezali na kratko, bomo pridelali veliko rožja, pa malo grozdja. Zato modro frankinjo režemo na dolgo na šparone z 8 očečesi. Daljših šparonov pa tudi mo dra frankinja ne prenese, saj ima dolge internodije. Tudi modre frankinje namreč ne smemo preveč obremenjevati z rodnim lesom, ker :nam pri premočni obremenitvi z leti začne hirati. Dl 4 5 *4 *4 4 4 I * 4 4 4 4 \ ■ 4 4 4 4 4 4 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE .etnik XIX. Novo masto, 4. marca 1982 St. 4 Občina Črnomelj 34. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Črnomlju objavlja na podlagi 78. člena kona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v užbenopolitičnem zboru skupščine občine Črnomelj, ki obsega naslednje indidate: L. Janko Bukovec, 1921, kmet, Semič ’. Anton Dvojmoč, 1919, upok., Čardak 2, Črnomelj !. Martina Jakofčič, 1954, tekstilni tehnik, Griblje, Črnomelj 1. Zvone Jakša, 1950, srednja polit, šola, Semič ' i. Peter Jančan, 1949, stroj, ing., Semič 48 b, Semič 5. Anton Marentič, 1941, dipl. pravnik, Semič 7. Matjan Mirt, 1959, srednja polit, šola, Heroja Starihe, Črnomelj L Jure Perko, 1943, dipl. politolog, Drenovec, Vinica >. Nada Pucelj, 1948, predmetna učitelj., Svibnik, Črnomelj ). Mladen Radojčič, 1949, pravnik, Bojanci 15, Vinica 1. Simo Radojčič, 1927, upok., Vavpča vas 8, Semič 2. Jože Simčič, 1925, upok., Butorajska c. 6, Črnomelj 5. Zvezdana Simonič, 1964, dijakinja CSŠ, Čardak n.h., Črnomelj 1. Jože Stegne, 1956, srednja polit, šola, Golek, Vinica >. Jule Škrinjar, 1937, srednja polit, šola, Sadež, Črnomelj S. Vida Šutej, 1949, Specialni pedagog, Cankarjeva 3, Črnomelj 7. Tomaž Vovk, 1954, lesni tehnik, Železničarska, Črnomelj 3. Rade Vrlinič, 1925, upok.., Železničarska 18, Čm. 1 Vera Zalokar, 1934, politolog, Črnomelj ). Pankracij Zupanc, 1934, elektro tehnik, Kidričeva 5, Črn. t. Matjan Žalec, 1954, strojni ing., Črnomelj. Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Črnomelj. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. Črnomlju, dne 1. 3. 1982 bčinska volilna komisija v Črnomlju. ijnik efanič Tone Člani Šuštarič Niko Vardjan Beti Žalec Lidija Predsednik Geltar Antonija Občina Krško 35. BČINSKA VOLILNA KOMISIJA RSKO RAZGLAS Občinska volilna komisija v Krškem objavlja na podlagi 78. člena kona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v •užbenopolitičnem zboru skupščine občine Krško, ki obsega naslednje indidate: l. Bosina Marta, roj. 1941, ekonomski tehnik, Leskovec 144 l. Divjak Ivan, roj. 1921, upokojenec, Kostanjevica, Hmeljska 4 L. Dular Franc, roj. 1948, ključavničar, Senovo 1. Dvoršak Stane, roj, 1956, ing. organizacije dela, Krško, Gubčeva 21 5. Gorenc Silvo, toj. 1929, dipl. politolog, Krško, Gubčeva 4 5. Habinc Jože, roj. 1940, kemijski tehnik, Krško, Strma pot 19 7. Jarkovič Silva, roj. 1960, ekonomski tehnik, Podbočje, Žabjek 10 8. Jordan Alojz, roj. 1940, kmet, Kostanjevica, Dobrava 8 9. Kolar Blaž, roj. 1942, višji upravni delavec, Krško, Cankaijeva l/a 10. Kostanjšek Boris, st., roj. 1921, upokojenec, Senovo 196 11. Kovačič Franc, roj. 1921,'ing. agronomije, Krško, Kajuhova 3 12. Marjetič Margareta, roj. 1942, učiteljica, Brestanica, Likarjeva 11 13. Maslavarič Gordana, roj. 1956, vzgojiteljica, Leskovec 73/a 14. Mlakar Marija, roj. 1954, predm. učiteljica, Podbočje 64 15. Nunčič Stane, roj. 1914, upokojenec, Krško, Šolska 12 16. Petan Pavle, roj. 1920, upokojenec, Senovo, Cesta 3. julija 3 17. Peterkoč Jože, roj. 1928, rudarski nadzornik, Senovo, Trg rudarjev 3 18. Pirc Branko, roj. 1937, učitelj, Krško, Rostoharjeva 3 19. Pleterski Anton, ml., roj. 1953, ing. organizacije dela, Senovo, Ulica 9. februarja 9 20. Plut Zdravko, roj. 1953, ing. strojništva, Krško, Rostoharjeva 1 21. Strnad Danica, roj. 1941, kuharica, Krško, Trubarjeva 3 22. Šribar Slavko, roj. 1936, politolog, Krško, Pod goto 23 23. Šterban Drago, roj. 1946, gimnazijski maturant, Senovo, Cesta 3. julija 4 24. Vodišek Anton, roj. 1941, ekonomski tehnik. Krško, Pot na Polšco 49 25. Zupančič Vinko, roj. 1956, dipl. ekonomist, Leskovec, Cesta mladinskih delovnih brigad Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Krško. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. marca 1982. V Krškem, dne 23. februarja 1982 Občinska volilna komisija v Krškem Predsednik obč. vol. kom. Marjan Zibret, s. r. t Tajnik obč. vol. kom. Milan Masnec, s. r. 36. Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (U. 1. SRS, št. 3/82) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20 - 207/78 in 20-18$/81), sta zbor krajevnih skupnosti, na seji dne 25. 2. 1982 in zbor združenega dela skupščine občine Krško, na seji dne 1. 3. 1982 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencijo v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Krško. 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z družbenim planom občine Krško za obdobje 1981 - 1985, se s tem odlokom določajo obveznosti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovnim ljudem, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in poklicno dejavnost na območju občine Krško, pri zagotavljanju sredstev za intervencije v kmetijstvu. Skupščina občine Krško bo usmerjala zbrana sredstva za intervencije v proizvodnji hrane iz proračuna občine v obdobju 1982 -1985 v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: sklad za intervencije) in določala prednostni namen uporabe teh sredstev. 2. člen Skupščina občine Krško vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za naslednje leto določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Krško potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Krško. 3. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občine Krško, se s tem odlokom uvaja za obdobje 1982 -1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5 %. Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka bo podružnica Službe družbenega knjigovodstva Krško poravnala iz plačilnih računov v dobro posebne partije žiro računa proračuna občine Krško. 5. člen Sredstva iz 3. člena tega odloka se usmerjajo v sklad za intervencije, ustanovljen po določbah 12. do 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79). 6. člen Sredstva za 3. člen odtoka se v obdobju 1982/85 uporabljajo za namene iz vsakoletnega programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Krško, predvsem pa: - za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi - za pospeševanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje - sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe - za nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb izvodnje v hribovitih območjih. Izvršni svet skupščine občine Krško v skladu z 2. členom tega odtoka podrobneje dotoči namene in način uporabe sredstev iz 3. člena tega odloka. 7. člen Sklad za intervencije občine Krško sprejema v skladu z določili tega odloka samoupravni sporazum o pospeševanju proizvodnje z nosilci proizvodnje hrane. 8. člen Glede obračunavanja in vplačevanja tega davka se uporabljajo' določbe odloka o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 5-45/76, 5-58/77, 32-353/77, 10-110/78, 28-201/78, 9-66/79, 10-64/81). 9. člen Ta odtok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 5-06-22/82 Datum: 1. 3. 1982 Predsednik skupščine občine Krško SILVO GORENC 1. r. GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE Občina Metlika 37. Volilni obrazec 18 Razglas kandidatne liste za volitve delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine (78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine) RAZGLAS Občinska volilna komisija v Metliki objav^a na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Metlika, ki obsega naslednje kandidate: 1. Bezenšek Anton, roj. 1953, predmetni učitelj, Metlika 2. Cigič Jožica, roj. 1947, kemijski tehnik, Metlika - r.l 3. Jaktjevič Franc, roj. 1918, upokojenec, Metlika 4. Jakša Vera, roj. 1951, konfekcijski tehnik, Geršiči 5. Jurajevčič Olga, roj. 1921, upokojenka, Metlika a 6 Kepic Vinko, roj. 1921, upokojenec, Trnovec 7. Krašovec Toni, roj. 1951, politolog, Metlika 8. Matekovič Jože, 1951, ekonomist, Metlika 9. Matjašič Anton, roj. 1937, strojni ključavničar, Metlika 10. Mihelčič Jože, roj. 1920, upokojenec, Metlika 11. Milanovič Desimir, roj. 1946, pravnik, Metlika 12. Mlačak Blaž, roj. 1946, mr. so. dr. spec. za splošno medicino, Metlika 13. Mozetič Jože, roj. 1945, predmetni učitelj, Metlika 14. Nemanič Duška, roj. 1965, predmetna učiteljica, Bušinja vas 15. Radovič Ivana, roj. 1939, učiteljicavMetlika 16. Štefanič Anica, roj. 1959, administrator, Krivoglavice 17. Štrucelj Anton, roj. 1941, dipl. ekonomist, Metlika 18. Tomašič Nikola, roj. 1955, gradbeni tehnik, Rakovec 19. Trinko Peter, roj. 1942, učitelj, Podzemelj 20. Zupanič Stanko, roj. 1940, zobotehnica, Metlika Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Metlika. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. V Metliki, dne 23. 2. 1982 Občinska volilna komisija v Metliki. Tajnik: Škof Ivan, 1. r. Predsednik: Pavlinič Franc, 1. r. Člani: Schauer Ernest, L r. Štraus Ivan. 1. r. Došen Jože, 1. r. nadaljevanje na 5. str. Z PREPOVEDANEGA MESTA V NANKING Zgrajen je bil v letih 210-221 pred ašim štetjem. S to izgradnjo so zavarovali :verne meje Kitajske pred stalnimi napa-alci, kot so bili Mongoli, Huni idr. Zid pa e predstavlja državne meje. Na drugi strani idu, proti severu države, je zemlja manj rdovitna, tako da se je življenje znotraj idu bolje razvijalo. Na notranji strani je iki namreč razvita civilizacija z dobro bdelano zemljo in s splošnim napredkom, unaj zidu pa je ostajal manj razvit nomad- ! • 1 i dograjevali, zaradi starosti pa ga tor ) n res lih. kjer ga načenja zob časa. ’i.............Vzdolž zidu so na vsakih 100 do 200 m utrdbe, opazovalnice in strelne line. Do Kitajskega zidu, ki je iz Pekinga oddaljen približno 70 km, smo se peljali z avtobusom, vozi pa tudi turistični vlak. PREPOVEDANO MESTO - CESARSKA PALAČA Ta je y centru Pekinga in meji na znani trg Tian An Men (Trg večnega miru). Gradili so ga v času dinastije Ming, in sicer od leta 1368 - 1644. Razprostira sc na površini 400 hektaijev in je ena najboljših urbanističnih rešitev. Veliko površine zavzemajo vrtovi, razni kanali z vodo, ki so povezani z mostovi. V velikosti cesarskih stavb je približno 9000 različnih prostorov. Raznolikost barv, svetlobni efekti, dekorativni dodatki na stavbah iz glazirane majoli-ke dajejo posebno privlačnost in bleščeč sijaj tej tipični kitajski arhitekturi. Prepovedano mesto se je imenovalo zato, ker razen cesarjeve družine ostali državljani niso imeli vstopa v mesto. Nebeški hram je tako kot Prepovedano mesto izredno lep kompleks. Zidan je bil v istem času kot Prepovedano mesto. V tem kompleksu najbolj izstopa Nebesni tempelj, ki je okrogle oblike, čudovito poslikan in viden daleč naokoli. Z Nebeškim hramom naj zaključim dve-inpoldnevno bivanje in ogledovanje zanimivosti v Pekingu ter okolici. Moral bi seveda še marsikaj opisati, med drugim, da ima podzemeljsko železnico, toda za resnično vse ni dovolj prostora. NANKING (NANJING) Naslednji cilj našega potovanja je bil Nanking, to je mesto s približno 3,3 milijona prebivalcev. Nanking je bil v svoji zgodovini večkrat prestolnica Kitajske. Zaradi oddaljenosti je bilo organizirano potovanje z letalom kitajske družbe CAAC. Let je trajal približno uro in pol. O njihovi letalski družbi izrečem lahko samo pohvalne besede. Točnost, prijaznost in dobra postrežba so njihove vrline. Med letom so nam podarili lepe prospekte, značke, postregli z bonboni, čokolado ter obveznim čajem. Takoj po pristanku sta nas pred letališko zgradbo prisrčno pozdravila ter vsakemu posebej segla v roke in zaželela dobrodošlico lokalna vodiča. Vsi smo bili nad pozornostjo prijetno presenečeni. Z avtobusom, ki nam je bil na razpolago ves čas bivanja in razgledovanja v tem lepem mestu, smo se peljali v naš hotel.* Zopet moram pohvaliti odlično kitajsko organizacijo, tokrat glede prtljage. Kovčke smo namreč postavili v pekinškem hotelu pred vrata sobe, v Nankingu pa so nas že ob prihodu v hotel zopet čakali na hodniku pred sobo. Kako imajo to urejeno, marsikomu ni biio jasno. Naj na kratko opišem zgodovino Nankinga. Mesto stoji ob reki Jang Ce (Rumena reka). Prestolnica Kitajske je bila tu od leta 1368 do 1421, nato zopet od 1928 do 1937 ter od leta 1946 do 1949, ko je zmagala revolucija. Je tudi glavno mesto pokrajine Kangsi in predstavlja industrijski center Kitajske. Mesto sodi med najbolj zelena mesta na svetu in to zaradi platan, ki jih je samo v tem mestu preko 200.000. Posadili so jih v kratkem času (1 leto); v akciji sajenja so sodelovali vsi prebivalci. Platane so drevesa z zelo širokimi listi in tako poleti zadržujejo sončno pripeko tudi za nekaj stopinj (v celotni Kitajski je posajenih preko 30 milijonov platan). Nanking leži namreč že v tako imenovanem primorskem pasu in ima poleti precej visoko temperaturo. Tudi to mesto ima veliko zgodovinskih spomenikov, starih in novih, ki ponazaijajo kitajsko kulturo in zgodovino. MAVZOLEJ SUN YAT SENA To je najbolj obiskan objekt, ki je sestavljen iz več zaporednih nanizanih zgradb. Mavzolej stoji na vrhu hriba in je osrednja stavba. V mavzoleju dominira kip človeka, ki je po zlomu Bokserske vstaje postal vodja nacionalnega republikanskega gibanja, Leta 1905 je dr. Sun Yat Sen osnoval organizacijo ..Zvezna liga”, ki je združevala ljudi, leta 1912 pa je organiziral stranko Kuomintango. Dr. Sena Kitajci zelo spoštujejo, kajti imajo ga za prvega ustanovitelja nove kitajske republike. Zato so mu postavili ta veličastni mavzolej, ki je kot stavba s svojimi parki, lepimi portali in ostalimi spremljajočimi objekti edinstven. • Nanking je bil prestolnica cesarstva dinastije Ming v času od 1368 do 1421. Kompleks, ki zajema grobnice, še ni tako raziskan kot v Pekingu. Sama gradnja grobnic se je pričela leta 1318. Prav gotovo je zelo pomembna zgodovina dinastjje Ming s svojimi grobnicami, čeprav so v primerjavi s pekinškimi v manjšini. NANKINŠKI MUZEJ Po programu smo si ogledali tudi muzej, ki daje obiskovalcu pogled od prvih človeških skupnosti do sodobne zgodovine. Zato je razdeljen na štiri področja: začetek kitajskega življa, rodovinska in fevdalna ureditev ter najnovejša zgodovina Kitajske. V muzeju je razstavljenih zelo veliko eksponatov neprecenljive vrednosti: slik, kipov, umetniških skulptur itd. Posebno zanimiv je oddelek starinskih ur. Najtežja razstavljena ura na svetu tehta preko 3 tone. Iz tega muzeja so najbolj zanimive eksponate razstavljali po raznih mes,tih sveta, med drugim v Beogradu. (Nadaljevanje prihodnjič) 'b 301498 EN JUAN — kitajski denar Občina Novo mesto 38. OBČINSKA VOLILNA komisija NOVO MESTO ,, Molilna komisija občine Novo mesto objavlja na podlagi 2. točke 29. 24/77)Zak°na ° V°UtVah indeleSiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. LISTO KANDIDATOV za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Novo mesto, ki obsega naslednje kandidate: 1- Vinko Bambič, roj. 1926, upokojenec, Novo mesto • Dominik Bratož, roj. 1940, stroj, tehnik, Novo mesto • Jože Derganc, roj. 1958, ekon. tehnik, Novo mesto • Jože Florijančič, roj. 1946, dipl. pravnik, Novo mesto 6 2“? Gabr'<'’ r°j- 1934, predm. učitelj, Novo mesto 7 J:?* 3 Hrastar, roj. 1960,gradb. tehnik, Novo mesto • Miha Krhin, roj. 1931, dipl. ingž. agr., Novo mesto • Ales Kulovec, roj. 1945, gimn. maturant, Gor. Straža 10 "831’ roj- 1951, dipl. elektro inž., Dolenjske Toplice 11 Ai u3 ^an<-ek’ r°j- 1943, prof. biolog., Novo mesto 17 t-iu S^ltler ^uPena» roj. 1947, predm. učitelj, Mirna peč i,' . 3 Sašek, roj. 1934, upr. delavka, Novo mesto 14 7,nt°u 8e<"en’ roJ- 1944, stroj, tehnik, Novo mesto 15 n * Seničar, roj. 1960, absolv. šole za zdrav, delav., Novo mesto 16 l 0Z°8kuPek> roj- 1955, trgovec, Dol. Suhadol 17 1^ c al)I“*c’ roj- 1917, upokojenec, Novo mesto 18 J3" alc’ roi- 1924, upokojenec, Novo mesto ,q' .j31^315 ^°mrak. roj. 1947, inž. org. dela, Novo mesto 20 t Nedelj, roj. 1945, stroj, inž., Novo mesto ° Udovič, roj. 1921, upokojenec, Novo mesto Nova ar'd'datno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca v ov«n mestu dne 22. 2. 1982. a kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom, vasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. marca 1982. Številka; 013-01/82 Dat“m: 26. 2. 1987 Predsednik: Franci Cvelbar, 1. r. Občina Ribnica 39. Tajnik: Nace Stamcar, 1. r. Član: Franc Beg, 1. r. SlCA^ V0L1LNA K0MISIJA RAZGLAS zakon C*ns'Ca. ^IHna komisija v Ribnici objavlja na podlagi 78. člena družb3 ° VoUtvah iodelegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v kandidat0^0**1^116111 zboru skuP^*ne občine Ribnica, ki obsega naslednje 2 1936, delovodja, Ribnica, Breg, n.h. 3 V v Al*co’ 1926, upokojenec, Sodražica 40 4 Z'v° 1942, strojni tehnik, Loški potok, Hrib, n.h. 5 Vn ®enulid,8, profesor, Ribnica, Jurjeviča 14 6 p ena Borovac, 1926, učitelj, Ribnica, Struška 19 7 A13/10 1930, poslovodja, Sodražica 100 8 ^Ijak, 1926, upokojenec, Loški potok, Travnik 72 9 nko Debeljaak, 55, lesni tehnik, Loški potok, Šegova vas 4 10 --c Grivec, 1938, gim. maturant, Dolenja vas 126 ll! \i3J Henigman, 1949, miner, Grčarice 31, Dolenja vas 12 a R°lakovič, 1938, žična tkalka, Ribnica, Prijateljev trg 1 13’ „.lran Košmrlj, 1959, lesni tehnik, Dolenja vas, Grčarice 25 14 sar> 1946, PA - učitelj, Ribnica, Prijateljev trg 2 15 r ° Mate, 1931, viš. upr. del., Ribnica, Kurirska pot 14 16 A^neZ Mihelič, 1954, profesor, Sodražica 38 17 Z en*C3 ^a08°relc. 1944, viš. upr. del., Ribnica, Nemška vas 4 21 ^us’ *927> v«- s00- del-. Ribnica, J. Petka 8 22 p^^3 Stanojevič, 1939, PKV gost. del., Ribnica,-Prijateljev trg 5 23 ptanc ^ajc, 1930, ind. kov. šole, Ribnica, Lepovče n.h. ■ rane Zbačnik, 1917, upokojenec, Ribnica, Opekarska 43 Talfa^H-00 **St° ie Predl°nla Občinska konferenca SZDL Ribnica. Glasn” 3tna *'sta ie sestavljena v skladu z zakonom. Vj 0 “v0111” delegatov bo dne 14. 3. 1982. Obd‘bn!Ci’ dne 24' 2- 1982-tajnik Voblna k°m is ij a v Ribnici. Angelca Rus 1.1 Član Vinko Bojc 1. r. Predsednik Janez Žužek L r. Občina Trebnje 40 nr^°VANJE O IZVOLITVI PtLEGATOV ZA DRUŽBENO- S$&B0R obcinske RAZGLAS ju Občinska volilna komisija v občini Trebnje objavlja na podlagi 78. del 3 Za*cona 0 volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za . e v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Trebnje, ki obsega naslednje kandidate: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. °gdan Breznik, roj. 1944, ing. agr., Trebnje, Kidričeva 14 van Gole, roj. 1936, dipl ing. org. dela, Trbenje, Jurčičeva 3 vgust Gregorčič, roj. 1943, mrg. oec., Mima, Brezovica 26 oze Klemenčič, roj. 1941, sred. pol. šola, V. Loka, Trnje 1 Metka Kopar, roj. 1951, uprav, prav., Trebnje Rimska c. 1 Datja Korelec, roj. 1958, predm. učit. Velika Loka 43 dan Kranjc, roj. 1952, sred. pol. šola, Trebnje, Ul. heroja Slaka 3 nton Krese, roj. 1924, upokojenec, Mokronog 194 ml Logar, roj. 1950, stroj, ing., Trebnje, Ul. Cankarjeve br. 23 dva Lopatec, roj. 1962, kontr. konč. izdel., Slovenska vas 15 ajda Miklič, roj. 1952, sred. pol. šola, Trebnje, C. Gubčeve br. 4/a anez Oven, roj. 1925, upokojenec, Trebnje, Ul. heroja Slaka 28 anka Pavlin, roj. 1923, upokojenka, Trebnje, Ul. Dolenjskega odr. 2 ana Petrovac, roj. 1946, dipl. ing. živ. teh., Mirna 165 tanko Sladič, roj. 1948, etektr. teh., Mima 233 8°t Slak, roj. 1944, teh. za telekomunikac., Ul. Cank. br. 27, Trebnje j n Skerbiš, roj. 1955, galanterijski teh., Mima 254 j an Starič, roj. 1931, vodja skladišča, Trebnje, Pristava 24 Joj ~tar'd> roj- 1926, upokojenec, Dobrnič, Preska 21 Nik* ^°ma^n> r°j- 1928, upravni prav., Mima 147 j 0 Vranešič, roj. 1942, upravni prav., Mokronog 174 1 nez Zajc, roj. 1935, dipl. prav., Trebnje, Ul. heroja Slaka 42 PaT? fakraišek. toj. 1959, gradb. a 123 To f?*31, fdj- 1936, sanitarni teh., Trebnje, Ul. Cankar, br. 5 ne Zibert, roj. 1929, kmetijski teh., Velika Loka 33 Taj? no Bsto je predložila Občinska konferenca SZDL Trebnje. Gla ^'datna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Ivanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. V Trpi, . 0beinskaem' dne 25- 2 1982 volilna komisija v občini Trebnje Grden Clan- u ile'la Slapničar na- Anka Ostanek Namestnik predsednika Bogomir Kovič ll/rocl/raSUio' tida/ Zdravnika še vedno nimajo Zdravstveno postajo v Dragi so odprli že oktobra lani Slabe so tudi zveze z Ribnico in Kočevjem LUTKOVNA PREDSTAVA V petek, 19. februarja, so osnovno šolo Ivana Kovačiča-Efenke obiskali lutkarji ljubljanskega lutkovnega gledališča. Predstavili so se z lutkovno igrico Tobija, ki nam je bila všeč. LUŽAR ALENKA, 6. r. OŠ Mima peč DAN KULTURE Zaradi zimskih počitnic smo učenci OŠ Bršljin kulturni praznik Froslavili 17. februarja. V domu LA smo si ogledali film o potovanju Tita po raznih deželah, v šoli pa smo imeli kratek kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci glasbene šole. JOŽICA ŽAGAR JE BILA LISICA STEKLA? V soboto je brat v sadovnjaku nalagal na voz drva. Nenadoma je pred njim obstala lisica, ki je kazala zobe, jezik pa ji je molel iz gobca. Hotel jo je spoditi, a se ni zmenila zanj. Brat je stekel po lovca, in ko se je le-ta vrnil, lisice ni bilo nikjer več. Zaman smo jo iskali. Skrbi nas, ker ne vemo, ali je bila stekla ali ne. JOŽICA SRPČIČ, 7.a. novinarski krožek OŠ Artiče NOVO IZ ŽUŽEMBERKA V četrtek, 15. februarja, smo imeli učenci naše šole v počastitev kulturnega praznika proslavo. Člani recitatorskega krožka so recitirali Levstikove otroške pesmi in odlomek iz Martina Krpana, zapel pa je tudi pevski zbor. Ogledalt smo si igrico Kristine Brenkove Mačeha in pastorka, s katero so se predstavili člani dramskega krožka. Ob 22. februarju, obletnici Kajuhove smrti, smo člani literarno-novi-narskega krožka pripravili razstavo fotografij iz Kajuhovega življenja in njegovega dela. Sodelovali smo z OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja ter s Študijsko knjižnico iz Novega mesta. Fotografije je izdelal naš fotokrožek. Učenci sedmega razreda smo obiskali strojne delavnice v tovarni Iskra. Ogledali smo si stružnice, brusilnice, rezkalne in vrtalne stroje. O obdelovalnih strojih se namreč učimo pri tehničnem pouku. VESNA ERJAVEC, 7.b literamo-novinarski krožek OŠ Žužemberk DAN KULTURE V petek, 19. februarja, smo učenci OŠ Šentjernej pripravili kulturni dan. Prisluhnili smo popularni oddaji šolskega radia z naslovom Slovenski liriki, ki so jo pripravili člani recitatorskega in literarnega krožka. Sledila je slavnostna akademija, na kateri so nastopili recitatorji, mladinski pevski zbor in učenci glasbene šole. Predvsem je navdušil harmonikarski orkester. Ob koncu smo si ogledali film Kekec. V šolski avli so razstavljali mladi likovniki. Po oglasnih deskah na hodnikih in v razredih smo izobesili gradivo o Francetu Prešernu. MARIJA VIDE OŠ Šentjernej OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE Učenci 6., 7. in 8. razreda OŠ bratov Ribaijev iz Brežic smo se pretekli teden s posebnim vlakom peljali v Celje, kjer smo si v gledališču ogledali komedijo Žlahtni meščan. Na predstavo smo bili pripravljeni, saj smo se o gledališki igri pogovarjali pri uri slovenskega jezika. Podobnih predstav si želimo SAMO PETELINC, 6.c OŠ bratov Ribarjev Brežice DIVJA RACA Med počitnicami smo se drsali na ledu. Ko smo se peš odpravili po ledu, smo pod mostom zaslišali šum. Zagledali smo onemoglo divjo raco. Odnesel sem jo domov in jo nahranil. Ko bo konec zime, jo bom’ spustil na prostost. ROBI STOPAR Baza 20 Dolenjske Toplice PUSTOVANJE V torek smo imeli na OŠ Baza 20 pustno rajanje. Skoraj vsi učenci so se oblekli v maškare. Zbrali smo se v telovadnici^ Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali učitelji, je pazljivo opazovala maske. Prvo nagrado je dobil klovn, drugo oglar, tretjo ptičje strašilo, četrto pa ciganka s punčko. Učenci višjih razredov pa so si podelili nagrade takole: prvo trije hranilniki, drugo vrač, tretjo mlekarica s hrano, četrto pa robot za rhatematiko. MAJA PELKO OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice „Kaj bo z novozgrajeno Zdravstveno postajo v Dragi? ” To vprašanje so zastavili občani na nedavni temeljni kandidacijski konferenci SZDL v Dragi. Slovesna otvoritev je bila že 10. oktobra lani. To je bil za vse, ki živimo na tem koncu kočevske občine, velik in težko pričakovan dogodek. Žal je postaja še vedno zaprta. Je vzrok, ker ni medicinske sestre, ali kaj drugega? Odgovorni naj ukrenejo vse, kar je potrebno, da začne z rednim delom. Zdravnik in zobozdravnik ordini-rata zdaj za nas v Loškem potoku, ki ie oddaljen nad 10 km. Avtobus, PESTRA PROSLAVA 27. februarja smo na gimnaziji počastili Prešernov dan s kulturno prireditvijo. V prvem delu so se predstavili mladi ustvarjalci s šole, katerih dela so prebralr recitatorji, vmes pa so nastopili glasbeniki in baletke. Nato je Bogdan Osolnik podelil knjižne nagrade učencem za najboljše prispevke s področja literarne, fotografske, likovne in filmske ustvarjalnosti. Sledil je nastop folklorne skupine KUD Emil Adamič iz Mokronoga, v katerem sodelujejo tudi gimnazijci. Za zaključek je tov. Osolnik govoril o oboroževalni tekmi v svetu. IRENA GRAHEK gimnazija, Novo mesto PODELITEV PLAKET V soboto, 20. februarja, so v športni dvorani v Črnomlju podelili pokale, priznanja in plakete najbolj zaslužnim telesnokulturnim delavcem. V prihodnjem tednu bo v okviru občinskega praznika več športnih srečanj. PETER ŠUJICA, 5.r. OŠ Črnomelj NOVA KOLESA Vsako leto se člani prometnega krožka udeležimo tekmovanja prometnikov in kolesarjev, ki ga organizirajo aprila. Lani smo dosegli drugo mesto v občini. Za vadbo seveda potrebujemo kolesa. Letos smo jih kupili pet. Pisali smo v tovarno Rog, od koder smo takoj dobili odgovor s ponudbo. Tako smo dobili kolesa nekoliko ceneje, kot so v trgovini. MIRAN JANEŽIČ prometni krožek Dolenjske Toplice SLAB PROGRAM TV Ker v naših krajih med počitnicami ni bilo snega, sem veliko posedela pred televizorjem. Prvi teden počitnic oziroma zadnji teden počitnic mariborskih in ljubganskih šolarjev je bil program TV mnogo boljši kot ostalih štirinajst dni. V začetku je bilo veliko filmov in ostalega programa za razvedrilo. Ostala dva tedna pa kot da je televizijska hiša pozabila na šolarje izven Ljubljane in Maribora. KOVAČIČ MARIJA OŠ Šentjernej MARINČKOVI FILMI Učenci srednje šole tehniških usmeritev smo si 25. februarja ogledali izbor kratkih filmov znanega snemalca Ivana Marinčka. Tudi snemalec je bil navzoč pri predstavah. Po ogledu filmov smo Marinčka povprašali, kar nas je zanimalo. Izvedeli smo veliko novega in marsikaj o njegovem življenju in delu. HELENA KERIN SŠTU Novo mesto Za boljši jezik Akcija srednješolcev iz Novega mesta Kulturno društvo družboslovne ekonomske srednje šole Novo mesto, ki ima številno skupino kulturnih delavcev, je v okviru boja za lepši, čistejši slovenski jezik razpisalo nagradni natečaj z naslednjo vsebino: Vsi krožki naj si prizadevajo, da bodo bolj skrbeti za jezik. Izberejo naj tistega, ki ima največ zaslug za to. Gre predvsem za rabo jezika med odmori, na poti v šolo, na vlakih, avtobusih, športnih dnevih, izletih, prireditvah itd. - Člani kulturnega društva se morajo truditi, da bodo tudi v svoji okolici, v delovni organizaciji posvečali več pozornosti jeziku. - Vsak učenec mora posvečati skrb jeziku v knjigi dežurstev. - Vse obkrožnice, javni razpisi, razglasne table, oglasi, pa tudi napisi na uradni razglasni deski naj bodo brez jezikovnih napak. Razglasitev najbolj prizadevnih za lepoto in čistost našega jezika na šoli in podelitev nagrad bo prvič prihodnje leto za Prešernov dan. ALENKA KASTELIC predsednica KUD Janez Trdina DESŠ Novo mesto s katerim smo imeli primerno zvezo z Loškim potokom, je že dolgo ukinjen. Zdaj je vprašanje, kako priti v Loški potok. Z jutranjim avtobusom, ki pripelje v Loški potok okrog 5. ure, se ne da, ker nimamo kam pod streho, saj je do 7. ure vse zaprto. Druge zveze pa ni več. Za nazaj je poskrbljeno, saj vozi edini redni avtobus popoldne do Trave. Pri nas je veliko starejših ljudi, ki so potrebni zdravniške oskrbe, pa ne morejo do zdravnika, Jcer je le predaleč. Če bi končno začela delati zdravstvena postaja, bi bilo prebivalcem dragarske doline zelo ustreženo. Občani so kritizirali tudi ukinitev avtobusne zveze. Izrazili so željo, naj bi avtobus redno vozil vsaj 2-krat na teden. Če hočejo prebivalci Dragarske doline v dolino, v Ribnico ali v Kočevje po nujnih opravkih, morajo peš v Loški potok. Pa še je vprašanje, če boš imel srečo, da bo pripeljal avtobus, ki gre iz Kočevja, okrog 8. ure, do Loškega potoka. V četrtek, 11. februarja, namreč tega avtobusa sploh ni bilo in je nanj zaman čakalo na Hribu veliko ljudi,.ki so prišli iz Drage, pa še Potočani in potniki po drugih postajah do Sodražice. Bojimo se, da bo tudi avtobus, ki vozi do Hriba, počasi ukinjen, četudi je za nas čez dan edina zveza z dolino. To je lep primer, kako skrbimo kljub vsem lepim besedam in obljubam za usodo partizanskih krajev in za to, da bi ostali naši hribovski kraji še kolikor toliko naseljeni. FRANC KALIČ LAZEČ 12 DRAGA LEP DAN -ZA NAJSTAREJŠE KRAJANKE Na pobudo mladinske organizacije Bostanj je bilo v nedeljo, 28. februarja, prisrčno družabno srečanje za Boštanjčanke, stare nad 75 let. Denar je prispevala KS Boštanj, za realizacijo pa sta poskrbela odbor RK in mladinska organizacija v Boštanju. Želeli smo našim najstarejšim krajankam pokazati, da poznamo in spoštujemo njihovo mesto v družbi. Zadovoljni in prijetno presenečeni obrazi naših gostij so pričali, da je delo uspelo in da je takšno sodelovanje na mestu. ANDREJA KRIŽNIK QO ZSMS BOSTANJ 50 LET V ZAKONU - Jože in Marija Floijančič iz Dolenjega Karteljevega sta zadnjo soboto v februaiju proslavila 50 let deupnega življenja, ki sta ga potrdila na novomeškem matičnem uradu. Vso to dolgo dobo sta se ukvaijala z delom na kmetiji. Od 7 otrok je danes živih še 6. Med zadnjo vojno je bil Jože interniran v Italiji. Ob visokem jubileju jima želimo še mnogo sreče. (Foto: T. Pungrčar) pisma in odmevi Tovarišu Marklju Pa ne le njemu, vsem, ki ne preverjajo podatkov Veseli me, tovariš Markelj, da se zavzemate in borite za našo lepo in blagozvenečo slovenščino, žal pa vam moram sporočiti, da lomite kopje in moči na nepravem bojišču. Moj lepak, ki v hrvaščini ponuja antikorozij-sko zaščito avtomobilov s tectylom, je namreč namenjen karlovškemu in zagrebškemu območju sosednje Hrvaške. Nobena skrivnost ni namreč, da je veliko število mojih strank od tam, kar, upam vsaj, nikogar ne moti. Če pa že, bom moral opozoriti na z zakonom predpisano enotnost jugoslovanskega tržišča ter nemoteno možnost prelivanja blaga in storitev. Glede na svoje poslovanje s strankami iz sosednje republike sem si pač omislil reklamni listič v njihovem jeziku. Opozoril bi, da tako ravnajo, ne da bi prihajale na zatožno jezikovno klop, tudi druge slovenske delovne organizacije in posamezniki, ki poslujejo in trgujejo z drugimi republikami, pokrajinama in tujino. V poslovnem svetu je tak način osnovne vljudnosti, ‘ če dovolite uporabiti ta izraz, povsem v skladu s pravili lepega vedenja in korektnih odnosov. Seveda pa bi bil „drug Per-dec" slab obrtnik in še slabši Slovenec, če ne bi imel na voljo tudi reklamnega lističa za anti-korozijsko zaščito s tectylom v slovenskem jeziku. Imam celo dva različna. Ker ju prilagam temu pisanju, se lahko na svoje oči prepričate, da nista niti za milimeter manjša od tistega, ki je razburil vaše pero. Ni mi bilo torej žal denarja za lepak v slovenščini, kar mi med drugim tudi očitate. Čeprav ne vem natanko, zakaj ste med svoje ogorčenje primešali tudi stavek o NOB in žrtvah za sto venski jezik, vam moram povedati, da sem bil med vojno kot otrok izseljen na Madžarsko, kasneje me je posvojila neka banatska družina, šele nato so me spet našli starši. Slovenščine nikoli nisem pozabil. Kot torej vidite, tovariš Markelj, sem ob tem nesrečnem lepaku navsezadnje storil samo do pičice tisto, kar ste zahtevali od mene na koncu svojega pisma. Reklamni listič sem proizvajalcu velel natisniti v jeziku (dovolite, da vas citiram) kakršnega govore ljudje, katerim je namenjen". In še nekaj bi dodal. Kolikor mi je znano, ste po poklicu novinar. Čeprav domnevam, da nastopate s svojim pismom v rubriki „Pisma in odmevi" kot zasebnik, pa se vendarle čudim, zakaj niste tudi v tej vlogi poleg spretnega peresa uporabili prvega in najmočnejšega novinarje-' vega in človeškega orožja. Če se ne motim, je to uporaba preverjenih podatkov, iskanje resnice, če hočete bolj po domače. Zadostoval bi že kratek telefonski klic. In odgovoril bi vam po slovensko. PETER PERDEC Ohranjajmo tradicije NOB! Posebno pozornost moramo posvečati vzgoji mladine 27. januarja je bila razširjena seja komisije za ohranjanje in razvijanje tradicije NOB pri ZZB NOV občine Trebnje. Poleg članov komisije so se seje udeležili tudi zastopniki domicilnih enot v občini. Predstavniki domicilnih enot, ki obiskujejo osnovne šole, so poudarili, da je potrebno več koordinacijskega dela med vodstvom šol in občinskim odborom ZB. Menili so, da je bito do sedaj že veliko narejenega, saj učenci veliko pišejo o NOB v časopise in šolske biltene. Mladino moramo seznaniti z narodnoosvobodilnim bojem, socialistično revolucijo ter vzgajati v duhu patriotizma. Za etnično oblikovanje človeka pa ni odgovorna le zgodovina, ampak patriotizma. Za etično oblikovanje človeka pa ni odgovorna le zgodovina, ampak v vrtcih, nadaljevati pa v nižjih in višjih razredih osnovnih šol. Kdo bo vplival na srednješolce? Kako bi se lotili tega vprašanja? Ali ne bi bilo smotrno, da bi tudi borce vabili med učence srednjih šol? Udeleženci so menili, da je treba posvetiti večjo pozornost kurirčkovi pošti, povečati bo potrebno pohodne enote po poteh Gubčeve brigade, začeti s pripravami za praznovanje 40. ebletnice ter brigade, obeležiti spominska območja Blatnega klanca, kjer so med drugo svetovno vojno večkrat taborile partizanske enote. Spregovorili so tudi o dopolnitvi albuma „Spomeni-ki revolucije v občini Trebnje", izdaji monografije krajevnih praznikov in opisu spomenikov NOV v krajevnih skupnostih. Predlagali so postavitev spominskega obeležja narodnemu heroju Francu Kresetu-Čobanu in spominske plošče v Biču pri Velikem Gabru ter da se napiše monografija Mokronoške čete. PAVLE MIKLIČ Jožko Zupan Jožko Drobne O davni naseljenosti krajev okoli Šentruperta priča več. halštatskih gomil, kraj sam pa je bil prvič omenjen v zgodovinskih virih leta 1163. Tedaj je bil Šentrupert dolenjsko cerkveno središče, a pomnik tistih časov ni samo mogočna gotska cerkev v središču kraja, ki je bila zgrajena v 15. stoletju, ampak tudi drugi številni kulturnozgodovinski spomeniki. V kraju se je rodilo več znanih ljudi: Justin Arhar, šolnik in narodnoprosvetni delavec, Vida Brest, partizanska pesnica, Pavel Lunaček, organizator partizanskih bolnišnic in medicinski pisatelj, Josip Skedl, predavatelj prava na graški univerzi, Ana Skedl, slikarka in pianistka, in Ivan Steklasa, ki je napisal zgodovino šentruperke župnije. Toda na našem »uredništvu v gosteh", v katerem smo sodelovali novinarji Marjan Bauer, Zdenka Lindič-Dragaš in Jože Simčič, se s krajani nismo menili o slavni preteklosti Šentruperta. Razmišljanje in ravnanje krajanov je bolj kot v zgodovino naravnano V prihodnost, v reševanje tistih vprašanj, o katerih so pred 10 leti lahko samo sanjarili. Resda jim manjka denarja, a pripravljenost za delo je velika. Vedo namreč, da bodo kraji živeli naprej, če bodo ljudem omogočili priti do vseh tistih dobrin, ki so za sodobno življenje nujne. In treba je reči, da so že veliko naredili. V zadnjih 12 letih so izglasovali že tri samoprispevke, denar pa so porabili za asfaltiranje in modernizacijo cest, zgradili so 7 km vodovodnega omrežja, pred dvema letoma so obnovili leta 1947 zgrajeno šolo in zraven dobili še telovadnico in otroški vrtec. Toda, če bodo hoteli zmanjšati odseljevanje prebivalcev, kar je bilo zabeleženo tudi v zadnjih desetih letih, bo treba še marsikaj postoriti. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Frelih pripoveduje, da se krajani nobene naloge ne ustrašijo. Leta in leta so zbirali denar in imajo danes kaj pokazati. Toda včasih jih za hip premaga tudi malodušje, saj so le preveč odvisni od denarja, ki ga sami zberejo. Niti od občine niti od delovnih organizacij, kjer je zaposlenih 600 njihovih krajanov, ni denarja.- Tako je financiranje skoraj vseh del na plečih krajanov. Se posebno gorki so krajani na cesto med Šentrupertom in Slovensko vasjo ter Bistrico, ki je splošnega pomena, Idenar za asfaltiranje pa so že dvakrat dali sami. Toda za boljše življenje ni pomembna samo cesta. Dograditi bodo morali vodovod za novo stanovanjsko naselje, obnove je potreben tudi dom kulture, pogrešajo boljše trgovine, zdaj pa se pripravljajo še na gradnjo telefonskega omrežja in postavitev avtomatske telefonske centrale. O tem ve veliko povedati Franc Bartolj, član sveta krajevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo PTT omrežja. »Ker je imelo doslej le 8 krajanov možnost priključiti se na točno telefonsko centralo, smo v srednjeročni plan zapisali tudi izgradnjo nove telefonske centrale in omrežja. Cebtni predračun znaša 16 milijonov dinarjev, iz sredstev samoprispevka pa bodo za te namene porabili 3 milijone dinarjev. Vse ostalo bodo morali krajani sami zbrati. Tako bomo pri nas vprašanje telefonije rešili vse do leta 2000, saj bo mogoče na novo ATC priključiti 400 direktnih priključkov in 300 dvojčkov," pravi Bartolj. In če bo šlo vse po sreči, bodo imeli krajani šentruperške krajevne skupnosti že leta 1983 Jože Frelih Vinko Tomažin Bojan Brezovar Uredništvo v gosteh: Šentrupert ZULJEVA POT DO BLAGINJE Tadeja Zupan napeljane telefone, za katere je že zdaj veliko zanimanja. Medtem ko je v nekaterih krajevnih skupnostih opaziti, da vse zadeve več ali manj ureja sam svet krajevne skupnosti, je v Šentrupertu drugače. Bojan Brezovar, predsednik krajevne konference SZDL, pravi, da se vseh dejavnosti lotevajo usklajeno vse družbenopolitične organizacije in društva, ki tesno sodelujejo s svetom krajevne skupnosti. Se posebno dobro je steklo delo z vaškimi odbori SZDL, ki dobe celo nekaj denarja za odpravljanje manjših pomanjkljivosti po vaseh, vendar niso vsi tako aktivni, tako da jim bo ceb nekaj denarja ostalo za letos. Posebno so veseli v tej krajevni skupnosti, da v zadnjem času vse bolj deluje mladinska organizacija, ki se je izkazala tudi pri evidentiranju kandidatov za delegate. Brezovar je tudi predsednik Turističnega društva, ki ima kljub skromnim denarnim zmožnostim v načrtu urejanje Kmečkega muzeja in ureditev tamkajšnje zbirke. Druge akcije tega društva so v zadnjem času zamrle, saj tekmovanja za najlepšo hišo v Šentrupertu ne prirejajo več. S tem pa ni rečeno, da v društvu ne razmišljajo o drugih dejavnostih. Eden izmed redkih kmetov, ki še vztrajajo, je Alfonz Jaki z Brinja. Pripovedoval je o tem, da kmetje veliko vlagajo v kmetijstvo, a od tega nimajo dosti. Gnojila in druge potrebščine se vse bolj draže, posledica pa je, da je pridelek vse manjši in se kolje živina, ki še ni primerna za zakol. Kot prizadeven delegat v vrsti samoupravnih organov, ki ima precej razčiščen pogled na razmere v kmetijstvu, pravi, da bi se dalo marsikaj narediti z večjimi regresi in razvitimi dohodkovnimi odnosi. Presežki po njegovem v večini ostajajo kmetijski zadrugi, kmetje pa morajo sami skrbeti za razširjeno reprodukcijo. Ivan Stare iz Skrljevega je tudi eden redkih čistih kmetov v teh Terezija Zgonc* Alfonz Jaki krajih. Ni se pritoževal, rad in veliko dela. In tudi zasluži. S ponosom pove, da je z enim konjem pozimi v gozdu zaslužil 120.000 din. S pšenico je lani posejal 3 hektare. Zemlja, na kateri ima pšenico, ni njegova. Ko je lastniku sporočil, da bo na njegovih poljih letos samo pšenica, je ta javil, da bo prišel pogledat. Da bosta oba skupaj uživala ob pogledu na velikansko, nekoliko trebušasto pšenično raven. Take besede je lepo slišati. Manj razveseljive pa so Staretove besedo o nekaterih drugih stališčih do zemlje. Med drugim je omenil cestaija, ki ob asfaltiranju ne dela ali pa previsoko postavlja prepuste in kanale. Voda zato ne odteka, s časom se je tako zamočviril preneka-teri travnik, ki je od pamtiveka veljal za bogatega. Ivan Gregorčič iz Šentruperta, delavec komunale, je pogovor spet obrnil k telefoniji. Pripomnil je, da so krajani pred časom glasovali za javno telefonsko govorilnico v Šentrupertu, zdaj pa vse kaže, da je ne bo. „Ce smo io izglasovali; govorilnica mora biti'” je pribil Gregorčič in dodal, da ni edini, ki misli tako. O telefonu sta v imenu prebivalcev Zaloke in Okroga govorila tudi Ludvik Ahlin in Peter Pavlin. Telefon bo dobilo kar 10 domačij, sami so postavili 103 drogove. Če upoštevajo denarni prispevek in delo, bo vsaka nova telefonska številka stala skoraj 60.000 din. Podeželje je vedno prikrajšano. V Ljubljani ali kakšnem drugem večjem kraju plačaš nekaj čez 20.000 din, kupiš aparat in jutri že lahko kličeš po zdravnika. Na kmetih pa je telefonija dvakrat ali trikrat dražja. Pavlin je omenjal divjad, ki ob izpostavljenih kmetijah postaja vse bolj predrzna. Razume, da morajo imeti mesto na tem svetu tako divjad kot lovci, vsaj zadnji pa bi lahko nekoliko pomislili tudi na kmeta. Saj ni treba ves čas, samo ob računanju odškodnin za uničene posevke! Mihael Dolenjšek iz Drage je bil k Peter Ravnikar Peter Pavlin edini občan, ki je na šentruper-škem uredništvu v gosteh nastopil zoper „teIefonizacijo“ kraja in okolice. Zaupal nam je, da so kraju po njegovem bolj kot telefon potrebna frizer in trgovina s čevlji. Z njim se je deloma strinjal tudi Anton Vovk iz Drage, ki pa je tvorno dodal, da bi lahko zapuščeni mladinski dom preuredili v ambulanto, ki bi jo enkrat ali dvakrat na teden obiskal (zobozdravnik). V krajevni skupnosti deluje nekaj društev in organizacij. Ena od teh je Rdeči križ, ki ima 677 članov. Dela jim ne manjka, saj je v Šentrupertu veliko ostarelih krajanov. Mici Brezovar pravi, da jih ima kar 142 nad 75 let. Socialne probleme, ki se porajajo, rešujejo skupaj s socialno službo iz Trebnjega, pri Rdečem križu pa deluje tudi komisija za sosedsko pomoč. Večina ostarelih sicer živi pri svojcih, nekaj pa so jih že spravili v dom za ostarele. V RK deluje precej mladih članov, ki dvakrat na leto obiščejo vse ostarele. Veliko imajo krvodajalcev, za letos pa so delovni program uskladili s civilno zaščito. Seveda je od velikega števila članov aktivna le peščica, kar pa ni problem samo pri njih. Na pobudo SZDL so obudili tudi Društvo prijateljev mladine. Ustanovni zbor so že imeli, z delom pa bo društvo začelo po volitvah. Uspešno deluje tudi gasilsko društvo, staro že 83 let, čeprav jim še marsikaj manjka, da bi lahko sledili razvoju in potrebam po preventivni dejavnosti. Peter Ravnikar in Anton Skušek pravi to, da je razvoj v zadnjih 10 letih občuten. Nakupili so novo orodje in obnovili gasilski dom, naročen pa imajo tudi nov avto, ki bo zanje velik zalogaj. V gasilskih vrstah delujejo tudi pionirji in nekaj žensk. Člani so bdi lani na občinskem tekmovanju tretji, pionirji pa drugi. V krajevni skupnosti delujeta dve osnovni organizaciji ZSMS, Izidor Kovaljev Šentrupert in lani ustanovljena v Trsteniku. Predsednik slednje Jožko Drobne pravi, da so takoj zagrabili za delo, čeprav jih je le 28. V maju so skupaj z borci pripravili praznovanja, bili so v brigadah, se udeležili občinskih tekmovanj, organizirali plese itd. Prostor so si izprosili od Turističnega društva Šentrupert v gradu na Veseli gori, ki ga še urejajo v mladinsko sobo. Pomagali bodo pri prekrivanju gradu, namen pa imajo urediti tudi čebelarsko sobo. Vključili-so se tudi v priprave na volitve. Šentruperška mladinska organizacija dela bistveno slabše, čeprav je tu kar okrog 250 mladih. Med njimi ni zanimanja za združevanje, skupne akcije, vsak živi po svoje. Ples, ki so ga nekajkrat pripravili, je obiskala le peščica mladih od drugod. Predsednik mladine v Šentrupertu Milan Prah pravi, da med mladimi ni zavesti, kaj lahko predstavljajo v kiajevni skupnosti. Tudi sodelovanje s SZDL, ZK, borcj in krajevno skupnostjo je slabo. Niso pripravljeni delati in nič ne uspe. Mladinsko sobo si urejajo že dve leti, ni igrišč. Saj bi si tudi sami kaj naredili, trdi Izidor Kovaljev, a jim niti ne pustijo, ker vsak preveč vidi le svoj interes. Marsikaj bi radi, a vse narede le na pol. Milan Avsec, sekretar osnovne organizacije ZK, meni, da je krajevna skupnost zadnja leta veliko napredovala, predvsem na račur samoprispevka. Pravi, da so družbenopolitične organizacije enotne, si pomagajo. Terezija Zgonc je še enkrat omenila problem telefonije. Kot upravnica šentruperške pošte si še posebno želi obnove poštnih prostorov in postavitve avtomatske telefonske centrale, ki bo omogočila okrog 200 novih telefonskih priključkov. Delovne razmere na pošti so sedaj zelo težke. Še vedno je le ročna centrala, medtem ko se je promet z razvojem kraja, zgraditvijo tovarne in ustanovitvijo stanovanjske zadruge zelo povečal. V Šentrupertu Ludvik Ahlin zelo pogreša frizerja in zdravstven® postajo, pa tudi trgovina ze*° ostaja za potrebami in so vsi ve i nakupi vezani na druge kraje. Potrebnost zdravstvene postaje f potrdil tudi Peter Biček. „Še slab« je kot 20 let nazaj, ko je zdrava1* prihajal enkrat na teden v Šentrupert. Veliko ljudi ima sedaj ll' gotovljeno delo doma, zato bi n***' rali urediti tudi zdravstveno p0®’®' jo. Pa menda niti ni v načrtih- ® i bi jo dali v referendumski progr®**1, bi bili krajani še veliko bolj f,f pravljeni plačevati kar 3,5-odstot® samoprispevek," meni Biček. Alojz Podlogar je iz Slovensk® vasi. Pravi, da s krajevno skup nostjo sicer dobro sodelujejo in’** probleme rešujejo preko vaških borov, da pa so od samoprispevk® dobili premalo, čeprav veliko P11, spevajo. Pri blokih v Slovenski v®*1 bi radi vsaj eno telefonsko govoru' nico, nujna pa je tudi mrliška ve žica v Šentrupertu. „Sicer pa vse « bo," je optimist Podlogar, „saj ko likor so Šentruperčani pokvarjen*' so tudi dobri in pridni ljudje." Ravnatelj osnovne šole Jože Z® pan je omenil, da je bila včasih Šentrupertu zelo živa amaterska javnost, ki pa je skoraj popoln01*1 zamrla. Tudi zato, ker ni prost°,a_ V prosvetnem domu so težave ogrevanjem, a bodo prostor uredi*1 da bo primeren za proslave, kat sedaj vse prenaša v šoto. Sicer F osnovna šola živi s krajem. Velik** krat je središče sestankov druš* in družbenopolitičnih organiza£T Pionirska četa raznaša različna v® bila, veliko naredijo pri SLO- ^ družbljanje vzgoje je nakazano. P°_ zna pa se, da v kraju ni ustanov * ljudi, ki bi jih lahko pritegnili k ** vajanju interesnih dejavno_sti. Kei) kar tretjina učencev vozačev, 1. dodatno ovira interesno delo- *i novo šoto in telovadnico, v kate*1 so našli zatočišče tudi mladinci.* zelo zadovoljni. Še bolj bi bili. bi imeli eno učilnico več, da bi h® pouk enoizmenski. A vedo, da 51 kaj pričakovati, saj je trebanjsk* občina že zelo veliko vlagala v *®. gradnjo šolskega prosotra. Zelij° sl še igrišče. Ena od težav je potnaiV kanje stanovanj za učitelr Tako se jih skoraj polovica voZ* Šentrupert in se manj vključujej** interesne dejavnosti in življenje kraju, kot bi se lahko. Zaradi so težave s kadrovsko zasedbo. $F pan pogreša več povezanosti s s** ši. Pravi še, da so se na sedanje litve pripravili bistveno bolje k** doslej, pritegnili tudi mlade in ske. Ne razume pa mladih, ki **“ klanjajo kandidaturo. Na naše uredništvo v gosteh ®! prišle tudi učenke Tadeja Zup®*1’ Martina Ruperčič in Melita Brč*®* kar, članice novinarskega krožk® *J* šoli. Povedale so, da si šolarji žeBr igrišče in dobrega športnega pe^* goga, še več krožkov in g!asbe®j šolo. Pripombe so imele tudi * trgovino, kjer ne morejo kupj*j šolskih potrebščin, ampak m°r^ ponje drugam. Strele so letele tudi na del0^ čas obeh trgovin v Šentrupertu-že ne obe, naj bi bila vsaj ena J* prta do pete popoldne. Če se t. podje trgovci s tem ne strinjajo..? treba pač dobiti druge, najbrž L kar precej konča šoto in išče V kruha. Navsezadnje se je treba " vedati, da je trgovina zaradi krtr nov, in ne kraj zaradi trg°v*1^ Prav tako ni pozabljeno, da trgovci po vojni dobili velikan®, družbeno premoženje v oblik* r(i slopij. Naj bo torej trgovina odPp , po volji krajanov! Mici Brezovar Ivan Gregorčič Milan Prah Ivan kultura in izobra- ževanje Petnajstič skupaj Meglič in Glad razstavljata v Kočevski Reki Kočevska likovnika Rado Meglič in Matija Glad, ki nastopata skupaj že od leta 1976, sta pripravila novo razstavo: jutri jo bodo odprli v Kočevski Reki pod naslovom „Do-enjska v sliki, Kostelci v lesu". Megličeve slike predstavljajo vedute mest in vasi z dolenjskega •n belokranjskega območja, zlasti iz kočevske, ribniške, črnomaljske, metliške, novomeške m grosupeljske občine. Matija Glad pa bo tudi tokrat ljudi iz rodne Kostelske prikazal V Menih.kipih in re*iefih., Meglič in Glad imata za seboj n»w!*ril}a^st skupnih razstav, jkrat pa sta sodelovala tudi na skupinskih razstavah. PRrfn* t*lad: KOSTELSKI k°dajalec SREČK Slovenski film nezanimiv ? Tradicionalni teden slovenskega filma v Novem mestu je imel slabši obisk — Znamenje krize? S filmom „Krizno obdobje” F. Slaka se je 26. februarja v Novem mestu končal letošnji teden slovenskega filma, ki ga že vrsto let organizira odbor za filmsko dejavnost pri novomeški ZKO. V petih dneh so si ljubitelji filma lahko ogledali 4 slovenske celovečerne filme (Trenutki odločitve, Let mrtve ptice, To so gadje in Krizno obdobje), 25. februarja pa še izbor kratkih filmov snemalca Ivana Marinčka in režiserja Dušana Povha, znanih „novo-meških” filmskih delavcev. Četrtkov večer je bil posvečen 60-letnici rojstva Ivana Marinčka, ki je prav v Novem mestu naredil prve korake k filmu. Še največ je od tedna slovenskega filma v Novem mestu imela šolska mladina, ki si je v večjem številu ogledala šolske in popoldanske filmske predstave ter se v četrtek še pogovorila z Marinčkom in Povhom. Skoraj povsem neopazno pa je šel NOVA RAZSTAVA V „KRKI“ V avti poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni bodo danes ob 13. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Premrla iz Bistrice. teden slovenskega filma mimo ostalih Novomeščanov. V ponedeljek sta celo odpadli popoldanska in večerna predstava, ker se za samo dva gledalca res ni splačalo spustiti filma skozi projektor. Takšno nezanimanje za slovenski film (ali morcfa celo za film naspioh? ) je znamenje resne bolezni reproduktivne kinematografije, ki je, kot kaže, zabredla v takšno krizo, da je niti popolnoma skomercializiran program ne potegne ven. Morda prihaja tisti trenutek, ko se izkazuje resnica, da nevzgojenega (tudi s slabim programom pokvarjenega) obiskovalca filmskih predstav ni mogoče narediti za zvestega gledalca. M. MARKELJ KABARET „PRI SLONU” V novomeškem razstavišču „Pri slonu v gosteh", ki je primerno tudi za komorne prireditve, bo jutri ob 18. uri kabaretna predstava: Andrej Rozman in Mare Kovačič bosta izvedla delo ..Gledališče Ane Monro”. To gostovanje pripravlja Forum iz Ljubljane. Vstop bo prost, pač pa bodo pobirali prostovoljne prispevke. TUDI V ŠKOCJANU IGRAJO v soboto in nedeljo se bodo svojemu občinstvu predstavili igralci kulturnega društva v Škocjanu. Igrali bodo komedijo Marina Držiča „Tripče de Utolče", ki jo je režiral Roman Čelesnik. Posodje s srebrnkasto bleščavo Ob razstavi »Kositer” v Dolenjskem muzeju v Novem mestu — Na ogled do 29. marca Išf stoletjih so tudi na Slovenskem v tako imenovanih svetili v7 —srebali J o*10 “ krožnikov, ki so se srebrnkasto kositrno KP°S^e’- ki ga Je služinčad na mizo, je bilo domnuk' Je bila taka oprema draga, bi jo v skromnejših ovm zaman iskali. imP^-*86 i® ''easih iz kositrnih posod lahlm *i° '*e(^0 m P1’0’ si dandanes niso *- k mislimo, saj že dolgo nam. *ec v tai>i- Kositrarstvo je nreif6- čchončno usahnilo že sredi cenili?3 stoletia> k° so prišli na trg ei i?a lJ^ra™ični, litoželezni in dru-U ■ ki so jih serijsko izdelova- vjjp?® pa Je moč kositrne predmete 1 v muzejih, kjer hranijo značil- ne primerke kot dokaz kulture v določenem obdobju. Narodni muzej v Ljubljani je pripravil posebno razstavo, ki potuje po Sloveniji in je od minulega petka na ogled tudi v mali dvorani novega oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu. \ Na razstavi je nazorno prikazan razvoj te dejavnosti na Slovenskem. Ohranjeni viri povedo, da so pri nas kositrne predmete uporabljali že v 15. stoletju. Dokazano je, da so bile v več mestih delavnice, kjer so tuji in domači mojstri izdelovali najrazličnejše namizno posodje iz kositra. Za nas je posebej zanimivo, da je taka delavnica delovala tudi v Novem mestu. Naj večji razmah je fta slovenskih tleh kositrarstvo doživelo v 17. in 18. stoletju. Iz tega obdobja so. tudi razstavljeni predmeti, saj se starejši niso ohranili. Razstava v Novem mestu bo odprta do 29. marca. „PRI SLONU” V LIRIČNEM MRAKU V novomeškem razstavišču ,JPri slonu v gosteh ”, kjer se od lanske jeseni vrstijo fotografske razstave, je bil minuli petek prvič tudi literarni večer; svoja dela so brali trije novomeški pesniki - Marjanca Kočevar-Colarič, Milan Markelj in Ivan Zoran, ki jih je ljubiteljem poezije predstavila Jadranka Matič iz Študijske knjižnice Mirana Jarca. Po mnenju navzočih je bil večer lepa poživitev kulturnega življenja v Novem mestu, hkrati pa napoved, da se bo v omenjenem razstavišču zgodilo še marsikaj zanimivega. Na posnetku: nastopajoči ob mizi, edinem razsvetljenem prostoru na večeru, ob pesnikih tudi učenci novomeške glasbene šole, ki so izvajalce spremljali na kitare in druga glasbila. (Foto: J. Pavlin) Srednje šole odpirajo vrata ,ja več kot 3000 novincev let_razP's.u zav vpis v prve letnike srednjih šol usmerjenega izobraževanja za novo šolsko nekaj več o možnostih šolanja na Dolenjskem, v Posavju in na Kočevskem — Danes in v soboto na vseh srednjih šolah informativni dan u Pr‘b0(lnje šolsko leto bo v. prvih letnikih srednjih šol “nbraževanja na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in sredem prostora za več kot 3.000 učencev. V oddelke s skrai ’ Pro8tamom jih bodo sprejeli 2.610, v oddelke s met ™ programom pa najmanj 420. Poleg tega bo 90 učnih s v oddelkih s tako imenovanim nadaljevalnim programom. razn°l ^ ra2v’dno iz skupnega tiehiu °^iavlienega minuli teden v Im«; ’ . 0 naiveč novincev dobile kifr nar, le- V Novem mestu, Sroa ^ lo vrstno izobraževanje v v n nJL tehniških usmeritev, bo ,,,xfrV1 letnikih predvidoma 480 .z "T ^ oddelkih s skrajšanim skurL Vatoim Programom jih bo srelf/- * oddelki ™ odrasle 120. Za naivif*1- program> kjer bo moč v nesa t stopnji doseči poklic stroj-ra nf a’ ie robnih 240 mest 90 n, ^rce> ki končujejo osemletko, narfa? za *>lanje odraslih. Oddelek z vSffi-L Programom, kjer štel ari v bodoče tehnologe, bo if b°do za strojne livarje in Krškem dobno šolanje bo teklo v učencev’ /k^er bodo sprejeli 60 oddeli. tega 30 odraslih) v odrasli) S skraj*anim, 180 (30 izobraže V oddelke s srednjim bo nioi^3 programom. Tudi tu tehnika doseCi poklic strojnega Program °ddelek z nadaljevalnim V Ko*e,?m b° 5tel 30 kandidatov, nih k>| ,ainkajšnji Center poklic- nje pq Prostih mest za izobraževa-letnik x, a^nem programu za prvi Prijave j?1 razpisal, ker še čaka na njem encev- Šolanja po sred- sedamiu gramu bo deležno 150 Qdraslih osn°vnošolcev in 30 Krškem1? v Novem mestu in fetnike cV°S,a leseni sprejeli v prve yali bos,.,U7 210 učencev. Vpiso-^nje . kandidate za izobraže- Novem srednjem programu. V mestu. kjer se v okviru Srednje šole tehniških usmeritev učenci že šolajo za elektronike, bo v rednih prvih oddelkih 90, v oddelkih za odrasle pa 30 novincev. Šolski center v Krškem, kjer je moč priti do poklicev elektrikarja energetika in elektrotehnika energetika, pa bo v prve letnike sprejel 90 učencev. Šolanje gradbenikov poteka v Novem mestu. Za izobraževanje po skrajšanem programu (za opravljanje manj zahtevnih gradbenih del) bodo sprejeli 30 učencev. Za srednji program, kjer je moč doseči tudi poklic gradbenega tehnika, je v prvih letnikih pripravljenih 60 mest. Vpisali bodo tudi kandidate za šolanje lesarjev. V prvi letnik s skrajšanim programom (za obdelovalce lesa) bodo sprejeli 30 kandidatov, medtem ko bo v oddelkih s srednjim programom (npr. za lesaije širokega profila) prostora za 60 učencev. Izobraževanje za tekstilno stroko poteka v Kočevju, Sevnici in Metliki. V kočevskem Centru poklicnih šol število mest za izobraževanje s prilagojenim skrajšanim programom še ni določeno. To bodo storili po prijavah učencev. Sicer bo odprt oddelek s skrajšanim programom za odrasle. V njem bo 30 bodočih pomočnikov tekstilnega konfekcio-narja. Tekstilne konfekcionarje bodo izšolali na srednji stopnji. Za prvi letnik v novem šolskem letu so predvideli 30 mest. Poklicna oblačilna šola v Sevnici bo vpisovala v oba programa in tudi v oddelke za odrasle. Za izobraževanje po skrajšanem programu je razpisanih 60 mest (30 za odrasle), za srednji program pa 90 (30 za odrasle). Poklicna tekstilna šola, delujoča pri metliški Beti, bo v novem šolskem letu sprejela 30 učencev *a skrajšani in 90 (30 odraslih) za srednji program. Izobraževanje kadrov za blagovni in denarni promet poteka, kot je znano že od začetka sedanjega šolskega leta, v Brežicah in Novem mestu. Tako bo brežiška Srednja ekonomska, naravoslovno-matema-tična in pedagoška šola jeseni v prve letnike s srednjim programom (blagovni manipulant, prodajalec, komercialni tehnik) sprejela skupaj 210 kandidatov (30 v oddelek za odrasle), poleg tega pa še 30 kandidatov v oddelek z nadaljevalnim programom (za izšolanje trgovskih poslovodij). Za poklic poslovnega manipulanta in ekonomskega tehnika pa se bodo kandidati lahko izšolali na Družboslovni in ekonomski srednji šoli v Noveni mestu. V nove prve letnike bodo vpisali 120 učencev, od tega 30 v oddelek za odrasle. Srednja šola za gostinstvo in turizem v Novem mestu bo v obeh programih - za kuharje in natakarje - jeseni vpisala po 120 „prvošol-cev”, od tega po 30 v oddelkih za odrasle. Zdravstvena šola v Novem mestu pa bo v prve letnike (za bolničarje in zdravstvene tehnike) sprejela 90 učencev. Kadre za področje pedagoške dejavnosti izobražujeta v Novem mestu Srednja šola pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve ter v Brežicah Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoška šola. Novomeška je za nove prve letnike s srednjim izobraževalnim programom (za razredni pouk, družboslovno-jezikovna in naravoslovno-matematična smer) razpisala 90, brežiška, ki ima vse te smeri, razen naravostavno-matematične, pa 60 mest. Ti dve šoli izobražujeta tudi kadre z naravo slo vno-matema-tičnega področja. Brežiška bo v novem šolskem letu sprejela v prve letnike 60 kandidatov za bodoče matematične in biološko-kemijske tehnike, novomeška pa prav toliko za izšolanje fizikalnih in biološko-kemijskih tehnikov. Šolanje papirničarjev poteka v Krškem, tn sicer v okviru tako % KNJIŽICA O ČRNOMALJSKEM GASILSTVU Ob koncu preteklega leta je v založništvu Gasilskega društva Črnomelj izšla 64 strani obsegajoča knjižica prof. Zvonka Rusa z naslovom „Sto let Črnomaljskega gasilskega društva”- Knjižica je pomemben prispevek za zgodovino društev v Beli krajini, saj je v njej zaradi uničenih ali izgubljenih virov z velikim trudom zbrano gradivo, ki prikazuje razvoj organiziranega gasilstva v Črnomlju od ustanovitve društva 1881 do praznovanja društvene stoletnice junija 1981. Poleg zgodovinskih podatkov je med vrsticami nadrobljenih dovolj zanimivosti in fotografij, ki govore o'vlogi in vplivu društva na življenje ljudi v Črnomlju. Zato je knjižica zanimiva ne le za poklicne razlagalce zgodovine, ampak za vse, ki bi se radi podrobneje seznanili z delom črnomaljske preteklosti. ^ DULAR Adlešiški oder Gledališka skupina šteje 14 članov — Premiera za krajevni praznik — Želijo več članov V Adlešičihje pred leti delovala gledališka skupina, ki je občasno pripravila kakšno predstavo. Potem je delo za dalj časa zamrlo. Odkar pa so Adlešiči dobili nov večnamenski dom, v katerem je tudi velika dvorana z odrom, se razmere za ponoven razmah kulturne dejavnosti v tem kraju močno izboljšale. Ponovno je začela delati tudi gledališka skupina. „Pred kratkim mesecem smo začeli z vajami za Marinčevo Komedijo o komediji,” je povedal Mike Husič, ki s Pavlo Miklošič vodi gledališko skupino, oba sta tudi režiserja te komedije. Miklošičeva in Husič sta se de- cembra udeleževala začetnega režiserskega seminarja v Črnomlju. „Sedaj šteje naša skupina 14 ljudi, v glavnem mladih, v naše vrste pa bi radi privabili čim več članov, tudi starejših,” pravi Husič, ki je v prejšnjih letih večkrat igral v igrali, ki so jih uprizarjali v Adlešičih. Na seminaiju v Črnomlju je tekla beseda tudi o prizadevanjih za delo gledaliških skupin na po deželju. „Seveda se moramo prilagoditi našim možnostim in zmožnostim. Zanimanje za to kulturno dejavnost med našimi ljudmi vsekakor je. Če bo le moč, bomo poslej vsako leto pripravili po eno predstavo. V Komediji o komediji, ki jo nameravajo uprizoriti za krajevni praznik (praznujejo ga 22. marca), nastopa 12 igralcev. „Sedaj vadimo v šoli, saj bi ogrevanje doma preveč stalo; če se bo le dalo, bi Tadi imeli vaje po trikrat na teden,” je dejal Husič, za sedaj najstarejši član skupine. A. B. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE usposablja mladino za neposredno vključevanje v delo. imenovane dislocirane enote ustrezne šole. Jeseni bodo v novi prvi letnik z izobraževanjem po srednjem programu sprejeli 30 učencev. Za področje prometa in zvez pa bodo kadre izobraževali v Novem mestu. V okviru izobraževalnih enot pri Srednji šoli tehniških usmeritev je za prve letnike, kjer se bodo po srednjem programu izšolali vzdrževalci vozil in strojev, razpisanih 60 mest. V oddelkih s skrajšanim programom (cestnoprometna usmeritev) pa bodo šolali voznike. Predvidenih je 120 „učnih” mest, za katera se bodo lahko priglasili le odrasli. • Procedura za vpis v prve letnike bo podobna lanski ob tem času. Najprej bo tako imenovani informativni dan. To bo v vsej Sloveniji, torej tudi na našem območju, že danes od 9. do 17. ure. Kandidati bodo dobili podrobna pojasnila o možnostih za vpis, o načinu in zahtevnosti izobraževanja ter o možnostih za kasnejše zaposlovanje. Sole, ki predvidevajo tudi izobraževanje ob delu, pa bodo organizirale informativni dan v soboto, 6. marca, ob 9. uri. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 25. marca IZ. impmmummi HM mmm ZAKLADI SE DO NEDELJE -Razstava ,.Zakladi NUK" v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so na ogled številne dragocenosti od inku-nabul prek slovenske duhovne dediščine do svetovnih unikatov, bo odprta še do nedelje, 7. marca. To je ena najbolj obiskanih prireditev. Pred kratkim so nagradili dvajset-tisočega obiskovalca. SREČANJE Z ZAMEJCI - V Cankrajevem domu v Ljubljani bodo jutri in v soboto predstavili svojo kulturno dejavnost Slovenci iz avstrijskega dela Koroške. Pod naslovom „Rož - Podjuna - Zila” bodo nastopile skupine, ki delujejo v okviru obeh zamejskih kulturnih organizacij: Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. NI VEČ TEKMOVANJE - Akcija „Naš klub 82", ki jo pripravljata predsedstvi ZKO in ZSMS Slovenije, ne bo tekmovanje, pač pa samo gibanje, ki naj bi spodbudilo kulturno-umetniško udejstvovanje POJASNILO Prejšnji teden smo na tej strani objavili vest, ki sporoča, da so na Mirni uprizorili glasbeno pravljico „Račka gre na potovanje" in z njo gostovali v Šentrupertu. V besedilo se je prikradla pomota, ki jo tokrat popravljamo. Pravljice niso pripravili pod vodstvom Alenke Peček, kot je Eisalo, pač pa pod vodstvom Duške ah~Peček. Prizadetim se za napako opravičujemo. mladih v klubih in društvih v naši republiki in pri Slovencih v zamejstvu. Delo skupin, ki se bodo vključile v akcijo do 20 marca, bo spremljala posebna strokovna žirija in najboljše odbrala za zaključni nastop, ki bo junija v zdaj še neznanem kraju. PARTLJIČ MED NOVOMEŠČANI V ponedeljek in torek so si obiskovalci gledaliških abonmajskih prireditev v Novem mestu lahko ogledali komedijo ,.Nasvidenje nad zvezdami". Ob tej priložnosti je Novo mesto obiskal tud) avtor tega dela Tone Partljič. ŠENTJERNEJ VRAČA OBISK Jutri ob 19.30 bodo v novomeškem Domu kulture nastopile kulturne skupine iz Šentjerneja in tako , vrnile obisk Novomeščanom, ki so v Šentjerneju gostovale pel letošnjim slovenskim kultun. ir praznikom. Na celovečerni pri s ditvi bodo sodelovali: pij lX>>" Roguljičem, mešani pe . taktirko Milana Pavf.ča ir nejski oktet, ki mu je ur vodja Janko Avsenak. Priredi: pravljata ZKO in Kulturno bratov Pirkovičev iz Šentjernt K rM hV POTA L\ S% ■sA Največ sporov zaradi odpovedi Poročilo o delu novomeškega sodišča združenega dela — Zapleti ob solidarnostnih stanovanjih — Brezpraven položaj delavcev pri zasebnikih Med zadevami, s katerimi je imelo sodišče združenega dela v Novem mestu lani največkrat opravka, je na prvem mestu prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukr tležurn ir « m poročaj 0 NAŠLI AVTO - Pri Mokricah so 23. februarja našli osebni avto Alojza Peterlina iz Dobruške vasi. Avto je 17. februarja odbmel izpred Peterlinove hiše. Do ..izletnika’ pelje uporabna sled. • RAZGRAJAČA - Črnomaljski miličniki so 26. februarja pridržali do iztreznitve 43-letnega Ivana Jakovljeviča s Planine, ker je pijan oviral promet v Črnomlju ter razgrajal v gostilni Rojc. Možak bo moral k spdniku za prekrške. Z zakonom bo imel opraviti tudi Luka Dražetič s pianine. Črnomaljski miličniki so ga dali na hladno, ker je razgrajal in razbijal opremo v samskem domu GG na Planini. VLOM V LADO - V noči na 28. februar je bilo vlomljeno v lado Branka Janeša iz MetUke. Nepridiprav je vdrl skozi trikotno okence in vzel radijski aparat z zvočnikom. Škode je za 5.000 din. RAZBORITI PODNAJEMNIK Trebanjski miličniki so 28. februarja dali na hladno 21-letnega Franca Finka s Sel pri Šentrupertu. Fant stanuje začasno pri Lahovih v Knežji vasi. Več dni zapored je pil in razgrajal pri stanodajalcih. Nazadnje so morali poklicati miličnike, da so nemimeža odpeljali na hladno. Nekaj besed bo treba spregovoriti tudi s sodnikom za prekrške. Pri sodišču je zahtevata sodno varstvo 50 izključenih delavcev. Številka je velika in v dobršni meri posledica zaostrenega ekonomskega položaja in manjšega zaposlovanja. Delavci so bili največkrat odpuščeni zaradi pijančevanja in tatvine. Gre največ za starejše delavce, ki po eni strani ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev, po drugi pa jih nihče noče zaposliti. Odločitve samoupravnih organov o odpustu so bile večinoma pravilne, sodišče združenega dela je lahko odločitev samo potrdilo. Seveda se mimo sodišča postavlja vprašanje, ali ne bodo odpuščeni delavci jutri še globlje zabredli v težave in postali socialni problem. Na drugem mestu po številu so bile lani zadeve, ki se tičejo izselitve stanovalcev, ki so pred leti kot člani mladih družin dobili od stanovanjske skupnosti solidarnostna stanovanja za določen čas. Takih zadev rešujejo še 35. Ljudje so dobili solidarnostna stanovanja le, če so se delovne organizacije, v katerih delajo, zavezale, da bodo v določenem času same rešile stanovanjsko vprašanje svojega delavca. Večina podjetij te obveznosti ni izpolnila, čeprav je res, da v Novem mestu ravno ne mrgoli stanovanj, ki bi jih bilo moč kupiti. Zanimivi so tudi primeri prerazporeditve delavcev z enega na drugo delovno mesto. Sodišče je ugotovilo, da so sc premeščanja dogajala predvsem zato, ker se je nekdo komu zameril, ker je bito potrebno preskrbeti določeno delo za koga drugega in podobno. Premestitve večinoma niso imele niti dejanske niti pravne osnove. Med postopkom so v podjetjih iskali za svojo odločitev najrazličnejše utemeljitve, sindikat se je mnogokrat pokazal v dokaj čudni luči. Skoraj brez izjeme se je crepa. postavljal na stališče organa, ki je odločal o delavčevi usodi. Posebno poglavje so sporna razmerja med zasebnimi obrtniki in njihovimi delavci. Še vedno prihaja do pogostih hudih kršitev veljavnih norm, bolje rečeno, za izkoriščanje človeka po človeku. Gre za osebne dohodke „na pamet", neupravičeno odpovedovanje delovnega razmerja. Sodišče bo ukrepalo po najostrejši črki zakona, izdalo bo celo nekaj predlogov za odvzem obrti. PO DOLENJSKI DEŽELI • Lastnik zidanice, ki stoji nad Bajnofom, je te dni dobil nenapovedanega gosta: nekdo je vdrl v klet ter onesel 30 litrov vina ter odejo. Kaže, da je bila kapljica kar dobra, ko se je namreč nepridiprav polotil še vrat sosedovega hrama, je bila ključavnica močnejša, da ne rečemo pametnejša. • Miličniki so na železniški postaji v Dobovi te dni prijeli nekega Azisa Hosseina iz Irana. Mladenič se je od vrstnikov razlikoval po nekoliko večjem številu ročnih ur. Cas mu je kazalo kar 155 teh napravic. Da ne bi opešale, je imel za ure po žepih še blizu 1000 baterij. • Cerkvena vrata darežljivega sv. Miklavža v Velikem Poldogu pri Krškem je te dni snel s tečajev še neznan zmikavt in onesel podobi sv. Jurija na konju in Marije Brezmadežne. Sliki merita 130 krat 70 cm, stari sta 150 let in imata večjo kulturno -zgodovinsko vrednost. Prehuda žeja priklicala smrt Tragičen konec prepira v krogih kočevske „sončne uprave” - Vili Hrovat obsojen na 8, Viktor Dule pa na 2 leti zapora — Kazen še ni pravnomočna Vili Horvat (44 let) z Reške v Kočevju je kriv umora in poizkusa umora, Viktor Dole (23 let) s Turjaške v Kočevju pa sodelovanja v pretepu in lahke telesne poškodbe. Horvat je bil obsojen na enotno kazen 8 let zapora, Viktor Dule pa na enotno kazen dveh let zapora. Tako je razsodil senat pri Temeljnem sodišču Ljubljana - enota Kočevje, ki mu je predsedoval sodnik Julij Plut. Sodba še ni pravnomočna. Vilija Horvata je obtožba bremenila, da je v bistveno zmanjšani prištevnosti 29. julija lani ob 23. uri v stanovanju Jožeta Koširja na Reški 4 a v Kočevju med prepirom in pretepom zabodel z nožem v srce Miroslava Andoljška, da je takoj umrl; nato je zabodel še dvakrat v levo ramo od zadaj Viktorja Dulca. Viktorja Dulca pa je obtožba bremenila, da je skupaj z Miroslavom Andoljškom skušal izsiliti od Vilija Horvata 70 din za pijačo. Ta se je upiral in denarja ni hotel dati. Zato se je začel pretep, v katerem je Horvat zabodel Andoljška. Viktor Dule je s kotam iz ograje tepel Horvata po glavi in hrbtu ter mu prizadejal več poškodb, da je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana in prizadeta njegova osebnost. Z izjavami obeh obtožencev in prič si sodišče ni moglo veliko pomagati, ker je vsak opisoval tragični dogodek povsem drugače. Udeleženci pretepa in lastnik stanovanja so imeli v krvi prek M oz. nekateri celo preko 2 promila alkohola. Vsi so si bili enotni le, da je bila v sobi, kjer se je umor zgodil, med pretepom tema in da se ni videlo, kdo ima kaj v roki. Horvatov zagovornik je zato v zaključnem govoru med drugim dejal, da ni možen zaključek, da je nož uporabil Vili; da ne izključuje mnenja, da bi nož uporabil Dule in da bi moralo sodišče zaradi dvoma oprostiti Vilija naklepnega uboja in da bi ga lahko obsodili le zaradi sodelovanja v pretepu, v katerem je bila ena oseba ubita. Tudi Vili Horvat je med zaslišanjem in v zaključnem govoru poudaril, da se ne spominja, da bi koga zabodel, da se ne čuti krivega, da je vsega kriv Dule, ki ga je prišel v stanovanje napadat in ga ni poslušal, ko mu je svetoval, naj gre domov, poleg tega pa zabodenega Andoljška sploh ni poznal in ni imel ničesar proti njemu. Sodišče je bolj upoštevata mne-' nje zastopnika obtožbe, ker je me- nilo, da je verjetnejše. To je že drugi umor, v krogih „sončne uprave", kot pravijo v Kočevju skupini brezdelnežev. Za Dulca so menili, da je znan izzivač in pretepač; če njega ne bi bilo, bi zelo verjetno Andoljšek še živel. Sodišče je imelo nedvomno težko in odgovorno delo, ko je obravnavata ta primer. Omenili smo že, da sodba še ni pravnomočna. Lahko sklepamo, da bo prišlo do pritožbe in da bo do končne rešitve preteklo še nekaj časa. J. PRIMC EDINSTVEN TEDEN - V rubriki »Kronika nesreč" objavljamo praviloma manjše prometne nesreče, torej take z lažjimi poškodbami in skromnejšo škodo. Kot vidite, je rubrika danes tako rekoč prazna. Primerilo se je namreč, da se je v minulem tednu na območju UNZ Novo mesto in UNZ Krško zgodila samo ena (1!!!) registrirana prometna nesreča za ta ..predalček". Poleg tega tudi hujših m bito. Zato pa je, žal, bolj polna druga rubrika. Tista s tatvinami, pretepi itd. T, olenjski list« v .vsako družino NI MU BILO POMOČI Med prevozom v sevniški zdravstveni dom je 27. februarja okoli 8. ure podlegel poškodbam 53-letni Anton Bovhan s Podvrha. Bovhan je omenjenega dne prišel na obisk h Karlu Vidicu v Orehovo pri Sevnici. Vidic je popravljal buldožer, katerega prednji del je molel v zrak. Bovhan je Vidicu rekel, da gre v hlev kidat gnoj. Misleč, da je res odšel, je Vidic spustil buldozerjevo odrivalno desko, ki je Bovhana potlačila. Vidic ga je takoj odnesel v avto, vendar so bile poškodbe tako hude, da ni bilo pomoči. Med plenom tudi pletersko žganje s hruško Med 24. in 26. februarjem je na Hribu pri Dragi nekdo vlomil v vikend Martina Levaka iz Novega mesta. Zmikavt je vdrl skozi vrata, premetal vse prostore in, tako kaže, tudi prenočil. Vzel je televizor, pepelnik in vžigalnik, več kož, prt, mlinček za kavo, pletersko žganje s hruško, budilko, barometer, nekaj tj uh in 8 odej. Vse skupaj cenijo na 42.000 din. V istem času je bilo vlomljeno tudi v bližnjo počitniško hišico Karla Kovačiča iz Novega mesta. Nepridiprav je tudi tu vdrl skozi vrata in vse razmetal. Odnesel je pehar orehov, na vratih pa storil za več tisoč dinaijev škode. V tretje gre rado. Domnevajo, daje isti zmikavt obiskal tudi vikend Staneta Beceleta iz Šentjerneja. BREZ IZPITA S CESTE -Sedemanjstletnež je 27. februarja vozil osebni avto, kajpak brez vozniškega dovoljenja, od Šentjerneja proti Novemu mestu. Ko je prehitro zapeljal v ovinek pri Šentjerneju, ga je zaneslo s ceste. Avto se je s prednjim delom zaril v zemljo. Voznik, sopotnik in lastnik avta Dorjan Mahnič s Potovga vrha so bili laže ranjeni. Škode ja za 40.000 din. Ne da bi podatke posebej analiziralo, je novomeško sodišče združenega dela zbralo tudi številke, od kod prihaja v reševanje največ zadev. V občini Novo mesto imajo največ predlogov iz IMV, tovarne zdravil Krka in »Gorjancev”. Precejkrat se pojavljajo tudi SGP Pionir, Novoles in bršljinska Iskra. Ni pa nobenega spora, ki bi se, recimo, nanašal na Labod in šentjernejsko Iskro. V črnomaljski občini prevladujejo zadeve iz Belta, Goka, rudnika Kanižarica, IGM in semiške Iskre. V vsej metliški občini so Imeli lani le 12 spornih zadev, v trebanjski občini pa je bita nekaj nesporazumov v Trimu in Donitu. Seveda bi težko trdili, ugotavlja sodišče v poročilu, da v okoljih, odkoder je v obravnavi največ zadev, ni dobrih medsebojnih odnosov, in obratno, da je tam, kjer ni sporov, vse v najlepšem redu. M. B. OB ŠKODO V noči na 26. februar je izpred hiše nekdo odpeljal osebni avto „škoda“ Slavka Rostuhajja iz Sentlenarta. Kam je avto odbmel, še ugotavljajo. PADEL NA HLODOVINO V petek ob 20.35 se je v tovarni „Djuro Salaj" v Krškem zgodila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 47-letni Vinko Veličkovič iz Drnovega. Možak je pomagal pri čiščenju transportnega traku, na katerem je prišlo do zastoja. Pri tem je skozi korito padel 3 metre globoko na hlodovino. Veličkoviča so odpeljali v brežiško bolnišnico. ŠKODA V „DJURU SALAJU” V soboto okoli 11. ure je v tovarni „Djuro Salaj” počila pogonska os na stroju za čiščenje lesa. Škode je za 1,2 milijona dinaijev. UKRADLI KOS KRIŽEVEGA POTA V noči na soboto je bito vlomljeno v dobovsko cerkev. Zmikavti so prišli v božji hram skozi stranska vrata in odnesli 3 slike iz križevega pota, naslikanega 1806. Slike, ki imajo večjo kulturno-zgodovinsko vrednost, so velike 90 krat 70 cm. POMLAD RAZKRIVA — Še zadnji sneg je skopnel in topli dnfv’ so konec tedna zvabili mnoge na sprehod v naravo. Gozdovi so sprehajalcem razgrnili svojo pomladansko goloto, z njo vred Pa človeško nemarnost. V golem grmičevju so te dni še bolj opat®) kot sicer nagrmadene smeti, odpadni predmeti in druga šara, ki®) več za rabo, pa jo po nesmiselnem geslu ,gozd vse požre odmetujemo, kjer se komu pač zdi. V okolici Novega mesta je nekaj divjih smetišč (posnetek je z enega), na katerih bi gospoda#11 zbiralec nabral tudi kaj koristnega, če za drugega ne, pa za Difl°* A kaj bi jadikovali! Kmalu bo listje ozelenelo in teh kozmetičnih ekoloških grehov, ki so mimogrede tudi kaznivi, ne bo več videti (Foto: MiM) Jeza porušila beton jj Spor mejašev na Trški gori se je končal z denarno J, kaznijo — Soglasna meja obeta boljše sosedstvo Na tri tisočake denarne kazni je obsodil senat novomeške ), enote temeljnega sodišča Npvo mesto 63-letnega Ludvika Činkoleta iz Ljubljane. Činkoletu so dokazali, daje v drugi polovici julija 1979 na Trški gori na meji med svojo parcelo in parcelo Helene Rifelj porušil in razbil s kladivom 4 betonske stebre, nato pa še prežagal železo sredi stebrov. S tem je Činkole oškodoval zakonca Rifelj za 1.000 din, ki jih ) J seveda mora povrniti. Ludvik Činkole je priznal, da se je znesel nad betonom Zagovarjal se je, da se z lastnico parcele, ki meji na njegovo < na Trški gori, Heleno Rifelj dobro razume, z njenim možem ‘ Ivanom pa ne. Razjezilo ga je, ko je Ivan Rifelj postavil betonske stebričke tik ob njegovi zidanici, ravno na takem kraju, da mu je onemogočil dohod do zidanice. Stebre je razbil s kladivom in jih porušil, železno žico v njihovi sredini , pa prežagal. Ko so kasneje, v letu 1980, poklicali k zidanici J geometra in ko je bila zarisana meja med njegovo parcelo in parcelo Helene Rifelj, so ugotovili, da je Ivan Rifelj stebre dejansko postavil na Cinkoletovem zemljišču. V letu 1980 so glede meje lastniki dosegli soglasje, leto poprej pa soglasja še ni bilo. Činkole je ne glede na olajševalne okoliščine pač storil kaznivo dejanje poškodo- ! vanja tuje stvari. ' Sodišče s težavo do resnice Sodni postopek se vleče, nagrabljeni denar pa je vreden vsak dan manj — Sodba Ljudfff* Leskovšek razveljavljena — Razprava preložena za nedoločen čas Junija lani je sodišče v Kočevju zaradi grabeža ter uničenja in ponarejanja poslovnih listin obsodilo zobno asistentko Ljudmilo Leskovšek, rojeno 1942, na 6 let zapora in vrnitev 315.174 din oškodovanemu Zdravstvenemu domu Kočevje. Izrečen ji je bil še varnostni ukrep opravljanja poklica, dejavnosti in dolžnosti, zvezane s financami, za dobo 5 let. Višje sodišče pa je na predlog obdolženke oz. njene zagovornice sodbo razveljavilo. tudi prepričanje, da bi bil pos^r . ugotavljanja teh vplačil (gre zi ” pacientov) dolgotrajen, drag i® ne bi dal zanesljivih rezultatov Petčlanski senat temeljnega sodišča Ljubljane-enota Kočevje je 23. februarja pod predsedstvom sodnika Julija Pluta zadevo ponovno obravnaval. Zastopniki tožilstva, obrambe in izvedenec finančne stroke so bili enotni v prepričanju, da je za približno dve tretjini denarja popolnoma jasno, da si ga je obtoženka prisvojila (to je denar, za katerega je blok oz. blagajniški prejemek napisala, denar dobila, odvedla pa ga ni). Sporna pa je ostala tretjina zneska (gre za natančno 107.520,20 din), ki so ga uvrstili v skupino „btok ni pisan” in gre za primere, ko pacienti po trditvi Leskovškove niso takoj plačali participacije za zobozdravstvene storitve, ker niso imeli s seboj denarja. Obtoženka je menila, da so vsi ti primeri plačani (po pošti, pri banki, pri blagajni zdravstvenega doma ali pri kakšni drugi asistentki) in je torej Zdravstveni dom ta denar dobil, kljub temu pa bremene še njo, kot da je denar prejela, odvedla pa ga ni. Tudi izvedenec finančne stroke Eduard Pilih iz Ljubljane je menil, da za primere „btok ni pisan” ni možno dokazati, da si je obtoženka kaj prisvojila. Menil je, da so vse tri možnosti: da si ni prisvojila nič, da si je prisvojila nekaj -ali pa celo vse. Izrazil je Zastopnik tožilstva je vz obtožbi za ves znesek (prav -tudi predstavnik Zdravstven^ doma) in zahteval izvedenski P*v gled dokumentacije. Zagovori®, pa je predlagala, naj se ugot0'\ koliko denarja je obtoženka J* letu 1978 vrnila zdravstvenemu ® mu tako, da je napisala večjo vs° , participacije, kot bi jo m°J - - - - hP pacient plačati, in je razliko p*aS j la ona (naprimer: pacient bi plačati 100 din in je toliko •'•J, plačal, ona pa je napisala do*;, ment za 150 din in je razliko T din sama dodala, da bi tako p°'r®\ la zdravstvenemu domu vsaj d neupravičeno prisvojenega deilM rti' Senat je po posvetu obema pre~, logoma ugodil in preložil obra®11. vo za nedoločen čas. Mi pa , I dodamo, da gre za dejanja, stori-, 1968 do 19J' JOŽE PR,M v obdobju od leta 1968 do VLOMILI V DVA FICKA V noči na 25. februar je bil° Črnomlju vlomljeno v fička Cimermana iz Črnomlja, ki je a j. parkiral pred stanovanjem v Zadri1 ni ulici. Nepridiprav je vlomilsl trikotno okence, opazil, da je v; POSTREZI SI SAM - Najnovejši ceni bencina v pozdrav bi lahko z bencinskih črpalk izginili tudi taki prizori bencinske samo-postrežbe. Očitno je v teh mrzlih dneh črpalkarjem prijetno posedeti v toplem kiosku. Prizor je s črpalke ob Cesti herojev v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin) kori . ključ in se odpeljal Pod lipo, kjefi* konjiček na štirih kolesih tudi°st Vlomljeno je bilo tudi v fička 2de(| ke Vipavec, ki je stal na belokranjskega odreda. VIomile®£ vse premetal in vzel očala, iz m nika pa izvijače. Lastnica je na šku® za 3.000 din. Vloma stautemejje . osumljena O. H. in I. K. Oba bo® morala pred sodnike. ^foHjana^ Avtopromet, gostinstvo in turizem „GORJAN-Cl" Novo mesto — Straža vabi k sodelovanju 1. avtomehanike za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil, 2. strojnega ključavničarja ali varilca, 3. avtoličarja, 4. KV natakarje, 5. voznike v tovornem prometu za opravljanje špedicijskih prevozov na mednarodni špediciji in v tuzemstvu, 6. snažilke za TOZD Gostinstvo. Pogoji: Pod št. 1, 2. 3, in 4 morajo imeti kandidati končano poklieno šolo ustrezne smeri. Pod št. 5 morajo imeti kandidati vozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končano šolo za poklicne voznike motornih vozil. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije in s prakso v špedicijskih prevozih. Pod št. 6 imajo lahko kandidatke nedokončano osnovno šolo. Za vse kandidate je splošni pogoj odslužen kadrovski rok *n trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja do zasedbe. Odbor za delovna razmerja Salonit Anhovo TOZD Opekarna Brežice Komisija za delovna razmerja objavlja Prosta dela in naloge: 1- STROJNIKA PREŠE - en delavec Pogoj: osnovnošolska izobrazba in 6 mesecev delovnih izkušenj 2. UPRAVLJALCA PREMIČNE PLOŠČADI - en delavec pogoj: osnovnošolska izobrazba in 1 mesec delovnih izkušenj 3. KOTLOVNIC ARJA - AVTOKLAVE RJA - en delavec ' pogoj: opravljen izpit za strojnika parnih kotlov in 6 mesecev izkušenj na opravljanju enakih del 4. SKLADIŠČNIH DELAVCEV - štiri delavce pogoj: NK delavci z enim mesecem delovnih izkušenj 5. ČISTILCA OBRATA - dva delavca pogoj: NK delavci z enim mesecem delovnih izkušenj pela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poizkusno dobo 3 mesece. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa. 110/8-82 UUBUANA Delavski svet 2 (TO — TOZD Pekarna Krško objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom za obrat Brežice, in sicer: 1. VODENJE PROIZVODNJE PEKOVSKIH IN slaščičarskih izdelkov; 2-STROJNO OBLIKOVANJE TESTA - 1 dela-, vec; 3- STROJNO IZDELOVANJE KEKSOV - -1 moški delavec za določen čas 3 mesecev. Pogoji; P°d 1) — vjšja ali srednja šola kemijske ali živilske smeri, ^ oz. 5 let, delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih; l P°d 2, 3) — popolna ali nepopolna osnovna šola z možnostjo priučitve. Delo pod tč. 2 je pretežno nočno. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: 4ITO LJUBLJANA - TOZD PEKARNA KRŠKO, Cesta 4- julija 86. D izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku toka za sprejem ponudb. _ 114/9-82 Šport pred »veliko žehto”? Delegati četrkove skupščine TKS so se bolj kot po dnevnem redu ravnali po urnih kazalcih — Neenotnost ZTKO in TKS Novo mesto Prva in edina zares spodbudna ugotovitev četrtkove skupščine novomeške telesnokulturne skupnosti je bila, da sta zbora izvajalcev in uporabnikov telesne kulture sklepčna. Pa še to le do 5. točke dnevnega reda, ko so delegati pričeli množično zapuščati pomožni prostor novomeške športne dvorane. Vzrok: kazalci na uri so se pomaknili preko druge. Ne bi hoteli dramatizirati dogajanj, toda večina komentarjev po skupni seji zborov je, da je bila četrtkova skupščina dokaj realen odsev razmer, ki trenutno vladajo v novomeškem športu. Težko je kronistu opisati vse, kar je bilo izrečenega na račun takšnih ali drugačnih napak in pomanjkljivosti v telesni kulturi, kajti obsodb, namigovanj in nedorečenih misli je bilo preveč, da bi jim bilo z gotovostjo verjeti. Nekaj pa je po skupščini vendarle veliko jasnejše: rivalstvo med posameznimi športni- / mi zvrstmi, poskusi privatiziranja nekaterih športov, odprta vprašanja pri pregledu lani porabljenih finančnih sredstev in še kaj nujno terjajo odkrit pogovor vseh, ki krojijo novomeško športno politiko. Kajti danes ugotavljamo, da sta ZTKO in TKS na dveh različnih bregovih in da, denimo, delegati četrtkove skupščine, ki so lani preko L i Ko namenili blizu 750 starih milijonov za dejavnosti v novomeškem športu, raso prejeli pregleda, komu vse je bil ta denar lani nakazan. Pa vendar so bili taisti delegati postavljeni pred dejstvo, da „potrdijo realizacijo porabe v letu 1981”. In krivda? Veliko je nosijo delegati sami, ki so vsa leta brez pripomb sprejemali takšne dnevne rede skupščin, s svojo neudeležbo pa večkrat onemogočili tehtno razpravo in sprejem praznih sklepov. Čez noč se prav gotovo ne bo nič spremenilo. Tudi v četrtek potrjena nova organiziranost telesne kulture v občini in statut ter poslovnik TKS Novo mesto v današnih razmerah ne pomenijo koraka naprej, čeprav jim ne gre odrekati dobrega namena. Toda dokler bodo o usodi telesne kulture odločali urni kazalci, in dokler ZTKO in TKS ne bosta imeli enotnih stališč in pogledov, dotlej bo vsak, še tako koristen in temeljit predlog za ureditev razmer padel na nerodovitna tla. g BUD JA Pomladanski start z zmago Na startu II. ZOL—zahod zmagal v Kanalu Pionir s 3 : 0 — Točke tudi za Mokronog in Kočevke pričakovati je, da bodo pionitjevd vpisali že deseti par točk. S sobotnimi srečanji se je pričel spomladanski del prvenstvu v II. zvezni odbojkarski ligi-zahod. Ekipa novomeškega Pioniija je gostovala v Kanalu in z gladko zmago najavila, da je premor na prvenstvu temeljito izkoristila in se ne namerava odreči prvemu mestu na lestvici. SALONIT - PIONIR 0:3 (-6, -6, -13) - Le slabih 60 minut je trajalo srečanje, v katerem so gostje iz Novega mesta povsem nadigrali domačine. Že po 30 minutah igre je bilo 2)0 za Novomeščane, ki so nekolikanj popustili v tretjem nizu, vendar njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. V novomeški vrsti gre posebej pohvaliti Primca in Brulca. Pionir: Vernig, Primc, Ko srnina, Pečar, Skrbee, Graberski, Černe, Brulec, Kolarič, Babnik. S sobotno zmago so si Novo-meščani utrdili prvo mesto na lestvici, vendar so jim za petami igralci Mežice, ki imajo dve točki in eno srečanje manj. V 11. kolu gostujejo v Novem mestu odbojkaiji Bovca in Športni vrtiljak TUDI PRVOLIGAŠ NA KOLENIH - Ribniški rokometaši, člani II. zvezne lige, so v pripravljalnem obdobju na spomladanski del prvenstva pokazali odlično igro. Tako so pred dnevi „lesaiji” dobesedno pregazili zahodnonemškega prvoligaša Dietzenbach s 23:15 (13:5), najuspešnejši strelci pa so bili Križman in J. Ilc 6, Troha 5, Mikulin 3, itd. V drugem srečanju je Inles brez peterice stalnih igralcev prve postave premagal celovški PSK s 30:23 (15:11). Ilc, Križman in Troha so dosegli po 6 zadetkov. POKAL „STADIONU” - OO ZSMS Tekstilana iz Kočevja je pred dnevi organizirala tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 32 ekip iz Ribnice in Kočevja. V sklepni del so se uvrstile ekipe Stadiona, Košarke, 1. maja in Mirka Bračiča. V finalnem srečanju je Stadion premagal Košarko s 5:1 in tako drugič osvojil zmagovalni pokal. ODLOČILO BO ZADNJE KOLO - Tudi po sedmih kolih zimskega rokometnega prvenstva Ribnice sta na čelu ekipi Ribničana in Struške s 14 točkami. Sele njun medsebojni dvoboj v zadnjem kolu br, odločil zmagovalca lige. PREPRIČLJIVO LEVSTIK -V organizaciji SK Novinar iz Ljubljane je bilo pred dnevi na Podkorenu prvenstvo Rika v veleslalomu. Nastopilo je 22 tekmovalcev. Prvi je bil Levstik, 2. Mestek, 3. Grže. M. GLAVONJIČ TREBNJE: 5 CM SNEGA DOVQLJ SK Trimo iz Trebnjega je v soboto pripravil drugo klubsko tekmo v veleslalomu, na katerem je nastopilo 61 smučarjev. NavzOc samo 5 cm debeli snežni odeji je prvenstvo uspelo, saj je proga vzdržala vse nastopajoče. Rezultati: mlajši cicibani: Jemej Sila; starejši cicibani: Gregor Sever; cicibani:-Borut Novak; mlajši pionirji: Aleš Grmovšek; starejši pionirji: Matjaž Kotar; cicibanke: Maja Kranjc; mlajše pionirke: Nataša Bunc; starejše pionirke: Alenka Kržan. N. BUKOVEC USPEH V SOL MOKRONOG - SALONIT (ml) 3:0 - Dobro uro je trajalo srečanje, v katerem so Mokronožani osvojili nadvse pomemben par točk. Rezultati po nizih (13,14, 14) pove, daje bila tekma bolj izenačena, kot kaze rezultat, vendar so imeli domačini v ključnih trenutkih več sreče in zbranosti. Po 9. kolu so Mokronožani na 5. mestu z 8 točkami, v naslednjem kolo pa gostujejo v Črnučah. PARTIZAN TABOR - KOČEVJE 1:3 - Borbenost je gostjam prinesla presenetljivo zmago, s katero so se po točkovnem izkupičku (6 točk) približale sredini lestvice, čeprav še naprej ostajajo na predzadnjem mestu. V naslednjem kolu gostuje v Kočevju ekipa Fužinarja (ml). V NEDELJO FINALE V MALEM NOGOMETU V novomeški športni dvorani se bo v nedeljo ob 16. uri pričel finalni del tumirja v malem nogometu, na katerem je nastopilo kar 64 ekip iz vse Slovenije. Ekipe čateškega Nočnega kluba, novomeškega Elana, črnomaljskega Sadeža in Butoraja bodo med seboj odločile o zmagovalcu, po dosedanjih igrah pa je moč že vnaprej napovedati izredno kvalitetne tekme. STRAŽA: USPEL CIKLOKROS - V nedeljo je bilo v Straži pri Novem mestu medklubsko tekmovanje v ciktokrosu, na katerem je nastopilo 60 kolesarjev iz nekaterih slovenskih klubov. V kategoriji pionirjev B je zmagal Novomeščan Peter Judež, v kategoriji pionirjev A njegov klubski tovariš Marko Hrastar, pri mlajših mladincih Lojze Pavlinič iz ljubljanskega Roga, med starejšimi mladinci Hrovat iz ljubljanske Astre, pri rekreativcih Novomeščan Štih in med veterani Hrovat iz Grosupljega. F. BERGER Doslej najkvalitetnejši rokometni turnir V nedeljo v novomeški športni dvorani: reprezentance Jugoslavije, SRS, Dolenjske in Rad-^ ničkega___________________ S srečanjem med ekipo Dolenjske in beograjskim Radničkim se bo v nedeljo ob 9. uri v novomeSti športni dvorani pričel doslej najmočnejši ženski rokometni turnir v Sloveniji. Poleg omenjenih ekip sodelujeta na turnirju moštvi reprezentance SRS in ženske državne članske reprezentance, ki je tačas na pripra-■ vah v Novem mestu. Turnir, ki ga novomeški rokometni delavci prirejajo ob prazniku dneva žena, bo potekal pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka, nadaljnji spored tekem pa je takšen: — ob 10. uri Slovenija — Jugoslavija — ob 1 i. uri poraženca za 3. mesto — ob 12. uri finalno srečanje Omenimo naj še, da so včeraj ekipe Radničkega, državne reprezentance in Dolenjske nastopile pod pokroviteljstvom Beti in Kometa v Črnomlju, danes se bodo pod okriljem šentjer-nejske Iskre pomerile v Šentjerneju in jutri v Trebnjem ob podpori Dane. V vseh primerih so pri organizaciji srečanj pomagale tudi občinske TKS. TESNA ZMAGA PODBOČJA Košarkarji Podbočja so v soboto ' posavskem derbiju 2. ŠKL-vzhod v ■osteh le stežka premagali Breži-šane z 71 : 68 (40 : 35).' Poslej vsako srečanje odločilno Poraz Novomeščanov v 18. kolu II. ZKL Kraški zidar - Novoles 111:86 (57:45) - Prva zmaga Kočevcev v SKL - Katastrofa Novomeščank Srečanje v Sežani je bilo odtočeno že sredi prvega dela, ko so domačini vodili kar s 16 koši razlike. V vrsti Sežancev se je v tem obdobju odlikoval Brezec, ki je sam opravil levji delež, ob koncu srečanja pa je za njegovim imenom stalo zapisanih kar 44 košev. Novomešča-ni niso igrali tolikanj podrejene vloge, kot kaže rezultat, vendar so bili domačini tokrat izredno razigrani, v svojih vrstah pa so imeli poleg Brezca tudi razpoloženega Supiča, bivšega igralca Novega mesta. Novoles: Cerkovnik 16, Skube 8, Bajc 28, Golobič 5, Seničar 4, Lalič 5,Plantan 20. ^ Novomeščani ostajajo po tem porazu z 10 točkami še nadalje predzadnji, na njihovo srečo pa sta tudi Helios in Jezica, ki imata enako število točk, ostala praznih rok. Brez dvoma bo poslej vsako srečanje odločilno, vendar je v soboto, ko v NAJBOLJŠI V SLOVENIJI — Kadetska vrsta ribniškega Inlesa, ki je na finalnem turnirju SRS zlahka opravila z vsemi nasprotniki. (Foto: M. Glavonjic) Zlahka na kadetski prestol Ribniški rokometaši zmagovalci finalnega rokometnega kadetskega turnirja — Brez poraza V ribniškem športnem centru je bilo pred dnevi republiško finalno rokometno tekmovanje najboljših kadetov, na katerem so domačini brez težav opravili z vsemi nasprotniki in tako dosegli enega največjih uspehov ribniškega rokometa. Golobradi „lesarji” so pod taktirko trenerja Zdenka Mikulina pokazali izredng igro, s katero so navdušili številne gledalce. Rezultati: Inles - Aero Celje 12:9 (8:4), Lipa - Slovenj Gradec 13:9 (5:5), Inles — Slovenj Gradec 15:11 (7:6), Celje — Slovenj Gradec 16:11 (8:5), Lipa - Aero Celje 9:21 (4:9) in Inles-Lipa 12:5 (7:1). v Končni vrstni red: Inles 6, Aero Celje'4, Lipa 2, Slovenj Gradec 0. Zmagovalna ekipa Inlesa je nastopila v postavi: Lavrič, Jonovič, Cirovič, Lukič, Oven, Ilc, Vesel, Tanko, Mate, Dejak, T., Dejak A., Šilc, Melkič, Andoljšek. M.G.-č. BUKOVEC NOVI PREDSEDNIK Na občnem zboru trebanjskih kegljačev so za predsednika KD Mercator izbrali Cirila Bukovca, dosedanjega blagajnika kluba. Tajniške posle bo opravljala Milena Veber, blagajniške pa Rozi Fliser. Tehnični vodja bosta Goleš pri moških in Gričar pri ženskah. Novem mestu gostuje ekipa Borova, kaj malo upanja, da bodo Novomeščani popravili izkupiček. Bolj ko se prvenstvo v II. zvezni košarkarski ligi - zahod bliža koncu, toliko težavnejši postaja položaj Novomeščanov. Tudi v 18. kolu so namreč igralci Novolesa ostali praznih rok: v Sežani jih je s 111:86 (57:45) premagal Kraški zidar. V SKL POLOVIČEN USPEH KOCEVJE-FRUCTAL 101:86 (46:40) - V 13. kolu SKL za moške so Kočevci vendarle osvojili prvi par točk v prvenstvu. Laže, kot je bilo pričakovati, so ugnali ekipo Fructala. Pri domačih so največ košev dosegli Grgorič 34, Raj šel 24, Papež 15, itd. V naslednjem kolu gostujejo Kočevci pri Elektri. NOVO MESTO-POMURJE 28:88 (12:52) - Močno oslabljena vrsta Novomeščank se tokrat ni mogla resneje upirati vodilnemu moštvu na lestvici. Brez Zurove, Bunčeve ir, Avguštinove so doživele visok poraz. V naslednjem kolu bodo Novomeščanke, ki so po 14. kolih z 8 točkami na 9. mestu, gostje ekipe Rogaške. ZMAGA ČRNOMALJSKEGA RUDNIKA Ob črnomaljskem prazniku je bil pred dnevi kegljaški turnir, na katerem to nastopile ekipe Trebnjega, Metlike in Novega mesta. Zmagali so domačini (s 422 podrtimi keglji) pred Metličani (380), Novomeščani pred Metličani (380), Nc (341) in Trebanjci (321). N. GOLEŠ PREMAGALI PRVOLIGAŠA V okviru priprav na tekmovanja spomladi je sevnišk; članska rokometna ekipa igrala 16 februaija prijateljsko tekmo z mošl vom Krškega. Ob polčasu so s razšli s 15 : 12 v korist Sevničanov tudi končni izid 34 : 30 je bil ■ njihov prid. Krčani tekmujejo v prv slovenski ligi, Sevničani pa v drugi Pri Sevničanih je dosegel Trbovc 1( zadetkov, Kneževič in Novšak po 7 Špan 6 itd. Najboljša strelca v mošt vu Krškega sta bila Ostrelič in Še balj. OBNOVLJENA TRGOVSKA HIŠA ZAGREBŠKEGA TRGOVSKEGA PODJETJA »STANDARD KONFEKCIJA" V NOVEM MESTU - PRVA VELIKA SPECI- ALIZIRANA trgovina z Zensko, moško in OTROŠKO KONFEKCIJO, PERILOM, ČEVLJI ŠPORTNIMI OBLAČILI IN POSTELJNINO Prihodnji teden prenovljena trgovina s konfekcijo v Novem mestu V prenovljenih prostorih trgovine Standard konfekcija na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu -(poleg lekarne), ki jo bodo odprli v prihodnjem tednu« bodo kupcem postregli v štirih prodajnih etažah s skupno površino 600 kvadratnih metrov. V sodobno urejenih prodajnih prostorih bodo dobro založeni s konfekcijskimi izdelki tudi za zahtevnejše kupce, s tem pa bo marsikomu prihranjena pot za nakupe v večjih trgovskih centrih. •V pritlični etaži bodo prodajali nogavice, otroško perilo in trikotažo, tu pa bo tudi blagajna za celotno trgovino. Blago, ki ga bodo potrošniki kupili v zgornjih prostorih trgovine, bo s tovornim dvigalom prepeljano do blagajne v pritličju, kjer ga bodo po plačilu računa lahko prevzeli. V prvem nadstropju bo oddelek moška konfekcije, moškega perila in trikotaže ter krojaška delavnica za manjša popravjla kupljenih konfekcijskih izdelkov. Zensko konfekcijo, perilo in trikotažo bodo prodajali v drugem nadstropju, v tretjem pa bo kupcem na voljo moška, ženska in otroška obutev, športna oblačila in oddelek za prodajo posteljnine. Obnova trgovine, katere investitor je zagrebško podjetje, je potekala od lanskega avgusta, z njo pa s° pridobili za 100 odstotkov več prodajnih površin. Obnovitvena dela je kvalitetno opravil novomeški SGP Pionir. (TELEVIZIJSKI SPORED 5. lil. petek 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, TV gledališče 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: OZN, Kocka, kocka, Risanka, Ne vprašajte mene, Šola, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOLI: Nemščina, Hrvaški potopisci, M. Mažuranič: Pogled v Bosno 17.25 POROČILA 17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD-STRE S JU 18.00 RADENCI 82, glasbena oddaja 18.30 OBZORNIK 18.45 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V GRADBENIŠTVU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Miller: NA PRAGU SMRTI 20.55 NE PREZRITE 21.10 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1953 21.55 SPREMLJAJMO, sodelujmo 22.05 NOČNI KINO: TI TRENUTKI Ona in on živita povprečno družinsko življenje: otroci, dom, služba, premalo denarja . . . Njej povedo, da ima raka, sledi jeza, strah, negotovost, končno pa se vsi sprijaznijo z njeno boleznijo, žena in mož se še bolj navežeta drug na drugega, vsak trenutek njenega in njunega skupnega življenja je dragocen. O tem bo govoril danski film, ki ga je posnela Astrid Henning-Jensen, igrajo pa Ann-Mari Max Hansen, Soren Španning, Helle Me-rete Sorensen, Lisabeth Movin in drugi: 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Mali svet — 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasba ob osmih - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Dokumentarna oddaja - 21.55 Nekega lepega novembra (italijanski film) 6. III. sobota 8.00 POROČILA 8.05 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA 8.15 CICIBAN, DOBER DAN: MAVEC 8.30 S. Rozman: OBLAČEK PO-HAJACEK 8.45 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: IZLET V NARAVO 9.10 KAJ JE NOVEGA NA POD- strešju 9.40 PISANI SVET: SLOVO OD ZIME / 10.10 MESTA: RIM 10.55 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 OTROK IN IGRA: USTVARJALNA IGRA VODI K USTVARJALNEMU DELU 11.35 TRIGLAV V JUŽNI AMERIKI 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 14.40 OSIJEK : VOJVODINA, ?renos nogometne tekme 6.30 POROČILA 16.35 RISANKA 16.45 BOSNA : PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 18.25 MUPPET SHOW (gostuje GABI CHANNING) 18.50 NAŠ KRAJ: LOKA PRI ŽUSMU 19.05 ZLATA PTICA: ALEKSANDER VELIKI IN SKROMNI KRALJ 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KOROŠKA SE PREDSTAVLJA, prenos iz ..Cankarjevega doma” 21.35 ZRCALO TEDNA 21.50 JULUA, ameriški film Film z gornjim naslovom je Fred Zinneman zrežiral 1977, v delu o nevarnosti nacističnih idej pa o moralni odgovornosti in osebni svobodi igrajo Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Jason Robards, Maxi-milian Shell, Hal Holbrook in drugi- 23.25 POROČILA 16.15 Test - 16.30 Prenos iz Doma pionirjev - 17.30 Vroči veter — 18.30 Glasbena oddaja — 19.00 Ljudska ustvarjalnost - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Josipa Lisac - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Rojaki - 21.40 Športna sobota — 22.00 Evropsko prvenstvo v atletiki v dvorani - 22.30 Mojstri sodobnega kiparstva 7. III. nedelja 1 8.40 POROČILA 8.45 ŽIVŽAV 9.35 IZSILJEVANJE NA ATLANTIKU 11.10 KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 KMETUSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.00 ULIČNI TEK ŽENA, prenos iz Titovega Velenja 15.45 MOJA DRAGA KLEMENTINA, ameriški film Kot že vrsta drugih filmov o W. Earpu, D. HoBidayju in drugih kolikor toliko resničnih junakinjah Divjega zahoda je bil tudi tale, ki ga je 1946 posnel John Ford, že nekajkrat na malih zaslonih. Ker pa gre za zelo prikupen, celo poetičen film, ponovitev ne bo nadležna. Igrajo Linda Darnell, Henry Fonda, Victor Mature in drugi. 17.20 ČLOVEK BREZ MEJA: CEZ OCEAN 17.50 ŠPORTNA POROČILA 17.55 FINALNA TEKMA ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ROKOMETU, prenos iz Dortmunda 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 21.25 LZBOR LJUBEZENSKE LIRIKE 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, prenos iz Milana 9.00 Oddaje za JLA - 16.15 Boj do uničenja (ameriški film) - 17.45 Nedeljsko popoldne - 18.30 Budučnost : Crvena zvezda (reportaža o nogometni tekmi) - 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Gledalci in TV - 21.35 Nana 8. III. ponedeljek 1 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Pravnica, Šolski muzej, Makedonščina 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Kocka, kocka, Naši kraji, Žepnina, Risanka, Iz arhiva šolske Risanka, Kocka, kocka, Naši kraji, Žepnina, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 17.05 POROČILA 17.10 MESTA: LENINGRAD DELEGATSKI SISTEM V FEDERACIJI 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADI UPI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 POŠTAR IZ FONCA-BRETTA Dobrodušnega poštarja v majhni provansalski vasici imajo vsi radi, nekoč pa možak s svojo dobroto malce pretirava, kar mu povzroči neprijetnosti. Kakšne? O tem bo govorila francoska televizijska dra- igrajo pa Henri Gennes, Martine Sarcey, Serge Martina in drugi. 21.30 KULTURNE DIAGONALE 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Lukifiada A I LSI1CVI11K. — I / /tj - 18.0 Miti in legende - 18.15 Štiri ženske - 18.45 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu 9. III. torek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Sadimo, Kmečki upor, Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje, Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute 15.00 ŠOLSKA TV: Nova Jueosla- vija in zavezniki, Športna gimnastika 16.30 BALKANSKO PRVENSTVO V SMUČANJU, posnetek s Kopaonika 17.15 POROČILA 17.20 K. Cipci: PEKA NOGAVIČKA 18.00 PUSTOLOVŠČINA 18.30 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: ALBINA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SKUPNO 20.50 E. Zola: NANA 21.50 V ZNAMENJU 17.30 Dnevnik - 17.45 Mi ta TV - 18.15 Knjige in misli .- 18*5 Glasbeni portreti - 19.30 Dnevni* - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Človek in čas - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri 10. III. sreda 1 9.000 TV V ŠOLI: Koledar, Vstaja jugoslovanskih narodov, Planina Tara 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Biologija, Kraji in ljudje, Risanka, Kocka, kocka, Poklici, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 16.30 BALKANSKO PRVENSTVO V SMUČANJU, posnetek •' s Kopaonika 17.20 POROČILA 17.25 CICIBAN, DOBER DAN-NAŠ DOJENČEK 17.45 KATKA 18.15 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.15 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 81 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: S PESTMI V ŽEPU Prvenec italijanskega režiserja Marca Bellocchia bo govoril o bogati družini, o slepi materi in štirih sinovih. Za vse skrbi naj starejši fant, v družini je več duševnih bolnikov ... Igrajo Lou Castel, Paola Pitagora, Marino Mase, Liliana Ge-race in drugi. 21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.40 MINIATURE: A. D* SAINT-EXUPERY, PISATELJ N PILOT 22.00 V ZNAMENJU 17.30 Dnevnik - 17.45 Cas z* pravljico - 18.15 Naša obramba - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik 20.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 11. III. četrtek 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Kot, Vesolje, Obmorski živi svet 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Kraji in ljudje, Risanka, OZN, Telesna vzgoja, Risanka, Trma, Zadnje minute 13.55 TELEKS : DINAMO, prenos nogometne tekme 15.45 ŠOLSKA TV: Nov Jugoslavija, Športna gimnastika 17.15 POROČILA 17.20 MLADI VIRTUOZI: KLJUNASTA FLAVTA 17.40 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KUUCU: O KLAVIRJU 18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 21-35 RAJMONDA, baletna oddaja 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščin.i " 17.30 Dnevnik - 17.45 Prvi cvetovi - 18.15 Znanost - 18.45 Banatske pripovedi - 19.30 Dnevnik - 20.00 Teleskopija izbiri 21.00 Po SPOSOJENO TRNJE Če niste dobro obveščeni, je to vaša zasebna stvar. Nihče ni kriv, če ne hodite e kavarno, temveč gledate televizijo, poslušate radio in berete časopis. (Iz SVIJETA) skoincDod) Inoolrelnceno Rešitev iz prejšnje številke •• — .... ••te. i- O to A R. A ■■. € K s •te D e M A R h T V o -T S T A R —- A N 1 1 jm T A L \ M A M 3 O L t T v f T p Sa T e 1 K A R T R. € C 32 T R r~ D O ■S T J_ p 1 K M A K O L C _r K t “n K A «=, A G, O N ~ L l T V 1 N A rr M 1 r. A A L t to A N i — A h 1 to . ^.ehk°baje močnejša od gro- L. VOda mnr-nAičo Irn cUolo Ni k*’ V(K^a močnejša ko skala, J močnejša ko nasilje. H. HESSE j Raj, mi smo trs, od danes 30 jutri. D. KETTE bridk resn*^nem sP07-nanju je f. CANKAR kisik mesto pred- kavkazji letva peta na tevlju d 1 prijedoi sveti (an.,fr.) udor nos rhovice popev- ka mit. sončna dežela . tSD > duša ikono- borec 1 L rastli- njak SKIIliS "V#W napon vseh sil vfiniSu silovita .J£Z3l - varnost svet ► - vrsta "netuija d 1 > ladja na vesla d 1 obredna kdor se ukvarja s kemijo Jpravm viogi kotor ž.ime vzhod naram- nica letopis otok pri zadru oporni Zid klicalec bukova deska izrastek [»glavi čar titan andrič stara mati pelnik J(?fTns sladko- vodna riba pega izvir stprest babilo- nije pouda- rek d 1 reka v sz Ko smrt potrka na vrata „Posmrtna" doživetja ponovno pod kritičnim očesom Jtički iz razdrtih gnezd ^ ? otroki, ki žive samo z enim od roditeljev? ^ Psihologi odsvetujejo samskim ženskam otroka s°dobno razvito družbo je mo*10, so družinske vezi otr t° skrhane in da je vse več roriui.lci ave le 2 enim °d k te*jev. Mnoge ženske so vze- konf1110Stojno z‘vlienje 2 °tro-gJ? cei° za edini pravi način Ji- Morda je zanjih to res, dar psihologi ODozariain. da živt- Ce*° 23 edini Pravi način ,enja. Morda je zanjih to res, - . *r psihologi opozarjajo, da d-. r°Re takšna skupnost ni vzroke v njihovem ožjem Q Panskem okolju. Zaradi _ njene družine so ti otroci a^j disciplinirani, večkrat so ^SGtni in manj zagnani za uče-študijo so opravili v 14 2nih ameriških državah. Psihiater James Herzog iz stona je preučil 72 otrok, ' ed katerimi je večina imela le ega od staršev. Ugotovil je, da hotnost očeta vpliva na la . *eta starosti tako, i * želja po aktivnem očetu aža v nočnih morah. Nasled-f starostna skupina od 2. do •Čet*3 starosti izraža odsotnost ta z agresivnostjo, medtem tako dečki kot deklice po 5. letu kažejo večjo nagnjenost k depresiji, ki raste iz občutka krivde; otroci mislijo, da so oni krivi, da ni v družini očeta. Kot šolarji nimajo prave želje po učenju, lahko pa so bolestno častihlepni in izredno delavni. Še slabše je z otroki, ki žive v družini, kjer ni matere. Moški otroku ne morejo dati (vsaj večine ne) tiste nežnosti in čustvenega zadoščenja, ki ga otroci dobe pri bolj čustveni materi. Posledice so za otroka še hujše. Na srečo pa je takih primerov veliko manj. Psihologi še posebno odločno odsvetujejo ženskam po 35. letu starosti, ko se ustavi njihova biološka ura, da bi si omislile otroka. Samske ženske si prav v tej starosti najraje na tak način „oskrbe“ življenjskega sopotnika, toda otrok to ni! Takšne ženske so „najbolj narcisoidna skupina ljudi“, meni psihiater Messer. Z otrokom se obnašajo, kot da jim je po izkušnjah in pameti enakovreden, in dostikrat ga vzamejo za svetovalca v vseh življenjskih odločitvah. Posledica je prav nasprotna, kot bi pričakovali. Ti otroci niso samozavestni in iznajdljivi, marveč pogosto trpe zaradi zavestnega ah nezavednega pomanjkanja samozavesti. Nekatera ljudstva še vedno prižigajo ogenj na stotisoče let star način. Črni Prometeji ? Človek je uporabil ogenj že pred 1.400.000 leti Uporaba ognja pomeni v razvoju človeka zelo pomemben korak, a kdaj se je dogodil, do sedaj nismo natančno vedeli. Stari miti, kot je tisti o Prometeju, govore o božanskem ognju, ki so ga ljudje dobili z neba, zgodovina pa brska za drugačnimi dokazi o prvi uporabi ognja. Najnovejše odkritje skupine britanskih, ameriških in kanadskih raziskovalcev kaže, da je človeštvo uporabljalo ogenj že pred 1,4 milijona let, torej kar milijon let prej, kot je doslej učila zgodovina. Raziskovalci so pri Chesovvanji v zahodni Keniji našli koščke žgane ilovice. 40 po velikosti različnih koščkov so našli skupaj z grobim kamnitim orodjem in živalskimi kostmi. Prav to daje znanstvenikom v roke najmočnejše orožje pri dokazovanju, da so ilovico lahko žgali le ljudje, ki so se v pradavnem času na tem mestu zadrževali in hranili. Najdbo bodo seveda še temeljito proučili, vendar menijo, da končni rezultati ne bodo drugačni. Še upanje več Protein A iz bakterij bo morda nekoč zdravilo Morda se je začelo novo obdobje v zdravljenju raka z zdravili, če bodo seveda nadaljnje raziskave pokazale, da so strokovnjaki houstonskega koledža za medicino na pravi poti, Pod vodstvom imunologa dr. Davida Termana so začeli poskusno zdraviti raka na prsih s posebno plazmo, katere poglavitna sestavina je protein A. To snov pridobivajo iz opne bakterije stafilo-kokus aureus. Bolnicam, katerim so dajali plazmo v obdobju štirih mesecev, se je obseg tumorjev zmanjšal za 33 do 79 odst. In kar je še posebno presenetljivo, je to, da se je bolezen občutno izboljšala tistim bolnicam, pri katerih niso z dosedanjimi načini zdravljenja nič dosegli. Strokovnjaki menijo, da protein A deluje kot spodbujevalec samozaščitnega sistema v človekovem organizmu, ki sam uničuje rakaste tvorbe. Kako stvar zares deluje, še ne vedo. Nekateri menijo, da protein A le odstranjuje tisto, kar ovira pravilno delovanje imunološkega sistema v človeku, ali pa celo spremeni način delovanja. Seveda so ti poskusi le začetki. Strokovnjaki opozarjajo, da novi način raka še ne ozdravi docela. V njem vidijo le možno pot, ki bo nekega dne morda pripeljala do toliko želenega zdravila proti raku. Dogodilo se je zadnje dneve minulega decembra. Mladi prodajalec rib se je zvečer zapletel v ulični obračun v New Yorku. Zabliskali so se noži in dvajsetletni fant je v krvi obležal na ulici. Ko so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, je zdravnik, ki je bil tisto nič dežurni, lahko ugotovil le, daje fant že skoraj mrtev. Na dotik je bil že čisto hladen. Odpeljali so ga na notranji oddelek za takojšnjo pomoč in sprožili ves postopek oživljanja, ki so ga v zadnjih letih v ZDA razvili do visoke stopnje. Po petih minutah je fantovo srce ponovno začelo utripati. Zdravnik je kasneje izjavil, da je oživetje odpisanega prodajalca rib „najbolj čudežna stvar”, kar jih je doživel. Morda je oživitev klinično že mrtvega mladeniča res pravi čudež sodobne medicine, prav gotovo pa ni več nič nenavadnega to, kar je fant povedal, potem, ko se je prebudil. Njegova pripoved je le ena med tisočimi, kar so jih v zadnjih nekaj letih zapisali strokovnjaki, polstrokovnjaki in tudi taki, ki stvari radi prekrajajo po lastnih zamislih. Gre skratka za tako imenovano doživetje smrti, za okus posmrtnega življenja. V strokovni literaturi psihološko doživetje označujejo s kratico NDE (near death experience - izkušnja bližine smrti), pod pojmom pa razumejo vse tisto, kar so ljudje, klinično mrtvi, doživljali, slišali, videli, čutili. Javnost se je za ta pojav začela močno zanimati sredi sedemdesetih let, ko sta se na tržišču pojavili dve knjižni uspešnici: „0 smrti in umiranju” psihiatra Elisabethe Kuebler - Ross' in ..Življenje po življenju” psihiatra Ravmonda Moodyja. Slednja je doživela že tudi izdajo v srbohrvaškem jeziku in je šla odlično v prodajo, kar kaže, da zanimanje za tovrstne zadeve vdira tudi k nam. Tudi Dolenjski list je poročal o teh raziskavah, ki jih mnogi resni znanstveniki uvrščajo na sam rob tistega, česar znanost še sme početi. Oba psihiatra sta zapisala izkušnje mnogih ljudi, ki so v stanju klinične smrti doživljali najrazličnejše slušne in vidne predstave, nato pa sta našla skupne poteze vsem tem „halucina-cijam”, ne da bi jih razložila. Ker je zadeva vzbudila veliko zanimanje, so nekateri poskušali na zbrane podatke odgovoriti z znanstvenimi razlagami. Nekateri so vidne in slušne vtise v stanju klinične smrti razlagali kot vpliv narkoze na centralno živčevje. Izvirna in drzna pa je bila zamisel Asimova, da gre pri tem dejansko za podoživljanje porodnih izkušenj, katerih se človek spomni v stanju, ko odpovedo vse kontrole v možganih - to pa so trenutki blizu smrti. Najnovejši poskus znanstvene obdelave te vznemirljive teme pomeni knjiga, ki je nedolgo tega izšla v angleščini. Gre za knjigo kardiologa Michaela Saboma, ki ob praktičnem delu še poučuje na medicinski fakulteti v Emoryju. V knjigi ,.Spomini na smrt. Medicinska raziskava” je avtor zbral 116 pričevanj, ki jih je nato analitično obdelal. Med ljudmi, ki so imeli ..posmrtna” doživetja, so tudi tako zanimivi primeri, kot je neki vojak, za katerega so ugotovili, da je še živ, šele v mrtvašnici, ko so dozdevnemu truplu hoteli vbrizgniti v žilo bal-zamno snov, pa je iz žile pritekla kri. Sabom je ugotovil, da je kar 40 odst. pacientov, ki jih je izprašal, imelo ..posmrtne” izkušnje. Izpraševanja se je lotil zelo previdno, ker ni želel, da bi pacienti vedeli, za kaj sprašuje. Domneval je, da bi lahko lagali, ker je stvar postala modna. Za tretjino preverjenih primerov NDE je ugotovil, da so imeli občutek lebdenja v zraku in opazovanja lastnega trupla. Dobra polovica pa je doživela potovanje skozi predor proti luči. Le malo pa je bilo primerov, ko so izprašani srečali že prej umrle znance. Sabom se je lotil raziskav z veliko mero dvoma. Bil je prepričan, da gre za svojevrstno sodobno slepilo, podobno, kot mnogi menijo, da gre za množično histerijo pri pojavih neznanih letečih predmetov. Toda petletna študija ga je prepričala, da gre za pristna doživetja. Ugotovil je tudi, da pri „posmrt-nih” doživetjih vernost ne igra skoraj nikakršne vloge. Odstotek teh doživetij je pri vernikih in neverujočih skoraj povsem enak. Tudi spol ni odločilen, tako ženske kot moški doživljajo NDE enako pogosto, razlika je le v tem, da v doživetjih žensk pogosteje pride do srečanja z ljubljenimi osebami. Ko se kardiolog Sabom sprašuje po vzrokih takšnih doživetij, zavrača teorije o halucinacijah, ki naj bi jih povzročili: pomanjkanje kisika v Zanimiva slika H Boscha iz 15. stoletja, ki prikazuje blažene na poti skozi predor k božanski svetlobi. Ali je slikar že pred stoletji vedel za duševne pojave ki jih znanost raziskuje šele danes? možganih, narkotiki ali morda celo beta endomorfin, ki nastaja v človekovih možganih kot naravni opiat. Meni, da gre za pristna doživetja cepljenja človekove zavesti. Vendar pa pravi, da zaenkrat ni mogoče znanstveno dokazati, ali o cepljenje pomeni starodavno ločitev duše od telesa, ali pa gre za duševni pojav, ki je sicer redek, a povsem naraven proces v človekovem doživljanju. Dlje ko se znanost ukvarja s temi mejnimi vprašanji, manj je jasnosti. Marjan BREGAR ILIR SE VRPČP is d0r^,u so se naokrog. Ob robovih vrtače so ^gorevali kresovi pijanih in spečih stražarjev. t|>«, nekaj metrov od tod, so sključeni na 'ati —P** ujetiiki. Mnogi med njimi niso i(h«i očesa, in ko seje Ken splazil k njim, ni težkega dela. h^mo!” Čudežna besedica je šla od ust do hi J ^sušene ustne sojo ponavljale, vse dokler Uha”’s,ednji jetnik, sklonjen in drhteč od silnega pritekel k jami., Navzdol je šlo hitro in varno. Nobeden od stražaijev se ni prebudil. Kdo bi pač pomislil, da bi ujetniki utegnili pobegniti tu, na rimskih tleh, sredi nepreglednih host? Dolg sprevod se je vil po hodnkih vlažnega podzemlja. Kenovi tovariši so ga vodili. Ken sam pa je spuščal v jamo poslednje. Poslednje bolne je podpiral, poslednje prestrašene bodril - in ves čas neutrudno ponavljal: „Anesta! Kdove, kje je Anesta? ” Ne, nihče ni vedel, kdo je Anesta in kam seje izgubila. Bili so pač od vsepovsod ti ujetnici, ne le izpod Gorovja, in med seboj se niso kaj prida poznali. Ko je splahnelo skoraj poslednje upanje, je Ken venda-Ie izvedel: „Mlado, lepo ujetnico so odpeljali drevi...” Ken je zvečal. Zgrabilo gaje, da bi planil v tabor in klal vsevprek. Premagal se je. ,Najdem jo — živo ali mrtvo!” seje zaklel. Tovariši v jami so se mučili z ujetniki in nihče ni opazil, da se Ken ni vrnil v jamo. Šele globoko nekje, odkoder pač ni bilo vrnitve, so dojeli: Ken je odšel za svojo ljubeznijo ... Zaželeli so mu sreče v duhu, srečno pot in nadaljevali pot v svobodo. in niso vedeli Kenovi bojevniki, kako prav je bilo, daje njihov poveljnik ostal v vrtači! Tu se je namreč kmalu po pobegu ujetnikov pričel pravi vihar. Stražaiji so planili na noge ... od delegatovi za delegate Odločanje mimo delegatov Izvršni odbor skupnosti za varstvo pred požarom lani prekorači! pooblastila - Delegatska obsodba V novomeški občini deluje 55 teritorialnih in 6 industrijskih gasilskih društev ter Zavod za požarno varnost s poklicno gasilsko enoto. Društva imajo 4.300 članov, od tega 2.300 v operativnih enotah. Vse gasilske organizacije so v letu 1981 uresničevale program varstva pred požari. Delovne organizacije in občane so z vzgojno izobraževalno dejavnostjo seznanjale s požarnovarnostno problematiko in ukrepi. Gasilske organizacije so prav tako sodelovale pri .gašenju požarov in reševanju imetja ter se aktivno vključevale v akcijo NNNP. Društva so za svoje člane in druge občane pripravila več predavanj o varstvu pred požarom, kar je še posebno pomembno, saj je požarov še vedno precej zaradi Sabe protipožarne zaščite in nepoučenosti ljudi. Nakupljene je bilo precej nove gasilske opreme, orodij in tehničnih sredstev. Ljudje so obnovili tudi veliko gasilskih domov. Za obnove in novogradnje gasilskih domov je interesna skupnost za varstvo pred požarom lani prispevala 3,8 milijona dinarjev. Za izvedbo celotnega programa je imela skupnost na voljo 22 milijonov, od katerih ji je še ostalo 300 tisočakov. Porabila jih bo v letošnjem letu. Izvršni odbor skupnosti je med letom povečal sredstva za nakup gasilske opreme, obnovo gasilskih domov in dejavnost občinski gasilski zvezi in gasilskim društvom Novo mesto, Zagrad, Škocjan ter industrijskemu gasilskemu društvu IMV. Takšno, seveda podrobnejše poročilo, so delegati prejeli za skupščino 24. februarja. Brez dvoma bi ga tudi sprejeli brez bistvenih pripomb (tako kot program letošnjega dela skupnosti in gasilskih organizacij, kjer ostajajo vse naloge varstva pred požari), če ne bi bolje obveščeni delegati opozorili na samovoljno obnašanje izvršnega odbora skupnosti. Z dodatnim odobravanjem sredstev med letom mimo programa in skupščine je izvršni odbor namreč prekoračil svoja pooblastila, kršil samoupravne akte in statut skupnosti, kar je delegate seveda razburilo. Hudo kri je povzročilo predvsem najeto posojilo za industrijsko društvo v IMV. Stvari niti še niso povsem jasne, a tako obnašanje mimo aktov in delegatov, ki zastopajo tako združevalce kot porabnike sredstev, ni dopustno. Delegati so poročilo na koncu sicer sprejeli, madeža samovoljnosti pa izvršni odbor ni uspel izbrisati s sebe. VISOKE CENE IN MALO KUPČIJ - Vsak prvi ponedeljek v mesecu je na Cikavi pri Novem mestu goveji in svinjski semenj. Prodajalci in kupci pridejo tako rekoč iz vse Dolenjske pa celo iz Notranjske in Hrvaške. V ponedeljek ogledov ni manjkalo, lastnika pa je zamenjalo le ducat govedi. Tudi pri prodaji prašičev je bilo malo kupčij, saj drže visoko ceno 2700 do 3500 dinarjev, pa tudi več. (Foto: J. Pavlin) IZVOLJENI DELEGATI ZA KONGRES Občinska organizacija ZKS Novo mesto bo na IX. kongres poslala 16 delegatov in na XIL kongres ZKJ 1 delegata. Na občinski partijski konferenci, ki je bila 25. februarja, so bili za delegate izvoljeni: za kongres ZKS: Ivo Ivkovič iz Novoteksa; Sonja Kastelic iz Laboda; Jože knez iz Novolesa; Marjan Simič iz IMV; Martin Pungerčar, Pionir; Jože Šiško, ŽTO; Alojz Serini, GG; Jože Franko, kooperant; Janez Vokač, Šolski center za gostinstvo; Ljubica Murn, Mercator; Zvone Špelko, SDK; Željko Bošnjak, bolnišnica; Jože Škufca, Zavod za šolstvo; Majda Vranešič, osnovna šola 12. SNOUB; Branka Bukovec, Drska, ter Boštjan Smrke, Žužemberk. Na XII. kongresu ZKJ pa bo komuniste novomeške občine zastopal Ivo Longar iz novomeške Iskre. Več sredstev ali manj pravic Hudi problemi novomeškega zdravstva - Lani 16,7 milijona izgube, za letos manjka 28 milijonov — Višja prispevna stopnja ali krčenje pravic Zaključni račun novomeške zdravstvene skupnosti za leto 1981 je vse prej kot razveseljiv. Čeprav je skupnost v lanskem letu zbrala celo nekaj več sredstev, kot je predvideval dovoljeni program, je zmanjkalo skoraj 16,7 milijona dinarjev za kritje stroškov celotnega zdravstvenega varstva. Le-ti so bili namreč za nekaj odstotkov višji od načrtovanih in dovoljenih. Prekoračitev programa bele-"žijo vse zdravstvene delovne organizacije in nekaterim ni uspelo izogniti se izgubi ob že izkoriščenih notranjih rezervah. V novomeškem zdravstvu nam- Načrte naj krojijo potrebe Načrtovanje kadrovskih potreb še naprej ena glavnih nalog skupnosti za zaposlovanje — Ukrepi proti brezposelnosti — Plan zaposlovanja za letos usklajen Novomeška skupnost za zaposlovanje je v letu 1981 dokaj uspešno opravljala vrsto nalog s področja zaposlovanja, poklicnega svetovanja in usposabljanja, štipendiranja itd. Čeprav je za nekatere naloge šlo več sredstev od predvidenih, jih je po zaključnem računu nekaj ostalo, poračunali pa jih bodo v letošnjem letu. Delegati so potrdili poročilo o delu in zaključni račun na skupščini 24.. februaija, ko so sprejeli tudi program letošnjega dela, finančni načrt, načrt zaposlovanja, program medobčinske skupnosti za zaposlovanje in spremembo samoupravne organiziranosti. Skupnost sedaj nima več enega izvršilnega odbora, ampak več odborov za posamezna področja dela in predsedstvo. OBRAČUN KRAJEVNIM SKUPNOSTIM Danes bo zasedala skupščina Skupnosti krajevnih skupnosti v Novem mestu. Razpravljali bodo o lanskoletnem delu in sprejemali delovni in finančni načrt za leto 1982. Na dnevnem redu je med važnejšimi točkami še informacija o stanju in sanaciji v IMV ter poročilo o uresničevanju referendumskega programa, *ki zadeva gradnjo primarne kanalizacije v času od 1979 do konca leta 1981. Jože Prhne Strokovna služba skupnosti je lani evidentirala vse brezposelne, jih usmerjala v zaposlitev, poskrbela za njiliovo usposabljanje in po posebnih postopkih obravnavala težje zaposljive, predvsem invalide in Rome. Opazno pa je bilo manjše povpraševanje po delavcih in vse večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem glede na kvalifikacijo: Pomembno je bilo tudi poklicno usmerjanje otrok in seznanjanje z možnostmi štipendiranja. Ena najvažnejših nalog, ki se vleče tudi v letošnje leto, pa je sodelovanje pri načrtovanju letnih kadrovskih potreb delovnih organizacij in usklajevanje z resolucijsko stopnjo zaposlovanja. Pri tem se srečujejo z velikimi težavami. Od nekaterih temeljnih oiganizacij je skoraj nemogoče dobiti potrebe po kadrih, ker jih niti same ne poznajo, v njihovo usklajevanje pa se mnogi, ki bi se morali, ne vključujejo (npr. gospodarska zbornica). Kljub vsemu je načrt zaposlovanja za letos usklajen bolj kot kdaj doslej. Veliko dela in naporov so vložili v usposabljanje in zaposlovanje invalidov in Romov. Prav zaposlovanje Romov je dvignilo temperaturo med delegati, čeprav so dokaj strpno iskali možne rešitve, da bi bito pri tem vendarle več uspehov. Očitno bo težko najti pot iz te slepe ulice. Vse naloge s področja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in socialne varnosti brezposelnih čakajo skupnost tudi letos. Ena glavnih nalog pa bo priprava, usklajevanje in uresničevanje načrta zaposlovanja z ukrepi za sprostitev čim večjega števila delovnih mest (omejevanje nadurnega in podobnega dela, upokojevanje vseh, ki izpolnjujejo pogoje, itd.), da ne bi povečali brezposelnosti predvsem mladih strokovnih kadrov. Omeniti je treba še načrtovanje kadrovskih potreb za 1983 in nekaj let naprej ter sodelovanje pri odločanju o mreži šol, ker je brez tega težko odločati o usmerjanju in štipendiranju učencev. Z. L.-D. reč trajajo težke razmere že nekaj let. Medtem ko so se pravice iz zdravstvenega varstva vsa leta širile, se je delež za zdravstvo v skupni porabi celo zmanjšal, naša prispevna stopnja pa je kljub vsem težavam šele na 46. mestu v Sloveniji. Na skupščini 25. februaija so delegati sicer sprejeli zaključni račun skupnosti, a s sklepom, da bo zdravstvena skupnost krila izgubo s sredstvi, zbranimi z višjo prispevno stopnjo od maja naprej. Da bi bilo to mogoče, bi problematiko zdravstva čimprej obravnavati občinski zbori. Povsem jasno je namreč, da sta le dve možnosti: ali zagotoviti zdravstvu več sredstev ali pa bo nujno krčenje pravic zavarovancev. Ob vsem tem višja prispevna stopnja še ne pomeni nujno dodatne obremenitve združenega dela, saj nekatere druge interesne skupnosti že sedaj prikazujejo presežek sredstev. Osnutek finančnega načrta za letos pa kaže primanjkljaj 28 milijonov (skupaj z lansko izgubo torej manjka zdravstvu 4 in pol stare milijarde). Delegati takega načrta seveda niso mogli sprejeti. Soglasni so bili, naj strokovna služba izdela predlog začasnega načrta prihodkov in odhodkov glede na sedaj zagotovljena sredstva, s katerim bodo šli v dogovarjanje o svobodni menjavi dela. Tako naj bi zagotovili dodatna sredstva, pravo rešitev pa pričakujejo bolj od za 1 odst. višje prispevne stopnje. Z. LINDIČ-DR AGAŠ VČFRAI OBČINSKI ZBORI Za sredo, 3. marca, je bilo v Novem mestu sklicano zasedanje vseh treh občinskih zborov. Med 1 točkami dnevnega reda so deleg3 ' na skupnem zasedanju P0S'T osrednjo pozornost predlogu delo^ nega programa občinskih zborov letošnjem letu, poročilu izvršne? sveta in predlogu odtoka o leto nj em ob č in skem pro rač unu. ** dnevnem redu je bilo priporočilo prepovedi kajenja v javnih prostor in sprejem še nekaterih odlokov-skupnem zasedanju sta bila sklican na skupno sejo še zbor krajev” skupnosti in zbor združenega de > ki sta obravnavala predloge odtokov. . O UREJANJU SOSESK V petek, 12. marca ob 18. uri, bo v Gami hotelu na Otočcu letna skupščina Turističnega društva Otočec-Šmarješk® Toplice. Pregledali bodo delo v preteklem letu in sprejeli pr°' gram dela za letos, ing. Marko Jelnikar iz Ljubljane pa bo ob diapozitivih predaval o urejanju stanovanjskih okolij. Po končanem zboru bo nastopil Šentjur-nejski oktet. Vabljeni! RAGOVSKI MOST OD TORKA ZAPRT! Ob zaključku redakcije smo iz novomeškega komiteja za urbanizem prejeli obvestilo, da je leseni most do Ragovega loga od torka dalje zaradi dotrajanosti zaprt. Zapora je začasna in bo veljala vse dotlej, dokler se ne bodo za popravilo mostu našla sredstva, ki jih danes, žal, še ni. Januarja letos so v Orehovici pokopali borca NOV in člana ZZB Jožeta Prhneta. Rodil se je leta 1907 v Žapužah. Kot prvi sin v revni družini je že v zgodnji mladosti okusil grenki kruh pastirja in hlapca. Izučil se je za zidarja. Bil je delaven in skrben človek. Po poroki je ostal na domu v Zapužah, kjer sta z ženo obnovila dom in postopoma nakupila nekaj zemlje. Od novembra 1942 je organizirano deloval za NOB. Po kapitulaciji Italije je stopil v 12. SNOUB, kasneje pa je bil bolničar v 15. brigadi. Enako delo je nekaj časa opravljal v štabu 15. divizije. Po osvoboditvi je kot zidar sodeloval pri obnovi porušene šole v Orehovici, pri gradnji spomenika padlim borcem in žrtvam NOV v Orehovici in pri postavitvi gasilskega doma. Bil je član ZZB, SZDL, RK in Gasilskega društva Orehovica. Za svoje-delo je bil odlikovan z redom in medaljo zaslug za narod. NIČ VEČ V ŽABJEK — V ponedeljek so pričeli voziti prve odpadke na javno odlagališče v Leskovec pri Brusnicah. Novo odlagališče je najsodobneje opremljeno in bo po izračunih zadostovalo za 20 do 30 let; je dobrih 10 kilometrov oddaljeno od mestnega središča in bo služilo tudi vsem posameznikom, ki bodo želeli sami odpeljati predvsem gospodinjske odpadke. Delovni čas je od 6. do 16. ure, v soboto do 13. ure. (Foto: J. Pavlin) Drage kratkoročne rešitve Številni različni interesi otežujejo urejanje prostora — Nepoznavanje razvojnih želja draži prostorske dokumente — Čas za začrtanje dolgoročnega razvoja Oblikovanje oz. urejanje prostora je izredno zahtevna strokovna naloga, povezana z usklajevanjem številnih različnih interesov, ki jo še otežujejo doslej premnoge slabe kratkoročne rešitve in neupoštevanje že veljavnih prostorskih dokumentov. V novomeški občini opravlja to nalogo od leta 1978 Zavod za prostorsko planiranje, težišče njegovega dela pa je na izdelavi lokacijskih dokumentacij, kjer jim velikega j zaostanka še ni uspelo odpraviti. Marsikaj pa je le bito narejenega in številne kritike na hjihov račun zaradi kasnitve prostorske dokumentacije niso najbolj utemeljene. „V tem času smo z dokumentacijo zagotovili nemoteno izvajanje investicij. Zaradi nas nobena stvar ni stala. Držimo raven, ki jo zahteva družbeni plan, in raje naredimo kak dokument več kot manj. Izdelavo dokumentov bi radi še pospešili, a ni vse odvisno samo od nas. Res je, da smo se vseskozi otepali s kadrovskimi težavami in zato nismo naredili vsega, kar bi morali, pa tudi najboljših rešitev nismo mogli vedno ponuditi. Zaradi pomanjkanja delavcev smo bili vezani na zunanje sodelavce, kar težave še povečuje. Za marsikaj pa zavod ni kriv. Vsak dokument precej stane in graditelji najraje zvalijo krivdo na nas, če vse ne gre, zahvaliti pa se imajo svoji plačilni nezmožnosti. Ljudje si tudi ne pustijo pretirano svetovati, kako graditi. Strokovno mnenje in njihove predstave se največkrat ne ujemajo najbolj. Med željami in . stanjem dokumentov bo tako vedno določen razkorak, saj ljudem ne moremo dati, kar hočejo. To družbeno in ekonomsko ne znese," pravi direktor Zavoda za prostorsko planiranje ing. Zmago Novak. Da bi le naredili red in prišli do trajnejših rešitev, je že leta 1979 nastal predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nalog urejanja prostora, ki se je uresničil šele s konec leta 1981 sklenjeno pogodbo z novomeško občinsko skupščino. Ta sicer ne pokriva vseh potreb in možnosti, dolgoročno pa zavezuje zavod kot nosilca za prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Zmago Novak Težav z urejanjem prostora res ni-malo. Zavod v veliki meri opravlja tudi vlogo usklajevalca vseh interesov, želja, denarja itd., kajti zarišejo lahko le usklajen družbeni interes. Ker je do njega težko priti, vse skupaj draži dokumente in botruje sedanjim razmeram (ne)urejeno-sti prostora, ko je treba že marsikaj postavljenega vnesti v načrte, pa če je v redu ali ne. Za zazidalni načrt morajo npr. pridobiti od 13 do 18 soglasij. Tu se krešejo mnogi interesi. Vsaka služba (dajalec soglasja) vodi svojo politiko, zastopa svoje interese ali zakone in postavlja večinoma zahteve, ki jih kot družba nismo sposobni izpolniti. Vsi bi morali bolj upoštevati družbene in materialne okvire te možnosti, ki so največkrat pod zahtevanimi normativi. Vsak dokument je podvržen tudi dolgotrajnemu usklajevanju, čeprav bi moral biti že osnova za delo. Ob tem je zelo primerno vprašanje, ali je smiselno izdelovati drage dokumente, če jih nihče ne upošteva ali če jih še večkrat spreminjamo. Seveda marsikaterega problema ne bi bilo, če bi delovne organizacije in krajevne skupnosti imele poglede na svoj razvoj. S tem bi večinoma odpadlo spreminjanje že izdelanega dokumenta., Ker tega ni, bi se morali odločiti, kakšna naj bo raven nekega prostorskega dokumenta, saj je od tega odvisna cena. Sedaj, ko investicije omejujemo, je tudi čas, da nadoknadimo zamujeno in dolgoročno začrtamo razvoj-Tako menijo na zavodu. Katere so prednostne naloge za letos? „Osnovno bo izvajanje pogodbe, ki izhaja iz družbeneg8 plana 1981 -1985, izdelava dol' goročnega plana, urbanističnih redov in dokončanje že začetih nalog: urbanistična in zazidaln* dokumentacija za Dolenjske Toplice, Otočec, Bršljin, Sentjef' nej> Cikavo, Žužemberk in ro®1' sko naselje. Tudi lokacijski <1°' kumentaciji se ne bo da'0 izogniti. Spomeniškovarstven3 enota pa ima v programu prenO' vo novomeškega mestnega jedr8’ ureditev partizanskega Roga i® Javorovice ter krajinski načrt Z8 dolenjske občine. Enota namre^ deluje regijsko, kar naj bi sploh ves zavod," pravi Zmago Novak-Z. LINDIČ-DRAGA» GETRTKEJV INTERVJU Stranke ne vidijo tega Novomeška lekarna pretesna, mrzla, drugod manjka pripomočkov za delo -- Iz skladov krili nelikvidnost Reorganizacija dolenjskih lekarn je bila formalno izpeljana že leta 1977, toda Sele lani so začeli delati po novem, združeni v en tozd Dolenjske lekarne v okviru Zdravstvenega centra. Medlem ko je v javnosti o problematiki zdravstva precej slišati, pa o lekarniškem tozdu ni dosti znanega. Zato pa ni rečeno, da posluje brez težav, nasprotno! O tem govori mag. phar. Jana Fortuna, direktorica tozda dolenjskih lekarn: »Poslujemo v nemogočih prostorih. Stisnjeni in kot gostači v prostorih novomeške osrednje lekarne, ki sema nima dovolj površin. V administrativno-računovod-skih poslih z vodstvom vred Jana Fortuna: ,.Rešitev ni v nadaljnjih adaptacijah na ^ajšnji lokaciji, ampak v gradnji nove osrednje lekarne v Novem mestu.“ dela 7 ljudi. Za vse lekarne v Štirih občinah opravljamo vsa računovodska, knjigovodska in druga opravila v zvezi s samoupravnimi akti, z letošnjim letom pa prevzemamo tudi izstavljanje računov. Varljiv je videz glede pogojev osrednje novomeške lekarne. Bila je adaptirana in je lepa na pogled, je pa pretesna in nefunkcionalna. Možnosti za delo v njej so zelo slabe. Poleti je prostor vroč, pozimi izredno mrzel, celo tako mrzel, da se je v letošnji zimi med delovnim da som marsikateri zanohta-lo. Med drugim pa ni niti sanitarij pod isto streho.1* - Ko ste odpirali novo lekarno na Cesti komandanta Staneta, je bilo rečeno, da bo preurejena še stara lekarna tik nove, a je lokal že vsa leta zaprt. Zakaj? »Ugotovili smo, da je stara lekarna za današnjo mnogo bolj razvejeno dejavnost, kot je bila nekdaj, pretesna. Ker pa nam manjka tudi skladišč in prostorov za delo, ki ga stranke ne vidijo, smo za te namene uporabili staro lekarno.“ — Slišati je tudi, da se ubadate s finančnimi težavami, kar je za lekarniško dejavnost nenavadno. Kako je do tega prišlo? V letu 1981 smo poslovali na meji rentabilnosti. Med letom smo morali rezervni sklad in del sklada skupne porabe uporabiti za tekoče poslovanje, sicer bi bili nelikvidni. Tako finančno stanje je nastopilo prvič v zgodovini tukajšnjih lekarn, vzrokov pa je več. Predvsem smo izdali več receptov, kot je bilo plačanih od občinskih zdravstvenih skupnosti. Že pri planiranju ob začetku leta smo slutili, da bo do tega prišlo, ker nismo smeli plana povečevati. Pojavila pa se je gripa z mnogimi prehladnimi obolenji in to je bilo dovolj, da je število receptov naglo naraslo čez plan. Eden od vzrokov pa je tudi v sproščenih predpisih za izdajo nekaterih zdravil, ki so bila prej pod dodatno kontrolo.” — So to vse vaše težave? »Slabo smo opremljeni z raznimi tehtnicami, mešalci, polnilci in drobnimi pripomočki, ki sicer niso nič posebnega, a tudi zanje ni sredstev. Novomeška lekarna je s tem še kar opremljena, problematično pa je, denimo, v Mokronogu, kjer pa imajo novo stavbo — Kakšna bi bila po vašem rešitev iz naštetih stisk? »Edinole v gradnji nove osrednje lekarne v Novem mestu, ki smo jo predvideli zraven zdravstvenega doma v Kandiji. Tam bi morah dobiti prostore tudi mi iz tozdovskih služb. V okviru zdravstvenega centra je del sredstev za novogradnjo že predviden v letu 1985, za gradnjo lekarne v Metliki že prej, vendar so to le predvidevanja.“ R.B. ,.vni organizaciji, dokazujeta poročili družbenega pravobranilca ^Soupravljanja in sodišča združenega dela, ki so ju 25. februarja PStresali na zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Novem Sestu. vi, sklenili pa so tudi, naj v vseh sindikalnih organizacijah to problematiko obravnavajo in hkrati začrtajo sindikatu naloge, ki bi jih že zdaj moral opravljati. R.B. NOVOTEKS NI ZATAJIL Znano je, da je kolektiv novomeškega Novoteksa med najprizadevnejšimi krvodajalci v novomeški občini in da že več let zapovrstjo presega plan oddaje krvi. V preteklem letu je bilo iz Novoteksa 455 prostovoljnih odvzemov krvi za potrebe bolnišnic, to pa pomeni 43 odstotkov nad planom. Omeniti velja še večletno sodelovanje krvodajalcev z Mariborsko tekstilno tovarno. Ko so lani Mariborčani obiskali kolege iz Novoteksa, so organizirali skupno krvodajalsko akcijo, v kateri so tudi gostje darovali kri za novomeško bolnico. Razprava je bila kritična do dela in vpliva komunistov na več področjih, zlasti pa glede stanja v 1MV in kmetijstvu, kjer je kopica nalog ostala neuresničena, četudi so bila jasna stališča in odgovornosti. Isto velja za kulturo, dolgoletno pastorko vsega dogajanja v občini. Zadovoljivo pa je bilo na konferenci ocenjeno delovanje ZK v Socialistični zvezi glede dosedanjih priprav na volitve, saj je bilo tokrat v postopku evidentiranja predlaganih enkrat več občanov kot ob prejšnjih volitvah. Tudi v tem primeru je sestav možnih kandidatov zadovoljiv. Ko je v zaključnem delu razprave povzel besedo še Boris Bavdek, predstavnik CK ZKS, je menil, da je pri bodočem delu predvsem upoštevati usmeritve iz ocene, ki jo je letos izdelala delovna skupina CK. Ta ne velja samo za delovne organizacije, kjer se je skupina mudila na obisku, marveč za vse komuniste v občini. R.B. Novo vodstvo v občinski ZK Predsednik občinske konference ZK je Lojze Padovan - 25. februarja so delegati ria programsko-volilni konferenci v Novem mestu razrešili organe konference in izvolili nove. V 9-članski komite občinske konference so bili izvoljeni: Franc Jordan, Ivo Longar, Vilma Manček, Lojze Padovan, Drago Plankar, Andrej Počrvina, Remzo Skenderovič, Jože Škufca in Stane Zunič. Za predsednika občinske konference ZK je bil izvoljen diplomirani sociolog Lojze Padovan, zaposlen pri SDK Novo mesto; za sekretarko komiteja biologinja Vilma Manček - vodja obrata v Krki; za izvršnega sekretarja pa dipl. pravnik Andrej Počrvina, zaposlen v Strešniku v Dobruški vasi, ter prof. Jože Škufca iz Novega mesta. Andrej Počrvina bo dolžnost opravljal kot profesionalec, Jože Škufca pa kčt volonter. Za člane tovariškega razsodišča občinske konference ZK so bili izvoljeni Franc Bradica za predsednika, za člane pa: Anica Bilbija, Miha Duh, Vojko Gro? bovšek, Marija Kastelic, Dominik Kralj, Dragica Nenadič, Vinko Osolnik, Marjan Stokano-vič, Marija Šali in Rihard Romih. Izvoljeni v statutarno komisijo: Niko Bricelj - predsednik, člani pa Mirko Lovko, Ivan Perhaj, Jože Piletič, Miško šibila, Vanja Vizjak in Vinko Zulič. V nadzorno komisijo so bili izvoljeni: Jože Žlogar za predsednika, za člana pa Peter Luzar in Jelka Može. Novomeška kronika io sodiščem dostikrat ugotovi-’ so samoupravni akti zastareli, P^anjkljivi in malo znani med s^m*> čeprav so jih delovni ljudje ^jemali na referendumih. Družbe-Pravobranilec samoupravljanja eni, da je takemu stanju pogosto T^k tudi prevelika množica pred-dogovorov, sporazumov, ki . jajo razmerja. Strokovne službe |*8ubljajo pregled nad celovitostjo ^hterij, in ker novosti iz dogovo-, tn sporazumov ne vgrajujejo v wlne samoupravne akte, prihaja do s«nja. Namesto da bi zagotovili n ^°,*n° izvajanje že sprejetih zako-doo ^ PredPisov ter samoupravno govorjenih zadev, se zatekamo k ZBOR ŠOLE •i Vete^’ 19. februarja, smo ime-tt«x>r šole; to. je oblika samo-t^Jarijanja, pri katerem sodelujemo tj*" učenci. V poročilih smo kri-no -ocenili dosedanje učne uspe-h*,11} disciplino. Najboljše OS so Je*e Dolivale. J ROSANA PESTNER OŠ Grm jalovemu razpravljanju in stalnemu spreminjanju, ki mu ni videti konca. Da pa strokovne službe svojo dolžnost vgrajevati novosti v akte ne izvajajo, je krivda tudi v njihovem načinu nagrajevanja, so menili v razpravi na sindikalnem svetu. Ker v večini primerov strokovne službe prejemajo »plačo” za sicer točkova-ne delokroge opravil, ki so povsem nenadzorovani, se dogaja, da osebni dohodek ni nič manjši, čeprav akti niso urejeni. Posledice vsega tega se ne kažejo le v velikem številu sporov, temveč tudi v notranjem razreševanju sporov, kjer nastajajo vedno večje razlike in kjer praviloma potegne krajši konec šibkejši, revnejši, manjši, manj razvit. Podobne ugotovitve kaže tudi poročilo Sodišča združenega dela, si ima vedno več strank, saj so jih imeli lani za nad polovico več kot leto dni prej. Refcnih je bilo 194 zadev, nerešenih z zaostanki iz prejšnjih let pa je 277 zadev. Razpravljalci so odločno podprli predlog sodišča o kadrovski okrepit- V CENTRU SO POSKRBELI ZA MLADE f— Pripravljalni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Center v Novem mestu se je lotil že druge prireditve za otroke. Na pustni torek so pripravili pustno maškarado s čajanko v prostorih plesnega kluba. Domiselnih otroških mask ni manjkalo, starši pa so bili nad skrbno oiganizacijo zelo navdušeni. Skoraj petdeset prisotnih je izpolnilo prijavnico za novo društvo, ki bo poslej organizirano skrbelo za prosti čas in razvedrilo mladih. Občni zbor DPM KS Center bo sredi prihodnjega tedna. (Foto: J. Pavlin) OBNOVA V NOVOTEHNI -Lokal na Glavnem trgu zraven kavarne je bil pred tedni prenovljen, za dela pa je Novotehna dala okrog 700.000 dinarjev. V tej trgovini je kupcem na voljo zlasti velika izbira posode in predmetov za gospodinjstvo, imajo pa tudi belo tehniko, razne aparate in elektrotehnični material. MESNA SUŠA - V petek so tudi nekateri Novomeščani čezmerno nakupovali meso vseh vrst, tako da je bila v soboto izbira zelo slaba, v ponedeljek dopoldne pa so bile nekatere trgovine brez koščka mesa. Nadejati se je, da bo vsaj po otoplitvi cen preskrba z mesom spet normalna. PREHOD JE ODPRT - Zaradi prenove v poslopju Standardkonfek-cije na Cesti komandanta Staneta je bil več mesecev zaprt prehod v Vavpotičevo ulico proti sodišču. Ker so dela že skoro končana, je bil prehod spet odprt. VEČINA DOMAČIH IMEN - V novomeški porodnišnici je bilo prejšnji teden z območja mesta rojenih 7 dojenčkov, večina pa jih je dobila domača imena. Rodile so: Štefica Eleta s Ceste herojev 60 -Sanjo; Marija Kolenc s Ceste herojev -52 - Boruta; Anica Mašilo iz Jerebove 20 Matevža; Vera Urek s Ceste herojev 60 - deklico; Marija Plut s Ceste herojev 56 - Klemena; Ana Zupančič "s Šegove 12 - Sebastjana in Stanislava Blažon iz Šegove 12 - Nejo. ŠE VEDNO REVŠČINA - Novomeška tržnica tudi zadnji ponedeljek ni bila dobro založena z zelenjavo, velika pa je bila izbira sirčkov, smetane, jajc. Pojavil se je prvi regrat, čedalje večje pa je zanimanje za čebulček. Suhorobarji, plete ni naiji in konfekcionarji so bili dobro zastopani, vendar je opaziti, da tudi pri njih promet pojenjuje. Kupna moč znatno upada. Ena gospa ie združenem delu rekla, da v nimajo enakega metra za vse, kadar ugotavljajo kršitve. Znan je primer, dr, so v isti delovni oiganizaciji zaradi 600 dinaijev nekoga izključili, drugemu pa za 50 iztekli javni opomin IZKllU .000 din »Iskrin” utrinek za invalide Delo in organizacijo iz ene, denar iz druge občine, pomoč v devizah iz obeh Invalid&a delavnica v Skopicah bo zaživela konec leta. Delo ji bo odstopila Iskra v Kostanjevici, vendar bo program lahko izpeljala le ob pomoči širšega gospodarstva. Gre namreč za zagotavljanje deviz, ki jih potrebuje Iskra za Kostanjevico in za Skopice, dokler tozd sam ne bo kos izvozu za skupne potrebe obeh kolektivov. Posavski izvozniki naj bi podprli akcijo in tako pomagali invalidom do zaposlitve. Elektronika, je za invalide veliko upanje. Primerna je zaradi tega, ker delo telesno ni naporno. V nekdanji skopiški šoli bodo izdelovali avtomobilske vtičnice. V Kostanjevici so s tovrstno proizvodnjo zapolnjevali občasne praznine, ko jim je zmanjkalo drugih naročil. Zdaj si bodo namesto tega morali zagotoviti novo delo. V Skopicah bo poslej njihova delovna enota, za katero bo kostanjeviški tozd opravljal vse komercialne in nekatere druge posle in ji s tem zmanjšal režijske stroške. V vas Skopice bo delavnica prinesla več življenja, zato seje krajani veselijo. Prednost elektronike je v tem, da jim ne bo povzročala hrupa in ne kvarila okolice. Mnogi si na tihem že obetajo, da bodo tudi domačini čez leta našli v njej svoj kruh. ZA EN DAN V ŠOLO V 70 osnovnih organizacijah ZK v brežiški občini je vključenih 900 komunistov. Nova vodstva so izbrali v več kot 40 organizacijah, zato je tembolj pomembno, da sodelujejo na seminarjih za člane sekretariatov, ki so se začeli minuli teden. Na njih bodo pobliže spoznali organiziranost Zveze komunistov in metode njenega dela. Vodstva OO ZK se bodo na seminarjih zvrstila v šestih skupinah. Njihovo izobraževanje organizira komite občinske konference ZK. Iskrini tozdi na Dolenjskem so se do sedaj hitro razvijali, torej upi niso brez osnove. Že kostanjeviški primer potrjuje, da se upravičeno nadejajo večjega razmaha. Tozd Iskre v Kostanjevici je namreč v dobrih šestih letih pomnožil število zaposlenih od 20 na 150. To je velik skok in ogromna pridobitev za ves podgoijanski okoliš. Enota v Skopicah bo za začetek sprejela 15 do 20 ljudi, od tega 10 invalidov. Gospodarske organizacije, ki bodo z devizami podprle akcijo, bodo imele seveda možnost zaposliti v njej invalice, za katere same nimajo primernega dela. Posav- PO PRAVICE NA SODIŠČE Zadnje čase se vedno več brežiških zavarovancev obrača na sodišče združenega dela, ker jih prizadevajo varčevalni ukrepi skupnosti zdravstvenega varstva. Zaradi strožjih meril pri pravicah in obveznostih se čutijo prikrajšane, če dobijo račun za zdravljenje zunaj občine brez brežiške napotnice. To seveda ne velja za nujne primere. NA VRSTI SO STARI VODNJAKI Po brežiški občini je precej vodnjakov, ki jih vaščani ne vzdržujejo. Letos jih bodo KS začele urejati skupaj s komunalno interesno skupnostjo. Za ta namen predvidevajo SKIS 200.000 din. O letošnji vsoti bosta oba zbora SKIS odločala na jutrišnji seji. f ra 41 h DOKAZI PRIZADEVNOSTI — Filatelistično društvo Verigar v Brežicah je z rastavo v Domu JLA počastilo petletnico obstoja in dela. Odprli so jo v nedeljo, 28. februarja, po letni skupščini, na kateri so se s priznanji oddolžili številnim organizacijam in posameznikom, ki so pomagali pri razvoju filatelije. Na razstavi so prikazali dele svojih zbirk pionirji, mladinci in člani ter jih dopolnili s podatki o dosedanjem delu društva. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH LUČ NI ZASTONJ - Javna razsvetljava je za nekatere krajevne skupnosti velik izdatek in če jo odračunajo, jim ne ostane nič denarja za druge potrebe. V komunalni interesni skupnosti o tem ta čas vneto razpravljajo, ker so nekatere KS zaradi tega močno prizadete. Tudi marsikak očitek pade na račun razsipanja, češ da ponekod gorijo luči tudi podnevi. Minuli petek so to oponesli krjanom Sentlenarta, ki so pojasnili, da luči gorijo podnevi le tedaj, kadar Kontrolirajo, koliko žarnic je pregorelo, ali pa v zelo mračnih zimskih dneh, ko jih vžge foto celica. Večina krajevnih skupnostni meni, da bi morali dobiti denar za razsvetljavo po številu svetilk, kjer bi varčevali in prižigali le vsako drugo luč, bi prihranjeni denar še vedno lahko uporabili za druge namene. SPET OB NEDELJAH - Dom JLA bo tudi v prihodnje nudil gostoljubje filatelistom. Menjalne sestanke bodo imeli znova ob nedeljah, ker se je pokazalo, da petki za to niso primerni in da imajo tedaj zlasti šolarji veliko drugih obveznosti. Srečevali se bodo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Skoda ga je za ceste - Minuli petek so v skupščini SKIS predlagali, naj bi čimprej opustili črpanje betonskega gramoza na Borštu za porabo na cestah. V zameno za to nahajališče naj bi načrtovalci natančno opredelili bazen bodoče hidroelektrarne, da bi poslej pridobivali gramoz na tistih površinah. Za posipavanje cest zahtevajo krajevne skupnosti sekanec iz kamnoloma, ker si s prodnatim gramozom ne morejo veliko pomagati. POZIV K SPOŠTOVANJU DEMOKRATIČNOSTI - Udeleženci I. občinske kandidacijske konference SZDL so v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih dolžni poskrbeti, da bodo volišča čim bolje urejena. Predsednik OK SZDL jim je ob tej priložnosti posebej priporočil, naj omogočijo volilcem, da se bodo zares demokatično odločali, ne da bi jim kdo gledal pod prste. BREŽIŠKE VESTI ska gospodarska zbornica, ki se že od vsega začetka trudi, da bi delavnico z združenimi močmi čimprej postavila na noge, pozi va delovne kolektive, naj se odločijo v prid invalidom. Začetni odzivi kažejo na razumevanje v obeh občinah. J. TEPPEY Kdaj posluh tudi za male vinogradnike? Pred praznikom vina na Čatežu Praznik vina na Čatežu bo letos priložnost za pogovor o vsakdanjih težavah, ki tarejo vinogradnike na tem območju. Počutijo se namreč precej osamljene, zato so predlagali, da bi se povezali v društvo, pobudo za sodelovanje z drugimi vinogradniškimi društvi v posavski in novomeški regiji pa naj bi takoj prevzelo Turistično društvo Čatež kot glavni organizator vinskega praznika. Zdaj namreč opažajo, da niti z najbližjimi sosedi nimajo trajnejših stikov, ne z društvom v Cerkljah in ne z vinogradniki na Bizeljskem. V društvo se želijo včlaniti tudi pridelovalci manjših količin vina. Na območju od Cerkelj do Velike Doline jih je precej, zato jih večina želi s svojim pridelkom sodelovati na razstavi. Do zdaj so sprejemali vzorce le od tistih, ki imajo v kleti vsaj 500 litrov vina za prodajo. V krajevni skupnosti menijo, da podcenjevanje malih ni opravičljivo, češ ravno ti obdelujejo najbolj hribovite in najteže dostopne (hribovite) površine ter na njih vztrajajo. Opekarna in Rudnik v en tozd Predlog še na rešetu Opekarna v Brežicah, ki se je še pred tremi leti utapljala v izgubah, je zaključila lansko poslovanje brez njih. Ukrep družbenega varstva je rodil sadove in začasni kolektivni organ jo je izvlekel iz najve^ih težav ter ji omogočil poslovanje v normalnih razmerah. Te bi se lahko še izboljšale, če bi bile pravočasno izpolnjene vse obveznosti Anhovega do sanacijskega programa. Matična organizacija se je problemom Opekarne premalo posvečala. Pokazalo se je, da tudi samoupravna organiziranost ni najbolj ustrezna, zato je občinska skupščina po izteku družbenega varstva zaupala to nalogo delovni skupini, ki jo je imenovala za proučitev razmer v obeh tozdih, v Opekarni in v Rudniku Globoko. Njen predlog bo 10. marca obravnavala občinska skupščina. Obe predstavljata tehnološko celoto, zato naj bi se povezali v eno temeljno organizacijo. Dosedanja gospodarska moč vsakega posameznega tozda namreč ne zagotavlja uspešnega poslovanja in uresničevanja sprejete razvojne usmeritve. Različni proizvodni interesi ju zdaj razdvajajo, pa tudi pomankljiva strokovna zasedenost jima še vedno povzroča kopico težav. Združitev v en tozd (še vedno pod streho Anhovega) bo razen tega zmanjšala motnje v proizvodnji opeke. Te nastajajo predvsem zaradi tega, ker Rudnik Opekarni ne daje prednosti in zaradi drugih kupcev ni dovolj zainteresiran za kvaliteto te osnovne opekarske surovine. J.TEPPEV MNOŽIČEN ODZIV TUDI NA PREDAVANJIH - Aktiv kmečkih žena pri TOK Kooperacija krškega Agrokombinata nima težav z zagotavljanjem udeležbe ob pestrih oblikah dejavnosti. Na predavanju 24. februarja so aktivnost dokazale bolj z odzivnostjo, saj je kar 71 kmetic skrbno poslušalo Slavico Molan, višjo medicinsko sestro iz krškega zdravstvenega doma, ki je govorila o nevarnem družbenem zlu - alkoholizmu. Kmečke žene pa se bodo znova izkazale v soboto in nedejjo, ko bodo mednarodni praznik žena delovno praznovale z rastavo Iz starih skrinj. (Foto: P. Perc) LANI 2099 PLANINCEV NA IZLETIH lani je komisija za ture pri Planinskem društvu Bohor opravila več pohodov z mlajšimi in starejšimi planinci. Sedem je bilo skupnih pohodov, in sicer na Stol, Snežnik, Janče, Uršljo goro, Kočno, Krvavec in Smrekovec. Mentorji planinskih skupin na osnovnih šolah Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, J4. divizije, Milke Kerinove ter v Koprivnici in na krškem Šolskem centru pa so izvedli ob pomoči planinskih in mladinskih vodnikov številne pohode v bližnja in daljna gorstva. Vodniki so zlasti po transverzali popeljali manjše skupine tudi povsem samostojno, planinci na OŠ dr. Mihajla Rostoharja in z Rake pa so se pridružili Krčanom. Skrbna evidenca sicer postreže z natančnim številom udeležencev (2099), za nesljivo pa je bilo v hribih še več neorganiziranih planincev. Tovornjakom zmanjkuje goriva Varčevalni ukrepi v Transportu — Dogovarjanja o preskrbi in porabi nafte ni Kljub zadnji podražitvi goriv pri nas, v tem ko svetovne cene nafte in njenih derivatov ’ v drugih deželah vendarle padajo, ni pričakovati boljše oskrbe. Ta še zlasti pesti prevozniške organizacije, med temi pa je tudi 180-članski kolektiv krškega Transporta. „Doslej smo bili z gorivom neenotno oskrbljeni. Že od jeseni sem smo štiridesetim vozilom vgradili večje rezervoarje. Zdaj to nič več ne pomaga, ker so problemi v drugih republikah," pripoveduje vodja splošnega sektorja Transporta Albin Božič. Vendar do večjih zastojev še ni prišlo. Beograjski Jugopetrol je pred tremi leti ponujal Transportu čeprav težave na še večje v drugih republikah le težko verjeti, da bi bila oskrba bistveno boljša. Res ukrepov, ki so jih v Transportu uvedli leta 1980;. mednje sodi evidenca prevoženih kilometrov, tekoče izpolnjevanje prometne dokumentacije^ tahiografl in podobno. „$oferji so samostojni -V r* V? ,MICKO” SI JE OGLEDALO MLADO IN STARO - Ameter-ski oder prosvetnega društva Karel Destovnik - Kajuh iz Sromelj je ob 10-letnici delovanja postavilo na oder Ljnhar-tovo Zupanovo Micko. V petek je bila dopoldne v dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem predstava za učence Šolskega centra, zvečer pa je kupilo vstopnico za isto uprizoritev kar 308, predvsem starejših obiskovalcev. (Foto: P. P) in jih je težko kontrolirati. So pa posamezniki, ki dobro vodijo matično knjigo vozila. Pri-, hranke, to je učinke ukrepov, pričakujemo že ob letošnjem zaključnem računu," pravi Božič, nato pa doda: „Tako pomanjkanje potegne za seboj še večjo porabo, ker si ljudje delajo večje zaloge. Imamo sis o V Transportu je zaposleno 114 šoferjev, 98 voznih enot pa ima skupno okoli tisoč tona-že. Pri težkih vozilih prevladujejo tovornjaki FAP, pri manjših pa znamke Mercedes in TAM. Na mesec dajo za nafto okrog 500.000 dinarjev. Da so si zagotovili gume, združujejo devize s kranjsko Savo in škofjeloškim Bandhgom. Tako vsaj ni skrbi za nove in obnovljene gume. lastno črpalko, kar bi bilo tedaj sprejemljivo, saj b' se na domačem dvorišču lahko izognili „črnemu“ tankanju, nadzirali bi porabo goriva iz prve roke. To vprašanje je pereče še danes, je glede i Albin Božič : „Za prevoznike, kot je naša organizacija, je bila poprej doma ugodnost, da smo dobili nafto.” za nafto in plin, obveznosti moramo poravnati, dogovarjanja o preskrbi in porabi pa ni-Dokler ne bo dogovarjanje resnično dogovarjanje — ne bo nič. Porabo moramo uskladiti-V občini imamo konferenco delegacij, vendar se ni nikoli sestala.“ P. PERC VOLILNO-PROGRAMSKA SEJA OK ZK BO 9 MARCA To so sklenili na zadnji seji OK ZK v Krškem, kjer so obravnavali poročilo o delu občinske konference in komunistov od leta 1978 do letos. Komunisti bi se morali vključiti v predvolilno aktivnost, sodefo-vali naj bi tudi v volilnih odborih in komisijah, da bodo volitve uspešne- V poročilu je premalo napisanega o mladini ter o socialnem varstvu in socialni varnosti. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje, Miroslav Kambč je opozoril, naj bi v rdferatu predsednika OK ZK na konferenci- osvetlili, kaj je bilo narejenega za uresničevanje sklepov, denimo, v kmetijstvu. Več kaže spregovoriti še o razvojno-raziskovalnem delu, ki ne daje pravih rezultatov. . Priznanja OF za leto 1982 Predloge zbirajo konference SZDL do 25. marca Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško razpisuje podelitev priznanj OF za leto 1982. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: - razvoja naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela. - krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh okoljih družbenega ■ življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. Žirija bo lahko upoštevala le pismene predloge z zgoščeno in stvarno obrazložitvijo in utemeljitvijo, ki bodo podane najkasneje do 25. marca 1982. Predloge je treba poslati tisti krajevni konferenci SZDL, od koder je predlagani kandidat. V KK SZDL se vsi predlogi uskladijo in opravi ožji izbor. Tako oblikovani predlogi morajo biti dostavljeni OK SZDL Krško najkasneje do 31. marca 1982. Žirija za podeljevanje Priznanj HELIKOPTER KMETE PRI NUKLEARKI SE PEREČ - Jedrska elektrarna doslej še ni odgovorila niti delegatu krške krajevne skupnosti niti strokovnim službam občinske skupščine, kdaj bode kmetom omogočili dostop do njihove zemlje. Ljudje zaradi takega odnosa pogosto zajedljivo pravijo, da se obnaša nuklearka kot država v državi. REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK - Občinski izvršni svet bo s sveti krajevnih skupnosti pripravil bolj opredeljeno pobudo OK SZDL za občinski samoprispevek. Iz njo naj bi bil razviden, cilj in pot do cilja pa tudi to, kateri programi so v interesu občine kot celote in kateri le krajevnega pomena. Iz predloga mora biti razvidno, iz kakšnih virov bodo pokrili posamezne programe- Tako oblikovan predlog bo predsedstvo OK SZD L znova obravnavalo ih prevzelo pobudo za širšo razpravo- VISOKA GASILSKA ODLIKOVANJA Na občnem zboru sevniškega gasilskega društva so podelili Slanom društva visoka priznanja ® odlikovanja republiške gasilske zveze. Gasilsko odlikovanje 1. stopnje je prejel Lojze Motore, **■ stopnje Rudi Cimperšek in III- stopnje Maks Senica. Gasilsko plamenico II. stopnje so prejeli Drago Zakošek, Julij Janežič in Ivan Ivnik, plamenico III. stopnje pa Ivan Imperl. Več elanov je prejelo priznanje za 20-letno oziroma 30-letno delo v društvu. »Dolenjski list« v vsako družino SKRB ZA PODMLADEK — Polne vrste pionirjev gasilcev na sobotnem občnem zboru sevniškega gasilskega društva in tudi sicer pri delu so obet za zanesljiv naraščaj te organizacije. Pohvalno je, da za delo z njimi najdejo mentorje tudi izven društva. Tako je uspešno izpeljal z mladimi jasilci tečaj smučanja prof. Marko Babnik (na desni). (Foto: A. Železnik) Voda izpod Lisce kmalu v omrežju _V četrtek napolnili cevovod - Obnova hišnih priključkov in dela mestnega omrežja Pičle padavine vse do novega leta sem niso spravljale v slabo voljo le ljubiteljev zimskih športov, temveč so povzročale skrbi sevniškim vodovodarjem. Pri Komunali so imeli zato tudi nočno dežurstvo. V kritičnih trenutkih je bilo v zbiralnikih tudi le za Pedenj vode. S temi deli želijo začeti ob prvem primernem vremenu spomladi. a. Železnik ^evn‘dani niso pili vode iz-P°d Lisce že prej, saj je znano, daje a otvoritev ob občinskem prazni-novembra lani? Direktor Ko-t (to podjetje je skrbelo za nmini potek del) Igor Golob po-jasnjuje, daje 7-kilometrski cevovod Bal Še marsikaj. Zanika, da bi puš-1 na številnih krajih, kot je slišati Po mestu. „Na dveh krajih je saloni-. Ceyi poškodoval buldožer pri za-'Pavanju jarka. Pri Kopitarni je za-d1 spremembe projekta ostalo v Manjši prispevek Kaj prinaša novi odlok Skupščina sevniške krajevne skupnosti, 18. februarja pa tudi tbora krajevnih skupnosti in Združenega dela občinske skupščine so sprejeli odlok o obveznem prispevku uporabnikov sevniškega vodovoda. Navsezadnje pomeni to le podaljšanje sedanja prispevka v nižjem znesku. Doslej je namreč znašal ta prispevek 3 din za kubik porabljene yode. Po novem naj bi letos znašal prispevek 2 din od kubika Porabljene vode, v letih 1983 do 1985 pa 2,5 din. Po starem odloku so na ta način zbrali nekaj nad 2,6 milijona dinarjev, od priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa nadaljnjih 1,14 milijona dinarjev. Kljub temu znaša Primanjkljaj za opravljena dela, Večinoma za vodovod Podgorica ■“Sevnica, nekaj nad 516 tisočakov. Večina denarja, ki naj bi ga zbrali po novem odloku, bo nagnjena rekonstrukciji mestnega omrežja. Da bi z deli lahko čim-Pmj pričeli, iščejo premostit-Veno posojilo. Morebitni pre-®*ek zbranega denarja bi prišel Prav za tako imenovano izgradijo II. faze sevniškega vodomda. o je gradnja pretočnega rotral-tilta pri Sv. Roku in cevovoda ?*ed njim in sedanjim zbiralnikom. ceveh več zraka. Znano je, da taki zračni mehurji pritiske izjemno stopnjujejo, Ko smo tam zgradili zračnik, je bilo težav konec," pravi Golob. Cevi je bilo treba pred priključitvijo vode na omrežje tudi izpirati, to pa je bila voda, ki je tekla v Sevnično. Na kraju so izvedli tudi tako imenovani „klori šok", kot imenujejo vodovodarji razkuževanje cevovoda. Vzeti vzorci potrjujejo, da bodo Sevničani pili res zdravo vodo. Ne bo je treba niti klorirati. Vseeno ostaja v mestu še dosti dela. Do izgub vode namreč prihaja-v samem mestnem omrežju. Večino tega omrežja je Komunala v preteklosti že obnovila. Obnoviti je treba še omrežje na Savski cesti do Hermanove, pri Kopitarni do mosta -Prvom^ske in gostilne na Križišču. Teh del je za okrog en kilometer. Vodovodarji ugotavljajo, da curi voda v zemljo tudi na priključkih, ki vodijo vodo do hiš. Radi bi obnovili tudi te. Gospodarji naj bi cevi le izkopali. Komunala bo nato. poslala delavce in zagotovila material, nakar naj bi stanovalci cevi spet zakopali. VALANT ZA PREDSEDNIKA ZK Za v soboto je v sevniškem gasilskem domu sklicana program-sko-volilna konferenca občinske organizacije ZK. Obravnavali bodo poročilo o delu občinske konference in njenih organov od oktobra 1978 dalje. Za novega predsednika občinske konference ZK je predlagan Janez Valant iz Tržišča. JIH ZAPOSLOVANJE NE ZANIMA? V delegatskem sistemu odsotnosti s sej pravzaprav ne bi smelo biti. Kdor ne more na sejo, tega na seji delegacije pač ne bi smeli zadolžiti. Kljub' temu je presenetljivo, da z nekaterih delegacij niti enega delegata ni bilo na spregled na nobeni od sej vse od leta 1980. Nadroben pregled je ob izteku mandata pripravila strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. Niti enkrat v omenjenem času ni bilo na sejo delegata iz sevniškega tozda Gozdarstva, krajevnih skupnosti Bučka, Krmelj, Studenec in Primož. Bed ne le v vinskem hramu Dobro kletarjenje doseglo zavidljivo raven tudi pri kmetih — Zgleden primer pri Sinkovičevih na Brezovem Dobra vinska kapljica ne prihaja le iz ljubiteljskih kleti, temveč tudi kmečkih. Takšen je bil tudi razplet na prvi pokušnji vin v Sevnici. Ob rujnem belem vinu kmeta Avgusta Sinkoviča iz Dolnjega Brezovega je marsikdo celo nejeverno zmajeval z glavo, češ da ga je gospodar moral kupiti kod drugod, tako dobro je bilo. Zraslo je seveda na Čanjski gori. Avgust ga neguje v starem hramu. Ne zanemari' nobene podrobnosti, posebno pozoren je pri kletarjenju. Kljub bogatim izkušnjam ga ni sram priznati, da upoštevajo marsikaj, kar prinese kot nasvet domov sin Jože iz grmske kmetijske šole. „Iz razreda Tita Doberška za vinogradništvo ne manjka koristnih nasvetov," pohval- SEVmŠKI PABERKI SUHE PIPE - Pomanjkanje vode L. sevniškem vodovodu najhuje "“Čutijo v višje ležečih delih mesta. Trubatjevt ulici stanovalci ne ■hotejo nastreči vode niti za kavo. kakšno nezavidljivo stanje traja Že n*)manj deset dni. j REZ TRTE - Žeje ne bo pri jTu8em opravilu. Odbor vinogradni-*?8a društva Boštanj — Sevnica Prireja v nedeljo prikaz strokovne vinske trte. K sodelovanju so nxn°Vno povabili inž. Darka Marje-« Krškega. Ob 10. uri bo tak Prikaz v vinogradu Bruna Plavštaj-jatja na Podvrhu, za vinogradnike z 0iSnega savskega brega pa popoldne 14- uri pri Martinu Dolinšku na nad Boštanjem. ROKOMETAŠI NA SENOVEM - Ljubitelji rokometa ne bi smeli zamuditi jutrišnjega zanimivega turnirja. Zal se bo treba potruditi na Senovo, kjer pač premorejo športno dvorano. V okviru priprav na spomladansko prvenstvo se bo ob 17. uri pričelo v domu XIV. divizije na Senovem prijateljsko srečanje treh ekip. Povabljena so moštva Slovana, Inlesa in Sevnice. VARLJIVE ZAPORNICE - Ceb vozniki avtobusov opažajo, da avtomatskim zapornicam med Sevnico in Blanco m vedno verjeti. Voznik avtobusa Jože Ašič in nekateri potniki so lahko na lastne oči videli, kako so se zapornice odprle, rdeče luči so prenehale utripati, pripeljal pa je še drug vlak. Ta voznik je bil oprezen. Kaj bi bilo, če bi zapeljal na progo? no govori oče o sinovi vnemi bogatiti izkušnje z novimi spoznanji, med katerimi je tudi zeleno gnojenje. Na vprašanje, od kod njegovemu vinu tako obstojna barva, Avgust odgovarja, da za belo vino pri njem mošt vedno vre na čisto. „En dan beremo, kajpak se.ne prenaglimo kot toliko vinogradnikov, že naslednji dan stiskamo, dan za tem tudi že pietakamo. Vso skrb posvečamo sodom. Osušene razžveplam vsake tri mesece. Ko jih v jeseni odpremo, notranjost kar sije. Se enkrat jih speremo in zribamo s hrenovim listjem," pripoveduje. Za pranje posode in pribora ne seže po stoječi vodi pri zidanici, temveč pripeljejo svežo od doma. Vzornega reda in načrtovanega dela pri Sinkovičevih ne poznajo le pri vinogradu. Vse je na svojem mestu pri 20 glavah živine v novem hlevu na izplakovanje. Pozno v jeseni je sin Jože pohitel še z eno košnjo. „Izplačalo se je,“ oče spet zadovoljno pohvali sina, saj imajo za ješče bike dovolj domače krme. A. Z. Avgust Sinkovič: „Le dobro kapljico sebi in drugim.'’ V vodilna telesa mlajše ljudi Delegata na republiški kandidacijski konferenci bosta Milan Kranjc in Pavel 2agar Na prvi seji trebanjske občinske kandidacijske konference, kije bila 24. februatja v Trebnjem, so delegati obravnavali poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. Hkrati so sprejeli predlog kandidatov za opravljanje vodilnih funkcij v občinski skupščini in SIS, določili kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in listo evidentiranih možnih kandidatov za delegatska telesa republike in zveze. Kot piše v poročilu volilne komisije, so bile temeljne kandidacijske konference dobro pripravljene in izpeljane. S široko javno razpravo v tozdih, krajevnih skupnostih, vaških odborih SZDL in osnovnih organizacijah sindikata, je bila ljudem dana možnost, da so dali pripombe na liste kandidatov. Glede na pripombe, ki so prihajale s temeljnih kandidacijskih konferenc, je predsedstvo zavzelo stališče, da je potrebno pri oblikovanju organov občinske skupščine in SIS v večji meri Brzda za cene ? V trebanjski občini bodo cene rasle v skladu z dogovorom — Zavrnjen zahtevek za višje najemnine „Če občani pričakujejo, da bo skupnost za cene sama brzdala njihovo rast, potem v precejšnji meri precenjujejo njeno moč. V izdelkih in storitvah V Bogdan Breznik: „Skupnost za cene je v težkem položaju, saj je doslej na tem področju vladal precejšen nered.” so namreč tudi take prvine, katerih dražitev ni odvisna od naše skupnosti,” pravi Bogdan Breznik, predsednik trebanjske skupnosti za cene. „Seveda pa ni mogoče govoriti o tem, da bi krajani v resnici preveč pričakovali od nas. Ni se še zgodilo, da bi k nam prišli predstavniki tega ali onega potrošniškega sveta in rekli, da pri tem ali onem obrtniku ah delovni organizaciji, trgovini s cenami ni vse v redu. Prav potrošniški sveti pa bi lahko veliko naredili pri kontroli cen,” poudaija Breznik. „Kot novonastala skupnost smo v resnično težkem | Možaju. Doslej je na tem področju vladal precejšen nered, saj po naši evidenci mnogi obrtniki že leta in leta niso prijavljali cenikov. Zdaj nam je tudi težko oceniti, za koliko lahko svoje storitve podraže. Pri tem čutimo predvsem to, da smo za take zadeve strokovno prešibki, prav tako pa vsega dela ne zmorejo tudi inšpektorji. Kljub opozorilu, da imamo pri nas obrtnike, ki že dalj časa niso registrirali svojih cen, od inšpekcije še nismo dobili nobenega odgovora.” Medtem ko je bila lani v trebanjski občini na mnogih področjih rast cen precej večja kot je bilo republiško poprečje, se bodo letos držah družbenega dogovora o politiki izvajanja politike cen proizvodov in storitev. Tako bodo cene letos pri proizvajalcih industrijskih izdelkov rasle za 14 odstotkov, storitve bodo dražje le za 16 odstotkov, prodaja na drobno bo dražja za 15 odstotkov, življenjski stroški pa naj bi v celoti zrash za 17 odstotkov. Skupnost za cene bo pri uresničevanju te politike sodelovala tudi z republiško in drugimi občinskimi skupnostmi, še posebej na področju komunalnih in gradbenih storitev ter pri rasti najemnin za stanovanja. V skladu z dogovorom so že zavrnili zahtevke za povečanje cene kvadratnega metra stanovanjske površine in stanovanjskih najemnin. Več o izvajanju politike cen bo znanega, ko bo prišlo poročilo s skupščine skupnosti, ki je bila sklicana za ta ponedeljek. J. S. vključevati mlajše ljudi, da Sc pn v likovanju organov zagotovi večji vpliv delegatov iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Sicer je bila hsta kandidatov v celoti podprta, prav tako so na konferencah v celoti sprejeli listo kandidatov za opravljanje funkcij v SRS in SFRJ. Podporo je dobil tudi Avgust Gregorčič, ki je bil evidentiran kot možni kandidat za delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ. Vendar je bilo slišati tudi pripombe, da je iz občine Trebnje in Dolenjske za republiške in zvezne organe evidentiranih premalo kandidatov. Na seji so potrdili Naceta Dežmana kot kandidata za predsednika izvršnega sveta občine Trebnje in sprejeli kandidacijski postopek za člane tega organa. Za delegata na prvi seji republiške kandidacijske konference sta bila izvoljena Milan Kranjc in Pavel Žagar. Na seji občinske konference SZDL so sprejeh skupno poročilo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Hkrati s sprejemom hste kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine so na seji sprejeh stahšča temeljnih kandidacijskih konferenc glede predlaganih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS in sprejeh predlog za kandidata v zveznem zboru skupščine SFRJ. Pušča ima svoje vzroke Zanemarjenih njiv ni tako enostavno obdelati Dolga leta zanemarjenih kmetijskih površin ne bo moč čez noč preorati in iz njih narediti plodnih njiv. Tako bodo na kratko postavljeni roki za popis neobdelanih površin bržkone postali stalna naloga kmetijskih zemljiških skupnosti. Vendar je treba reči, da zagnanosti ne manjka. Težave so čisto tehnične narave. Republiška kmetijska zemljiška skupnost je namreč poslala zahtevo za popis teh zemljišč konec jamarja, odgovori pa naj bi prišli že do prve polovice februarja. Toda do konca tega meseca so poslale odgovore le štiri krajevne skupnosti, pa še te so večinoma odgovorile, da pri njih ni slabo ali sploh neobdelanih zemljišč. Na spiskih lastnikov. takih zemljišč se je že znašlo štirinajst imen, težave pa so, ker niso znani natančni podatki o lastništvu in jih je treba še pre- verjati. Kljub vsemu bodo v trebanjski občini do konca marca opravljeni vsi razgovori s prizadetimi lastniki. Slab odziv krajevnih skupnosti in nepopolni podatki, ki jih od njih prejema kmetijska zemljiška skupnost, kaže, da bo treba akcijo speljati na daljše obdobje. Hkrati bo treba razmisliti tudi o tehničnih ovirah in drugih vprašanjih. Med lastniki takih zemljišč so tudi stari ljudje, ki so čustveno navezani na zemljo in jim zemlje v skladu z zakonodajo ni mogoče preprosto odvzeti. Prav tako so težave pri zbiranju podatkov, saj so lahko pri tem prizadeti tudi sosedski odnosi. Skratka, akcija ni tako preprosta, kot se kaže na prvi pogled, in njenih učinkov v celoti še ni mogoče pričakovati pred letošnjo spomladansko setvijo. J. SIMČIČ H ŠTEVILNI MIRENCAN1 NA PUSTNEM POGREBU - Preteklo sredo so se številni Mirenčani poslovili od letošnjega Kurenta, hkrati pa so se lahko do solz nasmejali šaljivemu poslovilnemu govoru. Vendar pogreb ni bil edina priložnost, ko so se lahko poslovili od njega. Kurent je namreč vso noč in ves dan ležal v pustni mrhški vežici, kjer so se menda tudi oglasih njegovi številni oboževalci. Vsak izmed oblikovalcev je pustil nekaj denarja, tako da so Kurentovi častilci in najožji sorodniki pošteno zalih njegovo smrt. In med njimi so tako starci kot mladinci, kar kaže na to, da se bo sedemletna tradicija pustnih pogrebov še nadaljevala. IZ KRAJA V KRAJ SLOVO PO DELEGATSKO -Delegacije za samoupravne interesne skupnosti so se v preteklem mandatnem obdobju najredkeje sestajale. Tudi seje skupščin SIS so bile zaradi tega pogosto nesklepčne. Skratka: delegati so opravljali svoje dolžnosti zelo malomarno. In tak bo bržkone tudi zaključek njihovega dela. Preteku teden so bile namreč nesklepčne poslovilne seje skupščin SIS za kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in otroško varstvo. RES JIM GRE SLABO - V mokronoški Iskri se ne otepajo samo s pomanjkanjem dolarjev in reprodukcijskega materiala, ampak tudi kave. Kam bodo take razmere pripeljale, zdaj še ni mogoče reči. Končno človek še pogreši dolarje, pa tudi z materialom ni tako grozno, ko pa zmanjka kave, se vse ustavi. Celo poslovni gostje ne pridejo več na obisk .. . ZA GLEDALIŠČE NI ZANIMANJA - Medtem ko je bila dvorana TVD Partizan na Mimi polna, ko so se v njej naselile maškare, je bila slika ob gostovanju mirnopeške gledališke skupine povsem drugačna: odrsko delo, ki so ga izvedli gledališčniki, si je namreč ogledalo le 20 Mirenčanov. SE ENO POMANJKANJE V MOKRONOGU - Stanovalci novega naselja v Mokronogu so tri dni zmrzovali v stanovanjih, ker Petrol ni pravočasno pripeljal mazuta. Da bi bila mera polna, v blokih ni predvideno dodatno ogrevanje. Projektanti so sicer narisali tudi dimnike, toda odprtine za peči so v spalnicah, kjer pa peči ni mogoče postaviti. Pa še prostora za kurjavo ni predvidenega v blokih. Stanovalci se boje, kaj bo, če bo še kdaj zmanjkalo kurilnega olja. TREBANJSKE NOVICE Zaposlovanju priprli vrata Po resoluciji naj bi letos v metliški občini na novo dobilo delo le 15 ljudi naložbe okoli 310 milijonov dinarjev — Realni OD ne bodo večji Letos za Po resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Metlika v letošnjem letu - sprejeli so jo na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine — naj bi znašala realna rast družbenega proizvoda 1,2 odstotka, nominalno pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom družbeni proizvod povečal za 24 odst. in bo po predvidevanjih znašal več kot 13 milijarde dinarjev. Precej manjša pa bo rast zaposlovanja; medtem ko je bilo število zaposlenih v lam skem letu za 2,6 odst. večje kot leto pred tem, načrtujejo za letos komaj polodstotno rast, tako da bo letos v metliški občini zaposlenih 2.880 ljudi ali le 15 več kot v lanskem letu. Po resolucijskih predvidevanjih bi se moral izvoz v primerjavi z lanskim letom povečati za desetino, uvoz naj bi bil tolikšen kot v lanskem letu, pokrivanje uvoza z izvozom pa naj bi v občini znašalo 75 odstotkov. Združeno delo naj bi letos za naložbe namenilo okoli 310 milijonov dinarjev, kar je slabih 24 odstotkov predvidene vrednosti družbenega proizvoda. Ne samo, da resolucija ne predvideva rasti realnih osebnih dohodkov, v občini bodo zadovoljni že, če bodo le-ti ostali na lanski ravni. Čeprav bo tudi letos glavni nosilec gospodarskega in družbenega razvoja metliške občine industrija, ki bo po predvideva- njih ustvarila kakih 70 odst. družbenega proizvoda, resolucija veliko pozornosti namenja tudi kmetijstvu. Kmetijska zadruga si mora s kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva prizadevati za čim boljšo in čim bolj intenzivno poljedelsko proizvodnjo v nižinskih predelih ter za razvoj živinoreje in sadjarstva v višjih predelih občine. Skratka, gre za čim večjo proizvodnjo hrane. Letos se naj bi pridelek osnovnih poljščin povečal za najmanj 5 odstotkov v primeijavi s povprečjem v zadnjem srednjeročnem obdobju. Resolucija obvezuje nosilce razvoja kmetijstva, da okrepijo kooperacijske odnose in dosledno izvajajo sprejete obveznosti v okviru blagovne proizvodnje, ena od prednostnih nalog pa je še krepitev dohodkovne poveza- OBUJALI SPOMINE O 4—LETNEM DELU ZVEZE KOMUNISTOV V METLIŠKI OBČINI Osrednja pozornost na programsko volilni konferenci ZKS Metlika - ta bo jutri, 5. marca, v prostorih metliške Vinske kleti - bo veljala poročilu občinske konference Zveze komunistov o delovanju občinske organizacije ZK v času od januarja 1978 do februarja letos ter sprejemu programskih usmeritev delovanja Zveze komunistov v občini v naslednjem obdobju. Med drugim so na dnevnem redu še volitve občinske konference, njenih organov ter delegatov za kongresa ZK. Belokranjsko muzejsko društvo je na pustni torek ponudilo Metličanom na ogled šest filmov in okrog 70 diapozitivov iz diateke in filmo-teke Belokranjskega muzeja. Trije filmi so predstavili Belo krajino, dva, Vrvaije in Grobarje, je posnel foto-kino klub Fokus, ob zadnjem in diapozitivih pa so Metličani obudili spomine na leta, ko so po njihovem mestu razsajali ,gadi in belouške". Meščani so bili s predstavo zadovoljni, kinodvorana je bila nabito polna, kar se v Metliki zgodi le redkokdaj. M. K. USTANOVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA V sredo, 10. marca, bo v Metliki ustanovna skupščina Planinskega društva. Vsi, Id bi se radi vključili vanj, naj pridejo ta dan ob 18. uri v sejno sobo interesnih skupnosti na Pungartu. OBČINA BO LEPŠA — To velja v prvi vrsti za sedež občine, občinsko stavbo, katere pročelje so začeli pred dnevi obnavljati. Dela morajo biti po pogodbi končana aprila, veljala pa bodo 46 starih milijonov dinaijev. SPREHOD PO METLIKI IGRALSKA SKUPINA METLIŠKE OSNOVNE SOLE vadi igrico Žarka Petana Starši na prodaj. Tovarišica Ivanka Rus, mentorica in režiserka, je povedala, da se bodo mladi igralci predstavili občinstvu spomladi. Dodala je še, da je med mladino nekaj talentov, ki pa se nekaj t; navadno, izgube, brž ko zapuste osnovno šolo. To je že zelo star seznanili učence osmih razredov z vpisnimi pogoji, s šolanjem in s štipendiranjem v šolskem letu 1982/83. To pot. so v izobraževalnem centru Beti ubrali že lani in pokazalo se je, da trud učiteljev ni bil zaman: v šolo se je vpisalo toliko učencev, kolikor je to dovoljeval razpis. pojav, pa ne samo pri igralsko nadarjenih otrocih, ampak tudi pri drugih ljubiteljskih aktivnostih. Ugotovitve bi bile drugačne, če bi bile ljubiteljske dejavnosti v krajevnih skupnostih in bi se učenci po končani osemletki vključili vanje. POLEG INFORMAT1VNIH DNEVOV, ki bosta 5. in 6. marca v prostorih izobraževalnega centra Beti Metlika, bodo tukajšnji učitelji obiskali belokranjske, dolenjske in bližnje hrvaške osnovne šole, da bi 12. MARCA BODO PRIPRAVILE MATURANTKE poklicne tekstilne šole Beti zaključni ples, ki bo nekaj posebnega. Prvič zato, ker bo v Ozlju, drugič zato, ker bo namenjen občinstvu, in tretjič zato, ker bo zabaval goste poleg ansambla še Martin Sagner-Dudek. Dekleta so pripravila tudi modno revijo z izdelki Beti, srčkov ples, srečelov in še nekaj presenečenj, zato se ni bati, da bi bila ozaljska restavracija v starem gradu tega dne prazna. Prej preveč zasedena, zato rezervacije ne bodo odveč. metliški tednik nosti v živinorejski proizvodnji in proizvodnji mleka. A.B. O DELU SINDIKATA V LETOŠNJEM LETU Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov 9. marca, v Metliki bodo sprejeli med drugim delovni program občinskega sveta za letošnje leto. Beseda bo tudi o družbenopolitičnem izobraževanju v okviru sindikata za letos, pregledali pa bodo še aktivnost ob sprejemannju zaključnih računov ter ocenili občne zbore sindikalnih osnovnih organizacij. Načelne podpore ne gradijo Taka, kakršna je, regij ska šola za tekstilno stroko ne bo verificirana Že dve leti ali še več v Metliki govorijo, kako nujno je treba urediti in razširiti izobraževalni center Beti, da bo res lahko v okviru usmerjenega izobraževanja opravljal nalogo, ki so mu p zaupali, torej da bo regijska šola za tekstilno stroko. Vsem je tudi jasno, da v sedanjih prostorih to pač ni mogoče in da v prihodnjem šolskem letu šola taka, kakršna je sedaj, ne bo verificirana. Pa vendar: ko od načelnih podpor, ki so jih prizadevanja za ureditev tega problema deležna od vsepovsod, beseda nanese na bolj konkretne zadeve, se pravi na denar, ki je za razširitev izobraževalnega centra potreben, pa je vsa zadeva hitro spet na začetku. Dejstva so taka: šola ima tri učilnice, sedaj se v njih šola 123 učenk in učencev v petih razredih (trije po usmerjenem programu, dva po starem). V prihodnjem šolskem letu bodo ostali trije sedanji letniki, razpis za tri nove pa je že zunaj, torej se bo prihodnje leto v IC Beti šolalo 170 učenk in učencev. Se bo? V treh učilnicah gotovo ne! Seveda ni treba posebej govoriti, da šola nima niti ene kabinetne učilnice, kar zakon o usmerjenem izobraževanju prav tako zahteva. Tako sedaj ves kabinetni pouk poteka v Črnomlju, v tamkajšnjem centru srednjih šol, urnik v domači šoli pa so nekako priredili, da lahko pet razredov spravijo v tri učilnice, ki so tako zasedene od jutra do večera, saj tu popoldne poteka izobraževanje ob delu in še kup drugih zadev, od avto šole do občinske politične šole; zadnje čase pa govorijo, naj bi šola prevzela še posle delavske univerze. V izobraževalnem centru Beti se šolajo v glavnem štipendisti Beti, Kometa in Novoteksa, zato naj bi te tri delovne organizacije, poleg občine Metlika seveda, prispevale denar za prizidek, v katerem bi šola dobila še tri učilnice, tri kabinete, knjižnico in še nekaj prostorov; skupaj naj bi prizidek imel 750 m2 sedanji prostori izobraževalnega centra pa merijo 510 m2. Po prvih načrtih bi vsa zadeva stala . 29 milijonov dinarjev, vendar so prepričani, da bi se dalo prizidek zgraditi tudi z manj denarja. Kakorkoli že, če do jeseni stvar ne bo urejena, v novem šolskem letu pouka v izobraževalnem centru Beti ne bo več. Potem načelne podpore ne bodo nič pomagale, ostala bo samo še konkretna odgovornost. A. BARTELJ UPOKOJENSKA SKUPŠČINA Črnomaljsko društvo upokojencev pripravlja za petek, 19. marca, letno skupščino. Člane vabijo, naj pridejo ta dan ob 9. uri v klubske prostore v Ulici 21. oktobra 15 a, da se bodo pogovorili o vseh zadevah, ki se tičejo upokojencev, njihovega dela in življenja. 270 DOJENČKOV V črnomaljski občini živi nekaj UBRANI GLASOVI BELTOVEGA ZBORA - Pred letom dni je začel vaditi moški pevski zbor črnomaljskega Belta. Pod vodstvom Ani Jankovič so pevci v tem času veliko napredovali, kar so pokazali tudi na proslavi za občinski praznik. več kot 17.500 prebivalcev. Od tega je dojenčkov 270 otrok do 6. let starosti 1.800; v šolskem letu 1980/81 pa je bilo 2.557 šolarjev, od tega 1.928 v osemletkah, 241 v srednjih šolah in 388 v poklicnih šolah. Dobri sadovi naložb za zdravje V zadnjem obdobju se je smrtnost v črnomaljski občini zmanjšala, življenjska doba pa podaljšala — Ustrezna osnovna zdravstvena mreža - Zdravstvo ima prednost V zadnjih letih je črnomaljska občina tudi na področju zdravstvenega varstva dosegla velik napredek, kar zgovorno povedo podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva. Smrtnost seje močno zmanjšala, kar je tudi posledica velikih naložb v zdravstveno varstvo; v letu 1978 je znašala le 6,87 na tisoč prebivalcev, medtem ko je v republiki povprečje 9 3, v dolenjski regiji pa 10. Vzroki smrtnosti v občini so v razvitem svetu sploh. ljudje enaki kot v regiji in republiki in Dolga pot do novih zob Zobozdravstveni ambulanti za borce pripada le en zobni tehnik, nadur pa ne dovolijo V sklopu dispanzerja za borce pri črnomaljskem zdravstvenem domu deluje tudi zobozdravstvena ambulanta, v kateri je od začetka delal priljubljeni partizanski zobozdravnik Vinko Horvat, od leta 1979, ko je šel Vinko v pokoj, pa jo je prevzel dr. Anton Cerovac. „Od 2.000 borcev v črnomaljski občini, kolikor jih ima priznano dvojno dobo, je velika večina naših pacientov; le majhen del jih hodi k zobozdravniku v viniško oziroma semiško zdravstveno postajo,” je povedal dr. Cerovac. Vse borce pokličejo enkrat na leto na sistematski pregled, katerega sestavni del je tudi zobozdravstveni pregled. Največja težava pri delu zobozdravstvene ambulante za borce je gotovo dolga čakalna doba za zoboprotetična dela. Na protezo morajo nekateri čakati celo tri leta. „Naši ambulanti pripada samo en zobni tehnik, ki pa lahko v rednem delovnem času naredi protez in drugih zobopro-tetičnih del le za kakih 100 ljudi na leto; mi pa imamo sedaj vpisanih 425 borcev, ki čakajo na te usluge,” je pripovedoval zobozdravnik. Za popravljanje in zdravljenje zob pa je treba počakati največ mesec dni, da pridejo na vrsto. V dogovoru z občinsko borčevsko organizacijo so skušali to Vprašanje rešiti tako, da bi dva tehnika v nadurah opravila še toliko, kot naredi sedaj eden v rednem delovnem času; Zveza borcev je pripravljena plačati to nadurno delo, vendar so to rešitev za sedaj onemogočile administrativne omejitve nadurnega dela. „Naša ambulanta dobro sodeluje s splošnim zdravnikom v dispanzerju za borce, tako da tiste paciente, pri katerih ugotovimo, da je za njihovo bolezen vzrok slabo zobovje', vzamemo naprej,” pravi dr. Cerovac, ki o borcih kot pacientih govori vse najlepše. „Zelo so potrpežljivi, res pa je, da jim je treba posvetiti več časa kdt ostalim pacientom; večkrat precej pomaga že to, da je zdravnik pripravljen poslušati o njihovih težavah in se o tem z njimi pogovoriti.” ' A. BARTELJ ne umirajo več od nalezljivih bolezni, tuberkuloze in drugih bolezni, ki so značilne za življenje v zaostalih razmerah; danes so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, sledijo novotvorbe, poškodbe, bolezni dihal, prebavil itd. Črnomaljski občani največ bolujejo za boleznimi dihal, ki predstavljajo kar eno tretjino vseh bolezni; sledijo bolezni živcev in čutil, nato poškodbe, bolezni prebavil, srca in ožilja, ledvic itd. Boljše zdravstveno varstvo je pripomoglo tudi, da se je podaljšala življenjska doba, tako da je vedno več starih občanov, to dejstvo pa postavlja pred zdravstveno službo nove naloge. Tega se v občini dobro zavedajo, saj družbeni plan občine določa, da ima zdravstvo poleg izobraževanja prednost pred drugimi družbenimi dejavnostmi. mrežo: črnomaljski zdravstveni dom ter zdravstveni postaji v Semiču in Vinici, delati pa je začelo tudi nekaj obratnih ambulant, tako da je sedaj vsa zadeva, kar se prostora tiče, zadovoljiva in bodo v tein srednjeročnem obdobju investirali zlasti v splošno bolnišnico v Novem mestu. V občini so v preteklih letih zgradili osnovno zdravstveno V črnomaljski občini je t»-poslenih 11 zdravnikov, od tega 4 specialisti, in 6 zobozdravnikov, zdravstveni dom oz. zdravstvena skupnost pa štipendirata več študentov. Čeprav sedaj kaže, da bodo morda težave pr' zaposlitvi teh štipendistov, se v občini trdno zavzemajo, da Je treba vse štipendiste po končanem študiju zaposliti in tako še izboljšati kadrovsko strukturo v črnomaljskem zdravstvu. PraV tako je treba izboljšati odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov, in prav ta odnos mora postati pomembna sestavina vseh kvalitet, ki so potrebne 0f opravljanje zdravstvenega pokh; ca. V občini se zavzemajo tudi za to, da bi delovni čas v zdravstvu prilagajali potreba# uporabnikov, v zdravstveni skupnosti pa naj bi spreje*1 ustrezne predloge. A. B. Priznanja športnikom V Črnomlju podelili Bloudkove značke in plakete TKS V okviru praznovanja praznika črnomaljske občine so prejšnjo soboto prizadevnim športnim delavcem in najboljšim športnikom iz občine podelili Bloudkove značke in plakete telesnokulturne skupnosti. Zlato Bloudkovo značko so dobili Lojze Gabrovec, Jože Strmec, Franc Moljk in Dare Kramarič; srebrno značko Janez Vitkovič, Zvone Planinc, Satošek Florjan, Tone Malerič, Slavko Pavlakovič in Stane Movrin; bronasto značko pa Slavko Grahek, Vinko Vajs, Anka Tomc, Drago Kobe, Jože Macele, Štefka Fortun, Zani Škrinjar, Marjan Goršek, Boris Šimec, Mimica Satošek, Mimica Rajgel, Džordže Vujovič, Blaž Kočevar, Ivan Hru- stek, Ivan Zunič, Vinko Kobe. Plakete TKS pa so dobili: Tomaž Majerle kot najboljši športnik črnomaljske občine v lanskem letu, ko je . bil slovenski prvak v motokrosu v razredu 50 kubikov; za najboljšo športnico v občini so proglasih Renato Kobe iz Starega trga, ki je bila lani regijska prvakinja v namiznem tenisu med starejšimi pionirkami in zasedla 2. mesto na republiškem pionirskem šahovskem prvenstvu; naj prizade vnejši športni delavec je Matija Štrucelj iz KS Griblje, najprizadevnejši mentor šolskega športnega društva je Vinko Kobe iz Starega trga, najuspešnejše šolsko športno društvo je „Smuk” iz Semiča, najboljša športna ekipa v lanskem letu pa rokometno moštvo črnomaljskega Partizana. ČRNOMALJSKI DRORIR ZNAČKARSKl PUST - Eden večjih uspehov črnomaljskega pustnega društva ,.Presta” je gotovo ta, da so na pustni torek, ko so pripravili sprevod skozi mesto, prodali kakih 2.000 značk. V sredo so pusta zažgali in vrgli v Lahinjo, ki ga ie, tako kot ostalo črnomaljsko nesnago, odnesla proti sosednji občim. staro drlo na koncert »kopalniške ga” ansambla Hazard. RAZTOVARJANJE ODVEČ -Če bi vsak gnoj v občini tako hih° pospravili kot umetno gnojilo, ki J® prišlo po železnici v petek j? ponedeljek, bi mnogo lepše žive*1- Umetnega gnojila - potrebujejo 8? zlasti vinogradniki ih sadjarji " n' w;i~ *—1— - u: —* l-A! —: SO S DISKRIMINACIJA IN HAZARD - Prejšnji petek sta v črnomaljski kulturni dom privabili precejšnje število ljudi dve zelo različni prireditvi. Najprej je študent iz Tanzanije predaval o diskriminaciji v Južnoafriških republiki (pred tem je o tej temi govoril še na črnomaljskem centru srednjih šol in na viniški osnovni šoli), zvečer pa je mlado in bilo treba niti raztovarjati, saj so jr ljudje tako rekoč razgrabili. Za oevo ni nihče niti vprašal. KAJ SO DRAŽILI? - Takoj* sprašujejo ljudje ob zadnji podra"‘ vi mesa. Razlik med prejšnj"? cenejšim in sedanjim dražjim me*0?) v črnomaljskih mesnicah sploh", opaziti: tako, kot ni bilo mesap/J: S podražitvijo, ga tudi sedaj ni! ls‘ velja tudi za še ne spet podrazjj kavo, 100-vatne žarnice in še kal- Nekaj misli Izbrali smo le nekaj misli iz razprav na sejj programsko-■voulne konference ZK Kočevje. Peter Sobar: Razpravljamo o osebnih dohodkih, premalo pa o ustvarjanju dohodka. Zahtevamo večjo disciplino, hkrati Pa ne Izvajamo ukrepov, ki so Potrebni za zagotovitev discipline. Skratka: vedno iščemo ne-°8a. ki naj namesto nas rešuje nePrijetne in težke zadeve. Rodi Gruden: Tozdi so pre-e usmerjeni v medsebojno za-unavanje uslug in storitev, na-esto da bi predvsem skupno “tvarjali in razporejali skupni pnhodek oz. dohodek . .. V ob-poteka združevanje pre- čini Počasi. *P)a Svetličič; Menimo, da ara je v pripravah na letošnje w usPel° zagotoviti demo-atičnost, vendar se lahko -tudi JT>rasamo, če so bili delovni ljud-v t** °^ani res povsod vključeni . * Poprave. V pripravah na na-nje volitve je treba zagoto-?a ^ v volilni postopek ]Učen vsak delavec m občan. ^ priprave na volitve so od-ne vse organizacije. Miha Majerle: Zaključni raču-so glavne točke dnevnega reda Hnjih sindikalnih občnih zbo-v- Zal pa so na njih delavcem vedno prikazani skopi, goli in "Mazumljivi podatki. k. *ajko Jenko: Nedavni sestan-( po mestu oz. zbori kra-D ov 80 bUi slabo obiskani. Ni v ..’ ria bi tako majhno število m l, odločita o ustanovitvi treh ene* ^ namesto sedanje zai*?62 ^rnc: Vzroki za ne-^rzno rast cen so v preveliki (splošni, skupni in inves-J*i), ki je niti približno nis-0 spravili v realne okvire. Ko- urnstj tU(jj ne bj smen zag0. rasti cen (v svoji OZD), Pak bi se morali zavzemati za “■zevanje stroškov. Ludvik Zajc: Slabost kočev-“ organizacije ZK je, da člani nrr,Ve ° ne Plujete kot enotna ■Santzacija zk. Se vedno je presto IK)sameznib interesov, pri-Pov, izmikanj. Zato ni uspeha J" združevanju v ZKGP, gospo- slab zastaia> produktivnost je a, nagrajevanje neprimerno ba ^1°’ rie*°vna disciplina je sla-sledj8 ni rezultatov. Po- ni« 03 te neenotnosti je caplja-V^nhmestu. ČLANSTVO NARAŠČA — Občinska organizacija ZK Kočevje je štela konec leta 1977 1137 članov, konec minulega leta pa 1336 članov ali 17$ odst. več. Najmanjši porast je bil lani, in sicer le za 3 člane. Pred kratkim so svečano sprejeli v ZK 17 novih članov. Kandidati so izbrani Predlog možnih kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih dolžnosti v občini Kočevje je bil sprejet na občinski kandidacijski konferenci minuli teden. Po tem predlogu je kandidat za predsednika občinske skupščine Jože Novak, za podpredsednika Maks Šteblaj, kandidat za predsednika občinskega izvršnega sveta pa je po odločitvi konference Lojze Eržen, sedanji direktor Opreme Kočevje. Ostalih predlogov kandidatov tokrat ne bomo objavljali, ker so isti, kot smo že poročali. Konferenca je bila seznanjena tudi s predlogom kadrovskih usmeritev sedanjih nosilcev najodgovornejših dolžnosti v občini. Po tem predlogu naj bi sedanji predsednik IS Alojz Petek odšel na ZKGP; sedanji predsednik občinskega sveta ZS Miha Majerle naj bi postal direktor novega Kulturnega centra Kočevje; sekretar občinske skupščine Drago Aupič ter Ivan Arko (član IS in načelnik uprave za prihodke) se bosta upokojila, član IS in načelnik za ljudsko obrambo Bogo Abrahamsberg je evidentiran za enako dolžnost v občini Ribnica, predsednik 10 skupščine SIS za telesno kulturo in strokovni sodelavec SIS .Cveto Arko 1 bo' postal predvidoma strokovni sodelavec v skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti, predsednik 10 skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost ter strokovni sodelavec te SIS Vinko Zajc pa bo ostal strokov- ni sodelavec SIS. J. P. -N Kaj je kdo v ZK? Po volitvah v ZK v kočevski občini Na programsko-volilni seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 20. februarja, so izvolili 29-člansko konferenco, 5-člansko nadzorno komisijo (za predsednika Janeza Merhaija), 5-člansko statutarno komisijo (za predsednico Branko Popovič) in 7-člansko tovariško razsodišče (za predsednika Naceta Karničnika). » Za delegata za XII. kongres ZKJ so izvolili Vlada Prebiliča, za delegate za IX. kongres ZKS pa Borisa Gorjanca, Pavla Ilca, Nado Kužnik, Tilko Kovačevič, Jelka Novaka in Vlada Prebiliča. Za člane Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica so bili izvoljeni Rudi Gruden, Jelko Novak in Peter Sobar. Nova občinska konferenca se je sestala takoj po volitvah. Za predsednika konference so izvolili Rudija Grudna, za sekretarja Petra Šobarja in za organi- zacijskega sekretarja Matijo Jer-biča. Člani novega občinskega komiteja ZK Kočevje pa so Peter Šobar, Matija Jerbič, Meta Kamšek, Rajko Jenko, Andrej Klun, Jelko Novak in Lojze Petek. Na seji so poverili tudi člane komiteja za posamezne naloge oz. področja dela, in sicer za SLO in družbeno samozaščito (Andrej Klun, Miha Briški), za organiziranost in razvoj (Jelko Novak, Nada Oblak, Jože Furlan), za družbenoekonomski sistem in odnose s tujino (Lojze Petek, Milan Klen, Vlado Prebi-lič), za kadrovske zadeve in usposabljanje (Janez Hočevar, Marjan Ule), za vzgojo in izobraževanje (Ciril Štrumbe^), za kulturo in raziskovalno delo (Marjan Brine, Marica Žagar), za politični sistem socialističnega samoupravljanja (Rudi Orel, Stane Letonja, Jože Staniša), za propagando in informiranje (Meta Kamšek), za družbenopolitične organizacije (Nevenka Eršte, Ivan Bradač, Tanja Svetličič), za zgodovino delavskega gibanja (Rajko Jenko). dela, manj sestankov! eni nosilci in roki za letošnje glavne naloge, ki so še posebej določene tudi za LIK, 1TAS,gradbeništvo, ižobraževanje. Zdravstveni dom in še nekatere. ve{9°sP?darsko stabilizacijo bomo izpeljali le, če bomo bolje in *a °e'ali, manj sestankovali in popisali le toliko papiga, kolikor je obesno delo nujno potrebno," je poudanl na nedavni pfgT^ridco-volilni seji občinske konference ZK Kočevje njen p^nik Vlado Prebilič, ki je v svojem poročilu kritično ocenil žai kočevskega gospodarstva v sedanjem obdobju. DROBNE IZ KOČEVJA 'tenci ALI PARKIRIŠČE? je na g n' vprašujemo pristojne, če Ho Thv pločniku pred trgovi-Hiobiij °,na dovoljeno parkirati avtomobili,,- ne- Če je, potem naj avto-pustijo vsaj toliko pro- 1 S.f / sv'yl ^ \/ /medved odgovarja štora, da bo pešec mogel v trgovino in do pisemskega nabiralnika; seveda pa bi bilo najbolj prav, če bi v tem primeru parkirne prostore ustrezno označili, oz. začrtali. Če pa tu ni parkirni prostor, potem naj tisti, ki so odgovorni za red v mestu, ukre-ajo v skladu z veljavnimi predpisi, amovolja pri parkiranju presega v mestu Kočevju že vse meje, saj avtomobilisti ne kažejo nobenega obzira do občanov, ki še hodijo peš. ?! sin,,. ^aj pravite na ugotovitve ^PneCKZKS? tan« rijkrii se strinjamo, dela-Pa po starem ... RINŽA SE VEDNO ZAMRZNJENA - Rinža je še vedno zamrznjena, čeprav se je led na njej nekoliko stanjšal, da se drsalci ne upajo več nanj. Na odseku, kjer priteče v Rinžo topla voda iz Kemične tovarne, je začel led celo izgii ga na kakih 100 m dolžine že ni bilo več. V zadnjih dneh pa je spet pritisnil mraz in Rinža je ponovno tudi tu zaledenela. KOfiEUSKE HDUffiE Po živahni razpravi, v kateri sta sodelovala tudi izvršni sekretar CK ZKS Janez Krnc in sekretar Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica Ludvik Zajc, so sprejeli vsebinsko usmeritev in delovni program komunistov za naslednja štiri leta, delovni program občinske konference ZK za letos, izvolili pa so tudi novo vodstvo občinske konference ZK. V delovnem programu za letos je poudarek na rednem spremljanju rezultatov gospodarjenja v vseh OZD ter dela komunistov; na povezovanju gradbeništva v občini in izven nje; na urejanju medsebojnih odnosov v Itasu, izboljšanju gospodarskega in samoupravnega življenja v Liku; na povezovanju gozdarstva, kmetijstva in lovstva ter samoupravni organiziranosti ZKGP; na organiziranju usmerjenega izobraževanja ter urejanju medsebojnih odnosov v posameznih sredinah, na uresničevanju zaključkov delovne skupine CK ZKS v Zdravstvenem domu Kočevje in še na nekaterih drugih zadevah. Za vse te naloge so določeni nosilci in roki izvedbe. J. PRIMC »Dolenjski list« Za nekmete bodo davki večji Zaradi proslave 900-letnice Ribnice nekaterim manj denarja, kot je bilo prvotno zamišljeno? — Resneje ukrepati, da v občini ne bo nevarnosti zaradi stekline Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982 je bil sprejet tudi na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica. Glavna njegova značilnost je, da se vse občine zavezujejo,da bodo letos izterjale najmanj 96 odstotkov davkov in da so davki za kmete občutno manjši kot za ostale lastnike kmetij dce zemlje in gozdov. Razmeroma z lahkim srcem so Tudi na osnutek proračuna obči-delegati sprejeli tudi družbeni do- ne za letos delegati niso imeli prigovor o namenski porabi turistične pomb. Predstavnik upravnih orga- takse (ta je enoten za vso Slovenijo), nov občinske skupščine je pojasnil, ki določa, da ostaja na območjih, kjer se taksa zbira, 90 odstotkov takse; preostalih 10 odstotkov pa se združuje na ravni Slovenije. Točno je tudi določeno, za katere namene se taksa lahko porabi. Odločitev je bila lahka zato, ker se v vsej občini zbere na leto le okoli 40.000 din te takse. O poročilih o delu inšpekcijskih služb ni bilo bistvene razprave. Eden izmed delegatov je opozoril le, daje kljub odrejeni zapori za mačke in pse (zaradi neposredne ogroženosti s steklino) teh živali povsod dovolj. Ugotovljeno je bilo, da so vsi pristojni premalo naredili za preprečitev vdora stekline v občino in da je treba do naslednje seje pripraviti podrobno poročilo o delu in ukrepih. da je v dosedanjih razpravah izraže- no, naj bi bil predvideni porast prihodkov pri nekaterih postavkah v skupini „dejavnost organov družbe-, nopolitične skupnosti" in dejavnost družbenopolitičnih organizacij" nekoliko manjši, kot je predviden v osnutku. Tako bi pridobili okoli 600.000 din, ki bi jih porabili za prireditve ob praznovanju 900-letnice Ribnice. Na dnevnem redu je bilo še več drugih zadev. j. PRIMC Utrujeni pustni mojstri Ribnica za pusta ni več tista, kot je bila včasih V primerjavi s prejšnjimi leti je bil pust letos v ribniški dolini zelo skromen. Sploh ni bilo tistega pustnega razpoloženja, ki je prejšnja leta zajelo ne le .Ribnico, ampak tudi druge kraje v občini in celo delovne kolektive. Videli smo zelo malo maškar, ki so se pokazale v glavnem le na pustno soboto in pustni torek. LETOS BOLJ SKROMNO - Organizatoiji pustnih prireditev v Ribnici so nekoliko utrujeni, zato tudi letošnji sprevod maškar skozi Ribnico (na fotografiji) ni b3 tak kot prejšnja leta. (Foto: Glavonjič) Lani odkupili manj mleka Porasel pa je odkup živine, prašičev in konj Kmetijska zadruga Ribnica je odkupila lani za 81.368.105 din raznih kmetijskih proizvodov, leto prej pa za 47,997.068 din. Tak porast pa ne gte toliko na račun večjega odkupa oz. večje proizvodnje, ampak predvsem višjih cen, ki so porastle za okoli 50 odst. Skoraj polovico vednosti odkupa (preko 39 milijonov) predstavlja odkup mleka. Količinski odkup mleka pa je bil lani celo manjši kot leto prej (za 1,2 odst.) in je znašal 3.821.953 litrov. Po vrednosti je na drugem mestu odkup mlade pitane govedi (preko 18 milijonov dinaijev), ki se je lani količinsko zvečal za 12,4 odst.; na tretjem mestu (z okoli 6,5 milijona) Vodi tehnik je odkup plemenskih telic, ki je po-rastel količinsko za 37,7 odst. Količinski odkup je lani upadel le še pri starem klavnem govedu, in sicer za 31,6 odst., in pri senu za 33,3 odst. Odkup ostalega je količinsko povsod porasel, največ pri konjih (za preko trikrat), teletih (za preko enoinpolkratVin prašičih (zapreko enkrat). Odkup volne je porasel za preko 50 odst., plemenskih bikov za 27 odst., plemenskih krav za 20 odst. itd. Tistega karnevala, ki je pretekla leta privabil v pustnih dneh, predvsem pa na pustni torek in sredo, ko so pokopavali ..pokojnega Naceta”, gledalce od vsepovsod, letos ni bilo. Pustni plesni večer je bil v domu TVD Partizana. Na njem so izbrali tudi najlepše oz. najuspešnejše maske. Na pustni torek so šli po ribniških”ulicah v sprevodu maskirani učenci osnovne šole, pred njimi pa nepopolna domača godba na pihala. Ves ta sprevod ni bil pravi, karnevalski, kakršne smo videli prejšnja leta. Pravijo, da nimajo več pravih organizatorjev. Ribničani so bili vedno znani po tem, da zelo uspešno pripravijo in izvedejo vse prireditve, tudi pustne.. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo dosedanje utrujene organizatorje zamenjali novi. M. GLAVONJIČ Ribnica pleše Ustanavljajo sekcijo Vodstvi doma JLA in KUD Jakob Gallus iz Ribnice sta dali pobudo za ustanovitev folklorne sekcije. Vanjo že vključujejo ljubitelje ljudskih ple-«• sov. Na prvem delovnem sestanku se ,je zbralo 11 deklet in štirje,moški'. Sekcijo vodi Vera Lavriv, pri delu pa ji pomagajo še Mithad Krivdič, Dragan Mitrovič in Stevan Konjegeš. Nove člane-plesalce vpisujejo v sekcijo vsak petek ob 17. uri v prostorih doma JLA, kjer bo sekcija tudi delovala in kjer bodo vaje. Zvedeli smo, da bo nova sekcija gojila plese vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ta oblika dela je spet nov primer sodelovanja JLA in prebivalstva ter nadaljnjega razvoja kulturne dejavnosti v občini. V Ribnici doslej niso imeli folklorne skupine. Pač pa uspešno dela folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ iz Kočevja v bližnji Dolenji vasi in ta skupina, ki je pred kratkim praznovala 5-letnico obstoja, je nastopala ne le na domačem odru, ampak tudi na ribniškem in drugod. M. GLAVONJIČ RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Za njim zdravnika Trinajst občanov (8 zaposlenih in 5 zasebnih obrtnikov) je imelo v minulem letu tak dohodek, da so morali vlpžiti davčne napovedi. Najvišji dohodek je prijavil tehnik, in sicer 423.000 din, za njim pa sta se uvrstila dva zdravnika s po 388.000 din oz. 364.000 din dohodka. Davčno napoved so vložili trije zdravhiki, dva tehnika, dva direktorja in en delavec- strugar, ki je opravil lani veliko nadur. Med obrtniki pa so bili: dva pla-stikarja, avtoprevoznik, kovinostrugar ter ključavničar, ki je sicer redno zaposlen, a ima še dopolnilno obrt, ki mu je pripomogla, da je dosegel mejo za obvezno prijavo dohodka. Lani je bilo davčnih prijav nekoliko manj, od vseh, ki so vložili napovedi, pa je plačal davek le eden. Ostali so uveljavili oprostitev zaradi družinskih članov. Tudi letos je po prvih ocenah malo veijetno, da bo kdo plačal davelj. Morda bo to le kakšen obrtnik, kar bo ugotovila uprava za družbene prihodke v prepisanem roku. KULTURNI PRAZNIK - Slovenski kulturni praznik so v osnovni šoli ,T>r. France Prešeren" v Ribnici zaradi podaljšanih zimskih ppčitnic praznovali nekoliko kasneje, vendar zelo svečano. O prazniku, Prešernovem delu in njegovi ustvarjalnosti je govoril prof. Janez Debeljak, v kulturnem delu programa pa so nastopili operni pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevajjeva in Rajko Koritnik. DVA KONCERTA - Ljubljanska rock skupina Hazard je po uspešnem koncertu v Kočevju met potjo v Ljubljano gostovala še v Ribnici. Koncert, ki gaje imela v domu JLA, pa je bil bolj slabo obiskan. Morda so bile temu vzrok tudi drage vstopnice, ki so bile kar po 120 din. Precej bolj obiskan je bil koncert Andreja Sifreija v dvorani športnega centra v Ribnici. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ -Po zelo uspeli razstavi ljubljanske foto skupine „Šolt” razstavljajo zdaj v domu JLA člani foto sekcije ribniškega doma JLA. Prikazujejo fotografije, ki so jih posneli med fotografskim tečajem, katerega je za svoje člane organizirala ta sekcija. ZDRAVSTVENI DOM ODPRT -Ribniški zdravstveni dom je končno vseljen in v njem so začeli v febru-aiju tudi delati. Ribničani pravijo, da je dom lep in velik, celo tako velik, da se v njem počutijo nekako izgubljene. Gotovo pa se bodo temu kmalu privadili in občutka izgubljenosti ne bo več, obstaja pa resna bojazen, da se bo občutek izgubljenosti, oz. bolje rečeno izgube, nadaljeval na zdravstvenem področju. SKROMNO PUSTOVANJE - V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo letos predpustno vzdušje v Ribnici bolj klavrno. Maske so bile redke, še največ jih je bilo na raznih predpustnih plesih. občan vprašuje medved odgovarja - Veijetno sem sejo prehitro začel, ker še vedno zavzeto debatirate? - Nič hudega, bomo pa -kot običajno -- med razpravo bolj tiho. REŠETO TEDENSKE m Četrtek, 4. marca Kazimir Petek, 5. marca - Janez Sobota, 6. marca - Danica Nedelja, 7. marca Felicita Ponedeljek, 8. marca - Dan žena Torek, 9. marca - Frančiška Sreda, 10. marca - Makarij Četrtek, 11. marca Krištof LUNINE MENE 9. marca ob 21.45 - ščip BREŽICE: 5. in 6. 3. angleški barvni film Človek slon. 7. in 8. 3. nemški barvni film Dekleta grejo v Muenchen. 9. in 10. 3. ameriški barvni film Jezdec prihaja. ČRNOMELJ: 4. in 5. 3. ameriški film Človek iz Femanda II. del. 6. in 7. 3. ameriški film Jabolko. 7. in 8. 3. ameriški film Invazija tretjih ljudi. 9. in 11. 3. italijanski film Preluknjani dolar. KOSTANJEVICA: 6. 3. jugoslovanski film Kdo tam prepeva. 7.3. ameriški film Mladi in svobodni NOVO MESTO - KINO KRKA: 4. 3. ameriški barvni film Nekdo je ubil njenega moža. Od 5. do 7. 3. ameriški barvni film Venerin vrt. 8. in 9. 3. francoski barvni film Nismo angeli, one pa tudi ne. 10. in 11. 3. francoski barvni film Ljubezenske avanture. SEVNICA: 4. in 5. 3. italijanski film Dva super policaja. 6. in 7. 3. ameriški film Maščevanje č to veka pajka. 10. in 11. 3. francoski film Policajka. HHi SLUŽBO DOBI POČITNIŠKI DOM Železarna Jesenice išče dve kuharici za letno sezono v počitniškem domu Cri-kvenica. Lahko tudi upokojenki. Informacije na telefon 23-982 STANOVANJA SOBO, opremljeno in ogrevano, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v upravi lista (834/82). SOBO, opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam. Filipovič, Cankarjeva 17, Brežice. '3ARS ONJERO v Novem mestu oddam samski ženski ali moškemu. Naslov v upravi lista (840/82). NOSOBNO STANOVANJE v ,.Plavi laguni" oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (841/82). •NOSOBNO STANOVANJE oddam. Naslov v upravi lista (838/82). Motorna vozila RODAM kombi 435K, letnik okt. 80; registriran do okt. 82. Tel.: 23-481 1ASTAVO 750 LE, garažirano,. zaščiteno, letnik 1981, prodam za 10,3 M. Telefon 24-413. ! 750, letnik 1975, ugodno prodam. Perše, Družinska vas 14, Šmarješke Toplice. Ogled dopoldne. filANO 6, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, Šentjernej. ENAULT 12 - DACIO, letnik 1973, ugodno prodam. Zvone Štembergar, Ragovska 12, Novo mesto. 'KODO 1000 MB, rotacijsko koso in izkopač za krompir prodam. Informacije na telefon (068) 61-863. ŠKODO 110, letnik 1973, ugodno prodam. Martin Simonič, Mrto-vec 7, Boštanj. OPEL REKORD 1700, letnik 1964, s štirimi vrati, registriran do 11. 12. 1982, dobro ohranjen, prodam. Marjan Gerjevič, Na Resi 1, Krško. R 4, letnik 1978, prodam. Ogled vsak dan. Pavlin, Potov vrh 51, Novo mesto. R 4 TLS, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Gliha, Meniška vas 63, Dolenjske Toplice. MOTOR 15 SLC, skoraj nov, prodam. Anton Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna peč. 126 P, letnik 1977, prodam. Janez Knapč, Cesta herojev 30/5, Novo mesto. Z 101 M, staro leto in pol, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Niko Somrak, Gubčeva 11, Krško. RENAULT 8 S in motorno kolo PUCH 175 prodam. Martin Be-cele, Smolenja vas 63, Novo mesto. GOLFA J prodam. Prva registracija maja 1979. Marija Blažič, Ziho-vo selo 4, Otočec ob-Krki. FIAT 750, letnik 1978, registriran do januarja 1983, prodam za 72.000 din. Informacije popoldne od 15. ure dalje na tel. (068) 44-177. WV 1300, dobro ohranjen, prodam. Rade Klisarič, Gubčeva 39, Novo mesto. WART BURG KARAVAN, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon (068) 24-761, (zvečer). 126 P (letnik 1978) in rotor za dinamo prodam. Slavko Kranjc, Češča vas 28 a, Novo mesto, telefon 24-582. FIAT 1100 R (vozen, motor generalno obnovljen) lahko tudi po delih prodam. Erlah, Potov vrh 44 a, (Križe), Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1977, v dobrem stanju, registrirano do DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družtjpne organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga’ valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadpji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624'- Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-61-1 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kupim PRODAM PEVSKO OZVOČENJE „H H” 100 W, malo rabljeno, skoraj novo,In mikrofon SHURE prodam. Telefon (068) 23-611 (dopoldne) ali (068) 24-487 (popoldne ali zvečer) PRODAM novo mašino HOBY-STANDARD, Kranjc Aleš, Brod . 47a, tel: 24-100 popoldne PRODAM manjši gliser z motorjem in prikolico, harmoniko (80-bas-no), orgle Tiger, otroško koto, ojačevalec 100 W gitakord in moped Tomos avtomatik. Polde Fink, Irča vas 14, Novo mesto. PLETILNI STROJ Singer prodam. Naslov v upravi lista (836/82). PRODAM orgle „Tiger“ z ojačevalcem, primerne za učenje, mikrofon s stojalom „Efbte“, klarinet „Amati". Dušan Žbogar, Semič 1. STILNO DNEVNO SOBO bele barve prodam zaradi selitve. Telefon 24-695. PEC za kopalnico (drva-elektrika) prodam. Polde Žužek, Vrh - . Trebelno 10, Mokronog. HLADILNO skrinjo LTH (380 litrov) novo, originalno, zapakirano, z garancijo, prodam. Po želji pripeljem. Lado Mrak, Dobravčeva 185, 64226 Žiri. KUHINJO „SVEA“ po ugodni ceni prodam. Lahko tudi na kredit. Marjana Mežnar, Mestne njive 9/9, Novo mesto. HLEVSKI GNOJ prodam. Mali vrh 4, Mirna peč. PRODAM MZ 250 in novo motorno žago Stihi 041. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a, Novo mesto. PRODAM fotoaparat Pentax ME (časovna avtomatika) z objektivom 50 mm f 1,7 in zoomom 35-105 mm f 3,5- Informacije v uredništvu Dolenjskega lista vsako dopoldne, telefon 23-606. DVE PRIKOLICI za osebni avtomobil (nosilnost 1000 kg in 1300 kg), prodam. Franc Gramc, Pavlinova 2, 68270 Krško. Ogled vsak dan od 14.30 ure dalje. DVIGALKO na brezkončno verigo (flašencug) 2,21 ugodno prodam. Ponudbe na telefon (068) 22-037. PRODAM voz (15 col), puhalnik na kardan, dvobrazdni plug in Ibrane (jež). Ledečavas 15, Šentjernej. PRODAM sobno luč, televizijsko anteno (Lj.), kopalno kad in peč -----S dE DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING 27. 1. 1983, prodam. Dolinar, na trda goriva. Ogled v po- Šentjemej 209 a. nedeljek in torek dopoldne. Li- 126 P, letnik 1981, prodam ali za- povšek, Trdinova 5/b, Novo menjam za drug avto. Roman mesto, telefon 24-020. Florjančič, Gor. Karteljevo 28, garažna VRATA brez okvirja Novo mesto. , , w . D . . at nt d _____ugodno prodam. Marko Badovi- HAT 126 P, dva meseca, z mnogo 6 n vi dodatne opreme, zamenjam za nac> Hke Vaštetove 17, Novo večji avtomobil. Ogled popoldan 22 “349’. . . na naslov Ivan Balabanič, K DVA '0TE JA’ ‘abur* m ™z'CO Roku 29, 68000 Novo mesto. P*>dam- Urbanč.č, Qor. Straža 126 P, letnik 1980, karamboliran, , . , , . , prodam. Ogled popoldan. Zupan, PR0DAMt ,kavc> k lubsk°. Loška vas 3, Dotenjske Toplice. dva fcfote*» omaro' /«anč.č, ZASTAVO 750, letnik 1976, pro- h ’ , T » dam. Zdenko Jordan, Suhor 3, PR,EfNOS,N' b^vnl TV Prodam' Te- rv i -i t lefon 22-326. Dolenjske Toplice. SMREKOVE PLOHE, suhe, pro ZASTAVO 101, letnik 1978, ugod- dam. Telefon 23-030, interna no prodam. Jože Krašovec, 302. Žužemberk 106. PRODAM rabljeno hrastovo 126 P ugodno prodam za S.M. Te- ostrešje (cimper) v zelo dobrem lefon 22-178 (pojroldan). stanju, po ugodni ceni. Velikost ........ ...... ... . je 11 x 7 m, možnost uporabe v ........................................... ve£ namenov. Dušan Busič, Boli |f mo+|ielfi efrAii i! janci 28, 68344 Vinica. j| rvmeilJbKI biroji jj TR0FAZNI HIDROFOR prodam. f:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Martin strahan, Jugorje 9, Brus- TRAKTOR, lažji, s koso in plu- n^ce- gom, konja, stroj za izdelovanje BELO POROČNO OBLEKO (šte-betonskflv kvadrov z okrog 700 vilka 38) prodam. Informacije na podstavkov - prodam po ugodni telefon 25-222 (popoldne), ceni. Anton Segina, Pritozje 9 pri Metliki, telefon (068) 56-667. TRAKTOft, novr 40 KS, prodam. ,,n . , , Naslov v upravi Usta (839/82). JAW0 35°- » "evoz"e™ stanju, kupim. Telefon (068) TRAKTOR Steyer 18 KM, kosilni- 25 -990, popoldne. co in enobrazdni plug, prodam. TRAKTORSKI OBRAČALNIK Darko Bosina, Podvinje 12, Ka- Maraton 220 kupim. Lado Kot- pele, telefon (068) 68-333. „1^ Cužnja vas 29, 68231 Tre- UGODNO PRODAM frezo (Muta) belno. s priključkom za frezanje in prikolico (ni dosti rabljeno). Ferdo Jakše, Jurka vas 23, Straža pri Novem mestu. KOSILNICO SIP, dobro ohranjeno, ne .s \rj _____. in dele za R ib ugodno prodam. VINOGRAD (18 a) v V.dosrcih pr. Jože Pernišek, Podboršt 1, Šent- Metliki prodam. Ivan Kambič, janž. Primostek 3, Gradac. TRAKTOR PASQUALI (italijanski, VIKEND ZIDANICO in 7 arov vi- polžni volan) prodam. Franc nograda na žici v Tolstem vr>u Vidmar, Srednji Lipovec 18, prodam. Cena 50 starih milijo- Dvor nov. Naslov v upravi lista TRAKTOR DEUTZ (42 KM) pro- *?25/f®2)' . „.. . .. .. dam ali zamenjam za manjšega. GOZD (44 a) med Cikavo m Veli- Prodam tudi motorno žago Stihi. k™ QS“om' Telefon Matija Vlahovič, Nova Lipa 4, 21 826 (dopoldne). 68344 Vinica. STARO HIŠO, vseljivo, v okolici Novega mesta, vzamem v najem. Naslov s ceno in pogoji pošljite na naslov: Branko Medic, p.p. 69, Novo mesto. VINOGRAD, star osem let, v veli-kosti 10 arov, z zidanico v Vin-jem vrhu, ugodno prodam zaradi gradnje hiše. Ogled ob sobotah in nedeljah. Tone Hočevar, Smalčja vas 11, Šentjernej. KMETIJO s 4 ha zemlje, na lepem sončnem kraju, strojna obdelava, prodam. Dostop možen z vsakim vozilom. Nahaja se 7 km od Šmarjeških TopUc. Informacije na tel. (068) 72-545 po 18. uri. HIŠO z gospodarskim poslopjem, ob potoku, z 1 ha zemlje, možnost mUna ali druge obiti, prodam. Nahaja se ob glavni cesti, 5 minut od avtobusne in 5 km od Šmarjeških TopUcah. Informacije na telefon (068) 72-545 jjo 18. uri. PRODAM 7 let star vinograd S 1050 trtami, na ravnem in lepem sončnem kraju. Vinograd je na žici, .obdelava strojna, možnost gradnje vikenda, voda in elektrika v bližini. Nahaja se v bUžini Škocjana. Informacija na tel. (068) 72-545. HIŠO od Brežic do Sevnice vzamem v najem. Naslov v upravi lista (837/82) PARCELA - Iščem solastnika za nakup parcele po ugodni ceni na Krku. Telefon 21-974 (popoldne). MAJHNO HIŠO bhzu Krškega prodam za 50 M. Informacije po te- lefonu 21 747 (pojroldne). PARCELO za vinograd (13 a), voda in elektrika v bližini, prodam. Informacije dobite pri Ludviku Venetu, Dule 8, Bučka-Škocjan. RAZ NO V VARSTVO na svojem domu vzamem otroka (v Bršljinu). Informacije dobite v oglasnem oddelku (832/82). V VARSTVO vzamem dva otroka z marcem. Oglasite se na naslov Marjanovič, Nad mlini 23, Novo mesto. POPRAVLJAM seminarske in diplomske naloge, poučujem slovensko slovnico. Naslov v upravi Usta (833/82). SPREJMEM na dom vodenje računovodskih, oziroma knjigovodskih poslov. Telefon 24-695. NAŠEL sem zlat ženski prstan, vgraviran. Toni Pakar, Mestne njive 16, Novo mesto. ROZALIJA ŠMALC, Zalog 6, Novo mesto, prepovedujem Šilarju iz Prečne in drugim vožnjo po mojem travniku v Ključu. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Pepca JAKOPEC, Milka SMODIC in Majda RATAJ prepovedujemo kakršnokoU motenje posesti ah povzročanja škode na parceU številka 1095/1/5/6 v Harinji vasi. Parcelo smo podedovali po očetu Antonu Šinkovcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjaU. Martin in Rozalija KOŠAK, Ragovo 7, Novo mesto, prepovedujeva hojo preko parcele številka 1804 na Trški gori. FRANC RAPUŠ, Gorenja vas 31, Šmarješke Toplice, opozarjam Alojzijo Rapuš, Slakova 2 a, Novo mesto, naj pusti moje sosede pri miru in mi v najkrajšem času vrne vse, kar mi je vzela. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjal. FRANČIŠKA BARBORIČ, Juma vas 7, Novo mesto, prepovedujem vsakršno vožnjo po moji parceU (Babne dule). ALOJZ NOVAK iz Segonja 17, Škocjan, prepovedujem pot in vožnjo po moji zemlji v Segonju in Goriški gori. Prepoved velja posebno za Stanka KRAL JA iz Segonja 20, ki po moji zemlji hoče delati pot. Če preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZIJA IVANETIČ z Vrtače 25, Semič, opozarjam, da moja sestra Cecihja BARTOL, Podgrad, Stopiče, ni upravičena prodajati nobenih premičnin niti nepremičnin najinega pokojnega brata Jožeta BARTOLA iz Vel. Cerovca. Premoženje še ni razdeljeno, zato opozarjam morebitne kupce na posledice. SPOSOJENO TRNJE I Mnogi so prekinili z religijo, pa še naprej kradejo bogu čas. (Iz MLADOSTI) za 70. rojstni dan obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu svojih dragih, otroci z družinami. Dobri in ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta žeUjo za 79. rojstni dan mnogo zdravja in zadovoljstva, za dan žena pa iskrene želje vsi, ki jo imajo radi. Dvanajst vnučkov in deset pravnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov. FRANCA BAS ARAC, Balkovd 5. 68344 Vinica pri Črnomlju, se najlepše zahvaljujem sovaščanom, PGD Zilje in vsem, ki so pomagah pri gašenju požara na mojem gospodarskem poslopju- 1^7OBVESTI LAi F. VALT ing. JUREČIČ. ELEKTROMEHANIKA METLIKA - GRAD, specializirani servis za pralne stroje: GORENJE' CANDY. REX, NAONIS, ZANUSSL CASTOR, ZOPPAS, INDE-SIT. Obveščam cenjene stranke, da sem presehl servisno delavnico na spodnji naslov F. V. J. ELEKTROMEHANIKA, GRACER-TURN Hrastje 20, 68310 Šentjernej. OPRAVLJAM elektro instalacijska dela, napeljavo in popravila. Material imam na zalogi. Ivan PE RIC, Methka, telefon 58-46/- OBVEŠČAM cenjene stranke, da montiram stavbno pohištvo, stenske in stropne obloge. Obloge nabavim tudi sam po 330 do 430 din za 1 tn2. Priporoča s« Jože BAŠELJ, Rimska cesta 19, Trebnje, ah telefon 44-481. STREŠNO OPEKO, klasično, cementno, izdelujem. Barvo 1? uvoza dodajam v maso po izbiri-Informacije: Kerin, Podbočje 10, telefon (068) 69-837. Naši dobri mami FRANČIŠKI GRIČAR iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju žehmo za dvojno praznovanje obilo zdravja, zadovoljstva in ji khčemo še na mnoga leta - vsi hvaležni otroci z družinami. Nacetu STRMECU, dipl. ing. gozdarstva iz Vinice pri Črnomlju, iskreno čestitajo za uspešno. opravljeno diplomo Ane, Mirko, Iga in Helenca. Dragi mami MARIJI BLATNIK iz Dobindola pri Uršnih sehh žehjo V času od 18. do 24. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Lavrič iz Podhpe - Renato, Danica Rangus iz Škocjana - Petro, Emilija Zagorc iz Dolnje Brezovice - Andrejo, Jožica Bohte z Mirne -Vesno, Marija Uhan iz Rodin -Ljubico, Djurdjica Jagunič iz Zajač-kega sela - Dražena, Majda Kramar z Malega Slatnika - Matejo, Darinka Zorc iz Dolža - Ksenijo, Štefka Kulovec z Uršnih sel - Tadejo, Vera Mueller iz Črnomlja - Borisa, Anica Sevsek s Podboršta - Antona, Biserka Goršič iz Dolenjskih Toplic - Tilna, Jožica Vovk iz Soteske -Petra, Pavla Kambič iz Gornje Lokvice - Mirana, Majda Matko iz Škocjana - Saša, Mirica Čuk iz Metlike - Karmen, Smilja Marinkovič z Gradišča - Olivero, Silva Kastelic iz Šentjošta - Martina, Jožica Fir iz Methke - Gregorja, Terezija Derganc iz Methke Damirja, Martina Nemanič iz Busi-njd vasi - Majo, Milena No vina jz Brstovca Natašo, Majda Plantan iz Vehkega Podljubna - Simono, Jožica Tomažin iz Krškega - Tomaža, Viktorija Bajec iz Smolenje vasi -Katjo, Marija Mavec iz Čemš 7 dečka in Vesna Zupančič iz Dolenjskih Tophc - dečka. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči resnici, da ni več med nami dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA KLINCA Glavni trg 36 Sevnica se srčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem za pisne in ustmene izraze sožalja in za darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se podjetju Mercator, pobudniku tn organizatorju Bojanu Novšku, govorniku Fricu Pečniku za poslovilne besede in kaplanu za opravljeni obred. Njegova beseda je utihnila - misel bo ostala! Žalujoči; žena, sinovi, mama, oče, brat in ostalo sorodstvo \2 DOLENJSKI LIST St. 9(1699) 4.marcal98? Kako kratka so naša leta! Kakšna so zanjo, ki v temnem grobu spi? V SPOMIN 22. februarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša dobra žena in mamica MARIJA DRAGAN z Brezja pri Trebelnem Vsem, kiji prižigate svečke, krasite njen grob s cvetjem in se je spominjate, najlepša hvala. i | ,Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 81. letu zapustila draga teta in sestra TEREZIJA TURK iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni GD Stara vas, Loka in Orehovica ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: brat z družino, nečaki in nečakinje ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta ALOJZIJA BANOVEC-VESEL šivilja Kristanova 7, Novo mesto Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam pismeno ali ustno izrazih sožalje, sočustvovali z nami in darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Vodniku, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena Hvala! Z globoko žalostjo v srcih: sestra Angela, načak Jožko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 86. letu zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ROŠTOHAR roj Selak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje, za spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Krško, patronažni sestri Nataliji za skrb v času bolezni in duhovnikoma za opravljeni obred. Vsi njeni Gor. Pijavsko, Krško, Ljubljana ZAHVALA Po dolgotranji bolezni nas je v 67. letu zapustila naša draga žena, mama in stara mama FRANČIŠKA BIZJAK roj. Celestina iz Okiča 4 nad Boštanjem Ob boleči izgubi naše drage mame se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Kodeh, Živic, Papež, dr. Juriju Pesjaku in župniku za opravljeni obred. Za podarjene vence se zahvaljujemo delovnim organizacijam Lisca, tozd Krojilnica, Stilles in Tovarna konstrukcij Sevnica. Žalujoči: mož Franci, sinovi Franci, Lojze, Jože in Stanko z družinami ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je v 57. letu starosti 7. februarja 1982 umrl naš dragi JOŽE SENlCAR » šofer — upokojenec z Rake Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem, Pionirju iz Novega mesta in pokojnikovim prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Enaka zahvala velja župniku z Rake za pogreb in poslovilni govor. Žalujoči: vsi njegovi Življenje je težko, še težje je, če ga ne živiš in ne znaš živeti. Najtežje je, če človek 'tisto kar ijubi, ne sme ljubiti. Najhujše je, da izgubiš, kar ljubiš. Pota so s trnjem posuta, le mab je na njih cvetic, še njim cvet odpade in ostane le suh spomin. ZAHVALA Minilo je mesec dni, odkar je v 58. letu prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta in starega očeta MIHE ROŽIČA iz Zg. Obreža, Artiče Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, vence ter jjrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani in ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. “osebno se zahvaljujemo medicinskemu osebju iz Brežic, sestri za lajšanje bolečin na domu, skupsč občine Brežice, posebej tov. Mimici Avsec za pomoč in organizacijo pogreba, godbi iz Kapel, Frai Glogovšku za poslovilne besede, kolektivu Motel Petrol Čatež, ribiški družini iz Brežic, župniku opravljeni obred in vsem drugim, ki ste ga spremili do njegovega zadnjega doma. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčeika z družino, tast in ostalo sorodstvo mi Francu za ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, sestre in tete 76. letne PAVLE GOLOB iz Boštanja 25 smo hvaležni vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala članom delovnega kolektiva Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, predstavnikom zveze slepih iz Novega mesta, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno smo hvaležni sodelavcema Jožetu Sovincu in Antonu Šinkovcu za skrb in pomoč v težkih trenutkih, nadalje osebju v Domu oskrbovancev v Sevnici, osebju Zdravstvenega doma v Sevnici za nego, skrb in pomoč v času mamine bolezni. Hvala župniku za opravljeni obred in nagovor v cerkvi, tovarišu Čubru, predstavniku Društva upokojencev Sevnica, za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Od naše drage mame smo se poslovili 26. 1. 1982 ob 15. uri na pokopališču v Boštanju. Žalujoči sin Gustl z družino in ostalo sorodstvo .5 V ZAHVALA Lanskega 26. decembra nas je tiho zapustil in odšel za svojim sinom, za katerim nikoli ni prenehal žalovati, naš nadvse dobri mož, ljubljeni očka in oče FRANC VERCEK iz Cegelnice Zahvalo smo dolžni vsem, ki ste ga imeli radi, znali ceniti njegovo nesebičnost, zaupanje, prijateljstvo, njegovo neutrudno delovno vnemo. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in sosedom, ki ste nam z besedo *n dejanji stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala številnim vaščanom za prisotnost ob njegovem 5®vesu. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred in kolektivu Gozdnega gospodarstva Novo mesto, »sem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozalka in hčerki Staša in Roži z družinama Novo mesto,dne 22. februarja 1982 OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama.hčerka, sestra in teta JOŽICA BAJUK roj. Vidmar na Kalu pri Semiču Pokopana je bila 17. februaija 1982 v San Franciscu. Z globoko žalostjo v srcih: vsi njeni Kal, Vrtača pri Semiču, San Francisco, San Ramon pLB^žlŠK€lK- hte**,.20- do 25. februarja so v -andič P°ro4ni5n'ci rodile: Dajana J»rno V7 .vuKovmski iz utoica -Janin’ JJarija Klaužar iz Orešja -^^Durda Husta iz Gradne. - Komana, Nada Jevšnik iz Kostanj-ka - Matjaža, Gordana Perko iz Trnja - Bojano, Marija Blazinčič iz Brezovice - Boštjana, Cvetka Horvat iz Kunšperka - Martino, Štefka Bratuša iz Srebrnika - Romano, Štefka Jurišič iz Bjele Gori-, ce - Petro, Durda Franja iz Rakovega Potoka — Ano, Ivica Belan iz Jarušja - deklico, Mirjana Mužanič iz Podvrha - Ivana. ČESTITAMO! OGLED OPERE Sedmi in osmi razred ter pevski zbor smo se odpeljali v Ljubljano s posebnim vlakom. Tem smo si ogledali tehnični muzej, opero in Narodno gelerijo. Zvečer smo se vrnili v Črnomelj. Bito nam je lepo. META ROGINA OŠ Črnomelj PLESNE VAJE Učenci 7. in 8. razredov bomo imeli plesne vaje. Ker radi plešemo, se nas je veliko prijavilo. Vodil nas bo tovariš iz novomeškega plesnega kluba. FRANCI FLEK OŠ Črnomelj Dolenjski list« SLAVNOSTNA AKADEMIJA Na predvečer našega občinskega praznika je bila v prosvetnem domu v Črnomlju proslava. Pripravili sojo mladi iz Dugc Rese. Obisk jim bomo vrnili ob njihovem občinskem prazniku. META REGINA OŠ Črnomelj OGLED OPERE ..NESREČNIKI” V torek, 16. februarja, smo s* višješolci grmske in stopiške osnovne šole v počastitev slovenskega kulturnega praznika v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu ogledali pop opero Nesrečniki. ROSANA PESTNER, OŠ Gm 4. marca 1982 DOLENJSKI UST 23 Igralci navdušili pisca % * s Ne' J I % 5 S MA RIJ A I. Torkar o „Pozabljenih ljudeh" v izvedbi KD Prečna Ni direktorica, da bi jo za 8. marec predstavili kot sodobno uspešno poslovno žensko, nima šol, da bi se lahko ponašala s strokovnostjo, je pa ena prvih aktivist gorjanskega predela in mati petih otrok, ki jih je sama spravila h kruhu. Te dni je dopolnila 60 let starosti. Nekdaj živahna in glasna Marčeva Micka, mlada skojevka svetlih las in modrih oči, z značilno dolenjsko govorico, je danes domala pozabljena. Živi s svojimi otroki in vnuki. „Sem kmečko dekle iz *>. Mihovega pod Gorjanci. Ze-5 lo mlada sem šla z doma v Ji Ljubljano, kjer sem se v napredni Černetovi ^ znam gostilni učila kuhanja. Tam me je zatekla vojna. Ko so vso Černetovo družino z menoj vred zaprli in čez čas izpustili, sem se s prvim vlakom vrnila domov. Jeseni 1941 sem začela organizirano delati. “ Ko danes pripoveduje o tistih časih, polnih iskrene- na Centralnem komiteju. Svojo mladost in najlepša leta je pustila v družbenopolitičnem delu. Življenje jo je udarilo kasneje. V Ljubljani se je poročila, in ko sta bila prva dva otroka, je službo pustila. Leta 1960 je prišla v Novo mesto že s petimi otroki. Križev pot je izkusila takrat, ko je s tremi osnovnošolci in dvema dijakoma ostala sama. „ V Krki sem se honorarno zaposlila kot kuharica, da smo lahko živeli in celih enajst let sem spet delala, dokler nista prva dva končala študija. “ Težki časi so ji začrtali v obraz nekaj globokih gub. Danes je zanjo sreča, če je vseh šest vnučkov zdravih. Tri je sama spravila iz plenic, ostale varuje občasno. Ampak vsi so njeni. Ko sva začeli govoriti o 8. marcu, je brez premišlja-nja rekla: ga tovarištva, zanosnega de-X la in enkratne predanosti narodnoo svobodilnemu \ gibanju, se zdi, kot da * vmesnih let ne bi bilo. Spet je kot Micka Marc, le tu in tam zaslediš v njeni pripovedi grenak priokus. Nima * zamere do nikogar ne iz medvojnih ne iz prvih po- vojnih let, ko je s položaja sekretarke okrajnega komi- ' teja SKOJ v Novem mestu odšla v Ljubljano za načelnico kadrovskega oddelka „Enakopravnosti v dokumentih, ustavi in raznih aktih nam ne manjka, res ne! Ampak po mojem je danes naša ženska še najmanj enakopravna doma. V družini se začrtana enakopravnost prepočasi premika. Žene so obremenjene v službi, in če imajo še nekaj funkcij in otroke, ob vsem gospodinjstvu nič čudnega, če so živčne in nesproščene. Veliko breme nalagamo ženskam, premalo jim nudimo. “ RIA BAČ ER S * * 5 4 4 4 4 *4 4 4 *4 I I 5 ! S I ,,To so ljudje, ki imajo gledališča radi,” je dejal slovenski satirik in dramatik Igor Torkar, znan tudi kot Zlatoust, ki si je 25. februaija v novomeškem Domu JLA ogledal predstavo svojega dela pozabljeni ljudje” v izvedbi KD Prečna. ..Predstava ni bila slabša od profesionalne, kar sem jih imel doslej priložnost videti. Prečenski igralci in režiser so zadeli smisel mojega dela. Z njimi sem po tolikih letih spet doživel igro in si priklical v spomin moja najlepša leta,” je po predstavi rekel igralcem Igor Torkar, v njihovo kroniko pa zapisal, tako, kot zna on, po Zlatoustovo: Prečna je lahko srečna, da ima tako klapo, PISKANJE NA GLAVNEM TRGU V Novem mestu smo že nekaj dni priče hvalevrednega opravka dežurnih miličnikov na Glavnem trgu. Možje v modrem vneto piskajo vsakemu pešcu, ki korači čez imenitni trg kar tako, torej mimo prehoda za pešce. Vse bi bilo seveda lepo in prav, če bi bili prehodi za pešce označeni, tako pa moramo predlagati, naj miličniki za začetek piskajo tistim, ki imajo na skrbi prehode, nakar bomo nekje sredi poletja na vrsti tudi navadni občani. SEDEM MLADIH PONOVNO V NOVEM MESTU Po daljšem premoru bo 12. marca v novomeški športni dvorani ponovno gostovala popularna zabavnoglasbena skupina „7 mladih". Novomeškemu občinstvu se bo predstavila z novim programom, ki prinaša prenekatero prijetno presenečenje in ki je pri gledalcih požel obilo priznanj. Gotovo tudi Novo mesto ne bo izjema. ■ ######/#/####////###/###/###/«#«//«« ■ „SEDAM MLADIH" PRVIČ V KRŠKEM V torek, 9. marca, bo v krškem Delavskem domu Edvarda Kardelja prvič gostoval priljubljeni vokalno-instrumentalni sestav Sedam mladih z gostjama Nado Kneževič in Dario Boškovič. Za predstavi — prva se bo pričela ob 17., druga pa ob 20. uri - je med ljubitelji tega ansambla, ki je zabaval občinstvo že tudi v mnogih drugih deželah, izjemno zanimanje. S popad s kaj o Priporočila novomeške občinske skupščine Uživanje tobaka je postalo najbolj množična narkomanija sodobnega sveta, zato se po vsem svetu znanstveniki bavijo z raziskavami o škodljivosti kajenja za organizem in zdravje sploh. Domače raziskave kažejo, da se je pri nas število kadilcev v zadnjih 15 letih podvojilo, ugotavljajo pa tudi, da je med njimi čedalje več žensk in mladine. Iz svetovne statistike pa je razbrati, da odrasel Jugoslovan pokadi več cigaret kot Francoz, Sved ali Norvežan in daje Jugoslavija ena od držav z najhitrejšim porastom porabe cigaret na svetu. Ker je svetovna zdravstvena organizacija priporočila vsem vladam in zdravstvenim organom v državah, naj sprejmejo ukrepe za omejitev kajenja vsaj v javnih prostorih oz. na delovnih mestih, se tudi v Jugoslaviji začenja resnejši boj proti kajenju. Novomeška občinska skupščina je že pripravila predlog priporočila o prepovedi kajenja v javnih prostorih, o njem pa je tekla beseda na zasedanju 3. marca. V priporočilu piše, da je zlasti zagotoviti v vseh delovnih organizacijah prepoved kajenja v prostorih, kjer se zadržujejo otroci in druga mladina, nosečnice, doječe matere in bolniki. Z ukrepi, ki naj bi jih sprejeli v vsaki delovni organizaciji, bo določeno, kje bodo kadilci lahko puhali dim, praksa pa bo pokazala, če bo umestno priporočilo zaleglo. R.B. Antonijine »naravne” slike Novomeška upokojenka Antonija ivanež dela slike samo iz tega, kar zraste v naravi — Potrpežljivo delo Ob slikah upokojenke Antonije Ivanež, ki živi v Novem mestu, bi se z zanimanjem ustavil ne samo ljubitelj likovne ustvarjalnosti, temveč tudi botanik. In oba bi videla v njih svoje. Likovniku bi se razkril naivno oblikovan svet spominov na vojno, čustvene vznesenosti nad domovino, dokaj izviren svet ornamentike, medtem ko bi botanik presenečen odkrival v slikah semena rastlin, liste, koreninice, stebelca, zmlete plodove ipd. Antonija Ivanež je namreč iz lastnega domisleka pričela izdelovati nekakšne ,,botanične slike". „S tem se ukvarjam že leto in pol," je povedala Ivaneževa. „Na sprehodih nabiram cvetje, listje, semena, stebelca, mačice, puh od ločka, koruzna zrna, skratka vse, kar narava rodi. Nabrano zbiram in sušim, potem pa, ko imam čas, počasi iz tega gradiva lepim sliko." Na osnovo iz blaga ali kartona Ivaneževa marljivo lepi posušene rastlinske dele v zamišljene like. Vsaka slika ji govori in v vsako poskuša vliti delček življenja. Ker je med vojno veliko trpela in ker zna zaradi tega ceniti današnji trenutek, je razumljivo, da s posebno ljubeznijo izdeluje slike, ki govore o vojni in povojni izgradnji. Ni se ustrašila niti izdelave Titovih in Kardeljevih portretov. ..Naredila sem že 30 slik. Večina jih je še pri meni," pove marljiva upokojenka. Sadove njenega potrpežljivega dela so videli že tudi drugi. Nedolgo tega je razstavila nekaj slik na razstavi v upokojenskem domu v Novem mestu. MiM ki da lahko še profesionalce pod kapo. Torkarjevi ..Pozabljeni ljudje” so drama o ljudeh, izrinjenih na rob družbe, ki jim v zakotni predmestni krčmi daje luč in prostor natakarica Arja ter jim tako pomaga živeti in preživeti. V vlogah so se predstavili: Ema Dragan, Franc Plut, Jože Šulc, Roman Kapš, Martin Novak, Frac Kozlevčar, Stane Terlep, Drago Šulc, Josip Dular, Marjana Šulc, Zdenka Kukman, Marta Mrvar, Irena Dragan, Milan Klančar in Marjan Rašetič. Režijska taktirka je bila v rokah učiteljice Anice Kozlevčar, ki je zaslužna že za vrsto uspešno uprizorjenih del. V nedeljo so se prečenski gledališčniki predstavili v Gabrju, ob dnevu žena bodo zaigrali doma, potem pa s ..Pozabljenimi ljudmi” gostovali še v Stranski vasi. J. PAVLIN AVTOR MED IGRALCI - Člani KD prečna” so bili na četrtkovi predstavi v novomeškem Domu JLA še posebej zadovoljni, da s j* svoje delo v njihovi izvedbi ogledal tudi avtor drame Igor Torka (Na sliki četrti z leve). (Foto: J. Pavlin) Mladi mojstri kamere Razstava mladih fotografov v šoli „Katja Rupena" — V zbirki priznanj in nagrad tudi najbolj žlahtne Na osnovni šoli „Katja Rupena” v Novem mestu imqo 26, februarja vsako leto dan šole. Učenci pripravijo kulturni program in srečanje z FOTOGRAFIJE NA RAZSTAVI - Razstava mladih fotografov na o. š. ..Katja Rupena” je pritegnila veliko obiskovalcev. Na sliki: Tako je svojega očeta popeljal med razstavnimi panoji 11-letni Darko Zupin. letih dosegel uspehe, ki ga uvrščajo v sam vrh med slovenskimi šolami. Prve nagrade za svoje delo so prejeli že pred šestimi leti, ko so dobili zlato odličje za posameznika, 1977 pa zlato in srebrno odličje za kolekcijo in nagrado kot najboljši krožek. S sodelovanjem na večini fotografskih natečajev v republiškem in zveznem merilu vsako leto prejmejo priznanja. Kot je povedala prizadevna mentorica Jelena Pelko, je uspeh njihovega dela pripisati samostojnosti posameznika pri delu na terenu. Vsak ima tako možnost lastnega dela, skupinsko delo nastopa šele v temnici. Vso njihovo moč in ustvarjalnost je čutiti tudi na razstavi, kjer ne manjka motivov, zabeleženih v šoli, na ulici, cesti. . . Člani krožka se pritožujejo nad draginjo fotografskega materiala. Iz težav jih rešujejo le avtorski honorarji, ki jih občasno dobijo od revij in časopisov, kamor pošiljajo posnetke o zanimivostih in dogodkih iz šole in domačega kraja. J. P. upokojenci šole. Letos je bilo srečanje v Domu JLA. Dnevu šole so posvetili razstavo fotografij, ki so jo pripravili člani foto krožka. V dvorani male telovadnice se je obiskovalcem s svojimi deli predstavilo 17 avtorjev. Foto krožek je pod vodstvom mentorice Jelene Pelko v zadnjih SPOSOJENO TRNJE Prišli so časi, ko mora človek gledati na vsak milijon. (IzSLOBODNE DALMACIJE) Ko odpove avantgarda, nastopi garda. (Iz MLADOSTI) Bliže od Trsta Skopo odmerjea prostor za obrtnike na Mirni Za Mirno ne bi mogli reči, da ima storitvenih obrti na pretek. Razlogov za to je več, ne nazadnje tudi ta, da zanje v kraju ni predvidenega prostora-S podobnim problemom se ubada tudi fotograf Vladislav Kide-rič, ki je že večkrat poskušal najti prostor za svojo. obrt. To mu doslej še ni uspelo. Škodo občuti on, pa tudi ljudje, ki ne vedo, kaj vse bi lahko pri njeni dobili. Kiderič namreč že v 24 urah lahko izdela črno-bele fotografije za dokumente; barvne fotografije manjšega formata so 'z' delane v štirih dneh, večje pa s tednu dni. Po potrebi slika tudi na domu in ob različnih priložnostih, npr. ob porokah, m pod. „Pri delu, ki ni moja osnovna dejavnost, se trudim, da ljudem ustreženi tudi drugače. Vem na primer, da je v zadnjem času težko dobiti barvne filme za poket kamere. Pri meni se dobe. Imam pa tudi baterije ® bliskovne žarnice. Vse to bi lahko še bolje ponujal, če bi imel boljše prostore," PraV1 Kiderič. Upati je torej, da bo Kiderič dobil prostore bliže središču Mirne in bodo ljudje bolj vedeli zanj. Končno je Mirna, kjer se dobi nekaj zelo iskanih fotografskih pripomočkov, le bližja od Trsta . . . ANTONIJA IVANEŽ MED SVOJIMI SLIKAMI - Desno: detql slike 5 Titovim in Kardeljevim portretom, ki sta prav tako narejena iz naravnih materialov. (Foto: M. Maikelj) 21. TEKMOVANJE SALAMARJEV V SEVNICI Kar lepo tradicijo imajo sevni^1 salamarji, ki se bodo v sredo, 1 . marca, ob 15. uri s svojimi IZ^ že enaindvajsetič pomerili v Vr®. škovi gostilni.'Številne obiskoval ^ te zanimive prireditve, kjer stros strokovna komisija glede na in obliko salame izbere najbolK izdelke, seveda mikajo salame, jih dobe na mizo po končane tekmovanju. Verjetno med obisk ^ valci prireditve ni nikogar, ki s* bi hotel splahniti grla z doma^ kapljico, pa najsi zaužijejo zmag valno ali' nižje uvrščeno salaIl'(.j Strokovnjaki obetajo, da bo tudi letos izenačen, in pričakuje" zelo dobro kakovost izdelkov. Rock razburil Repičevino Ogorčenih, jeznih in kislih obrazov so sedeli za oglato mizo. Kazalo je, kot da čakajo le na to, kdo bo prvi ustrelil. In ni bilo treba dolgo čakati. »Sinočnji izgred presega vse meje. Nisem zastonj opozarjala domala cel teden, daje treba biti previden," je prva začela predsednica izvršnega odbora kulturne skupnosti. »Glasba Steklih cuckov je slepo prenašanje kapitalističnih misli v naš socialistični vsakdanjik, zato je že zaradi tega nesprejemljiva in družbeno škodljiva," je bil linijsko ubran tovariš Rdečnik. »Pa ne samo to, njihova besedila imajo rušilni namen, pozivajo k neredu, k rušenju dogovorjenih in ustaljenih norm. Ničesar ne priznavajo: ne sijajne preteklosti ne dokaj ugodne sedanjosti, še manj napovedujočo se svetlo prihodnost, ki se že poraja na osnovi dela širokih delovnih množic," je bil deklarativen tovariš Socialistič. »Stekli cucki poneumljajo mladež, indirektno jih navajajo k lahkotnemu in brezskrbnemu načinu življenja, silijo jih k spoznanju, daje najbolje živeti brez dela, brez skrbi, s kupom denarja, kije pricurljal v denarnico brez muke, brez kapljice znoja," je razpredal tovariš Sindikalič, medtem ko si je poskušal dvakrat z ronso-nom prižgati marlboro. »Naša organizacija se uradno še ni opredelila do glasbe Steklih cuckov. Vemo, da mladi gledajo drugače na svet kot odrasli, da ga drugače dojemajo, da na drug način kažejo svoj odnos do njega in do naše stvarnosti. To je njihova pravica, to je . ..“ ni mogel dokončati svojega razmišljanja tovariš Mladič, ker je tovarišica Kulturič, predsednica izvršnega odbora kulturne skupnosti, planila s stola in zavpila: ,Nehaj jih zagovarjati! To so navadni mulci, prepolnih riti, naveličani vsega, ker jim je predobro. Mi v mladosti še kruha nismo imeli! Prenapeti so, pokvarjeni, barbinski. Zapreti bi jih bilo treba, saj je nezaslišano to, kar se je zgodilo včeraj na koncertu Steklih cuckov. Nezaslišano, pravim." In potem se je zjokala in je obnovila dogodek s koncerta Steklih cuckov, na katerem so gledalci, sami mladi ljudje, v norenju in navdušenju zlomili roko štirinajstletnemu fantiču. »Prepovejmo jim nastopa- § ti!" je bil brezkompromisen § tovariš Sindikalič. Nihče od ^ prisotnih ni ugovarjal. Drugi dan je časopis Za- g pozneli glas priobčil mastno ^ natisnjen članek o zlomljeni roki in o Steklih cuckih, k* -jim je odklenkalo brenkati na # instrumente. Pisec članka je ® podprl sklep z mislijo, da je # tako prav. Na isti strani Za- f poznelega glasu je pisalo še> f da je deklica, ki se je nežna- | nec med smučanjem zaletel vanjo, umrla v bolnišnici Bele- J ga mesta, da se je samo na I cestah Repičevine v pre; f teklem tednu ubilo osem ljudi I # I # I I # # TONI GAŠPER^ # ^ na Zeleni gori do petih spir nih zlomov nog. Nikomur se ni zdelo to nič nenavadnega in nikomur ni kapnilo niti n8 kraj pameti, da bi prepovedal smučanje ali morda vožnjo 2 avtomobili. Nesreča pač!