175
Novice.
—  Odlikovana vojaka. Korporala ljubljanskega sanitetnega oddelka Ivan Slana in Ivan Zajšek, ki sta požrtovalno delovala za časa legaria (tifusa) v Pulju, sta dobila srebrni zaslužni križec s krono.
—   Županom občine blejske je občinski odbor zopet soglasno izvolil dosedanjega župana g. Peternel-a. Nova volitev je bila potrebna, ker je g. Peternel odložil županski mandat.
—   Shod volilcev v Kranju sta sklicala dne 25. t. m. posl. dr. Ferjančič in Viktor Globočnik. Volilci so poročili odobravali in izrekli poslancema zaupanje.
—   Pri občinskih volitvah ljubljanskih, ki se vrše ta teden zmagala je doslej v tretjem in drugem razredu na* rodna stranka. V III. re je imela boriti proti kandidatom ne* kega »meščanskega volilnega odbora", v drugem razredu pa celo proti nemškonacijonale barve Prodrla je v obeh razredih s svojimi kandidati z znatno večino. Danes voli prvi razred. Voliti je pet odbornikov. Nemška stranka je postavila dva kandidata. Upati je, da tudi v tem razredu narodna stranka spodbije tla gospodstva željnim Nemcem in prodere 2 vsemi svojimi petimi kandidati.
—   Dramatično društvo v Ljubljani ima dne 3. maja ob 8. uri zvečer v čitalniški kavarni svoj izvanredni , občni zbor. Na dnevnem redu je sklepanje o delovanji društva v bodoči igralni dobi. Slovensko gledališče, kakor znano, se ima boriti z velikimi težavami. Posebno gmotno stanje ni najboljše. Znatni dolg zavira delovanje. Občnega zbora naloga bo ukreniti potrebno glede poplačila dolga in glede nadaljnega delovanja slovenskega gledališča.
—    Slovanski učiteljiščniki v Kopru. Italijanska sodrga še vedno ne pusti pri miru slovanskih učiteljiščnikov v Trstu. „Edinosti" se piše naslednje o nečuvenem napadu iz Kopra: „Pripovedovalo se je, da se je med časom velikonočnih počitnic mir povrnil v naše mesto; zatrjevalo se je, da so slovanski učiteljiščniki brez pravega povoda po noči o največem dežji zapustili zavod; pritrjevalo se je celo uradno, da je vse izmišljotina — a glej! vsi ti možje, vsi ti uradi, ki so hoteli zatajiti žalostne dogodke slednjih tednov, so se lahko dne 20. t. m. prepričali, da lažejo naši nasprotniki, in da se mladina kar sili in goni v nevarnost. Ob 5. uri popo-ludne odplul je parnik „Carli" iz Trsta v Koper, na tem je bilo nad 150 ljudij med njimi četvorica slovanskih učite-ljiščikov; Kutin, Orel, Bratina in Vales, ki so zidali na možato besedo ravnateljstva ter se podali v Koper. Mirno in tiho, propadlih lic, sedeli so v kotu blizu stranišča na „poppi", kajti že ko je parnik odplul, slišali so se glasovi: „Evviva Istra italiana". V zalivu miljskem je stopil k njim provo-katorični glasom mladi krojaški pomočnik c. kr. finančnega liferanta Valentinija in je pričel: „Se voi puei ščavi, che se scapati? Gave proprio c . . . in brage. E gave de fatto rap-porto a Vienna al parlamento; ma sta anno non e udienza per i ščavi. Gave c . . . proprio in brage m . . . Noi non vo-lemo ščavi in Capodistria itd. — Preplašeni gojenci so obmolknili. Na to je prišel provokant v drugič in v tretjič. Neki mestni strežaj, ki je bil slučajno na parniku, ga je od-podil, a mož se je vračal vedno in po sili. (Med izgredom je strežaj povsem zginil!) Med tem je začel hujskati pri drugih in kmalu je bila okoli naše četorice sodrga, kacih 30 napadalcev, med njimi že iz prejšnjih dni znani izgredniki (brivci, čevljarji, krojači in nekaj „pavlanov")- Po povelji jednega gospoda profesorja je zbežala naša četvorica v slednji konec „prove". Tam se jih je usmilil prečestiti gospod c. kr. stotnik Baronio, kiv se je postavil v svoji dosto,anstveniški uniformi pred dijake in jim zagotovil, da jih hoče braniti, naj le osta-nijo pri njem. Divji hrup se je množil. Klici Fuori ščavi — — Fuora gli volemo li ščavi in divje petje: „Lega nazionale" in „ Patri a de Rossetti" se je razlegalo grozno pretilno. Jeden profesor italijanske narodnosti in ob enem duhovnik, ki jim je mirno svetoval, da naj bodejo mirni, da to ne kaže omike, bil je zasmehovan izžvižgan. Druhal se je že na 3 korake približala revnim dijakom in le dobrota g. stotnika je zahva* liti, da ni prišlo do groznega čina. Sodrga je bila kakor zdivjana. To je trajalo do Kopra. Na krik in vrisk prihrumela je nova sodrga iz mesta — a prišli se tudi štirji žan-darji, ki so si natančno ogledali ekscedente in potem dijake spremili na dom. Navzoči so bili na parniku kakor priče; gg. c. kr. profesorji Curto, pl. Kleinmaver, Šubic, Bisiag; c. kr. sodnjisKi pristav Clarici, učiteljici Goglia in Hrvatin in posebno pa gospod c. kr. stotnik Baronio, kateremu so se revni gojenci zahvalili solznimi očmi. Bog ohrani vrlega moža 1 Na jutro 21. t, m. se je napravila tožba na c. kr. urad. •— Vrhu tega, da se slovanske učiteljiščnike tako napada, poroča se, da jim preti se druga nevarnost. Hoče se jih v šoli kaznovati, češ da so si sami podaljšali počitnice. Dotična preiskovalna komisija že deluje. Zunaj šole se slovanskim dijakom nič bolje ne godi. Lahi jih še vedno preganjajo. Dne 22 t. m. padalo je zopet kamenje po oknih onih hiš, koder stanujejo slovanski dijaki. Res nečuvene se morajo zvati te razmere -v Kopru.   Torej proti ubogim dijakom ki so bežali pred silo,
hočejo zdaj še disciplinarno postopati. Upamo da slov. državni poslanci pojasnijo razmere pri osrednji vladi in da se slov. dijakom da zadoščenje. Radikalni pripomoček zopei vse to na-silstvo lahonsko bi pa bil da bi se učiteljišče premestilo iz nestrpnega Kopra. To se mora tudi zgoditi.
—   Goriške razmere.   Napram brezobzirnemu in nasilnemu  Lahonu  jeli  so   se   zavedni  prebivalci   Goriške  prav vrlo gibati.   Tako, da krivična zmaga, katero so dosegli Italijani ob zadnjih   državnozborskih   volitvah,   mora   temu   škodovati, nasprotno pa Slovencem koristiti. Goriški Slovenci so se tako resno prijeli gesla „Svoji k svojim", da Italijani že zma-jejo z glavami.    Priporoča   se,   da naj   tvrdka ali trgovec, od katerega naj Slovenec kupi, odgovarja vsem desetim naslednjim zapovedim:    1.)   Trgovec bodi Slovenec.   2)   Imej   samo slovenski napis.   3.)   Njegovo   službujoče   osobje bodi slovensko. 4.)   Vse trgovsko  poslovanje  in  pisanje s Slovenci  bodi slovensko.   5.)   V njegovi rodbini  mora biti občevalni jezik slovenski.   6.)  Deca njegova mora obiskovati slovenske šole. 7.) Trgovec naj bo član   samo   slovenskim  društvom.   8.)   Vsaki mesec  naj   po   moči   kaj   žrtvuje   za   Ciril   Metodovo   družbo. 9.)   V nobeni zadevi  naj ne koketuje z Lahi.    10.)   Njegova deca naj se ne ženi z Lahi.   Z ozirom na te korake goriških Slovencev bi bilo   prav svetovati   slovenskim   obrtnikom in trgovcem, da se nastanijo v Gorici.   Da bodo   dobro shajali so jim porok zavedni goriški Slovenci.   Posebno dobro bi opravil v Gorici  slovenski  trgovec z oblačilnim   blagom,   ker  ni  nobenega   ondi.   Do teh djanj   napotili   so   goriške Slovence nasilni čini   prenapetih Lahonov ob zadnjih   državnozborskih volitvah, da  pa  trdno  ostajajo   pri   započetih   korakih v to  jih silijo in k temu jih morajo vspodbujati vedno rastoče nesramnosti Italijanov in druge neznosne razmere, ki vladajo na Goriškem.  „Soča"  piše:  „V nedeljo dne  18. t. m. so bili nekateri   goriški   in  tržaški Lahi v   neki   gostilni   na   cesti   proti Solkanu.   Lahi so se, kot navadno, obnašali   ošabno ter žalili Slovence na že znan način tako, da je zadnje minila   potrpežljivost in so začeli   reagov&ti na izzivanja.    Posledica   je   bila ta,  da so bili  le Slovenci   zaprti!    V torek   popoldan   se   je zbralo v Št. Andražu lepo   število Slovencev iz Gorice, kateri so se zvečer mirno vračali domov. Na tržaški cesti so jih pričakovali goriški laški pobalini s harmoniko ter so izzivaj e prepevali in godli pesem „Lasse pour" itd.   Da se izognejo Slovenci  neljubim   napadom  —  in potem še zaporu — so vstopili nekateri v bližnjo   gostilno, drugi pa so jo mirno pobrali domov. Za poslednjimi pa so rjoveli veliki in mali otroci tako, da se  je   gnjusilo to celo  nekaterim Nemcem!   Lahov ni   bil nijeden zaprt! 22. t. m. opoldan je zaklical neki potrjeni novinec „Živio" v kapucinski ulici. Nakrat je skočilo okoli njega par sto Lahov, kateri so ga zmerjali.   Straža je prišla in zaprla zopet —  Slovenca!    Isti   dan   ob  1. uri popoldan je bil na Travniku neki pretep, katerega je provzročila laška sodrga in kateri se je končal seveda z zaporom nekaj slovenskih novincev.    Očividec, ki  je pripravljen  tudi  priseči, pripoveduje tako-le:   četrt pred 1. uro   popoldan je prihajalo okoli 6 novincev iz Tržne ulice po Šolski ulici na Travnik. Za njimi je šlo več  znanih goriških takinov, ki  so   mej   potom   hujskali druge in se je na ta način zbrala že na Travniku tolpa laške sodrge.   Slovenski  mladeniči so šli k izvoščeku Grusovinu, ki pa ni hotel niti   govoriti ž njimi, še manj   pa, da bi jih   peljal, kar so zahtevali. Šli so potem h Coilenzu, ta jim je baje rekel:   ,}Mi no meno i sciavi".   Ker so  pa slovenski   mladeniči izrecno zahtevali, da jih mora  peljati, zagrabi Collenz za bič in udari dvakrat z debelim koncem z vso močjo po jednein mladeniču tako,   da je koj   padel na tla     Hitro na to mu je izvil drugi  mladenič bič iz rok in Collenz  je   pognal svojega konja  naprej, na kar se vsuje, cela   okolu  stoječa  druhal   in željno pričakujoča laška sodrga na teh ubogih šest slovenskih novincev in jih  počne  tepsti.    Jednega,   ki je že prej bil od Collenza močno  pobit, vrgli so na tla  in jeden  ga še celo z
176
177
nogo teptal po glavi, da je ubogi mladenič komaj vstal in bil po celem obrazu ranjen in krvav.   Dotlej ni bilo na Travniku nobenega stražnika, dasi je bilo nad jeden četrt ure vse polno ijudij   na Travniku.   Ko bi bili že lahko  ubiti slovenski mladeniči,   prihiteli so stražarji   ter po navodu  znanih   laških fa-kinov vlovili   slovenske   mladeniče ter jih   peljali, v spremlje-vanju cele množice laske sodrge, na policijo.  Pozneje pa se je vsa reč  pojasnila, da so mladeniče izpustili;   preiskava se je pričela proti vozniku Collenzu in sokrivcem.   Mej pretepom so se slišale   besede:    „Morte ai sciavi, abasso i sciavi".   Sedaj pa naj kdo reče, da nimamo Slovenci prav „fletnihu dnij tukaj v civilizovani Grorici. Kdo je kriv, kdo dela prepire? Že pride dan   plačila, ker mera   bode   kmalu   polna    —   22. t   m. je prišlo   iz Brd kakih  150 mladenicev na vojaški   nabor v Go rico ;  spremljali so jih stariši, župani in drugi možje, v vsem skupaj okoli 300 oseb. Držali so se skupno, ker niso nič zaupali   javni varnosti v Gorici.    Kdo   jim to zameri?   Kdo naj tudi zameri, ako so nekaj peli in včasih spustili kak „živiou, ko gredo   zapisovat svojo   mlado kri za državo in cesarja namesto   laških   figovcev, ki niso   za  nič in ki raje   begajo   čez mejo?   Toda vedli so se dostojno!   Goriškim  iredentovcem je -seveda   tak nastop Slovencev že   silovita  provokacija!    Ko so šli mimo hiše   župana Venutija, začele   so   padati na nje doli iz županovih   oken   palice, stolčki in druge   trde reči.   Nastal bi bil lahko velikanski škadai, da ni bilo županov in starišev mej mladeniči. Ali bi ne bili povsod drugod reagovali na tako početje  —  županovega sina ki se je nasrkal take „avite kol-ture"  po zavodih   in   šolah v  —  Italiji?!    Eedarstvo je delo županovega sina pod ključ.   Župan Venuti, Pajer, Verzegnassi in drugi so napenjali vse moči, da bi nadepolnega   sinka  osvobodili, in to se jim je posrečilo.   —  Slovenca, učitelj G. in osmošolec^ Ž. sta bila 9 dnij v preiskovalnem zaporu, mladenič €ijan iz Št. Andreža   celo 25 dnij; ta je bil ves čas le dvakrat zaslišan. Venutijev sin pa, ki je uprizorili nečuven škandal, je bil še isti dan zaslišan   po   preiskovalnem sodniku France-schinisu   (in sicer pri c. kr. glavarstvu in ne v zaporu J!) in potem izpuščen! Zdaj pa vprašamo: Zakaj taka dvojna mera? Kako   naj   upliva ljudstvo   tako   ravnenje?! —   V   Gorici  ne veljajo več avstrijski   zakoni, marveč   gospodje  na  glavarstvu delajo  tako,   kakor  slučajno  skoči  jednemu   ali  drugemu   ali tretjemu v glavo.   —  22   t. m. sta bila povabljena dva mladeniča iz Renč na glavarstvo vsled ovadbe nekega Renčana v fantovski zadevi.   Komisar Prinzig ju je dal odgnati po zaslišanju kar v zapor.   Ko je videla to mati jednega mladenicev, je padla skoro v omedlevico   Od kdaj pa ima komisar Prinzig tako pravico ? Po avstriskih zakonih je nima!  No, gospod P. se bo že zagovarjal radi takih svojih činov, ki drzovito kršijo § 321. in 322. kar. zak.
—   Slovensko planinsko društvo napravi v nedeljo dne 2. maja izlet k sv. Joštu. Odhod z jutrajšnjim gorenjskim vlakom. Društvo je poskrbelo za daritev sv. maše ob 10. uri.
—   Na Brezjah bo od 1. maja do 15. oktobra vsaki dan sv. maša ob 1/2 10 uri dop. Ob nedeljah je služba božja ob x/2 11 uri Večje praznike in vse zapovedane Marijine praznike je duhovno opravilo tudi ob 1/2 7 uri zjutraj.
—   Za Barjane je mestni magistrat ljubljanski ednako drugim letom nakupil za kacih 300 gld. raznih poljskih semen ter jih razdelil mej dotične revne kmetovalce.
—   Za vinorejo. C. kr. poljedelsko ministerstvo je za kranjske kmetijske podružnice v vinorodnih krajih kupilo 25 peronospora-brizgalk, da jih bodo te nepremožnim vinogradnikom posojevale.
—    Mrtvenega so našli dne 23. t. m v Kranjski gori Alojzija Blenkuša. Imel je prestreljena prša, poleg njega pa je ležala puška. Nesrečnež se je najbrže sam ustrelil.
—    Pogreša se 241etna Marija Virant iz Bresta pri Llubljani. Ker je slaboumna, se domneva, da se je pripetila kaka nesreča.
—   Požara. Dne 21. t. m. je nastal ogenj v hiš Mihaela Perkota v Zg. Veterneku v Kranjskem okraju. Požar je uničil to in še dve sosednji hiši. Ogenj je zanetila neka 71etna slaboumna deklica Mihael Kogej se je pri požaru tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Dne 19. t. m je jelo goret j v skednju Ant. Močn;ku v Pečali v Kamniškem okraju Zgorela je tudi hiša z vsemi pridelki vred. Zažgal je 551etni hlapec Janez Kos, doma iz Krašnje. Kos je ležal pijan ob hiši. Pogorelec Močnik ga le spremil v svoj skedenj, da se prespi. Kar nastane ogenj Ker se je zatrjevalo, da so videli Kosa proč od skednja leteti, ga niso iskali. Po požaru pa so ga. našli mrtvega. Ostal je v o°nji in končal svoje življeulje. Domneva se prav da je ponesrečenec zažgal, morebiti z neogasnjeno smodko, ki je tlela v njegovem žepu.
—   V Preserji so dne 26 aprila zvečer pogorela štiri poslopja. V požaru je tudi storila konec stara ženica Lenka Merkun. Kako je ogenj se ne ve. Pogorele: so za le neznatne svote zavarovani
—  Nova telegrafska postaja se napravi pri poštnem uradu v Raki v krškem okraju.
—   Mejnarodna vojska na Kreti. O življenji vojakov evropskih velevlastij na Kreti piše „Armeeblattu : Medsobni odnošaji vojakov raznih evropskih "držav so kolikor se more misliti izvrstni. Glavni predmet razgovoru in razpravljanju no-vodošlim je vedenje, kretanje, trdnost in občudovanja vredna hladnokrvnost turških vojakov. Ti vojaki se jako slabo oblečeni in veliko jih je, ki nimajo obuvala; že par mesecev niso dobili plače, a vendar so dobre volje, da imajo le svojo z^lo frugalno hrano Nekateri izmed njih stoje po 10 ur na straži, a ne godrnjajo, naši jih občudujejo strme. Plača v različnih vojskah je tudi važen predmet razpravam med vojaki. V prvi vrsti je treba priznati izbomo obskrbo Angležev v vsakem pogledu, posebno v zdravstvenem. Vsaka stotnija ima po 2 zdravnika in 4 postreščke. V tem, ko se morajo vojaki vseh drugih držav hraniti iz zalog na vojnih ladijah, dobivajo an« gleški vojaki hrano svežo s kupčijskih ladij Najboljšo plača imajo angleški in pa nemški vojaki, najmanjšo pa francoski in italijanski. Kljubu vsemu temu razločku pa se ne zividajo vojaki drug druzega, še manj pa si žele zameniti svojo naroi-nodnost, da bi morda zaradi tega dosegli  —  boljšo plačo.
—   265 goldinarjev zgorelo. Poljski čuvaj Joco Boca v Spodnji Motičini na Hrvatskem spravil je z velikim trudom svoto 265 gld. skupaj da se izplača hišico katero je kupil. Poprodal je tudi vso živino, da je k denarju prišel. Teh zbranih 265 gli. v bankovcih je zavil in shranil v pečno cev. Nekega dne, sta bila slaboumna čuvajeva sina, dečka od 11 do 13 let — sama doma Zakurila sta peč in bankovei so so zgoreli. Mislimo si pač lahko kako more biti vsled tega siromašnemu čuvaju.
—   Amerikansko. Iz Texasa javljajo sledeči prav ame-rikanski slučaj : Nedavno je bogata gospa Belmont izgubila eden prst desne roke. Pala jej je na um srečna misel in razglasila je po časopisih, da hoče plačati 1000 dolarjev oni ženski, ki bi si dala odrezati zdravi prst, ki naj bi se njej pričvrstil. In dobila se je neka miss Dismore, ki ji je pripravljena za ponudeno nagrado storiti to uslugo in si dati prst odrezati, samo če proti temu oblasti ničesar nimajo.
—   Uzoren hišni gospodar. V Tournai-ju na Francoskem je nedavno umrl kanonik Dubois. Ta 781etni starec je imel v Maconu več hiš Ker so bila v kanonikovi hiši stanovanja prav po ceni, so stranke stanovale v njih po več let. Ko so po smrti odprli kanonikovo oporoko, Videli so, da je vse svoje hiše zapustil gostačem.
—    24 dnij brez hrane je preživel neki krošnjar v Parizu. Naveličal se je živeti in se je zaprl v svojo sobico ter ni ničesar zavžival.   Ko so ga  ljudje po  preteku 24 dnij
našli, ga je bila samo kost in koža in popolnoma je onemogel, toda zdravniki so 641etnega starca še ohranili pri življenju.
—   Jubilejna knjiga v avstrijskem poljedelstvu in gozdarstvu. Pod pokrovitelstvom avstrijskega poljedelskega ministra grofa Ledeburja se je sešel odbor, ki hoče povodom 501etnice vladanja presvitlega cesarja izdati zgodovino o avstrijskem poljedeljstvu in gospodarstvu in to za dobo od leta 1848 do 1898. leta — Jubilejna knjiga se izda tudi o avstrijski  veliki industriji
—   Požrtovalnost Grkov. Grki bivajoči v Egiptu; so nabrali med seboj in poslali v Atene ogromno svoto 100 000 funtov šterlingov (okrog l,2u0 OuO gld.) za vojne namene. Razni grški bogatini ponujajo izdatne svote za notranje posojilo Grške. Neki grški milijonar v Aleksandriji je podpisal 2 milijona Spi h Grki kaj radi nabirajo svoje bogatstvo v tujini, toda nabrani denar trosijo v domovini in to največ za javne namene V Atenah so v poslednjih 6 letih potrošili zu javne gradnje do 20 milijonov darovanega denarja. Atensko vseučilišče je dobilo za osnutje novih profesur: 100.000, 250 000 in 600 000 drahem od treh različnih bogatašev. Dumpas je zatem poklonil 80 000 drahem za zunanji okras vseuČiiiščne zgradbe Grški narodni muzej je dobil od mecena Bernardakija 200 000 drahem, od Sturnarjeve pa 75 000 dr. Rodbina Tosica je darovala,potitehniški šoli 1 milijon crahem, milijonar Barvakis je upisal 1 in pol milijona za razširjenje pomorske šole, Rixaris je daroval 1 milijon za teologiški zavod, Aretaios jeden milijon za kliniško šolo, Hadžikosta 1 milijon za sirotišče, Pangas 2 milijona za zgradbo skladišč, Zafiri 250 000 drahem za javne ure, Zappas 2 in pol milijona za stalno izložbo grških narodnih proizvodov. Pokojni dunajski grški milijonar Sina je ostavil 2 in pol milijona za zgradbo grške akademije, njegov brat je poklonil mestu Atene observatorij. Rodbina Rali je darovala 250 000 funtov šterlingov za zgradbo novega gledališča v Atenah. In tako bi mogli navajati še dolgo vrsto bogatih daril. Kjerkoli živ* Grki, tam je grških milijonarjev, a sleherni izmed njih se spominja piej ali pozneje svoje domovine in ji nakloni mili-jonarski dar.
Skladi soli v Bosni. Pri Slanacu okraj Krupa je deželna vlada preiskala zemljo in naletela na velike sklade soli. Z dobivanjem soli utegne deželna vlada ondi v kratkem pričati Že ime Slanac da sklepati da je ondi sol doma in še v prejšnih časih so naj brže dobivali ondi sol
—   Dete pod železniškim vlakom. Na neki češki železnici se bi bila nedavno lahko pripetila strašna nesreča. Strojevodja mešanega vlaka je opazil na progi sedeče dete. Vlaka ni mogel ustaviti, ker je bil v največjem teku in šlo je vseh 13 vagonov preko otroka Prestrašeno dete pa je mirno ležalo na progi in ostalo k sreči popolnoma nepoškodovano.
—   Pijanci v Ameriki. Parlamentu Zjedinjenih držav je dižava Novijork predložila načrt zakona, v katerem se zahteva 100 000 funtov šterlingov za ustanovitev selške naselbine blizu Nevjorka, kamor naj bi se pošiljali navadui pijanci in druge nepristojne osobe. Te osobe naj bi ostale ondi pod posebnim nadzorstvom toliko časa, da bi se poboljšale
—   Ne pijte surovega mleka! V novejšem času so opazili zdravniki, da se je jetika pojavila v marsikateri družini le vsled tega, ker so dotičniki pili surovo mleko jetične krave. Ker se na kravah, ki bolehajo na plučah, s početka ne opaža bohzen. in ker marsikdo ne ve, da ima mleko od jetične krave takozvane tuberkulozne bacile v sebi, ki prenašajo jetiko na vsakega, ki pije tako mleko, dobro je opozoriti širše občinstvo, da nikakor ni priporočati, da se pije surovo mleko, ampak mleko naj se dobro prekuha pred uporabo. Ko je mleko zavrelo, se je že segrelo na 95 do 100° C. in * tej vročini poginejo tuberkulozni bacili. Zato je nevarno piti neiavreto mleko.
--— Ljudožerec. Nedavno je bila v Blumbergu pri Ostricah na Češkem umorjena 131etna Ema Schmidt. Orožniki so prijeli nekega 261etnega Antona Bittnerja, ki je bil sumljivv da je izvršil umor. In glej našli so, da je imel Bittner v svoji torbici jedno otroško uho in pa kost, na katerem se je še držalo nekaj Človeškega mesa V gozdu, kjer se je pa umor izvršil, našli so otroško roko in veliko ponev, pod katero je ogenj izumil Preiskava bode dognala, če je prijeti Bittner res ljudožerec.
— Otročji samomorilec. V petek zvečer sta našla dva redarja v pratru na Dunaju na tleh ležečega dečka brt-z zavesti. V bolnici, kamor sta ga prenesla, se je izkazalo, da se je 141etni deček, Aleksij Mlčoh. sin dunajske perice, hoM usmrtiti s fosforjem. Ko se je mladi samomorski kandidat zavedel, je povedal, da je hotel končati, ker ga zmerjajo ljudje z — norcem Kot 13letni deček je postal \ajenec pri fabri-kantu glasovirje/. Ko ga je mojster enkrat pokaral, razburil se je MIČoh tako, da je ležal 3 dni v omedlevici. Poslej je iskal deček zaman nove službe Povsod so ga odtirali kot norca in uboga mati njegova ga je takisto zmerjala z — norcem To je Aleksija toli bolelo, da se je hotel zastrupiti s kloroforumom A rešili so ga. Nato je zopet par tednov stradal, iskal službe ter prenašal zmerjenja, da je norec. V petek zveČnr pa si je kupil z zadnjimi 5 novci vina, nastrgal vanj užigaliČnih glavic, izpil tekočino ter Čakal smrti, katere sta ga jedva še rešila redarja
178