1 ubilejna številka.
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. CIani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Pin letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.-
štev. 16.	V Ljubljani, 31. avgusta 1928.	Leto XLV.
VSEBINA: Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo. — »Kmetovalec" 1884,—1928. — Uredniki ..Kmetovalca". Prvi in starejši sotrudniki ..Kmetovalca". — Naslovna stran prve številke „Kmetovalca" z dne 1. marca 1884. — Predsedstvo družbe od 1. 1884. — Kmetijska veda. — Nekaj o napredovanju kmetskega stanu. — O mešanih umetnih gnojlih. — Izboljševanje govedoreje v Sloveniji. — Pomoč naši konjereji. — Naše sadjarstvo in Kmetijska družba. — Vinogradništvo v Ljubljanski oblasti od 1. 1884. do 1927. — Jubilejna kmetijska razstava od L do 10. septembra 1928. — Vprašanja in od-odgovori. — fz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Književnost. — Uradne vesti.
— Tržne cene. — Inserati.
Inž. Rado Lah:
Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo.
1767 — 1927.
Kmetijska družba za Slovenijo proslavlja letos stošestdesetletnico svojega obstoja z jubilejno kmetijsko razstavo in z izdajo pričujoče slavnostne številke. Da bodo njeni člani spoznali začetek njene ustanovitve in nadaljnje delovanje do današnjega dne, je potrebno, da podamo tu kratek opis njene zgodovine in njenega pomena za kmetijstvo v Sloveniji in za slovensko kulturo.
Dne 26. oktobra 1767. 1. se je v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor „Društva poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem". Na to zborovanje je povabil tedanji deželni glavar grof Henrik Auer-sperg razne plemenitaše, znanstvenike, višje uradnike in druge znamenite osebe, ki so stem postali člani društva. Za predsednika je bil izvoljen glavarstveni svetnik Josip baron Brigido, za tajnika pa dr. Valentin pl. Modesti. Predsednik Brigido je označil kot geslo društva naslednja dva izreka: „Med družbeniki ne sme biti nobenega razločka" in „Svobodna ima biti družba v delavnosti svoji". S prvim izrekom je hotel premostiti tedanji prepad med plemenitaši in meščanskimi ter cerkvenimi znanstveniki in uradniki. Z dru-
gim izrekom pa je želel osvoboditi družbo vsakega vladnega vpliva in ji dati popolnoma samostojni in svobodni razmah. 20 let je društvo marljivo delovalo in storilo mnogo koristnega za kmetijstvo v deželi Kranjski, pa tudi za splošen kulturni napredek slovenskega prebivalstva. Kot marljive člane društva v tej dobi štejemo naše prve slovenske slovstvenike, kakor so Blaž Kumerdej, Marko Pohlin, Anton Linhart in Jurij Japelj.
IKer se je pa društvo pri svojem delovanju začelo oddaljevati od prvotnega namena in ker tedanja vlada ni imela denarja, da bi ga še nadalje podpirala, je 1. 1787. prenehalo delovati.
V teh 20 letih je društvo storilo mnogo koristnega: ustanovilo je prvo kmetijsko šolo, prvo obrtno Šolo. začelo z osuševanjem Ljubljanskega barja, navajalo je kmete, da so v večji meri sadili krompir, vpeljalo je deteljo in lucerno, delilo je podpore za najboljšo živino in uvedlo španske ovce itd. itd.
L. 1804. se je društvo obnovilo kot »Poljedelsko društvo deželnih stanov na Kranjskem." To društvo pa ni mnogo storilo, ker so nastopile francoske vojne, ki
so ovirale vsako plodonosno delovanje v korist kmetijstva. V tej dobi je zaznamovati ustanovitev botaničnega vrta. za katerega je društvo dalo svoje zemljišče na razpolago. Ta botanični vrt je Kmetijska družba šele 1. 1919. prepustila v last ljubljanski univerzi.
Po francoskih vojnah se je društvo oživelo, vendar so mu bila pravila potrjena šele 1. 1820., po katerih se je od tedaj imenovala „C. kr. kmetijska družba kranjska". L. 1821. se je vršil občni zbor, na katerem se je ugotovilo, da je štela družba 32 pravih udov in 64 častnih. Častne ude je tedaj družba imenovala zaraditega, da je dosegla večji vpliv v merodajnih krogih in smela tudi pričakovati podpore od strani oblasti. Na označenem občnem zboru je bil za predsednika izvoljen pl. Buset, za tajnika pa pi. Gandini. Sedaj se je začelo živahnejše delovanje za pospeševanje kmetijstva kakortudi na kulturnem polju. L. 1823. se je ustanovil narodni muzej, ki ga je Kmetijska družba upravljala in zbirala zanj gradivo do 1. 1832., ko ga je prevzelo Muzejsko društvo. Obdelovati je začela družba prva Ljubljansko barje in ustanovila na njem najprej Karolinško pristavo in okrog 1. 1837. pa še Francovo pristavo. Z izkustvi, ki si jih je družba pridobila na tem polju, so se pozneje okoristili naseljenci, ki jih je znatno podpiral tedanji ljubljanski župan Hradecky.
V to dobo spada tudi začetek propagande za umetna gnojila, in sicer za mavec, ki ga je družba dobivala z ^Gorenjskega in ga oddajala udom v poskusne svrhe na svoji pristavi na Poljanah. L. 1823. je namreč družba kupila Poljansko pristavo, na kateri je ustanovila drevesnico, ki še danes deluje kot taka. Iz te drevesnice je izšlo že na stotisoče sadnih drevesc po vsej Slovenij in lahko se reče. da vse starejše sadjarstvo na Kranjskem izvira iz te drevesnice. Družba je ustanovila tudi žitnico v Ljubljani, v kateri se je hranila pšenica za slabe letine.
L. 1842. je bil na občnem zboru izvoljen za tajnika dr. Janez Bleiweis, s katerim je družba izredno mnogo pridobila. Dr. Bleiweis je začel postavljati družbo na slovensko narodno podlago, izdajal od 1. 1843. dalje prvi slovenski list, strokovni1 časopis »Kmetijske in rokodelske novice", v katerem so se obravnavala tudi druga kulturna, pozneje tudi politična vprašanja. V revolucionarni dobi 1. 1848. je tvorila družba središče narodnega pokreta v Ljubljani in v njej so se stekale vse niti probujajočih se Slovencev. L. 1867. je praznovala stoletnico svojega obstoja in ob tej priliki izpremenila svoja pravila, ki so bila prilagodena novemu društvenemu zakonu, ki je nudil mnogo več prostosti nego prejšnje odredbe.
L. 1850. je družba ustanovila podkovsko in zdravniško šolo, ki jo je vzdrževala do 1. 1919., ko jo je odstopila državni upravi. Istega leta je postavila na Poljanah triletno kmetijsko šolo, ki je pa po nekaterih letih prenehala delovati, ker je oblast ukinila podpore za učence. Tudi v tej dobi je zelo pospeševala sadjarstvo, čebelarstvo in živinorejo, začela uvajati plemenske bike in pospeševala tudi prašičerejo, ki je bila dotlej le malo razvita. Proti koncu osemdesetih let se je pa preveč bavila z narodnimi boji, vsled česar je svoj pravi namen — povzdigo kmetijstva — nekoliko zanemarila.
Bleiweisova doba,
ki jo štejemo od 1. 1842. do 1. 1881., je najsijajnejša doba našega kulturnega preporoda in prebujanja Slovencev. Ta doba je stvorila podlago našemu slovenskemu jeziku in celotnemu našemu kulturnemu razvoju. Središče tega delovanja je bila Kmetijska družba in „Kmetijske novice" so bile njeno glasilo, ki je bilo merodajno v vsem tedanjem javnem življenju Slovencev.
Po smrti Bleiweisa, „očeta slovenskega naroda", je nastopil tajniško mesto pri družbi Gustav Pire. Ta odlični strokovnjak je kmalu uvidel, da so „Novice" zašle preveč na politično polje in da ne morejo več služiti svojemu prvotnemu namenu pri pospeševanju kmetijstva. Zato je ustanovil kmetovalca", ki izhaja že 45. leto in ki je izključno kmetijsko-strokovni list z edinim ciljem pospeševanja kmetijstva in izboljšanja gospodarskega stanja našega kmeta. Gustav Pire je uvidel, da vsako društvo toliko velja, kolikor članov ima. Zato je posvetil posebno skrb pridobivanju članov. Od 450 udov 1. 1883. je naraslo število do 1. 1912. na 10.000. Stem pa je bila tudi družba postavljena na trdno podlago.
Prenovljena Kmetijska družba je prišla tudi do drugega spoznanja. Samo strokovni spisi in predavanja po deželi o umnem gospodarstvu ne zaležejo toliko, če se kmetom ne nudi prilike, da bi si nabavili one potrebščine in moderne pripomočke, ki se jih priporoča za izboljšanje gospodarstva. Zato je začela družba z blagovnim prometom, t. j. priskrbo-vala je svojim udom potrebščine v dobri kakovosti in po nizkih cenah. Stem je te potrebščine razširila in jim uravnavala cene. Kmetijski družbi njen blagovni promet ni namen, temveč pripomoček v dosego praktičnega uvajanja modernih naukov v kmetijsko gospodarstvo.
Živinorejo je začela Kmetijska družba podpirati še v večji meri: začela je nakupovati plemenske bike, vpeljala izvrstne plemenske prašiče in izboljšala ovčerejo in kozjerejo z uvajanjem dobrih ple-menjakov iz inozemstva. Tudi konjerejo je pospeševala v veliki meri in izboljšala posebno gorenjskega težkega konja in pomagala pri dolenjskem toplokrvnem plemenu.
Poljedelstvo je izboljšala z uvajanjem novih vrst žita, koruze, posebno pa z vpeljavo krompirja oneida, ki se je najbolj razširil po Kranjskem. Ravnotako je posvetila svoje moči vinarstvu in veliko storila za obnovo vinogradov, uničenih po trtni uši. Da bi še bolj razširila sadjarstvo, je dajala svojim udom brezplačno več let po štiri in pozneje po dvoje drevesc. Največje zasluge si je pa pridobila z uvedbo umetnih gnojil, ki jih je začela razširjevati že okrog 1. 1890. Da je pred vojno Kranjska porabila toliko umetnih gnojil, je edina zasluga Kmetijske družbe, ki jih je na vse mogoče načine priporočala, izvedla na stotine gnojilnih poskusov in oddajala gnojila po tako nizkih cenah, da ni mogel noben trgovec ž njo tekmovati.
Kmetijska družba je sčasoma uvidela, da ne more sama vsega dela obvladati in je zato ustanovila posamezne odseke, ki so prevzeli eno ali drugo kmetijsko panogo. Iz teh odsekov so pozneje z njeno pomočjo in njenim sodelovanjem nastala razna strokovna društva, kakor čebelarsko, ribarsko, perut-
ninarsko, sadjarsko, konjerejsko in vinarsko društvo. V splošnem se lahko trdi, da ni niti enega strokovnega društva, pa tudi ne ene izmed starejših ustanov, ki bi ne imela kake zveze s Kmetijsko družbo. Družba je tudi spoznala, da v kmetskem gospodinjstvu ..podpira gospodinja tri ogle hiše", zato je posvetila posebno pažnjo vzgoji kmetskih gospodinj, za katere je 1. 1908. ustanovila kmetijsko-gospodinjsko šolo v Marijanišču, ki jo še danes vzdržuje.
Pirčevo dobo,
ki jo štejemo od 1. 1884. do L 1923., je smatrati kot dobo kmetijskega preporoda na Kranjskem. V tem
razdobju je dosegla Kmetijska družba svoj pravi pomen ter se posvetila edino pospeševanju kmetijstva in izboljšanju gospodarskega stanja našega kmeta. Šele sedaj je prišel naš kmet do veljave in tudi beseda „kmet" je izgubila tisti zaničevalni pomen, ki ga je imela prej. To zaslugo je pripisati ravno tajniku Gustavu Pircu, ki je povsod poudarjal izredno važnost, ki jo ima kmečki stan za celokupno narodno gospodarstvo in obenem tudi za obstoj vsake države. V tem času je prešla Kmetijska družba ! v roke kmetov in se je odpravilo s starimi predsodki, po katerih je smel biti njen predsednik samo plemenitaška oseba ali pa osebnost na visokem družabnem stališču. Zato je tudi šteti Pirčevo dobo med najsrečnejše dobe Kmetijske družbe in za naše kmetijstvo najbolj zaslužne, kar bo naš kmet znal še dolgo let primerno ceniti.
O prevratu 1. 1918.
je Kmetijska družba, dogovorno z bivšimi odborniki štajerske kmetijske družbe, razširila svoj delokrog čez vso Slovenijo in izpremenila svoje ime v »Kmetijsko družbo za Slovenijo". Tudi ob prevratu je igrala družba zelo važno vlogo, kajti v njenih prostorih je več kot leto dni imelo svoj sedež poverje-ništvo za kmetijstvo in njen poverjenik, prelat Kalan, je bili obenem tudi začasni predsednik [Kmetijske družbe. Dokler poverjeništvo1 ni imelo lastnega uradništva, je družbeno uradništvo opravljalo vse posle tega oddelka in zelo veliko pripomoglo, da se je ob prevratu demobilizacija avstrijske armade in posebno tudi odgon konj vršil vsaj prilično v redu. Pozneje pa se družba ni mogla intenzivno posvetiti pospeševanju kmetijstva, kakor bi to želela, ker so bile na eni strani povojne razmere krive, da niso bili kmetje dovzetni za nauk, na drugi strani ji je pa primanjkovalo sredstev za izvrševanje svojih nalog, ker je nova država premalo upoštevala njene želje in prošnje, in končno, ker so se strankarski prepiri urinili tudi v družbo in stem znatno ovirali njeno strokovno delovanje. Sedaj so se pa ti nemiri polegli in Kmetijska družba deluje v tistem zmislu, kakor pred vojno, edino v tem oziru je na slabšem, ker za svoje delovanje ne dobiva dovolj podpor iz javnih sredstev.
Stem je nakratko podana zgodovina Kmetijske družbe do današnjega dne, s čemer smo hoteli njenim udom nuditi priliko, da spoznajo velikanski pomen te njih stanovske korporacije za povzdigo kmetijstva, na drugi strani pa tudi izredni vpliv, ki ga je imela na celotni kulturni razvoj slovenskega naroda.
..Kmetovalec" 1884-1928.
(Ob njegovi 45 letnici.)
Viljem Rohrman:
45 letnikov „|Kmetovalca" je pred nami. Koliko ogromnega dela je nabranega po teh knjigah! Koliko ur je bilo prebitih pri spisovanju tega gradiva in koliko strokovnih člankov, izkušenj in odgovorov je podanih v tem dolgem času našim gospodarjem! S koliko vnemo in trudaljubivostjo se je vse to objavljalo, da bi se naši gospodarji vzbujali k samopomoči in si pomagali do večjega napredka!
S ponosom se danes lahko ozremo na delo, ki sc je izvršilo v tem času, kakortudi na sadove, ki jih je obrodilo. Majhna je doba 45 let v časovnem toku, ali zgodilo se je nenavadno veliko za povzdigo 'našega kmetijstva. Glavna zasluga za to pripada Kmetijski družbi in njenemu ,.Kmetovalcu", ki je ves čas. počenši z l. 1884., budil in bodril naše gospodarje k napredku in dosegel stem uspehe, da imenujemo to dobo lahko dobo kmetijskega preporoda.
Vse kmetijske stroke so v tem času znatno napredovale; nekatere med njim so se naravnost prenovile, kar velja zlasti za naše vinarstvo, ki je dobilo vsled uničenja po trsni uši vse drugo lice in drugo [ vrednost.	1
Ta uspešni razvoj pri eni in drugi panogi našega gospodarstva bodi v zadoščenje vsem tistim, ki so se zbirali okrog ..Kmetovalca" in ga podpirali s svojimi članki, s svojimi izkušnjami in nasveti. Bodi zahvala vsem sotrudnikom, ki so v dolgi dobi njegovega izhajanja stali zvesto ob njegovi strani in mu pripomogli do današnjih uspehov! Bodi topla zahvala tudi vsem, ki so ga gmotno podpirali!
Početek in razvoj »Kmetovalca".
..Kmetovalec" se je začel po malem razvijati. Izšel je 1. 1884. iz tedanjih ..Naznanil" in „Novic", ki so še pozneje prinašale mnogo kmetijskega berila vse dotlej, ko so 1. 1902. prenehale s svojim delovanjem.
Ko je nastopil 1. 1884. pokojni Gustav Pire mesto tajnika pri Kmetijski družbi, je takoj spoznal, da je gospodarski pouk po ..Novicah" premalo razširjen med kmetskim ljudstvom, da je treba več stika med družbo in kmetovalci in da je treba glasila, ki bo čimbolj razširjeno med preprostim narodom. Tej
svoji težnji je skušal ustreči 1. 1884. s kmetovalcem", kar se mu je sčasoma tudi posrečilo. ,,Kmetovalec" je postal družbeno glasilo, ki se je od leta do leta bolj širilo med kmetovalci in ki je postalo silno važna opora za ves procvit družbe.
L. 1884. je štela družba komaj 450 članov, 1. 1890. že 1500, 1. 1895. 3800, 1. 1905. 6355 in 1. 1912. 10.000 članov!
Z naraščajočim številom članov se je »Kmetovalec" izpopolnjeval po vsebini kakortudi po svojem obsegu. Obdeloval je vse stroke, ki so bile važne za napredek kranjskega kmetijstva, ki ga je morala c. kr. kmetijska družba kranjska takrat kot taka imeti predvsem pred očmi. To se je toliko lažje godilo, ker je dajalo avstrijsko poljedelsko ministrstvo dosti izdatne državne podpore za vse važnejše stroke kranjskega kmetijstva kakortudi za kmetijski pouk. Ves čas do svetovne vojne je dobivala družba take subvencije, da ni prišla nikdar v večjo zadrego zaradi pospeševanja ene in druge gospodarske panoge, temveč nasprotno, družba je pridobivala s svojim občekoristnim in plodonosnirn delovanjem celo na svojem imetju. V tem času je utrdila svoj ugled, ki ga kot najstarejša in najvažnejša gospodarska organizacija še danes uživa.
Če pregledujemo delovanje »Kmetovalca" tekom teh desetletij, vidimo, da se je zavzemal od vsega početka za povzdigo živinoreje in mlekarstva in je prav temu dolovanju mnogo pripisati, da se je mlekarstvo do danes tako izboljšalo in da so pričele mlekarske in sirarske zadruge s svojim uspešnejšim delovanjem. Prav temu delovanju se je zahvaliti, da se je vzbudilo tudi več zanimanja za napredno živinorejo in za rejo prikladnejših pasem, katero vprašanje pa še danes ni povsem rešeno. Kakor je v tej dobi pridobila reja molzne govedi na svoji vrednosti, tako se je hkrati začela širiti poraba močih krmil in sploh boljše krmljenje, kar je veliko pripomoglo k večjim uspehom domače živinoreje.
Veliko uspeha je doseglo v tej dobi tudi poljedelstvo in posebno travništvo z vpeljavo umetnih gnojil, za katera je dajal »Kmetovalec" potrebno pobudo in navodila. Od gipsa in kostne moke (1. 1887.) smo prišli do Tomasove žlindre in kajnita (1. 1893.) in pozneje do vseh različnih umetnih gnojil, ki jih danes priporočamo in rabimo. Z umetnimi gnojili so se skraja pospeševali posebno pridelki naših travnikov in deteljišč, danes pa se izboljšujejo sploh pridelki našega poljedelstva, od pšenice do krompirja.
Popolnoma prenovljeni so danes naši vinogradi. »Kmetovalec" je s članki in navodili vinarskih strokovnjakov veliko pripomogel, da se je vsa obnovitev tako uspešno izvršila. Vodil je pa tudi boj proti rastlinskim in živalskim škodljivcem, ki so se začeli opasno širiti po novih vinogradih in groziti vinskemu pridelku, in sicer s stotinami člankov in s posebnimi gospodarskimi navodili. Družba sama pa je delila modro galico in druge pripomočke.
Pa tudi na izboljšanje vseh drugih gospodarskih panog je »Kmetovalec" ves čas ugodno vplival. Opozarjam le na številne spise o prašičereji, perutni-narstvu, konjereji, živinozdravstvu, o sadjarstvu, vrtnarstvu, hmeljarstvu itd. Pri vsem tem pa ni vplival na izboljšanje samo v tehničnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem oziru, saj je na kmetiji gledati predvsem in povsod na to, da se gospodarstvo pri eni in drugi panogi izplača in da kmetija nese. »Kme-
tovalec" je stal tudi na stališču, da si mora kmet sam pomagati in da se mora v ta namen združevati. Zaraditega je tudi ves čas vzbujal in vzgajal gospodarje za stanovsko in zadružno samopomoč.
Brezštevilni so članki, nasveti in odgovori na različna vprašanja, ki so obdelovala razne stroke našega kmetijstva, in ako bi bila ukaželjnost in zanimanje za čtivo med našimi gospodarji večje kakor je, bi bil naš napredek še večji kakor je danes.
»Kmetovalec" je izhajal od 1. 1884. do 1887. na 4 straneh, s 1. januarjem 1. 1887. se je povečal na 8 strani in je ostal do vojne v tem obsegu. Tega leta je začel objavljati tudi vprašanja in odgovore, kar je imelo zelo ugodne posledice pri nabiranju članov, pa tudi za pomoč v raznih primerih gospodarstva. To in pa, da je smel k družbi pristopiti vsakdo, naj je bil kmetovalec ali pa prijatelj kmetijstva, je znatno pripomoglo, da se je članstvo tako množilo.
Že 1. 1887. je bilo na občnem zboru slišati predlog logaške podružnice, naj bi »Kmetovalec" izhajal vsako nedeljo, kar se pa seveda ni moglo izvesti.
S 1. januarjem 1. 1888. je začel »Kmetovalec" izhajati kot ilustrovan gospodarski list s prilogo »Vrtnar", ki je bila namenjena predvsem povzdigi šolskega vrtnarstva, vrtnarstva sploh in sadjarstva. Že takrat je posvetil »Kmetovalec" vso skrb povzdigi našega vrtnarstva in sadjarstva. Ta priloga je izhajala do 1. 1893. skupaj 9 let. Prenehala je zaradi tehničnih težkoč v tiskarni, snov sama pa se je objavljala pozneje o »Kmetovalcu".
Od 1. 1891. naprej je začel »Kmetovalec" izdajati koncem leta »Kazalo", ki je našlo splošno odobravanje družbenih članov. Tudi so dobili v tem letu člani pravico, brezplačno objavljati »Mala naznanila" v inseratnem delu lista.
Že 1. 1892. bi se imela pod predsedstvom ces. svetnika Murnika vršiti proslava družbene 125 letnice v zvezi z deželno kmetijsko razstavo. Do tega pa ni prišlo, ker je manjkalo sredstev in drugih prilik.
L. 1907. se je na družbenem občnem zboru predlagalo, naj bi postal »Kmetovalec" tednik in naj bi prinašal poleg strokovnih člankov tudi članke agrarnopolitične vsebine. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je celo izrekla željo, naj bi »Slov. gospodar" prinašal »Kmetovalca" kot prilogo1, tako da bi bili vsi naročniki »Slov. gospodarja" deležni Kmetoval-čevega pouka. Izvesti se ni dalo ne eno ne drugo.
»Kmetovalec" je ves ta čas skrbno zbiral gradivo za izdajo kmetijske knjižnice in »Gospodarskih navodil", tako da je družba izdala v teku dolgih let 16 zvezkov Kmetijske knjižnice in 80 Gospodarskih navodil kot ponatise člankov iz »Kmetovalca".
Po 30 letih.
L. 1913. je začel »Kmetovalec" izdajati dve novi prilogi po enkrat na mesec. To sta bili »Konjerejec" in »Perutninar", ki sta izhajala do pričetka svetovne vojne.
Z 1. 1913. je poteklo 30 let uspešnega Kmeto-valčevega dela, ki je izhajal takrat v 10.000 iztisih. Največ zaslug si je pridobil za to delovanje neumorni urednik Pire, ki je takrat napisal sledeče pomenljive besede: »Z listom in stotinami kmetijskih predavanj sem našel pot do pravega kmetovalca, ki poprej ni sodeloval, dasi je bila družba zanj ustanovljena. Trnjeva je bila ta pot, a zasluženega priznanja nisem našel." In dalje: »S 30 letnico je združen tudi prepo-
rod ne le c. kr. kmetijske družbe kranjske, ampak kranjskega kmetijstva sploh, saj je v tej dobi zavel v njem drug duh in zavladal je splošni napredek, ki je z velikimi težavami zgradil temelj, na katerem danes ni več težko naprej zidati."
L. 1914. je nastopila svetovna vojna, med katero je prišla tudi Kmetijska družba v svojim kmetovalcem" v stisko, ne le zaradi izostalih podpor, ampak poglavitno zaradi pomanjkanja tiskovnega papirja. Nekaj časa se je moral »Kmetovalec" tudi ustaviti zaradi neprilik v tiskarni. L. 1917. bi se imela po sklepu občnega zbora vršiti spominska slavnost družbene 150 letnice, kar se pa zaradi vojnih razmer ni zgodilo1.
L. 1918. je generalni ravnatelj Pire po 35 letnem delovanju odložil uredništvo ..Kmetovalca" in ga prepustil novoimenovanemu tajniku inž. Rado Lahu, dočim je sam ostal še vedno neutrudljiv njegov so-trudnik.
Ko se je ob prevratu „c. kr. kmetijska družba kranjska" osamosvojila in preosnovala v »Slovensko kmetijsko družbo" in dobila kratko nato sedanji naslov »Kmetijska družba za Slovenijo", ki je prevzela tudi ves delokrog v mariborski oblasti, je narastlo število članstva, pozneje pa zopet padlo vsled nastalih bojev.
Udnina se je 1. 1918. zvišala od 4 K na 6 K, dve leti pozneje na 16 K in 1. 1921. na 20 K. Navzlic temu povišanju so se stroški za izdajo »Kmetovalca" tako dvignili, da je bilo doplačati 1. 1919. 100.000 K, 1. 1920. 150.000 K in 1. 1921. 267.000 K. Priloga »Konjerejec", ki je začela 1. 1919. še enkrat izhajati, se je morala zaradi previsokih stroškov 1. 1922. zopet opustiti.
Zaradi vednih primanjkljajev se je morala 1. 1922. udnina povišati na 10 Din (40 K) in leto pozneje na 20 Din (80 K). Ta članarina je še danes v veljavi, pa ne odgovarja nastalim potrebam, ker odpade samo 15 Din na ..Kmetovalca".
L. 1923. je preminul mnogozasluženi urednik Gustav Pire, ki je vse življenje posvetil in žrtvoval za delo pri Kmetijski družbi. Iz skromnih početkov jo je privedel do velikih uspehov, slovensko kmetijstvo pa do lepega razvoja in napredka. V priznanje velikih zaslug, ki si jih je stekel pokojni za Kmetijsko dr užbo, mu je bilo z izvolitvijo predsednikom družbe 1. 1921. priznano častno mesto, ki ga je zavzemal do svoje nesrečne smrti.
Stroški za »Kmetovalca".
»Kmetovalec" se izdaja ves čas po vojni z izgubo, ker članarina 15 Din ne zadostuje za pokritje tiskovnih in drugih stroškov. Družba je doplačala 1. 1921. 267.000 K in 1. 1922. do 300.000 K.
Vsaka številka »Kmetovalca" je vredna 2 Din, če ga primerjamo drugimi strokovnimi listi. Na leto bi to zneslo p 24 številkah skupaj 48 Din (24 X 2). Tako visoka ju dejansko naročnina drugih strokovnih listov v Jugoslaviji in drugod. Družba pa dobi za vsak list namesto 2 Din komaj 62 par, torej nekaj malega več kakor pol Din. Namesto 48 Din, borih 15 Din! Ako bi se članarina zvišala vsaj na 30 Din, od katerih bi odpadlo na družbo 24 Din ali za vsako številko 1 Din.
Prav je, da je »Kmetovalec" poceni, da se olajša pristop k družbi in nudi ceneno berilo, ali tega ne more nihče zahtevati, da bi družba izdajala »Kmetovalca" v svojo izgubo. Ali bi ga morale pa poklicane oblasti izdatno podpirati! Ker se pa to ne godi in prihaja družba zaraditega v stiske, bi se morala dvigniti naročnina tako visoko, kakor je pri drugih enakih listih. Tudi naši kmetovalci morajo priti do tega spoznanja. Članarina naj bi znašala vsaj: toliko, da bi se pokrili stroški za tisk!
Povečanje in preosnova »Kmetovalca".
Ponovno se je že od ene in druge strani predlagalo, da bi se »Kmetovalec" povečal v tednik, toda vsi ti predlogi so zadeli ob nepremostne težkoče, ki so se pokazale v nezadostnih denarnih sredstvih.
Zaradi visokih stroškov se je začelo že nasprotno ugibati, če ne bi kazalo sedanje stroške znižati, in sicer z redukcijo Kmetovalčevih številk v poletnem času, na ta način, da bi izhajal v poletnih mesecih samo po enkrat na mesec, v zimskih pa po dvakrat, tako da bi zneslo število Kmetovalčevih številk na leto samo 18 namesto 24. Ta rešitev bi pa pomenila korak nazaj namesto naprej, in zato se mora vsak zaveden član odločno izjaviti proti takemu okrnjenju lista sedaj po 45 letnem izhajanju.
Spričo raznih strokovnih listov, ki se danes izdajajo za posamezne panoge našega gospodarstva in zaradi katerih prihajajo naši kmetovalci do čim dalje večjega števila listov in stem do večjih stroškov, se je motrilo v zadnjem času tudi vprašanje, ali ne bi kazalo vse te liste zediniti in prinašati vso to snov v povečanem »Kmetovalcu". Vršili so se v ta namen tudi že razgovori^ z uredništvi »Sadjarja in vrtnarja", Naših Goric", »Čebelarja" in »Narodnega [Gospodarja". Ti razgovori pa niso dovedli do za-željenega uspeha.
Oglasili so se tudi posamezni člani s predlogom, naj bi »Kmetovalec" izpremenil svojo vnanjo obliko, naj bi izhajal v manjši obliki in s posebnim ovitkom, tako kakor izhajajo danes nekateri drugi strokovni listi, ker je v tem primeru pričakovati, da ga bodo člani bolj shranjevali in rajše dajali tudi v vezavo. Toda izprememba bi pomenila zopet povečanje stroškov, ki jih »Kmetovalec" pri današnji članarini ne more prenašati.
Potrebno pa je, da se upravičenim težnjam ugodi in da se v ta namen družbena članarina dvigne na primerno višino-.
Na jubilejni kmetijski razstavi ie v oddelku Hg ..Kmetijsko 'stavbništvo** na ogled z
SLOVENSKA H ISA
I. dels Stavbni motivi. II. del: Stavbe in pohištvo.
To delo. ki ga ie zbral in spisal stavbni tehnik Jože Karlovsek. priporočamo našim stavbnikom In slovenskim gospodarjem.
Uredniki »Kmetovalca".
t Gustav Pire.
Prvi urednik in osnovatelj »[Kmetovalca" je bil pokojni Pire takratni tajnik c. kr. kranjske kmetijske družbe. Urejeval ga je celih 34 let. Kdor je zasledoval »Kmetovalca", se je lahko prepričal, koliko truda in skrbi si je naložil pokojni Pire in kako spretno in uspešno ga je vodil ves ta čas. Neprestano ga je izpopolnjeval. Njegovi članki so se odlikovali s temeljitostjo in, če je bilo treba, tudi z vso ostrostjo.
Za svoje zaslužno delovanje je bil imenovan ravnateljem družbe (1. 1894.) in cesarskim svetnikom (1. 1909.), pozneje pa generalnim ravnateljem (leta 1917.). Slednjič je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razr. (1. 1921.). Ko je stopil 1.1920. v pokoj, je bil 1. 1921. izvoljen predsednikom Kmetijske družbe, katero čast je pa užival le kratek čas. Podlegel je nastalim razmeram in preminul 1. 1923. Njegovo truplo počiva v bohinjski Srednji vasi, sredi planinskega sveta in ljudstva, za katerega je v	Gustav
življenju mnogo delal in žrtvoval.
Rajnki Pire se je od 1. 1884. do svoje smrti neumorno trudil za razvoj družbe in »Kmetovalca", ki sta dosegla nenavadno lep napredek. Izdal je v
svojega prednika urejeval do 1. 1923. Prevzel je uredništvo v času, ko je bila družba s svojim članstvom na višku, ko se je družbi pridelila tudi mariborska oblast in so se agende tajništva tako pomnožile, da se je pokazala potreba, dobiti za ..Kmetovalca" posebnega urednika. Tajnik inž. Lah je spisaval članke o raznih panogah kmetijstva, posebno o poljedelstvu in živinoreji in je izdal tudi razne brošure o umetnih gnojilih in o hmeljarstvu. Odlikovan je z redom sv. Save V. razr. — Letos je bil imenovan družbenim ravnateljem. —
Viljem Rohrman,
kmetijski svetnik v p., urejuje »Kmetovalca" od 1. 1923. So-trudnik njegov pa je bil kot sodobnik pokojnega Pirca ves čas od početka 1. 1884. Začel je takrat sodelovati v lastnosti adjunkta vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, pozneje pa kot Pire.	adjunkt in ravnatelj kmetijske
šole na Grmu, v kateri lastnosti je deloval tudi 22 let (1895 do 1917) kot glavni odbornik družbe. V tem času je sodeloval tudi pri drugih listih, pri »Novicah" in »Dol. Novicah"
Inž. Rado Lah.
tem času tudi več brošur in knjig, katere je deloma poslovenil, kakor: »Mlekarstvo" (1884.), »Vrtnarstvo" (1888.), »Kmetijske razmere na Kranjskem" (1902.), »Poglavje o govedoreji na Kranjskem" (1904.), dr. Steuerta »Soseda Razumnika govedoreja (1905.) in prašičereja" (1905.) in »Določevanje tolšč v mleku" (1908.). —
Inž. Rado Lah
je prevzel kot naslednik in tajnik Kmetijske družbe uredništvo »Kmetovalca" 1. 1918. in ga je v duhu
Viljem Rohrman.
in spisal več knjig in brošur, kakor: »Kmetijsko gospodarstvo" (1893.), ki je izšlo v treh natisih, »Nauk, kako je izboljšati rejo goveje živine" (18947, »Poljedelstvo" I. in II. del (1897.), »Poučno potovanje v Švico" (1904.), »Gospodarski nauki" I. zvezek (1905.), »Kmetijski nauki" I. in II. zvezek (1925. in 1926.). — Za svoje delovanje je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razr. in imenovan častnim članom Kmetijske družbe.
Prvi in starejši sotrudniki »»Kmetovalca''.
Franc Povše.
Viljem Rohrman, kmetijski svetnik v p., je sodeloval pri „Kmetovalcu" ves čas od 1. 1884. naprej in je danes njegov urednik (gl. spredaj).
t Matija Rant, nadučitelj v Dobrovi pri Ljubljani (t 1. 1917.) je pisal članke o sadjarstvu in kmetijstvu v »Kmetovalca" in „Novice". Spisal je tudi knjigo „Opis najnavadnejših sadjereji škodljivih mr-česov" (1. 1883.), ki jo je družba založila.
Franc Gombač.
Žirovnik je bil tudi glavni odbornik 19 let, od 1891. do 1910. in je danes še vedno vnet pospeševatelj sadjarstva.
Franc Gombač, višji vinarski nadzornik v p., je začel sodelovati 1. 1894. in sodeluje še sedaj. Napisal je številne članke iz vinarstva in kletarstva in izdal sledeča dela: »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov" (1896.), ki je doživelo drugo
Številni so sotrudniki, ki so pisali članke za ,.Kmetovalca". Predaleč bi vodilo, ako bi hotel vse navesti, zato se omejujem le na najglavnejše in starejše.
t Rihard Dolenc, bivši vodja vinarske in sadjarske šole na Slapu in poznejši ravnatelj kmetijske šole na Grmu (t 1. 19190, je zvesto sodeloval ves čas od 1. 1884. dalje in je pisal strokovne članke razentega v »Novice" in ..Dol. Novice", pa tudi v druge liste. Spisal je knjigo »Sadjarstvo ali ovočarstvo" 1. del (1S87.) in knjižico »Kako zasa-jati vinograde z ameriškimi trtami" (1888.). Pokojni Dolenc se je kot ravnatelj in strokovni učitelj uspešno udejstvoval pri obnovitvi naših vinogradov, pri zatiranju trtnih bolezni kakor-tudi pri povzdigi našega sadjarstva in vrtnarstva.
t Franc Povše, predsednik Kmetijske družbe (1908,—1916.) in vpokojeni ravnatelj kmetijske šole v Gorici, komercialni svetnik, drž. in dež. poslanec itd. (t 1. 1916.), je napisal razne strokovne članke iz živinoreje, mlekarstva in zadružništva. Svojčas je spisal tudi knjigo »Umni kmetovalec", ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v treh snopičih (leta 1S75.—1877.). Za svoje zasluge je bil ponovno odlikovan z visokimi avstrijskimi redi.
Franc Štupar, družbeni ravnatelj v p» sedaj v Vodicah pri Smledniku, je bil od 1. 1891. do 1914. nameščen pri družbi in se je v tej dobi udejstvoval in posebno odlikoval pri sestavi kmetijske statistike in kot korektor »Kmetovalca". Spisal je v tem času tudi »Apno v kmetijstvu" (1902.) in »O prvinah in spojinah" (1907.). Kakor vemo, je še vedno marljivi delavec na knjižnem polju in ima pripravljeno večje delo o kmetijstvu.
Josip Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki, je bil med prvimi sotrudniki s svojimi strokovnimi članki. Pisal je tudi prve članke o perutninarstvu. Od 1. 1886.—1910., skupaj! 24 let, je bil tudi glavni odbornik Kmetijske družbe pod predsedstvom giofa Thurna, ces. svetnika Murnika, pl. Detelo in Fr. Pov-šeta, in se je ves čas prav upeš-no udejstvoval.
Janko Žirovnik, nadučitelj v pok. v Kranju, je za časa svojega službovanja v Gorjah, v Št. Vidu in pozneje v Borovnici mnogo delal na polju šolskega vrtnarstva, drevesničarstva in Rih. Dolenc.	kmetijskega pouka ter je sode-
loval z rajnkim Vojteh Ribni-karjem (t 1. 1895.), s katerim sta se 1. 1884. prav uspešno udeležila kmetijsko - nadaljevalnega tečaja na Slapu, zlasti tudi pri »Vrtnarju", ki je izhajal kot »Kmetovalčeva" priloga od 1. 1888. do 1893.
izdajo pod naslovom „Novo vinogradništvo", in ,,Umno kletarstvo" (1900.). Bil je tudi glavni odbornik družbe pod predsedstvom pl. Detele in Fr. Pov-šeta 1 .1907. do 1910.
t Bohuslav Skalicky, bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu (t 1. 1926.) in prej vinarski nadzornik v Novem mestu, je začel sodelovati 1. 1900. Pisal je članke o vinarstvu in kletarstvu, ki jih je družba izdajala tudi za ..Gospodarska navodila". Spisal je ..Kmetijske razmere na Češkem" (1909.) in „Kletar-stvo" (1924.). Od 1. 1921. do 1926. je bil glavni od-
Andrej Žmavc.
bornik družbe. Odlikovan je bil z redom Sv. Save IV. razreda.
t Ivan Beile, bivši prvi ravnatelj kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju (t 1. 1924.), je sodeloval več let s svojimi strokovnimi spisi o kmetijstvu, sadjarstvu in vinarstvu. Spisal je tudi: „Viničarjev kažipot" (1900.), „Trtna uš in trtoreja" (1893.) in temeljito delo ..Sadjarstvo" (1923.). Pripravljal je tudi knjigo o vinarstvu. Odlikovan je bil z redom Sv. Save III. razr.
Andrej Žmavc, ravnatelj oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, urednik „Naših Goric",
————BHMgi
itd., je sodeloval s članki iz vinarstva, kletarstva in sadjarstva že od 1. 1899. Spisal je med drugim knjižico ..Grozdni sukač" (1925.), in knjigo ..Vinarstvo" (1925.). Odlikovan je z redom Sv. Save IV. razr.
Inž. Jakob Turk, ravnatelj drž. poskusne in kontrolne stanice v Ljubljani, je napisal razne članke o travništvu in gnojilnih poskusih. Poslovenil je dr. Weinzierlovo knjigo „0 sestavljanju in setvi travnih mešanic (1913.), spisal je brošuro „0 gnojenju travnikov" (1923.) in knjigo ..Travništvo" v dveh snopičih, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja (1925.).
Bohuslav Skalicky.
Dipl. agr. Alojzij Jamnik, referent pri oblastnem kmetijskem uradu, je sodeloval z različnimi članki, zlasti pri uredniških prilogah „Konjerejec" in ,,Pe-rutninar". Poslovenil je tudi dr. Steuerta ..Soseda Razumnika konjereja" (1916.), dr. Voszka „Reja domačih zajcev" (1916.) in ..Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice" (1925.).
Inž. Josip Zidanšek, oblastni kmetijski referent v Mariboru, je bil sotrudnik za časa njegovega službovanja kot živinorejski nadzornik v Ljubljani, iz katere stroke je objavljal važne in času potrebne članke v ..Kmetovalcu". Odlikovan je z redom Sv. Save III. razr.

Ivan Belle.
Vsi na jubilejne kmetijske razstave,
ki se ie priredila v proslavo in spomin na 160 letni obstoi
Kmetijske družbe za Slovenije!
Vsak jaliko najde toliko časa, da se ie udeleži in da počasti stem spomin nase nalstarejse gospodarske organizacije!
Posebne leggtimaciiezaznižanovožniose lahke dobe tudi med potekom razstave v LJubljani.
Naslovna stran prve številke Kmetovalca" z dne 1. marca 1884.1
KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vgifej njesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo lisi brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto. Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, aH pa dotičnim podružnicam.
Štev. I.	V Ljubljani, I. marca 1884.	Leto I.
Vabilo na naročbo.
Vsled sklepa predlanskega občnega zbora se je podpisani glavni odbor odločil, izdajati svoj poseben gospodarsk list z imenom -Kmetovalec", kateri bode imel nadomestovati dosedanja ..Naznanila".
Oziraje pa se na minulih eno- in štirideset let, v katerih so bile ,Novice" dejansko glasilo c. k. kmetijske družbe, sklenil je glavni odbor, vstrezaje mnogostransko izrečenim željam, da ostanejo ,Novice" tudi vprihodnje to, in sicer tako, da bodo prinašale tudi ona naznanila, katera so se do zdaj dajala družbenikom v ..Naznanilih", kakor tudi vse one gospodarske članke, katere bode ,Kmetovalec" prinašal.
Udom kmetijske dražbe, kateri niso naročniki ..Novic", dopošiljal se bode toraj ..Kmetovalec", izhajajoč na pol poli vsakih 14 dni, brezplačno, se ve da le onim p. t. družbenikom, ki so teko-, tega leta letnino vplačali in se izrečejo, da žele list sprejemati.
Ker „Novice" ostanejo glasilo družbe, zato se pa p. n. družbenikom všteje v naročnino tudi en goldinar plačane letnine ali oziroma tudi narobe: plačane letne naročnine za ..Novice" en goldinar se vračuni v letnino, katera je plačati za kmetijsko družbo.
Konečno oziralo se je tudi na družbenike, kateri ali slovenščine ne umejo ali pa sicer rajši dobivajo nemški gospodarsk list. in vsem onim družbenikom, kateri izrečejo tako željo, dopošiljal se bode na Dunaji izhajajoči nemški gospodarski list „Der Oekonom". ako so, se ve da. tudi plačali družbeno letnino tekočega leta,
..Kmetovalec", ki ima biti gospodarsk o-p od učen list vsem slo ve n s k i m k m e t o-valcem. prinašal bode vsakovrstne gospodarske članke, izrekoma o vsem, kar more pospeševati umno kmetovanje sploh, živinorejo, rastlinorejo, sadje- in vinorejo, pa tudi o obrtnijstru. izrekoma še o onih obrtnijah, katere so v ozki zvezi s kmetijstvom, nadalje vsa družbena naznanila, gospodarske skušnje in novice, tržne cene itd.
Uredništvo ..Kmetovalca" bode rado v oljno odgovarjalo in raz m o tra val o vprašanja zadevajoča vse kmetijske stroke, katere bodo stavile čast. podružnice, p. t. družbeniki in naročniki lista do uredništva.
Naročnina znaša tedaj za družbenike c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri so letnino za tekoče leto plačali:
1.	Za Kmetovalca" r.e plačajo družbeniki ničesar posebej.
2.	Ravno tako ničesar ne plačajo za nemški list ..Der Oekonom" oni družbeniki, ki naznanijo, da žele dobivati raje ta list.
3 Za ,Novice" za celo leto:
a)	po pošti prejemane .... 3 gold. 60 kr.
b)	na dom prinesene v Ljubljani 3 „ 40 „
c)	v tiskarni prejemane	3 „ — „
Neudje plačajo za „Knietovalca" s pošiljanjem na dom vred na leto po 2 gold.
Naročila naj se pošiljajo po volji p. n. gospodom družbenikom ali po predstojništvu podružnic ali pa naravn»st do glavnega odbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani.
V Ljubljani dne 1. marca 1884.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske.
Ta številka je poleg „Vabila na naročbo", ki ga prinaša naslovna stran, vsebovala sledeče članke in vesti:
Bolezen rakov.2— Gospodinja na kmetih. — K.— Domačim sadjerejcem za pomladanski čas. Spisal M. Rant. — Ustanova denarnega zavoda: „Blagaj-nica za živinski in mesni trg na Dunaju" in nje pomen za avstrijske živinorejce. — O boleznih mleka. Spisal —c.3— Družbeni novičar. Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe pod predsed-
ništvom gosp. bar. Karola Wurzbacha in v navzočnosti 10 odbornikov. — Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe dne 3. februarja 1884. — Naznanilo uredništvo do p. t. predstojnikov čast. podružnic in družabnikov c. kr. kmetijske družbe — Tržna cena.
1	Pomanjšana za eno tretjino.
2	Ta članek je spisal po vsej verjetnosti pokojni profesor Franke, odličen veščak v ribarstvu.
3	Članek pokojnega Pirca.
Člani glavnega odbora Kmetijske družbe
ob stošestdesetletnici njenega obstoja.
Od leve na desno: Inž. Rado Lah. tajnik, Mihael	| Hočevar, Ivan Piber, Ivan Pipan, podpredsednik,
Brenčič, Ivan Ažman, Robert Košar, Anton Glo-	i Ivan Hribernik, Jakob Jan, Mihael Hrastnik, Martin
bevnik, Ivan Remškar, Alfonz Mencinger, Alojzij	j Bajuk, dr. Ivan Jančič, Alojzij Supanič, Ivan Urek
Paulin, Anton Meden, Ivo Sancin, predsednik, Franc	;	in Lovro Petovar.
Predsedstvo družbe od 1. 1884.
Predsedstvo družbe je bilo 1. 1884. v rokah ba- ' časa Wurzbacha in Thurna do 1. 1888. rona Karola Wurzbacha. Njemu so sledili po vrsti V tem času je bilo tajništvo družbe v rokah Gu-
grof Gustav Thurn (1886.—1888.), Ivan Murnik (1889. i	stava Pirca (1884.—1919.) in inž. Rado Laha od
do 1901.), Oton pl. Detela (1901.—1908.), Frančišek	1. 1919. naprej.
Povše (1908.—1916.), dr. Evgen Lampe (1917. do Iz imenika kmetijskih podružnic je povzeti, da
1918.), prelat Andrej Kalan (1918,—1920.), Jakob Jan	je imela Kmetijska družba pričetkom 1. 1884. skupaj
(1920.—1921.), Gustav Pire (1921,—1923.), Ivo San-	28 podružnic s 436 člani, pričetkom I. 1928. pa 359
cin (od 1924. naprej). Dolgo časa je predsedoval	podružnic s 15.180 člani, in sicer v ljubljanski oblasti
družbi kot namestnik njen podpredsednik pokojni	238 podružnic z 9461 člani, v mariborski oblasti pa
Josip Sevnig, in sicer od 1. 1880. naprej, posebno za	121 podružnic s 5719 člani.
Uradništvo Kmetijske družbe
ob stosestdesetletniei njenega obstoja.
Od leve na desno: v prvi vrsti sedijo: Franjo Kafol, tajnik, inž. Rado Lah, ravnatelj, Ivo Sancin, predsednik, Viljem R oh rman, kmetijski svetnik v p'., Oton Schmidt, šef blagovnega oddelka v p.; v drugi vrsti stoje: Ivan Breceljnik, drevesničar. Anton Bukovic,
pis. upravitelj, Josipina Strnad, knjigovodkinja, Ka-rolina Gorjanc, uradnica, Frida Cigoj, uradnica, Alojzij Škerl, upravitelj skladišča v Mariboru, Franc Kocjan, skladiščnik; v tretji vrsti: Josip Mulaček, upravitelj skladišča, Anton Marn, hišnik.
Fr. Štupar:
Kmetijska veda.
Težaven, toda nad vse zanimiv je kmetijski poklic — zanimivejši kakor vsak drug. Težaven je, ker zahteva mnogo težkega dela v vsakem času in vsakršnem vremenu; ali kdor se ga je navadil, niti ne
Franc Štupar.
občuti njega neprilik in si s primerno opreznostjo v čistem zraku ojekleni svoje zdravje. Zanimiv je kmetijski poklic, ker mu je torišče vsa priroda. Vsa lepa, raznovrstna in včasih tudi muhasta priroda mu služi za pridelovanje, ga v delu podpira ali tudi ovira, kakor pač naneso razmere in si sam ve in zna uko-riščati njene snovi in sile. Noben stan nima tako raz-sežnega delokroga kakor zemljedelski in nobenemu ni treba toliko znati kakor temu in nobeden ne nudi toliko duševnega užitka kakor ta, če se izvaja v ljubezni in z umevanjem.
Samo prosto izvajanje kmetijskih opravil seveda ne nudi tega užitka; za to je treba umeti pojave v prirodi. Kdor dela, ne da bi vedel, zakaj mora biti tako in kakšen uspeli naj delo ima ali kako bi se to pospešilo in ono preprečilo, pričakuje brez ume-vanja uspeha ali neuspeha, kakor pač pride. Kdor pa dela z umevanjem, preudarno, po načrtu, ta ima določen namen pred seboj ter svoja opravila tako uravnava, da ukorišča, kar mu je ugodno, odstranjuje, kar mu je neugodno, in išče vzrokov za uspehe in za neuspehe. Takega človeka vsa dela zanimajo
in njih uspehi mu množe ljubezen za njegov poklic ter so mu pobuda za napredovanje. Tako zanimanje in ljubezen pa budi le umevanje, ki ga posreduje kmetijska veda.
(Kmetijska veda se opira skoraj na vse druge vede, kar je sicer ob razsežnosti in raznovrstnosti kmetijskega delovanja lahko umevno. Vso potrebno in primerno tvarino so zbrali, uredili, preskusili in spopolnili znanstveniki in strokovnjaki, posredujejo nam jo pa kmetijska učilišča, ki jo po zahtevah gospodarskih razmer podajajo v večji ali manjši meri. Vsak gospodar bi moral dovršiti kmetijsko šolo: nižjo, srednjo ali visoko, po razmerah in zahtevah svojega gospodarstva. Nihče pa ne sme misliti, da se bo na kmetijski šoli izobrazil popolnoma. Tistih par let ali celo samo mesecev si ni mogoče prisvojiti vsega, kar človek potrebuje za življenje. Tamkaj si pridobi le podlago, neko zaokroženo znanje, sestavno urejeno, ki mu je vodilo za poznejše učenje, potrebno vse življenje. Saj kmeta vsak hip sreča kaj neznanega in znanstvena ter praktična preiskovanja vedno odkrivajo nove izsledke.
Pošolsko gospodarsko izobraževanje ali spopol-njevanje šolske naobrazbe posredujejo strokovna predavanja, knjige in časopisi. Strokovna predavanja so umestna ob posebnih gospodarskih zahtevah ali ob novih znanstvenih izsledkih ali praktičnih izkušnjah, da se na ta način v kratkem času mnogo gospodarjev hkrati pouči v tem, kar je potrebno. Kdor se želi o čem poučiti točneje, si naroči tozadevnih knjig, gospodarski časopisi pa imajo nalogo, da opozarjajo na času primerne potrebe in hkrati objavljajo nove pridobitve na gospodarskem polju. Kmetovalec ima torej prilike dovolj, da si priskrbi pojasnil, ki jih potrebuje. V sili se lahko obrne tudi na kakega strokovnjaka ali pa na uredništvo strokovnega lista, da mu odgovori v časopisu. Drugi način je zaradi tega boljši, ker dobodo nasvet hkrati tudi drugi gospodarji v enakih razmerah.
Gospodarji, ki nimajo kmetijsko-šolske naobrazbe, se morejo izobraževati le na ta način, kakor sem ga omenil pri pošolskem izobraževanju. Tudi ta pouk je uspešen, vendar ne tako, ker jim nedostaja prvotnega znanstvenega temelja. Kdor zna znanstvene nauke pravilno uporabljati v praktičnem kmetijstvu, bo dosegel največje mogoče uspehe in kmetijska veda mu je luč, ki mu razsvetljuje pot, da more varno hoditi po nji in se ve izogibati oviram.
Janko Zirovnik:
Nekaj o napredovanju kmetskega stanu.
Kitajci so velik poljedelski narod, ki jako skrbno	1 Deblo so — rokodelci. Ti izdelujejo potrebno obdeluje svojo zemljo. Med pregovori in reki o važ- i orodje, obleko, pohištvo itd.
nosti kmetijskega stanu imajo tudi tega-le: Človeška	. , ,
družba je podobna velikemu drevesu. To mora rasti	Veje so — trgovci, ki kmetove pride ke m roko-
v dobri prerahljani zemlji, če hoče dobro roditi.	delčeve izdelke razpecavajo po svetu takim ljudem, Korenine tega drevesa so kmetovalci. Oni pri- ki "imajo časa, da bi si sami pridelovali živež,
deljujejo najpotrebnejše: živež.	obleko, orodje itd.
Vejice so uradniki. Oni skrbe, da se vse to delo mirno razvija in da se razpečavanje pridelkov in izdelkov vrši redno in ceno. —
Listje so — šole. Te uče, kako se pridelki za-gotove in dobro porabijo in kako se izdelujejo in razpečavajo obrtni izdelki.
Janko Žirovnik.
Cvetje so — umetniki, ki s svojimi umetninami dvigajo in razvedrujejo utrujene ljudi, da gredo po izdatnem počitku in lepem razvedrilu zopet lahko po svojih opravkih.
Sad tega drevesa pa je: lepo, udobno življenje vseh stanov.
Ako so posamezni deli točno opravili svojo nalogo1, je tudi celota lepo dovršena. Ako pa kak del ni mogel vršiti svoje naloge, tedaj so ga za silo nadomeščali drugi, kolikor so pač mogli in znali. Vendar pa to nadomeščanje malokdaj zadostuje. Pek peče zemlje, mesar kolje živino, a le izjemoma morebiti tudi peče, a nikdar tako, kakor pek.
Da morejo ljudje dela svojega stanu dobro opravljati, je treba, da imajo veselje do stanu in da ta dela tudi dobro poznajo. Poznati morajo snov, ki jo rabijo pri svojem delu, primerno orodje in pa priučiti se morajo tega dela prav temeljito, stopnjo za stopnjo. — (Kmet mora poznati zemljo, seme, živino,
itd. Vsega tega bi se pa kmet prepočasi naučil iz lastne izkušnje. Zato mora porabiti izkušnje drugih, to se pravi: učiti se mora, tako, kakor se uče drugi stanovi po njim namenjenih šolah. To kmetovo učenje je še precej obširneje, kakor učenje drugih stanov. On mora dobro poznati zemljo in njeno izbolj-šavanje, seme in njegovo pridelovanje, živino in njeno rejo. Kmet bo umel pridelati več živil, kakor jih potrebuje za svojo družino in za svojo živino. Ta več bo prodal.
S skupičkom si bo nabavil obleke, orodja in take hrane, katere ne pridela sam. Čim več bo mogel kmet prodati, tem več bo imel dohodkov, tem več si bo mogel privoščiti udobnosti in tem več bo nakupil pri trgovcih. Kadar bo torej kmet imel denar, takrat bodo dobro izhajali vsi rokodelci, obrtniki, trgovci in uradniki; takrat se bo dobro godilo vsem stanovom.
Zato pa moramo kmeta, to korenino človeške družbe, posaditi v dobre strokovne šole — kmetijske in gospodinjske. Od otroka v osnovni šoli ne moremo več zahtevati, kakor da se mehanično nauči brati, pisati, računiti, risati in drugih drobnarij, ker otrok do 13., 14. leta navadno še ne more veliko misliti. A od 14. leta naprej se začne v njem razvijati razum in tedaj je pravi čas za strokovni pouk.
Kot učitelj sem si veliko domišljeval, kako temeljito bo šola preobrazila naš narod. Toda osnovna šola gre premalo v živo ravno zato, ker otroci še ne znajo dosti misliti. Zato so začeli snovati za rokodelske učence obrtno-nadaljevalne šole, ki so dosegle ponekod že krasne in trajne uspehe, tako na pr. v Št. Vidu pri Ljubljani, kjer je danes mizarska obrt visoko razvita.
Približno take uspehe bi imele pri nas tudi kme-tijsko-nadaljevalne in gospodinjske šole, ki bi zanesle obilo praktičnega znanja med našo nadarjeno mladino. Ta bi se potem tudi bolj z veseljem oklepala domače grude in ne tiščala v mesta, kjer se pač bolj gosposko oblači, a tudi bolj pokvarja in obilo — strada. Za zgled so nam lahko tudi bratje Čehi, ki imajo skoraj pri vsaki osnovni šoli še kmetijsko-nadaljevalno in gospodinjsko šolo in v vsakem večjem kraju meščansko šolo s kmetijskim ali pa trgovskim značajem. — Posnemajmo napredne Čehe in dajmo kmetu primernih šol, da nam napočijo boljši časi!
Inž. Jakob Turk:
O mešanih ui
Za uspešno umetno gnojenje je treba, če izvzamemo izjemne slučaje, polnega gnojenja, pri katerem so primerno upoštevane vse poglavitne rastlinske redilne snovi, t. j. fosforova kislina, kali, dušik in apno. Posamezna umetna gnojila pa vsebujejo le po-edine teh redilnih snovi. Zavoljo tega enostransko gnojenje s posameznimi umetnimi gnojili ne zaleže dovolj v primerih, da primanjkuje v tleh rastlinskih hranin, ki niso v dotičnem gnojilu zapopadene. Z enostranskim zalaganjem zemlje s posameznimi umetnimi gnojili se ruši namreč v tleh pravilno razmerje med poglavitnimi rastlinskimi redilnimi snov-
ietnih gnojilih.
mi, ki je absolutno potrebno v dosego zaželjenih gnojilnih uspehov. Enostransko gnojenje s posameznimi umetnimi gnojili je pa tudi potratno ter pome-nja izgubo na kapitalu, kar je v nasprotju z gospodarskimi pravili umnega in racionalnega kmetijstva. Prav zaraditega so nam potrebna mešana umetna gnojila, ki vsebujejo po potrebi dve, tri ali še celo vse štiri poglavitne rastlinske redilne snovi v pravilnem razmerju.
Kdor pozna umetna gnojila in ve ceniti njihova posebna svojstva, si more sestaviti in pripraviti brez velikih težav vsakojaka mešana umetna gnojila za
svojo lastno rabo. Vendar se mora uvaževati, da so mešana umetna gnojila resnično uspešna samo tedaj, če so pravilno sestavljena in kar najtemeljiteje premešana, da se enakomerno porazdelijo v njih poglavitne rastlinske redilne snovi. Zato moramo dati prednost kupljenim mešanim umetnim gnojilom, ako ustrezajo inače zahtevam, ki se terjajo od njih, ker se dajo različna umetna gnojila dovolj temeljito premešati le s primernimi stroji, s kakršnimi razpolagajo v tvornicah. Toda zahtevati moramo od tržnih mešanih umetnih gnojil jamstva za njihovo vsebino, brez katerega jih ne smemo kupovati.
Mešana umetna gnojila so važna posebno zaraditega, ker vsebujejo poglavitne rastlinske redilne snovi v tistem razmerju, kakor je potrebno v dosego najboljših gnojilnih uspehov. Zato ustrezajo mešana umetna gnojila vsem zahtevam pravilnega gnojenja. Ker vsebujejo mešana umetna gnojila poglavitne rastlinske redilne snovi v pravem razmerju, prihajajo do vzajemnega in obenem tudi do popolnega hranilnega učinka, ki se pokaže v pospešeni rasti in hitrem zorenju kmetijskega rastlinstva, ki se mu je gnojilo z njimi. Iz tega razloga dosežemo s pravilno sestavljenimi in pripravljenimi mešanimi umetnimi gnojili ne le boljše letine, temveč tudi mnogo boljše pridelke, kakršnih ne moremo pričakovati pri gnojenju s posameznimi umetnimi gnojili.
Nekoliko višja cena mešanih umetnih gnojil nas ne sme plašiti in odvrniti, da bi se jih ne posluževali v svojem gospodarstvu. Dana je ta cena deloma v dražjem materialu, ki služi za njihovo pripravljanje, deloma pa tudi v delu, ki je za to potrebno. Sicer pa ne prihaja pri gnojilih v poštev zgolj le njihova kupna cena, temveč tudi njihov gnojilni učinek, ki se pokaže v čistem donosu gnojenja. In, ker so mešana umetna gnojila sila uspešna, jim je cena v splošnem
primerna. Vkljub temu moramo gledati seveda, da se še poceni proizvodnja mešanih umetnih gnojil, ker se bo pri nizki ceni pospešila in posplošila njihova uporaba.
Pripeti se pač lahko, da z mešanimi umetnimi gnojili raztrosimo ene ali druge poglavitnih rastlir-
Inž. Jakob Turk.
skih redilnih snovi čez potrebno mero. Vendar ni to še nikaka pregreha, ker ne gnojimo zemlji zgolj in samo zato, da v njej nadomestimo z letinami potrošene rastlinske redilne snovi, temveč zasledujemo z gnojenjem tudi splošno izboljšanje rodovitnosti zemlje.
Inž. Jos. Zidanšek:
Izboljševanje govedoreje v Sloveniji.
Med cenjenimi čitatelji današnje jubilejne številke menda ni živinorejca, ki bi trdil, da je izboljšanje žjvinoreje nepotrebno1. Potrebno je, pa še kako! Živinoreja se mora izboljšati tako, da nam bo donašala večjih dohodkov. Slaba živina daje le slabe dohodke.
Ali je v Sloveniji izboljšanje živinoreje mogoče? Hvala bogu, z mirno zavestjo lahko rečemo: je mogoče kakor morda nikjer drugod v naši državi. Imamo večinoma dovolj vlažno podnebje, ki ima za posledico bujni razvoj krmskih rastlin. Dobra in do-voljna krma je pa vedno in povsod trajna podlaga dobre živinoreje.
Ne smemo se pa zanašati samo na naravne predpogoje. Zakaj nam je Bog dal zdrav razum, če ga ne izrabljamo v koristne svrhe in tudi od svoje strani ne doprinesemo nekaj k izboljševanju živinoreje?
Kakor povsod, je pravilna organizacija dela tudi v živinoreji potrebna. Narodu ne zadostujejo samo predavanja, temveč treba je vse pospeševalno delo organizirati. Pred prevratom smo bili glede živinoreje zelo odvisni od tujine. Če so se potrebovali pinc- !
gavski, marijadvorski, murbodenski ali kaki drugi biki — ajdi v tujino. Za drag denar smo kupili v tujini bike, za vzrejo plemenskih bikov doma pa smo se vse premalo zanimali.
Tako se je zgodilo, da smo bili po prevratu tako-rekoč brez bikov. Še dobro se spominjam, da je bilo po prevratu navzlic povpraševanju nemogoče najti pet murbodenskih bikov za pleme; ko sem končno izvedel za posestnika, ki je imel dva, jih je pa tako precenil, da je bil odkup nemogoč, ne glede na to, da v oblikah nikakor nista odgovarjala.
Tako je bilo stanje po prevratu. S polno paro je bilo treba na delo. Začeli smo iskati in zbirati najboljše živinorejce in jih prigovarjati, da so se pričeli pečati z vzrejo plemenskih bikcev. To delo se je tekom časa poglobilo, ustanovili so se na Štajerskem živinorejski odseki (Št. Jurij pri Celju, Špitalič pri Konjicah in zadnji čas Ponikva ob juž. žel.), na Kranjskem so se obnovile obstoječe živinorejske zadruge. V teh udruženjih se je začelo delo odbiranja za pleme, ne samo bikov, temveč tudi odbiranje (selekcioniranje) kravjega materiala. Le potomci najboljših in glede dobrih lastnosti preizkušenih staršev
se puščajo za pleme. Na ta način upamo, da bomo imeli tekom nekaj let lepih in kar je glavno, trajnih uspehov.
Je pa še nekaj drugega, zaradi česar je tako postopanje potrebno. Rejsko delo se oslanja na domače živinorejce, se oslanja na domač živinski material
Inž. Josip Zidanšek.
in na domačo grudo, pomenja torej osamosvojitev naše živinoreje. Pomenja pa tudi zenačenje dotične pasme, ker se z biki širi in kopiči po domačih rejah kri nekaterih odbranih domačih vzrejevališč.
Nastane vprašanje, ali uvoz plemenjakov iz tujine ne bo več potreben? V splošnem ne, ker za domače potrebe v občinah vzrejajo domača vzreje-vališča. Pač pa bodo potrebovala naša vzrejevališča sama za osveženje krvi bikov iz tujine, da ne za-gazimo pregloboko v krvno sorodstvo. Ta nevarnost je pri nas tem večja, ker so pasemska okrožja
zelo majhna. Vendar pa morajo biti to skrbno odbrani plemenjaki z natančnim dokazilom plemenske vrednosti (za nas prihaja v poštev razpoloženje za mlečnost in rastnost).
Izmed splošnih ukrepov bo v govedoreji potrebno torej sledeče:
1.	Spopolnitev domačih vzrejevališč v zmislu prednjih izvajanj.
2.	Licenciranje bikov se v Sloveniji sicer vsako leto izvaja, ne izvaja se pa dovoljno dopolnjevanje bikov v onih občinah, za katere se je pokazalo pomanjkanje plemenjakov. Občinski zastopi se naj potrudijo, zadostiti svoji nalogi ne samo številčno, ampak naj pokažejo pravo razumevanje za dobrobit občine stem, da nakupijo najboljše bike. To bo občinskim možem v največjo čast, občini pa v trajno korist.
3.	Posvečati je največjo skrb pridelovanju dobre krme. Izredno je pozdraviti skrb oblastnih odborov za napravo gnojišč in gnojničnih jam ter za napravo umetnih travnikov. S temi pripomočki se bo dalo pridelati več in boljše krme in ustvariti pravo podlago ža napredek živinoreje.
V prednjem sem naštel nekatere javne ukrepe, ki so neobhodno potrebni za izboljševanje naše živinoreje. Oblastna odbora obeh slovenskih oblasti sta začela izvajati živinorejski program v prednjem zmislu. Imamo trdno zaupanje, da bodo oblastne skupščine redno dovoljevale dovoljna sredstva za naštete živinorejske potrebe, in sicer za nakup plemenjakov, za uredbo domačih vzrejevališč, za izvedbo licencevanja, za izboljšanje travništva ter za širjenje uporabnih gnojišč in gnojničnih jam.
Kot živinorejec se moraš pa zavedati, da imaš to-le glavno nalogo: zbiraj pridno krmo, prideluj več detelje, ne pusti živine stradati, kajti le dobro rejena živna daje popoln užitek!
Trdno si vzemi naprej, da boš na jesen pognojil del svojih travnikov. Zapomni si: ko bode travnik imel dovolj hrane, jo bo imela tudi tvoja živina!
Josip Lenarčič:
Pomoč naši konjereji!
Huda ujma je nastopila za vso našo konjerejo in žuga uničiti naše lepe konje. Nastalo je že pomanjkanje dobrih žrebcev plemenjakov, koje pomanjkanje raste od dne do dne. Kmalu bodo žrebčarne prazne. Državi primanjkuje denarja za nakup in vzdrževanje žrebcev po žrebčarnah; manjka ji pa tudi pravilnega razumevanja za vzgajanje čistokrvnih konj po kobilarnah ali „ergelah". Država se hoče iznebiti drage skrbi in jo zato naprtava oblastem z majhnimi subvencijami, tako n. pr. za vso Slovenijo Din 50.000(!) na leto. Kaj naj oblast počne s tako subvencijo? Kje naj vzamejo oblasti sredstva, da bi mogle nadomestiti nesposoben plemenski material in kako podpirati konjerejo vobče? V dosedanjem obsegu je primerna podpora za konjegojstvo izključena! Država nima denarja in oblasti ga nimajo; ljudstvo je z davki preobloženo do grla, da komaj še diha. Konjereja se pa z brzimi koraki bliža groznemu brezdnu! Kaj torej storiti v taki stiski? Je li najti izhoda iz te zagate? Ali je prepustiti tako važno
panogo narodnega gospodarstva neizprosnemu propadu? Ne! Možnost rešitve je dana!
Ce je nam konjerejcem res konjereja pri srcu, če hočemo za prospeh pri primerni ureditvi tudi denarno prispevati ne le za rejo kot tako, marveč za njeno dobičkanosnost, če hočemo ali če moremo dobiti kupca za cene, ki bi odgovarjale resnični uporabni vrednosti vzgojenih konj, tedaj stopimo na plan z geslom »Samopomoč".
Ni treba, da bi se zaveden konjerejec vedno le zanašal na državo in svoje živali redil le s tujo pomočjo in še to brez lastnega vplivanja na smer konje-gojstva. Če bomo čakali, da nam bodo pomagali drugi, ki nimajo tistega trgovskega interesa na naši konjereji, kakor ga imamo mi sami, — čakamo lahko do »sodnjega dne". V rastlinjaku umetno iz-gojena rastlina pogine, če je prepuščena prosti naravi! Nam pa ne more biti za umetno pod stalnim varstvom vzgojene rastline. Mi moramo hoteti, da bo naša trgovsko dobro vzgojena rastlina trpežna
in odporna proti vsem nezgodam in da bo zanesljivo našla dobrega kupca.
»Samopomoč" v obliki produktivne zadruge z
zadostnim lastnim kapitalom nam mora prinesti rešitev. Poznam, še žalibog predobro, slabe in dobre strani zadružništva. Ali tam, kjer moči poedinca ne zadoščajo za dosego pametnega cilja, treba najti družabno obliko. Uspeh je, kakor pri vsakem podjetju, odvisen od pravilne zasnove in pravilnega vodstva udruženja.
Zadruga naj bi imela nalogo izbirati žrebce in kobile, odbrati in oddeliti za plemenjenje sposobne živali z ozirom na točno določen namen konjereje v svojem ožjem ali širšem okraju, nakupiti in prodati žrebeta, istotako dorasle konje lastnih članov in tujih, izšolati konje v vožnji in jahanju itd. Zadruga bi morala dobiti v brezplačno uporabo obstoječe žrebčarne in državne kobilarne z vsem živim in mrtvim inventarjem. Kobilarne bi bilo urediti po strogo trgovskih načelih. Zadruga ima prirejati dirke s sledečimi prodajami ob določenem času, dalje prirejati turnirje s prvovrstnimi zadružnimi ozir. članskimi konji. Če hoče zadruga prvovrstne kupce zadovoljiti, jim mora nuditi vse pripomočke, da more kupec konje videti pri vsakem zanj važnem delu; on more tudi konje sam preizkusiti v ježi in vožnji, da se sam prepriča o tem, kaj konji znajo, katere namerava kupiti. [Kupec pa mora imeti vrhutega merodajno zagotovilo o izvoru ali poreklu kupljenih konj in o zdravju istih. Vse podrobnosti o nalogah zadruge so sestavljene v pravilih in v pravilniku.
Ker tu začrtano in nasvetovano postopanje ni novo, marveč se je že obneslo v dolgoletni praksi, nam je le treba, da z navdušenjem posnemamo vse
to. kar se je drugod že obneslo, in kar niti svetovna vojna ni mogla uničiti.
Predpriprave za nameravano početje so izvršene in državni vladi predložene. Vlada sama se zanima za to; upati je, da si država kakor oblasti osvoje začrtano idejo.
Josip Lenarčič.
Kadar bodo vsa potrebna pota storjena, izide javen poziv na naše zavedne konjerejce, ki bo pozval vse resne interesente na skupno delo. Nadejam se, da izzove proglas odkritosrčen odmev v prizadetih krogih ter da se kmalu osamosvojimo in postavimo na lastne noge.
Franjo Kafol:
Naše sadjarstvo in
Od ustanovitve Kmetijske družbe sem, t. j. nad 150 let, podpira (Kmetijska družba slovensko sadjarstvo z raznimi sredstvi. Predvsem je razdeljevala nagrade za najlepše sadovnjake ter naročevala iz drugih krajev sadna drevesa in jih delila med svoje člane. Na ta način je prišlo v deželo nebroj raznih vrst sadja. Lahko se trdi, da vse boljše starejše drevje, ki rase še dandanes po naših sadovnjakih, izvira posredno ali neposredno od Kmetijske družbe. Kmetijska družba je bila stalno v zvezi s prvimi drevesnicami v Nemčiji in Avstriji. Seveda, mnogo drevja, ki je bilo z dobrim namenom vpeljano, je šlo iz tega ali onega vzroka v nič, veliko dobrega je pa tudi ostalo; ostalo je zlasti ono drevje, odnosno one najboljše sorte, ki jih danes čislamo za najboljše in ki so večinoma k nam uvedene.
Ko je L 1S23. Kmetijska družba kupila zemljišče na Poljanah v Ljubljani, je ustanovila prvo slovensko drevesnico. Na stotisoče sadnih dreves se je pridelalo v tej drevesnici in porazdelilo večinoma brezplačno med članstvo. Zanimanje v tem času za sadjarstvo je bilo precejšnje in ni zadostoval svoj lastni pridelek za kritje vseh potreb, temveč družba je morala naročevati drevje še drugje in to se je godilo do pred vojne. Pred približno 100 leti1 je na iniciativo
Kmetijska družba.
Kmetij, družbe spisal župnik Franc Pierz prvo slovensko strokovno knjigo »Kranjski Vertnar", ki je 1. 1834. izšla v drugi, 1. 1863. pa v tretji izdaji. Vse tri izdaje so spisane v tako poljudnem in praktičnem duhu, da lahko služijo za vzor in učni pripomoček še dandanes. Napredek slovenskega sadjarstva se je pokazal 1. 1847., ko je Kmetijska družba priredila veliko sadno razstavo v Ljubljani in ki je izredno lepo uspela. Družba je izdala ob tej priliki brošurico »Slovenski Vertnar". Glavni namen te razstave je bil pokazati, kakšno sadje gojimo na Slovenskem in določiti najboljšim sortam prava pomologična imena. Pri tem težavnem delu so sodelovali sadjarski strokovnjaki, njim na čelu pater Benvenut Krobat, znani botanik Andrej Flajšman, oskrbnik družbene drevesnice dr. Strupi in posestnik Ferd. Šmidt iz Šiške. Knjižica vsebuje nič manj nego 224 različnih jabolčnih sort, ki so se takrat dobile na Kranjskem, in sicer s slovenskimi in nemškimi imeni. Posamezne sorte so se določile tudi po gospodarski vrednosti. V posebnem oddelku je navedenih 133 raznih sort hrušk. Vse to sadje je bilo priobčeno tudi z najrazličnejšimi domačimi imeni. L. 1863., oktobra meseca, je družba priredila tretjo, in sicer kmetijsko razstavo, ki je pa bila v glavnem posve-
cena sadjarstvu. Pri tej priliki je izšel razstavni katalog v slovenskem in nemškem jeziku. Sadjarstvo je zavzemalo prvo mesto. Udeležila se je je vsa dežela. Razstavljeni so bili tudi poljski in vinski pridelki.
Kmetijska družba je v ..Novicah" po svojem tajniku dr. Blei\veisu posvečala sadjarstvu največjo pažnjo ter priobčevala stalno vzpodbudne članke za povzdigo sadjarstva, dokler ni ..Kmetovalec" prevzel to delo. Izredno je zanimiv tudi oglas v slovenskem in nemškem jeziku ..Učiteljem na Kranjskem", ki ga je na vzpodbudo Kmetijske družbe 30. avgusta 1. 1851. dala deželna vlada, v katerem se učiteljem podaja navodilo za pospeševanje sadjarstva.
Kmetijska družba se je vsekdar zavedala važnosti sadjarstva za naše pokrajine. Iz številnih od-
borovih sej je to posneti. Zlasti 1. 1865. se je poudarjalo pri taki priliki, daje šlo več tisoč mernikov samih jabolk s Spodnje Štajerskega in Kranjskega skozi Trst čez morje v Aleksandrijo v Egipt in v jutrove dežele. Navajalo se je tudi, da je marsikateri sadjar prejel samo za sadje 150 do 300 goldinarjev. Kakšna pomoč je bila to za kmeta, si lahko vsakdo predstavlja. Kmetijska družba je priredila tudi več manjših sadnih ogledov po deželi.
Iz teh kratkih vrstic je posneti, da je bila Kmetijska družba prvoboriteljica za povzdigo slovenskega sadjarstva od njenega obstoja do dandanes. Dolžnost slovenskih sadjarjev je, da se spominjajo njene ustanovitve pred 160 leti z največjim spoštovanjem.
Fr. Gombač:
Vinogradništvo v ljubljanski
Pred prevratom je obsegala kranjska dežela vinorodne kraje: Krško, Novo mesto, Črnomelj (Bela Krajina), Kočevje in Litijo na Dolenjskem ter Vipavo in Vremsko dolino na Notranjskem v skupnem obsegu okroglo 11.600 ha. Po prevratu od 1919. dalje, je pa odpadel notranjski okraj, h kranjski se je pa priklopil brežiški okraj, ki spada sedaj pod ljubljansko oblast. Stem se je površina vinorodnih krajev nekako izravnala.
Vinogradniki, ki so to dobo preživeli, motrijo še vedno z veseljem ves ta preobrat, ki je nastal vsled uničenja vinogradov po trtni uši, ki se je pokazala najprej na Bizeljskem in v Pišecah že leta 1880., štiri Jeta pozneje, t. j. 1884., pa v Veliki dolini in na Čatežu v krškem okraju na Dolenjskem.
Poprej gosti, nepravilno, z različnimi mešanimi sortami zasajeni nasadi so jeli kar vidno ginevati. V malo letih so njih mesta zavzeli globoko prekopani, lepo v vrstah in pravih razdaljah večinoma s sor-tiranimi, na ameriško podlago cepljenimi trtami zasajeni vinogradi, ki so pričeli zopet oživljati obupano ljudstvo s svojo bogato rodovitnostjo.
Prvi udarec, povzročen prizadetim vinogradnikom z ugonobitvijo njihovih glavnih dohodkov, ki je dal sicer povod močnemu izseljevanju v Ameriko In v druge kraje (v tem oziru je pred vsemi prednja-čila Bela Krajina, kjer ni ostal skoro noben delazmo-žen moški doma), je bil v dobrih desetih letih skoraj pozabljen in v razmerju, kakor se je vinogradništvo zopet oživljalo, so se vračali izseljenci domov, prinašajoč s seboj tudi lepe, v tujini zaslužene novce. Ti zaslužki v tujini so premnogim gospodarjem rešili njihove domove, ki bi drugače popolnoma propali.
Dosti je bilo dela in truda v tisti dobi, da se je obupano S$udstvo zopet poprijelo obnavljanja vinogradov. Z neumornim potovalnim poukom s strani nalašč za to nastavljenih veščakov, s strani Kmetijske družbe, kmetijske šole na Grmu, z ustanovitvijo drž. in deželnih trtnic, matičnjakov in vzornih vinogradov, s podelitvijo brezobrestnih posojil itd., se je neverjetno naglo prodiralo v vinogradniške kroge, ki so izkazovali svojim svetovalcem vedno večje zaupanje, videč, da stvar vendarle dobro napreduje.
oblasti od 1. 1884. do 1927.
Priznati moram, da smo imeli vsi, ki smo v najhujšem času v tej panogi delovali, prav zadovoljive, vsestranske uspehe, kajti ljudstvo, ki je bilo povsem v tej stvari nevedno in nepoučeno, je, hočeš nočeš, moralo slediti strokovnim naukom in nasvetom ter se po njih ravnati.
Primanjkovale so tudi slovenske knjige o novem vinogradništvu, iz katerih bi mogel neuki vinogradnik črpati vsa potrebna navodila. V tem oziru je veliko pripomogel list ..Kmetovalec", ki je pod tajništvom nepozabnega rajnkega G. Pirca objavljal nebroj strokovnih člankov takratnih vinarskih veščakov o pravilni obnovi vinogradov. Veliko so pripomogle k obnovitvi tudi razne brošure ..Kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami (1884.), Trtna uš in trtoreja (1893.) in ..Najhitrejša in najcenejša obnovitev vinogradov" (1896.), ki so izšle v tisočih izvodih med slovenske vinogradnike.
Kmetijska družba je v tistem času in pozneje tudi z ..Gospodarskimi navodili" podpirala delovanje vinarskih strokovnjakov, ki so bili z njo vedio v ozkih stikih.
Kako je okuženje po trtni uši na Kranjskem napredovalo, je povzeti iz naslednjih podatkov:
Pričetkom 1. 1884. je bilo vseh vinogradov na Kranjskem, vštevši Notranjsko, c^oglo 11.600 ha še popolnoma neokuženih. Že do leta 1895., torej v teku 11 let, je bilo okuženih in deloma uničenih 7888 ha, tako da je ostalo le še okroglo 3000 ha neokuženih. Do leta 1900. je pa ostalo le še 260 ha vinogradov neokuženih, vsled česar je seveda tudi vinski pridelek hitro padal na 58.000 hI.
Medtem pa je obnavljanje vinogradov napredovalo in sorazmerno je rastel tudi vinski pridelek, ki se je dvignil od 122.805 hI leta 1898., na 192.234 hI leta 1913.
Čeravno so bili skoro vsi opustošeni vinogradi do svetovne vojne prenovljeni, izvzemši tistih Kg, ki niso bili za nove vinograde več sposobni, se je to delo po prevratu še spopolnilo, tako da sm^ -teh leta 1920. v ljubljanski oblasti okroglo lO.Ouu ha prenovljenih vinogradov (v vsej Sloveniji pa skupno
okroglo 22.000 ha), a leta 1924. pa že 10.650 ha. s skupnim vinskim pridelkom 128.221 hI, in leta 1925. celo z 222.640 hI.
Vse pa kaže, da smo z letnikom 1925. dosegli vrhunec, kajti zbog starosti pred 35—40 leti obnovljenih vinogradov in sedanjega nezadostnega gnojenja in drugega negovanja, je pričelo trtje zopet pešati, vsled česar se tudi vinski pridelek zmanjšuje.
Leta 1925. je nazadoval obseg vinogradov v ljubljanski oblasti napram letu 1924. že na okroglo 600 ha, a leta 1927. celo že za okroglo 800 ha, t. j. na 9.816 ha. Sorazmerno je padel tudi vinski pridelek, ki je znašal 1. 1926. samo 94.846 hI, a leta 1927. celo 77.053 hI.
Iste razmere kakor v ljubljanski, se dogajajo tudi v mariborski oblasti, s tem razločkom, da je obseg vinogradov v mariborski oblasti približno za četrtino večji ter znaša sedaj okroglo 13.000 ha. Istotako večji je tudi vinski pridelek, ki znaša letno 200.000—400.000 hI in več. Vidno pešanje se pa dogaja tudi v tej oblasti.
Ali in kako se bo vinogradništvo v Sloveniji v doglednem času zopet dvignilo na prejšnjo višino, nam pokaže bližnja bodočnost.
Mi smo ledino zorali in položili temelj, na katerem se da prav lahko naprej graditi. Tudi neizkušeni pričetniki bodo imeli, če pridejo do merodajnih mest, veliko lažje stališče, kakor so ga imeli njih dosedanji predniki, ki so morali potrebne izkušnje na lastni koži zbirati.
Jubilejna kmetijska razstava
od i. do io. septembra 1928.
Program od 1. do 10. sept. 1928.
Razstava se vrši v naslednjih paviljonih Ljubljanskega velesejma.
Paviljon „K":
1. Kmetijsko šolstvo. — 2. Gospodinjsko šolstvo.
—	3. Kmetijska statistika. -— 4. Razvoj našega zadružništva. — 5. Jubilej Kmetijske družbe. — 6. Kmetijska propaganda. — 7. Poljedelstvo. — 8. Gnoj in gnojenje. — 9. Semenogojstvo. — 10. Razstava pridelkov. — 11. Travništvo in pašništvo. — 12. Plan-šarstvo. — 13. Hmeljarstvo. — 14. Vinarstvo. — 15. Sadjarstvo. — 16. Vrtnarstvo. — 17. Melioracije in komasacije. — 18. Kmetijsko stavbništvo. -— 19. Živinoreja. — 20. Mlekarstvo. — 21. Živino-zdravstvo in podkovstvo.
Paviljon „C":
22. Kmetijska industrija. — 23. Domača hišna obrt. — 24. Sadjarski oddelek. — 25. Vrtnarski oddelek. — 26. Čebelarski oddelek. — 27. Mlekarski oddelek in sirarska razstava. •— 28. Vinarski oddelek.
Paviljon „F":
29. Razstava kmetijskih strojev.
Paviljon „E":
38. Prostor za predavanja s slikami. Na prostem:
31.	Hlev z goveiimi pasmami (nasproti paviljona „G").
32.	Zelenjadni in sadni vrt (nasproti paviljona „G").
Začasne razstave:
33.	Razstava plemenskih konj v pokritih prostorih paviljona ,,G" in ,,F", v nedeljo, 2. septembra.
—	34. Razstava perutnine istotam. 6.. 7. in 8. septembra.
35. Razstava goveje živine istotam, v nedeljo, 9. septembra.
Semenogojstvo na jubilejni razstavi. Semenogojstvo je posebna panoga umnega kmetijstva, ki odbira in pripravlja od kmetijskih rastlin pasme (rase), katerim so že privzgojene tiste lastnosti, kakršne želi poljedelec pri svojih rastlinah. Na razstavi je cela vrsta prvovrstnih pasem, vzgojenih na poizkusnih postajah. Semenogojska postaja v Beltincih je razstavila pšenico, ki daje na pravilno obdelani zemlji po 38 centov najlepšega zrna na hektar. Nadalje žitarice, ki so odporne proti rji in poleganju in ki zgodno dozorevajo. Način, kako se vzgoje nove pasme (rase) s pomočjo križanja (bastardiranja) in uspehe, ki so jih dosegli dosedaj z umetnim križanjem pri naših žitaricah, prikazuje Botanični institut univerze v Ljubljani.
S semenogojstvom se bavijo danes le poizkusne semenogojske postaje, vendar more vsak umen gospodar tudi sam vzgojiti potom sistematičnega odbiranja (selekcije) pasme (rase) z lastnostmi, ki so na njegovi zemlji najbolj potrebne.
Planšarstvo na »Jubilejni kmetijski razstavi". Velikega gospodarskega pomena za planinski del Slovenije, t. j. za našo divno gorenjsko stran in Savinjsko dolino ter nekdaj koroški kos slovenske zemlje je p!anšarstvo. Ker v Alpah doline ne nudijo kmetu dovolj poljedelske in travniške zemlje za njegovo glavno gospodarsko panogo živinorejo, je moral že odnekdaj planinski kmet pritegniti višje in deloma zelo visoko ležeče planine. Povprečno skozi tri mesece na leto preživljajo planine njegovo živino in mu omogočajo tako njegov gospodarski obstoj. Pri nas se je dosedaj vse premalo uvaževala važnost racionalnega planinskega gospodarstva. Zato je naše plan-šarstvo v primeri z drugimi naprednejšimi deželami še precej zaostalo. Vendar se je posebno sedaj po vojni začelo pod vplivom Agrarnih operacij živahno
delovanje za izboljšanje planin in povzdigo našega planšarstva. V Sloveniji imamo preko 300 povečini skupnih (srenjskih) planin s približno površino 54.000 ha. Od teh je dosedaj obdelanih 189. Na njih se je v poletju 1. 1927. preredilo skupno preko 10.500 glav odrasle živine, kar znači preko 100.000 mq prihranka na krmi (senu). Že v teh številkah se zrcali velik gospodarski pomen planinske paše in potreba po njenem izkoriščanju. Oddelek ,,Planšarstvo" prikazuje v slikah in črtežih moderne gospodarske naprave na planinah, kakor n. pr. hleve, koče, sirarne, zajetja studencev, napajalnike, razredba plazov itd. Na veliki stenski karti so razvidne vse slovenske planine kakortudi kompleksi gozdov, po katerih imajo gorenjski kmetje svoje stare pašne pravice. Želeti je, da si na tej razstavi ogledajo podrobno ta oddelek posebno naši kmetovalci iz Gorenjske in planinske Štajerske, ki bodo našli brezdvomno nove pobude za umno planšarstvo.
Razstava goveje živine. Kmetijska družba je smatrala za potrebno, da pokaže na letošnji jubilejni razstavi tudi kakšne goveje pasme goji Slovenija. Zaradi tega je priredila razstavo plemenske goveje živine, na kateri so zastopane glavne naše goveje pasme. Živali bodo ocenjene po posebni ocenjevalni komisiji in odlikovane z denarnimi premijami, z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter diplomi.
Razen te razstave je na Velesejmu prirejen hlev, v katerem so zastopane vse pasme goveje živine v Sloveniji, tako da jih lahko spoznajo tudi tisti, ki doslej niso še imeli prilike videti oddaljenejših pasem.
Sirarska razstava. Že tretje leto se ponavlja razstava sira domačega izdelka, ki ima pokazati, v koliko je slovensko sirarstvo napredovalo tekom minulega leta. Na sirarski razstavi prošlega leta se je ugotovil precejšnji napredek od prve sirarske razstave in tako je pričakovati, da bo tudi na letošnji i sirarski razstavi zaznamovati napredke. Priglasil je
Odbor jubilejne kmetijske razstave.
Od leve na desno: V prvi vrsti sedijo: rav. Milan Dular, univ. prof. Franc Jesenko, rav. inž. Rado Lah, predsednik Ivo Sancin, kmet. sv. Viljem Rohrman; v drugi vrsti stoje: inž. chem. Bogdan Pahor, agr. oper. komis. dr. Spiller-Muys, obl. veter, refe-
Agrarne operacije in melioracije na razstavi.
Agrarne operacije obsegajo zložbe razkosanih zemljiških parcel v večje komplekse, nadalje arondacije posestev in meja ter razdelbe solastninskih (srenjskih, soseskinih) in občinskih zemljišč zaradi njih predelave v višje kulturne vrste, kakor pašnikov v travnike in njive itd. Na razstavi je videti več takih načrtov, ki so se dejansko izvršili v Sloveniji, kakor n. pr. v Golavibuki na Štajerskem in v Prezrenju na Gorenjskem. Nadaljnji korak za boljše izkoriščanje zemlje so kulturnotehnične melioracije, osuševanja, (drenaže), namakanja itd. Največji primer osuševanja zemlje pri nas imamo na Ljubljanskem barju. Tu se je poleg raznih regulacij pritokov in odtokov izvršilo že tudi več drenaž, in to dvojevrstnih, z lončenimi in lesenimi cevmi. Oba sistema sta razstavljena na razstavi za zgled našim barjanom.
Hmeljarska razstava obsega več vrst hmelja, razvrščene po kakovosti, pravilno in nepravilno posušen lmielj, nepokvarjen in pokvarjen lupulin, pregledni zemljevid o hmeljarstvu v Sloveniji, statistiko hmeljarstva zadnjih deset let, itd.
ren Hugon Turk, tajnik Franjo Kafol; v zadnji vrsti stoje: ravn. Božo Račič, šol. nadz. Jos. Štrekelj, obl. kmet. ref. Vlad. Kuret, obl. kmet. ref. Franc Trampuž in profesor Jos. Verbič.
letos zelo mnogo, četudi je bila kupčija spomladi tako živahna, da so sirarne razprodale ves svoj najboljši izdelek. Da obiskovalci razstave tudi sami lahko okusijo izdelke naših sirarn in maslarn, se v mlekarskem oddelku prodaja tudi sir, maslo in mleko v manjših količinah. Nagrade so bodo delile v zlatih, srebrnih in bronastih kolajnah ter častnih diplomah.
Prašičja razstava na Velesejmu se je morala opustiti, ker ni bilo zadosti priglasil. Tudi je manjkalo pripravnega prostora. Z istega razloga se je morala opustiti to pot tudi razstava ovac in koz.
Perutninarska razstava. Naše perutninarstvo do-naša Sloveniji izredno visoke dohodke, zato je umestno, da pride ta panoga zopet enkrat do razstave. Ni sicer najprikladnejši čas za to, navzlic temu se nudi obiskovalcem Jubilejne kmetijske razstave prilika za vpogled v današnje stanje našega perutni-narstva. Perutninarska razstava traja od 6. do 8. septembra. Razstavljene bodo kokoši, gosi, race, purani in golobi.
Pristni med vseh kakovosti in po nizki ceni je naprodaj na Jubilejni kmetijski razstavi. Za kvaliteto
medu jamčijo imena naših najodličnejših čebelarjev-razstavljalcev.
Nekaj novega na Ljubljanskem velesejmu je razstava živali društva Zoo. To društvo zbira živali iz slovenskih pokrajin za zoološki vrt, ki ga namerava ustanoviti v Ljubljani. Doslej1 nabrane živali, razen sesalcev, je društvo postavilo na ogled v paviljonu, kjer je vrtnarska razstava. Razstava je zanimiva in poučna. Naj si jo ogleda vsakdo, ki pojde na jubilejno razstavo.
VPRAŠANIA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Drugi odgovor na vprašanje 41. (glej ..Kmetovalca" št. 14.), ki se tiče slaščice v kruhu, se glasi takole: Za kruh se postavi kakor običajno drože ali kvas. Ko pa se začne mesiti testo, se doda vodi ali vlije kar k mešanici nekaj kisa, prilično 1—3 žlice na kg moke, kakor je pač kis hud. Kruh izgubi, ko je pečen, popolnoma okus po kisu in ga lahko brez skrbi de-nemo v sladko mleko, ne da bi se isto okisalo. — S. Serajnik v Konjicah.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Poljane nad Skofjo Loko je zborovala 17. junija t. 1. Od 27 udov je bilo 11 navzočih. Iz poročila je povzeti, da se je zemljišče bivše drevesnice prodalo in polovico izkupička poslalo družbi za ustanovitev nove podružnice v Gorenji vasi. Kupila sta se trijer in travniška bTana. Računski zaključek izkazuje 32.515 Din dohodkov in 30.277 Din stroškov. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Debeljak načelnikom, Mat. Juglič, Mat. Tavčar, Iv. Peternel in Jan. Gantar za odbornike. Za delegata je bil izvoljen Mat. Juglič. Pri slučajnostih se opozore člani na nakup semenske ajde in umetnih gnojil, na jubilejno kmetijsko razstavo s pozivom, da se je udeleže s svojimi pridelki. Odboru se je naložilo, da ustanovi živinorejsko zadrugo in da naprosi šol. upravitelja, da prevzame oskrbovanje drevesnice.
Kmetijska podružnica Zakot pri Brežicah je zborovala 15. julija t. 1. Od 48 članov je bilo 13 navzočih. Načelnik je poročal o delovanju odbora, ki je imel štiri seje, na katerih so se obravnavale vse tekoče zadeve, posebno priskrba gospodarskih potrebščin, modre galice in prireditve raznih tečajev. Podružnična blagajna izkazuje 2769 Din denarnega imetja. Za delegata je bil soglasno izvoljen Iv. Volčanjšek. Pri slučajnostih se je sklepalo o nakupu plemenskih merjascev, o prireditvi gospodinjskega tečaja in kmetijsko-nadaljevalne šole ter o nakupu Sackovega pluga. Slednjič se je pozivalo člane, da se udeleže jubilejne kmetijske razstave.
Kmetijska podružnica Murska Sobota je imela občni zbor 5. avgusta t. 1. Od 301 udov je bilo 110 navzočih. Iz poročila tajnika je povzeti, da je priredila podružnica tri 3 dnevne kmetijske tečaje v Markovcih, Tišini in Cankavi, da je napravila poučni zlet na semenogojsko postajo v Beltince in ustanovila novo drevesnico v Murski Soboti. Računski zaključek izkazuje 5595 Din dohod, in 5373 Din stroš., da je torej prebitka 222 Din. Pri nadomestni volitvi je bil izvoljen tajnikom inž. Emer. Šiftar. Za delegate so bili izvoljeni: Štef. Kuhar, Ant. Šega, Fr. Čeh, Kol. Kellner, Štefan Kuhar, župan, Štef. Srčič, Fr. Lanjšoek in Štef. Bratkovič. Pri slučajnostih se je ustanovil odsek za rejo sviloprejk in sklenilo nabavo semenske pšenice pri postaji v
Beltincih. Nadalje se je sklepalo o udeležbi na kmet. razstavi v Ljubljani, o napravi vzornih gnojišč in ustanovitvi živinorejskih odsekov. Na zborovanju je imel poučen govor o svinje-reji živinorejski referent M. Zupane.
Kmetijska podružnica Škofja vas-Vojnik je zborovala 5. avgusta t. 1. Od 77 članov je bilo 29 navzočih. Načelnik je v svojem nagovoru poudarjal važnost gospodarske organizacije in potrebo umnega kmetovanja. Denarni promet podružnice je znašal 75.574 Din. Za delegata sta bila izvoljena Fr. Golaš in Iv. Jošt. Pri slučajnostih se je vzpodbujalo člane k obisku jubilejne razstave in sklenilo podvzeti potrebne korake za nabavo drevesne škropilnice. Poudarjala se je dalje prvovrstna kakovost vojniškega hmelja napram onemu iz Sav. doline, ki je letos trpela zaradi suše.
KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK.
Specialna kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju javlja, da se začne novi 12 mesečni tečaj v šolskem letu 1928/29 v po-čet;ku oktobra. Po odredbi oblastnega odbora se sprejme v internat kot prejšnja leta 30—33 gojencev, deloma na prosta, deloma na plačujoča mesta. Gojenci na prostih mestih imajo celotno oskrbnino brezplačno, plačujoči pa plačujejo zanjo Din 150 mesečno. — Prosilci za plačujoča in prosta mesta morajo biti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da postanejo kmetje-gospodarji, ker je namen zavoda vzgajati kmetski naraščaj za dom. Le izjemoma se sprejme tudi prosilca iz drugih stanov, ako ima posebno veselje do kmetijstva, plačevati pa mora, ker je oskrbovalnina izredno nizka, dvojno oskrbovalnino. Na prosta mesta se sprejmejo le prosilci iz Mariborske oblasti, na plačujoča pa iz obeh oblasti. — Prosilci morajo biti vsaj 16 let stari, telesno zdravi in ki so dovršili vsaj 4 razrede ljudske šole. Sprejmejo se torej tudi starejši, od katerih se pa posebno zahteva marljivost in discipliniranost, da vplivajo ugodno na mlajše. — Prošnje tako za prosta kot za plačujoča inesta je vložiti direktno na ravnateljstvo šole, in sicer do 1. septembra t. 1. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo občine, izjavo staršev oz. varuha, da ostane prosilec po končani šoli doma in da bodo, ako je plačujoč, redno poravnali oskrbovalnino, ter premoženjski izkaz oz. potrdilo občine ali davčnega urada o obsegu zemljišča, gospodarskega stanja staršev in višini zemljiškega in obrtnega davka. Zdravniško izpričevalo lahko odpade, ker preišče zavodni zdravnik vstopivše, vendar je v interesu prosilca, ako je slaboten ter ni povsem zdrav, da se da preiskati, da nima nepotrebnih izdatkov. Oproščeni gojenci morajo naknadno, ako ne ostanejo na kmetiji ter vstopijo v kako službo, vplačati predpisano oskrbovalnino. Gospodarsko jačji naj zaprosijo zaradi itak zelo nizke oskrbovalnine in zaradi običajnih številnih priglasitev le za plačujoča mesta, ker imajo plačujoči prednost. — O sprejemu se obveste prosilci pravočasno. Sprejeti mora prinesti s seboj potrebno delovno in praznično obleko in obuvalo, vsaj dva para telesnega perila ter vsakodnevne potrebščine, brisače, krtače, zobno krtačico i. t. d., plačujoči tudi dva para rjuh in 1 zimsko odejo. — Zavod, ki ima v prvi vrsti živinorejski tip, je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev Mariborske oblasti in iz Gorenjske. — Vse korporacije, zlasti pa učiteljstvo se naproša, da opozore starše primernih fantov na ta razglas. — Eventuelna pojasnila daje ravnateljstvo. Ravnatelj: Inž. Petkovšek.
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1928/29, ki se prične začetkom novembra t. 1. Zadnji tozadevni razpis v 15. štev. ..Kmetovalca" je izpopolniti še sledeče:
Šola ima dva oddelka: celoletno šolo in zimsko šolo, a letos se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. V zimski šoli se pa vrši II. tečaj za one učence, ki so lansko jesen vstopili v I. tečaj zimske šole. Celoletna šola traja eno leto, od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev ljubljanske oblasti. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu) in so vedno pod strogim nadzorstvom ter uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmetskih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Šele če takih ni, se sprejmejo tudi drugi prosilci. Na šoli je za prihodnje šolsko leto na razpolago le še 5 brezplačnih in 15 plačujočih mest, ostala mesta so zasedli s 15. majem t. 1. učenci pripravljalnega gospodarskega tečaja, ki vstopijo po zaključku tega tečaja v redno šolo. Pogoji za sprejem so starost od 16—20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, ki imajo manj kakor 3 razrede osnovne šole pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj.
GOSPODARSKE STVARI.
Nagrade za vzrejevalce plemenskih bikov. Da se povzdigne veselje za prirejo plemenjakov, namerava mariborski oblastni odbor deliti vzgojne premije po 500 Din ob sledečih pogojih:
1.	bik mora biti vsaj eno leto, a največ en in pol leta star;
2.	izvirati mora od čistokrvne rodovniške krave in istotakega bika; 3. dokazati je materno mlečnost, ki mora znašati najmanj 1800 litrov mleka na leto; 4. v to pristojna komisija mu mora priznati z ozirom na zunanjo obliko vsaj 24 točk. Premije se bodo izplačale le rejcem, ki so včlanjeni v govedorejskih organizacijah (zadrugah ali odsekih). — Posnemanja vredno! .
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Občni zbor se bo vršil 7. sept. po zadnjič objavljenem dnevnem redu; le kot 8. točka pride kratek referat tov. Wenka „Organizacija kmetijske službe na podlagi najnovejših uredb". Drugi dan, 8. sept., družabno-poučni zlet v Bohinj pod vodstvom tov. Suštiča; udeleženci naj se vnaprej pismeno prijavijo odboru. Mariborski obl. odbor je že dovolil tridnevni dopust. Tiskana vabila na občni zboT bomo poslali le onim tovarišem, ki so poravnali članarino. —
Posredovanje službe: Tovariše, ki se obračajo na društvo v tej zadevi, nujno prosimo, da priložijo svojim prošnjam vsaj 2 dinarja v znamkah.
KNJIŽEVNOST.
Anton Melik, Kolonizacija Ljubljanskega barja. 1927. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga. Str. 67. 3 zemljevidi. Slike. Florisi. O Ljubljanskem barju imamo razmeroma mnogo literature. Ti spisi obravnavajo Ljub. barje največ s hidrotehni-ške, kulturnotehniške ter s prirodopisne strani ali pa podajajo zgodovino osuševalnih del. Pričujoča knjiga je prva, ki obravnava barje z antropogeološkega stališča. — Najprej podaja kratek pregled osuševalnih del od 1. 1762. do danes. Nato sledi opis, kako so izkoriščali barsko površino pred kolonizacijo, ki je pričela 1. 1830. in kako je izvedel naselitev osušenega terena ljubljanski magistrat ter kako so se razvijale kolonije na barju, Črna vas, Ižanska cesta (nekdaj Karolinška zemlja), Ilovica, Hauptmanca ter Lipe. Tretji oddelek popisuje lego in
razvoj naselbin na barju ter nastanek njih imen. V četrtem raziskuje odkod so se naselili kolonisti ter karakterizira sedanje gospodarsko stanje naseljencev, iz česar se pokaže končni efekt naseljevalne akcije. Zadnji odstavek govori o nekaterih posebnostih barjanov in njih bivališč. — Študiji so priložene karte in slike, in sicer: karta kulture na barju, narejena po stanju iz 1. 1825., karta posestnega stanja v I. 1825. ter situacij-ska karta barskih naselbin in vrhutega nekaj slik in florisov značilnih barjanskih hiš. — Knjiga ni pusta učena razprava, marveč je pisana zanimivo in tako, da jo bo s pridom in veseljem čital vsakdo, kdor se zanima za Ljubljansko barje. Nanjo opozarjamo zlasti učiteljstvo, duhovnike in druge izobražence na opisanem ozemlju.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Poljčane, v nedeljo, 16. septembra 1928. ob treh popoldne v občinski pisarni; Središče, v nedeljo, 16. septembra 1928. ob devetih dopoldne v občinski pisarni; Veržej, v nedeljo, 16. septembra 1928. ob osmih zjutraj v šolskih prostorih; Vučja vas, v nedeljo. 16. septembra 1928. po rani sv. maši v šoli pri Sv. Križu; Sv. Jakob v Slov. goricah, v nedeljo, 23. septembra 1928. ob osmih zjutraj v šoli; Dravlje, v nedeljo, 16. septembra 1928. ob dveh popoldne v gostilni Kunovar.
Tržne cene.
Cene »o v dinarjih.
pšenica.....
Ječmen.......
oves........
| proso.......
koruza (nova, sušena).
ajda........
fižol, ribničan . . , . fižol, prepeličar . . . krompir......
1 g ( *b
1 I < ki : - t m
Voli
sladko »eno kislo seno . ■lama . . .
živ« teže
	Ljubljana		Maribor	
	301*— do —	_	300*— do —	_
. 1 .	300*- do —	—	275*— do —•	—
	i8> — do —	—	275*— do —	—
	280*— do —	—	325*- do -	—
■ 1 .	300 — do -	—	3U0*— do —'	—
	340'— do —	—	3b0*- do 375	—
. 1 .	300*— do —	—	300*— do —	—
	430*— do —	—	400.— do 600	—
. 1 .	510"— do —	—	—•- do -*	—
. 1 ,	2jO*— do 3:0	—	175*— do 300	—
. 1 p	125* - do 140	_	115'— do 160	_
. » .	75*— do ltC	—	-•—do —	—
^ a	75*— do 80	—	50 — do 60	—
1 k«	8 50 do -	_	7*sn do 8*	_
1 .	7*50 do -	—	6'50 do 7	—
	6 59 do —	—	5* - do 6	—
1 .	3*— do 4	—	4*25 do 5*	—
10"- do 12 —
I.....
II.....
. m.....
Krave, klobasarica
(Prigon v Ljublj. 103, v Marib. 750 glav.)
Teleta.......žive teže 1 kg
(Prigon v Ljubi). 13 v Marib. 25 glav.)
6—8 tednov stari . . , . komad	200'— do 300
3—4 mesece stari . . , . ,	—•— do —
5—7 mesecev stari , . ■ ■	—do —
debel.......žive teže 1 kg	—•— do —
debel......mrtve _ 1 ■	—•— do —
-•— do —•—
(Prigon v LJnblJ. 101, v Marib. 91 glav.)
180" - do 225- -350*— do 440--460*— do 500 — 10'— do 12-50 16 — do 18*-
U {
piščanec.......komad
kokoš .......komad
mleko........1 lit
■metana........1 »
čajno maslo.......1 kg
■urovo maslo......1 .
bohinjski lir.......1 .
sirček..........1 »
jajce.........komad
<0-— do 20*— do 2*50 do —*— do F0 — do 36"— do 28-- do 10 - do f— do
30*-35*-3*-
55-40*-32*-
1-25
t' {
trda drva........1 m> 160'— do —*—
mehka drva......1 . 60 — do 75*—
12-EO do	30*-
30 — do	45*-
2 •— do	3* —
10"— do	14*—
50-— do	60' -
36'— do	4)'-
—do	—■—
8"- do	10-
1- do	1-50
140*- do 150"—
105'— do 120*—
J^^C^LJSI T mafer^a^u 'n konstrukciji so
šivalni stroji in kolesa znamke iGritiner' in ,Adler*
za dom, obrt in industrijo.
Pletilni stroii ,DubiecT in pisalni ,Uraniab!
Večletna garancija!	Na obroke
Brezplačni poduk v vezenju!
(inlsintoriia nogavice za dame, UaiailLCIljd, gospode in otroke, srajce, ovratnike, kravate, triko perilo, puloverji, sprehajalne palice, dežnike, nahrbnike, ženske torbice, razne ščetke in ogledala, dišeča mila, razni traki in
Za." Kompletne potrebščine
za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike.
Gospodarske potrebščine,
škarje za trte, žepni, cepilni in lovski noži, konjske mere, škarje za striženje
ovac in konj itd. Cene solidne! Postrežba ločna!
Josip Peteline, Ljubljana, bfa PreSe,nD,e"
spomenika ob vodi
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
obrestuje vloge in daje posojila ter kredite pod najugodnejšimi pogoji. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6.
Hranilne vloge znašajo nad 130 milijonov Din.
H. HAUPTNIR, BERLIN
tvornica živinozdravniških inštrumentov za zdravljenje živine in živinorejo-
Priprave za preizkušnjo mleka. Vrtilnik za določanje tolščobe v mleku, priprave za kontroln. molžo, Butirometer za polno in posneto mleko, smetano itd. Preizkuševalec .za čistoto mleka. Priprava za preizkušnjo masla in sira. Mlečne tehtnice, steklenice za mlečne
preizkušnje, golide itd. Hauptner-jeve klešče za tetoviranje in zaznamovanje plemenske živine. Hauptner-jeve škarje najboljše ročne škarje za striženje ovac! — Nosni obročki za bike. — Merilni trakovi in merilne palice. — Požiralnikove cevi proti napenjanju živine itd.
Hauptner-jevi inštrumenti so za živinorejce neobhodno potrebni!
Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
MARKO V. DJORDJEVIČ I BRAT
Beograd, Kralja Petra ulica štev. 53.
KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA
VSA TISKARSKA IN LITOGRAFIČNA DELA V ENI ALI VEČ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD.
KONKURENČNE CENE!
3. BL9SNIKA NflSL
UUBLiaHfl, BREG 10-12,
Kmetovalci gnojite Vaša polia s
40% Kalijevo soljo.
Potrebno je letno na oral:
Za žita............... 60—120 kg
deteljo, travnike in pašnike........ 100—150 kg
okopavine, koruzo in trto........ 120—200 kg
hmelj................ 180-200 kg
Samo s pomočjo 40% kalijeve soli dosežete največje pridelke. Agrikulturno kemični urad nemškega Kali syndikat-a v Zagrebu Račkoga ulica br. 2/III Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila in brošure vseh vrst umetnih gnojil. — Nabavi naj se 40% Kalijeva sol pri KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI, ali pri njenih podružnicah.
Praktične načrte za hleve, gnojišča in vsa gospodarska poslopja izvršuje po nizki ceni
DRAGOTIN KOROŠEC
stavbenik
GORENJE ŠT. 7 pošta ŠMARTNO OB PAKI
(SAVINJSKA DOLINA)
Načrte ima razstavljene v oddelku za stavbništvo na Jubilejni kmetijski razstavi. — Zaradi naročil se je obrniti naravnost na gorenji naslov.
I
naitrpeineiši, garantirano ročnega izdelka — se Vam nudijo, ker nimajo nadomestila
po najnižji ceni
(na tisoče in tisoče pohval.) Oglejte si zalogo in trgovino čevljev
„DOKO"
IV. GARMAN V LJUBLJANI
Prešernova ulica 9, na dvorišču.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska c. 17
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradnje; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove proti razpoki in prelomu.
3) Sprejema v novoustanovljenem življen-skem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Skupno premagamo skupne težave!
Radio aparati zastonj!
Nemška eksportna tvrdka hoče razposlati za reklamo in nadaljno priporočanje v .Jugoslavijo' brezplačno večje število njenih prvovrstnih sprejemnih radio-
aparatOV (do štirih svetilk) na interesente v neomejeno last, brez kakih nadaljnih obvez.
Malenkostne stroške za ekspedicijo, ovoj itd. nosi prejemnik. Interesenti naj vpošljejo na dopisnici svoj natančni naslov na:
Radio-Versand E. Grab & C. Rottloff Abtlg. X.
BERLIN N. 4, Gartenstr. lOO.
Z naso umetne
moštevo esenco
„MOSTIN"
si lahko Vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20 —, po pošti Din 4 — več.
Dobi se samo v drogeriji
A, Kane sinova, Ljubljjana
in drogeriji Wolfram nasl.
M. Kane, Maribor.
Tudi lelos kupujemo lipovo cvetje.
K M E T O V A L C I !
Uporabljajte za gnojitev svojih pašnikov, travnikov in njiv la. najfinejše zmleto 97 do 100%no
ogljikokislo apneno moko,
ki jo dobavlja točno in najceneje
Trboveljska Premogokopna Družba - Ljubljana
Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttleworth
družba prevzela vodstvo poslov.
RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40 -50 hi Din 1255.—.
Stroji za napravo zdroba:
St. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, de belost zdroba se da uravnati, Din 585.—.
St. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati. Din 1925.—.
HS1 za pogon z motorjem po Din 2200.—. HS2 za pogon z motorjem po Din 3300—. Mlatilnice:
ročne, za vitelj, motorne, parne, po velikosti. Na željo pošljemo ponudbe. Zitočistilnlki:
Št. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 2650.—.
Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 3700.—.
Vitlji (gepelnl):
G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja, Din 4950.—. Posnemalnik!:
„01ympic" P1 za 80 1 na uro, Din 1270.—. „OIympic" P2 za 120 1 na uro, Din 1640.—. Plnie:
„01ympic" št. 1, za 5 1 Din 620.—. „01ymplc" št. 2, za 10 1, Din 750.—. ..01ympic" št. 3. za 15 1, Din 1225.—. Grozdni mlin:
Št. 1. z zamaškom in mešalom po Din 1300. Št. 2. z zamaškom in mešalom po Din 1400. Trijerji:
Razr. I, znamka lc po Din 1700.
Razr. I, znamka la po Din 2250. Razr. 11, znamka la po Din 2500. Razr. II, znamka 1 po Din 3050. Razr. II, znamka 2 po Din 3550. Razr. V, znamka 2 po Din 5000.
za katere je v Sloveniji Kmetijska
Univerzalni jekleni plugi:
UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, z rezervnim jeklenim lemežem, za globočino 16cm; teža 71 kg Din 825.—.
UP6 -— isto, za globočino 16 cm; teža 74 kg. Din 870.—. UP7 — isto kot pri UPb, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—.
UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg, Din 640.—.
UPG — isto, Din 650.—. UPR — isto, Din 650.—.
D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910.—. Brane:
MES5 — železne, njivske, dvodelne, Din 735.—. MES6 — železne, njivske, tridelne, Din 1100.—. MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—. Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—. Fl — verižne, travniške, 198 cm široke, teža 95 kg. Din 1595.—. Planeti:
Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina Izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.—. Št. 18 — ročni, Din 170.—. Slamoreznice:
Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku, Din 3260.—.
Št. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku. Din 2250.—. TEK — s kliniami na bobnu. Din 1240.—. JE — s klinjami na bobnu, Din 1385.—. CEJ za pogon z motorjem ali vitlom. Din 4440.—. Keporeznlce:
C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči. Din 615.—.
DF i, noži na bobnu. Din 815.—.
Robkačl:
RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175.—.

„Zabranivši drisko pri teletih in prašičih, je Thiir-pil občudovalnega uspeha. Njegova dobrota je neopo-rekljiva. Ne manjka pri nas v nobeni h i si. "o. h. kmetom, v o
„Thurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. Zahtevajte pristni „Thurpil" in odklanjajte nadomestila. Edina lovarna: Cl. Lageman Chem. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neom. zav.
Raco poštne hranilnice št. 14257
Brzojarte: ..KmetsKi dom" Telefon 2.847
b Ljubljani, Tagcapjepa (Sodna) ul. Sle«. 1, pritličje
Daje i
Posojila na vknjižbo, proti poroštva ter za-»tavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšem! pogoji.
Obrestuje
vloge nafS 0j brez od-
knjižice ** '0 povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje i
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice
na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8,—12.H in od 3.-4.H
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine Je brezdvomno
„MASTIN"
ki pospešuje rast odebelitev in omastitev domače, posebno klavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-8TINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat, 80 Din.
Lekarna TRNHOCZV
Ljubljana, Mestni trg f
(Zraven Rotovža.)
ANTON BIROLLA
apnenice v Zagorju
ob Savi izdelujejo
najboljše kosovno apno.
Ustanovajeno Ueta 1885.
II	ROSIKA"	
	D. D.	
	MARIBOR	
	izdeluje	
PEH0N05P0RA		
BRIZGALKE		
vseh priznanih		
	sistemov-	18
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zakllufi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanla.
Kupujemo zlato, srebro, platin
la plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18. Prevzemamo tudi fss druge kovine In plačamo najbolje. Tovarna za l(£*uje dragih kovin, Ljubljana VII., (Sp Slika), 8t. Jerneja C. 8.	80
Absolvent kmetijske šole
samec, verziran v sadjarstvu in kmetijstvu, ki bi tudi sam delal na posestvu, priden in pošten, se išče za srednje posestvo na Dolenjskem. Ponudbe je poslati na: Upravo ..Kmetovalca" v Ljubljani pod štev. 187.	187
Čistilnik (trijer)
srednje velikosti, dobro ohranjen se proda za Din 1500. Fran Pogačnik, trgovina z žitom, Ljubljana, Duajska cesta št. 36.	192
Ekonom!
Absolvent vinarske šole, srednje starosti, z dolgoletnimi dobrimi spričevali v vseh panogah gospodarstva, išče stalno službo. Naslov na upravo ..Kmetovalca" pod št. 193.	193
Poljedelski pristav
izkušen v živinoreji, vešč nemščine, se išče za veleposestvo. Pismene ponudbe na Dr. Scherbaum, Maribor, Grajski trg 7.	194
Kupujem
vsako množino lipovega cvetja, kamilce, arnika cvetja, kakor druga dobro posušena zdravilna zelišča. Cene in množino naj se javi pod ..Florian-čič", poštni predal 231. Ljubljana.	176
Mladega psa ali psico
nemške ovčarske pasme želi kupiti Josip Rozman, posestnik, Nemški Rovt 3, pošta: Bohinjska Bistrica.	180
Ekonom
oženjen, 28 let star, vojaščine prost, verziran v vseh kmetiskih strokah išče službe na kakem večjem posestvu, event. sprejme tudi službo lesnega manipulanta ali skladiščnika. Ponudbe na: Upravo ..Kmetovalca" pod št. 191.	191
Nov posnemalnik
za 45 litrov mleka, še nerabljen je ugodno na piodajl Naslov se izve pri Kmetijski družbi pod štev. 201.	201
Vinograd
Po letošnji trgatvi dam v najem 5 oralov vinograda z 1 oralom njive in lepim stanovanjem v okolici Zagreba. — Po povoljnih pogojih. Vprašati je pod štev. „1928" na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20.	202
Bika plemenjaka,
14 mesecev starega, ima na prodaj pod ugodnimi pogoji Martin Poljak v Sostrem, p. Hrušlca pri Ljubljani.	203
Gepelj
dobro ohranjen kupi: Franc Kraljič, Jezero, pošta Preserje ob južni železnici.	204
drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Franjo Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si jo takoj naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Turjašk trg 3. Cena 10 Din. (Denar se lahko priloži pismu).	249
Diplome za člane
kmetijske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, je na-maniti natančen naslov in pristopno leto.) 140
Bika, montafonske pasme
10 mesecev starega od prvovrstnega plemenjaka in dobre mlekarice in krasna angleška kobila 5 let stara, 166 cm visoka, mirna in vsake vožnje vajena ima na prodaj: Anton Lovrenčič, Sodražica. 200
Več vagonov semenske pšenice
,,Sierban Prolific", kakor tudi ozimni ječmen ima na prodaj: Fakultetsko dobro ,,Maksimir" v Zagrebu.	199
Sode
vseh velikosti ima vedno na zalogi Fran Repič, so-darsko podjetje, Ljuhljana-Trnovo. Popravila se izvršujejo točno! Cene konkurenčno nizke! 198
Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev.
To vedno učinkujoče sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen za-brani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! — 1 zavoj 12'— Din, 10 zavojev J00'— Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine
prosto, sicer po povzetju. Izdeljuje in razpošilja z natančnim navodilom samo:
Lekarna Mr. Stanko Hočevar Vrhnika štev. 96.
V zalogi bo vsa druga zdravila.
Bika simodolske pasme,
11 mesecev starega, ki tehta 350 kg ima na prodaj Marija Grašič, Polhov-Gradec.	197
Gospodarji I Gnojite sb
HPNEliim DUŠIKOM
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
TV0R111GB Zil DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru.
Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NITR.O-FOSKAL - RUSE" katero sestoji iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil.

SALONIT

Ia. azbest cementni šlcriljevec
najboljši materija! za pokrivanje streh
»»
SPLIT
f( anonimno društvo za cementpoitland
I.
(Tvornica v Sol In u pri Splitu)
LJUBLJANA
I
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 16.	V Ljubljani, 31. avgusta 1928.
Leto XLV.
ETOVALEC.
OlasOo Kmetijske družbe za Slovenijo.
lucrau «c račanajo po Miledajili ccnalii
l/, itran .... Din 2400'— */, »trani.... Din 1200'— '/, »trani.... Din 800"— «/4 »trani.... Din 600 — Priiogajigtu »tane Din 1500 —.
'/, »trani
. . Din 400-— . . Din 300 — . . Din 200 — strani . . . Din 100'— Mala aaznanila do 20 besed
»tane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe i
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Semena.
Inkarnatna (rdeča) detelja po Din 13-Grahora po Din 4.50 za kg.
za kg.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500.— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13,— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12 -15% po 86,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superiosfat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po> dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, 34% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Tomasova žlindra. V Ljubljani in Mariboru stane vreča 16—197o 120 JJiri, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 112 Din franko vsaka postaja —■ pri pol ali aesettonskem vagonskem odjemu 115 Din iranko vsaka postaja.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4,— za kg, na drobno Din 4.30 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.70 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg, na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po \Yi kg po Din 20, v ročkah po 3X> kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodili po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste katite.
Arsokol (glej spis v štev, 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.—• za meter.
Gumijeve vezi, prvovrstne po Din 140 kg.
Gumijeve plošče po Din 10 za komad.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30, X> kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Moštne mere, žepne, mali forma po Din 95.—.
Modra galica 98/99%, zajamčena po 7.80 Din kg, pri odvzemu najmanj 100 kg, na drobno po Din 8.— za kg.
Natrij bisuliit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg.
Porzol preizkušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200gr Din 20.—.
Kaiija la Madagaskar^Mayunga po Din 26.— za 1 kg.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za Kg, v sodih po 100 kg Din 5.40 za kg, v manjših Količinah po Din 5.60 za kg;.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikurn" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-tialjševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico
Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 18 za komad), uin 370.—.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikijane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sitema Kmetijska družba po Din 4nu.—, prava trancoska išu-perieur po Din 500, za komad.
Urania-zelenilo v zavitkih po 1 kg, cena po Din 60, v zavitkih po /2 kg po Din 33.—.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršil-nik Duet po Din 130, navadni razpršiinik po Din 18, brizgalna cev s pipo in cedilom po Din 65 za komad, Flickov razpršiinik
za trte po Din 60 za komad, za drevje in hmelj po Din 130 za komad.
Grozdni mlin (domače tvrdke) po Din 850.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač Ideal 8 prenosljiv, po Din 2550.—.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlin (domače tvrdke) po Din 1450.
Sadni mlin (inozemske tvrdke) po Din 4250.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Thes Seitz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik Torpille Vermorel, nahrbtni po Din 450, Ko-vina, nahrbtni po Din 420.— za komad.
Žveplalniki za sode po Din 60,— za komad.
Žveplalnik! ročni po Din 65,— komad.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin:
Vrtne škropilnice (zalivalke) pocinjene, originalne „Jajag", s cedilom iz medi, za 12 litrov po Din 200.—, za 14 litrov po Din 220.—, za 16 litrov po Din 230.— komad.
Cepllni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, peresa k škarjam po Din 1,—.
Žage za drevesa od Kunde, Din 52.—, Din 60.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčnl odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit.'po Din 2500.
„Baltic" posnemalnik H. P. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850.— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Požiralnikove cevi za teleta 160 Din, za goved 320 Din.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sirišče dansko originalno Harisenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70.
Kosilnica Herkules enovprežna po Din 2500, dvovprežna po Din 5300.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—.
Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—.
Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—.
Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—.
Grablje na valj s zobatimi ploščami po Din 115.—, s 5 zobatimi ploščami po Din 150.—, s 7 zobatimi ploščami po Din 170.—, z 10 zobatimi ploščami po Din 190.— komad.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24,—k
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—.
Vile, železne s 4 roglji po Din 14.-«-.
Vile s 4 roglji, garantirane po Din 20 za komad.
Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Din komad.
Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100,— za komad.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug R16 po Din 1900.—
Sackov plug R14MN po Din 1600.—.
Sackov plug D8MN po Din 1000.—.
Sackov plug D7MN po Din 920.—.
Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—,
Sackov obračalni plug NW7 po Din 970'.—.
Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično osjo po Din 1200.—.
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—.
Sackov osipalnik M po Din 700.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—glava XV z noži po Din 400.—.
Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.'—.
Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—.
Brane.
Sackova 3 delna njivska branala po Din' 1600.—.
Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
Travniška brana A3 po Din 680.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnmi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad.
Travniške brane z zvezdnatimi členki AIII po Din 900.—, BIH po Din 1050.—, BIV po Din 1220.—.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 4020.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. Il./la po Din 2250,—
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/l po Din 2750.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2a po Din 3600.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. Il/b po Din 3200.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. III/3 po Din 4100.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2 po Din 4700.
Izmenjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. II/la) po Din 1700; za III po Din 1950.
Žitočistilniki z 8 siti po Din 1350.—.
Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—.
Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ul. 50 Cv lastnem poslopju!
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon št. 2040,2457, 2548, 2805 in 2806 - Peterson's international Banking lode.
OBRESTOVANJE VLOG, nakup in predala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-[depoziti i. t. d. i. fc d.
Kdor rabi poljedeliske stroje
nai se zaupno obrne na tvrdko
Schneidep S Vero vseh
trgovino z železnino in poljedeljskimi stroji
Dunajslsa cesta 16 LjllbljflllO Dunajska cesta 16
VELIKA ZALOGA: motorjev na benein, vratil (sepelinov). mlatllnlc, Čistilnic, triieriev, slamoreinic, reporeznic, sadnih in grozdnih mlinov in pre£, plugov, bran, posnemalnikov za mleko in vseh mlekarskih potrebSCIn, tromb za vodo in vino, gnoiničnih tromb, brzoparilnikov in sploh vsega orodia za poliedelistvo
Kot strokovnjaki Vam Jamčimo postrežbo s pravilnim strojem v vsakem oziru.
Samo stroji prve kakovosti!
Točna postrežba!	Nizke cene!
Tovarna
kemičnih izdelkov v Hrastniku O. d.
dobavlja
SUPERFOSFAT
in druga umetna gnojila vseh vrst.
ARBORIH
i
najboljše sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju v zimskem času in druga sredstva za pokončevanje*škodljivcev, nadalje
cepilno smolo« mazavo milo, razkuževalna sredstva: Sanitol, ^ Saneolin, Sanoform 'in sorodne
izdelke dobite pri družbi
CHEMOTECHNA / LJUBLJANA
Mestni trg 10« na dvorišču tvrdke A. 6 E. Skaberne
Najboljše dušičnato gnojilo za vse zemlje in rastline, ki se trosi lahko vsak čas, je
ČILSKI SOLIT
Njegova raba je priprosta, učinek siguren in hiter. Rastlinsko dušinato hranilo, solitrna kislina, v njem je takoj užitno. — Strokovne nasvete in navodila o rabi umetnih gnojil predvsem čilskega solitra, ter o gojenju naših kulturnih rastlin nudijo brezplačno:
Delegacija proizvajalcev čilskega solitra
Beograd, Vuka Karadžica 6.
Poddelegacija proizv. čil. sol. Osijek, Gajev trg 1 Poddelegacija proizv. čil. sol. Zagreb, Mihanovičeva 38 Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1.