Poštno tckoči račun št. 24. — Conto corrente con la poata. Posumezna številku 2/ stoiink. Izliaja : vsukpondeljekin čctrtek popoldne. Htane za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ ictrt „ 4 „ ča inozemstvo celo lctn 35 L. Nci iniročiUi brcz do- poslarw naručninc sc nc rnorcmo oziruii. (hii> ovorni urrdnik: f\)lde Ketnpvrle. pravitc vi! - Besedniak (se nc da '"otiti) trdim, da je taka politika na- sl}r«tna krščanstvn in vsem vzsoj- nini nacclom. Prvi vzgojitelji starši. Načclo, ki ga priznavajo vzgojitelji 1)0 celem svetu, vdeva, da je prava in '"Cs človcška vzjcoja moKoča samo y !riIUcrincni jczikn, to se pravi v jezi- K'u' v katcrem je človek rojen, v kate- r.^n se je naučil misliti in v katerem ^ivi z vsein svojhn bistvoin od roj- stva. Vi veste dobro, da vzKoja ne Dr»ecn.ia s šcstim Ictom stan^ti, ko i?re otrok v Ijudsko solo. VzKoja za- e^ija že s prviin in druKim letom, ko skl'šajio. «čc in mati, brat.ie in sestre z °trok(>m govoriti, an seznanjdjo s Svetoin, ki ga obdaja, Ra uče imena [^ ter bude v njem samostojno du- ;evno življcnjc. Preden stopi otrok v |)rvo Ijudsko solo, si je /x pridobil o- n<>vnfc pojjoje spoznanja in v njem a(> žc zgrajcni (cmclji boiloče«ii dti- Cvncga razvoja. za celo življenje. »Vsak učenec« — pravi Lombardo- Radice, -— »prinese s seboi že svojo zaokrožieno» kulturo, ki se lahko sama giblje in ima že svoje lastno življenje. Če sc nanjo ne o-ziramo, postane sol- ska izobrazba za otroka krivo in pot- vorjeno življenje, ki je sicer Dr mora- no, da sc i)omeša s prvotnim (katere- ga je priucsel otrok že z doma, a mu jie v spwtiko in nadleRo. Nalo^a javne vzgoje obstoji torej izključno v tem, da nadaljuje delo dmžine.« (Podminister Banelli. ki sedi na vladni klopi, dela medklice. toda Ca- sati nm naredi znamenje, naj molä, Tedaj se dvigne Banelli s klopi in se poda med poslanske sedeže. odkoder nadaljuje medklice). Tega vzgojnega načela ni proglasil samo Lombardo-Radice (in se poii- cuje v učiteljiščili vsega kraljestva), ampaik je vzgojno načelo. ki ga je sprejel ves omikan svet in o katerem se vcc ne prerekajo, ker je preveC jasno in naravno. Medklic: In v .lugoslaviji? B 'seinjak : Velja tndi za Jugostavijo. Sola razdira delo slovanskih star^ev. Ali moremo trditi, da je javna vz- goja, katero je vpeljäla za narodne inanjsine Gcntilijeva reforma taka, d;i izpolniuje in nadalju.ie delo druzr ne? Ne! Ravno nasprotno. V slovan- skih družinah govore otroci sloven- sko, oziroma hrvaško, mislijo slo- vensko, žive slovensko duševno živ- ljcnje! Ko pa pridejo v javno solo. go- vori učitelj tuj jezik, ki ga niso nikdar slišali in ga ne razumejo. (Kopot.) Pred začudcnimi očmi nčencev se od- pira svet, ki je v popolnem nasprotju z vsem, kar s v meje Italije. Vi rni porecetü. da ima (jcntilijeva reforma samo en cilj: razširiti poznavanje italijanskega je- zika, to se pra^i jezika države, med nove italijanske drzavljane. Ta za- hteva — mi porečete — je (j^raviče- na in logična. Casati: Mi hocemo le iineti resni- čne italijanske drzavljane. Besednjak: Gospod minister, jaz sein vam. hvailezcn za to iziavo, ki je v kričečcin nasprotju s tem, kar ste trdiii pred par meseci. Casati: Se dobro spominjam vsega, kar scm vatn bil izjavil. Besednjak (nadaljuje): Izjavljam, da nase ljudstvo mi nasprolno, učiti se itailijansčine, in priznavam prakti- čno potrcbo, poznati jezik države, v kateri živimo. (Ilrup). Medklici: Pustite ga go-voriti! Predsednik: (jospoda mir! Besednjak: To je v kor ist prebi- valstva samega. Mi hočeino poznati tudi vašo zgodovino, vašo kulturo in vašo unietnost. Toda šV^sko vpraš^a- nje, ki ga je ustvaril (ientiliiev zakon, ima za nas drug pomen: nam gre za to, da ohranimo in razvijamo tudi naš jezik, ki je za nas prvi; narn gre za to, da poznamo tudi svojo zgodovino, svoje slovstvo, svojo urnetiujst, svojo kulturo, ki je za nas prva. Gentilijev zakon bi uničil vse dusevno f>remože- nje, ki smo ga sprejeli otujcevaleri. A)\ naj nehamo biti Slovani? To je ižjavil pred par meseci urad- no zastopnikorn Slovanov in Nem- cev minister prosvete ekscclcnca Ca- sati. V palači Minerva je bil ra/.go- vor med njiin in drugorodnimi poslan- ci, ki lx) prcšel v sjKflnin naših po- tomcev. Casati: Pustite v miru tx>tonice! Besednjak: Bodite brez skrbi, vi ste postal neumrljiv! Mi smo hoteli vedeti, kakšne na- rnene ima z narni minister in stno ga vprasali, kakšna ho njegova šolska politika v krajih, kjer prebivajo Slo- vani in Ncmci. Casati: Spretneniti jih saimo v ita- lijanske drzavljane. (Ploskanle). Besedniak (nadaljuje): To trdite sedaj! Zadnjie, ko smo Vas vprasali, je-li to edini mnnen vlade. ste odgo- vorili drugače. Tedaj ste nam izjavili, da obstoji Vaša politika v tem, da naredite iz Nemcev in Slovanov Itali- ja ne. (limp. Medklici). Casati: Kako naj bi hi] odg"w'>.-a drugače italijanski minister? Mussolini: Ali naj bi bil rriorda ua- redil iz Italijanoroi>aganda, ako zahtevajo Italijani otoka Malte šolski pouk v materinom jeziku. Italijani — je povdarjal. — ima- jo sveto in nedotakljivo naravno pra- vico se vzgajati v lastnem jeziku. Te ideje sprejeman za svoje in vprašam gospoda Casatija s parlameiitanic tribune: mislite Vi, da kar je pravič- no v Tuniziji, more biti krivično v Ju- li j ski Krajini? Medklici: To je nekaj drugega! Primera ne drži! Besednjak: In ali mislite. da kar je sveto in resnično na otoku Malti, mo- re postati lažnjivo na Južncm Tirol- skem,? Pravica je ena in nespremen- Jjiva za vse dežele in vsc manjšine na svetu (Nov hrup, novi protesti), pra- vica se ne more spreminjati, ko pre- stopimo mcje ene države! Problem je zclo enostaven! Ako irnate vi prav, ko branite naravne pravice italijanskih man j šin v ino- zemstvu (zopet protesti). tedaj ima- nio mi isto pravico tirjati in zahtevati za naše ljudstvo pouk v matcrineni jeziku. Ce pa mislite. da smo mi v krivici, potem so v krivici tudi itali- janske manjšine na Malti, v Tuniziji, v Braziiliji in Iztoku in vi jih morate prepustiti njihovi usodi. Ne! Ne! Italijansko ljudstvo in ves omikani svet ve, da so italijanske mainjšine, naše nmnjšine in sploh vse manjšine v pravici, ko branijo svoje samostojno kulturno življenje. To zna Casati, to zna vlada, toda kljub temu, da to ve, noče vmiti z narni pravice. On misli, da je v korist nje- gove domovine, ako naglo potujči na- rodne manjšine. (Ropot). Toda se britko moti. Ne varajte samih selx;! Vi boste lahko znižali kulturno stop- njo našega Ijudstva, narodne zavest 1 mu niste sposobni izbrisati. Ni itali- janski ljudskošolski učitelj tisti, ki j'€ zmožen preosnovati mišljenje našega Ijudstva. Tisoč in tisoč drugih vpli- vov in izkustev realnega življenja odloča v zgodovini. Največii učitelj in vzgojitelj, katerega poznam. je po- litika katero delate z nasim I.iu-d- stvom, je uprava in gospodarstvo» kateremu ste nas podvrgli. Rossi - Passavanli se zažene proti Besednjaku in vpije: Gotovih žalitev ni mogoče poshišati. Predsednik zbornice: Ne prekinjaj- te govornika! Besednjak: Ravnajte z narni v vsem pravično in pošteno, in Hrvatje ter Slovenci bodlo poštcni italijanski državljani. Ponavljam državljani. Ne domišljajte si pa, da boste mo- gli zatrcti našo kri, uničiti našo pr^" teklost in nam iztrgati nase kulturno premoženje, ki je prepojeno z vsetn našim bistvom. Vsak poskus raznarodovania mora naleteti na odločen in nezlomljiv odpor. Predsednik: Poslanec Besednjak. zaključite! Besednjak: Končujem svoi go\ro]' namenoma z bescdami Gentilijevcg^ sotmdJnika Lombarda - Radice-ja: »Pozno se prebudi v ljudstvu narodna zavest in se more prebuditi lc tedaj' ko je misljenje prežeto ideje svobo- de. Pozno se prebudi, toda ko je 7>e prebnjena, je nobena sila ne more premagati. Boriti sc more tudi proti siloviti premoči (Ropot in ostri prote- sti), umrfti pa popolnoma ne more nikdar. Tlačena manjšina hoče rešiti zaklad, ki ji je bil izročcn in čigar vrednost stoji visoko nad manjšjnf'- Njena obramba je simbol človeskjl1 vesoljnih intcresov. Kdor v narodnih bojih žali in napada, ta braiii le sebič- no svojo oblast, kdor se brani bran1 samega sebe in človeški duh.« (HriW- Protesti). * * Govor poslanca Besednjaka if /ra.' jal približno eno wo. V zbornici le. vladalo zanj veliko zanimanje, daS1 je bila ura ze pozna. Ne kateri poslafl^ ci, ki so bili zapustili zbornico, so #¦ vrnili, ko so culi, da govori zustopflW narodnih manjsin. Med izvaianji P0' slanca Besednjaka je postala zbornt- ca skrajno ziva, mestoma vihar^ Ko je koncal, se je zxrnilo okoli nJc^r(t in njegovih tovarišev Tinzla in Steffi' bacha mnoxo.poslanct'v, posebno />'V' ših nacionalistov. Zastojmike narodj}1'1. manjšin obsujejo z najrazličnejsi^1 vprasanji in razvijejo se živahni räZ- govori, ki trajajo yev ko eno uro, f^ea govori Bianchija in (irancelli-ia. Nastop poslanca Besedniuka je fid' pravil vtis in vzbudil y mnogih üilll~ janskih poslancih zanimanje za vPril' šanje nasega šolstva. Cerovščkov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (Dalje.) »Čakajte,« si je mislil kanonik. Znajoč, da le vzgledi vlecejo in to še ix>sebno pri gluhonemih, je vzel za- jemalko in nekajkrat z njo zajel in izpil. To je pomagalo! Vsi gluhone- mi so se rinili k škafu in kmalu je bil prazen ... Ko je veliki zvon odzvonil poldan, so šli vsi v obednico, po kosilu pa je peljal kanonik svoje gojence po ka- fialski ix>ti v eno uro oddaljeni gozd, kjer so se utaborili na prijazni trati. Sredi trate je rastel mogočen oreh. Neki hribovec je splezal ko mačka nanj in kmalu so hoteli vsi za njim. Kanonik jim je pri plezanju poma- gal in splezal potem še sam na oreh. Zibali in guncali so se potem na ve- jah, oni, ki so< ostali spodaj, pa so se oprijeli spodnjih vej in se tudi po- ganjali sem in tja. Kajpada je padel tudi mnogokdo kakor poln inch na trato, a kaj za to: solz ni bilo, le smeh je bil še večji. Oreha gotovo ni razgibal noben vihar tako kakor ga je veselo razigrana mladost... Ko je bilo kanoniku igre dovolj, se je spustil z drevesa in drugi so priplezali spretno za njim na tla. Ne- ki Tržačan pa se je hotel posebno postaviti: iz visočine dveh klaftrov je skočil — kanonik ga je viel v na- ročje, Nato so se napotili globlje v doli- no, kjer je bil ob lepem travniku mr- zel studenec. Poiskali so senco in vsi vescli glodali jerbas, ki ga jc poslal za njimi vodja samostana, dobri pa- ter Pavel: bilo je nekoliko stcklenic dobrcga cibidina in kruha in sira. Vino so pomešali z vodo in južina jim je tcknila, da je bilo veseljc. Sol nee je že dJališalo sence — vr- nili so se k cerkvi, kjer so v slovo Se pomolili in je dal pater Pavel vsake- mu podobico v spornin. na kateri je bila v italijanskem in slovenskem je- ziku natisnjena kratka molitvica. livalcžni so otroci poljubljali patru roko in se rnu zahvaljevali. Medtem ko so se odpravljali, je kanonik še enkrat s pogledom objel vsc hribc, ki jih je že prejšnje case po večkrat obiskal: pozdravil je kar- nijski Clapsavon med Tolmezzom in Piavo, pozdravil bovške gore Sovin- jak in Prestreljcnik, Mangart in Is.1: glav, Kanin in Krn, Kuk, JalovniK in Hladnik, Matajur in se druge }[[[ he. Obstalo mu je še oko na ^alli1?| cah in šest let in pol je v trenutK" preživel. Od tarn jc sel s pogledoin'^ Mrzlovec in še dalje na Čavcn in N<*' nos, pregledal še Kras in morje zvu' glejem, Gradiom in Barbano, in ^c Brda je onkraj Vidma razločil zn<>n,^ vrhove od Monte Cavallo pri Trey1' su do hriba Premaggior v Karnu ¦ In še rnu je obstal pogled na katu*1' skih hribih in na Ročinju ... Kakor bi se poslavljal za vedno-^ V cvetje odeti so se vrnili Lu1'.lOj' nemi v zavod1 zdravi in zadovolJp ' Tudi drugi dan je ugotovil kanorH*' ko je prišel v zavod, da. ni izlet %* pustil nikakih zlih posledic. (Dalje pride). »OORIŠKA STRATA« 1925 in „Goriška Straža." V letu 1925 bo izhajala „G. Str." ob četrtkih in sobotah zjutraj. Prva številka izide torej v soboto dne 3. januarja.. Kaj je novega na cleželi? Iz Branice. (Grozna nesreča). Na poti pri Koprivi je smrtno po- nesreči! dne 23. t. m. Viktor Čehovin od tnkaj. Ncsreča se je zgodila tako: Viktor, je peljal vino sestri Viktoriji v Trst. Imel je vrh malega sodčka pri- peto na Žico zavornico. Naenkrat ni inogel zavreti, sklone se naprej--sod- ček pade nanj in pride med splašcne vole in voz gre čezenj. Dobil je takoj smrtnonosne rane na sence in stisnilo inu je rebra. Prepeljali so ga s prvim avtom, ki ga je prcskrbel skrbni g. brigadii* kr. orožnikov v Dutovljah, v Trst, kjer je ob 8. uri v bolnišnici izdihni! svojo blago dtišo. Pokojni Viktor je bil rojen 21. niarca 1876. Bil je ugleden gospodar, načelnik tukajšnega cerkvenoskladovncga odbora in naj- skrbnejši oče svoji dobri družinici. Vojna je pokliclla tudi njega prve dni pod orožje. Bil je na vseh frontah. Slednjič je bil pri Piavi od Angležev vjet in je kot edini vjetnik iz tukajšnjih krajev prebil cela leta v anglcškem vjetništvu. Mesecc in inesece niso vedeli zanj. Slednjič se je vrnil zdrav iz Angleškega, ter delal noč in dan pridno za svojo drago mn ženko in Ijubljeno deco. Čudna so božja pota! Klonimo svoja srca in duha pred božjo previdnostjo in recinio: Gospod je dal, Gosnod je vzel. Njegovo ime bodi češčeno. Blagi Viktor, Tcbi pa trajen spomin med nami. Celi družini naše najodkritosrčneje so- žalje! Co1 nad Vipavo! Po precejšnjem odinoru se je zopet oglasila neizprosna smrt. Pobrala nam je zelo priljubljenega in spoštovancga moža 74 letnega posestnika Franca Bajca iz Orešja St. 9. Pokojni je bil vedno mož stare korenine in trdnega 7.načaja. Bil je večletni župan in od- bornik tukajšnje občine, katero je v resnici znal dobro voditi. Želeli bi da hi nam dal Bog Se dosti takih mož. Nai bi mu bila zemljica lahka in sveti naj mu večna luč! Preostali rodbini pa nage iskreno sožalje. Grahovo ob Bači. Leto 1924. je tudi nas postavilo na tuhtnico. In bili smo prelahki. Državno- zborske volitve smo sicer Se dobro prebili, a dobrega uspeha nas je bilo sram in ustanoviti se jc moral fašjo, ko ga je že vsa ostala goriška javnost zavrgla. Grahovci, tega nas je lahko sram, dokler bo slovenski rod živel na grudi svojih očetov. Leto 1924. nam je prineslo tudi marsikatero nepriliko. Pri tern so nam rade volje šle na ro- ko naSe narodne organizacije, naŠ poslanec dr. Besednjak in tiidi Ti, pre- Ijuba „Goriška Straža"! V tem letti smo torej mi, Grahovci, zajedavci svo- jega narodnega telesa, ker smo od svojih organizacij le prejemali m nič dali. Vsaj zdaj se vzdramiir.o in v na- stopnem letu „StraŽo" v roke, „NaŠ Čolnič", „Gospodarski list." In pa or- ganizirajmo se! Breginj. V štev. 91. Vašega lista je nekdo potrdil važnost delitve občinskega zem- Ijišča v Breg.inju, a oben cm hoče ve- Ueti, kaj se je že ukrenilo v tem oziru. Öopisniku bodi povedano, da se za stvar zanima vse naše Ijndstvo in je že püiiovno bila vložena prošnja za Pospešitev tega perečega vprašanja; tre- ba je še medsebojncga sporazuma za način delitve in ustanovitve posebncga kr. komisarjata za spIoSno delitev ob- änskih zemljišč s sedežcm v Vidmu. ¦ * * Koncem tega mcseca se bo vršil »bčni zbor naše „Mlekarske Zadruge . Upati smeino, da se bodo njem člani (>dločili za nabavo modernih aparatov v svrho izdelave sira in masla po svi- carskcm sistemu, kakor tudi za zava- rovanje svoje goveje živine. V kratkem nameravamo ustanoviti „Hranilnico in posojilnico" kljub temu, da rečeni dopisnik zelo dvomi o soli- darnosti in požrtvovalnosti našili Bre- ginjcev. Dobro napreduje v Breginju tudi kupčija z lesom. Vreme je jako prija- zno, dasi tu in tarn precej mrzlo. Ra- zun Krna so naše gore še vedno brez snežne odeje. Iz Gorenjenjega polja. Fantje in dekleta! Naše društvo »Zornice« se je pričelo gibati. Prebili smo ledino in o-prijeli sc dela z vso žilavostjo. Izbrali smo si naš društ- vcni dom, v katerem smo inicli že vcč sestankov. Nismo stopili sicer še v javnost z našim delom, a to upa- ino čimprcj. Tudi fante in dekleta iz Goljeve pozdravljamo v svo.ii navdu- šenosti in jih kličemo pod okrilje na- šega društva. Pozabili nismo pri tem tudi vrlih bivših društvenikov iz An- hovega in vseh onih, ki se zanimajo za našc društvo »Zornice« ter jih vabimo v svojo srcdo. da bo bolj krepko donela naša doniača beseda. Zatorej fantje, dekleta in kar vas je mož ncupogljivili — vsi k nam pod našo društveno zastavo »Zornice«. Trnovo pri Kobaridu. Posestnik Velikonja Anton je 10. t. m. po kratki, tnučni bolczni premi- nul v 80. letu svoje starosti. Pokojni je bil oče zclo ugledne družine. Mar- sikatero lepo zgodibo je znal poveda- ti, zlasti iz njcgovcRa vojaškega živ- Ijenja iz let 1866. in 1869. Mcd živimi zapušca svoja dva sinova in hčer. Ostal bo vsem znancem v spominu po svojem mičnem pripovcdovanju iz starili let. Pokoj njegovi duši! Biljana. Da počastijo spomin pok. sinčka na- šega g. žtipana: Zvojikata Juža, daru- jejo prijatclji njegovega očcta tukajšnji ubožni kongregaciji po 10 lir: Ubaldo Novajoli, Adv. Vincenc Fellenoti, Ivan Famodani, Anton Lacovig, Fagagnalo Alojzij, Pantin Ivan, Perin Ivan, Jurij Nazzi, Cesare Jaconcig, N. Dughero, Nikolaj Panzera, Nikolaj Benordeles, Josip Sartori, Ruggero Fincovig, Riko Russiani, Josip Scherer, Viljem Sfiligoj. Predscdstvo izra?.a vsem globoko zahvalo za tako primerno počastitev ppomina pokojnika. — Naj bi takšne prilike globoke žalosti nažle uteho v lajšanju gorja ubogim s primcrnimi darovi? Drežnica. Sprejmi draßa »Straža« tudi iz naše občine božične in novoletne po- zdrave. V naši zagorski vasi se je zadnje čase nakopičilo toliko novo- sti, da ne vem če bi niogcl vse naen- krat povedati. — Sv. misijoti, ki smo ga imeli od 16.—23. nov. se je prav častno izvršil. Na vsakem obra- zu si čital tilio zadovoljnost in notra- njc veselje. Dal Hog, da bi ostali sta- iiovitni v sklcpiii, katere smo storili! Mvaležni snio našeniu dušneniu pasti- rjn, da je pripravil sv. misiion. in čč. KK. misijonarjein za n.iihov trud. Bog jini poplnčaj njiliovo delo! —- Ustano- vili, ozironia o/ivcli smo naše izobr. drnštvo »Krn«. Pristopilo je tako.i nad 100 članov, zavednih mož in fan- tov. Izvolili smo si odbor, od katere- ga pričakujeino, da bo držal društvo na pravi višini ter s svojini vzgle- dom kazal mladini pravo pot. Fantje in možje, ki še niste pristopili, zgani- te se! Vsi na delo za naš in naših jx>- toincev blagor. Odposlancu »Prosv. zveze« izrekamo najsrčneišo zahva- lo, da se j.e potrudil k narn in nam v lepib bescdah poliiih svetega navdu- šcnja očrtal delo prosvetnih diruštev! — Slovenščina se v dodatnih urah točno poučuje v naši šoli. Zanimivo pa je, kako so slovenski otroci v Orežnici naučili italijanskega učitelja moliti »Očenaš«. Toda o tem pri- hodnjič. Bukovo. Dekliški krožek priredi dne 4. ja- nuarja ob 2. in pol popoldne na Buko- vem krasno ij^ro. Vabimo k udeležbi vsa okoliška društva, zlasti dekleta ki se zanimajo za prosvetno delo. Kanal. Dekliška M. Dr. bo imela na praz- nik sv. Treh kraljev in nedeljo potem oh 2. in pol uri popoldne v župniššcu lepo prireditev. Na vsporedu je slede- če: 1. Pustirčki. Prizorček sestavljen po molitvili iz narodnib pesmi. — 2. Majka zimu in rajanje njenih otrok - snežink in vetrčkov. 3 Daritev ne- dolžnih otročičev. Detinski nrizor. 4. Deset svetopisemskih slik. Recita- ci.ia s spremljanjetn glasovirja. Prosvetna zveza. Organizatorični in telovadni tečaj sta dosegla lep uspch. Udcležba je bi- la velika, zaniman.ie živo in discipli- na vzorna. Vsa cast prirediteljem in udeležencem! Naš i'olnw čaka novih naročnikov. Ob novem letu še enkrat opoxurjamo na edino slovensko mladinsko pro- svetno glnsilo v Krajini in pozivljamo vse mladinoljube, nai ne zamude pri- like priporočiti družinam in mladini »Naš čolnič«! List izhaja mesečno, krasijo ga le- pe slike in zanimivi čhinki. Nnročajte ga pri: Upravi »Našega čolniča«. Via Mameli 5. Oorizia. Stane za celo leto samo 6 lir. Tajmstvo Prosv. Zveze je prejelo od prijatcljev in sodelavcev z dežele ncbroj voščil. Na vsa ta voščila od- govarja prisrčno: Tudi Vam. blagi prijatelji in priiateljice srečno. blogo- slova polno Novo leto! „Goriška Straža" v vsako hišo KnjižBunost in umetnost. Učiteijski koncert v Gorici. V soboto zvečer je prirodil zbor Zveze učiteljskih društev svoi tretji koncert v Gorici. Odkrito i>ovemo, da smp pričakovali več, kot se nam je nudrlo. Začetek — rx)luTna zakas- nitev tudi nekoliko vpliva na shibše razpoloženje v dvorani - ie bil šibak. Intonacija ni bila čista. Vsem pev- cem in pevkain se je poznala utruje- nost po dolgili, nepretrganih vajah. To je glavni vzrok slabšega uspeba. Spored sam je bil tudi nekoliko pre- enoličen za primorsko tibo. ki rado sliši tudi lepe melodične linije. »Mo- litev pastirčkov« smo čiili že lepše zapeto v Gorici. »Zlato v Blatni vasi« jc užgalo srca poslušalcev radi sklad- be same; tudi tu se je poznala utru- jenost Orugi del po odmoru, jc pa bil na neprimerno boljsi stopnji, čeprav Se nc zadovoijiv. NajbQljsc je zbor od- ]>el »Belokranjske svatovske pesrni«. »Biljana«, sicer najlepši komud vsega sporeda, je bila mestoma sijajno po- dana. Znključek je bil slabo izbran. Mokranjčev »Kozar« nima efektnega konca. Zato bi taka skladba spadala na kako drugo rnesto sporeda. To so sicer stvari, ki nhrmjo z innetnisko stranjo koncerta dosti opraviti. a smo sc le pri tem koncertn naučili. da sa- ma umetniška visina ni dovolj. Mora biti tudi spreten spored, razpoloženje mcd pevei in tudi nekai za čuteče uho poslušavca. Zbor je bil manjši kot smo ga sicer vajeni. Naiboljši so basi: zvene kot bron. Tenorjev jc bilo premalo sicer so bili dobri. Ženski zbor pa še nl bil izpiljen. Naš Srečko Kmnar se pa ve- dno snopolnjuje kot diriment in pola- tfa noto pevcu kar v usta. ^koda, da se pevci zato ne zmenijo preveč. U- metniško stremljenje zbora in njego^ vega vodje pa zasluži vsekakor vso hvalo. Ivan Cankarjev „Hlapec Jernej in njegova pravica" v ital. prevodu. V zadnji številki »Voce di Cj» Prodfl 5e ze!ü ugociro in- dustrijsho podjeijc na Rahefto, obstojece iz parne opehsrne s hapociteto za en milijon opeke, parne žage s polno jarmenihom in mlina s tremi hamni. Foleg podjetja je posestvo z njivami, travnihi in gozdom. Fonudbe je poslati na Zariružno zvezo « Ljubljani, hatera daje tudi euen- tuelno potrebr.e informaeije. Gospa! — Fodpisana Vas < ' in ninogo let, pa ker ne vem k, :i kako se pisete, sem prirnoraua j>>* - riske Straže" Vam naznanili, da ste Vi ku- pila pri meni na božično vilio ob 10 uri 5 komadov prasičjih črev in «te mi plaCala s K)0 ^petsto) lirskim bankoveem CBanta di Siciliaj ki nosi dva podpisa Vam dobro zna- na. Zato Vas vljudno prosim, da mniudoma pridite k meni poravnat pomoto, ki se je sluCajno pripetila, da ne bodeie imeli večjih sitnosti. Na razpolayo mnogo prič. S spoštovanjem feULLO LUCiJA Fokriti trg Oorita, ali pa v lastni hiši, Via (jrabizio St. 6 Zahvala Zahvaljujum se vsem nabiralcem in •'¦ --. valeem za nabrano zvoto Lir 108-80, mi bile v pomoC ob izgubi edine fiLvir-v Valenje in v ležki bolezni soproge. Renie Anton Stepančl«. BIK na prodaj, 13 mesecev star, 360 kg -težak, mešane pasme, p§e- nične barve z liso na glavi, obeta biti dober plemenjak. Anton Može, Dolenja- vas pri Senožečah OSMICO, kjer tcjči izvrstno kaplji- co i>o najnižji ceni, je odprl ter se priporoča za obilen obisk — Avgust Figelj. Solkan — Sv. Gorska cesta štev, 85. Podprevalj. ¦'ZQUBILA SE je srebrna ženska ura v petek popoldne od sadne^a trga do dvorane y Tr^ovskem dornu. Po- sten najditelj je napro&en, da io oddä v našem upravništvo proti primernl na^radi. TRTE CEPLJENE Lir 50. — ]yT- vorstne, L. 30.—, drugovrstne JfJO komadov pri Ivanu Eorčič, Preserje -- Corneno. 1$CE SE spretna kuharica za bolj- so restavracijo na deželi. Starost do 45 let. VpraSa naj se pri upravi lista, Via Mameli. LUI)v1k~ZOTTER. brivec na Iravniku §t. 17, priporoca sl. obein- stvu v mestu in na dColnič«, lireninj: Naznanilo prireditvc smo žal prepozno prcjcli. Pozdrave! Dr. J. Lovrenčič, Kran}: Pismo prejcÜ Pozdrave! "'." T. A. Idrija, St. \i ~ H'vala za"pozdrav ! Znamke se nabirajo. A. H., Kojsko: Fašistovska druzba, ki stL1 jo okrtačili v svojem dopisu, to popolnom^ zaslužl. Ker je pa dopis zelo oseben, stno ga za zdaj oiJložili. Zglasitc se pri priliki v urodniStvu, da se bomo o zadevi podrob- nejše pomcnili. iftilWililllililH'i OORIŠKA STRA2A« Tako si prihranimo vsai škodo, da izkoristijo slučaj naši nasprotniki.« Napadalca poslanca Misurija, go- spoda Bonacorsija je srečal nekajča- sa pozncjc Mussolini ravno ko je za- puščal ministrski svet in ga je Iju- bcznivo pobožal po lieu. Napad na poslanca Fornija. Nekega popoldneva — nadaljuje Rossi — me pokličcjo teles onieno v palačo Chigi k Mussoliniju. Našel sem predscdnika grozno razkačenega radi govora, ki ga je imel Forni v me- stu Bielli. Kričal je na ves glas, da fa- šizeni ni sposoben se braniti. »Kaj de- la Duniini? (Morilec Matteottija, op. ur.) Ali si...« (sledi nedostojen iz- raz.) Skušal sem porniriti Mussolini- ja — pravi Rossi — in sem mu prigo- varjal, da Fornijeva struja ni vladi, kdovekaj ncvarna. Končno sem pa vendar obljubil, da pojdem. k üiunti in se zmenim ž njitii o nadaljnih ko- rakili. Sklenila sva. da mora dobiti Forni tcrncljit pouk, toda priporočal sem, naj Fornija radi njegove prete- klosti le pretepejo.« Olede uniora Matteottija trdi Cesa- re Rossi, da je on nedolžen in odkla- nja vsako direktno odgovornost. Spornenica Cesare Rossija je zna- nicnit dokument, ki bo imel vclikan- ski odmev v vsej italijanski javnosti. »Mondo« pravi, da bi morala že ta spomenica sama na scbi prisiliti Mus- solinija, da odstopi. Država vednih uporov. Morda ni države na svetu. kjer bi bilo toliko državnih prevratov, ,kot v Albaniji. Tu so doma svobodoljub- na plemena,, ki ne trpc nad seboj urejene vlade. Spore poostruje še verska razlika med katoliškimi ro- dovi na severu in drugoverskimi na iugu. V predvojnili letih so evropske velesile liotele postaviti Albancem Uemškega princa Wicda za kralja; Lez par dni je že moral pobrati kra- Ijevsko krono in iti nazai doinov, ker ie bil protestantovske vcre, ki je v Alhaniji sploh ni. Upore in nemire letijo pa tudi evropske države same. Albanija zapira pot do inorja Jugo- slaviii; na jugu pa si je italijanska dr- *tva je bil, kakor znano, zaprr radi Matterslijevega umora in se nal.aa se danes v ri^skih ječah. Cbdolzaje- ;•, i>a, da je urganiziral strašn zločin irrti social'biicnemu poslancu. l'asi-- sti so ga zi ;usti!i ter nagrm u'ili na njegova ramena vso krivdo radi ne- človeškega hudodelstva nad Mat- •euu.'.em. Cci:are Possi je napis'al v svojo o- brambo spomenico, ki je prišla sedaj na svetlo i;i ^ soboto so jo nmVčii skoro vsi italijanski časniki. Izpoved- l.e v. csarc Koisija so naredi ¦* :u. i i- 1 :j-vt:skn IjiiJstvo silovit vtis. in s ;cr radi l:ga, ker je bil Cesare Rojs: e- den izmed voditeljev fašizma, ki je videl vsaki dan Mussolinija in sode- loval ž njim več let kot njegov naj- tx)ljši prijatelj in njegova desna roka. Kaj je pomenil Rossi v fašistovski stranki? Podajmo braveem »Goriške Stra- že« vsebino znamenite spomenice, kakor jo je obeiodanil »Corriere della Sera«, »Mondo«, »Popolo« in tudi tr- žaški »Piccolo«. Že leta 1915. — pravi Ceasre Rossi — sem sodeloval z Mussolinijcm in stopil v uredništvo njegovega lista »II Popolo d'Italia«. Ko je bila v ok- tobru leta 1922. zmagovito zaključe- na fašistovska revolucija, me je vzel Mussolini s seboj v Rim in me imc- noval najprej za svojega političnega tajnika. Nato me je naredil za načel- nika tiskovnega urada pri ministr- skem predsedništvu. V fefbruarju 1923. sem bil odlikovan od stranke, ki me je iinenovala za častnega kor- porala fašistovske brambe. katerih je bilo tedaj le štiri: prvi je bil Musso- lini, jaz četrti. V marcu leta 1924. sem bil proglašen za kandidata v mi- lanskem okrožju, in sicer je sledilo moje imc takoj za Mussolinijem. Za poslanca so me hoteli imeti tudi v o- krožju Lucca, toda jaz sem obe kan- didaturi odklonil ker je Mussolini ponovno naglašal, da moram ostati kot nekaka reserva izven parlamenta, ker se bo> fašistovska revolucija še nadalje razvijala in born tedaj zelo potreben. To sem omenil radi tega, da ne bodo mislili ljudje, da sem nava- den pretepač, ampak mož. ki je ne- kaj pomenil in imel ugled. „Vse, kar se je zgodilo, se je go- dilo po volji Mussolinija". Iz maščcvanja ali pa iz strahu pri- pisnjejo fasisti, vlada in časniki moji osebi vso krivdo radi nasilstev in ne- zakonitosti, ki so se zvršile v državi po pohodu na Rim. Izjavljam takoj, da, vse, kar se je zgodilo, se je zgo- dilo vedno po volji Mussolinija, ki je vse odobraval ali bil sokriv. Omcnim samo napad na poslanca Amendoilo, ki ga je ukazal brez moje vednosti Mussolini generalu De Bo- nu in ki ga je organiziral konzul Candellori. Oinenim nasilstva proti poslancu Misuriju, ki jih je organizi- ral po nasvetu Mussolinija general Balbo. Oiueuim nasilstva proti po- slancu Forniju, ki jih je naročil Mus- solini meni in sem jih nato organizi- ral z Oiunto. Spominjam se naskoka na vilo bivsega ministrskega predsed- nika Nittiju in demonstracij proti o- pozieiji, katere je naročil Mussolini Foschiju. Spominjam se, kako je Mussolini predlagal, naj dobi posla- nec Ravazzolo, (iz nase pokrajinc Furlanije, op. urcdništva) »zasluženi pouk« radi nediscipline v stranki. ()- nienjam požig katoliskili izobraževal- iiih društev v ßrianzi, ki ga je zapo- vcda.1 Mussolini najprej poslancu Maggiju, ukaz je nato ponovil meni. „Svinec je določen za nasprotnike". Pristavljam, da je dobival komen- dator Fasciolo, (osebni tajnik Musso- litilja) vsaki dan ukaze, naj pošljc poscimczniin snoparäkim organizaci- jam v drz.'ivi imena oseb. ki ix)dpi- rajo z denarnimi prispevki časopise »Voce Repubblicana«, »Avanti«, »Ciiustiz-ia« i. t. d. Tc osebc je bilo treba pretepsti in jim dati ricinovega olja. Ves nasilni značaj Miissolinijcv se izraža tudi v člankili, ki je na.pisal brez podpisa po polrodu na Rim. Naj- bolj grozilni in divji članki. katere sta priobčila »11 Popolo d'Italia« in »Im- pero«, so iz.^li izpod njegovega pere- sa. Zanimiva so tudi pisma. katera je pošiljal. Mussolini svojiin prista- šem. Ko je v Florenci izbruhnil nekoč spor med fašisti in je eden izmed njih bil umorjen, je napisal Mussoli- ni pismo, v katerem pravi, da mora biti svinec doiločen samo za nasprot- nike. Značaj Mussolinijev. Vse to — nadaljuje Rossi — odgo- varja popolnoma Mussolinijevemu značaju, ki je nasilen, obenem diplo- matičen in vselej sprcmenljiv. Ko je šlo za glasovanje v parlamentu, je Mussolini govoril sicer o redu, o za- konitosti, a proti temu se je upiral njegov nasilni in krvoločni značaj, ki je bil nezadovoljen s polovičnim u- spehom fašistovske revoluciie. Ko smo se zjutraj javljali pri njem na raport, je imcl navado govoriti o na- daljnjcm razvoju revolucije ter pravil: »Prihodnjič born ... Tu je rabil izra- ze, ki jih radi dostojnosti ni mogoče iwnoviti. Da označim bolje ozračje nezakonitosti, v kaiterem ie živel Mus- solini in v katerem smo moraii tudi mi živeti, omcnim samo nastopni dogodek. Nekega jutra je prišla v ro- ke ministrskega predsednika brzo- javka, v kafreri je izražala neka dru- žina iz Kremone svojo solidarnost pesniku D'Annunziju. Brž ie ukazal, naj se pošlje Farinacciju brzojavka, da da podpis'.iiii druzini pit ricinovo olje in jo pretepe. Jedel z boljšim apetitom. Cesairc Rossi se spušca nato v po- drobnosti in nopisuje oKsežno nosa- mezna nasilstva. Poslanec Amcndola — pravi Rossi — je bil nnpaden in so ga pretepli, ne dn hi bil iaiz za to vedel. Cit-il sem o napadu v časniku in sem tclcfoniral poglav.'irju vse df- žavnc polieije generalu De Bonn, da bi zvedel, kaj se ie zgodilo. Iz njego^ vih dvoumnih odgovorov sem takoj spoznal, da gre za dr/.üvni zločin, ki so ga skuhnli v druzini. Poznejc sem sei oscbno k Dc Bonn in izvcdel, da je naipad vodil konzul Candelori. Po- prašnl sem. kaj misli o stvri Musso- lini, ki je bil tedaj na božičnih praz- nikili pri druzini v Milnnu. »Začet- komn se je dchul, kaikor da ga napad moeno jezi. Stali so pri tclcfnnu naj- brž drugi ljudje. Pozneie me je pokli- cal še enkrat na telcfon in mi rekcl ob konc'i mztrovoir-i, da mu ie kosilo danes boljše teknilo.« l Pozneje je policiia imenitno zme- šala štrcne, tako da so mislili celo Amedolovi pristnši, da je bil napad org-Miiziran iz tujine. Mussolini se je silno smeial laihko- vernosti nnsprotnikov. Pri tei priliki je razvil nnerte. kako se bo imšČeval nad svoümi sovnžnjki. Nnjlx)1j ne- vnrne nasprotnike fašizmn bi moraii po njegovem zapleniti in iih odstra- niti, da se več ne prikažejo. Napad na poslanca M?surija. Posin nee Misuri se je bil odeepü od fnšizmn in je imel v nnrlnnientu oster jrovor proti vladi. Po govoru -^ pravi Rossi — me je srečnl Musso- lini in mi je rekel, da je treba Misu- rija tnkoj brez usiniljcnui knznovati. Napad je org.'inizinl Balbo sr>ora- zumno z Bonacorsijem. Misurija so prepeliali težko ranienega v bolnisni- co. Mussolini ie bil dnigi dan zelo brezbri/en in zndovoljcn, med-tem k" sc je Misuri boril s smrtjo. Par dni pozneje ic general De Bo- no prinovedoval Miissoliniiu, da t>°. imcl Misuri, ko ozdravi. proti vladj najbrž šc bolj ostcr govor. »To Pot bo treba teea krvnika resnično umo- riti« je vzkliknil ministrski prodsed- nik. Dc Bono mu je odgovoril sind1' 1ja.fe: »Če ga moramo umoriti, je bolje da ga umorimo pred govoron1- iudvik Zorzut: Božič v narodni pestni. (Iz Kokošarjeve zbirke goriških na- rodnih pesmi). Božična pesem! V orgiah igra no- coj sam božič; nežni akordi razode- vajo božične skrivnosti poigravajoč se v prazniškem veselju in razposa- jenosti božičnega pastoraJa. Srca drhtijo, solze igrajo v očeh: biserne lučke na žarečih lieih in prerojene duše pevajo z angeli v gloriji svete noči. Božična narodna pesem se je poro- dila ob tiliI polnočni uri; angeli nebe- ^ki so jo zložili. In nai lahkih krilih /aplove preko poljan in snivajočih vasi v božično noč oznanjajoč veliko \eselje in dalje hiti k betlehemski štalici, k pastircem, k angelom px>d /vezde, v odprto nebo, k božičnemu solncu! Polnoči! Angeli gredo skozi vas. Cudno se nocoj žari nebo. Božji sei biidi zaspane ljudi, se speče v božič- nem snu. Predrami se kniet. Obdan od cudne svetlo-be prestrašen hiti sklicat soseda: »Ljubi bratec, priteci sem, poslušaj kaj ti ja/ povem! Eden atiRclj je zapel, čast božjo razodel, da je rojen božji sin! Jest ga videt prav želim!« In zbudi se drugi sosed in drugi sosed1 drami tretjega soseda; »Kaj more to biti, preljubi brat moj, da jest ne morem zaspati nocoj? Pri Betlchem, blizu se sveti Iep6. Kaj da bi jest videl to svetlo nebö?« Tarn zadaj se oglaša že četrti. Ves presenečen budi kristjane: »Foglej, poglej visoko nebö Kakö je čisto in svetlö! Lc hitro vstan, nc bod' zaspan presrčni moj kristjan!« In v tem hipu prileti dol po vasi prestrašen vaščan: »Eno vpitje sem slišal pod nebom nocoj, Ka.i more to bit preljubi bratec moj?« »Clori vstanite farmani nocoj, meni se zdi, da se sliši en boj! Komaj sem bil zaspal, glavco na slamco djal, Moral sem vstat in k vam prihežat!« Koncem vasi so se tudi prebudili in že kličejo: »Cuj, čuj o ljubi soscd moj, kaj jest tebi povem kaj se je zpodilo nocoj jjlih sedem ur pred dnem!« Cela vas je ožarjena od čudne sve- tlobe. Sosedje, vaščanje vrejo od vseh strani in hitijo proti ti svetlobi. Pa že srečavajo trumc vernikov iz soscdnih vasi, ki se jim pridružijo, vsi zbegami in zavzeti povprasuj(3Č: »Kristjani vi, kar se vam zdi, al' ste kaj slisali? Veseli glas gre dol na nas — pojejo angelci.« I daJje gredo v procesiji vsi sose- dje, vascanje,, farmani, kristjani ču- deč se in pojoč: »Na vse strani se že dani ... Morimo pofflcdati kaj se tako sveti....!« »Nemarni ljudje — zaspani kir ste, Vstanite in poglejte v Betlehcm kaj je! Ncbe^ka Oospd — rodila Bo?a, ObenKa ni, da b' zibal njejfä! BcCjöhcm! Božična zvezda se blcsti nad stalico, ki vsa žari v fle' beški svetlobi. »Z^naj mesta stoji skalica pri skalici stoji štalica... « »Tamkaj v štalici na ostri slamnici eno lepo dcte le/J. Marija pred njim kleči. Preljubo deticc — nima odejice, Zdaj že trpi — za KreŠne ljudi. Rojui je res kralj zemlje, nebes!..- »Neumna; živina! oselc in volck to dete easlita, klečita pok-K ...« Zcinljani so zdrsnili na; kolen^' očarjeni in omamljeni od nebeške^ sijaja. V višavah pojejo angelci: >>ve" sole so že tičice, poslušajo zdej a11' gelce: »Srečna je stalca, je Betlhcmska. Družb^ ncbcška pri tebi stoji, Ce je tflili razdrta in povsod odprta notri je en kralj, ki se rodit ne boji- Srcčna je ura, srcčna jc noč. Štalica je skazala svojo moč . • ¦« ( »PoKlejtc vi Ijudjč, kak solncc 2or ?rC< Cel svet se zvescli okoP polnoči. »GORIŠKA STRA2A« St ran 7. Srecno in veselo novo le>to 1Q25 Voščijo vsem svojfm cenjenlm odjemalcem, gostom, sorodnikom, prijateljem In znancem v Gorlcl in na dežell na§lednje (vrdke, zaloge, knjigarnc, krojačnice, &ostilne, restavracije, posestniki ltd. ltd. Maks Petrovčič Jakob Šuligoj, urar, Reščič Ivan ing. Sfiligoj & geom. Rocco gostilna pri „Maksu" zlatar in optikar gostilničar Gon'ca Gorica Gorica Gorica Via S. Giovanni Via Carducci 19 Piazza de Amicis 11 Travnik 5 R. Nardin Josip Valentinčič Josip Lipicer Josip Kerševam trgovina jestvin pekovski mojster izdel. cerkv. posod, orodja i. i. d. trgovina s šivil. stroji Gorica Gorica Gorica Gorica Ulica S. Ivana Via Rastello ul. Morelli 17 Piazza Duorno 9 (desnoj Sfiligoj Josip Prinčič Kami in Leop. Elija Čiik Karol Draščik gostUna »Al bon Furlan« gostilna trgovinu s pialnimi stroji i. t. d. pekarnu in slaščičarna Gorica Gorica Gorica Gorica Via S. Giovanni 8 Via Dogana 3 Stolni trg 9 Via Carducci 21 Mihael Kozman A. J Čibej Anton Terpin Tvrdka Ant. Kustrin trgovinu z lesenim blagom gostilna »Marzini« trgovina z manuiaktufo trgovinu z jestvinami Gorica Gorica Gorica Gorica Via Rastello 27 Cor so Verdi 1 V. Rastello 10 Via Carducci 2 Andrej Fiegl Josipina Podgornik Culot Anton Peter Murovec gostilna »Hotel Central« trgovina jestin . trgovina z ogljem in drvmi Gorica Gorica Gorica Gorica na Travniku 12 Corso G. Verdi 32 Via Seminario 10 Piazza de Amicis L. Vida E. Grapalin Brata Konz Andrej Golja Hotel »Zlati Jelen« mirodilnica in dišavarnica clektrotehnika trgovina z lesenim blagom Gorica Gorica Gorica Gorica . . Via Stretta Corso Verdi 27 V. Carducci 6 ' Wf^J KwnuT™ /. in Pavla Kamenšček Angelj Kodrič Vinarska Zveza Rudolf Saksida Rostilna s prenočiščcm trgovina jestvin * trgonnu jestvin Go«™ _ Gorica Gmca ^«rfc« ^^ Piazza de Amicis 8 Via Morelli 4 Via Mamch 8 (m ^ornuj Odiikovana pekama in siaščičama 7 eodor Hribar tiasl. G. Ussai Zadružna tiskarna Jakob BratllZ trgovina z manufakturnim blagom trgovina s cevlji :~ kniion\)P7Tiirn Gorica Gorica Gorica y^ q ober(ian /5 in Gorica Via Majneli 6 Corso G. Verdi 32 Piazza delta Vittoha 28 Riva Piazzutta 18 Zadružna Zveza Tvrdka J. Cociancig Ivan Temil- Knjigarna zaloga čevliev nožar in brusar Küt. Tisk. DsUStVü Gorica ^orica Gorica G(Montova lusa) Corso G. Verdi 37 Corso G. Verdi Via Carducci 6 yia Carducci 2 St ran 8. »OORIŠKA ŠT&AŽA« Brata Abuja zaloga vina, žganja in šnirita Gorica Via S. Antonio 4 Rüggero Venuti trgovina z manufakturo Gorica Corso Verdi Jožef Droč gostilna pri „ Rajhu" Gorica Via Silvio Pellico 4 Roiich & selber bäum trgovina z manufakturo Gorica Corso Verdi 7 Clede & Stecar elektrotehničniin vodovodni instalater Gorica Corso Vitt. Em. HI. št. 6 Nadig & Pečenko Kavarna »Adriatico« Gorica na Travniku 1 Franc Kralj trgovec s kisom Gorica Via Cappuccini 9 Breščak Anton trffovimi s pohištvom Gorica Via Car due ei 14 Horvat Josipina kiobučarna Gorica Via Ober dan 15 (nasproti trga z zclenjavo) Čevljarska zadruga Miren VRTNARJU ALI PA RAZUM- NEMU KMETOVALCU oddam z mesecem januarjem v najem hišo, hiev in ograjeno brajdo, s tremi nji- vami zemlje, razdeljeno v vinograd s 2500 trtami, sadovnjak in vrt za m- lenjavo. Voda na razpolago. Bliži- na mestu. Zagotovljena eksistenca. Oglasite se na naslov: Profesor Jo- sip Makuc, Solkan pri Qorici. Prihranite 90°/,, ako si napravite doma zobno čistilo higijenično neobhodno potrebno za ohranitev zdravih in belih zob z na- šimi preparati „ FIORI D'ARANCIO" za 1 liter lir 10 - vposlati vnaprej po poštni nakaznici na trvdko Berco&C., Pedrocchi, Padova. VELIKO POSESTVO PODROTEJA pri Idriji, obstoječe iz valjčnega mlina, treh hiš, garaže, kavnikov in gozdov se proda po ugodni ceni. Pojasnila pri „Občnem konsumncm drustvu„ v Idriji. TRTE CEPLjENE, murve, breskve in drugo sadno drevje je na prodaj po nizkih cenah pri Rudolfu Tavčarju, Ivanjigrad 13 p, Komen. Kupujem kože domačih in divjih živali: lisic, kun, vidcr, divjih mack, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev i. t. d- Lovci in na- biralci kož vprašajte za ceno predno prodastc vase blago. FRANC STRES, Kobarid (Caporetto). Zaloga usnja in vseh čevljarskih po- trebščin. Zaloga raznovrstnega obu- vala ročnega in tovarniškega dela. Cene — da se ni bati konkurence V zalogi imam vedno .iančkove in druge kože za kožuhe. Naš zobozdravnik doktop Lojz Kpsigher specialist u bo!ezni v ustih In na zobeh, sprejema za usa zobozdravnišHa in zobo- tehnišho opraviia v GORICI- na Travniku 20. Nov odvetnik. S prihodnjim novim letom 1925 odpre v Idriji odvetniško pisarno g. Franc Vidmar, sodni svetnik v pokoju. Samo pri tvrdki Anton Trpin & Comp. zaloga manufakturnega blaga v (iorici - Via Rastello St. 10 kupite po nizkih cenah. Vsak dan novi dohodi! f j Bogata izbera perila in 4 drugega blaga za neveste \ Cene konkurenčne. Zgubila se je lovskapsica (fermačka) stara 3V2 leta> spredaj temno kafetasta, zadaj z belimi pikami. Kdor jo dobi, naj javi g. Henriku Vukn, Via Fa- vetti 7; dobi primerno nagrado. Fotograf JOSIP PR DIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. Kavarna n.nci(;e Umberto in slaščičarna lastnlk D' ATRI M ARIJ Corso Verdi 1. (Hiša Marzini v Gorici). Elegantno shajallšče, dvorana z biljardom. Najboljša kava espres, napolitanske slad- čice, izvrstno pecivo, najboljša čokolada, likerji prvovrstnih tvrdk. Delikatese domačih in tujih kolonij. ABÄDIE? Evo vam Abadie! Najizvpstnejši clgsretni papip Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Veliha zaloga češhegs plfltna iz znone tovarne Regenctiort I Raymann, vsaho- vpstno blago za popočence hakor tudi veliha izbira mošhega in ženshega suhna. Blago solidno! Cene ztnerne! Hi ^m MM HM DDDD J4 bzdravljena ~W rj mm I U z "ajnovejšim pasom BROOCK Eft N I Mirodilnica in dišavnica I! DD E-Grapulin-Gorica DDDD naspr ijudskemu vrtn, Corso Verdi 27. y-y Prwa slovenska tvrdka d^Tf^r* m~h JOSIP KERŠEVANI w1^1 jyHJS* Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovn^ znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpani»« Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). HNDREJ mfll/RIČ Via Carducci st. 3 -GORICA - Via Carducci st.3 Touarniska zaloga usakourstnega manufaklur- nega blaga, izgotoulietrih oblek, zimskih sukeni, use po znižanih cenah. - Pri nakupu zahteuajte stenski koledar za I. 1925, katerega dobite brezplačno. .1