http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1236
ČETRTEK. 25.JANUAR / ŠTEVILKA 1236. LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA P7/P0ŠTI 6310 IZOLS^MiA / CENA 1,50 EUR
I
m
II
9I7
s v o 1: lu 411 o 71II

Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Sinkovič: KAM Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Imamo turistični produkt, ki ga ne prodajamo
V reklami za znano avtomobilsko znamko je videti Manziolijev trg, v reklami za velikega trgovca je naš ribiški pomol, glavno prizorišče reklamnega filma za proizvajalca piva bo kavarna Alle po rte.
(Mef) Za trenutek sem se počutil kot pripadnik kakšnega južnoafriškega plemena, ki se ne more načuditi številnim tovornjakom, kombijem avtomobilom, kameram, lučem in množici ljudi, ki sredi savane postavljajo svoj filmski laboratorij, zato da bi tam posneli prizor ali dva za dokumentarni film o skritih domorodcih za katero od medijskih hiš. Tako smo se mi te dni čudili silni logistiki tovornjakov s snemalno opremo, različnimi nosilci in odri, takoimenovanimi žirafami in močnimi reflektorji, ki so se umestili na začetku Ljubljanske ulice. In čudili smo se množici ljudi, ki so imeli polne roke dela, čeprav se je zdelo, da se tam nič ne dogaja. Pa se je dogajalo, saj je čakanje eno pomembnejših opravil vsakega snemanja.
»Kaj snemajo Sutjesko« so se spraševali tisti Izolani, ki so nameravali po Ljubljanski pa so jih po daljšnici poslali strogi varnostniki, ki so skoraj nepredušno zaprli območje okrog kavarne Alla porte, ki je očitno osrednje prizorišče snemanja reklamnega oglasa za neko znano blagovno znamko, ki želi na ruski trg. Izolani smo bili ob vsej tehniki in predvsem ob stroških snemanja tega reklamnega oglasa kot domorodci iz uvoda tega zapisa. V teh treh dneh so naročniki oglasa zagotovo porabili toliko denarja, kot ga vsa izolska kulturna društva in izvajalci dobijo v letu dni. O takšnih zneskih ustvarjalci propagandnih filmov za izolski turizem lahko samo sanjajo. Sredi Izole se je v dveh dneh zagotovo obrnilo vsaj sto tisočakov.
Ne vem, koliko je iz tega snemanja iztržila Občina Izola, z oddajanjem javnih površin, vključno s parkiriščem in sprehajališčem pred občinsko stavbo, zagotovo pa so nekaj zaslužili hotelirji za prenočišča, vse ostalo pa so filmarji pripeljali s seboj. In tako so sredi Izole postavili svojo potujočo restavracijo, točno takrat, ko so na drugem koncu ulice najemniki gostilne po petnajstih letih dela odvezali predpasnike in končali svojo poslovno zgodbo. Podobno so storili tudi najemniki ribarnice na tržnici.
»Bo pa prišel kdo sposobnejši« takšne dogodke vsa ta leta komentirajo občinski veljaki ter še naprej postavljajo takšne izklicne cene za najem poslovnih prostorov, da je vnaprej jasno, da bo najemnik kmalu propadel.
In če so že takšni, zakaj filmarjem ne zaračunajo »uporabe starega mesta« ampak samo javno površino. Tako bi Izola tudi v praksi postala zanimiv in dobičkonosen »turistični produkt«.
t H Lara
j Veterinarski cente Centre veterinario
HOTEL ZA MALE ŽIVALI
ALBERGO PER PICCOLIANIMALI
Trgovska ulica 4, Izola
tel 05 6401300
dežurni telefon:
031344832
nnn
INTES4 SNMB40ID BANK
mlwb>r/m:
NAROČNINA-SPOROČILA • MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
UUDJE V ČRNIH OBLEKAH
Kolona ljudi v črnih oblekah na vhodu v upravno stavbo Slovenskih železnic. Resnih, namrgodenih, vsaj tako je bilo videti na TV dnevniku. Ni bilo časa da bi jih prešteval, ampak - brez dvoma jih je bilo več kot dvajset. Potem preberem, da se je Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, »včeraj sestal z madžarsko delegacijo, ki jo vodi državni podsekretar za promet, Laszlo Mosozi.« O čem sta se pogovarjala? O drugem tiru, ve se katerem. Kaj sta se pogovarjala? O pogojih sodelovanja. Kakšni so ti pogoji sodelovanja? O tem se še niso dogovorili. O čem so se dogovorili? O ničemer, vsaj tako sta za javnost povedali predstavnici »zainteresirane javnosti,« tiste, kateri iz nebeških višin oblast trpa roke v žepe in denarnice, pod pretvezo, da skrbi za blagor države in nas, državljanov. In edinega pristanišča, ki ga počasi uničujejo. Ali pa ga vsaj želijo prodati najboljšem ponudniku. Za drobiž.
»Ne pogovarjamo se o obremenjevanju koncesijskega območja, o odpiranju koncesijske pogodbe, o delu na katerihkoli storitvah, ki bi bile kakorkoli v škodo Luke Koper, ne pogovarjamo se o lastništvu Luke Koper, niti se ne pogovarjamo o lastništvu infrastrukture,« je povedal državni sekretar za časopise. Ni pa povedal - o čem je tekla beseda med predstavniki slovenske države in delegacijo madžarske države. A to je edino kar zanima nas, davkoplačevalce, zaposlene v Luki in poslovne partnerje, ki v Koper dovažajo in iz njega odvažajo. V Kopru jih iztovarjajo in pretovarjajo, svoje proizvode, od avtomobilov in kontejnerjev, do premoga in druge robe. Pa ne samo za potrebe Slovenije in Madžarske, temveč za dober del sveta, od Japonske in Nove Zelandije, do skandinavskih držav, Francije, Nemčije, da o Grčiji in državah med Atenami in Koprom niti ne govorimo. Toliko besed, spletk, javnih in skrivnih računic in računov, sporov, vse zaradi par kilometrov železniških tirov, je možnih samo na tem koščku sveta, ki je vse bližje stanju kolapsa pameti. Stanju brezumja. V katerem su pokradena, uničena gradbinska podjetja, ki niso samo zgradila lastne zemlje, temveč so gradila avtoceste, letališča, nadzemna in podzemna stanovanja, cela mesta z vso bogato infrastrukturo, mostove, vodovode, elektrifikacije, bolnice, železniške tire, po celem svetu. Komplet, »pod ključ.« In vsi so, za tedanje čase, bili bogati. Delavci so domov pošiljali in prinašali lepe plače, šolali so se, bili so samozavestni in hvalili so se s svojim delom in kazali so slike z gradbišč, od puščavskega peska, v katerem so začeli, do dokončanega letališča, ali novozgrajenega mesta, ali avtoceste, ali hidroelektrarne. Ali železniške proge. Ali kilometrskega viadukta in večkilometrskega predora. In vse to je uničila in poskuša uničiti, še to malo, kar je ostalo, četrtina neumnosti, četrtina napuha in dve četrtini pohlepa ljudi v črnih oblekah, ki nič od tega ne znajo narediti, čeprav znajo namestiti javne razpise, lažne stroškovnike, podkupiti tiste druge in vzeti podkupnino od tistih prvih. Za novo črno obleko in črn avtomobil in barvno jahto in vikendico. In račun na Kajmanskih otokih, ali tam nekje, v Lichtensteinu ali Švici, na primer.
Ko je umrl Predrag Lučič, sem želel nekaj napisati o njem. Pa ne znam. Ali ne morem. Je pa napisal on in namesto, da sam pišem o njem, zapišem, kaj on sporoča nam:
»Hej Kreteni, jošte živi/ Riječ naših predaka/ Dok u nama misao zrije njihovih bedaka/ Živi živi duh kretenski /živjet češ vjekovma/Zalud nas je pamet takla/Nismo bili doma. Mi stojimo postojano kao buda-line/Proklet bil izdajica svoje Kretenine.«
Naj mi jezikovni puritanci oprostijo, ampak mislim, da ni potrebe, da bi to prevedli. Oni pa lahko to naredijo sami, če znajo, vedo kako ali to sploh razumejo. Vsakemu kretenu je jasno, kaj je komu Predrag sporočil. Za to pa res ne rabiš prevoda.
VPIS V1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO Z018/2019
ISCRIZIONE ALLA PRIM A CLASSE PER L'AN NO SCOLASTICO 2018/2019
Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1. 2012 do 31.12. 2012, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu:
Le tre scuole elementari di /sola avvisano tutti i genitori dei bambini noti dal 1/1/2012 al 31/12/2012 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue:
OŠ LIVADE IZOLA		
TO/MA	6. 2. 2018	8.00-16.30
SR/MER	7. 2. 2018	8.00 -14.00
OŠ VOJKE ŠMUC		
PO/LU	5. 2. 2018	8.00 -16.30
TO/MA	6. 2. 2018	8.00 -14.00
KORTE SR/MER	7. 2. 2018	13.30-15.30
SE DANTE ALIGHIERI		
PO/LU	5. 2. 2018	8.00 -17.00
TO/MA	6. 2. 2018	8.00 -14.00
Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul., Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul., Ul. OF, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča ter Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b.
Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2018/2019 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo na:
OŠ VOJKE ŠMUC: Ul. M. Kleve, Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b, Veluščkova ul., Ul. F. Marušiča,UI. Istrskega odreda, Kajuhova ul.. Partizanska ul., Ul. OF, Prešernova cesta do križišča s Kajuhovo ulico.
V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev.
Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devona iscrivere ilpropriofiglio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo.
Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti bambini provenienti da entrambi i distretti.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Per informazioni aggiuntive potete chiamare:
OŠ LIVADE: 6625-576 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-152 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-240
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Otok je zahtevnejši projekt kot javni WC
Ob koncu prejšnjega tedna so mediji prinesli informacijo, da je gradnja otoka v Viližanskem zalivu pravzaprav že »gotova stvar« in da se morata obe občini le še dogovoriti z ministrstvom za prostor in infrastrukturo o nekaterih podrobnostih. Pa verjetno ne bo šlo tako zlahka.
Idejna skica otoka iz osnutka Občinskega prostorskega načrta. Zlobneži so ga že poimenovali ščegetavček.
Gradnja otoka takšnih dimenzij je zagotovo urbanistični projekt prve vrste. Morda bi ga lahko primerjali celo z viaduktom Črni kal, čeprav verjetno tehnično ni tako zahteven, je pa občutljiv, saj posega v tisto malo morja, kar ga sploh imamo.
Razmišljanja o otoku so stara in predali so polni različnih idejnih in celo več kot le idejnih načrtov. O otoku so razmišljali udeleženci različnih urbanističnih delavnic, pripravljale! regionalnega in državnega prostorskega načrta, kjer je bil celo med petimi najpomembnejšimi infrastrukturnimi objekti pri eni od prejšnjih vlad. Načrt še ni realizacija V informacijah, ki so sledile tiskovni konferenci na kateri so predstavili skupne načrte urejanja obale med Koprom in Izolo je kar obveljalo, da je gradnja otoka takorekoč dogovorjena.
Na občini so novinarjem že potrdili namero, da bi zanj uporabili odvečni material iz gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, da je otok že sestavni del regionalnega načrta in da se, po podpisu dogovora s koprsko občino lahko začnejo pogovarjati z ministrstvom za infrastrukturo in Projektnim podjetjem 2TDK o operativni izvedbi tega projekta. Za povrh smo še izvedeli, da je otok vseskozi umeščen v občinski prostorski načrt.
Prav slednje daje vedeti, da smo še vedno v območju planiranja in daleč od realizacije, saj ni skrivnost, da občinski prostorski načrt še ni pripravljen za sprejem in bo veljaven šele takrat, ko bodo nanj dali soglasja vsi soglasodajalci in ga bo sprejel občinski svet. Do takrat je Občinski prostorski načrt samo dokument, ki nastaja na osnovi dogovarjanja med občinsko oblastjo in izdelovalcem.
Javnosti ni več
Po svoje pa takšna trditev pritrjuje ugotovitvam, da se je vpliv javnosti na sprejemanje-temeljnih prostorskih dokumentov tako zmanjšal, da ga skorajda ni več opaziti. To je seveda v popolnem nasprotju z Agendo 22, ki govori o vključevanju prebivalstva v soodločanje o vseh pomembnih posegih v prostor, vendar to očitno ne skrbi ne oblasti, niti političnih strank, ki jih javnost zanima le ob volitvah.
»Izolski otok« sicer ima večinsko podporo v notranjosti Slovenije, je pokazala anketa, ki so jo izvedli pred leti, medtem ko ga je v Izoli podpiralo manj kot polovica vprašanih. Pomisleke so imeli tudi naravovarstveniki.
Pred leti je sicer bila aktualna ideja, da bi izolski otok gradili z materialom, ki so ga izkopali ob gradnji tunela Markovec, vendar takrat enostavno ni bilo dovolj časa za sprejem vseh potrebnih dokumentov. In zelo verjetno se bo kaj takega ponovilo tudi tokrat, saj je drugi tir že projektiran, medtem ko je otok še v fazi idejnega načrta, od tam do sprejetja načrta pa je dolga pot.
Korenček pa je tukaj: 40.000 kvadratnih metrov otoka, ki bi jih namenili predvsem plažam, manjši gostinski ponudbi ter številnim urejenim zelenicam in morda celo botaničnemu vrtu.
Met
Opremljanje Šareda
Občina Izola je na svoji spletni strani objavila javni razpis za prvo fazo komunalnega opremljanja na Šaredu in vabi vse zainteresirane ponudnike, da skladno z razpisno dokumentacijo predložijo ponudbe. Najprej bo na vrsti povezava kanalizacijskega omrežja Izole s Šaredom, v naslednjih fazah pa bo zgrajena kanalizacija znotraj naselja Šared, razširjene bodo ceste in pločniki na omenjenem območju ter urejeni novi ekološki otoki in javna razsvetljava. Prav tako bo Elektro Primorska postavil nove elektro transformatorske postaje.
Za prvo fazo opremljanja in vse dosedanje odkupe potrebnih zemljišč bo skupno namenjenih dobrih 1,5 milijonov evrov, kar ustreza znesku do sedaj prodanih občinskih zemljišč in akontacij komunalnega prispevka na območju Šareda. Občina Izola se v skladu z obljubami drži načela, da prihodki iz prodaj premoženja na Šaredu ostanejo na Šaredu preko investicij v novo komunalno infrastrukturo.
V skladu s sprejetim načrtom komunalnega opremljanja območja Šared, ki je bil sprejet na osnovi prostorskega načrta OPPN Šared pričenja Občina s prvo fazo komunalnega opremljanja, ki bo po načrtih izvedena predvidoma do konca letošnjega leta. Zajemala bo izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki bo Šared povezal z Izolo in naprej s skupno čistilno napravo v Kopru v dolžini cca. 1,9 kilometrov. Javni razpis je bil objavljen 15. januarja in se zaključi 5. februarja letos.
projekt potniškega terminala, namesto otoka.
OBVESTILO
Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. obvešča, da bo podjetje Telemach d.o.o., v ponedeljek 22.1.2018 pričelo z gradbenimi deli v starem mestnem jedru občine Izola in sicer izvedba kabelske kanalizacije za napeljevanje optičnega omrežja.
V času izvajanja del bo potekala delna zapora cest po več zapornih fazah. Gradbena dela bodo trajala predvidoma od 22.1.2018 do 9.2.2018.
Vse udeležence v prometu in občane prosimo za razumevanje.
I
komunala
izda - isoia
Izola
Že dlje časa ni bilo veliko slišati o Klubu izolskih študentov in dijakov. Po nesrečni avanturi v »tržne« vode z najemom lokala Publique pod stadionom, ki se nikakor ni
Ko smo pred tremi tedni na uredništvu dobili elektronsko sporočilo, v katerem se avtor sprašuje, kaj se dogaja s Klubom izolskih študentov in dijakov, se nismo pretirano začudili, saj smo se podobno spraševali tudi sami. Nekoliko pa nas je presenetilo, da je avtor sporočila omenjal tudi morebitno neracionalno porabo sredstev, ki jih prejema KIŠD.
Avtor zapisa pravi, da KIŠD preprosto ne deluje ter, da klub dejansko iz ozadja vodijo osebe, ki sploh niso študentje. Zanima pa ga predvsem kako je bilo porabljenih kakšnih 50.000 Eur, ki jih je klub, po podatkih Erar-ja prejel v zadnjih dveh letih.
Seveda nas je zanimalo, kaj o tem pravijo v vodstvu kluba, za katerega smo uspeli ugotoviti, da ga kot predsednik vodi Blaž Slavec, medtem ko smo iz spletne strani društva izvedeli le, da je predsednik preklical oziroma premestil volitve v odbore na kasnejši datum, ter da so v tem obdobju prenovili info točko. Poskusili smo kontaktirati vodstvo kluba preko uradnega naslova za elektronsko pošto, a brez povratne informacije. Le preko telefonskega pogovora z dekletom, ki dela na info točki smo ugotovili, da je sporočilo prišlo na pravi naslov in da odgovor pripravljajo. Tega, ter obrazložitev, kakšne aktivnosti izvaja društvo in kako to, da so prekinili sodelovanje z društvom Animov, nam je po dveh tednih posredoval predsednik KIŠD-ja Blaž Slavec, ki navedbe zgoraj omenjenega sporočila v celoti zavrača. Zapisal je tako-le:
Kaj pravi KIŠD
»Najprej v celoti zavračamo kakršnekoli navedbe glede negospodarne porabe sredstev. Finančna sredstva, katera KIŠD prejema iz koncesije študentskega dela, smo v zadnjih dveh letih porabljali za dogodke in aktivnosti članov KIŠD. Tovrstno delovanje primeroma zajema:
-	vzpostavitev in delovanje info-točke v letu 2016 in 2017
-	vadba na odprtem 2016
-	Škisova tržnica 2016 - maj 2016
-	Krvodajalska akcija - marec in maj 2016
-	Nogometni turnir 2016
-	FIFA 16 PlayStation 4 turnir 2016
-	Tedenska smučanja 2016-2017
-	Škisova tržnica - maj 2017
-	Športni dan z odbojko na mivki v sodelovanju s Klubom študentom občine Piran - julij 2017
-	Floatie party v sodelovanju s Klubom študentom občine Piran -julij 2017
-	Izlet v Apualandijo v sodelovanju s Klubom študentom občine Piran - avgust 2017
-	Sodelovanje s fitnesom Invictus od avgusta 2017
-	Sodelovanje s servisom Biro Izola za ugodnejše tiskanje od oktobra 2017
-	Paintball v sodelovanju s Klubom študentom občine Piran -okotber 2017
-	F1FA17 PlayStation 4 turnir - november 2017
-	Prenovitev prostorov KIŠD od decembra 2017
-	Projekt (p)ostani član od januarja 2018
-	Brezplačna EYCA kartica od januarja 2018
Nekaj navedenih dogodkov in sodelovanj je bilo objavljenih tudi na naši Facebook strani.
Prav tako smo del sredstev namenili poplačilu vseh dolgov, nastalih zaradi stare investicije v bar Publipue in za poplačilo že
starega dolga do SAZAS-a. Sanacija dolgov kluba in racionalizacija stroškov je tudi pripeljala do tega, da se je v zadnjih dveh letih izvajalo manj aktivnosti, kot prej.
Ne drži, da smo prekinili sodelovanje z društvom Animov. Nasprotno, KIŠD si prizadeva za zdravo sodelovanje z vsemi mladinskimi društvi iz Izole. V primeru društva Animov je šlo za to, daje potekla sklenjena pogodba za najem prostorov.
Namreč, KIŠD je z Društvom Animov imel sklenjeno pogodbo za obdobje 1.1.2017 - 31.12.2017. Pogodba je potekla, zato se je društvo Animov izselilo iz prostorov kluba. Društvo je tudi našlo primernejše prostore in zato sporazumno ni prišlo do podaljšanja pogodbe. Kljub temu si v KIŠD trudimo za dobre odnose z izolskimi, pa tudi z vsemi ostalimi organizacijami, namenjeni mladim in vsa zainteresirana društva vabimo k sodelovanju.
To pa še ni vse. Spodnji prostor smo v celoti izpraznili, saj ga želimo v prvi polovici leta obnoviti ter tako vzpostaviti primerno stičišče za izolske dijake in študente. Info točka je sedaj urejena v zgornjem prostoru z urnikom: ponedeljek, sreda, petek od 16.00 - 20.00, zato vabimo vse študente in dijake, da se včlanijo v KIŠD.
Trenutno se trudimo, da bi delovanje kluba še bolj približali mladim v Izoli in zato tudi iščemo študente ter dijake, ki bi lahko bolj aktivno sodelovali pri načrtovanih klubskih projektih. Tako pozivamo vse zainteresirane, da se oglasijo v času uradnih ur in nam pomagajo nadaljevati zgodbo mladinskega povezovanja v Izoli.«	ur
Državni sekretar o obdavčitvah
V začetku letošnjega leta so stopile v veljavo različne spremembe na področju obdavčitve. Predvidene ukrepe države in smeri razvoja obdavčitve bo danes, v četrtek, 25. 1. ob 17.00 v prostorih Mladinske knjige na Kristanovem trgu, predstavil Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, pristojen za področje davčnih, carinskih idr. prihodkov ter FURS.
Dogodek je brezplačen in odprt za vse, najava je zaželena.
Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2018
Člane društva invalidov obveščamo, da z dne 13.11.2017 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2018. Razpis bo trajal do 28.02.2018.
7-Dnevno ohranjevanje zdravja v termah dobrna
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja, ki bo v Termah Dobrna, dne 26.03. - 02.04.2018. Možnost plačila tudi na obroke. Odhod: 26.03.2018 Prihod: 02.04.2018. Vse informacije dobite na društvu. Vabljeni k vpisu!	Predsednik Dl Izola:
Franc Poropat

Izola
Iz Zdravstvenega inšpektorata so nam kmalu odgovorili, da dopis razumejo kot prijavo in nam nato še dodatno predstavili postopke.
V primeru prijav, ki se nanašajo na prisotnost golobov in s tem povezanim kopičenjem golobjih iztrebkov in kadavrov, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije izvede pregled lokacije. Na podlagi ugotovitev nadzora ZIRS v nadaljevanju zaprosi Nacionalni institut za javno zdravje za pripravo strokovnega mnenja o potrebnih ukrepih v skladu z določili Zakona o nalezljivih boleznih. V kolikor iz strokovnega mnenja NIJZ izhaja, da ugotovljeno stanje predstavlja tveganje za pojav nalezljivih bolezni, se zavezancu (lastniku) odredi ukrepe iz strokovnega mnenja kot so na primer: čiščenje, preprečevanje možnosti gnezdenja, zmanjšana dostopnost do hrane, DDD...
Sredi januarja pa so nas obvestili, da so opravili ogled lokacije in da iz strokovnega mnenja NIJZ, pridobljenega dne 8. 1. 2018 ponovno izhaja, da razmere v porušeni stavbi na Kocjančičevi ulici v Izoli ne predstavljajo nevarnosti za pojav nalezljivih bolezni.
V konkretnem primeru torej niso potrebni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, zato ZIRS v okviru svojih pristojnosti nima zakonskih podlag za nadaljevanje postopka in ukrepanje.
Odgovor inšpektorata nas je, seveda, presenetil in razočaral, še posebej zato, ker smo bili prisotni, ko je inšpektor prišel na ogled porušene hiše v samem središču mesta. Glede na to, da smo imeli ključe vhodnih vrat smo mu odprli, da si ogleda stanje, vendar ga je že prvi pogled odvrnil od misli, da bi sploh vstopil v ruševino. Le od daleč je opazoval debelo gomilo različnih iztrebkov in poginule golobe, ki visijo naokrog ter zraven nekaj komentiral, da bi vstopil v objekt pa se ni odločil. Kako je uspel z razdalje ugotoviti, da nevarnosti ni, nam ostaja neznanka.
Seveda bomo na problem še opozarjali, saj se le še povečuje in ne zmanjšuje. Še posebej poleti, ko sonce segreje notranjost ruševine. Zavedamo se problema, da bo za plačilo storitve težko najti plačnika, vendar to ne bi smel biti razlog za neukrepanje.
uredništvo
KAVA BREZ KOFEINA IN VOLITVE BREZ VOLIVCEV
75
\
IzoU-kota
Povezovalni humanitarni dogodek Evento umanitario allNnsegna delCunita
OBJEM JE DARILO, OBJEM JE ZDRAVILO
UN ABBRACCIO, UN'EM0ZI0NE
26.1.ob/alle 19:00
Avditorij Portorož
Predavanje Sanele Banovič. dr. med zdravnice, ki je predramila Slovenijo. Glasbeni gost: Slavko Ivančič
Objem je darilo, objem je zdravilo so Lionsi naslovili prireditev ob 100 letnici lionizma, maja letos v Ljubljani, objem pa jih spremlja pri vsem kar počnejo. Ko doniramo, objamemo. Simbolično in dobesedno. In tako so člani Lions kluba Izola naslovili tudi petkovo humanitarno prireditev v portoroškem Avditoriju, kjer bodo zbirali denar za opremo prostorov v katerih bodo v Izoli lahko opravljale delo strokovne delavke Svetovalnega centra za otroke, mladoletnike in starše iz Kopra. Trenutno to delo opravljajo v prostorih OŠ Livade, ki si jih delijo s taborniki, zdaj pa so z občino Izola podpisali dogovor o tem, da bodo v Koprski ulici dobili prostore za to dejavnost. Lionsi pa bodo poskrbeli, da bodo prostori primerno opremljeni.
Na prireditvi v portoroškem Avditoriju bo predavala Sanela Banovič ob glasbeni spremljavi Slavka Ivančiča.
Sanela Banovič, dr. med., je tista zdravnica, ki je s svojimi človeškimi, inteligentnimi in duhovitimi nagovori, predavanji, predramila Slovenijo. Uči, kako se povezujeta duševno in telesno, kako človek vsak dan potrebuje kaj lepega, tudi objem.
Avditorij Portorož, 26.1.2018 ob 19.00, vstopnina: 12 Eur
piše: Barbara Motoh Bračanov
V enem izmed večerov preteklega tedna sem naredila hudo napako in prebrala članek o morebitnih kandidatih za novega izolskega župana (kar je sicer še čisto ok) in le- temu pripadajoče komentarje. Pa me ne skrbijo kandidati, da ne bo pomote; skrbi me očitno vsesplošno veljavno pravilo, da vedno volimo proti, se pravi tega ne bomo volili, zato ker je naredil to, nje ne zaradi onega in tistega tretjega ne, ker je njegova teta v tretjem kolenu goljufala pri ščinkah že ko je bila majhna. Nihče ne pove ničesar dobrega o nobenem izmed kandidatov, pa ne samo to - tudi tisto slabo se vedno znova in znova sprovede na osebne zamere; nekje na ravni “poznal sem ga že, ko je bil mulac, in že takrat ni bil nič prida”. Kaj pa kakšen (bog ne daj!) volilni program, ali pa morda celo kakšna celovita podoba Izole, kot naj bi bila?
Kar je meni pri (bodočem) županu pomembno je:
•	da se sprehodi po Izoli, pozdravi krajane - tako tiste ki imajo zveneče ime kot tiste, ki sedijo na polički pred trgovino,
•da ve, kje bodo brezdomci prenočili naslednjo zimo,
•	da prisluhne materi samohranilki brez izpita za avto na vrhu Šareda, katere plača komaj komaj zadošča za najemnino, in ji da prednost pri pridobitvi stanovanja v centru Izole,
•da v občinski upravi zaposli Izolane - pa ne zaradi lokalpatriotizma, ampak zato, ker bodo dihali in živeli s krajem ter mu znali povedati, kaj le-ta potrebuje,
•da ga bo zanimala mladina, kljub temu, da trenutno mladinski programi niso moderni - konec koncev bomo svoj svet zapustili njim Pa še bi lahko naštevala. Na vsak način me ne zanima, če se je nekoč slikal/slikala z nekom ki ga ne maram; če se je ločil/ločila, ker ne poznam razloga zakaj; če ima na vrhu hiše bazen, pristajališče za helikopterje ali krvno banko za komarje; vse to sploh ni moja stvar.
Želim si pa Župana ali Županjo, z veliko začetnico in z veliko dušo. In za to bomo potrebovali več kot le imena, drugače se nam znajo zgoditi še ene volitve proti - v smislu “karkoli, samo to ne”. In to je po mojem mnenju najslabše, kar se lahko še zgodi...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stedna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.


Šolstvo
Tudi nova šola se počasi stara
Ni običaj, da se spominjamo starosti nekega objekta, toda v primeru Osnovne šole Dante Alighieri, se je vredno spomniti dogodkov, ki so pripeljali do novogradnje in odprtaja, ki je imelo meddržavni pomen,
Pred četrt stoletja so učitelji, učenci in starši v “stari italijanski šoli” ugotavljali, da staro poslopje enostavno ne ustreza več objektu v katerem bi potekal sodoben pouk.
Takrat so se začela dogovarjanja o gradnji nove šole in pred 20-timi leti, so, v prisotnosti številnih uglednih gostov, med katerimi sta bila tudi oba predsednika držav, Milan Kučan in Oscar Luigi Scalfaro, slavnostno odprli vrata nove šole. Predsednika sta ob tej priložnosti tam posadila tudi oljko prijateljstva, šola pa je zaživela dinamično življenje, ki je danes pripeljalo do tega, da je prostora v njej enostavno premalo za vrtec in osnovno šolo. Tudi kakšna gradbena napaka se je pokazala v teh letih, saj se bodo prav letos lotili sanacije strehe, ki zamaka ob vsakem večjem nalivu, sicer pa je šola v dobrem stanju in ni slučaj, da se vpis na šolo in v vrtec povečuje.
600 let javnega šolstva
Šolstvo ima v Izoli bogato zgodovino, saj bomo naslednje leto praznovali okroglo, 600 letnico, javnega šolstva v Izoli (1419), ko je bila Izola pod upravo Beneške republike in so na latinski in italijanski šoli poučevali duhovniki,
laično šolstvo pa so tudi pri nas uvedli Francozi. Poslopje osnovne šole v Gregorčičevi so zgradili leta 1899 in jo poimenovali po Danteju Alighieriju, ki ga zaradi rokopisov Božanske komedije, ki so nastajali tudi v Izoli, povezujemo z našim mestom. Po 2. svetovni vojni je ta šola nekaj časa gostila tudi učence slovenske šole, saj so se razredi, zaradi množičnega izseljevanja Italijanov skoraj povsem izpraznili. Pomembno vlogo pri dogovarjanju za novo šolo je imela takratna ravnateljica Amina Dudine, seveda ob podpori župana Maria Gasparinija in za njim županje Brede Pečan, v času katere so šolo tudi odprli. Na sinočnjo slovesnost so, poleg nekdanjega predsednika Milana Kučana povabili še italijanskega ambasadorja v Sloveniji
V vrtcu Mavrica Izola nas je obiskal g. Boštjan Benedetti, eden izmed tekmovalcev letošnje televizijske oddaje The Biggest Loser Slovenija. Povabili smo ga medse v okviru sodelovanja s starši, saj njegova najmlajša hčerka obiskuje skupino »ježek« v enoti Školjka. Skupaj smo se zbrali v vrtčevi telovadnici, kjer smo najprej sodelovali pri pogovoru z Boštjanom o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, v nadaljevanju pa smo pod njegovim vodstvom izvajali različne komplekse gimnastičnih vaj brez rekvizitov, individualno in v parih. Otroci so pri dejavnostih z veseljem sodelovali. Podaril nam je tudi majico, ki sedaj krasi našo igralnico. Zahvaljujemo se mu za sodelovanje in mu želimo uspešne treninge tudi v bodoče.	Tadeja Fatur
Paola Trichila, generalnega italijanskega konzula v Kopru Giuseppeja D'Agosta, predsednika Italijanske unije Maurizia Tremula in rektorico Ljudske univerze v Trstu Cristino Benussi.
Ob tej priložnosti so, ob oljki prijateljstva, ki sta jo pred 20. leti posadila oba predsednika, postavili in odkrili še spominsko ploščo.
Več kot 300 otrok in učencev
Šolo zdaj obiskuje 168 učencev, vrtec pa 140 otrok. Čeprav so pred petimi leti dogradili štiri nove učilnice jih je še vedno premalo, saj so precej prostorov namenili vrtcu.
Kot je v pogovoru za Mandrač pred kratkim povedala ravnateljica Simona Angelini, je šola za delo in uspehe prejela Žagarjevo priznanje, še bolj ponosni pa so na dejstvo, da je njihova šola na nek način tudi šola enakosti v različnosti, saj jo obiskuje veliko otrok priseljenih staršev, ki želijo na ta način spoznati italijanski jezik ali pa jim je šola s svojo velikostjo primernejša za vključevanje teh otrok v šolsko in izolsko sredino.	ur
Zdrava prehrana je v Izoli doma
V	prostorih Srednje šole Izola je v teh dneh še kako živahno. Izolskim dijakom so se pridružuli dijaki in učitelji partnerskih šol iz Italije - Isti-tuto di istruzione superiore Galileo Galilei iz Jesija, Nizozemske - Elde College iz Schijndel in iz Španije - IBS David Bujan iz Cambre. Gre za šole, ki so vključene v projekt Erasmus-t- - Šport in zdrava prehrana za integracijo. Projekt je načrtovan za obdobje od 1. 9. 2017 do 31. 8. 2019.
Cilji projekta so spremeniti sodelujoče šole v okolje, ki spodbuja zdravje in dobro počutje in s tem zagotovi integracijo. V projektu bodo s pobudami in ponujenimi možnostmi telesne aktivnosti spodbujali mlade k zdravemu načinu življenja kot orodju za socialno vključenost. Dijake bodo izobraževali in spodbujali k aktivni vlogi pri odločanju o pravem načinu življenja: uživanju različnih zdravih živil, uravnoteže prehrane ter športne aktivnosti. V času projekta bodo potekale številne izmenjave dijakov in učiteljev.
V	Izoli so gostom ponudili program, ki sledi ciljem projekta. Tako se dijaki v času srečanja športno udejstvujejo, s pomočjo domačih mladih »kuharjev« pa se učijo priprave zdrave prehrane. Pripravili so jim tudi bogat kulturni program, skozi katerega spoznavajo izolsko šolo, regijo in Slovenijo. Kot pravijo na Srednji šoli Izola, bodo gostje spoznali kulturne značilnosti, gastronomijo in zakaj smo Slovenci športen narod.
V DEŽELI RAJSKO MILI
Prokrustova postelja
Prokrust je bil legendarni ropar, živel je blizu Aten. Z gostoljubjem je zapeljeval mimoidoče potnike in jim nudil prenočevanje. Ko je goste oropal, jih je privezal na postelje in jih prirejal po svoji postelji. Če so gosti imeli predolge noge, jih je odsekal, če prekratke jih je nategnil. Postelja predstavlja, kako se s silo prikrojuje kaj določenim normam. (Seveda, če norme obstajajo).
OKOLI LETA 1987
Ko sem tega leta prišla na pristojni urad in izrazila željo, da bi mi dali v zakup košček zemlje, me je uslužbenka odpravila, naj grem na teren in najdem ustrezno parcelo, pa mi jo bodo dodelili. Dobila sem parcelo, neprehodno zaraščeno, saj se je po njej razlivala voda iz višje ležečega izvira. Mej parcele ni bilo mogoče ugotoviti. Na uradu mi je uslužbenka dejala: “počistite in bomo prišli določit meje”. Na 7851 m2 zaraščene površine se je prikazalo 22 teras, od tega pa je okoli 600 m2 zaradi skalovja neobdelovalne površine. Čiščenje parcele je trajalo dve leti. S sklenitvijo pogodbe sem plačevala najemnino, čeprav zemljišča še ni bilo mogoče obdelovati.
V pogodbi je zapisan poduk, da sem dolžna s parcelo ravnati kot umni gospodar in po prenehanju pogodbe vzpostaviti prvotno stanje. Ob najemu parcele je bilo zemljišče kategorizirano kot travniki in pašniki. Danes pa je na njej 100 rodnih oljk. Po izjavi mag. Sergeja Žvaba je vzorno obdelana.
PO 15- tih LETIH
Zaprosila sem za podaljšanje pogodbe. Predložila sem novih 8 dokumentov. Pogodba je bila podaljšana za 31 let, jaz pa bi imela 100 let.
PRED TREMI LETI
Takrat sem dala pisno odpoved najema zemljišča. Ker je bilo od strani Zavoda vse tiho, sem po letu in pol z mapo dokumentov odšla na ustrezen urad. Ko sta uslužbenca zagledala zajetno mapo sta izrazila željo, da jima jo izročim, a sem odklonila.
Povedala sem jima, da se za parcelo zanima mlad domačin.
Zadeva se je začela pomikati po birokratskih manirah:
•	Po telefonu je bilo ukazano, da moram odstraniti železje okrog poljske hišice, kjer železja ni bilo.
•	Odstraniti moram ploščo nad skalami zemljanke poleg hišice.
•	Dovolili so, da lahko ostaneta zbiralnik za vodo in steklenjak, ocenjena na 300 evrov.
•	Iz dopisa ni razvidno iz katerih zakonskih predpisov izhajajo te zahteve. Manjka tudi pravni poduk kam se lahko pritožim. Zvrtala pa sem, da se lahko pritožim na republiško komisijo, ki jo vodi g. Martin Brus. Na pritožbo so odgovorili, da sem dolžna plačevati najemnino in obdelovati parcelo do zaključka postopka.
Iz povedanega se vprašam: Kako na parceli vzpostaviti prvotno stanje po 30-tih letih obdelovanja? Kdo bo povrnil vložen denar pri ustvarjanju pogojev za obdelovanje zemlje, za urejanje vode, ki se je razlivala po parceli in kdo bo povrnil stroške za ureditev dovoznih poti?
Mimogrede vprašam politike rajsko mile dežele naslednje:
-	Na podlagi česa je država podržavila naše skrbno vzdrževane gozdove.
-	Čigave so mrliške vežice, otroški vrtci, igrišča, telovadnice, vodovodi, električni vodi, ... zgrajeni s samoprispevki in prostovoljnim delom delovnih ljudi.
Dragica Markovič pri 83 letih sama ne more več obdelovati oljčnika, in je hotela zakupno pogodbo vrniti. A to bo lahko storila šele, ko bo porušila zemljanko in leseno lopo, čeprav je imela soglasje Zemljiške skupnosti Koper za postavitev 34 m2 velikega kmetijskega objekta.
PLAČAJ PAMIR
Ker po treh letih odpovedi pogodbe in pri mojih 83-tih letih nisem poravnala lanske najemnine, so mi iz ljubljane zažugali: "Sklad KZG "s RS vam sporoča, da vztraja pri ~ odločitvi komisije. Dokler pogojna ^odstopna izjava ni sprejeta, imate zakupljeno zemljišče v posesti, ste S ga dolžni ustrezno obdelovati in f plačevati zakupnino. Zato vas prosimo k plačilu zapadlih dajatev." Izvedela sem, da ta komisija deluje po telefonu. Gospod Žvab, ki je poslal članom komisije svoje mnenje, je skromno zavzdihnil: »Upam, da so gradivo vsaj prebrali.«
Iz vsega doslej povedanega, je mogoče sklepati, da ima država vedno prav. Da z ustanavljanjem različnih komisij in odborov ljudi lahko far-bamo po mili volji. Da so pomembne samo informacije, ki potekajo iz Ljubljane navzdol in tiste, ki jih iz pisarn pošiljajo odgovorni uslužbenci navzgor. Oboji niso nikomur odgovorni in se izgovarjajo na različne komisije in odbore. Ne zanima jih koliko oljčnih nasadov je zraslo v 30-tih letih, kako so oddane parcele obdelane. Ne vidijo ker nočejo videti, da nasadi propadajo tudi zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov.
Zato politike rajsko mile dežele sprašujem, kdaj bo uveljavljena osebna odgovornost za birokratski stan? Kdaj se bo naša država začela lotevati večjih posegov dobro pripravljena? To kar se dogaja z najemniškimi pogodbami državne zemlje, je čista improvizacija in razburjanje ljudi. Iz povedanega sledi, da nam Prokrustov ne manjka in jih tudi v bodoče ne bo zmanjkalo. Vzoren učenec je izolski župan g. Kolenc. V deželici rajsko mili je tako kot v ruski pravljici, da bolni zdravega nosi. Dragotina Markovič
Pizzeria Odeon še nima najemnika
Pizzeria Odeon, ki je domovala v stavbi na Drevoredu 1. maja, kjer je tudi kinodvorana z istim imenom, je pred približno letom dni prešla z upravljanja Centra za kulturo, šport in prireditve na Občino Izola in zdaj na Komunalo, ki je prevzela upravljanje poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. Te dni tam potekajo razna ureditvena dela, vendar, kot smo neuradno izvedeli, lokal še nima novega najemnika, saj je reševanje zapletov s prejšnjim najemnikom še v pristojnosti sodišča. Zato pa so se prenove lokala lotili lastniki slaščičarne Jagoda. Zamenjali bodo opremo in nekaj naprav, saj pravijo, da slaščičarna vsakih toliko let potrebuje malo nove podobe in nekaj novega duha.

S^t
Kickboxerji odlično začeli sezono
Mladinci z zmago proti Škofji loki
Naše mlajše selekcije so začele z tekmami v svojih polfinalnih skupinah. V soboto in nedeljo so bile na sporedu tekme v kategorijah Starejših dečkov A in B, ter kadetov in mladincev.
Sobotono popoldne bi se moralo začeti s tekmo starejših dečkov A, vendar je gostujoča ekipa iz Metlike prihod zaradi bolezni trenerja zadnji trenutek odpovedala. Tako so na parket stopili samo kadeti, ki so se pomerili v obalnem derbiju proti rokometašem RD Koper 2013.
Žal pa naši fantje tokrat niso bili povsem pri stvari in ekipa Kopra je tekmo povsem zasluženo dobila in zmagala z rezultatom 22:32. Naši rokometaši so imeli zelo slab dan, saj nihče ni pokazal tistega kar je sposoben. Upajmo, da bodo fantje slab vtis popravili že v soboto, ko odhajajo na gostovanje v Ribnico.
V nedeljo se je identična slika prikazala tudi pri tekmi starejših dečkov B, ki so gostili aktualne državne prvake, ekipo ŠD Mo-kerc-IG, ki je upravičila sloves in Izolane gladko premagala z rezultatom 15:35.
Zato pa so nas razveselili mladinci, ki so premagali zelo dobro ekipo Škofje loke. Gostje so bili pred tekmo absolutni favoriti za zmago, saj so na prvem srečanju v Škofji loki, Izolane premagali z visoko razliko desetih zadetkov. Vendar je bila tokratna tekma v Izoli povsem druga zgodba in Izdani so z borbeno igro uspeh premagati favorizirane goste. Mladinska ekipa bo naslednjo tekmo odigrala v bližnjem Kopru, kjer se obeta nova prava rokometna poslastica.
Jadranje
V	Miamiju se je začela regata za svetovni pokal
Prvi tekmovalni dan prve letošnje regate za svetovni pokal je minil v znamenju iskanja na veter. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v razredu 470 v edinem odja-dranem plovu zasedli 5. mesto.
V	razredu 49er Peter Janežič in
Sebastian Prinčič po deh odja-dranih plovih zasedata 31., Žan Luka Zelko pa v razredu laser standard po prav tako dveh plovih 46. mesto. V razredu laser radial, kjer tekmujeta Kim Pleti-kos in Lin Pletikos se prvi dan ni jadralo.
H®
OCKBOXI
Evropski pokal Golden glove 2018
Dne 20.01.2018 se je v Coni-glianu (I) odvijal prvi letošnji kickboxing turnir, ki je privabil številčne privržence te športne discipline, med slovenskimi privrženci so bili tudi člani izolskega kluba KiT.
V	članski konkurenci, v disciplini light contact se je najvišje zavihtel Admir Sinanbegovič, ki je slavil v težnostni kategoriji nad 89 kg. Tokrat je prvič nastopil v tej disciplini, do 74 kg tudi, sicer še mladinec, Sebastjan Lazar, ki je dodobra presenetil vse svoje nasprotnike in v velikem finalu, po vodstvu, v zadnji rundi izgubil proti aktualnemu svetovnemu prvaku Ukrajincu Pavlu Zamya-tinu.
V	ženski članski konkurenci je nastopila Ksenja Basenko in sicer v kategoriji pod in nad 60 kg, ter si v obeh kategorijah izborila stopničke. Slavila je v kategoriji pod 60 kg, v kategoriji višje pa je osvojila drugo mesto. Izolski uspeh je zaokrožil Vedran Stepančič, ki je nastopil in osvojil drugo mesto v najtežji članski kategoriji, do zelenega pasu.
*uuu 1______
Pokal Lavis-Trento-Italija
Dne 21.1.18 je potekalo mednarodno tekmovanje za pokal Lavis v Trentu - Italija.
Nastopilo je okoli 1.000 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah iz Italije in Avstrije. Kot edini klub pa je Slovenijo zastopal JK Izola. Med kadeti do 18 let je Mark Ro-žac osvojil 3. mesto, v starostni skupini do 13 let pa Sara Roža c 5. mesto.
©uEBlSnVG
Četrta »runda« brez večjih odstopanj
Obe tekmi v letošnjem letu, tako tista na regijskem kot tista na državnem nivoju, sta izolskim strelcem postregli z bolj ali manj
istimi izkupički kot predhodne. Pri sosedih je 13. in 14.1.2018 v organizaciji Strelskega društva IX. Korpusa Piran potekal 4. turnir Primorsko-notranjsko-kraške (PNK) lige Zahodne regije, rezultati pa:
(serijska zračna puška): Cicibani: Jaši Barut je za las ušla medalja (4. mesto). Mlajši pionirji (ekipno 4.): Martin Frank 4., Alex Zubin Cvijič 12. in Vasja Kitič 14. mesto. Mlajša pionirka Sara Toromanovič 6. mesto. Pionirji (ekipno 3.): Aljaž Bajt 5., Jaka Hrvatin 6., Martin Memon 7., Luka Samuel Rihter 13. in Dže-nan Toromanovič 15. mesto. Mešana M/Ž članska ekipa 3. mesto, posamezno pa: Člani: Aljoša Frank 4., Ivan Božič 5., Dorjan Rožac 12., Robert Germanis 13. mesto; Članice: Dolores Šuštar 4. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 8. mesto. Pištola (skupno ekipno
6.	mesto): Kadeta Mark Rožac 1. in Timotej Germanis 7. mesto ter član Ivan Božič 10. mesto. Kadeta s standard zračno puško: Vito Kavalič 3. in Val Lorbek Ivančič 8. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 4. mesto.
Teden dni zatem (20.1.2018) so se mlajši tekmovalci v Ljubljani udeležili 4. turnirja Pokala Slovenije kadetske in mladinske lige z zračnim orožjem: kadeta Vito Kavalič 23. in Dan Lorbek Ivančič 37. mesto ter kadetinja Lara Frank 14. mesto (skupno ekipno
7.	mesto). Istega dne so se na 4.
turnirju Pokala prijateljstva državne pionirske lige uvrstili takole: Aljaž Bajt 25., Jaka Hrvatin 31. in Martin Memon 38. mesto (ekipno 9. mesto).	dš
ŠPORinn ŠOLA mAESTRAL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE OD Z - 8 LET
:„Ssr-
INF0:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GIV1AIL.C0M

Podlistek: Dekleva Slavko - naša osamosvojitvena vojna
43° območni štab teritorialne obrambe - Izola
Nadaljevanje _ III. del
Enote JLA so se 26. junija s prihodom na območje 43. ObmŠTO namestile in zasedla pozicije, ter tako dosegle načrtovan cilj. Kmalu za tem so se po 26. juniju sprevrgli zmagoslavni občutki v svoje nasprotje, saj se je na mejnih prehodih vse boj kazalo zaskrbljeno obnašanje vojakov in starešin JLA. Zaskrbljenost se je nazorno pokazala tako na mejnih prehodih Škofije kot Lazaretu. Kaj je povzročilo ta zasuk v enotah agresorja? Takoj, ko je nastalo vprašanje možnosti premikov, gibljivosti, oskrbe in informacij in še posebej dodatnih sil ter možnosti manevrskega prostora, je postalo jasno, da se mora na mejnih prehodih in karavlah računati na stalno ogroženost in možnosti nenadnega napada. Vsa ta navedena dejstva dopolnjujem s podatkom, da je imela 26. junija JLA na obalnem območju približno 280 vojakov in 20 pripadnikov zvezne milice.
Aktivnosti enot TO 43. ObmŠTO pred in v času agresije
S formiranjem 43. ObmŠTO že 15. maja 1991 smo ustanovili kadrovsko izredno močan štab, ki je takoj pričel z intenzivnim usposabljanjem enot TO. Takrat smo poskrbeli tudi za pokritost terena s pripadniki TO, zaradi pripravljenosti na možna presenečenja JLA.
Prednosti in pomanjkljivosti pri oblikovanju 43. ObmŠTO so se kazale v močni kadrovski območni štabni strukturi, ki je bila sestavljena iz 15. pripadnikov občinskih štabov. Logično je bilo, da so bili le-ti neposredno podrejeni tako pokrajinskemu štabu, območni poveljnik pa poveljniku TO Južnoprimorske pokrajine. Pomanjkljivost pa se je kazala v izredno veliki coni odgovornosti, saj je bilo treba obvladovati štiri možne smeri prodora enot JLA in sicer iz smeri: 1. Umag - Koper: 2. Pazin - Koper; 3. Kozina -Koper in po morju; 4. Pulj - Koper. Poleg tega so nastajale težave tudi pri poveljevanju, zaradi velikega števil enot, saj jih je bilo teh približno dvajset. Pri tem številu ni prištabnih enot.
Aktiviranje oziroma mobilizacija enot 43. ObmŠTO je potekala po naslednjem časovnem zaporedju:
Ponedeljek, 24. 6. 1991:
-	štab s prištabnimi enotami
-	enote za PSD
Torek, 25. na 26. 6. 1991:
-	diverzantski vodi Sreda, 26. 6. 1991:
-	jurišni odredi vodne sestave Četrtek, 27. 6. 1991:
-	Istrski odred četne sestave
-	Enote (skupine) za zavarovanje objektov posebnega pomena (Luka Koper, Pošta Koper)
-	Artilerijski divizion (zaradi pomanjkanja oborožitve odpuščen)
RJE
VALLONE Ot CAPODISTRiA
_
Mejni prehod Lazaret ob zalivu sv. Jerneja. Končna ciljna točka za oklepnike JLA.
Iz zgoraj navedenega smo seznanjeni, da je imel 43. ObmŠTO v četrtek, 27. 6. 1991 vpoklicanih približno 1105 pripadnikov TO. Problemi pri pozivanju so nastajali predvsem zaradi neusklajenosti pri načrtovalcih vpoklica. Kar zadeva 43. ObmŠTO, je ta glede na razvejanost terena in razdalj med mobilizacijskimi zbirališči, pa tudi zaradi vojnih razmer, enotam TO s skrajnimi napori zagotovil pripadajočo oborožitev in strelivo. Dejstvo je, da je bil Istrski odred, ki je štel približno 350 pripadnikov TO, zaradi neusklajenosti na mobilizacijskem zbirališču, oborožen le s štiridesetimi pištolami, saj zanj ni bilo dovolj orožja. Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da je bilo razmerje žive sile 1 : 4 v našo korist, vendar je bila premoč v oborožitvi na strani JLA. To je bilo treba upoštevati pri določanju in izvajanju nujnih obrambnih nalog. Glede na potrebno načrtovanje, ki se je nanašalo na bojno delovanje enot TO smo postopali po naslednjem zaporedju:
Takoj po agresiji, 26. junija, sem od poveljnika TO Južnoprimorske pokrajine prejel ukaz o zavarovanju mejnega prehoda Škofije. Za izvedbo naloge sem določil četo za protispecialno delovanje Koper. Tej enoti je bil za koordinatorja določen pokojni major Henrik Čopi.
Poudariti moram, da je mejni prehod Škofije
poleg čete za protispecialno delovanje Koper varoval tudi oddelek naše milice. Tako je bil ta mejni prehod dobro zavarovan. V večernih urah so pripadniki JLA poskušali priti na mejni prehod in le malo je manjkalo, da bi istega dne prišlo do oboroženega spopada. Ker do tega ni prišlo so tako pripadniki TO kot JLA ostali na svojih položajih. Vod za protispecialno delovanje Piran je zavaroval letališče Portorož.
Vod za protispecialno delovanje Izola je opravil premik v rajon Škofije z nalogo, da v primeru, če JLA napade pripadnike TO, ki so varovali mejni prehod Škofije, le-ta napade JLA v hrbet in s tem onemogoči zavzetja in preprečitev umik JLA v karavlo Moretini. Diverzantski vod Koper je dobil nalogo blokade mejne karavle Moretini.
Diverzantski vod Piran je dobil nalogo oviranja letališča Portorož in komunikacije Se-čovlje-Koper
Diverzantski vod Izola je dobil nalogo priprave rušenja komunikacije Buzet-Kubed--Koper

:
Mejna prehoda Lazaret in Škofije predstavljata rdečo ognjeno črto morebitnih hudih spopadov med JLA in TO, če bi se JLA opomogla od prvega poraza.
Slavko Dekleva je kapitan korvete -major iz Izole. Kot gradbinec je bil direktor TOZD-a Gradnje v podjetju Enotnost in kasneje direktor TOZD-a Zidar v podjetju Steklo iz Izole. V stalno sestavo TO je bil vključen 1978 leta kot komandant občinskega štaba za TO Izola. Leta
1990	je bil imenovan za načelnika in organizatorja MSNZ občine Izola.
1991	je bil imenovan za poveljnika 43. območnega štaba TO s sedežem v Izoli. 1992 je bil postavljen na dolžnost načelnika odseka za logistiko v Združenem odredu obalne obrambe, kasneje pa na isto dolžnost v 430. mornariškem divizjonu SV, kjer se je leta 2006 upokojil.
Naslednjič: Prvi dnevi
M/WDR/^Č 10
Kortežanske pevke odločno v novo sezono
Kulturno društvo Korte je vkorakalo v leto 2018 karseda aktivno. Organizirali so božično novoletni koncert, njihov zbor je sodeloval na koncertu MoPZ Izola, pritrkovalci pa so zamenjali železni-
Leto se je komaj dobro začelo, v Kulturnem društvu Korte pa imamo za seboj že kar lep nabor uspešnih dejavnosti. Poleg tehnično dokaj zahtevnega pridobivanja spletnega potrdila in vpisa v register dejanskih lastnikov pri AJPES-u smo z združenimi močmi večine članov društva priredili božično - novoletni koncert.
Naš zbor je nekaj dni za tem popestril letni koncert izolskemu moškemu pevskemu zboru, prisotni smo bili na dobro obiskanem in pozitivno odmevnem seminarju za folklorne skupine, ob župnijskem prazniku je iz našega zvonika prvič res lepo ubrano zvenelo ekipno pritrkavanje, dvema domačima zvonovoma se je namreč pridružil še tretji, zaenkrat izposojen, ki je nadgradil prejšnjo zasilno rešitev, uglašeni železniški tračnici...
Najzahtevnejša je bila organizacija božično - novoletnega koncerta v župnijski cerkvi, ko smo gostili mešani pevski zbor Georgios iz
Pirana pod vodstvom domačina, Kortežana Danijela Grbca. Pri njih so naše pevke gostovale že štirikrat in na vrsti je bila prijetna dolžnost - s povabilom vrniti prijaznost in s tem prispevati svoj delež k našemu mlademu prijateljstvu.
Zelo dobro obiskanemu in toplo sprejetemu koncertu, cerkvico so preštevilni obiskovalci - domačini in povabljeni gostje kar ogreli,
sploh še ob zaključni Gruberjevi Sveti noči, ki sta jo zbora izvedla skupaj pod vodstvom Eneje Baloh in ob klavirski spremljavi Saše Fajona, je sledilo družabno srečanje v bližnjem hostlu. Za dobro počutje, grla in brbončice je s pijačo, hrano in slaščicami za vse - nastopajoče in občinstvo - poskrbela dobro usklajena ekipa pevk, članov društva in prijateljev. Vse so pripravili sami in navdušili!
Naslednji teden so ženske našega pevskega zbora z nekaj pesmimi sodelovale na letnem koncertu Moškega pevskega zbora Izola, ki ga vodi Anton Baloh. V ta namen so dodatno naštudirale dve skladbi za mešani sestav, da se je zapelo tudi skupaj.
Zelo zahtevna pa tudi zanimiva izkušnja, ki kar kliče po ponovitvi in nadgradnji.
Bogate januarske dejavnosti pa so se zaokrožile v nedeljo, ko so v župniji posvetili svečano mašo svojemu zavetniku, sv. Antonu Puščavniku. Tako kot na upodobitvah tega priljubljenega svetnika ne sme manjkati zvonček, na praznični dan ne sme manjkati pritrkavanje iz zvonika župnijske cerkve. Uspelo nam je tudi letos - petič, odkar imamo v okviru društva delujočo pritrkovalsko skupino. Skupino vodi kolavdator zvonov in kam-panolog Marko Česen Šček iz Vipave.
V društvu se že pospešeno pripravljamo na praznovanje kulturnega praznika, pevski zbor se pripravlja na Primorsko poje 2018 in še posebej na snemanje zgoščenke ob 10. obletnici nastanka zbora. Načrtujemo pa tudi še več dejavnosti, ki pa so seveda odvisne od rezultatov razpisov za prijavljene projekte, od dotacije in dohodninskih ter donatorskih prilivov.	dj
Morje in cvetje na stenah MKI
Monika Lepoša, rojena v Slovenski Bistrici leta 1954, se je v Izolo priselila v začetku leta 2015. V mladosti se ukvarjala s skiciranjem in kreiranjem modnih oblačil in dodatkov.
Študirala je ekonomijo in nato delala na področju zunanje trgovine. Ustvarila si je tudi družino, a ljubezen do likovnega ustvarjanja je ni zapustila nikoli. Na likovnih delavnicah v Mariboru si je nabirala nova slikarska znanja. V Mariboru je imela tudi nekaj razstav, v Izoli pa se je takoj aktivno vključila v likovno društvo LIK in začela tudi razstavljati, na primer v Sončni dvorani, galeriji Alga, Kavarni Zvon. Sodelovala in ustvarjala je na Ex-tempore in na dogodkih Dan za spremembe in Teden starejših občanov v Kulturnem domu v Izoli. Prejela je priznanji za deli Vitraž sv. Nikolaja in Špikova skupina, s katerima je sodelovala na razstavah Zveze likovnih društev Slovenije Zlata paleta v Velenju in Polzeli. Dvakrat je imela samostojno razstavo v knjižnici Rakek na Rakeku, do konca meseca februarja pa si lahko v izolski knjižnici ogledate njene slike z motivi morja in cvetja. Monika Lepoša ustvarja v številnih tehnikah, rada eksperimentira in loteva se raznovrstnih motivov. Najljubši so ji prizori iz narave, od tehnik pa ima najraje akvarel in akril, v zadnjih časih pa še oljna tehnika z lopatko. Mestna knjižnica v Izoli ohranja enak umik kot po navadi, in vljudno ste vabljeni k ogledu novih razstav in seveda k obisku večernih prireditev. Obvestila o dogodkih si lahko ogledate na naši spletni strani in v različnih medijih.	5P
^°rf NOVO V IZOLI
cXaS terapevtska
M TUINA MASAŽA
!	' po tradicionalni kitajski medicini
Deluje kot preventiva ali pa pomaga pri težavah s hrbtom, išijasom, bolečinami v križu, vratu, ramenih in ostalih sklepih, pri glavobolih, zastajanju tekočin, nespečnosti, stresu in mnogih drugih težavah.
Ostala ponudba:	Naročanje: 040 388 418
energetske terapije,	Lokacija: Polje 9/d, Izola
zdravljenje notranjega otroka, Več na: www.areaora.com v delavnice z meditacijami za otroke
Tako in drugače
Mamina mia je po malem tudi izolska
Na sončni strani alp so zadnja leta vedno bolj popularni muzikli, to je gledališke igre, kjer se ja, igra, a treba je predvsem peti in tudi pel-sati. Najbolj popularni muzikal pri nas je že nekaj let Mamma mia, v katerem naše mesto zastopa tudi mlada izolska igralka, plesalka in pevka Laura Ivančič.
Laura je po končani osnovni šoli v Livadah nadaljevala študij na umetniški gimnaziji v Novi Gorici, kjer se je izšolala v dramsko - gledališki smeri. Nato je študij nadaljevala na akademiji za ples. A bolj kot s plesom, je zadnja leta opazna kot mlada igralka, ki nabira izkušnje v kar treh muzikalih, epizodne vloge pa je imela tudi v serijah Ena žlahtna štorija in Da dragi, da draga.
-	Si plesalka, pevka in igralka. Kje pa si začela?
-	Začela sem v dramskih krožkih osnovne šole, nato sem se vpisala v gledališko šolo Talia, k Urški Bradaškji in še vedno sem njena občasna članica. Sicer pa imam zaključeno srednjo šolo dramsko gledališke smeri v Novi Gorici, trenutno pa sem študentka drugega letnika Akademije za ples. To je moja želja in k temu stremim, trudim se, da se izobražujem na vseh področjih, ki me zanimajo.
-	Katero pa ti je najbližje?
-	Težko bi rekla. Študiram ples in mi je ta seveda zelo blizu, a brez igre in petja bi bilo življenje preveč prazno. Z vsem se moram ukvarjati.
-	S katerimi projekti se trenutno ukvarjaš?
-	Veliko jih je. Trenutno igram v gledališki predstavi Ti nori tenorji, ki jo režira G oj mir Lešnjak - Goje. A priznam, da sem imela čisto srečo. Začela sem v Šentjakobskem gledališču kot šepetalka. Igralka, ki igra glavno žensko vlogo, je zanosila. Takrat me je celotna ekipa, z režiserjem vred, predlagala za zamenjavo. Gre pa za gledališko vlogo, z veliko besedila. Ob sebi imam Damjana Perneta, ki je zelo znan igralec in se lahko od njega in ostalih igralcev v Šentjakobskem gledališču ogromno naučim. Bomo pa s to predstavo prišli tudi na obalo, ne vem pa še kdaj.
-	Sodeluješ tudi pri nekaterih muzikalih.
-	Tako je. Pred štirimi leti sem šla na avdicijo za muzikal Mamma mia. Takrat me je prijatelj iz konzervatorija za glasbo in balet opozoril na razpis, saj kljub temu, da nisem na konzer-vatoriju, je vedel, da se ukvarjam z igro in petjem in me to zelo zanima. Najprej pa sem jim pisala, če sploh lahko kot amaterka pridem na avdicijo in niso videli problema. Tako sem opravila pet krogov avdicije in bila na koncu izbrana za vlogo Lise, Sofijine prijateljice. Tako se je začela moja pot v muzikalih.
-	Mamma mia je še vedno hit.
-	Še vedno traja in še vedno imamo razprodane predstave. Naslednje tri predstave so že vnaprej razprodane, še vedno zapolnimo velike dvorane in povpraševanje po predstavi je zelo veliko. Tudi po treh letih in 119-tih predstavah.
-	Nekateri so jo verjetno videli večkrat.
-	Poznamo oboževalca, ki je predstavo videl že šestdesetkrat. Ena gospa je bila trinajstkrat, večina pa jih pride dvakrat. Še mi nismo pričakovali takšnega uspeha in res mi je v veliko zadovoljstvo, da sem lahko del nečesa takšnega.
-	Delaš ob vrhunskih igralcih in pevkah. Kakšen je odnos med vami? Se ločite med prvo in dru-goligaše?
-	Sploh ne. Smo ena ogromna družina in takšni so tudi medsebojni odnosi. Nihče ni na čelu družine, nihče pa ni podložnik. Delam pa z velikimi profesionalci, od katerih lahko samo veliko poberem.
-	Kje ste najdlje gostovali s predstavo?
-	Mamma mia še ni stopila izven Slovenije, gremo pa v kratkem v Trst. Nastopam pa še v dveh muzikalih, v Veroniki Deseniški in Vesni, s katero smo bili nazadnje v Celovcu.
-	Vesna je drugačen tip predstave od Mamme mie.
-	Je, ampak smo jo posodobili, režiser Vojko Anzeljc je naredil modernizirano varianto, gre pa za prijetno romantično zgodbo s srečnim koncem, primerno za današnje maturante, da jih malo razbremenimo in pokažemo, da sta lahko učenje in priprava na maturo tudi zabavna.
-	Kakšno vlogo imaš v Vesni?
-	Igram učenko, imenovano Barbi, oblečeno v rožnato, sem pa brez alternacije. Gre za stransko vlogo, imam vsega nekaj stavkov in pretežno pojem. V Veroniki Deseniški imam ravno tako manjšo vlogo. Igram vinarko izven soda, kot jo imenujemo. Frideriku dajem za pokušat vino, Veroniki pa grozdje.
-	Katere pomembne igralce imaš ob sebi?
-	Veliko jih je. Pri Mamma mii imam Gojmirja Lešnjaka Gojca, Uroša Smoleja in Marjana Buniča, to so trije očetje. Od pevk so tukaj Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek in Alenka Godec, v Veroniki Deseniški ima glavno vlogo Eva Černe, tukaj je še Klemen Bunderla, s katerim sodelujem tudi v Vesni, kjer glavne vloge igrajo Flora Ema Lotrič, Robert Korošec in Srdjan Milovanovič. Pozabiti pa ne smem niti na Nušo Derendo, Nuško Drašček, Kondija Pižorna, Alenko Kozole Gregurič, Matjaža Kumelja in gotovo sem še na koga pozabila.
-	Te že imajo za profesionalno igralko?
-	Nekateri res, ampak sama vem,
da če nimaš izobrazbe na področju igre se ne moreš imeti za profesionalnega igralca. Tretirajo pa me kljub temu kot takšno.	ur
Po 21 letih na plažo
Vsake zgodbe je enkrat konec. Tako je povedala tudi Snežana Živkovi č - Snežka, ki je v torek po 21 letih predala lokal Koral v Abelovi ulici naslednjemu najemniku. Seveda se Snežka ni umaknila v tišini, saj je harmonika godla ves dan, do nočnih ur. A povedala je, da je prišel čas, da se umakne. »O tem sem razmišljala že pred dobrim letom, malo zaradi zdravja, malo zaradi časa, pa tudi zaradi same sebe«, je povedala in dodala, da ji nikakor ne bo dolgčas. »Bom že kaj počela. Obdelovala bom vrt, vzela bom psa in tudi šla na plažo. Na plaži nisem bila že 21 let, odkar sem odprla lokal!«.
To pa je bilo, kot rečeno, pred dobrima dvema desetletjema, ko je imela Izola še povsem drugačno podobo. In kdaj je bilo najtežje?
»Nikoli. Res nikoli. Vedno sem rada delala, tudi v časih, ko so pretlakovali ulice in je bilo vse razrito.«
25.1. četrtek
18.00 Manziolijeva palača
CINEFORUM
Projekcija filma v kateri nastopa ikona italijanske in svetovne kinematografije, Alberto Sordi.
19.00 Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige
IN SMO ŠLE.
Potopisno predavanje o Caminu je pripravila Mojca Grešak, profesorica angleškega jezika, art terapevtka in geštaltistka.
SEVEN DAYS IN MAV
(alternativni rock; Slovenija /Slovenia )
27.1.	sobot^^—
19.00	Manziolijeva palača ■■■■■■■■■■■■■■
PROSLAVA ŠPORTNIH USPEHOV
predstavitev uspehov športnikov Sl Dante Alighieri v letu 2017
20.00	Manzioli Wine Bar
Večer
Degustacija z glasbo
Za glasbo bodo poskrbeli Enzo Hrovatin in učenci skupine "Primo Taio".
29.1.	ponedeljek
Mestna knjižnica Izola
od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00
DAN ODPRTIH VRAT V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Predstavljena bo podatkovna zbirka PRESSREADER, kjer je na enem mestu zbranih preko 5.000 naslovov svežih časopisov in revij iz več kot 100-ih držav in več kot 60-ih jezikih.
Med njimi so na voljo številni ugledni časniki, na primer britanska The Guaridan in The Independent, ameriška The VVashington Post in USA Today, francoska Le Figaro in Le Monde, italijanska Corriere della Sera in II Sole 24 Ore, avstrijska Die Presse, Der Standard in Kleine Zeitung Karnten, slovenska Dnevnik in Večer, hrvaški Večernji list in številni drugi. Poleg politično informativnih časopisov portal omogoča dostop do številnih revij z aktualnimi vsebinami, kot so šport, glasba, fotografija, moda, kulinarika, zdravje, oprema stanovanja, urejanje, avtomobilizem, računalništvo, urejanje okolja itd. Podatkovna zbirka omogoča tudi dostop do arhiva vseh naslovov do 90 dni.
Do časopisov lahko člani knjižnice dostopate brezplačno v knjižnici ali iz poljubnega računalnika, pri čemer za prijavo uporabite člansko številko in geslo za Mojo knjižnico.
1.2. četrtek
19.00 Mestna knjižnica Izola
predavanje
REGRESIJA V PREJŠNJA ŽIVLJENJA
Regresija se večinoma izkaže kot zelo učinkovita metoda, zlasti takrat, ko gre za reševanje karmičnih problemov, ki bi jih posameznik sicer težko presegel. Vsako preteklo življenje, ki ga odkrijemo, nam omogoči vpogled v del naše karme. Zavemo se, da ima vsak zakaj svoj zato, vsaka reakcija...
2.2 petek £■■■
18.30 Kulturni dom Izola
Zimska plesna produkcija Produkcija Plesni studio L A I
21.00 Hangar
(folk/etno; Slovenija/Slovenia, Indija)
POPOTOVANJA
ARITMIJA
17.00 Kulturni dom
CEPETAVČEK
Gledališka predstava za otroke
Se spomnite CepetavčkaPSe spomnite Polonce in gospoda paznika s kapo na štiri vogale? Odcepetajte z nami v čas, ko smo se otroci v travi igrali z lesenimi poleni. Naj vas ponese ena najlepših zgodbic za otroke nazaj v otroštvo in čase, ko smo verjeli, da igrače ponoči oživijo.
6.2. torek
MALI STRAH EC BAV BAV
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
Center za kulturo, šport in prireditve
http://center-izola.si
http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
BB
NAPOVEDUJEMO...
Sobota?3!

ob ITtOO,1
rcTfftiTrti
dom,Izola
GERETAV.GEK
Oledališkajpredstava za otroke
i0qh?
Vstopnina;



Rezervacija in prodaja vstopnic:
Kulturni dom Izola, Ulica, oktobrske revolucije 1, Izola
(gsm: 051 394 133, m: galeriialčDcenter-izola.ži) do 15.1. 2018 je: ponedeljek -
petek: 10.00 -12.00, Sobota, nedelja in prazniki: zaprto
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:
info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred
dogodkom.
Gledališka predstava za otroke
Šport in šah
V Plaču Izolanov bodo v soboto, 27. 1. ob 11.00 odprli razstavo, po imenovano Šport in šah. Gre za razstavo športnih fotografij domačih in tujih športnih fotografov, ki jo bo dopolnil stekleni šah domačega umetnika, Matjaža Bornška. Šah je eno njegovih vrhunskih del in je bil že med izdelavo deležen številnih pohval, zdaj ga bomo lahko
občudovali v celoti, s posebej izdelano mizo in kovčkom.
Ob odprtju razstave bo uredništvo Mandrača pripravilo tradicionalno Librarno na kateri bodo tokrat oddali celo serijo izvrstnih knjig, od strokovnih do leposlovnih.
Galerija Plač Ljubljanska 32
v soboto, 27.1. ob 11.00 vas vabimo na
odprtje fotografsko oblikovalske razstave	v
SPORI in SAH
Galerija Salsaverde
skupinska razstava
The 8 team
Umetniki: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec , Nina Čelhar, Nez Pez, Simon Kocjančič, Miha Perne, Zoran Pungerčar, Leon Zuodar
Galerija Insula
ra stava
BARBARA KASTELEC Pelod
Galerija Alga
slikarsko-kiparska razstava
KOLU "LIK": SOLINE
Razstavljajo:	Andrijašič Jadranka, Bandelj Majda,
Furlanič Irena, Furlanič Tulio, Jelenčič Irena, Jogan Oskar, Klecin Kristina, Knez Boženka, Kušče Vida, Lasič Miloš, Lepoša Monika, Logar Božena, Muha Forca Eda, Rojc Karmen, Štefančič Marica, Tuljak Silvij, Udovč Zlatica, Dragana Dada Čurin, Edo Lesjak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Kleva Jožica in Slavica Nastovski.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
IRENA GREGORC Pod toskanskim soncem
MARIJA GRIŽONIČ Miti o oljkah
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava AKVARELOV IN AKRILNIH SLIK MONIKE LEPOŠA, razstava FOTOGRAFIJ ŠPELE PAHOR in razstava SLIK IN IZDELKOV VAROVANCEV VDC LUCIJA.
MONAgement
„Za monagement je ključen timing," se mi je zareklo na Mefovi fešti, ko je prišel mimo profesor na Turistiki Gorazd Sedmak - Goga in pojamral, da sta s Primitivcem dobri dve uri čakala za nekaj minutni dogovor. Pravzaprav je šlo za trojni rojstni dan, pa še Ježkovo priznanje povrh, pa še znameniti Mefov stavek:“To, da ne znam reči ne, mi je prineslo vse...!“ Goge sicer nisem razveselil, opazil pa sem piker nasmeh naključno prisotnega Srečka Gombača, vseveda o Rusjanu, nesojenega muzealca, pisatelja in še kaj. Do tretje brezalkoholne pive mi je uspelo zgolj kušniti sošolko Marjeto, pa še seči v roko Gorazdu, pozdraviti nekaj znank in znancev in večer se je odvrtel v željo po počitku. Lagodno sem se odpeljal domov.
Šele čez kakšen mesec sem izvedel, zakaj sta čakala Goga in Boris Furlan - Primitivc. Zmelkovve rad poslušam, njihovo zgoščenko so otroci vrteli celo pot na smučanje v Planico, zlasti komad o batnih obročkih in piceriji.
Histrov sin je ploščo dal na internet na Caprisovi strani, tudi mene je sproščal Gogin surealizem, posebej o ležanju na plaži s čivavo na straži..., vendar sem se z leti ulenil: zgodnji jutranji turnus je botroval temu, da sem se raje s kavča odpravil v posteljo kot na koncert, ko se letom ni več spodobilo spati v službi na časopisih pod mizo. Z radijskimi vratarji sem doživel zgolj en trk, ko me Škofjot „Gigi“ Božič ni hotel spustiti v službo v rani nočni uri z vžigalicami v žepu. Na mojo prošnjo, kje se konča njegova oblast, me je odpeljal do črte radijskega dvorišča z ulico OF. Ne bodi len sem si na glavo navlekel kapuco „tankerce“, se ulegel tako da je bila glava na črti, telo pa na ulici, pa še osebno sem si dal na prsi, saj so mi govorili, da policija ponoči nadzoruje vratarje. Po tretji cigareti je televizijski vratar telefoniral radijskemu, ki je pritekel in me zadnji trenutek nagnal v pisarno mojemu trmo-gljavljenju navkljub. Tako sem takoj ob radijski glasbi zaspal na časopisih pod mizo z obvestilom sodelavki na sosednji mizi : „Dobro jutri, spim pod mizo, zbudi me nežno..." Glasbena zavesa me je sčasoma povsem prevzela, le občasno, sem kakšen rokerski rif dal bolj na glas, gramofon je ostal zaprašen, dokler ni hčerka pobrala plošč, CD predvajalnik in kasetnik pa sem ji kar dodal. Ob 20 obletnici koncerta Aree, Buldožerja in Pankrtov smo v Caprisu organizirali revival koncert na Titovem trgu. Brecelj ni hotel sodelovati, pa smo za nastop zaprosili Zmelkome. Area je brez Stratosa zaplavala v jazzovske vode, Lovšin je prišel s svojim ban-dom, žal se je nabralo le toliko ljudi, da smo poplačali glasbenike, oder in ozvočenje, pa še to zahvaljujoč Primitivcu, ki je otrokom zaračunal polovično vstopnico, ko je mimo grede navrgel, da Zmelkovvi živijo s koncerti po osnovnih šolah. Pred tem je nekaj let vodil MKC in posnel vrsto jugonovovalovskih bandov, redno sem ga videval na pošti. Zanimivo da sta se prej s koncerti po srednjih šolah preživljala Brecelj in Feo z dnom Zlatni zubi, kar je tudi filmsko dokumentirano. Zgolj glasbeni kruh je spričo „nove birokracije" težaško delo. Zato je današnji glasbeni dvoboj Mef in NOB: Zmelkovv v Frančiškovi dvorani v Kopru nov poskus in izziv z načrtovano turnejo, predvsem spričo dejstva, da Mef polni dvorane, kar bom osebno preveril, saj zastonjkarskih koncertov, razen zborovskih ni več. Napisanemu bi se posmehnil legendarni manager Faraonov Marjan Starc.
pa še to: Včeraj so v Izoli proslavili 20 obletnico preselitve šole Dante Alighieri z vrtcem v nove prostore. Dobro leto prej je arhitekt Miroslav Mršnik - Mirč, tedaj še dosmrtni predsednik društva za oživljanje starega Kopra - Capris vznemirjeno popival v Skici.
Na moje vprašanje, kaj ga muči je odgovoril: “delamo novo šolo v Izoli pa nujno rabim geslo za idejo”. Tedaj sem hodil na izobraževanja biodina-mičnega kmetovanja in mu odgovoril:”Mirč, nariši tako šolo, da bo iz vsake klopi, vsakega razreda možen pogled na vsaj en cvet." Mirč se je zasmejal in odhitel na nočno tlako v Investbiro in zasnoval skico, načrta, s katerim so zmagali na natečaju, po končani gradnji pa sta šolo odprla predsednika sosednjih republik Oscar Luigi Scalfaro in Milan Kučan, ki Sta zasadila še oljko.	Franko Hmeljak
Letni koncert Moškega pevskega zbora Izola
V soboto, 20. januarja, je Kulturni doma Izola gostil tradicionalni letni koncert Moškega pevskega zbora Izola, ki ga vodi profesor Anton Baloh. Na nastopu so se jim za to priložnost na oder pridružil tudi Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte in tako je Izola za nekaj pesmi dobila Mešani pevski zbor.
Fotografije o Etiopiji
Špela Pahor je bila med 9. decembrom 2017 in 9. januarjem 2018 v Etiopiji, najprej v Adis Abebi, nato v kraju Kobo, kjer je pomagala v sirotišnici in vrtcu.
Fotografije, ki so nastale v tem času so na ogledu na razstavi v Mestni knjižnici Izola, predvidoma do konca februarja, vsak dan od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.30 in v soboto med 8.00 in 13.00. Pogovor z avtorico fotografij bomo objavili v naslednji številki Man-drača.
TISTI GROZEN OBČUTEK
piše: Aleksandra Krejči Bole
Dvorana Kulturnega doma Izola je bila polna. Večina prisotnih gledalcev je bila v tretjem življenjskem obdobju. Boris Cavazza je igral in zelo uspešno odigral svojo zadnjo vlogo v drami Zadnje lune. Igra ima dva dejanja. V prvem spoznamo starejšega, izobraženega vdovca, ki živi v urejenem družinskem okolju, sicer na nek način izločen od sinove družine, ampak ima čas za poslušanje Bachove glasbe, veliko bere in se spominja svojega življenja s pokojno ženo, ki ga »pride obiskati« in s katero obujata spomine.
Drugo dejanje se dogaja v rezidenčni vili Delizia.
Naziv vila zveni vabljivo; v resnici je sodoben zapor, kjer bivajo bolne, starejše osebe, na nek način zapuščene od najbližjih, in čakajo na konec svojega življenja. Šele tam doživljajo vso bedo sodobnega umiranja na obroke. Kljub strokovni pomoči zaposlenega osebja, jim življenje dobesedno »spolzi skozi prste« in čakajo na predvidljiv konec na nepredvidljivem kraju rezidence.
Zavesa se zapira. Ploskamo. Začutim solze v očeh.
Skrivaj jih brišem. Nočem, da kdo vidi mojo občutljivost. Nerodno mi je. Zdi se mi, da nihče od prisotnih ne briše nos ali ima solzne oči. Morda se motim? Gotovo se motim, ker po takšni predstavi in igri ne moreš ostati ravnodušen. Naša notranjost nam tega ne dovoli. Sama sem se počutila prestrašena, slabotna, ujeta v prihajajočo se starost, ki me neusmiljeno objema in vsak dan vzame delček moči. Je človekovo življenje resnično tako nebogljeno, ko si star in sam, čeprav obkrožen z ljudmi?
Tisti grozen občutek, da postajaš NIHČE, da si nič, da te nihče ne pogreša, da se te izogibajo tvoji bližnji, tvoji lastni otroci in, da si jim pravzaprav napoti.
Tisti grozen občutek, ko ti vse tvoje pridobljeno znanje, spretnosti, inteligentnost, izkušnje ne pomagajo preživeti samo en normalen dan brez pomoči drugih.
Tisti grozen občutek, ko ti več nič ne pomeni ljubezen, glasba, dobra knjiga, pogovor s prijateljem, obisk sorodnikov, sprehod v nara-. vo.
Sam si, ujetnik okolice in neznanih oseb, ki jim ne pomeniš veliko, ampak včasih samo nadlogo.
Tisti grozen občutek, ko samo ti slišiš neslišne zvoke, korake, glasove, tišino, ki ubija, težo vseh grehov in slabih spominov, ki tvoje slabotno telo še bolj skrčijo, upognejo.
Ni poguma, ni veselja, ni pričakovanja. Veliko NIČ je v tebi in okoli tebe. Prevladuje tema, ki zatira zadnje sončne, tople žarke. Krč ne popušča. Se stopnjuje. Breme življenja hromi še zadnje atome energije in moči. Sveča počasi, ampak sigurno dogoreva.
Sediš sam v temi in čakaš. Čakaš. Danes ni moj dan. Morda jutri dobim obisk gospe, ki še nikoli nobenega ni izpustila iz rok. Prav je tako. Prinesla bo končno rešitev, rešitev od življenja, ki to ni.
Potem izvem za novico, ki me spravi v slabo voljo. Najprej sem jezna, potem razočarana. Najraje bi zakričala in obsodila tistega, ki je povzročil to novico. Bogu hvala, odločim se, da bom ignorirala slabo sporočilo. So še druge stvari, ki me veselijo in dajo pozitiven zagon. Enkrat, ko bom resnično stara in nebogljena, bom morala sprejeti svojo usodo. Danes pa lahko rečem: Živa sem! Živim življenje.
Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
Predzadnja
Neznanec v sobi
Iz enega od hotelov so zaprosili policiste za pomoč zaradi neznanca, katerega so našli v njihovi sobi. Policisti so na kraju ugotovili, da se je v hotel, ki je trenutno zaprt, zatekel k počitku švedski brezdomec. Iz dokumentov, ki jih je imel pri sebi, je bilo mogoče razbrati, da so podobne težave imeli z njim v enem od trgovskih centrov v Padovi. Po postopku s policisti je Šved nadaljeval pot v neznano. Torbica zamenjala lastnika Državljan BiH je na Muzčevi ulici parkiral kombinirano vozilo za eno uro in v njem pustil torbico z dokumenti in denarjem. Ko se je vrnil do odklenjenega vozila, je ugotovil, da je njegova torbica z vsebino zamenjala lastnika. Poškodoval nagrobnik Občan iz Izole je zalotil neznanca, ki mu je poškodoval nagrobnik in mu pobegnil.
Po hitri akciji so policisti izsledili zlikovca, ki bo moral svoje početje pojasniti na sodišču.
Mladenič z njenim kolesom Domačinka je obvestila policiste, da je pred vhodom v OŠ Vojke Šmuc izsledila fanta z njenim ukradenim kolesom. Policisti so ugotovili, da gre dejansko za ukradeno kolo, zato so poklicali na kraj mater mladoletnika, kolo zasegli in ga vrnili lastnici.
Žalila vse povprek Iz bolnice so zaprosili za pomoč policiste, saj so imeli v obdelavi pacientko, ki se je vedla nesramno do vseh. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, da je bila 69-letna gospa iz Portoroža pripeljana v nezavesti. Ko se je zbudila je žalila medicinsko osebje, kasneje pa se spravila še na policiste. Poleg zdravniškega izvida je bila deležna še plačilnega naloga.
Dvoje izolskih kolon. Prva na Lonki, ko ima kdo težave z uporabo kartice, druga pa, skoraj neskončna, na križišču med Kajuhovo in Industrijsko, vsak dan med 15.00 in 16.30, razen ob nedeljah in praznikih.
Nasedel in “nasedel”
Šele s pomočjo domačinov in nato redarjev, je šofer avtobusa U registracije le uspel “zvoziti” ovinke in ozke ulice ob trgu sv. Mavra. Seveda po enosmerni nazaj....
Baje mu je naročnik - organizator zagotovil, da lahko pripelje otroke do glasbene šole kar z avtobusom, ker da tja vozijo tudi drugi avtobusi., ampak verjetno ni računal s tem, kako velik bo avtobus in tako se je zgodilo. Ne naprej, ne nazaj, dokler ni prišla pomoč. Ali je bil šofer deležen tudi kakšne kazni pa ne vemo.
Obvestilo Rdečega križa Izola
Meritve krvnega tlaka
Obveščamo vas, da na RK Izola vsako sredo med 8.00 in 10.00 uro izvajamo brezplačne meritve krvnega tlaka. Vsako prvo sredo v mesecu pa bomo izvajali tudi meritve krvnega sladkorja in holesterola, proti manjšemu prispevku v višini 3,00 EUR. Za meritve morate biti tešči. Priporočamo, da v telo ne vnašate hrane po 22.00 uri dan pred meritvami.
Tečaj prve pomoči Naslednji tečaj prve pomoči bomo izvedli 12. februarja 2018. Prijave sprejemamo na tajnistvo-rkizola@ozrks.si
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com
ODDAMO
-	Oddamo 40m2 veliko stanovanje (3 ležišča) za 350 eur z vštetimi stroški. Stanovanje je pritlično s parkiriščem. Tel 031 701 328
-	Oddam opremljeno enosobno stanovanje v starem mestnem jedru, v Gramscijevi ulici, v drugem nadstropju večstanovanjske hiše. Stanovanje je na sončni legi, opremljeno, klima, KTV, internet. Primerno za eno ali dve osebi. Za daljše obdobje. Tel 041 792 201
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
NAJAMEMO
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464
mm

-	Prodam domače ekološko, hladno stiskano oljčno olje (30%belice/ 20%štorta/50%črnice) po ceni 12 Eur liter. Pri količini nad 5L cena 10 Eur. Tel.: 070 789 303 (Milena).
Elekroakustično kitaro znamke Melody - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam.
Cena: 100 Eur.
Tel.: 031 359 269
Podarim revije “DOM” in “MOJ LEPI VRT”. Tel. 031 584 167
-	Kupim žensko kolo, še dobro ohranjeno. Tel 05 641 72 56
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA
9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
V Pokrajinskem muzeju Koper so včeraj odprli razstave, ki skozi slikarska dela vsestranskega ustvarjalca Marjana Kralja priča o zgodovini ladje Rex. “Vesel sem, da sta Pokrajinski muzej Koper in Mestna občina Koper prepoznala potencial zgodbe o Rexu, ki je velik del naše zgodovine,” je ob otvoritvi povedal Marjan Kralj.
&>mo en S*
tiS&eno
lilfrnien jit*
[ tel: 040/432-943 Xmail: stiskarna.mandrac@gmail.comX ^stiskama^^^
0 0
030 601 901
DOSTAVA PIC PO IZOLI
Nič več skrbi, na dom
vam pripeljemo mi.
www.pizza-bambola.com