ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Klavdija Šipuš | Zakaj je vredno krepiti integriteto otrok v šoli | str. 40 - 45 | 40 ZAKAJ JE VREDNO KREPITI INTEGRITETO OTROK V ŠOLI Prve izkušnje pilotnega projekta ,Krepitev integritete učencev v osnovni šoli’ Mag. Klavdija Šipuš, Zavod RS za šolstvo Value of Strengthening Children’s Integrity at School Strengthening Student Integrity in Primary School - Pilot Project Preliminary Results IZVLEČEK V prispevku izhajamo iz procesa individualizacije, ki se odraža v vrednotnem sistemu mladih in vpliva na zmanjšanje pomena in občutka skupnosti. Povzamemo ugotovitve raziskav, ki izkazujejo individualistično usmerjene vrednote slovenske mladine in upadanje zaupanja mladih v demokratične institucije in procese, nizko raven družbene an- gažiranosti ter politične participacije. Poudarimo pomen državljanske vzgoje, ki mlade opolnomoči in spodbuja k aktivnemu, informiranemu in odgovornemu delovanju v smeri krepitve demokratične in pravičnejše družbe. Če sta integriteta posameznika in integriteta družbe neločljivo povezani in integriteta predstavlja temelj družbeni harmoniji in delovanju, je vloga vzgoje in izobraževanja pri krepitvi integritete učencev osrednjega pomena. Izpostavimo pomen oblikovanja varnega in spodbudnega učnega okolja, načrtovanja učinkovitega procesa poučevanja in učenja ter di- daktične strategije, metode in oblike dela, ki prispevajo h krepitvi integritete otrok. V zaključnem delu predstavimo namen in cilje ter prve izkušnje pilotnega projekta Krepitev integritete učencev v osnovni šoli, ki ga v šolskem letu 2021/2022 skupaj s Komisijo RS za preprečevanje korupcije in petimi razvojnimi šolami izvajamo na Zavodu RS za šolstvo. Ključne besede: individualizacija, družbene norme, vrednote slovenske mladine, državljanska vzgoja, integriteta, eti- ka, vzgoja in izobraževanje, pilotni projekt ABSTRACT This article draws on the process of individualisation, which is refl ected in the value system of the youth, and which adversely affects the importance and the sense of community. It uses research fi ndings to demonstrate the shift of Slo- venian youth towards individualism, their loss of trust in democratic institutions and processes, and low levels of their social engagement and political participation. The importance of civic education, which empowers young people and encourages them to take an active, well-informed, and responsible approach towards a more democratic and egalitar- ian society. On the assumption that individual integrity and social integrity are inextricably linked, and that integrity is the foundation for social harmony and action, the role of education in strengthening student integrity is central. In the last section, the purpose, objectives, and the initial experiences of the pilot project Strengthening Integrity of Pupils in Primary School are presented. The project has been carried out throughout the 2021/2022 school year at the National Education Institute of the Republic of Slovenia together with the Commission for the Prevention of Corruption, and fi ve participating schools. Keywords: individualisation, social norms, youth values, civic education, integrity, ethics, education, pilot project ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41 VPLIV INDIVIDUALIZACIJE NA VREDNOTNI SISTEM MLADIH IN ZMANJŠANJE OBČUTKA SKUPNOSTI Pri pojasnjevanju sodobnih družbenih pojavov in procesov sta v ospredju socioloških in drugih strokovnih razprav izpostavljena predvsem dva koncepta, ki sta medsebojno tesno povezana. Govor je o globalizaciji in individualiza- ciji, in čeprav ju lahko konceptualno obravnavano lo čeno, gre za vidika istega procesa, ki na naša življenja deluje vsaj na dva klju čna načina – na svetovni ravni se kaže kot glo- balizacija, na osebni pa kot individualizacija življenjskih potekov in življenjskih stilov. Na procese individualizacije je opozoril že Ulrich Beck (2001), ki izpostavlja, da je posameznik v sodobni druž- bi čedalje bolj odvisen od samega sebe in od neštetih možnih izbir, in to vklju čno s tveganji, da njegove izbire ne bodo pravilne. Beck in Beck-Gernsheim (1996: 817) zapišeta, da »moderno življe- nje vse spreminja v ‚tvegane svobode‘«, ki posameznika prvenstveno usmerjajo v ukvarjanje s samim seboj, kar posledi čno vpliva na zmanj- šanje možnosti sodelovanja z drugimi in na samo solidar- nost. Proces individualizacije je namreč povezan z zmanj- šanjem občutka skupnosti, to pa nadalje z ob čutji posamez- nikove pripadnosti, spreje- tosti in ne nazadnje občutja varnosti, kar pa ima pomemben vpliv tudi na zadovoljstvo z njegovim življenjem (Lavri č, 2019: 24–25). Avtorji raziskave Mladina 2020 ugotavljajo, da v obdobju od leta 2000 do 2020 med mladimi v Sloveniji v hierarhiji vrednot ni prišlo do večjih sprememb: na osebni ravni so za mlade najbolj pomembni družina, prijateljstvo, šolski in poklicni uspeh ter svoboda delovanja, na družbeni ravni pa stabilnost in čisto okolje oziroma njegovo varovanje (Lavri č in Rutar, 2020: 347), medtem ko so jim »splošne družbene teme, kot so korupcija, terorizem, vojne in celo nezaposlenost /…/, v povpre čju manj pomembne« (Lavri č, 2019: 23). Če povzamemo, u činki procesa individualizacije se ne kažejo samo na ravni vsakega posameznika, temve č tudi v širšem družbenem življenju; visoka stopnja individuali- zacije je povezana tudi z zmanjšanjem »ob čutka skupnosti kakor tudi skozi relativno odsotnost optimizma glede pri- hodnosti družbe, v kateri mladi živijo« (Lavri č, 2019: 25). Trendi, ki nakazujejo na umik posameznikov v zasebnost, vplivajo tudi na njihovo nizko pripravljenost udejstvovanja v javnem in političnem življenju oziroma konvencional- no politično participacijo 1 (Kerr, Sturman, Schulz, Burge, 2010: 16, v Državljanska vzgoja v Evropi, 2013) ter na po- manjkanje zaupanja v demokrati čne institucije (Šimenc, Sardoč in Mlekuž, 2009). ZAUPANJE MLADIH V DEMOKRATIČNE INSTITUCIJE IN PROCESE, DRUŽBENA ANGAŽIRANOST IN POLITIČNA PARTICIPACIJA Rezultati zadnjih dveh mednarodnih raziskav državljan- ske vzgoje in izobraževanja 2 (za ICCS 2009 gl. Šimenc, Sardoč in Mlekuž, 2009, in za ICCS 2016 gl. Klemen či č, Mirazchiyski in Novak, 2018) so sicer pokazali na pozi- tiven trend, vendar ostaja stopnja zaupanja slovenskih u čencev v institucije, ki jih povezujemo z demokraci- jo (npr. v državni zbor in vlado), pod mednarodnim povprečjem. Raziskavi Slo- venska mladina 2018/2019 in Mladina 2020, izpostavljata, da se je nezanimanje mladih za domačo politiko okrepilo in je »splošno zadovoljstvo z demokracijo med mladimi v Sloveniji nizko, a vseeno nekoliko višje kot pred peti- mi leti« (2019: 3) in da je ob- čutek politične učinkovitosti med mladimi nizek (Deželan, Sardoč in Nacevski, 2021: 221-228). Izkazuje pa se visoka raven pripravljenosti mla- dih za sodelovanje znotraj organizacij civilne družbe, kar je ključnega pomena, saj »ta oblika družbenopoliti čnega udejstvovanja (v civilnodružbenih organizacijah) pred- stavlja enega najbolj trdnih temeljev za demokrati čno delovanje družbe (prav tam: 232). Kljub temu pa raziska- va ICCS 2016 kaže, da so u čenci iz Slovenije pri aktivnem državljanstvu oziroma delovanju in pripravljenosti za de- lovanje v ve čini primerov pod mednarodnim povpre čjem. VLOGA IN POMEN DRŽAVLJANSKE VZGOJE PRI KREPITVI POLITIČNE PISMENOSTI, DRUŽBENE SOLIDARNOSTI IN INTEGRITETE Širše družbeno dogajanje, procesi in dogodki vplivajo tudi na ključne poudarke, vlogo in pomen državljanske vzgoje in izobraževanja. Zato je to podro čje izrazito dinami čno, široko in fluidno (Citizenship Education at School in Euro- pe, 2017), se spreminja in širi, s tem pa se na novo vklju ču- 1 Sodobna literatura (gl. Deželan, Sardo č in Nacevski, 2021: 215) poudarja, da danes ne moremo ve č grobo razlo čevati med konceptoma politi čne participacije in družbene angažiranosti. Pri mladih gre za prepletanje obojega: za razli čne politi čne akcije, ki so del politi čne participacije mladih in segajo »tako od konvencio- nalnih oblik politične participacije v institucionalni politiki do razli čnih oblik individualne in kolektivne družbene angažiranosti v pogojih fi zičnih in virtualnih prostorov«. 2 ICCS (International Civic and Citizenship Education Study) je mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki obsega raziskovanje, kako se mladi v izobraževalnih sistemih, ki jih vklju čuje raziskava, pripravljajo na aktivno državljanstvo. Vzorec raziskave zajema u čence in u čenke 8. razreda osnovne šole (npr. leta 2016 je vzorec v Sloveniji zajel 2844 približno 14 let starih osmošolcev). Dolgotrajen strah in travmatske izkušnje vplivajo na čustvovanje, mišljenje, vedenje. Okrevanje otrok po izgubah in travmah je v veliki meri odvisno od tega, kako bodo z njimi ravnali v novem okolju in koliko jim bodo pomagali. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Klavdija Šipuš | Zakaj je vredno krepiti integriteto otrok v šoli | str. 40 - 45 | 42 jejo tudi z njo povezani koncepti (Klemen čič, Mirazchiyski, in Novak, 2018). Kot uvid v razumevanje celostnega pristopa šol in na črto- vanja njihovih aktivnosti v okviru pilotnega projekta Kre- pitev integritete u čencev v osnovni šoli je na tem mestu treba osvetliti, da državljanska vzgoja v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni umeš čena samo kot samostojni predmet, temve č se poja- vlja tudi kot medpredmetna tema, ki je na vseh ravneh šolanja vklju čena v splošne cilje vzgoje in izobraževanja, in kot tema, ki je integrirana v posamezne predmete (npr. v osnovni šoli v obvezne in nekatere izbirne predmete). OECD v poro čilu Education for Integrity: Teaching on An- ti-Corruption, Values and the Rule of Law opozori na poman- jkanje raziskav, ki vklju čujejo preučevanje vpliva razli čnih oblik izobraževanja na javno integriteto in poudari pozitiv- no vlogo državljanske vzgoje pri tem (prav tam, 2019: 13). 3 Eden izmed ključnih ciljev državljanske vzgoje je namre č »pripraviti u čence na vlogo aktivnih državljanov in jim na ta način zagotoviti potrebno znanje, spretnosti in odnose, s katerimi bodo prispevali k razvoju in blaginji družbe, v kate- ri živijo« (Državljanska vzgoja v Evropi, 2013). Poudarjeno je širše razumevanje državljanstva, ki temelji na spoštovanju skupnih vrednot, središ čnih demokrati čnih družb in vloge aktivnega državljanstva. To pa je klju čno tudi za razumeva- nje pomena krepitve integritete u čencev, saj državljanska vzgoja poudarja skupne (univerzalne) vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in svoboš čin, demokracije in pravne države (prav tam), in podpira u čence, da postanejo aktivni, informirani in odgovorni državljani, ki bodo željni in zmožni prevzeti odgovornost zase in za svoje skupnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni (Citi- zenship Education at School in Europe, 2017). Če strnemo, državljanska vzgoja podpira mlade, da razumejo svoje vloge in odgovornosti, ki jih imajo kot državljani, ter si prizadeva oblikovati avtonomne, kriti čno razmišljujoče državljane, ki bodo s svojim znanjem in od- nosom aktivno in odgovorno participirali ter sodelovali v družbi. Zato je ključno, da se mladim skozi razli čne dejav- nosti v šoli in v povezavi s širšo skupnostjo omogo či prak- tična izkušnja demokracije (Državljanska vzgoja v Evropi, 2005; Zimšek, 2015). Številna literatura namre č govori o pozitivni korelaciji med participacijo v šoli in državljansko vednostjo ter participacijo kasneje v življenju (Quintelier in Hooghe, 2013, v Klemenčič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 68) oziroma da ima participacija v šolskih politi čnih aktivnostih pozitiven u činek na državljansko delovanje v prihodnosti (o tem Keating in Janmaat, 2015, v Klemen čič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 66). INTEGRITETA KOT DEL VREDNOTNEGA SISTEMA POSAMEZNIKA IN TEMELJ DRUŽBENE HARMONIJE Integriteta posameznika in integriteta družbe sta v so- odvisnem odnosu. Ke čanovi ć (2012: 155) jo opredeli kot temelj družbeni harmoniji in delovanju, Komisija RS za preprečevanje korupcije (KPK) pa kot »celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost«. Posameznik z inte- griteto je oseba, ki »govori to, kar misli, in dela to, kar go- vori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom« (prav tam), oziroma ima posameznik vrlino integritete, kadar deluje »v skladu z veljavnim pravom /…/, gre za pri- čakovano delovanje in odgovornost človeka, ki se zaveda svojih pravno urejenih pravic in dolžnosti /…/.« (Ke čanović (2012: 182) KPK na svoji spletni strani zapiše, da lahko o družbi z integriteto govorimo tedaj, ko ima ta »dobro vzpostavljen sistem za zaznavanje kršitev.« (Komisija RS za preprečevanje korupcije) Zgornje opredelitve izpostavljajo pomen družbenih norm in vrednot; obstajajo namre č določene vrednote, ki so širše družbeno sprejete in se nanašajo na pogum, poštenost, pravičnost, odgovornost, transparentnost in integriteto (Munro in Kirya, 2020: 3–4). Igli čar (2020: 29) pravi, da Splošna deklaracija človekovih pravic kot moralno-politi čni dokument, izkazuje »bistvene splošne vrednote moderne (zahodne) civilizacije« in da je za »učinkovitost pravnega sistema pomembno, da vrednote postanejo del zavesti vsa- kega posameznika, da jih vsak posameznik ‚vzame resno, jih ponotranji‘«. Poudari vlogo vzgoje in izobraževanja, ki omogoča prehod »vrednot s splošne zavesti na individual- no raven«. Vlogo izobraževanja pri krepitvi izpostavljenih družbenih norm in vrednot poudarja tudi poro čilo OECD, ki jih opredeli kot klju čne za učinkovito prepre čevanje ko- rupcije (Jackson in Köbis 2018, v Munro in Kirya, 2020: 1). Če povzamemo, vrednotni sistem mladih se oblikuje prek različnih agentov socializacije, pri tem pa ima izobraževanje, predvsem kadar gre za u čenje o družbe- nih pravilih, normah in vrednotah, pomembno vlogo, saj vpliva tudi na razvijanje in krepitev veš čin ter stališ č, ki jih državljani potrebujemo za delovanje v javnem interesu (Munro in Kirya, 2020: 2). KREPITEV INTEGRITETE UČENCEV: KAJ IN KAKO U čno okolje, v katerem se u čenci u čijo, je enako pomembno kot sama vsebina pouka; ne nazadnje, šola ni samo izobra- ževalna, temve č tudi vzgojna ustanova. Sodobna spoznanja o učenju poudarjajo tako razumsko, čustveno kot socialno naravo u čenja, u čenčevo aktivno vlogo, vklju čenost in glas u čenca, hkrati z jasno oblikovanim pri čakovanim vedenjem, ki temelji na normah demokrati čne družbe. U čenci, ki imajo priložnosti u čiti se v odprtem, varnem in spodbudnem u čnem okolju, razvijajo avtonomijo delovanja, veš čine kritičnega mišljenja, sodelovanja, komuniciranja in samouravnavanja ter spretnosti poslušanja, izražanja in zagovarjanja stališ č ter sprejemanja stališ č drugih, kar vpliva tudi na spreminja- nje njihovih prepri čanj in odnosov. Na kratko, hkrati z razi- skovanjem njihovih vlog in odgovornosti kot državljanov se urijo se v smeri informiranega in aktivnega delovanja za bolj demokrati čno in strpno družbo. V takšnem u čnem okolju so vloge in odgovornosti med u čiteljem in učenci jasno razme- 3 Avtorji ene izmed raziskav (Fraillon, Schulz in Ainley 2009; Ainley, Schulz in Friedman 2009, v Munro in Kirya, 2020: 6–7) tako dokazujejo, da državljanska vzgoja pri mladih vpliva na zavra čanje korupcije in zmanjšuje verjetnost, da bodo mladi ali dopuš čali kršitve zakonodaje ali sodelovali pri njih. ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 43 jene: učitelj npr. »jasno razmejuje odgovornosti in s tem v skladu ravna: izpolnjuje svoje in prepuš ča u čencu njegove«, medtem ko se u čenec svojih odgovornosti zaveda in jih tudi udejanja (Rupnik Vec, 2020: 140–141). Omenjene veš čine in znanje pa so bistvene tudi za posameznikovo življenje v družbi, ki temelji na integriteti in zavra ča korupcijo (Munro in Kirya, 2020: 10). Integriteta je del etične drže posameznika. Kodelja (2012: 237) zapiše, da bodo učenci težko dojeli eti čno razsežnost pomembnih družbenih izzivov in problemov, če ne pozna- jo temeljnih etičnih pojmov in dilem. Ali kot pravi: »Pouk etike, ki nau či otroke razlikovati med dobrim in zlom, lah- ko prepre či vsaj takšna dejanja. /…/ Če pa jim pomaga še razumeti, kaj bi v nekaterih specifičnih okoliščinah morali storiti ali kako bi morali živeti, si pouk etike zasluži ustrez- no mesto v šoli – ne glede na to, da ne more niti prepre čiti nemoralnega ravnanja niti narediti človeka krepostne- ga.« Anderson, Krathwohl in Bloom (2001, v Munro in Ki- rya, 2020: 18) izpostavijo, da je najbolj u činkovito učenje tisto, ki prepleta tri razsežno- sti: razmišljanje, čustvovanje in delovanje. Zato je klju č- nega pomena, da so dejav- nosti, ki krepijo integriteto in etično držo u čencev, čim bolj izkustvene in participa- tivne, spodbujajo razpravo in refleksijo ter vklju čujejo problemsko u čenje in učenje na podlagi primerov. Ko govori o tem, kako lahko učitelji v razredu prispevajo h krepitvi (akademske) integritete otrok, Price-Mitchell (2015) izpostavi pet klju čnih področij. 1. Integriteta je nepogrešljiv del razredne klime ter kultu- re šole. U čitelj prispeva h gradnji kulture integritete v razredu tako, da jasno opredeli svoja pri čakovanja glede akademske integritete in posledic npr. goljufanja ter nagrajuje uspeh u čencev (npr. pogum, delo, odlo čnost, spoštovanje, odgovornost), ki presega ocenjevanje. 2. Pomembna sta na črtno razvijanje moralnega besediš ča učencev in eksplicitna uporaba besediš ča. 3. Potreben je ustrezen odziv u čitelja, kadar pride do kršitev razrednih ali šolskih pravil. V razredu, ki spod- buja kulturo integritete, so kršitve priložnost za u čenje, spodbujanje razmišljanja in razumevanja u čencev o svojem vedenju ter pripravljenost za njegovo spremi- njanje. 4. Kot izhodiš če pogovorov ali za refleksijo, ki u čence spodbudi k razmišljanju o temah, povezanih z integri- teto, Price-Mitchell predlaga uporabo znanih citatov in misli. 5. Klju čna je podpora u čitelja pri spodbujanju zaupanja učencev vase; ko se mladi nau čijo verjeti vase, nepoš- tenost in nespoštovanje zanje nimata ve č posebnega pomena in integriteta postane njihov na čin življenja (prav tam). PRVE IZKUŠNJE PILOTNEGA PROJEKTA KREPITEV INTEGRITETE UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI V šolskem letu 2021/2022 smo skupaj s Komisijo RS za prepre čevanje korupcije za čeli s pilotnim projektom Krepitev integritete u čencev v osnovni šoli. K sodelovanju smo povabili pet šol, od tega tri šole, ki v pilotnem projektu sodelujejo s šolskim razvojnim timom in imajo pomembno podporo ravnatelja (OŠ Zbora odpo- slancev Ko čevje, OŠ Franceta Bevka Tolmin in OŠ Dramlje), ter dve u čiteljici, Majo Va čun iz OŠ Selnica ob Dravi in Sofijo Baškarad iz OŠ Domžale. Pri snovanju ciljev projekta smo izhajali iz izkušenj pro- jektov in razvojnih nalog na Zavodu RS za šolstvo, pred- vsem varnega in spodbudnega u čnega okolja ter formativne- ga spremljanja. Vklju čenim u čiteljem smo omogočili strokovno podporo z vzpo- stavitvijo spletne u čilnice in samoizobraževanjem v obliki modula Integriteta in odnosna kompetenca strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. 4 Za zagotavljanje u činkovitosti in trajnosti vsebine projekta je ključno, da se na eni strani dejavnosti, ki krepijo integriteto u čencev, navezujejo na že obstoje če vsebine in cilje u čnih načrtov, po drugi pa na celostni pristop šole. Slednje podpira timsko delo u čiteljev s pomembno vlogo ravnatelja. Razvojni timi so, izhajajo č iz opredelitve stanja na šoli, postavlje- nega izziva in raziskovalnega vprašanja, oblikovali akcijski in operativni na črt in opredelili prednostna podro čja ter dejavnosti za krepitev integritete u čencev. Ker v slovenskem šolskem prostoru ni posebej oblikovanih učnih dejavnosti, gradiv in orodij za krepitev integritete u čencev, je v ospredju ključna razvojna vloga učiteljev. Učitelji, izhajajo č iz ciljev u čnih načrtov, iščejo priložnosti, razvijajo in na črtujejo ter preizkušajo dejavnosti, ki se navezujejo na posamezna pod- ročja in elemente integritete. Zapisane dejavnosti, refleksije u čiteljev in u čencev ter dokaze o u čenju u čitelji objavljajo v spletni u čilnici projekta. 4 Integriteta in odnosna kompetenca strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je izbirni modul, ki je nastal v okviru razvojne naloge ZRSŠ Varno in spodbudno učno okolje in smo ga z dovoljenjem avtoric prenesli v pilotni projekt. Vklju čuje tri intervjuje (dr. S. Slokana, mag. R. Zupanc Grom in V. Kiswardayjeve); ti so vsebinsko prepleteni s štirimi interaktivnimi predavanji (Integriteta učitelja in učenca mag. K. Šipuš; Kaj bi storil, če bi bil neviden? S. Baškarad; Samorefl eksija in profesionalni razvoj dr. T. Rupnik Vec in Prispevek odnosne kompetence u čitelja k profesionalnemu razvoju in integriteti mag. T. Maleševi ć). Interaktivna predavanja so podprta z dejavnostmi, vključno z odzivi, razmišljanjem in refl eksijo v forumih, uporabnimi gradivi ter orodji. U čitelj lahko doživlja novega u čenca kot breme, saj otrok begunec zares terja dodatne napore u čitelja. Razumljivo je, da bodo nekateri imeli prilagoditvene težave. Te se lahko pokažejo v pretirani zavrtosti, blokadah, težavah pri vključevanju, osamljenosti, težnji po izostajanju iz šole. V stresnih okoliš činah se praviloma že obstoje če motnje stopnjujejo. To so prehodni pojavi, ki ob ustreznem odnosu in ravnanju u čitelja in sošolcev v nekaj tednih izginejo. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Klavdija Šipuš | Zakaj je vredno krepiti integriteto otrok v šoli | str. 40 - 45 | 44 Učitelji so v času samoizobraževanja najprej samostoj- no razmišljali o integriteti, nato pa v timu drug druge- mu predstavili svoje ideje. Vsak od njih je prispeval svoj pogled na integriteto, skupno razumevanje integritete pa je združeno v njihovem kreativnem izdelku. »Pri idejah za risbo smo izhajali iz gesla Delam to, kar govorim. Razmišljali smo, kako bi pokazali slede če nasprotje: iskrene besede, ki imajo težo in so oprijem- ljive, in neiskrene besede, ki nimajo teže in nam ni č ne koristijo. Prišli smo do ideje o debati dveh rib na morskem dnu, ki govorita v mehur čkih. Besede tiste z integriteto so prikazane z utežmi, ki ostajajo na dnu – so pretežke, da bi jih mehur čki odnesli navzgor. S tem v dobesednem in prenesenem pomenu gradijo trdna tla pod nogami. So temelji stabilne družbe. Besede neiskrene ribe pa so tako lahkotne, da jih mehur čki odnašajo navzgor. Z njimi si ne moremo ni č pomagati, saj izginejo takoj, ko so izgovorjene. Za name ček smo si za ribo z integriteto izbrali me čarico, katere oster kljun simbolizira vse lastnosti integritete, ki zarežejo v probleme koruptivne družbe.« (Tilen Nosan, OŠ Zbora odposlancev Ko čevje) Izvedene aktivnosti in refleksije učiteljev po štirih mesecih dokazujejo, da je tematike integritete ter pojme povezane z njo (npr. odgovornost, poštenost, pravi čnost ipd.) mo č umeščati tako v razli čne predmete in po celotni vertikali kot tudi skozi druge dejavnosti in projekte šole. Poudariti velja, da sam pojem integriteta v u čnih načrtih osnov- ne šole ni zastopan kot u čni cilj ali vsebina, so pa njeni deli vključeni tako v cilje posameznih predmetov kot v vzgojno delovanje šole. Kot dobro se je izkazalo, da so pri načrtovanju dejavnosti za u čence učitelji izhajali iz že ob- stoječih prednostnih nalog šole, te pa dopolnili, nadgradili in osvetlili s tematikami, povezanimi z integriteto. Prve dejavnosti, ki so jih šole izvedle, so zajemale predvsem spodbujanje medvrstniškega sodelovanja in sodelovanja, z učitelji in lokalno skupnostjo: npr. dejavnosti, nekatere so zajele vse učence šole, vključujejo dobra dela in pomo č, skrb za sovrstnike, sosede, starejše ob čane in živali. Hiter pogled namigne, da omenjene dejavnosti niso neposred- no povezane s konceptom integritete, vendar pa jo, skozi aktivno vlogo, osmislitev delovanja in refleksijo učencev, podpirajo: prek dejavnosti so u čenci spoznavali in ozaveš- čali pomen lastnega delovanja za skupno dobro ter prevze- mali vloge, ki so temeljile na solidarnosti do so človeka in odgovornosti do skupnosti, v kateri živijo. Učitelji so posamezne elemente integritete povezovali tudi s cilji u čnih načrtov predmetov, ki jih pou čujejo, npr. obravnava odgovornosti skozi književnost na primeru Sha- kespearovih besedil pri slovenš čini, prek simulacije volitev in odgovornega deljenja novic prek družbenih omrežij pri domovinski in državljanski kulturi in etiki (DKE); obrav- nava (državljanskega) poguma prek slikanice pri nemš čini; etičnih dilem pri filozofiji za otroke, DKE in drugih de- javnostih na šoli v okviru dneva človekovih pravic; dalje, obravnava pomena pravil in družbenih norm pri DKE, spoznavanju okolja in družbi ter oblikovanje razrednih ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45 pravil ipd. U čitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraže- valnem obdobju so se osredoto čili predvsem na razvijanje sočutnosti, empatije, prepoznavanja čustev, solidarnosti in odgovornosti z medpredmetnim in vertikalnim povezova- njem (prim. skrb za živali pri spoznavanju okolja, sloven- ščini, likovni in glasbeni umetnosti in angleš čini), nekatere izmed dejavnosti pa so vklju čevale tudi sodelovanje s starši in lokalno skupnostjo. 5 Če strnemo, prvi odzivi u čiteljev in u čencev so pozitivni, predvsem pa kažejo na prepotrebno vklju čevanje in eksplicitno poudarjanje vzgojnih dejavnosti šole, s po- udarkom na krepitvi integritete tako u čencev kot u čite- ljev ter na povezovanju sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo. SKLEP Vsak posameznik bi moral živeti v družbi, ki temelji na uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboš čin, VIRI IN LITERATURA Beck, U. (2001). Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina. Beck, U., Beck-Gernsheim, E. (1996). Individualizaci- ja in ‚tvegane svobode‘: perspektive in nasprotja k subjektu usmerjene sociologije. Teorija in praksa, 33 (5). 817–838. Citizenship Education at School in Europe 2017. Euydice report (2017). Brussels: Education, Audio- visual and Culture Executive Agency. Https://eury- dice.org.pl/wp-content/uploads/2017/11/215_EN_Ci- tizenship_2017_N.pdf. Deželan, T., Sardoč, M., Nacevski, K. (2021). Politična participacija in družbena angažiranost. V: Lavrič, M., Deželan, T. (ur.), Mladina 2020. Položaj mladih v Sloveniji. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzi- tetna založba in Ljubljana: Založba Univerze v Lju- bljani. 215–241. Https://press.um.si/ , https://knjigarna. uni-lj.si/, https://mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020. Državljanska vzgoja v Evropi (2013). Ljubljana: Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Državljanska vzgoja v Evropi (2005). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Education for Integrity. Teaching on Anti-Cor- ruption, Values and the Rule of Law (2019). OECD. Https://www.oecd.org/governance/ethics/educati- on-for-integrity-web.pdf. Igličar, A. (2020). Etične in pravne vrednote v šol- skem prostoru. V: Slokan, S., Kečanovič, B., Logaj, V. (ur. ), Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 26–39. Kečanović, B. (2012). Na integriteti utemeljen odnos do skupnih vrednot. V: Kečanović, B. (ur.), Javna eti- ka in integriteta: odgovornost in skupne vrednote: integriteta, odgovornost, vladavina prava. Ljublja- na: Komisija za preprečevanje korupcije. 155–185. Klemenčič, E., Mirazchiyski, P. V., Novak, J. (2018). Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave drža- vljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut, MIZŠ. Kodelja, Z. (2012): Etika v šolstvu. V: Kečanović, B. (ur.), Javna etika in integriteta: odgovornost in skupne vrednote: integriteta, odgovornost, vlada- vina prava. Ljubljana: Komisija za preprečevanje korupcije. (235–249) Komisija za preprečevanje korupcije. Kaj je integri- teta? (7. 11. 2021). Https://www.kpk-rs.si/delo-komisi- je/instituti/integriteta/. Lavrič, M. (2019). Vrednote, religija, zaupanje. V: Naterer, A., Lavrič, M., Klanjšek, R., Flere, S., Rutar, T., Lahe, D., Kuhar, M., Hlebec, V., Cupar, T., Kobše, Ž., Slovenska mladina 2018/2019. Zagreb: Friedrich- -Ebert-Stiftung, 21–27. http://library.fes.de/pdf-files/ bueros/kroatien/15296.pdf. Lavrič, M., Rutar, T. (2020). Vrednote, zanimanja in stališča mladih. V: Lavrič, M. in Deželan, T. (ur.), Mla- dina 2020. Položaj mladih v Sloveniji. Maribor: Uni- verza v Mariboru, Univerzitetna založba in Ljublja- na: Založba Univerze v Ljubljani. 347–391. Https:// press.um.si/, https://knjigarna.uni-lj.si/, https://mlad. si/e-katalogi/Mladina_2020. Munro, C., Kyria, M. (2020). Values education for public Integrity: What works and what doesn’t. U4 Issue 2020: 8. Chr. Michelsen Institute. Https:// www.u4.no/publications/values-education-for-pu- blic-integrity.pdf. Price-Mitchell, M. (9. 6. 2015). Creating a Culture of Integrity in the Classroom. Https://www.edutopia. org/blog/8-pathways-creating-culture-integrity- -marilyn-price-mitchell. Rupnik Vec, T. (2020). Strategije vplivanja učitelja na motivacijo učencev: od kulture prisile, nagraje- vanja in kaznovanja v smeri kulture podeljevanja moči, avtonomije in odgovornosti. V: Slokan, S., Ke- čanovič, B., Logaj, V. (ur. ), Uporabna etika vključu- jočega, varnega in spodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 134–151. Šimenc, M., Sardoč, M., Mlekuž, A. (2009). Nacional- no poročilo mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pe- dagoški inštitut in MIZŠ. Zimšek, M. (2015). Neusklajenost formalnih in realizi- ranih kurikulov državljanske vzgoje v Sloveniji. (Ma- gistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. miru in demokraciji; v družbi, ki spoštuje in skrbi za pravičnost, odgovornost in poštenost, spodbuja sodelo- vanje in družbeno harmonijo. Danes učeči se mladi državljani bodo že kmalu tudi ti, ki bodo spre- jemali pomembne osebne odlo čitve, soodlo čali pri urejanju zadev skupnega pomena, njihove odločitve in delovanje pa bodo posredno ali neposredno vplivali na ožjo in širšo skupnost. Z vprašanjem, kakšna bo prihodnost družbe, je namre č po- vezano tudi vprašanje, kakšne nazore, vrednote in stališ ča bodo mladi kot odrasli prenesli v svet, jih predstavljali, se zanje zavzemali in jih uresni čevali. Posamezniki z vrlinami integritete in eti čno držo prispevajo in bodo prispevali k uresničevanju bolj demokrati čnega in pravi čnejšega sveta. Zato je ključno, da odrasli odgovorno podpremo mlade na poti pridobivanja znanja, razvijanju vseživljenjskih veš čin in gradimo na navadah, ki mlade oblikujejo v eti čne in od- govorne posameznike, ki jim je mar za druge in dogajanje v družbi, katere del so. 5 Šole in u čitelji, vklju čeni v projekt, so svoje prve aktivnosti predstavili na virtualni okrogli mizi ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, 8. 12. 2021. Njihove predstavitve so posnete in objavljene na spletni strani KPK na povezavi https://www.kpk-rs.si/blog/2021/12/08/krepitev-integritete-otrok-v-solah-za-integrite- tno-druzbo-v-prihodnosti/.